PoHnitu plačana v gotovini Cona Din T- Stev. 197 V Ljubljani, četrtek 29. avgusta 1940 Leto V Konferenca na Dunaju Nemčija in Italija nočeta diktirati sporazuma, na meji med Madžarsko in Romunijo pa se razvijajo nevarni spopadi Dunaj, 29. avg. m. Vse dunajsko časopisje prinaša na prvih straneh in pod debelimi naslovi poročila o skorajšnjem sestanku zunanjih ministrov von Ribbentropa, grofa Ciana, Ma-noilesea in grofa Csakya. »Mittag« objavlja pod naslovom »Pomen dunajskega sestanka« daljši_ članek, v katerem ugotavlja, da bodo pogajanja potekala v konstruktivnem duhu in da bodo zastopniki posameznih držav skušali pametno in pravično rešiti vsa sporna vprašanja v tem delu Evrope, v katerem je treba ohraniti mir. Na tem dunajskem sestanku -— piše dalje »Mittag« —- bodo prerešetavali celo vrsto vprašanj, ki jih je treba rešiti pametno in pravično. Pogajanjem Se pripisuje velika pomembnost tudi s tem, da s» bili vpravem pomenu besede mobilizirani Zunanji ministri štirih držav. Neposredni sestanek med šefi nemške in italijanske diplomate na eni ter zunanjima ministroma Romunije in Madžarske na drugi strani je izredno v.ažen z ozirom na dejstvo, da Nemčija in Italija rešujeta na zahodu sporna vprašanja z 0r°žjem, medtem ko na jugovzhodnem evropskem področju nadaljujeta s konstruktivno politiko miru. Glede vzrokov in dejstva, da so ta pogajanja na Dunaju, je treba pripisovati važnost sestanku med štirimi zunanjimi ministri tudi že zaradi položaja tega mesta samega, mesta, ki predstavlja okno Nemčije proti Balkanu. Razen tega je to iuesto že imelo važno vlogo, ko so se lansko leto na konferenci štirihi reševala vprašanja v zvezi s Slovaško. Razgovori bodo v dvorcu B e 1 v e d e r e, v dvorcu princa Evgena, kjer je leta 1914 živel tudi avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je bil umorjen v Sarajevu. Ves Dunaj je zaradi sedanjega sestanka štirih zunanjih ministrov v zastavah držav, katerih državniki se udeležujejo pogajanj. Berlin, 29. avg. DNB: O priliki poročila, da se bosta na Dunaju sestala nemški zunanji minister von Ribbentrop in zunanji minister grof Giano in da bosta na la sestanek poklicana tudi zunanja ministra Madžarske in Romunije, izjavljajo v berlinskih političnih krogih, da to dejstvo dopušča mnenje, da bodo na tem se-Kovoiili o nerešenih vprašanjih med Madžarsko in Romunijo. O priliki sestankov v Salzburgu s predstavniki držav južnovzhodne Evrope, pravijo v teh krogih, sta bili osi poudarili potrebo, da se ozemeljska in narodna vprašanja, ki obstoje med Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, rešijo na temelju pravičnosti in na temelju, ki bo ugodno za končno utrditev miru v tem delu Evrope. Kakor je znano, pravijo dalje v Berlinu, so romunsko-bolgarska pogajanja dobro potekala, medtem ko je med Madžarsko in Romunijo prišlo do preloma. Prav tako se lahko računa, da obstoji namen, da se z ministroma zunanjih zadev Madžarske in Romunije ponovno razpravlja madžarsko-roinun-ski problem na temelju misli, ki so prišle do izraza svoj čas pri salzburških razgovorih, upoštevajoč tudi praktične izkušnje, ki so medtem nastopile. Dunaj, 29. avg. Nekoliko po 19. uri snoči siI *u"*nji inster priti na balkon in " J Rim, 29. avg. Stef**nj. \ pokazati ljudstvu. ODŠirni) komentirajo B",Vu„ck casoP1!?‘ , 'Vice versajske pogodbe. »Tribuna* pouduria 1,8 Italija in Nemčija prepričevalno delata na’ vzpostavitvi novega miru tam kjer sta Velika Britanija in Francija poskusali izzvati vojno. List pripominja, da ,it; sestanek na Dunaju velikega pomena ne samo za 1 odonavje, pač pa tudi za vso Evropo. »Giornale d’ltalia< piše, . avg. o. Reuter poroča, da so pri zadnjem poletu gad severno Italijo angleška letala morala leteti izredno visoko. V višinah pa je bil že silen mraz in tako se je na enem bombniku nabralo toliko ledu, da se je bombnik moral obrniti in vrniti v Anglijo. Pozimi bodo poleti žez Alpe najbrž sploh nemogoči. Berlin, 29. avgusta. A A. DNB: Ponoči od 0.24 do 3,17 je bil v Berlinu alarm, Nad mestom in njegovimi predmestji so se v kratkih presledkih pojavila britanska letala in vrgla na več mest v prestolnici zažigaine in eksplozivne bombe. Bombe so priletele na zasebna poslopja, vojaški objekti pa niso zadeti. Škoda je neznatna. Na nekaterih mestih so nastali požari na strehah, toda hitra intervencija službe za ohranitev reda in drugih pomožnih služb jih je pomagala zadušiti. Ubitih je 10 ljudi, 28 jih je pa ranjenih. Nobena izmed mrtvih in ranjenih oseb ni bila v zavetiščih Vesti 29. avgusta Odposlanstvo madžarskih zadružnikov se mudi te dni v Bolgariji. Madžarski zadružniki bodo te dni obiskali razne bolgarske zadružne ustanove in si ogledali tudi kmetijsko razstavo. Številni parniki odvažajo otroke iz Anglije v Severno in Južno Ameriko. Tako je včeraj odpotovala iz Anglije skupina 315 otrok v Južno Ameriko. Delo v nizozemski industriji se naglo obnavlja. Tako bodo na Nizozemskem kmalu začeli zopet izdelovati umetno svilo, ker je omogočen uvoz nekaterih surovin iz skandinavskih držav, Volitve v švedski parlament bodo dne 15. sept. To dokazuje, da je Švedska v mednarodnem pogledu že izven večjih nevarnosti. Portugalska vlada je bila te dni preosnovana. Predsednik Saladar je odložil finančno ministrstvo in bo poslej vodil zunanje ministrstvo. Trgovinsko ministrstvo je bilo vključeno v ministrstvo za narodno gospodarstvo. Največja angleška zavarovalnica, ki se je pečala zlasti s pomorskimi zavarovanji, zavarovalna družba Lloyd je sklenila preseliti se iz Anglije v Združene države. To je največje finančno podjetje v Angliji sploh. Vsi nemški listi pišejo zelo obširno o razgovorih med Ribbentropom in Cianom in o konferenci, ki bo danes na Dunaju. Listi poudarjajo, da na Dunaju tokrat ne bo izdan enak sklep, kakor je bil izdan koncem leta 1938., ko so bile določene nove meje med Madžarsko in bivšo Češkoslovaško. Zlasti ne bodo v celoti izpolnjene madžarske ozemeljske zahteve, ampak bo objavljena kompromisna rešitev. Prihodnji teden bodo po vsem Japonskem obsežne vaje za obrambo pred letalskimi napadi. Vaje bodo trajale štiri dni. Izvršeni bodo tudi poizkusi za preselitev prebivalstva iz mest na podeželja. Angleška uradna agencija Reuter je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da so neresnične govorice, češ da misli Anglija zasesti Azorske in Kanarske otoke. Na otoku Ceylonu se po poročilih iz japonskih virov širi gibanje za neodvisnost tega otoka. Otok se želi izoličiti iz okvira britanskega im* perija. Vse francoske iole v zasedeni Franciji bodo sep* tembra in oktobra začele z rednim poukom. Reden pouk bo tudi na pariških visokih šolah, V Pariz se te dni vrača mnogo dijakov iz vs« Francije. Dijaške organizacije pozivajo svoje člane, naj se podpirajo med seboj in da naj skrbe za svoje demobilizirane tovariše. Glavno delo študentov v današnjih časih pa naj bo študij. »■Chicago Herald American« je izvedel, da bodo na podlagi sporazuma, sklenjenega med Kanado in USA, ameriške čete zasedle Novo Školsko in Novo Fundlandijo. List je izvedel, da bo ameriška nacionalna garda imela v No- vi Škotski in Novi Fuedlandiji svoje garnizije. Ameriški kmetijski minister je te dni predaval ameriškim fariparjem in poudaril, da povzroča evropska blokada veliko škodo ameriškemu izvozu. Izguba evropskih tržišč bo zelo vplivala na ameriško gospodarstvo. Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal zakon, ki dovoljuje ameriškim parnikom plovbo v evropskih vojnih področjih. Zlasti je dovoljena plovba tistim parnikom, ki bodo odvažali otroke iz področij, kjer divja vojna. Toda ti parniki morajo poprej dobiti od vojskujočih se držav zagotovila, da plovba ladij ne bo ovirana. Vse madžarsko časopisje piše zelo obširno o konferenci na Dunaju. Časopisi zlasti obravnavajo podrobnosti, ki se nanašajo na stališča Italije in Nemčije. Angleška vlada odklanja novega romunskega poslanika Bukarešta, 29. avg. ,m. Angleška vlada ni pristala na * imenovanje novega romunskega poslanika v Londonu, Stoica. Zahvala dr. Subašlia banu dr. Natlačenu Ljubijuna, 29. avgusta. Za poslano brzojavko bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačenu ob priliki obletnice ustanovitve banovine Hrvatske, je ban banovine Hrvatske g. dr. Ivan šubašič poslal sledečo zahvalo: Za čestitko, katero ste mi poslali ob priliki obletnice banovine Hrvatske, se Vam najpri-srčneje zahvaljujem z iskreno željo, da kmalu tudi bratski slovenski narod dobi ono, kar si davno želi. — Ban banovine hrvatske dr. šubašič. Švica lahko tudi poslane sovražnik Anglije Ženeva, 29. avgusta. (Stefani.) »Tribune de Geuevet izraža svojo globoko ogorčenost zaradi stalne kršitve švicarskega neba po angleškem letalstvu in pravi, da se v Londonu motijo, če mislijo, da se bodo premišljene in zapovrstne krši-tve švicarskega zračnega prostora nadaljevale v neskončnost brez hudih posledic. Ce Velika Urita-nija misli, da bo Švico prisilila k opredelitvi izzivajoč jo z vpadi svojih letal, bo dosegla ravno nasproten uspeh, kakor ga je pričakovala, kajti sovražna dejanja proti Švici bi mogla samo Švico pognati v skrajnost in j o prisiliti, da stopi na stran sovražnika Anglije. Nemško gospodarsko zastopstvo v Moskvi Moskva. 29. avgusta. (Tass.) NemSk eija s pooblaSčenim ministrom Sclinurrej* > snoči pripeljala v Moskvo. Delegacija se lx> udeležila razgovorov in konferenc, na katerih bodo proučili polletno bilanco medsebojne trgovine v zvezi z izvajanjem nemško-sovjetske trirovimske pogodbe Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 29. avgusta. Jutranje megle so se danes začele že zgodaj dvigati kvišku, znak, da bomo kmalu doživeli vremenske spremembe. Te dni so kmetje v okolici hiteli s košnjo. Težave so v tem, da manjka koscev in delovnih moči. Drugače ni v Ljubljani nikakih posebnosti, niti ne napetih senzacij. Na velesejmu je te dni vedno živahneje in se vsi marljivo pripravljajo, da bo velesejem v soboto najsijajnejši. Iz polieifske kronike Kolesarefci tatovi ne mirujejo. Zopet so zaznamovane nove tatvine koles. Fanika Pozlajelškova je pristavila svoje kolo pred finančno ravnateljstvo na Poljanski cesti, da bi pri gospodih v direkciji opravila svoje posle. Ko se je vrnila, ni več dobila svojega kolesa. Kolo je bilo znamke »Dtir-kopp« s tovarniško številko 202.554, z leseno mrežo, vredno 900 din. — Jože Hribar je pustil svoje kolo znamke »Tourist« v veži hiše št. 2 na Mestnem trgu. Kolo nosi tovarniško številko 1,041.075 in je vredno 800 din. Neznan uzmovič mu ga je odpeljal. Anici Hrastnikovi je bil v kavarni Keršič v Spodnji Šiški ukraden ženski plašč modre barve, vreden 1000 din. Sumijo, da je plašč ukradla neka 25-letna ženska, visoka okli 165 cm, oblečena v svetlomodro obleko, ki je bila v družbi 2 . ... Ženska najbolje 6tori, da lepo vrne plašč, ker bo drugače prišla v kriminal in to brez pardona' Zidarski vajenec Štefan Slejko, star 15 let, je neznanckam odšel in ga že od 24. t. m. pogrešajo. Slejko je doma iz Dramelj pri Celju. Odšel je iz delavnice gradbenega podetja »Tehna« na Šmartin-6ki cesti. Nekaj v pojasnilo Pred dr.evi je bilo objavljeno poročilo o kazenski razpravi, ki je bila pred malim kazenskim senatom glede tatvine zlatnine pri zlatarju Rusu v Kranju. Prvi in glavni obtoženec Razberger, kakor tudi njegova soobtoženca so bili od obtožbe oproščeni. K poročilu še pristavljamo, da sta bila France Tomažič m Lojze Kalan popolnoma oproščena z izrecno utemeljitvijo, da ni proti njima ne samo nobenega dokaza, pa tudi ne nobenega indica, ki bi ju obremenjeval, da sta pri tej veliki tatvini zlatnine sodelovala. Sum za to tatvino je bil pač podan proti prvemu obtožencu Razbergerju, ki je bil ■tudi oproščen, ker njega obremenjujoči indic ni bil dovolj tehten. Tomažič in Kalan sta se drugače zagovarjala kot svobodna državljana. V preiskovalnem zaporu je bil le prvi obtoženec, ki je bil zaradi neke druge tatvine obsojen na 1 Mo robije. Polhi na Golovcu Leto6 je bukov žir prav dobro obrodil. Iz raznih notranjskih krajev, kjer je še vedno lov na polhe udomačen in živahen, prihajajo poročila, da so 6e letos polhi silno zaplodili in da so prav debeli. Obeta se nam lep in živahen polšji lov. Samo po-šje kožice so postale skoraj brez vrednosti, ko 60 bile tako-le pred 20 leti zelo drage in so polharji ea kožice prejemali tudi po 10 din kemad. Takrat so mnogi zaslužili čedne tisočake. Mnogi sprehajalci so že poprej trdili, da zaidejo polhi tudi. na Golovec O tem se je pisec teh vrstic prepričal. Na Galjevici stanujoči bivši mornar Božič, dober in vnet gobar, je pripovedoval in pokazal polšje luknje na Golovcu in je tudi sam vjel na prav originalen način polha. Zažgal je suho bukovo gobo. tlečo je vtaknil v polšjo luknjo. Čez nekaj časa je potegnil iz luknje od dima omamljenega polha in ga nato odnesel domov. Zastrupila se je z gobami Na trgu so 6e zopet pojavili jurčki, ki so za enkrat prav dragi Merica je po 6 din. Jesenski jurčki, ki jim ljudje pravijo tudi ajdovci, 60 letos izredno zgodaj začeli rasti. Navadno se pojavijo tako-le sredi septembra, ko ajda zori. Po nekaterih krajih na Golovcu, ki vedo za nje le prav izkušeni gobarji, je že prav mnogo jurčkov — ajdovcev. So izredno lepi in zdravi Pri zavživanju gob mora biti človek prav previden. Pri strokovni komisiji v DZ zaposlena snažilka Antonija Ivančičeva, stanujoča v Nunski ulici št. 3, rojena v bližini Zagradca na Dolenjskem, je včeraj iedla gobe Ncnadcma ji ji postalo močno slabo in je začela bljuvati. Nevarnost je bila, da bi «• zastrupKralj Matjaže, pojo združeni pevski zbori. 2. Slavnostni govor predsednika odbora za postavitev spomenika g. dr. Josipa Pipenba-cherja. 3. Odkritje spomenika in položitev venca po zastopniku Nj. Vel. kralja Petra II. 4. Vojaški pozdrav — igranje državne himne, trikratni plo-tun častne čete in topovska salva z ljubljanskega gradu. 5. Predsednik odbora za postavitev spomenika položi venec in govori vdanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II. Državna himna. (Godba, združeni pevski zbori, prisotno občinstvo.) 6. Predsednik odbora za postavitev spomenika naprosi predsednika mestne občine ljubljanske, da prevzame spomenik v last in varstvo. 7.. Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Jure Adlešič prevzame spomenik v last in varstvo mesta Ljubljane z nagovorom in položi venec. 