Ustvarjalec humane socialistične družbe
Josip Broz-Tito
»Zgodovino je težko graditi in Ijudje, ki to delajo, morajo imeti dobre živce in morajo vztrajati, da vse to zdržijo,« je nekoč dejal, in vztrajal je v 88. letih svojega življenja, 43 let na samem čelu KPJ. stranke o kateri je leta 1959 rekel: »Takšna partija, kakršna je Komu-nistična partija Jugoslavije oziroma zdaj Zveza komunistov Jugoslavi-je, jc lahko zrasla samo iz okolja takega Ijudstva, kakršno je naše. Zakaj borbene tradidje našega Ijudstva, njegovo dostojanstvo in vre druge najbolj pozitivne lastnosti. ki so se porajale v njem skozi deset-letja in stoletja, vse lo je presajeno v našo partijo — in ta partija se je svojemu Ijudstvu vedno tako oddolževala. kakor se mora oddolžiti komunistična partija.« Popeljala je delavski razred z vsemi napr.'d-nimi silami v oborožen boj proti fašističnemu škornju. obenem pa je tudi izbojevala to, kar imamo danes — narodno svobodo. suverenost, enakopravnost, samoupravljanje. Za vse to se je skupaj s svojo in našo partijo boril Josip Broz-Tito.
Rodil se je v Kumrovcu 1892, tu je tudi hodil v šolo — osnovno in meščansko. Leta 1907 odide v Sisak, kjer se je v delavnici Šašek in Karas izučil za ključavničarja. Po končani učni dobi je odšel v Zagreb, kjer je delal v delavnici Isidorja Haramine. Leta 1910 je že bil vpisan v Zvezo kovinarskih delavcev in že tudi član Hrvaške socialno demokratske stranke. S tem pa je njegovo življenje de-lavca postalo težje. ker mu je ta aktivnost, v boju proti izkorišča-nju d.elavcev. oteževala pri zapo-slitvi. Zaposlitev je moral več-krat menjati, med drugim je pri-potoval v Ljubljano. Trst, od tu pa ponovno v Zagreb, julija me-
seca 1911 je delal v Kamniku (danestovarnaTitan). Leta 1912 je živel nekaj časa na Češkem, v mestecu ob reli Lilavki 60 km od Prage. tu se je tudi priključil de-lavcem, ki so stavkali. s tem pa je bil odpust že podpisan. Iz Jince — Čenkova je odšel v Plzen. Zaposlil se je v tovarni Skoda. delal je tudi v Nemčiji. konec leta 1912 se je zaposlil na Dunaju. Ti dve leti potovanj. ki jih je naredi!, ko je iskal službo. je izkoristil za učenje nemškega jezika, prišel pa je tudi v stik z različnimi ljud-mi, ki so se tako. kot on preko sindikalnih organizacij, borili predvsem za izbol]šanje eko-nomskega položaja delavstva.
Leta 1913 je bil poklican k vo-
jakom, kot vodnik 25. domo-
branskega polka je bil poslan na
fronto proti Srbiji. Jeseni 1914 je
bil Josip Broz zaprt teden dni v
Petrovaradinski trdnjavi, ker je
širil protivojne ideje. Januarja
1915 je Josip Broz skupaj s svojo
enoto odšel v Karpate na fronto
proti ruskim vojakom, tu je bil v
spomiadanski ofenzivi hudo ra-
njen in ujet. Po enajstih mesecih
hude bolezni, so ga poslali v ta-
borišče Altair, kasneje pa so ga
premest;li v taborišče Ardatov,
od tam pa so ga pošiljali kot voj-
nega ujetnika v različne kraje
Rusije na delo. Med tem časom
se je seznanil z ruskimi revolu-
cionarji in njihovimi naprednimi
idejami. Ko je delal na železnici
na Uralu, je zvedel, kaj vsebu-
jejo aprilske teze, v njih je Lenin
zabeležil tedanji položaj v Rusiji
— buržoaznodemokratično re-
volucijo morajo najhitreje izpe-
ljati v socialistično, katere uspeh
mora biti diktatura proletariata.
Vso oblast pa morajo dobiti sov-
jeti   —   delavski,   vojaški    in
kmečki odposlanci. Kasneje je
bil celo priča pri realizaciji teh
nalog. V Leningradu je bil med
udeleženci   demonstracij   proti
tedanji buržoazni vladi, ki jo je
kritiziral Lenin, to ga je ponovno
¦privedlo v zapor za tri tedne.
prestati jo je moral v Petropavl-
ski trdnjavi. Od tu soga ponovno
transportirali v vojaško taborišče
Kungur, vendar je že na poti v
Omsku izvedel za zmago oktobr-
ske revoluci je, tu se je tudi vklju-
čil v enote rdeče garde. V času
šestletnega bivanja v Rusiji. ga je
del preživel tudi med Kirgiškimi
kmeti. Leta 1920 v oktobru me-
secu so ga z ostalimi ujetniki po-slali v Jugoslavijo. Tega leta je postal tudi član KPJ.
V domovino je pripeljal tudi ženo, zaposlil se je v mehanični delavnici Filipa Bauma. vendar tu ni mogel ostati dolgo časa. Po Obznani in Zakonu o zaščiti dr-žave leta 1921 so začeli prega-njati komuniste, zato se je Josip Broz zaposlil v mlinu v Velikem Trojstvu, devet km odBjelovara. V štirih letih bivanja in dela v mlinu Pollaka, se je Josip Broz tudi seznanil s položajem kmeta z njegovimi težavami, ves čas pa . je bil aktiven. najprej v krajeni, 1924 leta pa tudi v okrožnem komiteju za bjelovarsko-križev-sko županijo v Križevcih. To je bil čas, ko je bil nadzor nad ko-munisti in njihovimi simpatizerji izredno močan, tako tucft Josipa Broza niso pustili pri miru. Da bi se umaknil temu pritisku, je na nasvet prijatel jev zapustil Veliko Trojstvo in odšel v Kraljevico. Tu je v ladjedelnici organiziral partijsko organizacijo. ter pri-pravil in vodil stavko, zaradi česar je tudi izgubil delo. Ni mu preo-stalo drugega, kot da poišče drugo zaposlitev v drugetn kraju, nekaj časa je bil v Zagrebu, od tu gre v Beograd. kjer je obiskoval šolo za sindikalne delavce, od tu pa ga je"njegova življenjska pot zanesla v tovarno vagonov »Ja-senica« v Smederevsko Palanko. O življenju, trpljenju delavca — proletarca, ki ga je sam že tudi dodobra okusil je v članku Iz Brodogradilišta v Kraljevici za-pisal: »Ko gredo delavci opoidne na obed.ne bi kdor jih vidi niti v san jah pomislil, da so lo kvalifici-rani delavci. Po njihovem videzu
bi prej pomislil, da so berači, ker so. namesto v obleke, zaviti v razne zaplate in cunje... Uprava je, da bi delavce oovsem dotol-kla, speljala delo po učinku. Plače se gibljejo kot sledi: kvali-ficirani delavci od 3 do 6,50 di-narjev, preddelavci od 6,50 do 7,20 dinrjev ter vajenci od 1,20 do 2,70 dinarjev na uro.« Ob koncu sestavka pa jih poziva: »Treba je strniti razmetane vrste. treba je skupno in soli-darno braniti vse dosedanje pri-dobitve, ter se boriti za boljše življenje.«
In boril se je! Proti tedanji vladi, ki ga je zaradi tega areti-raia in zaprla v Bakru, šele ko je izvedel gladovno stavko so mu sodili v Ogolinu 28. novembra 1927 leta; obsojen je bil na sedem mesecev.
Za enotno partijo, ki jo ne bi razjedali frakcijski spori, o kate-rih je ob 50-ietnici KPJ rekel: »Znano je, da so frakcionaški boji dolgo razjedali in slabili KPJ. Posledice frakcionaških bojev so bile tem hujše, ker so bili v času, ko je bila KPJ izpo-stavljena najsrditejšim napadom vladajoče buržoazije ter njenega celotnega državnega in policij-skega aparata. Poleg tega so frakcionaštvo izkoriščale tudi tiste sile v Komunistični interna-cionali, ki so napačno presojale stanje v Jugoslaviji, podcenje-vale moč našega delavskega gi-banja ter menile, da KPJ nima nobene perspektive.«
To so bile preuranjene besede, kajti že na osmi konferenci za-grebške partijske organizacije. ki je potekala v noči od 25. ¦> 26. februar  1928, je bila sprcjeta
Georgijevičeva ideja, naj se par-tija posveti življenjskim proble-mom delavskega razreda in vsega naroda. Josipa Broza so kooptirali v MK zagrebške par-tijske organizacije 1. 1927; na osmi konferenci pa so ga izvolili za političnega sekretarja MK KPJ za Zagreb. To je bila zanj nova obveza do delavskega ra-zreda, ki si je želel spremembe. želel boljši jutri. Vendar do teh zatiranih množic partija še ni prodrla, ker je v tem obdobju imela še preveč dela sama s seboj, šele Josip Broz je vnesel nekaj več poleta. organiziral je manifestacije ob 1. maju, takrat so ga ujeli in zaprli za tri tedne. Po prihodu iz zapora nadaljuje s političnim delom, toda oblasti. ki j so ga imele že »na piki« so ga 1 večkrat poskušali aretirati, to jim je uspelo v avgustu 1928. malo pred tem pa so ga izvolili za se-kretarja PK KPJ za Hrvatsko.
Proces na katerem so ga obso-dili na pet let ječe, je znan. kot »bombaški proces«, napirjen je bil proti komunistom — Josip Broz je v tistih novembrskih dneh rekel: »Priznam. da sem član ilegalne KPJ. priznam, da sem delal pri širjenju komuni-stičnih idej in propagiral komu-nizem...«
V času prestajanja kazni, naj-prej v zaporu v Lepoglavi in ka-sneje v Mariboru. se je izobraže-val. skupaj z Mošo Pijade je v Lepoglavi prevajal Marxov Ka-pital, čeprav sta se tu prvič vide-la, sta postala dobra prijatelja. skupaj sta prenašala vse tegobe jetnišnice. O Moši je leta 1935 zapisal: »Tu seti imel priložnost spoznati    značaj    in    življenje
tega nasega tovanša, ki je bil leta 1925 obsojen na 20 let robije in vse to zaradi muhavosti reži-itna...«
V Mariborski kaznilnici je od-klonil pogojni odpust z beseda-mi: »Namen pogojnega odpusta je. da se pogojno odpuščeni ob-sojenec poboljša oziroma, da pokaže vsaj voljo k poboljšanju. Jaz pa se svojemu političnemu prepričanju ne morem odreči, zaradi tega za pogojni odpust ne bom prosil.«
Po prestani kazni leta 1934 se je moral za nekaj časa nastaniti v rojstnem Kumrovcu, toda kmalu mu je uspelo oditi v Samobor. od tu pa je šel kot sekrefar PK KPJ za Hrvaško na Dunaj. kjer je bil sedež CK KPJ. lu so ga av-gusta kooptirali za člana politbi-roja CK KPJ. Decembra meseca je vodil IV. državno konferenco v Ljubljani. Pri organiziranju in pripravah le-te se je tovariš Tito, od kar se je vrnil iz ječe je upo-rabljal ta psevdonim, seznanil z Edvardom Kardeljem. O vtisih in njunih prvih srečan jih je Ed-vard Kardelj napisal: »Tito ni prišel od nekod drugod. da bi nam prebral lekcijo o tem. kako in kaj moramo delati in nato spet odšel. Ne. sedel in razmišljal je skupaj z nami. Z nami vred je kritično analiziral položaj v družbi in partijske akcije ter so-deloval pri iskanju načina, kako bi se partija najširše in najtrd-neje povezala z delavskimi mno-žicami.« O čemer so tudi največ govorili, v tem zadnjem mesecu leta 1934. Po težki gospodarski krizi se je v tem letu položaj ne-koliko izboljšal, toda še vedno je med delavci vrelo, organizirali so
stavke, ki so bile dobro priprav-ljene in vodene, tako tudi uspehi niso izostali. Revolucionarnost je bilo čutiti tudi med mladino, študenti, na katero prav tako opozarja: »Mladina je borbena, polna poleta in moči. Rada bi to moč vn polet izkazala v bojih in akcijah. Tovariši izkoristite bor-benost mladih, obrnite jo v pozi-tivno smer!«
50-letnica prihoda Tita na čelo KPJ
Sredi februarja 1935 je Josip Broz po sklepu CK za dve leti odše' v SZ na delo v balkanski sekretariat Kominterne, ter se seznanil z mnogimi člani komu-nističnih strank iz različnih dežel, tako z Vilhelmom Pieckom, Georgijem Dimitrovim in Palmi-rom Togliattijem, največ pa je imel stikov s predstavniki bal-kanskih držav. V času bivanja v Moskvi je poleg predavanj, ki jih je imel na leninski šoli in na KUNMZ. tudi sam veliko študi-ral. Skupaj s komunisti, ki so se šolali na KUNMZ je imel ra-zlične sestanke, predvsem o po-ložaju v domovini. od koder je vseskozi dobival poročila. Na podlagi teh poročil in na podlagi sprejetih sklepov na VII. kon-gresu Kominterne (25. julij — 20. avg. 1935) so predstavniki KPJ, ki so živeli v Moskvi, spre-jeli nove smernice za delo komu-nistov v domovini. Komunisti naj sodelujejo v sindikatih. tudi naj
ne zanemarijo dela v različnih društvih, organizacijah, kjerkoli. samo naj ne bodo zaprti le v svoj ozek krog. Govorili so tudi o tem naj se CK KPJ vrne v domovino, ker ravno njihova izoliranost od množic, oziroma trenutnega po-ložaja v državi je tudi vzrok, da partija nima takega pomena, kot bi ga-lahko imela.
Sredi oktobra 1936 je bil Tito na Dunaju, od tu, kasneje iz Pa-riza (sedež CK KPJ) je večkrat potoval v domovino, prvič, da bi organiziral pomoč in prostovolj-ce, ki bi odšli v Spanijc na pomoč borcem ljudske fronte, ki so se borili proti Francu.
V letu 1937, ko je bi! v domo-vini pa je pripravil in vodil več razgovorov z vodilnimi partij-skimi delavci predvsem v Slove-niji in Hrvaški. Skupaj z Edvar-dom K. sta začela pripravljati ustanovna kongresa nacionalnih partij Slovenije in Hrvatske. Temu uspehu pa so sledile teža-ve, kajti Kominterna, ki ni imela točnih podatkov o stanju in delu komunistov v domovini. je KPJ želela razpustiti. Njenega gene-ralnega sekretarja Josipa Cižin-skega — Gorkiča so poklicali v Moskvo, kjer so ga likvidirali in del CK KPJ.
Tov. Tito, ki je bil takrat orga-nizacijski sekretar partije je o tem, na svečani seji IV. kongresa ZKJ povedal: »Za oblikovanje pravilne politike in uspešno de-lovanje KPJ je bil bistvenega pomena sklep, da se njeno vod-. stvo preseli iz tujine v domovino, ter da se partija osamosvoji v vsa-kem pogledu, tudi finančno. To je omogočilo partiji. da je postala samosiojna sila jugoslovanskega
delavskega gibanja, da je pra-vilno ocenila dejanski položaj v državi in da je sestavila tak akdj-ski program in uporabljala take oblike dela. ki so KPJ povezale z najširšimi delavskimi množicami in vsemi naprednimi silami. Par-tija .: vodstvom v domovini, ki je dobro poznalo razmere, se je bila sposobna upreti vsem dogmat-skiin silain v Kominterni, ki so podcenjevale delavsko gibanje v Jugoslaviji in predlagal razpust Komunistične partije Jugoslavi-je, pri čemer so se sklicevali na poprejšnje frakcionaške boje.«
Novo vodstvo KPJ, eeprav za-časno je Tito sestavil le(a 1938. V njem so bili poleg njega še Ed-vard Kardelj. Franc Leskošek, IVIiha Marinko, Milovan Djilas, Aleksander Rankovič, Rade Končar in sekretar CK SKOJI vo Lola Ribar. Kljub težkim časbm, fašizem se je vedno bolj širil po Evropi, v domovini pa nazad-njaštvo, gospodarske težave, je novemu vodstvu in Titu uspelo, da Kominterna ni razpustila KPJ.
