!f riška Domovina NO. 6:3 COtb oc/ c‘7'?e N.y "22 AM€h.^AN IN SPIRIT IN UNOUAO« ONI# National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 2, 1969 MORNINO tt@WSP.4P«* ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII KSKJ K METNIH ISKRENE ČESTITKE! Danes, 2. aprila, praznuje KSKJ — Ameriška slovenja katoliška jednota 75-Ietnico svojega obstoja, svojega dela, svojih naporov v korist slovenskih rojakov in rojakinj v Združenih državah. Ameriška Domovina KSKJ k njenemu slavju iskreno čestita in želi, da bi še dolgo z enakim in še z večjim uspehom delovala v korist svojega članstva in v korist vsega ameriškega slovenstva. laird bo zmanjšal stroške vojskovanja Obrambni tajnik je včeraj napovedal omejitev uporabe B-52 bombnikov in vojnih ladij v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Vče-raj je obrambni tajnik Melvin R. Laird Domovemu odboru za p-borožene sile razlagal položaj v°jskovanja v Vietnamu in razkril, da bo z julijem omejil rabo ^ežkih bombnikov B-52 in tudi rabo vojnih ladij v vojskovanju v Vietnamu. To ni toliko zaradi namena omejitve vojskovanja kot zaradi potrebe varčevanja, ki jo je odredil predsednik R. M. Nixon. Laird je pripomnil, da omejit-v‘ rabe bombnikov nasprotuje vrhovni poveljnik ameriških čet Son. c. Abrams, da pa je on prepričan, da to ne bo škodovalo "Iz Viefnaiti je v načrtu zdaj politične reševanje WASHINGTON, D. C. — Marinški gen. Davis je dejal včeraj, da je edina nagla pot h končanju vojskovanja v Vietnamu vojaška zasedba Laosa in Severnega Vietnama, preko katerih pošilja Hanoi vojaštvo in vojne potrebščine na jug. čemu puščati vsak dan na stotine tovornjakov preko Laosa na jug v podporo napadom na naše sile? je vprašal ma-rinski poveljnik. General utegne imeti svoj prav, toda v Pentagonu in še bolj v Beli hiši so določeni za zdaj iskati v Južnem Vietnamu politično rešitev. Vojskovanje bodo postopno omejili in preložili večji del bremena na domače vojaške sile. Sporna vprašanja bodo skušali rešiti v razgovorih, ki naj bi potekali na treh ravneh. Washington in Hanoi se bosta skušala sporazumeti o umiku v°jnim operacijam. Če bi se po- svojih oboroženih sil iz Južnega kazalo, da to njegovo mnenje ni Pravilno, ga bo brez nadaljnjega spremenil. V celoti hoče obrambni tajnik Prihraniti 1.1 bilijon dolarjev v Proračunu narodne obrarpbe. Kje bo prihranil pol bilijona, je Povedal že pretekli mesec. Včeraj navedeni koraki bodo prihra-^Li 613 milijonov. Nixon pridobil v podpori volivcev . LRINCETON, N.J. — Gallup •Je dognal, da je Nixon od janu-arja sem stalno pridobival na Podpori v javnosti in med voliv-'• v preteklem januarju je odo-ravalo njegovo delo 59% po-vPrašanih, v februarju 61%, v Vietnama. Vlada v Saigonu in OF se bosta skušali dogovoriti o bodočem sodelovanju OF v političnem življenju Južnega Vietnama in o udeležbi OF v vladi. Posebna. Novi grobovi Anna Chemas Včeraj je umrla na svojem domu na 1074 E. 71 St. po hudi bolezni 57 let stara Anna Chemas, roj. Moravec v vasi Pod-klanec pri Vinici v Beli krajini, od koder je prišla v ZDA leta 1953. Do pred 7 meseci je živela z možem Frankom v Pittsburgu, Pa. Poleg moža Franka je zapustila sina Franka in brata Franka Moravca (v Slov.). Pokojna je bila članica HBZ št. 99 in KSKJ št. 50. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob petih. Vincent A. Hribar Vincent Alphonse Hribar, star 46 let, z 803 E. 155 St., sin pok. Josepha in Louise, brat Josepha, Josephine Centa in Louise Jed-licka, 8-krat stric, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Clevelandu in ie 1. 1942 graduiral s Collinwood High. Nato je služil do 1. 1946 v U.S. Coast Guard. Bil je član SNPJ št. 142, KSKJ št. 169, bil član uprave SNPJ farme in Euclid Veterans Cluba. Ta mu bo izkazal tudi vojaško čast pri pogrebu, ki bo jutri ob 8.45 iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Ali Soul:; pokopališče. Mary Barbič Včeraj je umrla po; hudi bolezni na svojem domu 84 let stara Mary Barbič, roj. Sholar, Kaj se god! v kitajski pokrajini Sinkjang? MOSKVA, Rus. — Sinkjang je najbolj zahodna kitajska provinca. Za vlado v Peipingu je posebne važnosti, kajti tam se nahaja središče kitajske proiz-| vodnje in preskušanja atomskega streliva Lop Nur, tam so pa tudi močne zaloge nafte okoli mesta Karamai. Na obe mesti stalno škilijo tudi v Moskvi. V Sinkjangu ni namreč Kitajcev, tam živijo razne narodne manj- NAPETOST V DETROITU ZARADI UMORA P0UCAJA PRETEKLO SOBOTO RASTE Preteklo soboto so črni nacionalisti ustrelili belega policaja, drugega pa ranili. Policija je nato prijela 142 črncev, ki pa jih je črni sodnik izpustil. Policija in časopisje zahtevata preiskavo tega sodnikovega postopka. j Iz Clevelanda in okolice I DETROIT, Mich. — Oblasti streljanje na policaja “neizzvan skrbno in v največji tajnosti in nesmiselen zločin”. Glavni trne, ki se še do danes niso spri- preiskujejo umor belega polica-'policijski načelnik je dejal, da je jaznile z režimom Mao-Tsetun- ja jn ranjt,ev njegovega tovariša,1 policija postopala “poklicno in z ga. Zato tam vlada stalno nekaj anarhije. ko sta skušala ustaviti in preiskati skupino črnih skrajnežev, Povod zanjo so zadnjih par let ki je bila v bližini neke cerkve dale čete rdeče garde, ki so imenu kuuturne revolucije pre- v na Zahodni strani mesta, oboro- ganjale prejšnjo komunistično birokracijo. Sedaj je gospodarjenja rdeče garde konec, Pei- žena s puškami. Policaj Michael zadržanostjo”. Razburjenje črnega in belega prebivalstva se preje širi kot bi izginjalo in oblasti se boje resnih nemirov. Rev. R. Abernathy, ping je postavil na oblast revo- boroženci v vojaških uniformah, lucijonarne odbore, kjer imajo vojaki glavno besedo. Odbori se še ne morejo dobro uveljaviti, konferenca prizadetih'žena Antona, s katerim sta ob-držav bo izdelala načrt za varo- bajala 4. nov. lani 61-Jetnico vanje miru v jugovzhodni Aziji poroke, mati Antoinette Davies, s posebnim ozirom na Indokino.1 Christine Alden, Angele Mims Cilj ameriške politike je ohra-' (Tampa, Fla.), Mary Stine, Sliniti neodvisni Južni Vietnam,1 zabethe Brand, Franka in Ed- ker jih ovirajo prejšnji birokrat-je. Tako vlada v provinci precejšnja anarhija, kar je začelo skrbeti vlado v Peipingu. Ve dobro, da ima Moskva vse polno špi-jonov in agitatorjev v Sinkjangu, ki grenijo življenje komunistični javni upravi, pa jih kitajska policija ne more poloviti.' Posledica vsega tega je, da Peiping posebno pazi na to, počenjajo sovjetske oblasti meji s Sinkjangorn. J. Czapski, je mrtev, njegov to-(znani črnski vodnik, naslednik variš pa leži nevarno ranjen v| pokojnega dr. M. L. Kinga, je bolnišnici. Na nju so streljali o-] prihitel v mesto mirit svoje črne rojake. ki so pravkar zapuščali cerkev, kjer je bilo končano zborovanje “Republike Nove Afrike”, sepa-l v v i ■ / ratistične črnske skupine, ki ho-!f2CKH6 S{J3R3u'!S!? SkOsO^I Vatikan je prekriža! če ustanoviti lastno državo na jugu naše dežele. Ranjenemu policaju se je po- MADRID, Šp. — Na Španskem igrajo uradne časti še zmeraj veliko večjo vlogo kot na primer kaj ob pa storiti tudi vse, da ne bo do-'wards, 4-krat stara mati, sestra novembru. Še novi ukrepi proti inflaciji? WASHINGTON, D.C. — Dosedanji ukrepi proti inflaciji in rastoči draginji niso pokazali še nobenih uspehov, saj so se cene v februarju dvignile v skoraj e-nakem obsegu kot v preteklem bil komunistične vlade. Ne generali, diplomati proti umiku iz Evrope! W A S H I N GTON, D.C. — V Michaela, Rose Racic in Christine Fcrenchak. Pokojna je bila rojena v vasi Vihar pri Krškem v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti. Bila je članica 3. reda sv. Frančiška, Društva Pentagonu nimajo v bistvu nič Presv. Rešnjega telesa pri Sv. veliko proti zmanjšanju števila Lovrencu, Društva Naš dom št. ameriških oboroženih sil v Evro- 50 ADZ in Podr. št. 47 S2Z. Po- arcu pa celo že 65%. Nixono-|pi, temu nasprotujejo bolj v dr-'greb bo iz Fortunovega pogreb. 