Štev. 9 September 1975 Letnik XII. ANALIZA POSLOVANJA TOZD IN DS SS V ČASU OD I. DO VI. 1975 UGODNI REZULTATI. ZLASTI PROIZVODNIH TOZD S poslovno informacijo poslovanja TOZD in DS SS v času os I. do VI. 1975 obveščamo člane kolektiva o izpolnjevanju planskih nalog in o doseženih proizvodnih rezultatih. 1. KOLIČINSKA IZPOLNITEV PLANA PROIZVODNJE IN STORITEV — TOZD Tovarna glinice Proizvodnja hidrata in kalcinirane glinice v prvem polletju je večja od planirane in dosežene v letu 1974. Ugodni rezultati so tudi pri ostalih proizvodih. sežene v letu 1974, prav tako je pri proizvodnji a-nodne mase in livarne. Ugodni proizvodni rezul-taki so doseženi z boljšim izkoriščanjem proizvodnih naprav, z redno preskrbo s surovinami, z rednim vzdrževanjem naprav in angažiranjem celotnega kolektiva TOZD Tovarna aluminija. TOZD Vzdrževanje — TOZD Promet Po posameznih stroškovnih mestih je plan dose- žen z različnimi pi ocen ti glede na dotok in odtok blaga. V povprečju je skupni plan presežen. Opis Enota mere Plan I-VI/75 Doseženo I-VI/74 I-VI/75 Indeks 5:3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 Al hidrat —• AI2O3 t 61.332 60.711 62.856 102 104 Kalcinirana glinica t 52.390 . 58.779 61.146 117 104 Elektr. Al — hala A t 10.114 7.114 10.316 102 145 Elektr. Al — hala B t 11.742 11.210 12.474 106 111 Elektr. Al — skupaj t 21.856 18.324 22.790 104 124 Vzdrževanje ura 319.943 315.083 322.930 101 102 Promet ura 45.880 51.182 47.887 104 94 Promet t 658.393 452.971 690.663 105 152 — TOZD Tovarna aluminija Skupna proizvodnja elektrolitskega aluminija je večja od planirane in do- Plan storitev (po rebalansu) je količinsko presežen; glede na to, da je v TOZD več zaposlenih, kot smo planirali, pa plan ni dosežen (glej analizo produktivnosti dela!). S SEJE SVETA ZA SAMOUPRAVLJANJE, ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA DELAVCEV IN OBVEŠČANJE: V letu 1976 teč sredstev za kreditiranje Na 22. redni seji 11. septembra 1975 je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje razdelil prosti stanovanji: — Maksu Kmetecu, mah št. 4134, iz TOZD Vzdrževanje, v Kidričevem št. 13, tega je odpovedal Boris Gajser in — Elizabeti Milošič, mat. št. 4032, iz TOZD Promet, v Kidričevem št. 10, katerega je odpovedal Savo Kozjak. Osebe, ki imajo pravico do delitve stanovanj po pravilniku o dodeljevanju stanovanj, lahko zahtevajo preizkus tega sklepa, če je v nasprotju z določili pravilnika — v roku 15 dni, t.i. do 26. septembra 1975. Ker bo potrebno s 1. januarjem 1976 dopolniti prioritetno listo za dodeljevanje stanovanj z novimi prosilci, je svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje imenoval 3-člansko komisijo za ogled stanovanj novih prosilcev; v njej so: — Katica Bednjički, socialna delavka iz KSS — Vlado Premrl, član sveta iz TOZD Tovarna glinice in — Franc Vreže, st. član sveta iz TOZD Tovarna Aluminija. Komisija si bo ogledala in pripravila oceno stanovanj v smislu določil 8. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj. Svet je razpravljal tudi o potrebnih sredstvih za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje. Ugotovil je, da bi bilo potrebnih v letu 1976 — 4,265.500 din za dodelitev posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš. Predlagal je vsem delavskim svetom TOZD, da se seznanijo s potrebami po sredstvih in jim priporočal, da bi v razpravah o razdelitvi sredstev po zaključnem računu za leto 1975 namenili čimveč sredstev za kreditiranje stanovanjske izgradnje. (Nadaljevanje na 3. strani) Ö 1 1 I I * I 1 1 k Članom kolektiva IMPOL čestitamo ob praznovanju 150-letnice obstoja podjetja Kolektiv TGA Poslopje smo Iz tabel I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu avgustu 1975 in v času od I. — VIII. 1975. Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju preteklega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat — mesec Doseženo A. GLINICA 1. Izluženo: — julij — avgust 2. Kalcinirano: — julij — avgust B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A: — julij —•'.avgust 4. Elektroliza B: — julij — avgust 5. Elektroliza B 12-P: — julij — avgust 6. Elektroliza B-12 S: — julij — avgust 7. Livarna: — julij —- avgust 8. Anodna masa: -■ julij — avgust II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — VIII/1975. Na 1 tono proizvoda Plan I n de k s V AVGUSTU 1975 Avgusta se je poškodovalo 18 delavcev. Prikaz ponesrečencev po TOZD in DS Skupne službe: Na delu Na poti Skupaj TOZD ALUMINIJ 4 2 6 TOZD GLINICA 3 1 4 TOZD VZDRŽEVANJE 5 2 7 TOZD PROMET — — — DS SKUPNE SLUŽBE 1 — 1 SKUPAJ: 13 18 nan v mes. kumulat. 1975/74 3. 100 89 100 105 4. 100 97 100 106 100 94 100 97 5. 100 85 98 97 100 102 102 136 100 98 101 130 6. 100 104 106 112 100 101 105 111 100 115 114 92 i. 100 104 113 93 100 113 110 116 100 94 108 114 2. 100 106 104 122 100 105 104 119 100 101 104 117 3. 100 100 • 104 116 julij I-VIII/1975 ŠTEVILO NEZGOD PO VZROKIH: nepravilen način dela 4 neprevidnost pri delu 7 stroji in strojne naprave s hibo 2 domače živali 1 prometna pota 2 kršenje SVD predpisov 1 višja sila 1 AVGUSTA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI: TOZD ALUMINIJ 1. Stanko KMETEC, mat. št. 762, iz elektrolize A, se je poškodoval 28. avgusta. Pri vodenju klina s kleščami mu je ta zdrsnil iz klešč in padel v tekočo maso. Pri tem je masa brizgnila in mu po obrazu, vratu in oprsju povzročila lažje opekline. 2. Friderik KRAMBERGER, mat. št. 3537, iz pomožnih obratov — proizvodnja aluminija, se je poškodoval 15. avgusta. Pri ročnem prestavljanju odpadnih komadov je s palcem leve roke zadel ob enega od komadov tako močno, da je na tem prstu utrpel tudi lažjo poškodbo. Franc ŠTRUCL, mat. št. 1593, iz elektrolize B, se je poškodoval 25. avgusta. Po končani zagozditvi klina na anodi sta šinila iz katode plamen in vroč zrak; slednji ga je zadel po obrazu in mu povzročil na licu lažje opekline. Stanko ŽERAK, mat. št. 4119, iz elektrolize B, se je poškoi-dovaL 21. avgusta. Nenadoma se mu je v moped zaletel pes, zaradi: tega je padel z mopeda na cesto. Pri tem si je lažje poškodoval koleno leve noge. Franc ŠTUMBERGER, mat. št. 545, iz livarne, se je poškodoval 27. avgusta. Pri vlivanju 25-kg al. odlitkov je nenadoma prišlo do izbruha (eksplozije) kovine, katere del je zadel zapestje njegove leve roke in mu na njem povzročil lažje opekline. Vlado UNUK, mat. št. 2172, iz elektrolize B, se je poškodoval 9. avgusta. Pri sestopu z mopeda je nerodno stopil ini si lažje poškodoval desno koleno. TOZD GLINICA Franc FLORJANČIČ, mat. št. 3781, zaposlen v kotlarni, se je poškodoval 14. avgusta. Odpiral je ventil na jašku št. 11 sesalnega voda za pepel. Pri odpiranju ventila mu je roka zdrsnila, nakar je z njo udaril močno po cevi-. Poškodoval ci /Iactip mlff Franc SAGADIN, mat. št. 4358, iz tehnološke priprave glinice, se je poškodoval 7. avgusta. Na poti proti domu je padel na mokrem cestišču. Pri padcu si- je poškodoval desno roko v komolcu. Franc PAVEO, mat. št. 4018, iz strojnega vzdrževanja glinice, se je poškodoval 7. avgusta. Pri mehkem spajkanju ga je kapljica kositra zadela na veko levega očesa in mu na tem mestu povzročila lažjo poškodbo. Pri tem delu je imenovani uporabljal neprimerna očala za brusilce. 4. Ivan ZAJC, mat. št. 2730, iz glinice — beli del, se je poškodoval 2. avgusta. Med pripiranjem ventila na avtoklavih s posebnim ključem mu je ključ zdrsnil iz rok in je padel ponesrečencu na desno nogo, pa mu poškodoval palec. 1. GLINICA: Al hidrat — A1203 *• — boksit 100 102 103 — NaOH 100% 100 139 109 — para 100 99 91 — el. energija ALUMINIJ: Elektroliza A: 100 103 98 — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 93 96 — kriolit 100 106 63 — Al fluorid 100 80 80 — el. energija — kemija Elektroliza B: 100 103 99 — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 92 95 — kriolit 100 50 58 — Al fluorid 100 76 69 — el. energija — kemija Elektroliza B-12 P: 100 101 96 — glinica 100 100 100 — anodni bloki 100 103 94 — kriolit 100 75 81 — Al fluorid 100 56 66 -— el. energija — kemija Elektroliza B-12 S: 100 107 99 — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 97 98 — kriolit 100 81 86 — Al fluorid 100 71 71 — el. energija — kemija ANODNA MASA: Za izvoz: 100 108 102 — petrolkoks 100 101 101 — katranska smola Za domačo uporabo: 100 99 98 — petrolkoks 100 102 102 — katranska smola 100 97 96 — el. energija 100 88 91 TOZD VZDRŽEVANJE Jože KAMPL, mat. št. 3380, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 29. avgusta. Pri umivanju si je z vročo vodo opekel sredinec in prstanec leve roke. Drago AČIMOVIČ, mat. št. 4278, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 29. avgusta. Pri odpiranju navojnega pokrova od hladilnika vode, katera je zavrela, ga je zadela v obraz para in mu je na obrazu povzročila opekline. Stanko SOK, mat. št. 1341, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 12. avgusta. Ko je zapuščal delavnico, je nenadoma prišlo do prekinitve toka in v temi je z nogo zadel ob kovinski predmet, tako da je na kolenu desne noge Utrpel lažjo poškodbo. 4. Peter VESENJAK, mat. št. 3612, iz skladišča rezervnih delov, se je poškodoval 21. avgusta. Ročno je dvigal žel. tračnico z namenom, da bi pod njo vstavil leseni podložek. Pri tem opravilu je v trebušnem predelu utrpel lažjo poškodbo. Do nesreče ne bi prišlo, če bi tračnico dvignil s pripomočkom, npr. z vzvodom, ali pa če bi mu pri tem pomagali sodelavci. 5. Franc PANIKVAR, mat. št. 3935, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 1. avgusta. Pri vožnji s kolesom je nenadoma padel s kolesa na cesto, kjer si je poškodoval koleno leve noge. 6. Franc ZEBEC, mat. št. 4206, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 8. avgusta. Pri pnevmatskem sekanju a, deske mu je pištola zdrsnila iz rok in mu lažje poškodovala mezinec leve roke. 7. Vinko HOLC, mat. št. 1841, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 14. avgusta. Pri obračanju vozička je nekaj pločevinastih trakov padlo z vozička in ga zadelo po podko-lenici desne noge, kjer je utrpel lažjo poškodbo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. Marija KOVAČIČ, mat. št. 3906, iz splošnega sektorja, se je poškodovala 18. avgusta. Ponesrečenka je s sodelavko prelivala vroče mleko iz 20-lit. posode v manjšo posodo. Pri prelivanju je sodelavki spodrsnilo, pri tem se je mleko ponesrečenki razlilo po nogi. Utrpela je opeklino na nart-nem delu desne noge. PRI OBLIKOVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O VARSTVU MORAMO SODELOVATI VSI že v razpravah Našim članom delovne skupnosti je vsekakor znano, da je pripravljen nov samoupravni sporazum o varstvu pri delu; o njem so že razpravljali vsi delavski sveti TOZD, pa tudi ostali ga že kar dobro poznajo. Že v uvodu je treba poudariti, da pri oblikovanju samoupravnega sporazuma morajo sodelovati vsi zaposleni v naši delovni skupnosti, saj je ta sporazum izredno pomemben za vse nas. Menim namreč, da je — poleg določil o pravicah in dolžnostih — zlasti pomembno določilo o delovnih mestih, kjer je nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare precej večja kot sicer. Prav taki opisi delovnih mest bodo marsikaj odpravili glede nepravilnosti, ki so se dogajale dosedaj. Seveda bodo v tej smeri tudi mnogokaj izboljšali. Čeprav to vedo naši delavci, predvsem še tisti, ki na tem področju največ delajo in o tem razpravljajo, da novi zakon o varstvu pri delu, pa novi pravilnik o pooblastilih za opravljanje nalog in organiziranje službe varstva pri delu obvezujeta vse organizacije združenega dela, da s posebnim opisom določijo delovna mesta, kjer je seveda večja nevarnost za razne poškodbe in zdravstvene okvare, pa tudi o tem, kakšne zdravstvene in psihofizične sposobnosti morajo imeti delavci pri opravljanju takšnih del. Pri nas je znano, da pridejo v TOZD Tovarna glinice lugi, kisline, prepihi, prah ter še in še, medtem ko je tudi za ostale TOZD posebej predpisano, kaj pride v poštev pri takih opisih delovnih mest. Opozoriti pa je treba tudi vse tiste, ki delajo na takih in podobnih delovnih mestih, kjer je večja nevarnost za razne poškodbe, da bi se naj vseh predpisov tudi bolj držali, saj se potem ne bi v vsaki številki Aluminija na drugi strani pojavilo toliko nepotrebnih imen poškodovancev. Vse, kar prinaša novi zakon, ni presenetljivo, saj že omenjeno določilo v novem zakonu ni novo, nov je le pojem psihofizične sposobnosti, katerega je potrebno u-veljaviti skupaj s pojmom zdravstvene sposobnosti. Že dosedaj smo imeli v enem členu našega internega pravilnika našteta delovna mesta, kjer je nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar večja kot normalna. Prav tako pa je v nadaljnjem členu še določilo, da za opravljanje del iz predhodnega člena morajo delavci izpolnjevati posebne pogoje, določene v zakonskih predpisih in seveda v določenem poglavju internega pravilnika. Žal, kot sem že prej omenil, precej naših delavcev še ne pozna povsem našega dosedanjega pravilnika (bi ga pa moral vsak delavec) in zato ni čudno, če prihaja do raznih nevšečnosti, nezgod, iskanja posebnih pravic in podobnega. Vsekakor ne mislim naštevati glavnih točk, ki so morale biti upoštevane pri pripravljanju samoupravnega sporazuma, ker je to delo in naloga naše službe varstva pri delu. Želim pa vsekakor poudariti, da sta sistemizacija in opis delovnih pogojev za takšna delovna mesta obvezna — za vse delovne organizacije (OZD). Logično je, da je za ustrezen opis ali oceno, katero delovno mesto je bolj ogroženo, potrebno v skladu z zakonom izhajati predvsem iz objektivne postavke — povečana nevarnost — in subjektivne — posebni pogoji za delo. če namreč oboje združimo in zaokrožimo, pomeni to, da so to takšna delovna mesta, na katerih so potrebni posebni preventivni ukrepi in pogoji za osebe, ki delajo na teh delovnih mestih, da niso bolj ogrožene kot na drugih normalnih delovnih mestih. Tako je seveda povečana nevarnost določenega delovnega mesta vedno pogojena z urejenostjo delovnega mesta z vidika varstva in s sposobnostjo ali lastnostjo osebe, ki dela na takšnem delovnem mestu. Temu ustrezno pa seveda morajo biti tudi napravljeni opisi in določeni pogoji, katere morajo izpolnjevati osebe pri delu. Seveda bi o tem še lahko mnogo govorili in pisali, toda ker sem prepričan, da bo o tem podano obširnejše poročilo po službi varstva pri delu, bi na koncu rad poudaril le še to, da smo vsi dolžni sodelovati in se aktivno vključiti v razprave! F. Meško (Nadaljevanje s E strani) 2. KOLIČINSKA IN VREDNOSTNA IZPOLNITEV PLANA PRODAJE a) Količina: — TOZD Tovarnd glinice Interna prodaja je večja od planirane, pri eksterni prodaji je večja prodaja na domačem tržišču, medtem ko je bil izvoz nekoliko manjši. — TOZD Tov ar rta aluminija Količinska prodaja je pri Al formatih in Al zlitinah manjša od planirane, le a-nodne mase smo izvozili več, kot je planirano. b) Vrednost: — TOZD Tovarna glinice Skupna prodaja je od planirane večja za 4 % in za 17 . % večja od dosežene v letu 1974. Od tega je procentualno najbolj narasla prodaja na domačem tf-. žišču. — TOZD Tovarna aluminija Skupna prodaja je ža 9% manjša od planirane, od tega je prodaja na domačem tržišču manjša za 12 %, v izvozu pa za 22 °/d večja od planirane. Planirana prodaja ni dosežena zaradi manjše količinske prodaje in nedoseganja planiranih prodajnih cen za aluminij. — 'TOZD Vzdrževanje Planirana vrednost internih storitev je dosežena samo z 94%, ker storitve niso obračunane po IPC na osnovi rebalansa plana (spremembo IPC ni potrdil DS TGA). — TOZD Promet Skupni vrednostni plan prodaje je presežen za 3 % Od tega presegajo plan vozila cestnega prometa in transportna skupina, delni vpliv na to ima tudi večja proizvodnja v Aluminiju in Glinici. Opis Enota mere Plan I-VI/75 Doseženo I-VI/74 I-VI/75 Indeks 5:3 ■ 5:4 1 2 3 4 5 6 7 Interna prodaja Kalcinirana glinica t 41.963 35.184 43.757 104 124 Domača prodaja Al hidrat — vlažni t 5.539 8.129 2.019 36 25 Kalcinirana glinica t 7.057 4.339 9,509 135 219 Al formati t 10.460 4.8Ö8 7.882 75 164 E Aluminij t 3.000 7.101 3.553 118 50 Gnetne zlitine t 1.600 2.015 1.857 116 92 Livarske zlitine t 7.500 480 6.326 84 1318 Izvoz Kalcinirana glinica t 8.620 20.206 7.181 83 36 Anodna masa t 9.620 9.501 11.140: 116 117 Vrednost: TOZD Tovarna glinice Interna prodaja din 153.363 130.436 159.399 104 112 Domača prodaja din 31.832 19.135 39.185 123 205 Izvoz din 26.679 39.316 22.459 84 57 Skupaj TOZD din 211.874 188.887 221.043 104 117 TOZD Tovarna aluminija Interna prodaja din 2.336 1.296 2.132 91 165 Domača prodaja din 390.308 195.863 342.621 88 175 Izvoz ' din 40.914 122.204 49.989 122 41 Skupaj TOZD din 433.558 319.363 394.742 91 124 TOZD Vzdrževanje Interne Storitve din 24.047 16.349 22.565 94 138 Material din 21.012 10.469 17.039 81 163 Storitve tujim din 706 —: 841 119 — Skupaj TOZD din 45.765 26.818 40.445 88 151 TOZD Promet Interne storitve din 13.343 10.343 13.801 103 133 3. ANALIZA VARIABILNIH STROŠKOV IN NORMATIVOV a) Variabilni stroški --— TOZD Tovarna glinice Skupni Variabilni Stroški SO za 16 % manjši od planiranih kljub prekoiačitvi osnovnih normativov (bo- kšit, lužina). Odstopanja — so v glavnem zaradi razlike med planskimi in dejanskimi cenami surovin. Za proizvodnjo v I. polletju je bil uporabljan boksit iz zalog leta 1974, v II. polletju pa bodo dobavljene količine vplivale, da Se bodo dejanske čene več ali manj izenačile s planskimi. TOZD Tovarna aluminija Skupni variabilni Stroški So za 4 % manjši od planiranih, kar predstavlja vrednostno 15,275.438 din. Zmanjšanje variabilnih stroškov je v glavnem zaradi znižanja normativov in le, delno zàradi razlik med planskimi in dejanskimi cenami surovin. Opis Enota I.- -VI. 1975 Indeks mere plan doseženo .4:3 1 2 3 4 5 TOZD Tovarna glinice din 155.304 130.212 84 TuzD Tovarna äluminija din 374.203 358.927 96 b) Normativi — TOZD Tovarna glinice Povprečna došežena normativna poraba: boksita in lužine za proizvodnjo • glinice sta višja od planiranih, medtem ko so ostali v glavnem nižji Višji normativi pri porabi boksita in lužine so predvsem posledica nižjega izplena na vrsti, zaradi naraščanja silicija v boksitih in zato, ker se še ne vrača voda iz halde. — TOZD Tovarna aluminija Povprečno doseženi normativi za proizvodnjo è-lektrolitskegà aluminija so nižji od planiranih, kar je zelo ugodno. Nižja je predvsem poraba ogljikovih in F-materialov, Alummijevé-ga fluorida in kriolita je bilo porabljenega manj, predvsem zaradi izkoristka materiala izpod peči. Pomembno je zmanjšanje porabe električne energije po toni aluminija v hali B, kjer je doseženi normativ 16.846 kWh/tono za o-krog 1.000 kWh manjši od planiranega. Pri proizvodnji ano dne mase : je samo normativ petrolkosa višji od planiranega, vsi ostali pa so nižji. Doseganje tako ugodnih normativov je bilo možno le z angažiranjem vseh zaposlenih v TOZD. Ugotovimo lahko tudi, da se doseženi normativi, glede na trenutno stanje elektroliz, že približujejo zgornji meji in v prihodnje ni mogoče pričakovati takšnega trenda zniževanja. Za doseganje tako u-godnih rezultatov mora biti kolektiv primemo nagrajen, zato je potrebno pospešiti dela pri usklajevanju in sprejemanju internih aktov, ki urejajo področje delitve dohodka. (Nadaljevanje na 5. strani) Sejalna analiza v anodni masi NOVINAR V TOVARNI Novinar v delovni organizaciji, ki poklicno ureja glasilo kolektiva in vanj piše, je danes zunaj novinarskega društva. To je družbeno nevzdržno, ker terja njegovo delo veliko strokovno veščino, je naporno in družbenopolitično odgovorno. Navzlic temu pa so »tovarniški novinarji«, kakor jih imenujemo na kratko, tako rekoč brez pravega poklicnega in družbenega statusa. Včasih delujejo v precej neugodnih razmerah ali »med dvema mlinskima kamnoma«, kot je rekel nekdo v iniciativnem odboru, češ da njihovo delo v kolektivu včasih ni vrednoteno enakopravno z drugimi strokovnimi delavci, čeprav je informiranje v delovnih organizacijah danes znanstveno utemeljena panoga komunikacijskih ved. Nemalokrat si različne moči v podjetju lastijo vpliv na glasilo, medtem ko delavci upravičeno zahtevajo, da bo glasilo namenjeno predvsem njihovim problemom in stališčem. To je tudi v duhu nove ustave ih kongresnih listih ZK. Tovarniška glasila sö velika družbenopolitična in moralna sila, ki mora preiti pod vpliv delavcev. V Sloveniji je 260 glasil kolektivov z mesečno naklado okrog 400.000 izvodov! Tovarniški novinar ne more biti podrejen nekaterim službam V podjetju, dasi k njim organizacijsko sodi, ampak mora informirati sorazmerno samostojno v interesu delovne skupnosti in v občem družbenem interesu, zato mora dobiti ustrezen družbeni status tudi v obliki članstva v društvu novinarjev. (F.F. — iz Večera) Iz strojne delavnice v Kotlarni NASI NOVATORJI DOBRO DELOVANJE AVTOMATSKE REGULACIJE — VELIKA POMOČ DELAVCEM PRI PROIZVODNJI GLINICE To je moto, ki ga zasleduje tov. MARJAN ŽARGI in s tem doprinaša k večji in racionalnejši proizvodnji. Nekega jutra je med glini-čarji nastal preplah, vsi kanali v kalcinaciji glinice so bili polni mazuta. Nastalo je vprašanje, kako se je to zgodilo? Kako preprečiti takšne pojave v bodoče? Proizvajalci glinice so uresničili začasne ukrepe, da se to ne bi moglo več po- noviti, s tem pa so prešli od avtomatskega na ročno poslovanje. Trajna rešitev pa to ni mogla biti. Ponovno je bilo treba vzpostaviti avtomatsko obratovanje. Za to se je zavzel tov. Marjan Žagri. ki je v TOZD vzdrževanje zaposlen kot vodja avtomatike. Komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je podal predlog za tehnično izboljšavo pod naslovom »Ureditev avtomatske regulacije Aluminij na Bližnjem vzhodu Dežele — proizvajalke nafte na Bližnjem vzhodu in Alžirija se ukvarjajo z načrti za izgradnjo aluminijske industrije. V pripravi projektov za 6 novih elektroliz sodelujejo ZDA, Kanada in Norveška. Posamezne države pripravljajo projekte za naslednje količine: Abu Dhabi Alžir Iran Irak Kuvajt Saudova Arabija 150.000 ton letno 150.000 ton letno 300.000 ton letno 150.000 ton letno 150.000 ton letno 300.000 ton letno Nadalje pripravljajo povečanje v Egiptu na 170.000 ton, obstoječe elektrolize v Iranu na 120.000 t in v Bahreinu na 185.000 ton. Če bodo vsi ti projekti uresničeni, bodo na Bližnjem vzhodu v nekaj letih razpolagali s skupno kapaciteto 1,675 milijona ton. nivoja mazuta v kalcinaciji II.«. Po starem načinu je v rezervoarjih za mazut urejena regulacija nivoja s pomočjo kontaktnih manometrov. Ti kontakti so zelo občutljivi in se pri vklapijanju obžgejo. Prav tako niso plino niti vodotesno zaščiteni, izpostavljeni pa plinu, prahu in vlagi, kar ima za posledico, da zelo hitro oksidirajo. Kontaktni manometri zaradi takšnih pomanjkljivosti ne dajo komande naslednjim relejnim stopnjam za izklop črpalk. V ta- kih primerih se mazut razliva okrog rezervoarja in zaliva tudi betonske kanale, ki vodijo proti kaldnacijskim pečem. V kanalih so vsi jakoto-čni in signalilzacijski kabli. Ob izpadu vroče glinice iz kalci-nacijske peči lahko pride do preboja jakotočnega kabla in v tem primeru tudi do požara, kar bi imelo za posledico izpad proizvodnje za daljši čas. Namesto obstoječega kovin-skokonitaktnega sistema je tov. Žargi predlagal takoime-novani »Koniteks—sistem«. Marjan Žargi — novator Vrsta raziskav je prišla do skladnega zaključka, da je majhen del uspešnih tehničnih inovacij izvira iz spoznanja znanstvenotehničnih možnosti, ampak pretežen del — okrog 3/4 — izhaja iz potreb. Pri tem lahko gre za potrebe lastnega proizvodnega procesa ali pa več ali manj za diferencirane potrebe tržišča in družbe. Iz tega sledi, da je ravno tako napačno nekemu sektorju v podjetju dajati monopol novih idej, kakor samo od e-nega sektorja pričakovati nove ideje. Inovacijsko dejavnost je treba gojiti in jo zajemati čimširše. V proces dajanja predlogov je potrebno aktivno vključiti predvsem sektorje podjetja, ki poznajo probleme in potrebe, to pa je predvsem proizvodnja; to velja zlasti za množično inventivno dejavnost. Pri tem pa ne smemo zanemariti prodaje in drugih služb, ki poznajo potrebe tržišča. Povezanost — pogoj za uspešno inovacijsko dejavnost Uspešnost inovacijskega procesa je odvisna od sodelovanja cele vrste ljudi, ki so organizacijsko vezani na različne sektorje podjetja, z različno strokovno izobrazbo in so prostorsko oddaljeni eden od drugega. Prav krajevna oddaljenost često predstavlja resne ovire za povezavo in komunikacije pri inventivni dejavnosti. Učinkovitost inovacijske dejavnosti pa je v veliki meri odvisna od intenzitete komunikacij in sodelovanja vseh udeležencev pri inovacijski dejavnosti. V nekaterih podjetjih skušajo z različnimi prijemi doseči dobro sodelovanje, n. pr.: — V proizvodnih podjetjih skupno s samoupravnimi organi organizirajo množično dejavnost, M temelji na programiranem iovacij-skem delu. V to delo so čimbolj neposredno vključeni vsi člani kolektiva. — Na neformalen način, to je z izleti ali skupnimi kosili, zmanjšajo psihološke pregrade med ljudmi, za katere želijo, da med seboj strokovno komunicirajo. — Prostorsko zbližajo ljudi, ki naj bi sodelovali. — Vzpostavijo čimtesnejšo in učinkovitejšo povezavo z zunanjim svetom, kjer je večina tehničnih in drugih informacij, katere so pomembne za uspešnost inovacijskih naprav podjetja. Posebno za tehnološko manj razvite dežele je to ena najpomembnejših podjetniških nalog v prizadevanju za hitrejški gospodarski napredek. Inventivnost kot gospodarska dejavnost Značilnost sodobne tehnične revolucije je prav v tem, da sta družba in gospodar- stvo na podlagi spoznanja o družbenem in gospodarskem pomenu novega znanja začela zavestno vključevati produkcijo tega znanja in njegovo u-porabo v prizadevanja za realizacijo svojih ciljev. S tem se je odnos gospodarstva do inventivne dejavnosti v osnovi spremenil. Gospodarstvo je postalo osnovni iniciator, organizator in potrošnik rezultatov inventivne dejavnosti. Moderno gospodarstvo vidi v novem znanju vir svoje gospodarske moči in strateško orožje v konkurenčni borbi. S takšno spremembo družbenega odnosa do inventivnega dela ter z rastjo zahtevnosti in kompleksnosti samega inventivnega dela v tehničnem, organizacijskem in finančnem pogledu se je v osnovi spremenil tudi družbeni status izumiteljev. Iz osamljenega čudaka, ki je delal ob robu družbenega dogajanja dobesedno po podstrešjih in kleteh, so se razvili raziskovalni teämi, ki imajo na razpolago najmodernejšo opremo in finančna sredstva. Čeprav še danes pri obravnavanju problematike izumiteljstva igra pomembno vlogo tàkoimenovana herojska tep-rija, ki z vrsto praktičnih primerov podkrepuje legendo o neodvisnem izumitelju, se vse bolj uveljavlja teorija, ki vidi v današnjem obdobju glavno možnost družbeno koristnega delovanja inventivnih ljudi v organiziranem delu. V 'gospodarsko in tehnološko razvitih deželah lahko že vse dvajseto stoletje spremljamo stalno upadanje neodvisnih izumiteljev. Število patentov, podeljenih samostojnim izumiteljem, v odnosu na patente, ki izhajajo iz organiziranega raziskovalnega dela, stalno pada. Tako je na primer v Ameriki znašal v začetku tega stoletja delež Neodvisnih izumiteljev 81 odst., v obdobju okrog leta 1960 pa je padel na 36 odst. Pri tem pa nam te gole številčne primerjave ničesar ne povedo o kvaliteti in obsegu patentiranih izumov neodvisnih oziroma organiziranih izumiteljev. Že sama ta številčna primerjava nam kaže na premoč podeljenih patentov za izume iz organizirane dejavnosti. Modeme družbe so inventivno dejavnost industrializirale v okviru raziskovalnih enot. V naši državi so razmere še bistveno drugačne. Pri nas je izumiteljstvo še vedno v pretežni meri domena kreativne vneme nekaterih neorganiziranih posameznikov. Ta dejav- Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je razpravljala o predlogu tov. Žargija. Pred dokončno odločitvijo je komisija vprašala za mnenje konstrukcijski oddelek v naši' tovarni. Ko je dobila strokovno mišljenje od konstrukcije, je komisija dne 1. julija 1975 ponovno zasedala im tudi ugotovila, da je predlog Marjana Žarge enak kot rešitev konstrukcije. Komisija je menila, da je to tehnična izboljšava. Glede ocenitve je bila komisija mnenja, da ob dobrem funkcioniranju avtomatike koristi brez dvoma obstaja, vendar jo je nemogoče dinarsko ovrednotiti. Komisija je sklenila predlagati delavskemu svetu TOZD vzdrževanje, da odobri tov. Marjanu Žargi za predlagano tehnično izboljšavo enkratno nagrado v znesku 2.000 din. O predlogu komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge je 29. julija 1975 razpravljal delavski svet TOZD vzdrževanje in sprejel sklep, da je treba izvesti predlagano racionalizacijo in avtorju izplačati nagrado ' v višini predlaganega meška. nost v veliki meri životari ob gospodarstvu. Vodstveni in samoupravni organi prepočasi spoznavajo gospodarski pomen te dejavnosti. Premajhna zainteresiranost gospodarstva je glavni razlog za stagnacijo kreativnosti v povojnem obdobju. Za poživitev inventivne dejavnosti pri nas moramo imeti pred očmi nekaj osnovnih spoznanj, katere nam posreduje proučevanje tehnološko in gospodarsko razvitejših sredin. — Novo znanje je odločujoč činitelj konkurenčne sposobnosti posameznika ter celotnih nacionalnih gospodarstev in najaktivnejša komponenta v strategiji družbenega in gospodarske^ ga napredka. — Družba in gospodarstvo vse manj prepuščata dejavnost, iz katere izvira novo znanje, inventivni vnemi posameznikov, temveč jo sami organizirata in vodita. — Gospodarstvo je zaradi lastnega interesa glavni iniciator raziskovalnega dela in pretežni potrošnik rezultatov te dejavnosti.* — Vse manj je mogoče govoriti o izumiteljstvu kot neki samostojni in spontani dejavnosti, temveč postaja ta vse bolj sestavni del organiziranega raziskovalnega dela. ■ Ob takšnih spoznanjih moramo osredotočiti vse naše akcije na krepitev tega interèsa,-od inventivnih dejavnikov pa zahtevati, da se vključijo v gospodarsko dogajanje ter da v polni meri upoštevajo svoje mesto in vlogo v procesu tehničnih inovacij. (Nadaljevanje s 3. strani) TOZD Tovarna glinice: V % Boksit NaOH 100 % Para Mazut El. energ. plan dosež. plan dosež. plan dosež. plan dosež. plan dosež. 100 104 100 109 100 92 100 102 100 92 TOZD Tovarna aluminija: v % Anod. masa Kriolit Al fluorid El. energ. Obrat plan dosež. plan dosež. plan dosež. plan dosež. Elektroliza A 100 95 100 57 100 78 100 99 Elektroliza B 100 95 100 59 100 68 100 94 Elektr. B 12-P 100 92 100 87 100 67 100 98 Elektr. B 12-S 100 98 100 91 100 72 100 102 Petrolkoks Katran, smola Mazut El. energ. Anod. masa — doma 100 102 100 96 100 70 100 92 Anod. masa — izvoz 100 101 100 98 100 70 100 92 4. Analiza fiksnih stroškov — TOZD Tovarna glinice Fiksni stroški so 3 % manjši od planiranih. Po posameznih stroškovnih mestih in vrstah stroškov ni večjih odstopanj med planiranimi in doseženimi fiksnimi stroški. Večje odstopanje je le na stroškovnem mestu '»prodajno skladišče«, kjer imamo planirane stroške, knjigovodsko pa na tem stroškovnem mestu ni evidentiranih stroškov, ampak so na stroškovnem mestu »prodaja« pri DS SS. — TOZD Tovarna aluminija Skupni stroški so za 7% večji od planiranih. V e-lektrolizi A so stroški večji za 25 %; od tega je največji porast pri režijskih storitvah. Vrednostno preseganje planiranih stroškov je naj-večje pri režijskih storitvah in ostalih fiksnih stroških. Za prodajno skladišče velja enako kot pri TOZD Tovarna glinice. — TOZD Vzdrževanje Skupni fiksni stroški vzdrževanja so za 6J/o manjši od planiranih, od tega je vrednostno naj večje odstopanje pri strojnem vzdrževanju. Pri skupnem seštevku presegajo planirane stroške: amortizacija, investicijsko vzdrževanje in vkalkulirani osebni dohodki. — TOZD Promet Doseženi skupni fiksni stroški so za 1 % večji od planiranih. Po posameznih vrstah stroškov in stroškovnih mestih so manjša odstopanja, tako da se doseženo stanje več ali manj ujema s planiranim. — Delovna skupnost Skupnih služb Skupni stroški so za 35 % večji od planiranih, v končnem seštevku vse skupine stroškov presegajo planirane. Preseganje planiranih stroškov je zaradi: — višje vkalkulirane amortizacije in investicijskega vzdrževanja, — višjih transportnih storitev, — načina knjiženja stroškov prodajnega skladišča, — porasta OD na račun večjega števila zaposlenih. Stroški Skupnih služb, brez obračunskih stroškovnih mest, so porazdeljeni na TOZD. Pri razdelitvi stroškov prodajnega skladišča je ponovno prišlo do napake, ker je finančni sektor uporabil napačen ključ za razdelitev. Stroški prodaje bi morali biti razdeljeni na Glinico in Ahiminij v razmerju 42 : 58 in ne v razmerju 10 : 90, kot je to narejeno v polletnem obračunu. v 000 din Fiksni n stroški Indeks Stroškovno mesto planirani doseženi 3:2 1 2 3 4 TOZD Tovarna glinice 68.218 66.346 97 TOZD Tovarna aluminija 74.601 79.864 107 TOZD Vzdrževanje 43.785 41.049 94 TOZD Promet 12.513 12.646 101 Del. skupnost S S 20.856 28.199 135 5. Analiza gibanja zaposleno- Skupnih i službah. V pri- rezultat večjega števila za- sti in osebnih dohodkov menavi s planom je pov- poslenih. V vseh organiza- a) Zaposlenost prečno število zaposlenih cijskih enotah smo pre- V prvem polletju je bilo v Glinici za 1 % manjše, segli planirane osebne do- v TGA povprečno zaposle- povsod drugod pa večje hodke. nih 1962 delavcev t.j. za od plana. 2 % več, kot je planirano. b) Bruto OD Povprečni neto OD v TGA Glede na začetno stanje Skupaj izplačani bruto OD v prvem polletju letos število zaposlenih pada, ra- v TGA sc ) za 3,4 °/o večji znaša 3.439 din na zapo- zen v Vzdrževanju in od planiranih. Porast je slenega. Gibanje povprečnega števila zaposlenih: Stanje Plan Povpr. štev. zap. Indeks 31. 12. 1974 1975 I-VI/74 I-VI/75 5/2 5/3 5'4 1 2 3 4 5 6 7 8 TOZD Tovarna glinice 370 369 349 366 99 99 105 TOZD Tovarna aluminija 583 560 546 571 98 102 105 TOZD Vzdrževanje 476 458 458 479 101 105 105 TOZD Promet 177 175 168 176 99 101 105 DS Skupnih služb 367 360 352 370 101 103 105 TGA 1973 1922 1973 1962 99 102 105 Planirani in izplačani bruto OD: v dinar j eh Bruto OD I-VI/1975 Indeks planirani izplačani 3/2 1 2 3 4 TOZD Tovarna glinice 11,004.794 11,161.026 101,4 TOZD Tovarna aluminija 16,456.603 17,047.608 103,6 TOZD Vzdrževanje 12,869.432 13,349.295 103,7 TOZD Promet 5,007.001 5,090.196 101.7 DS Skupnih služb 10,272.525 10,857.362 105,7 TGA 55,610.525 57,505.487 103,4 6. ANALIZA PRODUKTIVNOSTI DELA — TOZD Tovarna glinice Na račun preseganja plana proizvodnje in zmanjšanja števila zaposlenih je produktivnost dela, v primerjavi s planom, porasla za okrog 5 %. Dosežena produktivnost dela je rezultat optimalnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet in zavzetosti vseh zaposlenih v TOZD. — TOZD Tovarna aluminij ti Planirana produktivnost v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih je porasla za 3 %, v primerjavi s skupnimi urami pa za 7 %. Z izračunom produktivnosti ugotavljamo, kljub preseganju plana zaposlenih, precejšen porast produktivnosti dela. Dobro izkoriščanje proizvodnih naprav in s tem povečanje proizvodnje ter zavzetost zaposlenih v TOZD so faktorji, ki so pripomogli do tako ugodnega rezultata. — TOZD Vzdrževanje Kljub rebalansu plana TOZD ni dosegla planirane produktivnosti dela. Dosežena produktivnost je za 0,8 % nižja od planirane. Pri vrednostni primerjavi je dosežen za 21 % manjši dohodek na zaposlenega, kot smo planirali, ker niso bile potrjene cene storitev po rebalansu plana. — TOZD Promet Glede na količinske pokazatelje TOZD planirane produktitnosti dela ni dosegla. V primerjavi z doseženo produktivnostjo dela v I. polletju leta 1974 ugotavljamo, da je produktivnost dela v proizvodnih TOZD porasla, v storitvenih TOZD pa padla. (Nadaljevanje na 6. strani) ©☆©AOTVOAO-iVOAGhlO-Ä-OAO-frOAO-Ä-OAO^OAG-ft- -£x O O £ ◄ © ◄ © © ◄ © « 0 ◄ © © * © ◄ © 0 ◄ © -lx © ◄ © É © ◄ 0 -|x © -]x 0 ◄ © -lx © Jedrske elektrarne In njihov nagel razvoj Kapaciteta vseh jedrskih elektrarn na svetu, ki obratujejo, je v zadnjih petih letih porasla za pet krat. