ijr— ERI$KA DOMOVI IMA iVVi SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND S, 0.. TUESDAY MORNING. NOVEMBER 29, 1949 LETO LI.-VOL. U. VESTI IZ SLOVEMIJE 7»n1pnili stanovanja Niognvo' ||0^ ^ zaplenili stanovanje. Njegovo ženo z otroci so spodili na deželo. V RALMETOVESl gradu na Igu, kjer so veliki titovski zapori, je tudi tovarna za izdelovanje elektromotorjev. POROČALI SMO ŽE o divjem izsekavanju slovenskih gozdov. Titovo komunistično gospodarstvo doma je, kakor znano, Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo1 za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Bar- na robu pripada. Da lahko dobi ret* Ave. Cleveland, Ohio. Na iz zahodnih “kapitalističnih” držav kak stroj za svojo petletko, Tito izvaža vse, kar more. Takoi tudi les. Pri tem se ne ozira na neprecenljivo škodo, ki jo povzroča lastni deželi. Kakor za meso, žito in ostalo, je titova komunistična oblast magal vsaj enemu. predpisala kmetom dajatve tudi v lesu. Tako se nekateri kmetje morali oddati po 500, 600 in celo 700 kub. m. lesa. Za les doma so pa določene zelo nizke cene/ tako, da kmetje, ki imajo svoje gozdove malo bolj oddaljene od cest, za les ne dobe skoro nič, ker požro ves izkupiček za les, stroški za sekanje, prevoz in prometni davek. Zgodilo se je celo to, da je kmet dobil obračun za izročeni les in je ugotovil, da je dobil za les manj, kakor so 1925, po predaji lesa zato komunistom še nekaj plačati v gotovini. DELAVEC SUŽENJ komunističnega režima. Strogost, ki jo izvajajo komunisti nad delavstvom na Jesenicah, je vedno večja. Delavci ne smejo ostajati doma, četudi imajo za to tehtne razloge. Vsak izostanek z dela dovršil trgovsko akademijo, z Veronika Dičeko, roj. šivilja, gospodinja, Vladimir Bijelič, roj. 1910 v Kragujevcu, šofer z ženo Albino roj. Dičeko, Jože Dimnik, roj. 1888 v Jaršah pri Ljubljani, kmet, z ženo, Lovro Dolar, roj. 1906, tesar, s ženo ter 3inovi: 15, 14, 11, 18 ter hčerami: 9, 6 in 1 leto, Alojzij Dolinar, roj. 1913 v Zagorju ob Savi, frizer, pa sprejme vsako delo, ter njegov brat Milan Dolinar, roj. 1923 v Zagorju ob Savi, trgovski pomo-sprej me‘ Vsako delo, Jožef Dovjak, roj. 1910 v Ljubljani, čevljar, z ženo, Gustav Drimerl, roj. 1912 v Toplicah pri Zagorju, ključavničar in steklar, z ženo in hčerko 16 let, Vladimir Drobež, roj. 1913 v Trstu, aktivni oficir in uradnik, namreč smatrajo za sabotažo. In delavca, ki izostane od dela, ne zadene samo politična kazen, ampak tudi denarna. CLOUOY Vremenski prerok pravi: (nič m ne ve brez ciganke) Tri na dan Deloma oblačno in godkeje danes; nobene spremembe nocoj in tudi jutri ne. Toplomer škof in duhovniki pregnani okrog 50 Stopinj. jj, SVojih stanovanj — Kri- ži morajo iz šol na Kitajskem. Hong Kong, — Kitajski komunisti so zavzeli škofijsko katedralo in škifijsko palačo škofije Loyang v provinci Honan. Škof Assuerus Bassi in trije duhovniki, ki so delali in stanovali z njim, so sp morali preseliti v katoliško bolnišnico v istem mestu. V tej bolnišnici so redovnice, ki jo vodijo, morale odložiti edovniško obleko, da so smele tam ostati. Poprej enkrat je bil škof aretiran pred oltarjem med sv. mašo in je moral takoj zapustiti meftto. Zaprt je bil če je kaj na tem, ali če ni, Aleš i 0aem dni. V Nankingu so komu-Bebler, pomožni jugo. tujezem-[njstične oblasti ukazale, da se ski minister, je rekel, “da če se morajo odstraniti vsi križi iz šol-kaj takega primeri, da je gotov, | a^ih sob katoliške zasebne šole. da zapadne sile ne bodo pustile Nove takse so v celi komunisti-Tituša na cedilu.” O, ja! Kaj čni Kitajski za katoliške cerkve, Zdaj kroži spet ena nova! Da bodo namreč kominformovci enkrat med božičem in veliko nočjo strli Tituša. Najprej bo revolta (kakor takrat na Ižanskem) in potem bodo vdrli notri Madžari, Ramunci in drugi (Nace, pa še ti eno povej). • ♦ • Da bodo, pravijo, vse tako uredili, da ne bo padla niti senca krivde na Moskvo. (Pa ko že vsi vemo, kdo to komandira). ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo po- Direktno iz borate STEPHEN M. YOUNG Congnzunan-at-Large of Oblo šah Washington. — Mladi iranski šah je na enomesečnem obisku v naši deželi. Ko je izstopil iz Jejo preko Rocky Mountains v in je pri volilnih demonstracijah predsednikovega! zrakoplova Independence na washingtonskem aerodromu, ga je pozdravila množica okoli 200,000 ljudi. Takoj je izjavil, da se bo boril in delal za mir na prednjem vzhodu skupno z Združenimi Državami. V mestni zbornici so mu svečano izročili ključe mesta Washington. Kaj je resničen povod njegovega obiska ni bilo nikjer povedano. Vsekako je to prvič v zgodovini, da iranski državni pogla- Viharji in povodenj na severo-zapadu 15 smrtnih Žrtev — Voda preliva ceste, vasi in mesta. Seattle. Izredno stanje in preki sod Boj za Posaarjo med med volitvami v Kolumbiji Bogota, Kolumbija. — Državne volitve parlamenta so se izvršile v miru. Volili so samo pristaši vladne konservativne Severno zapadnl'stanke. Liberalci in opozicija so kraji Amerike imajo vihar injsklehili, da se volitev ne udele-povodenj. Viharni vetrovi bi- že, ker je bil volilni boj prekrut Montano, North Dakoto, Utah,Iv času volilnih priprav bilo v South Dakota in Wyoming. Zim-j političnih pobojih ubitih preko ski viharji z deževnimi zalivi in tisoč ljudi. Neposredno pred vo- snegom so tudi v British po-lumbiji in Oregonu. Najbolj pa je trpela država Washington. Na stotine družin so morali evakuirati iz njihovih domov, ker je reka Skagit prestopila bregove in poplavila vseh'pet mest v litvami je bil ubit tudi brat voditelja liberalne skupine Vincenc Nemci in Francozi Posaarje postane posebni dan z a p a d n c evropske Zveze — Nemčija vstopi v skupno upravo Porurja. Bohn, Nemčija. — Predsednik zapadno nemške vlade jejobletnice »jene smrti, dal svoje soglasje, da istočasno z A zahvali— Razne drobne novice Iz Clevelanda in te okolice Prva obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Jančigar v spomin prve Nemčijo vstopi v zapadno-ev-rop3ko zvezo tudi Saarsko področje kot posebna pokrajina. Predsednik vsekako povdarja, Echadia, radi smrti katerega je d® smatra, da s tem nikakor ni imela Kolumbija divji upor lansko leto. Med volitami je bila cela država v izjemnem stanju in preki sod je bil proglašen. dolini Skagit. Ob vseh rekah hi- Hnmensky je ve. V Mount Vernon so vendar jUlKHlOViUl Z S direktorja var obišče Združene Države. Go-j ljudje vse znosili v nadstopjaL.l-j** tovo so bogati petrolejski vrelci,! ker se boje, da bp voda zeliki jih ima njegova država, povodji® Pritličja. V Hamiltonu so velikega zanimanja za njegovo evakuirali kakih 260 oseb. čre-bivanje. Prvo noč je preživeljda 45 goved je obtičala v vodi Za ravnatelja bolnišnic cleve-'nanji minister Schuman hitel v landske škofije je imenovan j deželo na shode, da tam pojasni Rev. John Humensky, župnik pri francoskemu narodu, da odloči-šah v Blair House, ki je začasno1'*11 jo ne morejo rešiti, izgubilo gv. Antonu in Sv. Brigiti. Ško-jtev, da vstopi Saarsko področje ___L.*_IIZ s _____I. . 