lakltatna pooblaHenka ca tglihvuje H*li|uikep to tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | (Joncessionarta Mclnttva pet la pabblleitl dl provenienca ftalian« tovora: (Jaioae Pubblidta Italiana ti A. Milana = Redazton« Amministrazione. Kopitarjeva 6. Lobiana. = ed eatera: Uniona PnbblidtA lialiaaa & A« Milana Poštnina platana v gotcnrlnl Stev. 286* V Ljubljani, v petek, 12. decembra 1941-XX. Leto Tl. Italija in Nemčija v vojni z Ameriko Mussolini je v novem jedrnatem zgodovinskem govoru z balkona Beneške palače utemeljil nujnost in upravičenost te vojne - Hitlerjeva izvajanja v nemškem državnem zboru - Japonske izjave ob teh vojnih napovedih Rim, 12. dec. s. Na Beneškem trgu v Rimu se je zbrala včeraj popoldne ogromna množica črnih srajc in meščanov. Množica se je zbirala že od 12. ure in je neprestano vzklikala Du-ceju. Ti vzkliki so se menjavali z vzkliki »Vin-ceremo — zmagali bomo!«: Med množico so vihrali ogromni napisi, ki so poveličevali Japonsko in trojno zvezo in zasramovali Ameriko. Deset minut pred 15. uro se j? na balkonu Beneške palače prikazal Duce, ki ga je množica pozdravHa z ogromnim navdušenjem. Mussolini je povedal, da sta Italija in Nemčija v vojni E roti Združenim državam na strani Japonske, »uce je imel naslednji govor: Tovariši! To je drugi dan slovesnih odločitev v zgodovini Italije in spomina vrednih dogodkov, k} bodo mogli začeti nov tečaj v zgodovini c"iin (pritrjevanje). Državi jeklenega pakta, fašistična Italija in narod-no-socialistična Nemčija (največje odobravanje), vedno bolj tesno združeni stopata danes na stran junaške Japonske (najbolj ognjevito pritrjevanje Mussoliniju, mno- Vojno poročilo št. 557: Hudi boji pri Sollumu se nadaljujejo Uradno vojno poročilo št. 557. pravi: Včeraj se je nadaljeval angleški pritisk proti 4asim utrjenim postojankam na bojišču pri S o -1 u m u. Krajevni boji jugozahodno od T o b r u -k a, med katerimi je divizija >T r e n t o« uničila 25 angleških tankov in mnogo drugih motoriziranih sredstev. Skupine italijanskih in nemških strmoglavcev so napadle naprave v pristanišču Tobruk, zbiranja angleških čet in vozil na trdnjavskem področju. Med letalskimi boji je bilo sestreljenih 5 angleških letal, in sicer so jih sestrelila nemška lovska letala. Letalski napad, ki ga je sovražnik dne 10. decembra popodne uvedel na Tripoli, je povzročil nekaj požarov. Nobene žrtve ni bilo. Angleške pomorske edinice so včeraj bombardirale D er n o in prizadejale škodo na bolnišnici »Principe di Piemonte«. Nekaj ranjenih med oskrbovalnim osebjem. Angleška križarka srednje velikosti, ki je sodelovala pri napadu, je bila zadeta po torpedu naših torpednih letal. Eno angleško letalo je ponoči vrglo nekaj bomb na pristanišče C a t a n i j o. Nobene Škode, ena oseba je bila ranjena. Oddelki letalstva so v noči na 11. december bombardirali pomorsko oporišče La Valetto na Malti. Berlin, 12. dec. Za včeraj ob 15. je bila napovedana seja nemškega državnega zbora z važno izjavo nemške vlade. Kmalu po 14.30 so vse nemške postaje in z njimi zvezane postaje vseh prijateljskih in zavezniških držav napovedovale po radiu bližnjo sejo zgodovinskega pomena, kajti zvedelo se je, da bo na seji spregovoril sam Hitler. Po daljšem uvodu, v katerem je podrobno obrazložil vsa nemška prizadevanja, da bi se bil v Evropi in v svetu ohranil mir ter svoje mirovne ponudbe, je Hitler utemeljil neizbežnost razširjenja vojne v svetovni spopad zaradi prizadevanj _____________________________ . nasprotnega tabora in Rooseveltovih izzivanj. Ta- žica kliče: Japonska! Japonska!) proti ame- ko je Japonska morala začeti vojno proti Zedi- riškim Združenim državam (dolgotrajno j žvižganje). Trojni pakt postaja vojaška zveza, ki združuje okoli svojih zastav 250 milijonov ljudi (pritrjevanje), ki so odločeni na vse, da zmagajo. (Množica navdušeno pozdravlja Mussolinija.) Niti Os, niti Japonska nista hoteli razširiti spopada. En človek, en sam človek, en sam pristni demokratski samodržec (zopetno najhujše žvižganje) je v neskončni vrsti izzivanj, varajoč z največjo zvijačnostjo prebivalstvo lastne države, hotel to vojno m jo je pripravljal dan za dnem z zločinsko vztrajnostjo (žvižganje). Strašni udarci, ki so biti na ogromnih razdaljah Tihega morja zadani ameriškim silam, dokazujejo, kakšne vrste so vojaki Vzhajajočega sonca. (Množica izbruhne v novo dolgo ploskanje in vzklikanje: Japonska, Japonska!) Jaz vam pravim in vi vedite, da je posebna pravica bojevati se skupno z njimi! Danes je trojna zveza v obilici svojih moralnih in materialnih sredstev mogočno orodje za vojno in zanesljiv porok zma^e, jutri pa bo tvorec in organizator pravičnega miru med narodi. Italijani! Italijank''! še enkrat na noge! Bodite vredni te velike ur;! Vinceremo! Rim, 12. dec. s. Včeraj ob 14.30 je minister za zunanje zadeve grof. Galeazzo Ciano sprejel v palači Chigi odpravnika poslov Združenih držav, kateremu je sporočil naslednje: »Njegovo Veličanstvo Kralj in Cesar izjavlja, da se smatra Italija od danes naprej v vojnem stanju z Združenimi državami.« Nova pogodba o popolnem sodelovanju med Italijo, Nemčijo in Japonsko v vojni in miru Rim, 12. dec. s. Italija, Nemčija in Japonska so glede na vojno z Združenimi državami sklenile novo pogodbo, katere besedilo pravi: »V trdnem sklepu, da ne bodo položile orožja, dokler ne bo zmagovito končana skupna vojna zoper ameriške Združene države in zoper Angliio, so se italijanska, nemška in japonska vlada sporazumele o naslednjem: 1. Italija, Nemčija in Japonska bodo skupaj vodile vojno, katero so jim vsilile ameriške Združene države in Anglija, in sicer z vsemi razpoložljivimi sredstvi prav do zmagovitega konca. 2. Italija, Nemčija in Japonska se zavezujejo, da ne bodo sklepale ne premirja, ne miru niti z ameriškimi Združenimi državami, niti z Anglijo brez popolnega medsebojnega sporazuma. 