— ' ... Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta Glocjlf'! i 1 1 c Oq1 nv cnr HPTTflOl^K^iOllP 2-72 K, za četrt leta 1-3(5 K. — Za Nemčijo za celo leto 596 K, za pol leta 'Jiaoiiu juguoiuvi vivJi 11 vivi civ^ij c. 2.98 K za fi8trt lela 149 K _ Za ^ cei0 )eio 7.2 g k. _ p0. samezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 14. V Ljubljani, dne 6. aprila 1906. Leto IX. I naslovi : Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se Usta: Uredništvo »Rdečega Prapora", Idubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, »nserate i. t. d.: ppravništvo »Rdečega Prapora11, Ljubljana, Zidovske olice štev. 5/1. > Cenjenim naročnikom na znanje! Vsem onim odjemalcem, katerim Je naročnina s tem mesecem potekla, •e prilaga nakaznica in se prosi na« Nočnino ponoviti, da ne nastane ne-*ed v dopošiljanju. Kranjski deželni zbor. Zgode se včasih čudne stvari. Kar je ^eliko, se zmanjša in iz malega postaja veliko. Kranjski deželni zbor, mali parlamentič •bale dežele je dobil ulogo, katere ne bi bil •benda nihče pričakoval od njega. Prav tako *®kor dobi včasih igralec neznatnih epizod veliko, zanimivo ulogo, o kateri se mu ni bikoli sanjalo. In kritfčarji, ki se niso nikdar ••nenili zanj, mu posvečajo naenkrat svojo Požnjo. Vse avstrijsko časopisje piše o kranjskem deželnem zboru. Ne da bi kakor navadno, objavljalo kratka zelo kratka poročila o njegovih razpravah. Teh še ni bilo. Temveč v daljših uvaževalnih noticah, nekateri celo v Listek. Han« Klrchstelger: / *od spovednim pečatom. * avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Hercog bi jo bil rad poslušal še cel Popoldan, ali čas je potekal. Ker je prišel tako visoko, je hotel porabiti današnji dan, da spleza še na vrh planine. V eni Uri je lahko gori. Kratko, a prisrčno se je Poslovil od dobrodušnih ljudi ter se je podal *?a težavno pot. Na vrhu pa je dobil bogato PjaČilo za svoj pot. Morda že stoletja ni Ua Človeška noga na tem vrhu. Komur ni . ‘lo treba, še ni hodil takrat na hribe in j.8. ' n‘ bilo v teh samotah ničesar. Gotovo * ga bili imeli za norca, ako bi vedeli, da ■.Prostovoljno plezal v višavo, kjer ne najde 1 divja koza ubožne travke. člankih so ra Tišljali. zakaj je bil sklican, tehtali so posh ? sklicanja, kombinirali so, iskali so skrivne nagibe, marsikdo pa je pri tem nehote izdal sam svoje skrivne misli. Vse to se je godilo zaraditega, ker je bil knpijski deželni zbor sklican, ko nihče ni pričakoval tega. V svojem zadnjem zasedanju je sklenil naš deželni parlament resolucijo, v kateri je pozval vlado, naj izdela načrt splošne in enake volilne pravice za deželo in naj skliče deželni zbor meseca januarja, da mu predloži svojo osnovo. Meseca januarja kranjski deželni zbor ni bil sklican. Po imenu je bilo takrat zasedanje državnega zbora; v resnici je bil ta na počitnicah. A še pred januarjem je dejal baron Gautsch, da se bode morala splošna in enaka volilna pravica po njegovem mnenju ustaviti na pragih deželnih zborov. To je bila nekaka indirektna rešitev deželno-zborske resolucije. Vprašanje je, ali je bil baronu Gaulscbu takrat že znan ljubljanski sklep. Ministrski predsednik je imel svoje mnenje o deželnozborski volilni pravici, a politična zgodovina zadnjega časa nam po-kazuje. da tudi ministrski predsedniki lahko izpremene svoje mnenje. Glede volilne pravice za kranjski deželni zbor bi imel baron Gautsch za to jako tehten razlog. Tukaj je namreč večina sprejela resolucijo, ki zahteva splošno in enako volilno pravico in proporcionalni zistem. Brez ozira na to, da bi vsaka vlada morala upoštevati tudi mnenje prebivalstva, ki po celi kranjski deželi v svoji ogromni večini zahteva splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico, mora vlada računati z večinami parlamentarnih zastopov in v našem slučaju je njena dolžnost, da izdela tak na- Dasiravno se dvigajo gore od davnin in nemim veličanstvom proti nebu, je hodila množica vendar ravnodušno mimo njih. Malo jih je bilo, ki jih je osrečeval smisel za lepoto, pa so bili zadovoljni, ako so gledali od spodaj na gore. Malo število tistih, ki jim je bila dolina pretesna, pa so plezali brez pota in steze v nevarnosti za življenje na vrhove, so imeli ljudje za polblazne čudake. Tudi Hercog je prišel danes prvikrat v življeriju na tak žrtvenik narave. Že davno je bil namenil, seznaniti se z najvišjim vrhom v svoji župniji. Ali dolžnosti poklica so mu doslej vedno ovirale izvedbo tega načrta. A nikdar ne bi bil pričakoval tega, kar je našel tukaj. Doslej je poznal svojega Boga samo iz knjig, žrtvoval mu je v cerkvi, nosil ga je v srcu vedno seboj. Tukaj pa je gledal njegov vsemogoči, ljubeči obraz. Mar ni ves žareči gorski svet na okrog ve- črt, kakršnega je večina kranjskega deželnega zbora zahtevala, pa da ga predloži deželnemu zastopstvu, Druge poti vlada nima, ako noče riskiratfe da deželni zbor zavrne načrt, ki ne bi bil tafc kakor ga je večina zahtevala. Kajti He bi kranjski deželni zbor sprejel kakšfto spako, desavouiral bi samega sebe. Vladi zboru je pot načrtana. Sevednj' ko to . pfeemo, ni znano še nič druzega. kakor, da je ,kranjski deželni zbor sklican za 2. aprila. "Kaj mu hoče vlada naznaniti ali predložiti, tega ne vemo. Ali težko je misliti, da bi se šlo za kaj druzega, kakor za deželnozborsko volilno reformo. Ako bi imeli pri nas politične stranke, ki vedo, kaj hočejo, bi bili lahko popolnoma mirni. Naj bi vlada predložila načrt, kakršen hoče. bi vendar lahko računali 's tem, da sprejme deželni zbor samo splošno in enako volilno pravico in da predela vladno osnovo v tem smislu, ako ne bi bila že sama taka. Toda naše razmere so tako abnormalne, da je vsak zanesljiv politični račun nemogoč,, ker so stranke same nezanesljive. Za splošno in enako volilno pravico se je izrekla tudi liberalna stranka. Ali v svojih dolgih člankih pred shodom zaupnikov je «Slov. Narod» že