Partija se je vedno bolj pove-zovala z ljudstvorr v skupnem boju — ljudsko frontnem giba-nju — proti fašizmu, o tem so komunisti razpravljali na različ-nih posvetovanjih, ki so bili v ra-zličnih krajih Jugoslavije, neka-tera so potekala tudi v Sloveniji. katerih se je udeležil tudi Tito. Eno izmed večjih je bilo leta 1939 v Tacnu pod Šmarno goro, kjer se je zbralo 30 komunistov iz vseh krajev Jugoslavije razen Makedonije in Dalmacije, ter je bila ena izmed pomembnejših razprav o pripravah na peto par-tijsko konferenco, na kateri bi
pregledali in ocenili delo po IV. partijski konferenci, ter se prila-godili, oziroma pripravili načrt za nadaljne delo v tistih nemirnih časih, ter pripravili ljudi. da bi razumeli in sprejeli pakt o nena-padanju, ki ga je podpisala SZ dežela delavcev — komunistov, z nacistično Nemčijo. O tem in o samem delu v domovini, je Tito poročal generalnemu sekretarju Kominterne, na svojem zadnjem obisku pred vojno jeseni 1939. V Jugoslavijo se je vrnil v mesecu marcu 1940 preko Turčije.
V. državna konferenca, ki je bila 19.—23.oktobra 1940, pred tem pa so potekale pokrajinske partijske konference in obeh na-cionalnih. V Sloveniji je bila ju-nija 1940 v Judeževi hiši v Vi-njah nad Dolskim, na kateri je bil tudi Josip Broz. Predstavniki komunistov iz vse Slovenije so izvolili 13 delegatov, ki so poleg članov CK KPS Edvarda Karde-lja in Franca Leskoška. zastopali slovenske komuniste v Dubravi pri Zagrebu. 105 delegatov, ki so prišli iz vse Jugoslavije so poslu-šali Titov referat. v katerem je predvsem poudaril kakšno škodo so naredili frakcijski boji v partiji med obema konferencama. zato naj se sedaj borijo zato, da bo partija čirnbolj povezana z de-lavci. kmeti in vsemi demokra-tičnimi silami. Naloga vseh ko-munistov je, da se na čelu vseh teh sil opre na SZ v boju proti bližajočemu fašizmu, kajti »ju-goslovanski narodi nočejo faši-zma, nočejo totalitarnega siste-ma. nočejo postati sužnji nemške in italijanske finančne oligarhije, kakor se nikoli niso hoteli spri-jazniti   s   polkolonialno   odvi-
snostjo, ki so jo jim vsilile tako imenovane zahodne demokra-cije po prvi imperialistični vojni.«
Potrdilo tem Titovim besedam so bile demonstracije v Beo-gradu in drugih krajih Jugoslavi-je, ko sta na Dunaju predsednik jugoslovanske vlade Dragiša Cvetkovič in Aleksander Cin-car-Markovič podpisala po-godbo o pristopu Jugoslavije k silam osi, 27. marec 1941 je bil dan. ko je KPJ po dolgih letih zopet legalna stranka, čeprav ne na papirju z zakonom dovoljena, narodi Jugoslavije so jo sprejeli, skupaj z njenimi člani so odšli v borbo proti okupatorju, ki si jih je želel podrediti. z bombardira-njem mest. vkorakanjem voja-ških enot. z represalijami, poži-ganjem. z izgoni v taborišča.
V teh težkih Irenutkih, ki so jih doživljali Ijudje ob začetku vojne, je 10. aprila generalni se-kretar KPJ sklical sejo CK KPJ. kjer je bilo sklenjeno, da bo par-tija vodila boj proti okupatorjem. Lstanovljen je bil vojaski komi-te, Tito pa je bil izvoljen za pred-sednika. Ponovno posvetovanje je bilo mescca maja, ko je Tito poudaril, da se mora KPJ ak-tivno pripravljati za vsCajo. ter jo skupaj s tistimi. ki so se priprav-Ijeni boriti proti okupatorju za četi z manjšimi odpori in sabota-žami. Po tem posvetovanju Tilo zapusti Zagreb in odide v Beo-grad. od tu je začel voditi pri-prave na oboroženo vstajo. Od t. je bil poslan proglas na splošno Ijudsko vstajo, za osvoboditev in ustanovitev nove Jugoslavije.
TATJANA POLACH