3. Italija, Nemčija in Japonska bodo tudi po zmagovitem koncu vojne čim tesneje sodelovale v smislu pogodbe o trojni zvezi, ka- tero so podpisale 27. septembra 1940, da 6e doseže pravičen nov red. 4. Pričujoča pogodba začenja veljati takoj po podpisu in bo veljala dokler bo držala pogodba o trojni zvezi, sklenjena 27. septembra 1940. Visoke pogodbenice se bodo ob primernem trenutku pred potekom omenjenega roka sporazumele o nadaljnjih načinih medsebojnega sodelovanja, kakor ga določa člen 3. pričujoče pogodbe. njenim državam in tako se ji sedaj zaradi izpopolnitve medsebojnih zavezniških pogodb pridružujeta tudi Nemčija in Italija. Po pregledu splošnih nemških prizadevanj za mirno ureditev vseh nerešenih mednarodnih vprašanj in po ugotovitvi, kdo so bili pravi krivci za razširjevanje vojne na posameznih evropskih področjih, je Hitler pričel govoriti o vzrokih, ki so Nemčijo dovedli do spopada z Rusijo. Dejal je med drugim, da se je navzlic vsem ideološkim razlikam med Rusijo in Nemčijo težko odločil za vojno z Rusijo, odkar pa je vojna dejstvo, bo iz nje Nemčija povlekla vse posledice do skrajnosti. Hitler je dejal med drugim, da je zapovedal napad na Rusijo nekaj dni pred njenim napadom na Evropo zato, ker je smatral boljševiško Rusijo nevarno ne le za Nemčijo, temveč za vso Evropo. Nekoč mu bo svet hvaležen, da se je za to odločil. Ako bi se boljševiški stroj spustil nad Evropo, bi bila njena usoda zapečatena, usoda pa je hotela da so se nam pridružili tudi drugi evropski narodi. »Danes lahko rečem,« je dejal Hitler, >ako bi se Finska za svoj vstop v vojno proti Rusiji ne odločila, bi bilo v kratkem konec meščanske udobnosti na evropskem severu. Ako bi Slovaška, Madžarska in Romunija ne nastopile proti boljševi-kom, bi Rusi preplavili Evropo preko Donave. Ako bi Italija, Španija in Hrvatska ne poslale svojih divizij na vzhod, bi ne bilo mogoče rešiti Evrope pred največjim sovražnikom civilizacije in človeštva.« Hitler je nato podal pregled vojnih operacij na vzhodu ter sovražnih izgub na ljudeh in vojnem gradivu. Omenil je med drugim, da je bilo doslej zajetih 8,800.000 sovjetskih vojakov ter uničenih 21.000 tankov in 17.000 letal. Istočasno je Nemčija dosegla ogromne uspehe tudi na zahodu v borbi proti Angliji, kjer je njeno letalstvo in njeno brodovje uničilo nad 6 milijonov ton angleškega brodovja. Vse to je bilo treba izvojevati z ogromnimi napori nemških in zavezniških borcev, ki so za te uspehe žrtvovali vse, kar so mogli. Glede nadaljnjih načrtov na evropskem vzhodu je Hitler dejal, da ni še čas, da bi o njih govoril. Nastop zime bo operacije ustavil, kakor bo nastop poletja operacije zopet obnovil. S posebnim poudarkom je Hitler pohvalil nemško pehoto, ki je nosila glavno breme pri vseh operacijah. Navedel je število mrtvih, ujetih in pogrešanih nemških vojakov. Te izgube znašajo pri vseh dosedanjih bojih Bkupno nekaj nad 770.000 mož. Primerjal je te številke s številkami iz zadnje svetovne vojne. Primerjava kaže, da so spričo ogromnih naporov nemške vojske in njenih ogromnih uspehov na vzhodu naravnost malenkostne. V svojih nadaljnjih izvajanjih je Hitler prešel na Ameriko in njenega predsednika Roosevelta, ki ga je označil za glavnega krivca sedanje vojne. V ta namen je v podrobnostih podal potek Tudi Madžarska je v vojnem stanju z Združenimi državami Budimpešta, 12. dec. s. Madžarsko zunanje ministrstvo je izdalo naslednje uradno poročilo: Potek laponske ofenzive na Tihem morju Tokio, 12. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonske izkrcevalne čete na otoku Guamu zasedle prestolnico ter zajele nekaj sto ameriških vojakov pod poveljnikom stotnika Mac Millana, guvernerja na otoku in poveljnika pomorskega oporišča. Japonske čete zdaj ozemlje očiščujejo. Tokio, 12. dec. s. Zastopnik japonske mornarice je povedal časnikarjem, da je mornarica od začetka sovražnosti hkratu izvedla napade zoper Havajske otoke, Guam, Singapoore, čeprav je Singapoore oddaljen od' Havaja dobrih 3600 km in čeprav je morje ponekod bilo razburkano. Tudi številne in drzne izkrcevalne operacije so potekle srečno in skoraj brez izgub, čeprav ie sovražnik prezgodaj odkril neko skupino ladij, ko je plula proti svojemu cilju. Cesarske čete hitro napredujejo na Malaji in na Filipinih. Tokio, 12. dec. s. Mornariški oddelek ja- V torek popoldne je v Lizbono priplul ameriški parnik »Excambio«K, ki bo najbrž odpeljal iz Evrope ameriške državljane, kar iih ia dopotovalo na Portugalsko. ponskega vrhovnega poveljstva sporoča, da je ameriška letalonosilka, torpedirana prvi dan spopada po japonskih podmornicah pri Honolulu, bila »Lexington«, ki ima 33.000 ton in se t‘e potopila. — »Lexington« je predelana bojna irižarka in je bila spremenjena za letalonosilko leta 1929. Nosila je 90 letal in imela 1400 mož posadke. Kakor je znano, sta kraljeva italijanska in nemška vlada izjavili, da sta v vojnem stanju z Združenimi državami. Kraljeva madžarska vlada, zvesta duhu pogodbe o trojni zvezi, potrjuje svojo popolno vzajemnost z državami Osi. Predsednik vlade in zunanji minister Bar-dossy je zapovedal, naj se takoj izroče potni listi ameriškemu poslaniku v Budimpešti. Hkrati je bilo ukrenjeno, da se madžarski poslanik v Washingtonu odpokliče. Uradno poročilo je bilo objavljeno pozno zvečer in je vzbudilo kar najugodnejši vtis v madžarskih političnih krogih, ki menijo, da je to nujna posledica razvoja dogodkov in nova potrditev neporušljive vzajemnosti med Madžarsko ter med državami trojne zveze. Nov prispevek italijanske vojske na ruskem južnem bojišču Hitlerjev glavni stan, 12. dec. s. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so bili odbiti krajevni napadi nasprotnika, ki je imel hude izgube. Nemško letalstvo je s silovitimi napadi na sovražnikove vrste, na zbiranja oklepnih vtu ustavil voditelj bolgarske mladine, včlanjene v »Braniku*, Stefan Kle-cker. Sprejel ga je zvezni jx>veljnik GIL-a z nekaterimi drugimi vplivnimi osebnostmi. Gost si je s 6vojdm spremstvom ogledal mesto. Voditelj bolgarske mladine je pri tej priliki izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad sj>rejemi, ki jih je povsod po Italiji doživel. Snoči je visoki gost iz Italije, prijateljske države Bolgarije, dopotoval najprej na Reko, odkoder se bo preko Zagreba vrnil domov v Sofijo. Nove krušne nakaznice. Kakor poročajo iz Rima, bodo v kratkem začeli po vseh občinah v Italiji razdeljevati obenem z enotnimi živilskimi ",fiIhaikaznicami za testenine, maščobo, sladkor in milo v-vratni tekmi, ki bo v Baslu, 14. januarja v ZUrichu proti Nemcem, 11. februarja proti Bavarcem v Miinchenu, potem pa bodo igrali še proti Italiji v Baslu in pa povra+no tekmo proti Italijanom v Milanu. V Rigi so se pred dnevi pomerili najboljši drsalci. Spet je zmagal evropski prvak Behrsinsch. Zmagal je v teku na 3000 m. Za to progo je rabil 5:29,1 min. Na 300 m pa je zmagal A. Bite v času 28,3 sek. pred Tabaksom, ki je rabil za isto progo 28.8. Vesti 12. decembra Bolgarsko sodišče ▼ Plovdivu je obsodilo M suh. bivšega tajnika grškega konzulata Anastazija zaradi vohunstva. Japonci so pretrgali zadnji kabel, k; je še vezal Združene države z britansko kolonijo Hongkongom. Siamska vlada je po radiu dala razglas, v katerem pravi, da je 10. decembra nastopilo vojno stanje po V6ej državi. Stališče Amerike in Japonske je bilo popolnoma različno in je zaradi tega moralo priti do vojne, piše turški li«>t »Džumhuriet«. Vendar pa bi bilo prišlo morda do sporazuma, če bi An: gleži in Amerikanci ne izvajali blokade, ki m škodovala le Japonski, temveč je predstavljala tudi žalitev japonske časti. Japonci so dosedaj aretirali 271 angleških in ame-riških državljanov. Med aretiranci 60 tudi 4 novinarji. Tudi obala ameriškega polotoka Aljaske je jx>poI-noma zatemnjena ker so tam važne vojaške naprave, letališča in tovarne za vojno industrijo. Vlada je poslala tja nove vojaške okrepitve. Angleži poročajo uradno, da je bil odstavljen ge-et a vije n general Cunningham, ki je poveljeval angleškim silam v severni Afriki. Na njegovo mesto je bil imenovan general, major Ritchie. Vse ameriške radijske postaje so po Rooseveltovem ukazu prišle pod državno nadzorstvo za ves ča6 vojne. Japonski cesar je poslal častilke f>oveljniku japonskega brodovja admiralu Jamamotu zaradi uspehov na Tihem morju proti angleškim in ameriškim silam. V Združenih državah so aretirali mnogo Bolgarov, pravijo poročila, ki so jih bolgarski li<=ti dobili iz Amerike. Z aretiranci ravnajo slabo. Turški general Sabit Kojan je prevzel poveljstvo obsednega stanja v Carigradu in v Traoiji. Sleherno kupovanje in prodajanje nepremičnin je prepovedala bolgarska vlada, da bi preprečila špekulacije. Izrekla je tudi zaporo nad angleškim imetjem v Bolgariji. Ameriške trgovske družbe v Turčiji so po poročilu bolgarskega lista »Zora« dobile opomin ameriškega poslanika iz Ankare, naj ne sprejemajo nobenih naročil za ameriško blago, ki naj bi šlo v Turčijo. Pri včerajšnjem razgovora s tnjimi časnikarji v Parizu so zastopniki francoskih oblasti zapovedali ameriškim časnikarjem, naj se odstranijo in odidejo v svoja uredništva. V Švici so si izvolili novega predsednika. Je to 50 letni Filip Etter, katoličan, ki je doslej opravljal razne važne državne službe in je po vsej državi znan po svoji marljivosti, bistrosti in poštenosti. Novi zvezni podpredsednik je Enrico Celto. Pariški prefekt je 6 posebnim ukrepom prepovedal vsak promet z vozili od 21 do t> zjutraj. Ameriške koristi na Japonskem bo zastopalo švicarsko poslaništvo v Tokiju, angleške j»a argentinsko poslaništvo. Japonski kronski svet 6e je sešel včeraj v cesarjevi navzočnosti in odobril različne važne in daljnosežne ukrepe, katere je predložila vlada in ki bodo razglašeni danes. Amerikanci so v novi vojni prvi napadli Japonsko, je razodel včeraj neki zastopnik ameriškega mornariškega ministrstva, ko je zavračaš Rooseveltovo trditev, da so Japoncj, izdajalsko napadli Havajske otoke, ko so še potekala pogajanja med Japonsko in Združenimi državami. V dokaz je navedel, da so nad japonskim otokom Formoso v noči 7. decembra videli ameriška letala, ki so očitno imela sovražne namene, da pa zaradi megle niso mogla nič bombardirati. Zaradi tega ameriškega napada so bili Japonci prisiljeni takoj odgovoriti. V Newyorku so predvčerajšnjim imeli dva letalska alarma zaradi vaje. Tri sto lovcev se je tedaj vzdignilo odbijat namišljenega sovražnika. Ves promet po cestal je bil ustavljen in so ljudje bežali v zavetišča. Popolno zatemnitev v prestolnici od mraka do zore je zapovedala romunska vlada. Predsednik bolgarske vlade je priredil včeraj sprejem na čast hrvaškemu zunanjemu ministru Lorkoviču in prosvetnemu ministru Puku, ki sta v Sofiji podpisovala razne pogodbe. Prehod is starih romunskih pokrajin v Besarabiji in Bukovini je zdaj dovoljen. Ameriška vlada namerava raztegniti vojaško obveznost na devet letnikov, poročajo švicarski listi. Rooseveltov načrt o razdelitvi Južne Amerike na Sest novih državnih skupin, prinašajo nemški listi. Po njihovih navedbah naj bi od južnoameriških držav edino Brazilija ostala taka, kakor je. Listi opozarjajo južnoameriške države, naj resno premišljajo o svoji usodi. Cilenška vlada je zapovedala, naj se tako j vojaško zavaruje čiteka obala. Obramba je bila zaupana vrhovnemu poveljniku čilskega vojnega brodovja. Earl Den Bjggers Tameverro je obstal nedaleč od trupla. Videlo se je, da se z največjo težavo obvladuje. »Uboga Shelab,« je Šepetal, »kako je ljubila življenjef« »Vsi mi ga ljubimo,« je potrdil Cbarlie. »Celo stari strežaj se skrbno izogiba smrti.« »Nikoli si ne bora popolnoma odpustil,« je nadaljeval oni drngi. »Kar tukaj vidite, jc v neposredni zvezi z njenim današnjim obiskom pri meni.« »Vse je že vnaprej usojeno,« ga je tolažil Chnn. »Do prihoda mrliške komisije, po katero sem že telefoniral , moramo nesrečnico pustiti v mku. Toda medtem se bova ogledala malce naokrog. Saj veste, mr. Tameverro, da ste mi obljubili pomoč.« Pokleknil je znova na tla in dvignil levo roko mrtve igralke. »Tu je že ena sledi Kaže, da se je odigral boj, pri čemer je bila zapestna ura raztrgano. Pero je izskočilo,« pritisnil je uro na svoje uho, »in kazalci so obstali. Ura kaže dve minuti čez osem. Kolikor vemo, je to točen čas, ko se jc žaloigra odigrala. To je brez dvoma že nekaj.« »Dve minuti čez osem,« je rekel premišljeno Tameverro. »Ob tistem času smo bili Jaynes, Martino, Van Horn, vi in jaz v hotelskem preddurju. Ali se sjx>minjate, da je Van Horn jx>-gledal na uro in pripomnil, da je že osem in da se misli odpraviti proti igralkini hiši?« »Tako je.« je potrdi Chan. »Alibiji se pojavljajo kar v množicah,« kazal je na tla, kjer so ležali raztrgani listi orhidej. »Nov dokaz za borbo: raztrgane in poteptane cvetlice.« »Vse skupaj diši nekako po ljubosumju,« je odgovoril 'Tar-neverro. »Morda smo pa le na napačni sledi? Gre tudi lahko za izbruh jeze.« Cbarlie se je plazil po preprogi naprej. »Zanimiva stvar,« j*> pripomnil. »Cvetlice so bile pritrjene z zaponko — saj vidite, da je obleka na rami razčesnjena — toda zaponke ni nikjer.« Potem je pregledoval orhideje, nato pa skrbno preiskal tla. Tameverro ga je ves ta čas opazoval. »Tako bo,< je pristavil, ko se. je dvignil. »Zaponke, ki je držala te cvetlice, najbrž ni nikjer.« Pogledal je okrog 6ebe in stopil k stari mizi iz mahagonija, ki pa je služila za skladišče lejjotičja. Nagnil se je nad stekleno ploščo, vzel iz žepa drobnogled in rekel: »Spet nekaj! Proti temu oglu je bil usmerjen hud udarec. Bog ve, zakaj neki?« Tameverro je bil medtem vzel z mize dragoccno zlato torbico in pregledoval njeno vsebino. »Nobene jK>sebnosti.< je rekel. »Nekaj dolarjev in običajna ženska ropotija. Nekaj trenutkov me je nadlegovala neumna misel, da je morebiti Shelah vendarle napisala ime tistega človeka, ki ga zdaj mi iščemo. To bi bilo pač srečno naključje. Stvar bi bila končana, preden se je tprav za prav začela.« »Vse takele dogodivščine ne dovoljujejo možnosti tako preproste rešitve,« je tarnal Chan. »Da bi bilo v tem prostoru vsaj tisto tolikanj zaželeno pismo, potem bi imeli morilca takoj v rokah! Toda nsoda ni tako darežljiva. Se dolgo pot imamo pred seboj. Pojdiva, zaenkrat ne moreva storiti nič več! Pozneje bomo morali tukaj še mnogoknj pretakniti« Odšla sta ven. Charlie pa je zaklenil vrata. Na poti proti vili je ponovno v mislih pretehtal vse sledi: Ura se je dve minuti po osmi uri ustavila po hudem boju. Storilec je razmetal tudi orhideje. Zaponka, ki jo je jjokojnica nosila na rami, je izginila. Na steklenem vogalu toaletne mizicc je tudi sveža od-krhnina. Za začetek dovolj. Ko sta stopila v sobo, je Jessop pravkar pripeljal Martina !in Allana Jaynesa. Bronasto lice slednjega je bilo očitno brez carve in na prvi pogled razburjeno. »Rajši se bomo vsi vsedli,« je predlagal Charlie. »Mnogo vprašanj čaka na odgovor.« Jessop je stopil bliže, priklonil se je Tarncverru. »Prosim za oproščen je sir,« je rekel, »toda pri tem razburjenju sem popolnoma pozabil!« »Kaj ste jx>zabili?« je presenečen vprašal Tameverro. »Tole pismo, sir.« Potegnil je veliko, elegantno kuverto iz žepa. »Miss Fane me je naprosila, naj vam tole izročim takoj po vašem prihodu.« Tameverro je stegnil roko, toda Chan je bliskovito posegel vmes in zgrabil pismo. »Prav žal mi je, toda trenutno ima policija kot prva pravico.« »Brez nadaljnjega, sir,« se je priklonil Jessop in se odstranil. Chan je stal sam sredi sobe. Kaj je res? Ali res stoji rešitev vse uganke zdaj v pismu, ki ga ima v rokah? S Tarne-verrom sta si izmenjala dolg in pomenljiv pogled. Ostali so hodili sem pa tja jx> sobi in si iskali stole. Charlie je dvignil roko, da bi odprl ovitek. Stopil je za korak bliže proti edini luči, proti stoječi svetilki, odprl ovitek in hotel potegniti iz njega pismo, ko je nenadoma ugasnila luč in «e je soba potopila v popolno temo. Zaslišal sc je močan udarec in še eden, potem krik in kočno padec težkega telesa. Razburljivi klici po luči so zadoneli iz vseh kotov sobe, tedaj pa so že zagorele luči stenskih svetilk, jessop je stal Pr* prižigalniku. Počasi se je dvignil Charlie in se z roko pogladil po desnem licu, ki je lahno* krvavelo. »Obžalovanja vreden dogodek,« je dejal s pogledom na Tarneverra. »Pravijo, da je od časa do časa zaspal celo Jupiter. Kar se mene tiče, moram osramočen priznati, da sem storil času zelo neprimerno dejanje.« Pogledal je na drobčkan košček pisemskega ovoja v svoji levici in pristavil: »Po vsej verjetnosti je bistveni del tega pisma odšel na kratko potovanje...« Vlomilca v škofijsko palačo obsojena Ljubljana. 12. decembra. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je sodil dva mlada vlomilca, ki sta 1. novembra letos o polnoči vdrla v škofijsko pisarno in s svinjsko nogo navrtala železno blagajno. Iz srednjega predala sta pobrala 7891 lir. Hotela sta že oditi, pa sta začela na vrta vati še spodnji predal, v katerem je bila prav znatna vsota. Bila sta pa zaradi čuječnosti in previdnosti sluge Boltežarja Pri-laznika zasačena in izročena karabinjerjem. Tega vloma sta bila sedaj od državnega tožilca dr. Hinka Lučovnika obtožena trgovski zastop-nik Dušan K., rodom Ljubljančan, star 33 let, ki je bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine, in 34 letni šofer Fiance T. Pred senatom sta vlom odkrito priznala. Prvi je navajal, da je bil poprej zaposlen pri neki trgovski tvrdki na Štajerskem. Kot begunec je prišel v Ljubljano. Nekaj časa je dobival od ItK podporo. Prišel je v hude stiske in pomanjkanje. Seznanil se je s šoferjem T., ki je prišel iz Zagreba. Dogovorila sta se, da vlomita v škofijsko pisarno, kamor je šel prvi neki dan pred vlomom ogledovat. Pri dveh ključavničarjih sta dala napraviti dele tako imenovane »svinjske noge«. S tem orodjem sta ponoči navrtala