zatajil splošno volilno pravico za deželni zbor, zaupni shod pa je v tem oziru sklenil nekaj, česar nihče ne razume. Kajti tisto zastopanje inteiesov, o katerem je govoril dr. Triller, se lahko obrača kakor se hoče, za to frazo se lahko skriva vse mogoče. Tako se pojavlja vprašanje, kako bodo liberalci sedaj ravnali v deželnem zboru. Najboljše zastopstvo interesov je ua vsak način splošna in enaka volilna pravica. Pri njej pridejo vsi interesi do besede in do ve- liko, okroglo, jasno ogledalo, ki gleda vanj Bog dol iz nebes? Mar ne govori Gospod v tej gorski tišini, kjer ni slišati ničesar, kakor svoje lastno utripajoče srce, tako jasno, kakor je govoril nekdaj prorokom? Pravi gorski prorok je pač vsaki človek, ki prihaja_sem z otroško naravnim čuvstvom. Četudi stoje noge še na trdi zemlji, je povzdignjeno srce visoko nad trud in nad skrbi siromašnega sveta v nižavah. Doli je svoboda lepa beseda, gori pa je resnica. Prevzet od silnih prvih vtiskov, ki so valovali v duši pogumnega hribolazca, je padel Hercog na kolena in dočim so se vsule solze občudovanja po njegovem licu, je zapel: „Tebe Boga hvalimo.". Maloda se ni ustrašil svojega lastnega glasu, kakor da se je dotaknil svetosti velike naravne moči — kakor se zdi nedolžnemu otroku greh, izpregovoriti v cerkvi polglasno besedo. ljave. Liberalni poslanci bi morali torej glasovati zanjo, temveč ker so že enkrat prin-cipielno glasovali zanjo. A ko bi njih volilci sedaj zahtevali nekaj druzega, tedaj ne bi imeli poslanci nobenega druzega sredstva, kakor da bi odložili mandate. Kajti imeti zahtevo v programu, načelno glasovati zanjo, naenkrat pa jo zatajiti, je politično nedopustno in če bi liberalci storili ta politični greh, bi sami sebe najstrožje obsodili in pripravili bi se ob zadnjo pravico do ljudskega zaupanja. Njih zaupni shod v »Narodnem Domu« ni bil v nobenem oziru tako impozanten, da bi se smeli na podlagi njegovega uspeha igrati z ljudskim mnenjem. Pokazal je ravno nasprotno, da je liberalna stranka oslabljena in če se hoče res preporoditi, tedaj mora začeti živo in temeljito delati, sicer ji ne pomaga noben zbor in nobena »vodilna misel«. Zasedanje deželnega zbora in pričakovana volilna reforma bode važna in velika izkušnja za liberalno stranko, ki se hoče regenerirati; ako tukaj ne obstane, potem je vsako galvaniziranje zaman, V novi izvrševalni odbor liberalne stranke so izvoljeni tudi nekateri «mladi», izmed njih taki, ki so n. pr. v «Našem Listu* z vso zgovornostjo zagovarjali demokratična načela. Nikakor ne moremo misliti, da je bila vsa njih opozicija samo krinka za dosego man datov v eksekutivi. Saj se pride na tako mesto tudi cenejše, zlasti tam, kjer je toliko komoditete, kakor v narodno-napredni stranki. Ce so sprejeli mandate, tedaj — tako se mora vsaj misliti — verujejo, da bodo po-siej njih načela vpoštevana v stranki. Oni verujejo, da se hoče stranka demokratizirati. Popolnoma nemogoče je torej, da bi dopu stili stranki, v kateri hočejo aktivno sodelo vati, odpad od splošne in enake volilne pravice. Ako bi to storili, ne da bi takoj z vso odločnostjo izvajali konsekvence, tedaj ne bi bila kompromitirana samo liberalna stranka, temveč ž njo vred tudi gibanje mladih. Zato je morda vendar opravičeno upatije, da sklene kranjski deželni zbor splošno in enako volilno pravico s proporcionalnim zistemom brez zunanje pomoči. Spravljali pa so sklicanje kranjskega deželnega zbora v zvezo tudi z volilno reformo za državni zbor. Odsek za posvetovanje o vladnem načrtu je bil že izvoljen in konstituiran, ko se je izvedelo, da se skliče kranjski deželni zbor. In to je provzročilo senzacijo. Splošno začudenje je bilo res ponekod opravičeno, ker je stara navada, da državni parlament ne zboruje, kadar jc zbran kak deželni zbor. S sklicanjem je bilo torej tako-rekoč izrečeno pretrganje odsekovega zborovanja na Dunaju. Velikega praktičnega pomena sicer stvar ni bila. kajti v dveh daeh )i bil odšel parlament itak na velikonočne počitnice. A vendar — zakaj ss je ravno za tista dva dni prikrajšalo odsekovo posvetovanje ? Kombinatorji so se spomnili na debato n na glasovanje, o separaciji Galicije. To je >ila seveda čudna satira; a ljudje, ki slišijo rasti politično travo, so polagali v tisto glasovanje reči, katerih ni bilo v njem. Dopovedati so hoteli sebi in svetu, da je bilo to glasovanje proti volilni reformi. Napačen račun in neslano ugibanje. Za vsenemška pred-oga so glasovale stranke, ki so se davno že izjavile za volilno reformo in stranke, ki so povedale, da s svojim glasovanjem nočejo demonstrirati proti volilni reformi. Kdor torej izvaja, da je nastala nevarnost za volilno preosnovo, pa da je zato GtfUtsch pretrgal posvetovanje odseka, ne zna politično računati. Druga je stvar, ako je resnično, da se je Gautschevo zdravje zopet poslabšalo in da mora na vsak način odpotovati v Karlove vare. Da želi biti ministrski predsednik navzoč pri odsekovih posvetovanjih, je umevno in naravno in če je zavoljo tega sklical kranjski deželni zbor, tedaj ni nobene uganke. Volilna reforma ima sovražnike. To ni nič novega. Odsotnost ministrskega predsednika bi gotovo marsikdo izmed njih rad porabil, da bi poskusil lučati kamenje po reformi. Ali tudi ta nevarnost je deloma zmanjšana s tem, da bodo odsekove seje javne in nihče ne bode mogel zahrbtno umoriti reformo. Navzočnost barona Gautscha ni potrebna, da reši svoj načrt; zakaj pa bi bil ministrski predsednik rad pri posvetovanju, ni težko uganiti. Osnova je vendarle delo vlade in tako stvar zagovarja.vsakdo najrajši sam. Menda tudi šef avstrijske vlade. A baron Gautsch je tudi izjavil, da je vlada pripravljena sprejeti eventualni kompromis strank, s katerim bi se nekatere določbe načrta izpremenilo. In zdi se nam pač, da je tukaj iskati glavni nagib sklicanju kranjskega deželnega zbora. Ako hoče vlada sprejeti iz-premembe, hoče imeti