PoStnina olatana v gotovini Leto LVIII.
V llublianl, v torek, dne 6 mala 1930 Št. 102
St. 2 oir
Naročnina
Dnevno Izdala
u krilinlM Jugoslavijo meseCno U Din .polletno ISO Din celoletno 300 Din
za Inozemstvo
meseCno 40 Din nedel|»ka Izdala ; celoletno vJugo* slavili 120 Din, za Inozemstvo HO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1'30 ln 2 D. veCJl oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večiem ci naročilu popust
Izide ob 4 z|utraj
razen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo fe v Kopit ari evl ulici št. S/HI Rokopisi se ne vračalo, aelraaklrana pisma se ne spre/cma/o •>• Uredništva telefon »t. 2050, upravnlštva it. 2992
Ostra borba
Kralj Alfonz je te dni v Sevilji, kjer se je bil udeležil sijajnega pasijonskega sprevoda na veliki petek in, kakor ponavadi, ostal potem delj časa na oddihu, v mali družbi anda-luSkih aristokratov izjavil, da je političen položaj v Španiji v istini zelo resen. Obenem je obljubil, da bo general Berenguer kmalu vpo-stavil normalne razmere.
Kako je prišlo do tega, oziroma, kdo je kriv, da vlada danes v Španiji tako napeto ozračje? Pač nihče drugi kot šestletna diktatura Primo de Rivere. Pokojni general res da ni vladal s takimi metodami, kakor n. pr. g. Mussohni, kljub temu pa je ustvaril proti sebi veliko ogorčenje, ki se danes na zelo buren način izdejstvuje. Nezadovoljnost ne prihaja lz kmetskih mas, ki so v Španiji neverjetno pasivne, politično indiferentne in neorganizirane, pač pa iz inteligenčne plasti. Latifundi-sti, industrijski magnati in bankirji so več ali manj bili za diktaturo, pa se tudi proti vladi generala Berenguerja ne bunijo, kajti pokojnega diktatorja so odstranili zato, da se ohrani sistem, kojega funkcionar je bil. Zamenjala se je oseba, sistem pa je ostal. V interesu tega sistema pa ni, da bi se diktatura prehitro likvidirala in zato se volitve v nov parlament zavlačujejo. To pa je voda na mlin tistemu dela Španske inteligence, ki odnekdaj stremi za radikalnim preobratom v Španiji in ki je močno antitradicijsko usmerjena; to so predvsem kulturni delavci, kakor n. pr. Unamuno, Ortega y Gasset, de la Serna ali pa pokojni Ibafiez, in študenti, ki stojijo za svojimi profesorji in korakajo v prvi liniji armade ne-zadovoljnežev.
Pokojni diktator je bil z nasprotniki režima, to se mora priznati, zelo obziren, vendar pa so njegove malenkostne šikane proti najbolj uglednim duhovom moderne Španije imele isti učinek, kakor če bi jih bil preganjal po fašističnem vzorcu. Druga napaka Primo de Rivere je bila, da je onemogočal v Javnosti vsako politično debato. Ustvaril je s svojo šestletno diktaturo tako praznino v političnem življenju, da vlada danes v starih političnih strankah največja zmeda in neorienti-ranost To pa je le v škodo mirnemu organič-nemu razvoju in je ustvarilo v narodu nevaren psihičen kompleks, ki išče eksplozivne rešitve. Zato bi bilo najboljše, če bi vlada čim-preje sklicala čisto svobodne volitve, kakor da položaj s svojim odlašanjem le še bolj kompli-kuje. Pred diktaturo republikansko gibanje v ljudstvu ni imelo posebnega odmeva. Danes pa je zaradi diktature tako zelo narastlo in nakipelo, da utegne pri prihodnjih volitvah vprašanje, ali monarhija ali republika, postati naravnost volivna parola.
Res je, da je republikanstvo strankarsko neorganizirano in da ga nosijo zaenkrat samo kulturni delavci liberalnih smeri. Stara liberalna stranka sama pod vodstvom Romanonesa je večinoma ostala zvesta monarhiji, njeno levo krilo, ki ga vodi Alvarez, pa je kljub najstrožji kritiki kralja ostalo neopredeljeno. Tudi voditelj starih konservativcev Sanchez Guerra, znan po svojem poskusu, da diktaturo Primo de Rivere strmoglavi z vojaškim pučem, se kljub svojemu zelo radikalnemu razvoju v levo proti monarhiji kot taki ni izjavil. Le socialisti so se po svojem leaderju Indalecio Prieto postavili izrečno na republikansko stališče. Tudi je treba poudariti, da so monarhi-eti dobro organizirani in imajo mogoče celo večino v narodu. Tudi so zelo energični in vodijo odločno politično borbo proti prevratnim elementom. Kljub temu se naraščanje republikanskega razpoloženja ne sme omalovaževati, ker dela z gesli, ki so v velikomestni, oziroma mestni množici zelo popularna. Tako n. pr. je trditev republikanskih govornikov, da so se pod diktaturo delali obsežni korup-cijski posli, našla zelo močan odmev v >malih ljudeh«.
Najbolj opasen moment, ki daje republikanskemu gibanju najjačjo oporo, je pa kata-lansko vprašanje, ki je po odslovitvi Primo de Rivere postalo najbolj aktualno vprašanje sodobne Španije. Če pomislimo, da se je uvrstil v bojno fronto Katalancev proti Madridu celo brat znanega učenjaka svetovnega slovesa, Ortega y Gasseta, nam bo pač vsak pritrdil, da je to vprašanje stopilo v odločilno fazo svojega razvoja. Dočim je katalanstvo do sedaj imelo na Bvojem programu samo večjo ali manjšo avtonomijo, je zaradi napak diktature prišlo na površje okstremno naziranje, ki zahteva neodvisno Katalanijo, katera naj se prostovoljno pridruži federativni španski republiki. Gotovo se ni niti najmanj bati oarozitve držav-
t/prava /e v Kopitarievk ul.it.to Čekovni račun: Llubllana Štev. J0.650 In 10.349 xa Inaerale. Sarajevo 41.7563, Zagreb št. 39.011, Prago ln Di mat št. 24.797
Gandi aretiran
Ostrejši angleški kurz v Indiji — Gandi aretiran radi rastočih nemirov
in nasilstev
London, 5. maja. AA. Davi je bil Gandi aretiran in prepeljan v zapore v Pooni, kjer je bil interniran brez procesa na temelju uredbe iz leta 1927.
Nacionalistični vojni svet je proglasil dvodnevno narodno žalovanje. Indijske oblasti so mobilizirale celokupno oboroženo silo.
London, 5. maja. AA. Razvoj zadnjih dogodkov v Indiji je kazal, da bo vodja agitacije za civilno neposlušnost Gandi aretiran. To se je v resnici tudi zgodilo. Davi zgodaj zjutraj je bil Gandi aretiran v Suratu in prepeljan s poštnim vlakom in avtom v centralno jetnišnico Jenovda v bližini Poone.
Vlada je izdala o aretaciji Gandija nastopni komunike:
Kampanja za civilno neposlušnost, ki jo je organiziral in vodil Gandi, je imela za posledico široko razširjeno kršitev zakonov in reda in težke nemire v vsej Indiji. Propaganda, ki je bila v po-četku označena za nenasilno, je povzročila nasilnosti, ki so postajale vsak dan bolj pogoste. Čeprav je Gandi v početku teh nemirov obsojal vsako nasilje svojih tovarišev, je vkljub temu postal njegov protest vsak dan slabejši in je sčasoma postalo jasno, da je izgubil vodstvo nad gibanjem in da ga ne bo mogel več brzdati.
Naravno je, da se Gandijeva akcija občuti najbolj v Gudžeratu, kjer je njegov osebni vpliv največji in v ozemlju od Ahmedabada do Dandija, v katerem se je vršil njegov pohod proti morju. Posebno v nekaterih krajih okrožij Kaira in Surata so Gandijevi pristaši ustanovili društva za socialni bojkot, ki so z nasilnimi sredstvi prisilila številne vaške načelnike, da so odložili svoja mesta, kar je imelo za posledico velike motnje v administraciji. Demisija trti vaških načelnikov je bila izzvana z grožnjami. Tako so na primer nacionalisti zagrozili, da načelniki, ki ne bodo deinisijonirali, ne bodo prejemali hrane. Tudi privatne osebe, ki so ostale vladi lojalne, so bile izpostavljene bojkotu vštevši pripadnike zatiranih razredov, katerih interes je hotel Gandi ščititi.
Ko je Gandi pozneje uvidel, da ni njegova solna vojna, straženje prodajalnic alkoholnih pijač
In bojkot inozemski., oblačil imel uspeha, je Gandi ob raznih prilikah pozival poljedelce, naj ne plačajo zemljiškega davka.
Nadalje je Gandi pred kratkim izjavil, da bo korakal proti solinam v Dharasana ali pa v šar-\vari in zasegel tam pridobljeno sol. Te soline so v posesti privatnikov, ki pridobivajo sol. Ta čin bi mogel Gandi izvesti kljub vsem nasprotnim zatrdilom edinole s silo, ker bi se posestniki solin s silo uprli Gandijevi nameri.
Odkar je Gandi zapustil Ashram Ahmedabad, je bila bombajska vlada proti njemu do skrajnosti obzirna. Vlada je celo riskirala očitek, da je slaba v trdnem uverjenju, da bo ostala agitacija proti solnemu monopolu mirna in brez nasilja in da bo stvar mirno končala. Toda dogodki so pokazali, da so naravni zakoni neusmiljeni, in da se bo zgodovina prejšnjega gibanja za nesodelovanje, ki je bilo spremljano z ognjem in krvjo, ponovila, ako bo Gandi nemoteno nadaljeval v teh razmerah svojo kampanjo. V teh razmerah je prišla bombajska vlada v polnem sporazumu 7, indijsko vlado do zaključka, da ni možno več pustiti Gandija na svobodi brez nevarnosti za mir Indije.
Zaradi tega je vlada sklenila, da se Gandi na temelju uredbe 25. iz leta 1927. internira. Za njegovo zdravje in komfort bo za čas njegovega jetni-štva v polni meri preskrbljeno.
London, 5. maja. AA. Angleški podkralj v Indiji lord Irwin je odgodil zasedanje zakono-davne zbornice sine die.
Gandi je bil aretjran v okolici Surata.
London, 5. maja. AA. V spodnji zbornici je zastopnik vlade izjavil, da so štele 1. aprila angleške čete v Indiji približno 59.700 mož.
Pešavar, 5. maja. AA. Policija in vojaške čete so izvršile hišno preiskavo v prostorih nezakonitih organizacij Bharat Sabha. Policija je prijela sedem glavnih agitatorjev in zasegla dokumente.
Povod aretacije
London, 5. maja. n. Povod za aretacijo Gandija je dal najbrže upor indijskih domačih čet y Pešavarju, ki so se branile streljati no
indijske demonstrante. Aretacija Gandija sc je danes dopoldne objavila z vladno izjavo, v kateri se trdi, da pomeni nadaljnja svoboda Gandija resno nevarnost za položaj v Indiji. V smislu uaredbe iz 1. 1927. ga bodo obdržali v zaporu po uvidevnosti vlade brez zaslišanja in obtožbe. Vlada je mobilizirala vse redne in pomožne čete in v Bombayu oborožila tudi evropske nameščence bank in evropskih tvrdk. Gandi sam je dobrega zdravja in se je pohvalno izrazil o odredbah pri svojem potovanju.
London, 5. maja. n. Ko se je zvedelo za aretacijo Gandija, so v Bombayu zaprli vse indijske trgovine in večinoma tudi mohamedanske. Zatvor-jene so tudi borze za gumi, bombaž in žito. V bom-bayskem predmestju, kjer se nahajajo predilnice, so nameščene vojaške čete in po ulicah se vozijo vojaške patrulje z motorji. V Karahiju so oblasti zaplenile orožje in municijo pri vseh trgovcih z orožjem.
Anglija vznemirjena radi
franko-iiatshih odnošajev
Povečano Hal. oboroževanje le Mussolinijev pritisk na Francijo ?
London, 5. maja. d Tukajšnji »Forcign Office«, čeprav je okupiran z egiptovskim in ind-skitn vprašanjem, pazno zasleduje čedalje večje poslabšanje odnošajev med Francijo in Italijo. Polemika, ki se je razvila med rimskim in pariškim tiskom zaradi novega b rodov ne pa gradbenega programa Italije, se tu z veliko skrbjo spremlja kot znak čedalje večje zagre-njenosti med obema državama. Francoski tisk odkrito dolži Italijo, da hoče okoli sebe grupirati vse države, ki se čutijo po verzajski mirovni pogodbi prizadete; da je privolila v An-schluss; da celo ljubimkuje z Rusijo z namenom, da bi se verzajska pogodba uničila. Italija teži za tem, da postane vodivna velesila osrednje Evrope in da v Evropi inavgurira nov red na podlagi italijansko-nemško-avstrijsko-mad-jarske antante. Sicer, tako pravijo francoski politiki, ni gotovo, če si bo mogla Italija pridobiti zaupanje Nemčije, gotovo pa je, da taka politika vznemirja Evropo in resno ogroža mir. Pri tej kritiki italijanske politike pa je opažati, da francoska levica, ki je fašizmu sploh odločno nasprotna, niti o možnosti kakšnega sporazuma z Italijo noče govoriti, dočim del desničarjev, ki s fašizmom sinipatizira, ni proti sporazumu, seveda pod absolutnim pogojem, da se Italija odreče vsakemu ljubimkanju z Nemčijo in imperialistični konkurenci s Francijo, ki je po naravi močnejša od Italijo in to mora ostati.
nega edinstva Španije in njene nacionalne kulture, toda o tem ni dvoma, da bodo republi-čanski sunki prišli iz Katalanije, oziroma bodo od tam črpali svojo moč, čeprav republičan-slva s katalanstvom seveda ne gre istovetiti. Zaenkrat sta pa zaveznika in to povzroča skrbi, posebno ker je v Katalaniji, industrijskem središču Španije, tudi socializem najbolj močan.
V dobro Španije je seveda želeti, da se ostanki diktature Čim preje popolnoma likvidirajo, da se ustava v polnem obsegu vrne in da se skličejo kortesi. Monarhizem je v večini ljudstva slejkoprej tako ukoreninjen, da bi čim prejšnja upostavitev ustavnih svoboščin monarhijo le okrepila, dočim obotavljanje g. Be-renguera okreulia le njene nasprotnike.
Najbolj jc Italijo zadel v živo >Temps«, ki je razkril italijanski imperializem tako živo, da rimski tisk to le s težavo parira. Italijanski časopisi se skušajo braniti s tem, da francoski politiki očitajo, da hoče Italijo denuncirati kot kalilko miru, dočim v resnici zasleduje imperialistične cilje — Francija, ki da oborožuje države male antante proti Italiji. Ta protiargu-ment Italije pa je že preveč znan, da bi tu vplival, pač pa so angleški politični krogi vznemirjeni zaradi sledečega odstavka, ki ga je zapisal fGiornale d'Italia<: »Pisava .Tempsa' dokazuje, da Francija zdaj definitivno izključuje iz svojih računov politično prijateljstvo z Italijo. Le oboroževanju sovražnika se ne zaupa, dočim oboroževanje prijatelja ne more nikogar vznemirjati.« Ta pasus se v krogih angleških politikov smatra kot nepreviden in nepotreben pa tudi neutemeljen, ker je Francija vedno kazala dobro voljo, da se z Italijo na pametni podlagi sporazume, dočim je le-ta s svojo neopravičljivo zahtevo po pariteti s Fruncijo na morju sporazumu postavila na pot največjo oviro.
Nekateri francoski listi vidijo v sklepu italijanskega ministrskega sveta, da se položijo še letos gredlji 29 novih bojnih ladij, samo bluf g. Mussolinija, ki da hoče od Francije na ta način izsiliti, da prizna Italiji teoretično pariteto ali pa se z njo sporazume glede politike v sredozemskem morju in srednji Evropi, oziroma ji prizna kake kolonijalne in druge koncesije. Kajti Italija teh stroškov absolutno ne zmore, pravi na primer »Ordre«. Vendar pa tukajšnji politični krogi menijo, da Mussolinijev program ni mišljen kot bluff: če pa je bil tako mišljen, bo Italija prisiljena svoj napovedani program realizirati, ker se namen »bluf-fa«, ako je bil bluff, ni dosegel.
Ostri komentarji proti italijanski gesti sc v francoskem tisku nadaljujejo. Tudi desničarska »Actiom francaise« vidi v koraku Italije samo vzpodbudo za Francijo, da se še bolj zn-varuje. »Petit Parisien* konstatira. da sklep g. Mussolinija pomeni popolno obbrezuspešenjc brodovne pogodbe med Anglijo. Ameriko in Japonsko, ker bo Italija tudi te države prisilila k večjemu oboroževanju.
Bnš radi tega tudi v Londonu politika Mussoliuija zbuja čedalje večje pomisleke.
Pariz, 5. maja. n. >Echo de Pariš« izraža veliko bojazen radi italijanskega pomorskega oboroževanja. Tako navaja list, da Italija sedaj bistveno na novo utrjuje vojna pristanišča in mornariška oporišča na Sardiniji, Siciliji in okoliških otokih. Povsod se povečujejo muni-cijska skladišča, razširjajo letališča, zboljšuje-jo brezžične oddajne postaje ter gradijo nove naprave za, varstvo podmornic. V vojnem pristanišču Maddalena na Sardiniji so zgradili novo težko baterijo s topovi, ki streljajo na velike daljave. Enako se pripravlja tudi pristanišče Cagliari na otoku St. Pietro. V Siciliji se popolnoma na novo organizira mornariško oporišče v Messini. Zboljšujeta se tudi obe drugi vojni pristanišči na Siciliji, v Trapani-,ju in Siracusi, posebno pa prvo imenovano. Tudi na Dodekanezu so zgradili nekatera nova oporišča za podmornice. Francija pa je samo malenkostno modernizirala francoska vojna pristanišču v Bizerti, Alžirju, Boreju, Phi-lippevillu ter nekoliko razširila pristanišči v Ajacciu in Bonifaciu.
Budimpešta, 5. maja. 11. >A Regek dozna-va iz političnih krogov, da politični krogi v Italiji sedaj niso več tako odločno proti legiti-mistični rešitvi vprašanja madjarskega kralja, kakor so bili doslej. Ta preokret italijanskega mnenja potrjuje tudi voditelj legitimistov, grol Ivan Zichy.
Doumergue v Al žiru
Alžir, 5. maja. A A. Ogromna množica je priredila predsedniku francoske republike Doumor-gueu pri prihodu v Aližr veličastne manifestacije.
Doumergue je sprejel voditelje domačinov, ki 90 mu poklonili konja-belca. Kasneje je odkril spomenik Viviamlju.
Tekom banketa v vladni palači so govorniki napili veliki Franciji, ki jo Sredozemsko morje nikoli ne bo razdvojilo.
Predsednik francoske republike bo danes ob iskal Bouffarik Sldi Ferruch.
Pariz, 5. maja. AA. >Le Tempsi posveča potovanju predsednika francoske republike Doumer-gua v Alžir članek in ugotavlja, da je Francija v Alžirju izvršila dela, ki so po svoji veljavi, učinkovitosti in obsežnosti taka, kakršnih civiliziral narod še ni izvršil izven svojih lastnih mej.
Dunajska vremenska napoved: Jasno, višja temperatura.
Zagrebška vremenska napoved. Splošno zboljšanje in ustaljenje vremena.
EvharSstični kongres v Kartagini
Odhod papeževega delegata
Na evharističnem kongresu bo sv. očeta zastopal kardinal Lep i c ier. V pondcljek zvečer se je odpeljal s posebno ladjo is Neapla, ki je bila izključno rezervirana za papc/.evegu delegata. Ladja je izobesila papeSko zastavo, vojaške oblasti in pristaniško poveljstvo pa ji je izrazilo čast, ki je običajna za suverene ali njihove zastopnike.
Odhod francoske delegacije
V	petek, 2. maja, se je s parnikom sDal Piazi odpeljal na evahristični kongres pariški kardinal Verdier, več francoskih škofov in nadškofov in okrog 700 francoskih duhovnikov. Pridružil se jim je še stalni odbor za evharisticne kongrese, katerega pred-s*4nik je namurski škof Hegleu. glavni tajnik pa grof Hcnrv dTauville. V oitboru za prireditev mednarodnih evharističnih kongresov so zastopani sledeči narodi: 1'ranoozi, Belgijci, Holandci. Italijani. Romuni, Nemci, Poljaki, Angleži in Čehi. Večina odbornikov je Francozov.
Slavnostni govorniki na kongresu
Napovedali smo, da bo glavni predmet razprav nauk afriških cerkvenih očetov o presv. Ivvharistiji. Skupna zborovanja bodo v četrtek, potek in soboto ob 5. url popoldne in si<*r na položni vi&ni Byrsa, kjer je lagodno prostor za 20.000 ljudi. Naslednji govorniki so določeni t* »©lika skupna rborovauja:
V	četrtek: kanonik Philips, profesor v semenišču v IJogu: Nauk afriških očetov o resnični pričujočnosti Kristusovi v Evharistiji ki o daritvi sv. maše.
V	petek: msgr. P on s, rektor katedrale v Taiusn, ki bo govoril o sv. obhajilu po nauku i0t& očetov.
V	soboto: Louis B e r t r a n d . slavni pisatelj in član francoske akademije bo imel govor ti sijaju stare afriške Cerkve.
Msgr. Parra, voditelj Evharističnih križarjev, bo otr»kom razložil simbolični pomen palmove veje Skof chalonski, T i s i e r pa bo zaključil z govorom o Evharistiji, kot nesmrtnem Tiru niučeništva.
Dopoldan pa I km to zborovale mnogoštevilne sekcije, od katerih naj omenimo samo orientalsko sekcijo pod vodstvom msgr. 'Herbjgnva, na kateri bodo poročali pre-lati raznih obredov. Armenski, sirski, mclhit-ski, ruski, grški in rimski zastopnik hodo govorili o zgodovini češčenja presv. Evharistijc v njihovem obredu.