blagajno. Popr i proti večeru sAa sc skrila v škofijski palači. Ponoči pa sta se splazila v pisarno. Sluga Boltežar Prilaznik je ponoči začul v pisarni nek ropot. Sel je ven na stranišče. Sprva je mislil, da dela v pisarni kak duhovnik. Odšel je na ulico in pogledal, da-li je okno razsvetljeno. Bilo je temno. Vrnil sc je in začul še močnejši ropot. Skozi okno je opozoril nato karabinjerje in vojaško patrolo. Obkolili so palačo in karabinjerji so vstopili v pisarno, kjer so prijeli oba vlomilca, ki sta bila zaposlena pri vrtanju spodnjega predala. Iz srednjega predala pobrana vsota je nila vrnjena škofijski pisarni, ki je imela tudi veliko škodo zaradi poškodovane blagajne. Po kratki razpravi sta bila zaradi vlomne tatvine obsojena: Dušan K. na 3 leta in France T. na t8 mesecev robi j e. Sodbo sta brez ugovora sprejela. Pred istim senatom je bil obsojen neki Tomaž M. na 7 mesecev strogega zapora zaradi tatvine telice in moškega kolesa. Letos spomladi je nekdo posestniku Robežniku odpeljal iz hleva 10.000 lir vredno kobilo in 1400 lir vredno telico. Te tatvine je bil osumljen Tomaž M., ki je sicer tajil, toda dokazana mu je bila v prvi vrsti tatvina telice. Pozneje si je prilastil tudi moško kolo, vredno 380 lir. O tem kolesu je trdil, da ga je ob razsulu našel na cesti brez pravega lastnika. Sodišče pa mu ni verjelo in se je prepričalo, da je kolo obtoženec ukradel. Kuhinjske začimbe so tudi zdravilne Gospodinja uporablja pri pripravi jcrlil mnogo začimb, ki so domače in inozemske. Začimbe imajo namen dati jedem svojevrsten vonj ali izboljšati okus. Vendar ne prijajo začimbe vsem ljudem enako. Eni ne prenesejo papricirane jedi, drugim se nepapricirano jedi upirajo, tretji spet ne morejo prenašati česna, čebule, rožmarina itd. Zanimivo pa je, da so skoraj vse domače začimbe zdravilne. O zdravilnosti česna in čebule je bilo že toliko pisanega, da ie vsako pojasnjevanje odveč. Poglejmo rajši, kako učinkujejo razna kuhinjska zelišča v zdravilstvu na naše telo. Pehtran ali dragomolj slovi zaradi pehtranovih štrukljev, ki jih pač vsak pozna. Iz mladih listov pripravljen čaj je izborno zdravilo proti skorbutu in vodenici. Z njim v sorodu je pelin, kj pa se v navadnem gospodinjstvu ne uporablja. Timijan je najbolj znana dišavnica. V zdravilstvu, posebno ljudskem, se mnogo rabi. Čaj timijana ublaži krče v trebuhu, posebno za časa menstruacije. Pomaga pa tudi pri glavobolu, zasluzenosti, nervozi in škrofulozi. S sigurnostjo pa pomaga pri trdovratnem kašlju otrok. Timijanov sirup ugodno učinkuje pri kroničnih in akutnih pljučnih boleznih. Kopel od timijana priporočajo pri živčnih boleznih, ker pomirja. Majaron krepi naše telo. žene na potenje in 6e rabi največ proti raznim prehladom dihal. Tudi proti nervoznosti, glavobolu in blc-dičnosti se majaronov čaj izborno _ obnese. Rožmarin s svojim aromatičnim vonjem odpravlja živčni glavobol, pomaga pri slabi '^febavi, napenjanju, trebušnih bolečinah, srčnih boleznih, božjasti, neredni menstruaciji in bolezni jeter ter ledvic. Rožmarinovo olje in špirit služi za masiranje kot izborno osvežujoče in dražeče sredstvo. Petršilj so rahili najprej kot tdravilno sredstvo. Šele kasneje so ga začeli rabiti v kuhinji. Petršilj žene na vodo. izboljša prebavo, pospešuje tek in zdravi ledvice. Čaj iz zelenega petršilja zdravi vodenico, odpravlja kamne, pomaga pri bolezni vranice, jeter in ledvic in pospešuje prebavo. Melisa ima kiselkasto oster balzamičen vonj. Že Plinij je hvali) rastlino kot izborno zdravilo za histerijo in hipohondrijo. V resnici Gledališki koledarček Od vseh, ki nas že pozdravljajo z novim letom, je menda ta koledarček najbolj skrbno sestavljen, ličen in zanimiv. Človek bi komaj verjel, da je v dobri knjižici zbranega toliko informativnega gradiva, ki dela čast pridnemu uredniku in vsem piscem. Posebna odlika koledarja so fotografije vseh vidnejših dramskih in opernih umetnikov, ki jih bo vsak ljubitelj našega gledališča gotovo vesel. Bogato vsebino utegnemo označiti le v kratkih potezah. Topel 'uvod je napisal Emil Frelih, nadvse lepo »himno« Debevec Ciril. Potem se vrstijo prav dobri sestavki o preteklosti in sedanjosti našega gledališkega življenja, seznam vsega osebja Narodnega gledališča, letošnji repertoarji, slovenski skladatelji, svetovni operni skladatelji: vse pa lepo posejano s slikami umetnikov, karikaturami in gledališkimi anekdotami, pa še to in ono. — Koledarček je lep, naj ga kupi vsak, ki mu je kaj do naše velike svetinje — do slovenskega gledališča. S tem bo v resnici podprl naše umetnike in ne samo — ploskali — Izdala ga je založba »Naši obrazi«, tiskala Zadružna tiskarna, velja pa 12 lir. pomaga melisa pri lažjih živčnih boleznih in glavobolih. Pri nervoznosti, krčih v trebuhu in maternici, napenjanj« in pri vseh nervoznih bolečinah nam pomaga melisin čaj. Šatraj osvežuje in oživlja. Čaj iz posušene zeli učinkuje pri katarjih, želodčnih krčih in koliki. Žajbelj se rabi v kuhinji bolj redko, a veliko veljavo ima v zdravilstvu. Rabi se proti nočnemu potenju, za odpravo trdovratnega kašlja, zasluzenosti želodca itd. Z žajbljevim čajem grgramo pri vnetju dlesni, grla in neba. Tudi za izpiranje gnojnih ran in tvorov v ustih izborno pomaga. Janez je močno dišeča rastlina. Čaj iz semena greje želodec in služi pri zasliženih prsih, krčih v trebuhu, proti napenjanju, šibki menstruaciji in črevesnih slabostih. Olje janeževih semen pa se rabi pri skorbutu. S Hrvaškega Prepoved klanja premlade živine. V sporazumu 6 hrvaškim kmetijskim ministrom je mmister za trgovino in industrijo dr, Toth izdal strogo prepoved o klanju prašičev pod 70 kg žive teže ter telet in jalovcev. Društvo prijateljev Nemčije v Mostarju. V Mostarju, glavnem mestu Hercegovine je bik) te dni ustanovljeno »Društvo prijateljev Nemčije«. Društvo bo prirejalo tečaje, na katerih se bodo Hercegovci učih nemščine. Nov slovaški poslanik v Zagrebu. Dr. C