GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian daily in the United States:- ItraeJ every da j except Sundays and Legal Holidays. 50,000 Readers H Največ slovenaki dnevnik El < v Zedinjenili državah j J 6 m m m a Velja za vae leto ... $3.50 ITI dj Za pol leta......$2.00 Ijj W mu __,| I I y TELXFOff: 2878 COETLAlfDT._ Entered u Bec»inlon, kažejo, d« se je stavka v Nemčiji razširila, in »*elo polofiej<-luo poročilo iz Berlina pravi, da »e je stavka le **ncznatno razširila". Pur« ae, da je zdaj več kot miljon delavcev na stavki. Industrija je akoro prenehala. V nekaterih krajih je prišlo do spopada med delavci in vojaki. Na nekaterih krajih vojaki niso hoteli streljati na >tavkarje. Po eeli deželi so bili aretirani socialistični voditelji. Homburg je v obsednem stanju. S?a\ kaniki odbor, ki je bil sestavljen iz zastopnikov obeh socjali stičnih strank, j«' sestavil nekatere zahteve. V splošnem pa je poglavitna želja delavcev — takojšnji mir brez a nek sij in brez vojne odškodnine, kar je nasprotno a-gitaciji patriotične stranke za nadaljevanje vojne.* Delavci so zagrozili, da se lmdo maščevali zaradi aretacije njihovih voditeljev. Ker je notranji minister Walraff odklonil, da bi sprejel stavka rje in ker je imel konferenco s prejšnjim pruskim vojnim ministrom in sedanjim poveljnikom domačih čet j^euenilnim poročnikom pl. Steinom. s katerim je bilo najbrže govorjeno o tem..da bi se stavka zatrla z vojaško silo. je š<* *h»Ij razjarilo moške in ženske, ki so tudi v več slučajih pustile delo. Poloficjelno nemško poročilo pravi, da tekom srede ni bilo nemirov, da ni bilo treba posredovanja policije in da so se v nekaterih tovarnah v Berlinu delavci vrnili na delo, da se pa po nekaterih drugih krajih še vedno dela. V industrijskih okrajih gorenje Nlezije se stavka ni razširila in poročila iz železnih in jeklenih okrožij ob Renu in v Westfaliji so po vol j na. V Spandau, kjer so večinoma državne tovarne, dela vse in delavska zveze so izjavile, da nimajo nikakega o-pravila s stavko. Kakor pi£e berlinski poročevalec S venska Dagbla-detda so nemške stavke večinoma posledica pomanjkanja hrane. Ta poročevalec tudi pravi, da je ljudstvo nejevoljno, ker se je nekaj moke izvozilo v Avstrijo in ker si nekateri delajo vidike dobičke in na nepostaven način pre-skrbljujejo živila, kar se navzlic vsemu vladnemu prizadevanju vedno širi. Kakor pravi neko berlinsko poročilo preko Kodanja. no bili poklicani v Berlin vsi soejalistični voditelji iz cele Nemčije, da razpravljajo o važnih notranjih in zunanjih vprašanjih. Današnje vesti pravijo, da se je stavka razširila tudi v Monakovo, kjer so bile prizadete velike M a use rje ve vojne naprave. Nekatere berlinske tiskarne, ki izdajajo časopise, so tudi zastavkale. Vse kaže, da sta Berlin in Hamburg najbolj prizadeta kraja v Nemčiji. Poročevalec "Exchange Telegrapha" v Kodanju piše, da je v Berlinu 7«M) tisoč oseb na stavki, med njimi 58 tiso/- žensk. V berlinski okolici je nanovo več tisoč delavcev za-stavkalo in zaprli so več municijskih tovarn. Kakor pravi poročilo i* Ženeve, ima osrednji stavkarki odbor že od pondeljka neprestano seje. Socjaljgtični voditelji so drzavnozborskega predsednika Kaempfa prosili, da zaradi obstoječe krize takoj sklice zasedanje državnega zbora. Druga poročila zopet pravijo. da je 50 tisoč delavcev v Kieln pustilo delo in stavka je p*»stala splošna v velikem nunskem okraju na Saškem ter v Nuerenbergu na Bavarskem. Kakor piše poročevalec lista "Daily News", ni nikomur dovoljeno iti iz Nemčije čez mejo v Slvieo. Privatna poročila iz Švice naznanjajo, da se je stavka rsk i položaj v torek ponoči poslabšal. Ker notranji minister Walraff ni hotel sprejeti vodi-teljev stavke, je delavce zelo razburilo. _ I Laška fronta, ! - i It&ljani drže zavzete višine. — Velike izgube sovrain kov. — Uničeni sta bili 2 avstrijski diviziji, True Translation filed with the port ® m:«-i>*r m York. X. V. r.u Feb. 1. 1VJH. nm r*-quLrt-V*valee As>. Pn -.s v italijanskem glavnem stanu poroča nasi til nje: Ritka v jrorah. zapaJno od reke Brente. je t kom ?a , bila v*t varjena nova bojna t*rut.! Oj»H7.iti bilo velik* u%|»ehe naj la«ki strani, ltaljan^ko Aete so po zavzetju treh *trateei>nih vis n zk ! »/♦ -t» važno poetojanko na Monte d i Val Bella. j .Sovražnika so pognali daleč na 1 za j od njegove prejšnje fronte in sieer z velik'mi izgubami. Vjeli so nad 2."»00 racč in več kot 100 ča>t j nikov. Zajeli .šest topov, 100 strojnih pušk ter ve eet^ v -ki-ajno zmedo z. onimi ( katere si spravili na fronto. S po-uio»"ijo siiiiAjra ol^streljevanja nadaljujejo Italjani z vzdrzanjeui Co! del Ilooso in Monte d i Val i Bella ter so dosedaj zavrnili p<1 novue protina«koke. Avstrrijcl j*o imeli izvanredno velike izgube. — Dve diviziji sta bili skoraj uniee-L:i. Berlin in Dunaj nrlznavata la-še nsp^hr. Oficielno priro*vilo se ^rlasi; - iiiaškr eete na visoki vi- šlnski eoni armade to včeraj ti-1 >pe«K» kronale akcijo, ^ katero sij pričeli na vzhodni As'apo planoti! s tem, da >o odvzeli jšo\-ra?.niku ' nje?m*e postojanke zapndno od Frensela doline. C'ol del Rosso in Col de Chtle. ki se nahaja na zapadnem robu dol ine, sta bila zavzeta v |X>ude-Ijek ter ju drže od tedaj naprej juna«ko. To pa kljub številnim protina>kokom, katere je v-prizoril sovražnik na teh inest.h. Uspeh je bil včeraj raztegnjen iia zavzetje Monte di Val BeliA. Italijanski open j je bil mopoeno koncentriran na točki, za črto sovražnika. De.avuoat zrakoplovcev je bila prav posebno živahna. Lahi so iz-ktrelili deset strojev, Francozi pti d%'a. V neki brzojavki z Dunaja se ?Ia»i, da so Jtaljane stalno ojače-vala velika šte\'ila čet, soglasno z oficielno objavo. Po obupnem boju, tekom katerega so se avtsrijske čete junaško branile, so bile slednje prisiljene opustiti Atonte di Val Bella in Ooi del Uosso. Oficielno berlinsko poročilo pravi: — Xa Asiago planoti so nadaljevali Lahi s svojimi naskoki z močnimi oddelki. V okra in Monte Sisemol so se njihovi naskoki izjalovili % velJici-mi izgubami. Po ostrih bojih sta ostala Monte d i Val Bella in Col del v rokah sovražnika. Aretacije v Belgiji Trn translation filed with the pout master at New York. N. Y. on Feb. 1. IMS, at required by the Act of October A, 1917. Haag, Nizozemsko, 31. januarja. JL<*s Xouvelles* poročajo, da Nem-ei aretirajo Belgijce in da je vojaška oblast pred kratkim zaprla 42 odličnih oseb v Bruselju. Med njimi je francoski vele industrije«* Paul Lambert in sin francoskega poslanca Edouard Laguerre. Župan mesta Alost je bil obsojen na tri mesece jeee, ker so v »uestu nail i orožje. V Ghentu so zaprli 9 plemeaita-šev kot talce, da jamčijo, da bodo prebValei izvršili vojaško delo, katero so Nemci naročili. V Liege je bil nek Nizozemec z imenom Paul Ussen obsojen na smrt, njegova žena m na 12-letno jefio. Dva in: ^IuHnJ«a *a Sila obaojona na tei^ m delo m Min iivljiaja. - i . . Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec februar in marc. raaavA*: MAH C: ^ +c*i~aMi mu* T YBDKA yžtA M-y, ft A JH^^lt.^ Ruski položaj. Zunanji minister Trocki se zanaša na revolucijo v Nemci j:'. — Separaten mir je skoro gotov. Trm- translation filed with the post ma-tet' at New York. N. Y. .»n Feb. 1. 11U8. »s requin rt by the Act of October d, 1917. Petrograd, Hu^ijii, 31. januarja. Z.manji iaini->t^r Troeki v ovojem govoru pred kongresom s.-»v>--ta danes pokazal, da je mot;**'' s^?-paraten mir nic-^1 Rusijo in Nemčijo, dokler ne nastane \ central n:h dr/avah revoluejonama vstaja. United Pre>> je bii uiformIrana, da ima rut-Li-tov^rfin, kolikor je sploh mogoče, da prxlaljia nemške poboje in da izzove revolucijo v Avstriji. Troeki in njegovi tovariši upajo da bodo zmanjšali nemške pogoje Ter upajo, da bodo pridobili en teutne zaveznike za mirovna po-g.,1-ianjf.. 7. v*io odločno^ijo ^ je izjavilo, da se bo le v najslabšem slu čaju sldenii separatni mir. "štor.li smo vse, kar ^mo mogli. za demokratičen mir'', je izjavil Trocki, pri svojem poročilu pred sejo sovjeta. "Naše roke so čUte. Izvršili smo vse svoje dolž-n voditelji finske vlade zbežali proti Tannuersfoi-sn, kjer se zbira armada. "Čisti mir". Trne translation filed with the post master at New York. X. Y. on Feb. 1, 1918. as required by the Act x>f October 6, 1917. London, Ang'.ija, 31. januarja. Marki Lansdowne. vodja opozicije v zbornici lordov, je odgovoril dan^s na poslanico, katero so um poslali njegovi pristaši. Rekel je. da se deloma strinja z zadnjimi govori David Lloyd George-a. angleškega ministrskega predselni-ka in predsednika Wilsona glede mirovnih pogojev. Marki je izjavil: — Jaz sem prepričan, da smo vsi pripravljeni nadaljevati to vojno, pa naj bo še tao strašna, dokler ne moremo doseči čistega miru. Naše upanje pa je, da se trenutka, ko bo nastopil ta čisti mir, nc bo predolgo zavlačevalo, ter da ne bo nikdo zamudi! nobene prflikf za dosego takeg« -- *~ti. Pod čistim mirom razumem mir ki bo časten in trajen. ; Nadalje je rekel, da bi se tak mir d*»i doseči edinole z zvezo velikih sil, kalere bi se obvezale razpravljati o vseh menarodnih vprašanjih pred neke vrste mednarodnim tribuna lom. Pristavil je, da bi pomenilo uni cen je nemškega militarizma, če bi bila tudi Nemčija zadovoljna s tem predlogom. Rekel je. da bi v taki j rvezi ne imel twuski militarizem i nobenega mesta. Govornik je nadalje izjavil, da j se popolnoma strinja z nasvetom i Llovd Georga, namreč, naj se ter i j torijalna vprašanja rešijo na teme. j Ijn samodoločbe.____ Vojna poročil*. Trne translation filed with the pott master at New York, X. Y. on Feb. 1. 191S, as required by the A^t of October G, 1917. London, »Anglija, 31. januarja. Naša patrola je siuoči zajela nekaj ujetnikov v bližini Epehv. Razni] artilerijskega streljanja južno iu severno od Lensa in v bližini Paes-schendaele ni drugih poročil, j Nočno poročilo: I Tekom dneva so naše patrole zo-ipet ujele nekaj vojakov na različ-i nih krajih fronte. Južno od Cambrai-Arras ceste j je bflo sovražno artilerijsko streljanje. Paria, Francija, 3L januarja. — Fnccocdre patrole, ki operirajo na nudi&nili krajih fronte, so zajele ■iatmflr« I Iz Washingtnna. Zavezniki pospešujejo odpremo iz amer. pristanišč, da odpomorejo obstoječemu nagTomadenju zalog. True tran>latlcn rued with me pest ' m:i>tt*r al Xew York. X. Y. on Feb. 1. IHIS. requires«it£a kontrolnega odbora. Novemu vladnemu uradu naee ljuje 1*. A. Franklin, čian m« dna rodne trgovske mornarice. Ta u rad so vstanovili na konferenci, ki se je vršila med od purslane i ladij ->Kega urada vojnega in mornari škega department a ter administracij za živila, kuriva in železnice. H. H. Rajmotnd, član načelstv« Clyde in MaLlory črt. ki je bii pre-i kratkim imenovan lavnateljem v New Yorku, ter 8-x Ciuuiop Guthrie, ravnatelj angl. prometa v tej deželi, sta nadaljna člana o^i-bora. Tovore, namenjene za inozemstvo, bodo nalagali, kjerkoli bodo dobili ladje; odbor ima moč, da odpošlje ladje v pristanišča, kjer je na grom a le nje tovora največje ter potreba uajobčutnejša. Dobav iz južnilr držav ue bcnlo več pošiljali v New York za prevoz v Evropo, temveč bodo odšle preko morja naravnost iz bližnjih pristanke. Zavezniške vlado niso šc formalno odobrile načrta, vendar p:* pričakujejo skorajšnjega odobr--11 ja akcije, kajti te odredbe so bii»; že dolgo časa nujno potrebne ter so jili urgirali zastopniki zavezjj škili vlad. Zavezniški svet. Zavezniški voditelji se posvetujejo v Versailles. — Z napetostjo pričakujejo, a-ko bo imenovan vrhovni zavezniški poveljnik. Trne translation filed with the port master at Xew York, X. Y. on Feb. 1, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 31. januarja. Pričakuje se, da se bo končal drugi medzavezniški svet v Versailles danes p»*ed nočjo. Trajal je dv.i dni. Držali so največjo tajnost. Pariško časopisje razpravlja o t era, ako se je razpravljalo o tem. da se imenuje vrhovni poveljnik za vse zavezniške armade. Med navzočimi bili: šef ameriškega štaba generalni majo: Bliss; vrhovni noveljnik ameriških čet general Pershing; b vši laški vrhovni poveljnik general Cador na; angleški vrhovni poveljnik feldmaršal Haig; francoski zuna nji minister Piehon; laški zunanji minister Sonnino; laški ministrski predsednik Orlando in angleški ministrski predsednik Lloyd George. — Francoski min -strski predsednik Clemenceau, ki je prišel najzad nji, je bil edini med zastopniki, katerega je ljudstvo zunaj poznalo. Prisrčno so ga pozdravljali ter so ga pred vhodom v palačo vsta vili. da so mu stisnili roke. Prva seja je trajala tri Vi po? tir»\ O današnji seji so mislili, da bo zadnja tako dolga. Vsak ti-krep zavezniških voditeljev se bo j izdal v oficjeluin izjavah. I Posojilo Angliji. Tite translation filed with the pout master at Xew Y«»rk. X. Y. ou Feb. 1, 1918. »-* required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C., 31. januarja DaneŠ je bilo v državni zakladnici sklenjeno, da se tekom februarja da Angliji novo posojilo v znesku 210 miljonov dolarjev. Posojilo za januar v znesku 250 miljonov dolarjev je bilo danes izvršeno % izplačiloin 65 miljonov dolarjev Skupno dosedanje posojilo zaveznikom znaša 4 ridljarde 5&5 ari jo* n 1, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Z ameriško armado v