8. Polaganje vencev po določenem vrstnem redu (brez nagovorov). Imena polagateljev napoveduje napovedovalec ljubljanske radijske postaje. 9. A. Nedved-Fr. Venturini: »Slava najboljšemu sinu*, pojo združeni pevski zbori. 10. Fanfare javijo zaključek slovesnosti. Potek svečanosti prenašajo radijske postaje Ljubljana, Belgrad in Zagreb. * Sodelovanje društev in organizacij. Iz došlih prijav posameznih organizacij in njih podeželskih enot (društev, odsekov, čet itd.) je odbor ugotovil, da obstojajo nejasnosti v pogledu sodelovanja teh enot pri odkritju spomenika kralja Aleksandra v Ljubljani. Sporazumno z nekaterimi osrednjimi organizacijami je odbor sklenil, da more te organizacije ali večja društva itd., ki imajo svoje edinice tudi po deželi, zastopati ob spomeniku le ena deputa-cija, ki jo prijavi osrednja organizacija. Ostali člani teli organizacij, vštevši člane podeželskih edi-nic, pa naj se združijo v posebno skupino, kateri bo prav tako odrejeno posebno mesto na slavnostnem prostoru. Tudi venec naj pokloni le osrednje društvo oziroma enota Vse večje organizacije bodo na prošnjo odbora določile posebna zbirališča za svoje članstvo skupno za ljubljansko in za podeželsko. Odbor priporoča dalje, da naj se na zbirališčih večjim organizacijam le tem pridružijo tudi sorodne manjše organizacije in društva in da skupno odkorakajo na slavnostni prostor, kjer jim bodo reditelji odkazali določena mesta. Prijave za udeležbo. Navzlic ponovnim objavam v dnevnikih mnoga društva še do danes niso prijavila imen posameznih članov^ svojih delegacij. Odbor prosi organizacije, društva itd., ki še niso prijavila imen svojih delegacij (ki naj ne presega število tri). ,da to nemudoma store, ker po 30. avgustu ne bo mogel odbor upoštevati zakasnelih prijav. Društva in organizacije, ki imajo podružnice ali enote izven Ljubljane, naj prijavijo samo eno deputacijo. Društva, ki so prijavila korporativno udeležbo, a niso prijavila vsaj približnega števila, naprošamo, da to takoj naznanijo, da bo mogel odbor določiti vsaj približno zanje potreben prostor. Drobne vesti Zagreb, 29. avgusta, j. Vprašanje preskrbe vojvodinskih krajev z drvmi in lesom je težavno vprašanje. Ker vsi protesti in apeli na bansko oblast v Zagrebu, ki je prepovedala izvažati drva, dokler niso pokrite vse domače potrebe, niso zalegli, 6e je iz Novega Sada odpravila posebna delegacija, ki je prišla v Zagreb in bo skušala na merodajnih mestih izposlovati omiljenie banove odredbe vsaj za Vojvodino. Odposlanstvo iz Novega Sada je povedalo, da je pomanjkanje tako hudo, da bodo ostale celo bolnišnice brz drv. Potrebnih bi bilo vsaj 500 vagonov drv za te namene. Predstojnik trgovinskega oddelka banske oblasti dr. Lammer je obljubil, da bo stcril vse, da bi se to vprašanje uredilo in sicer bo oblast stopila za to v zvezo z zavodom »Pogod«, ki je neke vrste privilegirana izvozna družba za ozemlje banske oblasti. Zagreb, 29. avgusta, j. Zagrebška občina je bila sklenila spričo naraščajoče draginje in pomanjkanja, ki nastaja iz špekulativnih razlogov, ustanoviti svojo acrcvizacijsko prodajalno, v kateri naj bi nakopičila rezerve moke, olja, drv, sladkorja, mesa, jajc in podobnega blaga. Občina bo skušala za to akcijo dobiti kredit pri mestni hranilnici in pri banovinski hranilnici. Vodstvo HSS je ta sklep odobrilo. Zagreb, 29 avgusta, j. Podražitev koruze, katero prodajajo v nekaterih krajih že po 320 dinarjev za stot, je potegnila za seboj tudi ceno 6vinj. Iz hrvaških krajev poročajo, da so se cene svinjam dvignile kar od 11 do 13 dinarjev za kilogram žive teže. Prodajalci pravijo, da so to morali storiti, ker se je koruza, katero rabijo za pitanje svinj, podražila. Stvar pa ima tudi svojo drugo plat. Prav gotovo je, da gojitelji svinj niso prišli takoj v zagato, da bi morali kupiti dražjo koruzo za pitanje, ceno pa so dvignili takoj. Morebiti je tako dejanje opra- vičljivo pri tietih revnejših gojiteljih svinj, ki niso imeli dosti koruze na zalogi. Po treh mesecih izsleden tat Maribor, 28. avgusta. Orožniki v Loki pri Žusmu 60 te dni prijeli nekega Franca Čandra, katerega so slovenjebistriški orožniki osumili, da je dne 21. maja iz stanovanja posestnika Florjana Ačka v Frajhejmu v občini Šmartno na Pohorju ukradel hranilno knjižico, v kateri je posestnik imel shranjenih tudi 8000 dinarjev v gotovini. Tatvine so takoj osumili njega, vendar ga niso mogli najti, ker se je spretno skrival. Šele 6edaj po treh mesecih se je orožnikom v Loki posrečilo, da so ga prijeli in izročili slovenjebistriškim orožnikom. Čander je pri zasliševanju spočetka tatvino tajil, pozneje pa se je le vdal in jo priznal ter tudi opisal, kako je dejanje izvršil. V noči od 21. na 22. maja je prenočil na skednju posestnika Ačka. Zjutraj je opazoval, kdaj bodo domači odšli na delo. Čim so vsi odšli, je skozi dvoriščna vrata prišel v vežo in iz veže v sobo, kjer je zagledal posestnikov suknjič Po natančnem ogledu, je bil v suk-njičevem žepu zanj pravcati zaklad: hranilna knjižica v njej 8000 dinarjev. Čander je vse skupaj pobral in odšel, vendar je smola hotela, da so ga neki ljudje videli in ga znali tudi točno opisati. Dalje pravi, da je suknjič obesil na neko drevo kak km od Ačkove domačije, hranilno knjižico pa da je vrgel v ootok Polskavo. Vendar mu sodniki ne verjamejo, da bi bil knjižico odvrgel. Bržkone jo je kam na varno skril ali pa jo je bil komu prodal. Z ukradenim denarjem je Čander najprej popival po raznih gostilnah, prišel pa je tudi v Maribor, kjer si je v reki starinarnici nakuoil oblek in čevljev, pri nekem trgovcu pa perila. Iz Maribora je odšel v Kamnico pri Mariboru, kjer je pri nekem posestniku vstopil v 6lužbo kot hlapec, kjer je ostal do 22.avgusta. Orožniki so obiskali tudi to posestvo ter pregledali vse stvari, ki jih je Čander pustil pri svojem gospodarju. O V6eh predmetih, ki so jih tam našli, Čander trdi, da jih je kupil za 1.400 dinarjev. Denarja so pri Čandru našli le 40 dinarjev. Le toliko mu je ostalo od ukradenih 8000 dinarjev. Ker bi se znalo zgoditi, da bi Čander še pred razpravo pobegnil, so ga vtaknili v zapore. Voz na strehi Škocijan, 28. avgusta. Škocijan, ki je znan po svojih neobičajnih dogodkih, tudi to leto ne dremlje. Da Škocijanci mar-sikako »pametno« razderejo, nam priča »voz na strehi«. Izza davna je bil običaj, da so prinesli fantje na pepelnično noč slamnatega moža pred okno tistega dekleta, ki je sicer imelo izbranega fanta, pa se ni poročila iz bogsigavedi kakšnih vzrokov. Tu pa tam prineso pod okno tudi »hlod«, ki ima isti, nekoliko ostrejši pomen. Vse to pa store tisti, ki jih je dekle kdaj poprej razžalilo. Stvar težjega značaja pa je, če iz istih nagibov priroma na streho voz. To se seve izvrši zelo natančno in točno po načrtu, kajti spravili na streho voz ni tako enostavna reč. Nekaj podobnega se je zgodilo pred dnevi v Škocijanu. Lepa lunina noč je izvabila ponočnjake na delo. Okoli skednja posestnika J. N. je bilo omenjeno noč zelo živahno. Pod skednjem je bil skoraj nov, težak voz. Tega so razdrli ter znesli po lestvah posamezne dele na slemenski greben skednja. Kmalu je zrasel na strehi voz,; ki je imel za vprego »kobili«, ki služita za žaganje drv. Z jarmički, ki so zmanjkali pri sosednjem hlevu, je