Stev. 634.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	17.	julija	1913.	Leto	III.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 8 'tiskarna I. nadeti.)- Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	•	sprejemajo	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Otisko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .*	ob pol 11. dopoldne.	*.	•. •
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, fl., in nraduje za stranke od 8. do j Z dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna pelitvrstica 80 vin., pogojen prostor, postana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upiavniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
,M 1	Reklamacije	lista	so	poštnine proste. •■■■
Avstrija in novi Balkan.
Kakorkoli se bo končala druga balkanska vojna, karkoli bo Bolgarski izgubila, pa Srbija, špekulativna Grška in tolovajska Rumunija pridobila, kakršnakoli bo podlaga končnega miru
—	gotovo je eno že danes in je bilo gotovo pred začetkom te neodpustne, barbarične. nadvse zločinske vojne: Balkanski narodi bodo po njej oslabljeni ne za par let. ampak za cele generacije. Na potoke prelite krvi in na tisoče pobitih ljudi ne more niti velik narod nadomestiti v kratkih letih. Srbom in Bolgarom pa bi morali rasti ljudje na drevju, da bi vzklilo zopet toliko življenja, kolikor so ga pogoltnili grobovi v tem kratkem času strašne, brezvestne vojne.
To je zločinska krivda balkanskih mogotcev. za katero ni odpuščanja. Strašna obtožba se dviga iz ogromnih jam, v katere so pometali okrvavljena trupla pomorjenih sinov balkanskih narodov; nevtolažljiva obtožba doni iz zapuščenih koč, v katerih čakajo vdove in sirote zaman na povratek moža in očeta. Nobena teritorialna pridobitev ne more naplacati teh groznih izgub; najsijajnejše zmage ne vrnejo narodom zapravljenih sil.
To je moral vedeti tudi grof Berchtold. ko j£ dal po grofu Tiszi balkanskim narodom ko-rfaj pritajeni svet, da naj se pograbijo in pokoljejo za par kosov Macedonije. In v evropskem časopisju je dosti glasov, ki pravno kar naravnost, da je Avstrija želela opesanje bal-
kanskih narodov.
O tem ne bomo ugibali. Berchtoldove zelje naposled niso glavna reč. Radi že verjamemo, da se ni navduševal za okrepitev balkanskih narodov. in za žrtve balkanske vojne gotovo se ni potočil preveč solz. Oni, ki mu očitajo preveč mehkužnosti. mu vsekakor delajo krivico. Saj vemo. da je bil pripravljen poslati tudi avstrijske fante v boi za albanski Skader. in vsa lanska mobilizacija pač ni imela paradnega na-
Ali zdaj so balkanski narodi resnično oslabljeni. Bila bi pa usodepolna napaka, ako bi nasa diplomacija gradila svoje politične stavbe sedal na to podlago, ako bi se Avstrija veselila fega opešanja in ga hotela kakorkoli izkoristiti.
Oficielna Avstrija ie grešila, da ni ničesar storila, kar bi bilo moglo preprečiti strašno srb-sko-bolzarsko klanje. Čast načelu balkanske neodvisnosti! Ali to načelo se ni nikoli dosledno ;7vrševfl/n fip se ie kakšni velesili, zlasti Rusiji ah pa Avstriji zdelo kakšno vmešavanje koristno — ne za balkanske narode, ampak koristno zase. Ce se je moralo trpeti tako vmešavanje se tudi ne bi bil svet podrl, ce bi bili avstrijski diplomatie v Belgradu in Sofiji povedali kakšno pametno besedo in z dobrim svetom hladili razgrete duhove. Za to ne bi bilo treba nobene mobilizacije in nobenega prevelikega napora. Zlasti ker ie Avstrija trdila, da je mte-resirana na razdelitvi turškega plena, bi bila z označenjem svojih »interesov« lahko vlila ne-koliko olja na razburkano valovie.
Zdaj se ta zamuda seveda ne da popraviti. Niti naše prijateljstvo ne vrne Srbom in Bolgarom poklanih legij. Ali napram opešanim balkanskim narodom ima Avstrija dvojno dolžnost prijateljstva, odkritosrčnega, dejanskega prijateljstva brez pridržkov, če je resnično, da imamo na Balkanu interese, tedaj ie po vojrii zakrivljena slabost Srbov in Bolgarov naša škoda, ne pa naša sreča.
Interese imamo tam doli. kajpada. Ali to so interesi gospodarskega značaja. S tem pa je rečeno, da bi nam bilo s konsolidiranimi državami in z močnimi narodi na Balkanu veliko bolje posluženo. kakor z razdejanimi deželami in izčrpanim ljudstvom. Avstrijska industrija potrebuje trgov. Avstrijsko delavstvo potrebuje zaslužka, in zato razvite industrije. Ne le ročni delavci; tudi tehniki; industrialni uradniki. trgovci in njih pomočniki so interesirani na tem. da dobiva naša industrija čimveč naročil in čimveč razvojne prilike. Z blagostanjem delavstva pa je spojena boljša eksistenca tisočerih pripadnikov drugih slojev, ki imajo posredno ali neposredno dobiček od delavstva.
Tukaj tiče pravi državni interesi, ne pa v fantastičnih sanjah kakšne diplomatične romantike. In balkanski trg je po naturi za dolgo dobo namenjen Avstriji. Prva balkanska vojna je koristila interesom avstrijske industrije in trgovine, ker je odpravila turški sistem in podala na Balkanu priliko za razvoj. Druga balkanska vojna je uničila te prilike in prizadela balkanskim narodom več škode, nego jim je prva prinesla koristi. Ta vojna tudi ni bila v našem interesu. Če je balkanskim narodom vzela delavne sile. državljane, vojake, je nam vzela odjemalce naših proizvodov in požrla ogromne svote, ki bi prinesle tudi avstrijskim narodom lahko dobička, ako bi bile ostale v prometu.
Izkrvavljenia balkanskih narodov nima razim njih samih nihče tako obžalovati kakor Avstrija. Kdor tega ne razume, ni sposoben, da bi vodil našo politiko. Če ne moremo izpremeniti žalostnih dejstev, se jih tudi nimamo veseliti. Ako smo zamudili priliko, da bi bili preprečili nesrečo, imamo zdaj vsaj misliti trezno in pametno na svoje prave interese.
Čuvstva ne igrajo vloge v politiki; naivno bi bilo zahtevati ljubezen do balkanskih narodov iz etičnih razlogov. Ali naše gospodarstvo potrebuje na Balkanu življenja, razvoja kulture in kulturnih potreb, kupovalnili moči in blagostanja. Iz egoizma moramo želeti Balkancem, da okrevajo od strašnih udarcev. Namesto špekulacij z njih slabostjo jim moramo pomagati po svojih močeh, da se iim zacelijo rane.
Prava avstrijska politika mora biti balkanskim narodom odkritosrčno prijazna. Avstrija, ki bi sovražila Balkance, bi sovražila svoje lastne narode. Doslej ni bilo prijateljstva; treba ga je torej napraviti. Dobiček od njihovega okrevanja bo torej naš
Kdo je
Glasilo srbskega poslanca sodruga Kacle-roviča, »Radnik« v Kragujevcu, objavlja članek pod naslovom »Kdo je kriv?«, ki kaže, da so socialisti po vsej Srbiji enega mnenja o vojni in da se to mnenje korenito razlikuje od mnenja šovinistov, ki ga kratkovidni oboževalci zmage vsiljujejo tudi Slovencem. 11 ukai slikajo stvari tako. kakor da je ves srbski narod vnet za vojno. Po »Radničkih Novinah« smo že pokazali, da to ni res. »Radnik« podaja enak dokaz. In Kragujevac je socialističen okraj; dolga leta ga že zastopa socialist v skupsčim kljub nedemokratični volilni pravici. »Radnik« izraža torej vsekakor mnenje velikega dela srbskega naroda. In nam je to mnenje vsekakor več vredno od nazorov gospodov Pašiča in Putnika. Petra in Aleksandra.
Članek se glasi;
Tudi divje zverine imajo milost napram svoji žrtvi. Ali balkanski oblastniki nimajo niti malo milosti do balkanskih narodov, ko sojih mogli pahniti v sedanjo bolgarsko-srbsko-grško vojno. Še se niso posušili potoki dragocene krvi. še ni pozabljeno neizmerno gorje vojne s Turčijo, še ni ta vojna niti redno dovršena, in glej. že so ’ oblastniki zopet začeli drugo mo-rilno. krvavo, iztrebljevalno vojno. In to vojno vediio med sabo zavezniki, ki so se bili nalašč združili. da bi pognali iz Evrope skupnega sovražnika balkanskih narodov in kulturnega in gospodarskega napredka — Turčijo.
