itev. 85. v Ljubljani, v petek, dne 13. oprlla 1906. Leto xxxi«. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20-— 10--5 — 170 za pol leta za četrt leta „ za en mesec „ Za pošllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat 13 h 11 za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen Ust za slouenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona Štev. 188. Jutri ilustrovana Velikonočna priloga. Hovo ogrsko vlado. Wekerle je govoril. Prej manjšina, ki jo jc hotel ccsar z absolutizmom ukrotiti, so postali koalirani, naenkrat vladajoča večina. To je res'vladajoča večina. Ona ima za sabo zdaj ogromno večino po kuriatnem zistemu izvoljenih poslancev, in pred deželo stoji tu kot -zmagovalka nad krono. Zborovanje, v katerem je govoril Wekerlc, kaže, da imajo danes ti ljudje v resnici vso oblast ne lc na Ogrskem, ampak tudi proti Avstriji. Wekerle jc naglašal, da med prehodnim stanjem vlada ne bo niti razvila niti podpirala vprašanja službenega in poveljnega jezika. S tem so torej cesarja pridobili. A kako previdno je ta koncesija kroni sestavljena! Samo za »prehodni čas« obljubuje vlada, da sama ne bo razvila tega vprašanja, pustila bo pa lahko druge in jim ne nasprotovala. Po »prehodnem času« pa ima zopet proste roke. S tem krona ni mnogo pridobila, zlasti ker je "VVekcrle naglašal, da vlad^ ni prevzela dolžnosti dovoliti izreden ali večji rekrutui kontingent. Wekerle je dalje naglašal, da bo vlada odločno nastopila proti Avstriji in bo sklenila le pogodbo, ki je vredna samostojne države. Torej ne več carinske zveze, ampak pogodbo, kakor s tujo državo. In pri tem bodo pritiskali na našo državno polovico, da dobe dalekosežne koncesije. Tam zedinjena, ohola, na svoje vspehe ponosna mažarska večina — tu pa raztrgan parlament brez notranje moči — to bo slaba pogodba za Avstrijo! In slednjič razmerje do Hrvaške! We-kerle pravi, da bo predložil zakon glede ureditve finančnega razmerja med Ogrsko in Hrvaško, in sicer predlog, ki so ga priporočale regnikolarne deputacije prejšnjih državnih zborov. Ti predlogi so bili pa vsi za Hrvaško neugodni. Ogrska izkorišča Hrvaško na brezvesten način. Regnikolarne deputacije, sestavljene iz mažarov in mažaronov, so vedno sklepale v korist Ogrski. Hrvaška je pa morala krvaveti, da so se z njeno krvjo redili oholi Arpadovci. Ali bo zdaj drugače? Priobčevali smo zaljubljene brzojavke med reškim Supilom in Košutom. No, Supila poznamo, on bi tudi ta- tarskemu banu brzojavil, če mu ni hasnilo. A brzojavili so svoje čestitke dalmatinski poslanci, na čelu jim dubrovniški župan dr. Cin-grija, — in Košut je odgovoril v medenih besedah, polnih prijaznosti do Hrvaške. Čudne so se nam zdele te brzojavke — nepojmljive. A zdaj ima mažarska koalicija oblast v rokah. Pravico Hrvaške, katero varovati je Košut obljubil, zdaj lahko izvede. Mi čakamo. Iz Zagreba pa nam prihaja vest, da vlada neusmiljeno zaplcnjuje hrvaške liste. Hrvaški ban Pejačevič jc baje pregoreče delal za vlado Fejervaryjevo. Fejervary jc padel, in baje mu je nova vlada namignila, da vsled tega ni več zmožen za svoje mesto. Hrvaški listi, ki Ie zinejo o tem, so konfiscirani. Svobode torej ni še nobene, in Hrvatje naj pazijo, da jim ne borno rekli, da so prezgodaj čestitali svojim krvnikom. NOV POLOŽAJ NA OGRSKEM. Wekerle odpotuje še le po velikonočnih praznikih na Dunaj. Včeraj je prevzel Polonyi posle pravosodnega ministrstva. Izjavil je, da iioče vršiti svoje dolžnosti po načelih nagodbe iz leta 1867 in obžaloval, da so nekterniki hoteli omejevati tiskovno in zborovalno svobodo. Naglašal je, da hoče varovati neodvisnost sodnikov. Budimpeštanski municipij je z glasnimi eljen klici kralju sprejel na znanje kraljev dopis o sklicanju državnega zbora. Sklenili so, da se zahvalijo kralju in corpore. Za hrvaškega ministra bo imenovan sporazumno z banom in Wekerlem Josipovič. Ogrski listi so splošno zadovoljni z Wekerlovim govorom. Edino socialnodcmokraško glasilo »Nepszava« graja, da ni napovedal Wekerle tajne volilne pravice. VOLILNA PREOSNOVA. Minister za notranje stvari grof Bylandt-Rlieidt je med parlamentarnimi počitnicami izpremenil vladni zakonski načrt o volilni preosnovi. Izpremembe se tičejo števila mandatov in pa porazdelitve volilnih okrožij. Po velikonočnih praznikih se vrši tozadevno posvetovanje s strankami. AVSTRIJA IN OGRSKA. O političnem položaju je izjavil poslanec Chiari. Imenovanje Wekerla za ogrskega ministrskega predsednika je tako važna zadeva, da ne pride več v poštev boj za in proti volilni preosnovi. Po Wekerlevih izjavah namerava nova ogrska vlada izvajati program neodvisne stranke. Neobhodno potrebno je, da se pojasne razmere med obema državnima polovicama z ozirom na skupne zadeve. RUSIJA. Uradno poročajo, da so izmišljena vsa poročila o nameravanem Wittejevem odstopu. Na Angležkeni polagajo veliko važnost, ker se udeleže avstrijske tvrdke ruskega posojila, nemške pa ne. -Ustavna demokraška stranka je obvestila francoskega finančnega ministra, da stranka, ki bo imela v gosudarstvenni dumi večino, ne namerava priznati novega posojila. Južnoruski veleindustrijci so sklenili, da skli-čejo obrambeni kongres v Peterburg, ker namerava vlada znižati carino v prilog francoski industrij. Pri novem ruskem posojilu bodo udeležene avstrijske banke s 150 milijoni frankov. V kiievski hranilnici so uvedli električna znamenja, da preprečijo kak roparski napad sličen onemu v Moskvi. Signalizirali so, da je napadlo banko 80 roparjev. Takoj je došla pehota in kazaki, ki so takoj obkolili stranke in jim klicali, naj bodo pri miru. Le s težavo so pregovorili uradniki vojake, da so izpustili stranke, ker se je šlo zgolj za preizkušnjo. PREOSNOVA KAZENSKIH DOLOČIL NA ŠVEDSKEM. Švedski zbornici sta odobrili t. m. preosnovo kazenskih določil. Novi kazenski red uvede pogojno prostost, pogojno obsodbo in poostritev zapora s trdim ležiščem in s temnico. Pred časom izpuste na svobodo jetnike, o katerih upajo, da so se poboljšali. Pogojno lahko oprosti sodnik^ krivca, o katerem sodi, da se bo poboljšal. Ce pa stori pogojno oproščeni jetnik ali obsojenec v treh letih novo hudodelstvo, bo moral prestati tudi prejšnjo pogojno kazen. Ta način jc osobito namenjen za mladoletne hudodelce. Poostritev je pa namenjena za stare hudodelce. Ljellen je priporočal, naj uvedejo tudi kazen s palicami. Nekdo je tudi predlagal, naj zapro pijance iz navade, a ta predlog so odklonili. MESTO POGORELO. Saigon, 11. aprila. Mesto Luang-Prabang je skoro popolnoma pogorelo. 500 hiš, francosko in italijansko šolo teiMiinogo kitajskih stanovanj je ogenj uničil. Škode je 500.000 pi-astrov. NAZADOVANJE SOCIALIZMA V ITALIJI. Socializem nazaduje v Italiji. To dokazujejo zadnje občinske volitve na Italijanskem. Socialisti so bili poraženi pri občinskih volitvah v Budriu, Cannettu, Reveri in Sabbionetti. V Parmi so pa podlegli radikalci. KATOLIŠKO VSEUČILIŠČE NA IRSKEM. Angleška spodnja zbornica jc nedavno razpravljala o katoliškem vseučilišču za Irsko. Neki irski poslanec je predlagal tozadevne resolucije, o katerih so razpravljali dva dni. Vlada je bila prijazna načrtu. Zastopnik cambrid-škega vseučilišča je rekel, da upa na odstranitev nesporazumljenj med katoličani in protestanti glede vzgojevalnega in vseučiliškega vprašanja. Nc straši se misli, da se ustanovi vseučilišče, ki bo nosilo naslov »katoliško«. Na vsak način mora dobiti irska mladina boljše vseučilišče, kakršna je izpraševalna kraljeva komisija kraljevega irskega vseučili- šča. Sedanje katoliško vseučilišče, ki so je ustanovili irski škofje, je pred vsem teološki zavod in morajo gojenci, ki se ne posvete teologiji, prestati izkušnjo na kraljevskem du-blinskem vseučilišču. Katoliško vseučilišče obstoji iz devet kolegijov, izmed katerih jih je pet v Dublinti ali pa v dublinski okolici. V St. Patricks College v Maynoothu samo je nad 500 gojencev. Koleg so ustanovili 1. 1795. Do 1. 1854 je dala država zavodu 3000 funtov sterlingov podpore, a I. 1872 se je odkupila država nadaljnje podpore s 372.330 funti. Premalo sc stori za katoliške laike. Tudi irski državni tajnik Wyndham jc naglašal, da se mora več storiti za irsko mladino, kakor se je zgodilo dozdaj! VENEZUELSKI PREDSEDNIK ODSTOPIL. Znani venezuelski predsednik Castro je odstopil. Predsedništvo venezuelske ijudo-vlade je prevzel prvi podpredsednik Gomez. SRBSKA IN ANGLEŠKA. Včeraj opoldne se je vršil v Belgradu pod kraljevim predsedstvom ministerski svet, ki jc obravnaval vprašanje o ponovitvi diploma-tičnih zvez z Angleško. FRANCOSKA IN MAROŠKA KONFERENCA. Francoska zbornica je razpravljala včeraj o stroških za maroško konferenco. Bur-geois je prečita! izjavo, da jc vspeh konference ugoden tako za Francosko, kakor tudi za Nemčijo in za vse civilizirane države. Francoska se je prepričala ob tej konferenci, da sta podpirali osobito zvesto francoske interese zvezna Rusija in prijateljska Angleška. ČUDNO POSTOPANJE TURŠKEGA ČASTNIKA. Dne 10. t. m. je prišel ponoči na italijanski konzulat turški poročnik skadarske posadke in zahteval, naj ga spuste pred konzula. Ko mu je odvrnil kavas, da konzul spi, je hotel častnik s silo vdreti h konzulu. S kavasom se je spopadel in jc vrgel kavas častnika na tla. Častnik jc pobegnil, a so ga prijeli v Baru in odvedli v Cetinje. Vzrok čudnega postopanja turškega častnika ni znan. Vezuuovo Katastrofa Včeraj so dohajala pomirljiva poročila o Vezuvovem delovanju. Pogumni ravnatelj vezuvskega observatorija prof. Matteuci je brzojavil, da se je v noči na 12. t. m. pomiril ognjenik, dasi je bljuval droban pesek. Tudi instrumenti so sc pomirili. Upa, da se pomiri ognjenik in želi, da nastane močan veter, ki bi očistil zrak pepela. Dobri poznavalec ognjenikov geolog Marcalli je izjavil, da upa na konec Vezovega bljuvanja. Rdeči peščeni dež pomenja konec bljuvanja. Tudi ostala poročila so ugodna. Le v Torre del Greco stoji slabo. Vsi časopisi zelo hvalijo ravnatelja observatorija na Vezuvu, dr. Matteuccija, ki je vstrajal kljub nevarnosti na svojem mestu. Hvalijo tudi poročnika karabinerjev, LISTEK. Na Golgati. (Poljska narodna legenda. — Prevel Fr. Kr.) Ko je visel Krist na križu, je stal blizu njega siv, slep goslar ter igral Božjemu Sinu pesmico za pesmico. Iz hvaležnosti ga je vzel ljubi Izveličar z njegovimi gosli v nebesa, da ondi celo večnost spremlja s svojim igranjem petje angeljsko. In do današnjega dne je slepi goslar v raju varuh vseh goslarjcv, ki pod njegovim varstvom kakor on vrše to plemenito umetnost. Kdo je bil oni slepec? Ko je bil Krist še mladenič 16 let, je nekega večera korakal po samotni poti. Tiha cesta je ležala že daleč za njim in mesec ie sipal svoj čarni sijaj po zemlji. V misli zatopljen naenkrat zasliši Izveličar pritajeno petje. Postoji in posluša. Petje je bilo tako ganljivo in otožno, da je vzbujalo sočutje. Bilo je toliko bolesti, toliko tožbe iti obupa v otožnem glasu, ki jc donel v večerni tihoti, da je bilo Izveličarjevo srce silno ganjeno. Sklenil je poiskati nesrečnega človeka, ki ic na tako bolesten način toži! nebu svojo bol; saj je Jezus že od nekdaj imel največje veselje pomagati in tolažiti. Na robu bližnjega roba, pod lipo, je stal mož. Njegova obleka je b ila razcapana, njegov obraz bled in upadel, njegova postava majhna in suha. Ko je začul bližajoče se korake, je prenehal s petjem. Jezus je pristopil k njemu in mu v mesečnini pogledal v obraz. Neizmerno sočutje je začutil do ubožca, ko je pod nagubanim moževim čelom zapazil namestu oči dve globoki jami, nad katerima so se zaprle trepalnice. Slepec zato ni videl Izveličarja, a čutil je bližino tujca ter je pazljivo poslušal. »Kdo si, ljubi, ubogi mož?« vpraša Izveličar. »Živim od miloščine ... Ljudem pojem pesmi za košček kruha, a nihče več noče poslušati mojega petja... S psi me odženo proč in norčujejo sc iz moje slepote... A tudi petje mi jc težko, če sem lačen.« »Ne znaš igrati na nobenem godalu?« vpraša Jezus sočutno. »Nc, nikdar se nisem učil, a jc škoda, ker bi morda tako poprej dobil poslušalcev ter kak denar v dar.« »Meniš, da bi te potem poprej kdo poslušal?« pristavi Jezus zamišljen. Slepec pokima in tiho nadaljuje: »Morda bi bila moja molitev, spremljana od godbe, tudi ljubemu Bogu dopadljivejša in bi tudi pri Njemu poprej dobil usmiljenja.« »O tem si ne delaj skrbi... Naš nebeški oče ne pozabi nobene svoje stvari, najmanj pa onih, ki zaupljivo zidajo na njegovo dobroto in vsemogočnost. Tudi tebe jc žc usli-šal in ti v tvoji nesreči svoje božje pomoči ne bo odrekel. Nc dvomiš na tem?« »Gospod, verujem, da Bog tudi slepcu lahko pomaga, ako je njegova volja, a jezen je na ljudi in težko ga je potolažiti. Ze dolgo molim k Njemu in vsaki večer pojem njemu v čast, in vendar moja prošnja ni uslišana.« »Govoriš pregrešno, nesrečnež! Bog jc dobrotljiv oče, ki vse svoje otroke enako ljubi, in jc pripravljen za vsako pomoč. Sam na sebi boš to izkusil, a tvoja vera mora biti močna in neomahljiva.« »Ne vem, kdo si, o gospod, ker te nc vidim, a ko te slišim govoriti, se mi zdi, da si angelj z nebes, tako globoko segajo tvoje besede v mojo dušo... O da, verujem, kar mi govoriš.« »Torej poslušaj! Odslej boš godci za Boga in ljudi; ti bodo radi posiušaii tvojo godbo in ti ne boš več trpel pomanjkanja. Počakaj en trenotek.« Jezus potegne iz žepa mal nožiček, s katerim je navadno delal v Jožefovi delavnici, odreže kos lesa iz lipe ter začne rezljati sedeč na deblu. Rezljal jc tanke deščice ter nekaj malih vijakov, in to pritrdil skupaj, dokler ni iz tega nastala čudna, podolgasta škat-Ijica. Potem stopi v goščo, v kateri je ob svetli mesečini dolgo časa nekaj iskal. Slednjič se vrne s šopom čudnih niti. Niso bile podobne nc predivu ne bombažu. Počasi je ovijal nitke okoli malih vijakov, potem pa jc nekaj drugih pritrdil na dolgo, tanko palico. Ko je bilo to dovršeno, jc Jezus zadovoljen pogledal na končano delo. Z milim nasmehom sc obrne Jezus k slepcu, ki jc ccl čas molče stal v bližini. Prijatelj, napravil sem ti godalo, na katerega tc takoj naučim igrati.« »Kako pa se imenuje godalo?« »Nima imena, ker ga ljudje šc nc poznajo, ti pa ga imenuj gosli.« »Veliki Bog, kako sc bodo ljudje čudili!