1 II_ m___ loo 10 onflam IzAtl i ValrntnKn A!i • l 11 «v • /"11 !La4 nAnok«. _______- prebivališče predsednika Tru- se je sedem konj. Nekatere ce- mana, kasneje pa se je preselil ste so preplavljene. Mesta Ly- v Prospect House, ki jo je vlada začasno najela, da bi tam sprejemala visoke obiske. Volitve man, Concrete, Rockport in Marblemount je povodenj popolnoma odtrgala od okolice. Nekaj vasi je voda preplavila. V fija ima i sedem bolnišnic: Cha-jkot posebna edinica v zapadno-gt. evropsko zvezo še ne pomeni, da ženo in hčerko 5 let ter sinom 2 leti, Maks Eršte, roj. 1904 v Trebnjem, special mehanik ekspl. motorjev, ekspert za šivalne in pisalne stroje, mojster za parketno izdelavo, Evgen Favetti roj. 1906 v Skriljah, kmetovalec, trgovska akademija, z ženo in sinovoma 14 in 11 let ter hčerko 4 leta, Tekma med demokrati, ki bra- viharju in P°Plavi i« dosiej na-nijo predsednikov Fair Deal ®° 8mrt 15 oseb. program in republikanci, ki ta j program napadajo kot statizem, ^Qyi Ne kratski program zmagal r.„ _ „ natorskih volitvah v New Yor-1 je zopet poskrbel za zbirko lepih ku, ampak so tudi demokratske pesmi. Za letošnji advent je zmage v važnih drugih središčih razmnožil Matija Tomčevo “Ad-pokazale, da ljudstvo odobrava vehtno mašo,” Travnovo “Vi-demokratsko delo. 'Pri nado- oblaki Ga rosite,” Hribarjevi mestnih volitvah za poslansko “Kedaj Zveličar prišel boš” in zbornico v Brooklynu in San “O pridi skoraj,” Puševo “Vao Francisco sta zmagala demo-zemljo tema krije,” Hribarjevi kratska kandidata, še nikoli ni “še predno zore zlati čas” in bil demokrat izvoljen v petem “čuj iz višav,” Vodopičevo "Po-distriktu v Galiforniji. Sedaj slan z nebes je angel,” in dode-pa je kandidat John F. Shelley jal staro božično “Cesarja rim-zmagal nad dvema nasprotniko- skega.” P. Odilove zbirke so že ma. V petem distriktu v New postale znane in priljubljene. določeno bodoče pravno stanje glede Saarskega področja. Visoki komisarji za Nemčijo so imeli s predsednikom Adenauerjem tridnevno konfernco. Saarsko področje je sedaj predmet javnih razprav med Francozi in Nemci. Takoj po konferenci treh zunanjih ministrov v Parizu je francoski zu- rity Hospital, St. Johns, Alexis in St. Anns Hospital v i® Francija to področje izgubila. Clevelandu, Marymount Hospi- Prav tako je Adenauer brž pod-tal na Garfield Hights, St. Tho- črtal, da je prepričan, da ko bo mas Hospital v Akron in St.ljudstvo Possarja lahko odločalo B odpotovala včeraj Josephs Hospital v Lorainu. V zahvali za pok. Joseph Jak-šičem je treba popraviti v toliko; da zapušča tukaj svaka Matijo Kajfeža in ne bratranca. V bolnišnici— John Peskar iz 3604 E. 80. St. je bil odpeljal v Charity bolnišnico. Nahaja se v sobi 221. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 3:30 pop. ter od 7:30 do 8:30 zvečer. Prav vesel bo, če ga prijatelji obiščejo. Zadušnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša-zadušni-ca za pok. Andrew Bajt. Še mnogo let— Mary Vidmar, iz 6312 Carl Ave. danes praznuje svoj 70. rojstni dan. čestitamo in ji kličemo: še na mnoga leta zdravja ni sreče! V Florido— Mrs. Frances Kotnik iz 6612 Razlaščevanje kmetij o svoji bodoči vladi, bo pokraji-|v Valrico, Florida, kjer bo osta-na šla z zapadno Nemčijo. Raz-lla kakSne tri mesece, želimo ji govori med predsednikom nem- prav *epe ‘-ase v toP'* Floridi, ške vlade in visokimi komisarji'K«/furn' i Komuni# zavzeli katoliško katedralo ne, da boste zopet klatili z zraka ameriške aeroplane in vpili, naj zapad drži roke proč od Jugosla- vije! Vemo, da nas imate za be- last Dva belgijska misijonarja dake, pa taki vendarle nismo, bi človek mislil. šole in bolnišnice tako visoke, da bodo kmalu vse te ustanove prešle v državno in komunistično duhovnika Uta umrla v komuni- imel 45 minut zamude. stičnih ječah. munistična vlada je sedaj, ko je uničila srednji stan, obrtnike in male trgovce, začela socializacijo na kmetih. Najprej so na vrati večji kmetski posestniki. Vsi ti bodo sedaj izgubili svoja premoženja in jih bodo morali dodati v komunistične državne zadruge. Po celi deželi posebne komisije iščejo take, ki bi se mogii upirati socijalizaciji, jih zapirajo in denarno kaznujejo. Yorku pa je zmagala nad dve ma moškima nasprotnikoma Mrs. Edna F. Kelley, ki je bila izvoljena namesto pokojnega kongresnika Andrew L. Somers. Mrs. Kelley je vedno podpirala Trumanov program in je dobila sama več glasov kot oba njena nasprotnika skupaj. V kongresu bo zahtevala znižanje oziroma odpravo nekaterih taks, ki jih označujemo kot takse na luksus. Za matere Kongresnik J. M. Combs bo v prihodnjem zasedanju kongresa branil svoj predlog za davčne olajšave za matere, ki delajo in so prisiljene, da so zaoo-slene radi nujnega vzdrževanja družine. Odbor bo njegov predlog sprejel v proučevanje in razpravo takoj ko se kongres se- Gotovo bo vsak pevec in vsak zbirki. Zvezek stane samo 40 centov. Naročajte pri P. Odilo Hajnšek Holy Trinity Church, Willard, Wisconsin. stane k novemu zasedanju. Vrnili so mu Kongresnik Robert Rich, republikanec iz Pennsylvanije je na koncu vsakega svojega govora, potem ko je vedno napadal vlado radi prevelikih izdatkov, ponovil vprašanje: "Kje boste pa dobili denar?” Zadnjič ko so se kongresniki poslavljali, jim je pa voščil lepe počitnice in velikega purana za zahvalni dan. Demokratski kongresniki so ga brž vprašali: “Kje bomo pa denar dobili? Vihar v Alabami Alexander City, Ala. — zbor rad segel tudi po tej novi Alabami je bil na Zahvalni dan velik vihar. Nekaj hiš je vihar porušil in ubitih je bilo 10 oseb. piški upravi Porurja. Za federativno državo zapdne Evrope Pariz, Francija. — Francoski parlament je sklenil resolucijo, ki zahteva naj se cela za-padna Evopa ujedini v skupno federativno državo, v kateri naj bo včlanjena tudi zapadn® Nemčija. Istočasno je parlament tu-j di odobril politiko vlade glede zapadne Nemčije in sklepe odbora za zapadno Evropo. Kulturnega vrta napačno zapisano. Tajnik je ML, Jože Grdina in on je dal p n prireditvi | obširno poročilo 6 pripravah za otvoritev slovenskega kulturnega vrta> ki jo je potem izvršil Dr. Adlešič pred 11 leti. SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! BRZINA VLAKA JE POTEGNILA TRI OSEBE K SEBI, DVE NA MESTU UBITI Gary, Ind. — Brzovlak Michi- vozi! na postajo in kurjač tega gan Central je drvel s tako br- vlaka, ki je videl prihajajoči zino preko te postaje, da je vrti- brzovlak, se je nagnil iz loko-nec zraka potegnil k sebi pet motive in zavpil ljudem: “Pazi-oseb in jih z vso silo vrgel ob va-< te! Vlaik drvi z vso brzino!” gone. Dve ženski sta bila na Toda ljudje se niso zanesli, da mestu ubiti, ena je umrla na so v nevarnosti in so mirno sta- potu v bolnišnico, dve osebi sta pa dobili nevarne poškodbe. Kot trdijo priče, je drvel vlak skozi postajo 90 milj na uro. Ljudje so čakali na peronu in čakali na vlak iz Detroita, ki je Detroitski vlak je prav takrat li ko je pridrvel vlak a tako br-zino, da je zrak potegnil k sebi vse osebe, ki so stale ob progi. Strojevodja je rekel, da ni ve-del, da se je zgodila kakšna nesreča in je nemoteno vozil dalje. Skozi postajo vlak ne sme Voziti hitreje kot 45 milj na uo. Društveni Imenik »' ' -■ . ' . • Več posameznih društev ima v našem listu seznam | svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti 1 društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč ta 12 | ali še več oglasov. Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, I kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take j kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega. . V decembru bodo imela društva letne seje in jim 1 priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila. Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK. — Uradniki in delegati rudarske unije zborujejo v New Yorku, da bi odločili kaj naj napravijo premogarji, ko poteče sedanji rok dela pod začasnimi pogoji. Premogarji bi morali začeti s stavko 1. decembra. Sodijo, da bodo premogarji še ostali pri delu vsaj mesec dni, ker bi bilo prehudo biti v stavki preko božičnih praznikov in pustiti deželo brez premoga v najhujši zimi. * • • WASHINGTON. — Predsednik Truman je odšel za tri tedne na počitnice v Florido. Z njim so šli tudi najbližji sodelavci, ker bo predsednik tudi v odsotnosti iz Washingtons opravljal vse tekoče predsedniške posle. NOVI GROBOVI Frank Vdovic V nedeljo je preminul Frank Udovič, star 75 let, stanujoč na 994 E. 63. SL Tukaj zapušča bratranca Josepha in Johna Gradišar. Rojen je bil pri Sv. Trojici in tam zapušča ženo in dva sina. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. in na pokopališče Whitehaven. Frank Zaviršek V nedeljo zvečer je Frank Zaviršek dobil nenadoma srčni napad in je umrl v Glenville bolnišnici. Poznali so ga kot podo-mače Damjanovega. Bil je star 62 let, rojen v Krški vasi pošta Krka pri Stični. Od tam je prišel v Ameriko pred 39 leti. Zadnjih 31 let je delal pri Cleveland Transit Comp., stanoval pa na 1217 E. 60. St. Bil je član društva Lipa št. 129 SNPJ. Zapušča hčerko Anna Fortuna, zeta Joseph Fortuna, nečaka John Zupanca in vnukinji Bernadette in Anne Marie. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida, kjer bo pogrebna sv. maša ob 9:30, potem pa na pokopališče Kalvarijo. Iz raznih naselbin MILWAUKEE. — 9. novembra je umrl Anton Wacak, star 69 le!t, doma iz Domžal, Gorenjsko, v Ameriki 45 let. prva leta v Kemmererju, Wyo., leta 1915 pa se je z družino preselil v Milwaukee, kjer je vodil trgovino z železnino do smrti. Zapušča dve hčeri — Angelo Kastelic-Poličnk in Hannah Wacak. . ' , . i ■ - ■ • ^ DOHOvma, november 29,19# sta ameriška Domovi ima To kar je dovoljeno vsem drugim ljudem sedaj, da namreč prej kuja in '*' k«.-, ctrohii nrprl nreoanianiem dobivalo od na vse »tram s puško na am /1 \1 I ■/ I <- V %.-**< ) \1» n 17 st ctair a«. (“Mre££S^,'U,0r> a«— * OW PuMIshed dally «no«pt Saturdays, Bunders «al Holiday«_ NOVEMBER SUM MON TUB WID THU FRI BAT 12345 678 9 10 II '12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 2728 29 p NAROČNIN/ Za Zed. držav« «8.60 na leto; ca pol leta «6.00; za četrt leta «3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav «10.00 na leto. Za pol leta »6.00, za 8 mesece «3.60. SUBSCRIPTION RATSS United States «8.50 per year; «6.00 for 6 months; «8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. «6 for 6 mouths, «8.60 for 8 months. na vse strani s puško na zamašek. Prizor za bogove, kakor pravijo. Kdo je že bil, ki je dejal, da je z ameriškimi Slovenci ta ne- lezniških tračnic in odpraviti STZKS? “ £*-5±\-E vodilnih mestih ljudi, ki Imajo 10 K.ar je UUVUiJdiu vovm ----'’. L ---j svobodno in brez strahu pred preganjanjem dobivajo od svojih1 prijateljev pomoč v hrani in obleki, to zadnjo pomoč komunisti odrekajo mnogim duhovnikom in redovnikom. Zgodilo se je že več slučajev, #da je bil duhovnik aretiran potem, ko je dobil kako večjo pomoč od zunaj in mnogi se ne upajo več prositi. HBrar.f posebno neresnična in naj se zanesejo, da so duhovniki slo- metačaj. Pa"*■)e. venski ohranili svoje lepo ime in da imamo med njimi vzvi- Kar velja, je to, da je govoril šene zglede junaških mož, ki trpe za svoje prepričanje mir-resnico. ^ no in vdano, da so ostali zvesti vsemu kar so kot sveto in ^ pravo oznanjeval, svojim vernikom. no poroČ8i kako krtačijo Tit« in n Humu 111 >*♦♦* 111IHWW1HI iHrtwn ml ****** odganjajo “titoizem” takšni ____ , _ u ■ nan I I komunistični škofje kakor Mau- BESEDA IZ NAKUDA f IriceThorez ali španska komu- neprijetme, pa tudi škodljive in nevarne sunka, ki nastanejo, kadar zdrčijo kolesa z ene na drugo tračnico. Poskus se mu je obnesel; izum, ki odatranju- rice Thorez ali španska komu- stV0kovnjakov. Izum je bil pa-.........................................-t Inistična opatinja La Pasionaria tfintiran na Dunaju dne 26. ja- ,MMHitW4iiiiiiniiiw»iiiiHMHiniiiiii»*w L kako napreduje čiščenje ne- .......................................... - - **»•“ tolered as mwkLcIuss matter January «th 1908. at the poet Offlea 4 Cleveland. Ohio, under the Aet ol March 3rd 187»._______________________ . No. 283 Tues., Nov. 29, 1949 Čast slovenskim duhovnikom lezniških tračnic in odpravlja tresenje je za promet nedvomno velike važnosti. Vlaki bodo vozili gladko in hitreje, parni stroji bodo izrabljali manj moči in pri tovornih vlakih bo izključena vsaka poškodba naloženih predmetov. Našteli smo le glavne, koristi te iznajdbe, ki je bila v modelu že pohvalno ocenjena od odločujočih Opazke in pripombe Komunisti se trudijo, da bi povsod umazali duhovščino O slovenskih duhovnikih so zadnji čas poslali v svet poročila, da so se odprijeli sodelovanja z režimom. Na široko so opisovali neke sestanke duhovnikov v tej ali oni dekaniji in resolucije, ki da jih tam duhovniki podpisujejo ali v njih glasujejo za režim v Jugoslaviji. Po teh člankih naj bi tz-gledalo kakor da je Titu uspelo, da je pridobil za svoj režim veliko, če že ne večine duhovnikov. Titovski agenti s temi vestmi trapijo zapadni svet, ki je seveda hitro pripravljen, da vse verjame. Tudi nektera slovenska poročila so bila nekam kritična o duhovščini in kažejo, da svobodna javnost o vsem kar se 'dogaja v Sloveniji vendarle ni točno poučena. Po zadnjih poročilih ljudi, ki razmere zanesljivo poznajo, ki so se osebno prepričali o njih, bomo napisali naslednje kar so nam rekli, da je točno in na nobeno stran ne pretirano. Duhovniki so v Sloveniji slej ko prej najbolj preganjan stan. Titovi ljudje in oblastniki duhovščino najbolj sovražijo in zaničujejo. Duhovščina je ubožna, je brez gospodarskih pravic. Duhovsko delo ne dobi nobenega plačila. Duhovniki so brez prejemkov. Stanovanja so jim vzeli kjerkoli so le imeli kako priliko. Po trije in več duhovnikov stanuje v eni sami sobi in poleg tega so v takih skupnih stanovanjih če župnijske pisarne. Kuhinje niti župniki nimajo mhogokje.