V	devetih mesecih so balkanski narodi tretjič pognani v klanje, zdaj še krvavejše in strašnejše. Pa čemu sedanja vojna med Bolgari, Srbi in Grki? Kakšen cili naj doseže ta vojna? Kdo so krivci sedanje strahovite, krvave vojne?
Srbi in Grki tožijo Bolgare, da so oni izzvali vojno, češ da hočejo Bolgari vzeti njihove zemlje in narode, Bolgari pa tožijo Srbe in Grke, češ da hočejo pograbiti bolgarsko zemljo in bolgarski narod. Medtem pa ni izmed teh treh držav nobena sama zase kriva. Vse tri so enako krive sedanje vojne. Treba je malo resneje pogledati stvar, pa se bo vsakdo prepričal, da je tako.
kriv?
Spor se suče okrog razdelitve Macedonije in Macedoncev. in zaradi tega se zdaj vodi vojna. Vsaka teh treh držav zahteva zase čim večji del. Srbski, bolgarski in grški vlastodržci: Dinastije, kapitalizem in vladajoči krogi zahtevajo čim več macedonskega ozemlja in čim več Macedoncev. Ali pa imajo pravico, da ravnajo tako. da trgajo to deželo in ta narod?
Mi pravimo, da nimajo te pravice. Da nimajo pravice do te delitve ne Srbi. ne Bolgari, ne Grki, to so sami priznali; javno so priznali, da predstavlja Macedonija v narodnem pogledu mešanico. Kajti v Macedoniji žive Srbi. Bolgari, Grki, Turki, Cincari. Arnavti in Kucovalahi. in vsi tako tako pomešani, da se jim ne more najti krstno ime. In zdaj hočejo Srbi. Bolgari in Grki za vsako ceno razdeliti ta mešani narod med seboj. Čim pa se vprašanje tako postavi, mora priti do spora, ker se ne morejo sporazumeti o razdelitvi, o plenu. In vojna je prišla.
Tukaj je treba iskati krivca sedanie vojne. Krivi so torej enako Srbi in Bolgari in Grki. Do spora in do vojne ne bi prišlo, da niso vsi trije hoteli deliti nekaj, kar je tuje. Do vojne ne bi bilo prišlo, če bi bile balkanske države dejale: Naj pripade Macedonija Macedoncem. Ko so krščanske države na Balkanu začele vojno s Turčijo, so izjavljale, da vodijo vojno za osvoboditev Macedonije in balkanskih narodov iz turškega fevdalnega, narodnega in političnega suženjstva. Če je pa taka. zakaj niso pustile, da si urede Macedonci sami svojo državo in si določijo usodo? Ker se ni zgodilo tako. imajo danes najodurnejšo vojno zgodovine, imamo zversko medsebojno klanje balkanskih narodov, klanje, ki zapusti strašne, uničujoče posledice za dolgo vrsto let na Balkanu. Kajti niti balkanski narodi, niti Macedonci ne bodo imeli od te vojne koristi v nobenem pogledu, temveč samo neizmerno škodo.
Ne srbski, ne bolgarski, ne grški narod, če bi jih bili vprašali, se ne bi bili klali med seboj, ker ne bi bila njih sreča in blaginja od te vojne niti za gram večja.
Ta vojna je uprizorjena enostavno zaradi muh in objesti balkanskih oblastnikov; Dinastii.
kraljev, kapitalistov, koristolovcev, ki hočejo v narodni krvi in nad trupli narodov dobiti čim več tuje zemlje in novih podložnikov.
Mi v Srbiji pozivamo na odgovornost srbske vlastodržce: Radikalno vlado in vse burž-vazne stranke, ki žele zaradi interesov dinastij in kapitalističnih grabežljivcev razdelitev Macedonije. in so zaradi tega gonili v to bratomorno vojno. Da je Bolgarska prva začela z vojno, le povečava njeno odgovornost, in za <o naj bolgarski narod obračuna z bolgarskimi oblastniki. Mi hočemo pojasniti stvar, ko je
Ljubljana in Kranjsko.
— Stavka v Tonniesovi tovarni. Včeraj so pričeli stavkati kovinski strugarji v Tonniesovi tovarni. Da ni prišlo do stavke poprej, je pripisati preveliki potrpežljivosti delavcev. Razmere, ki so zavladale pri kovinskih strugarjih, odkar je^prevzel vodstvo v tem oddelku gospod inženir Sembach. so postale zadnji čas naravnost neznosne. Gosp. Šembach pripoveduje, da se bo tovarna predelala, napravilo novo orodje in potem, ko bo vse lepo urejeno, pride pa ureditev delavskih razmer na vrsto. Do tega časa naj pa garajo delavci lepo potrpežljivo dalje in naj prav nič ne godrnjajo, če jim odtegujejo od plače. Kadar bo tovarna urejena, bodo delavci dobivali že več. To so Tonniesove obljube, za katere pa delavstvo ne da počenega groša, ker predobno pozna metodo g. Tonniesa, ki vedno le obljubuje in obljubuie. Gospod Tonnies računa najbrže tako: tovarno bom preuredil in preureditev naj plačajo delavci; toliko časa jim bom ščipal od pičlih mezd. da bodo stroški poravnani. Delavstvo ni še pozabilo dogodka pred desetimi leti v tej tovarni. Takrat je poneveril neki gospod nekaj denarja v bolniški blagajni in zato je znižal g. Tonnies bolniško podporo od 60 % na 50 %. Dejal je. da bo to trajalo le dve leti. A od tega ie poteklo že deset let, bolniška podpora znaša pa vedno le še 50 %. Letos 11. maja je gospod Tonnies obljubil na izrednem občnem zboru bolniške blagajne, in sicer vpričo g. dr. Berceta. da izpremeni pravila v teku enega meseca. Od tega je sedaj že tretji mesec, a o izpremembi pravil ni ne duha ne sluha. Tako izpolnjuje g. Tonnies svoje obljube! Delavstvo se je naveličalo njegovega obetanja. Kovinarji v strugarskem oddelku so včeraj pustili delo. 17 delavcev ie v stavki. Za-stavkali so zaradi tega. ker ie dobil delavec za delo. ki se je poprej plačevalo po 11 K 50 v, le 6 K 50 v. torej skoraj polovico mani. Delavec ni sprejel dela in ker ie mojster g. Teran uvidel. da se delavec prav resno protivi. mu je pripisal še dve kroni. Za delo. ki zahteva 22 ur napora, celih S K 50 vinarjev! Končno mu je obljubil 10 K. to je še vedno za 1 K 50 vinarjev manj. kot znaša dogovorjena mezda. Delavec ni odobril cene in ker ni dobil polnega zaslužka, so delavci njegovega oddelka sklicali takoj sestanek, na katerega so povabili tudi načelnika ljubljanske kovinarske organizacije. Delavci so šli k inženirju Šembachu in zahtevali stare cene. Gospod Šembach je odklonil zahteve in oblju-boval. da dobe po preureditvi tovarne zboljšane mezde. Nato so delavci takoj pustili delo in odšli iz tovarne. Delavci niso zahtevali nikakega izboljšanja, temveč le ono mezdo,, ki je od nekdaj veljala. Ker pa so delavci prignani sedaj v stavko, pa naj bo g. Tonnies uverjen. da ne pridejo več pod starimi pogoji na delo.
— Ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda v Ljubljani. Iz poročila, ki ga je sestavil župan dr. Tavčar za ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda prinašamo danes nekatere podatke, ki razjasnjujejo obrtno stran tega podjetja in izkušnje z mesnitimi pogrebnimi zavodi na Dunaju, v Gradcu in Mariboru. Jutri objavimo pa razmere pri ljubljanskih pogrebnih zavodih. Poročilo županovo pravi: Država je izpremenila leta 1907. obrtni red glede obrta pogrebnih zavodov in sicer na korist občin. Tendenca tozadevne nove obrtne zakonodaje stremi po tem, da se omogoči prehod obrta pogrebnih zavodov iz privatne roke v roke občine. Tak zavod je, podjetje: podvržen obrtnemu redu, kar je zelo važno zaradi davčne dolžnosti, zaradi pravnega stališča nastavljencev in zaradi dobička. Obrt izvrševanja pogrebnih zavodov spada med koncesionirane obrti in koncesijo podeljuje druga instanca, pri nas torej c. kr. deželna vlada. Koncesije so ali popolne ali pa omejene. Popolna koncesija ob-
seza a) pripravo predmetov, potrebnili za devanje mrličev na mrtvaški oder, za pogrebne slavnosti ter za prevažanje; pokopavanje in izkopavanje mrličev: b) oskrbo tistih pomoči in del, ki so potrebna za izvršitev oprav, omenjenih pod a); c) napravo tistih predmetov. kateri so potrebni za izvršitev pod a omenjenih oprav in za oskrbo za pod a in b omenjenih pomoči in del, ako ni ta naprava predmet kakega rokodelskega ali koncesioniranega obrta. Nepopolne koncesije obsegajo ali točko a) ali pa točko a) in b), ali pa sploh samo »posredovanje« takih predmetov in del. Udobnosti odnosno pravice, katere nudi novi obrtni red mestom glede ustanovitve pogrebnih zavodov, poslužila se je dosedaj že cela vrsta mest, Omenjam le mesta Dunaj, Gradec in Maribor, ki so v letih 1907., 1910. in 1911. ustanovila druga za drugo svoje lastne pogrebne zavode. Sedanji financialni položaj mestne občine ljubljanske ie tak, da zahteva odločno novih pri-
treba pokazati pravega krivca. To Je tembolj treba naglašati, ker bi srbski vlastodržci. ki nosijo vso odgovornost za to vojno pred očmi srbskega naroda, radi prevalili vso krivico na Bolgarsko, kakor da ni Srbija nič kriva.
Ali tako ne pojde. Tudi Srbija nosi za to vojno svoj del odgovornosti. Srbski narod mora za to neizmerno prelito kri in za te ogromne nesreče poklicati srbske oblastnike na odgovornost. Mi ne bomo mirovali, dokler ne vstane ves narod in obsodi one. ki ga tako brezvestno ugonabljajo.
dobitnih virov dohodkov in v to svrho obračati bo pozornost na ustanovitev mestnega pogrebnega zavoda, kakor dajejo zgled druga mesta. Ljubljanska občina bi si z ustanovitvijo takega podjetja zasigurala na eni strani nov pridobitni vir. na drugi strani bi se pa s tem nedvomno dosegla nekaka regulacija in znižanje cen pogrebov ter kolikor toliko preprečilo vzlic obstajanja oblastveno potrjenih cenikov mogoče poljubno izkoriščanje občinstva s strani zasebnih podjetnikov. Mestni uradnik Danilo Šaplja je šel na Dunaj, v Gradec ter v Maribor z nalogom, da proučuje razmere glede ondotnih mestno-pogrebnih zavodov. Vse tri občine so takoj pri ustanovitvi lastnega pogrebnega zavoda odkupile zasebna podietia in sicer Dunaj dva največja, Gradec tri in Maribor eno (edino) podjetje. Na Dunaju je ostalo leta 1907. še 80 zasebnih manjših podjetij, katerih števito je pa do danes padlo na 54. Ker z občino ne morejo konkurirati, je tudi nič ne ovirajo; nasprotno: občina ima še kupčijske zveze ž njim. Denarni uspehi, ki nas zanimajo pač v prvi vrsti, so popolnoma zadovoljivi. In to tudi na Dunaju vzlic okolnosti, da tvorijo tukaj 80% vsega obratnega prometa pogrebi najnižje vrste s ceno 50--80 K in da so režijski stroški zelo veliki. 2e prvo leto 1908. je znašal na Dunaju čisti dobiček, ki se je izročil mestni blagajni, zaokroženo K 153.000: 1. 1909.
55.000	K; leta 1901. 127.000 in leta 1911. kron 125.000. V Gradcu je znašal čisti dobiček leta 1910. zaokroženo 34.000 K; leta 1911. 68.000 K in leta 1912. 34.000 ter v Mariboru leta 1911. okroglo 30.000 K in leta 1912. 19.000. Opažamo pozornost vzbujajoče dejstvo, da je čisti dobiček v drugem odnosno (v Gradcu) v tretjem letu obstanka mestnega obrata znatno neugodnejši. kar temelji na izrednih investijskih stroških in drugih potrebnih napravah. Sklepamo lahko iz tega, da fundus instructus in inventar, katerega so občine prevzele od zasebnih podjetil, faktično ni zadostoval za občinsko obratovanje, na kar bi se moralo ozirati pri sklepanju pogodb. Glede prvotno investirane osnovne glavnice je omeniti, da je dunajska občina naiela posebno posojilo ter odkupila zasebna podjetja za gromno vsoto 2,350.000 K; graška za 1,865.000 K in mariborska za 270.000 kron. Zadnij dve omenjeni občini odkupnin« nista izplačali naenkrat, marveč odplačujeta letne obroke po 10—30.000 K ter obrestujeta ostalo svoto po 41/,—Satnoobsebi je umevno, da so se iz kosmatih dohodkov krili ne samo vsi tekoči obratni stroški, marveč plačalo se je tudi razne obresti, zalagalo investicije in amortizačne kvote itd. Rentabiliteta pogrebnih podjetij je torej brezdvomno dokazana in sicer vobče, kakor tudi posebej glede navedenih treh občin. Postransko moram pri tem še omeniti, da se peča dunajska občina tudi z zavarovalno stroko. Tudi iz te zavarovalnice dobiva dunajska občina veliko dohodkov. I graška, i mariborska občina imata ž njo posebne zveze in dogovore: mariborska občina prevzela je celo njeno trgovsko zastopstvo za Maribor. Če je vsakemu teh treh mest novoustanovljeno mestno pogrebno podjetje prineslo dobiček, ni dvomiti, da se bo stvar obnesla tudi v Ljubljani.
— Kovinarji, pozor! Noben zaveden kovinar ne sme sprejeti dela v TOnniesovi tovarni, dokler traja stavka.
— Odbor kovinarske organizacije ima nocoj ob pol devetih sejo. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže.
— Po pondeljkovem shodu so nabrali zborovalci 1419 vinarjev za miljonski sklad.
— Občinska socialna politika. Občinska uprava mesta Charlottenburg pri Berlinu izda lepe svote za zdravstveno oskrbo. V enem desetletju — od 1900 do 1910 — so narasli njeni izdatki za zdravstveno oskrbo od 960 tisoč kron na 3,120.000 kron. Povprečno je izdala za enega Občinarja v zdravstvene namene I. 1900 po 5 K, 1. 1910 po 10 K. Najvažnejša zdravstvena naprava te občine je c skrbovalnica za bolnike na pljučih, za katero je izdala 1. 1910 210 tisoč kron in od te svote 173 tisoč kron za oskrbo bolnikov v sanatoriiah. Izdatki za oskrbo dojenčkov so znašali I. 1910 158 tisoč kron. Tej panogi zdravstvene oskrbe posveča občina Charlottenburg kar največjo pozornost. Oskrba dojenčkov ne pričenja šele po rojstvu, temveč skrbi občina^ da so matere dobro prehranjene še pred porodom in oskrba traja nad prvo življenjsko leto.
V	oskrbovalnicah za dojenčke je ustanovljena zdravniška služba in zdravniki brezplačno preiskujejo in zdravijo otroke od 1. do 6. leta. Za vsakega otroka, ki ga pripeljejo matere v oskr-bovalnico. izdelajo poseben zdravstveni list. ki ga izpolnjujejo do izpolnjenega šestega leta.'Ta list dobi potem šolski zdravnik. Veliko število otrok je tako pod zdravstvenim nadzorstvom
od rojstva do izstopa iz šole. Za prehranitev po šolah je izdala občina Charlottenburg 1. 1910. 37 tisoč kron. — Iz Draždan. ki ie eno najmodernejših urejenih inest v higijeničnem oziru, pa poročajo, da ie tamošnji mestni zastop dovolil 18 milijonov mark za gradnjo malih in zdravih stanovanj. Draždane štejejo nekaj nad 300 tisoč prebivalcev ini majo veliko industrijo. Mnoge večje tovarne so zgradile za svoje delavstvo lepa stanovanja, ki odgovarjajo vsem modernim zdravstvenim zahtevam.