Obeta se eden najlepših kongresov
Po zadnjih vesteh vlada med prebivalstvom Tunisa jako svečano rnz[x»loženje. Zadnji veliki kongresi, kakor r Chikagu ali Svdncva so mogli spraviti pokonci velike množine ljudstva že radi velikanskega števila prebivalstva Jch mest. V Tunis pa je razmeroma ncprikla-(fen dostop. A kljub temu računajo, da se bo
rdeg 15.000 tujih romarjev, ki so se priglasili kongresu, v veliki meri udeleževalo zborovanja tudi domače tuniško prebivalstvo in da bo r zaključni procesiji v nedeljo korakalo do SO.OOO ljudi.
Roma locuta .. .
Med najdalekovidnejšrmi in najbolj izobraženimi voditelji slovanskih narodov ni majhno število tistih, ki obupujejo nad Slovaustvom radi rusko-poljskih o<lnosov. Zakaj v slovanskem svetu ni bolj krvaveče rane kot je razmerje med Rusi in Poljaki. Svojevrstne zgodovinske razmere so zakrivile, da so si Rusi in Poljaki stali nasproti že mnogokrat z orožjem v roki in kot tekmeci v liorbi za nadoblast. Ko je po delitvi Poljske velik del poljskega naroda pripadel caristični Rusiji in moral trpeti kruta pregan janja v verskem, gospodarskem in političnem oziru. tedaj se je v poljskem narodu še bolj zasidralo sovraštvo do Rusov, ki se je stopnjevalo še v svetovni vojni in pa po njej, ko so boljševiške ruske čete pridrvele že pred samo Varšavo. Kakor marsikje drugje se je tudi med Poljaki kaj rada zvračala odgovornost za grehe ruskih vladožrčev na ves ruski narod. Zato ni čudno, če so očitali Poljakom, ki veljajo za naj.lx>lj katoliški narod, da njihova ljubezen do Boga in bližnjega izključuje njihove vzhodne slovanske sosede. Dokaz za to trditev so izkazi darov za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ter za poganske misijone. Četudi ima jo poljski katoličani danih mnogo uspešnih pogojev za delo za cerkveno zedinjenje svojih pravoslavnih slovanskih bratov, vendar si do najnovejšega časa ni moglo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pridobiti ugodnih tal, dočim so Poljaki zbrali vsako leto več milijonov za po-gausko misijone.
Odkar pa so se poljski škofje pod vodstvom kardinala Hlonda resno zavzeli za katoliško akcijo, ki je bistveno spojena z delom za cerkveno zedinjenje, so se razmere obrnile znatno na bolje. Pravi prevrat pa je povzročil v duševnem življenju poljskega naroda papežev ukaz. naj ves katoliški svet moli za preganjane ruske kristjane.
Tako izrazito katoliški narod kakor jc poljski ni hotel biti v tem oziru med zadnjimi. V ogromni večini poljskih župnij so se. vršile protestno skupščine proti preganjunju krščanstvu v Rusiji. Na tisoče govornikov je opisovalo trpljenje ruskih kristjanov in spodbujalo poljske katoličane, naj molijo in darujejo sv. obhajili* 7.a trpeče ruske brate. Po dolgem času jc slišalo poljsko ljudstvo iz ust svojih voditeljev prvič besede ljubezni do ruskega naroda. In na stotisoče Poljakov se jc ogrelo ob teh besedah, pozabilo na čase bratomornih l>ojev in objelo ves ruski narod v svoji ljubezni. Kjer pa jc tako močna vera kakor med Poljaki, tam taka duševna sprememba nc more biti hinavščina ali taktična ijoteza, če jc zapečatena z molitvijo in sklenjena pri mizi Evharističnega kralja.
Da ni osliiM snmo pri besedah in čuvstvih, potrjuje zboljšanje odnosov med katoličani iu
Dr. Schober o svojem obisku v Parizu in Londonu
Dunaj, 5. maja. AA. Zvezni kancolar doktor Schober je prispel snoči nn Dunaj. Po svojem prihoda je dal zastopnikom časopisja tole izjavo:
Predvsem moram najflnsiti, da je bil moj oblak v Parizu ta Londonu afet vljudnosti, ki ml ga je narekovala želja, naj ne dopustim, tla bi bil moj obisk v Rimu iu Berlinu, ki je imel svoj poseben pomen, pogrošno tolmačem Dočim je veljat moj obisk v Rimu vzpostavi dobrih odnošajev z mišim močnim sosedom na jugu in prijateljskega razmerja ž njim in sem se hotel zahvaliti za pomoč Italije v Haagu, ter sem hotel z obiskom v Berlinu pospešiti trgovska pogajanja ter zadostiti potrebi, da nemški minister nemške Avstrije obišče
svojega nemSkega brata v Nemčiji, ao mi ljubez-njiva povabila Iz Pariza ln Ivondona dala priliko, da se vladama Velike Britanije in Francije zahvalim za obilno pomoč našim zahtevam v Haagu in ju pobllie seznanim z razvojem političnih in gospodarskih razmer v Avstriji, da s tem poglobim zaupanje v našo državo in pridobim pomoč od strani teh držav, ki pomenijo važne činiicljo za vso Evropo. Zdi so mi. da sem lokom razgovorov z snstop-niki teh močnih držav uspel. Kot Avstrijec so tega veselim, ker ima naš narod polno pravic« do boljšo bodočnosti in do gospodarskega in političnega napredka.
Nujna potreba notranje razorožitve v Avstriji
Poostreno razmerje med obema oboroženima organizacijama
Dunaj, 5. maja. n. »Arbciter Zeitung« poroča, da je včeraj v St. Poltnu zopet za las manjkalo, da ni prišlo do katastrofe radi javnih nastopov. Vojni minister Vaugolo, ki je pristaš Heimvvehrovcev, je dal na dirkališču v St. Poltnu zbranih 16.000 socijalno demokratskih Schutzbundlarjev obkoliti z vojaškimi četami, strojnimi puškami in bodečo žico. Proti dogovoru z nižjeavstrijskim deželnim glavarjem so pustili zjutraj oddelke Schutzbundlarjev nastopiti z godbami, toda šele zvečer jim je dovolil prosto pot na tovorni kolodvor. Na
kolodvorskem trgu so bile postavljene strojne puške. Položaj je bil večkrat zelo nevaren, slično kakor lansko leto v Dunajskem Novem mestu. Proti Schutzbundu napovedujejo Heim-vvehrovci sedaj za vsako nedeljo v drugem kraju svoje nastope. Republikanski Schutz-bund pa hoče na to reagirati in tako ima Schober polno skrbi, da izvrši svojo namero razorožitve, da se ne bi sicer izjalovil učinek njegovega propagandnega potovanja za inozemsko posojilo.
Napadeni državi naj se nudi Hnančna pomoč od Društva narodov
Ženeva, 5. maja. n. Varnostni odbor Društva narodov je začel danes obravnavati finski predlog o finančni pomoči napadeni državi. Anglija, Italija in Nemčija so proti temu, da bi bil Svet Društva narodov obvezan, dovoliti napadeni državi kredite, dočim je Francija za to. Turčija zahteva, da smejo h konvenciji za finančno pomoč pristopiti tudi države, ki niso članice Društva narodov, toda pod pogojeni, da se morajo take države ude-
ležiti posvetovanja in sklepanja Svela Društva narodov o dovolitvi pomoči. V vprašanju, ali naj se pomoč razširi tudi na vse primere vojne nevarnosti in ne samo na primere vojnega stanja, se je zastopnik Japonske izjavil proti temu; podpirala ga je pri tem Nemčija, katere zastopnik je izjavil, da bi to bila prej pobuda za vojno, kakor sredstvo za prepreče-nje vojue. Tudi Poljska je zastopala to stališče.
Belgrajski proces
Kahšni so bili po izjavah obtožencev peklenski stroji
Belgrad. 5. maia. m. Desoli dan procesa je bil zaslišan Vladimir Mocnaj, jurist. Za razliko od ostalih obtožencev je bil on obtožen precejšnjega števila dejanj. Prvo dejanje, za katero ga obtožnica obremenjuje, je njegovo članstvo v teroristični organizaciji. Obtoženec zanika članstvo v takšni organizaciji in pravi, da ne ve, če jo ta organizacija obstojala.
Obtožnica ga obtožuje, da je napravil tri peklenske stroje, ki naj bi se na predvečer 1. decembra postavili na raznih mestih Zagreba. Na vprašanje predsednika, ali je napravil peklenske stroje, je odgovoril, da jih je napravil. Vendar pa v tem smislu kakor ga obtožuje obtožnica, ni napravil treh peklenskih strojev, marveč >praskalice<.
Mocnaj nato opisuje, kako je prišlo do tega, da je on napravil te >praskalice«. Z nekaterimi svojimi prijatelji se je dogovoril, da je treba proti temu, da jugoslovanska akademska čitalnica namerava proslaviti 1. december, demonstrirati na tak način, da bi se videlo, da je ta akademska organizacija v Zagrebu osamljena. Zaradi tega je po dogovoru s Hadžijo prevzel la posel, da napravi omenjene »praslcalice«.
Predsednik ga vpraša, na kak način je napravil te »praskalice-:. Obtoženec odgovarja, da so bilo napravljene tako, da ne bi mogle napraviti nobene materialne škode, niti nikogar raniti. Napravil jih je na ta način, da je dal okrog 300 g smodnika v pločevinast zabojček in ga naravnal (tempiral) na pol sedmo uro zvečer, ko bi se imel na Zrinjevcu vršili koncert. Denar mu je dal Hadžija, in sicer
Grško »madjarsha
Atene, 5. maja. n. Grški zunanji minister Mihalokopulos in madjarski zunanji minister Valko sta danes opoldne podpisala v grškem zunanjem ministrstvu razsodišfno in prijateljsko pogodbo. Valko je potem izjavil časnikarjem, da je pogodba predvsem moralične-ga pomena. Tudi njegovo potovanje v Augoro je imelo samo namen, da zboljša med Madjarsko in Turčijo gospodarske in kulturne odno-šaje. Potovanje grofa Bethlena v Rim pa je bilo v zvezi z rezultati zadnjih mednarodnih konferenc ter je imelo namen, da se uredijo še nekatera podrobna vprašanja.
1000 Din. Ker je bilo to premalo, mu je dal Prpič še 500 Din.
Absolutno zanika, da bi bil s tem hotel napravili atentat, ki bi imel za posledico človeške žrtve.
Mocnaj je dalje obtožen, da je pisal grozilno pismo predsedniku vlado Živkoviou. Obtoženec izjavlja, da pisma ni pisal. Dalje pravi obtožnica, da je pisal grorilno pismo ravnatelju zagrebške policije dr. Bedekoviču, ki ga je podpisal >Hrvatski revolucijonar«. Mocnaj to zanika. Obtožen je, da je pisal pismo, v katerem se grozi z smrtjo urednikom »Novosti« in starešini hrvatskega Sokola Milano-viču iz Karlovca. Mocnaj tudi to zanika.
Odvetniki in državni tožitelj 90 mu slavili razna vprašanja. V odgovorih je vztrajal v svojih izjavah.
Nadaljnji zaslišanec je bil obtoženec Gjuro Veselic. Tudi on je obtožen, da je pripadal teroristični organizaciji, kar pa zanika. Obtožen je, da je 1. decembra postavil na Zrinjevcu peklenski stroj, ki je eksplodiral. Samo slučajno ni bilo niti žrtev niti škode. Veselic priznava, da je prejel jpraskalicoc od Mocnaja, da jo postavi na Zrinjevcu z namenom, da bi eksplodirala ob gotovem času, in sicer ob pol 7 zvečer, ko naj bi se vršil na Zrinjevcu koncert. Ostalih dejanj ne priznava.
Njegov zagovornik Milutinovič predlaga, naj bi se izvršil strokovnjaški poizkus o tem, kakšen učinek bi mogla imeti takale »praskal ica t:. Državni tožitelj je temu predlogu nasprotoval.
S tem je bilo današnje zasliševanje končano in se bo jutri nadaljevalo.
Itat. zunanji minister
Grandi ho poročal
Rim, 5. maja. n. Italijanska poslanska zbornica bo jutri nadaljevala razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Na razpravi bo govoril tudi zunanji minister Grandi. Pričakovati je napetih govorov, ker se je prijavilo lo govornikov, med njimi tudi voditelj fašističnih frontnih bojevnikov Coselschi, kateri je vložil žo razna vprašanja proti Jugoslaviji, in predsednik zveze italijanskih vojnih invalidov del Croix, ki ponavadi nastopa samo v važnih momentih. Pričakuje se, da bo Grandi posebno podrobno poročal o svojih londonskih razgovorih.
pravoslavnimi verniki Poljske. Sad tega rastočega prijateljstva jc tudi pismo, ki ga je poslal v začetku maja sv. Očetu pravoslavni varšavski nadškof Dionirij, metropolit vseh pravoslavnih vernikov v Poljski. To zanimivo pismo so objavili tudi poljski listi.
Metropolit Dioliizij opisuje in obsoja v svojem pismu preganjanje kristjanov v sovjetski Rusiji nato pa končuje pismo sledeče:
>kot nndpastir Pravoslavne cerkve v Poljski, ki meji s Sovjetsko državo, dobro vem in čutim, kaj trpe naši bratje po veri onstran mej5. Moji vernika se prištevajo k tem narodom, ki tvorijo ogromno večino mučenih kristjanov Sovjetske držnve. Z nami jih veže ista kri, sorodniško vezi in sosedstvo. Dokler nr more priti do nas z one strani sovjetske mejo iskren glas hvaležnosti in zahvale, smatram za
svojo dolžnost in pravico, da se v imenu nedolžnih mučen.ikov. ki so obsojeni nn molčanje, naprisrčnejšc iu najiskreneje zahvaljujem Vaši Svetosti. Volju, bratska ljubezen iu hrepenenje po Kristusovi resnici Vaše Svetosti so napravile čudež občekr.šeanskegn zedinjeu.ja v molitvi in prinesle olajšavo in uteho trpečim našim bratom v Zvezi sovjetskih soeijalističnii) republik.
Obenem izražam Vaši Svetosti svoje globoko sočutje radi tega, da so hudobni ljudje zasovražili Vašo Svetost radi poziva k usmiljenju, ljubezni ter molitvi in jo začeli žaliti in preklinjati zavoljo Sina Človekovega,
Dionizlj, metropolit varšavski in volinjskij in °clc Poljske.*
' L-
Velihi izgredi v Španiji
Madrid, 5. maja. n. Studentovski nemiri trajajo dalje iu je postal položaj danes zelo oster. Študenli so se zabarikadirali v podstrešju vseučilišča ter so popolnoma razgalili streho, ker so pometali vso opeko na policijo. Težko ranjen je bil neki major, ki je slučajno šel mimo. Pred poslopjem medicinske fakultete je bilo oddanih pri nemirih nad sto strelov. Na trgu je obležalo 17 ranjencev in 1 mrtvec. Vlada grozi, da bo postopala odločno, da vzdrži red.
Masarvh podpisal dogovor o vzh, reparacijah
Praga, 5. maja. n. Predsednik češkoslovaške republike Masarvk je ratificiral haaško dogovore o vzhodnih reparacijah.
Nadaljevanje anglo-egipt. pogajanj
London, 5. maja. n. Egiptski kurir, ki ima prinesti nove informacije za Nahas paišo, je'danes z zamudo enega tedna dospel v Croydon ter jc taikoj odšel k egiptski delegaciji. Anglc-ško-egiiptskn pogajanja so se zato danes popoldne zopet začela.
Velika manifestacija romunske opozicije
Bukarešta, 5. maja. AA. Po končanem
kongresu liberalne stranke, na katerem je bil sprejet nov delovni prograrp, so priredili udeleženci kongresa manifestacije po glavnih ulicah, ki jih je določilo ministrstvo za notranje zadeve. Obhoda se je udeležilo kakih 40.000 ljudi. Manifestacije so trajale tri ure in so potekle v popolnem redu in miru, na kar a« udeleženci kongresa odpotovali na svoje domove.
Ogromen požar v Newyorku
Nevv.vork, 5. maja. n. Na State Islandu in Long Islandu pri Newyorku divjajo veliki gozdni požari. Vsi newyorški gasilci in na tisoče prostovoljcev dela noč in dan, da bi se požar lokaliziral na meji Newyorka. Ob obali je zgorelo že več sto hiš in farm. Škoda na Long Islandu in State Islandu se ceni na dv« milijona dolarjev.
Drzna letalka
London, 5. maja. n. V Croydonu se jc danes dvgnila z majhnim letalom 22 letna angleška letalka Anny Johnson, ki hoče čisto sama poleteti v Avstralijo preko Carigrada, Aleppa in Bagdada. Na krovu ima 80 galon goriva, nadomestni propeler in le malo hrane.
Spomenica delavske zbornice
Belgrad, 5. maja. u. Delavska zbornica )« poslala trgovinskemu ministru svoje mnenje o načrtu obrtnega zakona. Mnenja je, da mora ta zakon jamčiti delavstvu tiste pravice, Id jih je doslej imelo. Z ozirom na to je potrebno, da se v tem zakonu ugotovijo tiste pravice, ki so delavstvu že zajamčene po socijal-ni zakonodaji. V vseh sporih, ki bi nastali med obrtniki in pomočniki ali delavci, zahteva sodelovanje in odločitev delavske zbornice kot glavne instance. Nadalje podrobno navaja, kakšen je položaj delavstva v raznih obratih in prosi za zboljšanje tega položaja, ki naj bi se tudi zakonsko ugotovil.
Priv. del. dražba za izvoz
Belgrad. 5. maja. A A. Danes je bila pod predsedstvom ravnatelja zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Juraja Toiničiča seja zastopnikov zadružnih zvez iu združenj. Na seji so bile zaključene priprave za ustanovitev Privilegirane delniške družbo za izvoz pridelkov kraljevine Jugoslavije. Redigirano je bilo končno besedilo statutov. Vpis delnic bo od 6. do 9. t. m. pri vplačilnih mestih Drž. hip. banke in PAB. Pri vpisu morajo delničarji položiti 60% nominalne vrednosti delnic, to je 600 Din, dočim bodo ostanek plačali na podlagi posebnega sklepa upravnega odbora. Ustanovna glavna skupščina nove družbe bo 12. 1. m. ob 16 v dvorani glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu.
zagrebške
Socialno
Zagreb, 5. maja. z. Danes predpoldne se Je vršila seja socialnega odseka mestnega zastopstva pod predsedstvom župana Srlculja. Sprejet it bil predlog, dn se zgradba bivšega hrvatskegn Sokola preuredi v vajeniški dom, .ki bo služil kot prenočevališče. Nn znanje se je vzelo poročilo o dečjem okrevališču v Selcih in da se načne vprašanje zgraditve večjega modernega doma v Hrvatskem Primorju. Kupljeno zemljišče bi služilo za solnčenje otrok v Selcih. Dalje se je vzelo na znanje poročilo o razdelitvi živeža o velikonočnih praznikih. Obravnavale so se razne prošnje Ml podpore raznim društvom, za sprejem v ubož-nico itd.
Objava prosvetnega oddelka
Ljubljana. 5. maja. A A. Načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave sporoča: Ministrstvo prosvete je brzojavnim odlokom 0. M. br. 35.285 z dne 5. maja 1930 odobrilo vsem učiteljicam osnovnih in meščanskih šol, ki so člnnico ^Kola srbskih se-stor in se kot delegalinje udeložo letne skupščine v Belgradu, 10 dnevni dopust od 16. maja 1930 do vstevšega 25. maja 1890. ,
Strela udarila v falsko elektrarno
Od Maribora do Trbovelj in do Varaidina vse v temi
Maribor, 5. aprila.
Vsi obrati od Fale do Trbovelj ter do Varaž-
dina počivajo.
Danes proti 16 so se nad Dravsko dolino v smeri proti Slovenskim goricam in Dravskemu polju zbrali temni oblaki, ki so zastrli nebo. Kmalu nato je zadivjalo neurje. Okrog 16 se je nad ialsko elektrarno, sredi bobnečega gorma zabliskalo. Z oglušujočim treskom je strela udarila v falsko elektrarno, v takozvano stikalno, kjer se nahaja oljni stikalni aparat, ter šinila po vodu v zemljo. Hipoma so se radi izredno visdke vročine stalile vse železne napeljave ter se sesule v nerazločno maso. Z oglušujočim pokom je sledila eksplozija oljnih stikal.
Kakor bi odrezal, je obstal obrat v vseh tovarnah in obratih v kompleksu od Fale preko Celja do Trbovelj na eni ter od Maribora, preko Ptuja do Varaždina na drugi strani.
Po navodilih tehničnega ravnatelja ing. Kie-pacha je tehnično osebje takoj šlo na delo. V falski •lektrarni je bila seveda opaziti precejšnja nervoz-nost. Po odstranitvi poškodovanih delov je tehnično osebje takoj začelo z delom za vpostavitev provizor-nih napeljav. Upati je, da se bo vpostavitev toka še preko današnje noči posrečila. Gotovo pa bo tok zopet napeljan jutri zjutraj.
Skoda, ki je nastala radi eksplozije oljnih stikal,
je precejšnja. Zaenkrat se še ne da oceniti. Je pa tem večja, ker se mora radi nujne vpostavitve toka izvršiti prehodna provizorna napeljava.
S falske strani do večera ni bilo mogoče dobiti telefonske zveze. Radi tega ni bilo mogoče ugotoviti, ali je zahtevala eksplozija človeške žrtve. Ker se v omenjenem prostoru navadno nihče ne nahaja, je upali, da takih žrtev ni bilo.
Maribor je nocoj zdel v temi, oziroma ob sta-rovečnih leščerbah, petrolejkah, svečkah, karbidnih svetilkah, plinu ter drugih sličnih razsvetljevalnih sredstvih.