bila vprega kompletna. Zjutraj je o tem dogodku govoril ves Škacijan. Obveščeni pa so bili tudi tukajšnji orožniki, ki se zanimajo za storilce. Mi pa se sprašujemo, kaj je s tistim škocijanskim napredkom in omiko, s katero se Škocijan tako rad pobaha, ko v resnici leze za celo stoletje nazaj! Tihotapec s 30 kg saharina prijet Maribor, 28. avgusta. Srečen slučaj je hotel, da so danes v Mariboru prijeli železničarja Antona Premrla s Pobrežja pri Mariboru, o katerem se je izkazalo, da se bavi s prodajo tihotapskega blaga. Mož se je peljal v avtomobilu, pa se je policaju zazdel sumljiv in je zato avtomobil ustavil in ga natančno pregledal. V železničarjevi torbi in v njegovih žepih je našel bogat plen: 30 kg saharina, ki ga je seveda zaplenil. Pri zaslišanju je Premrl izjavil, da mu je saharin dal v Kamnici nek neznan moški, ki ga je na kolodvoru najel, ga zapeljal v Kamnico v neko gostilno. Plačal mu je četrt litra vina, nato ga prosil, da bi mu pakete, o katerih ni vedel, kaj vsebujejo, odpeljal v Maribor. Med ameriškimi Slovenci V Brooklynu je v bolnišnici umrla rojakinja Terezija Kovač roj Grilc v starosti 53 let. Umrla je 4. julija. Pokojnica je bila doma iz Begunj na Gorenjskem in je živela tukaj 40 let. Tukaj zapušča dva sina in enega brata. Hudo nesrečo je doživel rojak Frank Novak iz Pueblo Colo Hotel je skočiti na vlak, pa mu je zdrobilo vso roko. Tako je ležal na kraju nesreče vse do jutra in izgubil zelo mnogo krvi, da so mislili, da bo poškodbi podlegel. Pa so izvršili na njem transfuzijo krvi in mu roko odrezali v rami. V Dillonu Mont. se je pri delu v rudniku težko ponesrečil rojak Andrej Pape. Zlomil si je nogo. V Pittsburghu je umrl rojak John Seljak v starosti let. Pokojni sr je rodil v vosi Selo pri Zireh na Notranjskem. Zapušča ženo, tri sinove in dve hecri. Zagreb, 29 avgusta, j. Moderen sanatorij s 300 posteljami bodo zgradili na SIjemenu blizu Zagreba. Moderni sanatorij bo veljal 30 milijonov dinarjev in ga bo zgradila banovina, ki je v letošnji proračun že vstavila V6oto 10 milijonov dinarjev. Dela bodo v nekaj letih končana. 1 UUBLUNSKI VELESEJEM Od 31. avgusta do 9. septembra Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov. Številne posebne razstave. Žrebanje vstopnic obiskovalcev velesejma. LEPA DARILA: motorno kolo, radijski aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preproge, brzoparilniki, pohištvo, otroški voziček, ure, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s parnikom v Kotor ter številna bivanja v zdraviliščih in letoviščih. Polovična voznina na železnici. mM p K KEŠE INI STRI EL =| 38 Odorl je vrata omare in pogledal v mračno votlino Segel je / roko v temo in kmalu otipal vrvi dvigala. Potegnil ie vrv in takoj zaslišal nad seboj lahno spuščanje dvigala. Iz globine je začutil lahen prepih, ki ga je hladil po licu. Dvigalo «e je spustilo in se ustavilo pred njim, ko je izpustil vrv. Dvigalo e imelo približno petinsedemdeset kvadratnih centimetrov površine. Bilo je iz močne hrastove plošče, ki je bila ob robeh obdan* z železnimi ploščicami, na kater'h 60 bile pričvrščene vrvi. Slad je prižgal vžigalico in osvetlil notranjost dvigala. Videl je gol zid, sestavljen iz op-k. Toda nrc-pih je hitro ugasril vžigalico. Nadzornik se je vzpel na ploščo dvigala, ki je na njegovo v el lit o presen-1 nje z lahkoto orene-sla vso težo, Potegnil je za vrv in dvigalo 6e je premaknilo navzgor. Nekoliko sključen i; * vso silo vleki! za vrv in se polagoma vzpenjal navzgor. Slad je ponovno v? •,al|co in raz- svetlil prostor nad seboj. Videl je vrata v zidu, nodol vratom v i«»diVvri, skori katera ie prišel v dvigalo. Povsod po zidovju so se rarnenjale pajčevine Pred vratmi je ustavil dvigalo in se vzravna'. Plošča pod njim se je majala Zamahnil je s sekiro in z vso 6ilo udaril po vratih, ki so popustila že ob prvem udarcu. Nadzornik je skočil v sobo. Soba je bila prazna, samo truplo odvetnika Sta-ridgea je ležalo tam, pokrito z belo rjuho. S sekiro v roki je stopil k truplu in pogledal pod rjuho skrito nesrečnikovo truplo. Na prvi pogled je bilo videti, da se na truplu ni nič spremenilo. Potegnil rjuho stran in pogledal nepremični obraz mrtvega odvetnika. Njegovi roki sta bili prekrižani, tako kakor prej, ko je Slad odšel iz sobe. Nato je Slad spet pokril truplo. Tedaj je v ključavnici zaškripa! ključ in Calam je vstopil. »Torej?« je vprašol nadzornika. Za njim so stali Clineton, Peci in policaj, ki ie sicer stalno stražil pred^ kopalnico v prvem nadstrooju, kjer so bili našli truplo gospodarja Huberta. Slad je sko-mizgnil z rameni. »Nič, Calam, razen tega,« je rekel Slad in pokazal na svetilko na stroju, katera je gorela. »Jaz je nisem prižgal, luč pa 'e gorela ko sem stopil v sobo Toda vrata so bila zaklenjena, ker ste jih vi morali od zunaj odkleniti.« »Lepo,« je pripjnnil Calam, »toda Smith, ki straži zunaj, je sporočil, da zad- nje Četrt ure ni nihče odšel iz sob, ki so v tem nadstropju »Da, gospod,« je potrdil policaj. »Povejte mi, Smith,« ga je začel izpraševati Slad. »Vi zadnje četrt ure niste zapustili svojega mesta pri kopalnici?« »Torej, da boste vedeli. , je začel pojasnjevati policaj. Omahoval je. »Seveda«, se je vtaknil Slad. »Takoj sem si mislil. Torej, dalje, kaj se je zgodilo?« . . »Torej,« je začel pripovedovati policaj. Pred približno desetimi minutami sem slišal na hodniku vzdolž zidu, kako se nekaj kotali. Zunaj je bilo mračno in jaz sem najprej mislil, da sem se zmotil. Malo sem počakal in čez kratek čas sc je trkljanje ob zidu ponovilo. Tedaj sem stopil, da bi videl, kaj je.« Odprl je žep svoje bluze, potegnil iz nje nekaj in pokazal na dlani Sladu. Bila sta dva srebrnika po pet šilingov. »Za vraga . . .!« Calam. ki tega m razumel. je obstal in vzdihnil. »Tega ne razu-mem « »Jaz pa mislim, da vam to lahko pojasnim,« je odgovoril Slad in vrnil policaju dva srebrnika. »Kar imejte ju, Smith, kot odškodnino za zvezdice, ki ste jih s tem izgubili.« Policaj je z omahujočo in drhtečo roko vzel srebrnika. »Kako to mislite, gospod?« Slad se je nasmehnil. »Ničesar vam ne očitam. To je bi! zelo spreten trik. toda dejansko je res, da ste vi pustili morlica mimo >eb' »Kako mislite, da se je to dogodilo?«, je zamrmral Calam, med tem ko ga je policaj presenečen gledal. »Čisto enostavno. Tisti človek je tukaj stopil iz dvigala in hotel oditi na drugo nadstropje . ..« . »Zakaj pa ni takoj odšel z dvigalom, ko je že bil v njem?« »Očitno zaradi tega, ker ni vedel, da se pred sobo v drugem nadstropju ne nahaja straža. Tukaj v sohi je samo Starid-gc, ki pa ničesar več ne more izdati.« »Dobro! Hotel je oditi po stopnicah v drugo nadstropje. Kako je to storil?« »Nalahko je oddrinil vrata in nato za-trkljal prvi in nato še drugi srebrnik v hodnik. Smith je slišal, kako srebrnika drsata ob zidu. Medtem ko je iskal srebrnika, se je naš zviti sovražnik izgubil iz sobe in stekel po stopnicah.« »In zaklenil sobo za seboj?« »Da. Pustil je goreti luč, da bi nam zmedel sled Peel, kdo je gori v sobi, kamor vodijo vrata iz dvigala?« »Nihče, gospodi Soba gospodične Sal-ly je takoj zraven te sobe.« »Pojdimo gospodje! Ne smemo izgubljati časa!