Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 11.000 izvodov. — Za gospodinjstva v občini Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Domžale, 25. marec 1977 LETO XVI - Št. 5 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Gospodarska gibanja in poslovni uspeh v letu 1976 Za leto 1976 je bilo značilno, da so se v njem zrcalili problemi in protislovja v gospodarskih gibanjih preteklih let. Gospodarska aktivnost je v prvem polletju zaostajala, v drugem polletju pa je pričela postopno oživljati in ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Industrijska proizvodnja kot osnovni nosilec gospodarske aktivnosti naj bi se v preteklem letu povečala v naši občini za 9 % kot smo sprejeli z resolucijo, ob polletju pa smo zaskrbljeno ugotavljali, da ne dosegamo niti rezultatov iz leta 1975. Industrijska proizvodnja je bila 1,6 % manjša, dohodek je bil manjši za 26 % od doseženega v istem obdobju leta 1975. Izgube so znašale 4,7 milijarde starih dinarjev. V drugem polletju je začelo gospodarstvo oživljati. Pogoji gospodarjenja so se izboljševali iz meseca v mesec. Bolj, ko se je leto iztekalo, boljši so bili rezultati gospodarjenja tako, da smo glede na vse težave in rezultate iz prvega polletja kar zadovoljni, ne moremo pa biti zadovoljni z dejstvom, da je bila gospodarska rast nižja kot v letu poprej. Tako je obseg industrijske proizvodnje narasel za 6 %, vrednostno izraženo pa je ta porast nižji zaradi zaostajanja cen prav v panogah, ki so v pretežni meri zastopane tudi v gospodarstvu naše občine. Celotni dohodek je znašal ob koncu leta 360 starih milijard dinarjev in je bil večji za 10 % kot leto poprej, družbeni proizvod je porasel za 8 %, dohodek za razdelitev pa le za 4 % in je znašal 95 milijard din. Pri vseh teh podatkih je zaskrbljujoče dejstvo, da so se vse obveznosti gospodarstva znatno povečale (za okoli 20 %) in tudi izplačani OD so se gibali precej iznad porasta dohodka. To zmanjšuje akumulativno moč gospodarstva, ki se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 28 %. Vrednost skladov in amortizacije nad predpisano minimalno stopnjo je znašala le 23 milijard din, kar je za 6 milijard izpod sredstev, ki so jih delovne organizacije načrtovale kot lastno udeležbo v investicijah za letošnje leto. Od 22 delovnih organizacij, ki so ob polletju beležile izgubo,se je število zmanjšalo na 8 delovnih organizacij, izguba ob koncu leta pa je znašala 813 milijonov starih dinarjev, le 55 milijonov pa bo potrebno pokriti iz občinskega sklada skupnih rezerv. Zelo ugodne rezultate smo dosegli na področju zunanjetrgovinske menjave, kjer se je izvoz povečal za 16 % v primerjavi I. 1975 in je znašala njegova vrednost 22 milijonov USA S. Zmanjšanje uvoza je predvsem posledica administrativnega zaviranja, delno pa tudi stabilizacijskega obnašanja naših delovnih organizacij in preusmeritve na oskrbo z domačimi surovinami. Tako se je zunanjetrgovinski primanjkljaj zmanjšal za 68 % in je znašal le okrog 2 milijona USA S. Ugodne rezultate smo dosegli tudi na področju zaposlovanja, ki je potekalo z umirjeno rastjo 3 % in je število zaposlenih ob koncu leta znašalo 10438 delavcev. Se vedno je prehiter porast zaposlenih v negospodarstvu, kjer se je število delavcev povečalo na 1254 oziroma za 65 delavcev. Poprečni osebni dohodki so se nominalno povečali za 17 %, realno pa za 3,4 % in so znašali 3964 din, oziroma realni 3505 din. Poprečni OD izračunani na pogojno nekvalificirane delavce so v gospodarstvu in negospodarstvu praktično izenačeni. Kaj storiti v letošnjem letu, da bodo uspehi boljši? Nedvomno so povsod še rezerve. Z boljšo organizacijo poslovanja, intenzivnejšim zaposlovanjem, ne pa z neproduktivnim zaposlovanjem, se bo zanesljivo izboljšala učinkovitost poslovanja naših delovnih organizacij. Dejstvo, da imamo 20 30 % neizkoriščenih kapacitet nas mora dejansko prisiliti v to, da moramo povečevati produktivnost in jo lahko povečamo! Rezerve so tudi v neplačani realizaciji, ki je kljub vsem prizadevanjem, da bi jo zmanjšali na minimum, bila še vedno prevelika, saj je znašala kar 6,9 milijarde din. Ob koncu naj povdarimo, da se morajo v letošnjem letu OD dvigati odvisno od produktivnosti in dohodka, ne pa v odvisnosti od življenjskih stroškov, kot je bila praksa doslej. Tako ne bo mogoče, da bi prišlo do razkoraka med gibanjem dohodka in osebnih dohodkov na področju sporazumevanja,o drugih obveznostih pa se moramo temeljiteje pripraviti in uresničevati menjavo dela v smislu zakona o združenem delu. Vse to moramo storiti zato, da ne bomo slabili akumulativnosti našega gospodarstva, kajti le gospodarski razvoj omogoča tudi družbeni razvoj. Milan Marolt Oradilišče za kartonski stroj III. na katerem vidimo železo in beton, kar bo osnova prostorov za novi stroj MEJA POTRJENA Italijanski parlament je 24. februarja pozno zvečer potrdil osim-ske sporazume z Jugoslavijo. Z njimi so dokončno in enkrat za vselej priznane sedanje meje med državama. Meja v Slovenskem Primorju je^ bila veljavna sicer že prej, toda vedno so v sosednji državi nastopale sile, ki so se obešale na dozdevne formalnopravne zadržke in dokazovale, da del meje še vedno ni prava meja, ker italijanski parlament londonskih sporazumov iz leta 1954 ni potrdil. Sedanja ureditev obmejnih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo je prvi veliki in pomembni rezultat pohelsinške Evrope, eno redkih dejanj resničnega upoštevanja helsinških listin. Skupaj z Italijo smo dokazali, koliko nam je do miru, varnosti in sodelovanja v Evropi. Naša meja, ki je zdaj natančno določena, je meja, ki bo postala most sodelovanja dežel z različnima družbenima ureditvama. Za nas pa je sporazum pomemben tudi zato, ker ima slovenski narod zdaj prvič v zgodovini natančno določene in mednarodno potrjene meje. Sporazum pa seveda ni le potrditev meja - čeprav je tudi to -ampak daje osnovo za široko sodelovanje s sosednjo mejno državo. Zdaj ne bo nikoli več nobenih sporov glede meje, take spore bo končno preprečevalo tudi razvejano sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, ki ga določajo sporazumi. V obojestransko korist bomo uveljavili najrazličnejše oblike sodelovanja od skupnega industrijskega področja na Krasu do največje medsebojne manjšinske zaščite. Seveda se je sodelovanje z Italijo že do sedaj dobro razvilo, toda po sporazumih bo dobilo nov zagon. Obe državi sta uredili svoja vprašanja prav med obema konferencama o evropski varnosti: helsinško in beograjsko, prva je bila pred dvemi leti, druga pa bo čez slabe štiri mesece. Na beograjskem srečanju bodo evropske države'ter Kanada in ZDA med drugim tudi pregledale dosedanjo prehojeno pot med konferencama. Oba mejaša: Jugoslavija in Italija bosta lahko z vso upravičenostjo predstavili osimske sporazume kot pomembno dejanje na poti k največji varnosti in sodelovanju, ki naj bi zagotovile mirno, varno in enakopravno življenje evropskih narodov. Drago Flis Gospodarjenje v letu 1976 r Industrijska proizvodnja Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v preteklem letu povečal za 6 %, vrednostno pa se je obseg proizvodnje povečal za 4 %. Če to primerjamo s podatki za SRS 2 % vidimo, da smo iznad poprečnega povečanja industrijske proizvodnje. Fizični obseg industrijske proizvodnje so najbolj povečali v delovni organizaciji Mlinostroj in sicer za 33 %, sledijo pa Slovenijales Radomlje za 28%, Lek TOZD Kemija 19 %, ETA - obrat Mengeš za 13 %, Induplati za 11 %, Papirnica za 7 % itd. Po fizičnem obsegu industrijske proizvodnje so v primerjavi z letom 1975 zaostajali v delovnih organizacijah Filc, Melodija, Oljarna, Opekarna Mengeš, Trak, Termit in Toko. Prodajo so povečali v industriji v preteklem letu za 7 %, kar je ugodno, vendar pa so zaloge porasle za 27 %. Prodajo so najbolj povečali v Mlinostroju za 33 %, Lek TOZD Droga in TOZD Kemija za 27 %, Helios in Slovenijales za 12 %, Induplati za 11 % itd. V primerjavi z industrijsko proizvodnjo se je promet v trgovini na drobno povečal normalno in se že kažejo tudi rezultati novega dela Veleblagovnice Napredek, kljub temu, da je začela delati šele v avgustu mesecu. Tako se je promet v trgovini povečal za 20 %, najbolj pa se je povečal promet v Veleblagovnici 59 %. Tudi v gostinstvu se pozna aktiviranje novih gostinskih lokalov v Napredku, saj se je promet v gostinstvu povečal za 103 % in gostinstvu občine za 37 %. Zunanjetrgovinska menjava OZD so se v preteklem letu izraziteje usmerile v izvozno dejavnost, zlasti zaradi zmanjšanja kupne moči na domačem trgu in sistema vezave izvoznih dosežkov z uvoznimi pravicami. Zato seje tudi uvoz dosti bolj prilagajal izvozu, hkrati pa je bil tudi močno omejevan z administrativnimi ukrepi. Rezultati na zunanjetrgovinskem področju so pravzaprav najbolj ugodni, saj smo s povečanjem izvoza za 16 % v preteklem letu že krepko presegli mejo za milijon USA dolarjev (izvoz v letu 1976 22.165.923 USA dolarjev). Tudi na področju uvoza smo dosegli ugodne rezultate, saj je bil uvoz manjši kot v letu 1975 za 7 % in je njegova vrednost znašala 24.512.517 USA dolarjev. Administrativno omejevanje uvoza pa je povzročilo tudi negativne posledice v slabši preskrbljenosti gospodarstva s surovinami in ostalim repromaterialom. Proti koncu leta se je uvoz nekoliko sprostil, tako da so se lahko delovne organizacije zopet bolj oskrbele s potrebnim repromaterialom. Najbolj so povečali izvoz v preteklem letu v Induplati za 78 %, Universale 63 % v Papirnici za 56 %, Leku za 48 %, Slovenijalesu za 46 % itd. V absolutnem znesku predstavlja največji delež Leka 4.645.739 USA dolarjev, sledijo pa Helios, Slovenijales, Tosama itd. Pri uvozu predstavlja največji delež Heliosa 9.612.506 USA dolarjev, sledita pa Tosama, Lek itd. Zaradi tolikšnega povečanja izvoza v preteklem letu in zaostajanju uvoza se je zmanjšal zunanjetrgovinski primanjkljaj in je znašal 2.346.594 USA dolarjev. Zaposlenost in osebni dohodki Gibanje zaposlovanja je bilo v vsem preteklem letu umirjeno in smo dosegli načrtovani cilj, povečanje zaposlenih za 3 %, vendar je treba ugotoviti, da je še vse preveč neproduktivnega zaposlovanja, ki je posledica pomanjkanja delovne sile, ki zastaja iz takšnih ali drugačnih vzrokov z dela. Poprečni nominalni OD so se povečali v primerjavi z letom poprej za 17 % v gospodarstvu in negospodarstvu. V prvih mesecih preteklega leta je izgledalo, da bodo OD izredno hitro naraščali, vendar se je naraščanje umirilo. Temu so prispevala neprestana opozorila družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine občine, ki so opozarjali na stabilizacijsko obnašanje in na izvajanje ciljev sprejetih z resolucijo. V industriji so poprečni OD narasli za 17 %, najbolj so narasli v Žito - DE Pekarija Radomlje za 48 %, Planika - TOZD Mojca za 35 %, 2ito - TOZD Mlini za 34 %, Induplati - DSSS za 32 %, TOZD - proizvodnja za 26 %, Slovenijales za 22%, Mlinostroj za 22%, Helis - TOZD Domžale za 21 %, Tosama za 20 % itd. V kmetijstvu so narasli nominalni OD za 26 %, najbolj v KPC Jable in Semesadike za 37 %, Veterinarski zavod za 35 %, Perutnina Zalog 33 % itd. V gozdarstvu so se OD zmanjšali za 14 %, v gradbeništvu so se povečali le za 3 % in v prometu za 11 %. V prometu so najbolj povečali OD v ŽTP - TOZD prometna sekcija za 41 %. V trgovini so se poprečni OD povečali za 20 %, najbolj v Napredku za 25 % in Induplati — industrijska prodajalna za 25 %. V gostinstvu so se poprečni OD povečali za 17 %, v obrti za 14 % in v stanovanjsko -komunalni dejavnosti za 22 %. V negospodarstvu so se povprečni OD nominalno povečali za 17 %. V šolstvu so se povečali za 17 %, zdravstvu 13 %, ostali socialno kulturni dejavnosti 21 % ter družbene in državne službe za 13 %. Poslovni uspeh v gospodarstvu Celotni dohodek v gospodarstvu se je v preteklem letu povečal za 10 % in je znašal 360 starih milijard dinarjev. V industriji se je celotni dohodek povečal za 8 %, v Volitve v letu 1978 Kadar izgovorimo besedo „volitve", velikokrat ne pomislimo, kaj vse je treba storiti, predno pride do samih volitev. Za prve delegatske volitve smo se pričeli pripravljati približno pol leta preje kot so bile izvedene. Za druge delegatske volitve smo pričeli s pripravami dovolj zgodaj - več kot leto dni Zakaj je tako pomembno, da se prične s pripravami na volitve pravočasno? 1. Od ljudi v delegatski skupščini občine in v skupščini SIS ter njihovih uvršilno-političnih telesih je odvisno ALI BOMO SVOJA PRIZADEVANJA IN IDEJE izkristalizirane v DPO - v skupščinah realizirali, to je materializirali. DPO ne more biti vseeno, kakšni ljudje bodo v obdobju evidentiranja, ki traja vso pomlad in poletje, evidentirani Isto jim ne sme biti vseeno, kakšni bodo v obdobju kandidiranja - vso jesen - kandidirani in zgodaj spomladi 1978. leta izvoljeni. V bistvu sem torej navedel obdobja, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost: a) evidentiranje, b) kandidiranje, cj usklajevanje, čj volitve. Vmes je še cela vrsta volilnih opravil. Kadrovska komisija CK ZKS je že pred pol leta opozorila na volitve v letu 1978. V republiki in tudi v naši občini smo v SZDL - kot enotni fronti - pričeli z določenimi pripravami na volitve dovolj zgodaj. Pripravljeni so bili tudi določeni dokumenti - ki pa še niso vsi sprejeti: a) dogovor o skupnih nalogah DPO za volitve - sprejet bj Poslovnik volilne komisije, kije sprejet cj Poslovnik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, kiše ni sprejet, a je v javni razpravi čj Kriteriji za kandidiranje bi ostali isti s tem, da bi dodali še, da bodo morali biti pripravljeni vsi, ki bodo kandidirali za vsa delovna mesta v prihodnji delegatski strukturi, še posebno za izvajanje tekočih srednjeročnih programov, ki so sprejeti d) „Vprašalnik" za vodilne družbenopolitične delavce. To so dokumenti, ki so potrebni za orientacijo - družbenopolitičnim delavcem. Zakon o volitvah ti dokumenti dopolnjujejo. 2. Če volitev ne bomo vzeli resno, je opravičena bojazen, da nam volitve lahko postanejo rutinsko delo, kar pa v bistvu niso. Volitve so politični akt, ko se dejansko ZAVALOVI celotna kadrovska baza neke družbe, ko skušamo na volitvah zbrati najboljše, najsposobnejše, najzanesljivejše kadre za tiste naloge, ki so pred družbo. Volitve pa so tudi prilika, ko se nam v prihodnji politični in samoupravni tok vrinejo lahko negativne sile, zato ne moremo govoriti o rutinskem, ampak političnem aktu, kadar govorimo o volitvah. 3. Volitve bodo v sredini srednjeročnega planskega obdobja. Srednjeročni plani soizdelani in sprejeti, a kadri se bodo menjali. Za realizacijo drugega dela srednjeročnega plana je treba izvoliti takšne ljudi, kot so sedaj ali pa boljše. Slabših rešitev si ne želimo. 4. Koliko naj se kadrov menja. Splošno stališče naj bi bilo: l /2 se jih mora menjati, zaradi volitev v l. 1982. 5. Poudariti je treba tudi, da za te volitve splošno jugoslovanskega razpoloženja ne bo, ker volitve niso istočasno v vseh republikah, niso prve in tudi ustav ne sprejemamo, kot smo to pri prvih delegatskih volitvah. Imamo pa nekaj delegatskih izkušenj. Marijan Stopar kmetijstvu smo dosegli za 2 % nižji celotni dohodek kot v letu 1975, v trgovini se je povečal za 23 %, gostinstvu za 30 %, obrti za 12 %, in stanovanjsko-komunalni dejavnosti za 28 %. Porabljena sredstva brez amortizacije so naraščala pre-mosorazmerno s povečanjem celotnega dohodka. Zaradi visokega povečanja amortizacijskih sredstev (posledica revalorizacije osnovnih sredstev) je povečanje dohodka za razdelitev toliko nižje in se je le-ta povečal za 4%. Obveznosti gospodarstva so se v preteklem letu močno povečale saj so prispevki interesnim skupnostim s področja gospodarstva porasli za 28 %, s področja negospodarstva pa za 19 %, pogodbene obveznosti so se povečale za 24 % in zakonske obveznosti za 19 %. Zaradi vseh teh obveznosti in povečanja izplačanih OD za 20 % se je akumula-tivnost gospodarstva zmanjšala za 28 % in so znašala sredstva skladov in amortizacije nad predpisanim stopnjam 23 starih milijard dinarjev. Sredstva skladov so povečali s področja industrije Slovenijales za 181 %, Lek in Universale za 17 % in Mlinostroj za 11 %, v kmetijstvu Emona - TOZD Prašičjereja za 108 %, v prometu PTT Domžale za Seminar SZDL v Kan drsa h Dne 4. 3. 1977 je Občinska konferenca SZDL Domžale organizirala celodnevni seminar za - predsednike KK SZD, - predsednike KK SZDL v vojnem času in - predsednike svetov KS. Seminarja se je udeležilo 60 funkcionarjev — le iz KS Trojane, Češnjice in Blagovice ni bilo nikogar. Program seminarja je bil pester, a precej natrpan, tako da prisotni skoraj niso imeli odmora vse do večera. Teme, ki so jim udeleženci posvetili posebno pozornost, so bile naslednje: - Vloga SZDL v krajevni skupnosti in vključevanje posameznih družbenopolitičnih organizacij v enotno fronto vseh socialističnih sil. - Gospodarsko stanje v občini. — Volitve v 1. 1978 in delegatski sistem. — Družbena samozaščita. — Proslavljanje v 1. 