Mestni vodovod je moral takoj začeti s črpanjem vode s pomočjo parne naprave. Vodja mestnega električnega podjetja ing. Uršič je takoj o dogodku obvestil policijo, bolnišnico, razne državne ustanove, kavarne in druge javne lokale, da so si preskrbeli pravočasno potrebno začasno razsvetljavo.
Po poročilih, ki smo jih pravkar prejeli, je upati, da bo tok vpostavljen okrog polnoči.
Ob 8 zvečer smo prejeli tole poročilo:
Vzpostavljalna dela so napredovala toliko, da je že pred 8 stekel tok po napeljavi. V trgovinah in i tovarnah, kjer so gostje sedeli ob leščerbah in svečah, so zažarele žarnice. V smeri proti Trbovljam in Laškem pa bo tok stekel šele proti jutru.
Velike športne manifestacije v Belgradu
(Od našega posebnega poročevalca.)
Sprevod športnikov i>o sprejemu z belgrajskegu kolodvoru.
Kakor smo že na kratko poročali, so se v petek, soboto in nedeljo vršile v Belgradu ob poklonitvi naših športnikov Nj. Vel. kralju Aleksandru I. velike športne manifestacije. Prireditve so se pričele v petek dopoldne po sprejemu zastopnikov naših športnih organizacij na dvoru in sicer s tekmovanjem v tenisu za Davis-coup med Jugoslavijo in Švedsko. Našo državo so zastopali Zagrebčana Fridrich in Schaffer ter Belgrajčan Radovič ter priborili Jugoslaviji prvo in-ternacijonalno zmago v tenisu v razmerju 5:0. Švedska garnitura baje ni bila kompletna, ker so £vedi poslali svojo kombinirano garnituro obenem tudi v Barcelono, ker so z gotovostjo računali na zmago v Belgradu in bi njih prva garnitura potem takoj nastopila proti zmagovalcu Španija:Belgija ...
V soboto zvečer sta se vršili dve prireditvi in sicer v dvorani Češkoslovaškega doma težkoatletska, v dvorani Oficirskega doma pa sabljaška akademija. Pri obeh je sodelovala tudi naša Ilirija in sicer pri ležkoatletski v dviganju uteži, pri sabljaški pa g. pod. polkovnik Cvetko v tekmovanju s floretom in sabljo. Ilirijani so povsod dosegli najlepše uspehe in so glasti težkoatleti bili deležni splošnega odobravanja in priznavanja.
Glavne prireditve so se vršile v nedeljo in sicer dopoldne kolesarske in motociklistične dirke, regata na Savi in stafetni tek Avala-Belgrad. Pri kolesarskih dirkah sta v obeh kategorijah dosegla zmage Mariborčana, pri motociklističnih povečini Zagrebčani; glavno zanimanje pa je bilo osredotočeno na tek Avala-Belgrad, kjer so si Zagrebčani priborili
pičlo zmago nad Ljubljano. Startalo je 6 štafet in sicer 3 ljubljanske ter po ena iz Belgrada, Zagreba in Maribora. Glavni boj se je vršil, kot je bilo pričakovati, med Zagrebom in Ljubljano. Čeprav se je z gotovostjo računalo na zmago Zagreba, bi bila lahko zmagala naša štafeta, ki je pri zadnji predaji že vodila s 50 metri. Ko bi našemu zadnjemu tekaču Zorgi med tekom ne bilo postalo slabo, ki je zato zaostal za približno 30 metrov. Precej zadaj se je na 3. mest0 plasiral Belgrad, na 4. Maribor, na 5. druga ljubljanska, sestavljena iz tekačev Ilirije in na zadnje tretja ljubljanska, sestavljena iz tekačev Primorja. V naši štafeti sta se zlasti odlikovala Sporn in pa mladi Krevs, ki je startal prvič na večji prireditvi in pokazal, da se bo kmalu razvil v našega najboljšega tekača na srednje proge.
Popoldne sta se vršili na igrišču Jugoslavije dve tekmi in sicer kot predtekina hazenska tekma Concordia (Zagreb):Jugoslavija (Belgrad), ki je končala v razmerju 10:4 z zmago Concordije ter nogometna tekma za kraljev pokal med reprezentancama Rumunije in Jugoslavije, kjer si je naša reprezentanca s 4. zaporedno zmago priborila to najvišjo tro-.ejo. Tekmi je prisostvovalo okoli 15.000 ljudi.
Ker je bila dovoljena ob tej priliki prosta vož
Shavtska razstava
Ljubljana, 8. maja.
Skavtizem slovenski javnosti ni neznan, pač pa je pojmovanje skavtizma precej nedostatno. Skavtski pokret sam pri nas ni bil deležen važne pozornosti. Zato se je skavtska organizacija v Ljubljani lotila naloge, da naši javnosti pokaže skavtizem v nazorni, lahko pojmljivi obliki in temu smotru naj predvsem služi razstava v »Higijenskemc paviljonu (»L< na velesejmu, dohod iz Tivolija).
Razstava sc vrši v okrilju skavtskega tedna, katerega namen je poleg propagande nabrati gmotnih sredstev, ki naj bi pomagala pri gradnji skavtskega doma.
Takoj ob prihodu na razstavo vidiš napise, vsebujoče skavtska načela: resnicoljubnost in koristnost, delavnost itd., skratka načela, ki jasno kažejo, da skavtska organizacija nikakor ni protiver-ska. Prvi člen obljube, ki jo mora dati vsak član, se glasi: »Obljubljam, da bom Izpolnjeval svoje dolžnosti do Boga .. .< Naj še kot primer navedem, da hodijo skavti na poletnih taborenjih redno k sv. maši in da se je presv. g. škof dr. Gr. Rožman ob priliki svojega obiska na razstavi prav tako o njej kakor tudi o skavtizmu vobče zelo pohvalno izrazil.
Nadalje vidimo na razstavi skavtsko literaturo, prvo knjigo, izšlo 1.1908.: »Scouting for Boos<r, potem bogato ameriško in skromno slovensko literaturo, češko, nemško, celo japonsko, in še mnogo druge. Naslednji oddelek kaže to, s čimer odgovarjamo na besede, da v naravo lahko hodi vsak sam: orodje za pionirstvo: lopate, krampe, šotorska krila, kotle in slično. Poseben oddelek kaže romantično opremo: loke, taborne srajce, rogove, ščite, sekire in oprave k tabornemu ognju. Tri kamrice so posvečene slikam iz skavtskega življenja, risbam, fotografijam in zbirkam skic. V sobici za prvo pomoč vidimo taborne, žepne lekarne, nosila ter slike z vaj v prvi pomoči. Sledi šotor, kakor je urejen na taboru, udobnost v njem se doseže z najprimitivnej-šimi sredstvi, obenem pa je v šotoru radio-spre-jemni aparat, tako da kaže notranjost šotora smo-treno združitev modernega tehničnega duha s pri-mitivizmom. — Nasproti šotoru je razstavljena osebna oprema: noži, pasovi, sekirice, posoda, nahrbtniki itd. itd. ter potovalna ciza in slike s potovanj. — Sledi majhen tabor, sestavljen iz treh šotorov, dveh ognjišč in ostale taborne oprave — vse v naravni velikosti — ki da nekaj vpogleda v skavtsko tehnično delo v naravi. — Nasproti temu taboru so prapori in totemi ljubljanskih in kamniških enot, od najstarejših do najnovejših. Med njimi nosita dve — Črtomirove in Triglavske čete — znak z Jamborela, ki se je vršil lani v Angliji. Med prapori in taborom stoji piramida s skavtskimi znaki in oznakami. Dalje vidimo, kako se naredi na taboru gospodarski šotor ter enostavna ognjišča.
Po čedno opravljenem primeru skavtske sobe sledi oddelek z lanskega Jamboreeja — svetovnega skavtskega sestanka — v Angliji z različnimi predmeti, ki so jih dobili naši zastopniki od tujih narodov v darilo in spomin. — Mimo prirodopisnih zbirk in modelov iz tehničnega dela pridemo do oddelka planink, ki priča o dobrem okusu naših deklet. Zlasti zbuja pozornost ličen šotor ter čedna ročna dela. — Mimo oddelkn povodnih skavtov, kjer vidimo najstarejši in enega najnovejših ljubljanskih skavtskih čolnov, pridemo do kotička Perunove čete, kjer je največja zanimivost proračun skavtskega tabora, prispevek zanj ter jedilni list na taboru.
Seveda je podana s temi besedami vsebina razstave le v glavnih obrisih. Dobro je, če si jo ogleda vsakdo sam, vstopnina je malenkostna — za odrasle 4 Din, za dijake 2 Din, odprta je razstava še v nedeljo, 4. maja do večera.
Ostale prireditve v zvezi s skavtskim tednom so še: V nedeljo, 4. maja popoldne na »Ateni« turnirji in športni nastopi, zvečer čajanka v beli dvorani Uniona, v sredo, 7. maja zvečer akademija v Delavski zbornici.	Sk. O.
Na Jadran!
(Izlet Jadranske Straže v Split)
»M6nin ačide thedl« (Jezo opevaj boginja.) smo gonili Ln gonili med odmori, eni z veseljem, drugi s skrbjo, vsi pa smo kleli Schliemana, ker je odkopal Trojo tam ob Dardanelih in smo morali čisto natanko poznati obzidje, pota in ceste in hiše in sobe trojanskih junakov. Še hujše je pa bilo, ko smo se sprehajali po grških Atenah in Akropoli z Iferodotom, Ksenofontom, Sokratom, Platonom in Aristotelom, v teater smo hodili z Aischilom in So-foklejem, včasih na tribune, včasih na oder, obiska-vali templje Cevsa in Palade Alenske, občudovali Fidija in njegove kipe, v latinskih urah smo se pa pehali po rimskih cestah na Kapitol, ko so hodili po »sveti potit slavni zmagovalci v triumfu darovat, zvezani sužnji pa umirat, letali in tekmovali smo v cirkusu, kričali in kleli »verso pollice« (s palcem navzdol), skrivali se po katakombah in občudovali junake-mučence in Lidijo in čisto natanko smo vedeli, koliko pilotov je Cezar zabil v Ren in koliko lat jo porabil za most. Povsod so nas vodili po knjigah in zemljevidih in načrtih, pa daleč, daleč od — Ljubljane. In niti eden nas ni spomnil, da vse te stvari vidimo lahko prav blizu, če ne vse tako, kakor je v Atenah in Rimu v velikem, pa vsaj v malem v naši — Dalmaciji, v Splitu, Solinu in drugod.
Jadranska Straža nas popelje o binkoštih v ta mesta, v Split, Solin, Trogir.
SPLIT. Tu je predvsem zanimiva Dioklecijanova palača, ki je danes prav za prav vse »staro mesto«. Dioklecijan, vladar imperija od Donave do Afrike, od Britanije do Perzije, je bil zadnji cesar, ki se je še enkrat vrgel s tako silo na mlado Cerkev, da je prekosil po krutosti, obsežnosti in trajnosti vse svoje prednike od Nerona do Valerijana. Kdo bi se ne spomnil v tej palači na njegovo hčerko Valerijo, na cesarico Prisko, ki so gotovo kak-šenkrat dvorile po teh dvorih, preden jih je objela cesarjeva jeza. Je to palača, v kateri danes gotovo prebiva do 3000 ljudi. In kaj bi še pogledal v Splitu? sPorta aurea«, zlata vrata, stolnica, nekdaj cesarjev mavzolej, s svojo pestro zgodovino, pred njo, v peristilu, gigantski spomenik Grgura Nin-skega, orjaška mojstrovina Meštroviča, in še Esku-lapov tempelj, sedaj baptisterij, arheologični muzej s ^sarkofagom Dioklecijana?, in drugimi neštetimi zanimivostmi in redkostmi. Ima nad 4000 poganskih in nad 1000 krščanskih napisov. In Marijan, koder se je cesar Dioklecijan kratkočasil z lovom? Mord? je imel tam tudi svoj zelnik. Le to vem, da je z Marjana eden najkrasnejših razgledov v Dalmaciji.
SOLIN. Kar so katakombe, apijska cesta in Kapitol v Rimu, to je Solin za Split. Velikansko polje samih izkopanih grobov, sarkofagov, pogan-
Boj s tihotapci
Murska Sobota, 4. maja.
Boj, ki se je včeraj v noči vršil na meji, priča, da tihotapstva še ni konec. Združena posadka fi-nancarjev in orožnikov je zalotila desetorico ljudi ravno v trenutku, ko so obloženi z blagom prestopili državno mejo. Straža je tihotapce opozorila, naj se ustavijo, ker pa je bilo opozorilo brezuspešno in so tihotapci začeli bežati, so počili streli. Dva sta bila takoj zadeta. Eden je izkrvavel in je bil danes pokopan, drugi pa je. dobil st/rel v glavo
in se nahaja sedaj v tukajšnji bolnišnici. O stvari nja, je" prišTo_v~Belgrad"iz vseh delov naše" države j smo izvedeli sledeče podrobnosti:
, ., ,...., i. . «	j	I	Rfirio fdnMo it (.nrnio R,c
mnogo športnikov ter je bila zlasti dobro zastopana
Ljubljana, od koder je celo vozil posebni vlak. Organizacija prireditev je bila v rokah posameznih zvez in razmeroma dobra ter so vse prireditve pokazale, da naš šport stalno napreduje.
Orli in divje koze na Kočevskem
Kočevje, 5. maja.
Kočevska in bližnji obkolpski kraji so polni flajrazličnejše zverjadi in divjadi. Pozimi in v začetku pomladi so strašili po naših gozdovih volkovi, medvedi in zlasti mrjasci, ki postajajo Se vedno najopasnejša zver Kočevske. Lovci imajo r vsakem letnem času kaj lepo priliko, da se udej-etvujejo. Ob prvem brstenju bukev so se pojavili Številni divji petelini, sedaj pa prihajajo poročila iz tako zvane kočevske Švice o številnih divjih ko-eah in tudi o planinskih orlih, ki postajajo vprav nadležni. Pred kratkim je imel neki pastirček iz bližnje Osilnice opazovati krasen, a zanj grozen prizor. Pastirček je gnal po gmajni nekaj kozličev. Hipoma so je pojavil nad njimi velikanski orel, ki je delal sumljive krožne polete in zalete nad pa-stirjevo čredo. Kozliči so začutili nevarnost in postali mofino nemirni. Tiščali so skupaj glave in obstali. Pastirček je priganjal, vpil in vihtel nad njimi palico, toda vse ni nič pomagalo. Vsled močnega prhntanja je opazil nad seboj močnega orla, ki je ravno letel v sunkovitem poletu navzdol ln še prej nego se je pastir zavedel, pograbil s kremplji in kljunom prvega kozliča in se ž njim zmagovito In ponosno dvignil v zrak. Dolgo časa je bilo čuti samo plašno ječanje kozliča in prhutanje orla, nato pa Je orel s svojo žrtvijo vred izginil za visoke pečine.
Kakor pripovedujejo domačini, je opnla?! zaenkrat dva močna orla, ki gnezdita visoko v prepadih loških pečin. V istih pečinah so doma tudi drznonoge divje kose.
(Velika nadloga sa uboge kmete v teh krajih
postajajo tudi jazbeci, ki so se tako razmnožili, da se je bati, da uničijo vse poljske pridelke. Zlasti hudo je za koruzo in nekateri kmetje sploh nočejo saditi koruzo, ker se boje, da pridejo ob ves pridelek.
Tragična smrt voznika
Konj do smrti pobil svojega gospodarja.
Kočevje, 4. maja.
Kakor poročajo iz Spodnjega Mozlja (Kočaru), se je tamkaj zgodila smrtna nesreča, ki je globoko pretresla tamošnje prebivalstvo.
Pretekli četrtek je vozil, kakor po navadi, voznik Anton Ožbold les iz bližnjih gozdov. Vozil jo težke hlode s parom konj. Ko jo poganjal po majhnem bregu navzgor, so konji odnehali. Voznik si je pomagal kakor pač vsak voznik. Uprl se je v prvi konec voza, obrnil bičevnik in udaril po konjih. En konj je ob udarcu poskočil in z zadnjimi nogami brcnil Ožbolta s toliko silo v prsa, da se je ta takoj zgrudil na tla. Šele tovariši, ostali vozniki, ki eo prihiteli, so dvignili nezavestnega voznika in ga položili na voz. Spravili so ga domov, kjer je pa Ožbold vsled velikih poškodb, ki jih je dobil, kmalu nato umrl.
Anton Ožbold je bil doma iz Prezida in sc je komaj pred par leti preselil na Kočevsko, kjer je kupil domačijo v Spodnjem Mozlju. Vozil je ves čas les iz gozdov v mesto ln je bil znan kot dober delavec.
I.uia']jm.pi i
Štirje fantje iz Gornje Bistrice, ki so baje že dobro izvežbani v tihotapski umetnosti, so naleteli med potjo na dva starejša človeka in so ju po dolgem prigovarjanju pripravili do tega, da sta šla z njimi kot »nosača«. šetorici so se pozneje pridružili še štirje drugi fantje tudi kot nosači. V Avstrijo so prišli neopaženo. Tam so si natovorili cigaretnih papirčkov in saharina ter so se obloženi napotili čez mejo nazaj. Komaj so naredili nekaj korakov, jih je zasačila obmejna straža. — Nato se je odigral dogodek, ki smo ga zgoraj opisali.
Usodno pri celi stvari je to, da so pravi krivci ušli in sta postala žrtev ravno možakarja, ki sta po nepriliki zašla med tihotapce Oba sta očeta večje družine. Oni, ki je umrl, je zapustil pet otrok in bolno ženo, ranjenec pa ima osem otrok. Obe družini sta revni in je ravno revščina kriva, da sta sc dala zapeljati od lahkomiselnih fantalinov.
Smrt originalnega moža
Ptuj.
Tam na polju med žitom v občini Spuklje je stanoval v mali hišici Ivan Zemrl: Nikdar ni bil bolan, a vendar tudi njemu ni prizanesla bela žena ter je v soboto na 45-letnega moža poslala kap.
Pokojni, rojen v Idriji, je bil daleč naokoli znan po svoji zdravniški praksi, s katero se je pečal vse življenje, dasiravno so ga vedno tožili, vendar mu oblastva niso mogla do živega. Čeravno brez šol, je bil izvrsten domači zdravnik in marsikomu je rešil življenje. Osobito je bil dobro poznal zdravila proti jetiki. Iz Belgrada, Hrvatske, Gradca in iz vseh krajev države so romali v tej bolezni k njemu in zgodilo se je nekoč, da ga je neki sodnik obsodil radi mazaštva — po paragrafih. Pozneje je sodnik nevarno oboiel in šei pomoči iskat k tistemu, ki ga je bil svojčas obsodil. Sodnik je pozneje sam povedal, da ga je pokojni Zemrl s svojimi zelišči rešil smrti. — Naj mu sveti večua luči
Sarkofag Avrelija Maksimilijana v Solinu.
skih in krščanskih, je amfiteater, so toplice, templji, krščanske bazilike m rimski zid it. Solin je lsraljestvo don Buliča.
TROGIR. Starogrško mesto iz leta 4. pr. Kr. je najbolj karakteristično in najbolj zanimivo mesto v Dalmaciji. Njegova stolnica je ena najlepših cerkvenih stavb v Dalmaciji iz 13. stoletja s silno bogatimi umetninami. Tudi sicer je v mestu dosti zanimivosti in ni, da bi jih tu našteval. Pridi in poglej 1 Na tem malem prostoru od Splita do Tro-gira si lahko osvežimo vse, kar smo kdaj slišali ali čitali o starih Grkih, Egipčanih, Rimljanih, Benečanih, Uskokih in Turkih, tu so se bili boji za poganstvo in krščanstvo, za bogastvo in svobodo. *
Pojasnila glede izleta daje g. Franjo Sič, profesor, Ljubljana, Vogelna ulica; on sprejema tudi prijave za izlet, pa samo do 15. maja.
Strašno dejanje pijane matere
Kočevje, 5. maja.
Osilnica in okoliško vasi stoje pod vtisom groznega zločina, ki se je vršil v vasi Krajci, komaj pol ure oddaljeni vasi preko Kolpe. Tu je namreč neka kmetica v popolni pijanosti umorila svojega komaj tri mesece starega otroka.
Preteklo nedeljo se je vršila v tej vasi svatba. Ob tej priliki so bili povabljeni vsi sosedje, med temi tudi omenjena kmetica. Pozno v noč so se začeli svatje razhajati. Ko je prišla imenovana domov, je mož že spal. Otrok, komaj tri mesece star fantek, je ob prihodu matere zajokal, kar je tako ujezilo mater, da ga je položila na klop in se z vsu silo usedla otročiču na glavo. Lobanja otročiča Je seveda počila in takoj je bilo po otroku. Nečloveška mati je na otroku potem v pijanosti zaspala. Drugo jutro je stopil v izbo mož. Začudil se je. ker ni videl v zibeli otroka. V največjem strahu je zbudil ženo. Ta se je še vsa opotekajoča zbudila in vstala. Ta čas se je mudil možu grozen prizor: na sedežu s katerega se je spravila njegova žena, je ležalo mrtvo, grozno spačeno dete. Mož je od groze za-vrisnil in se pognal z vso besnostjo proti ženi, ki se je ob pogledu na grozno dejanje, ki ga je izvršila zdrznila in v strahu za lastno življenje pobegnila v bližnji gozd, kamor ji obupani oče ni več sledil.
Grozni dogodek je bil javljen sodišču in orož-tdiki postaji. Obe obluatvi sta začc-Is preiskavo. Sodna obdukcija je ugotovila smrtne poškodbe na detetu, nastale vsled močnega pritiska in zailuše-nje otroka. Nečloveško mater so zaprli.
Ali je nemščina na naših srednjih šotah
potrebna?
xin.