tudi priložnosti, da upliva nanje. Ako se to uvažuje, tedaj se senzacija izdatno zmanjša. Za volilno reformo pa ni treba imeti strahu. Za njo stoji na straži slej kakor prej avstrijsko delavstvo vseh narodov. Splošne in enake volilne pravice ni več mogoče pokopati, pa če bi jo tudi vlada sama zatajila. Ako ne bi poznali kaplana že od prvih dni, ko smo ga videli v njegovem raju, za dobrega človeka, bi mu morali podati roko na tem planinskem vrhu. Z raznimi poizkusnimi kamni se lahko preiskuje vrednost kovin; najboljši poizkusni kamen za vrednost človeka je pa taka raz pokana skala, tritisoč metrov visoka v jasnem zraku. Ko se je umiril izza prvega mogočnega vtiska, je Hercog natančneje ogledal veli kansko sliko. Gora se je dvigala nad goro, vrh poleg vrha, kamorkoli je njegovo oko prodiralo čisti, prozorni jesenski zrak. Povsod zračen dih zlate — iz nižav pa so pozdrav ljale zelene doline tako mirno, kakor da ni tam nobene skrbi in tožbe. Našel je celo svojo vas s cerkvenim zvonikom, a bila je tako majhna, da bi jo bil lahko položil na svojo dlan. Tisti ozki svetleči se srebrni pas je potok, iz katerega je bil takrat potegnil dekle — na ime se niti ne spomni. Mali zeleni prostorček je njegov raj in po zelenih tleh raztreseni so dvori župnije, ravno tu doli pa koliba stare mamice. Že je razširil roke, da' bi jih dvigni za blagoslov nad svojo ljubo čredo. Ali kakor da je hotel storiti nekaj pregrešnega, se je streznil. Kjer daje Bog sam zemlji svoj gorski blagoslov, se ne sme več ganiti uboga človeška roka, pa če bi bila tudi duhovnikova. Samo nad severnimi hribi je ležala še megla. Ob daljni Donavi je valovalo veliko sivo morje, iz katerega se je tupatam nekaj dvigalo kakor otoki. V dalnji, dalnji daljavi, kamor je dosegalo oko samo ob jasnih jesenskih dnevih, je imelo morje zopet breg; to so z gozdovi ozaljšane granitne skale, ki dele na jugu kakor dolg obmejni nasip Češko in Moravsko. Kakor mrtvo je bilo to megleno morje. Nobene barčice ni bilo videti na njem in vendar žive ljudje na dnu tega morja. Številni samostani so kakor pogreznjeni. Oj, pridite iz svojih mračnih celic! Pridite sem na jasne gore, ako hočete najti Boga! V tej megli sede pri zeleni mizi pre častni gospodje škofovskega konzistorija, pa se posvetujejo, kako bi pripeljali ljudi v nebesa. Zapustite vendar to temno megleno deželo in pridite k mizi zelenih planinskih travnikov, ki jo je naredil Bog. Obrišite Kmetje in socialna demokracija. Konec. Tudi bogatemu kmetu, ki ni ravno ve-eposestnik, ni treba kdove kakšne posebne jomoči. Njegov položaj je včasi še relativno boljši, kakor veleposestnikov. Njegove potrebe so manjše, o kmetiji razume — vsaj pri na9 navadno več, kakor veleposestnik in če ga bahatost ne zapelje naravnost v zapravljivost, tedaj kupuje polagoma nove posesti in se tako bolj in bolj približuje veleposesti. Število takih kmetov ni kdove kako veliko, ali nekaj jih je. Nečesa bi bilo pač treb* temu sloju; z višjo strokovno izobrazbo bi lahko povzdignil svoje gospodarstvo, ki je še .vedno preveč «konservativno», to se pravi saostalo; če taki kmetje ne morejo uspešno konkurirati, leži uzrok največ v njihovem nezadostnem znanju in v tem, da se upirajo napredku povsod, tudi tam, kjer bi jim koristil ne samo posredno, temveč neposredno. Osnujte potrebne gospodarske šole, dajte kmetu priložnosti, da se nauči vsega, česar je treba za uspešno obdelovanje zemlje, za živinorejo, za mlekarstvo in sirarstvo, da se nauči toliko kemije, kolikor mu je treba, da izpozna vrednost poljedelskih strojev, da se navadi porabiti raznovrstna odpadke, ki jih danes še vedno prezira. Premagajte njegov odpor proti vsaki »novotariji* in njemu bode pomagano. Socialna demokracija je prijateljica vsake resnične izobrazbe in tudi ne bode nasprotovala, ako se stori kaj za višjo kmetovo strokovno izobrazbo, tem manj, ker se s tem povzdigne poljedelsko produkcijo, kar je vsekakor na korist splošnosti. Toda, kdor ljubi resnico, ne sme zatajiti« da ima vsaka stvar dva konca in tudi kmet' ska strokovna izobrazba, ako se jo pogleda z dmge strani, pokaže še druge posledice. Višja strokovna inteligenca poljedelcev poostri tudi konkurenco, kajti zelo naravno je, da bode kmet z višjim znanjem zmožnejš, kakor tisti, ki se ni izobraževal, odnosno ki se ni izobrazil. Saj so tudi med kmeti ljudje« k( nimajo pravih sposobnosti za svoj poklic in ki tudi vse mogoče šole in akademije ne napravijo iz njih vzornih agronomov. Še bolj pa bodo to konkurenco občutili mali kmetje; proces uničevanja malih kmetij se' tedaj še pospeši. Ali naj se zaradi tega. sploh ne da kmetom izobrazbe? Ali naj ostane obdelovanje polja zaradi tega vedno starokopitno? Posledica, take politike bi bila, da bi tedaj sčasoma sploh vse propadlo. tukaj meglo iz oči, temotnih od starosti in ne preklinjajte, kar je blagoslovil sam Bog* Na dnu meglenega morja so sedaj zbrani poklicani in nepoklicani zakonodajci in ta' vajo po megli, pa sklenejo danes postavo, katero prekličejo jutri. Pridite vendar sen* v gorsko svetlobo, kjer stoluje svoboda, na j sankcionira svoboda postave. Napravite malo postav, a take, ki bodo stalne kakor večne planine. Tak gorski vrh bi bilo pač naj' boljše in najsvetejše parlamentarno poslopja Kdor pa nima več moči, kdor zaradi starost ali zaradi debelosti ne more več gor, n*l ostane skromno doli, pa naj ne poizkuM vladati nad drugimi. Ali nima svobodna Švica najboljših svo* bodnih postav? Ali nimajo tara svobod**1 prebivalci planin svojih posvetovanj v svobodni božji naravi? Take misli so prehajale zamišljene«**11 kaplanu po glavi, dočim je gledalo njegov® oko kakor izgubljeno v nepomično megle«® morje. Še dolgo bi bil tako sanjaril, da ga i*1 vzbudil orlov let iz zamišljenosti. Bil je zadnji čas za odhod. Solnce je bilo sicef Priloga »Rdečemu praporu" št. 14. kajti konkurence naprednejšega gospodarstva drugih