Št. 01 tL: w4~ V Gorici, v četrtek dne 11. avgusta 1910. Tečaj XL, Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K ...%%;f.», ......10 „ '"'""' *%•"•*'»¦"*". Xšuiflj|' $'y •-**L.•'*• Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. nSOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Gorskem in firstdi$Čan§kemu in dvakrat v letu „Yozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za aarod, svobodo in t,- jredek!« Dr. J^. Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo ; nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na deSDO. IJpravnlštvo se nahaja v. Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Talofon it. 83. »Gor. Tiskarna" A. GabrŠSek (odgov. J. Fabčifi) tiska \u zal. XXII. glavna skupščina .Zveze avstrijskih jiigoslavanskih učiteljskih društev". V nedeljo se je vršila XXII. Klavna skupščina »Učiteljske Zaveze« v Novem mestu. Bilo je veličastno zborovanje naprednega učiteljstva. ki je manifestiralo proti klerikalni strahovladi, pod katero ječi kranjsko učiteljstvo" katero je pa o-stalo po večini vkljub pritisku značajno. Učiteljstvo se je pripeljalo na zborovanje s posebnim vlakom. Na postaji v Novem mestu so pozdravili pionirje ljudske prosvete Matko v imenu pripravljalnega odbora, v imenu mesta župan Ogorevc in v imenu akademikov Legat. Zahvalil se jeza prisrčen vsprejem predsednik Zaveze lelenc. Ob -1' •.. je otvoril predsednik zborovanje delegacij v »Nar. domu«, pozdravil delegate in delegatinje. omenja! nalogo učiteljskih društev in priporočal reorganizacijo istih in vzgojo učiteljskega nara-^Caia. da ga ne vlove klerikalci v svoje kremplje. Pri legitimiranju delegatov in deiega-tinj se je doznalo. da so odposlala,na de-kgacijsko sejo društva 120 delegatov in 24 namestnikov. Iz tajniškega poročila gdč. Ive Saba-dinove posnamemo: >Zaveza« šteje M okrajnih učiteljskih društev in -Zavezo slovenskih učiteljev in učiteljic« na štajerskem. Ta društva imajo 57 častnih. 1991 pravih in 42 podpornih, torej skupaj 2090 članov. Zaveza slov. učiteljev in učiteljic pa združuje 10 okrajnih učiteljskih društev. -• Vkljub vsem naporom klerikalcev, oslabili Zavezo . se je število članov povečalo /;i 45. Učiteljska društva so imela v minulem letu i lb zborovanj, pri katerih >e bilo 136 strokovnih in dragih, času primernih predavanj. Zvezino vodstvo je .melo v preteklem letu 9 sej. Upravni od- bor je imel tri seje, v Mariboru, Ljubljani in v Novem mestu. Pri Umski glavni skupščini se je osnoval v Zavezi učiteljski ob-lambni odsek, ki naj čuva matcrijalne in moralne koristi svojih članov. Kranjski deželni zbor je sklenil v zadnjem zasedanju zakon, ki močno utesnuje pravice učiteljstva. V tem oziru se je vložila na naučilo ministerstvo in ministerskega predsednika utemeljena prošnja, naj se ne preloži zakona v najvišjo sankcijo. Zaveza je tudi razpečavala nebroj knjižic za mladino, kar je v zvezi z velikimi stroški. Na to je sledilo poročilo o Zavezinih listih, o »Učiteljskem Tovarišu«, o »Popotniku« in o »Zvončku«, iz poročila računskih pregledovalcev izvemo, da je bilo 31. decembra 1909 122 K deficita; odboru seda absoltitorij. Določitev časa in kraja za XXIII. skupščino se prepusti upravnemu odboru. V veliki čitalniški dvorani se je vršilo v nedeljo dopoldne glavno zborova- t nje. Slišati je bilo marsikatero naudušeno i besedo, marsikak lep govor. Sprejetih je bilo vseh M točk sledeče resolucije: Zveza avstrijskih jugoslovanskih učit. društev, zbrana na svoji XXII. glavni skupščini dne 7. avg. 1910. v Novem mestu, skleni: I. Z ozirom na razsodbo državnega sodišča na Dunaju, ki je pripozualo utrakvi-stične šole kot protiustavne. a) naproša naučno ministerstvo. naj deluje na to, da se povsod, kjer se nahajajo slovenske večine, odpravijo ta1-le, da se ne dela še nadalje krivica slovenskemu šolstvu; b; poživlja vse prizadete občine, da tudi same poskrbe za reformo šolstva v tem smislu: c) se obrača do slovenskega učiteljstva, da gre v tem oziru občinam na roko in da tudi samo širi smisel za tozadevno reorganizacijo. II. Opiraje se na člen XIX. drž. osnovnega zakona, se obrača do Šolskih obia- stev v obmejnih deželah kakor do onih <>;,'Kranjskem, a) da prično nemudoma s slovenskim uradovanjem in da se v slovenskih okrajih uvede slovenski občevalen jezik za vse šolske zadeve; b) poživlja vse slovensko učiteljstvo, da tudi samo dosledno rešuje vse uradne zadeve v slovenskem jeziku, da tako samo prične praktično proizvajati narodno enakopravnost, ki nam je zajamčena po zalomi; isto velja tudi glede občcvalnega jezika pri uradnih konferencah. III. Obžalovati mora, da se je izdal odlok, da bi se pri uradnih konferencah ne smelo razpravljati o stanovskih zadevah, a) ker se s tem lahko v posameznih slučajih onemogoča temeljitost rešitve kakega pedagoškega vprašanja, ki je v tesnem stiku s stanovskimi razmerami, h) ker se s tem krivično omejujejo pota do izvedbe upravičenih zahtev učiteljstva. c) poživlja vse prizadeto učiteljstvo, da se v stanovskih organizacijah peča v prvi vrsti s stanovskimi zadevami in zahtevami in da naj vsaj samo ne omalovažuje lastnih teženj, zahtev in stanovskih aktualnih vprašanj; ki potrebujejo rešitve, ampak se tembolj posveti temu delu v svojih krožkih in okrajnih učit. društvih. 1\. Obžalovati mora nekonsekventno postopanje pri oddaji učiteljskih služb od strani nekaterih šolskih oblastev, a) ker je to na kvar šolstvu; s b) ker se na ta način dela očita krivi-' ca mnogim učiteljem in se pospešuje de-moralizacija; c) ker nam je ob nadaljnem takem ravnanju pričakovati še večjega pomanjkanja moških učnih oseb. V...... Protestirati mora proti zlorabi disci-: nliiiitani-in •'premeščanj iz službenih ozi-rov, ker se je izkazalo: a) da so ta premeščenja inseenirana od raznih politišRih faktorjev, torej nimajo stvarne ^podlage; b) da se pri tem nalašč napačno tolmači § 54. drž. šol. zak. in § 118. dokončnega šolskega in učnega reda; -. c) da se ta premeščanja izvrše v naj-večih slučajih na kvar šolstvu, proti želji ljudstva in proti načelom pedagogike. Y1. Poživlja poklicane oblasti, da obratno, kar se zahteva od učiteljskega osobja v smislu § 54. drž. šol. zak., tudi one ščitijo kratenje ugleda učiteljskega stanu, in opozarja: a) na organizovano gonjo, ki se je započela zoper učiteljski stan in zoper šolstvo — torej proti uradnim osebam in proti naredbi, ki jo je ustanovil drž. šol. zakon; b) opozarja na posledice, ki jih pri tem trpi ves učiteljski stan in šolstvo sploh; c) opozarja, da uživa učiteljstvo v smislu § 118. dokončnega šolskega in učnega reda polno zakonito varstvo oblastev. VII. Poživlja vsa šolska oblastva, da zakonito ščitijo šolstvo in učiteljstvo. Obrača se obenem do slovenske javnosti, naj tudi ta brani te interese, ker niso samo naši interesi, ampak so tudi interesi ljudstva. .........._ ^ vm. Na podlagi Vsega, kar se zadnji čas dogaja in se ne strinja z zakonitimi določili, se sestavi spomenica, ki se dopošlje naučnemu ministerstvu in šolskim oblast-vom ter se objavi javnosti. Tej resoluciji, kakor tudi resoluc.ji dolenjske podružnice »Prosvete« je sledilo velezanimivo predavanje jurista Krivica o temi »Masarvk-pedagog«. Gangl je predaval o: »§ 1. državnega šolskega zakona«. Tu je povedal klerikalcem marsikatero britko resnico v obraz. Ta Ganglov referat se bo obelodanil v naprednih listih, da bo tudi ljudstvo spoznalo, na kateri strani je resnica. Kapitan Hatteras ali i Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Joles Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). »Naš svetilni stolp!« vzklikne doktor. »Mislite, gospod Clavvbonnv?« de tesar. ;¦>() tem sem prepričan; le korakajmo.« I Čim bolj so se potniki bližali, tem močnejši je postajal svit in kmalu jih je ovil šopek svetlobnih žarkov, za njimi pa so se lepo dciaie sence in se raztezale po snežni odeji. Pospešili so svoje korake in v pol uri so stopali po pobočju »Trdnjave Previdnosti«. IX. Mraz in toplota. Hatteras in Johnson sta nemirno pričakovala lovce. Ko so ti došli, so bili kar očarani, da so prišli v tako gor-ko in zložno zavetje. Temperatura se je bila proti večeru posebno znižala, tako da je toplomer kazal zunaj 31" pod ničlo. Prišleci so bili že vsi izmučeni in skoro trdi od mraza in so se komaj še ganili; k sreči je peč ravno dobro delovala; kuhinjska peč je samo še čakala na lovske pridobitve; doktor se je prelevil v kuharja in spekel par mro-ževih reberc. Ob devetih zvečer se je vseh pet gostov usedlo h krepčilni večerji. »Presneto,« reče Bell, »če me i tudi za Eskima, orodje 55° in z nekako zadovoljnostjo požre dobrodejno jaz trdim, da je južiua važna reč pri prezimovanju; kadar, človek pride do nje, se ne sme zraven kir.lo držati.« j Vsi gostje so imeli polna usta in zato nihče ni mogel koj odgovoriti tesarju; samo doktor mu pokima, da ima prav. O mroževih rebrcih se je izreklo, da so izvrstna slaščica, ali če se pa ni izreklo, so jih snedli vse do zadnje, kar pa velja več kot vsaka izpovedba. Za povečerjek je doktor po navadi pripravil kavo; to pijačo je sam pripravljal in ni nikomur drugemu prepuščal; kuhal jo je na mizi v samovarju in jo delil kar vrelo. Za njega je morala biti vroča, da mu je jezik žgala, sicer je ni smtral vredno, da teče po njegovem grlu. Ta večer jo je srkal tako vročo, da ga njegovi tovariši niso mogli posnemati. »Vi se še sežgete doktor,« mu reče Altamont. »Nikoli,« mu odvrne ta. »Ali imate mar nebo prevlečeno z bakrom?« se šali Johnson. »Kaj še? prijatelji svetujem vam, da me posnemate. So ljudje, in k njim se prištevam jaz, ki pijejo kavo, ki ima 55 stopinj.« »Petinpedeset stopinj!« se začudi Altamont; »saj niti roka ne strpi take toplote.« »Seveda, Altamont, ker roka ne strpi več nego 50°; toda nebo in jezik sta manj občutna nego roka, in vstra-jata, kjer bi roka ne mogla več vzdržati.« »Jaz se čudim,« de Altamont. »Torej vam dokažem.« Doktor vzame sobni toplomer in potopi njegovo hruško v svojo čašo vrele kave; potem počaka, da pokaže tekočino. Bell ga hoče pogumno posnemati, a se opeče, da glasno zakriči. »Vaje manjka,« de;doktor.. .•„.'¦ »Clawbonny,« nadaljuje Altamont, »ali nam morete povedati, katera je najvišja toplota, ki jo more človeško telo še prenašati?« »Lahko,« odvrne doktor, »poskušalo se je in so v tem oziru na razpolago čudovita dejstva. Spominjam se tega ali onega, ki bi vas lahko prepričalo, da se je mogoče vsemu privaditi, celo da se človek ne opeče, kjer se peče govedina. Tako se pripoveduje, da so v mestu Ro-chefoucauld služkinje vztrajale deset minut v peči, v kateri je bilo 137* vročine, 37° več nego v vreli vodi, in krog njih so se ta čas popolnoma spekla jabolka in meso. »Kake pogumne deklice!« se čudi Altamont. »Čakajte, še en slučaj, o katerem se ne more dvomiti. Devet naših rojakov, Fordyre, Banks, Solander, Blagdin, Home, Nooth, lord Seaforth in kapitan Philips so 1. 1774. vzdržali 128 stopinj vročine, med tem ko so se okrog njih kuhala jajca in govedina. ; »In to so bili Angleži!« de Bell ponosna »Da, Bell,« pritrdi doktor. »O, Amerikanci bi^JL . še bolje napravili!« reče Altamont. »Spekli bi se bili,« se šali doktor smehljaje. »Zakaj pa?« odvrne Altamont. »Na vsak način poskusili še niso tega; zato se držim svojih rojakov. Še en slučaj hočem navesti, ki bi bil skoro neverjeten, če bi se dalo dvomiti o verodostojnosti prič. Vojvoda raguški, Francoz doktor Jung in neki Avstrijec so videli nekega Turka, ki se je potopil v kopališče s toploto 78°.« ..••.... S tem je bilo XXJL_g]avne_ skupščine »Učiteljske Zaveze"« konec? Učitelji so se razšli okrepčani in v s vesti si, da je med učiteljstvom še mnogo značajev, katerih ne ukloni klerikalna strahovlada! DOPISI. jz cerkljanskega okraja. Šebrelie. — Za današni dop: nekoliko pobrskam po zaprašenih preii..iin naše slavne klerikalne kronike, da cenjenim čitateljem zopet neka| sporočim iz imenitne in slavne zgodovine častiželjnih naših senatorjev. Za danes naj napišem posebno slaven čin, ki se je svoj čas prigodil in ki bi bil vreden, da ga zabilježimo z velikimi črkami v življenjepisje klerikalnega ko-metoslovca (alkoholika). Odkar stoji naša zemlja in mi na njej, se menda še ni kaj.takega slišalo^ kot se je prigodilo pri nas, in to v visokih hribih. Ce bi to bilo blizu kakega svetovnega mesta, bi ne bilo nič čudnega, če bi kak zvezdoslovec šel opazovat nebeška telesa. Naš slavni zvezdoslovec se pa še na vse kaj druze-ga razume, kot na samo opazovanje zvezd. Čujte in strmite, ljudje božji! Stavim, da še niste slišali kaj tacega, odkar živite. Bilo je pa tako le. Dolgo pričakovani in občudovani komet je prišel meseca maja s svojo dolgo metla. Mnogi so ga občudovali. Naš župan pa, ne bodi len, pri taki priložnosti, kjer se da dobiti košček časti, si je. mislil: Ljudje tako občudujejo ta komet, ali bi ne bilo lepše, če bi mene slavili, namesto zvezde! Rečeno, storjeno! Nekega dne, ko je bil komet najbližje zemlji, se mu v jerihovski zvezdami vsede na dolgi rep ter ga nekaj časa jaha okali jerihovskega gorovja. Toda kometu je bilo le prekmalu dovolj te predrznost, nekaj časa ga je sicer opominjal, naj se mu spravi z repa, ko pa le ni nič izdalo, se razume, da mu je ta pokazal svojo moč. Spustil ga ni namreč ravno preveč nežno na tla. Poprej pa mu je še klobuk s svojimi strupenimi plini popolnoma uničil, in mu tako osmodil brado, da je prišel jahač na dan pri jerihovskem mlinarju z okajenim obrazom. Izgledal je kakor kak grški pop, ki prihaja od blagoslovljanja ognja. Kaj ste le mislili takrat gospod župan? Gotovo, kaj ne da, ko boste sedemkrat pripluli okoli Jerihe, da bo ta potem padla. Toda zmotili ste se, kakor oni pri luni in siru v vodi. Svetujemo Vam, da se v bodoče varujete takega potovanja, kajti potovanje po jerihovskem gorovju je prokleto nevarno. Kaj bi le rekli in počeli naši klerikalci, ako bi se jim vodja ponesrečil? Prav gotovo bi od prevelike žalosti trgali svoja oblačila* in se posipali s pepelom toliko časa, da bi kateri še Judežev konec storil. Za danes dovolj! — Za drugi teden pa še kaj lepšega. Ne vem, kaj bi, ali od terorizma posojilnice in njenih stebrov bogatinov, ali pa opišem romantično veselje semenjega dne. Iz bovškega okraja Čezsoča. — Čezsoška mladina priredi 14. t. m. ob 6. pop. na odprtem prostoru ml. Vulč javno veselico z raznosvrst-nim vsporedom: 2 igri, prizori, petje, de-klamacija, šaljivo srečkanje itd. Vstopnina k veselici je 60 vin. 40 vin. 20 vin. — Morebitni prebitek je namenjen Cirilme-todovi družbi in v šolske namene. ! Iz goriške okolice. Iz kojščanskežupanije. — Že de!j časa si neki brezvestni dopisnik prizadeva po raznih, tukajšnjemu županstvu neprijaznih listih omalovaževati-delovanje in spodkopati vpliv in vgled županstvu in njegovim organom. Vrhunec vseh podlosti in zavijanja resnice pa je dosegel dopisnik s svojim dopisom, prinesenem v »Novem času«, od dne 22. m. m. pod naslovom: »Surovost sokolov v Kojskem«. Ta pošteni junak se ni osmelii sramotiti ob tej priliki le županstva, ampak tudi druge poštene in vseskozi hvalevredne može na način, ki se niti ciganu ne bi spodobil. Vemo, da te osebe ne trobijo ob vsaki priliki v dopisnikov rog,, toda, da bi podivjana strast gnala še tako politično ianatizovanega. človeka do take brezmejne podlosti, si tega nikdar mislM! G. dopisnik, za danes Vam ne damo zasluženega odgovora, zgodi se pa to, kakor hitro nam odgovorite in z dejstvi podprete sledeča vprašanja: Je-li Vam bilo znano, ko ste oni dopis pisali, da g. učitelja, kojega Vi v po- j štev jemljete, dotičnega dne niti v Koj-skem ni bilo, marveč, aa se nahaja pri orožnih vajah? (predobro vemo, da nisi i tujec y Jeruzalemu.) Kje in kedaj se je oni g. podžupan, o katerem pišete, da ima vže nad leto dni bolno hčerko na si -trn postelji, skrival za ono bando, kt o Vi imate v mislih? Kje in pri kakšni priliki se je ta vsestransko skrbni, vrli hišni gospodar, vzgledni in ljubeči oče svoji družini, skazal in zaslužil naziv: »Oh groza, kak družinski oče ta?« Koliko javnih plesov se je pomnožilo, oziroma na novo vstanovilo pod sedanjim županstvom? Jeli se ni zgodilo ravno nasprotno? Kdo se bolj poteguje za javne plese, tisti, ki ga Vi napadate, ali oni,; ki ga Vi v zaščito jemljete? V kako družbo spada oni, ki je dal povod onemu neznatnemu napadu v Kojskem? Koliko slučajev, ki so bili županstvu prijavljeni, se ni preiskovalo in po vrednosti in zakonu kaznovalo? Odločno se Vas pozivlje, da zakadite z Vašo kadilnico, kajti potrebno je, da se smrdljivo ozračje — kje drugje — iz-čisti. iz Podgore. — 7. t. m. je bil pri nas v Podgori inženir. Prišel je na poziv županstva pregledat pot pri ljudski šoli (ter takozvani »buškarei«), ker jo nameravajo,; znižati, poravnati, ter napraviti pred ljudsko šolo lep zračen prostor. Pred ljudsko šolo stoji sedaj hlev, iz katerega puhti smrdljiv zrak, kateri je zdravju malim šolskim otrokom neizogibno škodljiv. Mi, občinarji, želimo, da bi isto po! pred šolo popravili in isti hlev podrli, kar bi bilo v okras naši lepi Podgori. Žalibog pa se čuje od nekaterih in še celo od nas izvoljenih starešin, da tej prekoristi popravi nasprotujejo z izgovorom, da bodo preveliki troški. Če jih smemo povprašati, so, kakor srnp culi, popolnoma zadovoljni, da bi se jim na občinr; ske troške olepšalo prostor pred hišami s kakim cestnim tlakom. Kaj ne?! Povemo vam že naprej, ker smo mi volilci vas izvolili v starešinstvo, delajte v občni blagor, ne glejte pa samo na svoje lastne koristi. Povemo vam še, da se bližajo volitve in mi volilci ne bodemo gledali ne Petra ne Pavla, zbrali pa bomo neodvisne in v občni blagor delavne može. — Več podpisov. želeti bi bilo le, da se odzovejo temu zavednemu rodoljubjp tudi vsa slovenska srca v domovini. — Ljubi zemljo, ki te je rodila in ne pozabi, da nimaš lepšega ko-ščeka zemlje od tvoje rodne! Vam pa zavedni in požrtvovalni ameriški rojaki, hvala tisočera za vašo požrtvovalnost! V Senožečah se vrši v nedeljo, dne 14. avgusta 1.1. velika ljudska veselica v korist družbi sv. C. in M. Predpriprave so vse v najlepšem teku in veselični odbor bo vse preskrbel, da bo vsak zidane volje, ki bo došel k nam. V paviljonih Ti bodo postregle naše vrle dame - tržačan-ke ter naša vrla narodna dekleta. Srečo-lov s 300 krasnimi dobitki, muzeje, panorame, krošnjarije, vse, vse boš videl ta dan. Mladina se bo pa naslajaia v okusno okrašeni plesni dvorani ob zvokih slavne nabrežinske godbe ter tako preživela v mladostnem veselju par brezskrbnih uric. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu v štirih velikih okrašenih dvoranah. Prijatelji okoličani in vsi, ki Vam bije v prsih, slovensko srce, prihitite v obilnem številu, da pokažemo, da nam ni še omagala desnica v našem težkem narodnem boju, da hočemo zanamcem izročiti svojo grudo neomadeževano, kakoršno smo jo prejeli od svojih očetov, napojeno z njihovo krvjo in oživelo iz njih krvavih žuljev. ^Ao* leti &©%*o \z%% privošči naj si večkrat izborite Pekatete, ki naj bodo ntpravljene po reeeptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v It. Bistrici. — Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. Družba sv. Cirila in Metoda. Amerikanski Slovenci za družbo sv. Cirila in Metoda. -^ Neverjetno je skoraj, I kako pridno in marljivo delujejo ameri-kanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za našo družbo. Povsod se vrše veselice in shodi, ki imajo pa to velikq, i moralno vrednost, da zbirajo naše rojake, v tujini, jih probujajo in navdušujejo zi' i sveto našo skupno stvar. Poleg tega pa ne pozabijo nas tudi materijelno po ti. V tekočem letu je prejela družba naravnost ogromne svote iz rok amerikanskih rodoljubov. Med najdelavnejše amer. podružnice moramo prištevati 24. v Cleve-landu. Ta ima vsaki mesec tretjo nedeljo svojo redno mesečno .sejo, pri katerih so se nabrali lepi zneski v korist družbi. 20. marca so poslali centralni podružnici v New Yorku 14 dol. 75 cent. in dne 19. apr. 15 dol.; skupaj tedaj 29 dol. 75 cent. Pri zadnji seji pa so sklenili, da bedo poslej kar naravnost glavni družbi v domovino pošiljali doneske — in res 1. avgusta je prejela družba od omenjene podružnice zopet 10 dol. — 25. septembra priredi ta podružnica veliko veselico v korist družbi. K tej veselici se bodo povabila razna druga društva in upati smemo, kakor nam povdarjajo sami, da bo uspeh lep in blago-nosen. Vrli so naši rodoljubi v Ameriki In Domače vesti. Smrtna kosa. — Včeraj popoldne je umrl v Gorici dobro znani trgovec, gosp. Albin Kregan v dobi 44 let. Bil je ročinjski domačin. Pogreb bo jutri pop. ob 6. uri izpred hiše žalosti Riva del Castello štev. \3 v Stolno cerkev. Zapušča vdovo in sina. N. v m. p.! Preostalim naše sožaljc! Vlada in Slovenci. — Dve stvari sta. kateri vznemirjati ob tem času slovensko javnost. Cesar ni potrdil ljubljanske^« župana Ivana Hribarja in višji vojaški krogi so dosegli, da je bil prepovedan N. D. O. v Trstu izlet v Pulj. Ze zadnjič smo o obeh stvareh pisali. Povedali smo, kako bo na dan objave, da Hribar ni potrjen županom, vse polno orožnikov v Ljubljani. Take priprave od strani vlade seveda razburjajo ljudstvo. Spomnimo se le na kolesarsko slavnost v Gorici. Da stoje za vso to zadevo ljubljanskega župana kranjski klerikalci in baron Schwarz, je skoraj popolnoma jasno. Pisava in denimeiranje »Slovenčevo« dokazujeta 'to. S tem, da se ne potrdi Hribarja županom, se ne doseže ničesar. Hribar bo vkljub temu izvoljen in ne motimo se, ako trdimo, da bo imel vedno več glasov. Vlada se je o tem lahko prepričala v Luegerjevem slučaju. Dvakrat ni bil potrjen, a tretjič se je morala udati vlada. S takim postopanjem se jemlje le ljudstvu simpatije do vlade in vero v pravičnost iste. — Enako je s prepovedanim izletom v Pulj. N. D. O. je hotela napraviti nedolžen izlet v Pulj. Vlada se je udala prosečim in grozečim Lahom, prepovedala zadnji trenotek izlet in kaj je s tem dosegla: v Puiju so se vršile velike demonstracije, Hrvati in Lahi se bodo v Puiju od slej naprej še bolj ribali, v Trstu je pa pokazal protestni shod, da spoznava bolj in bolj naše ljudstvo svoje pravice. Od te strani smo poznali do sedaj samo Nemce. Ti so se združili o priliki lanskega poletnega izleta »Jednote čeških turistov« po Donavi v Melk in preprečili s svojimi predpripravami, da se izlet ni mogel vršiti v celem obsegu. Živimo v času prometa s tujci. Pri takih izletih puste izletniki gotovo lepe svote v kraju, kamor so izleteli. Toda gorje, če so taki izletniki Slovani, potem jim nasprotujejo Nemci, Lahi in vlada. In ravno s .postopanjem naše vlade se zna zgoditi, da bo zadobil vsak še tako nedolžen izletič politično, demonstracijsko ali manifestacijsko barvo. Iz tega pa vidimo, da nam naša vlada ni naklonjena, dasi je Slovanov v Avstriji pretežna večina. Goriška plinarna. — Prijatelj našega lista iz mesta nam piše: Jako čudno se mi zdi, da si. uredništvo se ni še nikoli malo pobrigalo in pogledalo v to sršenovo gnezdo. — Goriška plinarna ima posla v mestu s Slovenci in Italijani. Vse račune izdaja v italijanskem ali pa v nemškem jeziku, ki ni niti deželni. Slovenskim strankam prinaša iztirjevaiec le tako popačene račun/e, da človeka grabi jeza, ko mora citati na računu take budalosti kakor n. pr, Signor »Pevsko in glasbeno društvo«, Signor »Slovensko bralno in podporno društvo«, Signor »Telovadno društvo« itd. Ali morda misli si. uprava, da srno. Slovenci v mestu le zato, da plačujemo. Vsak drugi zavod bi se potrudil in pošiljal slovenskim strankam slov. račune in ne tako popačenih. Pa še nekaj! Vodstvo plinarne bi rado pridobilo kolikor mogoče več kon-sumentov za plin. Seveda tudi pri tej priliki mora pokazati svoje konjsko kopito s tem, da popolnoma ignorira vse slov. liste v mestu. V laških berem sedaj neko anon-co, s kejo vabi občinstvo za napravo pli-novih lučij in drugo. Jaz kot priprost p-brtnik bi svetoval vsem Slovnecern v mestu, da se postavijo po robu in ne sprejmejo nikakega računa, ki ni napravljen v slov. jeziku. S tem prisilimo upravo, da bo .zdajaia slov. strankam slov. račune in obenem pripomoremo enemu naših ljudij, da pride do kruha. Obrtnik. Obsojeni »Čuki«. — Predvčerajšnjem je bilo pred goriško okrajno sodhijo obsojenih 22 števerjanskih Čukov ha 5—8 dni zapora. Pred časom so namreč po ustanovitvi »Čuka« na Dobrovem, ko so se vračali domov, napadli Maraža, metali kamenje v hišo in ranili Maraževo mater. Sad podivjanih klerikalnih fanatikov! Čuki in ples. — Zadnji »Novi čas« je prinesel račun mladeniškega plesa v Solkanu, da je vsak mladenič pri plesu moral dodati 10 K. V resnici smo, mladeniči, morali dodati veliko več, ker nas je bilo malo. Vprašali bi pa, koliko so morali »Čuki« dokladati pri katoliške m plesu v Solkanu dne 3. julija 1910.? ~~ Mladeniči, ki so plesali 31. julija 1910. še enkrat osmrtna četrt. — Sobotna »Soča« je prav dobro naslikala počasnost naših c. kr. uradnikov, ko gre za izplačilo osmrtne četrti. Tudi jaz sem to občutil na lastni kozji. Sicer nisem ravno toliko časa čakal kakor oni gospod, ki je omenjen v »Soči«, pač pa sem sedaj uverjen, da bi čakal ravno toliko časa, da nisem bil siten in nadležen kot konjska muha. Vem pa tudi za shičaj, ko je dobila vdova po svojem možu uradniku koj drugi dan po njegovi smrti izplačano osmrtno četrt. Kako je to, ali je to dvojna mera? Ko imajo dobiti kako svoto, so zelo hitri, za vsak malenkosten neplačan kolek, pride eksekutor v hišo, denar gre pa težji od njih. Tudi tu se mora vse izpremeniti.------a. Tujci v Tolminu, — Da izpopolnimo naše sobotno poročilo »Z naših letovišč«, dostavljamo, kakor nam poroča dopisnik, da je tudi v Tolminu dosti tujcev in morebiti še več kot pa kje drugje. Brez onih domačinov, ki pridejo vsako leto po leti eden rM dva meseca na domači zrak, je vendar v Tolminu do sedaj 88 tujcev in da bi bilo vreme količkaj stalno, se bi to število gotovo pomnožilo. Vreme. — Skrajno slabo vreme imamo. Takega poletja že dolgo, dolgo nismo imeli. Ako je slučajno kak lep dan, mora potem deževati cele tri dni. Poljski pridelki vsled tega silno trpe, pa tudi tujcev ni v naše gorate kraje v takem številu, kakor druga leta. Vreme pokvari marsikatero turistovsko turo, zato se pa letos presneto malo bere o ponesrečenih turistih. Gosenice. — Letos je izvanredno mnogo malih gosenic. Kamor pogledaš, vidiš v vrtovih, po zidovih, povsod le gosenice. Pravijo, da je temu kriva mila zima, ki ni zamogla pomoriti z mrazom zaroda. Zaupni shod narodno-radikalnega di-jištva se vrši 6. 7. in 8. septembra v Ljubljani. Dan preje zborujejo programatični odsek »Adrije«, »Slovenije« in »Tabora«. Trgovska obrtniška zbornica v Gorici razpisuje službo konceptnega prakti-kanta. V natečaju se zahteva razen drugih zinožnostij tudi znanje več jezikov. Kaki jeziki so tu namišljeni, o tem natečaj previdno molči, kakor bi se sramoval povedati, da je v interesu poslovanja znanje slovenščine neobhodno potrebno. Glavni tajnik le za silo lomi slovenščino; ravno ta ko.koncepist, da-si spada pod goriško trgovsko zbornico na tisoče slovenskih trgovcev in obrtnikov. Kako se ta zbornica brani slovenščine, to nam najbolje dokazuje dejstvo, da ima v svojih prostorih razobešene vse uradne oglase samo v laškem in nemškem jeziku!! Čemu se rabi nemški jezik, ko niti slovenščine baje ni treba, to bi enkrat prav radi izvedeli! Za uradnike južne železnice sklicujeta po medsebojnem sporazumu »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« in vOrtsgruppe Triest S. B. des Oe. E. B. V.« javen shod, ki se vrši v petek 12. t. in. ob 8. uri zvečer v Trstu, via S. Francesco št. 5 (kasino državnih uradnikov). Ker bodo člani personalne komisije poročali o pre- j važnih gospodarskih in stanovskih vpra- j ša&itfv "tiSMi" $&• -fzl^tno H^ežeieLai4-| škili uradnikov, pričakujeta sklicatelja, da ' se tovariši zanesljivo in v obilnem številu odzovejo in pribite na shod, kamor jih kli-' četa sveta dolžnost in stanovska čast. Kazenska razprav prati pustnim še-iiiam. — "Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je stalo 11 okrog 20 let starih mladeniče1.' iz Tržiča, ki so se dne 3. februarja oblekli po garibaldinsko in hodili po tržiš-kih javnih lokalih. Eden med njimi, Cesca, je predstavljal Oaribaldija. Ta je dobil tri tedne, 5 jih je dobilo po en teden, in ostali so bili kaznovani na pet dni zapora in vsi skupaj morajo poravnati stroške. Drag špas so garibaldinske seme. Nezgoda. — Roman Rutar, 17 letni mladenič iz Vole, se je pri košnji ranil v le v o roko. Ker je bila rana globoka in ker je izteklo mnogo krvi. so ga pripeljali v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. Cigani. — V okolici vogerske občine so se klatili cigani. Dva sta bila zaprta radi tatvine, Ciganko — vedeževalko, Pemeter Zofijo, iz Galicije, so včeraj aretirali v Gorici. Nekemu 20 letnemu mladeniču iz Ločnika je namreč prerokovala bodočnost iz njegove dlani, za kar je zahtevala preveliko svoto. Ce bi ciganka pogledana na svojo dlan. pa bi lahko spoznala, da bo aretovana. Rad! goljufije je bit obsojen Avgust (iolob iz Solkana pred goriško sodnijo na dve leti ječe. Osleparil je svojega gospodarja, trgovca Tabaja in druge za večje svote. Vojaka napadalca. V neki gostilni sta popivala dva vojaka-pijonirja do 9. ure zvečer. Ko sta odšla iz lokala, sta iztegnila bajonet ter brez vsakega vzroka napadla in ranila nekega gosta po imenu Antona Brezigarja. Ko sta odšla, jima je Brezigar sledil z namenom, da ju da aretirati. Ko sta vojaka to zapazila, sta vnovič po'tegnila orožje; tedaj pa je priskočil neki stražmojster in s pomočjo pasantov se mu je posrečilo ukrotiti vojaka, ki sta bila odvedena na glavno stražo. O dogodku je bila podana ovadba na pristojno mesto. Nenavadna najdba. — V ulici proti novemu mostu so našli delavci, ki izkopavajo pesek, dva okostnjaka in eno črepi-njo. — Driižba Kautsky v Gorici. — Pri si-nočni prvi predstavi je napolnilo občinstvo veliko dvorano »pri zlatem Jelenu«. Predstava je bila izvrstna in je zadovoljila vsakogar v vsakem pogledu. Previ ob y. uri bo druga predstava s popolnoma novim vsporedom. Priporočamo vsakomur, ki se hoče zabavati, naj poseti današnjo predstavo »pri Jelenu«. III. oddelek kolesarskega društva »Balkan« v Komnu priredi dne 14. avg. I9IO. t. j. v nedeljo popoidne na vrtu g. Josipa Žigon veliko vrtno veselico s petjem in jako lepo burko enodejanko »Bu-cek v strahu«. — Z veselico združena je tudi cestna kolesarska dirka Sesljan-Ko-men. Po veselici se vrši javen ples na nalašč za to prirejenem plesišču v 5 minut oddaljenem gozdičku. Železniški uslužbenci v Prvačini priredijo v nedeljo dne 14. t. m. javni ples v Prvačini na dvorišču g. An t. Vodopivca pri kolodvoru v Prvačini, Listnica uredništva. — O. dopisnikom iz raznih krajev: Nekateri dopisi pridejo na vrsto v sobotni številki. Bratje, naša dolžnost je, da se je v čimve-filem številu udeležimo. Zbirališče društev J v soboto dne 13. t. m. ob Sl/a uri popoldne J v telovadnici goriškega Sokola v ulici sv. Ivana št. 7., od koder odkorakamo na kolodvor državne železnice. — Nazdar! — Predsedstvo P. S. Ž. Goriški Sokol naznanja, da se vršijo danes po občnem zboru redovne vaje za .one-člane, kijie^udeleže zleta v Celje. — Vabimo vse one; da se jih zanesljivo udeleže. — Nazdar! Vaditeljski zbor goriškega Sokola. »Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. Manifestirajtno z velikansko udeležbo, da čutimo z dragimi nam brati na Štajerskem, ki bijejo v eni najvažnejših postojank — v Celju — najljutejšl boj z jani-čarji lastne nam grude. Dostojna manifestacija slovenske in slovanske misli naj bode ta najpomembnejša slavnost, ki jo je priredilo slovensko sokolstvo!« Primorska sokolska župa se udeleži slavnosti »Celjskega Sokola« dne 14. t. m. f veza narodnih društev. Sv. Križ na Vipavskem. — Pretečeno nedeljo t. j. 7. t. m. je obhajalo tukajšnje »Bralno društvo« svojo 25 letnico. Ob tej priliki je vprizorilo pod vodstvom g. Bra-tine iz Trsta Ganglovo dramo »Sin«. Igra, ki se jo je pričakovalo tako nestrpno, je napravila na vse pričujoče globok utis. Pričakovalo se je mnogo od te vprizorit-ve, a da bi nam moglo podati »Bralno društvo« kaj tako lepega ni pričakoval nihče. Navdušenje je bilo veliko in vsestransko priznanje je dokazalo, kaj se da napraviti s pridnostjo in resno voljo. Vsled hipnega naliva je bilo ostalo mnogo občinstva odsotnega, dasiravno je prišlo od daleč, da se udeleži slavnosti; zato se na splošno zahtevo vseh, posebno pa slav. ajdovskega občinstva ponovi drama »S i n« v soboto dne 13. avgusta t. 1. ob 8 uri zvečer v Ajdovščini, na nalašč za to igro prirejenem odru. ki ga aranžira g. Bratina, tržaški igralec. Zahvala. — Podpisano društvo se iskreno zahvaljuje za sodelovanje pri naši veselici dne 7. t. m. Bralnemu in pevskemu društvu »Sivi grad« iz Riliemberka; Narodnemu izobraževalnemu društvu »Bodočnost« iz Velikih-Žabelj; Telovadnemu društvu »Soko!« v Ajdovščini in Ciril Metodovi podružnici za brezplačno prepustitev zaves. Hvala tudi vsem obiskovalcem naše veselice! — Bralno društvo v Sv. Križu na Vipavskem. Narodno izobraževalno društvo »Bodočnost« v Velikih Zabijali priredi v nedeljo, dne 14. avgusta svojo poletno veselico na okrašenem prostoru, Vsporcd:.. 1. Pozdrav. 2. Ivan ipl. Zaje. »Zrinjsko-Frankopauka«, poje moški zbor domačega društva. 3. A. Nedved, »Nazaj v planinski raj«, poje mešan zbor društva »Sivi-grad iz Riliemberka. 4. ** »Prebrisani sluga«, šaljivi prizor. 5. A. Hajdrih. »Slovo« (četverospev) poje kvartet dom. društva. (\ Ivan pi. Zaje, »U boj!« ipoje moški zbor dom. društva. 7. P. Hugolin Sattner «Na planine«, poje mešan /bor bralnega društva iz Sv. Križa. 8. Jakob Alešovec »Eno uro doktor«, burka v enem dejanju. 9. E. Adamič, »Da sem jaz ptičica.....« poje mešan zbor dom. društva. 10. Fr. Ferjan-čič. »Naš prapor«, poje moški zbor društva »Sivigrad« iz Rihenberka. 11. ** »Tud' Šuštar ima srce«, ali »Zamenjena nevesta«, šaljiv prizor. — Po končanem vspo-redu prosta zabava. — Začetek točno ob 3'.-¦'» uri popoldne. K obilni udeležbi ulju-dno vabi odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Ohranite slovensko posest. — Na Štajerskem v bližini znamenitega kopališča je na prodaj lepa hiša s 5 sobami, prodajalno, 2 kuhinjami, 1 skladiščem 3 kletmi in z 2 velikima vrtoma. Plačilni pogoji jako ugodni. Kdor se zanima za to, naj se obrne na naše upravništvo. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 kontorista; 4 korešponden-te; I poslovodja; 1 potnik; 6 pomočnikov mešane stroke; l pomočnik železniške stroke; 5 pomočnikov manufakturne stroke; 7 pomočnikov špecerijske stroke; 2 blagajničarki; 3 kontoristinje; 7 prodajalk; 16 učencev in 4 učenke. Službe iščejo: 2 knjigovodji; 6 konto-ristov; 1 poslovodja; 3 potniki; 25 pomočnikov mešane stroke; 10 pomočnikov železniške stroke; 9 pomočnikov manufakturne stroke; 9 pomočnikov špecerijske stroke; 2 pomočnika modne in galanterijske stroke; 10 kontoristinj; 12 blagajni-čark; 16 prodajalk; 6 učencev in 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja da priredi v nedeljo 14. avgusta t. 1. izlet v Komen k dirki III. oddelka kolesarskega društva »Balkan«. — Odhod točno ob poldne. -*-. Rednik: Vekoslav Ši-nigoj. — Odbor kolesarskega društva »Gorica«. t...... ¦ Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi gg. člane, kateri se ne udeleže društvenega izleta prihodnjo nedeljo v Italijo, naj se udeleže veselice III. odd. kolesarskega društva »Balkan« v Komnu. Kolesarsko društvo »Danica« opozarja še jedenkrat gg. člane, kateri nimajo legitimacij, da si iste preskrbe po predsedniku društva za nedeljski izlet v Italijo. j Razne vesti. Iz frančiškanskega samostana v Tri-dentu na južnem Tirolskem je utekel mlad mehih, Ivan Mahlmann iz Andernacha ob Renu, sin bogatega trgovca. Šel je rz poklica v samostan. Bil je najprej v Arco, potem v Roveretu, povsod je spoznal, 4a Inenihi ne žive tako kot bi morali, zato je pa tudi utekel, dasi so ga imeli menihi v tridentinskem samostanu zaprtega. Atentat na New-Yorškega župana. — Ma župana mesta New York je ustrelil Jules Oallagher ravno v trenutku, ko se je hotel odpeljati v Evropo. Župan Gavnor je težko ranjen. Vzrok atentata je ta, ker *je Uapadalec videl v njem moža, ki ga je spravil ob zaslužek. Italijanska vojvodinja Aiosta se je vrnila v Italijo s svojega lova v Afriki. 10 mesecev je bila v centralni Afriki. V domovino je pripeljala vojvodinja zamorčka, katerega bo adoptirala, kakor poročajo listi. Lov je utrdil njeno zdravje. Velikanski štrajk v New Yorku. — Do sedaj Štrajka v konfekciji zimskih su-kenj 70.000 oseb. Tem se je pridružilo 21.000 krojačev, h katerim pride še ta teden še 45.000. Stava. — Mlad amerikanski dijak, Marvev Leeb, je stavil s svojimi kolegi, da bo potoval iz Philadelphije v Sev. Ameriki ! v' Oberammergau na Bavarsko s samimi štirimi šilingi v žepu (okrog 5 K). Po morja se je peljal s kolesom, na morju je skrbel za živino, da si je prislužil voznino na ladiji, in sedaj se nahaja na Francoskem. Denarjem nima že nič več. Če doseže svoj cilj, dobi 500 K kot dobljeno stavo. Umor ruskega policijksega špijona. -V Krakovu je ustrelil v poldanskih urah na zelo obljudenem Marijanskem trgu Stanislav Trubnovski uradnika poljskega ljudskošolskega društva Stanislava Ry-baka. Občinstvo je hotelo linčati morilca. Preteplo ga je in mu raztrgalo obleko, dokler ni povedal morilec, da je ustrelil v imenu poljskega delavskega društva ruskega špiona, ki je spravil mnogo sto nesrečnih mož v Sibirijo. Policija je zaprla morilca. Amerikanski hazardnl igralci. -- Policija kopališča v Narragansetta pri New-portu (Sev. Amerika) je udrla v nekatere klube ter razgnala igralce, ki so igrali prepovedane igre. Ker so se igralci branili, jih je policija zvezala. Med igralci so sami člani iz višjih amerikanskih krogov. Nemški prestolonaslednik — rektor. — Nemški prestolonaslednik bo 23. t. m. slovesno vstoličen kot rektor Albertinskega vseučilišča v Konigsbergu. Jack Johnson, zamorec, je premagal fpri boksanju svojega tekmeca, belokožca Jeffriesa. To se je zgodilo pred dobrim mesecem v Renu v Severni Ameriki. Ta zmaga mu je donesla lepo premoženje. Sdaj si je kupil lepo vilo v najelegantnej-šem oddelku New Yorka in se hoče posvetiti brezdelju. Kupil si je vse polno e-legantnih oblek, kravat in postal je na ta način prvi zamorski — gigerl. Kolera v Avstriji. — V Lvovu sta umrla brata Hirschklau na azijatski koleri. Pokopalo se ju je ponoči. Hišo se je razkužilo in zaprlo. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ta kuga ne razširi. Zrakoplovni poleti v vzhodni Franciji. — List »Matin« je določil 100.000 frankov nagrade onemu zrapoklovcu, ki poleti v šestih etapah 782 kilometrov, napraviti mora namreč pot iz Pariza skozi Troves, Nancy, CharlevHle, Oonai, Amiens in od tu zopet v Pariz. S tem hoče seznaniti list »Matin« vzhodno Francijo z zrakoplov-stvom. V Troyes je prišel prvi zrakoplo-vec Leblanc. Pretekel je 135 km v poldrugi uri, ter je na ta način letel hitreje kakor najhitrejši brzovlak. 90 km. je napravil v eni uri. Radi tega vlada po celi Franciji veliko veselje. Zločinski Japonec. — Na neki farmi v.Kaliforniji je.umorM japonski služabnik svojega gospodarja Kendal-a, njegovo ženo in njegovega-sina. Prva dva je. zakopal v pepel, sina pa v gnojnico. Policija ga išče. .... . ; • . Roosevelt — žurnalist. — Ko se je, vrnil prejšnji amerikanski predsednik iz;. svojega potovanja po afrikanskih gozdo-: vrh in evropejskih.dvorih, je postal ,$asmV, kar. Pred kratkem je odpotoval V.$enn~ sylvanijo da prouči razmere med tatn|šnji^:. mi rudarji, o katerih je namreč nameraval pisati daljši članek; Ko je pa prišel med delavce, so ga spoznali,,leteli od dela, preoblekli se in tako počastili b. /šega v prezidenta, ki jim je moral govoriti dolge govore. Iz članka seveda ni bilo nič, ker ni: mogel opazovati delavcev pri njihovem ' delu. . V Mesini. — Prebivalstvo trpi pod neznosno vročino. Iz podrtij se. yzdiga smrad, saj je še vse polno mrličev pod: razvalinami. Bati se je kake kuge. Cest ne morejo namakati, ker nimajo vode. Zraven tega se pa še vedno ponavljajo potresni sunki. POSLANO*) 2 oziram na govorico, ki jo razširja gospa Schidlo, nanašajoč se na neko ponarejeno mast, ki naj bi jo bil dal njej, sj usojam javno naznaniti, da sem pripravljen dati ha razpolago vsakomur, ki bi to zahte-* val - izvid poskuševališča iz Oradca glede kemične analize svojih različnih izdelkov in sicer: masti, slanine itd., ki jih je zaplenila sodna oblast pri raznih trgovcih, mojih odjemalcih v Gorici, in pri gospej Schidlo. Izvid se glasi, da so vsi moji izdelki dobri in naravni. • GORICA, 9. avgusta 1910. Aittiro Bullo, prva goriška tovarna slanine ulica Grabizio št 6; - Sv. Rok. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Mali oglasi. najmanjša pristojbina stane 60 »In. Ako Je oglas obselnejli se raCuna za vsako besedo 3 vtn. Hajpripravnejše inseriranje u trgovce in obrtnike. Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) iiihCe ne poina, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Kdo sprejme na stanovanje in hrano l -letno kandidatinjo iz b .ijŠe družine ? Pogoji: stanovanje vdobno, blizu šole in če mogoče zraven vrt. Pismene ponudbe na naše upravništvo. se proda po ceni radi odpotovanja Zglasiti se je v ulici sv. Antona -'. Fra» Hmk, brine JrftJKff'?-^ občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in fiista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasnižarska dela ter kupuje zmešane ženske-lase od K 12 naprej kg. Ivan Kravos na Kornu it II. GSRfti fia Komu it. 1} sedlarska delavnica m zaloga različnih konjakih vpreg za iahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi razlito;- konjske Vditrefr še i ne, potovalne potrebščine kakor: kov« čege, torbice, denarnice, listnice "_c. . itd. — Izvršuje in sprojma v Ožg|fl3S popravo različne kolesetfne in 'l^^^g^ ___ kočije, -.t Poprauila se Izuršiijejo ločno. gNT* Cene zmerne. (Gozdna balada). Baron je zašel med požrešne volkove^ ko jezdil na vrancu skoz gozd je hitro. Od konja ostale so same podkove, od lovca pa čevlji prav celi „0/w", vse drugo požrle so lačne zverine* po čevljih zaman so pretakale sline. OHO" J. MeM, Gorica Tekate. Josipa Verdi it. 32. Anton Potatzkv v Ssriir. Ji a »redi Bafitelja J TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje k«pov«ii6» ilribartkig« to tJr«ba«o> bliga ter tkiito, preje le nitij POTREBŠČINE za piiarnice, kadilec to popotnik. Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta Arojaše in fepi/mit* gfetlnjice. — Rožni touel. — JH**5«-knjJSJce. tišna obuAala za tso letne časa. Posebnost: Semena za zelenja ?e, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajalce po sejmih in trgih ter ti« deželi- * r mmmmmmm^m'------......¦¦ mm ' ¦ Botri pozor! S čim napravim svojemu birmancu največje veselje? S tem, da mu kupim v lepo in trpežno uro. To in razna druga darila za birmanee dobim pri - Ivrdki--------- v 3ak0b SllligOJ, Bonca - Gosposka ulica št. 25. Velika zaloga dvokoles od K 30-300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 34, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. . Zastonj in. poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemu otroku, to jo otlrastlim ljudem prW.no tokijsko z. sklenilo za leto 1'.mh>. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom poso:ila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po -1 kroni na mesec za vsakih lOu kron ; na menice pa proti 6','» obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izpo9ojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine ',*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',% večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po i kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih =Soča< in >Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. Novost! »»0000»» Novost Ravnokar sta izšli v založbi »Goriške Tiskarne" A. Gnbršček '• »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSKV. — »Slovanski knjižnica« snopič 173 — 180. — Cena za nenaročnike K ft'20. Poštnina 20 vin Guy de fllaupassant: Flouele. Prevel: Pastiiškin. — »Salonska knjižnic>a" št. XII. — Cena K 3'-1'oštnina 20 vin. Naroča 56 v MGoriški Tiskarni" /\. Gabršček v Gorici.