“'V skupnfh menzah duhovniki nič ne dobe. Kart za hrano in obleko ne dobe. Posestev več nimajo! da bi jih obdelovali. Zbiranja po cerkvah So odvisna od odobrenj krajevnih odborov. Na pogrebe in krste ter poroke so mar-, sikje naložene še takse poleg vseh drugih odredb, ki otežujejo, da bi se ljudje dali krstiti, da bi se cerkveno poročali ali, da bi se dali cerkveno pokopati. Duhovnik je največji revež v materijalnem oziru. Mnogi so postali že kar občinski reveži v soseski in morajo od hiše do hiše na hrano, da se preživljajo. Ali mislite, da bi titovski režim tako delal z duhovniki, če bi bili to res taki njegovi podporniki, če bi res tako pridno hodili na sestanke, ki jih sklicuje OZNA, če bi res tako navdušeno podpisovali resollicije, ki jih predlaga, kakor to na široko piše titovsko časopisje in kakor to širijo titovski agenti med nepoučenim zunanjim svetom. Resnica je, da so komunistom vedno po vojni služili samo tisti odpadli duhovniki, ki so to že med revolucijo delali. To so Lampret, Mikiiš, Merc in na Vipavskem sedaj Anton Bajt. Ti ljudje res delajo za komunizem in se obnašajo kot prepričani komunisti, «e ne zmenijo za svarila predstojnikov in za navodila Sv. Očeta. Dobili so še tu pa tam kakega slabiča morda res, ki ne ve izhoda in včasih stori kaj kar ni zgledno. Nekateri so v izrednih težavah in se rešujejo kakor morejo. Vse take stvari pa potem isti komunisti, ki za duhovnika nimajo dobre besede, razglašajo kot sodelovanje duhovnikov z njimi in se s tem hvalijo. Dejansko po vaseh in mestih in trgih še vedno vodijo stalno klevetniško propagando proti duhovnikom, Vsega je kriv duhovnik kar se ljudem zlega zgodi. Pri vseh sestankih in sejah so navrsti napadi na duhovnike. Komunistični odbori drug za drugim duhovnike odstavljajo in službe božje prepovedujejo. Po več fara opravlja sedaj en sam duhovnik, kjer sta bila p'oprej v vsaki fari po dva ali več, pa še ti redki so jim na poti. Daši se sedaj noben duhovnik ne upa spregovoriti besede o javnem življenju, dasi samo molijo in službo božjo opravljajo, so vendar še vedno označevani kot škodljivci družbe in države. Splošen policijski, političen, strankarski, materijelen in duhovni pritsik pa je na duhovnike tako vsakdanji, tako strašen in trajen, da jih moramo smatrati pravim junakom in mučencem. To velja na splošno. Vedno pa je bilo in bo, da se tu in. tam posreči sovražnikom duhovništva in Cerkve, da spravijo kakega posameznika do dejanj, ki jih potem komunisti še po svoje razlože in predstavijo kot popuščanje in sodelovanje ali celo odobravanje komunističnega dela. Ljudje doma, ki razmere, poznajo se tudi nad takimi slučaji več ne zgledujejo. Vsi vedo koliko je ura. Tiste duhovnike ki smo jih omenili in ki res stalno vlečejo komunističen voz, pa ljudstvo zaničuje. To ljudsko zaničevanje pa je resničen namen komunistične propagande, to je cilj, ki bi ga komunisti radi dosegli. Oni hočejo duhovščino oddvojiti od naroda. Ker vedo, da je sodelovanje s komunisti med narodom osovraženo, pripovedujejo v svet, da duhovniki sodelujejo, da bi jih oso-vražili. Posebno Slovenci, ki žive v svobodnem svetu naj bi za slovenske duhovnike sedaj molili in cenili njihove žrtve. Pomagati jim itak veliko ne morejo. Saj duhovnik niti pa- Cleveland, 0. — Uganka: Ni tič ne miš; ne frči po zraku in ne leze ko kača; ni rdeč ne črn; ne more prenašati belih vijolic ne kominsata (osatu sorodna rastlina, ki uspeva vzhodno od Odre in severno od Donave) niti kopriv; viha nos nad klobasami, steakom in polento enako; bevska nad farji, komisarji in politišni z enako ihto; se rado gleda v ogledalu in je zelo ponosno nase. de še niste uganili, poglejte na koncu dopisa. IIII IVOH.U UOJUSUUJV vawwwsjw —' piše veliko resnico: “Komuni- zadoVOJjnih elementov v poljski zem (stalinizem) je danes sve- konl( stranki, odkar je postal tovna sila in če ne bo očiščen in Stalinov prokonzul na Poljskem civiliziran v tej in podobnih I njegov maršal Rokossovsky. — borbah, ki še pridejo — lahko g0(ječ po tonu njenega pisanja na Kitajskem — bo postal veli- in postavljanju vejic, podpičij, ka nesreča za človeštvo.” Toda 1 vprašajev in klicajev kakor tudi komaj se je v glavi zabliskal °d- po velikosti nasloov, so simpa-sev resnice, že jo spet zagrne tije naše šenklerske zarjavele mrak in Garden pristavi: “Kdor Ljevjc^ mnogo bliže Moskvi ka-je za resnico, poštenost in pra- kor jjelgradu. Bog ve, ali kdo vice malih narodov. . . se bo v|y gopotniškem taboru ve, kje se tej borbi brez vsega pridržka ga g!ava drži? postavil na stran male Titove I Jugoslavije. . . To je stališče Prosvete. Ko je Prosvetna matica JSZ lani izdala E. Kristanovo partizansko povest “Brata,” je naš tisk porabil stolpce prostora s pozdravi, pohvalo in ocenami, fnosvetin; literarni opazovalec Milan Medvešek je delo vzhičeno pozdravil kot biser brez para v svetovnem slovstvu in ko smo pri nas nekoliko podvomili tem, je hjegov šef Tone Garden zavihtel svoj uredniški Nekaterim ljudem ne gre in ivwwi~. .. j ne gre v glavo, da svet zadnjih (Vir: Prosvetin uvodnik 16. Leset ]ej n; sta| na mestu in da nov.). tudi pri nas ni več tako kakor • * * nekoč. Vzemimo na primer ko- Dva dni pozneje je GardnaI muRj,tižno ^opisje in vpliv spet za trenutek obšlo spozna- me(1 ameriškimi Slovenci. Pred nje, da je videl, “kako se je v tej desetimi leti je životaril “Na-borbi (med Titom in Kominfor- prej» jn komunisti so imeli pri-mom) zrušilo tisto vseslovanst- Ljjjn0 toliko vpliva pri naših vo, katerega je med vojno Mo- organizacijah kot ga imam jaz - -J 1.1 J n/, 1 1- oltrllAmil ITI I ■ m*i • _* . - MAfl/ml skva priklicala k življenju in pr; Titovi Ozni; in na našem brenkala na strune ‘vseslovan-1 gjavnem gentklerju se ni niko-stva’ ... iz zgolj političnih ali mur sanjaj0i dabi najel zaured-oportunističnih razlogov.” Dol-Lika graduatnta starokrajskih nuarja 1949 pod štev. 162329 pri tamošnjem patentnem uradu. Izumitelj Anton štangelj bi bil pripravljen prodati svoj izum v Severno Ameriko. Za to pa je potrebna prijava izuma pri patentnem uradu v Wash-ingtonu in poravnava predpisane pristojbine, ki bi znašala kakih 100 dolarjev. Tako bi bila iznajdba registrirana in pridobljena pravica za prodajo. Navedene svote pa štangelj v sedanjih razmerah ne more poravnati. Mož je begu nec, ki je izgubil vse imetje in je točasno brez denarnih sredstev. Razen tega je tudi oslepel, s čimer mu je v najlepši moški dobi vzeta vsa možnost do kakega zaslužka. Kakor druge begunce tako straši tudi njega bodočnost, kako bo preživel svojo nepreskrbljeno 3-člansko družino. V skrbi za življenski obstoj se obrača na cenjene ameriške rojake in prosi, naj se kdo zanima za njegovo iznajdbo. Trud bi bil dobrotniku povrnjen, zakaj iz- -- ---- --------~ 1111» ---------- aoDroimau puviujeu, den zavihtel svoj uredniški g0> strašno dolgo mu je vzelo, 1 komunističnih šol. Pa poglejte umitelj štangelj mu je priprav-kramp, povzdignil “Brata” pod pre(ien je naposled spoznal t° danes! Napredni tabor se je po- [jen odstopiti od .kupnine do-Huvia kot. naivfičio. Tl&j&ft* rtrortrnatn vsemu SVCtu ZIIJMOI l «r Immnnintiptip vode Z »»»».{Ann KTainraf na ie sinje nebo kot največjo, najpa-triotičnejšo in najsocialnejšo literarno mojstrovino vseh časov ih udrihal po “renegadu,” ki si je upal o tem dvomiti, da so frčale iskre izpod njegovega maj-narskega krampa. Nu, sem si mislil takrat, čez nekaj tednov 3e bodo pa oglasili tovariši v Ljubljani in potrdili vse, kar sta namlatila Milan in Tone in dodali za dobro mero še nekaj svojih lastnih superlativov. In bogme, da bi ne bil prav nič nevoščljiv. Navsezadnje je Kristan zaslužil pohvalo od današ njih kulturnih gospodarjev v domovini, saj je bila njegova povest navdušen slavospev partizanstvu in komunistični osvoboditvi. Po dolgem čakanju se je naposled oglasil * Slovenski poročevalec in poročal: “Na kratko omenim še 26. zvezek Prosvetne matice ameriških Slovencev v Chicagu, ki prinaša povest “Brata” Etbina Kristana s podnaslovom “iz še ne. pozabljenih dni.” Vse delo ima 144 strani in tri dele. Opremljeno je z avtorjevo sliko. Povest slika Rogačevo, kraj na Slovenskebm in njegovo življenje tik pred vojno, med vojno in do osvoboditve na primeru dveh bratov; eden je živel pošteno ter se boril proti Nemcem, drugi pa — slabič — je postal orodje