—	.Jugoslovani v Litiji. Poročali smo svoj čas o velikanskem »shodu« jugoslovanskih železničarjev v Litiji, ki ie bil 29. junija. Poročali smo o tem shodu popolnoma stvarno, ker nam ni do tega. da bi tako malopomembni organizaciji škodovali z zavijanii. »Sl; N.« od 5. julija prinaša tudi poročilo o tem shodu, ki pa pravzaprav ni poročilo, temveč le zavijanje dejstev. Na shodu niso bili le trije socialni demokratie, ampak gospod Mlakar, šest organiziranih železničarjev in nekai pa tudi takih, ki bodo vsak čas vstopili v našo organizacijo, ker mi ne lovimo liudi s frazami, temveč pustimo vsakomur toliko časa. da nas spozna iz naših dejanj. Ker je bil dnevni red shoda: »Položaj železničarjev« in ker je položaj železničarjev kakor tudi vseh drugih državnih uslužbencev odvisen prav močno od političnih razmer v državi — vsaj po našem skromnem mnenju — tedaj je bil so-drug Šinkovec popolnoma upravičen, da je vprašal gospoda veleniodrega poročevalca, kaj da je s Tomschikovim predlogom. Strokovne in stanovske zadeve železničarjev so pa s Tomschikovim predlogom v tako ozki stiki kakor noga in čevelj. Seveda »Jugoslovani« se še niso prerili do spoznanja, da upliva politika na strokovne in stanovske razmere vsega delavstva, ne smo železničarjev. Sodrug Šinkovec je bil tudi omenil, da prožni mojster g. Steiner ne izroča podrejenemu osobju uradnih okrožnic. In resnica ie to. ne pa opravljanje. Steinerjva dolžnost bi bila. da pouči uslužbence o vsakem cirkulariu. Sodrug Orel Alojzij pa na shodu ni izpregovoril niti besede, a vendar beremo v »Narodu«, da se je zaganjal v g. Šerbeca. Napade na gg. Steinerja in šerbeca si je g. dopisnik kar na lepem izmislil. S tem se hoče omenjenima gospodoma le prikupiti, ss. Šinkovcu in Orelu pa škodovati. Res. stanovska zavest je pri »Jugoslovanih« močno razvita in čedni tovariši so. Kako da ie nastal prepir ob koncu shoda in komu je bil najboli všeč, to smo že zadnjikrat pojasnili. Tako ie bilo kakor ie poročala »Zarja« in nič drugače. Očitna laž je tudi trditev, da sta odšla ss. Šinkovec in Orel hitrih nog iz dvorane, da ne bi slišala še nekatere. Ali gospodje Jugoslovani? Kdo pa je slišal na tem shodu neprijetnosti? Ali vas že zapušča spomin kar v tako kratkem času. od nedelje do sobote? Žalosten pojav. Sodruga Šinkovec in Orel. slednji z ženo in majhnim otrokom, sta prav komodno odhajala s shoda, ki sta se ga že itak naveličala, ker sta morala že prej čakati pol ure. da se ie zamogel shod otvoriti. ker ni bilo Še dovoli liudi. Po shodu ste pač g. Mlakar vabili naše železničarje, naj prisedejo k mizi. da se pomenite o politiki bolj domače, ali naši sodrugi so odklonili to prijazno vabilo. Na tem shodu smo tudi izvedeli iz ust g. Mlakarja. da je po njegovi zaslugi umrla skupina jugoslovanskih železničarjev v Kranju. Lep organizator! Če boste tako nadaljevali, potem bodo ostale vse vaše sanje o silnem razširjanju vaše organizacije od Trsta do Maribora res le sanje.
— Deželna bolnišnica v Ljubljani. Sprejem bolnikov na oba kirurgična oddelka deželne bolnice se je do preklica omejil le na nujne slučaje.
— Umrli sv v Ljubljani: Magdalena Požar, hči knjigoveškega pomočnika, 2 meseca. — Andrej Ham, skladiščni mojster, 48 let. — Pavel Češnovar. gostilničarjev sin. 18 dni. — Ana Virant, hči tob. tovarne delavca, 3 mesece. — Marija Košir, zasebnica, 73 let. — Ana Kovač, mestna uboga, 55 let. — Ivan Zupan, posestnik 38 let. — Marija Pezdirc, dninarica, 62 let. —
Marija Košir, delavka, 18 let. — Ana Brence, dninarica, 35 let.
— V mestni klavnic so zaklali od 29. jun. do 6. jul. 63 volov, 3 bike, 6 krav, 151 prašičev, 194 telet, 34 koštrunov in 19 kozličev; vpeljali pa so 379 kg mesa. 1 prašiča in 24 telet.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda z lepo dramo »Neuresničene želje«. Vclezanimiv je Zurnal Pathč, veleko-mičen film >Morica zemeljski ostanki«. Jutri specialni večer z Nordiskdramo »Stare matere uspavanka«. V soboto »Bele lilije« v glavni vlogi Cannen Sylva. znana iz drame »Zenska brez srca«. Drugi teden »Otrok Pariza«, velikanska drama v sedmih delih. Dve uri predvajanja.
Idrija.
—	Veliko vrtno veselico, prirede naše združene delavske organizacije v Idriji in Sp. Idriji v nedelje dne 20. julija popoldne pri gospei Ani Gri.den. po domače pri Zagodu v Jeličnem vrhu. Veselica se prične ob 4. popoldne in traja do 10. zvečer. Spored bo zelo lep. Tambu-raški odsek '-Splošne mladinske zveze« bo svi-ral lepe koncertne in plesne komade. Vstopnina k veselici je samo 20 vin. za osebo. Otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Cenjene člane organizacij, somišljenike in prijatelje vljudno vabimo na mnogobrojni obisk.
— Šolsko leto na šolah v Idriji se je že končalo. Zato bo postalo za nekai mesecev življenje v Idriji bolj mrtvo. Učiteljstvo in učenci se bodo oddahnili. Uradništvo gre zaporedno na svoje dopuste. Le delavci, obrtniki in njih družine so navezani, da garajo za svoj vsakdanji kruh brez presledka. Ta dva stanova, ki sta potrebna za obstoj našega mesta, sta obsojena na večno suženjstvo. Nedelje in praznike, ki so jim kratek odmor v robotanju, je hotel vrhovni poglavar rimske katoliške cerkve odvzeti. Čas prostosti, ki služi delavcem v drugih mestih za zabavo, izobrazbo in podobne reči. je za našega delavca včasih res zelo dolgočasen. Denarja za daljše izlete ni. Gledališča v Idriji ni. Primernih prostorov za koncerte in podobna razvedrila ni. Pa če bi vse to bilo, manjka, kar je glavno ljudi, ki bi vse to vodili. Učiteljstva ima naše mesto v primeri z drugimi manjšimi mesti največ, ali kaj ima delavec in obrtnik od tega v družabnem življenju? Malo.pouka v telovadbi proti plačilu in v petju, to je vse. kar daje Idriji učiteljstvo poleg svoje službe. Predavanja, zasnovana pred leti od profesorskega zbora, so nenadoma prenehala. Nameravana ustanovitev »Glasbene Matice« v Idriji je tudi izostala. Učitelja, ki se je nameraval temu posvetiti ie spodrinil egoizem. Skratka, v Idriji ni ljudi, ki bi hoteli ljudstvu kaj dati na kulturnem polju. Med našo inteligenco in delavnim ljudstvom je širok most, po katerem hodijo prvi in drugi vsak po svoji strani brez onega demokratizma, ki bi dajal širšim ljudskim masam omiko, ki jo pač zahtevajo od delavstva tudi oni. katerih kulturna dolžnost bi bila, da bi zanje kaj storili. A nočejo, ker so jim delavci prenizki za družabno občevanje.
— Tretje konsumno društvo se snuje v Idriji. V nedeljo 13. t. m. so imeli tozadevno posvetovanje. Društvo bo baje na liberalni podlagi. Delavstvo se te ustanovitve prav nič ne boji. čeprav ima namen škodovati našim kon-sumnim zadrugam. Prepričani smo, da je to le žalosten poizkus ljudi, ki se bodo iz sebičnih namenov v to zapletli.
— Lažnjiva »Naša Moč« piše. da smo v našem poročilu o zadnjem shodu lagali in trdi. da smo vrgli vun Fr. Pivka s shoda v gledališču. Kdor dokaže, da smo mi to pisali dobi 100 kron nagrade. Pisali pa smo res, da bi ga bili kmalo vrgli vun, ker so bili zborovalci zaradi njegovega čvekanja res ogorčeni. Zdaj sta pa Pivk in »Laži Moč« zavila, da je Pivk žel živahno odobravanje, ker je socialističnemu govorniku oporekal. Pivk naj bi se ravnal po izreku, da ie le resnica liuba bogu in ljudem.
