Jezikoslovni pomenki. Odgovor gospodu Navratilu. Neverjetno in nelogično se Vam dozdeva, da je reka Kupa po roda, kteri je kraj nje prebival, ime dobila. Vendar to ni ne neverjetno ne nelogično. Nar stariše prebivavce v tih pokrajinah imenuje Herodot(He-rodot V.) Sygine, in pravi, da v lig^arskem jezika pomen[ Sygin {aiyvv^ kupca. Že o8troarani IViebuhr (Romisch, Gesch. 176.) je hi\ mnenja, da so v tih pokrajinah mogVi kupci stanovati. Te°:a mnenja sim tudi jaz bil, in »im v njem še bolje poterjen, ker Bim se prepričal, da Syj^inni draga kakor ravnoličen pomen indo-slavenske besede Banian. Pan pomeni po Eichholfa kaufen, unterhandeln, Bopp tudi piše ban in reče, da je pan in ban edno j,mutato p in b" (fflej: Bopp Gloss. Sanscr. aub voce ban). Jaz rečem, da je Sygin samo livarski 8ynoni-mon , in Ligure tudi oglasim za Slaven e, ker Stra-bon očitno reče, da niso bili Kelti. Sigin, ktero je Herodot po gerških ušesih pisal, ni druga, kakor česko-elovasko hokyn zn kupec. Kakor slovenskemu gramatikarju Vam je znano, da je h zzr s (primeri ju-goslav. u ruši namest u ruhi), in da se o spremenva v slavenskih narečjih v i fprimeri Bog, bog, in rusin-eko bih). Tako je iz hokyn postalo ligursko sikyn. Tadi te resnice ne morete tajiti, d^ senisolelndi naši praočetje, temoč tudi stari Slaveni imenovali po verozakonskih strankah in zanatih ali rokodelstvih, s kte-rimi so se pečali. Anglež Hamiiton, kteri je več let v Indii živel in jo dobro pozna, nam več takosnih roko-delnih verst ljudi imenuje, in čudovitno je, da pri raznih slavenskih rodovih najdemo več enacih imen. Poglejte na primer: 1. Bramanen, Priesterkaste. Primerite: Popovice, serbsko pleme in vesi serbske. 2. Kšatrias, Krieger. Primerite ruske Boj are. 3. Rajputi, Fiirstensohne. Primerite Knezevice slav. pleme in vesi. 4. Sancarias, Perienschmuck-Verfertiger. Primeri slovenske vesi Biserjanci, Dra^otinci, Blagušani, tri sosedne vesi fare sv. Jurja na Savnici. h. Tambulis, Bettelhandler. Primeri vesi Cajnkova, Cajn-kovci, Brnjeslavci na Ogerskem in Stajarskem. 6. Mu hi s, Laufer. Primeri Begnjani na Gorenskem, Be-^govci na Štajarskem. 7. Šaratis, ^Fuhrieute. Primeri vesi Kolarovei, Vozeni- cani na Štajerskem. ^. Suvarnacas, Goldschmiede. Primeji resi Zlatarorei. 9. Do me s, Korb- und Siebmaeher. Primeri vesi Pl eter je, Pleteršca, Pletroušce, Sitarovci in imena na noršan— skih kamnih P^etius, Plotina itd. 10. Panchias, Bettler. Primeri vesi Beracova, Boracova- fod borni) na Štajar^fe«^. 11. Chutars, Zimmerieute. Pi*!«*«?! severnoslav. plemeni Ku- cevani, Hižani. 13. Nair, Mauer Herrscher. Primeri Noršanei, Možkanci (Norici) vesnice na Štajerskim. 13. Gand Banias, Panias, Materialien-Handler. Primeri Pa- nonci, Banovci, Kupetinci, vesi na Štajerskem. 14. Malakars, Blumenhandler. Primeri ves Cvetkovei itd. Že izhod Možkanci, Biserjanci priča, da se imajo razne kaste (ljudi raznega plemena) razumeti, ne pa mestna lega. Več o tih kastah glejte Hamilton De-scription of Hindostan I. 155. (Konec sledi.) — 335 — — 339 — Jezikoslovni pomenki. Odgovor gospodu Navratilu. (Konec.) Tadi to je verjetno, da so veei, kraji, reke po rodovih dobivale imena, tako reka Indus od ludov, Morava od Moravijanov, reka Stir (Steier v Aufltrii) odStirčanov, Norinja ponemčeno Noring na Koroškem po Norčanih. Ime Norikara in boginjo No rej o bom po novem letu razlagati začel, in dokazal, zakaj nor pomeni toliko kot mož, mož, in zakaj da tudi pomeni ogenj (češki na nore,unor3, vodo (nori ti, ponoriti (untertauchen) in zemljo (nora, nura). Ali mislite, postovani gospod, da so narodi po rekah dobivali imena svoja? Jez kaj takšnega nemo-rera zapopaati. In d i so prej imeli svoje ime, kakor Indus, zakaj človek dava stvarem imena, ne pa narobe. Tako so tudi Baniani kerstili rečico Banio pri Kar-lovcu in so dali Kapi sinonimlško poznamlenje. Enakih soimen rek in veei več najdemo; tako so v slavenskih zemljah Tu rje in Volge in Styri in Olse, na Koroškem Norinja in Možniea (ponemč. Mosinz); tako ste si tudi Bania in Kupa sestri. Ime Cuppita-lius, Cupitina (glej: Jnvavia 