okupatorja. Tudi ta povest je dokaz, da ameriški Slovenci niso pozabili na domovi-Uvodna beseda k tej knjigi prinaša kratek življenjepis Etbina Kristana, ki se je rodil 15. aprila 1867 in podatke o njegovem književnm delu. Na stara leta se je preselil v Grand Haven v državi Michigan.” Toliko in nič več. Popolnoma negativno poročilo brez ene same samcate pohvalne besedice! Kakor nekoč pri Jutru (katerega je S. p. po partizansko podedoval) in ostalem slovenskem meščanskem tisku, tako tudi da nes vihajo nosove nad tem, kar izide pri nas, čeprav je avtor sam Etbin Kristan. Semper idem. znano I grezn;i v komunistične vode z večino svojih organizacij in ca Pomagati jim naK veiino ne inuieju. oaj uuiiovnia mu pa- 1 ---- ■ ketov in druge pomoči pogosto ne sme sprejemati od zunaj. novi slavi se dani! In Tone za- preprosto, vsemu rpapico. ,■ ninmrsmiimmmmt^iTnrrr- c - “Radoveden sem,” je ugibal sopisov in vse, kar se je rešilo sosed Miha, “kako se ti tvoji jz te pogubne povodnji, je bila sopotniški prijatelji pačijo in I peščica “molkovcev” in “sara-kremžijo, ko so prisiljeni tako- gatovcev!” le žreti svoje včerajšnje ‘ideje,’ ‘načela’ in ‘vseslovanske,’ ‘soci- Tone Garden je poročal seji alistične’ in z drugačnim žaga- glavnega odbora SNPJ, da se njem nabasane klobase? Cio- je kampanja za nove naročnike vek kar težko verjame, da so to na Prosveto izjalovila, zvrača-isti ljudje ali ‘intelektualci s joč krivdo na zvezno tajno služ-krampom in lopato,’ kakor ti bo (FBI), rekoč dobesedno: praviš, ki so vas še čisto pred “/zgleda, da je strah vred reak-kratkim zmerjali s fašisti in re- ctjo in policijsko državo (FBI) negadi samo zato, ker ste jim {paraliziral kampšnjo od začet-skušali dopovedati, da je sovjet- fra.” (Jaz podčrtal). Kaj pa, če ska muzika o siovanskm brat- jo je paralizirala neprebavljiva stvu in socialni pravičnostt ena godlja,, ki jo on meša s svojim sama ogromna sleparija! Toi|žurnalističnim krampom? vem, da jim privoščiš.” Nič manj, kakor bi oni privo- Kdo še ne ve, kakšne rafini-ščili meni, če bi se zgodil čudež rane pošasti so komunistični in bi titovski komunizem postal inkvizitorji, naj bere članek bolj demokratičen, pošten in “How They Broke človeški kakor stalinovski ko- Mindszenty” (Kako so zlomili munizem, iz katerega je zra- kardinala Mindszentyja) v no-8te] I vemtirski številki mesečnika * » * Reader’s Digest, članek — Toda Garden ni edini možak zorno pokaže, kaj čaka človeka, pod streho SNPJ na Lawndale kadar postane znanost sužnja ave., ki se iz dneva v dan bije čistih materialistov, čijih bog po zobeh in sam sebi pači. Glav- je “partija.” Sam Hitler bi ni sekretar F. A. Vider ima v pozelenel od nevoščljivosti, če Proletarcu dolg članek, v kate- bi videl, kako so njegovi nekda-rem se tolaži, da je boj med Ti- nji tekmeci izpopolnili umet-tom in Kominformom samo nost” zaslišavanja in izsiljevanja “družinski spor,” objokuje in “priznanj!” “z bolestjo v srcu opazuje ta * * * bratomorni boj,” graja komin- Odgovor na ugako v prvm formce, hvali Titovino in trka odstavku je: Proletarec, na dobra srca kremeljskih dr- * * * žavnikov, naj bodo bolj pravic- Gov. Lausche noče kandidi-ni do svojega učenca Tita, vse rati proti republikanskemu se-skupaj pa zabeli z nasvetom natorju Taftu. Gotovo se mu SANSu in SNPJ, naj se nikar vidi neumno, da bi hodil za dru-ne vmešavat^ v ta spor — po- ge po kostanj v žerjavico. Naj. tem, ko sta se obe organizaciji si drugi opečejo parklje, ki ga do ušes zapletli vanj — v veliki | imajo v želodcu. Prav ima! meri po njegovi zaslugi! Med-I " Peter Kopriva, tem pa njegov bratec Garden ljen odstopiti od .kupnine govorjeno svoto. Najprej pa je treba prijaviti izum in plačati takso, ki bi se plačniku seveda drugega tajne misli. J-..nnirvniln TT/Iai' Ki Kil D 1*1 - A mnnlr nA 1t(Ja 771 če verjamete, al’ pa ne, naslednja je priletela iz Wisconsin«, pa ki se vam še ne zdi prav od kje. Takole vas je zatožil moj tajni opazovalec, da se mi je zdelo prav tako, kot hi ,šla Krajnč ata in Herblen v Pretržje. Se reče, saj se je morda tudi naslednja primerila tam nekje, samo tisti, ki mi jo je posodil, je zdaj v Wis-comsinu in ni rekel, ne da se je zgodila tam, niti ni rekel, da se je zgodila kje drugje. Samo zgodila se je in tiho bodite, pa poslušajte, kako j« “blu”: V teh dneh je v našem* okraju lov na srne. Ob takih prilikah se dogajajo razne všečne in nevšečne prigode, ki bom eno zdajle povedal, če bi želeli. Bil sem navzoč enemu takih dogodkov. Neopažen in k sreči tako blizu, da sem dobro videl in slišal, kar je bilo, kar se rado primeri, meni v hasen. Naš Urban iz ribniškega rodu, vsem poznan, je šel lovit srne. Zakaj pa ne. Če jih smejo drugi, jih sme tudi on. Ampak on je šel brez postave. Ker je dobro poznal teren, je hitro eno upihnil. Saj veste, da mislim srno. S težavo jo privleče v bližino ceste. Tedaj mu pa postane vroče in smrtne težave ga obidejo, da ni vedel, ne kako, ne kam. Grdo je zaklel in čakal, kako se bo razvozljalo. Zagledal je namreč lovskega paznika. Samo tole je mogel Urban dobro izreči sam pri sebi: “Pa da ga je moral hudič ravno zdajle prinesti sem!” in že je bil paznik pri njem, pa ki sta se oba dobro poznala in tudi vedela za drug tudi povrnila. Kdor bi bil pripravljen storiti slepemu siromaku to uslugo, naj se obrne pismeno na njegov naslov, da mu pošlje skico, sodnijsko ove- ------ Ampak če kdo misli, da je bil naš Urban živalca, ki kar okameni in čaka, kaj da bo, se moti. Kar bo, pa bo, si je menda mislil, se na vso moč ne- IIIU yuoijc OIWW, ~ - lliciiua IIUOJIl, OC U« »DU rovljeni prepis patenta in dru- umnega napravil in prijazno ge podatke. Anton štangelj, D.P. Camp Trofaiach, Styria, Austria, Europe Vse za resnico! V Chicagu se bliska! V Gard- čedalje bolj strupeno udriha po| slovenskega begO^Ca V taborišču za razseljene? svojih včerajšnjih sovjetskih patronih, tovariša Mirko Ku-. y ,a norme u oa helj in Milan Medvešek uživata D p Camp Trofaiach, Austria, Titovo gostoljubnost in kujeta ujvj begunec, slepi inValid An-potopise, ki bodo “dokazati,” da ton §t angel j, doma na Hrušici je Titov režim bolj demokratičen kakor Trumanova administracija in da je nami ves ne pri Novem mestu. Poprej je bil strojni mehanikar ter se je med drugim ukvarjal tudi z umen na hostarskega maršala, mislijo, kako bi se dalo popra- dočim se tovariš Zajac kar na-j viti ali izboljšati spojilcev že- Chicago, 111. — Kmalu mi bo potekla naročnina za Ameriško Domovino in zato ipošilj am. naročnino za celo leto naprej, ker brez tega lista bi ne mogli biti. Saj je ta list edini, ki nam poroča resnico o rate-Cardinal merah g domovini, kakor nam poročajo tudi naši rojaki iz stare domovine o težkočah, katere preživljajo v Jugoslaviji. (Saj naš narod ni bil razvajen, bil je vedno priden in delaven. Delal je z veseljem zato, ker je vedel da dela zase in za svojo družino. Danes, na žalost, tam ni več pravega veselja do dela in to ipa zato, ker kmet ne ve koliko bo imel za sebe od svojega pridelka. Pa se še najdejo tukaj ljudje, ki si upajo trdjti, da je tam vedno boljše. Toda nam tukaj tega že ne bodo nikdar dopovedali. Mi bomo šele takrat prepričani, da je v domovini boljše, kadar nam bodo od tam pisali tako. Naša dolžnost pa je, da tem revežem sedaj pomagamo in jim s#tem olajšamo težko življenje. Ameriška