1977 v občini Domžale. — Družbenopolitično izobraževanje. Uvodne besede v posamezne teme so podali Ivkovič Marija, Milan Narat, Franc Avbelj, Justi Smerdelj, Milan Marolt, Jernej Lenič, Marijan Stopar, Karel Kušar in Metka Zupanek. V razpravi so sodelovali Janez Pevc, Dore Ribič, Franc Kocjan, Anton Cerar, Miro Avbelj, Franc Farčnik, Emil Tome, Anton Peterka, Matevž Štefe, Anton Mav, Franc Habjan, Albin Sušnik, Andrej Drmal, Jože Knep in drugi. Zelo dobro je seminar vodila Metka Zupanek, predsednica Koordinacijskega odbora za družbeno Letna seja odbora delavcev sindikata tekstilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije, na kateri je bil sprejet program dela tega odbora, ki v naši občini zaposluje številne delavce izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL. ZAKLJUČKI SEMINARJA 1. Vloga SZDL v krajevni skupnosti in vključevanje posameznih družbenopolitičnih organizacij v enotno fronto vseh socialističnih sil. Ugotovljeno je bilo, da se je vloga SZDL v obdobju organiziranosti na frontni podlagi znatno okrepila. SZDL, ki ima svoje korenine v OF slovenskega naroda, mora tudi danes združevati vse socialistične družbene sile v enotno fronto. Brez ZK, ki nam zagotavlja idejno razčiščena stališča na vseh področjih družbenega življenja, in ki predstavlja avantgardo delavskega razreda, si ne moremo zamisliti SZDL. Tudi sindikat, kot najširša organizacija delavskega razreda, ki se bori za močno družbenoekonomsko bazo in socialno varnost delovnih ljudi, mora postati še močnejši nosilec enotne fronte, ki jo SZDL predstavlja. Svojo svežino in revolucionarnost pa naj v SZDL predstavljajo in razvijajo predvsem mladi, organizirani v ZSMS. Te pogoje pa jim morajo starejši tudi omogočati. V sedanjem družbenem razvoju si tudi ne moremo zamišljati SZDL brez ZZB NOV. Njihova iskrena in revolucionarna hotenja se morajo v sedanjo SZDL toliko zliti, da bodo ohranila v SZDL trajen pečat. Na teh osnovah bo SZDL kot enotna fronta vseh socialističnih sil v prihodnosti še bolj zaživela in ustavna načela o vlogi SZDL v naši družbi ne bo težko ustvarjalno v vseh sredinah v vsakem momentu realizirati. Na seminarju je bilo poudarjeno, da SZDL v KS v sedanjem času (Nadaljevanje z 2. strani) nosti Komunalno podjetje Domžale za 1845 % in Biro 71 za 16 %. Izgubo je ob koncu leta beležilo 77 %, v gostinstvu Gostišče Kon- 6 delovnih organizacij, ki so bele-šek za 39 %, v obrti Tamiz za 35 % žile izgubo v višini 813 milijonov in v stanovanjsko komunalni dejav- starih dinarjev. IZGUBE V LETU 1975 IN V LETU 1976 Izgubo Oljarne bo potrebno kriti iz občinskega sklada skupnih rezerv. Podrobnejši pregled je razviden iz tabele. skupaj izguba 1975 nekrita izguba skupaj izguba v din 1976 nekrita izguba Opekarna Radomlje Obrtno podjetje Slamnik TOKO-TOZD Usnjarna Oljarna Domžale Opekarna Mengeš Emona-TOZD Polj. in govedoreja Avtoservis Vodna skupnost Preserje 1.013.606,52 3275*06,71 2.196.023,24 41.986,95 1.141.617,74 304.179,71 1.477.235,81 1.555.949.09 3.431.156,94 223.925,82 893.898,89** 554.050,26 2.860.337,45* Skupaj 3.579.523,42 8.134.065,11 4.308.286,60 Vodna skupnost Preserje se je s 1. 1. 1976 pripojila h Komunalnemu podjetju Domžale. **Nekrita izguba Opekarne Radomlje je krita iz sredstev rezerv Induplati - TOZD Proizvodnja iz sintetičnih vlaken *Nekrita izguba Emone - TOZD Poljedelstvo in govedoreja bo krita iz solidarnostnih sredstev ostalih TOZD Emone. mora postajati sestavni del vseh dejavnosti. S tem v zvezi pa se pojavljajo tudi določene slabosti v delu SZDL. — SZDL postavlja tudi ustava v središče vseh dogajanj. Ona mora poskrbeti, da v vseh sredinah KS pride do ustvarjalnega obravnavanja najrazličnejših problemov. V organih SZDL v KS morajo najti vse DPO in društva ter družbene organizacije svoje mesto, kajti tu se morajo kovati politične pobude. — Dosedanji postopki za oblikovanje izhodišč še ne zagotavljajo prave množičnosti, zato bi se morale KK SZDL o bistvenih vprašanjih v KS dogovarjati na zborih delovnih ljudi ali vsaj na konferencah in s tem dobiti potrditev svojih postopkov (npr. referendum v KS Rafol-če!). — Glede na sprejete samoupravne Slane KS je veliko lažja oprede-tev glede uresničevanja razvojnih ciljev, problemske teme pa še obstojajo za obravnavo s članstvom na konferencah. — Bistvena naloga KK SZDL je razvijanje delegatskega sistema, zlasti pa nedograjenega sistema delegacij SIS. Vsaka KS bi morala imeti v skupščinah SIS vsaj enega delegata. — Razpoloženje delovnih ljudi, ki je skozi referendume motivirano za reševanje konkretnih problemov v KS, je treba negovati in še dalje vzpodbujati. Težave, ki nastajajo glede referendumov v večjih KS, je treba jemati tudi kot nemoč DPO, ker v večjih KS delovnemu človeku niso dane možnosti direktnega vključevanja v vse procese družbenega odločanja. Pri tem je treba v večjih KS proučevati možnosti nadaljnjega izgrajevanja novih KS. — SZDL je kot najširša DPO in povezuje v KS vse delavce in druge občane nerede na spol, verska prepričanja, če so le prepričani aktivno sodelovati v smeri nadaljnjega razvoja samoupravnega socializma. Številne možnosti povezovanja delovnih ljudi v društva, ki izražajo interese skoraj vsakega posameznika, zagotavljajo pogoje za aktivizacijo vseh ljudi v KS, zato je treba društvom nuditi oporo pri vseh družbeno koristnih prizadevanjih. — Povsod tam, kjer se čuti nekoordinirano delo med DPO in KS, naj se skličejo sestanki, kjer je treba na konkretnih primerih probleme razčistiti. Kljub doseženim vidnim rezultatom v KS Prevoje, je čutiti še vedno nerazčiščene probleme med KS in DPO, zato naj se na Prevojah skliče sestanek širšega politične-, ga aktiva ali zbora delovnih ljudi in občanov. Sestanek naj skliče SZDL in povabi predstavnike vseh DPO občine Domžale, predstavnike skupščine občine in izvršnega sveta. — Koordinacijska funkcija SZDL v KS in občini je povezovati hotenja delovnih ljudi za razvoj kraja in občine, predvsem v tistih aktivnostih, ki neposredno koristijo delovnim ljudem in občanom v KS in občini. To funkcijo je treba še posebej negovati, če v njej enakopravno sodelujejo vse DPO in samoupravne ter politične skupnosti. — Za uspešno delo krajevnih konferenc SZDL je pogoj uspešno delo in mentorstvo občinskih DPO, njihovega medsebojnega usklajevanja stališč in nato uresničevanja akcij. Tu se povezuje širši družbeni interes z individualnimi interesi ter usklajuje akcije — zlasti na področju splošne, skupne in osebne porabe, kar ni mogoče ločeno obravnavati. — V razpravi so prisotni kritično ocenili pogoje dela posameznih DPO, delegacij in organov v KS. V nekaterih KS so prostorski pogoji dela rešeni, v mnogih pa nimajo osnovnih prostorov, kjer bi se sestajala delegacija, svet KS ali organi posameznih DPO. Izvršnemu svetu skupščine občine se naroča, da pripravi analizo prostorskega stanja v KS in pripravi načrt sanacije. — Organi DPO, svet KS, društva in druge organizacije v KS niso same sebi namen, ampak so neločljivo povezane s celotnim družbenopolitičnim sistemom občine. To so organi, kjer se izpričujejo interesi delovnih ljudi in občanov. To je neločljiva celota, povezana s hotenji, možnostmi in pripravljenostjo uresničevanja v skupščini občine. Ti organi so tudi nosilci določenih kadrovskih opravil: evidentiranje, kandidiranje in so tudi organi, ki jim je poverjena vloga spremljanja dela organov oblasti. 2. Gospodarsko stanje v občini Udeleženci seminarja so poslušali krajšo informacijo, ki jo je podal tov. Milan Marolt o trenutnem gospodarskem stanju v občini Domžale. Dopolnil ga je sekretar komiteja tov. Milan Narat. Širše bo o teh problemih zapisano v Občinskem poročevalcu kot samostojna tematika. Prisotni so soglašali, da moramo vse sile usmeriti v produktivnost dela in racionalno trošenje sredstev za skupno, splošno in osebno porabo. V KS bo o skupni in splošni porabi govora na zborili delovnih ljudi v mesecu aprilu in maju 1977. 3. Volitve v letu 197S in delegatski sistem Uvodoma je udeležencem seminarja tov. Marijan Stopar osvežil spomin na Zakon o volitvah delegacij, nakar je govoril o dosedanjih pripravah ter bodočih organiziranih akcijah, ki nas čakajo pred volitvami. Njegov uvod v priprave na volitve objavljamo v Občinskem poročevalcu kot samostojno tematiko. Kot sklepi, ki nas pred volitvami obvezujejo, pa so sledeči: — oceniti moramo dosedanjo delegatsko prakso v vseh sredinah, kjer so bile delegacije izvoljene (v TOZD in KS) kot celota; — oceniti je treba delo delegacij v TOZD in KS; — oceniti je treba delo skupščin SIS in skupščine občine in njenih organov; — oceniti pa je treba tudi delo posameznikov — funkcionarjev; — ugotoviti je treba, kdo od sedanjih delegatov lahko kandidira še eno mandatno dobo: — evidentirati je treba v vseh sredinah možne kandidate za delegacije; — evidentirati je treba tudi Volilne komisije tako v KS, kot TOZD. Pri oblikovanju bodočih delegacij za SIS je treba upoštevati izkušnje dosedanjega dela splošnih delegacij, ki niso najbolj pozitivne. Potrebno bo predvsem v večjih KS - izvoliti več posebnih delegacij in zagotoviti s sporazumom, da ima vsaka KS v skupščini SIS svojega delegata. Občinska konferenca SZDL naj v bližni prihodnosti poenostavi določena volilna opravila (analiza delegatske prakse) in jih pismeno posreduje vsem KK SZDL. 4. Družbena samozaščita Osnovne smernice k tej temi je podal tov. Karel Kušar. O organiziranosti in vsebini dela v KS pa bodo izvedeni seminarji še to pomlad z vsemi odbori za ljudski odpor in družbeno samozaščito. Krajevne konference SZDL pa bodo do 15. marca imenovale svoje vojne izvršne odbore. 5. Proslavljanje v letu 1977 v občini Domžale. V letu 1977 slavimo predvsem tri jubileje: 85-letnico rojstva tov. Tita, 40-letnico od kar vodi Zvezo komunistov in 40-letnico ustanovitve slovenske Zveze komunistov. Te tri jubileje bomo povezali še s četrtim jubilejem. 40-letnico shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. Na Taboru in Gorjuši bomo te jubileje praznovali 21. in 22. maja 1977. O teh praznovanjih je Občinski poročevalec že pisal podrobneje. KK SZDL bodo organizirale pohod na proslavo. 6. Družbenopolitično izobraževanje Program in tematika je bila udeležencem posredovana. Seminarske teme bodo objavljene v Občinskem poročevalcu. Razpored predavanj bodo v KS pravočasno prejeli. Za občinsko konferenco SZDL sekretar: Marijan STOPAR Izobraževanje v delovnih organizacijah Predavatelji so bili izključno iz naše občine, kar pomeni, da smo uspeli oblikovati predavateljski aktiv, s katerim lahko pokrijemo takšna predavanja. Spoznanja, da bo potrebno pri predavateljskemu aktivu doseči večjo pozornost pri podajanju snovi, so brez dvoma dobrodošla, posebno še zaradi tega, ker je aktiv mlad in je bila to prva večja takšna akcija. Na podlagi mnenja v delovnih organizacijah, pa so poslušalci vendarle dobili odgovore na mnoga vprašanja iz naše samoupravne^ družbenoekonomske in varnostne problematike. Velika udeležba opravičuje tudi smoter same organizacije teh predavanj, to je, kako čim širšemu krogu delovnih ljudi, ki se pojavljajo v različnih samoupravnih organih dati nekatera dodatna osnovna znanja, ter s tem ustvariti možnosti za daljše oblike družbenega izobraževanja v različnih sredinah in na različnih nivo-jih. Pri tem pa moramo biti tudi dokaj kritični do same organizacije teh predavanj. Analiza je pokazala, da so bila predavanja dobro obiskana povsod tam, kjer so to kot nujnost in potrebo resno vzeli vodilni družbenopolitični delavci, predsedniki samoupravnih organov in ne nazadnje tudi vodilni delavci. To pa pomeni zagotovilo, da je tak sistem izobraževanja mogoče stalno izvajati in ga vsebinsko prilagajati tako, da bodo neposredni proizva-jalci-upravljalci vedno lahko dobivali v obliki predavanj in razgovorov odgovore na vprašanja, ki se pojavljajo pri njihovem delu. Gledano v celoti smo opravili prvi izpit, ki pa pomeni začetek stalnega dela in zaradi tega moramo končno spoznati, da z organizirano akcijo preko Kluba sanio-upravljalcev in Delavske univerze uresničujemo tolikokrat poudarjeno zahtevo po družbenem in političnem izobraževanju in usposabljanju na vseh področjih in da to izobraževanje pomeni sestavni del samoupravljalske prakse. Tudi pobude, ki so bile dane ob zaključku predavanj, odpirajo vrsto zanimivih področij, katerim bomo posvetili vso pozornost. O izvedbi novih akcij se bomo ponovno srečali in takrat bo mogoče doreči vse tisto, kar smo spoznali in kar je potrebno v prihodnje oblikovati v programe, ki bodo sprejemljivi in zanimivi za vse nas, ki delamo na najrazličnejših področjih samoupravnih odnosov. M. Z. Množično izobraževanje v delovnih organizacijah je vendarle dobilo tudi širšo osnovo s tem, da je Klub samoupravljalcev na podlagi sprejetega programa na koordinacijskem odboru pri SZDL. in v sodelovanju z Delavsko univerzo izpeljal ciklus predavanj, na katerih je bilo večje število delovnih ljudi. Na podlagi razgovora v delovnih organizacijah je bil sprejet program, ki je obsegal tri teme in po vsebini naslednja področja: samoupravljanje, samoupravne sporazume in družbene dogovore, delegatski sistem, temelje družbenoekonomskega sistema, družbeno samozaščito in splošni ljudski odpor ter vprašanje varnosti. Tako so bila predavanja organizirana v naslednjih delovnih organizacijah: TOKO, UNIVERSALE, HELIOS, PAPIRNICA, ŽITO, OLJARNA. TOSAMA, SLOVENI-JALES, MLINOSTROJ, TERMIT, TRAK. TAMIZ, MELODIJA, HIDROMETAL, KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE, AVTO-SERVIS, NAPREDEK, INDU-PLATI in RAŠICA MORAVČ I Na vseh predavanjih je bilo prisotnih skupaj 2.594 slušateljev in to. - 454 članov osnovnih organizacij ZK, - 229 članov predsedstev osnovnih organizacij ZSMS, - 447 članov osnovnih organizacij sindikata, - 838 članov delegacij za občinsko skupščino in skupščine SIS, - 369 članov samoupravnih organov v delovnih organizacijah, - 257 drugih, predvsem vodstvenih in vodilnih delavcev. Del slušateljev s ciklusa predavanj V delovnih organizacijah. Na sliki udeleženci v delovni organizaciji Toko Družbenopolitično izobraževanje v KS »Družbenopolitično izobraževanje delovnih ljudi in občanov je eden izmed pogojev za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in razvijanje samouprav-Ijalske kulture ter za njihovo usposabljanje pri neposrednem upravljanju in odločanju vseh družbenih zadev v krajevnih skupnostih, kije temeljna oblika samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov na določenem teritoriju. Zato mora biti družbeno izobraževanje in usposabljanje oziroma socialistična vzgoja trajna in osrednja naloga vseh socialističnih sil", je bilo rečeno na akcijskem seminarju predsednikov krajevnih skupnosti, krajevnih konferenc SZDL in vojnih izvršnih svetov krajevnih skupnosti v Kandršah. Da bi se izpolnila vrzel, ki je na tem področju po krajevnih skupnostih zelo široka, je bil na seminarju posredovan udeležencem osnutek programa družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja, kije namenjen: - članom svetov krajevnih skupnosti, - članom predsedstev osnovnih organizacij ZSMS v KS, - članom osnovnih organizacij Zveze komunistov v krajevnih skupnostih, - članom izvršnih odborov krajevnih konferenc SZDL in - delegatom v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Vsebinsko je program razdeljen na dvoje področij, in sicer: 1. Samoupravno organiziranje delovnih ljudi v krajevni skupnosti: ' - Krajevna skupnost kot osnovna celica delovanja in povezovanja delovnih ljudi in občanov; — vloga družbenopolitičnih organizacij v družbenopolitičnem sistemu; — temelji delegatskega in skupščinskega sistema. 2. Temelji družbenoekonomskih odnosov: — opredelitev družbenoekonomskega bistva dohodka; — odnosi pri pridobivanju dohodka, — delitev in razporejanje dohodka; — temelji sistema družbenega planiranja. Prisotni so sprejeli osnutek programa z zadovoljstvom, saj je bila v diskusijah večkrat izražena potreba po družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju. Področje varnosti, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je tesno povezano z obrambnimi načrti krajevnih skupnosti in z njihovo pripravljenostjo ob kakršnikoli elementarni nesreči ali eventuelni agresiji. To je področje, ki je bilo sicer že v različnih oblikah posredovano občanom, vendar ga nikakor ne smemo zanemariti v specifičnih programih družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja za: — predstavnike vodstev družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, — člane odborov ljudske obrambe in družbene samozaščite, — člane vojnih izvršnih odborov in — člane svetov krajevnih skupnosti, Predavanja bodo v dveh zaporednih dnevih v popoldanskem času. Naša prizadevanja bodo usmerjena k učinkovitosti, kvaliteti in racionalni porabi časa, zato bomo združevali nekatere krajevne skupnosti po teritorialnem principu in v dogovoru s predstavniki posameznih krajevnih skupnosti natančno določili kraj in čas predavanj. Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje pri OK SZDL v SRS. Občine, katere ne bodo mogle zagotoviti sredstev za minimalne programe, bodo sredstva dobile preko solidarnostnega prelivanja. SIS so dolžne napraviti povzetke iz 1. faze razprav (nov. dec. 1976), uskladiti tehnične in delovne normative v okviru republiške SIS, uskladiti minimalne standarde in obravnavati programe skupnih nalog. Za vse našteto je rok 20. 3. 1977. Do 15. 4. 1977 mora biti pripravljen delavni osnutek predloga samoupravnega sporazuma s kvantifikacijami in do 25. 4. 1977 predlog samoupravnega sporazuma. Sledila bo razprava na zborih delavcev s podpisom pristopnih izjav in sicer od 1. 5. do 31. 5. 1977. Zadnji rok za dostavo podpisanih izjav SIS je 31. 5. 1977. Pri razpravi o samoupravnih sporazumih morajo delavci v združenem delu biti seznanjeni o vseh obveznostih za skupno in splošno porabo, tako za že sprejete, kot za nove obveznosti. O tem naj odločajo na podlagi analize zaključnih računov za leto 1976 ter realno predvidenega dohodka do 1. 1980. 2. SPLOŠNA PORABA Tako kot za skupno, velja tudi Skupna in splošna poraba Akcijski program in terminski plan za izpeljavo samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti in sprejemanja proračunov družbenopolitičnih skupnosti. Zaključni računi temeljnih organizacij združenega dela za 1. 1976 so poznani. S tem smo prišli v položaj, ko lahko pregledamo rezultate svojega dela in iz analiz ugotovimo kako naprej. Dana je torej možnost, da se lahko stvarno odločamo za vse oblike porab za prihodnje obdobje. V mesecih novembru in decembru 1976 smo začeli razpravo o programih občinskih SIS za leto 1977 in o sam. spor. o temeljih planov srednjeročnega razvoja SR Slovenije za obdobje 1976-1980 za družbeno dejavnost. Omenjeno razpravo smo v naši občini uspešno pripeljali do konca, žal pa do podpisovanja ni prišlo, ker ni bilo potrebne usklajenosti. Programi so bili namreč previsoko zastavljeni, previsoko za naše dejanske materialne možnosti. Zaradi tega smo se odločili za začasno financiranje, na osnovah iz leta 1976. Zakon o začasnem financiranju bo predvidoma veljal za prvo polletje 1977. 1. SKUPNA PORABA Pred nami je druga faza samoupravnega sporazumevanja. Strokovne komisije so ponovno pregledale in na novo določile kriterije za izdelavo programov. Osnova bodo minimalni standardi, na podlagi katerih bodo izdelani minimalni programi za SIS. Ti bodo veljali, kot minimum za vse občine za splošno porabo zakon o začasnem financiranju. Predlog proračuna občine mora biti izdelan do 10. 4. 1977 in se bo obravnaval istočasno s samoupravnimi sporazumi za družbene dejavnosti to je od 1. 5. do 31. 5. 1977. Da bo akcija sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti in proračunov družbenopolitičnih skupnosti uspešno zaključena do predvidenega roka 31. 5. 1977, smo odgovorni vsi. Še posebno aktivni pa bodo v tem obdobju morali biti delegati, ki so dolžni o vsem obveščati svoje volilce. To velja za razprave v TOZD in v krajevnih skupnostih. Velja poudariti, da bo tekla razprava v krajevnih skupnostih o vsebini programov SIS, toda brez materialnih obveznosti ter o proračunih občin v celoti. Bralci, moramo se zavedati, da si bomo le z našo skupno aktivnostjo, tako na podlagi dela, kot na podlagi svobodne menjave dela in vseh oblik porabe, sami krojili jutrišnji dan. Da bo ta čim lepši, ste odgovorni tudi VI!! Mitja Mezgec Telefon, avtodrom, zazidalni načrt in še kaj Izvršni svet skupščine občine je imel razširjeno zasedanje v Mengšu, kjer je obravnaval probleme na področju telefonske mreže, avtodroma in zazidalnega načrta Na razširjeni seji izvršnega sveta 24. februarja 1977, na kateri so sodelovali tudi predstavniki družbenega in političnega življenja Krajevne skupnosti Mengeš, je potekala razprava o: - gradnji telefonske centrale; - gradnji avtodroma v mengeški gramoznici; - zazidalnem načrtu Zavrti SI in še o nekaterih drugih vprašanjih. Uvod v razpravo je podal vodja plansko analitske službe skupščine občine Domžale Milan MAROLT, v katerem je obrazložil v srednjeročnem programu nakazana izhodišča za rešitev telefonskega omrežja v naši občini. Ugotovil je, da v preteklem letu ni bilo narejeno tisto, kar predvideva plan, saj je bilo na mesto dveh milijard SD vloženih le 741 milijonov, kar je omogočilo 100 novih priključkov v Moravčah in nekaj manjših vlaganj, ki pa niso vplivala na tisto, kar je bilo v planu. Tako ni bilo realizirano ničesar v Domžalah, Mengšu in v Lukovici. Predsednik krajevne konference SZDL Mengeš Slavko PIŠEK je opozoril prisotne, da je že leta 1974 bilo po ugodni ceni prodano PTT del poslopja stare osnovne šole. Toda z deli se ni pričelo, objekt je propadal in ker je bil prodan, ga tudi ni bilo mogoče (Nadaljevanje na 6. strani) uporabljati za druge namene. Plan ni bil realiziran niti v dveh letih in sedaj smo prišli v takšno obdobje, da postaja vprašanje telefonije že akutni problem. Kljub pismenim zagotovilom, da bodo problemi rešeni do leta 1976, je vse ostalo pri starem tako, da sedaj ni mogoče dobiti niti priključka za novozgrajeno tovarno. MODECA, Albina KLEMENCA, Viljema DRŽANIČA, Ivanke ZAJC, Jakoba ČRNETA, Staneta MAROLTA in ostalih so bili sprejeti naslednji SKLEPI IN PRIPOROČILA: 1. Takšno stanje PTT na območju občine ne more več dolgo trajati, ker zavira gospodarsko rast delovnih organizacij, gospodarstva in družbenih dejavnosti ter krajevnih skupnosti. Gradnja centralne čistilne naprave v Studi pri Domžalah hitro napreduje Predstavniki PTT so iznesli nekatere poglede na reševanje teh problemov in poudarjali, daje res v prvotnem planu bilo postavljenih okoli 8 milijard S din investicij, s katerimi bi dobili do leta 1980 približno 4.020 priključkov v občini Vendar je bil prvotni plan zmanjšan na 7 milijard S din in pomeni ta številka priključkov plan do leta 2000. Leta 1976 je prišlo do ustanovitve regijske samoupravne interesne skupnosti, ki je sprejela tudi plan in v srednjeročnem programu predvidela 125 milijard S din, od tega 7 milijard v domžalski občini. Sprejetje bil tudi ključ za izvajanje programa, po katerem naj bi financiranje potekalo iz naslednjih virov: — 34 % lastna sredstva, - 34 % posojila banke, - 32 % pa bi morali zbrati sami uporabniki. Vendar je opozoril tov. Đukič, da samo podpisovanje plana in pristopa k SIS ni potekalo tako, kot so pričakovali. Poudaril je, da je predvideno v domžalski občini 14 investicijskih del v letošnjem in prihodnjem letu. Med temi deli so: — ureditev kabelske kanalizacije: Domžale—Mengeš, Domžale— Trzin, Vir—Količevo, Dob—Vir; — adaptacija stavbe in nabava centrale v Mengšu; - 1000 novih priključkov v obstoječem poslopju v Domžalah; — izgradnja vozlišča, ki bo omogoči razvoj in razširitev telefonskega omrežja; - 160 novih priključkov v Lukovici. Za vse te naložbe je predvidenih 4 milijarde 900 milijonov S din. Zbiranje sredstev bo potekalo po istem ključu, kot je bil sprejet za financiranje s samoupravnim sporazumom oziroma planom. V razpravi je sodelovalo več predstavnikov Krajevne skupnosti Mengša, članov izvršnega sveta in PTT. Na osnovi razprave Antona BLEJCA, Staneta MLAKARJA, Kostja 2. Terminski plan, ki ga postavlja samoupravna interesna skupnost, ni sprejemljiv, kajti v njem niso upoštevani roki, ki izvirajo še iz leta 1974. Zaradi tega je potrebno ponovno proučiti vlaganje na tem področju in izvesti iz plana izvirajoče naloge. 3. Delovne organizacije se bodo skupaj z izvršnim svetom zavzele za to, da bodo vsi samoupravni dogovori in sporazumi podpisani, PTT pa mora poskrbeti za krajše roke za dokumentacijo, kar pomeni, da se mora bolj organizirano lotiti re-ševaja PTT storitev in investicij v domžalski občini. 4. S konkretnim delom je potrebno rešiti probleme telefonskega omrežja in nič već „prenašati obljube na obljube", ampak poseči v vse probleme tako, da bomo v občini čimpreje izvedli postavljene naloge in s tem krepili tudi gospodarsko rast občine. 5. Izvršni svet se bo povezal z vodstvi krajevnih skupnosti, da ne bi prišlo, do nepotrebnih zaple-^ tov, PTT pa mora takoj začeti z deli in pripravo načrtov, da bo plan čimpreje izveden. GRADNJA AVTODROMA v sedanji gramoznici je bila predmet široke razprave. Organizacija za tehnično kulturo Ljubljana je na osnovi 7 predvidenih lokacij za izgradnjo avtodro-ma izbrala na podlagi projektan-skih organizacij načrt, ki predvideva takšno gradnjo v sedanji gramoznici Slovenijaceste v Mengšu. Idejni osnutek tega objekta, ki bi bil namenjen vzgoji voznikov motornih vozil in množičnim oblikam avto športa, sta orisala Bogo KRINČIČ in ing. France MARTI-NEC. Iz njune razprave je bilo razvidno, da bi AVTODROM ne obsegal samo sedanje gramoznice, ampak bi zahteval tudi nove površine in to v škodo kmetijskih zemljišč in naselja TOPOLE, saj bi zna- šala dolžina 800 m, širina pa 300 m in še parkirne prostore ter zaprtje ceste III. reda Mengeš - Sinkov turn. V razpravi, v kateri so poleg omenjenih predstavnikov sodelovali rudi ing. Janez KOVAČ, Polde ALEŠ, Kostja MODEC, Marko HRIBAR, Stane MAROLT ing. VERBOLE, ing. TOMAŽIN, Anton BLEJC in ostali, so bila med ostale postavljena tudi naslednja vprašanja: — podtalnica je poglavitno dejstvo, s katerim je potrebno računati, saj se pojavlja tudi v najbolj sušnih obdobjih; — zelene površine je potrebno čuvati in za to ni mogoče sprejeti takega projekta, kot je predložen; — s krajani Topol je potrebno rešiti vrsto odprtih vprašanj, ker načrt najbolj prizadene njihovo naselje; — vprašanje ceste, ki povezuje domžalsko občino z občino Ljubljana-Šiška je potrebno obravnavati s stvarnega pomena; — rešiti je potrebno vprašanje industrijske cone delovne organizacije Hidrometal in tudi potoka Pšate in same gramoznice. Na podlagi teh odprtih vprašanj, med katerimi ni za zadnjem mestu tudi vprašanje prometa skozi Mengeš, je bilo DOGOVORJENO, da naj pristojni ponovno proučijo projekt, ga prilagodijo velikosti sedanje gramoznice in iščejo še nove možnosti za gradnjo. Pri tem pa je potrebno resno misliti na čuvanje kmetijskih površin, ki jih vse prepogosto namenjamo za druge namene. Razčistiti je potrebno tudi financiranje in odnose, ki bi lahko nastali med sedanjim korist-nikom gramoznice, saj ni mogoče na račun širitve jame načrtovati izgradnjo avtodroma. Pri tem pa se nikakor ne sme pozabiti na stalno prisotnost talne vode in seveda na izkoriščanje podtalnice kot pitne vode v naši občini. ZAZIDALNI NAČRT S-l je bil predmet nadaljnje razprave. Odprto je bflo vprašanje gradnje na območju med Partizansko in Kolodvorsko cesto, kjer je po zazidalnem načrtu predvidenih 150 blokovnih stanovanj in 120 v individualnih hišah. Dokumentacija za gradnjo v tej coni je narejena in iz nje je razvidno, da ta kompleks obsega 92.000 m*. Odkup tega zemljišča bi znašal okoli 400 milijonov S din, priprava zemljišča prav tako 400 milijonov S din in delna komunalna opremljenost 210 milijonov S din. V letu 1977 bi bilo mogoče izvesti parcelacijo in tudi začeti z deli, ki bi jih z gradnjo blokov lahko začelo gradbeno podjetje GRADITELJ iz Kamnika. Pri tem pa bi se bilo potrebno dogovoriti z delovnimi organizacijami v Mengšu, da bi kupila čimveč stanovanj v blokovni gradnji za svoje delavce. Glede na to, da je baje na tem predelu tudi staro gradbišče, je potrebno urediti s Spomeniškim varstvom, da ne bi prihajalo do nepotrebnih kasnejših problemov. Poleg tega je bila na dnevnem redu tudi ostala komunalna in splošna problematika Krajevne skupnosti Mengeš, za reševanje katere so bile nakazane tudi nekatere možnosti. k zapisnika 25 let »Napredka« SREBRNI JUBILEJ "NAPREDKA" Te dni, točneje 2. aprila 1977 praznuje kolektiv Trgovskega podjetja Napredek iz Domžal 25—letnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki čestitamo kolektivu za dosežene uspehe na področju preskrbe naših občanov z željo, da bi tudi v bodoče na tem področju'dosegali lepe rezultate. Trgovsko podjetje Napredek je bilo ustanovljeno z odločbo Ljudskega odbora mestne občine Domžale, dne 2.4.1952 s prvotnim imenom Potrošnik. Ime Napredek je podjetje dobilo v letu 1956. K Napredku sta se v letu 1961 pridružili še Trgovsko podjetje Planina iz Domžal in Trgovsko podjetje Rašica iz Mengša. Vsa tri našteta podjetja so nastala v letu 1952 in sicer iz poslovalnic združenih v takratnem Okrajnem magazinu s sedežem v Kamniku in iz Kmetijskih zadrug, ki so bile združene v Okrajni zadružni zvezi, ki je prav tako imela sedež v Kamniku. Trgovsko podjetje Potrošnik je imelo kmalu po ustanovitvi približno 50 delavcev. Planina okoli 30 in Rašica 20 delavcev. Sedež Potrošnika je bil v sedanjih prostorih uprave Napredka, sedež Planine v prostorih sedanje poslovalnice Kovinar v Domžalah in sedež Rašice v Mengšu. Že od vsega začetka je bilo podjetje Napredek primorano, da je z lastnimi sredstvi in brez posebne družbene pomoči gradilo in obnavljalo svoje poslovalnice ter kupovalo osnovna in druga sredstva. Majhna reprodukcijska moč trgovine ni dovoljevala hitrih širitev trgovske mreže oz. njene modernizacije tako, da je še sedaj vrsta prodajalen, ki jih ima podjetje, last privatnikov in drugih pravnih oseb. Toda kljub relativno slabim razmeram pa je podjetje v 25 letih svojega obstoja preraslo iz majhne in nepomembne delovne organizacije v največjo trgovsko organizacijo na domžalskem področju, ki pokriva nad 70% vseh potreb občanov po potrošnih dobrinah. Podjetje je zgradilo vrsto prodajalen od katerih so prav gotovo najlepše samopostrežne trgovine. Kot največji uspeh svojega dela pa je za kolektiv Napredka nedvomno dograditev Veleblagovnice, ki je bila kot celota izročena svojemu namenu na občinski praznik v letu 1976. Iz številčno majhnega kolektiva se je podjetje Napredek razvilo v močno delovno organizacijo, ki šteje sedaj že cca 600 delavcev poleg tega pa je v tej delovni organizaciji v učnem razmerju še 160 učencev v gospodarstvu. Bruto dohodek se je od nekaj milijonov starih dinarjev zvišal sedaj letno že nad 40 miljard starih dinarjev. Vrednost osnovnih sredstev se je ogromno povečala. V Napredku se dobro zavedajo da kljub hitremu razvoju svoje DO niso mogli v celoti slediti razvoju domžalske občine za katero je, zaradi doselje-vanja, značilna hitra rast prebivalstva. Vzrok zaostajanju je potrebno iskati predvsem v splošnem položaju trgovine, za katero je značilno, da je reprodukcijsko sla- izboljšali svoje materialne pogoje, toda s tem bi si tudi bistveno poslabšali možnosti, da sledijo hitremu razvoju na drugih področjih. Kolektiv je prepričan, da bo zavestno odrekanje moralo roditi ustrezne sadove in da se bo tudi standard delavcev v trgovini, ki se kaže tudi v višini osebnih dohodkov, bistveno izboljšal. Delavci Napredka se dobro zavedajo, da s svojim delom, kljub prizadevanju ne morejo v celoti ustreči tisočem in tisočem potrošnikom in da se večkrat zgodi da je potrošnik iz takega ali drugačnega razloga slabe volje. Za tako stanje največkrat ni kriv trgovski delavec, saj je tudi ta odvisen od solidnosti poslovanja proizvodnih organizacij. Če se proiz- Otvoritev Veleblagovnice ba, saj se marže, ki so glavni vir dohodka, niso bistveneje spremenile od leta 1971, da pa so v tem času izredno močno porastli stroški ter razne zakonske, pogodbene in druge obveznosti delovne organizacije. Glede na tako stanje je vsaka nova investicija, ki jo je gradil Napredek predstavljala obremenitev vsakega zaposlenega, ki se je kazala predvsem na nizkih osebnih prejemkih. Ti prejemki so bili vedno med najslabšimi v občini kljub temu, da je izobrazbena struktura daleč nad povprečjem v primerjavi z drugimi kolektivi. Res je, da bi delavci Napredka lahko vodna organizacija pri prodaji trgovskemu podjetju ne drži rokov, dobavi blago slabe kvalitete ali zviša cene, potem trgovinski delavec zato ni kriv, čeprav je on končen člen v verigi pretoka blaga od proizvodnje do potrošnika. Če bi se tega dejstva bolj zavedali,bi bilo verjetno marsikdaj delo trgovskih delavcev lažje in njihov delovni dan lepši. Do tega bo nedvomno v luči novega zakona o združenem delu tudi prišlo takrat, ko se bodo močneje s samoupravnimi in drugimi dogovori povezali proizvodnja, trgovina in potrošnik. S. S. r RAZPIS Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale, razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanja otrok v počitniški koloniji ob morju v letu 1977 in sicer v mesecu juliju in avgustu. Pogoji: a) srednja ali višja vzgojiteljska šola b) pedagoška šola ali absolvent te šole Vzgojitelji morajo dopolniti 19 let. Istočasno razpisujemo tudi mesto medicinskega osebja. Pogoji: medicinska sestra ali zdravnik. Komisija pri ZPM Domžale bo upoštevala samo pismene prijave, ki morajo vsebovati podatke prijavljenca. Rok prijave je do 1. junija 1977 na naslov: Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljana 92 p.p. 31. 