0 delo odobrava trenutno veči-Jžavnem tajništvu, kjer se boje,1 zavoda na 5316 Fleet Avenue a v vseh delih dežele in v obeh S avnih strankah. Nixona odo-isto število Zanimivo je, da ^rava nekako prav ° ivcev, kot je nekako v istem C ^eta 1953 tedanjega repub-s anskega predsednika D. D. Ei-j^howerja. Predse dnik J. F. ar|nedy je imel po dveh mese-1 v Beli hiši za seboj 73% jav- Johnson pa celo da bi Evropa izgubila zaupanje petek ob 8.30, v cerkev sv. Lov-v ameriško jamstvo za njeno renca ob devetih, nato na Kalvarijo. varnost z vzhoda. Ta ugotovitev je vznemirila odgovorne ljudi v Beli hiši, v vladi in v Federalnem bančnem sistemu. Predsednik je tako poslal Kongresu predlog za podaljšanje davčne naklade preje, kot je nameraval. Njegovi gospodarski svetovalci še upajo, da bodo dosedanji ukrepi le uspeli, če ne bodo, napovedujejo nove, ostrejše. Trdijo, da bi jim zelo prav prišel padec papirjev na borzah, srečilo privleči do policijskega' pri nas v Ameriki. Zato je tam avtomobila, koder je nato klical tudi zmeraj tako veliko zanima-pomoč. Policija je naglo pribite- nje, kdo bo postal na primer la od vseh strani in po kratki kardinal. Pri zadnjem imenova-pripravi vdrla v cerkev, od ko-'nju je le dva španska škofa za-der so po njenih izjavah črnci dela ta čast in še pri tem ne na njo streljali. Prijela je vseh' “pravih”, vsaj tako misli špan-142 oseb, ki so bile v cerkvi. J ska javnost. Predno je vse utegnila zaslišati j Vsi so namreč računali, da bo in popisati, je prišel tja črnski postal madridski nadškof Mor-sodnik G. W. Crockett in jih iz- čilo kardinal. Msgr. Morcillo je pustil češ, da je policija kršila'obenem tudi predsednic njihove ustavne pravice. Irenče španskih škofov in je to Prišlo je do ostrega spora med , astiao mesto zasedel šele Pred javnim tožilcem in policijo nai kratkim. Poleg tega je tudi član eni strani ter med črnskim sod- fanskega “parlamenta” in še nikom na drugi. Črni skrajneži idv^h vPlivnih vladnih svetov-trdijo, da ni nihče streljal iz cer-1 Pa ni Postal kardinal. Najbrže kve, da pa je policija skrajno radl teSa na domač Pritiak surovo in nasilno nastopila, ko je'?kleml’ da se odPove mestu v streljala v cerkev, kjer so “bile sPanskem Parlamentu. Kardi- tudi ženske in otroci”. Policijski častniki so med tem zahtevali od državne zakonodaje, državnega sodniškega odbora in od zveznega pravosodnega tajništva preiskavo sodnikovega izpusta črnih aretirancev, predno je policija sploh rnogla končati predhodno preiskavo. The Detroit News je ostro prijel sodnika v uredniškem članku in ker bi pomagal lomiti “inflacij- zahteval preiskavo. Župan J. P. sko psihozo”. iCavanagh je izjavil, da je bilo Črnske organizacije so začele pešati na celi črti ^ Omsko ‘kopanje’ luke Avstraliji odpovedano D.C. — Atom-*,0^ija je objavila, da je o-,ga J a naert za izstrelitev prve-v P^stanišča pri rtu Keraudren ker 86 avstraTska hik-t a’ ^ hotela graditi in Ul> Premislila. ^OOOV Vremenski prerok pravi: t*1^0 in milo, dež. Naj višja diteve^atura 52. Postopna ohla- m zjasnitev. CLEVELAND, O. — Ko so se pred nekaj leti pojavili črnski nestrpneži, posebno med šolano mladino, so smatrali za svojo nalogo, da razbijejo vse zmerne črnske organizacije. Črni nestrpneži so očitali zmernim organizacijam, da se preveč vnemajo za integracijo, da preveč zaupajo beli večini, ki niti ne misli resno, da bi črni rasi pomagala. Agitirali so med črno raso za metode javnega udejstvovanja, ki jih priporoča znana. “nova levica” in uporablja posebno na naših univerzah in zadnje čase tudi na srednjih šolah. Zmerne črnske organizacije so res deloma podlegle pritisku svojih nestrpnežev in ne-počakancev. Niso le omejile svojega delovanja, so tudi začele zgubljati članstvo. Vendar od tega niso črni nestrpneži imeli nobene koristi, člani zmernih organizacij so namreč le v malem številu prešli v organizacije, ki obožujejo načela nove levice. So se rajše umaknili od sodelovanja v črnih organizacijah sploh ali pa so ustanovili svoje nove, ki se do sedaj še niso pokazale v javnih nastopih. Pred nekaj tedni so nekatere črnske organizacije v Clevelandu objavile, da bodo letos priredile posebno “črnsko Veliko noč”. Mnogi so se radi tega začeli bati, da'bomo za Veliko noč dobili nemire in izgrede v našem mestu. Zdi se, da do tega ne bo prišlo. Najprvo je treba vpoštevati, da imamo v Clevelandu preveč črnskih skupin. Pravih organizacij je morda do 30, malih skupin, ki večkrat štejejo le po par ducatov pristašev, je pa morda še enkrat toliko. Točnega števila ni mogoče dognati, ker male skupine neprenehoma razpadajo, zato se pa pojavljajo nove. Ta razdrobljenost seveda vpliva tako na skupine nestrpnežev kot na zmerne organizacije. V obeh slučajih primanjkuje požrtvovalnega članstva, ki bi se zanimalo za sodelovanje tudi zunaj sej, sestankov, shodov, manifestacij itd. V našem mestu so pri življenju štiri glavne črnske organizacije, bolj znane pod kraticami NAASP, SCLC (dr. Kinga), CORE, ki jo vodi Roy Innis, in Urban League. Najbolj živahna hoče biti ta teden SCLC. Ta teden obhaja namreč obletnico atentata na svojega ustanovitelja dr. M. L. Kinga. V spomin nanj hoče praznovati dan njegove smrti (4. april) kot praznik in agitil rati, naj vsi črnci nosijo za Veliko noč ponošene obleke, obiskovati svoje somišljenike ipd. Nekatere druge črnske organizacije bi rade priredile večje nastope v javnosti. Ker ni čutiti večjih priprav v ta namen, bo verjetno vse skupaj ostalo pri besedah ali pa se bo ustavilo pri malih spopadih na ulicah. Naj večjo škodo od takega stanja bodo seveda imeli črnski politiki. Pri volitvah ne bodo več mogli računati na večje črnske organizacije, ampak samo na drobce. Če vzamemo na primer slučaj župana C. Stokesa, se lahko spomnimo, da so pri zadnjih mestnih volitvah glasovali zanj vsi črni volivci v našem mestu tako pri primarnih kot pri glavnih volitvah. Tudi njegov brat je imel za seboj vse črnce, ko je kandidiral za Kongres. Sedaj bodo črnski politiki imeli pred seboj celo vrsto “svojih” organizacij, ki bo vsaka vlekla na svojo stran. Ne bo ravno lahko spraviti vse na skupen nastop, kajti zmerne organizacije ih skupine nestrpnežev se gotovo ne bodo lepo gledale med seboj. Črnske organizacije niso le cepile lastnih vrst, so prišle navzkriž tudi z voditelji “nove levice”. Črnske organizacije zmeraj bolj gledajo le na svoje korisit, nimajo pa dosti smisla za politične programe ‘nove levice’. Trenja med njimi bodo oslabila vse levičarske podvige v naši deželi. nalske časti sta postala deležna toledski nadškof Tarancon in nadškof iz Pamplone Tambera. Oba nova kardinala sta znana po svojem zmerno-naprednem mišljenju. V imenovanju obeh kardinalov se čuti še druga vatikanska želja. Vatikan hoče imeti svobodne roke pri imenovanju škofov, zato pa ne vidi rad, da sedijo škofje v takih vladnih organih, kot je parlament. Ker ima Španija nekatere take izjemne pravice zajamčene v konkordatu, se vidi očitna želja vatikanske diplomacije, da doseže spremembo konkordata ravno v tej točki. Žalostno sporočilo— Mrs. Antonija Kapel. 18600 Mohawk Ave., je prejela žalostno sporočilo, da ji je 27. marca v ljubljanski bolnišnici umrla sestra Amalija Markete, roj. Fidel, rodom s Kala pri Pivki na Primorskem, kjer zapušča več sorodnikov, v Žirovnici na Gorenjskem pa hčerko Malči Stern in dve vnukinji. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Vincenta A. Hribarja. Rokoborba v Areni— V četrtek zvečer se bodo v Areni zopet pomerili rokoborci. Ob osmih bosta nastopila Johnny Powers in Moose Cholak ter brata Reginald in Hartford Love. Zadnje slovo— Članice Podr. št. 47 SZZ in članstvo Društva Naš dom št. 50 ADZ so vabljeni nocoj, v četrtek, ob sedmih zvečer v F o r t pogrebni zavod, da se poslove od pok. Mary Barbič. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 6.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Anno Chemas. Skoro $241000 odnesli — Včeraj dopoldne so u ije roparji odnesli iz Society National Bank na 14006 Kinsman Rd. $23,807 in srečno pobegnili. Revolver ni bil pravi— Načelnik policije v Euclidu je dejal, da so preskusi pokazali, da revolver, ki so ga našli v ponedeljek v kupu listja, ni bil tisti, s katerim je bila umorjena 9. januarja letos Mrs. M. Steele. Eisenhowerjev pogreb se je vršil po željah in navodilih pokojnika WASHINGTON, D.C. — Bivši Eisenhowerjev pastor Rev. El-son je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je Eisenhower že takrat, ko je bil v Beli hiši, z njim prerešetal podrobnosti njegovega pogreba, pri tem ni zanemaril poudarka na verski pomen pogrebnih svečanosti, zahteval je pa tudi, da bodi pogreb čim bolj preprost, kot se spodobi za vojaka. Eisenhowerjev! starši so bili zelo verni ljudje in so vzgajali vse svoje otroke v verskem duhu, kar se je pozneje tudi pri vsakem otroku na svoj način poznalo. Odtod je morda izviralo Eisenhowerjevo zanimanje, kakšen naj bo njegov pogreb. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je včeraj z 11:0 glasovom izglasoval resolucijo, ki obsoja Izrael zaradi njegovega napada na jordanij-sko vas 26. marca, pri čemer naj bi bilo 18 civilistov mrtvih. Izrael trdi, da so njegova letala napadla gverilsko središče, ZDA, Vel. Britanija in še dva člana Varnostnega sveta so se glasovanja vzdržali češ, da je resolucija enostranska, ker ne obsoja tudi arabskih gverilskih napadov. LAGOS, Nig. — Nigerijske čete so po tukajšnjih poročilih začele pritiskati proti središču Biafre Umuahia in zavzele pri tem dva manjša kraja. HONG KONG. — Kitajska Komunistična partija je začela včeraj v Peipingu svoj 9. kongres. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Mao, ki je imel nato tudi obsežen govor. Poročilo o položaju in o programu kongresa jc dal Lin-Piao, ki je bil izbran za Maovega namestnika. ABILENE, Kans. — Vbik s tru-lom bivšega predsednika ZDA gen. D. D. Eisenhowerja bo prispel do enajste dopoldne sem, kjer se je zbralo že na tisoče ljudi. Truplo pokojnika bo položeno tu k poslednjemu počitku v kapeli Eisenhower Centra nasproti hiše, kjer je pokojnik preživel svoja mlada leta. Pogreba se bo udeležil tudi predsednik R. M. Nixon z ženo in hčerko. r Ameriška Domovina /m-fvi r w<=/m 1*1—t«oivi» 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year pot, je sam opisal v svojih spominih. Pomiril se je šele ta krat, ko je napisal kratek koncept, ki naj v slučaju potrebe pojasni neuspeh vdora. Šele ta koncept, ki ga je nosil pri sebi v žepu in o njem nikomur nič pravil, ga je pomiril in mu dal potrebno duhovno ravnovesje. Po posrečenem vdoru je Eisenhower prešel od vojaške lestvice na politično — brez svoje volje in v začetku tudi ne s posebnim veseljem. Ko se je poslovil od ameriških armad v Evropi, so mu bila odprta vrata na vse najvišje položaje, kar jih premore naša dežela: postal je načelnik združenega glavnega štaba, predsednik Columbia univerze, poveljnik NATO čet v Evropi, potem pa še predsednik ZDA. Njegov ugled je bil tako velik, da na tej lestvici ni srečal nobenega nevarnega tekmeca. Še znani demokratski veljak A. Stevenson, ki spada gotovo med vodilne demokratske duhove v tem stoletju, mu ni bil kos pri predsedniških volitvah. Pa tudi po vojni je Eisenhower ostal tak, kot je bil Ni si domišljal, da je vseveden, zato je na primer v federalni administraciji rad prepuščal odločevanje tudi svojim zaupnikom. Včasih je bilo to dobro, kot pri njegovem državnem tajniku J. F. Dullesu, včasih pa slabo, kot pri tajniku na narodno obrambo Wilsonu. Vendar ta način vladanja ni škodoval njegovemu ugledu in vplivu. Ko je drugič kandidiral, je zmagal celo z večjo večino kot prvič. Politični svet Eisenhowerju ni bi naklonjen, ni našel dosti svetlih strani na njegovem režimu, zato mu ne pripisuje zgodovinskega pomena. Pa vendar se Eisenhowerjev Pokojni predsednik Eisenhower je bil nenavaden pred-1 režjm lahko pohvali z nečem, česar danes nimamo: bil je sednik, ves njegov moralen vpliv je temeljil le na njegovi j0ba miru in doba stabilnega gospodarstva. Koliko bi dal priljubljenosti. Po celi vrsti lastnosti se je razlikoval od EjSenhowerjev strankarski naslednik Nixon, ako bi se mo- ‘ "■ gei s tem pohvaliti! Zato bo tudi za Eisenhowerja prišla do- SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 65 Weds., April 2, 1969 Eisenhower v ljudskih očeh svojih prednikov in verjetno tudi od marsikaterega njego vih naslednikov. Ravno te razlike so mu ustvarile priljubljenost med njegovimi ameriškimi rojaki, ki ji ni para pri nobenem ameriškem predsedniku vsaj v tem stoletju. Morda je bila njegova glavna razlika v tem, da ni ne imel ne kazal nobene politične ambicij.^ prav do dneva, ko je postavil svojo kandidaturo. Po značaju je bil človek reda, oboževatelj doslednosti, zagovornik napornega dela, toda’tudi prijatelj pošteno zasluženega-počitka. Ko .se je odločil za vojaški poklic, mu je želel ostati zvest do smrti, ni se pa pri tem gnal za napredovanja. Lezel je sorazmerno počasi po vojaški lestvici, srečo je imel v tem, da mu je usoda izbrala tako lestvico, ki ga je peljala v bližino takratnih vojaških, pa tudi političnih voditeljev. Vsak med njimi je katero smo jadrali in še jadra-videl v njem zvestega sodelavca, ki ne obnergava prejetih m0i ko to pišem, je bila letos do naročil in povelj, ampak jih verno izvaja, akoravno se mu nas zelo radodarna s snegom in v Francijo.. Kako ga je tiste dni pred vdorom oblival mrzel Lani> 1968> Pa 629 ve^ih r0P0V - ' 'in zločinov. Predsednik Nixon je razočaran nad vse. Apeliral je na Kongres, naj da prestolnemu mestu 1000 več policistov, več državnih pravnikov in več sodnikov. To iz razlogov potreb. Omenil je, da veliko zločincev je bilo aretiranih že po dvakrat, trikrat, nekateri celo sedemkrat za nove zločine, ki so jih po prvih izvršili, medtem ko niso še prišli na vrsto zasliševanja za prve zloči čine. Dalje se je za čuditi, da z u pomiki, razgrajači, ki povzročajo nemire, škode itd., sodišča tako mehko postopajo. V Wa-shingtonu so lani v aprilovih izgredih in demonstracijah aretirali 8235 oseb. Po 10 mesecih šele so kaznovali 68 izgrednikov, pa še te niso vtaknili v ječe, marveč so na prostem (on probation) — to je prizanesljiva kazen iz namena, češ, se bodo poboljšali. Le nekaj izmed teh je bilo poslanih v zapor. Po drugih velemestih je skoro isto. Hipiji vseh raznih vrst, barv in plemen prirejajo drug za drugim demonstracije, kakor Dve slovenski srebrni maši v Minnesoti (Konec) malem semenišču je bil sedanji ba, ko bo njegovo delo bolj nepristransko presojano. Če je Truman dočakal tak čas, ga bo gotovo tudi Eisenhower. ^yYTixxxx rxxRLxxfcitxxigX^x^xxxžK:3tXXXXXXXXXXxXXXXXXXXmXX3 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — Zima, skozi štev oproščenih od davka. Poleg tega so tudi ocenitve prenizke. Vse to znaša do kakih $1,800,000 v Minnesoti. Poslanec A. France, morda osebno ne zdijo popolnoma pravilna. V izvajanju mi-|ostrim mrazom. Koncem prosin- iz Dulutha,, ki je podpredsednik Sij, ki jih je prejel v svoji vojaški karieri, je bil pa do sebe ca in v prvi polovici svečana je odbora za te. zadeve, omenja, da neizprosen. Zahteval je tudi od vseh, ki so mu bili podreje- nam pošiljala obilice snega. Po skoro 52% dulutskih zemljišč ni ni isto Stališče. To mu je seveda omogočilo, da je priplezal nekaterih okrožjih jim ga je raz- obdavčenih. V St. Louis okraju v- , . , Že’precej visoko, predno je javnost sploh zvedela zanj. delila od 3 do 4 čevlje na debe-'je nekako za okrog $42,219,000 to je ponoči — podnevi pa boste Pojavilo se je vprašanje, kdo naj bo v drugi svetovni lo. Po nekaterih krajih manj, a takih posestev, ki niso obdavče-vojni poveljnik ameriških Čet v Evropi. To vprašanje je bilo po nekaterih krajih so 'ga imeli,‘na. In tako naprej gre še po dru-treba rešiti, Še predno je prvi ameriški vojak stopil na afri- da se niso mogli več dni izkopati gih krajih države, ška tla. O 'tem je odločeval predsednik F. D. Roosevelt o- iz njega. Po severnih krajih ob) v državni zakonodaji zdaj cebno. Ker je bila od prave izbire poveljnika odvisna delo- kanadski meji je hud mraz po- proučujejo, kako priti do nači-ma tudi zmaga v drugi svetovni vojni, se je Roosevelt O tem tiskal živo srebro med 40 do bli-’nov, da se bodo taka posestva da so to nekaki zabavni sezonski pikniki. Za njimi pa ostajajo vsepovsod razne visoke škode. Ali res ni pomoči proti temu? Je! Le za čuditi se je, zakaj jo ne uporabijo?! Oblasti predstavljajo v teh ozirih premehko in predobro “ma-miko”, ki namesto,, da bi v takih potrebah malo segla po palici ■ pa le boža in tolaži. Razgrajači se ji pa v obraz smejijo in režijo. Po velemestih vsepovsod toži jo, da ni denarja, da bi najeli delavce za čiščenje parkov, raznih javnih ustanov, cest in drugega. Zakaj ne bi takimle razgrajačem naložili kazni, toliko dni boste “častni gostje špehkamre”, BLUE GRASS, Minn. — Duhovnika g. Karel Pečovnik in g. Jože Vogrin sta praznovala srebrni maši v nedeljo, 9. marca, in 16. marca. Oba sta skromna in tiho delujeta v vinogradu Gospodovem, pa je prav, da se ju ob tem življenjskem jubileju spomnimo. G. Karel Pečovnik je bil rojen 22. septembra 1916 v vasi Tešova nad Vranskem. Imel je dve sestri in sedem bratov, od katerih so trije že umrli. Mati mu je u-mrla, ko mu je bilo 11 let, oče Ipa, ko je bil v semenišču. Materina bolezen in smrt je bila vzrok, da je pozno šel v gimnazijo, tako pozno, da ga po državnem zakonu niso sprejeli v prvi razred, ker je bil prestar. Zato so ga poslali v privatno gimnazijo k salezijancem v Veržeju, odkoder je ob koncu leta hodil delat izpite na mariborsko klasično gimnazijo. Ko je dovršil četrti razred, je lahko postal redni dijak državne klasične gimnazije. Sprejet je bil v malo semenišče, kjer se je seznanil z drugim srebrnomašnikom in dobrim prijateljem v veselju in trpljenju Jožetom Vogrinom. G. Jože Vogrin je bil rojen 12. februarja 1917 pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, kjer so doma imeli grunt in vinograd. Oče mu je umrl leta 1961, mati je pa še živa in je gotovo v mislih in željah z njim praznovala ta jubilej. Ljudsko šolo je gospod dovršil pri Sv. Jakobu, gimnazijo pa v Mariboru. Njegov prefekt v posvetoval tudi s Churchillom. Prva misel obeh je padla na zu 50 stopinj pod ničlo, pokojnega generala G. C. Marshalla, ki je bil takrat načel-| Uprave cest v mestih in po o- primerno obdavčila. Treba pa je zato novih postav in določil, ki nik združenih zavezniških Štabov v Washingtonu. Gen.