rek er je izročil hrvaškemu državnemu poglavniku dr. Paveliču svoje poverilnice. Navzoč je bil tudi pri tem hrvaški zunanji minister dr. Lorkovič. Začeli so graditi železniško progo Iz Karlovca v Bihač. Na tej progi bodo morali zgraditi tudi dva velika nadvoza. Hrvaška v evropskem cestnem omrežja. Pod vodstvom nemške organizacije Todt prenavljajo hrvaški delavci zdaj cesto Zagreb-VaTaždin-nem-ška meja in bo ta cesta zgrajena v najsodobnejšem slogu avtomobilske ceste. To bo priključek na veliko evropsko avtomobilsko cesto, ki drži iz Ostendeja preko Bruslja, Kolna, Frankfurta, Nfirnberga, Linza. Dunaja, Budimpešte, Belgrada in Sofije do Carigrada. Prvo hrvaško notranje posojilo je doseglo nenavaden uspeh. Vpisanih je bilo čez dve milijardi kun. Omenjena vsota je bila nabrana že po nekaj urah prvega dne. Zagrebška mestna hranilnica je dala 200.000 kun za zimsko pomoč. Ob priliki gostovanja bolgarske plesne Škapine so se v Karlovcu razvile prisrčne manifestacije o bolgarsko-hrvakem prijateljstvu. Ob tej priliki je bilo ustanovljeno tudi hrvaško-bolgarsko društvo. Plesni prireditvi je prisostvoval tudi bolgarski poslanik Mečkarov in Številni člani bolgarskega poslaništva. S te prireditve sta bili odposlani tudi brzojavki bolgarskemu carju in pa poglavniku. Za 1,800.000 kun vrednosti v denarju in blagu so do sedaj nabrali na Hrvaškem za svoje vojake, ki se tako junaško bore na ruskem bojišču. Hrvaška država je dala spet veliko podporo za otroke iz Bosne, ki pa eo zdaj v veliki zupi baranjski. V žnpi so bosanski otroci razvrščeni po kotarih in sicer jih je 300 v virovitiškem kotaru, v kotaru Slatina 127, v kotaru Djakovo 133 in v osješkem 266. Pristojno ministrstvo je že nakazalo 100.000 kun za oskrbo teh otrok. Z današnjim dnem se je razširila poštno-hranilniška služba Ljubljana, 12. decembra. Vsi glavni poštni uradi Ljubljanske pokrajine bodo z 12. decembrom, torej z današnjim dnem, začeli izvajati italijansko poštno-hranilniško službo in nalaganje v poštne obrestonosne bone. Hranilne knjižice na donositelja (ne na ime) bo začasno smela izdajati samo glavna pošta Ljubljana 1. Poštni obrestonosni boni bodo začasno izdani v naslednjih komadih: po 100, 500, 1000 in 5000 lir. Samo glavna pošta Ljubljana 1 bo lahko izdajalu bone v komadih po 5000 lir. Poštni obrestonosni boni nosijo po prvem letu 5% obresti, kar se mora povečati od polletja do polletja. Poštni uradi, ki bodo opravljali to službo, so bili našteti že v prejšnjih seznamih ob priliki nakazniške službe in službe tekočih računov. Delavnost se je začela že s 1. decembrom na naslednjih poštah: Cerknica, Črnomelj, Dev. Mar. v Polju, Grahovo pri Cerknici, Gro^ suplje, Kočevje, Kostanjevica, na Krki, Gornji Logatec, Dolenji Logatec, Ljubljana 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, Lož, Metlika, Mokronog, Moste pri Ljubljani, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Rakek. Ribnica na Dolenjskem, Sodražica, Stari trg pri Rakeku Trebnje, Velike Lašče, Vič pri Ljubljani, Vrhnika in Žužemberk. Ribnica Nad 2000 smrekovih sadik so posadili pod Seljanom na Mali gori te dni Klunovi delavci in ne 220, ker je tiskarski škrat pojedel ničlo. Pa se čudijo, da je draginja! Mnogokje slišimo jadikovanje, kako kmetje zvišujejo cene domačih živil. Na vlakih si lahko ob nedeljah zamašiš ušesa, pa boš vseeno slišal glasna zabavljanja na račun našega kmeta. Res je, da nekateri posestniki večkrat preveč zahtevajo za blago, ali — če si kmet pritrga sam kilogram slanine ali masti in dražje zaračuna, je vprašanje, če bi koga drugega pekla vest, če bi bil na njegovem mestu. Bolj so krivi pretiranih cen razni meščani in malome-ščani, ki prirejajo nedeljske izlete na deželo in sami ponujajo za živila mnogo več, kakor pa zahtevajo kmetje. Tako pridejo na račun zopet le oni, ki imajo denar. Ubogi uradnik si seveda kaj takega ne privošči. Novi lokali. V Ribnici so pred kratkim odprli nove trgovine oziroma gostilne: Zbačnik Igo, trgovina z mlečnimi izdelki, in zelenjavo, gostilna Lovšin Alojzij (prej gostilna pri Dalmatincu) in trgovina z mešanim blagom, podružnica, Pirkovič (poslov. Lužar Olga). Osješko mestno poglavarstvo je zadnje čase nakupilo nad 10.000 kg debelih svinj za svoje mestno delavstvo. Zdaj to blago že razdeljujejo. Ljubljana Koledar Danes, petek, 12. decembra: Aleksander. Sobota, 13. decembra: Lucija, d. m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. V splošni bolnišnici v Ljubljani je včeraj zjutraj umrl Ivan Kemperle, uslužbenec Blas-nikove tiskarne. Pogreb bo v soboto, 13. dec. ob 4 popoldne iz kapele sv. Jakoba ua Zalah. Naj v miru počiva! Ljubljansko gledališče Drama Petek, 12. decembra, ob 15: »Hamlete. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Izven Sobota, 13. decembra, ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B. Opera Petek, 12. decembra: Zaprto. Generalka. Sobota, 13. dec.: »Madame Butterfly«, izven. Namesto napovedane operne predstave »Prodana nevesta«, bo jutri »Madame Butterlly« izven abonmaja. Praktično božično darilo je lep pisemski pa pit ki vam ga v veliki izbiri nudi Ljudska knjigarna in trgovina Nifman Pred Božičem bosta izšli dve lepi knjigi ..Slovenčeve knjižnice* slavni detektivski roman Hož ki je oropal mesto in biser svetovne literature PokojBi župnik Kampens Vsaka knjiga le 5 lir Vesel pogled v našo športno bodočnost Predvčerajšnjim je bil v prostorih CONI-ja informativni sestanek ljubljanskih športnih novinarjev s predstavnikom CONI-ja comm. Burattijem. G. comm. je povedal marsikaj zanimivega o našem bodočem športnem udejzstvovanju in organiziranju naših športnih moči. Vsi klubi in športniki bodo včlanjeni Organizacijsko delo hitro napreduje. S 1. jan. bo začel CONI včlanjevati športna društva in pa posamezne atlete in ostale športnike. Izdane bodo tudi posebne izkaznice. Izkaznica bo imela tri dele. En del bo ostal CONI-ju, en del bo šel federaciji, en del