3 Obč. odbor ZPM Domžale Kaj je bilo ob »zelenem telefonu«? Ker so mnoga vprašanja in odgovori zanimivi tudi za naše bralce, smo se dogovorili z uredništvom DNEVNIKA, da v celoti objavimo vse tisto, kar je pod naslovom „BOMO POSTALI ODLAGALIŠČE NESNAGE LN ROPOTIJE? " prinesel DNEVNIK v soboto, 5. marca. Uredništvo Občinskega poročevalca se je odločilo za to zaradi tega, ker so mnogi problemi takšne narave, da o njih večkrat razpravljamo, pa včasih ne dobimo odgovora dalj časa. Poleg tega smo prepričani, da bomo s tem ustregli mnogim občanom, ki niso mogli priti do telefona in s tem tudi do odgovora. Tekst objavljamo v celoti. Kljub veliki in sodobno urejeni veleblagovnici v središču mesta Dom-žalčani še zdaleč niso zadovoljni s preskrbo z najosnovnejšimi proizvodi. Naš „zeleni telefon" jim je dal možnost, da so odkrito in na ves glas potarnali nad pomanjkanjem sadja in zelenjave, nad slabo izbiro mesa, še posebej rib, največ kritik pa je padlo na račun pomanjkanja trgovskih objektov v novih naseljih in obrobnih zaselkih. Preskrba je bila le delček iz sicer dokaj pisanega mozaika problemov domžalske občine, ki so mu tudi tokrat postavile trdno piko na „i" komunalne težave. PREREŠETANA PRESKRBA Tudi v Domžalah se je preskrba med prvimi znašla na situ in rešetu. Kar nekaj Domžalčanov je grajalo veliko gnečo v trgovinah, še posebej ob sobotah popoldan in slabo izbiro sadja, zelenjave in mesa. Predsednik občinske skupščine Jernej Lenič je brez dlake na jezi- širile osnovno trgovsko mrežo. Samo primer iz Trzina. Pred kratkim so zbirali ponudbe za novo trgovino, pa sta se od petih delovnih organizacij „vabilu" odzvali le dve in še ti z negativnim odgovorom. Kasneje je tesnejši interes pokazala le „Koka" iz Čakovca, zato jih bodo že v kratkem povabili na razgovor in se konkretneje dogovorili o možnostih za novo trgovino. Trgovina bi torej morala biti zainteresirana za širjenje prodajne mreže, pa zaradi pomanjkanja sredstev raje ostaja križem rok. SEMAFORJI, AVTOBUSNA POSTAJA Prometna zmeda v središču mesta, pomanjkanje semaforov, pa avtobusna postaja in čudno postavljena avtobusna postajališča so problemi, ki gredo Domžalčanom še posebej do živega. Kakšen ducat vprašanj se je vrtelo prav okoli teh problemov, zato terjajo temeljitejši odgovor. V Domžalah so pred časom prav zaradi nakopičenih prometnih problemov naročili študjjo prometne ureditve, ki V toplih dneh vse pogosteje prihaja do gozdnih požarov. Za vzroke teh požarov so krivi ljudje, ki neodgovorno požigajo ali pa otroci, ki med igranjem pozabijo, da lahko nastane požar in s tem tudi velika gospodarska škoda ku obširneje spregovoril o tem problemu. Domžale kljub veleblagovnici še vedno nimajo zadostnega števila trgovin, kljub temu, da terja nenehno doseljevanje vedno večje in nove trgovske površine. Pritisk na novo veleblagovnico je ob sobotah še večji, ker je odprta rudi v popoldanskem času in je zato še posebej zanimiva za Kamničane in Ljubljančane, ki so „na svojem terenu" zamudili nakup. V novih nasejjih močno pogrešajo lepo urejene in dobro založene trgovine. Zakaj ni bolje poskrbljeno tudi za ta območja, je bilo kar nekaj vprašanj. Odgovor je bil splošen in konkreten obenem, očitno pa je, da trgovine nimajo denarja, da bi tudi v teh naseljih bo skupščini in strokovnim organom dobra osnova za prednostne naloge na tem področju. Končana naj bi bila konec meseca aprila, na tej osnovi pa bo potrebno izdelati še finančno konstrukcijo. Slednje še zdaleč ni nepomembno, saj velja semalbrizacrja enega samega križišča od 1,2 do 1,4 milijona dinarjev. Po izjavah pristojnih podjetij v Domžalah ne potrebujejo avtobusne postaje končnega tipa, ampak več mestnih postajališč z nadstrešnica mi, kar vse bo zajela nova študija. In še nekaj besed o neustrezno postavljenih lokalnih avtobusnih postajališči. O lokacijah le-teh odločajo krajani sami oziroma krajevne skupnosti, skupaj s prevozniškimi podjetji. Želje so različne in zato tudi niso vedno izbrane najustreznejše lokacije. Upamo le lahko, da bo nova prometna študjja tudi taka (Nadaljevanje na 8. strani) postajališča bolj strokovno razporedila in poskrbela za varnost vseh udeležencev v prometu. Številni občani so v sredo spraševali, kako je z omejitvijo hitrosti na glavni cesti Ljubljana—Maribor, ki pelje skozi Domžale. Nekateri so predlagali na prehodih postavitev semaforov, s katerimi bi si pešci s pritiskom na gumb sami ..utrli pot" prek ceste. Zahtevo krajevne skupnosti Domžale za omejitev hitrosti na 60 km je obravnavala tudi občinska komisija za varnost v prometu in jo posredovala naprej na republiško raven, od koder pa še niso dobili dogovora. Za vse objekte (torej tudi semafore) na cesti pa mora poskrbeti občina sama. Denarja za to trenutno ni dovolj. V LJUBLJANO Z VLAKOM Mira Gaveza in še nekaj Dom-žalčanov pa je zanimalo, kakšne so možnosti, da bi uvedli potniški vlak po Kamniški železnici. Da taka ideja ni iz trte izvita, potrjujejo podatki, da se vsak dan vozi iz Domžal v Ljubljano na delo okoli 5.000 delavcev in v Mengeš 2.S00. Kolikšna je gneča na cestah, ni potrebno posebej poudarjati. Predsednik občinske skupščine je v odgovoru povedal, da je prevoz po železnici že nekaj časa problem tako Domžal kot Kamnika. Obe občini si prizadevata, da bi prišlo do resnejših pogovorov z ZTP Ljubljana in so trdno odločeni, da od tega ne odstopijo. Ob tem bi seveda morali vedeti najprej, koliko bi veljala usposobitev in modernizacija železnice. Zatika se tudi pri križiščih denimo v Domžalah in v Črnučah, kar pa seveda ne more zavreti želja po oživitvi proge tudi za potniški promet. Nova Papirnica v Količevem bo, potem ko bo začela obratovati, dajala ogromne količine tople vode, pa je zato enega od naših bralcev zanimalo, če ne bi bilo smotrno v neposredni bližini zgraditi pokritega bazena za šport in rekreacijo občanov. In še odgovor. Resda obstaja ideja, da bi odvečno tehnološko vodo izkoriščali v športne namene, vendar pa je treba najprej vedeti, koliko bi tak bazen veljal in kako bi zagotovili potrebna sredstva. Zaenkrat dalje od ideje v Domžalah še niso prišli. ŠOLA, DOM STAROSTNIKOV, TELEFONI... Eno od vprašanj se je nanašalo tudi na novo osnovno šolo Venclja Perka, oziroma, kdaj bodo pričeli z gradnjo. Letos bodo odkupili zemljišče in pripravili glavne projekte, prvo lopato pa bodo zasadili leta 1978. Osnovno šolo naj bi po predvidevanjih predali svojemu namenu v šolskem letu 1979-80. Težko pričakovani Dom starostnikov v Domžalah bo prav kmalu odprl svoja vrata vsem tistim, ki žele urejeno domsko oskrbo. Ker pa marsikomu še ni znano, koliko bo bivanje v domu veljalo, naj povemo, da naj bi se cena oskrbnega dne gibala od 110 do 120 dinarjev (morda tudi več), v kar je všteto vse od bivanja in hrane, do patronažne, zdravstvene in drugih storitev. Nekateri Domžalčani so se za nimali, kdaj bodo dobili telefonske priključke. Odgovor je bi jasen. Na območju domžalske centrale imajo že sedaj 1300 prosilcev, v prihodnjem letu pa bodo, če bo vse teklo po načrtih, dobili 1000 novih telefonskih številk. Razvoj je pač odvisen od tega, koliko sredstev bodo uspeli zagotoviti. Pri izbiri, kdo bo dobil telefon in kdo ne, bodo upoštevali časovni vrstni red prosilcev. Prihodnje leto bodo dobili v Mengšu 600 številk, v Moravčah 60... Cela gora ustnih in pismenih vprašanj se je v sredo nanašala na kanalizacijo od Radomelj do Vira, ki naj bi v celoti veljala kar 40 milijonov dinarjev. Posebej aktualno vprašanje ob tem pa je, koliko bodo za uresničitev tega načrta morali plačati krajani sami. KANALIZACIJA IN PRISPEVKI V odgovoru je rečeno, da bo gradnja celotne kanalizacije trajala predvidoma pet let, če se ne bo zataknilo pri zagotovitvi finančnih sredstev. Zaenkrat še ni dokončno znano, kako naj bi zbirali sredstva, saj se je potrebno najprej dogovoriti s krajevnima skupnostima Vir in Radomlje za enak kriterij zbiranja sredstev. V prvi etapi naj bi kanalizacijo potegnili iz Podrečja do Papirnice Količevo, ki gre drugo leto v povečano proizvodnjo in bi se v nasprotnem primeru priključila na obstoječi kolektor. In še tole: za financiranje kanalizacije je predvidena tudi uvedba krajevnega samoprispevka. Nekaterim krajanom Vira ne gre v račun, da bodo morali plačati prispevek za kanalizacijo, ko pa so ob gradnji že plačali komunalni prispevek. Zato naj v odgovor povemo, da takrat kanalizacije še ni bilo in torej zanjo niso ničesar plačali. Prispevek za kanalizacijo bodo morali plačati vsi, ki živijo na tem območju. Kako je z regulacijo Rače? Kljub temu, da je denar zagotovljen, z gradnjo še vedno niso pričeli, se je glasilo vprašanje Valentina Breznika, iz Vira. Za pripravljalna dela so že zbrana soglasja, je bilo rečeno v odgovoru, nekaj posekov so že naredili, prav tako je zbranih okoli 3 milijone dinarjev. Z deli bodo začeli že ta ali naslednji mesec, zataknilo pa se je zaradi soglasij in pomanjkanja denarja. POZABLJENA IGRIŠČA V Domžalah rasejo novi bloki kot gobe po dežju, ob tem pa je vse premalo poskrbljeno za urejena otroška igrišča in zelenice v novih (in starih) naseljih. Goli beton, neurejena okolica močno bode v oči, zato je umestno vprašanje, kdaj bodo Domžale dobile bolj zelen in zdrav videz? Predsednik KS Domžale Franc Habjan je povedal tole. Nekatere interesne skupnosti in K S Domžale so o tem problemu že nekajkrat razpravljale. Dogovorili so se, da mora imeti pomembno vlogo interes samih stanovalcev sosesk. Ti naj bi pripravili zemljišče za otroško igrišče, k sofinanciranju pa bi pristopile SIS in KS predvsem za nakup igral. Do takih akcij bi lahko prišlo že prav kmalu in ne le v Domžalah, seveda pa naj bi pri financiranju sodelovale še preostale interesne skupnosti. Marijo Brleč pa je zanimalo, kako je poskrbljeno za šport in rekreacijo predšolskih otrok. Pred-. lagala je ureditev kotalkališča in ustanovitev ustreznega kluba, saj je tovrstna rekreacija najmlajših dokaj cenena, otroci pa se ne bi več kotalka!i po cestah, temveč bi se lahko vključili v kotalkarske tečaje. Pri vodenju teh tečajev problemov z vaditelji prav gotovo ne bi bilo. Za kotalkali.ščc naj bi uredili sedanje zunanje košarkarsko igrišče v parku v Domžalah, sicer pa se najmlajši lahko vključijo v plavalni klub (treninge ima žal le poleti, ko je odprt zunanji bazen) v smučarsko društvo, ki je bilo letos zelo aktivno, med tabornike in v TVD Partizan. Zal so kapacitete povsod zelo majhne, saj imajo mnogo težav z ustreznimi prostori in zagotovitvijo dovolj velikega števila vaditeljev. ZAKAJ VISOKE ZGRADBE? Jože Nemanič ni nič kaj navdušen nad projektom stanovanjske in poslovne gradnje ob Ljubljanski cesti, saj naj bi imeli bloki kar 12 nadstropij in bi tako odvzeli svetlobo obstoječim zgradbam. Sprašuje se, zakaj tako? V odgovoru mu je predstavnik Biroja 71 iz Domžal pojasnil, da je na tem območju predvidena strnjena blokovna gradnja, kjer naj bi bilo od 15 do 20 tisoč kvadratnih metov poslovnih prostorov, lokalov in 410 stanovanjskih enot z 22 tisoč kvadratnimi metri stanovanjske površine. Na tej lokaciji predvidevajo veliko rušenj in precej odškodnin, zato je nujna gradnja v višino da se amortizira cena za zemljišče. Med desno in levo stranjo je predvidena štiripasovna cesta s pločniki, nato zelene površine in zato ni bojazni, da bi bloki delali pretirano senco obstoječim zgradbam. MLADINA IN PRt)BLEMI Osebno se je zglasfla tudi skupina domžalskih mladincev. Zani- malo jih je, zakaj ni možna množična rekreacija mladih v hali in v šolskih telovadnicah. Mladinska organizacija in študentski klub sta Eripravljena plačati razumno viso-o najemnino. Trenutno imajo na voljo le majhno telovadnico v Mengšu. Na občinski izobraževalni skupnosti so se dogovorili, da so izven pouka vse šolske telovadnice odprte in namenjene rekreaciji občanov. Pogodbe z interesenti pa sklepajo šole, ki tudi odločajo o tem, kdo lahko pride v telovadnice. Vsekakor bi morali imeti pri tem prednost Domžalčani. Šole bodo ponovno opozorili, naj zagotovijo ustrezen prostor za rekracijo, pri čemer naj bi vsekakor imela prednost ZSMS, ki ima lahko organizirano vadbo. Mnogi Domžalčani upravičeno negodujejo nad onesnaževanjem okolja, Slavko Pelan pa med drugim tudi predlaga, naj bi končno le organizirali dobro plačano skupino ljudi, ki bi redno čistila center mesta in obenem nadzorovali čistočo kraja. In kaj je rečeno v odgovoru? Smetnjake smo uvedli in s tem komunalno službo, v kratkem pa bomo poskrbeli tudi za redarje, ki bodo pazili na čistočo mesta. Priznati je treba, daje bilo zaradi onesnaževanja že zdaj precej občanov kaznovanih. Veliko bolj pereč problem pa so divja odlagališča v okolici Domžal, kamor Ljubljančani in celo „redojjubni" Kranjčani vozijo z avtomobili najrazličnejše odpadke in ropotijo ter vedno bolj onesnažujejo okolje. Tem bo treba res kmalu stopiti na prste, saj bomo drugače postali čisto pravo odlagališče smeti in nesnage! Odgovor na vsako vprašanje Ob tolikšnem navalu vprašanj predstavnikom občine ni bilo niti malo lahko. Kljub temu so odgovorili na vsako prispelo vprašanje. Odgovore so v sredinem „zelenem telefonu" dajali: Jernej Lenič, predsednik občinske skupščine, Viljem Držanič, predsednik IS, Jože Pogačnik, član IS - zadolžen za komunalo, Jakob Zanoškar, član IS - zadolžen za KS, Janez Kovač, član IS in načelnik oddelka za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, Jakob Černe, član IS - zadolžen za področje družbenih dejavnosti, Almira Žemljic, načelnica davčne uprave, Franc Habjan, predsednik sveta KS Domžale in Cedomir Delitič, Biro 71 Domžale .J PREDLOG UREDNIŠTVA Tudi uredništvo Občinskega poročevalca bo skušalo v posameznih krajih organizirati podobne akcije, kjer bi občani lahko dobivali odgovore od tistih, ki so v krajevnem ali pa občinskem merilu odgovorni za reševanje mnogih problemov, ki nam grenijo naš vsakdan. O tem, kako in kdaj bomo takšne akcije organizirali, vas bomo pravočasno seznanili v našem glasilu. Pričakujemo, da bomo s takim načinom dela postali še bolj neposredni, poleg tega pa bomo skušali v obliki razgovorov prikazati delo in življenje v naši občini. Urednik DOMŽALSKI SEJEM Obiščite tradicionalni DOMŽALSKI SEJEM od 8. do 18. aprila 1977 v hali Komunalnega centra Domžale. Popusti — široka izbira — kvalitetna postrežba 2) 2,100.000,00 din za posojila delavcem organizacij, ki združujejo sredstva, pa nimajo lastnega stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje. Delavci lahko dobijo iz združenih sredstev posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini do 60% vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Za ustrezno stanovanje se šteje stanovanje, ki je v mejah stanovanjskega standarda določenega z Odlokom o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vesnik št. 16/75). V primeru, da najema posojilo več družinskih članov, pa posojila ne morejo presegati 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Prosilci za posojilo iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo za posojilo - obrazec se dobi na BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110 a; b) potrdilo o številu družinskih članov (SOb); c) potrdilo o poprečnih mesečnih prejemkih zadnjih 6 mesecev za člane, s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu; č) dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih najmanj 20% (potrdilo banke ali drugo); d) soglasje delovne organizacije za najetje posojila; e) izjavo, koliko kredita ima pri delovni organizaciji; f) potrdilo delovne organiaecije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za stanovanjska posojila; g) pogodbo o nakupu stanovanja. Odplačilna doba je odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana oz. člana gospodinjstva, vendar ne more biti daljša od 20 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet že najetih stanovanjskih posojil. 3) 4,000.000,00 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš. Prosilci lahko dobijo posojilo iz tega naslova: a) če so zaposleni v organizaciji, ki združuje sredstva pri LB, podružnica Domžale; b) če imajo najmanj 70 % vrednosti dvosobnega standardnega stanovanja ali v obliki zgrajenega objekta do III. faze ali če izvajajo adaptacijo, s katero se povečuje stanovanjska površina v okviru stanovanjskega standarda; c) če imajo veljavno tehnično dokumentacijo; d) če vsa posojila družinskih članov ne presegajo 250.000,00 din (vključno posojilo po tem pravilniku). Prosilci za posojila iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo - obrazec se dobi na BIRO 71 DOMŽALE, Ljubljanska 110 a; b) kopijo ali fotokopijo gradbenega dovoljenja; c) potrdilo o poprečnih osebnih mesečnih dohodkih družinskih članov oz. članov gospodinjstva za zadnjih 6 mesecev; č) zemljiškoknjižni izpisek — v izjemnih primerih, kjer se zemljiškoknjižni izpisek ne glasi na ime prosilca, je potrebno priložiti še izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila na njegovo nepremičnino; d) potrdilo o številu družinskih članov oz. članov gospodinjstva; e) soglasje delovne organizacije o najetju posojila; f) izjavo, koliko kredita ima pri delovni organizaciji; g) potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za stanovanjska posojila. Odplačilna doba za posojilo za individualno stanovanjsko hišo se izračuna po določilih 11. in 12. člena pravilnika Samoupravne enote za graditev stanovanj. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet od že najetih stanovanjskih posojil. 4) 2,600.000,00 din za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Posojilo lahko najamejo organizacije, ki se ukvarjajo z nakupom in komunalnim urejanjem stavbenih zemljišč v okviru plana organizirane in usmerjene blokovne stanovanjske gradnje. Odplačilna doba znaša 3 leta. 5) 1,300.000,00 din za posojila delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini ter za Rradnjo ali nakup individualne stanovanjske hiše, oziroma adaptacije, s katero se povečuje stanovanjska površina. Pogoji za pridobitev posojila in zahtevana dokumentacija so enaki kot pod točko 2) oz. 3) tega natečaja. SPLOŠNI POGOJI: Obrestna mera za vsa posojila znaša 4 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 %. ROK IN KRAJ: Vloge za posojila je treba dostaviti najpozneje v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST občine Domžale, Samoupravna enota za graditev stanovanj, Domžale, Ljubljanska 110 a (BIRO 71 DOMŽALE). Izvršilni odbor bo o izidu natečaja obvestil udeležence po zaključku natečaja. Predsednik 10 ZD Samoupravne enote za graditev stanovanj Peter Janežič 1. r. Domžale, 25. marec 1977 Obrambna vzgoja prebivalstva v KS Predavanja o obram V mesecu februarju in delno marcu so po vseh krajevnih skupnostih v naši občini potekala predavanja o obrambni vzgoji za nerazporejeno prebivalstvo. Na 51. predavanjih so bila obdelana vprašanja O ORGANIZACIJI LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBČINI in ZAKLANJANJE PREBIVALSTVA. To sta brez dvoma dve temi, ki sta še kako zanimivi, predvsem v sedanjem obdobju, ko skušamo pojem splošnega ljudskega odpora vgraditi v sistem dela krajevnih skupnosti in ko smo dobili tudi na podlagi zakona nov odlok o gradnji zaklonišč. Mnoge naravne nesreče in pa politična in vojaška napetost v svetu brez dvoma pogojujeta naše obrambne priprave, saj moramo biti vsi po svojih močeh in sposobnostih pripravljeni braniti našo svobodo in dosežke naše samoupravne družbe. Prvič pa smo to dokaj veliko organizacijo izvedli s pomočjo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, kar pomeni tudi veliko nalogo in odgovornost za te odbore. Lahko rečemo, da so odbori dobro opravili svojo nalogo in daje bila udeležba na predavanjih tudi zadovoljiva. Čeprav ne moremo narediti točne evidence, kdo vse je dolžan prisostvovati predavanjem, pa smelo lahko trdimo, da je pri ljudeh dozorelo v veliki meri spoznanje, da je od vseh skupaj odvisna pripravljenost, da se seznanimo z zadevami, ki nam bodo koristile v mirnem času, kot takrat, če bi bilo to potrebno. Predavatelji so skušali predavanja približati konkretnim sredinam in tako poslušalcem posredovati tisto, kar je zanimivo in življenjsko za posamezni kraj oziroma območje. Spoznanje, da je SPLOŠNO LJUDSKI ODPOR naša lastna zadeva in odgovornost, prihaja iz leta v leto bolj do izraza in ta ugotovitev ima brez dvoma velik pomen pri nadaljnjem dograjevanju sistema na celotnem obrambnem področju. Poleg tega pa je bil dan velik poudarek tudi družbeni samozaščiti in varnosti, ki sta neločljivi sestavini našega življenja in bni vzgoji prebivalstva prizadevanj za odklanjanje vseh negativnih pojavov v naši vsakdanji praksi. Predavatelji: Jakob ČRNE, Maks JERAN, Karel KUŠAR, Ivan SAMBOL in ing. Janez URŠIČ so ob pomoči ostalih veliko novega povedali več kot 15.000 poslušalcem, ki so se udeležili obeh predavanj v vsej občini. Čeprav smo lahko zadovoljni, pa vendar moramo kritično oceniti tudi tiste, ki so iz neopravičenih razlogov ostajali doma in našli vse mogoče izgovore samo, da ne bi nekaj ur v mesecu sedeli na predavanju. Verjetno pri nekaterih še ni dozorelo spoznanje, da koncept splošnega ljudskega odpora GRADIMO NA VSEH in da varnost in obramba domovine ni stvar samo nekaterih. Vsi smo tako ali drugače poklicani, da se spoznavamo tudi s tem področjem in da zavestno branimo pridobitve narodnoosvobodilnega boja in revolucije, kar pomeni, da bomo v miru lahko dograjevali močno razvejano samoupravno družbo. Dokazati moramo z dejanji misel, da je človek največje bogastvo in da je njegova svoboda in počutje odvisno od izpolnjevanja dolžnosti tudi na obrambnem področju. Dejstvo je, da v naši družbi terjamo lahko samo toliko pravic, kolikor obveznosti izpolnimo. In tudi na obrambnem področju ne more biti drugače, kajti sami smo tisti, ki hočemo svobodno živeti, zato moramo tudi sami biti med branitelji svobodnega življenja. Smo družba, ki se je zavestno odločila za podružbljanje ' tudi obrambe, velika večina je izpričala to zavest, ki terja tudi od vseh tistih, ki so stali ob strani,a se pridružijo tej veliki množici ne s pozivom, ampak s svojo zavestjo. Le tako bomo resnično vsi storili za varnost nas vseh tisto, kar moramo, le tako bomo v stanju pokazati vso humanost in solidarnost takrat, ko bo to potrebno. Predavanja so le ena izmed oblik seznanjanja in usposabljanja za plodno in uspešno delo pri čuvanju naše svobode in priprava na nuđenje odpora vsakomur, ki hoče rovariti proti našemu socialističnemu napredku. j ^ Nadaljevanje gradnje šolskih objektov_ Koncem lanskega leta je posebna komisija za izgradnjo šolske mreže v naši občini prevzela od bivšega Sklada skrb za nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. Tako so bila prenesena sredstva samoprispevka, sredstva, ki jih zagotavlja skupščina iz splošne porabe, sredstva za investicije v finančnem načrtu Občinske izobraževalne skupnosti* ter druga namensko zagotovljena sredstva komisiji pri Občinski izobraževalni skupnosti. V letu 1976 je bila dokončno zgrajena Osnovna šola v Dobu skupaj s telovadnico, veznim traktom in stanovanjem za hišnika. Celotna vrednost prenovljenih del in novogradnje je znašala 15,891.325,75 din. Tako je tudi ta šola zrasla iz samoprispevka, kar je velikega pomena ne samo za občane Doba, ampak celotnega šolskega okoliša. Komisija za investicije v šolstvu predvideva, da bo v letu 1977 imela zagotovljenih okoli 21,600.000,00 din sredstev in to iz naslednjih virov: - sredstva iz leta 1976 8,000.000 dir. - samoprispevek v letu 1977 9,600.000 din - sredstva po finančnem načrtu OIS 2,000.000 din - sredstva iz proračuna občine 2,000.000 dir, Skupaj 21,600.000 din PROGRAM ZA LETO 1977 Investicijski program za leto 1977 komisije pri Občinski izobraževalni skupnosti predvideva nadaljevanje gradnje šolskih objektov po programu, ki izvira iz obveznosti prvega in drugega samoprispevka. Tako ta program obsega: - gradnjo telovadnice z veznim traktom pri Osnovni šoli Brdo, - gradnjo telovadnice z veznim traktom pri Osnovni šoli Moravče, - odkup in pripravo zemljišča ter izdelavo projektov za šolo Venclja Perka v Domžalah. Ta predlog je ocenjen z vrednostjo 17,300.000,00 din, pri čemer odpade na obe telovadnici 11,000.000,00 din, na odkup zemljišča in objektov pri Osnovni šoli Vencha Perka, po predračunu BIRO 71, 4,300.000,00 din ter na izdelavo projektov za to šolo 2,000,000,00 din. Vsa preostala sredstva se bodo uporabila za gradnjo šole Venclja Perka, katere gradnja je predvidena v začetku leta 1978. Ta program je bil obravnavan in potrjen tako na izvršnem svetu, kot tudi v delegatski skupščini, kjer so bila potrjena tudi naslednja IZHODIŠČA: 1. Za gradnjo telovadnic na Brdu in v Moravčah se naj uporabijo obstoječi projekti telovadnic s tem, da se spremenijo strehe v dvokapnice, ker to pomeni bolj smotrno rešitev. Pri obeh gradnjah je potrebno racionalno tro- šiti sredstva in začeti z deli čim-preje, da ne bodo sredstva ležala neizkoriščena. 2. Takoj je potrebno naročiti lokacijsko dokumentacijo za šolo Venclja Perka, začeti z odkupom zemljišča in urediti vse potrebno zadeve, da bo začetek gradnje mogoč po sprejetem programu. 3. Najti je potrebno izvajalce del in ne z njimi pogovoriti o možnostih kreditiranja, kar bi omogočilo večja sredstva za gradnjo v Domžalah. 4. Pri gradnji šole Venclja Perka je potrebno upoštevati realne finančne zmogljivosti in tudi sedanje prostore, ki bodo lahko služili celodnevni šoli. Zato je potrebno prilagoditi projekte in tudi dovolj funkcionalnega prostora za igrišča in ostale objekte v poznejšem obdobju. GRADNJA ŠOLE V KRAŠNJI Začetek gradnje šole v Krašnji je predviden takoj, ko bodo zbrana vsa soglasja. Sredstva se zbirajo na posebnem računu in jih solidarno zagotavljajo občinske samoupravne interesne skupnosti, ki so v prvem polletju odvedle 5 % dotečenih sredstev, kar znaša 1,750.000,00 din. Za višek sredstev SIS v drugem polletju pa je bil s strani Občinske izobraževalne skupnosti dan predlog koordinacijskemu odboru za družbeno dogovarjanjema naj predloži delavcem v delovnih organizacijah v razpravo in potrditev predlog, da se ti viški namensko dajo za izgradnjo šole v Krašnji. Tako bi bilo zbranih skupaj 5,100.000,00 din sredstedv, kajti k sredstvom iz prvega polletja je skupščina občine dala iz sredstev za elementarne nesreče 200.000,00 din in Sklad za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih pa 100.000,00 din. Ker je celotna investicija ocenjena na 6,000.000,00 din, bi preostala sredstva skušali dobiti s strani izvajalca v obliki kredita. To pa pomeni, da se šola gradi izključno iz solidarnih sredstev in ne bo v ta namen uporabljen niti dinar samoprispevka. To pa pomeni veliko razumevanje in solidarnost vseh delovnih ljudi v naši občini, kar je tudi ga. rancija za reševanje problemov povsod, kjer bi le-ti nastali zaradi naravne nesreče. Komisija dela na tem, da se bo program začel čimpreje izvajati, kar bo vplivalo tudi na trošenje sredstev tako glede inflacije, kot podražitve gradbenih materialov in storitev. IN KAKO V BODOČE? Razprave o gradnji šolske mreže v naši občini vse bolj odpirajo vprašanje nadaljnje gradnje na tem področju. Dejstvo je namreč, da ne bomo mogli zgraditi dovolj šolskega prostora s sredstvi drugega samoprispevka. Novozgrajena telovadnica in del Osnovne iole v Dobu Potrebe po novogradnjah bodo vse večje, kar pogojuje stanovanjska izgradnja, naravni prirastek in dotok prebivalstva in ne nazadnje tudi velike investicije, kijih imamo v programu do leta 1980. Zavedati se moramo, da bomo prisiljeni reševati vprašanja šolstva na dva načina: — z novogradnjami — Trzin, Domžale; — z dozidavami obstoječih šol, predvsem v zapadnem industrijskem predelu naše občine; — z gradnjo posebne osnovne šole, saj ta dela v nemogočih pogojih; — z gradnjo centra srednjih šol, kar zahteva usmerjeno izobra- ževanje, ki mora korenito spremeniti naš srednješolski sistem. Poleg tega pa tudi celodnevna šola zahteva nove prostore, ki jih ne bomo mogli graditi s sredstvi, ne da bi jih oplemenitili tudi s samoprispevkom. Čeprav bomo plačevali samoprispevek še dve leti, moramo že sedaj razmišljati o tem, kaj bomo potrebovali ne samo na šolskem področju, ampak tudi drugod in začeti že sedaj pripravljati programe potreb, da ne bomo ostali sredi tako bogate poti, ki smo jo začeli graditi s prvim in drugim samoprispevkom. Š.L. Radioklub »27.JULIJ« Radomlje YU3DRW jc imel ob drugi obletnici ustanovitve 26. 2. 1977 v mali dvorani Kulturnega doma v Radomljah svojo redno letno skupščino. Že na predhodni seji upravnega odbora smo dodobra pretehtali, koga smo na to skromno slovesnost dolžni povabiti in koga vse bi naša dejavnost utegnila še zanimati. Toda žal - dokaj vabil je bilo poslano „v prazno" ravno tja, od koder smo pričakovali zanesljiv obisk. Vendar je naša skupščina vseeno potekala v prijetnem vzdušju in marsikaj zanimivega je bilo zaslediti. Iz poročil predsednika in vodje primopredajne sekcije je bilo mogoče razbrati zlasti: - da je bil Radioklub „27. julij" ustanovljen 23. februarja 1975; - da je dobil kratkovalovno postajo šele v avgustu 1975, dovoljenje za delo na njem pa v septembru 1975; - da je imel klub ob ustanovitvi le dva operaterja in da jih je na dveh lastnih tečajih do danes doma vzgojil kar 12, med njimi tudi štiri dekleta (YL); - da je danes od tega primerno aktivnih 10 operaterjev, od tega 8 razreda C" in še dva razreda „B"; - da smo v slabem poldrugem letu, odkar postaja lahko deluje, uspeli vzpostaviti s 107 različnimi državami z domala vsemi kontinenti kar 7200 zvez; - da je potemtakem naša postaja delala dnevno poprečno 3,6 ure s poprečno dolžino zveze 15 minut; - da planiramo v sezoni 1977/78 izpeljati še en radioamaterski tečaj za operaterje razreda „C" in da želimo vanj vključiti tudi vojaške obveznike - radiotelegrafiste, kar bi vsaj delno rešilo problem stalne pripravljenosti tovrstnega kadra; - da bi povečali s tem število aktivnih operaterjev na 20; - da so naši operaterji marljivi vsaj toliko, da si opravičeno želimo na- baviti še UKV postajo, ker že prehajamo v obdobje, ko nam samo kratkovalovna ne zadovoljuje več številnim željam po radjjskih zvezah. Za le-to pa nam primanjkuje še nekaj sredstev. V razpravi na poročila smo se še največ zadrževali okrog financiranja Zveze organizacij za tehnično kulturo, kamor spada tudi radioklub. Tovariša Miha Pavlic - predsednik ZOTK Domžale in Franci Mermal - predsednik Radio kluba Domžale - sta nam pojasnila, da se tudi na tem pri skupščini občine Domžale stanje ugodno premika. Ugotovili smo tudi, da je mladine, ki se za dejavnost radioamaterjev zanima, vse več, da pa je delo mentorjem radioklu-bov vse doslej težko ravno zato, ker tej mladini skoraj ni bilo kaj ponuditi in da ne bo dolgo, ko se bodo problemi financiranja le uredili. Tudi predsednik modelarskega kluba „Modra ptica" Vir nam je prestavil svoj klub in omenil, kakšne načrte ima za populacijo njegove dejavnosti, da bi pritegnili čimveč mladine. Poudaril je, da je radioamaterjem pokazati kaj mladini navzven dosti težje in dodal, da se operaterja ob delu na postaji s strani kaj hitro naveličaš. Naj se za zaključek s to mislijo malo poigram in dodam, da jc delo radioamaterjev poleg vseh ostalih užitkov v bistvu ena sama priprava in vaja za tisto; kar si želimo, da se kaj takega ne bi zgodilo nikdar. Vendar moramo biti pripravljeni, kakor da bo to že jutri .,.. Prav zato od družbenopolitičnih dejavnikov opravičeno pričakujemo, da jim naši uspehi ali neuspehi tudi v bodoče ne bi smeli biti v nemar, da bi bile naše redne skupščine za spoznanje bolj obiskane, kar bi nam še bolj krepilo zavest za nadaljnje delo. M. Capuder Bralci nam pišejo Prepričan sem in tudi mnogi občani so mi že rekli, da je v Domžalah preveč psov, ki s svojim neprestanim lajanjem vznemirjajo ljudi od jutra do večera, velikokrat pa tudi ponoči. To so psi „čuvaji", privezani v kakšnem kotu vrta ali dvorišča, ki lajajo, tulijo, bevskajo, rjovejo in cvilijo dan za dnem enako, s tem pa nikogar ne opozarjajo na kaj in se lastniki tudi ne zmenijo zanje. To niso čuvarji hiše, ki se oglasijo samo tedaj, če se jim približa tujec in opozore domače ljudi nanj, ampak so uboge živali, obsojene na življenje na verigi in si dajejo duška v svojem res pasjem trpljenju z lajanjem, kar pa je zelo nepotreben, nadležen in zoprn hrup. Sedaj Domžale niso več dolga vas, ampak gosto naseljeno mesto z velikimi bloki, v katerih stanujejo ljudje, ki se pred takim hrupom nimajo kam zateči. Ali smo res obsojeni na poslušanje večnega lajanja tik pod oknom? Ali to ne moti pouka v šoli in dela v podjetjih? Ali naj bolniki še to prenašajo po nepotrebnem? O tem se je potrebno odkrito pogovoriti in takoj ukrepati. Predvsem moramo vedeti, kaj je pes čuvaj, ki res čuva in brani hišo, ki pa je toliko ..inteligenten", da laja takrat, ko je to res potrebno in — kar je namen — da s tem opozarja lastnika, da lahko ukrepa. Toda takih gospodarjev v Domžalah danes že skoraj ni. To so le posamezne kmetije, kjer so psi res potrebni. Vsi drugi lajajoči psi pa so odveč, nepotrebni. To je potrebno rešiti čimpreje. Seveda pa ni s tem rečeno, da ne smemo imeti psov! Le paziti je treba, da ne povzročajo hrupa in ne vznemirjajo drugih ljudi, kar zahteva že obzirnost, ki je pogoj za dobro sožitje med sosedi. Če hočemo doseči, da bomo živeli v čistem in urejenem okolju, se moramo prav vsi disciplinirano vesti in se resnično truditi, da bi bilo tudi sosedu prijetno živeti z nami. Ko sem opozoril lastnika stalno lajajočega psa, naj ga vendar umiri, mi je odvrnil, da njegov pes veliko manj laja kot sosedov, da svojega celo ne sliši. Drugi pa pravijo, da pes pač laja, ker ne zna „peti" ali pa zato, ker pač nekaj vidi. Ker res nima drugega dela pač laja, odgovarjajo pa mu vsi po vrsti od enega do drugega konca. Tako ni miru niti pet minut in to poleg avtomobilov in vsega drugega. Ali je res to potrebno? Ah bomo rešili to, kot so marsikje že davno? Mislim, da bi bilo potrebno vse lastnike psov najprej opozoriti in jim postaviti rok, da to primerno uredijo. Kdor pa ne bi hotel umiriti svojega razgrajača, pa naj plača vsaj 10.000,00 din za varstvo okolja, da bomo vsaj potolaženi, da ne laja zastonj! občan PRIPIS UREDNIŠTVA To pismo smo prejeli na naše pisanje, da naj bi občani koristili glasilo kot sredstvo za odpravljanje mnogih neprijetnih vsakdanjosti v krajih, kjer živijo. Uredništvo je razpravljalo o takšnem pisanju in se odločilo, da ga objavi, čeprav pisec članka ni podpisan. V bodoče pa naj občani napišejo svoj naslov in tudi „podpis", pod katerim naj bo sestavek objavljen. Ker bo v kratkem dan v JAVNO RAZPRAVO odlok o javnem redu in miru, že sedaj pozivamo občane, da dajo na odlok čimveč pripomb. Uredništvo upa, da bodo naši bralci to prebrali in nam pisali — seveda dovolj resno — o tem problemu in ostalih neprijetnih zadevah. To pa je tudi ena izmed nalog našega glasila. Urednik Velika stanovanjska naselja in nenehno odprto vprašanje delovanja hišnih svetov Kurirčkova pošta Razpored, ki ga objavljamo, je dokončen, ker je vezan na republiško traso, ki gre letos iz Celja preko Koroške in nato preko ob(čin Kamnika in Domžal. Vsi mentorji, ki bodo vodili in spremljali to akcijo kurirčkove pošte skupaj z pionirji naj opravijo sledeče naloge: 1. Ob pripravah in sprejemu naj obvezno sodelujejo vsi pionirji osnovne šole. 2. Vsi odredi, ki bodo sodelovali v akciji kurirčkove pošte, naj obvezno pripravijo čestitko za tov. Tita in naj jo obvezno prečkajo pred vsemi pionirji šole. 3. Vsi pionirski odredi naj povabjjo ob sprejemu in predaji borce NOB ter aktiviste, posebno tam, kjer prenoči kurirčkova pošta pa naj pionirski odredi skupaj z borci, mladinci pripravijo mitinge, ki naj bi bili svečani za vse občane. V te namene naj pionirji izdelajo več letakov, da bodo o tej svečanosti obveščeni vsi krajani. 