(količi so imele težave marsikje jih bo morala zakonodajna zbornica sprejeti in odobriti. O tem pa pravijo, da bo pa še dosti razprav. Tako je! Salamenske blagajne imajo vsepovsod luknje, radi katerih ljudi glave bolijo. * NOV ZDRAVNIK — NOVA ZDRAVILA. — Vsak nov zdravnik poizkuša v nekaterih sluča- Marshall je bil po splošnem mnenju najsposobnejši general j z odstranjevanjem snega. Kljub v naši narodni obrambi, toda bil je predvsem strateg, manj temu, da imajo močne velike pa taktik. Znal je organizirati armade, jim postavljati smeri stroje za oranje in odmetavanje in cilje, jih oskrbovati z vsem potrebnim, toda izogibal se snega s cest, je vzelo marsikje je vsem pogajanjem, posebno s politiki. Njega so zanimale mnogo časa, da so odprli ceste, predvsem vojaške operacije, vse drugo je postavljal na ki so jih po nekaterih krajih stran. Ko sta Roosevelt in Churchill videla, da za Marshalla snežni zameti tako zakrili, da so ni mogoče najti namestnika, sta ga pustila v glavnem za- imeli odstranjevalci snega teža-vezniškem štabu, naj tam kuje zmago. Kje najti nasledni- ve. šole po mestih in v podeželju jih kaka nova zdravila za razne ka? Po napornem premišljevanju se je Roosevelt odločil za SO bile več dni zaprte, ker ceste bolezni. Vsak misli najboljše, da Eisenhowerja. Zakaj, ni ostalo tajnost. Roosevelt je moral, in pota so bila zasnežena in pre- bi pokazal pri zdravljenju bolez- če se ne motimo, preskočiti kar nad 70 generalov, ki so bili hodi nemogoči. V St. Paulu in v ni ali pa razmer kaj uspeha, takrat po službenem položaju nad Eisenhowerjem, in na- Minneapolisu je padlo tekom ja-ravno niso bili zadovoljni. Zakulisno nerganje je prisililo nuarja okrog 55 palcev snega. Roosevelta, da je jasno povedal, zakaj se je tako odločil. Dobili so ga pa še potem v prvi Rooseveltovi nagibi so bili značilni za moderno vojsko- polovici februarja in so z njim vanje, zato jih na kratko omenjamo. Moderno vojskovanje založeni najmanj do sv. Jurija, je postalo tako zamotano, da ga noben general ne obvlada če ne še dalj. tudi takrat, kadar bi imel Napoleonove sposobnosti. Na Ta nenavadna obilica snega in frontah si stojijo nasproti armade, ki morajo biti višek mo- zametov je povzročila mnogim derne vojne tehnike, če hočejo zmagati. ‘Fronte same niso mestom in vasem visoke stroške, odločilne, za frontami obstoja globoko zaledje in dobra nje- V malem mestecu nedaleč od tu, gova organizacija sodeluje odločilno pri končni zmagi, ki šteje kakih 6000 prebivalcev, Fronta se lahko premika naprej in nazaj, na levo ali desno,ho še lani dali v proračun za od-to ni odločilno. Odločilno je stanje v zaledju, ki mora hitro shranjevanje snega $12,000. žu-popravljati napake ali nesreče pri operacijah na frontah. pan je pred par dnevi objavil, Vsega tega ne premore glavni poveljnik, lahko kolikor da so več kot to vsoto porabili toliko vodi operacije na frontah, organizacijo zaledja rnorahamo v mesecu januarju za ta prepustil glavnemu štabu narodne obrambe. Seveda lahko namen. Treba bo najmanj še pride do trenj, recimo, med glavnim poveljnikom in glav- dvakrat toliko, predno bo zime nim štabom v Washingtonu. Teh sme biti le malo, da ne konec, če bo nam vreme takole trpijo operacije na fronti in upi na zmago. Za tako vlogo je nagajalo, je dejal župan, bil Eisenhower kot rojen. Je sicer večkrat zarobantil nad Take sitnosti in težave nam sklepi glavnega štaba, toda izvršil jih je brez vsakih zad-| povzroča letošnja zima. Le za-njih misli. Še druga lastnost je pripomogla Eisenhowerju, da čistili, pospravljali in popravljali, kar ste škode naredili. To, dokler ne boste odslužili, kar ste škode naplavili. Mesta bi ši prihranila denar s tem— “častni gospodje” pa bi se učili reda in pa gentlemanskega obnašanja. Eh, zdravila in pomoč so pri rokah, — le uporabiti bi jih bilo treba! Andrejček Tislerju v čast — je tukaj ponovno dokaz, da se z velikim pogumom Slovenci lahko odlikuje mo na vseh poljih. Florian Mocilnikar . Čas Sem Viktor Tisler -slovenski hokejist Javnost to tudi pričakuje od njih. Če ni uspehov, kmalu govori javnost o njih: V besedah taki — v dejanjih pa taki... Naše ZDA trpijo zadnja leta na raznih političnih ščipanjih v zadevah z zunanjim svetom, pa tudi z domačimi ščipanji. Ta ščipanja ,so znana. Jih ni treba podrobno razkladati. Javnost že dolgo ni zadovoljna z njimi. Zato je v novembru izvolila novega predsednika. V zdravljenju za izboljšanje razmer je novi predsednik naš novi zdravnik. V naši družbi je bolnikov več vrst. Bolehajo na več boleznih. Vse pa muči ena bolezen, ki je glavna. Vsak ima k sebi obrnjene roke. Korporacije nimajo ni- Vikor Tisler h pisma sestre Terezije žužek CLEVELAND, O. — . je bil prelep, a prekratek, gotova, da se bova v tem strinjali. Upam, da sem doprinesla sku pini, kar ste pričakovali od mene. Tudi zame je bil pouk spoznavati, kako trd je moral biti začetek za vse naše ljudi, ki so morali sem preseliti zaradi različnih razlogov. Kljub vsemu so še vedno ostali navdušeni za globoke ideale in dolžnosti, ki jim jih nalaga Cerkev. Spoznala sem, kako smo drug drugemu potrebni in da je v skupnosti moč. Tista moč, o kateri govori sv. Pavel posebno v pismih E-fežanom, kjer je veliko talentov, čeprav različnih, a je vsak posebej potreben za rast kraljestva. Brez dobre družine tudi jaz ne bi dospela do cilja. V Torontu sem tudi govorila trem skupinam z zelo dobro u-deležbo in zanimanjem. Mnogo znanih ljudi sem srečala proti svojem pričakovanju in še sedaj ne morem razumeti, kako je mogoče, da nismo drug za drugega vedeli dolga leta. Gostoljubnost vsepovsod je bila tenkočutna, pristno slovenska . . . škof dr. Maksimilijan Držečnik. Bil je tudi njegov profesor v bogoslovju za staro zavezo in hebrejščino. Ko je bil lani tu na obisku, se je obeh srebrnomašni-kov še dobro spominjal iz semenišča. Ko je Hitler 1. 1941 zasedel bogoslovje in ga zaprl, sta oba odšla v Ljubljano in končala bogoslovne študije na ljubljanski fakulteti. škof dr. Gregorij Rožman ju je posvetil v duhovnika 4. marca 1944. Maja 1945 sta z mnogimi drugimi odšla v Avstrijo. Po večkratni selitvi iz kraja v kraj sta se končno naselila pri Usmiljenih bratih v Kainbachu pri Gradcu na Štajerskem. Toda v začetku 1. 1949 sta se vrnila na Koroško, kjer sta bila nastavljena za kaplana — g. Pečovnik v Podgorjah in g. Vogrin pri Sv. Jakobu v Rožu. Proti koncu leta 1949 sta dobila pismo od St. Cloudskega škofa Petra Bartho-iome-ja, da ju sprejme v svojo škofijo. Slovenci v st. cloudski škofiji so znani. Najstarejša slovenska župnija v Ameriki je bila organizirana v tej škofiji pri Sv. Štefanu blizu St. Clouda. Misijonar Franc Pirc je znan kot oče škofije in ima spomenik v mestu. V njenem teritoriju je poleg drugih misij onaril Jožef Buh in Polhovgrajčan škof Jakob Trobec je kot četrti škof vodil škofijo od 1. 1897 do 1914. To je bil gotovo vzrok, da je škof prosil za slovenske duhovnike. Veliko drugih škofov ni hotelo sprejeti • slovenskih duhovnikov beguncev. Zdaj jim je najbrž žal, ker jim jih primanjkuje. Prvi, ki jt bil sprejet v škofijo, je bil profesor glasbe dr. Dolinar. Drugi in tretji sta bila gg. Vogrin in Pečovnik, četrti, pisec teh vrstic, Jože Perčič, in po Dolinarjevi smrti je prišel delovat v škofijo g. kanonik Franc Koretič, ki zdaj uživa zaslužen pokoj v domu pri frančiškanskih sestrah V Breckenridge. Oba srebrnomašnika sta šla ;kozi mlin kaplanovanja v tujem kraju in v popolnoma tujem jeziku. Pri stolnici, ki je bila tedaj naj večja župnija v škofiji, se ju vpregli v delo. G. Vogrin je ostal tam dve leti. G. Pečovnika so poslali na nekaj drugih krajev, da bi ne bila preveč skupaj in bi ne govorila slovensko, česar niso radi videli. G. Pečovnik je dobil samostojno župnijo v Dumontu 4. decembra 1950. Kot župnik je moral tudi voditi župnijsko šolo. Pre' novil je cerkev in sezidal novo župnišče. Poleti 1965 je bil pre' stavljen v Urbank, kjer bo zaradi pomanjkanja sester moral zapreti župnijsko šolo ob koncu leta. G. Vogrin je bil nastavljen za administratorja novoustanovljene župnije Parkers Prairie poleti 1951. Cerkev so ravno gradili-Župnišča ni bilo. Stanoval je v majhni sobici v bolnici. Soba, v kateri se je komaj mogel obrniti, mu je služila za dnevno sobo, 29. t. m. grem nazaj preko spalnico in župnijsko pisarno. CLEVELAND, O. — Viktor Tisler je nedvomno prvi tamkaj rojeni Slovenec in verjetno ^ u ^ tudi edini Evropejec med poklic-^ Londona. Tam se moram usta- Zdaj je še zmeraj na isti župni' nimi hokejisti v Ameriki. Igra)viti zaradi nakupovanja kirur- ji, kar je v Ameriki nekaj red-za moštvo Springfield Kings ških instrumentov. Prispevek iz kega. Sedaj ima lepo cerkev, (Massachusetts) v American Ho-'Clevelanda bo povečal možnost.'Dom za stare, vreden štiristo ti-ckey League. j To lahko poveste vsem, da bodo)soč dolarjev, in lepo župnišče- Rojen na Jesenicah in preje v sedaj tudi vsi, ki so prispevali, koli dovolj dobička, na drugi'službi v jeseniški jeklarni, je 26 z menoj v operacijski sobi reše-strani drugi, ki prispevajo z de-1 let stari simpatični Viktor Tisler)vali življenja zelo potrebnih in kaj. Najbrže smo se ji lani kaj lom, da ta dobiček raste in cvete med najbolj znanimi hokejisti v ubogih. j0| zamerili, ko smo nekaj godrnja-jin redi naprej, hočejo nekaj od Sloveniji. Igral je za moštvo Je-j Želim Vam vsem prav blago-postal olavni poveljnik V Evropi se je borila cela vrsta ar-j b čez njo. Pa ima stara teta do- tega in to pa pušča za seboj bak- senice. Na zadnjih olimpijskih .ilo\ Ijenc velikonočne praznike ■ ~ ‘ .... 