Shod tržaških železničarjeve
Da bo manever državnozborske večine in vlade povodom glasovanja o 17 miljonskem predlogu za železničarje, prizadete opravičeno razburil je bilo pač pričakovati. Mnogi naravnost impozantno obiskani shodi, ki so se vršili po raznih krajih Avstrije, so morali iznenaditi one veleumne politikarje, ki so mislili, da se jim bo s politiko »postopnega zboljšanja« posrečilo oslepariti nezadovoljne železničarje. Protestu avstrijskih železničarjev so se pridružili tudi tržaški državno in južno železniški uslužbenci. Shod, ki ga je sklicalo tajništvo železničarske organizacije v torek zvečer v »Delavskem domu«, je v vsakem oziru sijajno uspel. Shodu je predsedoval sodr. Bali un ; zapisnikar je bil sodrug Skobi. Navzoča poslanca sodruga Oliva in P i 11 o n i j a so zborovalci pozdravili s prisrčno ovacijo. Poročala sta sodruga Golouh in Kopač. Poročevalca sta pojasnila namene, ki jih zasledujejo pri gibanju železničarjev meščanske nacionalistične in klerikalne stranke. Izkoriščati hočejo nezadovoljnost železničarjev v svoje strankarske namene. Pri tem se pa poslužujejo sredstev in načinov boja, ki izdajajo namene takoj in očitno. Da jim ni organizacija železničarjev všeč, se razume; ovirati delovanje organizacije in preprečiti, da bi bil naš boj uspešen. je v njih strankarskem in razrednem interesu. Delovanju meščanskih »delavskih« strank tudi ni tuja volja vlade. Dokler je mogoče zadržati odpor železničarjev drugače, je stališče nasprotnikov skrajno negativno. Zahteve železničarjev se odklanjajo tedaj dosledno in brezpogojno. Kakor pa postaja odpor silen in nezadržljiv, se pomirijo prizadeti s tem, da se jim dovoli malo nezadostno zboljšanje. Postopno zboljšanje v znesku 15 miljonov kron. ki se imajo razdeliti na tri leta, hoče odvzeti železničarski razredni organizaciji povod za za nadaljevanje boja. »Agitatorji« nasprotniških strank so že na delu, da opevajo koristi po-stopega zboljšanja in da predočujejo to zboljšanje kot svojo zmago. Koliko bo tako zboljšanje uredilo razmere, bo vsem prizadetim prav jasno razvidno v najkrajši dobi. V tem oziru nam je dala dosti izkušenj zadnja regulacija, za katero so imele železniške uprave na razpolago vse večjo svoto nego sedaj. Če se je z 21 miljoni, določenimi od parlamenta za regulacijo plač, dosegel znani slabotni rezultat, ni misliti, da bo mogoče urediti razmere pod sedanjimi pogoii postopnega zboljšanja. Če je državna železniška uprava kovala kapital iz svote 21 miljonov kron, ji bo tem ložje nadaljevati dosedanji sistem zdaj, ko razpolaga prosto svoto, ki io ima vporabiti komaj tekom treh let. Poslabševalne politike na železnicah ne bo s tem še konec; plače se ne bodo zvišale. zahtevane doklade in ugodnosti se ne bodo priznale. Železniškemu ministru bo zdaj mogoče izvesti vse svoje reakcionarne naklepe. ne da bi se imel bati opozicije v javnosti ali v parlamentu. Ako se bodo železničarji uprli, se bo venomer skliceval na dovoljeno postopno zboljšanje.
Sicer pa smemo opravičeno konstatirati, da ne bi bila vlada in državnozborska večina dovolila niti postopnega zboljšanja, ako ne bi bila v to prisiljena z našim vztrajnim konsek-ventnim bojem. Razburjenje železničarjev o zadnjem izdajstvu večine, ki je brezpogojno .odklonila predlog je bilo dovolj zgovorno svarilo za vse one, ki so po vladnem načrtu kovali naklepe proti organiziranim železničarjem.
Glasovanje za postopno zboljšanje so hoteli meščanski poslanci izrabiti še v druge namene. Dokazati so hoteli s tem, da so železničarji odvisni od volje in razpoloženja večine, da se jim le to dovoli, kar večini ugaja in da je od sklepov večine odvisna izvedba socialističnih predlogov. Drugo vprašanje je, če so kapitalistične in vladne stranke dosegle pri tem svoje dobro preračunjene namene. Menimo, da so se tudi to pot nakane izjalovile. Vsaj če
sinemo sociti po razpoloženju, ki sedaj vlada med ogromno večino železničarjev.
Tudi izgovor, da ni v državni blagajni zadostnega pokritja za takojšnji izdatek 17 miljonov. ne more motiti pametno sodečih železničarjev. Če se mečejo ogromni miljoni v žrelo militarizma, naj bi se ne našlo v državnih blagajnah bornih 17 miljonov za državne delavce?
Govorniki so nato opisali posledice po-slabševalne politike železniškega ministrstva ter izjavili: da vstraja organizacija pri dosedanjih zahtevah in da se bo kot doslej vodil energičen, neomahljiv boj do popolne povoljne regulacije službenega in plačilnega razmerja na vseh železnicah.
Govornki so želi za svoja izvajanja burna pritrjevanja. Sprejeta je bila daljša resolucija, ki navaja vsa doslej izvedena poslabšanja ter nujne neodložljive zahteve, ki jih bo morala železniška uprava v najkrajši dobi priznati- io izvesti. Resolucija poudarja nadalje potrebe enotnosti in solidarnosti celokupnega železniškega osobia.
Govoril je nato ob navdušenem ploskanju navzočih poslanec sodr. Pittoni, ki je podal zgovorno sliko avstrijskega državnega zbora, ki že po svoji sestavi ne more biti ploden in koristen. Večino v parlamentu predstavljajo eksponeliti kapitalizma in reakcije. O najvitalnejših interesih države odločajo nerazsodni in neodgovorni elementi. Le socialstična frakcija daje zgled smotrenega in vztrajnega dela. Zaključuje svoj kratki jedrnati nagovor poudarjajoč potrebo gospodarskega in političnega razrednega boja.
Sodružica Gornikova ie v kratkih besedah pozvala navzoče, da naj agitirajo za strankino časopisje, omenila je »Ženski list« ter poudarjala potrebo ženske organizacije. Govfr ril je še s. Feri nakar je predsednik Bahun s primernimi navduševalnimi besedami zaključil impozantno zborovanje.
Istra.
— Škofije nad Miljami. Tukaj snio imeli ja ven shod. na katerem je poročal s. Mihevc 'a Trsta. Vzlic temu. da je bilo na shodu tudi nekaj narodnjakov z njihovim učiteljem na čelu, se ie mirno in stvarno razpravljalo o pomenu orga-nizacije. Govornik je jasno dokazal, kaj da so nacionalistične, kaj pa razredne organizacije. Na večkratno pozivanje od strani s. Mihevca da se lahko vsakdo k besedi oglasi, so pogumni nasprotniki zlezli pod klop.
Goriško.
— Samomor vojaka. Iz Kanala poročajo: Pri tukajšnjem bataljonu se je ustrelil v soboto ob 4. zjutraj vojak 4. stotnije po imenu Kovač iz Ljubljane. Vzrok samomora je menda strab pred kaznijo, ker je bil brez dovoljenja 6 dni na dopustu na svojem domu. Ustreljenega so našli na Grivi v bližini vojašnice.
80.000	K ie poneveril tekom let uslužbenec pri pristaniškem kapitanatu v Trstu Tomo Rocco, star 45 let. Ko je bilo raitoto poiieverjenje, je izvršil samomor.
Trst.
— Okrajna o-ganizaciia za H. poi# 0kra)
ima danes v četrtek ob 8. zvečer v gostilni »International« jako važno sejo. Prosi se za gotovo udeležbo.