« Slad je ugasnil luč, zaklenil sobo 'n vtaknil ključ v žep Trije so stopali f>o stopnicah navzgor Ostal pa je spodaj presenečeni policaj, ki je zijal v svoja dva srebrnika in že videl, kako mu trgajo z ovratnika zvezdice. | »Kje je soba, Peel?« je vprašal detek-'v slugo, ko so prišli v drugo nadstropje. Peel je pokazal z drhtečo roko na vrata. »Tukaj, gospod.« Vrata niso bila zaklenjena. Slad jih je hitro odprl in se stisnil k zidu. Toda noben strel ga ni sprejel. »Kakor sem si bil mislil,« je rekel Slad. »Izgubil se je.« Ostala sta stopila v sobo. Ob luči slabotne svetilke so videli skromno opremljeno sobo. Postelja ni bila pripravljena, stoli pa so bili prislonjeni k zidu. Vrata od dvigala so bila odprta. »Ostala vrata je za seboj zaklenil,« je opazil Calam. »Zakaj pa potem še teh ni zaklenil?« »Verjetno se mu je mudilo,« je odgovoril Slad, ki je že stal zraven dvigala. »Za vraga! Seveda se mu je mudilo. Tukaj gori je čakal, dokler smo bili mi v sobi pod njim... Ko smo pa mi odšli, se je z dvigalom spet odpeljal navzdol. Zato so vrata dvigala ostala tudi odprta. Mi 6mo najbrze bili ravno na hodniku, ko se je ponovno odpeljal r. dvigalom.« Clineton je pogledal svojega predstojnika. »Toda zakaj se je potem po stopnicah povzpel sem gori? Saj bi se lahko odpeljal z dvigalom?« Slad je upognil glavo in se zamislil. »Tako je... toda vendar ne... počakajte malo! Hotel je znabiti videti, ali se v sobi, kjer leži Staridge, nahaja kaj takega, kar bi ga moglo razkrinkati. Kaj bi to moglo beti, ne vem Ali pa mu t<* mn-rebitt Staridtfe kai rekel..,» id tu ‘m tam Okrog 8000 učiteljev je v hrvaški banovini, vendar potrebujejo tara še vedno okrog 800 novih moči, ker so mnoge šole ostale brez zadostnega števila učnih moči in zaradi tega pouk ne poteka v redu. Vsako leto gre v pokoj po 250 učiteljev, novih pa prid" iz šol le do (70. Banska oblast je za letošnje poletje izvedla obsežno razmestitev učiteljev in je po pisanju »Hrvatskega dnevnika« gledala na to, da so prišli učitelji katoliki v katoliške kraje, učitelji pravoslavni pa spet v pravoslavne kraje. Podobno se je zgodilo tudi z učitelji drugih ver. Doslej je bilo mnogo primerov, da ni bilo v kraju s katoliško večino nobenega katolika, učitelja, pač pa so bili ti ljudje zaposleni v krajih s pravoslavno večino in obratno. Obenem je oblast sklenila, da bo skrčila število oddelkov v ljudskih šolah in bo odvisno učiteljstvo poslala na deželo. Nekateri učitelji so se sicer temu upirali in zahtevali bolezenske dopuste. Ker pa se je ta bolezen preveč razpasla, je oblast nazadnje naredda red tako, da je večino takih učiteljev in učiteljic upokojila. Kakor piše »Hrvatski dnevnik«, so se ti uporniki, čim so dobili v roke upokojitvene dekrete, takoj premislili in začeli moledovati okrog oblasti, da bi jih sprejele nazaj v službo, pa naj bodo postavljeni že kamorkoli. »Hrvatski dnevnik« poudarja pri tej priložnosti, da so tudi hrvaški učitelji dolžni prispe-svoje za zgraditev hrvaške banovine, da ne bo le kmečko ljudstvo tisto, ki bo moralo žrtvovati za vse, kar je potrebno za urejanje hrvaške banovine. Novi gradbeni minister Danilo Vulovič je *?erai položil prisego v navzočnosti predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča, nato pa je obiskal dosedanjega gradbenega ministra dr. Miha Kreka in od njega prevzel posle. Mim-ster Vulovič je bil agilen član politične sku-P'ne tako imenovane »Jugoslovanske akcije«, se je potegovala pri nas za stanovsko ureditev države. Ta organizacija je sprva sode-l°vala z Ljotičevim »Zborom«, pozneje pa se je od njega ločila in se pridružila Jugoslovanki radikalni zajednici. Minister Vulovič je po Poklicu profesor in se je kot lak udeleževal tudi dela v profesorski stanovski organizaciji in napisal več šolskih zgodovinskih učbenikov. Rojen je bil leta 1892. Zidarski oder se je podrl na devet delavcev v Zagrebu pri gradnji nove cerkve v čast blaženemu Marku Križevčanu. Delavci so na oder znosili preveč gradbenega materiala in tako se je oder zašibil in začel podirati. Večina delavcev je še pravočasno opazila, da škriplje les in se umaknila. Devet pa jih je bilo tako nesrečnih, da jih je tramovje zasulo pod seboj. Trije med njimi se bore s mrtjo. Večja skupina srbskih kmetov, članov novoustanovljene zadružne organizacije »Srpska privredna sloga«, je bilo nekaj dni v Zagrebu, kjer so si ogledali naprave in poslovanje hrvaške »Gospodarske sloge«, po katere vzoru so srbski kmetje tudi ustanovili svojo novo Zadružno organizacijo. Srbski zadružniki pravijo, da je bilo potrebno ustanoviti novo zadrugo po hrvaškem vzoru, ker meni jo, da take Vrste organizacijo mnogo bolj ustreza kmeč-^mu ljudstvu kakor pa dosedanje oblike za-drtrinih organizacij v Srbiji. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug pa je ustanovitev nove zadružne zveze smatrala kot dejanje, ki je naperjeno proti njej, in je začela v tem smislu tudi svojo kampanjo. Člani in voditelji Srpske privredne zadruge v čačku pa pravijo, da jim ne gre za cepl jen ie zadružnih organizacij. pač pa za resno delo v korist kmetstva. Zaenkrat je dejstvo, da so na Hrvaškem pozdravili ustanavljanje zadružnih organizacij v Srbiji po njihovem vzoru kot znak, da se tudi srbski kmet prebuja in da bo tako polagoma mogoče ustvariti v naši državi najbolj zdrav temelj za ureditev notranjega življenja. Kadar se bodo, tako pravijo v Zagrebu, kmetje vseh narodov združili in sporazumeli, je ne bo več sile, ki bi mogla to slogo porušiti. I Znameniti tenor milanske Scale RjSfi Eftll arije Puccinija, Verdija, Leon- Gittseppc Lugo poje v filmu fr hJEii ■ tifmU cavalla, Bixia in Valente Razstava zaščite proti letalskim napadom na ljubljanskem velesejmu I Vremensko poročilo »Slov. doma« Razstavo zaščite proti letalskim napadom pripravlja mestni zaščitni urad v okvirju jesenske prireditve ljubljanskega velesejma v času od 31. avgusta do 9. septembra. Razstava bo v paviljonu »J«, ki bo v ta namen razdeljen v tri oddelke Prvi oddelek bo izpolnjen z najrazličnejšimi tipi zaklonišč, pri katerih bodo imeli obiskovalci razstave priliko, odločiti se za najprimernejši tip hišnega zaklonišča, ki si ga mislijo zgraditi. Tam bo tudi nazorno prikazano, kako morajo biti urejena podstrešja, da ob letalskem napadu nudijo čim manj prilike za izbruh požara. Srednji oddelek, spremenjen v rotundo, bo nudil obiskovalcem pogled na zatemnitev električne in plinske javne in zasebne razsvetljave, pa celo zatemnitve petrolejk, na kar zlasti opozarjamo obiskovalce iz krajev, koder še nimajo električne luči. V tretjem oddelku bo zdravstveno kemična in gasilsko zaščitna razstava. Že tovrstna iazstava meseca junija je vzbudila pri Ljubljančanih in obiskovalcih iz drugih krajev ogromno in živo zanimanje. Ta razstava pa bo od prejšnje še obsežnejša in bo poučna ne le za meščane, temveč prav tako tudi za ljudi s podeželja. Dočim je bil prvič zdravstve- no kemični oddelek razstave pasivne zaščite pri- 1 ščite rejen predvsem z ozirom na mesta, bo sedanja razstava protiletalske zaščite na velesejmu razširjena in namenjena tudi zaščiti podeželja Tako bodo imeli na tej razstavi poleg meščanov tudi naši kmetje odlično priliko v paviljonu »J« spoznati ne le najrazličnejše plinske maske, zaklonišča, sirene, načine zatemnitve hišnih luči, ampak bodo na velikih nazornih slikah tudi videli, kako je treba ravnati, da se po napadu iz zraka razkužijo polja in pridelki. Vsak večer pa bodo na prostem pred paviljonom »K« vrteli odličen film o letalskih napadih, ki ga ie izdelal vojni geografski institut v Belgradu. Tega filma Ljubljana še ni videla in bo zato tem privlačnejša točka zanimanja obiskovalcev velesejma in razstave zaščite proti letalskim napadom. Vse obiskovalce velesejma in paviljona »J« že zdaj opozarjamo, da bo vstop na protiletalsko zaščitno razstavo, kakor tudi ogled poučnega in aktualnega filma o zračnih napadih brezplačen. Zunanje obiskovalce velesejma pa še prav posebno opozarjamo na ugodnost polovične voznine na železnicah s čimer se jim nudi tem ugodnejša prilika, da si ogledajo aktualno in zelo zanimivo razstavo protiletalske za- »ato ...............