'Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posant'* TRGOVSKI Časopis za trgovino« Industrijo ✓ >• Vv ^•T >ort. {Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: .cino 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D'; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 25. septembra 1923. Telefon štev. 552 ŠTEV. 113. Marka je umrla in na nekaterih borzah ne notira več. Če moram dati za dolar 320 milijonov mark, potem je očividno, da tako plačilno sredstvo ni prav čisto nič vredno. Poskusi, kako bi nemško denarno gospodarstvo rešili, so se končali slednjič z energičnim korakom vlade, ki je marko vendar enkrat pustila in naznanja uvedbo novega denarja. Uradno so tole razglasili: Državno finančno ministrstvo poroča, da so dela za stvaritev novega denarja stvarne vrednosti dospela tako daleč, da se je napravil načrt, Državna banka bo popolnoma ločena od državnih financ in bo zato mogla za gospodarsko življenje v polni meri izpolniti funkcije banke z zlatimi notami. Izkazov državnega zaklada banka ne bo več diskonti-rala, tako da se ne bo več množil obtok nepokritih papirnih mark. Za prehodno dobo bo druga banka, ki jo bomo na novo napravili, izdajala note, ki bodo zavarovane z zlato obveznostjo privatnega gospodarstva — poljedeljsvo, industrija, trgovina in banke. — Te note bodo zakonito plačilno sredstvo. Papirna marka bo samo drobiž novega bankovca in jo bo lahko zamenjati po gotovem kurzu. Obenem se bodo po že predloženem finančnem programu izdatki javnega gospodarstva kar najbolje mogoče omejili. Ker bodo dohodki imeli stalno vrednost, bomo dobili več davkov in bomo s tem izdatke zmeraj bolj lahko krili. Finančni strokovnjaki pravijo, da bo treba še preiskati, če odgovarjajo ti načrti zahtevam in možnostim sedanjega položaja. Ne smemo misliti, da je to idealna rešitev, kar vlada predlaga; zahteve so zelo velike, možnosti zelo omejene. Dosti bi že bilo, če bi vsaj za kratko dobo gospodarstvo in država lahko mogla funkcijonirati. Kakor vidimo, vsebuje vladni načrt rešitev potom kompromisa med različnimi predlogi, o katerih smo pisali v posebnem članku. In tudi danes drugače biti ne more. Projekt vlade vsebuje sledeča glavna vodila: Imeli dobo v prihodnjosti tri vrste plačilnih sredstev drugo poleg drugega. Prvo bo na podlagi zlate obveznosti pridobitnih stanov izdani Konec marke. denar stvarne vrednosti, ki bo edino zakonito plačilno sredstvo; nato pride dosedanja papirna marka, ki zgubi funkcijo zakonitega plačilnega sredstva in je v rabi le še kot drobiž; tretji je pa zlati denar, ki ga bodo izdajali samo proti zlatim menicam ni ki bo krit z zlatom ali z devizami. Ta zlati denar zaenkrat še ne bo zakonito plačilno sredstvo. Državna banka je ločena od državnih financ in postane banka velegospo-darskega prometa. Tako, kakor bo zlati denar plačilno sredstvo veletrgovine in veleprometa, tako bo denar stvarne vrednosti državno sredstvo financiranja in bo v dosego tega cilja postal edino zakonito plačilno sredstvo. Ta denar se bo uporabljal predvsem tudi v mali trgovini, malem prometu, za plače uradnikov, delavcev itd. Vlada računa^ z dejstvom, da se državni izdatki še ne morejo kriti z davki in posojili in se bo to zgodilo lahko šele v doglednem času. Do takrat pa mora dobiti država druga sredstva, se ne poslužuje več dosedanje brezuspešne inflacije in reče pridobitnim krogom, naj ji dajo toliko odstotkov svojega premoženja, la oddaja premoženja se izvrši kot zlata obveznost poljedelstva, industrije, prometa in bank. Oddaja premoženja bo dosegla okoli 5%, nikakor pa ne bo višja kakor 5%. Zahtevali pa ne bodo