« Jezus vzame palčico v desnico, v levici drži godalo ter ga pritisne pod brado. Počasi in na lahko jc potegnil z nitkami, pritrjenimi na paičico, po strunah. ki ni hotel s svojimi ljudmi zapustiti observatorija. Neapolj. Včeraj jc neprestano padal na mesto pesek, dasi v manjših množinah. S streh mečejo pesek in pepel. Solnce zakrivajo gosti rdečkasti pepelnati oblaki. Solnčna svetloba jc motna, kakor ob solnčnem mraku . Napolj izgleda, kakor da leži v zimski pokrajini. Prebivalci se pomirjujejo. Včeraj je vozila električna železnica. Veliko delavcev pospravlja pepel. Včeraj popoldne jc zopet pričel zelo na gosto padati pepel. Nebo se je stemnilo tako, da so morali delati pri luči. Dunajski listi poročajo, da jc bila iz cerkve San Genaro velika procesija, ki se jo je udeležilo 30.000 oseb. Ko je prišla procesija do mostu San Giovanni, je posvetilo solnce. Zvepleni dež v Naplju. V Naplju je med ognjenikovim bljuvanjem padal tudi žvepljen dež. Zvepljo je pokrilo hiše in polja. Vsa okolica je bila pokrita s tanko rumeno žvepljcno odejo. Morje odstopilo. IzBarleka poročajo: Medtem, ko je padal droban pepelnati dež, sc je tu opazovala izredna n ravna prikazen. Morje je odstopilo za celi meter in jc ostalo tako več ur. Mornarji pripovedujejo, da je padal 40 milj od obrežja na ladje tako gost pepelnat dež, da ni bilo mogoče gledati. Ladjcplovba je zelo otežkočena, osobito šc, ker ni mogoče razločiti ponoči svetilk na drugih ladjah. Stromboli. Profesor Ricco izjavlja, da vzbuja pozornost, ker je ravno zdaj miren ognjenik Strombolli, ki je bljuval neprestano skozi stoletja. Prebivalstvo se pa boji, da prične Strombolli delovati s podvojeno silo in da se bo tresla zemlja, ko preneha bljuvati Vezuv. Torre del Greco. Parnika »Coatit« in »Agordet« sta pripeljala zadnjih 600 beguncev iz Torre del Greco in Castellamara v Napolj. Begunci pripovedujejo, da je padal v Torre del Greco tudi zelo vroč dež. Včeraj je po tridnevni gosti megli prvič obsijalo solnce mesto. Vojaki so včeraj še delali, a so se morali umakniti, ker sodijo, da je mesto izgubljeno. Na pokopališču San Giuseppe leži na stotine mr-ličev. Baje odrinejo v Torre del Greco rimski ognjegasci, napovedani so pa tudi floren-tinski in palermski ogjegasci. Iz vezuvske okolice. V S a v i a n u sc jc podrla cerkvena streha in strehe več sto hiš. Bati se jc, da se poruši več sto hiš! Dve osebi sta bili ubiti, več sto pa ranjenih. Okolica je popolnoma opustošena. V Sarini je 2000 beguncev, kjer jih preskrbuje z živili. Predvčerajšnjim je deževal pepelnati dež v Sant Sebastianu. V Torre Annunziata se ie predvčerajšnjim polegel prašni orkan. Vojaki so očistili cesto do Rcsinc. Nad Caserto je ležal predvčerajšnjim od 2. do 5. popoldne rdeč oblak. V Episcopiu je deževalo 300 gramov težko kamenje. V Baru je bila predvčerajšnjim taka tema, da so morali prižgati svetilke. Rešilna dela. »II Mattino« zahteva, naj se zdaj, ko je prenehal delovati ognjenik z vso silo, stori vse, da se reši, kar je za rešiti. Delati bi se moralo tako, kakor da se hoče priboriti bitka. Potrebnih je 100.000 mož in vsa italijanska požarna bramba, da zvrši potrebna dela. List priporoča, naj poverijo rešilna dela generalu Baldiseru. Na zahtevo vojvode Aosta so došle v Napolj sledeče pomožne čete: 3 ženijske stot-nije s 50 vojnimi vozmi, 1 bataljon grena-dirjev, 1 bataljon bersaglierov, 1 pehotni bataljon, 2 ženijski stotniji iz Florence s pripravami za utrdbena dela, z lopami »Rdečega križa« in s sanitetnimi pripravami in 2 pe- Presrečen, poln občudovanja zajcclja slepec: »O Bog, kako to čudovito doni -■■■!« Strme je poslušal nebeško godbo, ki se mu je zdela, da igrajo angeli. Donela je tako milo, srce pretresujoče, kakor tiha tožba, slovesno ko molitev. Slepi mož pade na kolena, vroče solze se mu vlijo po licih, roke pa sklene v gorečo molitev. Ko so zvoki utihnili, se je Izveličarju iskreno zahvalil za izkazano dobroto. Sedaj jc bil gotov, da bodo ljudje z veseljem poslušali njegovo igranje ter mu dajali obilno miloščino. Jezus mu je podal godalo in ga učil igrati. Od sreče ves iz sebe je slepec sledil navodilom božjega mojstra in kmalu jc tudi on izvabljal goslim čudovite melodije. Sam ni mogel iinieti, da sc tej umetnosti tako hitro priučil. »S temi gosli pojdi tedaj v svet, prijatelj,« jc dejal Jezus, »in igraj ljudem v bolesti in veselju. S svojim igranjem boš ganil marsi-kako srcc, tebi pa bodo tc gosli zvest prijatelj, ki bo dvigal tvojo dušo.« »O gospod, kako naj ti dokažem svojo hvaležnost?« vprašuje slepec z glasom, tresočim se od ginjenja. Izveličar ga gleda s pogledom neskončne ljubezni in reče potem milo: »Ako želiš to storiti, zapomni si sledeče: Cc izveš nekoč, da Sin Marijin umirajoč visi na križu, vzemi svoie gosli in pridi, da mu kaj zagodeš na Golgati!« -------- — hotna bataljona iz Florence. Splošno hvalijo pogum vojakov, ki vplivajo tudi jako ugodno na prestrašeno prebivalstvo. V Napolj je došla francoska pomočna divizija. Poveljnik se je prijavil prefekturi in naznanil, da je na razpolago pri rešilnih delih. Pepelnati dež. Tehniki so izračunali, da je padlo do-zdaj toliko pepela, da ga pride na vsak ha približno 40 stotov. Poppiamarino porušen. Poročajo, da je mesto Poppiamarino, ki šteje 10.000 prebivalcev popolnoma porušeno. V varstvo Pompeja. Dasi včeraj ni bilo nevarnosti za Pompej, so vseeno še o skrbeh za zgodovinsko važne starorimske umetne zaklade. Zato pa delajo pionirji z mrzlično naglico, da zgrade obram-beni nasip. Upor kaznjencev v Napolju. Včeraj zjutraj se je zbrala velika množica pred napoljsko ječo San Francesco. Pred poslopjem je bila nastavljena pehota, ki je branila vhod množici. Na oknih so se pokazali za mrežami jetniki, ki so stegovali roke in zahtevali prostost. Na strehi so pa sedeli ognjegasci in vojaki z nabitimi puškami. Med kaznjenci je nastalo razburjenje, ker so sc zbali, da se podere hiša. Ljudstvo je zahtevalo, naj izpuste jetnike. Vojaki so imeli včeraj jako težavno stališče. Bati se jc nemirov. Za preteklo noč je napovedano oja-čenje vojaštva po kavaleriji. Podporna akcija. Ministerski predsednik Sommino je imenoval posebno komisijo, ki ji načeljuje vojvoda Aosta, da porazdeluje podpore. Vlada je dala na razpolago komisiji pol miljona lir, castellamarskemu perfektu je pa dal na razpolago za podpore 100.000 lir. Kardinal Bri-sco je pričel s podporno akcijo med katoličani in je sam podaril znatno vsoto. Mesto Milan je bilo prvo, ki je darovalo 50.000 lir kot podporo. Poslalo je tudi živila, obleko in zdravila v Napolj. Vsa italijanska mesta slede milanskemu zgledu. Sožalje avstro-ogrske vlade. Avstrijski poslanik na italijanskem dvoru grof Liitzo\v je izrazil italijanski vladi sožalje avstro-ogrske vlade. Italijanski kralj in kraljica v ponesrečenih krajih. Včeraj zjutraj se je peljal italijanski kralj že ob 'h6. zjutraj v ponesrečene kraje. Kraljica mu je sledila ob 6. Pepelnati dež je še vedno padal, dihanje je bilo otežkočeno. Vezuva ni bilo mogoče videti. Ob V28. zjutraj jc došel kralj v Ottajano, nato se je podal v San Giuseppe - Vesuviana in Somma - Vesu-viana. Kralj se je povrnil ob 'M2. dopoldne v Napolj. Obiskala sta bolnišnico, kraljica pa sama begunce in ljudske kuhinje, kjer je delila podporo. Na prebivalstvo zelo ugodno vpliva pogum kraljeve dvojice. Opoldne sta se podala ministrski predsednik Sonnino in finančni minister Salaudra z železnico v ponesrečene kraje. V Sommi-Vesuviani