4. Z ozirom, da imamo v letošnji akciji kurirčkove pošte posebna obeležja in sicer: 85 let roj. Tita, 40 let na čelu TITA ZKJ, 35 let Pionirske zveze, 25 let Zveze prijateljev mladine in 15 let Kurirčkove pošte smo določili, da v naši občini napišejo spise pionirji o temi, ki jo določi pionirski odred šole. Najboljši spis bo nagrajen s strani ZPM in ZZB Domžale ter nato poslan rep. ZPM. Rok za oddajo spisa je 20. maj 1977. RAZPORED Pionirji naše občine bodo letos sprejeli kurirčkovo pošto, kot običajno od pionirjev občine Kamnik in sicer 5. maja 1977 ob 10. uri pri Posebni osnovni šoli Homec, kjer bo tudi svečan sprejem s programom, ki ga bodo pripravili pionirji šole. Takoj po svečanosti oziroma programu bodo ponesli pionirji POŠ Homec kurirčkovo pošto naprej in jo predali pionirjem osnovne šole Radomlje ob 12. uri. Pionirji osnovne šole Radomlje ponesejo kurirčkovo pošto do Rafolč, kjer jo predajo pionirjem osnovne šole Brdo ob 15. uri. Šola Brdo naj poleg glavne proge organizira še lokalno iz Blagovice, ki se naj priključi glavni progi. Predaja kurirčkove torbe pionirjem z Brda je v Rafolčah na običajni javki. Kurirčkova torba ta dan prenoči v Osnovni šoli Brdo. Dne 6. maja 1977 šola Brdo ponese kurirčkovo pošto do BOBOVNIKA, kjer jo preda pionirjem Osnovne šole Moravče ob 9. uri. Pionirji osnovne šole Moravče nadaljujejo pot s kurirčkovo torbo skozi Moravče, od tam na Vrhpo(je, kjer jo predajo pionirjem te šole ob 12. uri. Pionirji osnovne šole Vrhpolje ponesejo kurirčkovo pošto do SOKLlCA, kjer jo predajo ob 14. uri pionirjem Osnovne šole Krtina. Pionirji osnovne šole Krtina predajo kurirčkovo pošto pred svojo šolo pionirjem Osnovne šole Dob ob 15. uri. Pionirji osnovne šole Dob ponesejo kurirčkovo pošto preko Doba v Sum-berk, kjer jo predajo pionirjem Osnovne šole Slavka Šlandra Domžale. Predaja je ob 16. uri pred spomenikom talcev na Sumberku. KURIRČKOVA POŠTA PRENOČI V ŠOLI „SLANDROVE BRIGADE" DOMŽALE. Dne 9. maja 1977 pionirji osnovne šole Slandrove brigade Domžale ponesejo kurirčkovo pošto pionirjem Osnovne šole Venclja Perka Domžale in jo predajo na dvorišču te šole ob 9. uri. Pionirji osnovne šole Venclja Perka Domžale ponesejo kurirčkovo pošto do Osnovne šole JBT Roje Domžale, kjer jo predajo ob 12. uri na dvorišču te šole. Pionirji osnovne šole JBT Domžale ponesejo kurirčkovo pošto do Grobelj (predaja v drevoredu na koncu gozdička, kot običajno), kjer jo izročijo pionirjem Osnovne šole Mengeš ob 15. uri. KURIRČKOVA TORBA PRENOČI V SOLI V MENGŠU (kjer pripravijo mi-tine). Dne 10. maja 1977 pionirji Osnovne šole Mengeš ponesejo kurirčkovo pošto v Trzin, kjer jo predajo pionirjem omenjene šole Trzin na dvorišču ob 10. uri. Pionirji Osnovne šole Trzin ponesejo kurirčkovo pošto mimo posestva Pšata pionirjem Osnovne šole Dragomlje, kjer jo predajo ob 13. uri kot običajno na križišču ceste (odcep posestvo Pšata in cesta Domžale - Dragomlje Ljubljana) Pionirji Osnovne šole Dragomelj ponesejo kurirčkovo pošto naprej pionirjem Osnovne šole „Karei Destovnik Kajuh" Ihan. Predaja je na mostu v Biščah (Kamniška Bistrica) ob 16, uri. KURIRČKOVA POŠTA PRENOČI V ŠOLI IHAN. Pionirski odred organizira miting. Dne 11, maj 1977. Pionirji Osnovne šole Ihan ponesejo preko Ihana kurirčkovo pošto pionirjem Osnovne šole Dol občine Bežigrad, kjer jo predajo ob 10. uri pred Osnovno šolo v Dolu. Razpis in časovni razpored je dokončen. Ne pozabite na geslo ob sprejemu in predaji kurirčkove pošte. GESLO: SVOBODA-SAMO-UPRAVA OBČINSKA ZVEZA DPM DOMŽALE Tudi letos bodo najmlajši ponesli Kurirčkovo pošto kraje v naši občini posamezne OBVESTILO Interesent« za pridobitev zidne in strešne opeke, ter strešne konstrukcije, obveščamo, da imajo možnost dobiti omenjeni material z rušenjem obstoječega objekta bivJega REMONTNEGA PODJETJA DOMŽALE. Informacije m dobijo vsak delovni dan na Krajevni skupnosti Domžale, Kidričeva 14 ah na telefon 72-064. PRODAJA GROBNIC NA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH Interesente za nakup grobnice na pokopališču v Domžalah obveščamo, da dobijo vse potrebne informacije na Krajevni skupnosti Domžale, Kidričeva 14 ah po telefonu 72-064. vir - radomlje GRADBENI ODBOR ZA PRIPRAVO IZGRADNJE KANALIZACIJE SKRBNO DELUJE V 3. številki Občinskega poročevalca je bil na široko popisan osnutek za kanalizacijo. Spregovorili smo o koristih kanalizacijskega omrežja in priložena je bila tudi skica, ki naj bi prikazala celoten potek kanalizacije. Mislimo, da je bilo zadnjič premalo pojasnjeno, kaj pomenijo črte na skici. Predvsem vam bi radi sporočili, da debele črte omejujejo področje, koder bo potekala kanalizacija in da ne pomenijo samih kanalov. Kanali so označeni s tanjšimi črtami. Od zadnjega obvestila pa do danes je gradbeni odbor skrbno pripravljal vse potrebno, da bo gradnja tekoče stekla že na samem začetku. Storjen je pomemben korak na področju priprav. Kot smo že enkrat prej omenili, bodo predvidoma tudi delovne organizacije sofinancirale gradnjo. Delovnim organizacijam smo poslali idejne načrte, ki so verjetno tudi vam dostopni. Poleg tega pa se pripravlja osnutek samoupravnega sporazuma, ki bo določal kriterije sofinanciranja delovnih organizacij. Ta osnutek bo poslan vsem delovnim organizacijam v razpravo. Tudi vi krajani boste morali odločati o sprejetju samoupravnega sporazuma in pričakujemo, da bo predlog za vas sprejemljiv.Zorman Sonja o mladinskih delovnih akcuah Osnovna organizacija ZSMS Dob je za svoje člane in za člane sveta ZSMS Dob pripravila predavanje o mladinskih delovnih akcijah. Komisija za MDA pri OK ZSMS Domžale je namreč obvestila vse osnovne organizacije, da imajo možnost dobiti predavatelja o tej temi. Začetek predavanja je bil namenjen splošnemu pomenu in vlogi mladinskih delovnih akcij v današnjem času, tej šoli samoupravljanja, v kateri leto za letom sodeluje več in več mladih iz naše in drugih republik. Nato smo si na kratko ogledali delovni dan na akciji, posvetili delček pozornosti interesnim dejavnostim, še posebej pa idejnopolitičnemu usposabljanju mladih na MDA. Drugi del predavanja je bil namenjen konkretnim podatkom o udeležbi mladih iz naše občine na MDA. Vsaka osnovna organizacija naj evidentira vsaj enega kandidata za brigadirja, naloga vsake OO ZSMS pa je tudi, da izpelje oz. organizira vsaj eno enodnevno delovno akcijo, ki naj bo sestavljena po že ustaljenem redu. Dopoldne delo, popoldne interesne aktivnosti, zvečer pa taborni ogenj, pesem in zabava. Mladinci smo se v razpravi dogovorili, da bomo tudi mi organizirali enodnevno delovno akcijo. Sprejeli smo sklep, da se predsednika OO ZSMS ir krajevnega sveta ZSMS dogovorita i predsednikom krajevne skupnosti c organizaciji te MDA in pomoči krajevne skupnosti pri tem. Evidentirali smo tudi članico naše OO ZSMS, ki se bo udeležila občinske delovne akcije v Pečah. Po končanem predavanju in sprejetih sklepih, smo se pogovarjali tudi o drugih nalogah, ki nas čakajo. Organizirali bomo izlet v Planico, naši člani in članice se bodo udeležili tekmovanja v veleslalomu na Veliki planini, ustanovili bomo aktiv štipendistov naše Krajevne skupnosti in pripravili prireditev ob 8. marcu. Veliko nam pri vseh naših akcijah pomagajo mladinci, ki še obiskujejo Osnovno šolo v Dobu. Na enih izmed naslednjih sestankov se bomo dogovorili tudi o naših akcijah ob 40-letnici shoda Ljudske fronte na Taboru in mlade bolj seznanili z dogodki iz leta 1937, koje bil ustanovni kongres KPS. OO ZSMS Dob franc zorman -50-letnik Petdeset let! Tovariš, čestitamo ti za vse, kar si doživel, kar si pretrpel in ustvaril v tem času. Rojen je v kmečki družini na Konfinu pri Moravčah, 9. III. 1927. Otroška leta so ga izjeklenila in oblikovala v značajno osebnost. Ko je imel 14 let, se je pričela vojna. S šestnajstimi leti pa je že spoznal, da čuti z domovino, da jo ljubi in ji hoče pomagati do svobode. S puško se je vključil vi. slovensko artilerijsko sko brigado XV. ud. divizije. Doživel je strašne vojne spopade po Dolenjskem, v Beli Krajini in tudi na Hrvaškem. Bil je torej eden izmed tistih številnih mladih fantov naše domovine, ki so bili pripravljeni svojo srečno mladost in življenje darovati za svobodo. Z delom in znanjem sije prislužil čin kapetana I. razreda. Ko je bila vojna končana, se je zanj še vedno nadaljeval boj za obstoj. Povsod se je trudil, da bi bilo življenje lažje in lepše. Tudi danes, ko je invalidsko upokojen, še vedno čuti, da lahko pomaga oblikovati današnjo družbeno stvarnost. Svoje mesto je našel v KS na Viru. Posveča ji vse svoje misli, ideje, delo in mnogo prostega časa. Njegovo interesno področje in družbenopolitično delo je tako obsežno, da bi komaj vse popisali. Naj omenimo, da prizadevno deluje v občinski komisiji, ki skrbi za borce in invalide NOV, v občinski komunalni skupnosti, v CZ, v organizaciji ZZB NOV, SZDL in drugod. Tovariš, še mnogo uspehov in veselja ti želimo! . ., ' Lojko Tudi v Lukovici so proslavili Dan žena s kulturnim programom in razgovorom razstava ob 8. marcu Člani osnovne organizacije ZSMS v Zdravstvenem domu so svoje kolegice in kolege ob 8. marcu prijetno presenetili. Pripravili so jim namreč razstavo ročnih del, ki je bila posvečena 8. marcu -mednarodnemu dnevu žena, Razstava je bila pripravljena v sobi ob vhodu v Zdravstveni dom in so si jo lahko ogledali tudi drugi obiskovalci. Na njej so bila razstavljena različna ročna dela (prtički, gobelini) in risbe, ki jih. je narisal Drago Kosovič. S svojimi ročnimi deli pa so sodelovale naslednje članice OO ZSMS: Magda Ocepek, Du-šanka Stankovič, Dragica Gajic, Štefka Košir, Alojzija Ješovnik in Jadranka Žagar. Prostor, v katerem ie bila razstava, je bil prijetno okrašen z lončnicami, prtički pa so bili razstavljeni po mizah. Razstava je na vse obiskovalce naredila zelo lep vtis, o čemer pričajo tudi posamezni vtisi napisani v priloženi knjižici. Z uspešno razstavo so mladi iz Zdravstvenega doma dokazali, da kljub zelo napornemu delu (izmene, nočno delo) lahko marsikaj naredijo, obenem pa je razstava tudi dokaz, da mladi še kako koristno izrabljamo svoj prosti čas. Mladim iz Zdravstvenega doma še veliko uspeha pri nadaljnjem delu! G. V. ob dnevu 2ena Člani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Dob so ob 8. marcu v sodelovanju z Osnovno šolo Dob pripravili razstavo na temo MATERE, ZENE, DEKLETA, ob kateri je bil tudi daljši kulturni program namenjen vsem tovarišicam iz naše krajevne skupnosti. Razstava, na kateri smo v sliki prikazali delo naših mater, babic, sester, znank in drugih na njihovih delovnih mestih, v krogu družine, v prostem času, pri obrambi domovine in drugod, je bila popestrena s spisi in risbami na temo Dneva žena in ročnimi deli, ki so jih prispevali člani Kluba OZN na Osnovni šoli Dob. Razstava je bila v Pionirski sobi OŠ Dob. Kulturna prireditev, ki je bila v petek, 7. marca, je bila namenjena vsem ženam, materam in drugim, ki so se v velikem številu zbrale v avli Osnovne šole Dob. Vse navzoče je najprej pozdravil predstavnik OO ZSMS Dob, kije poudaril veliko vlogo vseh žensk v naši samoupravni socialistični družbi. Za njim je pel pevski zbor Kulturno prosvetnega društva Jožef Virk, nato pa je vsem zbranim spregovorila tov. Neža Rihtar. V svojem govoru je na kratko orisala revolucionarno pot naših žena, ki je tesno povezana z obletnicami, ki jih v letošnjem letu praznujemo. Svoj govor je zaključila s kratko črtico Ivana Cankarja, v kateri se še posebej zrcali velika ljubezen vseh mater do svojih ottok. V kulturnem programu, ki je sledil, so poleg mešanega zbora KPD sodelovali še recitatorji iz OO ZSMS in Oš Dob, otroški pevski zbor in folklorna skupina iz OS Dob ter harmonikarji, tamburaši in pevci iz Krtine, kijih vodi tov, Tone Semcja, ki so prijetno popestrili prireditev. G. V. RAZPIS Komunalno podjetje Domžale, Komisija za delovna razmerja, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 strojnik za težko mehanizacijo 1 zidar 1 vodovodni instalater Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja ni na razpolago. Interesenti naj predlože pismene prijave s potrebno dokumentacijo in podatki na naslov: Komunalno podjetje Domžale - Komisija za delovna razmerja, Ljubljanska c. 65. 3k/Oček/Oček/©č( cek^Oček/Oček/C /O Vubfansfca banka podružnica Domžale Problematika hišnih svetov Delovanje hišnih svetov je brez dvoma velikega pomena pri reševanju mnogih problemov, predvsem v večjih soseskah, kjer je tudi največ odprtih vprašanj. Vemo, da imamo v občini veliko hišnih svetov, ki sicer delajo, vendar se postavlja vprašanje prostorov za njihovo delo, izvajanje odloka o hišnem redu, kije zastarel, povezava s krajevno skupnostjo, in še vrsta zadev čaka na rešitev. Vsi problemi bodo predmet razprave za OKROGLO MIZO, ki jo bo organiziralo uredništvo Občinskega poročevalca. Naše bralce pozivamo, da tudi sodelujejo s sestavki in predlogi, da bi resnično nakazali izhod iz sedanje situacije in dela na tem področju. Uredništvo učenci so poskrbeli materam prijetno uro Za Dan žena je šola Slandrovc brigade priredila materam šoloobveznih otrok prijetno presenečenje. V presledkih poldruge ure so se zvrstile kar tri proslave s pripravljenim programom otrok iz posameznih oddelkov. Najprej so nastopili posebej učenci prvih razredov, nato učenci drugih razredov in končno skupaj učenci tretjih in četrtih razredov. To je bilo potrebno zaradi tega, da so starši lahko spremljali izvajanje svojih otrok, kajti avla šole bi bila za vse starše premajhna. Vsaka skupim je povezala svoj program v ubrano celoto. Najprej je ravnatelj šole Vinko Cedilnik pozdravil starše, nato pa v govoru orisal našo ženo kot požrtvovalno partizansko borko in njene zasluge kot delavke in matere v času, ko se je po vojni vračala v lepše življenje, ko so bila vrata v to življenje odprta na stežaj. Nato so otroci vsake skupine izvajali svoj program, ki je bil pester, domiseln in privlačen, tokrat so otroci pokazali, kaj vse zmorejo in kaj so se naučili v okviru svobodnih dejavnosti v celodnevni šoli v posameznih krožkih. V pevskem krožku so se otroci naučili precej pesmi, ki so jih zapeli na proslavi. Tudi solisti so pokazali svojo pevsko nadarjenost in spretnost tudi ob klavirju. V dramskem krožku so mentorji vzbudili pri učencih smisel za dramsko udejstvovanjc. Tudi dcklama-tor.ski in recitatorski krožek je vzgojil že nekaj prav dobrih deklamatorjcv in re-citatorjev. Predstavila se je tudi spretna skupina lutkarjev, folklorna skupina pa je izvajala zelo kvalitetno izbor nekaterih lažjih plesov. Iz literarnega krožka se je kar osem mladih pesnikov predstavilo s svojimi izvirnimi pesmimi, ki so bile posvečene materi. Težko bi bilo osvetliti vsak program zase, ko je vendar vsak od treh programov bil vsebinsko zelo raznolik ir bogat. Ugotovimo lahko le to, da so sc nastopajoči potrudili, da so svojo nalogo resno in brez spodrsljajev pogumno in doživeto prenašali poslušalcu. Matere, ki so zbrano spremljale izvajanje otrok, so bile presenečene ob misli, kaj vse so se njihovi otroci pod spretnim vodstvom svojih mentorjev naučili, da so lahko