polne protivrednosti, temveč samo oni skrajni znesek, ki ga bo potrebovala država do določenega časa, pri čemur bo dohodke kar moč dvignila in izdatke kar najbolj mogoče omejila. Seveda bi moralo biti za posebne slučaje na razpolago vseh pet odstotkov. Emisija tega denarja stvarne vrednosti je omejena po množini in po času. Določili bodo najvišji znesek emisije in pa čas, ko se bo državni proračun izenačil in po katerem financiranje potom tega denarja ne bo več mogoče. Dosedanja papirna marka bo, kakor rečeno, samo še drobiž; omejili bodo tudi najvišji znesek, do katerega se bo morala sprejeti v račun. Da bo v prometu bolj priročna in da bi se znebili velikanskega milijonskega balasta, predlagajo obsežno črtanje ničel. Tako so napravili Rusi, ko so milijon rubljev iz leta 1921 na- Ekskurzija Kluba trgovskih akademikov v Srbijo. (Nadaljevanje.) Drugega dne, t. j. v pondeljek dopoldne smo si najpreje ogledali državni svilogojski zavod in svilar-no. Uprava nam je šla vsestransko na roko in smo se vsled tega precej dobro seznanili s to, pri nas v prejšnjih časih dobro vpeljano stroko. Zavod goji sviloprejke deloma sam, deloma pa jih kupuje od kmetov, katerim je preje prodal jajce-ča po znižanih cenah. Največjo pažnjo posvečajo semenu. Z ozirom na to, da se pogosto pojavljajo pri sviloprejkah razne bolezni, plasti pa trosovke ali pebrina, katerih vzrok so 3—4 mm mereče gli-Y,Ce. je treba pri shranjevanju jaj-cec za nadaljno gojitev največje pozornosti. Da se obvaruje zarod te bolezni, je treba vsa jajčeca mikro-skopično pregledati. To se vrši v zelo svetli dvorani, ki je opremljena s 6 mikroskopi. - Bolezen samo in fca način, kako jo odpraviti, že na- šel znani učenjak Pasteur 1. 1865. Da pridejo le zdrava jajčeca v promet, je jasno. Bolna pa se na mestu sezgo. Sviloprejkini kokoni se potem, ko so v njih ze zamorili bube, oddajo v svilarno, kjer odmotajo z njih svilo. Za 1 kg sirove svile je treba 7-8 kg kokonov. Kako tanka je surova svila se razvidi iz tega, da je nit, težka 5 dkg, dolga 45 km. Sveži kokoni se danes prodajajo po Din 100 — suhi pa po Din 400,- za 1 kg. Surovo svilo izvažajo največ v Francijo in Italijo. Svilama zaposluje okrog 210 delavcev. Predolgo se nismo smeli muditi, zato smo se poslovili in ko so nam se pokazali, kje je tovarna testenin, srrLP ubrali pot proti njej. loda prvič — in bili smo že na mnogih ekskurzijah - nam je bil branjen vstop v podjetje, to pa z £!,rin^CIL°' v^-ed Prevelike konkurence ne dovolijo vstopa nikomur. Po nasi sodbi zaenkrat še nismo tako nevarni, a vseeno nismo silili v tovarno, temveč smo raje nadaljevali pot proti novosadski produktni borzi. Šlo je namreč proti enajsti, ko pravili enak enemu rublju iz leta 1923. Ves ta načrt je precej zamotan in se nekateri finančniki vprašujejo, zakaj se je vrinil stvarni denar med papirno marko in zlati denar in če bi ne J)ilo boljše, da bi emisijo papirnih mark kontingenlirali — določili do gotove višine — in kolikor mogoče kmalu začeli s pobiranjem davkov v zlatu. Vlada pravi, da je to samo začasna rešitev, do proračunskega izenačenja, da se bo potem stvarni denar spremenil v pravo zlato vrednost in da na to že sedaj mislijo. Prednost vladnega načrta je v tem, da bo denar v večjih množinah lahko kmalu dobila, dočim bi se rešitev potom papirne marke in zlatega denarja bolj zavlekla. K zakonu o proračunskih dvanajstinah. Finančna delegacija v Ljubljani je objavila v Uradnem listu št. 82. statistiko o dohodnini za davčni leti 1920 in 1921 in s tem ustregla že davno izraženi želji, da se podatki, ki so važni za presojo narodno gospodarskega položaja, ne