„ . da bo čez kratek čas umrl. Poljubil je vsakega posebej in se od njih poslovil. Domači •"U seveda niso verjeli in ■*> mislili, da gre za neslano Salo, ker je bil Petek popolnoma zdrav. Zajokali pn so, ko se je Petek čez pol ure zgrudil in izdihnil. Moža je bila zadela srčna kap. 508 članic je imel« Zndrnžnn zveza v Spli- tn, ki se je bila nedavno spojila z Gospodarsko slogo v Zagrebu. Splitska zadružna zveza te hila najmočnejša zadružna organizacija v Va'™f1.'1- NJene članice so imele 88 svojih n • i .|n ™ se ha vi le v glavnem s p rod a ja- r i l nriJl itf°S .0 milijonov dinarjev je bila v prvih sedmih mesecih letošnjega leta aktivnn jugo-slovanska /unanjn trgovina. Podrobna raz-clemba kaze, da je bilo iz naše države izvoženega manj blaga kakor lani v istem času, vendar pa smo dobili za blosro več kak >r latr. o dokazuje, da so cene na svetovnih trgih poskočile, lako so naši izvozniki dobili zc svoje blago skoraj 5b odstot. več kakor lani. Izvoz v prvih sedmih mesecih je znašal štiri milijarde 426,6 milijona dinarjev, uvoz pa tri milijarde 565 milijonov dinarjev. Uvoz je bil vecjj po količini in po vrednosti, vendar je razlika mnogo manjša kakor pri izvozu. Naš ■zvoz je šel največ v Nemčijo, nato v Protektorat, v Madžarsko, Italijo itrl.. uvažali pa smo največ iz Nemčije, nato pa iz Itnlijo, Romunije, Madžarske, iz Protektorata itd ' O pomenu tujih jezikov na gimnazijah Kraljevska banska uprava objavlja v informacijo staršev sledeče: Po dospelih odlokih ministrstva za prosveto se bo poučeval nemški jezik v klasičnih gimnazijah namesto francoskega. Sprememba se izvede postopno ter se ho nemščina poučevala v lelu 1940-41 v I. razredu. Na realnih gimnazijah in realkah se ho poučevala nemščina letos početno v 1., II. in Ilf. razredu naslednja leta postopno po en razred dalje. Nemščina nadomesti tedaj francoščino. Francoščina pa se ho poučevala počenši od leta 1940-41 postopno od III. razreda dalje; nadomestila bo tedaj dosedanjo nemščino. Izjemno od navedenega se bo poučevala italijanščina in ne francoščina na III. realni gimnaziji in na ženski realni gimnaziji v Ljubljani, na II. realni gimnaziji v Mariboru in na II. realni gimnaziji v Celju. Ta pouk se začne letos v III. razredu in bo vsako leto zajel en razred več. Razume se, da se morejo vpisati letos v naslednji razred le učenci, ki so izdelali razred po dosedanjem učnem načrtu. I. realn;? gimnazija v Ljubljani bo imela letos 8 oddelkov v poslopju na Rakovniku (nekatere oddelke I.—V razreda). Ta pouk bo le dopoldanski in razredi bodo imeli le 38—40 učencev. Učenci, ki žele pouk v prostorih na Rakovniku, naj se ob vpisu na I. realni gimnaziji javijo za to. — Po pooblastilu bana načelnik prosvetnega oddelka: Sušnik, 1. r. Važno za železniške upokojence V smislu razpisa železniške direkcije v Ljubljani bo potreba izstaviti nove legitimacije za vse one železniške upokojence, katerih legitimacije so bile izstavljene v letu 1931. Ker je mnogo takih upokojencev, kateri pridejo v poštev za to, se opozarjajo, da se drže točno predpisanega termina, in sicer: 1. Ljubljana glavni kolodvor in šiška bosta sprejemali v računski pisarni nove mehke slike v velikosti 6 krat 9 cm, za novo legitimacijo 10 din in za vložek 2 din, od 15. do 20. septembra 1940. S seboj je treba prinesti pokojninski odlok, zadnji odrezek o prejemanju pokojnine, potrebna pa so izjava poglavarja dru-trgovino ali obrtjo ter (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu, za otroke preko 18, leta starosti (sinov1 do nadalj 26. leta, če hodijo v šolo ali se še uče obrti) se mora predložiti potrdilo šole, odnosno učna pogodba. Za hčerke preko 18 leta starosti, ki so doma brez lastneRa**aslužka, zadevno izjavo poglavarja družine. Za tiste pa, ki imajo mesečni zaslužek do največ 500 din, pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku. Navedeno mora biti ,v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ter izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad. Za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18. leta starosti potrdilo železniškega zdravnika, ki je član bolniške blagajne, ostali pa od dveh zdravnikov podpisano potrdilo. Za zamudnike se bodo pobirale slike za nove legitimirate šele v mesecu februarju 1941. Vsi železniški uslužbenci, ki niso v staležu pri ljubljanskih postajah, naj se čintprej zglase vsak pri svoji najbližji postaji, kjer so v staležu. Tam bodo zvedeli vse podrobno. Neznanki naročil, na! ntegovi ženi pove, da ga bo našia mrtvega Maribor, 2S. avgusta. V Hočkem Pohorju je živel mali posestnik P. Visočnik, 44 let star. Mož je bil poročen in imel 5 otrok v starosti od 3 mesecev do 15 let. Mož je bil bolj slabih živcev; močno vdan pijači in silno ljubosumen. Po daljšem presledku se je mož vrnil na svoj dom, vendar tam ni dolgo ostal. H Kmalu je odšel po majhnem prepiru z ženo od doma, ne da bi povedal, kam gre. Mož se je podal do bližnjega ribnika, kjer je na polju delala posestnica Antonijo Cvirn. Mož jo je poklical in prosil, naj njegovi ženi sporoči, da ga ne bo več videla in da ga naj mrtvega poišče v ribniku. Ker ga Cvirnova ni poznala, ga je povprašala po njegovem imenu. Ko ji je mož povedal, kdo da je, je vsa prestrašena zbežala na svoj dom in domačim pripovedovala o svojem nenavadnem doživljaju. V spremstvu neke žene je takoj zopet odšla k ribniku, vendar Visočnika ni bilo več videti. Pač pa sta našli na nekem drevesu njegovo jopico. To se jima je zdelo sumljivo. Proti večeru so iz ribnika izpustili vodo. Na dnu ribnika so pri natančnem pregledu našli Visočnikovo truplo. O najdbi so obvestili orožnike, ki so truplo iz ribnika izvlekli in ga dali prepeljati v mrtvašnico v Hočah Krai Barometer sko stanje temperatura v G’ ef z > — X - tl — K č X C £ C u Veter Pada- vine 2*7 X , »v « = c c (smer, iaknst' E S vrsta Ljubljana /64-: 21-1 12- V 92 nji. in 0 — — Maribor 76S*y 22-2 14-0 30 8 NNW; 5‘J dež Zagreb 7t>6*7 25-0 y-u JO 0 0 — — Belgrad 767-2 25-0 12". 