— Izlet na TrigLav priredi letos »Ljudski oder« dne 1. avgusta pod vodstvom izkušeneg? sodruga-turista za vse sodruge in sodružice ki se hočejo osvežiti v čistem planinskem zraku, uživati lepoto naših gora, ki je nam mestnim' ljudem tako tuja in nepoznana. Vsi oni ki se hočejo vsaj za nekaj dni otresti mučnih skrbi in neprijetnosti vsakdanjega življenja, vsi tisti so vabljeni in pozdravljeni! Izlet traja 4 dni Odhod je z državnega kolodvora v petek, l avgusta ob 9. dopoldne. Potrošek k večjemu do deset kron na dan z vožnjo vred. Podrobnosti
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
»Oprostite.« ogovoril ga je brzo neznan dijak za hrbtom, »dovolil sem si-----------Precej
ga vam pripeljem — la za trenotek!«
»To bo smeh,« je pristavil dijak. »Veste,
posadimo ga « je pokazal na kateder.
tLahko nam predava «
Otokar je bil hipoma navdušen. »To je izvrstno, to bo-----------!« In že je vlekel Bis-
ttiarka na podij in v dvorani je nastal vriši. Toda preden se je kal zgodilo, odprle so se duri in v sobano se je prikazal profesor. Krič je potihnil. Otokar je brzo poskočil s podija in tekel fco »trani mimo oken v zadnjo klop. kamor je potegnil i Bismarka. V tem je profesor naglo fctopil za kateder, oziraje se po dvorani, v kateri je bilo polno prahu. Nevoljno se je priklonil.
X.
.Kvapil je med vriščem sedel v najbližjo klop in gledal na kateder. Toda profesorjeve razlage ni poslušal. Ni je razumel, niti si ni prizadeval. da bi jo razumel. Imel je v glavi polno otožnih utiskov. Na njega strmečih očeh. na nepremičnem obrazu se je videlo, kako je zamišljen vase. Le semtertja so se mu stresla ramena in iz globine prihajajoči vzdihi so mu dvigali prsa. I njemu, čeprav je bil v resnici ubog, smešen, naiven mladenič, ie šlo za vprašanje vsečloveškega pomena: za vprašanje, kako naj sebe izroči svetu in kako ga svet vzprejme. Ne samo veliki človek ima pravico vprašati, kaj sem. zakaj sem in kako moram biti; ne samo velikemu duhu je dovoljeno hoteti zgodovini vtelesiti celi svoi »jaz«, izpodbijati, podirati in Kidati po svoje, temveč to sme i tako-le bitje. In Kvapil je čutil v sebi — tisto bitje, ki le tudi
iskalo svojega mesta v vesmirju — majčkenega, ozkega prostorčka, na katerem bi dahnilo svojo pesem življenja. Prihajal je v Prago sanjajoč, z neko tresočo ljubeznijo — ne sicer podirat in izpodbijat in zidat, ampak uklanjat, uklanjat se in ljubiti in tudi drugim povedat, da se hoče večno uklanjati in ljubiti. In sedaj je zrl otožno in neprestano vase. če morda najde, česar išče. če se razlušči njegovo.vprašanje. Zakaj je Otokar tak? Zakaj sta Kukla in Branski taka? In premišljal je o nalogi življenja, premišljal, kako bi jo moral vsak človek uspešno izvrševati in kako je krasno, kako se naloga izvrši in življenje mine kakor pesem. In zopet je videl svojo
notranjo Prago--------------in	altar.'	h	kateremu
je prihitel sem. Stresel se je. Izjasnele oči so se zagledale v daljavo. »Ah, Bože, Bože!« je zahrepenel v duši. V teh besedah se je ves tresel — treslo se je vse. kar je bilo v njem pripravljenega za življenje in o čimer se je moralo sedaj odločiti popolnoma. Na Otokarja ni mislil več. niti na Kuklo ni na Branskega. V senčnatih slikah se mu je razvijala preteklost in bodočnost — pesem njegovega življenja.
Toda zdramil se je iz zamišljenosti, nehal je premišljati o splošnem in meglenem ter o preteklerti in o bodočem in začel preudarjati, kaj ga čaka sedaj, kaj itna prav za prav pred’ vrti. Spomnil se je življenja, svoje ekzistence. In tu se mu je skrčilo srce. Pa takoj se je pomiril in nasmehnil samemu sebi. češ. zakaj sem tako boječ. »Kaj bi mogel v Pragi poginiti? V
V	Pragi?« Ne, tu ni Dunaj, — si je dejal — kjer se je izgubljal v morju ljudstva, kjer zanj ni bilo prostora. »Pa v Pragi?« In zopet se je stresel, toda sedaj od veselja in od koprnenja. Naenkrat se mu je zazdelo tako čudno, zakaj prav za prav sedi tu — tu v dvorani, dočim je zunaj povsodi in povsodi sama Praga.
In to premišljevanje ga je bilo tako razvnelo. da je že nepotrpežljivo pričakoval, kdaj bo profesor zopet vstal izza katedra, da bo on
lahko brez ovire zapustil dvorano, v kateri mu ie postajalo težko in zatohlo.
XI.
Po predavanju so mu Otokar, Bransky in Kukla prihiteli nasproti in tako so skupno odšli iz s^obane. A jedva so stopili na hodnik, so se srečali s Soumarjem. Stal je pred vratini tretjega letnika, čakajoč z nekoliko slušatelji, kdaj bo konec predavanja, ki je trajalo predolgo.
Soutnar je bil dolgopet. suh dijak z vtisnjenimi prsi in s skrivljeno hrbtenjačo vsled večnega sedenja. Polt njegovega obličja je bil zelenkasta, brez krvi, oči udrte, toda iskreče. Prihuljen je stal tu z rokami v žepih dolgega kmečkega zimnika. pljuval in se jezil na profesorja. ki predava nad uro. Njegovo obličje se je temnilo, toda zdelo se je, da mu je že tako prirojeno, da mu sploh ni dano smejati se, temveč večno mračno gledati v svet. Njegova mati se je v Kraljevem Gradcu živela s postrežbo po hišah in je bil tu seveda odvisen čisto od svoje roke. S Hanušem sta hodila skupaj v gimnazij. Sicer sta si le poredkoma dopisovala; toda oddaljena, občasna dotika ju je vendar vezala v prijateljstvu in Hanuš ni vedel za nikogar zanesljivejšega, da bi mu bil priporočil Kvapila.
Soumar se je naglo obrnil, ko so ga klicali in ko je zaslišal Kvapilovo ime.
»Kriste na nebu«, je vzkliknil, »ali ste vi? Včeraj zvečer sem vas pričakoval! Kako to. da vas ni bilo?«
Nato sta odhajala s Kvapilom iz univerze, in on je zmajeval z glavo nad njegovim pripovedovanjem.
»Za ekzistenco je tu pusta!« je zamahnil z roko. »Poglejte, kako se jaz debelim!« se je kislo smejal. »No. vi se že ne izgubite!« je naglo dodal. Pri Hrubovih že vedo za vas. in tu že ujamete kak obed v tednu. Na to še jedno ali dve kondiciji, pa je "dobljeno.«
V	tem so prišli na ulico, in Otokar z Bran-
skim in Kuklo se ie poslovil. Toda Otokarju sta morala Kvapil in Soumar še zastaviti moške besedo, da se snidejo vsi, kar jih je tu. zvečer pri smihovskem vležancu v restavraciji »Pr! Čaplji« na Vinogradih. In Kvapil je ostal san? s Soumarjem; svobodneje mu je bilo in v notranjosti nekako bolj gorko.
Napotila sta se po Ferdinandovi cesti. Kvapil se je oziral in zanimal za vse, na kar ga je opozarjal Soumar. In tako sta prišla do Narodnega gledališča, odkoder sta zavila po nabrežju na Malo Stran. Solnce je šele pred tre-notkom prodrlo goste zimske megle, v katerih se je težavno treslo v medli rdeči barvi Pa megle so se že takorekoč popolnoma razpršile in za reko se je visoko ob nebu nad zelene kupolo Miklavške cerkve dvigala radostna podoba Hradčanov in Letniškega brega. Kvapilovo srce ie zavriskalo. Vse slike, nad katerimi se je včasih, ko še ni poznal Prage, veselil, so ga tu prijateljski pozdravljale. Pritajil je dih in gledal. Solnčni žarki so pali na njegovo obličje ter ga pogreli. Prsi so se mu naglo dvigale. Na zamrzli Veltavi je bilo živo. Tu in tam so delali delavci ali se podili na drsalkah dečki Pri staromestnih mlinih so sekali led. Mrzlo je bilo. pa tiho. prijetno. In v tem se je nebo popolnoma zjasnilo, zmodrilo. zalito ie bilo samo še s sivim nadihom in Petrin, ves v snegu do vrha. z majčkeno strešico cerkvenega stolpiča se je — kakor odlomek kmečke pravljice, sem prenešene — kopal v žarkih svečanovega sonca.