izgube v uradnih spisih, ampak se dajo z objavo na razpolago javnosti, da jih izrabi za raznovrstne namene, za katere so uporabljivi. Objavljeni podatki sicer niso tako izčrpni, kakor jih je objavilo bivše avstrijsko finančno ministrstvo v svojih naznanilih, vendar so nam dobrodošli tudi v skrajšani obliki in prosimo g. finančnega delegata, da z objavo davčne statistike nadaljuje. Na to statistiko opozarjamo slovenske narodne poslance, ker ravno podatki, ki jih vsebuje statistika o dohodnini za leto 1920. in 1921., dokazuje, da je naša davčna zakonodaja potrebna noveliranja, četudi se že izza dne 1. jan. 1924. uveljavi enoten zakon o neposrednih davkih, da se vsaj za leto 1923. uveljavi nekatera omiljenja dosedanjih ostrin. V tem oziru pride predvsem v poštev: zvišanje davčnega minima, omilje-nje davčne lestvice in zvišanje postavk, do katerih se sme upoštevati družinske razmere. Davčni minimum, ki je znašal v predvojni dobi 1600 K, je sedaj še vedno določen na 10.000 K, dasi bi moral znašati najmanj šestnajstkrat toliko dinarjev, kolikor je znašal v predvojni dobi kron, da bi vstrezal predvojni vrednosti našega denarja. Temu nasproti pa bi se morala primerno znižati davčna lestvica, ki je za sedanje gospodarske prilike odločno preostra, vsaj dosega že pri dohodkih, ki značijo za sedanje razmere komaj eksistenčni minimum, izmero 8—10%, dočim v predvojni dobi za prve, nad eksistenčni mi-numum segajoče davčne stopnje obremenitev ni znašala nad 2%. Ugodnosti vsled upoštevanja družinskih razmer po § 173. zakona o osebnih davkih so postale izza leta 1921. v polnem obsegu brezpredmetne, ker je ostal znesek dohodkov, do katerih se sme upoštevati rodbinske razmere, kljub zvišanju davčnega minimuma na 10.000 K neizpremenjen (§173). Svoj pomen pa je izgubil tudi § 174, po katerem je komisiji dovoljeno ozirati se na posebne razmere, ki bistveno kratijo plačilno zmožnost davčnega zavezanca. Da se odstanijo te trdote vsaj v omejenem obsegu, naj bi se za Slovenijo in pokrajine, kjer se pobira dohodnina že po sedanji davčni zakonodaji, uveljavila ugodnejša določila, ki jih vsebuje načrt izenačenega zakona o neposrednih davkih že izza dne 1. januarja 1923. To je minimum, ki smo ga upravičeni zahtevati. Bilo bi le pravično, da bi se te naše zahteve realizirale že v bodočem zakonu o proračunskih dvanajstina.h Gospodarske in politične posledice potresa na Japonskem. Nesreča, ki je zadela Japonsko, po najnovejših poročilih ni takšna, kakor so nam jo slikala prva poročna. Saj je v takih slučajih zmeraj ? v ,yfrah napravi vsako stvar strašnejšo, kakor je. Vsekakor je izgubila Japonska precej ljudi, kar se začne borza s poslovanjem, ki traja eno uro. Prosili smo v tajništvu za vstop, nakar so nam radevolje vse razkazali in obrazložili nekatere uzance. Dovoliti so nam stop tudi v dvorano »berzanskega suda«, kjer smo prisostvovali neki razpravi. v Tajni razpravi, ki se je v tem začela, nismo mogli in smeli prisostvovati, zato so nas peljal v drug oddelek, kjer posluje strokovna preizkuševalna komisija. V tajništvu so nam podarili še par brošur, ki se tičejo borze, med njimi tudi »Almanah novosadske produktne berze za 1923 god.