so ču-tili tri lahke potrese. Posledice nesreče. Na tisoče žrtev! Napoljski listi poročajo, da so pretirana poročila o nesreči v Sommi, kjer je poškodovana lc ena streha, ki se pa niti podrla ni. Število žrtev vezuvske nesreče cenijo že zdaj 11 a tisoče. Število ranjencev jc pa še večje in je niti ceniti ne morejo. Železniški promet vzdržan. Železniški promet je sicer zelo motfen, a posrečilo sc jc, da so ga vzdržali. Vojaki so namreč delali na vso moč, da so odstranjevali ovire. Vroč veter v Trstu. Predvčerajšnjim in včeraj so imeli v Trstu izredno vroč veter. Sodijo, da je ta pojav v zvezi z Vezuvovim izbruhom. Nekateri so pa mnenja, da je vroči veter egiptovski »hašin«. Slovenci na Dunaju. Zabavni večer »Straže«, ki je bil na cvetno nedeljo, se jc vršil, dasi brez določenega programa, v lepem redu ob obilni udeležbi in živahni zabavi. Namenjen jc bil ta večer bolj članom samim, zato ni bilo posebnega programa. Razvila sc je pa zabava sama ob sebi. Da ni izginil večer brez koristi ob sami zabavi, zato so skrbeli zopet naši gospodje visokošolci. Ker je bila ravno »oljčna nedelja«, je obrazložil v kratkih potezah gospod med. Rasberger zgodovino in pomen oljke in dc-klamiral nato krasno Gregorčičevo »Oljki«. Nato je pa podal vč. g. Rebol vodilne misli in ideje iz Dantejeve »Božje komedije«, kar jc bila zelo primerna snov za čas, v katerem živimo. Hkrati nas je seznanil z največjim laškim pesnikom in njegovim svetovnim delom. Društveni tamburaši, ki so obhajali ravno svojo obletnico, kar so se začeli učiti, so svi-rali neprestano. Končno smo sc spomnili v lepi napitnici predsednika gospoda Strahovnika, ki jc obhajal ravno svoj god. Gromoviti živio-klici so odmevali po napolnjeni dvorani in kazali, kako zaupanje iu ugled vživa gospod predsednik pri članih. Ljubimo ga kot očeta in mu želimo še mnogo let. Bilo srečno! V maju sc namerava menda prirediti lep koncert, kot slišimo. Dal Bog! Dnevne novice. Zaveznika se zmerjata. Radikalno-nemški del liberalnih Nemcev ravnotako hrepeni po ločitvi od slovenskih liberalcev, kakor so tudi med slovenskimi liberalci nekateri, ki jim zveza z Nemci ni všeč. Ti radikalni Nemci so spravili v „AUdeutsches Tagblatt" dopis, v katerem pravijo, da se naj zveza razdere. Čemu bi nam bila še dalje z liberalnimi Slovenci — filozofirajo radikalni Tevtojii — saj smo že dosegli po liberalcih, kar smo hoteli. Podpore za nemško gledišče nam pa kmalu več treba ne bo, ker bodo Nemci kmalu imeli v Ljubljani svoje lastno gledišče. Tudi pravi »Alldeutsches Tagblatt", da se Nemci ne morejo prav zanesti na slovenske liberalce, ker so ti hinavski in izdajalski. Edini res z n a č a j n i in zanesljivi prijatelj Nemcev je le dr. Tavčar; drugi so vsi nezanesljivi in se ne ločijo mnogo od »klerikalcev". Tako zdaj vsenemci zmerjajo svoje zaveznike. Edini namen tega zmerjanja je, liberalce utrditi zopet v zvestobi do zveze. Kajti to je gotovo, da bi bila liberalna ob-strukcija takoj prvi dan zlomljena, če jim ne bi bili Nemci priskočili na pomoč. Ta zavest bo za prihodnost zopet utrdila zvezo, ki jo mirnim srcem smatramo kot dalje obstoječo. Dokler grof B a r b o ne odloži mandata v dež. šol. svetli, ki ga ima samo po zvezi z liberalci, in dokler Grasselli ne odloži deželnega odborništva, ki ga ima samo vsled zveze z Nemci, ta zveza itak še vedno obstoji. Torej, naj odstopita oba od svojih mest; potem bomo dalje govorili! Griinova slavnost in protestantska agitacija. Tudi Griinovo slavnost so porabili za pro»estantovsko agitacijo : Pastor Hege-mann je govoril »o pomenu Grunovem v narodnem in versko-reformatorskem oziru". Tako se dela zistematično za to, da se mladina pripravi k odpadu. Zaročil se je meščanski učitelj in župan v Krškem dr. Tomaž Romih z gdč. Ano § m i d i n g e r. / Opozarjamo na shod voditeljev Marijinih družb, ki bo v sredo po Veliki noči, 18. aprila, v škofijski palači. Začetek ob pol devetih, da se bo vse končalo dopoldne. — Sirotinski odbori. Okrajna sodišča razpošiljajo obč. uradom dopise, v katerih jih pozivljejo, naj ustanove sirotinske odbore za obč varovance. Ti odbori naj bi nadzorovali varuhe in kuratorje ter naznanjali sodišču slučajne zlorabe ter poročali o razmerah varovancev, njih imetja itd. Posamezni obč. odborniki naj bi imeli nadzorstvo nedo-letnih sirot, oziroma varovancev v eni ali več vaseh. Sirotinski odbori naj bi po potrebi zborovali večkrat na leto ali vsaj enkrat. Ta odredba je sicer jako umestna, vprašanje je le, ali jo bode mogoče povsod izvršiti. Posel sirotinskih nadzornikov bi morali prevzeti možje, ki so dovolj izobraženi ter imajo tudi dobro voljo in čas za tako nadzorovanje. — Iredentje v besedi in podobi. Oblasti so v Trstu zaplenile italijansko razglednico, na kateri je bila naslikana Italija, ki sega globoko v Avstrijo. Naslikana je bila Italija tudi kot ženska, ki vabi prijazno k sebi Istrijo in Dalmacijo. — Šola v Mokronogu. Poroča se nam: Silno se jim je mudilo v Mokronogu z novo šolo ! Pritiskali so najbolj taki, ki ne vržejo niti vinarja davka v občin, blagajno. Kje bo ljudstvo denar uzelo, o tem niso razmišljali. Naenkrat je bil sklep gotov — in stavba se je jela dvigati! Žalostna resnica je, da nam v Mokronogu navadno vladajo ljudje, ki nimajo pri nas stalnega doma, so torej pri nas od danes do jutri. Ko se je prodajalo sodnijsko poslopje, kdo je bil najglasnejši ? Dva moža, ki jih ni več tukaj. Občina seve je bila tepena ! In možje so molčali pa kimali — v svojo škodo. Sedaj si pa oglejmo našo novo šolo ! To je zgradba, o kateri bi rekel neki naš trgovec „Poffelwerk". Na vseh krajih poka in se useda. Hodniki so tlakani, kakor v hlevu. Sobe so naravnost ustvarjene pokončati tudi najbolj zdravega učitelja; saj moraš upiti kakor jesihar, da te sploh otroci slišijo v šoli. Simetrija je na dvoriščni strani pri oknih popolnoma skažena. V kletili nastopi ob dežju voda 20 palcev visoko. Povabimo Vas. da se pridete s čolni vozit. Uhod v šolo je ne-pripraven, posebno ob dežju, in naposled še vodnjak! To je lepo! Poleg stranišča izkopljejo vodnjak! Silno globoko so morali kopati. Dobili so vodo, a voda je nerabna, otroci hodjjo po njo na »frengo". V šolskem vodnjaku je enkrat bela, drugič rumena, tret-ijč rdeča ali zelena. Res so kloake s cementom delane, pa s časom se vse okuži. Tako bo tudi naš uzorni šolski vodnjak. In vsa ta krasna stavba je stala beraških 60.000 kron. Kdo je pa odgovoren ? Krajni šolski svet ? Ne! Saj ga nihče ne posluša! Sploh je krajni šolski svet tako mehak, da vse lepo tiho pre- „ naša. Krajnega šolskega sveta člani, — saj nekateri — so hoteli šolo v gradu. Ne, se je reklo. No, pa nc! Sedaj se pa lahko nagle-date svojega dela! Toda to ni še vse! Mokronog se mora povzdigniti — zato naj se ustanovi petrazrednica! Kaj pravita na to krajni šolski svet in občinski odbor! Ne! Toda so višji gospodje in ti so rekli „da\ kmet ti pa plačaj! Kam bodo pa dejali peti razred, saj v novi šoli ni prostora? V staro šolo bodo šli! Poprej so klopi in table ven pometali, razbili in požgali, a sedaj pa zopet v staro šolo nove klopi in table! Pa čudno to, saj še za štirirazrednico nimajo učnih mo-čij! Mesto 6 učnih močij sedaj podučujejo 4. Poduk je