nastopili in staršem ogreli njihova srca. Izredno prikupen pa je bil prizor, ko je vsak otrok na koncu obdaril svojo mamico z darilom, ki ga je pripravil sam v šoli. Vsaka mati je bila prevzeta in stisnila svojega otroka k sebi in podzavestno so nekaterim materam polzele po licih solze veselja in sreče. Ta prizor je prikazal, da je materino srce resnično neusahljiv vir ljubezni in dobrote. Vsi rastopi so bili kakovostni, kar je vsekakor velika zasluga učiteljstva. ki jc vložilo v to veliko truda, časa in ljubezni. Pohvaliti je treba tudi spoznanje, kako jc treba že vrani mladosti vzbujati smisel za amatersko udejstvovanjc v prihodnosti in kako je treba oblikovati individualne sposobnosti posameznega učenca, če želimo, da se bodo sedanji učenci z uspehom udejstvovali na kulturnih področjih in zavestno širili kulturne dobrine. Dolfc Prešeren dan žena v domu počitka v domžalah Kakor že več let zaporedoma, je tudi letos Društvo prijateljev mladine iz Domžal obiskalo za Dan žena oskrbo-vankc v Domu počitka v Domžalah. Marljive delavke in članice upravnega odbora DPM so pripravile darila, učenke Osnovne šole Venclja Perka pa so nabrale spomladansko cvetje in vse skupaj izročile ženam-oskrbovankam. Pod vodstvom Jožeta Naroločnika je manjši pevski zbor zapel oskrbovankam nekaj ubranih, vzpodbudnih in poskočnih pesmi, mladi harmonikar pa jc raztegnil meh, da so sc širile v poslopju vesele melodije. Oskrbovanke so bile z obiskom izredno zadovoljne. Mursi-kateri se je orosilo oko ob spominu na svojo preživelo mladost in ob misli, da vendarle niso povsem pozabljene. Članice DPM niso obiskale le oskrbo-vank, ki lahko hodijo, marveč tudi liste, ki so zaradi oslabelosti priklenjene na posteljo. Tudi te so se razveselile skromnega darila, šopka in dekliškega ubranega petja. Oskrbovanke so se za obisk iskreno zahvaljevale in izrazile željo, da ne bi bilo napak, če bi jih večkrat obiskale pTijaznc pevke in jim zapele lepe pesmi. S tovrstnimi obiski zasleduje DPM težnjo, da vcepi mladini smisel za spoštovanje starosti. Humana skrb, kijo gojijo članice DPM za oskrbovanke v Domu počitka 7-isluži odkrito pohvalo. Dolfe Prešeren proslava ob dnevu žena na viru V nedeljo, 6. marca, so bili vsi krajani povabljeni na kulturno prireditev ob Najmlajši so v vrtcu „Dr. Igor" na Viru pripravili materam prisrčen prog run i mednarodnem prazniku Dnevu /ena. KUD I rane Bikovec iz Vira. oktet iz TOSAMJ. in folklorna skupina iz Mengša so ta dan poklonili prisrčen program vsem krajanom predvsem ,pa ženam iz naše KS. Vsi se jim iskreno zahvaljujemo za trud ter skrbno in kvalitetno izvedbo. Člani KUD so s svojim recitalom posegli v preteklost, prihodnost, predvsem pa opozorili na današnjo stvarnost, na položaj žene, ki je pri nas samoupravljalka, mnogo kje po svetu pa še zatirana in podložna. Vedno znova sc razveselimo okteta iz TOSAML in folklorne skupine iz Mengša, ker nas vsakokrat presenetijo s svojo umetniško izvrstnostjo in prepričljivostjo. Prisrčno vzdušje pa jc ustvarila tudi preurejena dvorana. Vsi si želimo, da bi se še večkrat tako srečah. g ^ partizanske matere in vdove so praznovale Krajevna organizacija vojaških vojnih invalidov Domžale je v počastitev med- Oktet Tosama in recitatorfi ženam na Viru Mestna organizacija vojaških vojnih invalidov jc pripravila sprejem ob Dnevu žena narodnega dneva žena, kot vsako leto doslej, organizirala srečanje za matere in vdove padlih borcev v NOV ter za vdove umrlih vojaških invalidov. Srečanje jc bilo v nedeljo. 6. marca v prostorih Dijaškega doma v Domžalah, udeležile pa so se ga vse povabljenkc, razen tistih članic organizacije, ki se srečanja zaradi slabega zdravja ali visoke starosti niso mogle udeležiti. lake so zadolženi člani 10 obiskali in jih skromno obdarili na domovih, v domovih počitka ali v bolnicah. Prisotne matere in vdove ter goste in udeležence kulturnega programa je v imenu 10 Krajevne organizacije VV1 Domžale pozdravil ter jim čestital k njihovemu prazniku predsednik organizacije tov. Mile Dedič. O pomenu 8. marca v predvojnem, vojnem in povojnem obdobju pri nas in v svetu pa jc govorila vzgojiteljica Djjaškcga doma tov. Kovačeva, s poudarkom, da letošnje praznovanje 8. marca ima poseben pomen, ker sovpada s praznovanjem zgodovinskih obletnic slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. Za to nepozabno srečanje naših partizanskih mater in vdov, za katerega lahko rečemo, da je bilo uspešno, je IO invalidske organizacije imel posebno sejo že 8. februarja, na kateri jc obravnaval in določil celoten program proslave. V pestrem in zanimivem kulturnem programu so s svojimi zelo dobro pripravljenimi točkami nastopili: mladinci Dijaškega doma pod vodstvom vzgojiteljice doma tov. Kovač, član kulturne skupnosti tov. Horjak ter priljubljena in še posebej dobro pripravljena skupina mladih učencev Osnovne šole Josip Broz Tli O. pod vodstvom tov. Pihler-jevc. Po končanem kulturnem programu je sledila skromna zakuska, nato pa veselo kramljanje ob zvokih harmonikarja tov. Peterke iz Zaboršta. Ob zaključku srečanja smo še razdelili vabila za koncert posvečen Dnevu žena, ki gaje organizirala Kulturna skupnost Domžale. Izvajalcem kulturno-zabavnega programa se še enkrat zahvaljujemo za njihovo ne-le letošnje, -ampak večletno sodelovanje. Ravno tako sc zahvaljujemo vodstvu Dijaškega doma za vsakoletno nudenje njihovih prostorov ter drugo pomoč. Posebna zahvala gre nekaterim delovnim organizacijam za razumevanje in dodelitev denarne pomoči ob srečanju naših članic, imena teh pa bomo objavili v eni od naslednjih številk Občinskega poročevalca. Ob koncu naj povem še to. da smo ob srečanju naših partizanskih mater in vdov pogrešali funkcionarje in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Od 15 povabljenih ni bilo nobenega!! Za vzroke ne vemo, mislimo si pa svoje... Mile Ded pc Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu VTOZD za ŽIVINOREJO - Groblje 3 Domžale objavlja prosto delovno mesto NKV delavca za delo v mešalnici Vloge sprejema tajništvo VTOZD 8 dni po objavi. Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu VTOZD za ŽIVINOREJO - Groblje 3 Domžale objavlja prosto delovno mesto NKV DELAVCA ZA DELO V MEŠALNICI Vloge sprejema tajništvo VTOZD 8 dni po objavi. Posvet mladinskih vodstev Šola Radomlje in družbeno okolje _ Samoupravni organi Osnovne šole Radomlje so ocenili in potrdili opravljeno delo v letu 1976. Zbor delovne skupnosti je na seji 23. II. temeljito razpravljal in tudi soglasno sprejel zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1976. Za tem se je sestal novoizvoljeni svet šole, ki je pod predsedstvom tov. Marije GRILJ in ob navzočnosti članov sveta staršev in delegatov šolske skupnosti učencev dal soglasje na zaključni račun in poslovno poročilo za leto 1976. Ocena vseh samoupravnih organovjc bila, da je bilo delo šole v letu 1976 uspešno. Učni uspeh je znašal 99,7 % in razred ponavljata samo dva učenca. V tem šolskem letu so učitelji opravili 1.800 ur dopolnilnega pouka z učenci, ki težje dojemajo snov, kar se je tudi pokazalo, kot uspešna oblika za napredovanje čimvečjega števila učencev. Učitelji so opravili tudi preko 300 ur dodatnega pouka za nadpovprečno nadarjene učence. V razvejanem spektru svobodnih aktivnosti so učitelji opravili preko 2.000 ur dela z učenci in to skoraj prostovoljno, saj so bile nagrade v te namene skoraj nepomembne. Prav v tem šolskem letu pa smo zabeležili nadvse pomemben premik v smeri povezovanja okolja s šolo, saj smo zainteresirali številne zunanje sodelavce za delo v raznih svobodnih aktivnostih. Tu pa se kaže že nova kvaliteta samoupravnega povezovanja vzgoje in izobraževanja z družbenim okoljem. Tako lahko rečemo, da nismo pri tako pomembnem delu, kot je vzgoja in izobraževanje učitelji nič več sami zaprti med šolske zidove. Ta proces odpiranja šole in obratno interes družbe za šolo, se v šolskem letu 1976/77 še nadaljuje in številčno ter vsebinsko krepi. Velik premik smo napravili v tem, da krajevne skupnosti našega šolskega okoliša kažejo za šolo vse več interesa in so številne akcije in gradnje že plod uspešnega sodelovanja KS in šole. Več sodelovanja pričakujemo tudi od TOZD in bo treba tudi statute šol, kojih bomo usklajevali z zakonom o združenem delu, prilagoditi tako, da bodo v svetu šole imeli svoje mesto tudi delegati TOZD. Svet šole in svet staršev sta dala tudi soglasje za gradnjo otroškega igrišča in atletske steze, za katero sta dali pobudo KS Preserje in šola. Igrišče bomo zgradili za učence v oddelkih PB in za otroke v vrtcu in končno tudi za otroke, ki niso vključeni v WZ. Navzoči so soglašali z najetjem posojila iz združenih sredstev amortizacije vzgoj-noizobraževalnih zavodov pri OIS, akcijo pa je podprla tudi Tetesnokulturna skupnost Domžale ter KS na našem območju. Veliko dela pa bodo opravili učenci sami in člani OO ZSMS Radomlje ter SD Radomlje. Pričakujemo pa tudi pomoč Skupnosti otroškega varstva občine Domžale, na katero se bomo obrnili s prošnjo, da nas v tem prizadevanju za naše najmlajše podpre s primerno dotacijo iz namenskih sredstev za gradnjo in vzdrževanje objektov. Če bo vse po sreči, bomo Dan mladosti in 85. rojstni dan tov. Tita praznovali z otvoritvijo obeh objektov. f OGLAS Študentka išče ogrevano sobo v Domžalah ali bližnji okolici. Judita Vek, Ljubljanska 62, Domžale. v_J Člani sveta Osnovne šole Radomlje ob sprejemanju zaključnega računa, na katerem so ugotovili tudi tesno sodelovanje z občani Radomelj in ostalih krajevnih skupnosti Iz poslovnega poročila je tudi razvidno, da smo za modernizacijo pouka nabavili veliko novih učil zlasti AV sredstev (grafoskopi, kasetni kinoprojektor, kasetofon, zbirka FIŠER za tehnično vzgojo), številne kasetne filme, grafo-skopske predloge, slike in za preko 50.000 dinarjev knjig za pionirsko in strokovno knjižnico. Na zboru delovne skupnosti in na seji sveta šole so sprejeli sklep, da naj šola zaprosi OIS Domžale, da šoli v šolskem letu 1977/78 odobri delovno mesto knjižnjičarja, ker ima šola že okoli 7.000 knjig, kijih ne more urejevati, kaj šele vzgojno svetovati učencem. Vsi samoupravni organi so tudi ugotovili, daje treba z novim šolskim letom pričeti s celoletno malo šolo. V malo šolo se je letos vpisalo 98 otrok, od katerih jih samo 17 obiskuje malo šolo v vrtcu, vsi ostali pa na naši šoli dvakrat tedensko od 10,30 do 12,45 ure in jo vodijo učiteljice prvih razredov. Popoldne je v šoli še prostor, zato bi bilo treba redno zaposliti eno učno moč, ki bi v treh oddelkih male šole imela polno učno obveznost vse šolsko leto. Otroci bi imeli šolo dvakrat oz. trikrat tedensko in bi na vsak oddelek odpadlo po 230 ur letno. Zbor delovne skupnosti in svet šole sta pooblastila ravnatelja, naj na OIS Domžale zaprosi za odobritev celoletne male šole že v prihodnjem šolskem letu. Ob zaključku naj z veseljem ugotovim, da je na šoli delati prijetno, če si prepričan, da nisi sam, ampak, da stoji ob šoli širša družbena skupnost. Vsi delavci šole tudi v bodoče pričakujemo še več družbene skrbi in pomoči vseh zainteresiranih, predvsem, KS, TOZD, staršev in zunanjih sodelavcev. Rajko Hafner ( > oglas Zamenjam 3-sobno družbeno stanovanje /. vrtom bre/. centralnega ogrevanja za eno manjše (2-sobno) s centralnim ogrevanjem. Oglasite se na naslov: Za-lokar Olga, Groblje 2, Domžale v_J Občinska konferenca ZSMS Domžale je skupaj s področnima konferencama mladih iz KS in mladih delavcev pripravila posvet s predsedniki osnovnih organizacij iz TOZD in KS. Mladi so na tem posvetu obravnavali trenutno najbolj aktualne teme in sicer: - udeležba mladih pri prireditvah ob 40-letnici ustanovitve KPS; 40-letnici shoda na Taboru in 85. rojstnem dnevu tovariša Tita; mladinske delovne akcije; ustanavljanje aktivov štipendistov. Posvet je bil 1. marca in se gaje udeležilo precejšnje število predsednikov in sekretarjev OO ZSMS iz naše občine. Uvod v prvo točko, tj. kratko zgodovino KPS in dogodke ob ustanovnem kongresu KPS na Čebinah je podala tovari-šica Danica Košir, članica občinskega komiteja ZKS Domžale, kije še posebno pozornost posvetila delovanju takratne mladinske organizacije SKOJ-a. Mladi smo na posvetu sprejeli vrsto nalog, ki jih bomo realizirali v času od 18. aprila do 15. junija in pri katerih bomo sodelovali vsi mladi iz občine. 1. Štafeta mladosti, ki bo šla skozi našo občino 18. aprila in sicer na relaciji Trojane, Blagovica, Krašnja, Lukovica, Domžale, Ihan). 2. Tradicionalni pohod na OkJo, ki ga vsako leto organiziramo v počastitev Dneva OF in 1. maja. 3. Slovesnosti ob 40-letnici shoda Ljudske fronte na Taboru obsegajo naslednje prireditve: - pohod na Tabor (21. maj); - sodelovanje na prireditvi pri Taboru in zborovanju naGorju-ši (22. maj); - srečanje aktivistov SKOJ-a in povojnih udeležencev mladinskih delovnih akcij (30 let MDA Šamac-Sarajevo) 21. maj; - kviz tekmovanje na temo: Preporod KPJ pred štirimi desetletji; Z geslom „VSE NAJLEPŠE TEBI ŽENA" se je na Dan žena v Osnovni šoli Slandrove brigade zvrstila revija osmih otroških zborov. Nastopili so pevci otroških zborov domžalskih osnovnih šol in njihovih podružnic. Vsak zbor je zapel tri ali štiri skladbice iz ljudske, umetne ali partizanske otroške glasbene zakladnice. Vsak zbor razpolaga z velikim številom pevcev. Iz Osnovne šole Slandrove brigade je nastopil najprej otroški pevski zbor, ki so ga sestavljali učenci prvih razredov in ga je vodila Nada Orešnik, za tem otroški pevski zbor, ki je vključil učence drugih razredov in ga je vodila Momka Haler. Iz osnovne šole Slandrove brigade je nastopil tudi mlajši pevski mladinski zbor, ki ga je vodil Karel Leskovec in otroški pevski zbor podružnične šole iz Ihana, ki ga je vodil Anton Križaj. Tovarišica Meta Pichler je predstavila pevce otroškega pevskega zbora in mlajšega mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Josip Broz Tito. Pevce otroškega pevskega zbora Osnovne šole Venclja Pcrka in otroški pevski zbor podružnične šole iz Dragomlja pa je vodil Jože - razstava gradiva o delovanju mladinske organizacije pred, med in po vojni. 4. Sodelovanje na PREZlHOVINI 77, ki je osrednja proslava ZSMS ob 40-letnici KPS (17. april). Druga točka Mladinske delovne akcije je zajemala konkretne naloge mladih pri evidentiranju kandidatov za MDA v letošnjem letu. Vodstva OO ZSMS so bfla seznanjena, da bo brigada OK ZSMS Domžale letos sodelovala na republiški akciji SLOVENSKE GORICE, da bomo organizirali lokalno delovno akcijo PEČE 77, obenem pa je bil sprejet tudi dogovor, da vsaka OO ZSMS organizira vsaj eno enodnevno MDA. Ena izmed najbolj aktualnih nalog je organiziranje aktivov štipendistov. Klub štipendistov je aktiv že ustanovil, enako tudi OO ZSMS Vir, medtem ko druge OO ZSMS to pripravljajo in bodo izvedle do 10. marca. Drugi del posveta je bil ločen in sicer za predsednike OO ZSMS iz KS posebej, za mlade delavce pa posebej. Mladi iz KS so se dogovorili za sodelovanje v tekmovanju NAŠ KLUB 77, dobili so kratko analizo delegatskih odnosov, ki jo je predsedstvo KMKS izdelalo na osnovi izpolnjenih vprašalnikov, pogovarjali smo se o informiranju, o akciji za „Naj boljšo osnovno organizacijo", o ustanavljanju krajevnih svetov in o drugih aktualnih nalogah, ki so pred nami. Mladi delavci so precej pozornosti posvetili akciji VSI ZA VEČJO STORILNOST, akciji Za najboljšo OO ZSMS, razpravljali pa so tudi o analizi delovanja OO ZSMS v TOZD, ki je bila narejena na osnovi obiskov vseh OO ZSMS. Vodstvo OK ZSMS Domžale upa, da se bo dejavnost po posvetu poživila in da bodo mladi v vseh sredinah še bolj aktivni. q y Naroločnik. Vse zbore je spremljal na klavirju prof. Tomaž Habe. Letošnja revija otroških pevskih zborov je pokazala ugoden prikaz pevske zrelosti in sposobnosti. Skoraj vsi pe-vovodji.so se potrudili, da so upoštevali poleg dinamike tudi osnovne zahteve glasovanja. Če želimo na kratko oceniti nastopajoče zbore, bi lahko rekli, da obvladajo vsi pevci dihalno tehniko in da so nekateri zbori zelo občutljivi za posamezne interpretacije. Pohvaliti je treba tudi dejstvo, da pevci prepevajo zanesljivo, sproščeno in samozavestno, kar je vsekakor tudi dokaz, da je posamezni zborovodja nenehno popravljal, izboljševal in preizkušal sozvočje celotnega zbora, da je pripeljal zbor do take harmonične ubranosti. Podoba je, da se bodo iz vrst teh pevcev sčasoma vzgojili tudi solisti. Nekaterim pevcem bo zaradi tega potrebno posvetiti več pozornosti Revjja otroških pevskih zborov je bfla, če izključimo nekaj manjših spodrsljajev, prijetno doživetje. Dolfe Prešeren revija otroških pevskih zborov v domžalah r Tudi mladi živimo s krajem Prevojskemu hokeju ob rob Mnogi ne vedo, da imamo Ihan-ci 24. februar izbran za svoj krajevni praznik. Zakaj ravno ta dan? Ravno pred triintridesetimi leti se je na ta dan zgodila velika tragedija na OKLEM nad Ihanom, katere posledica je bila 72 padlih borcev NOV. Spomenik tem borcem, žrtvam podle izdaje, ki so bili