« Je to prav prikladna knjižica, ki vsebuje poleg statutov novosadske borze tudi vozne cene za žito in nekaj statističnih podatkov. Okoli pete ure popoldne smo se odpeljali proti Beogradu. Dospevši v Zemun, je bil že davno mrak. — Preko Save se je bleščalo nebroj Iučic — bilžali smo se Beogradu. Tu nas je pričakoval tovariš z akademije, ki nas je odpeljal v prijazno vojno akademijo, katere se radi njenih izbornih postelj še danes pozna tudi pri tako številnem narodu, kakor je japonski. Materijalna škoda je pa relativno brezprimerno večja. Hudo poškodovana so mesta, tako glavno mesto Tokio in trgovsko pristanišče Jokohama. V Tokiu je pogorelo 316.000 hiš, to je 71 %, brez z veseljem spominjamo. Kako se je tam spalo! Vedoč, da študent ni ravno preobložen z denarjem, naj je beograjski tovariš peljal v neko študentovsko kuhinjo tam pri II. beograjski gimnaziji, kjer smo se za sedem, osem dinarjev prav pošteno najedli. V sobi, kjer smo prenočevali, je bila tudi skupina gimnazijcev iz okolice Bitolja s svojim profesorjem. Bili so tudi na potovanju. Po dobro prespani noči smo drugega dne, t. j. v torek nekoliko ogledovali Beograd. — Od 1. 1919, ko sem bil prvič doli, se je v marsičem spremenil. Tedaj so bile po cestah še na mnogih krajih velike luknje -sledovi vojne in v bližini »Moskve« so bile še napol porušene hiše. — Na lih mestih se danes dvigajo palače. -r Sploh se človeku zdi, zlasti na nekaterih krajih, kot bi bil Beograd mesto najnovejšega datuma. — Palača »Izvozne banke«, »Palače-hotel« in še nekatera pomenijo v Beogradu približno toliko, kot v Ljubljani »Kreditna banka«. (Dalje sledi.). strehe je 1,356.000 oseb ali 67% prebivalstva. V Jokohami je pogorelo 70.000 hiš, 23.000 ljudi je mrtvih in 40.000 ranjenih. Pri hišah pa moramo omeniti, da so zelo majhne, večinoma lesene, enodružinske. Velikanska škoda je pri železnici in pri drugih prometnih napravah, v arzenalih, tovarnah, pristaniščih. Uničenih je tudi nekaj najboljših japonskih bojnih ladij, tako da se je tozadevno razmerje napram drugim državam precej predrugačilo. Razdejana je vzorna ladjedelnica v Jokohami in ne bodo mogli zgraditi v doglednem času nobene večje bojne ladje več, za nakup v tujini pa najbrže ne bo denarja. Japonska ima zelo veliko ljudi — 60 milijonov na prostoru, ki ni dosti večji, kakor Jugoslavija^ ki ima samo 12 milijonov prebivalstva — in to veliko število hoče živeti. Zato se je Japonska politično in s tem vred tudi gospodarsko na vso moč udejstvovala. Svetovna vojna ji ni dala samo Kiavčova in nemških otokov v Velikem oceanu, temveč so poslali Japonci svoje čete in agente tudi v druge kraje prostrane kitajske dežele Santung, v severno Mandžurijo in celo v porečje velike reke Vangtse, koje okoliš so smatrali sicer Angleži za izključno angleški gospodarski svet. Izrednemu gospodarskemu razmahu, povzročenemu po svetovni vojni, je sledila reakcija, imajoča svoj izvor v svetovni gospodarski krizi in pa v zopetni evropski konkurenci na trgih, s katerih je bila med vojno ta konkurenca izginila. Sedaj so razmere zopet boljše. Politično se je pojavilo po vojni nekaj, kar Japoncem ni bilo čisto nič všeč; Unija in Anglija ste sklenili zvezo in Anglija je zvezo z Japonsko, obstoječo že dalj časa, odpovedala. Vse to je bilo na tihem že davno pripravljeno, zvedelo se je pa na znani konferenci v Washingtonu 1921/1922. Japonska je dejanski položaj takoj pravilno premotrila in je izpraznila oddaljenejše točke na azijski celini, tako Kiavčov, druge dele Santunga, do- lino Vangtseja, severno Mandžurijo in Sibirijo. Ni se umaknila, ker je bila slaba, temveč ker je bila pametna in je uvidela, kaj lahko drži in česa ne more. Seveda je to tudi slabost. Preveč naenkrat si je bila naprtila in ni mogla tako hitro vsega prebaviti. To pa, kar je obdržala, Koreja in južna Mandžurija, je še zmeraj veliko in imajo Japonci tem dosti dela. Ne gre toliko za direktno naseljevanje, temveč za pridobitev sredstev v pomoč hitro rastočega domačega prebivalstva. 