47.3, Cupitius se najde od Solnograda do Dalmacie, kar je gotovo znamenje, da je čisto slovensko. Imena rodovin Kupic, Banian pa niso samo najti na Štajarskem (pri sv. Vidu v Halozah), temoč tudi po Ceskem. Ce ravno bi način pisanja Kolpa izviren in edino resničen bil, vendar še je mogoče Kolpa iz ^^kup", jjkupiti'' izpeljati. Zakaj mi najdemo v slavenskih jezikih vpletenje in vrivanje čerke / pred in za samoglasniki mnogokrat. Primerite glagol poditi po Metelkotu pvoditi, na Štajerskem tudi pravimo ploditi kogar, Jemanden vertreiben; med Šavničarji se govori skubiti Id skulbati, rupfen. Taksnih glagolov imamo sila dosti, na priliko: hi-niti se in h/inlti, habiti in sZabiti, tZumiti in tomiti, dZbeti, litvanski-letiški dopti, zato duplo, die Hoh-Inng, šapati in šZapati (lužiški}, s/unče in solnce. Cerka / prehaja tudi pogostoma v čisti U'^ na primer: h 1 u m (češki} h u m, h o m (slovenski), h/uk = hnk češki, in nase goZčati, b/itva (ilirski), Beete (Mangold), češki bit va , latinski beta, letiški bete, slovenski pesa, mittelhochdeutsch biese, osi p not i zz: osupne t i, prav za prav, ost up not i, zur Saule werden, pruskritski stubh, latinski stupeo od stipes, pahati ruski in poljski, ackern zzz litvanskemu pŽešti, letiski p/est, pu-kati ilirski, pflucken , letiški pZukt; primerite dalje: sapa zz: sZap, kimati in kZimati (ilirski), daviti in dZaviti^škripati in8kerlipati,peta=zzplanta, skubiti in latinski glubere, bljudo in gotiški biuds, pluvati in litvanski pjauti, sanskritski puj, dalje: desna z=z dlesna, kalaniti in kaniti (horvatski), ki k, kiška, sanskritski kukši itd. Kakor v tih prilikah vidimo, da čerka I med a, e, i, o, u vlezava, tako je tudi mogoče bilo, da so stari Panonci govorili ki up i ti, namesto kupiti, tudi kulpiti. Ker pa kup in kop ednako pomeni Haufen und Kauf, in ker je pervi pojem izvirnisi, zakaj iz nakopenja, nakopičenja, na-ku plenja, anhaufen , sammeln, je postal pojem, kauf en. Besedi kupiti in kopiti je znal stari Panonec izgovarjati tudi klupiti, kulpiti, klopiti, kolpiti. Klupa in klopa, Kulpa in Kolpa, ako ni zadnja eblika metathezis latinska, kakor jo najdemo v besedah leb (bel) inalbus, palea=rpleva,Albiszi:Labe. Dalje so latinski pisatelji / zmiraj za samoglasnikom postavljali, na priliko: Pel so (Aurel Victor), Pelsodis lacus (Jornandes), Pelsois (Rav), Peli ss a (AnoDym de conv. CarantJ mesto plešo, der See, gersko nrilog, latinsko palus, holandski poel, islandski p o 11 ur. Kakor je Pelso latino-teutonizem, tako kolpa^ kolaps, kolapis greko-latinizem, in kulpa teutoni-zem slovenskega klupa, klopa = kupa, kopa. Dalje dvomite, ali je že dognano, da Kanaan pomeni deželo kupcev. V svetem pismu se Kanaan zmiraj prestavlja v mercator, negotiator (glej: Bi-blia Sacra, Venetiis 1777 na koncu pod imenom Cha-naan v poglavju „Hebraicornra et Chaldeorum nominum Interpretatio"). Tako je sv, Hieronim Kanaan prestavil. Naj pokaže, kdor more, da je prestava ta napčna! Zavoljo omenjene analogie Vam dam veljati, da kup, kupiti ne spada k analogii kupati se, kopati se, baden, kakor tudi V^aš vuk, sunce in puž ne spada v kiip, kupiti. Kupiti in kupati tudi nisim nikdar primerjavah Od besede skut še Vam povem, da se med šta-jarskimi Dalanci rabi v možkem in ženskem spolu, kakor več takšnih besed, postavim večer, red itd. Znate priderdrati, kakor ste rekli, kmalo s svojim odpisom, al to je moj „ultimatissimum^' o tej pravdi, ker nimam časa se pričkati zavoljo besed •''Q. Ne bi se bil Vas dotaknil, ako bi Vi ne bili tako pogumno izustili v 73. listu „Novic": „Kdor more dokazati, da so tod poprej Slovani živeli in oni pervi reki ime dali, naj dokažeI'^ Naj starise stanovnike tih pokrajin je že Nemec Man-nert za S lav ene oglasil, ravno to so dokazali učen! Slaveni, kakor Katančič,Kollar, Šafarik, in moja slaba preiskovanja to resnico poterdujejo. Naj beržeje Vam je ravno omenjena opazka prehitro^ ušla, zakaj ue-morem verjeti, da bi bili Vi scer kot moj nasprotnik vstali. Davorin Terstenjak. ^) Ker sta oba gospoda po dvakrat govorila, mislimo, da je te pravde konec. Vred.