dežel se naši kmetje sploh ne iznebe •n ta konkurenca jih uniči, ako se ne pripravijo zadostno zanjo. Višja strokovna izobrazba je seveda tudi za male kmete boljša, kakor neznanje, le da je ne bodo mogli nikoli tako izrabiti, kakor bogati posestniki in propad, ki zija med obema, se razširi na vsak način. Malemu kmetu bi bilo samo tedaj pomagano, ako bi mu dali več zemlje in sicer mnogo več. Ali kdo stori to? Kupiti je ne more, ker je siromašen, na dan je pa tudi ne more deliti od nikoder. Življenje na nezadostnem zemljišču je od leta do leta težje in prej ali slej je konec vsakemu neizogiben. Naši dnevniki prinašajo redno pod zaglavjem «Delavsko gibanje® notice o številu ljudi, ki se. peljejo skozi Ljubljano v Ameriko. Navedeni naslov je zelo napačen, kajti tisti, ki se vozijo s Kranjskega v Ameriko, večinoma niso delavci, temveč kmetje, ki so prodali, kar so še imeli, ali pa jim je bilo prodano in tedaj gredo iskat «novo domovino*. Tam bodo seveda delavci. To bi postali tudi, ako bi ostali doma. Ali bili so kmetje in nad njim se je izvršil proces proletariziranja, ki ga je socialna demokracija neštetokrat naglašala. Seveda, pri nas je nevarno govoriti resnico. Socialni demokrat naj pove, da male kmetije propadajo in da se mali kmetje pogrezajo v delavstvu in takoj se vzdigne jato krokarjev pa zakriči: »Socialni demokratje hočejo pogin kmetov.* Ena laž več ali manj, to je našim ljubim nasprotnikom že vseeno. Socialna demokracija nikoli ni rekla, da hoče pogin malih kmetov. Povedala pa je — in zato trditev prinaša vsak dan novih dokazov — da postajajo v sedanji družbi tnali kmetje plen konkurence, plen tistega zakona, da večji manjšega požira in da je. navadna demogogična sleparija, če kdo ob-Ijubuje malim kmetom, da jih reši. Ali pa je mogoče pomagati malim kmetom? To je seveda druga stvar. Poma-pti jim je pripravljena tudi socialna demokracija; ali to je le mogoče, ako se jim ne ^uja krivih upov, V prvi vrsti — in to je Qajvažnejše — se jim lahko pomaga z dobro ®ulo. Ako je neizogiben dan, ko bode moral mali kmet ali njegov sin ali vnuk zapustiti P^g pa poiskati diuzega dela, tedaj ni vse-en°, ali bode takrat kaj znal ali nič. Ako mu prodajo na boben, kar ima in on ue zna ničesar, tedaj je to zanj grobna katastrofa. Ako pa ima za seboj dobro šolo in v sebi znanja, tedaj je to pač izprememba poklica, jte visoko; noben oblaček mu ni branil, sijati toplo in jasno, ali Jam na drugi strani Je bilo že pol doline v hladni temni senci, ^e en pogled na vse gorske glave, še en veseli pozdrav za slovo vsej krasoti — in 2 urnimi, dolgimi koraki in skoki je pohitel proti mali domačiji. Ko je stopil kaplan 12 planinskega gozda, je solnce že izginilo 2a zapadno gorsko steno. Hladan veter je Pihal od slapa, čegar enolični, dolgi večerni molitvi narave, podobni snu, je vzbujal skoro Žalostna čuvstva. Končno je dospel do prvih dvorov in tukaj bi bil moral poiskati prenočišča, da ni zamenjal mesec s svojo srebrno svetlobo solnca, pa mu je za silo svetil Po poti čez trate. Bila je že noč, ko je dospel kaplan do 2adnjega klanca nad vasjo. Mesec se je skril 2a gostimi oblaki in, tako je tudi vas izginila potniku izpred oči. Tem jasneje pa so ®vetile luči iz oken. Povsem določno je ^Poznal svetlobo večne luči v cerkvi; na-Protna luč je prihajala iz župnijske obedo- ie h’°e’ mu k*'° Posebno všeč, ker i 7*1 Sladen kakor volk. Njegova soba pa \ bila v temi. Kako se je veselil na njo! ne pa nesreča. Marsikateri mali kmet, ki se je kaj naučil, pa si je s tem razširil duševno obzorje in okrepčal moč misli, ne bode čakal na zadnji trenotek, ko sploh ne more več naprej, temveč napustil bode kmetsko siromaštvo, dokler še lahko kaj reši zase, pa bode, ko vidi, da se delavcu le še bolje godi, kakor njemu, sam postal delavec, a ponosen delavec, ki ne pojde novim tovarišem delat umazano konkurenco, temveč ki stopi v njih vrste in se bojuje ž njimi za splošno zboljšanje, za splošno rešitev. Naše politične stranke imajo največji greh na duši, ker niso storile nič tehtnega za šolstvo na deželi. Kmeta tolažiti s penami iz mila, ki morejo kmalu počiti, je lahko, ali pošteno ni. Pomagati mu, da si pribori zmožnost za obstanek brez ozira na to, kje mu bode iskati kruha, je seveda težje. Ali do cilja vodi samo to in prvi pogoj je izvrstna šola. Seveda, klerikalci se boje dobre šole kakor hudič križa, liberalci pa so bili vedno prekomodni, da bi bili kaj storili. Politični odsevi. V državnem zbora je sledila po starem grškem pravilu drami satira. Odštevši nekatere malenkosti je končala debata o volilni reformi dostojno kakor že dolgo ne nobena razprava v tem parlamentu. A komaj je padlo Zagrinjalo, pa so nastopili vsenemški klovni ter so podali svoj nujni predlog za separacijo Galicije. Komedija je tičala že- v predlogi, popolnoma pa se je razvila tekoin debate, ki je bila zopet popolnoma dostojna — umirajočega parlamenta. Kadar ima Franko S tein kak nujni predlog, se lahko že vnaprej stavi, da je v njem kakšna neumnost. Drapirana je seveda vselej z visoko donečimi frazami in vtemeljena z gromovitim bombastom. Tako je bilo tudi tukaj. Da citirajo Vsenemci Hohenzollerne, katerim bi tako radi izročili usodo avstrijskih narodov, ni nič novega; to ni niti več pikantno. Vso logiko pa mora raznesti veter, ako se pridružijo Schonereriancem in VVolfovcem ne le grof Sternberg — saj ta je že aboniran na vsako bedarijo — temveč velepatristični fevdalni veleposestniki, črno rumeni poljski stančiki, dinastični ustavoverni veleposestniki, če nemški liberalci ne vedo, kam naj se obrnejo, in to ne v vprašanju, ki je nejasno in ki na kak drug način vte-meljuje različno grupiranje. Štern in Wolf sicer v svojih predlogih nista povedala na- Ej, pozimi bode lepo! Upal je, da si bode lahko kupil svetilko in ob njeni luči bode pridno študiral v sveti samoti kaplanske sobice nad pokopališčem. In