Franciji, 31. januarja. Izra-i bivši gosto meglo, je močan oddelek nemških čet liaralil I na neki ameriški zakop v sredo zjutraj, pri čemur sta bila j ubita dva ameriška vojaka, štirje ranjeni in nadalje eden ! zajet. Napad je sledil težkemu izolacijskemu o^nju. ki je trajal petnajst minut ter popolnoma odločil dotično postojanko od zakopov prve vrste. Domneva se. da sta bila dva nemška vojaka ranjena. Amerikanci so se borili junaško. Zastopane so bile I vse stroke. Ko so se Nemci umaknili, so jim sledili draftnni vo-! jaki iz Californije. ki so metali nanje bombe. Napad se je vršil na točki, kjer so nemški in ameri-kanski za kopi najbližji drutr drugemu. Takozvana zem-i lja, ki ne pripada nikomur, j«» na tem mestu le 65 jardov široka. Nek seržant se je približal zakopu v spremstvu dveh Francozov, ko jt- razyjoc ila med njimi granata ter ubila j vse tri. Nadaljna granata je ubila tri može, ko je padla di-i rektno v zakop. Osmi mož, ki je bil ranjen, je umrl na o-peraeijski mozi v bolnici. Ko so preiskali njegovo obleko, so našli ravnokar j sprejeto razglednico, ki je kazala sliki njegove matere in | male sestre. Našli so tudi pismo njegove zaročenke, v k t-| terein je slednja dala izraza želji, da naj umre junaški, j če že ravno mora biti ubit. Med ranjenimi je bilo več žrtev nemških" osfrostrel-jeev. Posamezno streljanje je bilo na obeh straneh zelo (veliko, kar je pripisovati majhni razdalji med zakopi. Poroča se. da so bili Ijm^- iz Severne Dakote, Cali-I f orni je in Tennessee v tem boju. Pred par tedni pa so j sporočili, da je dospela takozvana ''mavrična divizija", i obsegajoča narodne garde iz 28 držav, med katerimi se nahaja tudi New York, v Francijo. Ta divizija se je urila v Kamp Mills, New York ter je vrjetno, da je ona do-! živela napad od strani Nemcev. Dolga doba infanterijske neaktivnosti je bila prelomljena vsled tega napada, dasiravno so se vršila obstreljevanja, ki so zahtevala par ameriških žrtev. — Stal sem v naši poizvedovalni postojanki, nekako 40 Čevljev od nemške poizvedovalne postojanke ravno v jutranji zori, ko je pričel Nemec razgrajati s svojimi topovi. Pozneje sem izvedel, da je Nemec vprizorb izolacijsko obstreljevanje, ki me je odrezalo od naših pozicij prve vrste. Streljanje je trajalo nekako 15 minut. Naenkrat pa ,me je nekaj zadelo. Bil sem ranjen v raftno ter poln drob-! cev granate, ki je eksplodirala. Videl sem štiri Nemce, kako so se bližali svoji poziciji, nakar sem pričel streljati s svojo avtomatično puško. Mislim, da sta bila dva ra- : njena. Zatem sem se umaknil. — Tako je rekel nek vojak iz Temiessee. Napad se je pričel krog sedme ure zjutraj in eden prvih mož, ki so bili ranjeni, je bil nek miličar iz North Dakote. Ležal je v bolnici v bližini onega vojaka izTen-uessee. — Vprašal sem ga. kaj se je zgodilo, nakar mi jo ' j rekel: | .— Bil sem na plinovi postaji v prvi vrsti. Ko se je pričelo obstreljevanje, sem pokukal preko zakopov ter videl postave, ki so se prikradle skozi meglo proti naši poziciji. Prva moja misel je bila. da izgledajo kot duhovi vojakov, ki so ležali tam zunaj na zemlji, ki ne pripada nikomur. V naslednji minuti pa sem padel v nezavest. Drobec izstrelka me je zadel na glavo. — Tretji ranjeni vojak je bil zadet v bok in četrti je imel prebiti obe nogi. Boj je bil oster ter domnevajo, da je bilo najmanj 50 Nemcev v napadalni skupini. Obstreljevanje, ki se je vr-, šilo pred napadom, je bilo tako močno, da ga je bilo slišati v brigadni glavni stan. Vse zemljepisne prednosti na mestu, kjer je bil izvršen napad, so bile na strani Nemcev. Dolina je bila pod kontrolo nemških pozicij in visoki griči v ozadju so nudili sovražniku dobro priliko za opazovanje naših zakopov, ki so na tej točki zelo plitvi. Na tem mestu je bilo, kjer je pred kratkim nek nemški vojak skočil na rob svojega zakopa z belo zastavo v roki ter zaklical: Hallo! V Skočil pa je brzo nazaj v svoje skrivališče, ko je iz-* previdel, da bomo njegov poskus pobratenja sprejeli na I sovražni načifi. ^ 0 prostosti morja. -ooo Tni' f rs'atl n ftl« Art of October 6. 101". [*jin»T<»>t morja .}«• blest 11** a fraza, vendar pa je težko tioltM'iT i njt* natanrui pomen. T« fraza j** imela razluVn pometi v različnih dobah doviu« . Fraza je sedaj vee aii maiij zmeša-),.v v d tnra j*' treba na kratko *e ozreti v preteklost, da m v iH.hn unri lii/.uiii« iij*- jh»int-n i«*r zbere nje omejeno poni« mbiiost vsprieo sedanjih razmer. 1'ivd i* kako tristo let i »ta Španska in Portugalska zabtt vali za-e izključno pravieo trgovine z Ameriko in In-di i«i t- r zavzemali za doktrino, da ne bosta pustili dru-cun narodom uporabljati morja v isti-namen. Z drugimi b* dami reeeiioT da morje po naravni ali C*l<»\t--j£i postavi ni dano vsem ljudem, temveč le zmožnim privatne vlade ali posesti zemlje. \ ..li.-tn r;.Mi M-vrda ni bilo T«-zk«» razumeti pomena proHtoiti morja. Km m- i« Span>ka pritožila, da vozijo angleške ladje po indijskih nmi jih. l» r to pravieo zanikavala, je dala kralji« a Riizabeta svojemu poslaniku navodilo, naj reče: Morje ne more biti last uiti enega naroda, niti po* sinu -m< ua moža, kajti niti narava niti obzir na javnost ne dovoljujeta take posesti. -— T«> je bilo zelo jasno upotovilo }K»mena prostosti morja v luči razmer kot so prevladovale v onem času. Tekom desetletij miru pa je bilo odprto morje prosto za lad - v <-11 narodov. Vsak izmed narodov, velik ali majic n. m«»čan ali slab. je labko vozil \>o morju ter tekmoval s katerokoli silo. Odkar sta pn»st»»st izgubili Španska in Portugalska, ><> \ mirovnih časih v>i splošno priznavali prostost morja. 1 ro tnorja v vojnem času pa je za sedaj dejanski nerešljiv problem. \ k.-iž<\ da sploh n«* l>o nikdar prostosti morja v vojnefp času, namreč v širšem smislu besede. \T<-kateri gre«lo s svojimi zahtevami eelo tako daleč, ii.tj 1 n•rja v vojnem času prav tako prosta kot so v mirovnem času, — naj se vrši trgovina nemoteno naprej in naj nevtralne države uživajo isto imuniteto kot v časih miru. O. mdiiu i « bodo take doktrine nikdar sprejeli narodi / raz*« znimi morskimi obalami in narodi, kojili varnost )«• v veliki meri odvisna od njih moči na morju. To bi sr lahko zg<*dilo le v slučaju, ee bi se istočasno pM\ - i bistvena zmanjšalo in omejilo sile na kopnem. Sprejeti tak ekstrein«*n nazor glede prostosti morja v času \ojin , bi bilo izročiti deželi k«»t sta Anglija in Zdru-Kt ne države milosti ali n«-mitosti j »oklepnih narodov s svojimi velikimi silami na kopnem. Narodi, ki vozijo po morju izjavljajo ter bodo v samoobrambi vedno izjavljali, naj imajo vojskujoči se narodi gotove pravice, unn-šavati s«- v nevtralno trgovino in ne-trlane ladje in da naj razširjenje doktrine o prostosti morja dr/i isto pot h popolnim zmanjšanjem ter omejitijo sil na kopnem. Teli pravie vojskujočih >e, da se vmešavajo v nevtralne pošiljatve ter nevtralne ladje, se ni končno ugotovilo, a : u-v ■ principi je ude jst vili potom običa ja ter potom cele vrste let iskušenj. katere so civilizirani narodi rplo^no pri tali. Ni namen tega članka i*azpravljati o posameznostih t«-h prineipijev ter omenjati njihove izjave in omejitve. Ko 1h» tekel čas tako naprej, bo morda mogoče potom humanitarnih na|»orov razširiti nekatera izmed pravil ter napraviti nekatere izmed prineipov l>olj človečanskim in sicer z ozirom na upora morja v času vojne. V >i|>« iii in resničnem smislu pa je mogoče frazo 'prostost morja' v vojnem času udejstviti edinole potom ure s nieenja drugih velikih stvari, ki b<>do imele tendenco ir namen preprečiti vojno. Ce Ijo uspeseu program k«>t so ga sestavili nekateri, da se namreč prepreči vse bodoče vojne, bo to obenem tudi neizogibno dovedlo do prostosti morja. V kolikor bomo uspešni v pni stvari, v toliki meri bomo deležni tudi druge stvari. V T seli bodočih časih pa bodo napodi, ki vozijo pc rnoi-ju z ljubosumnostjo ohranjevali pravice in prednosti «ile na morju proti nadvladi sile na kopnem. - Iliif?'* ■..........- ... M C*.* Tlfir^t •'If "GLAS NARODA^ (Slovenian Daflj.) Owned and published by th^ 8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (s corporation.j fUAXK SAKSra, PYfld^nt. LOUIS BEXEDIK. Treasnrer ' Pta<** of Burin«** of the corporation and addresses of above officer«: «2 C* rtian^t Street. Borough of Manhattan. New York City. X. Y.__ Za <"*>lo leto relja II* za Ameriko (Za eelo leto za mesto New York $5.00 In C'auailo................... $3.50 7ji pol leta «i mo*to New York.. 8.00 ZtL 'a.................... 2AK) Za ^trt leta za mesto New York U50 aKm *-trt tetft .................. 1.00 tnoaemstro ea celo ieto...... ft00 XAnuDA" lihtja mk dsn lxvzem-I nedelj In i>ramlk 'T._ "G L A 9 N A B O D .%" { "Voice of the People" > I—lid every day except Sued«.r* and Holidays Subsfrlptl«*! yearly _ Advertisement oo aj^eement. LK/plri brer, podpLm la osebnosti se ne prlob^njpjo. fVnar naj ae blagoroll i«oKi!jatl po — Uoney Order. Frl spremembi kraja naročnikov proslmn, da se nam tudi preJSnJe IdrailSBe naznani, tla hitreje najdemo na«lomika._ Dopisom ln pofilljarram nsretllte ta na Mot : -GLAS NARODA" H2 C..rr'ar.el je čas. v katerem se ckI-locuje Uivida naroda, velikih in iii&iili. Vsi .Slovenci vemo, kaj bo z uaiui, ako Ncmvija zauajja in Avstrija, njena dekla, ostane o-hranjena. Jaz. slaree dvaiiisedeui-•levtiit let. živim v Svk-i v pre-snamtvu. najstarejši sem ixl slo* venskih iivaeah politiearjev. ilo-ja p milost moja siarv^t in moja izkušenost mi daje pravo, da za-klieem ameriškim SlovtHi^ein nc-kuiiko be^ed. ki mi prihajajo iz globočiue mojega srca. 1'ribližuJ«- st že grobu generacija, ki j** bila z menoj in .s katero iu med katero seai deloval. Skupno s svojim dragim, dantvi /e rajnim braiom pisateljem in politikom dr. Jožefom Km videl, kako je rastlo ono malo slovensko Urevce, koje smo zasadili v navdušenih dnevih taborov od leta 1863 do Postavili smo s slovenskim zadruiuiiblvoui iti posvojihiiš!vi*m jak kamen za sstav-!»<> mod'-rue Slovenija. I*a ta moderna Slovenija j<1 imela kal smrti v sebi. Odrezana od svojih l»ratov SiIkiv in Ilnalor, ogruie-ita od vseneiaštva, je bila posrečena smrti kljub slovenskemu delu. energiji in vstrajn-^sti. Svetovna iiain je odkrila »traAiii prepad, pred katerim smo stali. S motreč iz svojega mirnega earskega kota na to veliko človeško tragedijo in krvolitje. sem bil vedno trdno prepričan, da bo demokratsko načelo iztlo zmagonosr-no iz te borbe, verujoč, da bo pri-a:a ura, v kateri bodo povišani napodi, ki so bili doslej ponižani, in da bodo i Slovenci osvobojeni težkega jarma, ki jih tlači. Nemčija ne more* vev ziuagati, proti njej je dvignila železno pest največja deuiokraeija sveta, pod ka-t< re za k«-sii vi živite. Proti Nent-čiji-Avstriji pa je vstal še nek Meni starcu, ki sem pol stoletja i bil v slovenskem javnem življe- ? nju. bo slediia ena vera v grob: % Slovenei saiui ne morejo živeti, i Ako se aie zedinijo s Srbi in lir- s vati. izgubljeni so. doslej najbolj r jaki narod na svetu. Nemci jih % bfKto pometali v Adrljo. Satui se -no morejo ubraniti tisočletnega s sovratra. Evangelij fslovenske po- 1 litike mora biti jugoslovansko dr- s žavno in narodno edinstvo. Dragi t ameriški Slovenei! Ljubite naše brate Hrvate in Srbe. Srbi so pre- 1 1 i vali svojo kri tudi za slovensko stvar, in danes brez krvoproletja i narodi ne morejo biti svobodni, i l'o.ni-slite, koliko groznih žrtev so i Srbi doprinašali za našo skupno veliko jugfrslovansko stvar. i | Stojim na robu groba iu kličem ; vam: Bodite složni, ne prepirajte s se, temveč polm duha prave slovenske narodne discipline deLajte ] vsi za našo bodočo svobodo. Samo v edanstvu, bratski slogi in ue-iimomem energičnem delu je nas spas. Najprej in predvsem zedi-njenje hi o>.volx»jenje! Nikdar še ni bil položaj Slovencev tal;o strašen, kakorsen je danes. Sveto pismo pravi: Disice imajo jame in ptice nebeške gnezda. In >az vam pravim: Slovenci pa nimajo kam položiti svoje glave! Nemška pikelhavba vlada danes v lepi Sloveniji, ili nimamo domovine, ne doma. Priboriti si jo moramo znova, pa v tej novi slovenski domovini, ki ne bo več ona od Drave do Sotle, nego od Drave do Vardarja m Soluna, bo vsak od vas imel kruha in zemlje ter sreče dovolj. Pa to svobodo si moramo zaslužiti. Moj sin je prišel preko neiz-mernega oceana v novi svet k vara. Postal je to, kar je, po svoji » energiji, volji in delu. Ni samo 'znanstvenik in pisatelj, temve: človek, ki je imel že dovolj posla > s praktično politiko. Prosim vas, ■ poslušajte njegove be.-ede, in še- • ie, ko ste culi. sodite. : Stan* sem, Avstrija mi je kon-i fis«rirala vse, kar imam, ter pravi, i da sem veleizdajnik. Nimam do- - ma, ne domače strehe. Tudi moj i sin je vse žrtvoval, kar je dosegel i kot plod svojega dela. Ali v mo- > jem starem srcu je mlada nada in - vera. da se bo uresničil naš veliki narodni ideal, kajti čutim: Roka i Gospodova je z nami. , Imam samo eno željo, da bi so > vrnil v svobodno jugoslovansko * domovino Slovencev, Srbov in l Hrvatov in rekel bom: 4"Sedaj i odpusti v milosti slugo svojega, - Gospod, ker moje oči so videle - odrešenje.'