70 0 0 — — Sarajevo ?67’4 24-0 Il-o 30 7 0 — — Vis /65-t 20-0 14-0 6G 0 NNW., — — Split 7651 27-0 lb*C 60 0 N Es — — Kunibor ?64'ž 25-0 la-c 30 0 N, — - Rab 765- 23-0 17-0 60 0 0 — — ilPPODn!1' 763-i 26-0 14-0 70 0 NE, — — ŠPORT Velika kolesarska dirka po Srbiji in Bosni Za letos je organizirala belgrajska radijska postaja skupno z belgrajskimi dnevniki »Politiko«, »Vremenom« in jPravdo« veliko krožno kolesarsko dirko po vsej Srbiji. Že lanska krožna dirka po Srbiji, ki je trajala šest dni. je vzbudila neverjetno zanimanje po vseh krajih Srbije, kjer so dirkači vozili. Junake železnih konj in prašne ceste je ljudstvo vsepovsod sprejemalo z največjim navdušenjem in gostoljubjem. Lansko leto so dirkači prevozili nekaj man j kakor (00 km. Posamezne etapne vožnje so razdeljene takole: 29. avgusta: Belgrad—Šabac (82 km) in Šabac— Zvornik (81 km); skupno torej 163 km; 30. avgusta: Zvornik—Sarajevo (148 km); 31. avgusta: Sarajevo—Višcgrad (prva poletapa 119 km) in Višegrad—Cačak (druga poletapa 134 km); skupaj torej 253 km; 1. sept.: čačak—Kosovska Mitroviča (176 km); 2. sept.: Odmor. 3. sept.: Kosovska Mitroviča—Skoplje (136 km); 4. septembra: Skoplje—Vranje (prva poletapa 101 km) in Vranje—Niš (druga poletapa pa 100 km), torej skupno 201 km; 5. septembra: Niš—Kragujevac (142km); 6. septembra: Kragujevac—Belgrad (122 ktn). Za zmagovalce v teh težavnih tekmah so določene dragocene nagrade, med katerimi je v prvi vrsti nagrada za najboljšega dirkača celotne proge. To je poklonil za zmagovalca Nj. Vel. kralj Peter II. pod čigar pokroviteljstvom bo ta dirka. Zmagovalci etap dobe še posebne nagrade. Tako ima prva etapa naslov »Etapa ministra za telesno vzgojo Dušana Pantiča«, ki je tudi poklonil posebno nagrado. Druga etapa je »etapa dr. Juraja Šuteja«, finančnega ministra. Tretja je »etapa uredništva Pravde«. Četrta je »etapa uprave radijske postaje v Belgradu«. Peta je »etapa uredništva Politike«. Cesta je »etapa predsed. vlade Dragiše Cvetkoviča«. Sedma je »etapa uredništva Vremena«. Osma pa je »etapa belgrajskega župana Jevre-lna Tomiča«. S temi pokroviteljstvi je dirka še mnogo pridobila na svojem pomenu in veličastnosti. Poleg teh nagrad bo dobilo nagrade pri vsaki etapni vožnji prvih pet plasiranih. V celotni oceni pa bo nagrajenih prvi deset. Poleg vseh teh nagrad pa bodo še meščani posameznih mest, kjer bodo dirkači vozili, dali še posebna darila. Celoten preračun za to dirko znaša približno pol milijona dinarjev, la krožna dirka je torej daleč največja kolesarska prireditev v Jugoslaviji. Prireditelji so poleg Hrvatov in Slovencev povabili tudi Bolgare. Za dirko se je prijavilo 60 dirkačev. Hrvaška kolesarska zveza je stala na stališču, da se Hrvati te dirke, zaradi medsebojnih trenj med Srbsko in Hrvaško kolesarsko zvezo, ne bodo udeležili. Slovenska kolesarska zveza pa se je postavila na stališče, da pošlje vse svoje najboljše dirkače. Tako je torej davi ob 7. na znak ing. Niko'e Bešliča ministra za promet štartalo tudi 11 slovenskih najboljših dirkačev. Sinočnji belgrajski radio pa je poročal, da se bodo dirk udeležili tud; najboljši hrvaški dirkači in je imenoma navedel Avgusta Prosenika in Pokupca. Hrvaški listi o udeležbi svojih kolesarskih dirkačev ne pišejo ničesar. Če so torej hrvaški dirkači štartali, «o to napravili proti sklepu svoje kolesarske zveze Kakšne posledice čakajo hrvaške dirkače za ta prestopek, ne vemo. Zdi se nam pa popolnoma p> avilno da st je Slovenska kolesarska zveza v tem vprašanju postavila povsem ločeno na drugo stališče kakor pa Hrvati. če bi hrvaške športne zveze vedno in v vseh športnih panogah tako podpirale slovenske inte-terese, kolikor zahtevajo discipline, kadar gre za njihovo korist, tedaj bi se Slovenci prav gotovo ne udeležili teh dirk. Tako pa je stvar povsem drugačna. Imamo dojem — podprt z mnogimi dokazi — da Hrvati skuiajo slovenske športnike izkoristiti snmo tedaj, kadar imajo oni kake koristi od tega. Kadar pa gre za koristi slovenskega športa, nas pa spetnajstijo in pustijo na cedilu, če je le mogoče. Zato se nam zdi sklep Slovenske kolesarske zveze povsem pravilen in utemeljen. Skupna darila, ki so razpisana za tekmovalce, znašajo okoli 150.000 din. Slovenski udeleženci Belgrad, 20. avg. m. Danes so se pričele kolesarske dirke »Devet dni okoli Srbije«. Start je bil davi ob 7 na Terazijah pred hotelom »Moskva«. Za dirke sc je prijavilo 32 kolesarjev, med katerimi so štirje tudi iz Hrvaške kolesarske zveze, devet iz Slovenske, 19 pa iz Srbske kolesarske zveze. Pred začetkom dirk je imel namesto odsotnega ministra za telesno vzgojo njegov namestnik, prometni minister inž. Beslič, krajši nagovor na kolesarje, za njim pa še belgrajski župan Tomič, ki je kolesarjem zaželel srečno pot in uspehe pri teh napornih dirkah Vremenska napoved: Deloma oblačno, nagnjeno h krajevnim padavinam. Koledar Danes, četrtek, 29 avgusta: Sabina, Jan. ob. Petek, 30. avgusta: Roza Limb. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr- ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. _ , Drž. delovodska šola v Ljubljani. Ta šola ima gradbeni, strojni, elektroinstalaterski in mizarski oddelek. Na vse oddelke se sprejemajo samo pomočniki z opravljenim pomočniškim izpitom. Gradbeni oddelek je namenjen za zidarske, tesarske in kamnoseške pomočnike; na strojni oddelek se sprejemajo pomočniki kovinske stroke^ (ključavničarji, mehaniki, kovači itd.) m pomočniki modelno mizarske stroke. Ob koncu dvoletnega šolanja opravljajo učenci strojnega in mizarskega oddelka završni izpit, ki ima v smislu čl. 5 pravilnika ministrstva trgovine in industrije z dne 21. IV. 1934, II št. 13.845-u značaj mojstrskega izpita. Posečanje gradbenega in elektroinstalaterskega oddelka )e za priporočljiv za vse one pomočnike, ki nameravajo pozneje pred oblastno komisijo opravljati mojstrski izpit. Dočim se sprejme na strojni oddelek samo omejeno število učencev, je običajno na gradbenem, elektroinstalaterskem in mizarskem oddelku vedno dovolj prostih mest na razpolago. Prijave za sprejem v navedene oddelke se bodo sprejemale na Drž. tehniški srednji šoli (Aškerčeva cesta 9) v ponedeljek, dne 2. septembra od 8. do 11. ure. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni v šolskem vestibulu; ustne informacije se dobe v direkcijski pisarni med uradnimi urami. Začetek šolskega leta na drž. realni gimnaziji v Novem mestu. Popravni izpiti bodo 26. avgusta za oba prva in za oba druga razreda ter «a Ill.-a iaz-red, 27. avgusta za ostale razrede. Popravni nižji tečajni izpit bo 29 avgusta, popravni višji tečajni izpit 30. in 31. avgusta. Naknadni sprejemni lrniti bodo 30 avgusta, dopolnilni izpeti 31. avgusta. Pričetek vsake/trat ob 8, pri dopolnilnih ob 3 popoldne. Privatni učenci delajo izpite obenem z rednimi. Vpisovanje bo 2. septembra za IV.—VIII. razred, 3. septembra za I,—III. razred. Pričetek ob 8 Vp•/) c -3 a; P; Grašer Marek o OJ > o ZL 'X Gottlieb *o > TO O) •7^ ••Z 'O > o s a. Mlinar O co v "* IH O C* C e. o m >ZJ TO Berner Jerman : Štev. točk Prvih osem nagrajenih mest Mišura . , • • ■ 7, i 0 0 i 7. 0 0 0 1 7i 1 0 0 1 i 8 Medan . . • • 7. ■ 7» 72 1 0 0 0 7* 7» 1 0 0 Hi 0 7j 0 0 5-5 Grašer . , • • 0 7* ■ 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2'5 Marek . , • • 1 v, 1 ■ 0 0 1 0 7= 7, 1 7= 1 7» 0 0 1 * 1 9 Šmigovec . . , 1 0 1 1 ■ 7* 7» 0 0 1 1 1 7, 1 7» 0 0 1 10 } VI. in Gotllieb . . • 0 1 0 1 72 ■ 7s 7» 7* 7i 1 7 s i 7, v* 7* 7* 1 10 / VII. Savič . . , • 7, 1 1 0 '/2 7> ■ 0 0 0 1 0 0 1 0 7» 0 0 6 Šiška . . . • 1 1 1 1 1 7» 1 ■ 7» 1 7» 7> 7* 1 0 7z 1 1 13 II. Pavlovič . • * 1 v* 1 7, 1 7s 1 7» n 7,- 0 0 7» 1 0 7» 0 1 9-5 VIII. Mlinar . . . 