Ce hočemo to vprašuje pravilno rešiti, si moramo najprej biti na jasnem, zakaj rabimo nemščino in v kakem obsegu. Državno uradništvo, obrtništvo in nekateri svobodni poklici brezdvomno lahko izhajajo brez nemščine. Nikakor pa ne privatno uradništvo. V večjih industrijskih, trgovskih in bančnih podjetjih se vrši povprečno polovica vse korespondence v nemščini, in to ne toliko radi inozemstva, kakor v prometu med jugoslovanskimi tvrdka-mi samimi.	, . . , .. ,
Vzrokov temu ie več: Velik del veleindustrijin veletrgovin v Sloveniji je v nemških rokah, na Hrvatskem in v Banovini pa v židovskih. Lastniki so Jugoslovani, ki pa komaj poznajo naš jezik in če ga poznajo, se ga nočejo poslužiti. Radi tega kore-spondirajo ne le med seboj ampak tudi s cisto slovenskimi in hrvatskimi tvrdkami izključno v nemškem jeziku. Pricipijelno zaposlujejo le nemško uradništvo, posebno višji funkcijonarji so sami Nemci, večinoma inozemci.
Pretežni del ostalih, na videz domačih vele-podjetij je tinanciran iz inozemstva. Uplivna mesta pri takih podjetjih so zasedena po zaupnikih tujega kapitala, torej večinoma po Nemcih. Pri vseh teh podjetjih prevladuje nemški jezik. Ne le korespondenca, tudi interno poslovanje je nemško.
Upliv nemških in polnemških podjetij je tako velik, da se tudi ostala, sicer narodna podjetja jim morajo prilagoditi, kar se tiče rabe dopisovalnega iezika. Slovenska ali hrvatska tvrdka, ki prejme nemško pismo, iz vljudnosti in poslovnih ozirov odgovarja v nemščini ter je tako tudi primorana, da zaposluje vsaj enega uradnika, ki popolnoma obvlada nemščino. Dejstvo je, da se polaga pri sprejemu tr: govskega uradništva v splošnem veliko več važnosti na pertektno znanje nemškega kakor jugoslov. jezika in le taki uradniki, ki temeljito poznajo nemščino, imajo izgled, da najdejo zaposlenje pri večjih tvrdkah. Marsikateri absolvent trgovske ali druge srednje šole čaka mesece in celo Teta na primerno službo, ker ne obvlada perfektno nemščine. Ce se mu to vendar posreči, se ga zaposluje le za manj važna in naravno slabše honorirana dela, dočim so dopisovanje. pogajanja, konferiranje, skratka vsi vnžnejši posli pridržani onemu personalu, ki je perfekten v nemščini. Vsak, ki nožna razmere v gospodarskem življenju, mi bo pritrdil, da so se v tem pogledu razmere v Jugoslaviji napram prejšnjim v Avstriji prav malo spremenile, in da imajo še vedno v poslovnem življenju uspeh le Nemci ali laki, ki popolnoma obkladajo nemščino.
Zato ne preostaja drugega, kakor da se nudi našemu naraščaju že v šoli čim več prilike, da se dodobra nauči nemščine. Poduk nemščine zgolj v nižjih razredih srednjih šol. kakor je to pred krat-Kim propagiral nek dopisnik na tem mestu, zadostuje mogoče za dijake, ki se hočejo posvetiti državni službi, nikakor pa ne za take, ki si hočejo iskati svoj kruh v svobodnih poklicih ah v trgovini.
Nekaj pa ne smemo pozabiti: nemški jezik je sila kompliciran in težaven in navzlic še tako intenzivnemu poduku v šoli se ga naši otroci ne bodo
Koledar
Torek, 6. maja: Janez Evangelist pred lat. vrati; Judita.
Novi grobovi
■f Umrla je r Ljubljani na Vidovdaiiski cesti 9 Stletnu gospa Raza Geyer, roj. Rus. Pogreli bo danes ob 5 popoldne.	_
-f- V ljublj. splošni bolnišnici je umrla ze-
le-znicarje-va vdova ga. Marija Klander, »tara 72 let. Pogreli bo v sredo ob 3 popoldne, ■f V Trbovljah — na likali — je umrl v
soboto jiosestuik g. .Anton Šu nta js. Pokopan ic bil včeraj popoldne.
■f Umrli v Ljubljani v času od 27. aprila do 3. maja: Marija Lesica, zasebnica, 65 let, Zeljarska
ulica 11; Anton Zabukovec, gostilničar, 72 let, Stritarjeva ulica 7; Josip Gostič, bivši železničar, 76 let, Japljeva ulica 2; Iva Orel, učiteljica, 42 let, Sniarje-Sap (Zaloška cesta 11); Franc Kune, poštni podurad. v p, 74 let, Zalokarjeva 14; Jožef Izlakar, bivši krojač, 78 let, Japljeva ul. 2; Andrej Mrak, nadpazmk v p., 74 let, Vidovdanska 4; Amalija Regnard, učiteljica v p., 77 let, Ulica Stare pravde 3; Leopold Tratnik, pasar in hotelir, 76 let, Sv. Petra c. 25; Ivan Grošelj, delavec, 54 let, Rožna dolina; Avgusta Kol-nik, učiteljica v p., 65 let, škofja ulica 8; Evgenija Jurišič, vdova stražmojstra, 64 let, Vidovdanska 0; Nikolaj Rus, rriag. sluga v p., 82 let, Zelena pot 7; Jožef Novak, občinski revež, 76 let, Vidovdanska <>; Apolnija Pazlar, vdova posestnika, 79 let, Vidovdanska c. 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Marija Pavlič, šivilja, 34 let, Opekarska cesta 23; Ana Bučar, potnikova vdova, 33 let, Svabičeva 15; Amalija Lap, občinska uboga, 60 let; Stanislav Za-gorc, sin zavirača, pol leta, Močilno; Franc Volhar, žel. vlakovodja, 40 let, Resljeva 25; Josip Skaza, obč. revež, 42 let. Celje; Josip Senica, delavec, 25 let, Dolnji kot pri Dvoru; Marija Možina, čevljarjeva žena, 58 let, Gosposvetska 12; Andrej Kraje, župnik, 60 let. Bohinjska Bistrica; Štefanija Rus, hči mizarskega pomočnika, poldrugo leto, Zagorica pri Stični.
N. p. v m.! Mala kronika
•fr Razpisana nagrada za najboljšo skladbo. Fil-harmonična družba v Ljubljani razpisuje nagrado 15.000 Din za najboljšo skladbo, ki je napisana za veliki orkester in zbor event. še soliste (suita, kan-tata itd.). Skladbo je treba vložiti do 1. maja 1931. pri Filharmonični družbi v Ljubljani. Pogoji so sledeči: Pravico do udeležbe pri tekmovanju imajo vsi komponisti jugoslovanske narodnosti, živeči tudi izven meja naše kraljevine. Skladba mora trajati brez presledka najmanj 30 minut in mora biti še neizva-jana. Tekst naj bo originalno jugoslovanski in literarne vrednosti. Skladba mora biti s črnilom čitljivo pisana, tekst v latinici, na ovoju skladbe naznačeno geslo, v zaprti kuverti pa priloženo avtorjevo ime.
■fr Petletnico svojega obstoja bo praznoval dne 10. maja 1.1. pevski zbor Slovenskega učiteljstva. Je to razmeroma zelo kratka doba, katero moramo pa prav posebno ceniti, ako vpoštevanio, da so člani tega zbora raztreseni po ccli Dravski banovini in prihajajo na skušnje od vseh strani v Ljubljano v prostih dneh, ki jih jim dovoljuje itak težki učiteljski poklic. Ce lo upoštevamo, moramo biti tembolj hvaležni Učiteljskemu zboru za njegovo kulturno delo.
Ali ste že član Podpornega društva »Providentia« v Ljubljani, Tavčarjeva ujica 5/II, ki nudi trgovcem, obrtnikom, posestnikom in drugim samostojnim osebam visoke dajatve ob bolezni, nezgodi in smrti? Prosta izbira zdravnikov. - Nizki prispevki. — Prospekti proti potiljatvi 3 Din v znamkah.
perfektno naučili, če nimajo prilike, da se še vadijo doma ali v inozemstvu. To je pa za večino nedosegljivo. Na ta način se bo še vedno dogajalo, da absolvent srednje šole, ki se je v šoli dolga leta mučil z nemščino, iie bo našel službe, ker ne bo zadostno obvladal nemščine.
Proti temu je samo ena rešitev: da se kolikor mojjoče omeji uporaba nemščine v trgovskem poslovanju. Vsa tozadevna prizadevanja, opozorila in svarila v časopisju so ostala in morajo ostati brezuspešna. Nemci, ki vodijo kot lastniki, ravnatelji ali disponenti svoja podjetja v nemškem duhu, se ne bodo prostovoljno odrekli nemščine, ker bi s tem odpadla njihova glavna -raison d'clre«. Saj našega jezika sploh ne razumejo ali le za silo ter je njih obstanek na vodilnih mestih le mogoč, dokler prevladuje pri koncepciji pisem, referatov in vseh pomembnejših aktov nemščina. Ce bi se vsi ti spisi glasili v jugosl. jeziku in se tudi njih rešitev morala vršiti v našem jeziku, potem bi moral vsak nemški funkcijonar stalno imeti poleg sebe tolmača, vsi važnejši akti, pisma in reierati bi se morali prevajati e nemščino, delo bi se nakopičilo in zaostalo, poslovanje bi se silno jiodražilo in zavleklo, izrabljanje ugodih kupčijskih momentov otežkočilo, tako, da bi kmalu prej nenadomestljivi nemški funkcijonar bil podjetju bolj v najioto kot v korist. To, kar vsi dosedanji ukrepi in odredbe radi zaposlenja inozetncev v Jugoslaviji niso mogli doseči, bi nastopilo samo od sebe in brez posebnega pritiska in trenja: Podjetja sama bi začela odpuščati svoje nemške uradnike in do sedaj neobhodno potrebne »strokovnjake« in jih nadomeščati z domačini.
Mislim, da bi se vse to dalo urediti s kratkim zakonom, analogno z onim, ki predpisuje, da se trgovske knjige smejo voditi le v jugosl. jeziku, iil ki bi se glasil:
1.	Protokol i rane tvrdke se smejo v korespondenci z drugimi tvrdkami, strankami in juridičnimi osebami, ki imajo svoj domicil v Jugoslaviji, posluževati samo jugosl. jezika.
2.	Izjeme so dovoljene:
a)	fvrdkam, ki ne zaposlujejo nobenega trgovskega nameščenca, če je njihov lastnik tujerode^,
b)	v korespondenci z diplomatičnimi in konzularnimi zastopniki tujih držav in njihovim osebjem.
3.	Kršitve lega zakona se kaznujejo z denarnimi globami do 10.000 Din, ponovne kršitve z odvzemom koncesije.
4.	Ta zakon stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi.
S takim zakonom bi bili dve zelo pereči vprašanji na mah rešeni: sociaino-gospodarsko vprašanje radi zaposlitve inozetncev v naših podjetjih in kulturno-gospodarsko vprašanje radi jioduka nemščine v srednjih šolah. Odgovor na stavljeno vprašanje bi poletn bil: V trgovskih šolah sc mora melodični poduk nemščine izdatno izpopolniti in modernizirali, na ostalih srednjih šolali bo zadostovalo, če se za nemščino rezervirajo 2—3 ure tedensko, vendar pa nepretrgoma od prvega do zadnjega razreda.
A. O.
Mor si želi nalovili
aluminijasto, emajlirano sivo ali modro kuhinjsko posodo, naj se pred nakupom iste obrne na tvrdko z železnino
STANKO riORJANtlC
LJUBLJANA	SV. PETRA CESTA 35
Točna in solidna postrežba!
To hvaležnost mu pokažemo najlepše s tem, ako v obilnem številu posetimo njegov koncert, ki bo v Ljubljani v soboto, 10. t. m. Vstopnice v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
•fr Tako je prav! Z vlakom, ki je odbil obema ponesrečencema v Trbovljah glavi, se je peljalo tudi nekaj ljubljanskih naročnikov »Slovenca« in »Slovenskega lista«. Ko so se ti vrnili v Ljubljano, so smatrali za svojo dolžnost, da na to nesrečo opozore uredništvi obeh listov, čeprav sla bili uredništvi o tem že informirani. Tako postopanje dela čast našim naročnikom in smo jim zalo hvaležni.
■fr Potovanje Nemcev v naša letovišča in na naše morje. Potniški urad dnevnika »Mittag« v Dii-sseldorfu, ki že več let organizira društvena potovanja v vse evropske države, je propagiral v svojem listu za letos prvikrat društvena potovanja v našo državo. Javljene so do sedaj štiri skupine, od katerih pride prva k nam 9. maja. Pri organizaciji teh potovanj je sodelovala Zveza za tujski promet v Sloveniji. Gostje se bodo zadržavali nekaj časa na Bledu in v Ljubljani, nakar bodo odpotovali na naše morje. Drugo piotovanje se bo za:elo 31. maja, tretje 5. julija in četrto 6. avgusta. Doslej smo imeli večinoma goste iz Južne Nemčije, medtem ko bomo potom potniškega urada »Mittag« dobili prvikrat v večjem številu goste iz bogate zapadne Nemčije.
■fr Praktični (usposobljenostni) izpiti se prično na drž. moškem učiteljišču v Mnriboru v ponedeljek dne 10. junija ob 8 zjutraj Le jiopolnoma pravilno opremljene prošnje naj prispo v roke komisiji uradnim potom vsaj do 5. junija. Posebna povabila k izpitom se ne bodo razpošiljala. Vse drugo bo razvidno od S. junija dalje raz črno deske v vestibilu drž. moškega učiteljišča. — Predsednik izpitne komisije.
•fr Pregled invalidov litijskega glavarstva (občin sodnih okrajev Lilija in Višnja gora) se bo vršil pri celjski okrožni komandi od 7. do 12. maja ob 8. uri zjutraj. Ker pa za nekatere invalide županstva ne vedo, naj bodo opozorjeni s tem, da naj se pred 7. majem zglasi vsak pri svojem županstvu, kjer prejema invalidnino, da dobi objavo za vožnjo.
•fr Velika smrtna nesreča v Trbovljah. V ne-neljo zjutraj sta se peljala z vlakom iz Zidanega mostu proti Zagorju železniški delavec KniPtič in zidarski polir Rudolf Spindler iz Maribora. Oba sta molela glavi iz odprtega vagona. Na oslrem ovinku za postajo Trbovlje jima Je nasproti vozeči vlak iz Ljubljane razbil lobanji. Slučaj je preiskala uradna komisija, ki jp odredila prevoz trupla v mrtvašnico v Trbovljuh. Več o lej nesreči je poročni žo ^Slovenski list.
•fr Mednarodni nakaz ničli i promet. Ministrstvo razglaša, da znaša največja vsota, ki se lahko po-šljo po nakaznici v Avstrijo, 360 šilingov, na Nemško 220 mark in na Francosko 1850 francoskih frankov. Češkoslovaška še ni doslej določila maksimalne vsoie, zalo se praviloma po npkn7.niri v Ce-škotdovafiko ne more poslati znesok, ki bi v naši valuti presegal 3000 Din. Prav tako ne smejo biti odkupne (povzelne) pošiljke (pisemske in paketno) obremenjene z višjimi odkupnimi zneski kakor so zgoraj navedeni. Odkupnina pošiljk iz naše državo
v eno ali drugo zgoraj omenjeno državo pa ne sme presegati zneska 30011 Din. To j>a 110 velja za tiste odkupno pošiljke, pri katorih seodkujirtinii vplačuje nn čekovne račune pri poštni hranilnici in njenih podružnicah. Pri takih pošiljkah Je dovoljena, i•<• so naslovljeno v našo državo, najvišja odkupnina 5000 Din če so pa namenjene v Avstrijo, na Nemško in češkoslovaško, pa 1000 šilingov, 800 mark oziroma 3000 češkoslovaških kron. Nakazilični promet je uveden tudi z Alžironi in s francoskimi poštami v Aleksandriji iu Port Saidu (Egipt) in sicer na isti način kakor s Francosko. V prometu z Nemčijo so dovoljena tudi odkupna vrednostna pisma in škatle z označeno vrednostjo.
■fr Album Slovenije. > Pulili k« v Ljubljani jo izdal krasen album fotografij najlepših slovenskih krajev. S lem je storil veliko uslugo tujski propagandi za naše kraje. V albumu so res jiosrečene umetniške fotografije Ljubljane, Maribora, Celja, Bleda, Kranjsko gore, Kamnika, Rogaške Slatine, Peri5nlka, naših planin, Pohorja, Kranja, Bohinjskega jezera. Škofje Loke, Dobrne, Viutgarja itd. Album dostojno predstavlja lepoto naše domovine in ga tojilo priporočamo občinstvu.
•fr Povralek ameriških izletnikovi V soboto zvečer 3. mpja je odpotovala iz Ljubljane prva skupina 44 ameriških izletnikov, ki so se mudili v Sloveniji lia obisku. Na kolodvoru so se poslovili od svojih sorodnikov, noseč s seboj najlepšo spomine iz domačega kraja. Sloveči brzoparnik »lle de France«, ki odjiluje iz Hnv-re 7. inaja, jih bo po najkrajši francoski progi jiovedel v novo domovino. Dragim povratnikom kličemo: srečno pot in na zojiejno svidenje v Jugoslaviji.
•fr K vlomu v Goričanah smo prejeli še naslednje poročilo kot dodatek: škoda, ki so jo napravili storilci, znaša 3.270 Din a ue 5000 dinarjev. V gostilni Možina sta bilo ukradena dva bankovcu po 10 Din dn škntlja Vardar ci-garet. Svinjskega mesa in klobas pri Možinu storilci niso ukradli. Ing. g. Novak ni streljal /. revolverjem zn storilci. Tudi škoda pri vlomu v trgovino Mrak iu Kokalj v letu 1920 ni znašala 42.000 Din. škoda pri vlomu v trgovino Kokalj 8. junija 1929 je znaša 6.580 Din. škoda pri vlomu v trgovino Mrak Auc v Goričanah L novembra 192() pa je znašala 7.500 dinarjev, oba skupaj 14.8(10 Din. Krivci navedenih tati 111 pa so že izsledeni v osebah Z. Antona in B. Ivanu, ki stu oba v preiskovalnem zaporu dežel, sodišča v Ljubljani. Pri njih najdeni predmeti so bili ukradeni v trgovinah Mrak— Kokalj.
■fr V Službenih novinah št. 100 od 3. maja
t. 1. je objavljen »Zakon o konvenciji o civilnem sodnem postojiaiiju«, dalje »Pravilnik o honorarju odvetnikov ua ozemlju belgrajskegu apelacijskegu sodišča«, 1 Pravila o vodstvu fonda šolnine, ki jo morajo plačevati privatni učenci, čc delajo izpit na srednjih šolah«, »Pravilnik o poslovnem redu v finančnem ministrstvu« in >Izpreniembe ter dopolnitve o navodilih o pristojnosti za posle, resora ministrstva trgovine in industrije«.
•fr V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 58 od 3. maja t. 1. jc objavljen »Rodbinski pravilnik za člane kraljevskega doma kraljevine Jugoslavije«, dalje »Zakon o ureditvi selitve oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem zakonu o stanovanjih«, »Popravek k na red bi o pobi run ju občinskih davščin in doklad v mestu Ljubljani« in »Pravilnik o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine.
•fr Kako in kaj folografiramo? Fotografija zavzema v življenju kulturnega človeka izredno važno mesto. Razširjenost foloamaterstva, ki se je povzpelo v zadnjem času do tako visoke stopnje, imamo za-nvaliti predvsem napredku moderne tehnike in kemije, ki omogoča z razmeroma enostavnimi sredstvi doseči tudi manj izvežbanemu foloamaterju uspele posnetke. Kljub temu zapadejo le-ti prepogosto popolnoma nerazumljivim napakam, katerih posledica je, da vale krivdo na materijal, ki ga uporabljajo; toda povsem krivično! Le pomanjkljivo znanje in poznavanje vseli foto-kemičnih procesov je vedno vzrok neuspehov. Pokazati in razložiti vse te nedo-statke je namen ponovnemu poučnemu predavanju gosp. Kari Koraneka iz Dunaja, znanega odličnega fotografa, katerega lepe slike smo iineli že opetovano priliko v Ljubljani občudovati. Opozarjamo vse foto-amaterje in ljubitelje fotografske umetnosti na to predavanje, ki se vrši pod okriljem Turistovskega kluba »Skala«, dne 8. t. m. ob 20 v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice, ki so brezjilačne, dele vse folotrgovine in drogerije v Ljubljani.
•fr Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarna našim rerkrenim zborom: Ekel M. A.: Pridite molimo! 12 evharističnih napevov za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 5 Din. — F a is t d r. Anton : Op. 20. Dvanajst cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 4 Din. — Forsler Ant.: Op. 73. Litanije presv. S. J. za ljudsko petje. Partitura 0 Din. — G rum Ant.: Litanije in od|>evi v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Port. 14 Din. — Kimovec dr. Fr.: Oče naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi j>o 6 Din. — Pogačnik Ivan : Slava presv. S. J. 10 pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Premrl S t. : Cerkveni moški zbori. 40 Din. — Premrl St. : Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih moških in ženskih zborov. Vez. 40 Din, broš, 30 Din. — S a 11 -11 e r p. II u g o li n : Slavospevi presv. S. J. Za mešani zlior. Part. 25 Din, glasovi po 5 Din. — S a 1111 e r p. H u g o 1 i n : Ognjišče ljubezni. Osem pesmi na čast presv. S. J. Za mešani zbor, soli ali
orgle. Part. 30 Din, glasovi po 5 Din.
*
■fr Za gorska tekmo Kocnigssnal—llovič na Češkem so prijavljeni 4 Mercedes, ki so najbolj priljubljeni, posebno Carraciola na Mercedes. Skoro vsa nemška vozila in motorna kolesu teko zopet na jireizikušenih Continental-obročili. Dirka se vrši II. maja.
■fr Kolo jugoslovanskih sesfer v Dolnji Lendavi priredi na »Materinski dan«, to je II. mn-jn t. L. ob 15 v hotelu »Krona« proslavo z igro »Šivilja Klara« in drugimi točkami, na katero cenjeno občinstvo tiljudno vabi odbor.