pa bo obdržal športnik sam. Dobili bomo moderno smuško skakalnico Veliko pozornost posveča CONI našemu narodnemu športu — smučarstvu. Ker smo po novih razmejitvah izgubili svetovno znano Planico, bo treba za ljubljanske skakače poskrbeti nadomestilo. Kakor se je CONI odločil, bodo v kratkem zgradili novo skakalnico v našem prijaznem Mostecu za Rožnikom. Zazdaj bo stara skakalnica podrta, naredili bodo novo, z leti pa bodo uredili še posebne tribune za gledalce in pa garderobe in prostore za skakače. Načrti so že narejeni. Izdelali so jih naši priznani strokovnjaki. Nova skakalnica bo dovoljevala skoke do 40 m, kar je več kot pa doslej. Prva dela so preračunana na 35.000 lir. Posebna proga za slalom Če bo CONI naletel pri mestni opravi na do-voljno razumevanje, bomo kaj kmalu dobili tudi posebno progo za slalom, ki naj bi vodila po pobočjih iz Rožnika v dolino. Mostec in pa Rožnik naj bi tako postala osrednji center zimskega športa za Ljubljano in pokrajino. Zemljišče je prikladno in načrti lahko izvedljivi. Naši športniki vabljeni Naši športniki tudi v Italiji niso neznani Kdo ne pozna naših plavačev, nadih drsalcev, naših smuških tekačev in skakačev. Malo nas je Slovencev, pa smo znani po športnem svetu. Italijanska športna iederacija je ie povabila nekatere naše zimske športnike, naj pridejo v Italijo, da se bodo podvrgli skupnemu treningu. Odšla je že naša prvakinja Silva Palmetova. Na skupne smuške treninge so povabili tHdi tri ali štiri, našeT/haj-boljše smučarje v kombinaciji, in slalomu,j^rav tako je v Milano povabljeno naše ilirijansko hokejsko moštvo. Prvo srečanje z italijanskimi hokejisti naj bi bilo že 12. t. m., kar pa je za nas vsekakor prekmalu, saj smo komaj dobili led. Treba bo še precej resnega treninga, če se bodo naši hoteli resno pomeriti z italijanskimi gralci. Nogometaši na turneji Tudi najboljši predstavnik nogometa v naši pokrajini, SK Ljubljana, je povabljen v Italijo, da bi odigral nekaj tekem po raznih italijanskih mestih. Porabljeni so v Padovo in Torino, pa še drugod se bodo ustavili. V la namen bo jutri tudi igrala Ljubljana ostro tekmo z Marsom na igrišču Ljubljane. Moštvo Ljubljane bo ojačeno z nekaterimi drugimi najboljšimi igralci iz ostalih klubov. Velika naklonjenost Visokega komisarja Vsa športna stremljenja domačega CONI-ja z velikim zanimanjem spremlja sam Visoki komisar. Vsaka spodbuda najde pri njem polno razumevanja in naklonjenosti. Visoki komisar pač želi, da bi se pri nas 6port razmahnil in zajel široke ljudske plasti naroda. Za bodoče leto je pripravljenih približno 350 do 400 tisoč lir. S tem denarjem se bo dalo že marsikaj narediti! Denarne podpore pa bodo prvenstveno uživale mladinske organizacije, kajti mlademu naraščaju je treba posvetiti največjo pozornost. Tudi po pokrajini bo velika skrb posvečena predvsem športnim igriščem in naraščaju. Da pa bodo mogle biti vse prireditve pravilno izvedene, posebno lahkoatletske, je CONI ustanovil v Ljubljani poseben zbor časomerilcev. Tak le bežen pt^ed v našo športno bodočnost. Menijo se pa prav mak), posebno tačas ne, dokler morajo kar naprej kuti v kretoer. Ko eo na vrhu in se ustavijo med macesni ter ruševjem — tako visoko je, da se tu pa tam še zmerom sveti kakšna snežena zaplata, h kateri užejani naglo planejo — ko so že tako visoko, da zagledajo tisti, ki imajo prav bistre oči pod plavim čadom daleč čez dolino na oni plati Stari laz — takrat šele pogovor malo bolj oživi. Kertuc ukaže počitek. Kakšno uro posede. Sonce je že tako visoko, da bo šlo najbrž kar na poldne. Z vso mik) močjo sveti z neba, jjoz je pa teman, plav, zamišljen v kratki senci, ki jo meče ob tej uri 6tena drevja. Na oni planoti je Rodica, širok hrib, da se kar izgubi« v njem, pa kai mine, preden si na vrhu! V eni uri bom, pa če me prtcej zlodej vzame! Boš pa! Se pet jih boš hnel premaJo! Zares je foie goljufova gora. Skoraj do vrha je že kopna, tam pa ima le še tri, štiri mrzle rjuhe med golim pečevjem. Dolgo pa gori le ne boš več čepel, sneg, če jaz kaj veml Rodica ga že 6redi junija več nima. Poglej no teloh! Enega si bom pa utrgal in si ga zataknili za klobuk! TaJto 6i misli mareikdo, ko se ogleda m tako tudi napravi. Zdaj gremo pa po dolgem, dolgem času spet v dolino, med ljudi! Sonce 6veti skoraj 6 srede neba. Snežni vrhovi blišče, da jemlje vid. Igor Zagrenjen; 84 Zavetje v pečevju V Belo komaj šele najde skozi 6treho mladega, zelenega listja negotovi prvi svit, pa se že predrami tabor. Med vr-zeimi v vejevju zagledaš neznansko visoko zgoraj sivo, še mračno steno. Prve slutnje jutra pa že nalahko švigajo čeznjo. Kmalu potem zažari skalnati čok na vrhu, komaj da zagori razen temena bledi rob pod njim. Sneg zardi v prvem, krvavem soncu, jutranja 6apa roji gori, vrtinci se objestno neso čez greben. Potem Pa zasije luč, ki zmerom bolj rumeni, 'rav pomalem se budi gora, sonce jo drami k veselju. Zmerom globlje v 6teno se 6 ve ti. Dolina pa je še vsa v 6enci. Spodaj v Belci sedč ob vodi dimasto bele, nepregoste megle. Nebo nad tem zelenim drevjem pa je plavo, veselo in brez oblačka, kakor nedolžno srce brez zte misli in brez vznemirjajoče slutnje. Tabor šumi v jutranjem vrvežu. Vsevprek donč klici, pod kotli veselo zaplapola ogenj. Zajtrk 6e kuha. Kmalu je to opravljeno. Ljudje prav toliko še utegnejo, da siti malo polena-rijo sedd z rokama prekrižanima čez noge, pa zadone od zgoraj udarci, podobni tistim glasovom, kakor jih daje zvon, če fctmeš 6 kembljem. Kaj pa je to? Tako se vsi vprašajo. Plahutarji, ki posedajo okrog ognjev, zaviti v 6Voje temne plašče — zakaj mraz ie zdaj zjutraj še kar občuten — že dobro vedo. Radovedni jih pogledujejo gor-jani, možje iz zavetij. Kar nič se se niso ti pogovorili in seznanili z onimi. Na te glasove plahiifarji neirtegoma planejo na noge in pomignejo možem, naj gredo z njimi. »Tone Vresk, zberi može in pridi sem!