Domovina pa zasluži tudi vso pohvalo zato, ker tako lepo skrbi za 'begunce ter jim pomaga do boljšega življenja. V ta namen tudi midva z mojim možem pošiljava «66.00 za te reveže. In upava. da se bo še več naših zavednih rojakov usmililo teh revežev in prispevalo po svojih močeh. Pozdrav vsem čitate-ijem Ameriške Domovine. Mary Košir rekel pazniku: “Vejo, gaspud, pomagajte mi, da bi tole Žvab co zvlekla do cajste.” ‘O* zakaj pa ne, pa še rad,” je bil paznik pri volji, ki je dobro vedel, da Urban nima lovskega dovoljenja, ker ni pritrdil znamke ustreljeni srni, kakor je to postava. No, zdajle bo pa pograbil lovskega tatu in plen. Kar samo se mu je smejalo. Ko privlečeta žival na cesto, reče naš Urban: “Vejo, gaspud, tamle v gošči imam še eno.” Ni hudir, se začudi paznik ves srečen, da bo imel kar dva dokaza proti Urbanu. Ali pa ima Urban tamle v gošči pomočnika in oba bo tiral pred krvavo rihto. Ampak nazaj v gozd ni smel z Urbanom, ker mora paziti na plen, da bo za dokaz na sodniji. Zato reče Urbanu; “Kar pojdi še po ono, jaz bom ta čas pa na to pazil, da vam jo kdo ne odlomi. Pa kmalu pridite nazaj.” Našemu Urbanu se je kar samo smejalo, ko se je izgubil v gošči in jo po ovinkih ubral domov. Enkrat se je še obrnil nazaj in pokazal v smeri, kjer je lovski paznik čakal nanj figo z roko, rekoč: “Tukajle se vsedi, boš Benetke videl, iblaj-tar grdi. Kar čakaj name do sodnega dne, če hočeš.” Paznik pa čaka in'se ozira na vse strani, kdaj se bo prikazal Urban iz gošče z drugo srno. Ampak njega od nikoder ni. Paznik vidi, da ne kaže drugega, kot da gre iskat Urbana, ki ima morda preveč dela z drugo srno. Jaz, ki sem stal tam blizu skrit in vse to videl, sem še malo počakal, da se je paznik skril med drevjem, nato pa stopil po smo in jo prav pobožno zadel na rame in odnesel domov. Saj veste: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. NOVEMBER 28, IM "*"*’’'* ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA “Potrebovala bi tudi nekaj denarja za delavca, ki bi ji pomagal,” ga je Agata pogleda- kaj ali nič?” Pavel je skočil skozi okno na vrt, da bi šlo delo naiprej, padel prav pred jo prislonjeno desko je molče potegnil na vrt. Matej jo je odnesel ter prislotiil h gredici, da naredi opaž za cement “še ,štiri take,” se je oibrnil k Pavlu, ki se j p sklanjal v klet in zastonj čakal na Bemardkovo pomoč. Ko je Bernardek slišal udatec, jo je namreč pobrisal iz kleti. Pavel je spet skočil, v klet in vse deske znosil očetu kakor prvo. Mara je hodila na drugi strani vrta in se krotila, da ni posegla vmes. Agata , je slonela na oknu, dokler ni Pavel končal, potem pa -si privezala na glavo ruto in šla na vrt za drugimi. Na stopnišču je dobila Bernardka, ki ji je hotel uteči in ga je Kilo sram, da ne pomaga. Agata je zavpila za njim: “Počakaj, Bernardek, počakaj !” Pri vratih jo je čakal in šel z njo. Ko ju je Pavel zagledal, je pozabil na Bernardka, tako' je gledal mater z ruto: “Ti mama, si pa zdaj taka, kakor da nisi moja mama,” se je ustavil in jo nevšečno gledal. Tudi Matej jo je pogledal in dobro so mu dele Pavlove besede. Agata pa je gledala Pavla dolgo v oči in rekla nežpo: “Zmotil si se, Pavel, prav zdaj. Ce pogle- magai, ga je ta ““k*r-- » la in čakala, ali 'je Matejeva Mateja in ujel iziauSnSco. Svo-dobra volja resnična. “Tudi delavca dobi. Ali želi še kaj?” je pogledal Matej Agato, ki je žarela kakor otroka., vsa rdeča in zdrava, in jedla kakor da bi Kila že tri dni brez jedi, in dodal: “Povej ji, da dobi vse, samo delat mora priti njen lhož in ne ona.” “Tudii to ji povem,” je previdno končala Agata in se le navidezno uklonila. Po kosilu je ostal Matej pri mizi dlje časa kakor navadno; menda je hotel preskušati A-gato, kako se bo odločila. Otroka sta takoj po kosilu odhitela na vrt in klicala mamo. Mara je morala za njima. Agata je vzela knjigo o vrtnarstvu in brala, kakor da ji za drugo ni mar. “Radovedna sem, kdo vzdrži dalj časa,” je pomislila. Pa je Matej vstal in odšel v svojo sobo. Kmalu se je vrnil preoblečen; v rokah je imel klobčič vrvce in izpraševal po kladivu, žebljih in motičiči. Agata bi bila najrajši skočila k njemu in ga objela, pa je vedela, da bi ga s tem spravila ob dobro voljo. Čeprav se je morala zelo premagovati, se ni Izmenila za .Matejevo iskanje in je bila videti, da jo je bramje popolnoma prevzelo. Matej je zaprl vrata, Agata je planila v Marino sobo, kjer je bilo okno z razgledom na vrt. Odprla ga je kar glasno, da je s tem opozorila Mateja nase. Slišal jo je, tudi razumel jo je, pa je kar pričel % delom. Poklical je otroka: se odrivala, kdo bo prvi, v kleti sta se stepla, da je Bernardek nekajkrat zacvilil in zakričal. Matej je moral do kletnega okna gledat, kaj počenjata. Deske so bile dolge in težke. Fantka sta se prepirala, ker Bernardek ni poma-gagal Pavlu in Pavel ni pomagal Bemardku, sam pa nihče - ni zmogel deske. Stala ista vsak s svojo desko v veliki kleti kot dva nebogljena petelinčka. Nista opazila, da ju- oče gleda. Mateju sta bila všeč taka in v srcu mu je bilo toplo ob pogledu na mala dva. Ko je videl, da sta . ga zagledala, je smehljaj skril za resnost in dejal: “čakam! ’ Tedaj je prišlo Pavlu na mar, da Bernardka sploh ne potrebuje, da deske lahko nasloni na okno in jih od zunaj pbtegne na vrt. Tudi Bernardek j e hotel napraviti tako, pa mu je Pavel dejal: “Ti pa pojdi na vrt in jih boš vlekel.” “Pa pojdi ti!” je ugovarjal Bernardek kakor vedno, Pavel, Ameriška Domovina U’l ! tšJTTI ^ r « AMOUCAN IMIMMT KMNNMUIWUAMONM hovmam MODNIM MWtMMft -"v", e*“vipisujemo in kramljamo, podaš sebe, kaj piši kakor maj- sebn0 mfclva, ki sva Notranjca hen delavec? In če pogledaš ^ bližje> gaj je njena mama ateja, kaj ni kakor kak moj- {joma prav iz našega sosedne-pter? te nisem jaz kakor de-|ga D0j^aj pa ona sama, Ani-iavka? In zato Za hip smo ill pogledal v Kanado (Nadaljevanje) Z Micko sva vprašala uradnico v pisarni, če je tukaj us-lužbena taka in taka. Da je, je nama povedala. In če more iz “šiše” pri kakih drugih vratih kot pri tehle. Da*ne, je bilo izrečeno. “Ne more nama uiti, Anica,” sem šepnil Micki, ko sva odhajala na prosto. Lahko bi bila kar tam počakafh, pa zdrav človek tako nerad dela napotje v takih prostorih. Anica nam je še v Cleveland pisala, da bo prosta ob 4 :S0 v soboto in popoldne in jaz sem ji pisal nazaij, naj takrat prileti na dvorišče in sprejemali se bomo, da nas bo vsa Kanada zijala. Kakšna bo, ali je majckina, ali je srednja, ali je visoka in tenka, ali se res vedno na smeh drži, kot kaže njena slika? Tako sem mislil in napeto zijal v stopnice, po katerih se bo zdajle prikazala. Saj smo že stari znanci po dopisovanju. Eno leto si že do-kramljamo, Vsem Slovencem v Kanadi V nedeljo dne 4. decembra 1.1. se.bo vršil v Torontu ustanovni občni zbor Lige kanadskih katoliških Slovencev. Na ta občni zbor bo prišel sam Rev. p. Bernard Ambrožič iz New Yonka, ki je glavni tajnik Lige v USA, in nam bo podal širše poročilo o namenu in delu tega društva. Zato vljudno vabimo vse Slovence, zlasti one v Torontu, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Kraj in ura sestanka pa boeta pravočasno objavljena pri slovenski sv. maši. * Slovenskim skupinam v Batovi, Hamiltonu in Guelphu bodo poslana pismena vabila s točno navedbo kraja in časa sestanka. Slovenci živeči izven province Ontario, Kpdo prejeli pismeno poročilo občnega zbora in bodo lahko svoje predloge in želje poslali pismeno na Ligo katoliških Slovencev v Kanadi. Pripravljalni olbor. _______________.