zmešan in nekateri učitelji so preobloženi. Sedaj pa pridejo s petrazrednico! Sodbo prepuščamo javnosti! Vprašamo pa • Ali res nimajo gospodje nobenega srca za ubogega kmeta ? Ali ne vidite, kako hiti ljudstvo trumoma iz naših krajev v Ameriko ? Ali ne vidite, kake nezdrave razmere so v naših krajih? Ali ne bote nikoli upoštevali besed pametnih mož? Bodete slišali le take, kateri radi ukazujejo, ker sami nič ne plačujejo! Koliko časa bodo še vladale te razmere? — Dolgo časa se ne bomo pustili več na vrvici voditi. Danes je to prvi glas, odslej bomo neusmiljeno kritikovali javno — naj bo konec paševanja ! — Shod za dekanijo leskovško bode 17. t. m. v Št. Jerneju ob 10. uri. Že nska postrežba v kavarnah bo v Zagrebu z dnem 1. maja popolnoma prepovedana. — Pomagati se je hotela. Ivana Žlik, delavka iz Spodnje Šiške, ne živi s svojim, sedaj v Trstu bivajočim možem. Vlačila se je okolu in zaradi tega jo je policija neki večer aretovala. Ko se je imela obdolženka zaradi tega pred sodiščem zagovarjati ter jo je jet-niški paznik peljal v dvorano, vrgla je neki zaradi nje poklicani priči listek na tla, na katerem je bilo zapisano: »Recite, da delam". Tega priča ni mogla potrditi. Sodišče jo je zaradi poizkušenega napeljavanja h krivi iz-povedbi obsodilo na 6 tednov ječe. — Luko v Opatiji nameravajo vsled na-rastlega prometa razširiti. Stroški za to so proračunjeni na 200.000 K. — Razstavo v Milanu bodo skoro gotovo otvorili še lc 28. t. m. — Razsvetljavo divaške vilenice priredi tržaška podružnica »Slov. plan. društva" na velikonočni ponedeljek, dne 16. aprila t. I. Jama bode od 4.-7. ure popoldne odprta in sijajno razsvetljena. Ista je oddaljena 20 minut od postaje Divača. Vstopnina 1 krono; člani tržaške podružnice »Slov. plan. društva" plačajo proti izkaznici polovico. Odhod Iz Trsta do Divače zabavnim vlakom drž. železnice (postaja sv. Andrej) ob 2. uri 25 minut pop. — Planinci in prijatelji narave! Pohitite v mnogo-brojnem številu v ta bajni podzemeljski dom našega Krasa. Saj ta jama ne zaostaja po svoji lepoti in nebrojnih skupinah izrazovitih kapnikov za postojnsko. Nikdo naj ne zamudi te prelepe prilike. — Cesta Zatičina Krka. Iz zatiške okolice se nam piše: Dne 3. t. m. sem prišel po opravkih v Krško dolino in videl do 20 ljudi, ki so šli od župana. Poprašal sem moža, kaj so ugibali, in ta mi pravi: Menda je že osem let, ko so merili cesto mimo Muljave do Krke in pa skozi Sušico in Korupolje. Po daljših pogajanjih so se gospodje v Ljubljani odločili, da prelože dva klanca pri Muljavi in Gabrovčecu. To je sklenil tudi dež. zbor in cesar je potrdil zakon. Okr. cestni odbor je že 1. 1904 nabral potrebno svoto denarja, a cesta je ostala, kakor je bila. In danes je bil tu zopet neki g. inžener, vladni komisar iz Litije, okr. cestui načelnik in dva cenilca. Cenili so zemljišča in pri županu delali zapisnik. In čujte! Sedaj, ko bi se delo moralo že pričeti, trdijo nekateri gospodje, da ceste sploh ni treba preložiti. Le klanci naj se malo znižajo, saj je itak malo prometa na tej cesti. Človek bi se smejal tej modrosti, ko bi stvar ne bila tako resna. Sedaj torej, ko je denar nabran, naj se stvar opusti! In zakaj? Ker je premalo prometa! Gospod, ki je to trdil, gotovo še nikdar ni bil v tem kraju. Istina je, da je na okrajni cesti iz Krške doline do zatiškega kolodvora vsaj dvakrat toliko prometa, ko na deželni cesti od Krke do Grosuplja. In most čez potok pred Ga-brovčecem že razpada ter je od vseh strani podprt. Prva večja povodenj odnese most. Radovedni smo, kaj ukrenejo gospodje glede te ceste. — Prodaja nekaterih uradnih tiskovin v tobačnih trafikah. »Leta 1903 se je vpeljala v olajšavo davčnim zavezancem pri tukajšnjih trafikantih prodaja obrazcev za napovedi za osebno dohodnino in rentnino. Vsled pooblastila c. kr. finančnega minister-stva dovoli se tukajšnim trafikantom, da smejo odslej poleg teh obrazcev prodajati tudi še obrazce za izjave za odmero pridobnine, hišne in stanovalske izkaze, zaznamke prebivalcev hiš in naznanila o izplačanih službenih prejemkih in sicer tiskovine, obsegajoče celo polo po 4 vinarje in tiskovine, obsegajoče pol pole po 2 vinarja. Na to sc davkoplačevalci opi zarjajo". — Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem naznanja, da je določila nižieavstrijska trgovska in obrtniška zbornica kot špecijalni komite avstrijske razstave na mednarodni razstavi v Milanu v spo-raziiinijenju z »deželno zvezo za tujski promet na Nižjeavstrijskem« gospoda Alojzija Ghirettija, uradnika c. kr. finančnega ministrstva kot vodnika (cicerona) v pisarni tujskega prometa na avstrijskem oddelku milanske razstave. Imenovani funkcijonar, katerega bo spoznati po črno-rumenem traku, ima nalog, občinstvu biti na razpolago v pisarni ptujskega prometa, osobito pa dajati pojasnila o domovinskih pokrajinah in postajah za tujce. Njegova naloga je tudi namenu odgovarjajoča porazdelitev v pisarni razpoloženih prospektov, brošur, zemljevidov in drugih reklamnih tiskovin. Vsled želje nižjeavstrijske trgovske in obrtne zbornice se je poučilo gospoda A. Ghirettija, ki je zmožen laškega, francoskega, angleškega in nemškega jezika ter vsled tega za službovanje na razstavi vrlo sposoben, pri tajništvu najnatančnejše o njegovem bodočem službovanju in se mu naročilo v interesu tujskega prometa po avstrijskih deželah najobjektivnejše postopanje. Kolikor je bilo potrebno se ga je tudi seznanilo z razmerami tujskega prometa v avstrijskih kronovinah in z organizacijo posameznih deželnih zvez za pospeševanje tujskega prometa. Obenem naznanja deželna zveza, da bodo uradne ure njene pisarne na Miklošičevi cesti v hotelu »Lloyd« v drugi polovici meseca aprila od četrt na 4 do četrt na 5 popoldne. Sicer so uradne ure od 3—5 ure popoldne. — Proti zvišanju poštnine od 10 na 12 v ki je namerava uvesti poštna uprava pri pismih, je odobril gremij dunajskih trgovcev resolucijo, ki ugovarja nameravanemu zvišanju. — Požar v gozdu. Predvčerajšnjim popoldne je zgorelo nad Barkovljami kakih 10 tisoč štirjaških metrov občinskega gozda, in sicer je zgorelo 5000 borovcev. Ni znano, kako je nastal požar. — Zopet veletatovi. Predminolo noč so se ti še vedno neznani tržaški veletatovi zopet oglasili v mestni bolnišnici. Dejali smo, da so se oglasili, vendar jih pa nihče ni slišal, in videl. Ko sta v bolnišnici službujoča gasilca okolu pol tretje ure zjutraj, idoča po bolnišnici, da vidita je li vse v redu, prišla pred one vrata, skozi katere se pride v ono sobo, kjer je bila pred kakimi tremi meseci prevrtana in okradena blagajna, sta poskušala ta vrata odpreti. No, vrata so bila — odprta. Gasilca sta takoj vstopila v prvo sobo, iz iste sta šla v drugo, a iz tc poslednje v ono, kjer se nahaja blagajna. Te sobe se nahajajo v pritličju na desno, in sicer prav ob ulici della Pieta. Po zadnji tatvini je bolnišnična uprava kupila novo blagajno Wertheiin ter jo postavila poleg prejšnje, že prevrtane, ki stoji še vedno na svojem mestu. Nova blagajna stoji med prejšnjo in med pečjo, in sicer tako, da je od peči do nove blagajne komaj 25 cm prostora in ravno toliko med novo in staro blagajno. Vstopivša z lučjo v sobo, kjer sta blagajni, sta gasilca takoj