« se od nekod zviška iz gošče raz-legne debeli, mirni glas nevidnega Lukca. »To je bil Lukec, prav gotovo da!« šine Tonetu po glavi. Zato zakliče: »Možje za mano!« Se tri ali štiri tako pokliče Lukec, skrit očem za drevjem. In druge 6kupine stopijo za Vreskovo. Majhna gladka skakata miza stoji na ravni jasi med bukovino. Ničkotiko pla-hutarjev se je bilo že razvrstilo v polovičnem krogu, spredaj pred mizo pa je še prazno, za te, ki zdaj prihajajo, za može, ki eo zimo prebili % pečevju Ob mizi sedi Kertuc Obe taci je iztegnil predse in bobna s pestmi po mizi bogve k&tefo .viša ga kat tako. Strmč pogleduje predse na obe strani in naravnost. Zraven njega stoji Lukec, mračen in hladan kakor zmerom. Ko 6e hrum prerivajočih in pehajočih se ljudi poleže, se oglasi Kertuc s hripavim, kar piskajočim glasom. Človek ne bi venel, da iz takega mogočnega života lahko pride tak glas. »Možje, kmetje in plahutarji! Ko bo Lukec končal, takoj krenemo V &iarl laz gremo, Francozom zakurit! Lukec, povej jim, kako in kaj!« Te besede reče Kertuc. »Glavar je povedal, kam gremo,« začne Lukec z močniim glasom, da ga prav dobro sliši tudi tisti, ki stoji še tako daleč. »Župnika Rozmana smo obvestili po ljudeh, ki jih imamo v Glavniku, kaj mislijo Francozi napraviti s Starim lazom. Poslal je pošto in na6 prosil za pomoč. Nas tukaj je stotriinpetdeeet, kmetov vas je prišlo sedemindevetdeset. Skupaj na6 je torej dvestopetdeset. Z nama dvema, z glavarjem in z menoj, dvestodvainpetde-set. V Starem lazu nam bo župnik dal 6voje može. Na štiristo nas zdaj računam z njimi vred. To bo zadosti. Tako, zdaj pa se kar lahko odpravimo!* Kertuc 6e vzdigne in udari na veliko železno ploščo. Plahutarji 6e urede, po dva in dva stopijo in se začno pomikati nazaj dol skozi goščo. Kertuc odšepa do kolibe, droban pla-hutar mu pripelje iz nje konja. Kakor bi trenil je v sedlu in že jaha či6to spredaj, skoraj lučaj pred sprevodom.’ Med plahutarji m med kmeti pa stopa sam Lukec. Druga za drugo 6e razvrate skupine, vodniki si sežejo v roke in si povedo čigavi so ter odkod. Tako gre ta vojska skozi jutranji gozd. Po mladi travi 6e že bliska rosa, cvetje odpira drameče se, povešene glavice, ioi pojo na vseh straneh. Kako je to lepo! Kar srce 6e razve-6efi! Velik dan 6e je bil že napravil. Ko stopijo na ravno pot, ki ee začenja ob robu velike jjoseke, možje iz zavetij, kakor bi jim bil kdo ukazal, vsi hkrati pogledajo nazaj na višave. Na oni plati teh belih glavi tam gori 60 prebili zimo! Kako se sveti 6neg v jutranjem soncu! Oh, zgoraj je še zmerom zima, kdaj šek bo tam pok t je! Cez mesec še ne, dva bosta morala minuti, pa še kakšen teden povrhu. Tiho hodijo, zdaj vštric, zdaj eden za drugim, kakor že kje veleva svet. Steza je posuta z igiičevjem in gnilim listjem, zato koraki ne pojo, ampak šume. Kakšna dolga rajsa, koliko ljudi, če pogledaš predse ali pa nazaj, kjer že stopaš! Se bolj sc to vidi, ker v trumi sprednji po stezi zavijajo zdaj pa zdaj daleč v kraj, tako da jih vidiš v celi širjavi enega ob drugem in nazaj dol prav tak6y , Andrejčkov 3 o ž e Žalost in veselje Risa! lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah r V/ »Vesel sem sedel zvečer z ženo in z otrokom na vrtu, kar se prikaže trop francoskih vojakov in njihov poveljnik zahteva, naj se vdam. Ze mi je desnica segla po bodalu, pa pogled na obupano ženo in jokajoče dete sta me spomnila, da ne živim le zase. V meni je tlelo upanje, da ne bo dokazov za mojo krivdo. Drugo jutro so mi pa pred sodnijo pokazali ovadbo, podpisano od mojega najboljšega prijatelja.« Aleš ga je zavzeto poslušal, ko je nadaljeval svojo zgodbo: »Iz milosti so me obsodili v ječo na otok Korziko. Še tega nisem dosegel, da bi se bil poslovil od žene in otroka. Štirinajst dni pozneje sem dobil v temnico sporočilo, da je žena od žalosti umrla, sina pa je pobral nekdo od sorodnikov ter z njim in vsem mojim imetjem pobegnil nekam čez morje. Kupa moje nesreče se je napolnila do vrha, želel sem si samo smrti... V* Lf 'ih ^ O rV 243. », . Hiral sem v trdnjavi, dokler nisem neko popoldne na sprehodu po obzidju zagledal zunaj na morju tujo ladjo. Prešinila me je želja, da bi se rešil. Temnilo se je že. Pogledal sem okoli sebe, če me ne vidijo straže, potem sem se pa pognal z zidu v morje, vsaj petdeset sežnjev globoko. Za mano so pokale puške, pa nobena krogla me ni zadela. Plaval sem pod vodo in hodil na vrh samo po sapo, dokler se nisem ves mrtev privlekel do ladje... Preureditev japonske vlade - vse zaradi vojske Kolikšna je britanska kopenska sila na Daljnem vzhodu Večer pred napovedjo vojne je ministrski predsednik Tojo nekoliko spremenil vlado, kar naj bi pomagalo pri vojaški pripravi države. Ministrstvo za čezmorska posestva je po vladnem odloku ločeno od pomorskega ministrstva in dodeljeno ministrstvu za poljedelstvo. To ministrstvo bo zdaj imelo nalogo Preskrbeti surovine in poljske pridelke iz Koreje, rormoze m Mandiukua. Vrh tega je general Tojo ustanovil novo ministrstvo za železnice in mu na čelo postavil enega najbolj znanih japonskih tehničnih veščakov. V6a japonska industrija bo zdaj porazdeljena v enake skupine: za premog, za železo, za jeklo, za plovbo, za kemijo, za proizvodnjo cementa itd. Skupine vodijo znani strokovnjaki, ki bodo z vsemi $R§jpi skušali doseči kar največjo proizvodnjo za Bborožitev. Stare stroje ali take, ki so v vojaškem oziru brez pomena, bodo prenaredili ali pa poslali v plavže in jih pretopili. Britanska vojska najbi štela 800.000 mož Tokijski dopisnik nemškega lista »Miinchener Neuste Nachrichten« poroča, da 60 čete v britanski vojaški službi na polotoku Malaji, v Burmi, v Holandski Indiji in na Filipinih močno okrepili. Japonski tisk ceni te sile na 800.000 vojakov. Gre predvsem za vojake iz kolonij. Med vojaki i ta Mesečna naročnina Je 6 lir, ra Inozemstvo 10 lir — Uredništvoj Kopitarjeva alica «/111 — Uprava* Kopitarjeva nlica b, (Jnbljana — Tele ton ttei. «o-OI do KM — Podrof nleat Novo mesta