■fr Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Joscf«-grenčicn do u rojenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josef«-vodo v premnogih slučajih kot brez izjemno naglo, zanesljivo ,in brez bolečin učinkujoče sredstvo. »Frnnz-Josef« greneica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
DARMOL
čokolada za odpiranje
Ljubljana
Kai bo daneal
Drama: Zaprto.
Opera: Boheme. Red B.
Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. PicooJi., Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba' trg 'J.
Sluga
Sluga
se takoj sprejme, eventualno 4 stanovanjem, v trgovini Kette, Ljubljana.
Le-ta mali oglas, ki je izšel v nedeljski Številki »Slovenca«, je bralo v nedeljo bog ve koliko ljudi. Vsa tista armada, ki že na vse zgodaj prihaja pred tuble s »Slovencem«: pred tiskarno, na Miklošičevi cesti, na šentpeterski mežnariji, na Je-gličevi cesti, v oknih konzuma na Kongresnem trgu, na Tržaški cesti: ni se razkudila nožna megla, res je, maj je, ali ob 0 zjutraj je še vedno mraz, ti ljudje jia žo prihajajo brat »Slovenoa«. Komaj nekaj ur je od tega, kar je iz razsvetljene tiskarn« stopil v noč zadnji urednik, stavci so že vsi odšli, le še pri rotacijskem stroju so strojniki in v eks-peditu. Raznašalke hodijo s kupi sveže tiskanega časopisa iz tiskarne, pri tablah pa so že prvi čaka le i; taki, ki ne zmorejo dveh dinarjev za list. Ce ju imajo v žepu, ju krčevito tišče za zajtrk ln ko, silo vred; taki, ki jim ni prvi pogled namenjer na uvodnik, politično ali lokalno senzacijo, temveč na rubriko »Službo dobe«. Brezposebii so prvi či-talei »Slovenca«. Koliko jih je bilo, ki jim je le la mali oglas v -/.Slovencu« vzbudil plaho upanje; »Morda bo sedaj?«
Oglas je izšel v nedeljo, tedaj jc bila Kettejeva trgovina zaprla.
Diuies na vse zgodaj pa se jih je zbrala množica pred trgovino na Aleksandrovi cesti: »Morda ho trgovec prav mene izbral?< si je mislil vsak ter vztrajni in se ni ustrašil ogromne konkurence skoro stotine prosilcev. Med temi so bili mladi fantje in starejši možje, vsak nemo motreč druge in premišljujoč, kako bi se prvi prerinil v trgovino, ko -se ob 8 odpre. Bili so med njimi taki, ki so nekoč vršili boljše službe, ki so morda sami ukazovali slugam, pa zopet taki, ki se jim v življenju še nikoli ni posmejala sreča.
In se jim ludi sedaj tli. Zakaj prišel je trgovec in sporočil: »Službo sluge sem oddal že včeraj!«
Vsem prosilcem se je upanje na mah podrlo. Počasi so se porazgubili. Jutri, pojutrišnjem in vse prihodnje dni pa bodo zopet prihajnli pred "'Slo-veočevec table brat: »Službo dobe...« Da, da, ko bi bila ta rubrika v vseh listih sveta prav dolga, rubrika »Službo iSčejoc pa sploh neznana, mordr bi ljudje tedaj drugače živeli.
0 Samaritanski tečaj, ki ga priredi krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani v sodelovanju z
rešilnim in gasilskim društvom, se začne v torek 6. t. m. ob (i zvečer v Mestnem domu. Kdor se je priglasiL naj pride ob tej uri k prvemu predavanju
0 Katehetsko društvo in ljubljanska »So-dalitus« se snideta prihodnjo sredo, dne 7. maja, ob petih popoldne v posvetovalnici v Jugoslov, tiskarni. Poročal bo g. prof. Alfonz Le-vičnik o vzgoji značaja.
© Zndušiiiea za akad. slikarjem Fr. Ster-Ictom. V pondeljek. 5. maja, se je vršila v Frančiškanski cerkvi slovesna maša zadušnica za pokojnim slikarjem Fr. Sterletom, Te žalne slovesnosti se je udeležilo mnogobrojno občinstvo, med katerim smo opazili veliko število umetnikov in zastopnikov naše inteligence, kur pr.iča, kako ceujcn je bil Sterle kot umetnik in čislan kot človek v vseh krogih naše javnosti. Tako so se poslovili njegovi jirijatelji in znanci od njega, ki je našel tako tragično svoj prezgodnji grob v daljni tujini. Prav posebna zahvala gre č. gg. očetom frančiškanom za brezplačno cerkveno žalno slovesnost, predvsem g. župniku in patru Blažu, ukad. slikarju, ki je celebriral liiušo zadtišnieo. Istotako vsem prijateljem, znancem in zastopnikom, ki so počastili spomin našela umetnika iskrena hvala. — Društvo »Probuda«.
0 Posnemanja vredno. Pretekli teden umrla upokojena učiteljica Gu*ti Kolnik, je zapustila vse »voje znatno premoženje Društvu učiteljic za fond »Domu učiteljic«. Ves čas, odkar obstoja društvo, jc bilu njegova zavedna članica in ena prvih pobomic za pravice učiteljic. Njen velikodušni čin bodi učiteljicam moralna vzpodbuda k stanovski solidarnosti. Ker so bile njene poslednje misli posvečene nam, tovnrišieuni, zahteva čut pijetete, da se tc tudi me spominjamo in se po možnosti udeležimo maše zadušnice, ki I10 v šentpeterski cerkvi v četrtek dne 8. t. m. ob sedmih zjutraj. — Društvo učiteljic.
0 Tragedija mladega glasbenika. Ljudje, ki so včeraj opoldne hiteli skozi Gosposko ulico in po Dvornem trgu, so opazili mladega in silno zbeganega človeka. Ta je razburjeno govoril in gestiku-liral. Prosil je ljudi, naj ga zaščitijo prod policijo, ki da ga preganja in kričal razne nesmiselnosti. Kmalu nato je prišel prisilni voz, v katerega so stražniki jx)tlačili mladega Človeka in ga odpeljali v umobolnico. Mladi človek je očividno zblaznel. Je to 24 letni J. V. po poliču kleparski pomočnik, sicer pa dijak konzervatorija. Mladenič je bil namreč navdušen glasbenik in jo strastno rad igral pozavno. Na tem instrumentu je dosegel že pravo virtuoznost. Bil pa je že dolgo bolan na ledvicah in je mc val uživali dietično brano. To mu je bilo zelo ležko, ker je bil mladenič velik revež. Vendar sla se. Glasbena Matica in pa konzorvatorij za mladeniča brigala in sta mu preskrbela razne ugodnosti podpore in celo sem in tja majhen zaslužek. Tudi stanovanje mu jo bilo preskrbljeno, iz katerega pa se je moral kmalu izseliti — ker seveda nihče ni holel poslušali njegove pozavne. Vse nadloge in na slabo zdravje sta mladeniča zelo po-Irla. Znake blaznosti je pričel kazati Zo v soboto, včeraj zjutraj jia jo ves čas begal v jiisarno Glasbene Matice noter in ven. Padel je pred ravnatelja celo na kolena in ga za božjo voljo prosil, naj ga zaščiti pred namišljenimi sovražniki. Komaj 60 ga potolažili, je že planil na cesto in uprizoril kar cel mol shod. Ljudje so seveda takoj opazili, dn Imajo opravili 7, blaznežem. Mladeniča je res škoda zaradi njegovega muzikalnega talenta in vneme, ki jo je kazal. Je j>a to ludi enn Številnih žrtev prave duševne epidemije, za katero bolehajo v povojnem času liolj ali manj naši ljudje.
0 Američanka M i.s s F.llenor Cook priredi v Ljubljani Jugoslovunsko-ameriSki večer v petek. dno 0. m«ja, ob 3 zveerr v dvorani Delavske. /bornice nu Miklošičevi ceMi. Nn programu
- PEGE -
odstrani takoj tn brez «lodti .Cremo Orlaol" Dobiva He v lokaraah, droKurijau lu parfumerljab. Zalo sa: »Coimocliemln, /.agrob, Smtčiklasuvu 28. Telefon 4'J-Bi
so uarodno pesmi iz srednje in vzhodne Evrope, sturo ameriške in moderne iuzz-pesmi. Med drugimi poje Miss Cook tudi slovenske narodne pesmi. Pred vsakim nastopom predava o krusotah naše zemlje in vrši tako veliko pro-puganduo delo za nas po Ameriki, za kar ji moramo biti iuko hvaležni. Miss E. Cook jc v Ameriki zelo priljubljena, ima numreft vsako leto do 140 nuatopov. Za Ljubljano bo ta večer posebuo zanimiv. Vstopnice v Matični knjigarni.
0 Utonil? Uradnika univerze g. I. P. so včeraj pogrešili. Zadnje dni jc hodil okrog nenavadno mračno razpoložen. Včeraj popoldne pa so otroci opazili v Štepanji vasi nekega moškega, ki je skočil v Gruberjev prekop, sc boril z valovi, nuto pa utonil, Orožniki so potem našli na bregu uktovko, v kateri so bili neki dokumenti pogrešunega. Zudcvo preiskuje orož-uištvo v^tepunji vasi.
O Podrebškovo truplo najdeno. Truplo pogrešunega delavca Podrebška iz burak pri Ko-dcljevem, ki jc izginil na velikonočni ponde-ljek, so včeraj popoldne potegnili iz Ljubljanice v Mostah, lruplo je priplulo na desni breg Ljubljanico in bo najbrže i>okopuno na pokopališču v Stepa nji vasi.
O Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro /1'elinnc, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Marrhor
□	Minister L. Radivojevič v Mariboru. V nedeljo je prispel z brzovlakom iz Belgradu v Maribor — ineoguito — minister prometa Lazu Radivojevič. V družbi s tamkajšnjim obmejnim komisarjem j. Staničem si je ogledal delavnice drž. železnic; nato pa si je v avtomobilu ogledul mesto ter se vrnil z večernim brzovlakom v Belgrad.
□	Svečano odlikovnnjc 28 poštnih uslužbencev se je vršilo kakor je poročal včerajšnji »Slovenski list« v nedeljo na glavni pošti. Odlikovani so bili sledeči uradniki z redom sv. Save V.: F. lrgolič, L. Vodopivec, 1. Šagina, lj. šuvrič, M. Kumer, 1. Firlias, 1'". Zupančič, L. Košenina. K. Čuš, M. Žemljic. B. Rune, M. Bernard, P. Maroli in E. Pipan. Z zlato kolajno stu bili odlikovani od uradnic 11. šnen in I. Pavtič. ti srebrno kolajno so bili odlikovani sledeči
}>odurudniki: V. Kune, A. Filipfcič, F. Presnik. f. Žele, M. Božiče v, A. Petauer, F. Belec, J. Ko-ar, F. Jcscnko, M. Gratiš, J. Bibjuuec in F. berliec.
□	Križi in ležnve koiiiunninc finančne politike. S sprejetjem proračuna za 1. 1930. se je zdelo, da so odstranjene vse finančne zapreke. Iti bi utegnile onemogočiti neoviruu razvoj mestnega gospodarstva. Seduj pa so se naknadno pojavile težkoče (stanarina učiteljem itd.), ki ogrožajo proračunsko ravnovesje in ki se bržčas ne bodo dale drugače premostiti kakor z uvciIIh) uvoznine oziroma užitnine. ki je bila že svojčas na \idikn. V mestnem knjigovodstvu se že delajo tozadevni načrti, ki pridejo v kratkem v razpravo v finančnem odseku.
□	Glusbene prireditve so v Mariboru dokaj riskautne. Tudi ob sobotnem Matičnem koncertu se je to i/.nova posvedočilo. Z redko ]>o-žrtvovalnostjo ili vztrajnostjo jc ravnatelj 11 1 a d e k - B o h i n j e ik II skupno z matičnim učiteljskim zliorom pripravil in naštudiral Dvo-vakovega -Mrtvaškega ženina«. Ob obojestranskem dopolnjevanju in uglušenosti so absol-lirali svoje partije zbor in orkester, zlasti pa solisti Mezetova.Gostič in p. Kolb, ki so v skladu s svojim slovesom odpeli posamezne solovske speve. Med gojenci je brez dvojbe precej talentov, ki bodo izšolani ter izvežbuni .šoli in učiteljem v čast iu ponos. Mariborsko občinstvo pa bi lahko malo več ccnilo umetniška prizadevanja prirediteljev in s častnejšo udeležbo vzpodbudno ter priznuino vplivalo na nastopajoče gojence.
□	Oddaja restavracije nn Mariborskem otoku. Interesenti se vabijo, da oddajo pravilno kolkovane ponudbe na mestnem magistratu v roke g. županu najpozneje v soboto, dne 10. t. m. ob pol 12. uri. Ponudbi je priložiti potrdilo o kavciji v znesku 10.000 Din, ki jo je vplačati pri mestni blagajni. Ponudbe pod 30.000 dinarjev, kukor tudi prekasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. Mestna občina si pridržuje pravico, oddati restavracijo brez oziru liu višino pontidene najemnine. Restavracija se odda v najem za dobo treh let. Pojasnila se dobe pri mestnem gradbenem uradu, Frančiškanska 8, soba št. 3.
□	Klub slov. kat. nkud. starešinstva imq drevi ob 20 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni mesečni sestanek. Polnoštcvilno!
□	Uradne nre pri tukajšnji glavni carinarnici so od včeraj naprej od pol 8 do pol 13 in od 16 do 18; ob sobotuli od pol 8 do pol 14. ure.
□	Ccrcle franka is. jutrišnji mladinski večer v Vesni s pričetkoni ob 20. uri obsega sledeči spored: t. Ah, vous dirai-je. Marnan; Je suis un petit gargou itd. — otroške pesmi; — 2. Cendrillou — pravljica v verzih; — 3 J. Mas-senet: Tliais, meditation in A. Mauriac: Sere-nude espagnol — gosli in glasovir; — 4. B. Go-dard: Venitienne (glasovir); — 5. Guetrv, Du-lavrac in Paer (pevske točke); — 6. Maitre Pathelin, stnrofrancoska šaloigru o prevaranem odvetniku. Prijatelji Irancoskega jezika in kulture iskreno vabljeni,
□	Na novo izdane obrtne pravice. V mesecu aprilu so dobile obrtno pravico sledeče tvrdke: M. Ž tipe r, prevažanje tovorov, Erjavčeva 6; A. Maver, trg. s papirjem, Tržaška 1; K. Jtir-kovič, trg. s poljedelskimi stroji in drugimi lioljedclskiiiii potrebščinami, Dravska 10; J. Maudil, trg. z- deželnimi pridelki, Prešernova 19; F. Posteržin, sejmarstvo, Kolodvorska 3; T. Schifko, trg. z mešanim blagom, Aleksandrova 71; L Benczik, mesar. Glavni trg; K. Prah, pletur, Tržaška 3; inž. K. Gluser, stavbeno podjetje. Trdinova IS; M. Peršuh, sejmarstvo, Gosposka 2; M. Kolar. sejmarstvo, Stross-niuje.rjova 5; 1. Vezjak. sejmarstvo. Rotovški trg 5: Terezija Copeiti, sejmarstvo, Vojuiniška 11; V. Kirbiš, sejmarstvo, Smetanova 23; M. Pichler, strojno pletenje Koroška 34; V. in M. Barešič, trg. z avtomobili itd., Trg Svobode 6; M. Stadler. trg. z mešanim hlapom, Tržaška 64; A. Svenšek in Elizabeta Ogrizek, sejmarstvo, Ob železnici 12 in Židovski 8: A. Zoratti, trg. s slikami, Stolnu 5; A. Mitrovič, trg. agentura in komisija, Magdalcnska 24: P. Žurga. sejmarstvo. Kopališka 18; J. Korošec in J. llohl, mo-rlistinjn, Slovenska 10; J. VVciland, izdelovanje cementnih izdelkov, Koroška 52; dr. II. Boc-clie.r, Izdelovanje kemičnih izdelkov, Jurčičeva b iu A, Jcrctuic, šivilja, Aleksandrova 16.
□	Kriminalni uradniki predstojništva mestne policije v Mariboru želimo svojemu tovarišu okoliškemu nudzorniku policijskih agentov Janku Goršiču ob priliki premestitve iz Maribora v Ljubljano obilo sreče nu njegovem novem službenem mestu.
□	Na delovnem trgu. Zuposlitcv dobi preko tukajšnjo posredovalnice dela: 5 viničarskih iu mujarskih rodbin, 13 hlapcev, 9 pastirjev. 3 kuinnoseki, 2 opekarska mojstra, 6 sonarjev, 1 kolar, 1 točilec, 1 vrtnar, t ldepur, t pečar, 1 slaščičar, t natakar, 15 zidarjev, 2 hotelska kuharja, več učencev (vrtnarske, kleparske, kovuške, sodarske, mizarske, čevljarske, krojaške, pekovske in slikarske obrti), 27 kuharic, 20 služkin j, 3 sobarice, 3 postrežnice, 2 varuški, 3 vzgojiteljice, 2 natakarici, 1 blagajničurka za restavracijo, 2 gospodinji in 3 tovarniške delavke.
□	Posledica neprevidne vožnje. Na drž. mostu je povozil kolesur Konrad Raner posest-nico Fruučiško Miki iz Pobrežju, ki je zado-bila pri padcu težke poškodbe na glavi. Pri tem se je razbilo večja količina jajc ter raztreslo precej žita, ki ga je Miklova nesla v košari na trg. Nu mestu nesreče se je takoj nateplo obilo radovednega občinstva.
□	Brezposelnost ua mariborskem delovnem trgu označujejo sledeče številke: od 1. januarja do 3. maja je iskalo dela pri tukajšnji posredovalnici dela 3053 oseb in sicer 2039 moških in 1014 ženskih; 1955 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 1358 oseb (717 moških in 641 ženskih), odpotovalo jih jc 241, odpadlo pa 765.
Celje
■<3 Dijaška predstava. Marljiva dijaška organizacija >Svit« priredi v soboto, dne 10. maju ob S zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma predstavo Shakespearove drame Macbeth.. V ta namen dijaki sami obiščejo nekatere hišo z vstopnicami. Priporočamo jih ljubiteljem dijaštva in njega idealnega stremljenja. Dobile pa se bodo vstopnice seveda v soboto zvečer pri blagajni tudi.
& Nedelja v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče jo že v soboto zvečer odigralo za abonente dr. Novačanovega »Hermana Celjskega-.', ki ga jo v nedeljo popoldne ponovilo. Sobotni predstavi je prisostvoval tudi avtor odvetnik dr. Nova-čan, ki je prejel krasen venec celjske mestne občine, dva lepa šopka in šo nekaj, pa jc bilo v papir zavilo. Mariborčanom se je poznalo, da so se potrudili in da so stvari posvetili mnogo študija. Kljub temu predstava ni užgala. Zlasti nosilci glav-h vlog — se zdi — niso bili kos pretežki nalogi. 3 Herman Celjski« je ena najmočnejših slovenskih dram, ki stavi na igravca silne zahteve. Le Veroniki je Kraljeva doraslla in je poslavila zares diven lik naivne Deseniške. Prav tako Eneja Silvij, ki je lo pot v Celju prvikrat pokazal, da razpolaga ne le s simpatičnim organom, temveč tudi z lepimi izraznimi sredstvi. Herman gospoda Skrbinškn je preveč očitoval igravčevo glasovno napako, pa rodi tega kljub mestoma silni mimlfni igri' ni mogel učinkovali. Na splošno smo pogrešali vse premalo notranje igre. • Scenerija je bila slogu primerna in efektna. Nedeljska predstava je za sobotno močno zaostajala. Publiko je bilo obakrat mnogo. V nedeljo zvečer so pa peli Parmove iCaričine Aniacon-ke« v Razbergerjevl režiji. Opereta očiluje topel Parrnov muzikalnl slog in jc bilo v gledališču obilo zadovoljstva, posebno na dijaškem stojišču.
Rezilca
Gillette
so zanesljivo vredna
lenarja,
ki &a
ga zanje iz
daste.
Gillette
-0" V celjski bolnišnici so umrli: 3. maja 72 letna Zlobej Marija, občinska uboga iz Gaberja, in 22 letni Zupan Janez, sin posestnika iz Sv. Petra ixid Sv. gorami. Dne 4. maja pa 7 letni Franc Kru-šič, sin posestnika iz Zadobrove pri Škofji vasi, in 04 letna Renko Marija, zasebnica iz Lok pri Trbovljah. N. p. v in.!
-O" Celjski mestni občinski svet ima svojo sejo v petek, dne 9. maja ob navadni uri. Na dnevnem redu so tekoče zadeve. Nekateri obetajo, da bo seja burna. «
& Majniške šmarnice v mestni župni cerkvi so tudi letos obilno in hvalevredno obiskane. Vsak večer nabito polna cerkev je pač lep znak ljubezni celjskega prebivalstva do majniške Kraljico. Doslej so inreli vzpodbudne majniške govore g. opat celjski P. Jurak, profesorja Kovačič in Kardinal-ter ljubljanski frančiškan g. p. dr. Tominec. Za ubrano petjo skrbi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Bervarja. Želeli bi pa več sodobne ma-rijanske muzike. Materijala je obilno na razpolago, Ie seči je treba po njem in — vaditi.
-©" Nov odvetnik. Odvetnik dr. Josip Godnič je vpisan v imenik odvetniške zbornice s sedežem na Vranskem, kjer otvori dne 8. maja pisarno.
Ljubljanska borza v letu 1929
Včeraj popoldne se jo vršil dobro obiskan V. redni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote.