2e itak omejeni japonski razmah, je potres še malo bolj omejil, čeprav ne tako, kakor so v začetku pisali. Gotovo je, da so finančna in gospodarska sredstva zelo trpela in da jih bodo v veliki izmeri rabili pri obnovi. Trpel je ves politični in gospodarski razvoj in položaj, trpela je pridobitvena sila in storilna sposobnost. Vsi bodo morali delati doma, pa tudi inozemstvo bo moralo pomagati. Angleško-ameriška premoč na Daljnjem vzhodu se je po japonski nesreči še pokrepila. Direktne angleške in ameriške izgube na Japonskem ne bodo posebno velike. Prizadete bodo pač angleške banke, ki so imele zveze s tamošnjimi tvrdkami, trpela bo angleška trgovina, katere blaga si oslabljeni japonski trg ne bo mogel več nabavljati. Vendar bo pa dobro opravila lesna, kovinska in kamena industrija, ki bo zaposlena pri obnovi od potresa razrušenih pokrajin. Govorili smo že, da bodo vsled uničenja japonskih svilenih skladišč šle cene svile kvišku — in so res že šle — in da bodo ameriške zavarovalne družbe morale dosti plačati, ker je požar napravil toliko škode. Ker je japonski narod silno priden, vztrajen, žilav in požrtvovalen, bo posledice katastrofe v doglednem času izbrisal; potres bo razvoj Japonske samo zakasnil, ne bo ga pa preprečil. Seveda se morajo sosedi žuriti, da ugodno priliko, temelječo na nesreči drugega, hitro izrabijo. In jo tudi bodo. Tako je: ob nesreči soseda, vriskajo drugi. Pristojbinska prostost obrtnih zadrug. Obrtne zadruge so v smislu sklepa, ki ga je storilo upravno sodišče v Celju, glede tožb na upravno sodišče, po tar. post. 75 b. prist. zak. pristojbine proste. Predmetni sklep se utemeljuje: Obrtne zadruge, to so v smislu obrtnega reda iz leta 1859 oz. 1907 ustanovljene zadruge, so nositeljice tako javnopravnih kakor imovinsko-pravnih (privatnih) pravic in uživajo osebno prostost po tar. post. 75 b za: 1. listine in spise, katere izstavijo v njim po § 114 obrtnega reda zaupane svrhe; 2. vloge na nadzoro- valne oblasti v vseh nadzorovanju podvrženih poslih. Pač pa so glede pravnih opravil, listin, vlog, ki zadevajo privatnopravne razmere in premoženje zadruge, ali slučajne ne pod § 114 obrtnega reda spadajoče svrhe, smatrati kot privatne osebe in podvržene pristojbini. To splošno načelo je finančno ministrstvo glede vlog tako razlagalo, da so obrtne zadruge glede vseh vlog, katere vlagajo z namenom, da dosežejo njim zaupane javne svrhe (§114 obrtnega reda) kolka proste, tako da velja osebna prostost, tako glede po § 114 zak. z dne 5. februarja 1907, drž. zak. 26, razširjenega avtonomnega delokroga, kakor tudi v slučajih, kjer je obrtnim zadrugam pripuščena ingerenca v obrtno-pravni upravi, tako posebno glede prizivne pravice zadrug po § 18, 20 in 116 a obrtnega reda ex 1907. Naloge obrtnih zadrug Šo v § 114 obrt. reda obširno, toda ne izčrpno naštete, ker imajo tudi drugi paragrafi tozadevna določila. Med drugim spada v delokrog obrt. zadrug v splošnem: Pogajanje za poklicne koristi obrti in zastopanje teh koristi. V tem oziru pripada obrtnim zadrugam dolžnost in pravica, da v svrho varovanja interesov po njih zastopane obrti iz lastnega nagiba posredujejo pri oblastvih z upozoritvami, prošnjami in prizivi itd. Predmetno gre za tožbo proti naknadnemu pobiranju občinskih doklad pri gostilničarjih in kavarnarjih od opojnih pijač. Zadruga je kot za- ščitnica svojih članov — gostilničarjev in kavarnarjev — že v admin. postopanju vložila priziv na magistrat in potem na ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu. Proti odklonilnim administrativnim odločbam zastopa oziroma hoče zastopati zadruga interese svojih članov potom tožbe pred upravnim sodiščem. Ker ne gre predmetno za uveljavljenje imovinskih ali privatnih pravic zadruge, nego hoče zadruga varovati po svojem delokrogu poklicne interese gostilničarjev in kavarnarjev, je pripoznaijt pristojbinsko prostost po tar. post. 75 b. Zadružbne zveze zasledujejo iste svrhe, kakor posamezne zadruge. Zai nje veljajo ista določila. '■ """I Zaponke za akte THE REX CO., LJUBLJANA. M. Savič: Naša industrija in obrti. [Nadaljevanje.! Francoski terpentin. V Franciji se pridobiva ferpentin-sko olje iz borovja ob morski obali (Pin iz maritine Poiret) in sicer največje množine v departementu Gi-ronde in Loire. Terpentinska smola se pridobiva na ta način, da se na spodnjem delu stebla pri početku mezgranja in cirkulacije soka zaseka skorja do žive mezge v višini 30 do 40 cm in na širino 10 cm. Pod zarezo se pritrdi na drevo pločevinasto ali lončeno posodo, v katero teče sok. Zareze se po temperaturi in po stanju odtekanja soka od časa do časa vzdolžno povečavajo. šele ko zaraste izčrpana zareza, se napravi na nasprotni strani drugo spomlad po eno ali dve novi zarezi. Nastavljene posode se praznijo po potrebi. Nabrana smola se v bližini destilira in smola, ki se vzdolž preseka nabere, pa se proda. Zarezanje dreves se vrši šele kadar doseže drevo starost 20 do 30 let in traja pri normalnem drevesu ter racijo^alnem obratu 100 let. Dolgo rabljena drevesa se po preteku sezone posekajo in uporabljajo za stavbeni les. 100 debel zapadno - francoskih borov daje letno povprečno 360 kg terpen-tinove smole, ki vsebuje 15 do 18% terpentinskega olja. Destilacija se vrši nad odprtim ognjem, v bakrenih kotlih, ki vsebujejo 300 litrov, v katere se napeljava vodna para. Ostanek je rumena kalofonija. Ako pa se destilacija vrši brez napeljave vodne pare, potem kalofonija zagori in dobi temno barvo. Avstrijski terpentin. Izdelava terpentina v Avstriji se omejuje na dunajski gozd. Tam služi v okolici Modlinga, Voslaua in Neu-kirchena črni bor (Pinus Laricio Poiret) za pridobivanje terpentina. Pridobiva se na amerikanski način. Radi izvanredne zaostalosti lesa se pričenja eksploatacija šele pri 50 Iei starih drevesih. Na vznožju dreves se zareže zakrivljena luknja za nabiranje smole. Nad zarezo pa se lubje in lika z upognjenim kladivom od časa do časa izreže do višine 1o cm. Iz zareze teče smola v dol-bino ter se tam nabira. Prihodnje le-to se pa nad zarastlo izdolbino zopet odtrga za 15 cm skorje in se napravi z lesenimi cepiči odprtino, da bi mogel sok hitreje leči. Glavno mesto produkcije je Dunajsko Novo-mesto. Letna produkcija terpentinskega olja se ceni na 4000 meterskih stotov. * * * AmeriKanci so torej gozde upo-stošili in produkcija ne more dolgo trajati. Zaradi tega so se začeli posamezniki seliti v borovo gozdovje Mexike, kjer snujejo terpentinsko industrijo. Francozi delajo racijonal-no. Uprava njih državnih gozdov daje borovje v najem za eksploatacijo smole le po predpisanih pravilih. 100 kg amerikanskega terpentina stane v Antwerpnu 68 frankov, a cene se pogosto menjujejo. Tovor-nina do Beograda znaša 7 dinarjev, carina pa 25 dinarjev, torej vsi stroški so 32 dinarjev. Potem stane ocarinjen terpentin v Beogradu 108 do 110 dinarjev za 100 kg. Cena navadne kalofonije v Beogradu pa znaša za 100 kg 25 dinarjev. Od 100 borov se dobiva 360 kg smole in iz te zopet 20% ali 72 kg terpentina, kakor je iz naše smole pri neki poskušnji LISTEK. Gustav Freytag. Dati - imeti. (Nadaljevanje.) Veliki trgovčev vrt z ljubko vilo je bilo Sabinino najljubše bivališče. Poleti in pozimi se je vozila ven, kadarkoli ji je dopuščal čas in vreme. — Fink in Schroter sta ogledovala sosednje zemljišče, ki je bilo trgovcu ponudeno v nakup, dočim je razkazovala Sabina ostali družbi nasade cvetlic in tropičnih dreves. Vrtnar ji je prinesel na krožniku piče za ptice. »Tudi ako nimam tako velikega spremstva, kakor danes, nisem sama tukaj«, je smehljaje dejala. »Predstavite nam, prosim, svoje ptičke«, je zaklical Anton. »Toda stopiti morate v stekleno hišico in bili popolnoma mirni. Malčki sicer poznajo mene, toda toliko gospodov bi se pa vendar ustrašili«. Tovariši so stopili v odkazani prostor, Sabina pa je raztrosila pičo po tleh in tlesknila z rokama. Na to znamenje so odgovorili večglasni klici s sosednjih dreves in s hišne strehe. Cela množica malih ptičev je ^ priletela in z veselim vpitjem začela skakljati za drobtinicami. Bili so tako krotki, da so se upali priti prav do Sabininih nog. Nikaka odlična družba ni bila 4o, nekoliko ščinkavcev in celi rod vrabcev. Sabina je lahko stopila k vratom in dejala skozi odprtino: »Krasen pogled, kaj? — Akoravno pa si je la gospoda med seboj tako podobna, jih vendar več izmed njih poznam osebno. Glejte, tamkaj prihaja moj mali, moj ljubček, zdaj pazite!« Nerodno, z razprtimi krili, v spremstvu svoje matere, kakor otrok, ki se trudi, da bi pri hoji vzdržal ravnotežje, je pricapljal mlad vrabček, kričal in široko odpiral kljun. Mati je razsekljala velike drobtine in mu posamezne koščke vtikala v lačno žrelo. »Kako ljubki pogled!« je vzkliknil Anton. » Ne res?« je dejala Sabina. »Tu-pri nerazsodnih živalicah najdemo značaje in smisel za družinsko življenje«. Toda ta slikoviti prizor je bil na nasilni način prekinjen. Okrog hišnega ogla so se zaslišali lahni koraki, ptiči so se razpršili na vse strani, le mati in mladič sta bila tako zatopljena v svoj posel, da sta prezrla nevarnost. Končno je tudi mati zletela na drevo in preplašeno zsčela klicati svojega otroka. Toda mladič, preveč obtežen z zavžito pičo, ni mogel tako hitro dvigniti svojih slabotnih peroti. Zaslišal se je po zraku kratek žvižg, in mladi revček je mrtev padel med cvetlice, zadet od Finkovega biča. Jezen vzklik vseh gledalcev je sledil temu prizoru in mrki pogledi so se vpi-čili v morilca. Fink, ki poprej ni opazil skupine za steklenimi vrati, je začuden motril vihar, ki se je zbiral nad njegovo glavo. Sabina je odhitela mimo njega h gredici, na kateri je ptiček ležal, ga pobrala, poljubila malo glavico in s komaj slišnim glasom dejala: »Mrtev je!« Sedla je na klop pred durmi in s svojo rutico pokrila mrtvo truplo. Sledila je mučna tišina. »Ubili ste ljubljenca gospodične Sabine«, je končno gospod Jordan očitajoče dejal. »Obžalujem«, je odvrnil Fink in sl pristavil k mizi stol. »Nisem vedel gospodična, da sočustvujete tudi z malopridneži te vrste. Izvršil sem to dejanje z najboljšim namenom in sem mislil, da mi bo hiša hvaležna, ker sem spravn s sveta škodljivega tatu.« »Ali slišite ubogo starko, kako čivka na drevesu«, žalostno prav! Sabina. »Se bo že potolažila«, odvrne Fink. »Menim, da je nesmiselno, da bi prisojali vrabcu več srca, nego ga ima naše lastno sorodstvo. Vem pa, gospodična, da kaj radi gledate na vse, kar vas obdaja, z ginjenostjo in občutkom«. »Ako že vi sami nimate te lastnosti, zakaj jo zasmehujete še pri drugih?« je vprašala Sabina, in ustnice so se ji pripravljale na jok. »Zato, ker naletim na to navado tukaj povsou. Kdor pa navezuje svoje občutke na vse mogoče malenkosti, ki tega ne zaslužijo, izgubi končno čut za važne stvari, ki so velikega pomena. Kako hvalevredna je nasprotno lastnost, ki jo imenujete vi brezčutnost Amerikanca. On dela za dva naša človeka, toda nikoli se ne bo zaljubil v svojo kočo, svoje orodje ali pa v svojo živino. Vse, kar poseduje, ima zanj le dotično vrednost, ki se more izraziti v dolarjih. Kaka nizkotnost, boste dejali. Hvalevredna je taka nizkotnost, ki vsak trenutek misli na to, koliko je vredna kaka stvar; ta nizkotnost je ustvarila mogočno, prosto državo«. (Dalje prihodnjič.) 