1 7* 1 v, 0 7, 1 0 7, ■ 7> 0 i 1 7 S 0 7, 0 8-5 Majslorovič 0 0 0 0 0 0 0 7* 1 7» ■ 7. i 0 0 0 0 7» 4 Šorli . . . • • 7, 1 1 7» 0 7» 1 7» 1 1 7= ■ l 1 1 7» 7, 0 11.5 IV. Popovič , • • 0 0 1 0 7» 0 1 7, 7* 0 0 0 ■ 1 0 0 72 1 6 Zuk . . , • 1/2 7, 1 v* 0 7. 0 0 0 0 1 0 0 ■ 7. 0 0 0 4'5 Šubarič , . 1 1 1 i 7» 7, 1 1 i 7» 1 0 1 7» ■ 0 7 2 1 12-5 III. Berner . . 1 7, 1 i 1 7» 7s 7» 7= 1 1 7> 1 1 1 ■ 1 1 14 I. Jerman . . • , 0 1 1 7, 1 7* 1 0 1 7= 1 7» 7s 1 '/2 0 ■ 7, 10-5 v. Drašič . . • • 0 1 1 0 0 0 1 0 0 i 7j 1 0 1 0 0 7* DS 7 Prinašamo končno tabelo 17 dnevnega šahovskega amaterskega boja, ki ne kaže samo končnih uspehov, ki so jih posamezni igralci na tem turnirju dosegli, pač pa se iz nje prav dobro tudi vidi, koko močno je bil XVII. nac. šah. turnir v Celju zaseden. Reči moramo, da ne prav posebno dobro, razen po številu. V Celju se je spet pokazalo, da ni dobro prezgodaj, že kar v začetku prerokovati, kdo bo na turnirju dosegel najboljše mesto in si osvojil naslov novega 'ugoslovenskega mojstra. Čeprav smo gotovo vsi upravičeno pričakovali, da bo novi mojster postal Jože Šorli, član Centralnega šahovskega kluba iz Ljubljane, se to vendar ni zgodilo, pač pa je, sicer tudi ne tako zelo nepričakovano, zasedel prvo mesto Belgrajčan Berner, ki se je na tem turnirju izkazal tudi po tem, da edini ni izgubil nobene partije. To je pač znamenje, da tudi ni postal mojster kar tako slučajno, ali po goli sreči. Zelo dobro pa se je, kakor se vidi iz tabele, držal tudi Ljubljančan Šiška, zlasti v drugi polovici turnirja, saj se mu je posrečilo razen Ber-nerja prehiteti vse igralce in zasesti drugo mesto. Nekateri igralci pa so v vseh 17 dneh turnirja kaj pridno skrbeli za hitro in lažjo dobavo točk dru-irul plačevati davek. Zato je moral v zapor. Temu zgledu je sledil Gandhi pri svojem odporu proti angleški vladi, ker ni hotela dati Indiji samostojnosti. Lela 11)85. so Indijci predložili Angležem »Indiu Act«, v katerem so zahtevali avtonomijo in samostojno upravo. Ta zahteva je merila na Oandllijev pasivni odpor. Zelo verjetno je, da se je to zgodilo precej po vplivu Thorcaua. Ko sem stal nekaj let pozneje oh grobu Thoreaua, sem premišljeval, kaj bi ta mož rekel, če bi vedel, da so njegove ideje in ena noč zapora y Concordi vplivale na potek zgodovine in na milijone ljudi v Indiji po treh rodovih. Po dolgem razmišljanju o Thoreauii sem prišel do zaključka, da njegove filozofske ideje posegajo globoko v indijsko literaturo. Walden večkrat omenja indijsko literaturo in enkrat pravi: »Jaz, ki sem indijsko filozofijo tako vzljubil.« Razumljivo se zdi, če je Gandhi sprejel iz Amerike, kar je temeljilo na prastari indijski filozofiji in kar je prečistil in izkristaliziral duh Thoreaua. To morda tudi pove, zakaj je indijska miselnost Gandhijeve ideje tako rada sprejela. Prosil sem Gandhija. naj se podpiše v mojo tobačnico, kjer so žo bila napisana imena Clemenceaua, Llovd Georga, Persliinga in drugih velikih osebnosti. Gandhi si je tobačnico ogledal od vseh strani in se namuzal: »Kaj ne, to je tobačnica? Vi veste, kaj mislim o kajenju. Ne hi rad videl, če bi na mojem imenu ležal tobak. f’e mi obljubite, da ne boste dali v tobačnico nobene cigarete več, pa se bom podpisal.« Obljubil sem mu in od tedaj naprej sem imel tobačnico za spravljanje vizitk. Gandhijev podpis je bil najrazločnejši in najbolj čitljiv od vseh, kar sem jih dobil. Nenavadno pisavo je imel Dollfuss, mali avstrijski kancler. Ko mi je dal malo pred svojo žalostno smrtjo svoj podpis, so je prav veselo zasmejal in rekel: »Jaz sem sicer majhen, pisavo imam pa veliko.« Med najinem pogovorom je majhni, rjavi mož pridno sukal kolovrat. Vedno, kadar sem ga kaj takega vprašal, da je moral pomisliti ali pa da se je hotel vprašanju izogniti, je naredil tako, da sc je nit zapletla ali raztrgala in med tem, ko je popravljal, je odgovor dobro premislil. Od vseh velikih ljudi, ki sem jih bil kdaj srečal, se mi je zdel Gandhi najbolj neprodircn in je človeka najbolj spravil v zadrego. Govoril je počasi in je mislil po angleško (v Angliji je študiral pravo). Ker ni imel zob, je bilo slišati prišepet, kakor pri vseh brezzobih ljudeh. Veke je imel vedno priprte in njegove blage, rjave oči si videl samo takrat, kadar je pogledal, ko je hotel svoje pripovedovanje poudariti. Sicer pa je bil podoben izsušeni, kakor oreh rjavi mumiji. Njegove oči so preudarno in šaljivo kukale izpod priprtih vek. Njegova koničasta, jajcu podobna glava je tičala na suhem vratu in koža se je tesno privijala k suhi lobanji. Čez brezzoba usta so štrleli brki. »V Indiji imamo najstarejšo kulturo na svetu,« je rekel in pridno vrtel kolovrat. »Ko so bili v Evropi še divjaki, smo imeli v Indiji že kulturo in civilizacijo. Mi niti nočemo niti ne potrebujemo evropske civilizacije, ki je podobna stroju. Mi hočemo biti svobodni in se razvijati tako, kakor je našemu narodu dano po naravi. Indijci so po naravi preprost narod in jaz moram nanje tako vplivati, da se povrnejo nazaj k stari preprostosti. Moderna civilizacija našemu narodu ne godi. Mi nočemo njenih strojev, oblek in njenega tobaka in prav tako nočemo njenih alkoholnih pijač.« Gandhi je sprejel povabilo Društva ameriških dopisnikov in Je prišel na zakusko. Obljubil je tudi, da bo govoril. Z njim je prišla Madeline Slade, hčerka nekega angleškega admirala, ki je obiskovala Gandhijevo šolo in je živela po indijskih šegah in navadah ter se tudi oblačila kakor indijske ženske. Zaradi Gandhija je predsednik društva Negley Farson pripravil zakusko iz sočivja brez mesa. Ko se je Gandhi dvignil, da bi govoril, je rekel: »Povedal vam ne bom nič novega ali skrivnostnega. Prav nobenega razloga ni, gospoda moja, da ne bi časopisi prinesli, kaj sem govoril. Toda mislim, da je tudi za časnikarje dobro, če sc urijo v samopremagovanju. Želel bi, da naj bi bil ta dan tudi za vas dau molka. Zato vas prosim, da nič ne pišete o tem, kar bom povedal.« Čeprav smo prišli na zakusko z namenom, da bi poročali, kaj bo povedal, vendar nismo nič pisali in sc vdali njegovi čudni želji. Prepričan sem, da se bo ta čudni in nenavadni mož postavil ob stran drugih velikih mož tega stoletja, ker je s svojim vplivom odločal pri poteku dogodkov. Njegovi privrženci so ga imenovali »Mahatma«, kar pomeni; Velika duša. BREZ MOČI V Indiji sem se poglobil v najčudovilejši poizkus političnega ljudskega gibanja, kar jih pozna zgodovina, v upor, ki sloni na nenavadni filozofiji nekrvave nemoči. Ta nazor je v popolnem nasprotju z upornimi idejami, ki slonijo na sili in prelivanju krvi. To načelo je stremelo za tem, da se sovražnika pritegne v borbo in se ga brez orožja in sile prisili, da se vsede za zeleno mizo. la Jugoslovanske tiskarno * LJoblJanli Jože Kramarič. — Izdajatelji Ini Jote Sodja. — Uredniki Mirke Javornik. — Knkopito« ne vračamo. »Slovenski dom« Irhala v*ak delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din, M inozemstvo 23 din. Uredntitvoi Kopitarjeva ulica b-HL Telefon tl *00i do MOV Upratat Kopitarjeva ulica t.