Uvodom* je predsednik g. Ivan Jelačin ml. pozdravil navzoče, ki so zastopali 95 Članov borzo od 103, zlasti pa namestnika borznega komisarja pomočnika fin. ravn. Franja Bajiča ter se spomnil treh umrlih borznih članov. Po ugotovitvi sklepčnosti občnega zbora je povdaril, da je blagovni promet lani po količini narastel, po vrednosti pa padel radi nazad u joči h cen lesa in žita. Lesna borza v Ljubljani si je pridobila ime in stalno klientelo, kar velja deloma tudi že zn žitno trgovino. Manj živahno je efektno tržišče, kjer za posamezne papirje (razen za državne) ni dosti zanimanja. Devizni promet se suče okoli 1 milijarde Din. Razveseljiva je ugotovitev. da poslovanje borznega razsodišča raste. Poslužujejo se ga ne samo naši gospodarji, ampak tudi bližnje inozemstvo. Za ta razvoj gre zahvala pravnemu tajništvu in vsem gg. razsodnikom. V finančnem pogledu je omeniti, da je borza lani odplačala vse dolgove in se je njeno premoženje znatno povečalo.
V imenu finančnega odbora je poročal g. ravn. Jos. Gogala. Iz njegovega poročila posnemamo, da so lani dohodki borze narasli od 0.77 na 0.81 milij. Din. Največ dohodkov daje razsodišče: 0.34 milij. napram 0.29 milij. v letu 1928. iu kurlaža pri deviznih kupčijah (0.31 milij. Din). Stroški so znašali lani 0.56 milij. Din (1928 0.5 milij. Din). Čisti prebitek znaša 0.28 (0.19) milij. in se je torej lani čisto premoženje borze povečalo od 0.31 na 0.59 milijonov Din.
Nato je občni zbor soglasno odobril bilanco in podelil razrešnico borznemu svetu.
Pri nato vršečih se volitvah so bili soglasno
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
Z dne 30. aprila (Vse v milj. Din; v oklepajih razlike napram izkazu z dne 22. aprila 1930). Aktiva: Kov. podlaga 377.1 (—3.7), tečajna razlika 1637.2 (—5.8), posojila: menična 1.077.3, lombardna 232.8, skupaj 1.310.2 (—2.9) ,račun začasne zamenjave 177.9 (—1.9); pasiva: bankovci v obtoku 5.221.0 (-1-83.5), račun začasne zamenjave 177.9 (—1.9), drž. terjatve 368.0 (—178.8), obveznosti: žiro 1.394.3, razni računi 161.1 skupj 1555.4 (-1-81.6); ostale postavke neizpremenjene.
Obžmi zbor Pokojninskega zavoda za name-ščcncc v Ljubljani se vrši 31. maja ob 10 v sejni dvorani magistrata; med drugim je na dnevnem redu določitev zneska za ]>odpore vdovam z otroki za leto 1030 po § 2. pravilnika o drug. doklndah, nadalje je vnesen predlog načelništva za boljšo valorizacijo premij do meseca decembra 1929 in izprenienibii pravilnika o draginjskih dokladah in stavbna akcija.
Konkurz jo razglašen o imovini Jarca Antona, posestnika in trgovca v Malih DullU št. 9; prvi zbor upnikov 17. maja, oglasiti se je do 10. junija; ugotovitveni narok 24. junija. — 0 imovini Komerciale, trg. d. d. v Zagrebu (glavnica 0.05 milj. Din; družba ust. 1921 jc stopila koncem 1926 v likvidacijo, pa je bila sredi 1927 preklicana, lani pa se je reorganizirala).
Radio Zagreb, d. d. izkazuje v I. 1929 6.756 Din čistega dobička, dočim je v 1. 1928 znašala izguba 0.25 milj. Din. Družbi je uspelo znižati dolgove od 0,8 na 0,7 milj. pri glavnici 0.5 milj. Din.
Borza
izvoljeni (deloma ponovno, deloma nanovo) v borzni svet: Karel Ceč, Ivan Jelačin ml., Mlhovil Per-kovič, Viktor Meden in ing. Vladimir Remec, v finančni odbor Josip Gogala, Ivan Gregorc, Anton Kralj, dr. Miroslav Lukan in Janko Jovan, v razsodišče pa: Oskar Ebenspanger, Drago Gorup, Ernest Hieng, dr. Franc Lorotto, Joško Majaron, Viktor Naglas, Anton Pauli, dr. Ernest Rekar, Anton Ro-jina, Rudolf Rozman, Fran Rus, Anton Soršak in Josip Urbanič.
Nato je predsednik zaključil uspeli občni zbor.
PROMET.
Devizni promet je znašal lani 978.7 milj. napram 853.8 milj. Din v letu 1929. Največji jo bil v novembru 103 5. najmanjši v februarju 58.65 milj.
Lesa in oglja je bilo zaključeno lani 2797 vagonov v skupni vrednosti 16.9 milj. Din (1928 2475 vag. za 20.8 milj.), žita 342.75 vag. za 8.2 milj. (1928 831.75 vag. za 10.26 milj.), sena 8 in pol vag. za 0.06 milj. (1928 9 vag. za 0.04 milj.).
RAZSODIŠČE.
Število novih pravd pri borznem razsodišču je znašalo lani 1534 (1928 1278) za skupni znesek 8 (7) milj. Din., najvišja terjatev je bila 0.15 (0.3) milj. Din. Postopanje je trajalo od vložitve do razglasitve sodbe ali sklenitve poruvnave do 8 dni v 214 primerih, 8—14 dni v 774 primerih, od 14 dni do 1 meseca v 225 primerih. Nad 1 mesec je trajalo v 119 slučajih in sicer v slučajih, kjer je bila vročitev tožbe težavna (odklonitev sprejema tožbe po pošti) ali pa v svrho izvedbe kakega dokaznega sredstva. Največ so bili kot razsodniki zaposleni: Heinrihar Fran ,dr. Ciril Pavlin, Pauli Anion in Soršak Anton.
Dne 5. maja 1930.
DENAR
Devizni promet je bil danes srednji, največ ga je šo bilo v devizah Dunaj, Praga in Berlin. Razen Dunaja so bili tečaji čvrstejši.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276 bi., Berlin 1848.25-1351.25 (1349.75), Bruselj 788.94 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1095.90 bi., Dunaj 795.44-798.44 (796.94), London 274.45-275.25 (274.85), Ne\vyork 56.385-56.535 (56.435), Pariz 220.85-222.85 (221.85), Praga 167.06 —167.86 (167.46), Trat 296.44-298.44 (296.44).
Zagreb. Amsterdam 2272.52-2278.52, Berlin 1348.25—1351.25. Bruselj 788.94 bi., Budimpešta 986.75—989.75, Curih 1094.40-1097.40, Duuaj 795.44 —798.44, London 274.45-274.85, Newyork 56.835-50.535, Pariz 220.95-222.95, Praga 167.00—167.86, Trst 295.835—298.885. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 5 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2273-2279, Budimpešta 987-900, Berlin 1848.25-1351.25, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 795.44—798.44, London 274.15— 275.25, Newyork 56.385-56.535, Pariz 220.95— 222.95, Praga 167.06-167.86, Milan 295.25 -297.25.
Belgrajska borza jutri radi pravoslavnega praznika ne posluje.
Curih. Relarad 9,1275, Amsterdam 207.65, Atene 6.70, Berlin '123.175, BrUMlJ 71.955, Budimpešta 90.20, BuknreSt 3.08. Carigrad 2.45, Dunaj 72.775, London 25.0875, Madrid 63.75, Ne\vyork 516.10, Pariz 20.255, Praga 15.29, Sofija 3.74. Trst 27.055,
Varšava 57.85, Kopenhagen 138.10, Stockholm 138.6, Oslo 138.10, Helsingfors 13.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Današnji trg drž. papirjev beleži promet le v vojni škodi, ki se je učvrstila, in v 7% posojilu drž. hip. banke po slabejšem tečaju. Drugi papirji so ostali neizpreinenjeni. Med bančnimi papirji je sla-bejša Narodna banka, med industrijskimi pa se je učvrstil Guttmann.
Ljubljana. 8?S Bler. pos. 97 bi., 7% Bler. pos. 86 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 270— 280.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.25—87.75, agrari 5-1.25 den., vojna škoda nr. 425.50—426, kasa 425.50—426 (426), 6. 426 -426.75, 12. 429—430 (430, 429.50), 8% Bler. pos. 96.25—97.25, 7% Bler. pos. 85—85.50, 1% posojilo Drž. hip. banke 83.625—84 (83.75). Bančne delnice: Rnvna gora 75 den., Hrvatska 50 den.. Katolička 33—38, Poljo 58—59, Kredit. 96-100, Union 196—197 (196), Jugo 81—82, Ljublj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 8600-8640 (8650), Obilna 36 den., Praštediona 900 —905, Etno 150—160 (155), Srbska 178—182, Ze-maljska 145—148. Industrijske delnice: lmpex 40— 60, Nar. šum. 21—35, Guttmann 167—170 (165— 167,50, 170), Slaveks 70—74, Slavonija 200, Danica 110—115, Pivara Sar. 150—185, Drava 267 den., Še. čerana Osjek 360—370, Nar. mlin. 20 den., Osj. Ijev. 170 den., Brod. vag. 110 den., Union 110—145, Vevče 128 den., Isis 28 den., Ragusea 440 den., Jadr. plov. 505 den., Trboveljska 470—475 (470).
Belgrad. Narodna banka 8670—8680, 7% inv. pos. 86.75, agrari 54—55, vojna škoda 429—432, 7. 436.75, 7c/o pos. Drž. hip. banke 84.25—85.75.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 94.05, VViener Bankverein 18.75, Creditanstalt 51, Escomptegesel. 169. Aussiger Chemische 194, Alpinc 32.15, Trboveljska 60.10, Kranj. ind. 39.75. Prager Eisen 148.75, Rima Murany 93.05.
Les
Na ljubljanski borzi je bil zaključen 1 vagon tramov. Tendenca ueizpremenjeno mlačna.
Povpraševanje je za 2—3 vagone desk smreka-jelka 18 nun 16—40 cm, niedia min. 25 cm, za jelov okrogel les 2.50—8 m, za trame 11-11, 11-13, 13-16, od 4—10 m, za jelovino 13—16, 12-12, 15-15, 18-24 in 24-24 2—8 ni, za hrnstovino 30-30 3 m, nadalje za jelovino različnih dimenzij, za 10 vag. bukovih drv, za bukova metlišča 27-27 mm 1.30, 1.40, 1.50 m, za deske smreka-jelka 18 min, od 16 cm naprej, za vsako množino smrekovih kratic, za 2—3 vag. smrekovih remeljnov 3—6 ni, 70-70, 80-80, 80-100, 80-120, 100-120, za 1 vag. smrekovih desk 4 m, 16, 18, 20, 25 cm, 25 mm, za večjo množino filerjev 8-8 do 11-13.
Ponudbe pa so sledeče: 1 vag, bukovine nar.. 1 vag. letev smreka-jelka 30-60 nun 4 m, 1 vagon plohov iz bele bukovine 60 nun, od 17 cm naprej, od 1 m naprej, jesenovi hlodi, od 30 cm srednj. premera 2.10—2.60 m, od 4 m dalje, javorjev! plohi 26 do 33 ujm, od 2 m dalje, od 16—17 cm srednje širine naprej.
Žito
Položaj na svetovnem žitnem trgu je docela neizpremenjen, notacije skoraj stalne. Isti položaj je tudi pri nas. Promet je srednji, mlini krijejo svoje potrebe le sporadičr.j vendar ni opaziti veiike ponudbe s strani producentov, niti od trgovcev.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Koruza bač., sr., gar., ladja Dunav 92.50—95, ban.,'ladja Bega, Dunav 87.50—90, moka bač. Ogg 382.50-342.50, Og 330—340, št. 2 295—305, št. 5 235-245, št 6 165-175, št. 7 115-125, št. 8 80—90. Vse ostalo ueizpremenjeno. Promet: 66 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 16 vagonov koruze, 14 vagonov moke, 1 vagon otrobov. Tendenca slaba.
Budimpešta.. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica maj 20—20.20, zaklj. 20.02—20.04, jun. 20.20 -20.36. zaklj, 20.25-20.26, okt. 19.08-19.27, zakl 19.13-19,14, rž maj zaklj. 10.35-10.40, okt. 12.06-12.20, zaklj. 12.10-12.18, koruza maj 11.85-11.45, zaklj. 11.44-11.50, jul. Il.55-ll.tl3, zaklj. 11.50— 11.61, tranzit maj 10.77—10.80, zaklj. 10.78—10.8C jul. 11, zaklj. 10.90—10.95.
Živino
Dunajski goioji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dtinaj.) Danes je bilo prignanih na svobodni trg 1761 goved, od teh iz Jugoslavije 168. Na konttimačnem trgu pa je bilo 955 goved. Cene: /m vole najboljše 1.90—2.05, I. 1.45—1.80, II. 1.30—1.40, III. 1.10-1.20, krave I. 1.10-1.80, II. 1 do 1.10, bike 1.15—1.40, klavno živino 0.75-0.9,'i. Tendenca živahna, najboljše in prima blago je bilo za 5 grošev cenejše, sicer so bile cene neizpremenjene. samo biki so bili v posameznih slučajih za 5 grošev cenejši,
WO letnica prepovodi sežiganja vdov
Letos je preteklo sto let, kar so Angleži prepovedali sežiganje vdov v Indiji.
Moti se, kdor misli, da je bila ta strašna šega v navadi samo pri Indijcih. Med divjaki je zelo razširjena vera, da se življenje po smrti prav nič ne loči od zemeljskega življenja, da mrtvi torej potrebujejo hrano, obleko, pohištvo, orodje in orožje. Vse te reči so zato dajali mrtvim v grobove. Logičen razvoj te vere privede do tega, da mrtvim niso dajali s seboj samo pravkar navedenih reči in njegovih domačih živali, ampak da so mu tudi hoteli omogočiti, da je razpolagal s človeško družbo in službo. Zato tudi sežiganje žen, sužnjev iu prijateljev. Sežiganje žen umrlih pri prebivalcih Ognjene dežele, pri Andaman-cih, Avstralcih iu Tasmancih ni bilo v navadi, ker niso imeli nobenega pojma o življenju po smrti. Pač pa so opazili ta običaj pri naprednejših narodih Polinezije, prebivalcih otokov Fidži in večkrat tudi pri manj barbarskih prebivalcih otokov Tonga, v Ameriki pa pri Dhinookih, Karaibih in Dakotih, v Afriki pri aarodih v državi Kongo, pri obrežnih zamor-:ih in posebno pri zamorcih rodu Dahome.
Pogosto so pobili vojne ujetnike, da bi v posmrtnem življenju služili kakemu umrlemu. Zulu so pobili služabnike kralja. Zamorci so pomorili kraljeve evnuhe, da bi v drugem življenju služili njegovim ženam.
Katoliški zavodi
v Ruanda-Urund
V Astridi, novi prestoliei Ruanda-Urundi je msgr. Classe od belih očetov, apostolski vikar Runada, slovesno blagoslovil temeljni kamen za šolske zavode usmiljenih bratov iz Ganda. — Guverner ozemlja Ruanda-Urundi je položil temeljni kamen ob navzočnosti Mu-singa, kralja Ruanda in Mvvambutsa, kralja Orundi, administratorjev ozemlja Nyanza in Astrida, brata Gabriela, delegata generalnega superiora usmiljenih bratov, mnogih belih očetov, ki so prišli iz bližnjih misijonov in ob navzočnosti usmiljenih bratov. Tudi vsi Evropejci iz Astride so bili navzoči, da bi dokazali bratom svoje simpatije. — Slavnost se je vršila ob velikanski udeležbi plemeni-lašev in ljudstva. Zbranih je bilo čez 10.000 ljudi. — Popoldne se je na velikem trgu v Astridi vršila domača slavnost, svojevrstna v zgodovini Ruanda: Plesalci rodov banvar-wanda in barundi — dva naroda, ki sta se -mirtno sovražila — sta se mirno bližala, in izvajali so ples v eleganci in navdušenju. Fanfara malega semenišča iz l\abgayi je s svojim sodelovanjem pripomogla k lepšemu uspehu le ljudske slavnosti. — Usmiljeni bratje se bodo predvsem posvetili srednješolskemu pouku. Šolski pouk se otvori že v 1. 1931. Progresivno bodo usmiljeni bratje, ki jih je sedaj pet po številu, organizirali srednjo šolo, en oddelek za uslužbence in sinove plemeni-tašev, en oddelek za mizarje in kovače in en oddelek za kmetijstvo. — Učenci bodo prebivali v posebnih za to pripravljenih hišicah in iicer po trije skupaj v eni teh hišic. Poročeni učenci pa bodo imeli posebno hišico zase in svojo družino.
Ta ustanova v vikarijatu Ruanda-Urundi obeta zelo veliko uspehov na polju misijonske civilizacije.
Katolih-profesor univerze v Tokiju
Prvič se je dogodilo, da je medicinska 'akulteta na univerzi v Tokiju podelila naslov profesorja tujemu zdravniku. Mož, ki je bil s to častjo odlikovan, je dr. Herman Grauert iz Yokohame, vnet in goreč katolik. Rodil se je na Japonskem, kjer je bil takrat njegov oče nemški gen. konzul v Yokohami. Dr. Grauert je študiral v Nemčiji, visokošolske študije je izvršil v Monakovem, kjer je dosegel tudi doktorat, nakar je študiral tropične bolezni n"
Obrežni zamorci so zastrupili ali obglavili njegove najbolj zaupne služabnike. Na otokih Fidži so žrtvovali najboljšega prijatelja glavarja, da ga spremlja v drugo življenje.
Pri naprednejših narodih v Ameriki so vse mogoče preskrbeli za bodočo udobnost mrtvih. V Mehiki so ubili duhovnika vsakega glavarja, da je na drugem svetu lahko opravljal verske ceremonije. Pri Indijancih Vera Paz so, če je glavar umiral, pobili vse njegove sužnje, da so šli pred njim na drugi svet in pripravili hišo za svojega gospoda. Seveda so take dalekosežne priprave za udobnost mrtvega na drugem svetu povzročile strašno prelivanje krvi. V Peru so ob smrti nekega glavarja na njegovem grobu sežgali nad tisoč služabnikov in priležnic. Ta strašna navada izhaja iz želje, da bi pokojnega preskrbeli s tem, kar mu je bilo drago v življenju, in da bi njegovi bližnji v posmrtnem življenju trajno skrbeli zanj in mu stregli.
Žena na vrednosti svojega življenja in svoje osebnosti prav nič ne izgubi, če postane vdova. Njena osebnost se tudi po smrti soproga lahko dalje razvija in služi družini in človeški družbi. Pred sto leti v Indiji izdana prepoved sežiganja vdov ne pomeni samo konca grozne in barbarske navade, marveč tudi priznanje vrednosti osebnosti žene radi nje same.
inštitutu v Hamburgu. L. 1924. se je vrnil na Japonsko, da bi se tam ustanovil in posvetil svoje življenje bolnikom in znanstvenemu raz-iskavanju.
Dr. Grauert ni samo izvrsten zdravnik in odličen profesor, ampak je tudi goreč apostol. Kot ravnatelj katoliškega sauatorija sv. Terezije v Šičiragahana v bližini Kamakure se zelo zanima za misijonsko delovanje, zlasti pa vrši lepo nalogo s tem, da brezplačno zdravi in skrbi za revne prebivalce tamkajšnjega misiiona.
Novi berlinski papežev nuncij OrseniRO pri Hindenburgu. Nuncij Orsenigo zapušča palačo drz. predsednika, kjer je izvršil nastopni obisk in izročil svoje poverilne listine. Msgr. Orsenigo bo, kakor njegov prednik nuncij Pacelli, doyen berlinskega diplomatskega zbora.
bliža kak vlak. Ko se je v smeri od Giitersloha bližal tovorni vlak, je dal paznik signal in delavci so skočili, ne da bi se ozrli na drugo stran, na drugi tir. V tistem trenutku pa je iz nasprotne strani pridrvel vlak s hitrostjo 90 kilometrov in sicer po tiru, na katerem so se nahajali delavci. Preden so se ti zavedli nevarnosti, jih je že podrla lokomotiva in jih razmesarila pod seboj. Strojevodja je še zaslišal strašen krik nesrečnežev in je Iakoj ustavil vlak.
Železniško osobje se je trudilo nad pol ure, da je spravilo razmesarjena trupla izpod vlak. V vlaku samem pa so se, ko so izvedeli za strašno nesrečo, odigravali strašni prizori.
Glavni krivci kaznilniške katastrofe v Columbusu pred sodiščem. — Guverner v Columbusu zaslišuje glavne obdolžence, ki so zakrivili smrt 318 jetnikov.
Vlah zavozit med delavce
V soboto popoldne se je pri Hannovru pripetila težka železniška nesreča. Brzovlak Koln-Leipzig je med postajama Rheda in Gii-tersloh zavozil med tri delavce, ki so delali na progi. Vsi trije so bili takoj mrtvi.
Med postajama Rheda in Giitersloh so zadnje dni izvrševali nekatera popravila na progi. V soboto opoldne, ko je bilo za ostale delo končano, so ostali na progi« še trije delavci, da končajo popravila. Neki paznik je imel nalogo, da da znamenje v slučaju, če se
Otvoritev lurkestansko-sibirske želcznicc. Tur
kestanski kmetje so prijezdili na svojih volih in bčudovali lokomotivo, ki je še niso videli. Nova železnica je dolga 1000 km in so morali premagati ogromne težave, preden so jo zgradili.
V je t se je
oblekel v njeno obleko. Če ne bi detektivu izjavil, da je videl skočiti iz vlaka mladega moža, bi detektiv gotovo ne postal pozoren nanj in ga najbrže ne bi izsledili. Ta dvojni umor je v Chicagu povzročil ogromno razburjenje.