zapazila, da se je nekdo trudil, da bi odprl novo blagajno. Ker niso mogli radi tesnobe vrtati blagajno na nobeni strani, so jo bili tatovi navrtali spredaj, in sicer so bili napravili tri luknje pri gorenji in tri pri srednji ključavnici. Začeli so bili vrtati tudi pri spodnji ključavnici, a v tem jih je najbrž zmotil kak šum, da so opustili delo. Vrtali so spredaj, ker — kakor že rečeno — je bilo na straneh premalo prostora za »tihi sveder«. Ako bi se jim bilo posrečilo zvrtati tri luknje še pri spodnji ključavnici, bi bili potem igraje odprli blagajno in delo bi se jim bilo jako-dobro splačalo, ker v blagajni je bilo 15.432 K in 17 v denarja. Gasilca sta takoj obvestila bolnišničnega upravitelja, ostalo osobje in policijo. Po natančnejši preiskavi se je pa kon-statovalo, da tatovi vendar niso odšli praznih rok. Iz dveh miznih predalov so bili pobrali nekaj denarja, in sicer iz enega 117 kron in 8 v, a iz druzega 36 kron, ki jih je bil dotični uradnik nabral za »Lego nazionale«. Včeraj opoludne je šla na lice mesta sodnijska komisija, namreč preiskovalni sodnik dr. Pollanz in višji komisar Pertot. — Na dopis g. Ivana Petriča, učitelja v Rudniku v »Slovenskem Narodu« z dne 17. marca odgovarjamo to-le: Ako vas sumničijo, kakor pravite, da ste vi poslali v »Narod« notico »župnik-abstinent«, ste najbrž krivi sami, ker st«1 dopis v Narodu št. 211, z dne 14. septembra 1901 po napadu na g. župnika Gregorja Šlibar sklenili sledeče: »Prihodnjič kaj več, gospod urednik, zdravi vaš prijatelj Rud-ničan Ivan Petrič.« V vašem dopisu pravite, da gospod župnik litijska nerazsodne ljudi zoper vas; pa povemo vam, da g. župnik sploh lc redkokdaj o vas kaj govori; možje branijo le sebe in g. župnika zoper zabavljanje. Da nas pa imenujete nerazsodne ljudi pa pokaže, da merite može po svoji razsodnosti. V zadevi Zvončka in Popotnika jc pa g. župnik storil le svojo dolžnost; to pričata podpisana Ivan Orne, krajni šolski predsednik in France Babšek, krajni šolski odbornik. V zadevi nove šole ste pa na dan komisijonelnega ogleda slišali odločno izjavo zoper novo stavbo od krog 38 odbornikov Rudniške in Dobrunjske občine z župani vred. V občinskih sejali se pa vpiše v zapisnik le samo sklep občinskih odbornikov, kateri sc običajno prebere in podpiše. Kako breme bi pa bilo za tako malo občino, novo šolo za 31.000 kron in še več zidati, mi davkoplačevalci razumemo, ako taki nc razumejo, ki davkov ne plačujejo, nc moremo pomagati. G. župnik ne potrebuje nikamor vlagati 1000 kron, ker ni imel namena mlekarce sodnijsko preganjati. Za krone sc ni nobena zglasila; svoje plačilo so sprejele, ker so na laži ostale. V Slovencu in Domoljubu pa ne stoji ničesar, da jc kdo župniku svetoval, da naj mlekarice pusti pri miru. Tam jc zapisano: »Gosp. župniku svetujemo, naj se nc zmeni za podle napade v »Narodu«, kajti dobro vemo, da jc dopisnik brez sramu. Vedeti jc namreč moral, da morejo svatje in drugi dokazati njegovo satansko laž. Zupan Ivan Babšek pa jc sporočil: Z ozirom na »Na- rodov« napad lažnjivemu dopisniku ne odgo-varujemo, dokler nam ne odkrije svojega imena. Z imenom na dan, potem govorimo resno besedo. Tako je sklenil soglasno občinski zastop v svoji seji dne 15. febr. t. 1.« Tudi tukaj ne stoji ničesar, da naj gosp. župnik pusti mlekarice pri miru. Gosp. učitelj vzemite še enkrat dotični dopis v roko ter ga dobro preštudirajte. Zavijanje ne pomaga nič. Ako bi bil dopisnik to laž preklical, ki jo je med svet razbobnal, bi bil naš dopis izostal, ker pa to ni storil, stno pa spoznali za svojo d o 1 ž n o s t, se za dobro ime gosp. župnika potegniti ter laž dokazati. Da se je gosp. župnik iz županove ohceti krog pol desete ure vrnil na svoj dom, smo pripravljeni pričati pod prisego. Od gosp. župnika smo pa pooblaščeni naznaniti to: Ako dopisnik dokaže hudobno laž, ki jo je med svet razbobnal, za resnico, da se je tisti vračal na doni zjutraj, ko so mlekarice šle v Ljubljano, in ne zvečer, dobi tudi on za nagrado 100 kron. In tako se je g. učitelj vaš t o b a k, ki ste ga župniku privoščili, tukaj razpršil ter z hrenom pomešan zopet k vam nazaj povrnil. — Rudnik, dne 27. marca 1906. — Ivan Babšek, župan. Janez Mlakar, Jakob Ahlin, Jože Babšek, Anton Boh, Franc Hribar, Franc Novak, svatje. Alojz Babnik, voznik. Ivan Črne, kr. šolski predsednik. Franc Babšek, kr. šol. odbornik. K sestanku voditeljev Marijinih družb se nam piše z dežele: Ali ne bi kazalo, ako bi ob ti priliki napravila katoliška kukvarna nekako razstavo Marijanske literature, da se imenovani voditelji morejo preskrbeti z vsem potrebnim, da ne bodo pri shodih v zadregi glede tvarine, — Novi državni most pri Ježici bo odprt splošnemu prometu v prvem tednu meseca aprila. Skupna teža novega mostu znaša 416.133 kg. — Ognjegasci, ki ne marajo častne svetinje. Ognjegasno društvo v Inomostu je sklenilo, da društveni člani ne sprejmejo častno svetinjo za 25-letno delovanje, ker morajo na prošnjah biti koleki za 1 krono. Tudi mnogo drugih ognicgasnih društev je protestiralo proti kolekovanju. — Ogenj. Dne 12. aprila ob 'M. ponoči je začelo goreti v Gaberji, žup. Blagovica pri posestniku Francetu Pestotniku. Zgoreli so mu skedenj, kozolec, krma, »mnogo omla-čene semenjske detelje, vozovi in drugo poljsko orodje. Škode je gotovo 2000 K. Zavarovan ni bil za to poslopje, dasiravno je za druga poslopja zavarovan. Kako je ogenj nastal, se ne ve; a po okolščinah soditi, jc to storila zlobna roka. Nevarnost je bila za celo vas velika, ker so poslopja tako blizu skupaj. Da ni bilo večje nesreče, se imamo zahvaliti Bogu in dobrim ljudem, ki so vstrajno delali, dokler niso ognja omejili le na te predmete. Vaščani so bili vsi preplašeni, spominjajoči se, kako jim je 1. maja 1. 1869 cela vas pogorela, izvzemši tega skednja, ki jc; nocoj pogorel. Takrat je samo enemu gospodarju pogorelo 13 goved in 30 ovac. Zažgal .ic takrat neki berač iz maščevanja. Nesposoben za vojaško službo, pa mora vendar služiti. Pod tem naslovom smo že 17. p. m. poročali, da je prišel v aktivno službo k tukajšnjemu domobranskemu polku neki Franc Troha, ki ima pohabljeno roko. Poizvedeli smo, da je imenovani radi našega poročila moral marsikatero preslišati. Priporočamo častnikom, naj bodo previdni! Tisti časi, ko so bile vojaške oblasti nedotakljive, so že davno proč! Naša stvar in stvar ljudskih zastopnikov je tudi kontrola nad postopanjem z vojaki. Da ima Troha res pohabljeno roko, to lahko potrdita župan in občinski urad domačega kraja. Pričakujemo, da zdravniki temeljito konstatirajo njegovo sposobnost za vojaško službo; če je nesposoben aH manj sposoben, zakaj se ga ne i z p u st i. Ali se bo res zopet moralo drugod zaropotati ? Štajerske novice. š Umivanje nog. Veliki četrtek je g. knezoškof Napotnik umival noge sledečim starčkom: Boštjan Če rče k, star 91 let; Martin Ribič (85); Valentin Biber (84); Miha Z c c h n e r (82); Franc Brandstiitter (80); Franc pl. S t o r ch i n f e 1 d (80); Jakob \V e i-dacher (80); Ivan Maček (78); Nikolaj Herzog (77); Franc Januš (76); Valentin Trunkl (74); Leopold Honigmann (70). Starost vseh teh starčkov znaša 957 let. š Promoviran je bil Ivan Tomažič, kn. šk. dvorni kaplan in tajnik na