___ s ——----------— -------------- EDINA. SAMO MOŠKA. NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA zveza v Ameriki *“ spadam k I ca jg bj]a tisočkrat na Meni- vam. Ali M ne bila kakor tuj- na našl jfenišijl Za-ka med vami, če bi bila jaz go- t0 bi j0 rad 08ebn0 poznal in »P«,-vi. P« “«>ii hlaipčki? No, .. ^ y roke , . „> povej: Pavelj ali asm tvoja , Ustanovljena 1. januarja, IM«. Inkorportrana 13. marca, 193* v **»*• Oblo. darijo po nas, nato se ji spremeni obrazek v presladko cvetje Šmarnic in vijolic in nato zdrdra dol po stopnicah k nam, ki smo tam stali, kakor bi postavil nekaj ostrmic za deteljo na ledino. “Pozdravljeni!” nam zakliče v prijetnem glasku in segli smo si v roke. Jaz sem bil neroden, kakor sem ob takih prilikah in sem mencal in nekaj jecljal, kaj vem kaj. Anica se je pa samo smehljala m nas gledala. Meni se je zdelo, da je njen pogled na meni za spoznanje dlje visel kot na kom drugem, pa ne vem gotovo. In nato nas je povabila v “hišo.” Naš mali pa da ne. Da borno kmalu natzaj, da bomo šli samo v sprejemno sobo. Po Kanadcev, ki so zdaj kot jetniki brezsrčne vlade, ki jim ni mogoče dvigniti glasu, da bi apelirali v svet za pomoč. Pet sto od teh je mladih mož in žensk pod 20 leti, ki so bili rojeni v Kanadi. Ti govorijo samo angleško. Vsi ti so bili izvabljeni sem od nekega mp-ščana iz Toronta, ki je dobil 1. 1948 visoko državno sluiibč od jugoslovanske vlade, ter je po Kanadi rekrutiral te nesrečneže, ki so prinesli v Jugoslavijo do 110,000,000 v kanadskih dolarjih in v raznih strojih in hišnih potrebščinah. Olivni sedel: BARBERTON. OHIO ENA NOVA MODHWA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU NoMnlb pristopnih »trottov. Ne potrebujete nobene idruvnltte pretaka« pristop od 11. do M. let*. z* 39 centov meseinega secernent*, pladuje doteoetojeiem Banu do IM0 pogrebnin »trottov. Vsak Slovenec bi moril bi« Slan te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: čutni predaednlk: PRED TOOVICH. l«3-33nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT P. INTIHAR, 21491 Nauman Ave., Euclid, Ohio Prvi podpredsednik: IRANK J. MACEROL, 1171 Norwood Rd., Otave-land 3, Ohio. . _ Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7503 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik-VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, O. Blagajnik: JOSEPH 8HBGA, 207—23rd St. NW., Barberton, Ohio. Zapisnikar- JOŽE GRDINA, 0113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik In prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 621 Alhambra Rd., Drugi'S^fcFRAOTC M. FBRKO, 1092 E. 174 St.. Cleveland 19, Ohio. Tretji nadzornik: ANTHONY KRAMPEL. 1003 E. 66. Pl., Cleveland, O. land 1«. Ohio. , PINANČNI ODBOR: Predsednik in prvi odbornik: JOHN GOTTLIEB, 1845 W. Cermak Rd., Chicago 8, HI. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR. 133 Smithsonian St., Olrard, Ohio. Tretji odbornik: DAMIJAN TOMAŽIN, 973 E. 74. St., Cleveland, Ohio. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ. RPD 1, Box 432, NUes, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Moške Zveze 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio. «s?sž) ji segel v roke. “Lepo. se obnašaj, ko j, pozdravil,” me je svarila Micka, ki je videla, kako zvračam telo zdaj na eno, zdaj na drugo nogo. ‘Uh, kaj pa misliš, da sem,” "TT Tl sem jezikal'nazaj. “Saj veš, čakala. Agata -se je obrnila k oIikan človek in da vem nioi in rekla- “Pavel bo na- . , . , , ,• Najmanj 200 teh nesrečnih ljudi, kolikor vem gotovo, gnije v ječah na Reki, na otoku Otto-mno sum, ru v Dalmaciji, v Lepoglavi nas je Anica Migu Zagreba, v Zemunu blizu RokrrAdA in razim ti ra mama?” Pavel je Agatinim besedam molče pritrdil, ganil ga je glas matere, ki.je bil namenjen njemu, besede pa je Agata govorila Mateju. Tudi Nežka je že stala ob njej in njej in rekla: “Pavel bo na-|kako 3e je treba vesti ob takih lagal, da končamo s posipa- njem potov, vi. Nežka mi bo- ne reSem, da ne veš, sa- ste -dovažali. Ti, Bern*dek, | ^ ^ ^ w, prev(^ ia,kren bos pomagal ateju. ,n doma^ da j ne bi pb- Agata je šla k svojemu de- jemati in nositi tukaj le po dvo-lu na drugi konec vrta, Mateju rišču bolnišnice, kot Ki bila pa je roka pri delu zatrepeta- tvoja sestrična, ali pa še več. la. Tudi njega je prevlzel njen Lahko se primeri, da bi ti za-glas. “Zakaj ne govori z me- merila in nam ušla nalzaj v hi-noj tako mehko kakor z otro- šo, meneč, da je zašla med div-kom? Samo za otroke ji je, jake.” zame ji ni. Otroku se je opra- “Le nikar se ne boj,” se bra-vičila; mene je prezrla. Otrok | nim. “Vidiš, tistega pa res ne prav nič kazalo, da bi bila -bolnišnica. In za trenutek nas je pustila same, pa kmalu pri-drobila -nazaj s polnim naročjem piškotov in kaj šfe vse. Joj! Branili smo se, nekaj zastran lepšega, nekaj pa kar tako. Ni odnehala, kar vzeti smo morali in pokusiti. Predstavila nam je tudi dvoje drugih naših deklet, ki so tam v službi : Mici Lenče in Roziko Oselj. Pozneje je prišel tudi čvrst slovenski fafit iz Batawe, mislim, da so mi j?a predstavili za Viktorja Trčka, pa ne vem gotovo. Vem pa, da ni prišel v bolnišnico iskat zdravja, razen če je iskal zdravila za bolno ali “ranjeno” srce, kakor sem poznal iz njegovih pogledov v naša de- l l _ j nn trn nvafonfal Podružnicam Slovenske moške zveze Leto gre proti koncu. Pogled nazaj pove, da je bilo delo naših podružnic uspešno, zakar gre zahvala vsem odhorni- unuB-j&BSBMtuaatii,;.....------ v, ^da> ! Brez Dve od njih sta mladi dekleti, ki sta zapustili kolegij v Vancouverju, da sta prišli sem in ki sta tukaj nedavno organizirali peticijo, katero je podpisalo 52 mladih Kanadcev, ki živijo v Zagrebu. Peticija je bila poslana po železnici v Bel-grad in oddana kanadskemu poslaništvu, da jo odda miJii-strukem-u predsedniku St. Lau-rentu. Ako je poslaništvo postopalo prav, je peticija zdaj v ro- odbornikov, upamo, da si boste zopet izbrali sposobne in za delo navdušene može, ki bodo s podvojeno vnemo šli na delo za še lepše uspehe. V prihodnjem letu moramo število članstva povečati in naše vrste vsestransko razgibati. To bodi misel vodnica vsem podružnicam Slovenske' moške zveze za decem-berske s©jc» Vincent H. Lauter, glavni tajnik S.M.Z. io je . . se poaaii v »jukuoušviju, j c * kah kanadskega ministrskega melo kanadske potne liste. Na-predsednika. Toda nekatere aedb ^ ape]u jugoslovanskih družino, ki so podpisale to pe- g\agti& o ----- galjeni roki v dvoje veder z ie- pal iz rane kakor kašnata ma-deno vodo. Štabni zdravnik, sa. čigar duševna in telesna moč Gilbert« 'Se je morala naslo-je bila pri kraju, se /e krep-jniti k bližnjemu stebru. Ah, Stotnik, ki ga je vzdramil strah iz njegove zaspanosti, ga je pogledal in počakal. Nato je dejal: “Ali menite, gospod štabni zdravnik?” Toda Bourocheva taktika je bila ta, da nikdar ni naravnost povprašal ranjenca za običajno dovoljenje, kadar se je pokazala nujnost amputacije. Ljubše mu je 'bilo, da se je vdal ranjenec sam od sebe. “Huda noga”, je zamrmral, kakor da misli na glas. “Ne bo je otdti.” razburjenju ,„V1 _ ________ ______ _____ V nervoznem to meso, to belo meso, izdaj ta- je Beaudouin povzel: ‘Storite, gospod štabni zdrav narkozo, sta strežnika spustila nik.” Priprave niso trajale dolgo. Že je prijel pomočnik naklo-roformljeno servijeto in jo nemudoma podržal ran jencu pod nos. Nato, v trenotku kratkega nemira, ki nastopa pred stotnika na žimnico, da so bile noge svobodne; eden je prijel za levo ter jo podprl, dočim je vzel drugi desno in jo trdo stisnil v stegnu, da zapre arterije. (Dalje prihodnjič) čal, poražen od žalosti in ne izrekljive trudnosti, v eni ti-jko krvavo in zdrobljeno! Vz- “Dajte, «... stih minut obupne borbe, ko se,lic svoji grozi ni mogla odtr- štabni zdravnik, čuti vsak praktik onemoglega. | ga ti oči. In ta je imel 'vendar krepko j “Vraga”, je menil Bouro-naturo, trdo kožo in stanovi- ohe, “grdo so delali z vami!” končajte, gospod Kako misli- lepo operacijo, nekaj elegantnega in urnega, za kar potrebuje operator vsega skupaj je-dva štiridest sekund. Že so k'oroformirali ranjenca, dočim se je zbudil iz svojega spanca, je zagledal to roko, ki jo je lazaretni ipomočnik ravno hotel odnesti za grmovje. Na- ju strežaj zagrabil njegovo ra-(?'° se Je ozr* P° sv°j* ram* ter n: o z obema rokama, štiri pr-j Jo _ videi razrezano m krvavo. ste pod pazduho, palec zgoraj. Bouroche, oborožen z veli. :im nožem, je zaklical: “Dvigni ga po koncu!” ter prijel za deltodes, prebodel roko, prerezal mišice, prišel nato od zadaj in z eno samo potezo odrezal sklep, da je roka padla, odrezana v treh obratih. Strežaj je spustil palec, da stisne ramno.žilo. “Položite ga!” Bouroche se je nehote zasme- Takrat se je razsrdil in zdivjal. “Ah, strela božja! To je bedarija, kar ste mi napravili!” Bouroche, ki je bil utrujen, najprej ni odgovoril; nato pa je dejal z dobrodušnim obrazom : “Fant, 'storil sem po najbo- tno srce. Toda tudi njega je bilo zagrabilo vprašanje:, “Cernu vse to?” Čuvstvo, da nikdar ne bo z vsem,gotov in da ne more storiti vsega, ga je mahoma udarilo z mrtvilom. Cernu. ko bo pa smrt vseeno močnejša! Dva pomočnika sta na nosilkah prinesla stotnika Beaudo-uina. “Gospod štabni zdravnik”, si je dovolil reči Delaherche, “tukaj je stotnik.” Bouroche je odprl oči, potegnil roke iz veder, stresel jih ter obrisal na slami. Nato še je oprl na koleni in dejal: “Ah da! Hudiča! Drugi . . Seveda, res, dan še ni končan.” Pokrepčan je vstal in stresel svojo levjo glavo z rdeče- te?” “Mislim, stotnik, da ste hra- ______________ _ . ^ ber mož in da mi dovolite sto- Otipal je nogo ter jo našel riti, kaj je potrebno.” mrzlo; žila ni utripala. Obraz j Oči stotnika Beaudouina so se mu je bil zelo zresnil; okoli izgubile blesk ter se skalile ka-ust se je napravila guba, ki kor z nekakšnim rdečkastim mu je bila lastna v zelo vzne-.hlapom. Razumel ga je. To-mirjajočih slučajih. j da vzlic nepremagljivemu stra- “Vraga”, je ponovil, "slaba hu, ki ga je stisnil za grlo, je je zf nogo.” Iodgovoril kratko in hrabro: ljši moči; nisem maral, da tejplavimi lasmi. Navada in zavzame zlodej . . .Sicer sem te j povedujoča dolžnost službe sta pa prej .povprašal, in ti si re- mu bila nove moči. kel da!” Gilberta in gospa Delaherche “Jaz sem rekel da, jaz sem' sta bili prišli za nosilkami; rekel da?! Kaj pasem vedel?”|ostali nekaj korakov dalje, ko A kmalu ga je jeza minila so položili stotnika na mizo, in pričel pretakati gorke sol- pokrito |p voščenim platnom, ze. j “Prav tako! NmJ desnim “Kai hudiča naj zdaj po- gležnjem je”, je dejal Bouro-čnem!” che, ki je mnogo govoril, da bi Nesli so ga nazaj na slamo raztresel ranjenca. “Ni slabo, ter krepko umili voščeno pip- na tem kraju. Takšne rane se tno in mizo; in vedra z rdečo .rad« vodo, ki so jih zopet potokoma zlili po trati, so čisto okrvavila belo marjetično gredo. Takrat pa se je Delaherche začudil, da še vedno sliši to-nove. Cernu ne umolknejo? V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA JOHN P1SEK ki je odšel t večnost dne 29. nov. 1940. Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland. O. 29. nov. 1949. Rozin namiznik je moral zdaj že vendar vihrati na trdnjavi! A zdelo se je narobe, da prihaja ogehij pruskih baterij čimdalje hujši. To je bil trušč, da drug ni slišal drugega, tresenje, ki je delalo, da so tudi manj nervozni ljudje,v naraščajočem strahu drhteli od glave do nog. In tudi operatorjem in operirancem niso mgoli hasniti ti sunki, ki so trgali človeku srcu. Ves lalzaret popravijo . . Poglejmo si to.” AH omotica, v kateri je ležal Beaudouin, mu je budila vidne skrbi. Pogledaj je zasilno obvezo, navadno obvezd, ki je bila ovita in z bajonetno nožnico pritrjena nad. hlačami. In med zobmi je mrmral in spraševal, kdo je bil tisti nepridiprav, ki je tako packal. Nato je mahoma umolknil. Prišlo mu je bilo na um: gotovo se je zgodilo med vožnjo v kočiji, 'prenapolnjeni z ranjenci. da je obveza odjenjala in zdrknila z mesta ter mu ni več držala rane, kar je povzročilo obilno krvavenje. Bouroche se je srdito zadrl Poglejt, poglejte, kdo je tukaj, — Na prometni State Street v Chicagu so že pričeli oglašati nakupovanje božičnih daril. Otroci z veseljem opazujejo delavce, ki dvigajo lepega jelena na vrh obcestne svetilke in kako bi se ga ne veselili, saj jim je predna-znanila, da se bliža Miklavž. Bolezen jo ne ovira pri učenju. Ann Louise, ki jo vidimo na bolniškem stolu kljub pohabljenosti študira in sicer s pomočjo od šole do doma napeljane telefonske zveze. Ta naprava je bila na razstavi letne konvencije “Narodne organizacije-za pohabljene otroke in odrasle.” -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA Clevelandu, Ohio “VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA” Pokrovitelj prev«. Skoj m. GREGORIJ ROŽMAN._______ Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 SL Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 60J9 Glass Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 82 St. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21401 Naumann Ave. I. podpredsednik: JACOB RESNIK, 3500 E. 81 St. II. podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St, Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave. Blagajnik: LAWRENCE BANDI, «727 Edna Ave. Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave. I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E, 147 St ?ljnriadzormk MARlfCH^Mm^Macauiey Ave. Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere. Imena Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega na v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze. NAROČITE SI KNJIGO “J POTOV ŽIVLJENJA SL0VEIUKE6A NARODA” Domače poljudne povesti in dogodbice iz življenja ameriških Slovencev. Po znižani ceni zdaj samo 45 ceniov t0 dokler zaloga traja . . Naročnino pošljite v Money Ordru, ali pa v gotovini 1 . ■ na naslov: t.. ' " > M BARAGOVA PRARKA ---------------- 1857 W. 21 st Place Chicago 8, 111. irumjmri rum n mmmmm run mm u i - K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po % obresti na zemljišča In posestva brez kake provizije ah bonusa ★ ★ ★ ★ ★ y * ’ * * - Pogojila go napravljena na tak način, da ee na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojaenila in informacije ptttte na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET. ILLINOIS ^ : u L- u u umrumjTj ummjmjmLmjmrui G. WHISKERS