Tardieu - poznavalec Amerike
Gospod Tardieu, bivši francoski ministrski predsednik, velja kot izboren poznavalec Amerike. Spisal je celo knjigo o Ameriki. In ljudje, ki pišejo knjige, morajo že nekaj znati. Gospod Tardieu je svoj sloves znal izborno izkoristiti. Kadarkoli je bil v preteklih letih na Francoskem govor o Ameriki, so vedno vprašali Tardieua za njegov strokovnjaški svet. Nekega dne je bila v nekem pariškem salonu zbrana družba politikov, ki so z zanimanjem ogledovali sliko, ki je predstavljala odkritje Amerike po Kolumbu. Tudi Clemenceau, stari tiger, je bil navzočen. Tiho je opazoval umetnino, ne da bi trenil, in si je natančno ogledal vse obraze, ki so bili na sliki. Končno je zmajal z glavo. >Ne!< je dejal Clemenceau. »Ta slika je zgodovinsko netočna. Gospodje, jaz rea ne morem na sliki najti Tardieua!«
Radio
Pravo pustolovsko življenje je živel 19 letni \Villiam Arlington iz Chicaga. Že v otroških letih je imel večkrat opravka s sodniki, ali so ga zasačili pri poljskih tatvinah ali pa je iz stanovanja svojih šolskih tovarišev ukradel različne dragocenosti. Tej grdi razvadi je ostal zvest tudi pozneje, zato so ga dali v vzgajališče. Vendar pa je strogi način vzgoje dosegel ravno nasprotno, kar je upalo sodišče. Neke noči je William izginil. Njegov prvi obisk je bil namenjen nekemu sošolcu, kateremu je ukradel obleko in denarnico s petimi dolarji. Nato si je kupil samokres, šel na kolodvor, si tam kupil ptronsko karto in vstopil v ekspresni vlak, ki je vozil v Newyork.
Dve uri kesneje je nastala po vagonih vlaka strašna panika. V kupeju prvega razreda so našli mrtvo truplo nekega moža. Ko so pregledali žepe, so našli pismo, iz katerega so ugotovili identiteto. Bil je to neki bogat newyorški draguljar. Bil je ustreljen s samokresom. Ker v žepih razen omenjenega pisma nislo našli ničesar, so sklepali na roparski umor. Čeprav so takoj uvedli skrbno zasledovanje, morilca niso mogli najti. Neka dama se je še spominjala, da je malo pred odkritjem zločina mlad mož skočil iz drvečega vlaka. Detektiv, ki jc spremljal vlak, se pa s to izjavo ni dal zavesti. Ogledal si je damo nekoliko natančneje in ji ponudil cigareto. Ko je pa dama svoje slabo negovane roke položila na denarnico, je detektiv smatral, da je njegova slutnja potrjena. Napovedal ji je aretacijo, češ da je« osumljena umora. Na njenih čevljih so našli krvave sledove. V poslopju kolodvorske policije so mlado damo podrobno zasliševali. Pri tem se je izkazalo, da dama ni nihče drap kakor William Arlington. Po umoru juvelirja je neko mlado potnico, ki je bila sama v oddelku, vrgel iz drvečega vlaka, vdrl v njene kovJke in se
Programi Hadio-LfubTfana f
Torek, 6. rnnja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Hadio-orkestra. 18.30 G. Vekoslav Bučar: slovanstvo in sokolstvo. — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina. 19.30 Dr. Preobražen-sky: Ruščina. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Ti-jardovič: Splitski akvarel, opereta. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Drugi programi»
Sreda, 7. maja: Belgrad: 17.30 Duo koncert na violino in kitaro
—	19.30 Prenos iz opere v Brnu: »Zapiski iz mrtvega doma«, opera (Junaček) — 22.15 Koncert radio kvarteta. — Budapest: 12.05 Koncert radio kvarteta — 17.30 Koncert 19.10 Klavirski koncert
—	20.10 Koncert ogrskih narodnih — 21.25 Zabavna glasba. — Dunaj: 16.00 Koncert orkestra — 17.35 Mozartove klavirske sonate — 20.00 Večer pesmi in arij. — Milan: 20.30 Večerni koncert orkestra — 21.00 »In gigolo d' Ali«, komična opera.
—	Praga: 19.30 »Zapiski iz mrtvega doma«, opera.
—	Langenberg: 20.00 Večerni koncert — 21.00 Vesela sreda. — Rim; 17.30 Popoldanski koncert orkestra — 21.02 Veliki koncert. — Berlin: 20.30 »John D. erobert die Welt«, slušna igra. — Toulouse: 19.00 Orkestralni koncert — 19.30 Koncert solistov
—	20.25 Pesmi. — M. Ostrava: 16.30 Koncert orkestra — 19.30 »Zapiski iz mrtvega doma«, opera kp. Janaček.
Prijetnosti nebotičnika. »Halo, halol Jaz nc bom mogel pravočasno priti k večerji — dvigalo so je pokvarilo.«
Jesenice
Gasilci. Prva nedelja v prelepem maju in pa še Florjanova nedelja je na Jesenicah potekla v pridnem pomladanskem razpoloženju. Pri jutranjem cerkvenem opravilu so družbeniki Apostolstva mož skupno pristopali k mizi Gospodovi. Ob osmih se je svete maše na Savi udeležila celokupna tovarniška požarna bramba, s svojim načelnikom Karolom LucKmann-om na čelu. Pri tej priliki bodi tu omenjeno, da tovarniška požarna bramba dobi v kratkem svojo zastavo. V župni cerkvi pa sta se ob desetih zbrali gasilni društvi Jesenice iu Hrušica.
Proinenadni koncert. Ob enajstih dopoldne je poleg hotela »Triglav« godba Krekovega prosvetnega društva priredila prvi letošnji promenadni koncert. Spored koncefta je bil zelo zanimiv ter privabil obilo za glasbo vnetih Jeseničanov. Dirigiral je mojstrsko godbeni kapelnik g. Repinc.'
Požar. Okolu enajstih dopoldne pa je na jeseniškem kolodvoru nastal požar. Lokomotive so pričele brlizgati ter klicati na pomoč in železničarji so hiteli od vseh strani. Spretni železniški uslužbenci so goreči vagon izranzirali ter po kraktem času ogenj utfušili. Smrad po ožganem olju pa se je še dolgo širil po Jesenicah.
Turisti. Cele trume Jeseničanov, kakor tudi okoličanov, pa so ta dan preizkusili svoje ude, so li še zmožni turistike ali ne. Med drugimi izletniki so bili ta dan tudi gojenci salezijanskega zavoda iz Zagreba. Toda, ti pa niso prišli samo na izlet in nad narcise, pač pa tudi na nogometno tekmo. — Dijaški športni klub Javor, kakor se zove, je igral proti Bratstvu Jesenice. Igra je končala z 5:3 v prid Za-
Jrebčanov, polčas 2:2. Oojenci so igrali izvrstno, udi Bratstvo je bilo dobro razpoloženo.
, Slovenjgradec
Florijanova proslava. Gasilna društva iz Slovenjgradca, Starega trga in Pameč so proslavila svojega patrona s tem, da so se skupno udeležila slovesne službe božje, ki jo je daroval ob 10 dopoldne č. g. Škerl za vse umrle člane teh društev. Po službi božji pa se je vršila kratka domača proslava v hotelu Balkan. Oasilna društva iz Šmartna, Turiške vasi, Legna in Golavabuke so se udeležila skupne službe božje v šmartnem.
Tovarna kos je proslavila svojega patrona a tem, da je, kakor vsako leto, šlo vse delavstvo z lastnikom tovarne na čelu v procesiji od tovarne v cerkev Troblje, kjer se jo ob 10 vršila sveta maša cadušnica za vse umrle delavce te tovarne. Ob petih popoldne so se vsi delavci zbrali v gostilni Eichol-zer, kjer jih je lastnik tovarne primemo pogostil. Omeniti je treba, da, odkar je' lastnik to tovarne •». K 611 ne r Karel, imajo delavci vsako leto ta dan prosto in obhajajo svoj praznik na enak način ka-«rr letos, kar je posnemanja vredno.
Za davieo je obolela 17 letna kontoristinja Minka Debelak. Oddana je bila v bolnišnico.
Kamnik
Meščanska korporacija je dobila pred krat-fcfan nove statute. Komisar za agrarne operacije je takoj razpisal volitve že na podlagi novih Statutov. Začelo se je živahno volivno življenje, ki je naše upravičence močno prijelo. Korporacija mora rešiti in izpeljati v prihodnjih letih važne gospodarske načrte, posebno pereče je vprašanje ceste oziroma železnice iz Stahovice v Kamniško Bistrico. Pri takšni gospodarski ustanovi volivni boji niso preveč koristni, posebno če gre boj bolj za osebnosti kot za gospodarska vprašanja.
Vplivni upravičenci so to nevarnost čisto pravilno ocenili ter zastavili ves svoj vpliv, da se doseže sporazum za novi odbor. Sledili so številni sestanki in razgovori. Popoln sporazum sicer ni bil dosežen; a ker je ogromna večina upravičencev podpirala sporazumno listo, manjšina sploh ni mo-^la vložiti svoje liste, radi česar je volivna bitka odpadla v smislu Statutov. V novem gospodarskem odboru so gg.: Dr. Vidic Franc, načelnik; Koželj Maks, podnačelnik; ostali odborniki: Lap Anton, Cerar Anton, Homar Tomo, Možina Vinko, Žargi Makso, Kramar Miloš, Schlegl Viktor; v nadzornem odboru so pa gg.: dr. Benkovič Ivo, Sadnikar Jos. Niko, Debevec Rudolf, Petek Ivan, Klemenčič Josip.
Prepričani smo, da bo novi odbor pod vodstvom g. dr. Vid:ica krepko prijel za delo in ustvaril meščanski korporaciji, a s tem tudi našemu mestu lepšo bodočnost.
Moste pri Ljubljani
V nedeljo je imela občinska uprava sejo. Po prečitanju zapisnika prejšne seje, so prišla na vrsto poročila odsekov, ki so bila vzeta ua znanje. Inž. Klopčar je predelal načrt za kanalizacijo. Po njegovem načrtu bi bili stroški kanalizacije manjši, poleg tega bi pa bile kanalizirane še nekatere ulice, ki niso bile v prvotnem načrtu. Zupan je predložil Klopčarjev načrt v pregled banski upravi.
Odobren je bil nakup avtomobila za škropljenje cest. Izvoljen je bil odbor za zgradbo zavetišča. Načrti za zgradbo se bodo prenaredili v toliko, da bo kopališče, ki je po načrtu zasnovano samo za prebivalce zavoda, povečano, da ga bodo posečali tudi drugi. Tako bo ustreženo potrebi po javnem kopališču.
Soglasno je bil sprejet predlog župana, da se ustanovi za nušo občino lastno zdravstveno okrožje (zdravstvena občina).
Ob tem predlogu je vzniknila misel Zdrav-»tvenega doma v občini Moste in se je naročilo Supanu, da vstopi v stik z merodajnimi krogi ter dogovori z njimi vse, kar je potrebno za ustanovitev Zdravstvenega doma.
Živahna, a zelo stvarna je bila debata o priklopitvi naše občine k ljubljanski. Povod je dala prošnja za priklopitev, ki je bila poslana na ban-sko upravo. Od tedaj, ko je bila prošnja vložena, se je v Ljubljani marsikaj spremenilo in želja po priklopitvi ni več tako živa. Navajali so se razlogi proti priklopitvi pa tudi za priklopitev. Končno je občinska uprava z ogromno veoino pokazala, da si priklopitve ne želi. Ker se želja po priklopitvi iz raznih vzrokov goji zlasti v krogih državnih nameščencev iu upokojencev, jc občinska uprava sklenila, da se ministrstvo naprosi, da pride v L nrad-uiški razred ves policijski okoliš Ljubljane, ker v) preživljalne in stanovanjske razmere v vsem policijskem okolišu enako.
Občina bo poslej pobirala sama občinsko užit-oino. Zaradi tega bo nastavila dacarje.
Da ne bo treba hoditi tukajšnjim gospodinjam na živilski trg v Ljubljano, bo v kratkem otvorjen živilski trg pri mnščanski šoli, drugi pa v Sredi-Ski nlici v Zeleni jami. Tako bodo gospodinje doma dobile — tako vsuj upamol — poslej živila ceneje kakor v Ljubljani t
Iz senje „Skolskt pisci"
(17. zv.: Izbor dubrovačkog pesništva, 156 str., priredil Svetozan- Matič; 18. zv.: Vojislav J. 1116: Odabrane pesme, str. 116, priredil Predrag Karalič, izdaja Geea Kon, oir., Belgrad 1990.)
Naše srednješolsko Čitanke za narodni jezik so prostorno omejene in prav radi tega vsebujejo le z večjo ali manjšo skrbjo in srečo v eni knjigi zbrane cvetove narodne in umetne književnosti dotičnega naroda. Pesem je še sorazmerno lahko podati v potrebnem ontološkem duhu, posebej lir-sko. Pa tudi z epiko ni velik križ. Daleč riskant-nejše in težje izvedljivo pa je vprašanje reprezentančne prozne književnosti. Ta oddelek v vseh čitankah, naj je še tako obširen in karakteristično izbran, niti izdaleka ne predstavlja ne kvalitativno ne kvantitativno onega, kar danes že imamo napisanega v lepi književnosti (v prozi), po drugi strani pa ne more zadovoljiti potrebe še tako slabo razvitega dijaka. Naša šola pa mora iti rapidno za tem, da program materinskega jezika kolikor mogočo razširi in metodično izpopolni.
Ta razširitev jM-ograma jo mogoča na več načinov. Prvi in najpotrebnejši vir dijakove izobrazbe jo in mora biti poleg učnih knjig šolska knjižnica. Naše srednje šole jih, kolikor mi je znano, po veliki večini imajo. Ali drugo vprašanje je, kaj je v njih in kako se njihov duhovni zaklad izkorišča.
Na srbskem in hrvatskem knjižnem trgu je do nedavna obstojal minns v izdajah našili klasikov, pa tudi novejših pisateljev, posebej onih, ki so pisali v drugi polovici minulega stoletja. Svetovna vojska je uničila toliko in toliko stotisočev knjig in začeti je bilo treba vse iznova.
Ena najteže dostopnih period je vsekakor doba dubrovniških klasikov. Nekatera med njihovimi deli so potrebna tudi naši srednješolski mladini. Pa jih do nedavna ni bilo mogoče dobiti v popularnih in cenenih izdajah. Izdajala jih je Jugo-slovenska Akademija v Zagrebu, S. Knj. zadruga in še nekatere druge založnice. Toda te izdaje so bile strogo znanstvene in težko dostopne. Dijaki so se v večini slučajev morali omejiti na suho profesorjevo besedo, skoraj nikoli pa niso sami mogli poseči v izvor in zajeti umetnine do dna.
Posamezni agilni profesorji (tudi nekateri vseueilisoni) so začutili to potrebo in opazili minus v izdajali starejših književnikov. Našli so pod-
Naše glasbene revije
»Pevec«, 3. in 4. številka, ima sledečo vsebino:
Življenjepis Andr. (llrabroslava) Volariča, ki ga je spisal D. Doktorič. M. B. nadaljuje člauek o slov. izreki, ki je za naše pevce izredno važen. Sledi vestnik P. Z., Volaričeva slika, kratek opis glasbene priloge, uredništvo-upravništvo opozarjata na nekatere malenkosti. V glasbeni prilogi so pesmi: St. Premrl — Kukavica, Mlinar-Cigale — Teče vodica, Vodopivec — Dobra žena in Premrl — Pozdrav Gorenjski.
»Pevec« je bil lansko leto opešal in izgledalo je, da bo prenehal, kar so nekateri tuji listi že tudi sporočali, menda zato, ker ni izhajal samostojno. Letos pa se je osamosvojil in si odel zopet svojo prvotno obliko. Iz raznih poročil posnemamo, da mu gre v gmotnem oziru trda. Kaj ne bi, vsi naši podobni listi se bore za obstoj. Izgleda pa, da se bo »Pevec* rešil, okrepil iu vzdržal. Pevci po deželi bi ga i »redno pogrešali. Kratki življenjepisni sestavki pevcem ožare pesmi z novim žarom, poglobe njih zanimanje za produktivno strau in pozive smisel za razvoj naše pesmi. Zato so taki članki posebno koristni. Naslednji članek o izreki, ki jo obdelava tudi C. Gl., je praktičnega pomena in kaj nujen. Izgleda pa, da bo ta v resnici praktičen, poljuden, medtem ko je članek v C. Gl. le teoretično znanstven. V glasbeni prilogi je zašel »Pevec« zopet na tisto pot, ki je hodil po njej v prvi dobi svojega dela. Pesmi so vse vprek dobre, jedrnate in sodobne. Pirva bo hvaležna snov za boljše zbore, druga je kaj mična stvarica v gladkem, skoro ljudskem tonu, ki jo bo zmogel vsak zbor. Mlinar-Cigale je pa oblekel prekmursko ljudsko Teče vodica... v pestro malo moderno formo, ki ne bo delala težav v zadevanju, ker je lahka inulatorično umerjena, le prednašanje bo treba pretehtati. Je pa ljubka pesmica, vredna vsakega zbora in odra. Dobro razpoloženi skladatelj ponarodelih »Žab«, V. Vodopivec je pa zagodel zopet »eno«, ki ne bo odpovedala. Tudi ta bo ponarodela, je tudi vredna tega. Sklepna P-remrlova je zelo priprosta v melodiji in harmoniji, pa je ritmično zelo zanimiva. Menjavo takta 2+4 je Bajuk v svoji knjigi: Mera v slov. nar. pesmi v več pesmali dokazal, Premrl ga je že večkrat občutil in napisal. Dosledno ga je ubral tudi v tej pesmi, ki leče tako gladko, kakor da bi bila narodna.
S takimi pesmami bo naša reproduktivna plat v resnici obogatela, ker je vse dobro, krepko, zdravo.
Prilog se ne 3me prepisovati, zato so pevcem
jetnega založnika Geea Kona, ki jim je Šel v vseh ozirih na roko. Pred leti je začela pri njem izhajati cenena in praktična serija knjig s skupnim naslovom »Škotski pisci«. Do danes je izšlo osemnajst zvezkov. Omenjani Ramo najvažnejše: antologija ženskih srbohrvaških narodnih pesmi; pa tudi slovenske so vmes (Jaša Prodanovič), izbrane izdaje iz del Veselinoviča (Bran. MHjkovič), M. Nenadoviča (V. čorovič), Karadžiča (Lj. Stojano-vič), Zmaja Jovanoviča (Jnša Prodanovič), Obrado-vifla (dr. Pavlovič), ljubezenska lirika dubrovni-škega pesništva (dr. Pavlovič), antologija srbske kritike (dr. Lj. Petrovič) in še več drugega.
še par besedi o zadnjih dveh (17. in 18. zv.) knjigah omenjene serije:
Dočim je »Izbor dubrovačkog pesništva« napolnjen z liriko, prinaša drugi krajše epske speve. Zastopani so Andrija Čubranovifi z mnškerad-no »Ječupko« (Ciganka), Stijepo Dordlč (»Der-viš«), Ignjat Dordlč (»Suze Marinkove«), Vladl-slav Menčetič (:>Radonja«), Vlaho Skvardi (»Mačuš i Čavalioa«), Ivan Gundulič (iSuze sina razmetno-ga-i) in Ivan Bunič (»Mandaljena pokornica«). Zadnji dve stvari sta po snovi svetopisemski. Knjiga je opremljena z veliko premajhnimi uvodi začetkom vsakega speva. Tudi komentar pod črto ni vedno zanesljivo popoln. Zelo potreben bi bil obširen celotni uvod, ki naj bi podal vsaj kolikor toliko reliefno skico dubrovniškega pesništva.
»Odabrane pesme« Vojislava J. IliČa imajo za osnovo izdajo Iličevih pesmi v dveh knjigah v »Srpski Knj. Zadrugk (uredil Drag. Kostio). Na prvem mestu je lirika, ki je pa kvantitativno zelo borno zastopana. Razlog: šolska izdaja. VeČino knjige zavzemajo manj zanimive epske pesmi 111— čeve, ki so zopet dele v vse mogoče podvrste. Na koncu knjige je siromašen komentar.
Za obe knjigi bi trdil, da sta — posebej še zato. ker sla namenjeni šolski mladini, ki bo morala po njih dobiti neki kolikor toliko zaokroženi pregled dotičnega pesnika ali književnosti — prepovršno in premalo komentirani. Doslej težje dostopnega materijala je v obeh dovolj, samo izluščen ni, kakor bi bilo želeli.
Belgrad, 3. maja. 1930.
Tone Potokar.
pri skupnem naročilu na razpolago po 10 Din za vse leto. No, ob taki ceni se pa že res ne izplača prepisovati tudi ne, če bi bilo dovoljeno.
»Pevca«, ki vrši med našimi zbori_ kar naj-idealnejše delo, vsem najtopleje priporočamo.
—s—
Blažena jutra
1.2 obhajilnih pesmi za mešani zbor z orglumi. IJglasbil Al. M a v, C. M. pri sv. Jožefu nad Celjem. Posvečeno prevzvišenemu knezoškofu dr. Andreju Karlinu zn zlato mašo.
Preproste so, samo tri (št. 8, 9, 10) so daljše, prepletene z enoglasnim, dvoglasnim spevom v višjih, menjajoč se z dvospevom v nižjih glasovih, združena eno- in dvoglasna melodija vse-gn zbora, pretrganu po priliki s samospevom in ojačena s štiriglasjem v mešanem zboru. To je pestrost, ki ti zbirko na prvi pogled brez drugega priporočila potisne v roko. Če vse drugo opustimo, je že ta stvar vredna, da jo poudarim. Naše zbore je težnja po umetnem petju le preveč zavlekla v polifonijo in velja: če tudi je pesem še tako preprosta, samo da je večglasna. Enoglasno petje ne velja. Pa je treba nazaj. In to se mi zdi, je prava, dobro ntrta pot k ljudskemu petju. Treba je tudi pevce spraviti do tega, da bodo spoznali lepoto enoglasnega speva. Kako mogočen je, kako polno doneč, podprt in okrašen s spremljevanjem orgel! Kako dramatično jo petje, če se menjajo spevi v eno-, dvo- in vcčglasnem stavku. Poudarim še enkrat: gornja zbirka je to pestrost dramatike izvrstno uporabila. Tudi pogosto menjajoči se takt 1h> povečal živahnost pesmi. Vidi sc, skladatelj je pesmi doživel, preden jih je vrgel na papir. In to jim daje življenjsko moč Njegovih pesmi se jc že večina udomačila, tudi te se bodo. ker so pravega kova.