vseučilišču v Inomostu za doktorja teologije. š Planinski trg. Krasno pisanko je poslala slavna družba sv. Mohorja gospodarskemu bralnemu društvu na Planini — namreč : 92 zelo praktičnih knjih podučne, zabavne in nabožne vsebine. V imenu ljudstva izreka družbi iskreno zahvalo odbor ter ji želi, naj procvita in vspeva za blagor naroda. š Umrla je v Mariboru gospa Marija Škof, soproga nadzornika postaje. — V Celju je umrla graščakinja Ana Stub-e c k e r. š Meso se je zelo podražilo v Ljutomeru. Pravijo, da jc še dražje ko na Dunaju. š Izkopani trupli. V Cazanjovcih pri Ljutomeru je pred 6 leti nagloma umrl otrok posestniku Verbnjaku; pred 2 meseccma pa zopet eden. Ker ljudstvo govori, da sta otroka umrla, ker ju je oče pretepal, so trupli obeh otrok izkopali. š Zaprli so dninarja V ogr in ca v Ljutomeru radi nenravnosti iu krvosramnosti. š Smrtni padec. Pripravnik Alojzij B5r-ner je, bivajoč doma v Vuzenici na počitnicah, obiskal tudi ondotni grad. Pri tem pa je pade! v 30 m. globok prepad in je drugi dan, t. j. 12. t. m., zjutraj vsled poškodb umrl. š Koncert, ki ga je hotela prirediti v Celju primadona slovenske opere v Ljubljani, ga Maruša Skalo v a, je preložen na nedeljo, dne 20. maja. Tudi koncert v Mariboru, ki bi se bil imel vršiti v ponedeljek, je preložen na soboto 19. maja. KoroJke novice. k Dve osebi sta zgoreli v vasi Zwei-nitz, okraj Sv. Hema. V koči Janeza Mayerja je nastal ogenj. 771etni gospodar se je rešil z veliko težavo in s težkimi opeklinami. Zgoreli pa sta 461etna njegova žena in 151etna hči. k Občinske volitve v Celovcu se bodo vršile 25., 27. in 30. t. m. k ,,Karntner Wochenblatt" ima novega urednika od 1. marca sem. Do tedaj je bil podpisan neki Franc Rajakovič, Ljubljančan, ki je boljše znal slovensko kakor nemško. Kaj je bilo povod, da so tega urednika odpravili, nam ni znano. Najbrž Rajako-viču ni niti oni „štram" nastop proti slovenskim gostom v nekem javnem lokalu več pomagal, morali so dobiti bolj „štram" človeka. Malo čudno je seveda tudi bilo, da vse-nemški list urejuje Slovenec, ozir. Hrvat. Ali pa Vsenemci med seboj niso imeli za to zmožnega človeka! Književnost in umetnost. * Razpis častne nagrade. Slovenska pevska društva potrebujejo novih, krepkih slovenskih zborov. Da „Zveza slovenskih pevskih društev" po svoji možnosti pospeši produkcijo takih slovenskih zborov razpisuje upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani dve častni nagradi po 60 in 40 kron za dva nova, dobra, slovenska, izvirna, še ne objavljena moška zbora koncertne vrednosti z ne prevelikimi težko-čami brez vsakršnega instrumentalnega sprem-ljevanja, tako, da bi ju pretežna večina v „Zvezi" stoječih pevskih društev dostojno izvajati mogla. Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisano nagrado, naj se pošiljajo upravnemu odboru „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri brez skladateljevega imena najkasneje do 1. septembra 1906. Ime skladateljevo naj bo zapisano le v zaprtem, skladbi priloženem pismu, na čigar kuvertu je isti od skladatelja izbrani moto zapisan. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury slovenskih glasbenih strokovnjakov. Da se osigura absolutna ne-pristranost presojevalcev in odstrani vsak možni predsodek ali eventuvalni vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se želi, da gospodje skladatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur. * Fogazzarov roman »II Santo« (glej oceno v zadnji števliki Kat. Obzornika) je kongregacija indeksa obsodila. S tem je katoličanom prepovedano čitati jo. Ljubljanske novice. lj Red velikonočne procesije v stolnici je tale: 1. Rdeče bandero vstajenja, za njim možki. 2. Belo bandero N. lj. gospe, za njim ženstvo s prižganimi svečami. 3. Vojaška godba. 4. Zastopi: a) mestni magistrat in odbor ; b) trgovska zbornica; c) poštni uradniki, finančni, srednje šole, sodni i. dr.'č) deželni odbor. 5. Frančiškani, duhovščina in knezoškof z Najsvetejšim. 6. C. kr. deželna vlada. Ij V Rim sta odpotovala bogoslovni profesor g. dr. J. Gruden in gimnazijski profesor g. dr. A. L e v i č n i k. Povrneta se po velikonočnih praznikih. I j Letošnji novomašniki iz III. leta so sledeči gg.: Govekar Franc, Kepic Janez, Markcš Alojz, Opeka Janez, R i h a r Janez, S e 1 a n Matija. lj Občinske volitve v Ljubljani. Kakor čujeino se je kandidat Vodmačanovgos g' Lampert, odpovedal. lj Minimax. Včeraj se je na dvorišču nove brambovske vojašnice vršila gasilna po-skušnja z „Minimax om". Udeležili so se je dež. glavar pl. D e t e 1 a , dež. odbornika grof Barbo in Grasselli, načelniki dež. uradov in več častnikov tukajšnjega bram-bovskega polka. Poskušnja je bila povsem povoljna in dež. odbor morda nabavi za dež. poslopja to gasilno orodje. lj Na glavnem poštnem poslopju odstranjujejo vse figuralne okraske ker so vsled potresov postali za promet nevarni. li Konkurenčna dela za zgradbo II. drž. gimnazije so razpisana in je oferte predložiti do 19. t. m. kranjskemu dež. šolskemu svetu. lj Neznosni prah na Tržaški cesti. S Tržaške ceste sc nam piše: Po vsakem dežju ic na Tržaški cesti vsled živahnega prometa veliko blato in potem neznosen prah. Na tisoče delavcev iz bližnje c. kr. tobačne tovarne mora po ti prašni zdravju škodljivi ccsti lupiti- Skrajni čas bi že bil. da se ta cesta od Streharja pa do mitnice iz zdravstvenih ozirov primerno tlakuje, ker ic to tukaj bolj potrebno, kot kje drugod. To bi se UitlO ICIII iučjt. l/j\ iolli, Ui .»l... škov morala poravnati tovarna. Ako skoraj dobimo na Tržaški cesti pravega občinskega svetnika iz naše srede, se bo to kmalu zgodilo. lj Veselica za nagrobni spomenik. Piše se nam: Odbor za Martina Malenška nagrobni spomenik je razpravljal v svoji drugi seji dne 5. aprila 1906 o prostoru za grob pokojnega župnika na novem pokopališču pri sv. Križu in o veselici, ki jo prirede v prid zgornjemu smotru koncem meseca majnika ali začetkom junija t. 1. narodne dame šentpeterske župnije z veleblagorodno gospo županjo Milico Hribarjevo na čelu. lj Posredovalnica za službe zadruge gostilničarjev, kavarnarjev itd. je posredovala meseca sušca v 42 slučajih. Iskali so službo: 2 plačilna markerja, 1 podmarker, 1 natakar, 4 blagajničarke, 1 podkuharica, 6 natakaric na račun, 3 slugi za kavarno, 2 kuharja za kavarno, 6 kuharic, 4 sobarice, 3 podnatakarice, 5 služkinj in 4 pomagalke. Dobili so službo: 2 markerja, 1 natakar. 