kadar se vrne od bolnikov, ga sprejme dober prijatelj, stara zelena peč. Danes je prinesel seboj v srcu pravi planinski mir. Po dobro znani poti pride kaplan kljub temi domov, seveda kasno, vsled česar najde pač sitne obraze. A to nič ne de. Saj se je danes naučil na gorah, kako se prezre take malenkosti. In čudno! Kakor da je zašel danes tudi v župnišče gorski mir, ga ne sprejme besedica ukora. Župnik čita mirno svoj časopis, kuharica prinese pogreto juho, ne da bi se pritoževala, ker je morala po nepotrebnem rabiti drva. Ko pa je hotel zajeti juho s krožnika, je opazil na njem pismo. Začudeno ga je ogledoval. „To je danes prinesel kapiteljski posel. * je dejal župnik, ne da bi odvrnil oči od svojega časopisa. Dalje prih. tančno in določuo, kakšen bodi državuo-pravni položaj Galicije, ali v svojih govorih so izključili Vsenemci vsaki dvom glede tega, da hočejo z izključenjem Galicije ma-jorizirati ostale Slovane in pripraviti pot za pogreznenje Avstrije v Nemčiji. To čudno koalicijo je le tedaj mogoče razumeti, ako se pomisli, da so govorili in glasovali za prismojeni predlog vsi sovražniki volilne reforme. Pravi namen zlasti Steinovega predloga je bil namreč ta, da se zavleče in izpodkoplje volilno reformo. Dva dni je požrla ta komična debata, v kateri so' bili samo govori poslancev Daszynskega, Kramar a, Herolda in Romančuka res parlamentarične kvalitete. Šele v sredo pozno se je glasovalo. In zares sta dobila ob predloga večino, toda samo enostavno, vsled česar je bila nujnost odklonjena, ker je zanjo treba dvetretjinske večine. Izgubljen čas! Ali sovražniki enakopravnosti se motijo, ako mislijo, da bodo pokopali volilno reformo! Poslanec Herold (Mladočeh) je podal nujni predlog, ki se glasi: Z ozirom na dogodke na Ogrskem in z ozirom izprememb, ki jih je pričakovati vsied volilne reforme v javnem življenju, predlagajo podpisani: Visoka zbornica naj sklene: Voli se odbor 48 članov, ki ;ima izdelati in visoki zbornici predložiti predlog glede revizije zakonov iz leta 1867 in sicer v smislu »historičnih pravic* in dejanskih potrebščin posameznih kraljestev in dežel z ozirom na zakono-dajstvo in upravo. »Historične pravice* in dejanske potrebščine — že to je nasprotje. A sploh — če bi bil Herold dejal, naj se revidira ustavo v smislu potrebščin in neodvisnosti narodov, bi to bilo pametno. Tako pa je to stara, a zato nič lepša igrača. Pa v sedanjem parlamentu naj se reši to vprašanje? Dr. Herold je velik iluzionist. Na Hrvatskem se je zopet poostril stari policijski kurz, kakor da so se povrnili časa bana Khuen Hedervaryja. Politično preganjanje dobiva zopet stare ogrske oblike, svoboda tiskopisja, ki je bila sicer vedno v kletki, je popolnoma uničena, po šest listov na dan konfiscirati ni nič nenavadnega in da ne manjka nobene barve v krasni sliki, so tudi sodnije začele zopet rabeljsko ravnati. Pred kratkim je stal sodrug Batt, odgovorni urednik «Slobodne Riječi* zaradi nekega članka pred sodiščem, ki ga je obsodilo na osem mesecev ječe. Te dni pa je bil V. VVilder, odgovorni urednik meščanskega naprednega «Pokreta» obsojen na 2000 K izgube kavcije in na šest mesecev ječe. In članki, ki so bili zaplenjeni in zaradi katerih sta bila uradnika obsojena, so bili taki, da človek sploh ne razume, kako jih je bilo mogoče konfiscirati. 0 ogrskem ministrskem svetn, ki je zboroval pod predsednišlvom vladarja, se sliši samo, da se je pečal z vprašanjem, ali naj se razpiše državnozborske volitve v času, ki ga zakon zahteva, ali ne. Ministrski svet je priporočal kroni, naj se ne razpiše volitev — torej absolutizem. Vladar si je pridržal odlok. V srepo dopoldan sta bila baron F e j e r v a r y in justični minister L a n y i zopet na avdijenci; .popoldan sta se vrnila v Budimpešto. Na Dunaju in v Budimpešti se pripoveduje že za popolnoma gotovo, da volitve ne bodo razpisane, in da bode to v razloženo posebnem manifestu za narod. Današnja «Wiener allgemeine Zeitung* pravi, da izide ta manifest 8. aprila. Ogrskih eksperimentov ni konca ne kraja. Kakor se vidi, se je pravzaprav koalicija že precej omehčala. Vsaj se je pretečeni teden poročalo, da je stopil .zopet nekdanji ministrski predsednik S zeli na plan, da bi posredoval med krono in med koalicijo, ki je pripravljena na kompromis in na izločitev vojaških vprašanj. Res se je odpeljal Szgll precej na tihem na Dunaj. Reklo se je sicer, da ima tam privatnega opravka, feli z druge strani s* je zatrjevalo, da je prosil za avdi- enco, toda da je vladar odgovoril, da ne želi svetov od nikogar drugega, kakor od svojih ministrov. Tako bi se bila torej ta misija razbila. Ako so poročila resnična, tedaj je stvar zopet nerazumljiva. Saj se je dejalo, da so vojaška vprašanja glavna, skoraj edina preporna točka med krono in med koalicijo. Ako hoče torej koalicija odstopiti od njih, zakaj se zavrača ponudbo? ... Na obzorju pa se pojavlja baje zopet ban Khuen He-dervary. Sliši se, da ima postati ministrski predsednik in voditi volitve, ki bodo baje razpisane v jeseni. To ni podobno volji za pomirbo, temveč veliko bolj absolutističnim željam. Absolutizem na Ogrskem napreduje in se razvija od dne do dne. Vlada je izdala naredbo, ki ukazuje, da se smejo vršiti tudi shodi v zaprtih prostorih samo . z dovoljenjem nadležne oblasti. Druga naredba pa dovoljuje konfiskacijo pisem in drugih poši-Ijatev na pošti ne le na pismen nego tudi na ustmen ukaz. Konfiskacijo, o kateri ni treba obvestiti niti adresata niti odpošilja-telja, zahteva lahko preiskovalni sodnik a tudi državni pravdnik. V nemškem parlamenta je bila te dni ostra debata o nemškem kolonialnem gospodarstvu na Novi Gvineji. Poslanec Erzberger je interpeliral, ali je res, da se tam zamorce za kazen ali celo za malenkost pretepa. Za tako kolonialno politiko - - je dejal — ni denar davkoplačevalcev. Za vsakega nemškega farmerja na Novi Gvineji izda Nemčija 