Opoldne je peljal Soumar Kvapila na ceni obed v Kornelijev pivovar in od obeda sta šla v dijaško društvo »Slavia«. kjer ie Kvapil na Soumarjevo prigovarjanje dobil obljubo, da bodo prihranili zanj kako kondicijo. Razveselil se je, hvaležnost je občutil napram Soumarju. »Torej le še jutri k Hrubovim. pa bom kar začel novo življenje! Vendar sem le vesel, da sem se odločil za Prago.«
(Dalie orih.)
(dede programa, opreme in potrebščin, ki jih je vzeti s seboi, se izvedo v »Ljudskem odru«. Zlasti se vabijo interesenti na sestanek v društvenih prostorili v petek dne 18. t. m. zvečer, kjer se pomenimo o vsem, kar je potreba za izlet. — »Liudski oder.«
  Zaupen sestanek je bil dne 15. t. m. v
gostilni »International« za ustanovitev »Mladeniške organizacije«. Okrajna politična organizacija z sl H. politični okraj je na svoji zadnji seji sklenila ustanoviti tako organizacijo ter ie poverila vso stvar sodrugti Rožetu. Na tem sestanku so se prečitala pravila in izvolil pripravljalni odbor sedem članov. Razložil se ie pomen organizacije in vzpodbujali so se navzoči mladeniči na vztrajno delo v procvit so-
cialistične ideje med tržaško mladino. Sodrug Rože ie raztolmačil navzočim mladeničem namen društva, nakar sta še govorila sodruga Hočevar in Vrabec. Novoizvoljeni odbor se je konštituiral tako-le:	predsednik	sodrug	Rože
.losip. podpredsednik sodrug Šonc, tajnik Seli-šek, namestnik Bizjak, blagajnik Hreščak, namestnik Škarabot. ekonom Sosič. Določila se je vpisnina 40 vinarjev in članarina mesečno 30 vinarjev. Sodrugi mladeniči, ki hočejo pristopiti k organizaciji, nai se obrnejo do enega na-vedenh sodrugov odbornikov, kakor tudi vsak četrtek ob pol 9. zvečer v gostilni »International«. Smejo pristopiti k društvu moške in ženske osebe, ki so prekoračile 14. leto.
Druga vojna na Balkanu.
Edina tolažilna vest iz Balkana je ta, da se pričakujejo izza sestanka v Skoplju pogajanja z Bolgarsko. Grki so v nekakšnem sumljivem sporazumu z Rumunijo. Turški manevri so vzemirljivi.
DANEV .JE DEMISIONIRAL.
London, 16. »limes« poročajo iz Sofije: Ministrsi predsednik Danev je podal demisijo. Ministrskega sveta, ki je bil nato sklican, so se udeležili tudi voditelji opozicije. Denusija sedanje vlade ne izprerninia položaja. Bolgarska vlada ie sprejela predloge Rusije,^ kar se tiče Macedontje, in ruski predlog o teritoriju, ki ga zahteva Rumunija toda pod pogojem, da ru-munske čete ne prekoračilo črte 1 ui tukaja-Bal-čik. Medtem na javljajo, da so rutnunske čete že dospele do Pravadiie in prekinile zvezo med Varno in Sofijo.
Demisija ne vpliva na položaj.
Pariz, 16. »Matin« komentira demisijo Da-neva in pravi, da v merodajnih pariških krogih ne pripisujejo dogodku nobene važnosti. Kar je kralj Ferdinand gospodar situacije, se m bati. da bi mogla izpremeniba vlade kakorkoli vplivati na sklep Daneva, da se Lojgarska zaupa velesilam. Tudi če dobi kakšen general oblast v roko, ni misliti, da bi Bolgarska opustila svoj sklep, da čimprej zaključi vojno ob pogojih. ki jih označijo velesile za sprejemljive.
EKSARH GRE V PETERBURG.
Carigrad, 17. Bolgarska eksarh odpotuje v Peterburg. Baje "hoče prositi ruskega carja, nai posreduje v prid Bolgarski.
KRALJ FERDINAND PROSI AVSTRIJO.
Dunaj, 17, V diplomatičnih krogih pripovedujejo, da je kralj Ferdinand naprosil cesarja f ranča Jožefa naj posreduje pri Rumuniji. O tei zadev} da je včeraj Berehtold poročal cesarju na avd/enci v Išlu.
KDO PREVZAME VLADO?
Berlin *7- »Vossische Ztg.« poroča, da se »estavi na Bolgarskem vojaška vlada s kakšnim
generalom na
čelu.
AVSTRI.ISKO-RUMUNSKA POGODBA.
Pariz, 17. »Figaro« javlja, da poteka vojaška zvezna pogodba med Avstrijo in Rumu-nijo ki jc bil<i sklenjena za slučaj luškega na-pada, in da nabrže ne bo več obnovljena.
KAJ PA HOČE AVSTRIJA?
Bukarešt, 16. »Adeverul« objavlja članek bivšega župana in predsednika časnikarske zveze Ciurcu pod naslovom: Kaj pa hoče Avstrija? V tem članku pravi:	»Avstrija	misli,
da pospešuje Rumunija s svojim nastopanjem Srbijo, ki pa bi se morala oslabiti, ker — živi tudi v Avstriji mnogo Srbov. Logična posledica bi bila torej ta. da bi se morala oslabiti tudi Rumunija, ker ima Avstrija med svojim prebi-valstvom tudi mnogo Rumunov. Avstrija se pa moti, če misli, da brani na ta način svoje Interese. Zdravilo za Avstrijo ni Iskati izven mej monarhije ampak doma...«
RUMUNI ZASEDAJO MESTA.
Pariz, 17. »Agence Havas« poroča, da so Rumuni zasedli Varno in Ruščuk.
RUMUNI HOČEJO V SOFIJO?
Bukarešt. 17. V neoficielnih, a navadno dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo rumun-ska armada korakala do Sofije, četudi ne namerava Rmunija zahtevati več bolgarskega ozemlja kakor trikot med I urtukajo in Bal-čikom.
TURKOM DIŠI ODRIN.
Milan, 17. »Corriere della Sera« poroča iz Carigrada: Bolgarski guverner v Rodostu je bil aretiran in odveden v Carigrad. Turška armada avanzira v treh kolonah v smeri proti Odrinu in je s prednjimi stražami dospela do Liule Burgasa. Bolgari so pognali nekoliko železniških mostov v zrak. Popotniki pripovedujejo. da so Bolgari odpeljali iz Odrina razne 'dragocenosti.
Turki v Rodostu.
Carigrad, 17. Ko so bolgarske čete zapustile Rodosto. so Turki masakrirali Armence in Orke. (Noben dan ne mine. brez vesti o kakšnem masakru na Balkanu. Naposled balkanski narodi vendar niso same zverine. Ali če je le desetina vesti o bolgarskih in grških, srbskih in arnavtskih in zdaj še turških grozodejstvih resnična. tedaj je to najbrže znamenje, J<ako vojna poživinči ljudi. Vojna, ki Jo njeni duševno revni oboževalci slave kot »pomlajevalno kopelj narodov!«) Štirideset oseb je bilo umorjenih. Neki konzul je zahteval, da se pošljejo bojne ladje. Armenski patriarh je protestiral pri Porti. ki je ukazala vrhovnemu poveljniku, da uvede preiskavo.
DEŽELNOZBORSKA VOLITEV.
Gradec, 17. V okraju Murau je bila včeraj deželnozborska volitev. Izvoljen je nemški liberalec Dermutz. ki je dobil 203 glasove; krščanski socialec Pantz jih je dobil 131.
POPLAVA NA OGRSKEM.
Szatmar Nemeti, 16. Snoči in ponoči so se nad szatmarsko veliko županijo večkrat utrgali oblaki in povzročili veliko povodenj. Škoda znaša več kakor tri miljone.
NEURJE NA RUSKEM.
Odesa. 17. V jekaterinslavskem okraju je strahovit ciklon razrušil več vasi. Več kakor sto oseb je težko poškodovanih, dve sta umrli. Več vlakov je skočilo iz tira. Dnjestra in Prut sta preplavila vso okolico. Mnogo vasi in nekoliko mest je pod vodo. ki še vedno narašča.