* Vam pa. ameriški Slovenci, naj- > srvnejši slovenski rodoljubni po-1 zdrav, da bi bilo vaše složno na-i rodno delo v smislu narodnega - ediustva in svobode plodno in da - bi rešilo naš slovenski narod i smrti. Bog živi Slovence, zedinje- - ne s Srbi in Hrvati!!! Mihael Vošnjak. > Collonge v francoski Švici, na i Božič 1917. Dopisi orovjujm, ji. x. V uedeijo 27. januarja je bila! zelo lepa slovenska veselica, katero je priredilo slovensko pevsko1 in izobraževalno društvo "Danica*'. Že lanska veselica tega mladega društva nam je ugajala, toliko bolj pa še letošnja. Pevke in pevci so pokazali, da so v kratki j dobi enega leta zelo napredovali, kar jim dela vso časi. Pevske točke, katere so proizvajala društva 41 Danica", •'Domovina" in " Slavecso bile lepe in so napravile na občinstvo dober utis. Posebno nam je ugajala priprosla pesem 'Tiha hi-na*\ katero je pela "Danica". Ce je pesem bolj domača, lepša je, kajti razumemo jo bolje.( Nekaj novega je bila Hlartrokova pesem "Kaj,ne bila bi vesela", katero so pele pevke "Danice" s sprem-Ijevanjem klavirja. "Danica*' je lahko ponosna na svoje pevke, kajti imajo zares lepe, nežne glasove, ugaja nam pa tudi njihova zunanjost in prijaznost. Pevci pa so jim vredni tovariši. Po pevskih točkah ao predstav- Ijaii igro "Sto alatov nagrada". - < j Igralci so povzročili mnoge uspeha. zlasti starinar Strigaj. katerega je predstavljal Mr. Anton Kouupare, je svojo ulogo izvrstno pogodil. Dražestua je bila gdč. Molly Burgarjeva v ulogi stari-narjeve hčerke Evice. Bil je to sicer njen prvi nastop, toda navzlic tenm je nastopila zelo samozavestno in izpeljala svojo ulogo v /Zadovoljilost vseh. Posebno pri-znaaije ji moramo dati še zaradi tega, ker je rojena Amerikanka, pa se zanima za javno delovanje med slovenskim narodom. Želimo Vas videti še pogosto, da bodete delovaii pri slovenskih prireditvah ter dajali vzgled in pogum nekaterim drugim našim rojakom, katerim ni veliko ležeče na tem, kako životarimo Slovenci v Ameriki med tujimi narodi. Mr. Ivana Murna v ulogi natakarja, bil je obenem tudi režiser, pač ni treba hvaliti, kajti poznamo ga že dalje časa; zabaval nas je nam-reč še pogosto pri raznih veselicah. Njemu gre vse priznanje, da ije svoje tovariše in tovariiice ta-' ko dobro naučil. Poleg teh so na-'atopiii,r ifri ie jf. Tikto* ■-rk' • - - • •* 'Is , ■ .ijs.'.. ■; ;* 'Ss Af: "" - ič, Ivan Ptebiiič in Frank Sta-1 iha, ki so bili vsi na svojem mt-i tu in jim je ot&instvo dalo vse ri/enan je. V drugi en odeja nki "Dobro-lo^li, kdai pojdete domov*'* so pa lastopili gdčni Helen Kornpare in vati Sehnellerjeva ter gg. Anton *enšič in Viktor Markič. Med •limieamj "Danice" moramo dati, ;ar se tiče igranja, prvo mesto iectfH>rečeno gdč. Komparetovi. Nastopila je še v vsaki igri in posod se je pokazala nadarjeno graiko. ki zna vedno pogoditi vojo ulogo, in sicer tako, da kar lajbolje ugaja gledalcem. Tudi rdč. K at i Sehnellerjeva je bila na tvojem mestu ter je bila gotovo zadovoljna s svojim uspehom, cajti občinstvo ji je z obilim plo-;kanjem pokazalo svoje prizna-ije. Gospoda Persič hi Markič sta jila prav dobra, "Danica" je s tema dvema igrama pokazala, da ima dobre igralske moči, kakorsnlh je le težko najti pri vsakem društvu. To ji naj daje pogum, da bo vedno marljivo gojila dramatiko, ki zanima občinstvo in brez katere *ploh ni nikake zabave. Kjer je pri kaki -zabavi na programu igra, tam je vedno dovolj vdeležnikov. To naj ima "Danica" vedno v mislih in naj zopet kaj kmalu priredi kako predstavo ter lahko je prepričana, da bn dvorana zopet polna. Pozabiti tudi ne smemo mladega Louisa Češarka, ki je igral cornet-solo in s tem pokazal, da tiči v njem velik talent ln da bo se marsikaj dosegel. Vsakdo p:i je občudoval petletno Marico Burgarjevo, ki je pela "Na planince solnčice s!je*T s tako sigurnostjo, kot bi bila že dolgo vi ste let stalna konceitna pevka. Iz te male Marice bo še nekaj! Po končanem vsporedu se je iz žrebal cekin, na draibi pa se j« prodala velika potica, katero j( podarila društvu Mre. Veroniki Rupe in za katero se je izkupili blizu $15. Cela zabava je prinesli "Danici" !ep preostanek okol $130, za kar društvu iskreno če stitamo. N. Harwick, Pa. Tudi jaz prosim enkrat nekoli ko prostora v "Glasu Naroda'" katerega jako rad prebiram. Ak< bi bil vedel, da je tako zanimiv bi ga bil že eno leto prej naročil Ako mi le en dan izostane, se m zdi. da bi mu najrajše šel naproti ko bi vedel, kje bi ga srečal. Ni Harvvicku se skoro vsi naročnik pritožujejo, da ga neredno preje majo. Včasih dobimo kar po dvi številki skupaj, včasih pa tud dve izostanejo. Kaj je temi vzrok, ne veni. Ali je temu kriv; p<>Vta. ali pa odpošdjatelji lista (List odpošiljamo vedno reclm vsak dan. Zaradi slabega vremen; in ker so železnice preobložene različnim blagom, pa vsi časopis zaostajajo. Op. trredn.) Kadar vzamem v roke list, naj prej obrnem na drugo stran in po gledam dopise, ki me še najbol zanimajo, kajti vedno me vesel izvedeti, kako se godi našim rc jabom po vel i kili Združenih drža vali. Vsak dan je mnogo dopiso iz različnih slovenskih, naselbir samo iz našega kraja menda še n bilo nikakega glasu. Gotovo p bo čitatelje tudi zanimalo, kak se imamo v tem kraju, j Delamo s polno paro ter zaslu žimo še precej dobroj tako da s človek lahko pošteno preživi. Vs ; pa je odvisno od delavca, ak ! pridno hodi na delo in kako dela • Slovencev nas je malo v tej na selbini, menda na® je 7 družin e nekaj samcev. Družine se nočej pečati z bo ar dp m, zato pa smo s trije samci vstanovili pečlarsli klub. Bral sem že ve£ poročil pečlarskih klubih in vedno so m zanimali, zato. bi rad videl, da ti naši tovariši tudi o barwiškii pečlarjih kaj vedeli. Zima je huda, snega je vse pre več. Mislil sem. da se bom isel t-predpust kam ženit, pa je preve mrzio; vajen pa sem biti večine rna v rovu, ali pa doma pri goi ki peči. Ako bi hotel dobiti kako Sle venko za ženo, bi moral iti kar drugam, kajti tukaj ni nobene, d bi bila že zdaj zrela. Predolgo cs kati pa me ni volja. Zato nikomu ne svetujem sem hoditi se ženil Kadar pa katera pride in si bon že tudi sam katero izbral, bor sporočil. Ker pa tudi sam atanx jem malo proč od Harwicka, zat prosim svoje peelarske tovariš« akc bi se v tamožnjo naselbino zs tekla kaka mladenka in bi jo kr< nila na levo proti farad, kjer ati •njem, 4* mi je ne odvrnete, k% lahko si mislite, da bi bil to hud n udarec za mene. Če s ar. pride in z me sama vpraša, bom t; oj vedel, n da me ima rada. Sam s skoro ne j upam nobene vprašati, kajti nek g dopis me je prestrašil in se zdaj j bojim, da sem "lazy". Zato bom pa rajši počakal na dan mira. Te- t daj pa bom dobil kranjsko dekle a pridnih rok, rdečih lic itd. |< Pozdrav vsem rojakom in roja- j kin jam, posebno pa pečlarskim ^ bratcem, katerim želim, da bi nji- < hovi klubi dobro napredovali. \ Anten Lesk ovit h. 1 - i * Heilwood, Pa. ^ n - - 1 Delavske razmere so se precej dobre; kdor hoče delati, si vsakdo , zashiži za pošteno življenje, ako- , ravno so cene živilom vsak dan | bolj visoke. Ta naselbina je, kakor bi bila v pozabljenem jarku. Vlak samo enkrat na dan pripelje, pa počasi, kot nese stara kmetica jajca v mesto. Zato je menda tudi vse tako drago. Zaradi zime mi je težko kaj povedali. Do sedaj je bila prav ostra, mnogokrat me je zeblo zgodaj zjutraj, ko sem kavo kulisi in ojrrel svoje ledene plskre. Sedaj je pa neko-liko gorkejše, pa vedno še ]*ada sneg. Ne vem, kako je visok; mislim, da ga ima vsakdo zadosti pred pragom. ( 1 Tudi tista imenitna go<>pa na visokih nogah se je oglasila v tu-jkajšnji naselbini pri slovenski drniini Henrik Pečarič. Pri odhodu je zapustila krepkega dečka. Mati in sinček sta zdrava. Čestitam ! Sedaj pa pozdravim vse prijatelje in znance'po širni Ameriki, posebno pa take trpine, kot sem jaz pri svojih ledenih piskrih. Anton Rovanšek. I ** Collinwood-Cleveland, Ohio. ' Vedno pričakujem, da bi se kdo ■ oglasil iz naše slovenske naselbi- ■ ne, pa se le redkokdaj sliši o nas. l Da pa ne bo slovenska javnost i mislila, da spimo vsi veeno spa-l nje, S3in se namenil jaz oglasiti se i m tukajšnje razmere pop-sati. Delavske ra'. mere so kakor po-ivsod, tako tudi tukaj. Zaslužek je I dober, ne pa odgovarja danu^ji 1 draginji. Delo se tudi dobi, samo . razlika je ta, da kjer delavec pri-r mc za delo, je ponavadi novmec. , Zima nam je stalno mrzla in to jo vzrok, da ne more navadni delavec dobrega dela dobiti. Pri tem i smo imeli tudi en teden neprostovoljne počitnice, kakor drugod, i tako tudi pri nas. i V družabnem življenju se ima- - mo dobro, med tukajšnjimi diu-i štvi vlada sloga, čemur naj slu-i žijo naslednje .vrstice v dokaz. i Odkar je bila sprožena ideja za t zgradbo Slovenskega Delavskega . Doma, je bilo v začetku nekoliko > kritike, ker se naša naselbina deli i v dva dela. Ko pa je bilo sklicano z prvo zborovanje, so se organizi-i rala vsa tukajšnja društ\a za skupno sodelovanje v korist in - procvit slovenske naselbine sploh. - Kje pa naj bi stala bodoča zgiad-j ba Slov. Doma, bo odločilo na i splošnem glasovanju društveno - članstvo z navadno večino. Dne 4. decembra m. 1. se je vr-v šila druga redna konvencija, ka-mor so v ta namen poslala dru-i štva v obilnem Številu svoje zu-i stopnike, oziroma delegate. Na l) tej konvenciji se je nanovo izvo-| lil direktorij za leto 1918. Iieor - ganiziralo se je tudi v toliko, da e so postala društva enakopravna, e kar je zopet en korak naprej. >j Apeliram pa še na vsa ostala - društva, katera niso še v akciji, .- da to lahko store pri direktorij-i ski seji, katera se vrši vsako dni 0 go sredo v mesecu v dvorani so- 1 druga Kunčiča, 15612 Waterloo i Road, Stop 117. Lahko se pa tudi 0 pismenim potom sporoči direkto e rijskemu tajniku John Res.novi 1 ču, 520 E. 143. St.. City. i Direktorij Slov. Doma je skle-j nil v sporazumu s tukajšnjimi or- - ganiziranimi društvi prirediti za-a bavni večer v korist Slov. Doma, č in sicer dne 24. februarja zvečer - v dvorani Josipa Kunčiča, 1561*J Waterloo Road. Nastopilo bo tudi ' par dobrili slovenskih govorni h kov; več bo razvidno iz lepakov. a Vstopnina bo prosta. a Konečno pozdrarvljam vse roja-_ ke in rojakinje sirom Amerike. r Frank Ule. u Milwaukee, Wis. n Dovolite mi nekoliko prostora l-tv listu "Glas Naroda", da ome o nim svoje želje glede tukajšnje slovenske naselbine; ker pa uisen i- izvrsten poročevalec, se zaradi te h ga ne bom spuščal v zelo obširne i- pisavo. r Na^pr«^ hoe«m omeniti »tališ© « naših slovenskih društev in pokazati, da nismo -najzadnji v tem mestu. Vsa društva lepo napredujejo in niti eno noče ostati za drugim. Imamo voč društev, katera pripadajo k različnim jednutam. Dne 26. januarja je priredilo društvo Sloga št. IG SNPJ. ma-škaradno veselico v Ilarmonie dvorani. Vdeležba je bila jako sijajna ; bilo je mnog« raznovrstnega občinstva obojega stanu in še druge narodnosti, tako da tudi mask ni primanjkovalo. Dvorana je precej velika, pa je bila polna do zadnjega kolk-k a. Lepa hvala v>iem vdeležnikoin. Le tako naprej v slogi in edina?vu! Nadalje naj tudi ne pozabim omeniti naše delavske razmere, ki so nekak«» srednje; niso jako dobre, pa tudi ne preveč slabe. Vsak je svoje sreče kovač. Ker so različna dela. so tudi različne plače. Gotovo je. da so bolj kratke, ker naši kapitalisti nam pustijo obotrateti. ravno ne v -sedanjih časih, ko so vsakdanje potrebe jako visoke. Ako kapitalisti jK>kažojo 1 cent zvišane plače, hočejo po d mir i strani vzeti nazaj 10 centov. ali še več. Tako je tudi pr«^-jakov vsak dan radosti; daj tu, daj tam. idi nihče ne vpraša. kj»* boš jemal; menda v materni škri-1 njiei. kot pravi stari izrek. * Sedaj so nam dali se en praz-1 nik, in sicer v pondf-ljek na ukaz ; kurivu e administracije, iiotovo ta 1 praznik zadene mnogo delavcev tudi po dragih krajih; samo v tu- * kajšnjem mestu počiva* nekako " 140,000 delavcev. Sedaj bo pet dni dela iu dva počitka; vendar to še ni tako sla,- * bo, kajti marsikateri bo popolno-1 ma zadovoljen, posebno, kateri je že poprej ljubil v pondeljek praznik. da si je zdravil svojo bolno glavo. Prišli so drugačni časi; tudi na 3 naše gostilničarje je prišla kriza, - da morajo v pondeljek zapreti i- svoja vrata. To je telesno delo t usmiljenja, da tudi oni lahko - pri\-f>šeijo počitek, katerega še ni-e so imeli nikdar. Gotovo je ta praznik nekako drugačen- vse je >- tiho in mirno kakor pravi pustni e dan (?i. Res se nam 7.r na 1'olj d- spot cen način ter »dišal navdušene izjave re-volueijonarj' \ in radikaieev po celem svetu, ki so pozdravljali tc padec kot preludlj iijcgovcgft lastnega padca. V del je nadaljiio b'to \ojue. z. zmago veliko bolj oddaljeno ter z vedno b\iji,ra porazom. Kljub temu pa je bilo taka kot je izjavil v svojem znam m govoru \ Kitenig-vbarpu. dne 25. avgusta 1919: — Ker smatram >am»-ga sebe za orodje svojega Mojstra, neglede na menjajoča se mnenja in naziranja, grem svojo lastno put ki je le posvečena prosperite'4 jn mirnemu razvoju naše domovine. in vendar j«- videlo zadnje l**to dogodke, ki se bodo inorda matt r jalno tikale bodoče usode Viljema II. in ki bodo gotovo izpre-rnenih *odbo, ki ga bo izdala zgodovina glede njega. Nekako polovica ducata diplomatičnih razkritij iz leta 1917 je vrgla nepričakovano luč na resničnost njegove trditve, da so bile njegove sile v preteklih le* h namenjene e\iinole -prosperiteti in mirnemu razvoju nem-iKe domovin+v Veliko je priš!.» nt> dan gled»- postanka sedanje vojne ter glede deltza cesarja v vojnih tajuosiih, ne da bi se pri tem omenjalo prikrilo diplomacijo v zadnjih petnajstih letih. Eden najbolj presenetljivih fenomenov v prvem in drugem letu vojn« je bila sorazmerna obskumost kajzerja. Ta človek, ki je bil tekom zadnjih petindvajset let eden najbolj slikovitih javnih značajev, ki je stal sjkOzi leta in leta na najbolj odličnem mestu javnega zanimanja celega sveta, *e je umaknil v ozadje, ko je stopila njegova dežela v svetovno vojno, za katero s" je njegova dežela. zavestno ali nezavestno pripravljala. Raz«*n par molitev ter govorov v bosanski pravici ter poročil glede posameznih obiskov na fronti, se jii sl.