Kogar bo na prvi pogled plašila 9! številka, tisti naj sc poglobi v njeno dramatiko, nuj premeri globino nežne religioznosti, pa ga bo prijela in izginil bo ves navidezen strah. Le pripombo »Sekaj« bi črtal, ker jo utegne ta ali oni pretirati, pa ne bo lepo. Sicer pa enakomerna mera onih štirih taktov itak pove v bistvu isto tudi brez »sekanja«. Pa to in naslednjo bi meril rajši štiridelno namesto dvodelno.
Dasi je zbirka v osnovi melodije preprosta, je harmonska oprema okusna in kolikor gre sodobna. Zmagal bo pa spremljavo vsak povprečen orglavec tudi na srednjih in preprostih orglali.
Zbirko kar najtopleje priporočam.	B.
Nedeljski šport
Prvenstvena sezona za leto 1929-30 je s tekmo Svoboda:Jadran, ki je končala s 2:2, končana. Iz nase tabele so razvidni vsi rezultati, ki so jih naši prvorazredni klubi v borbi za prvenstvo dosegli. Ta zadnja tekma za prva mesta ni imela pomena, odločila je pa, kdo izmed teh dveh klubov pade v drugi razred. Jadran, eden naših najstarejših klubov, bo moral po več letih nazaj v drugi razred. Res, da je to moštvo v spomladi pokazalo lep napredek, je pa to vse premalo za ostanek v prvem razredu.
V Mariboru se je odigrala prva finalna tekma za prvenstvo Slovenije med Ilirijo in Mariborom. Ilirija je izgubila kakor so vsi pričakovali, vendar je rezultat 5:3 presenetil. Splošno se je računalo na pičlo zmago Maribora. Za to tekmo je bil določen
nevtralni sodnik, kluba sta se sporazumela za Fa-brisa iz Zagreba. V soboto je pa Fabris odpovedal in tekma se je poverila sporazumno dr. Planinšku, ki je obenem tudi tajnik Maribora. Take važne tekme bi moral na vsak način voditi sodnik, ki ni intere-siran na nobenem izmed igrajočih klubov. Tako je pa cela pobuna v taboru belo-zelenih radi slabega sojenja. Nekaj je že pomagalo sojenje dr. Planinska, nekaj so pa zakrivili igralci sami, ko so precej popustili v drugi polovici. Sodnik je dopuščal neverjetne stvari. Ta tekma in sodnik naj bosta dobra šola, da mora tako važne tekme brezpogojno soditi nevtralec, ne pa tajnik kluba, ki se že več let bori za prvaštvo. Igra sama je bila lepa iu sla pokazali obe inošlvi precej znanja.
Prvenstvena tabela
Ljubljansko gledal išče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer. Torek, 6. maja: Zaprto.
Sreda, 7. maja: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Red D.
Četrtek, 8. maja: PUSTOLOV PRED VRATI. Pre-
mijera, Red A. Petek, 9. maja: VDOVA ROSLINKA. Red E.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Torek, 6, maja: B01IEME. Red B. Sreda, 7. maja: NORMA. Red D. Četrtek, 8. maja: Zaprto. Petek, 9, maja: ČRNE MASKE, Red C.
Mariborsko gledališče
Sreda, 7. maja ob 20. »ADIEU MIMI«. ab. B. Kup. Četrtek, 8. maja ob 20: »CARIČINE AMAZONKE«:
ab. C. Kuponi. Pelek, 9. maja: Zaprto.
Sobola, 10. maja ob 20; »Koncert zagrebškega vokalnega kvinteta«, ab. C. Dramske cene.
iz društvenega življenje!
Krožek prijateljev Francijc v Kranju objavlja svojim članom, da se vršita zaključni uri damskega in konverzacij skega tečaja g. prof. Prezlja iz Ljubljane v petek, dne 9. maja, namestu obeh ur, ki sta odpadli v petek, dne 25. aprila. Obiskovalci, ki imajo izposojene učne knjige ali berila, naj jih pri tej priliki oddajo, če jih ne želijo odkupiti. — Dijaštvo se opozarja, da je v soboto, dne 10. maja, zadnji dan za vlaganje rešitev pri nagradnem tekmovanju.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, dne 11. maja 1930 v Katoliškem domu priljubljeno ljudsko igro v 5. dejanjih »Pozna Pomlad«. Začetek ob pol 4. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev krajevna skupina Ljubljana. Slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da priredi tudi letos, 6. veliko javno tombolo, zato se prosi slavno občinstvo za naklonjenost.
V
Čudežni Balzam
Vaš Radio Balzam sem preskusil s popolnim uspehom; zato Vas prosim po povzetju 25 lončkov za moje odjemalce. Spoštovanjem: Franc Mrak, čevljarski mojster, Hum na Sotli, Rogatec. — Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje, pošlje: R. Cotič, Ljubljana VII, Kamniška 10a. Vozi Čarmanov avto.
J.Maček
Ljubljana, Aleksandrova e. N v oblekah in površnikih najcenejii.
Gozdna semena
Saša Starč • Mengeš
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KarlovSka c. št, 4.
Prvorazredni klubi ljubljanskega okrožja	n v E D O) W	Ilirija	a 03 B a 1	Primorje	Svoboda	Število tekem						o j KJ O H	Mesto	
						'3 e) te 5	dobljenih	s '3 •iS o O v 3	Ji M S M	Sc<	>re			
Hermes.......	S	2:7	5 : 1	2 : 2	2:0	8	4	l	3	18	20	9	III	
		0 : 3	4 : 1	t : 5	2 : 1									
II 7 : 2 ,llriia........T7T		P	2:0 4 :2	2 : t 2 : 2	5 : 2 7 : 0	8	7	1		32	9	15	1	
Jadran ........	1:5	0 : 2	o	t :6	3:0	8		1	7 11		32	1	V '	
	1:4	2 : 4		1 : 3	2 : 2									
Primorje ....... j	2 : 2	1 : 2	G : 1	r	10 : 0	8	5	2	1	33 I 10		1 12	II	
	5 : 1	2 : 2	3 : i		4 : 1									
		2:5 JULJ	6 : 3 2*: 2	0 : 10 1 74	t	8	litje 1 , J. J			12	35	3	IV	
immm
Vsakdanje velike bolečine želodčnih kamnov so izginile z vpo-rabo čaja The Salvat. Počutim se lako zdravo kot pred dvema letoma. Salvat bom priporočila vsakomur.
Jos. Janka, Beočin
Jugoslavija,
Zahtev Jte zanimivo broSnro • te-lotlčtiih kamnih, ki Vnm jo polije znston j KiiiVTto lantoputvo »a Juro-slavljo lekarna k 'Sokolu« G. Procoe Brftko.
SA{V4T-rHn
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l*SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|il oglas %.'. m S Din. Oglasi nad devet vrstle so računajo vik. Za odgovor nnnmko! Nn vprninn|n brca snnmke ne odgovnr|amot
Razpisuje se služba
cerkovnika-organista t Beli cerkvi. Nastop s 1. junijem 1930.
Kmetska dekle
poštena in zanesljiva — starejša — išče mesta kot pomoč gospodinji ali varuhinje k otrokom na deželo. - Naslov v upravi -•Slovenca« pod št. 5148.
Sluga
vešč slovenskega in srbohrvaškega jezika, piše latinico in cirilico, želi mesto sluge v trgovini ali kaj primernega. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv« št. 5226.
(lužbodobe
Razpisuje se služba
cerkvenika in
organista
v Dolenjem Logatcu. Ponudbe na župni urad.
Več pomočnikov
slikarskih in pleskarskih, sprejme tvrdka F. & E. Remžgar — Kolodvorska ulica 18.
Čevljarsk. pomočnika
sprejme Jožko Sedlar, Ljubljana, Hrvatski trg 4.
Več kroj. pomočnikov
in vajenca, se sprejme takoj, ki so zmožni boljšega dela za veliko in malo. Delo .za uniforme in civil. Plača dobra, delo stalno in trajno. Ant. Vrbinc, krojaški atelje za uniforme in civil, Ljubljana, Vidovdanska c. 20.
Nujno se išče
za neko posestvo v no tranjosti Srbije zanesljiv moški, ki se razume na živino (krave, prašiče in ovce) z ženo ali hčerko za domača dela. Starost okoli 30 let. Najraje mož in žena brez otrok. Postopek dober. Na pose stvu sta mati in sin. Obr niti se jc pismeno na go-~~o Mitrovič, Novo Selo Vrnjci.
i
Vajenke
za strojno pletenje sprejme takoj (hrana in stanovanje na željo) — Evg. Bonač, Streliška 24.
Učenca
s primerno šol. izobrazbo sprejme takoj trgovina meš. blaga Edo Po-žun, Trbovlje I.
Pouk
Šoferska šola
I. oblast konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
CBEBS53
Vogalni lokal
trgovsko pisarniški se na Miklošičevi cesti odda. -Poizve se: pisarna advokata dr. Frlana, Miklošičeva cesta 4.
Veliko skladiiče
velika, zelo suha klet v bližini glavn. kolodvora in glavne pošte. Elektrika in vodovod, event. tudi plin, vse za majski termin. Istotam se odda tudi manjše skladišče in velika šupa. Dunajska cesta št. 31, II. nadstr.
Mesarija v najem
v industrijskem kraju, na lepem prostoru ob cesti, se takoj odda neoženje-nemu, na željo tudi stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5239.
Stanovanja
Trgovina
z mešanim blagom, dobro vpeljana, sredi vasi, z zelo obljudeno okolico, na prometni točki, brez konkurence, 5 minut od kolodvora, se takoj odda v najem z vsem inventarjem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5112.
Dva svetla lokala
z izložbenim oknom, primerna za trgovino ali boljšo obrt. delavnico se oddasta (event. tudi s stanovanjem) na Krakovskem nasipu št. 10.
Mlin
navadni ali umetni, za kmečko mletev, na prometnem kraju, iščem v najem ali na račun. Ponudbe je poslati pod »Najemnina« štev. 5231 na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani.
Star gospod
s služkinjo išče enosobno stanovanje s kuhinjo v bližini sv. Jakoba, stolnice ali Križank. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: »Star gospod«.
Duhovnik išče v sredini mesta za takoj ali pozneje
stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in ostalimi pritiklinami. -Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Kompletno stanovanje«.
Manjša hiša I Damsko kolo
z vrtom se vsled prese- ugodno naprodaj. Cena litve takoj proda. Ferdo 1250 Din. - Naslov v upr. Laznik, Radeče. 1 Slovenca« pod št. 5256.
Ambi stroj
za izdelovanje cementne strešne opeke proda Lu-dovik Nouschak, Bosan. Dubica.
Naprodaj
je zaradi družinskih razmer takoj dobro idoča
gostilna in trgovina
z mešanim blagom, v lepem kraju v Sloveniji. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 5247.
Hiša
hlev, skedenj z velikim vrtom, pripravno za kakega obrtnika, 3 minute od postaje, voda, elektrika zraven hiše, se proda za 50.000 Din. Zg. Duplje pri Tržiču št. 19.

Mirna stranka
brez otrok, išče dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami v južnem delu mesta za avgust. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Miroljubnost«.
Posestva
Lokal
trgovski ali obrtni s prostornimi postran. prostori in polovico hiše, v zelo prometni ulici v Ljubljani, se takoj proda. Naslov pove oglasni oddel. »Slovenca« pod št. 5228.
Hiša
s trgov, lokalom, lepa, enonadstrop., mansardo, brez popravil, dvoriščno poslopje in velik vrt, pod ugodnimi pogoji naprodaj v Mariboru, Magdalensko predmestje. - Dopisi pod 400.000 na upravo »Slov.« v Mariboru.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mati, stara mati, prababica, sestra, teta in tašča, gospa
ROZil BEVEK R03. RUS
zasebnica
dne 4. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 81 let, Bogu vdano umrla.
Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 6. maja 1930 ob 5 popoldne iz mrtvaške veže, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. maja 1930.
Globoko žalujoče rodbine:
GEYER, KOSEC, JOCHER, RUS in ŠPACEK.
Mestni pogrebni zavod.
Starejša vdova
bi se rada pridružila solidni in mirni starejši družini ali vdovi v vso oskrbo proti odškodnini. Posedujem tudi malo pohištva. - Cenj. ponudbe pod »Vdova« upravi »Slov.«
Osebni auto
petsedežen, malo rabljen, v dobrem stanju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 4976.
Kupimo
Kamnite plošče
za tlakovanje, stare, že rabljene, čeprav poškodovane, kupim. Naslov v upravi lista pod št. 5076.
Vsakovrstno
zlato kupu*!?
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wolfova ulica št. 3.
31
Pianino
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5221.
izdeluje, popravlja — in uglašuje tudi klavirje po nizki ceni. Anton Dernič, izdel. orgel - Radovljica.
[MSI
Puhasto perje
kg po dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din io čist beli puh kg po 300 Din. — L Brozovič, Zagreb, [lica štev. 82. Kemička čistilnica perja.
Prodam bencin motor
(stabilni) 4'/j KS in parni stroj 3 KS. Oba stroja sta v dobrem in za obrat zmožnem stanju. Cena po dogovoru. Ogleda se pri Telban Francu, mizarju v Verdu pri Vrhniki, kjer se izve tudi cena.
Suhe hruške
tepke za žjjanjekuho, se dobijo pri: Peter Šetina, Sevnica ob Savi.
Delikatesna trgovina
vpeljana, z večletno najemninsko pogodbo, sc vsled bolehnosti proda na prometni cesti v Ljubljani. Zelo lepi prostori in izložbe. Za uvesti še druge predmete. Potreben večji kapital. Samo resni kupci naj pišejo na upravo »Slovenca« pod »Resen kupec« št. 5065.
Dieselmotor
30 HP, se proda po ugod ni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158.
Elektromotorje
transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, — tel. 28—20.
MESARSKI VOZ
prodaja Sebe Sivester, kovač, DolgoSe pri Mariboru.
Foto Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6. - Solidno delo! Hitra postrežba!
Vezenje
oevestinib oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje. ažuriranje, predtiskanje takoj.
Prvovrstno mleko
za otroke, na stroj mol-ženo, odda oskrbništvo Fužine, p. D. M. v Polju. Dopisnica zadostuje.
©
Županstvom
Pločevinaste tablice točno po zakonu o imenih krajev in ulic in o oznamovanju hiš s številkami dobavlja po najnižjih cenah
INŽ. GUZELJ
Ljubljana VII., Jernejeva 5
Ravnotam velika zaloga Originalnih LUTZ-ovih peči in delavnica za žele-zostrugarstvo. Telef. 3252
PšeniCno moho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žila in mlcvskih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resi jeva cesta 24
Pri zobobolu
zadostujeta dve kaplji v votli zob
?LG5
Ako Vas trga v zobeh radi prehlada, nadrgnite zobno meso in lice od zunaj z ALGO.
ISolečine fol^oj
V lekarnah in drogerijah 1 steklenica ALGE Din 16.—
,MMi' ozdravi piiaftanit!
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ,e edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli zato. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7
Naznanjamo z žalostnim srcem, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
Marija Klander
vdova železničarja
dne 5. maja 1930, previdena s sv. zakramenti, v starosti 72 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v sredo dne 7. maja ob 15 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. maja 1930.
Žalujoče rodbine: Klander, Bekš, Koščak.
Pogrebni zavod I.« Gajfek, Vodrnat.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je umrl naš oče, brat itd., gospod
Anion Suntajs
posestnik v Lokah
v soboto zvečer po kratki, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče in ves vdan v božjo Previdnost.
Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 4 popoldne. Sv. maša zadušnica se je darpvala danes zjutraj v farni cerkvi. — Priporočamo ga vsem, ki so ga poznali, v blag spomin. Trbovlje, dne 6. maja 1930.
Žalujoči ostali: Neža Šuntajs, soproga. Anton, sin. -Minka, sinaha. Jožko, vnuk.
•šgšži a^SgO
rjEj o O ^
3g »So S
1M
J.® J B ..02 * ..3« SO
«.ssO « « _
s 8NJJ Su: 4S
||
I 1 g 15«-IMu-sS"!
T.a . 2 »S-5P? S!03
. <y _! Sti>!c»
a a N P v- n •n > .	®
~ n-M OO N
S .S ^ M • Q I Q -K "'o J«< , u
■So 2
-O
Jd__- - d
•3
Maurice Constantin Weyer:
22
36
pO Soo *
fttt I
Človek se sklanja čez svojo preteklost. . .
V omotici so mi kolena začela odpovedovati pokorščino, tako da sem moral napeti vse svoje sile, da premagam nevarno čarovnijo teh besed in da ji ne podležem.
Z obupnim vzponom sem prišel zopet k sebi in se pognal z novo silo na svojo pot, kakor na beg pred tistima demoničnima besedama: fata mor — ne! Nočem več izgubiti ravnovesja in blebetati sam zase tiste zloge! Osredotočil sem svoje možgane v zlogu bes . Da! Bes, bes, bes! To ima še nekaj smisla! Bes, bes! Gonja smrti nad ubogo živalico! Bes, bes, bes!
Moja volja je zmagala. Izza silnega jeza iz snega je rastel gozd, počasi, je vabil in se mi bližal. Torej ni fata morgana! Zdaj sem smel zopet izustiti to besedo, ne da bi vprizorili začarani zlogi svojega blaznega plesa. Gozd je bil gozd — in zdaj zdaj pridemo v njegovo zavetje.
Moral sem nevede zavleči svojo hojo, kajti čelni pes mi je stopil s prednjima tacama na dile, da sem se prekobrčil. Hipoma sem stal spet na nogah, otepal sneg, ki me je grizel v vrat in ušesa. Bodeča bolečina me je presunila: desno uho... prokle ...! Desno uho mi jc zmrznilo? Drgnil sem ga tako močno s svojo usnjeno rokavico, da so mi stopile solze v oči, in... prekleto! Gozd, sneg, vse — je utonilo. Moje oči so oledenele...
Poznal sem že tako nesrečo. Ni bilo povoda, da bi sc razburjal. Snežna oslepitev je prirodna reakcija na pestro rajanje barv in na prerezko svetlobo. Nikdar še ni trajala pri meni delj ko nekaj minut.
Tipal sem nazaj in dotipal zmršeno, z ledeno skorjo prevlečeno dlako čelnega psa. Ni se repenSil, ko sem ga prijel. Bil je priljudnejši nego so običajno taki psi. To ne pomeni veliko: le toliko, da roki, ki ga je hotela pobožati, ni ravno odgriznil nekaj prstov, temveč pri tej priliki še nekoliko pomahal s svojim v ledeno palico spremenjenim repom. Pogladil sem ga po boku, ki mi je trepetal pod dlanjo, in spoznal sem, da se je vprega, vsa izmučena, že vlegia v sneg.
Tedaj sem poklical Paula. Njegov odgovor je prišel iz čudne daljave. Njegove besede so bile kakor zmrznjene. Kričal sem v njegovo smer, da sem o<l snega oslepel, a da to ni nič hudega.
Pridi sem — le naprej, sem klical, prevzameš vodstvo ti. Hodil bom za tvojimi sanmi ter se držal zan je...
Saj sem slep tudi sam! je klavrno odvrnil.
Ko si se ustavil, sem pogledal naprej, pa je mahoma bilo, kakor da mi je svetloba izžgala oči.
Ne premakni se z mesta! Poskusim priti do tebe!«
Posrečilo se mi je tudi obrniti se, čeprav sem pri tem poizkusit najprej telebnil ob tla. Nato sem tipal ob jermenju vprege nazaj, vsak čas pripravljen, da me naskoči eden izmed psov. Naposled sem otipal sani in še nato nekaj živega: Paula, ki je sključen v klopčič sedel na svojem tovoru. Potihem je ječal predse. Nagovarjal sem ga, naj zbere vse svoje sile
Za Jugoslovanske tiskarno « Ljubljani. Karel Cefc.
in naj vstane. Posrečilo se mu je, a pri tem sem jaz zopet padel in moral sem si odvezati smuke, da sem mogel vstati. Nato sem si jih spet pritrdil — še vedno slep. Le vrtinčaste sence se mvidel na svojih vekah
—	bele s e n c e , da, same plešoče svetlobne pike
—	in omotica, grozna oinolica ...
»Kaj bova storila?« je ječal Paul.
Mislil sem, da je poglavitno to, da ne zmrznemo na mestu, zato sem mu predlagal, da se drživa za roke in tečeva okrog. Bo že šlo! In začel sem se smejali. Strašansko narejen je moral zveneti ta smeli, kajti Paul je vzkliknil:
:>Nikar se tako ne smeji! To je grozno!«
:>Prav! Zdaj bova tekala, sicer še na mestu zmrzneva. Veš, da je najmanj 50 stopinj pod ničlo.«
Prijel sem ga za roko, a komaj sva napravila nekaj korakov, sva seveda telebnila ob tla — oba. Poskušala sva priti pokonci. Pri tem sem skušal obrniti vso zadevo na smešno plat in ko sva prav nerodno visela drug ob drugem, sem mu vpil v uho:
•Kaj bi dal, da bi zdaj mogel videti, kako izgledava! Dva pijanca bi ne mogla biti tako smešna!«
Bridko je odvrnil, da ni povoda za zbijanje šal.
To me je razjarilo in zatulil sem nanj, da ni vreden živeti kdor nima moči, da se samemu sebi smeje! Zdi se mi, da je nato začel ihteti, kar je moj bes še bolj upalilo. Tako surovo sem ga stresal, da sva se spet oba zakotalila no snegu. Dvignil sem se. On pa se je upiral, še enkrat vstati.
»Prav. Pa pogini, če hočeš! Vitez žalostne postave si, če nimaš srca na pravem mestu!«
(Dalje prihodnjič.)
izdajami! l«au Uukovcc,
Uredniki Franc Kremlar.