pretežno iz Ihana in okolice, stoji danes na Oklem. Kdo drug, če ne ravno mi mladi smo tisti, ki smo dolžni izkazati največjo mero hvaležnosti krajanom, ki so se borili za svobodo med NOB in nam zagotovili prostost, katere smo deležni. V gasilskem domu, ki je namenjen tovrstnim prireditvam, smo priredili proslavo v počastitev našega krajevnega praznika. Otvoril jo je naš novoustanovljeni mladinski pevski zbor. Da je zbor uspešno debitiraj, gre zahvala vodji tov. Leskovcu. Osrednja točka je bil uspešno izpeljan mladinski recital s tehtno izbranimi pesmimi, ki so nastale med NOV in po njej. Recitacije pa so bile prepletene z glasbenimi vložki. Kot zadnje, pa je bilo na vrsti kviz tekmovanje „IHAN MED NOV". Kviz je bil spretno povezan z izpovedmi tov. Ivanke Mežnar, tov. Ivana HRIBARJA in tov. Dragice KOLENC, kot najpoznejšimi aktivisti na našem področju v času NOV. Izredna pohvala velja tudi tekmovalcem iz Preloga, Ihana in Goričice, saj nismo bili priča niti enemu nezadovoljivemu odgovoru. Njihov trud smo nagradili s knjižnimi nagradami - Ihansko kroniko. Takih prireditev si lahko želimo le še več, prav one nam popestrijo naš vsakdan in ohranijo spomine na revolucionarno pot, ki si jo je utrlo naše ljudstvo. Jane Gregorič Dve lepi priznanji Učenci Posebne osnovne šole Homec na razstavi v Domžalah Med mladino srečujemo po naših šolah v Sloveniji marsikaterega odličnega risarja in slikarja tako na nižji, kakor na višji stopnji osnovne šole. To razveseljivo ugotovitev je poudila tudi razstava likovnih del učencev, ki je bila pred kratkim odprta v Šoštanju. Letos so se že devetič pod pokroviteljstvom Pionirskega lista in šoštanjskih prijateljev mladih likovnikov Slovenije organizirali tak koristen in prijeten prikaz zmogljivosti učencev. Otvoritvi razstave je prisostvovalo skoraj sto obiskovalcev iz vrst mladih likovnikov, likovnih pedagogov in ljubiteljev likovne umetnosti. Žirija, ki je odbrala za razstavo poslani likovni material posameznih šol iz Slovenije, se je pri odbiri del držala zelo kritičnega izbora, zato je bil kri-terjj ocenjevanja strog, vendar pravičen. Tematika je bila zelo pestra, izvirna in mikavna. Dosežki pa so resnično razveselili. Norma za dosego priznanja je bila takšna: šola, ki je sodelovala na razstavah več let zaporedoma in je žirija ocenila tudi letošnje izdelke učencev z najboljšo oceno, je dobila zlato odličje. Sola, ki je razstavljala dve leti zaporedoma in dosegla letos odlično oceno za eksponate, je bila kandidat za srebrno odličje, do čim je lahko dosegla šola, ki se je udeležila razstave šele letos prvikrat in je žirya ocenila dosežke z odlično oceno, prejela bronasto odličje. Iz domžalske občine sta letos razstavljali risarske izdelke učencev že tretjič Posebna osnovna šola iz Homca in prvič Osnovna šola Slandrove brigade. Žirija se je odločila, da podeli letos za odlične risarske in slikarske izdelke učencev obema udeleženkama iz domžalske občine, Posebni osnovni loli iz Homca zlato odličje, a Osnovni šob Slandrove brigade pa bronasto odličje. Za ta uspeh je treba vsekakor pohvaliti dve tovarišici, ki sta z veliko vnemo, z načrtnim delom in potrpljenjem, s svojim znanjem in izkušnjami vspodbu-dili pri učencih prirojene likovne zmožnosti, in da so v učencih oživeli navdih za likovno odlikovanje. Menim, da je prav, da obema tovarišicama Lojzki Kovač in Idi Rebuli za skrbno mentorstvo in za dosego lepih uspehov z učenci iskreno čestitamo. Med obiskovalci likovne razstave prevladuje mnenje, da je potrebno še bolj intenzivno širiti likovno vzgojo in k sodelovanju pritegniti še več šol. Razstava je nazorno pokazala, kolikšne sposobnosti hranjjo nekateri učenci v sebi in kako lahko z vspodbudnim pristopom likovnega pedagoga obudimo vse tvorne sile, kijih imajo poedinci. Tovarišica Lojzka Kovač, ki je šele letos prevzela pouk likovne vzgoje na Posebni osnovni šoli na Homcu, je v izložbenih oknih Komunalnega centra v Domžalah že organizirala razstavo slik svojih učencev. Razstava je vzbudila pri gledalcih dokajšnje zanimanje. Razstava v Šoštanju pa bo odprta do 23. maja in bi bilo smotrno, da bi si jo ogledali tudi nekateri likovniki iz naših šol. Dolfe Prešeren oglas Iščem varstvo za enoletnega otroka v dopoldanskem času. Naslov: Mihajlovič Đurđa, Domžale, Ljubljanska 138. Veliko je bilo že napisanega o hokeju na Prevojah, veliko težko prebolelih besed izrečenih in še več trpkih dejanj prebolelih. Pre-vojci se le težko še spomnijo kdaj točno je bil njihov klub ustanovljen. Pa saj to ni važo. Tista registracija kluba je bila le gola formalnost, za katero se je skrivala neka dolgoletna tradicija, neka dolgoletna življenjska navada Prevojcev. Pojav hokejskega kluba v tako majhnem kraju, kot so Prevoje, je bil pravi ,,boom" za vso športno, posebno pa še hokejsko javnost. Toliko velikih besed je bilo izrečenih v tistem prvem obdobju. Pre-voje preje in pozneje, toliko in tako visokih športnih funkcionarjev. Toda . . . Kaj kmalu so ostali sami sredi velikega blata, v katerega so zabredli. Le malo je bflo takih, ki so jim stali ob strani in Prevojci vedo, kdo so bili to! Vedo pa tudi, kdo so bili tisti, ki so jih še bolj porivali v blato! Najbolj boleč je bil dvom o upravičenosti njihove eksistence, ki je bil prisoten na številnih sejah samoupravnih organov na področju športa v občini Domžale. To je bila gonja proti „deseterici" hokejistov, ki so požirali milijone. Za mnoge je bila in je mogoče še le „deseterica", nihče pa ni vedel -bolj verjetno je, da nihče ni hotel vedeti, da ima prevojsko prvo moštvo preko dvajset aktivnih igralcev in preko štirideset pionirjev iz vse domžalske občine in celo iz sosednje kamniške in preko devetdeset vseh članov. Kateri nogometni ali drugi klub v občini pa ima tako široko zasnovo in je mogoče kdo podvomil o umestnosti obstoja njegove biti? Koliko občanov ve, da Prevojci trenirajo v hali Tivoli ob polnoči in da morajo iti naslednji dan v službo? Hala Tivoli, kjer Prevojci trenirajo in igrajo dvoboje, žre težke denarje. In tega denarja za Prevojce ni oziroma ga je mogoče dobiti po zelo bolečih razpravah. To je denar, ki ga združujejo delovni ljudje naše družbenopolitične skupnosti in ga tako združujejo tudi delovni Prevojci: združuje se pa Z namenom, da se ljudem, ki se želijo ukvarjati s športom s katerkolim - omogoči to dejavnost. To je abstrakcija in družbena bit tega denarja! Zakaj je za Prevojce ta denar tabu? Očitki letijo na drage vadbe in tekme. Zakaj je naša družba investirala v halo Tivoli, če imajo sedaj prost vstop samo priviligi-ranci? Smo jo gradili samo zato, da bodo v njej nastopali samo prvorazredni športni klubi, razno razni Jethro Tull-i in Beli knofi, ki pobirajo iz žepov naših ljudi velike denarje in jih odvlečejo v tujino. Je hala Tivoli res profitarsko orientirana? Ljudje, ki so pa s svojim delom prispevali za ta objekt, pa bodo igrali lahko hokej na bajerjih, če jim bo višja sila naklonila dovolj mraza . . . Pa sploh niso tako slabi. V svoji ligi so vedno pri vrhu in tudi letos z rezultati ne zaostajajo (Ptuj: Prevoje 4:7, Stavbar Maribor : Prevo-je 4 : 8, Tržič : Prevoje 2:1, Pre-voje : Tržič 12 : 2, z mladinci Olimpije pa ena zmaga, en poraz in dve neodločeni tekmi.) Decembra so gostovali celo v Sisku (INA Sisak: Prevoje -12:4). Največja njihova želja pa je, da bi šli lahko merit februarja svoje moči na Češkoslovaško, kamor jih prijateljsko vabi nek češki hokejski klub. Pa še to! Rekli so naj ne pozabim napisati, da njihovi pionirčki vstajajo vsako nedeljo ob petih zjutraj, da ne zamudijo treninga v Ljubljani, ki se začne ob šestih. Pa ne pozabi tudi na to, da jih tja vozijo njihovi očetje in mame s svojimi avtomobili in na svoje stroške. Pa misliš, da se kdaj jezijo, ko je treba tako kmalu vstati? Kje pa! Veseli so, da lahko igrajo, pa čeprav morajo skoraj vso opremo (ki je dražja od smučarske) kupiti sami oziroma starši. To je entuzi-azem, tista zdrava srž v njihovem duhu in taki ljudje vedno uspejo v svojih hotenjih . . . Resnično ob rob bomo pa še zapisali besede, ki jih je izrekel marljivi tajnik kluba Janez Pevec na občnem zboru v začetku januarja: „Hokej na Prevojah bo živel, pa če ga financiramo iz lastnih /epov . . ." In verjemite, pa zares verjemite, da hokej na Prevojah ne bo umrl . . . Tone H omar Hokejisti Prevoj med tekmo v Hali Tivoli Strelstvo NOVO STRELIŠČE ZA ZRAČNO PUŠKO spevali preko 1000 ur prostovoljnega dela (večina zelo zahtevnih obrtniških in instalacijskih del) in veliko tudi v materialu. Ž veliko razumevanja sta priskočili na pomoč tudi OZD lile iz Mengša in ML1NOSTROJ iz Domžal s svojimi prispevki v materialu in gradbeni opremi. Otvoritev strelišča v Trzinu pa ni bil praznik samo za trzinske strelce, marveč tudi za strelce vseh ostalih strelskih organizacij v občini. Kakor je to sicer neverjetno slišati, je ravno trzinsko strelišče eno od edinih dveh strelišč v občini Domžale na sploh iti obenem edino, s katerim razpolagajo strelci sami in brez vseh omejitev. Na intimni svečanosti ob otvoritvi, V Trzinu je tovariš Štefe Matevž odprl strelišče za zračno orožje, ki bo veliko pripomoglo k temu, da se bo ta šport v naši občini lahko še hitreje razvijal 19. februarja so se strelci Strelske družine Trzin in ostalih strelskih organizacij v občini Domžale zbrali na zelo redki, tod;' ravno zato še posebno prijetni svečanosti. Tega dne je Strelska družina TRZIN odprla in dala v uporabo svoje zaprto strelišče za štetja nje z zračnim orožjem. Od takrat, koje bil postavljen cilj, đa si trzinski strelci zgradijo svoje strelišče, pa do uresničitve tega cilja, je preteklo le malo več kot eno leto. To ni veliko. Kajti dolgo, vse predolgo, so imeli trzinski strelci na voljo samo cilj. izjemno veliko dobre volje ter požrtvovalnosti in ničesar drugega. Sele, ko so koncem preteklega leta dobili I 1.000 dinarjev iz namenskih sredstev, ki jih je FKS odobrila Krajevni skupnosti Trzin za investicije v športne objekte, so dela lahko stekla pospešeno. In nazadnje so s samo še 6.000 dinarji dodatnih sredstev svoj cilj tudi uresničili. / dokaj obširnimi adaptacijskim! deli so prej povsem opuščene in praktično neuporabne prostore v kleti Kulturnega doma v Trzinu preuredili v izredno prijetno športno strelišče za streljanje z zračnim orožjem. Vrednost vseh opravljenih del je ocenjena na 100.000 dinarjev. Trzinski strelci in njihovi simpatizerji so pri- katere se je poleg ostalih zastopnikov družbenih organizacij Trzina in strelskih organizacij iz naše občine udeležil tudi predsednik Strelske zveze Slovenije general Kosta BIZJAK, so bila podeljena posebna priznanja najbolj zaslužnim strelcem SI), organizatorjem slrelstva v Trzinu. SI) TRZIN pa je bila podeljena posebna bronasta plaketa Strelske zveze Slovenije. Takoj po otvoritvi so bila na novem strelišču že prva uradna tekmovanja in sicer dvoboj III. kola občinske lige strelskih družin. Člani SD Trzin zaslužijo za svoje uspešno zaključeno delo in za svojo požrtvovalnost vso pohvalo. Vendar naj ne ostane samo pri tem. Pristojnim organom TTKS bi ob tolikšnem deležu strelcev samih, resnično ne smel biti problem zagotoviti sredstva še za tisto, kar na strelišču manjka, namreč za avtomatične naprave za menjavo tarč. Do te pomoči so trzinski strelci prav gotovo resnično upravičeni. Pa še nekaj! Naj ne ostane to PRVO strelišče tudi za preveč časa ludi ZADNJE. Vsak kraj, v katerem imajo strelce, bi moral imeti vsaj strelišče za zračno orožje, če že ne moremo priti do strelišč za malokalihrsko in vojaško orožje. Ob sodelovanju kakršno je bilo vzpostavljeno v Trzinu in s tako vneme in prizadevnostjo lahko pridemo povsod do strelišč, brez katerih se s strelstvom ne da ukvarjati. 2 „MEMORIAL MIRKA MUŠICA" Strelci strelske sekcije pri Krajevni skupnosti ZRVS Mengeš so 5. februarja izvedli prvo letošnje tekmovanje posvečeno spominu na padle borce NOV. To tekmovanje je bilo v spomin na podlega mladega borca, domačina iz Loke pri Mengšu, Mirka Mušiča. 50 tekmovalcev se je pomerilo v streljanju z malokalihrsko puško na razdalji 50 metrov. V moštveni konkurenci so bili najboljši strelci Strelske družine iz Trzina s 655 krogi pred strelci iz Strelske družine Mengeš, ki so nastreljali skupno 645 krogov, in strelci iz OZD II:K Mengeš s 61 3 krogi. Na četrto mesto seje uvrstilo moštvo OZD TRAK iz Mengša s 555 krogi, na peto pa mengeški mladinci s 511 krogi. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Zvone POJ t; iz SD Mengeš (172), 2. Drago VRKNJAK iz OZD LEK Mengeš (170 krogov), ,3. in 4. mesto sta si z rezultatom 168 krogov razdelila Štefan JALUŠlC in Andrej PERNE, oba iz SD Trzin, 5. in 6. mesto pa z rezultatom 160 krogov Brane ROBA VS iz SD Mengeš in I rane MUSlC iz SD Trzin. Namizni tenis V dvorani INDUPLATI v Jaršah je bilo v času od 25. - 28. februarja 1977 zopet živahno. V tem času je bilo namreč društveno prvenstvo domačega PARTIZAN-a za leto 1977 v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je čez 100 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovalo se je v sledečih disciplinah: pionirji, mladinci, člani posamezno in dvojice; članice in veterani posamezno ter mešane dvojice. Udeležba je bila skoraj v vseh disciplinah rekordna, razen pri članicah in veteranih, kjer sta se udeležila samo dva veterana in dve članici. Po zanimivih in napetih tekmah so društveni prvaki postali: pionirji posamezno: Bogdan Mihelj, pionirji dvojice: Miro Juvan, Janez Lovšin, mladinci posamezno: Sašo Hribar, dvojice: Sašo Hribar, Tone Ručigaj, člani posamezno: Luka Pirš dvojice: Borut Jcraj, Sašo Hribar, članice posamezno: Breda Kurzvveil, veterani posamezno: Alojz Klančar, mešane dvojice: Mojca Hribar, Sašo Hribar, REZULTATI PIONIRJI: 1. Bogdan Mihelj, 2. Feliks Vodlan, 3-4. Borut Kurbus in Miro Juvan. DVOJICE: 1. Miran JUVAN, Janez LOVŠIN, 2. Bogdan MIHELJ, Lojze PIRNAT, 3-4 Marko CERAR, Roman PIRNAT in Pavle KLEMENČIČ, Jadran CUPAC. MLADINCI: 1. Sašo HRIBAR, 2. Tone RUCIGAJ, 3-4. Bogdan MIHELJ in Lojze PIRNAT. DVOJICE: 1. Sašo Hribar, Tone RUČIGAJ, 2. Bogdan MIHELJ, Lojze PIRNAT, 3-4. Emil KRALJ, Andrej LAP in Feliks VODLAN, Matevž BURJA. ČLANICE: 1. Breda KURZWEIL, 2. Mojca HRIBAR. ČLANI: 1. Luka PIRŠ, 2. Jože LEN-ČEK. 3-4. Borut JERAJ in Kari MIHELJ. DVOJICE: 1. Borut JERAJ, Sašo HRIBAR, 2. Luka PIRŠ, Jože LEN-ČEK. 3-4. Stane SKOK, Franci MAR-TINČlC in Rajko CERAR, Tone RUČIGAJ. MEŠANE DVOJICE: 1. Mojca HRIBAR, Sašo HRIBAR, 2. Breda KURZVVEIL, Borut JERAJ, 3. Majda RUCIGAJ, Tone RUČIGAJ. VETERANI: 1. Lojze KLANČAR, 2. Franc JERAJ. Rajko Kavčič tečaj V drsanju Pionirski odred Osnovne šole Venclja Perka je organiziral drsalni tečaj, katerega se je udeležilo 97 učencev. Prvič smo se zbrali pred šolo 1. februarja. Odpeljali smo se z dvema avtobusoma in tovarišica Smonova nas je spremljala v Halo Tivoli. Najbolj navdušeni drsalci so si z neverjetno naglico obuli drsalke in se zapodili po ledu. Ko so končno še ostali spravili svoje drsalke v red, so jih vaditeljice razdelile v štiri skupine. V prvih dveh skupinah so bili drsalci, ki so bili tokrat prvič na ledu. V tretji skupini so bili učenci, ki so znali že dobro drsati, v četrti skupini pa so bili že odlični drsalci. Najuspešnejši so bili pripadniki prvih dveh skupin. Čudovito so drsali, seveda po zadnji plati. Bilo je veliko smeha. Tudi vprašanj ni nikoli zmanjkalo. Predvsem naslednje je bilo vedno na jeziku: „Ali stoji slučajno pred vrati reši-lec? " No, tega nismo poUebovali, ker seje vse srečno izteklo. Poleg smeha in šal pa so se drsalci še nekaj naučili. Ura in pol je hitro minila in že smo se vračali proti domu. Naslednjega dne smo se ponovno pojavili na ledu. Razlika prejšnjega dne je bila manjša, padcev jc bilo vedno manj in negotovost je splahnela. Ravno tako jc bilo tretjega dne. Tokrat smo že tekmovali in se igrali črnega moža. Najbolj zanimivo je bilo zadnji dan drsanja, ko so vse skupine ponovile, kar so se naučile v tem času. Tokrat se jim jc pridružila tudi tovarišica Grabnarjeva. Na kraju so vse skupine tekmovale, katera bo prva predrsala drsališče po dolgem. Seveda so bili v vsaki skupini tako najboljši drsalci, kot začetniki. Ob zaključku tekmovanja smo skromno obdarili vse štiri vaditeljice, tov. Brleča in tov. Širceljevo. S tečajem smo bili vsi zadovoljni in smo sklenili, da bomo prihodnje leto ob pomoči vaditeljic in trenerjev ponovno organizirali takšen tečaj. Liana Novak Po svečani otvoritvi je bil izstreljen prvi častni strel planine vas vabijo Planinsko društvo Domžale vas v letu 1977 vabi na naslednje izlete: NANOS GOLICA VRTAČA EPA RATA-KRIŠKI PODI-VRŠTC ROBANOV KOT-KOROŠICA-KAMNIŠKA BISTRICA 26.3. 1977 2T.5.1977 25.6.1977 16.7.1977 20.in21.8. 1977 17.9. 1977 Udeleženci izletov se prijavijo teden dni pred predvidenim izletom pri TURISTIČNI AGENCIJI VIATOR v Domžalah (Veleblagovnica). Cena izletov, v katero je vključen prevoz in vodstvo, bo redno objavljena na oglasnih plakatih Planinskega društva Domžale. PD Domžale