šaio veliko o kajzerju. ilindenburg, Ludendorff, Tirpitz in krompric. za vi>e te se je svet bolj zanimali. Bilo jih je nekaj, ki >0 Se vedno vstrajali pri misli, da je nemški cesar celo s\oje življenje deloval za mir. Ob pri'iki prve obletnice izbruha vojne, je rekel, da je njegova ve*t čista pred lto gom in zgodovino, da on ni hotel vojne. l*ahko se reče, da s* teh nazorov in mnenj ne more vzdržati od strani javnega mnenja izven Nem'ije. Razkritja Lndonskega 'Times' :n poslane a Morgenthaua nam nudijo povsem drugačno wlifeo glede l»ruha a* ■taiij«- v«»jne. Ta razkritja. katera je objavil Hermann Bernstein, kažejo nemškega cesarja kot brezvestnega kovarja proti prijateljskim narodom, nič boljšega kot >ta Bernstorff m Luxburg. Hrsejavka, kutero j«* poslal nemški ee>»r predsedniku Wilsonu ob izbruhu - danje vojn<\ v agustn 11*14. ni kazala le pomanjkanja vs ■ temvtv je zrnn i t, da j.* nemški cesar pravi predstavit-elj Nemčije v dvajvteni stoJ»*tju. Cesarjevo leto se je pričelo z uapačnani napori glede mirovnega g banja, % kau-rim >»<> pričeli Nemci mesec poprej. Takoj po izjalov-ljenju t- .n«v ter d očim je svet še ugibal glede izjave predsed- liina W, »ona o "rniru brez zmage", — so objavili Nemci svoje ne-uucj'uo \oj«-\anj»* » podmorskimi čolni, katero določbam kar domneva vel ko ljudi, je vojaška stranka vsilila miroljubnemu Viljemu. Aai'-rika u- počav /lezla v vojno in ko je enkrat storila to, je priilm ru**« revolucija, ki je z* nekaj tednov delala velike preglavice ntmskna majestetam, ek see leti ca m ia junkerjem. Opaziti je bilo v NVmčiji v-hIdo množeče »e zahteve po demokratizaciji in smer predsednikov- ga govora z dne J. aprila je kazala, da bodo privili-girani razredi Pruaije navidez »Kidali nekaj svoje moči in sile. Zgod., j v aprilu se je slovesno objavilo, da se je pričel kajzer *am zav/.'mali za "novo oriji-ntacijo", za iztiranje avtokraLičnega elementa iz ustav Prusije in cesarstva. To sc jo zabilo v glave številnih. Viljeui sam gotovo ni tako črn kot se ga slika ali pa je videl pisanje na Koti. c leta in to kljub ponovnemu vpitju nemških "demokra-tov*'f kijub zahtevi za mirovno pogoje, ki bi bili sprejemljivi za državni zbor, kljub ponovnim i/premem bam v kancelarstvu in pru-*!cem mmi*tr*tvu, — pa je našlo državni zbor z ravno isto silo, ki jo je ime pr je ter prusko junkerstvo, m> vedno nadvladajoee indu-strijaino prebivalstvo pruskih tnest. D« mn»vati, «la >< j<- demokratizacijo, katero je bil obljubil, zx»-drialo pr >ii njegovi volji, da ni v Manu uvesti reforme, katere si »ko .rvM... z- j« domnevati, da je le brezživčno v rokan vojsi-ikih voditchtv«r: v pretekli karijeti Viljema II,. ki jo dokazovaln. da j« saj takega. L«* 4 priori domnevanje, da sc ga je proti njegovi volji potonilo v vojno, daje temelj zn domnev?mje, . ac porabi za pretvezo izzvan ja svetovne vojne. To ajavo, aikdar mvpelaa zanikano od Nemčije, je p.»zncje potrdil Hen-I ry Morjreutba«, ki je kot amera»ai poslanik v Carigradu izvedel o dejstvu te konferenc* od nemških in aioirijskih diplomatov. Poleg tega je l >bil Morgeutbau esiako ja>ne in avtoritativne izjave, da se je \vstrija. — te/ko brez-nemške opore, — odločila za vojno že v maju. Nemčija pa je bila prjpravijena potegnili svoj m«*č iz nožnice že prri osmimi leti, ob časm konfertnee v Algeeiras. Mi»e! o mmiljuboem kajzerju, katerega so »jezovi generali počasi prepričal, naj po»ipira >»voj«g« savezsuka v dejanju, započe-tem bre* wjegove vertnmti, mora izgubiti vsled tejra vso vcijavo, da-siravno jc par v.sokih glav gotovo oblila kurja polt, ko j*- postalo /MAno, t« h . An-'ija, kljub vsem naporom kajzerja, da vspava Anglijo, kljub ne.arnaatJ urske državljanske vojne, podpirala Fran eijo. Voj no je napravilo v Nemčiji in Avstriji. Kot pa pripominja Mr Mor-, ntbau. "je bil sarnj«'vski mi*or naravnost o,i Ilo«ra pt^-j siaa ca netuško avtnkriwijo." Nadaljno imunaeijo Viljema kot *'prinea miru" je podal v preteklem avgustu James W. Uerard, prejSnji ameriiki poslanik v' Nemčiji, ki je objavil v pričelku opisa svojih doživljajev- v Nemčiji braojavko kaj/erja z dne 14. avgusta na predsednika Wilaona. v ka-••ri br/ojavkt inija^njuje varofce za v»t«jp Netn'ije v vojno. V ortfinainem si»oročilB je i>isal cesar: — Nevtralnost Belgije, je morala Wta ija kreit iz *trategičruh vzrokov, ker se je dobik^ »poročna, 1 s " 1 Francija te pripravlja navaliti na Belgijo. — Kaj-i ser pa ja nato prečrtal beeedo '4eporc^ilo'' ter rrapisal ' ^jviee". oof kale fotografija originalnega sDoraCda. J^^pym^^jf ^^ , - — — I _________________________ ___________._____________ _____.... ...i- Nekaj iz življenja nemškega cesarja Viljema II. T on Feb. 1,1^1 S. as require-l by the Act ot' October 8. 1917. i mogla dejsiva podpirati. Na nesrečo pa. je neki Članek generala 1 Frejtag-Loerjig-hoven, ki se ga je objavilo v dotičnem Času v Nem-•iji, pokazal, da se Francozi v svojem prvotnem načrtu niso pripra-: vili na '.-pad v Belgijo. Oi tega so bili tako Oddaljeni, da se sprva > niso niti pripravili na svojo obrambo v slučaju nemškega vpada skozi Belgijo. • i To pa ni bila edina osvetljujoča stvar v tem pismu. V tem pi-;mu je obvestil kajzer predsednika Wilsona, da je kralj Jurij prin- • cu Henriku pruskemu dne 29. julija 1914 obljubil, da bo ostala Au ? V'Hja nevtralna v vojni, v katero bi bile zapletene Nemčija. Avstrija - Francija in Rusija. 'j Nekaj opravičila za zaujjanja kajzerja v to obljubo, če se jo j? ' sploh calo, je prAlo na dan v septembru z, objavo Vili-Niki kort c spondence. Serija braojavk, ki jo je izmenjalo med kajzerjem in ■ ear jem v letih 1905. 1906. se je nahajala v carskih arhivih v Petro 1 gradu ter so jo našli revolueijonarjL Brzojavke je objavil Vladi j mir Burčev ter jih je izdal Hermann Berstein v Ameriki. S stal.fcča mednarodne politike je bila glavna stvar, katero se jc razkrilo v teh brzojavkah ^koro uspešen poskus kajzerja leta 1904 ta usivari zvezo Francije, Rusije in Nemčije proti Angliji. Upo ra olja jo nesrečo Rusije v japonski vojni ter vedno večje notranja -^..zadovoljstvo, je skoro prisilJo carja skleniti dogovor, potom ka terena naj bi izsJil priklopljenje Francije k zvezi. Vse to pa pot " pred pretvezo obrambe kontinenta proti takozvani '"obkroževab. • politiki,", katero se je baje započelo proti Nemčiji od strani angle-' škega kralja Edvarda VII. Dvojnost v domnevano poštenem kajzerju ni nič manj prese iietljiva kot njegova lahkoverao.^t. Ena izmed lepih točk tega do - govora je bila zavzetje Danske od strani Nemčije in lin sije v slu ? čaju vojue z Anglijo. To pa je dovedlo do dfcdatnih razkritij v pre • rekli pečeni od STrani Aleksandra Izvolskija, ki je bil takrat rusk poslanik v Kodauju. Kot kaže, je Izvolski namignil kajzerju, da j« : vernost Francije z ozirom na dogovor dvomljiva, ker je obstajalt 1 med Nemčrjo in Francijo nerešeno vprašanje Alzacije m Lotarin - ske. — — To vprašanje je uravnano, — je rekel kajzer. — V Maroko " nferi leta 1905 sem vrgel Franciji pred noge rokavico. Ni je hotel.' " pobrati in vsled tega vprašanje Alzacije-Lotarinške ne obstaja več Z eno besedo, ker sc je Francija umaknila pred novimi provo 1 kacijami Nemčije v trenutku, ko ni bila pripravljena na vojno, j> . na tihem priznala rop njenih provinc eno generacijo nazaj. Kot na ' ravnostno ugotovilo doktrine, da ustvarja moč moč. je ta »zjava za i nimiva, a vladarju naroda, ki uporablja tako dvomljivo teorijo gle - de vtvlenja svojega tradicijonalnega sovražnika, jek omaj Čestitat /a njegovo mojstrstvo v državniški nmetnosti. Dogovor, v katerega se je carja prisililo, je odklonil prvi močn ^ mož v njegovem ministrstvu, ki ga je vide! — in najti je več, riva lov, ki zahtevajo za>e to čast. Ker pa je bil ustavljen v svojem po ? fckusu, da o lutji Francijo in Rusijo Ang'.iji, — je •prjčel kajzer vie 1 čj Anglijo na .svojo stran proti Franciji in Rusiji. To se je pričelo s pismom na Lorda Tweed month It. ta 1908, 1 " katerem .se je zauikavalo vsak poskus ofenzivne mornariške politik ' od strani Nemčije, radi katere so Ilohenzollernce po boiji milost .strogo kritizirali v njih la.stnem državnem zboru. Zadnje leto pa j1 prineslo novih dokazov tudi v tem pogledu Lord Haldane, načelni) ruigleških gennanof.lov pred vojno, je dokazal v svojih člankih 1 raaneesterskem "Guardian" da si je prav do leta 1912, do pričet k. " zmede na Balkanu, kajzer prizadeval odtrgati Anglijo od njenih za " veznikov ali si v*.a.j zagotoviti nje obljubo nevtralnosti v slučaji " kontinentalne vojne. Tako se razkrinkuje Viljem, — kot smo ga bili v stanu spoznat " v preteklem letu, •— kot drugi Luvburg, drugi Bernstorff, velik« 1'ujši kot drugi Bismarck, ki ni bii nikdar zapleten v nekaj tako ne " poštenega kot je bii kajzerjev ruski manever. Kajti najmanj skoz " petnjast let, mesto da je ohranitelj svetaovnejra mm, je bil ta ne r odgovorni avtokrat vedno pozoren kovar, vedno neumoren delavec • ea spravi Jonatana proti Davidu m nato Davida proti Jonatanu. Vse pa kaže, da je on v svojih lastnih očeh še vedno isti Viljem 1 prijatelj Boga. Na svoj rojstni dan, pred letom dni, je rekel v od 1 govor na čestitke mladega avstrijskega cesarja: — Odklonitev na Šl; ponudbe za mir, — za mir, o katrem se ne bo razpravljalo kroj • zelene mize, — bo padla nazaj na one, ki so zavrnili našo odkrito srčno dejanje sprave. Neomajna volja do zmage nemškega narod? - bo z mečem izsilila mir, ki je potreben za blagoslovljeni razvoj na - roda. — Stoječ v zavzeti Rigi v zgodnjem septembru preteklega leta, s > je zahvalil zmogoslavinm armadam: — Naj se zgodi kar hoče in na - traja kolikor časa hoče, naprej na sovražnika, veselega srca in z že lezno vo'.jo do zmage nad vsemi ovražnrki Nemčije! štirinajst dni pozneje je kajzerjev kancelar, ki gotovo ni dela i brez vednosti svojega gospodarja, v odgovoru na papeževo mirovni - poslanico odgovoril: — Odkar je prevzel kajzer vlado, je smatral vedno za svoji ' glavno In najbolj sveto nalogo ohraniti blagoslove mini za nemšk 1 narod in celi svet. i Ob novem letu je kajzer v nekem govoru na armado in moma 1 rico pripomnil naslednje: — V sodelovanju z mojo armado je moja mornarica zopet doka • zala svojo uspešnost v drznih podjetjih. Nemški narod v orožju j< 1 povsod, na kopnem in na morju, dosegel velike uspehe. Zaupajoč 1 našo pravično stvar ter našo moč, stojimo pred letom 1918 s trdniir 1 raupauj«-m ter žtif zno voljo. Vsled tega ntprej 7. Bogom, na srv.eži ' dejanja in sveže zrnate! 1 Par dni pozneje je rekel delegatom poljskega regentskega sve it..; — Vrjemrte. da boste najboljše služili svoji domovini, če bost« skupno z nemškim cesarstvom ter av;>tro-ogrsko monarhijo zasledo • vali c i? je, ki jamčijo blag obit človeštva ter mirno kooperacijo naro dov. Blatenjem sovražnika sem hvaležen, da sem b.i tekom tride » *etih iet svoje vlade, vsled neprestanih nape rov, glavni z ago v o rail-in varuh teh principeiv. Z drugimi besedami vrjam»i v vse to on sam. On gre svojo pot ( natrajoč se /a orodje srojc-ga mojstra, brez ozira na menjajoče s< 'nazore in mnenja. Poglavje o sovraštvu. Oz knjige JAMES W. GERARD A, prejšnjega ameriške tra |K>slxinika v Berlinu-) ! - Trtic translation filed with the post timet er at New York, N. Y. on Feb. 1, 1918. an required by the Act of October ft, 1017. I Xa svoji poti iz Berlina v Ameriko, v februarju 1917, sem se pri nekem obedu v Berlinu sestal s slavnim italijanskim zgodovinarjem, Ferrero. Tekom konverzacije po obedu sem ga opomnil na dejstvo, da je tako on kot neki Francoz ugotovil v svoji knjigi glede Amerike, da ga je proucavanju ameriškega naroda najbolj presenetilo pomanjkanje sovraštva. Ferrero se je tega spominjal in v diskusiji, ki je sle-: dila nato in katera se je vdeležil tudi davni francoski pi-i satelj Maeel Prevest, ao vsi aoidaiali v temu da je v Evroni ve? sovrastva kot pa v Ameriki. To pa prvič raditega, ker so e^Topski narodi omejeni na majhna ozemlja in ker ma-jijka drugie Evropejcem prilike za napredovanje in vsled tega želje, da potiska človek naprej ter obrača misli v bo-a dočnost mesto v. preteklost, kar tvori del ameriškega zna-L. čaja. — L- V Evropi je mogoče v par urah potovati v avtomobilu a skozi dežele, kojih prebivalci se bistveno razlikujejo med a _^_ I ffr.-. --- - -♦ s? ' -i.-: '' -1 ^ M m* KI- M K. M L ' • ^BB ■ mL p štk^ I • 1 ■ Ik ' •. v 1 fl K 10 wBmSSKm 0 ^^ V Hk . 1J jauEaajScJBfc p 1 Hfl BJj K^Bb^B 3- COPYRIOHT UNDERWOOD A UNDERWOOD. N V. a- • e: GERARD, BIVSl AMERIŠKI POSLANIK V NEMČIJI. tu seboj, ne le glede jezika, navad in običajev, temveč tudi ni glede metod, misli ter telesne zunanjosti. 