Turške zahteve.
Carigrad. 16. »Takir i Efkiar« pravi, da je najmanje, kar mora zahtevati Turčija, da se razširi meja do Marice. Tukajšnji diplomatje še niso dobili naloga, da store kakšen korak pri Porti. in tudi ni znano, če se namerava kaj takega. Turška vojska koraka dalje v treh kolonah. Neki aeroplan. ki je dospel do Ček-mdže javlja, da so bolgarski vojaški oddelki zelo slabi. Ali pomanjkanje denarja in težava, da se pride do njega, zelo ovira vojne operacije. Vlada gleda zato. da bi dobila denarja pod kakršnimi koli pogoji. Z Nemško banko se pogaja za 20 miljonov predujma.
TURŠKI PROTEST.
Carigrad, 17. Porta ie dala svojim poslanikom nalog, nai pri velesilah protestirajo, ker so vzeli Bolgari turške vojne ujetnike v svojo armado.
OBOROŽEVANJE.
Kelmorajn. 17. »Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada: Turško oboroževanje se energično nadaljuje. Armadi pri Čataldžl in Bulajiru se pripravljata za vojno. Upanje na osvojitev Odrina in na maščevanje ie potlačilo vsa strankarska nasprotja.
V NIŠU BODO MIROVNA POGAJANJA?
Rim, 16. Srbija in Grška ta pristali na to,
da se pogajata z Bolgarsko direktno o sklepu premirja. Kakor javljajo iz Sofije, pride v ta namen Danev v Niš.
PRED NOVO BITKO?
Pariz, 16. »Journal« poroča iz srbskega tabora, da se pričakuje ob bolgarski meji velika bitka. Posebni poročevalec omenjenega lista ne more natančno označiti, kje je srbski glavni stan, pravi pa, da je moral od Kumanova popotovati 31 ur z železnico in en dan na konju. Število mrtvih je v teh krajih ogromno. Belkast prašek pokriva ves stavbe, vse predmete, vse predmete, vse orožje vojakov; to je apnenec, ki služi za preventivno sredstvo proti koleri.
PRED PREMIRJEM.
Belgrad, 17. Na sestanku v Skoplju se je dosegel med Pašičem, Venizelosom ia Vul'o-tičem popoln sporazum o zahtevah, ki se pred-lože Bolgarski. Pašič se je vrnil snoči v Belgrad. Pričakuje se. da se prično vsak čas z Bolgarsko pogajanja zaradi premirja in preliminarnega miru.
Belgrad, 17. Slišati je, da pride vsak čas bolgarski poslanik za mirovna pogajanja sem.
KOLERA.
Belgrad, 17. Iz Skoplia poroča »Tribuna«, da se kolera strašno širi. Mesto je silno razburjeno. Velika vročina pospešuje epidemijo.
Zadnje vesti.
BERCHTOLD — ALI POJDE. ALI NE?
Berlin, 17. V tukajšnjih diplomatičnih krogih mislijo, da ostane grof Berehtold še im svojem mestu, dokler se ne reši sedanja akutna balkanska kriza. Potem pa zapusti javno življenje in se posveti upravi svojih posesti. Njegov naslednik ima izpremeniti kurz avtrijske zunanje politike.
BERCHTOLD PRI CESARJU.
Išl. 17. Ob 11. dopoldne je bil grof Bercli-told pri cesarju na avdienci. Ob 3. popoldne je bil povabljen na obiteljsko kosilo pri vladarju. Danes bo še enkrat sprejet na avdienci.
PEJAČEVIČ, HRVAŠKI MINISTER.
Budimpešta, 17. Grof Pejačevič bo te dni imenovan za hrvaškega ministra.
VELIKA POPLAVA V GRADCU.
Gradec. 17. Deževje je povzročilo včeraj v Qradcu pravo katastrofo. 2e opoldne je deževalo. Okrog 5. popoldne so se pa zaporedoma trgali oblaki, grmelo je in treskalo, in toča je padala. Vode je bilo toliko, da so bile nekatere ulice več ur izpremenjene v kanale. Tramvajski promet se ie moral ustaviti. V nekaterih delih mesta so vse kleti polne vode. drugod pa le voda udrla tudi v prodajalne, v stanovanja, v kavarne, v hleve. Škoda mora biti velikanska, a doslej je še nikakor tli mogoče preceniti.
V neki hiši v Nagler-Gasse je občinski delavec Ilfinger utonil. V sosedni hiši so pa našli v kleti 601etnega tiskarja Wledenhoferja mrtvega. Voda je stala v stanovanju do stropa. Iz raznih hlevov so ušli splašeni konji. Tudi iz okolice poročajo iz vseh krajev o velikih »oplavah. Mnoeo živine le utonilo.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Podjetništvo rudokopa išče
3 dobre rudarje
(Hauerje)
za akordno delo proti plačilu od K 20— naprej za 1 m mehke formacije. Les in orodje je na razpolago. Ponudbe pod »Boljši zaslužek* na upravo tega lista.
40 letni uspeh,
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
“KS 0. Piccoli, Ljubljana.
Okrajna bolniškabia-gsjna v Ljubljani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „SIavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne
Ordinira
dopol.; popol.
Stanovanjc
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	1 — j 1-3
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/2 11-'/Sl
Dr. Robida lan splošno zdravljenje	I 11-12! 2-3
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12i —
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni	10—12' 2-3 1
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni	10—12j 5-6
Frančiškanska ul št. 2, 11. nadstr.
Dunajska ccsta št. 6, pritličje
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Prešernova ulica št. 3, III. nadstr.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član \am pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne po-\rne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsake soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
__________________________Načelstvo.
Posestvo se proda
zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša št. 213 na Gllncah z gostilniško koncesijo in opravo vred. krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajainiškimi prostori, pripravna za vsal;o trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša St. 116 na Gllncah ištotam z veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Trlbuč-u na Glincah št. 37.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
======= šItt-stisnila, strojev ■■ ■
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
* "\7"osna, kolesa. Ij!
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
I
&
Na| lepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
na|večjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Cene
najnižje.
najnnejse vrste
P
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
,IKO
4 Tovarniška znamka
,IKO‘
Naročite krasni veliki Ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
Moderni klobuki za gospode
trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvomic po zelo skromnih
"S v
stalnih cenah S- z 10°|o popustom
= Modni in športni trgovini
P. Magdič, L|nMlana,
—M m V» VA
glavne pošte.
| Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že ' pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeiterwille“. Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani.
£3QEa
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
•	•	v	•	I
po najmzji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	:::
□
B
■
■
□
H
■	I
■
■
IB
H
m
B
■
■
H
n
I h|
□
B
B
B
l m
O
£
NASI ZAPISKI
&
Socialistična revija.
Načelstvo.
:e3be
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
ložbi »ZARJE«. :::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj n ar oče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako leto K 1'—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
MT Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro - ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov“ v Gorici.
Avst
IBBBfl
O
Občno konsumno
društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Štiri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge -------------- ter	jih	obrestuje	po	--------------
!B^ 41!
01 2 0
□
\<=D/
ŽENSKI LIST
K
glasilo sccialis ienega ženstva
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
s
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ■ ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
■y*'r
Pri nevedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in dingi. Cena 50 vin.
S. M a c h a r: Magdaleni. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans K iT c h st e iger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
H " n s Kirchsteiger: Pod spovednim
pečatom. 11 del. Cc>a 2 K.
P. Mi ha le k: \i ■■ ižin življenja. Cena 1 K M. G o r k i j: Mati. Ctra 4 K.
E Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično žvljenje D r I v a n P r i j a t e 1 j: Prešernov spomenik. Slovencev.	Cena 80 vin.
D r. D r a g. Lončar
Dr.	Janez	Bleiweis	D r. I v a n P r i j a t c ! j: Drama Prešernovega
in njegova doba.	Cena 1	K.	življenja. Cena 40 vin.
A b d i t u s: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
—'— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
—Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —■— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin, Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Ant. Kristan: Socializem.I.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin.
Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin.
K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin.
Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Knjižica časopisa »Naprej«.
Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin.
Karl Ka utsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Kautskjr: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin.
EtbinKristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V	zalogi	so	tudi še letniki 1912, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 v im
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
»Zarja«:
letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
Naročila in pisma Založbo,Zarje* v Ljubljani.
je naslavljati na