1'• ’ ■ terije, ki razširjajo namesto za- igrah v Grencblu se je odlikoval in veselo alelujo. dovoljstva — le nezadovoljnost na igrišču kot obrambni igralec.! * teh smo vedno Nato je bil povabljen k nemške-j Ob tej priliki se vsem, kateri mad, ki niso poznale Roosevelta, amcak svoje vlade, zato so bra ušesa, ki vse slišijo, zato se pa morale poznati glavnega poveljnika — tujca. Eisenho- |e menda letos znesla nad nami: wer je imel lastnost, da ga neameriški generali niso sma-| ’ IMAMO TU PA SE DRUGE)in prepire. In v trali za preoblastnega in mislili, da bodo že nekako shajaliP11 nosil — Nekaj takih ka- naprej in naprej, z njim. Odločilen je bil v tem pogledu angleški maršal kor drugcd -Gospodje, ki vodijo' Zanimivo bo, Montgomery, sitnež prve vrste, ki je delal težave celo Chur- riaše mestne, okrajne in državno'predsednik pri chillu. Z Eisenhowerjem je vendarle kolikor toliko shajal. LlPrave’ tožijo, da njihove bla-11 Vse to je nagnilo Roosevelta, da se je odločil za Eisenho-Ua-ine ne dobi.i° dovolj d°hod-werja, kot glavnega poveljnika v Evropi. kov in da 50 vedno bolj prazne, S tem so bila Eisenhowerju odprta vrata v zgodovino. Kakor prepolne. V državni zako-Vojna propaganda je zahtevala, da so mu pripisovali tudi ncda.ii začeli preiskavati in lastnosti, ki jih ni imel in ki si jih ni nikoli lastil. Že med vojno je postal mednarodno znana osebnost, kar na primer Marshall ni bil, akoravno je več odločal glede operacij kot Eisenhower. Edini veliki odgovorni sklep, ki ga je napravil so študirati, kako bi se dalo temu odpomoči. Poslanec H. Anderson in njegov odbor za obdavčevanja zemljiških posestev, so pro- sam na lastno odgovornost, je bila določitev dneva vdora našli, da je preveč raznih pose- 1 l kako bo novi tem uspeval in koliko uspehv bo dosegel. Bodočnost bo pokazala. j * KOMU KORISTIJO PRIZA-NAŠANJA? NI dolgo tega, ko mu moštvu v Frankfurtu. |so pomagali, da je sestra Terezi- Medtem so se zanimala zanj ja Žužek bila tako lepo sprejeta, tudi ameriška moštva in ga na-[in vsem, ki so se odzvali in prišli jela za letošnjo zimsko sezono.'na predavanja, lepo zahvalim. Končno je bil angažiran in igra'Kot vidite iz nejnega pisma, nas je bila vesela in odnesla najlepše vtise o našem mestu. Mi vsi ji želimo srečno pot, in božjega varstva pri povratku, trenutno s Springfield Kings. Slovenci bomo imei priliko o-’so v Washingtonu objavili nekaj cenjevati njegovo igro nocoj, 2. statistike o ropih in zločinstvih, aprila, ob osmih v Clevelandski Navedli so primer, ki veliko po- Areni pri zadnji letošnji tekmi! saj bo prišla v zelo čudne razme-ve. Takole: Cleveland Barons : Springfield re, kot lahko sklepamo po časo- Meseca decembra leta 1965 je Kings. | pisnih poročilih, bilo 14 večjih -ropov in zločinov. Našemu zavednemu Slovencu Marica Lavriša Vse to je sad njegovega truda, podjetnosti in varčnosti. Obe župniji se zavedata, da sta gospoda veliko zanje naredila i11 sta proslavili srebrno mašo z veliko slovesnostjo. Gospoda sta koncelebrirala v Urbanku v nedeljo, 9. marca, in v Parkers Pra' rie, 16. marca. Pri obeh mašah je pridigal pisec teh vrstic. P° maši se jima je župnija oddolži la z lepim programom v zahva za njuno težko delo. Duhovni' ima večkrat občutek, da ljudje’ njegovega dela ne cenijo. Ob ta kih prilikah se le pokaže, da so mu hvaležni. Prav je, da jima tudi mi, S ° venci, čestitamo k jubileju in J1 želimo še mnogo plodonosm ma let v njunem delu za duše. Jože Perčič eOOOOOOOOOOOOOOOSGOOOOOOCCOOOOOOSOOOOOOOOOOOCOOOOOOOC JEAN GIONO: ŽETEV DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC -II- I Aubignane je kot osir prilepljen na rob visoke planote. In res so tam samo še trije. Prav pod vasjo pada pobočje golo, brez zelenja v nižavo. Skoraj docela pri dnu je nekoliko vlažne zemlje in divja vrbova goščava, po dolini pa se prebija majhen potok. Hiše, ki so sezidane prav na robu pobočja, se še drže v ravnovesju; ko se je Vzpetina začela vedno bolj podirati, so kot zaščitni steber vsadili na sredi vasi cerkveni stolp in tako je vse ostalo v navideznem ravnotežju. Toda vendar ne vse: tu je osamljena hiša, ki sc zdi, kot bi se odlepila in z vso bile premočne za njegovo majhno postavo, tako da ga je njegova prevelika telesna prožnost preganjala iz enega kota kovač-nine v drugega, zdaj sem, zdaj tja; kar neprej ga je gonilo kakor podgano. Zaradi te pretirane živahnosti so mu dali priimek “vrtirepka”: ime po majhni ptički, ki jo grmi kot žogo premetavajo drug drugemu, neprenehoma, vse tri letne čase. Gaubert je delal najboljše pluge. Za to je imel neko čarobno pravilo. Pod kako cipreso je izkopal jamo, ta se je napolnila z vodo in ta voda je bila grenka kot ovčji žolč, najbrž zato, ker je pronicala skozi cipresine ko- Vsem darovalcem za pomoč slepi Darinki želimo vesele velikonočne praznike. Poročilo in zahvala za številne darove bo objavljeno nekoliko pozneje. Za sedaj samo srčna hvala od nas treh! ’ Cilka šubelj, Milena Dovič in Olga Mauser. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta VESELO VELIKO NOČ! Rude v državi čile SANTIAGO, Čile. — Geološki . minerološki strokovnjaki trdijo, da je okoli dve tretjini rudnega bogastva Južne Ameri-pod površino republike Čile. Priznati je seveda pri tem treba, da je Južna Amerika v celoti v tem pogledu še slabo preiskana. močjo zdrknila navzdol, doklem renjne_ Kadar je hotel napraviti se ni končno ujela s svojimi šti- . plug, je vzel velik kos jeseno- rimi nepodrtimi stenami ob neki cipresi na obali potočka, na kraju, kjer se ločita potok in poljska pot. To je Panturlova hišica. Panturle je ogromen človek, dejal bi: hodeče drevesno deblo. Kadar si sredi poletne vročine napravi nad vratom ščit iz smok-vinega perja in se dvigne ter z razprostrtimi rokami, v katerih drži samo nekoliko zelenja, začne ogledovati zemljo, tedaj se zdi človeku kakor drevo. Srajca visi na njem vsa v capah kakor drevesna skorja. Njegove debele in mesnate ustnice so podobne rdečim paprikam. Previdno spušča svojo roko na tisto, kar hoče prijeti, in, kar zagrabi, se navadno niti ne gane več, pa naj bo to kak sadež ali trava ali poginula žival; njemu se ne mudi. Kadar kaj zgrabi, zgrabi krepko. Ce naleti na živo žival, pa naj bo lisica ali zajec ali velika kača, ki se je zleknila na skalovju, se potuhne in jo nemo ogleduje. In ne premakne se; saj ima čas. Ve, da je nekje v grmu žična zanka, ki se vsemu, kar hoče mirno, zadrgne okoli vratu. Ima pa neko napako, če smerno tako reči: pogovarja se sam s seboj. Ta čudna navada se je v njem ugnezdila že ob materini smrti. Ta orjak je imel tako majhno mater, da je bila v primeri mjim videli kakor kobilica. Umrla je od starostne onemoglosti, kateri pravijo tukaj preprosto “bolezen”. Bolniki dobijo “tri Potenja”, nato zbadanje in konč-no začutijo, kot bi se jim vsa rrotranjščina začela trgati, potem pa umro. To pride od krvi ki se sesirja kakor kislo mleko. Ko je mati umrla, si jo je naložil na pleča in jo odnesel do Potoka. Ob potoku je edina livada v vsem kraju in na to livado je mater položil, ji slekel obleko, suknjo in robec, kajti kila je popolnoma oblečena, ko je umrla. Ves čas, dokler je trpela in zdihovala, se je ni upal dotakniti. Slekel jo je do golega. Bila jo rumena kot stara lojevka ruinend in umazana. Zato se je tudi spravil k temu delu. S seboj je prinesel kos voljene cunje in večji kos mila, pa Je začel svojo mater umivati; Pozil je zlasti na sklepe, ker je kila