0 Takoj, ko je izbruhnila vojna, je bil videti koncen-tri rani srd nemškega naroda obrnjen proti Rusom. Celo Liebknecht, ki je prišel k meni, da pokaže, da ni bil u-v sfreljen kot se je poročalo v Ameriki, je govoril o nevar-^ nosti carizma in o sovraštvu nemškega naroda do Rusov. Pozneje pa se je, voden od vladajočega razreda ves srd ^ Nemcev koncentriral na Angliji. v Karton v londonskem "Pucli-u", ki predstavlja ta prusko družino, ki ima svoj jutranji "Hass", ni bil pre-a" tiran v številnih ozirih. Sovraštvo se knlti^ira v Nemčiji rA kot plemenito strast in tekom vojne so tekmovali duhov-ti niki in generali med seboj, kdo bo z lepšimi besedami co opeval sovraštvo. ^ Fraza "Gott strafe England" — Bog kaznuj Anglijo, 71 — je bila razširjena po celi Nemčiji. Tiskalo se jo je na ^ znamke, katere se je nato pi*ilepilo na zadnjo stran pisem. Videl sem celo svojega nemškega telesnega stražnika, ki n je lepil te znamke na hrbte vseh pisem, oficijelnih in neti ofieijelnih, katere se je poslalo iz poslaništva. Ko se ga ^ je razkrilo, je prenehal. Papirnati denar je bil potiskan ^ z besedami "Gott strafe England" in večkrat se je dola stavilo "und Amerika", čim bolj je vojna napredovala a ter ni hotela Amerika izpremeniti določb ter ustaviti odpošiljanja zalog za zaveznike. ^ Vsakemu je znana Lissauer-jeva pesem 4'Himna ^ i sovraštva". Nič posebnega ni, da je poizvedel neki člo-j vek v deželi, ki se nahaja v vojni, tako pesnitev. Posebno a' I pa je, ter kaže duševno razpoloženje cele dežele, da je po-ic i delil kajzer pesniku visoki red Rdečega orla drugega j razreda kot nagrado za to posebno pesnitev. Brez dvoma se je sprva z angleškimi vojnimi jetniki I zelo surovo postopalo, jih stradalo ter teplo na poti s a j fronte in v koncentracijska taborišča. S častniki, celo i i'anjenimi, se je postopalo 11a okrut način in z večino teh a I jetnikov se je postopalo bolj kot s kaznjenci kot pa s j častniki in kavalirji. m Ko je Nemčija počasi izprevidela, da se predsednik ia Wilson ne boji nemških glasov v Združenih državah in da se izvoza iz Amerike ne bo ustavilo, se je obrnila ta e reka sovraštva proti Aiperiki. V Nemčiji je prevladovalo te j naziranje, da nasprotuje predsednik Wilson večini naro-^ sla Združenih držav, da ne predstavlja pravega razpolo-e) ženja Amerike in da je to razpoloženje ugodno za Nem-k I čijo. — Na nesrečo so celo številni Amerikanci v Nemčiji t potrjevali nemški narod v tej misli. Amerikanci so poto-* vali naokrog, prirejali predavanja ter napadali svojo lastno deželo in lastnega predsednika. Časopisi pa so pri-občevali pisma slične vsebine od "Amerikancev v Nemčiji. Eden najbolj delavnih izmed teh je bil neki Maurice Somborn, nemški Amerikanec, ki je predstavljal v Nem-» čiji neko ameriško trgovsko hišo. Hodil je povsod naokrog ter napadal predsednika in Združene države. Postal je celo tako drzen, da je nekoč v navzočnosti številnih v moji lastni hiši rekel, da je bilo treba obesiti Brva-na, predsednika .Wilsona pa še za eno glavo višje. Ameri-r, "ki časopisi so li&to poročali, da sem ga dal vreči po stre-- žaju iz poslaništva. To je treba popraviti v toliko, da sem 0 iz sebičnosti opravil to lastnoročno. 1 Vsled slučaja Somborn sem prišel na misel, naj se e razveljavi vse potne liste onih Amerikancev, ki blatijo svojo lastno deželo. Državni department je bil tudi mojih nazorov in tako se je vzelo potne listine številnim. Isti Somborn mi je pozneje pisal ter me prosil za odpuščanje in iz Washingtona se mu je dalo nov potni list, da se je V življenje. \ In slišal s-m temen koral iz grobov in videl kraljestvo noči, kjer žezlo, zagrnjeno v tul, plameni — že plaho nazaj od trohnobe domov ^se vrača moj trudni kosr^k. Življenje, življenje, nebežki ti znak, zbudilo si zopet mi v pr^ih moči in razlcšcalo srce si mi v žar — I Kot zve/xia visoka gre skozi vihar, I iz večnega tira ne pade nikdar, t takoj naj v življenje bleste iz j temin I skoz noč in mrakove sc moje poti. I ln naj je brez luči moj dan, uaj v temnem požaru moj svod ae temni, z mrakovi v neskončnost obdan, naj črna bo zarja vrh mojih planin, a zv ezde ne ugasi mi smrtni orkan, in \ zarjo ne slisi se klic Lz globin. I v Mladost, oj, i*>daj mi nezmaganl let -I ; in dvigni nad morje me gor v nedogled, j kj«-r večnosti sanja brezmejno oko j naj solnce si novo pripnem na nebo, da v noč in vihar nri sijalo bo. -- j Kitajske čete v Franciji, ! j True translation filed with t be poat master at N>w fork, N\ Y. on Feb. 1, J91H, as required by the Act of October fl, 1917. Washington, 1). C., 30. januarja. • Oficijelno poročilo iz Pekinga da-'nes pravi, da se je pričelo preva-! zanje kitajskih čet v Francijo in ! da je to prvi oddelek, ki bo sel na bojišče. Dogovor za pošiljanje vojaštva je sklenila franeosko-kitaj-ska ■cmnisija in na prošnjo Tuan Či .Tula bo kitajska vlada v ta namen porabila bokserski odSkoanla-een za eksplozijo. Zdaj bo prekratek strel ravno-tako učinkovit, kakor če bi krogla zadela potapljačo direktno. Mornariški department ne po roe a o deialjih, kcfr so tajnofft. Dinamitard prijet. Chicago, 111__Detektivi so pri- ieli Max Breitunga iz New Yorka na odredbo iz Washingtona. Pred seč kot dvema letoma je bfl. obtožen v New Yorku, da je zapleten med zarotnike, ki so hoteli pognati v zrak ladje, naložene z municijo. Bil je pod $25,000 poroštva. SLOVENEC ! Ima v zalogi Columbia grame* (me, Slovenske. Hrvatske In »ploh v vseh jezikih Cotambfa -t.»». pMMCCi Diamante, zlatnina, vre, «*» bralna in sploh kar Selite v zlatnini ali gramofonih in ploSCah. CenOke poitljame brezplačne. IVAN FAJKf Jearder A CefaaaUa 6npbofft»> me Dept. 4M Chestnut St, Ciwwh OHgh, Pa. 1 -in "Z1S m. - i "■!!'"" L..........1111............. " 1 Vzroki laške katastrofe. -rM f Poročilo puroiVvajca 1 IRK HE RT CORE V A v Globe". ARMADA JE BILA INPICIitANA OD PRVEGA PRIČETKA IN IZDAJALCI SO ZA DR? «1V ALI UPORABO POLKE SILE NARODA PRI ZADNJEM OKTOBRSKEM UMIKANJU. — IZDAJSTVO SO JAVNO PRIDIGOVALI PO C£U ITALIJI. — PRONKM&XA PROPAGANDA. — DELOVANJE PACIFISTOV. Trn*- rr*i>i4*tl<*i fit«*! with tik* po*t nastc-r at Xe* \«wrk. X. Y. on Feb. 1. I IJ#U5, a* r^uirwl r»y the Act of October 6. 15M7. Italija j- bila preplavljena z j/«laj-»tvom od onega due naprej.; ko -t«.pii.» \ vojn . Pro-u.-m^o propagando so izvajali tako jav f no kut /alevm elanki ogiasi za kako novo vrsto mita za' **Of; v ni-»o !<• govorili o miru v italijan-ki po- j •danski n r -i. tem ve«* rudi priti igovali inir ali ivvolacijo ali o- v i ■ i b vr*te listov. glvle katerih -e poroda, da j h. je ti.Io ''v. i'* lu (»o okt o prirtvlili zborovanje, na i-.at#rem s«- j** -kleni!«, "t kot j- vrsta, katero podpirajo v Zdr. O « in. i" b:lo najti veliko število časnikov, ki so ' 5 " i vi i i - » - a „r. V I ta i J i ^e ni nikdar trdilo, da je vojna popu-j lama i«-,i»xii i j,- par jii-ati- - v >k.i»aio pojasniti italijanskemu! naro njih narod Združenih držav. V razmerah obehj držav je najt n« ko gotovo vpo rednost. Italija se je vrgla v vojno. r si i,i m : a nadalje diuj_*ače pomagati. To pa je natančno isto, radi »•• ar »» sle Združen.- države \ vojno. V obeh deželah je bil močan f»- ■ ' :r.š •; aunt. Doge tki so ] ukazali, da je bil ta element iz- v !r ' kot v Združenih državah. Pacif.stom so dovoljevali pri iti izdajo pod pretvezo, da je to prosti govor, j Iz la - '»«;i ^ vi ki m«jri uspešni v Italiji. Ali se jim bo do- J volilo biti ušesni na isti na»"n tudi v Združenih državah? P i je t' *ba povsem ■ ixr\to. »ia je bila italijanska vlada, ka t»-r«> i" tr.-f-a razi kovat: od parlamentarne večine, kontrolirane odi Ciiolirtt-ja, v* Ino l ju no in zvesto za vojno. Čuti'a pa je sebe na ne-; varnih tleh, ko jt skušala iztrebiti izdajalstvo. Po pravici ali krivic je čut :la italijanska vlada, da bi vsakemu tozadevnemu poskusu sle- «m««ga Ul podelja je bilo notorično prnti vojni O- po;:ieija j<» ?u<»t-e razumet. italijanski položaj, je treba vzeti], vj. ts v, da .i Italija pr.-d vojno proti Avstriji, a za ^emčijo. j K » j*- ;zbr. ' u;!a v.lika vojna, je pretežna večina italijanskega' naroda h e'a <»>tati nevtralna. Razumeti je treba. d. je Italijan po i s ..j , ,'av. ni. nzivn » miroljuben človek. On je ponosen in njegov J t- mperano nt j* nagrl. on ljub; svobodo in demokracijo, a ni boje-v»f- j« " hotel, da bi ^e ga pustilo pri mint. Na nesrečo zanj pa s<> bil«« i arm. r»- pr. ti njemu. Italija ne pridobiva dossii hrane, da b i:t"gla prt hmi jevati na stran, na ka-' !» biwkt Ta stran je bila ona zaveznikov. Italija je bi-1 l-i pro-ii. v v ij.-m iNtvovanju, a vsak poskus, da bi se borila rn ntraui Avstr: ni vedel preko not-i do revoiuc je. Ita'ijan je iii.roljut < a nt . ! i (i.-'-T- ».poniin. Sj>ominja se let. generaeij zatl-;u : -ti od strani Avstrije, sovraštvo do Avstrije je ta ko gi 1) »uo v jaiui v sree vsakega Italijana k nt je njega ljubezen Na ta n<« »i se t , uravnalo. Avstrijski in nemški d plomati! » m:v!i 1, ! \ ■ »,, lab k » vzdržali Italijo izven vojne s pomočjo edi-ii« >vilt barantanja, doettu >»* je celi ."-as to sovraštvo do Avstrije zbi iiu» lo« in Burian, za^t«^pnika Nemčije m Avstrije, sta imela poje*lino v Kimu na čast uiih uspehom v isti noči, ko se je Giolitti-.]-. to j' me.,:, -vi je b ! delal zanje, kamenalo r,a eestah Rima. — I) Aiuninzio uj i rim i govorniki so v prizori! i teden dni trajajočo Lampar: z.i v tjno ter zmagah. Vojno napoved se je objavilo v po- Oio v tem času pa niso bili voditelji v parlamentu gotovi, če stoje na trdnih tlrti. ',v ' krjvieo se napravi Italiji, če se izjavlja, da je stopila v I Veliki vojni atlas I X fojskaiocih se evropskih drža? in pa ko* s f kinijskih posestev vseh velesil 1 j O^ce^A 1 1 raznih zemljevidov, | CENA SAMO 25 CENTOV. | STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. S VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI ZE- g DOCJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, 9 « CENA $3.00. ■ ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. I W MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — 9 CENA JE 35 CENTOV. 9 Naročila ia denar poiljits na: * | Slovenic Publishing Company | # S3 Cortlandt New York, N. Y. S M..!,^.,.!. .iiim ................... lilmi iiliHi n'rim i ni --------------^^iiiTWwiiwfr vojno edinole iz sebičnih nagibov. To je bilo stališče, ki so ga zav-| sovražne sile in ki gra je na tihem sprejeia "tndi velika večina za-1 vezai&keea in ameriškega časopisja. Njeni povodi, da je Ala v vojno.1 -so bili najvišji kar jili more imeti kak narod, — namreč oni samo-j obranj-nja. Povaein na človeški način pa je Italija ob istem času upala napraviti dobiček za svoje Izdatke. Upala je popraviti svoje! meje. da bi bila v bodoče varna pred :fcdajaiskimi napadi od strani Avstrije. Italija in Avstrija *ta bila člana trozveze skotci leta. Najti pa je izob lleo dokazov, da je Avstrija v vseh teh letih, vedno skušala pospeševati svoje interese na .stroške svoje zaveznice. Avstrija je eno-sLavsmatralo Italijo za. državo, katero se lahko izrablja ali n-niei. — Italija je skozi dolgo č-asa čutila, da leži njena varnost v tem, da dobi *e na vrhuneu. Ona ve. da je miroljubna v svojih namenil, prav kr»t ve. da je bil njen prej sni zaveznik izdajalski skozi vsa leta zveze. Ce bi se nahajali forti, zgrajeni od Avstrije na planinskih vrhuncih. v njeni posest., bi bila primeroma varna pred napadom od >trani Avstrije. Ktotako bi jo posest Trsta ob Jadranu varovala proti navalu Avstrije. Italijani so že zelo dolgo gojili zelo naravno željo, da vidijo oživotvorjeno "Veliko Italijo". Njih teritorijalne aspiraeije pa se dejanski omejujejo na uravnavo črt, vsled česar l.aj bo politična meja prišla v soglasje z brambe sposobno vojaško mejo. Z drugimi besedami ni bilo razširjenje, temveč b.la je varnost sen Italije. Interesi, dolgo obstoječe sovraštvo in pritisk sile. — vse to je dovedlo do vojne napovedi Italije na naslov Avstrije. Za nekaj easa potem, ko se je doseglo to. je bilo upanje Italije, da bo mogoče izogniti se vojni z Nemčijo. Sedaj se ji zdi absurdno, da je skušala napraviti ribo iz ene vrste Nemeev ter meso iz -druge vrste, a to se je takrat res zgodilo. Vendar pa ni pravilno reei, da je bila Italija nelojalna stvari zaveznikov s svojim obotavljanjem, da napove Nemčiji vojno, razven če ob istem časa priznavamo, da so b le Združene drave nelojalne napram zaveznikom, ker niso napadle Turčije. Interesi in potreba so dovedli Italijo, da je napovedala Avstriji vojno ter so jo ob istem času svarili pred vojno proti Nemčiji. Kot država. — ne le poLtaeno, temveč kot narod, — je bila Italija bolj prijazna Nemčiji kot katerakoli država, zapletena v veliko vojno. Tako majhno važnost se je polagalo na napoved vojne proti Nemčiji, da mesec pozneje možje, ki st bili drugače dobro informirani o tekočih zadevah in dogodkih, niso vedeli, kako stoji stvar z Neme jo. Nobenega dvoma ne more biti, da je Italija upala, da ne bo nikdar prišla v oboroženi konflikt, z Nemčijo. Velika njena zasluga pa je ter tudi dokaz oživljenega naeijona-iizma ln sicer vsled invazije. — da ne skuša še nadalje delati razlike med. posameznimi sovražniki. V tej seriji člankov ste gotovo ■"-•tali, kako je Caharija Taylor.1 ia čelu smešno majhne skupine, porazil mehiško armado, ki je bila' rikrat tako velika kot pa je bila ljegova. in kako je v zgodnji spomladi leta 1S4<> preplavil severno Mehiko. Kljub poznejšim ojačeojem je imel ta odločni, stari vojak manj j ;»-t 7<«»O mož na razpolago. S to malenkostno silo se je lo'il uničevanja veteranskih mehi-Ških ar-nad na njih lastnem ozemlju ter zaseden ja vsake utrjene postojanke iu vsakega utrjenega mesta, ki ležalo na njegovi poti. To je bila naloga, katere sploh ii bilo mogoee izvršiti. Mehikanci j 0 vedeli to iu vsak drugi je to, .st<»tf»ko vedel. Vsakdo je vedel Lo. razven starega Call arije Tav- • orja samega. Ker pa ni mogel ni-ridar priti do razumevanja porne-aa besede ''ueuspelr*, se on in 'neu-speir' nista nikdar srečala. Bilo je v maju 1846. ko je prekoračil Taylor reko Rio Grande. ->e polastil Matamorasa ter pričel 1 pobom prav v sree Mehike. V jucrustti je prišel do trdnjave in mesta Monterey, o katerem se je iomnevalo, da je nc<^avzetno. i'aylor .ie imel s seboj le 6625 mož, t»o večini mlade mi ličarje. Mesto t>a je brajiilo 10.