2 natakarici za kavarno, 3 natakarice na račun, 2 natakarici za ven, 2 kuharici, 1 podkuharica, 2 slugi za kavarno, 2 slugi za restavracijo, 1 sobarica, 3 služkinje, 1 kuhar za kavarno, 1 pomivalka. Oni, ki iščejo službe, se opozarjajo, da posredovalnica brezplačno posreduje: Gradišče štev. 7, 1. nadstropje. Ij Socialni demokratje prirede 15. t. m. ob pol 10. uri dopoldne na vrtu restavracije „pri levu" ljudski shod z dnevnim redom : Deželnozborska obstrukcija in delavstvo. Telefonska in brzojavna poročila. ITALIJANI PROTI GAUTSCHU. T r i d e n t, 13. aprila. Na shodu volilcev je poslanec Silli ostro napadal Gautscha, da jc prikrajšal Italijane pri volilni reformi na korist južnih Slovanov. REKLAMACIJA PROTI MESTNIM VOLITVAM V TRSTU. Trst, 13. aprila. Dr. Mih. Depangher je vložil reklamacijo proti mestnim volitvam in navaja, da se ni sestavilo novih list in da se ni odprl rok za reklamacije proti tem novim listam. Reklamacija je obrnjena proti namest-ništvu, ki je razpisalo volitve na podlagi starih volilnih list. CESAR V PRAGI. Praga, 13. aprila. Mestno zastopstvo je storilo korake, da povabi cesarja, naj se na svojem potu v Liberce ustavi tudi v Pragi. VOLILNA REFORMA. Dunaj, 13. aprila. »Fremdenblatt« izjavlja, da nekateri listi nalašč tendenčno poročajo, da je nova volilna reforma le delo vlade, kar pa ni res. STAVKA POSTILJONOV. Dunaj, 13. aprila. Danes so skoro pričeli stavkati vsi tukajšnji postiljoni ter zahtevajo, da zopet prično deliti izvršitev nekterih svojih zahtev posebno za povišanje. Postiljoni niso nastavljenci erarja, ainpak dednega poštarja viteza Uhla. S tem, da se je pritegnilo k delu vse nočno osobje, se je za danes upliv stavke nekoliko omejil in se posrečilo, da so poštni vozovi še odpeljali ter se je ekspedicija izvršila. Vsak voz spremlja en orožnik. Posebno se stavka pozna pri paketih, pri pismeni pošti manj. NESREČA PRI IZDELOVANJU TORPEDOV. Reka, 13. aprila. Dva delavca sta se ponesrečila v VVhitcheadovi tovarni za torpede. TRŽAŠKI MORNARJI ZA HAMBURG. Trst, 13. aprila. Ker se je v Hamburgu pričela stavka mornarjev, so zastopniki hatn-burških parobroduih družb najeli 100 tukajšnjih mornarjev in jih odposlali v Hamburg. OBSOJENI PROFESOR. Dunaj, 13. aprila. Radi nenravnosti obsojeni proiesor Beer je danes nastopil svojo trimesečno kazen. STAVKA V PLZNU. P I z n , 13. aprila. Stavka delavcev v akcijski pivarni je prenehala. ZAHVALA NEMŠKEGA CESARJA. B c r o I i n, 13. aprila. Nemški cesar je podelil avstrijskemu poslaniku VVelsersheimbu veliki križ reda rdečega orla ter se je Golu-chovskemu pismeno zahvalil za neomejeno podpiranje nemških delegatov v Algccirasu. Nemški cesar izjavlja, da bo Nemčija v enakem slučaju storila Avstriji enako uslugo. DINAMIT V CERKVI. Lens, 13. aprila. Sinoči je v cerkvi v Montigriy eksplodirala dinamitna potrona, ki pa ni napravila materijelne škode. IZBRUH VEZUVA. Napolj, 13. aprila. Pepelnati dež je popolnoma prenehal. Vreme ie prekrasno. Prebivalstvo je nekoliko pomirjeno. Kraljeva dvojica nadaljuje z ogledovanjem po katastrofi prizadetih krajev iu z obiski bolnišnic. Berolin, 13. aprila. »Neueste Nach-richten« povdarja, da nista Nemčija iu cesar Viljem povodom katastrofe Vezuva izrazila nikakega sožalja, ter pravi, da ima to vedenje vzrok v vedenju Italije na konferenci v Algccirasu. List pravi nadalje, da je povsem naravno. da se Nemčija ne briga za Italijo in da je Francija odposlala tja svoje ladje. GORKI V AMERIKI. London, 13. aprila. Iz Nev Jorka poročajo: Komaj je došel sem Maksim Gorkij, je že postal popularen. Časnikarjem je rekel, da je njegova misija, pridobiti ruskemu narodu simpatije Američanov, (iorkl ne zna angleško, tolmači mu njegova prijateljica igralka Andrejeva. Poročevalcem, ki so prišli inter-vevat Gorkija, je rekla, da upa, da bo novi ■inrstvi) svobodne Amerike podpiralo Gor-kijevo podjetje. O \Vitteju je rekel Gorkij, da je iiemormalen. Mnoge najuglednejše rodbine vabijo Uorkega k sebi na kosilo. Na vprašanje more li ruska revolucija zmagati brez orožja, je Gorkij smeje se odgovoril: »Vi bi morali vedeti za vzgled ki vam ga daje vaša zgodovina.« N e w J o r k, 13. aprila. V govoru, ki ga je imel Gorkij ob priliki svojega dohoda, je-rekel, da bo carjevo vladanje kmalu končala krvava revolucija. Nato se bo Rusija pretvorila v federativno republiko, po vzgledu se-veroameriške Unije, a v socialistiškem smislu. PREISKAVA PROTI GEN. STESELJU. Peterburg, 13. aprila. List »Slovo« poroča, da je general Eock ugodno izjavil za obtoženca. Ali množica neugodnih izpovedb je baje ogromna. Prišlo je baje na dan, da je general Smirnov nameraval Steselja aretovati in da je bil že pripravljen križar, ki naj bi ga odvel v Cifu. Čakali so le na trenotek, da se Steselj izjavi za kapitulacijo. Poslednji je pa previdno molčal, dal po vrsti izprazujevati forte. in tako je moralo priti do kapitulacije. Peterburg, 13. aprila. Preiskava proti generalu Steselju je dognala, da so bila uradna poročila o obupnem položaju v Port Arturju neopravičena in da je bilo v trdnjavi še veliko municije. Zahvala. Za premnoge odkritosrčne dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Alojzija Kosa, restavraterja pri „Levu" izrekamo vsem prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno \) se zahvaljujemo slav. veteranskemu koru, „Društveni godbi", pevskemu društvu ^Ljubljana", ljubljanskemu „Soki>lu", zadrugi gostilničarjev ter pokojnikovim prijateljem od vojaške godbe c. kr pešpolka št. 27. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnih vencev s prošnjo, da ohranijo prerano umrlega pokojnika v blagem spominu. Ljubljana, II. aprila 1906. B a o e a o o m Dr. L. Farber i 0 0 štabni zdravnik v Gorici, (J zapisoval je vselej z naj- (5 boljšimuspehomosebam, • katere so že dlje bolehale P 2371 na živcih ll 2 [J] 0 vino o rt. G. Piccolija, dvornega založnika • W Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Q Dunajska cesta. [J] Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja rti naročila z obratno pošto izvršujejo >OOQO €3€3«€3-PO€3€3"0-E3"P€30 Izurjena kuharica išče službe. Najrajše v župnišču, nastopi lahko takoj. Več pove upravništvo „Slovenca". 792 4 mm EiCoaraj m 11 di Prodajalna Kat. tiskovnega društva (prej H. Ničman) sto 10-1 v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča iz svoje bogate zaloge raznovrstnih podob in devocljonalij za pobožnost prve spovedi in za slovesnost prvega sv. obhajila razne spominske podobice n. pr.: Za prvo spoved: navadne oblike 100 komadov po K 2—, 2-40, 4 — itd.; večje oblike (10x15 cm itd.) 100 komadov K 120, 5—, 7 — itd. Za prvo sv. obhajilo: navadne oblike 100 komadov po K 2 —, 2'40, 3'—, 4--, 4'40; večje oblike raznih pedstav v velikosti 10X14 cm 100 komadov.......K 51— 11X16 „ „ .........., 7 — 14X22 „ .............10 - 19X28 „ „ .......... 20 - 22X30 „ „ „ ......... 30- 32X44 „ „ .......... 40"— MM Vsako naročilo se izvrši točno, mm pš) m ii pa m M 1 m __„__Jj psgisjS isisagJii Eizsiafl ei^isipsiiip^isip^isif ^/Kial^^iai^-^JBilai^-tgJL p ca to (*> P (J > O J3 tj — >N V in < Im ce ca o C a> > O 53 % «a '3* M C Stf .2 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o-ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci «o izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniške?* društva na Duiuiju. lVIpplinger-strasse 25. 720 39-5 Preprodajalci popusti » ,Andropogon" (lznajditelj P. Herr-mann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 51 odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. i/flJO PetrIČIČ-ll. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy, Anton Kane in Ernst Sark v LJubljani, 1*1. Rant v Kranju, in lekarna ,.Pri angelju" v Novem mestu. mi m sc M" a znanil o, Svojim cenjenim odjemalcem mila uljudno naznanjam, da sem vsled podraženja surovin prisiljen dvigniti ceno vsem vrstam mila za 3 krone od 100 kg. 813 3_t Ljubljana, 12. aprila 1906. Pavel Seemann. 1164 61—44 Same 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA » ji