zelo mršava. Nato jo je zavil v rjuho in jo pokopal; tega Večera se je začel sam s seboj izgovarjati. Včasih se Panturle napoti v ^as> da obišče Gauberta ali teto Vlumeche. Gaubert je majhen človeček, ^es zarasel v brke. V času, ko je ilo tukaj še življenje, to je, dok-0r je bila vas še dobro naselje-na> ko so sekali gozd, obdelovali imljo in gojih oljke, je bil aubert kolar in kovač. Delal Je vozove, kolesne obroče in podkaval mezge. Takrat je imel epe, črne brke; mišice so mu ‘ e na drobno zgrajene in trdne kot bambus vega lesa in ga vrgel v jamo, da bi se prekvasil. Tam ga je pustil dolgo časa, več dni in noči, včasih pa je prišel in ga ogledoval, kadeč pri tem svojo pipo. Prevračal ga je, ga otipaval in znova deval v vodo, ga puščal, da se dobim razkisa, in ga umival s svojimi rokami. Včasih pa ga že samo ogledoval in se ga ni niti dotaknil, Sonce je bleščalo in razsipalo svojo žarečo svetlobo okoli drevesa. Ko se je Gaubert vračal v svojo kovačnico, so bile njegove hlače na kolenih vse zelene od trave. Nekega lepega dne pa se je zgodilo tole: izvlekel je svoje poleno iz vode, si ga naložil na pleča in ga odnesel v kovačnico; od polena pa je kapala voda, kot bi ga iz morja potegnil. Nato je sedel pred kovačnico, položil poleno ob bedra in ga sirašno previdno krivil od obeh strani, dokler ni poleno dobilo oblike njegovega bedra. Na ta način so nastajali najboljši plugi, kar jih je sploh poznal kmečki svet. Kadar je bilo tako delo končano, ga je prihajala vsa soseska gledat. Dotikali so se pluga, razpravljali o njem in vpraševali Gaubert, koliko hočeš zanj?” Gaubert je za trenutek prenehal skakati med nakovalom in vedrico ter odgovoril: “Za zdavnaj sem ga obljubil.” Danes pa je Gaubert človeček ves zarasel v brke. Lastne mišice so ga požrle in mu puslile samo kost in kožo, trdo kot koža na bobnu. V svojem življenju je preveč delal, in to več s srcem kot z rokami, pa je bilo nujno, da se je iz tega rodila neka vrsta blaznosti. Njegova kovačnica je bila na zgornjem robu vasi. Zdaj je hla dna in mrtva. Dimnik se je ste pel z vetrom in na ognjišču leže kosi ometa in opeke. Meh so razžrle podgane. V tej razvalini stanuje Gaubert. Posteljo si je postavil poleg stareg železa, katero bi moral še prekovati, pa ga ni prekoval. Poležalo se je to železo v temi, zima in prah sta ga bičala in kraj njega se vsak večer uleže Gaubert. Pod iz step fane zemlje začenja zaradi vlage uoganjati grde gobe. Toda sredi očiščenega prostora, ki je popol noma izlizan od kovačevih nog, stoji nakovalo. Nakovalo se vse sveti, polno je nekega svetlega življenja, vedno pripravljeno, da bi zapelo. Njemu nasproti stoji kladivo, prav tako vedno pripravljeno, da bi udarilo, njegov leseni držaj pa se sveti istim veličastnim bleskom kot nakovalo. Vsakokrat, kadar mu postane dolgočasno, pristopi Gaubert k nakovalu, zgrabi z obema rokama za kladivo, ga dvigne in udari z njim po nakovalu. In to samo zato, da sliši njegov glas, kajti v vsakem iz med teh udarcev je njegovo lastno, kovaško življenje. (Dalje prihodnjič) Bilo je nekoč, ne pred stoletji. Samo nekaj desetletij je od tistih dni. Takrat smo še čezpet-desetletniki v šolo hodili. Malo bolj mirni so bili tisti časi; v njih ni bilo toliko uporništva in nezadovoljstva. Takrat smo se še posta držali v stari preizkušeni veri. Misel postnih dni je tedaj bila: odpoved, žrtev, samozata-jevanje in pogled obrnjen v onostranstvo. Danes učijo, da se morajo pogledi odtrgati proč od onostranstva in zapičiti bolj v to zemljo, je pa na mesto odpovedi stopila zahteva, na mesto žrtve grožnja in na mesto samozataje-vanja izsiljevanje. To so gesla današnjih dni. Takrat torej v tistih časih smo tudi velikonočne praznike voščili in s tem drug drugemu privoščili zmago življenja nad smrtjo. Obiskali smo drug drugega, si v roke segli, pogledali iz oči v oči in iz src je privrelo: Veselo Veliko noč voščim!” In res, kdo more reči, da takrat ni 3ilo več veselja med ljudmi in v ljudeh, kot ga je danes, ko samo grenkost bruha iz ljudi — zlasti iz mladih. Veliko več na- vdušenja je pomenila, da nam je nebo poslalo garancijo, da bo končno zmagalo dobro nad zlom, pravica nad krivico, resnica nad lažjo. V teh časih smo kar nekako ponehali z voščili za Veliko noč. Mar je to znak, da ponehava tudi vera v zmagoslavje Velike nedelje? Res je, da že.straš no dolgo opazujemo, kako zmaguje samo slabo, kako krivica in laž paradirata kot zmagovalca in kako se kakor spomladanski sneg tali odpor dobrih in zvestih tistih, ki je Velika noč njih praznik. Zato je še toliko bolj na mestu, da zopet obnovimo voščila za velikonočne praznike. Vesele velikonočne praznike! To voščilo naj gre med vse, ki omahujejo, ki so v strahu in dvomijo. Da bi se jim razblinili dvomi, da bi jim porastla vera in se utrdil pogum, zato naj velikonočna voščila spremlja zagotovilo, da Velika noč leta 1969 pomeni prav isto kot prva ZMAGO DOBREGA NAD ZLOM, PRAVICE NAD KRIVICO IN ZMAGO RESNICE NAD LAŽJO. KAD Snažilka dobi delo V st. clairski slovenski okolici. Kličite po 2. uri popoldne 241-6991. Prospect Window Cleaning Co. 1535 E. 18 St. (67) Gen. Yahya Khan dikialor Pakistana Načelnik glavnega stana armade g'an. Yhaya Khan je postal uradno predsednik Pakistana z oblastjo diktatorja. Ustava je bila ukinjena takoj po odstopu Ayub Khana pretekli teden. KARAČI, Pak. — Gen. Yahia Khan, ki je prevzel odgovornost za državo, ko je pretekli teden dotedanji predse dnik Ayub Khan odstopil in izročil odgovornost za red in mir v republiki vojaštvu, je bil s posebnim ukazom imenovan za predsednika republike in vlade z vsemi pravicami in polno oblastjo diktatorja. Vojaška vlada je takoj po prevzemu odgovornosti ukinila u-stavo in uvedla obsedno stanje. Od tedaj se je položaj umiril in včeraj so bile znova odprte visoke in srednje šole, na katerih so bili preje zadnjih 5 mesecev stalni nemiri. Včeraj ni bilo pri oh novi pouka in predavanj nobenih motenj. Novi predsednik republike je napovedal izdelavo in objavo nove ustave, novega volivnega zakona, zakonov o političnem delovanju in vse drugo, kar je potrebno za povratek v redno u- Za materijal z Lune se je že začel boj WASHINGTON, D. C. — Ko bodo naši prvi astronavti stopili na lunina tla, bodo tam nabrali tudi okoli 80 funtov prahu in prsti, pa tudi kamenja in peska, in prepeljali vse skupaj na Zemljo. Že davno se je prijavilo okoli 600 strokovnjakov, ki bi radi dobili ta materijal v roke, da ga preiščejo. NASA je med njimi nabrala le 110 takih, ki bodo res dobili nekaj takega dragocenega prahu. Pri drugih zmaguje nevoščljivost in za kulisami se je vne' hud boj, kdo naj kaj dobi. Ogla sila se je pa tudi carinska oblast in trdi, da zakon daje edino njej prvi oblast, da pregleda vsak materijal, ki prihaja iz tujine. Učenjakom seveda ni carinsko stališče prav nič všeč. NASA se skuša izvleči iz zagate s tem, da zmeraj bolj zaostruje pogoje za preiskavo. Ob stoja narmeč velika nevarnost da bi materijal utegnil kar v trenutku skopneti v nič, ako ne bodo z njim v teku preiskav pravilno postopali. Kakšna naj pa bodo pravila za postopek pri preiskavi, pa še do danes dognano. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko, da bi delala družbo bolni ženi srednje starosti in ji skuhala kosilo, v Collinwoodu. Kličite LI 1-5705 med 6. in 8. uro zvečer. (67) Moški dobijo delo Strojniki stožčastih stružnic zkušem, zmožni nastaviti stroje pri izdelavi orodja. Samo dnevno delo. Morajo govoriti malo angleško. Kličite Mr. Žare, telefon 361-7811, za sestanek. CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO. 5366 St. Clair Ave. 361-7811 (65) Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak some English. See Mr. Lewis. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. (65) Iščemo vajenca za pršilno pleskanje in DELAVCA ZA GLADENJE Vse koristi Stalno delo Garfield Heights okolica SUPREME FIXTURE MFG. CO. 4868 Chain Craft Drive 587-0200 (66) ir r B r B r B r B r B r B v B tr B tr B & B & B r B UT 1-5158 Res.: EX 1-9473 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in VESELO ALELUJO želi ANTHONY F. N 0 V A K STATE SENATOR VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SESTAVLJAVCI Izkušeni sestavljavci lahke trgovske električne opreme. Morajo govoriti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za sestanek: 361-7811. CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO. 5366 St. Clair Ave. 301-7811 (65) CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business” 6218 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 |^ 93 & •£3 9! 0! ■£3 93 0) 03 9! $ 03 4 03 03 & 01 ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM J. & A. VARIETY CENTER 842 East 185th Street KE 1-6255 _______________________ B B VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM B B r b 15- B & B Ž5- MAH OGLASI Lastnik prodaja 2-družinsko zidano hišo na 20931 Goller Ave., v celoti podkletena, garaža. Kličite 481 2166. (66) V najem 5-sobno stanovanje s kopalnico zgoraj se odda v najem na 1051 E 68 St. Oglasite se osebno. -(66) Vatikan delno spremeni poročne obrede VATIKAN. — Zadnji Vatikanski koncil je 4. dec. 1963 stavno vlado. Ko bo vse to pri-sklenil nekatere spremembe pri no, pa vendarle so pravljeno, je obljubil vrniti deželi zakonito ustavno vlado. Za enkrat je v veljavi še vedno obsedno stanje in vojska skrbno pazi na red in mir. Pakistan je zaostala islamska država, ki potrebuje obsežnih in naglih reform, če naj se razvija in napreduje v kolikor tolikšnem redu in miru Nezadovoljstvo je posebno močno v pr ego sto naseljenem Vzhodnem Pakistanu. Ta zahteva za sebe polno politično enakopravnost in samoupravo. Če jo ne bo dobil naglo, se bo nemara proglasil za neodvisno državo, saj ga loči od Zahodnega Pakistana obsežno 1200 milj široko področje Indije. -----o----- KUPUJTE VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH. Svoji k svojim! cerkvenih obredih. V okviru tega sklepa je sedaj Vatikan predpisal nekaj sprememb tudi pri poročnih obredih. V duhu sprememb bosta ženin in nevesta imela dolžnost, da obsežnejše sodelujeta pri obredih. Ta sprememba bo katoliške poročne o-brede približala obredom, ki so v veljavi pri nekaterih prote-stantovskih cerkvah. Spremembe pa še niso vse. Škofje bodo u-pravičeni, da spremenijo še kaj. kar bi vpoštevalo lokalne tradicije in navade. Tako na primer V najem 4-sobno stanovanje spodaj, zadaj, na 7004 Hecker Avenue. Sprejmemo enega otroka. Kličite 481-4659. —(65) Hiša naprodaj Nadstropna 2-družinska hiša, 5-5, 2 spalnici, velika kuhinja, formalna jedilnica, velika dnev na soba v vsakem stanovanju, polna klet, plinski furnez, garaža za 3 avte, cena $11.800. STAN HOME REALTY INC. 8808 Garfield Blvd. 641-7700 (65) JOHN A. FAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner 01 01 01 01 01 01 «$- 03 01 03 01 03 03' HAPPY EASTER TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS! WIEHN'S BAKERY BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE 704 E. 185 St. — Tel-: KE 1-0650 Cleveland, O. Famous for our Potica ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV VOŠČI VSEM ODBOROM IN ČLANOM DRUŠTEV SPB TER NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V VESELJU in ZMAGOSLAVJU VELIKE NOČI OBHAJALI PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA V najem 4 lepe, čiste sobe v področju Sowinski & Ansel Road, vse pristojbine plače gospodar, pred-bodo duhovniki lahko pozdravili nost ima zakonski par, če oba poročni par že pri vhodu v cer- delata. Kličite po 5. uri popoldne kev. Francoski škofje so že na lastno odgovornost vpeljali nekaj sprememb. Sedanje vatikanske bodo pa stopile v veljavo 1. julija. —o—■— Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! 291-3497. (2,7 apr) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico in prostor za zajtrk; gorkota tudi zgoraj. Kličite 432-3193 po 5:30 ur), pop. likOL!: <69) M 0! M 01 01 M 9S 0T 03 01 9 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! HAPPY EASTER! HAPPY MOTORING! RICH & SONS 1078 East 64 Street Tel.: HE 1-9231 COMPLETE AUTO REPAIR AND SERVICE B r B B er B jr B sr B n ti- jS B r B &■ B if B B 6 Š5* B *5“ B ir u B & B fr B r B £5* B gr B -r B r B r B tr B tr B tr ..dJL' VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ROJAKOM B r FRANK VIRANT 0! i (RIBENČAN) 2194 Glenridge Road Cleveland, Ohio 44117 B £5- B r B r B 0 SODOBNI RUSKI LITERATURI (Peti kulturni večer na Osmi v New Yorku 21. februarja 1969 — Tamara Basa j) S Stalinovo smrtjo v marcu 1953. leta se je končala doba tridesetletne Stali nove diktature — doba, v kateri je literatura igrala nečastno podrejeno vlogo. Kot Damoklejev meč je visel nad ustvarjalno mislijo nadzor komunistične partije. Mnogim književnikom je bilo iztrgano pero iz roke in tudi število onih, ki so bili izgnani ali morda še celo oropani življenja, ni bilo majhno. Pretresljivo je upodobila težko in tragično o-zračje žežovščine (Ježov je bil glavni šef Stajihove tajne policije) v letu 1965 umrla ruska pesnica Ana Ahmatova v svojem nesmrtnem “Rekviemu”, napisanem v času 1935-40. Tedaj je bil namreč njen edini sin, mlad nadarjen zgodovinar na vsem lepem aretiran in obsojen na petnajst let izgnanstva in prisilnega dela. V tem vencu kratkih lirskih pesmi je Ana Ahmatova prepletla svojo osebno materinsko bol s tragedijo brezštevilnih mater, ki so delile isto usodo; velika vseruska tragedij*1 ie pokazana v teh mojstrskih, a tako zelo pretresljivih verzih. Tudi ime Ahmatove je prišlo na črno listo. Centralni komite partije je z odlokom z dne 14. avgusta 1946 med drugimi izključil iz zveze pisateljev tudi njo in satirika M. Zoščenka. U-rednišiva sovjetskih literarnih revij so bila podrejena strogi partijski cenzuri. Ustvarjalni misli so postrigli krila do skrajnosti in utesnili so jo v neverjetno ozek okvir. Nič ni torej čudno, da so se po vsem tem mnogi pisatelji pričeli udinjati partiji in so postali tako imenovani “služitelji časa.'’ Vestno so sledili vsem navodilom partije in proti svojemu prepričanju hvalili Stalina. Nekateri književniki — teh je bilo seveda malo — so se povsem umaknili iz literarne nozornice in umolknili. Ne smemo misliti, da se je s Stalinovo smrtjo na mah vse spremenilo. V besedni umetnosti se obrati ne izvrše kar naenkrat, kot se to večkrat zgodi v političnem življenju. V jeseni 1953 so se pojavila literarna dela, v katerih že lahko zaslutimo novo smer v ustvarjalni misli in tudi v javnem mnenju. V 1954. letu je ta nova smer do- Nastopdo je obdobje “odjuge”. Konec leta je bil Drugi kongres sovjetskih pisateljev. Potekal je v glavnem še v duhu stalinizma. Centralni komite je zahteval kot edino obliko pisanja socialistični realizem. Pomembni književniki kot Ehrenburg. Čuovski, Šolohov in drugi, so se oglasili in drzno izjavili, da je sovjetski knjižni trg kar preplavljen s tendenčno navlako. Največ poguma in pobude za pisanje z dotlej nesluteno odkritostjo so dobili pisatelji po XX. kongresu komunistične partije, na katerem je Hruščov obsodil Stalina Največ senzacije je vzbudil v tej dobi roman Vladimirja Dudinceva "Ne le od kruha.” V njem poziva avtor k intelektualni neodvisnosti in ostro napada sovjetsko birokracijo. Junak romana je osamljen genij, ki ni povezan s kolektivom. Po mnenju Dudinceva je prav individualizem tisto, kar človeka posebej odlikuje in povzdigne. Vse pozitivne osebe v tem romanu pripadajo kategoriji idealistov in kar je več, njihov idealizem nima niti ene skupne črte s komunistično ideologijo. Zelo značilna je kratka zgodba A. Jašina z naslovom “Vzvodi”. Vsebina je preprosta. Štirje komunisti na podeželju se raz-govarjajo pred partijskim sestankom in kritizirajo brezsrčnost ter arogantno postopanje krajevnih voditeljev z navadnimi ljudmi. V tem pride krajevna učiteljica in sestanek se začne. Tedaj pa, kot da bi se jih nekdo dotaknil s čarobno palico, se ti štirje spremene v brezsrčne uradnike in ponavljajo obrabljene fraze. Komaj se sestanek konča, postanejo zopet resnični ljudje. “In spet so bili preprosti, dobrosrčni, pravični ljudje — ljudje, in ne vzvodi.” Tipično se je pokazalo neodvisno mišljenje v razpravljanju o socialističnem realizmu. Pisatelji so skušali razjasniti ta terminus in prevladalo je mnenje, da socialistični realizem ni nikakršen estetski pojem, temveč čisto politična zadeva in mu zaradi tega ni mesta v umetnosti. Značilne poteze obdobja “odjuge” so bile torej: 1. glasen protest proti vpijoči krivici, ki je prevladovala v deželi; 2. številni ^pisatelji so poka-zah ogromen prepad, ki je nastal med režimom in ljudstvom; 3. socialistični realizem n e more biti literarno gibanje. Ni mogoče v tem kratko odmerjenem času našteti vse avtorje tega obdobja in oceniti u-metnisko dejavnost vsakega med njimi posebej. Seveda pa ne smemo prezreti Borisa Pasternaka in njegovega romana “Doktor Živago”, ki mu je bila zanj dodeljena Nobelova nagrada. Večini od vas je ta roman dobro znan. Poudarila bi le rada, da je roman “Doktor Živago” apologija človeške individualnosti. Živagov glavni cilj je, da ohrani svojo duhovno neodvisnost. In bivala vse jasnejše obloke. V j njegova vera v Boga in v krščan-tisku s«; je pojavila povest Uje' ski etos je gotovo še posebno bodla v oči sovjetske kritike. Ostri napadi z njihove strani so močno zagrenili zadnja leta Pa-sternnkovega življenja. V lem 1962 se