'dobil gospod Mita čorič. To predstavlja vrednost 80 dinarjev. Vrednost smole (277 kg po 25 Din 100 kg) pa znaša 69 dinarjev. Torej se s produkcijo smole in terpentina pridobi od 100 borovih dreves 149 dinarjev odnosno od enega bora 1.49 Din letno. Pri borih ki se zarezujejo v roku 3 let, bi bilo treba upeljati popravljen amerikanski sistem. Pri onih borih pa, ki se jih namerava izkoriščati od 30 do 100 let, pa francoski sistem. Ker je pridobivanje terpentina in kalofonije važnega gospodarskega interesa za okoličane, kakor tudi za državo in gozdnega lastnika, bi bilo treba, da se prične čimpreje izkoriščati borove gozde v svrho pridobivanja terpentina, akoravno bi to bilo treba delati od začetka i v lastni režiji; da bi se produkcija udomačila. Produkcija terpentina in izboljšani način izdelave katrana v zvezi s pridobivanjem katranskega olja, kakor tudi racijonalno gospodarstvo, pogozdovanje golih povtšin in melijo-racija pašnikov so sredstva, s katerimi bi se dalo gmotno stanje prebivalstva Zlatiborskega okraja znatno zboljšati in bi se omogočil razvoj in napredek okraja. [Dalje sledi.) *IT0< ZOBNA PASTA beli krasno zobe in daje jim blišč. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja: Vpisovanje v Gremijalno trgovsko nadljevalno šolo se vrši v četrtek, dne 27. in petek 28. t. m. vsak dan od 8—12 ure ter od 2—5 ure popoldne v Gremijalni pisarni, Gradišče 17./L ^Zglasiti se morajo v navedenem času vsi novovsiopivši vajenci in vajenke v Gremijalni pisarni, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine. V pondeljek, dne 1. oktobra t. I. ob 2. uri popoldne se zbero vsi vajenci in vajenke, tako no-vovstopivši, kakor tudi oni, ki so že šolo obiskovali v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, kjer se bodo razdelili na posamezne oddelke. Učne gospodarje prosimo, da se točno drže go-rinavedenega časa, da se bo moglo izvršiti vpisovanje brez zaprek. Tečaj za nemščino in italijanščino priredi Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Začetek sredi oktobra t. I. Prijave sprejema društvena pisana (Gradišče 17./I.) do 28. septembra L L vsak dan od 9. do 12. ure in od 3. do 7. ure zvečer. Vpisnina 10 Din. Izlet na Grosuplje priredi za svoje članstvo in prijatelje društva Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1. v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. v svrho ogleda tamošnje vrvarne Anton Šinkovec, d. d. Odhod z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 1. uri popoldne, povratek z večernim vlakom. Izlet se vrši v vsakem vremenu. Prijave sprejema društvena pisarna najkasneje do 3. oktobra t. 1. od 9. do 12. in od 3u do 7. ure zvečer. — Odbor. Trgovina. Našo trgovinska pogodba s Poljsko. V ministrstvu za trgovino je že dalj časa izgotovljeno in urejeno besedilo trgovinske konvencije med našo in poljsko državo. Našo konvencijo je izdelal dr. Velizar Jankovič in dr. Slavko Sečerov z zastopniki posameznih ministrstev, v imenu poljske vlade pa Okeski, poljski poslanik v Beogradu. Namen te konvencije je, da se nepogodbeno stanje z uporabo maksimalne tarife na eni kot na drugi strani zamenja s pogodbenim stanjem. S konvencijo se zagotavlja izvoz našega vina, ker po tej konvenciji Poljska ne sme prepovedati uvoza vina. Z druge strani se Poljska zavezuje,