(>00 rednih mehi->kih vojakov pod poveljstvom generala Ampudia. Griči krog Monterey so bili po ejard z mehiškimi baU-rijami. Zi-dovje mesta je bilo strogo zastraženo in po celi okolici je uirgolelo guerilla-atrelcev ter sovražnih me h tekih kmetov. Taylor se je dne 9. neptendira utabori! tri milje od mesta in po-rabil naslednjih desert dni za poizvedovanja ter za dovrienje načrtov, kako bi se vzelo mesto z naskokom. Mehiška armada, varna za zidovi in baterijami, je mirno čakala trenutka, ko bo ta mala peščica Yankeejcv pričela z naskokom. nakar se jo bo razbilo na kose. lido jo dne 19. soptembra. ko je i pričel Taylor s svojim napadom. | i>oidal je geuerala Worth z divi-| zijo milice, naj koraka krog utr-! ienega griča, na katerem je stala škofovska palača, ter izčisti baterije sovražnika, ki so se nahajale na ^altillo eesti, za gričem- Crlavni oddelek armade pa se je potisnilo ob istem času naprej, da se napravi zakrtpe naravnost pred mehiškim lev^n krilom ter središčem. 4 To zadnje gibanje se je izvršilo v noti. Ko je napočilo jutro, so bili ameriški zakopi gotovi tei ameriški topovi v svojih postojankah. Otb zori je otvoril Taylor artilerijski ogenj na mesto. S eitadelc in drugih visoki^ tortqv po od^o Amerikanci v ognju. BITKA PRI MONTEREY. je živahen artilerijski dvoboj. ] Ampudia je gotovo pričakoval nekaj »ličnega ter je bil vsled tega pripravljen. Vedel je, da ne' morejo lahki ameriški topovi ni- j kdar razbiti močnih zidov Monterey a. Vsled tega se je tudi pripra-' vil za udobno artilerijsko bitko iz velike razdalje. Taylor pa je imel na drugi strani v gla^i popolnoma drugačen načrt. Dočim so njegovi topovi grmeli na mehiško središča in levo krilo, je odposlal generala Quifmana z naročilom, naj zavzame z naskokom najbolj moeno m najbolj nevarno izmed gričevnih baterij so-vražnika. Dočim je vršila brigada Qnitmana ta posei. olkoui iz Ohio, si je pr, boril pot v Monterey na neki dnigi strani. Medtem je izprazaiil general Worth Saltillo cesto sovražnika ter obrnil zajete mehiške topove proti griču, na katerem je stala škofovska palača. Pol dne obstreljevanja. kateremu je sledil naskok. je spravilo Amerikance na vrh griča, katerega je sovražnik v begu zapustiL Dasiravno se je zavzelo zunanje utrdbe ter skoro polovico mesta. boja še vedno ni bil konec. Hiše v Montereyu so biie zgrajene iz debelega kamena. Vsaka hiša je bil majhen fort, katerega so obupno branili junaški mehiški vojaki Tako so si morali vojaia. Tay-lorja iiivojevati pot, korak za ko-I rakom, hišo iza hišo, skozi štiri 'dni. dokler ni bil konečuio zlomljen odpor Mekikanoev. Ko je napočilo jutro 24. septembra, se je vzdržala šele citadel a. Tekom jutra pa se je udala tudi ta. Celo mesto je bilo sedaj v rokah Tav-lorja — in to vspričo malenkostne izgube 488 Amerikancev, ki so bili ubiti ali ranjeni. Prestrašeni branilei so se bali masakra od strani Amerikancev, a Taylor ni bil nikak morilec, dvojim ljudem je prepovedal ufoi-jati ali pleniti in mehiška armada. ki se je udala. je smela odkorakati naslednji dan iz mesta a polnimi vojaškimi častmi. Nor pL-edor pod Hudsonom. Washington, D. C., 30. januarja. V teku enega tedna se bo vršilo posvetovanje med zastopniki države New York in New Jersey ter med županoma iz New Yorka in Jersey City zaradi zgradbe novega prekopa pod Hudsonom. Ta pre-- kop bi bil namenjen za vozove in ; avtomobile. Dve tretini stroškov * tj '' »'•• " ... « - - . - Iz zakladniškega urada. | mmms^sm^m^m^m^m^ Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. | "WAR SAYINGS STAMPS 2elo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno- ISSUED by THE sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk UNITED STATES prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrest- GOVBRKMENT J mi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podani- " i kom Združenih držav, da fe.uo »redni zaupanja, ker HRANI m^bOlAd bVOJE nas vsIed napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo rKliLKiilsKJ2< 2a sovril2nike. S tem smo obvarovani ogromne škode stTttTfTr RAiin rešeni 12 zadrege, katera bi bila prinesla nedržav- Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj. £ On jih potrebuje sedaj! Za Slovence bo najpripravnejše, da kupuje- Vi jih boste potrebovali po vojni mo znamke, katere bo mogoče dobit, skozi mesec ____________januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca js KUPUJTE decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo ^ VOJNO V ARC JS V ALN2 prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ZNAMKE ki je naertan in ima prostora za 20 takih znamk. Po g OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izpla- DRŽAV za^ladnica v Washingtonu. ali pa katerakoli C * i . ^ .:. pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na Nosijo štiri odstotne Obresti, pla£ ] certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplj« ljive na četrt leta. j ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00. Lahko pričnete Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom rae- S PETINDVAJSETIMI CENTI. seca januarja 1918 $32.40, bomo pridobili $17.60, , ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil če kupite varčevalno znamko k(]o kJaj po2neje ko bode kupil znarake v denarnih ^ ^ Združenih drzav.^ ^ ^ potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi de- V as poštar, vas bankir, vas casopi* bQ zanje dobi] jahko fiazaj vsak čas Da od. .n številno drugih prodajalmh a ^ preteku desetih dni s približno 3% obresti. f irentur vam bo povedalo vse glede najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah. teh znamk. Oglejte Si ph! Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke TO JE VAŠA DOLŽNOST. širom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da UoRnapnivrno^vt rv ^ slovenci kolikor mogoče nabavijo pri nasi | j TO BO OHRAMLO ŽIVLJENJE tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zne- | TO BO IZVOJEVAIiO VOJNO- skom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera ^hh^^b^hmmmmm^^^J nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in Izaslužka. kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu. Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi, Ji in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda * z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči. Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v. vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po ^ svoji moči. Kadar nam pošljete denar; priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke. j Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo. Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY j TVRDKA FRANK SAKSER | •8 OORTLAHDT 8THEET, MEW TOBK, N. 7. I ODGOVOR 1 ' n« "Tri pa pet je osem, pa me ugani, kdo semf*-v CbieagL 'i —- I Trikrat sem čital že, večkrat prebral, a nisem uganil te, nisem spoznal. A kr.osna devojka res moraš biti, ,. ker znaš tako prisrčno *'pt>nudbo" zložiti. t Jaz fantič korajžen sem, 1 lep in še mlad, 1 a kar je najglavnejše: 1 tudi bogat. t I A slike ne pošljem, se stroškov bojim in rajše v gostilni pri žganju sedim. i C'e .me hočeš imeti, rni odpiši nazaj, i ali se pa pridi prepričat, če fant sem za kaj. t (Adv.) Emil. OBISK V UREDNIŠTVU. 1 V našem uredništvu sta se z glasil a rojaka korpural Mr. Joe Go-dez in First Class Private Mr. Fr. Trader. Oba sta iz Shebovgana. ' Wis., in sta že leta 1916 prostovoljno vstopila v ameriško arma-■ do. Predlansko leto sta bila z ameriško ekspedieijo pod generalom Pershingoti na mehiški meji. Pred nekaj dnevi sta bila prečne-scena v vojaško taborišče v tukajšnji okolici. O vojaškem stanu sta se izrazila prav povoljno. Pravila sta, da dobivajo vojakflredno mesečno plačo, da imajo dovolj hrane in da stanujejo v toplih barakah. Pes pomagal odkriti umorjenega , človeka. Chicago, HI. — Emma Papke je odš'a na dvorišč,e da potolaži psa ' ki je silno lajal. Ko je prišla doli ] i-- » f H——Ml ■! Jugoslovanska Katol. Jednota Ustanovljena leta ^898 — lakorporiraaa leta 190& Glavni urad v ELY, MINN4 GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL^VNT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely. Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. TVAN VAROGA, 5126 Xatrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. POREXTA, Box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv. Minn., Box 480. JOHN RUPNIK. S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mih JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth. Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station JSFD. Box 17. Denver. Colo. FRANK KOCIIEVAR, Bix 366, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G LAS NARODA". po stopnicah, je naletela na mrtve-* ga očeta, ki je imel prerezan vrat.} Hči je takoj obvestila policijo, ki s je prišla kmalu na lice mesta. — Preiskala je vse kote v veži, toda i noža ni našla. Hoj an) narofajte se na "Glas Nar»-da", največji slovenski dnevnik v Zdrn-iwih riristTsk 1 inrani-iiJi Ji-ii-ii.ii- u^i.njiaE« Margarita Gautier Bpiaal Aleksander Dumas (Bin). XXIII M t> bi bile p>ri*b> takoj nato vse 1 /.opet v %tari tir, b* me bil ^erjei, 1 • la je /daj kaj dm****, da j'* 1 kaj 2(f«>dtlo. V< !t*ih w roi jc zdelo, da me j »rinil:!* noksa »»-J •*]»« Skill, da srm prt H-i n«*'- riinaj • doma, i uda da sa jdea Margerlte * \Kt| nemirno, kakor sem bd jaz, J »'»" grem zdaj v Kougival, in da » jnr bo /a i* 11 deno vjiruAala. irr^j me1 /adr^ilo toliko easa v I*a-N ntu. ^ I s kadar se človek privadi v hto- 1 jeiii življenju e« tako, kak«r ' »rta %*' bil jaz privadil te ljube/v 1 nt, ar iuu zdi tuiimgiK»o, da bi < [»rHrgaJ tamu to na .ado ut ne tu-j di obeoem skoraj vseh \e*i, ki ir« 1 združujejo * iivljeujeui. Zato s« u b:l prisiljen vrako lo-j1 liKo prev'tatl Maifrerftino pi^m<» ter v« dim znova pn'jjfhVvati, I da 1 noma tT\i«*. Ta nemir, potem to divjanje nkuii in »e ta vfvt ijuti v* to je Lcerpalo ' m«»j* Huwi. Iti to je moj oee pora! d. to popolno omrtvelmst vsj^it 1'iojili sil, Ti r me vprašal, ali mu uUljai.iin, da gre.m / njun iijiuuv. 1 Cbečul «em vse, kar je hotel- 1 samo da bi pač ne prišlo do uaj- 1 manjšega novega spora, ker sem bil res ze prešibak. lu čutil sem ' tudLi silno potrebo po iskreni ud*«-t»<*ti, ee sem hotel *e živeti jk> VMein tem, ki*r me je bilo y.|r»»dilo. s C), kako >om bil rad pripravljen posrkali vsako tolaždno očetovo besedo v **•! Sie«'r pa se »spominjam saino £>e toliko, da me je jiovabil še *>4i ' »lan okrug pete ure, naj se*lcm k 1 njemu v poštni voz. in da je bi! kar nam od sebe tikazal »praviti i vse moje st\ari v kovčke ter jih • pritrditi zadaj za najinima sede-žoma a avojiui v revi. In tako me je odpeljal. Šele ko je bilo uuvsto izginilo za nama. sem si zavedel, kaj se g<«li z menoj m ko me je aapu^ena cesta spomnila zapuAeenonti niojt^ra In tedai so mi vdrle zopet solze v očL ! Moj oče je ume), da me besede* niti njegove, ne morejo potolai-ti in postil me je jokati, ne da bi bil npr»•govoril le eu zlog; samo vča-sih mi je siisuil roko. kakor bi me bil hotel opoleg sebe. I'oaui i yt-ui eelo ^asp.d za hip. Sanjal sem o Margeriti. Naenkrat seat p.anil pokon<-u iu iiiM'iu mogel uuieti, kako da sem \ vozu. A takoj sem se zopet spomnil. kaj ae je zgodilo, in glava mi je omahnila z« pet na prsi. O, rta >e nisi u upal niti n igo-voriri. Bal »ljubd svojo sestro, sem se spomni! Margerrtinih besed, kjer govori v svojem pistnu o njej, toda začutil sem obenem, tla mi ta revica, kljub vsej svoji Ijulieziui in dobroti, no more niti od daleč nadomestiti one. ki n«i je bila več nego ves svet. Tukrat je bil ravno lov počet in moj oče si je m_*lil. da se tu lahko malo raztresiMn. lu prirejal je velike l«»ve s >osedi in prijatelji, jaz pa sem v deležev ai brez upora, a tudi brez veselja. s tisto brezbrižnostjo. s katero sem nprejel v.se. odkar mm živel tukaj. Določili »o mi moj prostor in ja/. seru se postavljal tja. Potem pa sem vselej položu svojo puško poleg sebe iu >e zatopil v svoje mračne miali. Gh'dal sem. kako so plavali oblaki nad menoj in pustil begati svoje misli čez zapuščeno planjavo, dokler me ni naenkrat zbudi! kateri »zmed loveev in mi pokazal zajca deset korakov od mene. Vse to je natanko opazil moj oče, ki se mi ni dal varati po mojem navideznem miru. 1'rnel j« dobro, da je moje srce zdaj samo omamljeno teh težkih udarcev, da mora pa vsema Uma slediti ie v »i"' '.".'"