je pojavil y literarnih vrstah nov talent — Aleksander Solženicin. Njegova zgodba “En dan v življenju Iva- Ehrenburga z naslovom, “Odjuga”. V njej je avtor prikazal notranji svet nastopajočih oseb in se s tem zavestno uprl tedanji uradni literaturi. Leto dni pozneje je naslov Ehrenburgove povesti postal geslo nove smeri v sovjetski ruski književnosti. Give Records — “The Gift of Lasting Pleasure” ALLELUIA! HAPPY EASTER! % v* Mervar Records 6919 ST. CLAIR AVENUE EN 1-3628 na Denisoviča” (sam Hruščov je dal dovoljenje za tisk) zaznamuje višek v protestu proti Stalinu. Opisan je v njej en dan, ki ga preživi Ivan Šukov, preprost m pošten človek, v koncentracijskem taborišču. Vidimo, kako načrtno in sistematično so mučili nedolžne ljudi ob vsakem koraku. Solženicin sam je bil še pred koncem vojne zaprt in je prebil osem let v taborišču. Lani je izšel njegov roman, ne v Sovjetski zvezi seveda, ki podrobno obdela temo taborišča — “V prvem krogu”. Kar je v Dantejevem peklu prvi krog, v kratkem so duše Jilozofov, poetov in učenjakov, rojenih do krščanske vere, obsojene na večno bivanje in niso podvržene peklenskim mukam, to je v romanu Solženicina posebno taborišče, kjer so znanstvenik. — fiziki, matematiki, elektrotehniki — zaposleni z raziskovalnim delom. Pogoji, pod katerimi žive jetniki takih posebnih taborišč, se ne morejo primerjati s pogoji v drugih taboriščih, raztresenih po vsej Sovjetski zvezi. V tem taborišču imajo jetniki (imenujejo se ze-ki) celo vrsto posebnih privilegijev. Dobivajo zadostno hrano, da ne bi trpelo njihovo znanstveno delo. Spe na posteljah, pokritih z rjuhami. Pravico imajo do sprehodov. Na redke čase dobijo celo dovoljenje, da se vidijo z najbližjimi sorodniki. Toda rok njihovega zapora je brezkončen in stalno jim grozi nevarnost, da jih ponovno odvedejo v druga taborišča, v druge kroge pekla, odkoder so bili odpoklicani kot strokovnjaki. Dejanje romana “V prvem krogu” se odigrava v takem znanstvenem centru, nazvanem “šaraška” od 24. do 27. decembra 1949. Časovni obseg je res kratek, a v romanu so nanizane življenjske zgodbe posameznih jetnikov. Pripovedovanje Solženicina je tako prepričljivo, da mu moramo verjeti sleherno besedo. Ob branju se nehote zamislimo nad usodo matematika Gleba Neržina. Neprestano razmišlja o človeku in smislu življenja. Brez dvoma, strahotno trpi. A obenem vidimo, da je usoda žena jetnikov morda še strašnejša od usode jetnikov sa mih. Boje se priznati, da so njihovi možje zaprti, ker se jih bodo zaradi tega izogibali. Zanimivo je sledeče Neržinovo razmišljanje. Navajam v prostem prevodu: Povečini je vsem manjkalo tistega pogleda, ki postane bolj dragocen od samega življenja. Ostalo je le še eno — biti sam svoj . . Narod — to niso vsi, ki govore v našem jeziku, tudi ne izbranci, zaznamovani z ognjenim pečatom genija. Nisi izbran v narod po rojstvu, ne po delu svojih rok in ne po krilih izobrazbe — toda po duši. Dušo pa si kuje vsakdo sam, leto za letom. Tru diti se moraš, da si skuješ in izoblikuješ tako dušo, da postaneš človek. In s tem — majhen drobec svojega naroda.” Ob branju romana postane jasno, da duh človeka, kot je Gleb Neržin, ne more hiti strt Še tako strašne telesne muke ne morejo uničiti jetnikovega duha. Zatiralci so tisti, ki so obsojeni na pogubo: Stalin in vsi njegovi sodelavci. Solženicin dobro razume, kaj je narobe s sovjetsko lieteratu-ro. Naj kar citiram: “Ali mora res literatura ponavljati vojne statute? Ali časopise? Majakovski, na primer, je štel v čast vzeti izrezek iz časopisa za motto kakšni pesmi. To se pravi, štel si je v čast ne dvigniti se višje od časopisa, čemu potem sploh literatura? Pisatelj je vendar učitelj ljudstva, ali nismo vedno tako mislili? In velik pisatelj v deželi — oprosti predrznosti, znižujem glas - v nekem smislu druga vlada. Prav zaradi tega ni nikdar noben režim ljubil velikih piscev, a le manjše . . .” V preteklem poletju je ruski pesnik Jevtušenko dejal o Sol-ženicinu: “On je naš edini živeči klasik.” Če boste roman sami brali, se boste prepričali, da to drži. Angleški prevod “The First Circle” je izšel v založbi Harper & Row. M. H. Prošnja O, daj mi, moj Zveličar, krono s Tvoje glave! Ne krono zlato—Tvoje slave— le krono trnjevo, ozaljšano s krvjo. Ne bom ovenčal z njo ničeve svoje glave. Le na srce jo denem, k molitvi: “daj, odpusti mi!” jaz borne roke sklenem. Naj krona trnjeva pokrije moje srčne rane od svetnih blodenj mi zadane, naj Tvoja Rešnja Kri mi jih izmije — in Oče Tvoj — ga prosi Ti naj meni grehe odpusti-------- Ribničanu je bilo vseeno Ribničan se pelje z vlakom. Pa vstopi revizor in zapazi, da je kovček poleg njega precej velik in da spada v prtljažni voz. — Poslušajte! — pravi revizor. — Na prihodnji postaji boste izstopili in odnesli kovček tja, kamor spada. — Ribničan molči, ne reče ne take ne take. Revizorja njegov molk razjezi in zavpije nad njim: — Poslušaj, če mi ne boš takoj odgovoril in storil tako kakor pravim, ti bom kovček pri priči zagnal skozi okno, — Ribničan molči, ne reče ne bev ne mev. Tedaj revizor ves besen pograbi kovček in ga vrže skozi okno. Ribničan pa se mu zasmeji v obraz in pravi: — No, vej ste gaspud, saj mjen je vseanu. Sej kufr ne j biu muj! — Važen sestavni del PITTSBURGH, Pa. — Ricinusovo olje je važen sestavni del neštetih industrijskih izdelkov, med drugim tudi barv, ustnega rdečila, nylon tkiv in trakov za pisalne stroje. BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE !ooaocooooooooeoooocooocoooooocooooo3«>sooccosoooooo&, Prevzel sem gasolinsko postajo in mehanične delavnico na vogalu St. Clair Avenue in East 60. St. ki se sedaj imenuje JOE’S PURE 76 G AS STATION 6002 St. Clair Avenue Telephone: 361-9100 Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom. JOE PINJUH NAŠIM ODJEMALCEM, VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER VSEM ROJAKOM ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE LOUIS ZIGMUND, LASTNIK ZIGMUND’S DELICATESSEN 1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. Telephone: 361-6094 V zalogi vino in pivo — Pripeljemo tudi na dom ( K MOJEMU 89. ROJSTNEMU DNEVU 14. APRILA ŽELIM VSEM NAROČNIKOM IN MOJIM PRIJATELJEM V ELY VESELO ALELUJO ELY, MINN. JOS, J. PESNE!,, zastopnik 95 d 9f M 9 & 9! 91 91 & 9 & 91 JI 91, JI 93 JI 01 & 0 JI 0 JI 0 JI 0 JI 0 JI----- 0 M 0 JI 0 Ji 0 ji 0 JI 0 J 0 Ji 0 ji 0 Ji 0 Ji 0 ji 0— Ji 0 JI 0 J 0 J? 0 J 0 Ji 0 JI 0 M 0 0 0 JI 0 J 0 S 0 Ji 0 Ji 0 JI 0 J 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKA ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. LASTNICA MIN’S BEAUTY SALON 6430 St. Clair Ave. EN 1-7157 OBISKOVALKAM IN VSEM, DRAGIM ROJAKINJAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! UT 1-0926 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JEROME A. BRENTAR, LASTNIK. EUR0PA TRAVEL SERVICE 759 East 185 Street IV 6-3773 SUPERIOR BODY 6605 St. Clair Avenue Telefon: EN 1-1633 Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem. V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. r B r b r B r B r B r B r B r B r B IT B gr B B gr B gr B gr '1 B r B gr B gr B B gr B gr B gr B gr B r B gf B r B gr B gf B gr B r B gr B r VSEM! GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 IIEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY CO. JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO |p. B gr B r B ŠT B r •B r B gr B r B r B gr gr C0LLINW00D BAKERY 16006 Waterloo Rd. IV 1-7526 Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom PRIJATEL’S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212 J§ vesele Velikonočne praznike želimo VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM J 0 0 Ji 0 JI 0 JI 0 Jl-0 0 J 0 0 Ji 0 0 Ji 0— M 0 J Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo tudi za bodoče EUCLID POULTRY MR IN MRS. HOWARD BAKER 549 East 185th Street KE 1-8187 Lastnik in vsi, ki delamo pri EAST SIXTY SIXTH STREET DAIRY želimo našim odjemalcem in prijateljem kar najbolj srečne in vesele velikonočne praznike. A blessed and happy Easter! FRED SPELIC 6210 White Ave. HE 1-2116 B r B gr B r B gr B r B IT | r B r p r B r Jezus, s trnjem kronan Daj mi, da bom vse življenje rad premišljeval to trpljenje, ko je umiral božji Sin. NA VELIKONOČNO JUTRO Ura budilka je zaropotala. ■^etka je koj bila iz postelje. SaJ isti hip je tudi možnar zagrmel sredi polj. Sem iz stolpa I)0dru£nice je slovesno zapla-Vala pesem velikonočnega jutra. a LADIHA ^ MATT'S SHOES 7008 St. Clair Ave. i 1 $ B EX 1-9559 § g ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJA- B KOM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE, g Best Wishes for a Joyous Easter. Prop. MATT VERBIČ