22.000 mark ria leto. Legacijski svetnik Rose je odgovarjal sila nerodno. Moral je priznali, da se res tepe domače prebivalce, a hotel je dati temu nedovoljen značaj, češ, ne pretepa se jih kar v množicah, temveč le semtertje koga in obsojenec ne dobi mnogo udarcev in ne težkih. Drugi poslanci so odločno protestirali proti tepežu sploh. Poslanec Ledebur je povedal, da mora vojak, katerega se za to določi, tako udariti, da se sliši, sicer dobi sam batine. Zamorci na otokih južnega morja so zelo nežno čuteči ljudje in imajo jako izobražen smisel za enkost. Bilo bi bolje, če bi Odtod prišli »misijonarji* v Nemčijo, kakor da se zanaša tja nemško »kulturo* v podobi tepeža. Debata je bila zelo burna. ni ■ | Prvi majnik se pribli-llQl9VPll žule- Pripravite se, da limfi lili' ga dostojno praznujete! UU1UVU1I Ne pozabite, da je Vaš praznik letos posebnega pomena, kajti v letn reforme živimo. Storite vse potrebno, da bode Vaš letošnji praznik dostojna in mogočna manifestacija za splošno in enako volilno pravico I Domače stvari. Vladni načrt. Vlada je predložila deželnemu zboru dva zakonska načrta. Prvi načrt obsega prenaredbe deželnega reda. Najvažnejše točke tega načrta so naslednje: § 3. V deželnem zboru je sedeminštirideset zbornikov, namreč: a) Ljubljanski knez in škof. b) šestinštirideset izvoljenih poslancev, in to: I. deset poslancev za veliko posestvo. II. deset poslancev za mesta, trge in obrtne kraje, imenovane v volitvenem redu ter za trgovsko in obrtno zbornico. III. šestnajst poslancev za ostale občine Kranjske vojvodine. IV. deset poslancev za občni volilski razred. § 11. Deželni odbor, ki je gospodarski in izvrševalni oddelek deželnega zastopa, ima deželnega po. glavarja za prvosednika in pet prisednikov, izvoljenih izmed zbranih deželnih poslancev. Kadar bi prvosednik sam ne mogel opravljati svoje dolžnosti, takrat si postavi namestnika izmed deželnega odbora, g 12. Enega prisednika v deželni odbor volijo poslanci za veliko posestvo (§ 3, 1), enega poslanci za mesta, trge in obrtne kraje in trg. zbornico (§ 3, II), enega poslanci za kmetske občine (§ 3, III), enega poslanci za občni volilski razred (§ 3, IV) ter enega vsi zbrani deželni poslanci izmed sebe. g 33. Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odborov sta oba deželna jezika. Drugi načrt obsega prenaredbe volilnega reda. Po tem načrtu ostane kurija veleposestnikov nespremenjena. Volilni okraji za volitev poslancev v volilskem razredu mest, trgov in obrtnih krajev so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana; 2. mestna občina Idrija; 3. mestne občine Kranj, Škofja Loka in Kamnik, tržna občina Železniki, trg Veliki Mengeš in selska občina Domžale; 4. mestna občina Radovljica, tržni občini Tržič in Kropa, trg Jesenice s sosesko Sava, soseska Javornik, selska občina Kamna Gorica in trg Bela peč; 5. trgi Postojna, Vrhnika, Senožeče, Vipava in Cerknica ter mestna občina Lož; 6. mestne občine Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj in Metlika, mesti Krško in Kostanjevica, trgi Litija, Mokronog, Radeče in Žužemberk ter soseski Zagorje in Toplice v selski občini Zagorje; 7. mesto Kočevje in trg Ribnica. Volilni okraji za volitev poslancev iz kmelskih občin so sledeči sodni okraji: 1. Ljubljana in Vrhnika; 2. Kamnik ih Brdo; 3. Kranj, Tržič in Skolja Loka; 4. Radovljica in Kranjska gora; 5. Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, Ilirska Bistrica in Cerknica; 6. Vipava in Idrija; 7 Novo mesto, Kostanjevica in Krško; 8. Trebnje, Višnja gora, Žužemberk,. Mokronog in Radeče; 9. Kočevje, Ribnica in Velike Lašče; 10. Črnomelj in Metlika; 11. Litija. Volilni okraji za volitev poslancev občnega volilnega razreda so: 1. deželno stolno mesto Ljubljana s selskimi občinami Dobruoje, Moste, Zgornja Šiška, Rudnik, Spodnja Šiška in Vič; potem sodni okraji: 2. Ljubljana (brez deželnega stolnega, mesta Ljubljana ter drugih pod 1. naštetih seskih občin) in Vrhnika; 3. Brdo in Kamnik ter selske občine Cerklje, Šenčur, Voglje in Smlednik v sodnijskem okraju Kranj; 4. Kranj (brez pod 3 naštetih selskih občin), Tržič, Kranjska gora in Radovljica; 5. Škofja Loka, Idrija in Logatec; 6. Postojna, Ilirska Bistrica, Lož, Senožeče, Vipava in Cerknica; 7. Litija, Radeče in Višnja gora; 8. Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9. Kočevje, Velike Lašče, Ribnica in Žužemberk, potem selske občine Poljane in Črmošnice v sodnijskem okraju Novo mesto ter Planina v sodnijskem okraju Črnomelj; 10. Metlika, Novo mesto (brez selskih občin Poljane in Črmošnice) in Črnomelj (brez selske občine Planina). Komentar prihodnjič. Občinske volitve v Ljubljani se bližajo. Seveda se izvrše zopet po starem volilnem redu in delavci bodo smeli zopet od strani gledati, kako se trgajo priveligiranci za vlado v občini. Kajti občinska volilna reforma spi spanje pravičnega in vse dolgoletne obljube niso nič drugega, kakor pesek v oči. S tem, da je bil načrt volilne reforme tiskan, je še prav malo storjeno in s tem delavci ne bodo zadovoljni. Na magistratu so sicer dejali, da se. take stvari ne more izvršiti kar čez noč. Treba je časa, pravijo, ker je treba dela. Cas za delo bi jim delavci radi privoščili, ali žal, da se ne dela nič. Načrt je bil tiskan, občinski svetniki so ga dobili, ali od tistega časa je preteklo nekoliko mesecev, ne da bi se izvedelo, ali se je sploh kaj zgodilo. In najbrže ga imajo gospodje svetovalci doma v svojih miznicah, pa so morda že tudi pozabili nanj. Delavci so sedaj menda dosti dolgo molčali. Ali vsaka stvar in vsaka potrpežljivost ima konec in delavci so že siti večnega zavlačenja. Ako bode res treba zaropotati, bodo pa zaropotali. Ali tedaj bode ti gospodi šumelo v ušesih. Ako hočejo torej ohraniti svoj »mir*, naj pohite. Delavstvo ne bode uganjalo šalo. Kar se tiče letošnjih volitev, bodo imele najbrže svojo navadno obliko. Liberalci