^gMaiŠS^i i ama rerkeija; in /delt*, kako da seui t i! tako žalosttii in zamišljen.j jaz, ki win bil nekdaj tako srečen i 11 TfSd. Waaih me je zasačil očo kar na-! . ... , u-nkiiLt jokajOL-ega. da sem ve«s »tiepetal. In stt^niil sem mu svojo; roko ter jo stisnil, kakor bi ga! lotel piositi, naj mi odpusti, dai uu dela mi. retudi pioti svoji vo-! ji, brce twiko težko. Takit je pr< Š4'l er mesec; a te-iaj je bile* dovolj in dalje nisem lioiM prenašati t«-ga življenja | Spomin na Margerito me je preganjal nepre-tano. Preveč s«mj jo ljubil ,>rej in preveč tudi ie sedaj, da bi jo bil mogel kar tako fM>zaititi. Morid sem jo ali ijnbiii. ili sovražiti. Pr»-d \ ^'lu pa sem jo uond zepet videti, čini prej zo-pet videti, ali sv'iii jo ie ljubil ali j sovražil. Ne Itogve kdaj. v enem mesecu, v enem te^iiiu. — lakoj drugi dan }>o tem, ko sen» prišel na to misel. >em jo moral videti. In povedal »eui svojemu očetu, da me kličejo važni opravki v Pariz, a da se vrnem oim prej. Spozxmi ,ie najbrže takoj, kaj lioeem. ker in. jo hatel po vsej *ili vstaviti; t^nla videč, da bi me bilo v tem stanju, v tej razdrai-ljivosti. v kateri s«-.« živel, brez- ii M-šno in nevarno zadrževati, me je prosil skoraj s solzami v očeh. naj vsaj dolgo ne izofsta-aem. Vso pot nisem silne nestrpnoeti nie spal. a ko sem" bil v Pariza, s^iiii nisem vedel, karu. Vseeno — Margerrto sr^n moral videti in naj pridem kakor hočem do nje. Hitel sem v svoj« .stanovanje in H* preoblekel, lu ker je bil k-p dan in s« r.e prep«itno, sem se na potil v t'butt»i'>-K!v sees. lez i m 4 uri- sem vklel piibajali od daleč, s tega de la Concorde set tu pred njo a. oči v o?i, bled in mrk. — morala je vendar u meti, da se nisem vrnil zaman, in morala se je vendar vprašati, kaj bo zdaj. te bi bil našel Margerito nesrečno in če bi sc bil mogel ma-ščevuti s tem, da bi bil lahko sto-' ril k;i j dobrega, bi ji bil gotovo j odpustil in bi ne bil mislil na to. kako bi ji prizadel kaj hudega:' toda našel stun jo srečno, vsaj ka-j kor je bilo videti. Nekdo drugi jo je postavil zopet sredi razkošja, ko je jaz nisem mogel, in zato je moglo njeno ravnanje ravnanje z menoj izbirati le iz najnižjih nagibov; in to je žalilo kruto moj ponos iu mojo ljubezen, in zato mora plačati, kar stnn jaz pretrpel radi nje. Meni ni mogla biti vseeno, kaj dela ta ženska, in zato je morala 1 iiti moja brezbrižnost tudi zadnjo najhujša kazen; delati se je bilo trel»a torej, kakor da mi je res le vseeno, iu sicer del.tti .so tako ne samo pred njo. ampak pred vsem svetom, Naredil sem torej vesel obraz in šel k Prudenei. Sobarica me je najciaiiila in počakati sem moral še za hip v salonu. Slednjič se je gospa Duvernoy pri. vse njene upnike in jih ostrašil, i da so hoteli prodali vse skupaj že i v dveh dneh. 'j — Iu zdaj je plačano? i i — Skoraj vse. II — Iu kdo je prevzel to nalogo? I — Grof N. A, dragi «ioj, to so * lju'lje, ki so ustvarjeni pa nalašč 1 za to. Skratka: dal ji je dvajset ? tisoč frankov. Mož ve jako dobro,' * da ga Margerita ne ljubi, a kljub 1 temu je jako ljubezniv ž njo in ne 1 skopari. Kakor ste videli, ji je ku-| J pil njene konje nazaj, ji je rešil J njene dragocenosti ter ji daja toliko denarja, kolikor ga ji je da- V . , j al vojvoda; če hoče živeti pametno. ta človek je ne zapusti več I L tako hitro. -j — In kako se početi Margerita pri tem ? Ali se je naselila za stal-L- no v Parizu? (Dalje orihodnjiC) i Dr. Koler e SLOVENSKI 7DRAVNIK a rt* P-WW Awe PiHihnrrh P» I ^guM L>r Kolei J* naj ° atarcJSl ilorenaki n \ idnvnlk. Ipedja jSiU^ /f. On t Pltttbnrfhu jjjgJPlfc - ki trna M-lotn« I ^MttJ^j \ prakic v sdrmrlje jCl^' ™b mo Imate mosnt> ali mahar-ke p« tale-»u. * crlu. Upadanje laa, •oleCln* t koatah, prldlta In taOatU •m bom krt N« Čakajte, ker te bo -sen ee naleao Vae moške bolemal adravtm po okraj p«? t povrnlL i Hydrocele att vodno kilo aadraetm I - SO urah ln elcer bran operacije £ Boteaal mehurje, ki povwoqjo bo IVlr.e r krito in hrbtu ln rCaalh taft jrl ptaSCanJv rode, miki iim s goto voatjo. H».Mnmm, trpanj«, sotaCfna, e-n rek! S. rtitlco, ikrofia l» drape u *otnm bole«nI. ki neeteneJo eeled ne-'tete krvi osdrarlm v kratkem tem i- »Ml potrebne ladaC Uradna aro: rnkdu od S. ve e|o J* tra] do a eieBer; v petkih ou a *tm-1» noaa a popoldne; ob mi-lih ed S t pOPoMfae ^ k: Redovniki frančiškanskega re- n( la v Bosni in Hercegovini se ime- ^ iu jej o franjevcL Pod nosom itua- j o brke in nosijo redovno obleko ^ tot naši frančiškani. Lastujejo n igromaia posestva. Opravljajo jj ►voje redovoie obrede in ljudstvo n ib ima iza bogove. ^ Leta 1908 sem potoval ob reki ^rbas. Pri trdnjavi Jajce deda yj ep slap. Jajce je močna trdnjava. n Sidovje je iz kamena, ki se da kaj ahko rezati. Pod zemljo je nmo- . vhodov in tudi cerkev je v ^ skalo vsekana. V to cerkev so se ' latekli verni kristjani po umoru ■ bosanskega kralja Štefana, katerega je izdal njegov sin Turkom. Kosti tega kralja še sedaj leže v ^tekleru cmiari v franjevsld cerkvi v Jajcu. Skozi stara trtLnjav--ka vrata vodi pot ob romantični strugi V r basa, ki polagoma šumi in drvi proti Banjaluki v Bosni. n Ko sem potoval po teb krajih, n cm imel večkrat pogovore s pri- j prostimi in.tudi izobraženimi do-tuačini. Do Banjeluke sem se vo- ^ zil z vozom. Z menoj vozeči se j Bošnjak je kazal na cerkev sn*. j Ivana in rekel, da je moral svedi Ivan prenesti to cerkev na drugo n stran Vrbasa. Na nasprotni strani c pa se še natančno vidi sled, kjer j je cerkev prvotno stala. Povedal l mi je tudi, da pri tej cerkvi fra- • njevei vsako leto izganjajo hudi- a če; pa ne sani o iz ki-ščanskih ob- { sedencev, temveč tudi iz moli a ni e- ^ danskih; posebno pa še iz Tur- y kinj in Judinj. Rekel mi je, da pri 2 taki priliki pride na tisoče ljudij j in so priča, ko vrag govori in pro- l si fraujevce, naj ga preženejo v . vodo. ali les, samo ne v pekel, j Cerkev se baje trese, kadar izga- j njajo vraga. 44Lu vse to delajo t franjevci za nas", je dodal pri- ( prosti Bošnjak, "to so bogovi." t Dalje mi je pripovedoval, da j pride j or na njihova polja ptice in ^ gosenice ter pretijo, da uničijo vse. Ljudje pa gredo k franjev-eem. plačajo jhn za maše, fra- ] njevci pridejo na polje ter ga bla- j gos lovi j o in ptice odlete v gozdo- , , ve ter gosenice trapuste zelje in se , presele v skalovje. (Menda kame-|nje natepat.) Vse to delajo fra- ] njevci. Se vač sem govoril s tem , Bošnjakom, tr>da je predolgo, da j bi vse povedal. > ] Na povratku sem ee zopet vs-ta-*, vil v Jajcu, kjer sem v nekem ho- < telu opazoval te predobre fra- j njevce. (Ali so bili v hotehi?) Pri njih je bil ravno nadškof Stadler. ; V cerkvi sem slišal staroslovan- ; sko službo božjo. Slišal sem tudi nadškofa Stadlerja, ko je rekel: , "Čemu imate to okostje kralja | Štefana v cerkvi t Saj ta Stefan ni svetnik. Na njegovi rakvi je ; napisano samo: Štefan, kralj po < milosti božji itd." {] Kasneje sem se vozil proti Sarajevu in Mostarju ter dolgo pot • proti Metkoviču. Tu se razprostira kraškim planjavam podobno Popovo polje. V skalah je polno votlin, iz katerih prihaja voda in namaka rodovitno zemljo. Ko voda odteče, kmetovalec hitro za-orje in poeeje. Po tem polju sem se vozil s frasnjevcem neko nižje vrste. Pogovarjala sva se o marsičem. Zelo je bil radoveden, ako' se v Ameriki res tako hitro obogati. Bil je tako zamišljen, da je v Metkoviču, ko sva menjavala vlak, pozabil v vlaku debelo re-dovniško knjigo, katero sem nesel za njim in mu jo dal s opazko, da je slab vojak, ki pozabi svojo puško, ravno tako pa da je tudi slab redovnik, ako kje posti rodovniški molitvenik. j Pranjevci so na dobrem glava ^M ■ —■— II P- • |M ^tvo se jih boji ter jih časti. Bo- a jati so in mogočni. Ljudstvo pa k rovori, da vse delajo za ljudstvo, d jim je zelo vdano. V dar jim ^ iosijo ovce in drugo. Zato >pa jim blagoslavljajo gosenice in ptice, la jim ne uničijo polja. Toda naj- c »oljša polja in gozdove imajo fra-ijevei, ljudstvo ima le slabo zem- 4 jo. Ob Vrb asu imajo velike mline; vsa vodna sila Vrbasa je nji-lova. Banjaluka je prijazno mesto s zdravilnim kopališčem in krasnim 11 nunskim samostanom. , V mestu srečal nekega Ljubljančana, ki ima v mestu od [•asa okupacije Bosne in Hercegovine lesno trgovino. ( Matija Pogorele. ( Iz Calumeta. Krščeni so bili v nedeljo 20. j a- L nuarja v slovenski cerkvi sledeči novorojončki: John Albert, »in 1 Josipa in Margarete Miketič iz Tamaricka, Neža Elizabeta, hči * Matije F. in Marije Kobe iz Red Jacketa, in Marija, hči Josipa in I Ane Sta vdali ar iz Ta ma račka 5. i1 Slišala smo, toda za sedaj ne ] moremo trditi, je-li resnica ali ne, i da je že pred nekaj časa umrl 114 . Phoenixu John Vogrin, ali med ' narodom bolj znan pod imenom1 "stari Hanža". Dalje smo brali v angleških listih, da je v državni norišnici v Newberry umrl 23 let( stari John G »izvoda, ki je prej ži j vel na Raymbaultovvnu, kjer jej zbolel; od tam je bil prepeljan v j bolnišnico na Laurium, pied dvema meseci pa so ga odpravili v j Newberry. Znano nam je, da je bila mladeničeva želja biti poko-| pan na Calumetu, kjer ima nekaj sorodnikov in je bii tudi član dveh podpornih društev. Ako je mladenič res umrl, kakor so po-' ročali angleški listi, bi radi znali, čegava je krivda, da se ni izvršilo pokojnikove zadnje volje? Z veseljem čujemo, da se rojaku John Lamutu v Tamaracku. ki si je bil pred meseci pri delu v jami zlomil nogo, na bolje obr-| nilo, ker je toliko okreval, da je vstal iz postelje in da s pomočjo bergel j lahko hodi po hiši. Upa-1 mo, da bo od sedaj naprej zdrav- -ljenje hitro napredovalo in da mu bo kmalu mogoče zopet priti med svoje prijatelje, da jim bo katero dobro povedal o "griški fabriki loncev * Rojaku Jakobu Vertinu v Lau-riumu. ki je bil nevarno bolan na pljučnici, se je obrnilo na bolje in1 je že na potu okrevanja. Srčno upamo, da se blagemu rojaku hitro povrne popolno zdravje. Huda nesreča je zadela družino rojaka John Mušiča v Red Jacket Shaft Location. Goepodinji Kata-irini Mušič se je okrog Novega leta omračil um in ni bilo druge pomoči, kot da so jo poslali v norišnico v Newberry. Potrti soprog jo je obiskal te dni, a žali-bog je izprevidel, da dosedaj še ni nikake spremembe na bolje. Hudo prizadetemu rojaku in ta-korekoč osirotelim otrokom želimo, da bi ljubi Bog jim kmalu vrnil ženo in skrbno mater v domači družinski krog popolnoma zdravo '— V isti naselbini se je pripetil pred kratkim časom še drug slučaj blaznosti Žrtev te strašne bolezni je bil neki mladenič z imenom Peter Martin. Tudi njega so odpravili v blaznico v Newberry pod varstvom dveh pomožnih šerifov, izmed katerih je bil eden Slovenec. Nesreia je hotela, da jim je varovanec ušel na postaji jNeptoris is vlaka in sbečal v šu-l mo. Uboga Šerifa sta jo aicer u-brala sa njim, a begunec je imel predober začetek in ker je bil sneg povečini cd pet do šest čev-liev vi«»ok, ga nikakor nista mogla prehiteti. Na pomoč jima je I prišel neki ondotni Finec, ki je na smučali (skijili 1 šel po sleda (za beguncem in ga dohitil skoro štiri milje proč od postaje v gozdu vsega izmučenega. Pripeljal ga je zopet na postajo, kjer sta ga pomožna šerifa zopet sprejela pod svojo oskrbo in ga tudi brez nodaljfnih nezgod pripeljala v norišnico v Newberry. Tukaj Slovenci in Hrvati nameravajo v stan oviti Slov. republikanski klub, kojega namen bi bil, delovati za 'združenje vseh jugo-slovanskih plemen v eno republikansko jednoto. Javen sihod je bil sklican na nedeljo 27. januarja v mestno dvorano v Red Jacketu. Naši zastopniki, kateri bo pooblaščeni pobirati naroC-ulno za dnevnik "(Jlas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto _ $3.5o, za po! leta $--.00 ln ta Četrt leta lCumo. 0. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. LU Denver, Colo.: Louis Andoliek in Frank Škrabec. " LeadviUe, Colo.: John Hočevar. eT Pueblo. Colo.: Peter Culig, John j- «ienn. Prank Janesb In A. Kocbevar. a- Sail da, Colo, in okolica: Louis (krstello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. J." Clinton, lnd.: Laiubtrt Bolakar. I1' Indianapolis, lnd.: Alois Rudman. Aurora, I1L: Jernej B. Verblfi. ^ Chicago. 11L: Joe. BotftlC, Joe. Blish w in Frank Jnrjovec. Joliet. 111.: Frank Bamblch, Frank Ijiurirb in John Zaletel ;a La Salle, 111.: Matija Romp K? IJvinKston. 111.: Mlb Clrar q. Mssrautith. HI.: Fr. Au^iistln Noeomis, 111. In okoliea - Math. Galshek. North Chineo, 111. In okoliea: Anton K obal in Math. Ojrrln. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield. I1L: Matije RarborlC. Waukegan. ILL In okoliea: Math. OgriD in Frank Petkovftek Cherokee. Kaos.: Frank Režlsnlk. Franklin, Kans. in okoliea: Frank a- Leskovlc. iči Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in ju' Peter Schneller. . i Kingo, Kans.: Mike PenelL Kitzmiller, Md. in okoliea: Frank ^'i Vodopivec. ed Kaltir. Mich.: M. D • Ikovleb hij Calumet, Mich. In . -»lica: M. F. j Kailie. Martin Itade ln Pavel Slialtz. Chisbolm, Mlnn.: Frank Govže, Jak: ne' Petrleh. ie, j ei^. Minn. In okolica: Ivan Gou£e, na Jos. J. Peshel. Anton Poljanec ln Louls Cd M. Perufiek. ml 1 Eveleth. Minn.: Louis Govže in Jc U Kltze Gilbert. Minn. In okolica: L. Vesel. ni HibbinK. Minn.: Ivan Poufie. let %'irginia, Minn.: Frank Hrovatich. Ž3 j St. Louis, Mo.: Mike Grahrtan. :et Klein. Mint.: C.regur Zobec. J . Great Falls, Mont.: Math. Urlh. % Roiindup, Mont.: TomaA Panlin. > e- , Little Kaliti. N. V.: Frank Urecorka. v Barberfon O in okolica: Math, je! Govanda, N. Y.: Karl Sterolfia. • q. Kramar V . j Bridceport. O.: Miehael Koi'evar. taji Collinwood. O.: Matb. Slapnlk. a^1; Cleveland. O.: Frank Sakner. Jakob je Ifc-hove. Chan Karlincer. Frank Meh jO-'tn Jakob Resnlk LjjJ I »min O. m okolica: Loula Balast , ' ln J. KnmSe. ll° Niles. O.: Frank KogovfSek Voungstown. O.: Anton KlkelJ. j a- Oregon City. Oreg.: M. Justin In J. .nls Hribar. Je Brought on. Pa. in okolica: Anton i jo ll«VH". pa-1 Bnrdine, Pa. In okoliea: John av. rVmBar I Canonfdinrg- Pa.: J«>hn Kokllr-h. I i Cnnemaugh. Pa.: Ivan Pajk, Vid Led Rovanfiek sro Claridge. Pa.: Anton Jerina ln Ant. iki K • je bilo opaziti v gotovih vetrovnih razmerah. Drugo leto je hotela Mrs. Me Worth poleti zopet na do~ tieno farmo in mož je pi.^I farmer ju, da bo zopet prišel to poletje po l pogojem, da se pred prihodom svinjak izprazni in očisti. Odgovor farmerja je bil kratek: — Le pridite. Odkar ste n^s pustili. ni bilo tukaj nikakih svinj. Med zaročenci. Molk je vladal v napol r a« veti jeni žaribi in ozračje je bilo na peto. — Edit, — je rekel končno mladi mož. — Staviti vam moram vprašanje, — zelo važno vprašanje. — D-a, d-a, T-o-m. — je drhtela mlada deklica. — No, — dobro. Moje »me bo kmaiu natiskano v listih, a jaz — jaz ne vem, če bo med smrtnimi slučaji ali pa — med — porokami. — obenem poleg vašega 7 Pozor, rojaki v ujetništvu f -Rad bi izvedel za svoja dva sorodnika ANDREJA in JOŽEFA HOČEVAR, doma iz Malega Ubeljskega pri Postojni na Notranjskem. Nahajata se v ruskem ali italjanskean ujetni-šTJva. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve, da mi poroča, če pa sama bereta, naj se javita na naslov: John Simšič, R. F. D. 3. I Mt, Kiseo. N. V.. U. S. America j (:U-1—2-2) _ I Želim izvedeti za ANTONA SLAVEC iz Knežaka, FRANKA i SKOF iz Laz pri Planini ter FRANKA KOVŠCA iz Rakeka. Vsi so bili pri meni na hrani v j Johnstownu. Ako kdo ve za naslov katerega, izmed navedenih, naj mi blagovoli naznaniti, ali I naj se pa sami takoj jaVijo, ker . imam nekaj važnega. — Framk Mikuš, 724 Chestnut Street, Joiunstow] L Pa. Q1-1&4&B-2) VABILO na j MASK AR APNO VESELICO, katero priredi j slovensko podporno dru.štvo BRATSKA ZVEZA j št. 140 SNPJ. v Brooklyn u, N. Y.. i v soboto dne 9. februarja 1918 v ^dvorani Franka Mraka, J211 Graham. Avenue, Brooklyn. Začetek ob 8. uri zvečer, j Vstopnina 254; garderoba prosta. Na vsporedu je žrebanje cekin j za $5, keglanje za cash dobitke. | Najboljša maska dobi $5 nagrade, j naj labša $2. Tem potom vljudno vabimo vse S3ovenee in Slovenke ter vse Slo-j vane, da nas v največjem številu i na zgoraj omenjeni dan po&etiti j blagovolijo. Za dobro postrežbo j in veselo zabavo bo skrbel -za to ! pripravljeni odbor. ! Na veselo svidenje 9. fobr.! j (31-1&8-2)_ ŽENITNA PONUDBA. Spodaj podpisani,, vdovec, srednje starosti, doma iz Gorenje vasi nad Škof jo Loko, si išče gospodinje oziroma tovariši ce. Imam svoj prijazni, dom in stalno delo. Dobri dom in mirni večer življenja se nudi rojakinji John Yeloushau, (31-1—1-2) Nu Mine, Pa. <____ NAZNANILO. Cenjenim rojakom ▼ Chicago In •ploh v državi Illinois namanja-mo, da jih bo ▼ kratkem obiskal naš zastopnik 9fir» Jaška Hrita^ ki je pooblaMen sprejemati narod-t nino sa "Glas Naroda" ia iadajati i tozadevna potrdila. Ob je pred leti Ia \ je povsod dobro pos&a«. Upati j* SLOVENSKO I - f_—i podp. društvo svete Barbare - ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. I HI bMVMlnM !t. jMioarja 19K v driati PrtuMriraak. OLIVNI riLVDNIKI: Predaed&tk: F. S TACCHAR. «71 Aiiaay Ave„ Ro^k Spring, Wyn. p.nl[ mt-aiiti k : JAKOB IX"»IJTNC. box 1*1. Rrouxtitoti. Pa. Tajnik: K KAN K fAVUJVČIČ, box «47 Fur*-«t City, Pa. P< motni tajnik: AV«;|ST <;«>NTlfcA. Forest City, Pa. B Mimjoik : JOSIP MAKIX&C, Si. Cuilr Ave., Cleveland. OMo, Pi*au*bi LUicaJ^ik in aaupnil AVT. HOCHRVAR. RFI». No, 27. BrWjtf> rt. Oh«o NADZORNI ODBOR: PrtHlwiBfk nad*. .«lN»ra : JOSIP PETCSN1X, box 95, WUloek. Pa 1. nadaurtiilc: JERNEJ HAFNER. U»t »R. iiurdlae, Pa. Z iijfliu.rnlk. - IVAN CROAELJ. 8H& II l-TTth Sr.. neveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Pml«*dalk p^ro*. odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral. Kana. I po >i.n lk : FRANC TFROIN* H% R. F. 1». No, 3, box 14«, Fort Smith. Ark. 2. puromtk: JOSIP fiOLOB. 191« So. 14lh St., Springfield. IIL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J«WP V ORAHEX. E. Ohio St., Fitt-Hburglw Pa. Cradno ftsxlto: "VILAS NARODA", «2 CorTlanrtt »t, New Tort, I*. T. < »uy-na tl, naj to neauduma naznanijo orado *1av. rajnik«, da KRASNA PONUDBA, i Doctor Sloaa alavnl Specialist X-fsxfco* audi svojo rtribo rmem 0 > bolnike« In a tan da priliko vaem onim. ki ao bili m ii jiafcii zdravljeni R i od dragih rrJravtilkoT in potrati 11 velike arote denarja se da bi dneegU K j kake napehe | | fcb Ne plačajte za ne- \ \ | fi|y|j -1 & uspesno zdravljenje. \ i tfS^S&Xl^R^^/M o rad ima vse moderne a j 1 gy ^fjy^^gfcjCTy priprave sa popolno preiaka- ^ I lfr v° vseh dolgo- 0 i l irnjnih bolezni Moj namen j I aJBtfy^jl; ,D Ram obisk vsa bo pre- g ' pf i pCT jlB K^^f pridaL N> čakajte avojega S fr^j^llHU MfjJ^^E^^^^j zdravnika, da vaa pusti in p I * Kffy^^l p^^^ac^5^1 pošlje k meni, pridite aami. f Cr V^* je ozdraviti vsakega bolnika g POSEBNO NAZNANILO. 1 I Jaa hočem Vade sanpanje, Jaz hočem, da ae a Vami pomenim o raen C | težavah v vašem lastnem jeziku. Zai«omnite, da Jaa nisem navaden C | zdravnik, ampak Specialist z veO let skuSnJe v zdravljenju bolezni kot S | Je VaSa. take. ki so drugI opustili, timdalje ate bili bolni in Čimbolj 8 | komplicirana Je Vaša bolezen, tembolj« volim, ker Jas želim storiti. S I kar ao drogi poskusili, pa niso mogli storiti. Jas nečem niti centa vaSega S I težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj narediti S j Ni Vam potrebno Izgubiti delavni čas m zdravljenje Je prijetno bres 5 I vsakih bo.ečln: torej različna od vseh drugih. Jas čudovite stroje E I za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili ar. boste. Ako me obtSCete, 8 j Vaj bom o^-bno zdravil z namenom da vaa ozdravim r najkrajšem časa 8 I MoJa popolna preiskava z r&b!J»njem X-iarkov bo pokasala pravo bo S I lezen če so drugi le mlsUH, pridite k meni In dokazal bom. Ne odlaJfejte, 6 I ampak p na svojem mestu in n»' postavite morilec. — Povem vam, da no *ste dobili iz Nnv Yorka bla«^. s katerim hočete špekulirati. —j ul vas prijaielj. — Idite /. menoj in tmseite igro pri miru. —j ■'•era j ste veliko izgubili, danes boste pa še več. Ako boste skrbno i trčevali z denarjem, boste imeli km a io toliko skupaj, da boste pla- • 11 račun. — Postanite pošten hi ug!eden mož. — S tem boste zoper ; dobili kredii. Mladi mož ga je dolgo časa gledal v oči, potem je pa začel ie-i jati: — Odkod ste pa dobili te novice? — Kako veste za moje misli,J iterih niti sam n mam? — Naenkrat se je razjezil m začel glasneje govoriti. — Ali veste, prokleti Jud, da bi vas smel z vso pravieo i treliti! — Zakaj ste vendar takx.i predrzni, da hočete s svojim o-| '♦»kovanjem škodovati ljudem? Hotel se mu je iztrgati, toda krošnjar ga je močno držal. — Le pomirite se gospod. Revolver vas ne bo rešil, če se sami! - boste resi'i. — .Jaz ne vem ničesar drugega, kot vedo vaši trgov i tovariši na vzhodu. — Vašim new.vorškim prijateljem so znani I iši skrivni nameni. — To je vse. kar vam morem in smem pove-n— Pojdite domov, Mr. Aston in pokažite, da se možje na vzho-l z menoj vred motijo. — Pretrgajte vez, ki vas veže do te spe-1 ttke. — Storite to in videli boste, da se boste rešili. — Ce pa ho-! te moj dober svet pličati s strelom, ga pa plačajte. (Dalje prihodnjič.) " " Dr. J" V. GRAHEK" " edini slovenski zdravnik v Pennsylvania j 843 E Ohio Bt., N. ». Pittsburgh, Pa. J CENTK KNJIG" f katere ima v zalogi 5 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY I 82 Cortlandt SU New York, N. Y* S ( Nt lhljevanje. > Le |nevui;»i načrt — je <»-/i.i. -u s«- *«-vtala iu potovala skupaj. — Kakor *e rui /di. Nt. /.t . li !o\i* - taj v enem revirju ^rno in belo divjačino. Sauio ' - i uii itifj.tjka. Pmnalo družbe imam. — Ali bi me ne mogli «ve*ii v kako ilr\i/ino? >.fat, 'netite veutlar pametni, i-e Ibieete, da bova skupaj de I o v sla. Te be*Me je Spregovoril Baker nekoliko jezno iu stisnil obr-Mene mjqrajo \*.i tukaj kot farmerja, ki prihaja z Juga. Kot tax m u» i* tudi zadnje poletje seznaznil vSaratogi t več drtlimami. Al fc«' studile tatu. — Ko »em te vrnil sem, sem ohuovil ž njimi prijateljstvo. Mik* tuur ne pade v glavo, da bi bil pravzaprav s vera in da stojim s vami v kakem razmerju. — Ako bi to izvedeli, ae *>i najini na- rti r«zb! atjo v nič. Zaenkrat nam ničesar «lrngega u« prestaja, kot poskušati srečo z igranjem. Jaz bom že spravil *ku-paj par »e/iih ljudi, katera bova skuftala oskubiti. 1 i i. i ugraujem je vrag. -- Ljudje sa preeej nezaupljhi. Ako tt«UH pridejo na sled, se bova !e težko izkopala iz zadrege. Pred vrattm se je vatsvil fartuarskt voz. — Voznik je stopil v sobo ter »edel k pe>či. — Xoeoj »e vidiva — je rekel liak^r ter si začel zapenjati suknjo. — Jaz bom še obiskal par znaneev. Si fat ga je spremil do vrat. — Ali imate pri sebi revolver? — ga je \prašal komaj slišno. — Seveda. — Zakaj pa vprašat*-? — Ne vem, zakaj. —• Današnje razpoloženj* ni nič kaj ne n-gajs. — — Gotovo >te malo preveč jedli. — V* tem podnebju se ne sm i človek pre ve." nabadati. — Najboljše storit**, ako izpijete čašo vi-i nkijs, zmeiauega « kropom. Sifat je skomignil z rameni, nakar sta se ločila. Krog sedme ure zvečer so zabeli prihajati v Groeerijo gostje. Prihajali so večinoma po cesti, ki vodi v notranjost dežele, nekaj j Ji je pa priilo tudi po stezi od reke. — V mesečini je hilo natančno videti &>!n, priklenjen k bregu. Soba je bila razsvetljena samo & malo svetilko. Poleg kamina je sedelo več mož. ki so skoraj vsi molčali. Oblečeni so tuli prwej čudno, ne po kmečko, ne po gosposko. Par jih je imelo na sebi celo škornje in frak. P Ljudje so zabeli počasi izginjati v M>sednjo sobo. odkoder se niso več vračali V najtemnejšem kotu je sedel star mož s dolgo sivo bra-« i o. — Njegove male oči so neprestano Švigale od gos&a do gosta. Oblečen je bil v debelo suknjo ter v debele platnene hlače. Na slavi je imel ponosen klobuk, nog«' >o mu pa tičale v težkih čevljih. Široka pleča ao pričala o njegovi silni moei, kar se pa nt posebno stri-njsto s ttjegw%-o sključeno postavo. — Poleg sebe je imel krošnjo m Ni aedel še dolgo časa, ko v« stopili trije možki v sobo ter Šli naravnost k bari — Žgsnjs! — je zakiieal prvi, ki je bil navidez med njimi najmlajši. — To bo še najboljše, kar se dobi tukaj. — Prekleto, tako sam žeja„ 55.; America. (31-1—2-2) J __________* 1 Iščem svoja dva brata LEOPOL-j DA in JOSIPA PODGORNIK.j Z mlajšim sva bila skupaj v 1.1 1906 v Gray Creek, Colo., in j pozneje ne vem nič več o njem.-Z.i starejšega sem pa zadnjič; znal. dn je bij v Heamorete.| Okla. Prosim cenjeaie rojake, če^ kdo ve za kojega naslov, da mi i ga naznani, za kar bom hvaležen, če pa sama citata, naj sej oglasita svojemu bratu: ignaeei Podgomik, Box 91, Bairdford' Pa. (25-1—1-2) J STENSKIH KOLEDARJEV j nimamo več, kar naj blagovolijo^ vsi naši naročniki in prijatelji vpo-števati. Uredništvo, j i —:---;-1 STATE DEPARTMENT OF j LABOB _ j BUREAU OF INDUSTRIES j AND IMMIGRATION Kiti naseljence in jim pomaga > Sploini nasveti, pojasnila in po . moč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako posuti državljan in o državljanskih pravicah. 1 Pridite ali pišite 1 Newyorfki urad: 230 Fifth Avt Urad t Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. *oeor, rojaki vojni ujetniki v Ha-syi in Italiji! Rad bi izvedel za svojega očeta MARTINA KOVAČ, doma iz Zaloga, Sv. Trojica pri Moravčah na Gorenjskem. V uaarcu 1916 sem dobil zadnje pi«mo iz stare domovine in takrat so mi sporočili. ;.(X) nagrade, ali naj se pa sam oglasi ter zadosti svoji dolžnosti. Zapustil je nvme in sedaj 9 let. starega sina Josipa. — Mrs. Jo-hana £imen. 96 First. Ave.. New York, N. Y. (30-1—1-2) ' - ' f " ■■■■!— »I <1 ■ ' 1 Dr.LORENZ. I Jaa aesa adial Siove&Sko sovo- S isa iperlallst mdBdb bolaanl v ■ Plttsburgha, Pa. B Oradas era: dneve>0 od ». da- | poldne do a ore sveOer. V pet- K klh od 0. dopoldne do 3. popoL 9 V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. E DR. LORENZ, IpedsIM msHrlh. fculuml. K •44 Pesm Avs- ILaadst as alles, 9 PltUbargh, Pa. mmmmmwiMMMWKmwmum SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne posiljatve, z Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bachnik Frank Oubert Giuseppe Resman Frank No. 329639 No. 323085 No. 44296 Bartol J. Kastelic John Samide Frank No. 330733 No. 44708 No. 330721 Bear Dan. Kralji č Martin Sinčič John No. 260638 ^ No. 214380 330762 Besens Mary Misa Kovač Frank Spaniček Roti No. 330062 No. 260641 328894 B