List 36.
Zbudi se lanoreja austrianska!
Pridelovanje in obdelovanje lanu in konopelj v našim cesarstvu tako zlo peša, da že davnej zvedeni možje na ves glas kličejo: „zbudi se lanoreja au-strianska, scer bo Angleška dežela s svojim platnenim blag a m domače bolnike po-pol nama zaterla. Krepak glas je povzdignil o ti zadevi tudi letos 2. rožnika v obertnijski Dunajski družbi slavnoznani g. Jakob Reuter, varh c. k. umetnijske shranilnice *), ki zasluži, da se razlega krog in krog po vsih deželah , in če ravno ni pričakovati, da bi se kmalo in povsod zgodilo, kar g. Heuter za povzdigo lanoreje v našim cesarstvu za potrebno spozna, ne bojo vunder njegove besede le glas vpijočiga v pušavi ostale — tu in tam bo seme njegoviga opomina prihodnosti dobriga sadii saj koliko toliko rodilo.
Da pridelovanje lanu in izdelovanje platna je tudi na Krajnskim v primeri nekdanjim časam zlo opešalo, je sploh znano. Koliko se je nekdaj iz Loške okolice na Gorenskim platna čez morje vsako leto prodalo — koliko pa se ga sedaj proda? Nekdaj je cvetela kupčija s platnam v Loki in Loški okolici — šlo je blaga na kupe v ptuje dežele, in kupčija ž njim je več kupčevavcem lep dobiček donašala.
*) >Vortrag iiber Lein en-Industrie in Oester-reich«. Gehalten in der Monats- Versammlung des n. o. Gewerb - Vereins am 2. Juni 1851 vom Herrn Jakob Reuter. k. k. Rath umi Custos des k. k. technischen Cabinetes.   Wien 1851.
Vzroki, da kupčija z domačim platnam in platnenim blagam sedaj že več let peša, so scer mnogo-verstni; vunder se dajo vsi v dvojnim zapopasti: v našim cesarstvu hodi lanoreja rakovo pot, v druzih deželah, zlasti na Angleškim, pa napreduje krepko od leta do leta; tako je šla ta reč tam gori, pri nas pa doli. In še bolj nas bojo Angleži (Englendarji) prehiteli, če se ne bomo marljivo ganili. Že se po mnogih deželah, zlasti pa na Dunaji, družbe pripravljajo, svet g. Reuterja izpeljati. Po tem predgovoru bomo povedali svojim bravcam kmetijskiga, ob ertnij skiga in kupčijskiga stanu, pa tudi domoljubam sploh; kaj da bi se dalo za povzdigo lanoreje in domačiga predi v a storiti. Poslužili se bomo v tem tistiga oklica, ki ga je spodnje-austriansko obertnijsko družtvo in pa Dunajska družba <*) v ta namen razglasila.
L?Reja lanu in konopelj kakor predivo in platno Lvp ^rLQ clolj časa v Austrii rakovo pot; sedaj pa nar veči nevarnost žuga kmetovavcam, fabrikantam in kup-čevavcam, da bojo mahoma Angleži naše dežele s platnam nasuli, ker pri njih se suče že 4 milione vretenc na mašinah, ki prejo sučejo , na vsim Austrian-skim z Nemškim vred pa se suče le 75 do 80,000 predivnih vretenc.
5?Ta potreba, austriansko lanorejo in pridelovanje predi va povzdigniti, je pa tolikanj veči, ker Angleška dežela ima, zraven svojih milionov prejnih vretenc, za pridelovanje lanu in za pripravljanje dobre preje toliko dobrih naprav, kakor da bi hotlo pavolj-natimu blagu slovo dati in le platneno delati".
5)Pomoček za povzdigo domačiga lanu in prediva je pa le v tem iskati, da se toliko in tako dobre preje doma pridela, da ni treba domačimfabrikam ptuje robe iskati".
„Da se dobra preja izdela, ne pomagajo samo umetne predivnice , kterih je na Austrianskim že dovelj znanih, ampak to je pred vsim potreba, da se dober lan seje, in da se zna lan dobro goditi (Vosten) in treti, kar se pa na Austrianskim ne stori".
^Pravo goden je in trenje je tedaj podlaga za povzdigo domačiga blaga".
.?Da se pa to zgodi, kaj je potreba storiti?" ^Pogledati je treba v druge dežele, kjer se veliko aobriga prediva pridela, sosebno na Bel g i o, Angleško,   Ameriko in tudi na nektere  dežele Nem-škiga, kako tam delajo".
55V teh deželah je ta reč vsa drugač, kakor pri nas, kjer kmet sam lan seje, puli, godi, tare —-in po tem predivo proda. Naši kmetje tedaj pridelujejo lan in izdelujejo predivo sami".
jjV ptujih deželah pa kmetje samo lan seje j o, in ga še na njivi stoječi ga prodajo takim,   ki  se
*)    Aufruf der  Laudwirthschaft-Gesellschaft  und  des  nied. osterr. Gewerbvereines in Wien«.
182
samo z god en jem in trenjem pečajo, kterih opravilo je tedaj edino to:  iz lami predivo napravljati".
,,Tako bo ti kupcevavci sredina med kmeta m in med predivskimi fabrikami, — pri nas pa teh srednikov ni".
55Tak izdelovavec prediva se v imenovanih deželah s kmetam zastopi: kakošno seme naj vseje, kako naj njivo za setev pripravi, kako naj lan na njivi gle-sta, in kdaj naj ga populi, — on kupi lan ali konopljo, ko še na njivi stoji in ga prevzame od njega; gode nje in trenje je po tem njegova skerb".
„Kaj nek to pomaga za p ob olj sanje domačiga prediva?  in  kakošen  dobiček izvira  iz tega  za
kmeta ?"
^Dobiček je tale: Kmet zamore pri taki napravi veliko lami in konopelj, kot kupčijsko blago, vsejati, brez da bi mu treba bilo skerbeti, kako in kdaj ga bo domu spravil, godil in terl, — za vse napake in nesreče, ki se zamorejo pri godenju in trenju primeriti, mu ni treba mar biti, prodaja lanu ali konopelj na njivi mu gotov denar prinese".
„Ta kupec lami pa si bo sam prizadeval, da bo lan lepo godil in terl in lepo predivo napravljal, ktero bo lože spečal, kakor slabo".
55Tako se bo dobilo lepši predivo".
wDa se pa to tako rekoč novo rokodelstvo po Austrianskim osnuje, je treba, da se družbe napravijo, ktere po vsih deželah Austrianskiga, ki so za setev lami pripravne, take ljudi na noge spravijo, ki se bojo s tem rokodelstvam umno pečali, in ktere znamo po njih opravilu prediva rje in konop-ninarje (Lein- und Hanf-Zurichter^) imenovati".
Dunajska družba bo nar poprej god i vn i ca in pajštvo po belgiški in angleški podobi napravn v izgled drugim enakim napravam.
Vsak deležnik te družbe plača za 1 delnico (ak-cio} 500gold., vzame pa tacih delnic, kolikor jih hoče; po znesku, s kterim se je vdeležil, je deležnik tudi dobička. Dosihmal je ta družba že 23,000 gold. skup spravila.
Želeti bi bilo, da bi se obertniki, fabrikanti in sploh bogati možje te nove naprave prav pridno vdele-žili, da se tako domače blago poboljša, kmetam in ro-kodelcam zaslužek pa naklone.