smatrajo občinski zbor za svojo dedščino, za katero sa jim ni treba bojevati in če se vse opravi lepo na tihem v par konventiklih, te" daj pravijo, da je to elegantno. Da imajo volilci in da ima prebivalstvo sploh pravico izvedeti, kaj gospoda dela vsa leta v mestnem svetu, to ne pride na njih mandate aboniranim svetnikom niti na misel. Klerikalci pa bi se radi po postranskih potih priplazili y zbornico in zato mešajo vsako leto na skrivaj svojo godlo. Tako bode tudi letos. Nastopil' bodo zopet «obrtniški* kandidati, ki bodo pravzaprav klerikalni kandidati, sklicali bodo nekoliko divjih shodov, spustili bodo nekoliko neokretnih govorov in to bode vse. V Ljubljani smo! Jugoslovanska razstava v Sofiji. Iz umetniških krogov se nam piše: Slovensko politično časopisje se zanima za nameravano jugoslovansko umetniško razstavo, ki bode letos v Sofiji. Vendar je videti, kakor da to zanimanje ni kaj topio, vsaj iž lastne iniciative niso napisali ne liberalni, ne klerikalni listi kaj posebnega. Kar smo doslej čitali, so menda samo vabila in razglasi posameznih društev, «Save», «Vesne», «Lade». Danes je težko soditi, ali je zanimanje za to razstavo med Slovenci kaj veliko ali ne; saj je pri nas žal sploh malo življenja in živahnosti. A zdi se nam, da bi ta razstava vsekakor zaslužila več pozornosti, nego je uživa doslej. O jugoslovanski ideji in o njenem pomenu ne bodemo razpravljali na tem mestu; to sodi drugam. Ali na druge reči se ne sme pozabiti. Da je za uporabljajoče umetnike vsaka razstaVa važna, seveda nekatera bolj, nekatera pa manj, je jasno. A bolgarska je gotovo precej važna. Tja pridejo naši slikarji in kiparji lahko kot — oprostite ta biblijski izraz — apostoli. Balkan je »deviška zemlja*; Slovenci so doslej vse premalo gledali tja, a sedaj bode priložnost, da nastopijo naši umetniki tam, kjer bodo sicer drugi nastopili. Udeležba na razstavi se jim bode menda izplačala; podcenjevati pa tudi ni moralič-nega uspeha, ki ga gotovo dosežejo. A tudi za slovensko občinstvo bode razstava zani- I miva. Za premožne ljudi je to seveda vprašanje njih volje. Komur se bode poljubilo, ta pojde v Sofijo. Koliko jih bode, ne vero. Na misel mi pa prihaja, da je umetniško navdihnjenih, ukaželjnih ljudi tudi v tistih slojih, kjer bog mamon ne deli milosti in za Slovence bi bilo gotovo koristno, ako bi se tudi takim omogočilo, da si ogledajo razstavo. Naznanjeno je bilo, da je bolgarska in srbska vlada poskrbela za znižane cene na železnicah za obiskovalce razstave. Toda marsikomu bode tudi to predrago in vendar vero iz lastne izkušnje, da je n. pr. takih delavcev, ki bi profilirali mnogo, ako bi mogli prit) večkrat v dotiko z umetnostjo. In morda bi umetnost sama tudi pri tem kaj profiti rala-Ali se ne bi dalo kaj ukreniti v tem oziru V — Končno mi je prišlo na misel še nekaj druzega. Priznam, da sem pričakoval, da »e spomni kdo drugi na to. Ker nisem o notranjih razmerah natančno poučen, ne vero, ali ne bode sedaj sploh prepozno. Ali vendar — kaj se ne bi dalo storiti kaj z našim gledališčem? V Sofiji odpro nov hram Talij'* Gotovo bi bilo koristno mlademu bolgarskem1) gledališču, pa tudi drugim, ako bi pri tej priložnosti priredili Srbi, Hrvatje in Slovenc' po nekoliko predstav. Saj ne bi bilo treba kdoye kakšnega aparata. Kopija Bajreutha ne bi morala biti. Tudi z razmerno malih11 sredstvi se da marsikaj narediti. Treba je nekoliko podjetnosti, agilnosti, poguma. V* bi to moralo imeli dobre posledice, je PflC brez dvoma. In morda vendar še ni prepozno« Šest delavcev zgorelo! V Malniku, 118 južnem izhodu turskega tunelo, seje dne 2°' t. m. vžgala delavska baraka. Sest macedon-skih delavcev jo zgorelo, pet pa jih je no* varno opeklih. »Arbeiter-Zeitung* je že h18 j 1903 opozarjala na veliko nevarnost barak; ki so v rabi pri tej železniški stavbi. 88 opozarjanje na nevarnost ne koristi pri izk8' |j riščevalcih in pri državnem nadzorstvu, dok*e y ni člov^kkih žrtev. Predavanja v Trsta. V delavskem domu Je predaval po priredbi aj se ne dajo zapeljati od nikogar. Naravnost izzival je rudaije na zborovanju neki Podrepnik trboveljske družbe, ki je prevlekel ■tu zaboje delavskih knjižic s pripombo, da 80 vsi delavci odpuščeni z dela. Ker občinski Predstojnik ni hotel hlapčevati trboveljski družbi, ‘■Poslal je podrepnika z delavskimi knjižicami *Ravnatelju nazaj. Občani in drugi so popravljali podrepnika na mestnem trgu: «Fej, trboveljska družba!* Ravnanje ravnatelja Kub-■3asa vzbuja tukaj veliko ogorčenje v javnosti. a Trit (Volitve v okolici). Pri volitvah za ^^aški mestni svet so v okolici zmagali slo-venski narodnjaški kandidatje, kakor je bilo Pričakovati. Resnica je, da so se pri teh 'outvah bolj pridno gibali, nego je bila ^*cer njih navada. Priredili so precej shodov, 5®. 80 pa tudi veliko reklamo s plakati, v ^tdinosti» i. t. d. Govori na shodih so bili ©činoma vodeni in nič modernejšega duha bilo opaziti v njih. Pa to ni naša skrb. j °Pozarjali so na shodih, kako potrebna jL °P®z‘c*ja in koliko je že izvršila. Toda to ni* vse samo splošne besede. Nam ni itio .znano* da bi bili res kaj delali v tari-6111 sve^u> Govoriti znajo menda le ako umre kak škof. Radovedni smo, t»ra t 0 jub 'zP°lnijo v bodočem zasedanju. %6rVl1 s°> da morajo priti v občinski svet, ■j- ,se razpravljalo o volilni reformi. je gotovo važno; a treba bode počakati na delo. Besed smo slišali doslej mnogo, kadar pa pride do dejanj, so slovenski zastopniki prav taki, kakor meščanski sploh. Društvene vesti. V Corihn na Švicarskem se je ustanovilo jugoslovansko delavsko društvo »Svoboda* na socialno demokratični podlagi. Takoj pri ustanovitvi mu je pristopilo lepo število udov. Društvo namerava urediti svojo knjižnico, pa prosi posameznike in organizacije, ki bi mogli oddati kako knjigo, da jo pošljejo društvu. Opozarja se tudi delavce, ki potujejo v Švico, da se zglase tam. Društveni lokal je v hotelu «St&?slhof» (Stusslhofstatt št. 15). Dopise naj se pošilja na naslov »Jugoslovansko delavsko društvo „Svoboda“ (Sfldslavischer Arbeiter-Verein), Zurich, Neumarkt 5. Društvo tiskarjev na Kranjskem. [Konec.] Dne 26. novembra je sklical odbor zopet shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Takojšnje uvrstitve v višji razred sedaj ni bilo mogoče zahtevati, ker je pomočniški zastopnik že pri zadnji glavni obravnavi glede te zahteve odnehal toliko, kolikor so to storili tudi njegovi tovariši, in sicer je zahteval pomaknitev iz tretjega v četrti mezdni razred šele po preteku dveh let; v tem zmislu je shod tudi pooblastil zastopnika ter mu naročil, da nastopi pri pogajanjih s kranjskimi principali z vso odločnostjo za to zahtevo in pa za splošno mezdno povišanje onim tovarišem, ki so že sedaj plačani nad novo najmanjšo mezdo. Pomočniški zastopnik je pismeno sporočil pomočniške zahteve načelniku društva lastnikov tiskaren na Kranjskem in obenem zastopniku kranjskih principalov pri glavni obravnavi gospodu O. Bambergu st. ter ga naprosil, da bi sklical v svrho pogajanj čimprej sestanek. Nato je omenjeni gospod zastopnik odgovoril, da bo v kratkem shod principalov, na katerem se bodo posvetovali o pomočniških zahtevah; toliko pa more naznaniti že sedaj, da se gospodje tovariši gled£ pomaknitve v četrti razred po dveh letih ne bodo mogli udati in tudi ne dovoliti splošno povišanje mezd, ker jim že sklepi dogovora v trgovinskem ministrstvu nalagajo velika bremena. Vkljub temu, da so imeli gospodje principali že več shodov in tudi novi cenovnik v rokah, je bilo vendar nerazumljivo, da se niso mogli odločiti, da bi stopili s pomoč-ništvom v razgovor, dasi je že potekel rok, do katerega bi se moral dogovor glede razredne uvrstitve naznaniti zveznima načel-ništvoma. Razburjenost se je med člani vedno bolj večala. Hoteč zaprečiti kakršnekoli prenagljene dogodke v posameznih tiskarnah, je sklical odbor za dan 10. decembra shod, prepričan, da bode mogel pomočniški zastopnik ta dan poročati o stanju pogajanj, ker je bil dan 9. decembra že določen tudi od principalov za krajevna pogajanja. V zadnjem trenutku pa so se pogajanja odrekla, češ, da morajo gospodje principali y trgovinskem ministrstvu sprejeti cenovnik preje preučiti. Na shodu je mogel torej naš zastopnik poročati le o pismu principalskemu zastopniku ter o njegovem odgovoru. V silni razburjenosti je smatralo pomočništvo to kot izzivanje in sklenilo, da se prične v Ljubljani takoj s pasivno odpornostjo in ne preneha z njo toliko časa, dokler se doženo tarifna pogajanja v prid pomočništvu. Obenem sta bila dodeljena pomočniškemu zastopniku tovarišu L. Werzaku še tovariša O. Planinc in M. Popovič za slučaj, če skličejo principali sestanek za krajevna pogajanja. Pasivna odpornost se je pričela dne 11. decembra in je trajala tri dni; ves čas je bila med ljubljanskimi tovariši vzorna disciplina. Dne 14. decembra ob 9. uri dopoldne se je odpornost vsled posredovanja zveznega načelništva vstavila, ko se je še prej zvezni zastopnik tovariš M. L. Spielmann z Dunaja dogovoril s principalskim gospodom zastopnikom, da so se določila krajevna pogajanja za popoldne. Pri teh pogajanjih se je dognal tale sporazum: Kranjska ostane r tretjem mezdnem razredu. Po dveh letih, to je 1. januarja 1908, se uvrsti Ljubljana v četrti mezdni razred. V Ljubljani znaša najmanjša mezda za novoizučene že s 1. januarjem 1906 21 K. — Splošnega zvišanja mezd ni bilo mogoče doseči, pač pa so obljubili gospodje principali, da bodo zvišali mezde onim pomočnikom, ki že dalje časa niso dobili priboljška. Zvečer istega dne je bil polnoštevilno obiskan shod, na katerem se je z veliko večino sprejelo dogovorjene določbe. Splošno glasovanje o novem cenovniku je bilo dne 12. decembra. Oddalo se je 151 glasovnic, od teh jih je bilo 132 «za», 15 * Kdor si hoče oskrbeti trpežno bl«0 naj se obrne naravnost na mojo firmo-■ Naročbe se izvršuje natančno in po A. Žakelj čevljarski mojster v 2ireb. V I j||h|jot]j je v sledečih tobakarnah «Bde$ I LjUUIJfllll prapor* naprodaj: Blaž, Dunajska cesta. Franzot, državni kolodvor, Sp. Šiška-Kanc, Sv. Petra cesta. Kušer, Sv. Petra cesta. Pic h ler, Kongresni trg 3. S vat ek, Glavni trg. Sešark, ŠelenBurgove ulice. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. W e i s e r, Jurčičev trg. Gostilna Traun, Glince pri Viču. II Mn: Lavrenčič, Piazza Caserina. II Gorici: Krebelj Peter, Kapucinske ulice I- Ricardo Camera, Corso 16. Illnmnnj berite in širite svoj list t Uuldiul, „Rd. prapor"! ,,Rdeči prapor" naj ne manjka v uobeni' delavski hiši. „ Rdeči prapor" naj ne manjka v nobeni gostilni, kavarni in brivnici, kamor de-" lavci zahajajo. Spominjajte se na to v sedanjem bojevitem časul Delavec, ki ni organiziran, škoduje več, kakor odkrit nasprotnik. Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje J za celo leto K 5-44, za pol leta K 2‘72r za četrt leta K 1’36. — Za Nemčijo: ZP celo leto K 5"96, za pol leta K 2’98, z® četrt leta K 1'49. — Za Ameriko: Za cel® leto K 7*28. Posamezne številke stanejo 10 vin. El haloga in tovarna pohištva vsake vrste Aleksandra Levi Minzija Trst — Piazza Rosario 2 — Trst (šolsko poslopje); Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in Iranko vsakemu na zahtevo. — Gene brez konkurence. —L Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. Te?1 t?, H * ¥ m 'ši % Kavarna „Clr>ior)c" preje „Tedesco“ se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Prva kooperativistično urejena gostilna v ulici S. Giovanni v Trstu, Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organiziranih sodrugov v Dalmaciji. Vedno dobra kuhinja. Na razpolago »Rdeči Prapor*, »Arbeiter-Zeitung* in «La voratore’ ir ♦ ♦ I MK n *La- ia JI I*da|atelj in odgovorni urednik Ignacij Sitter. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.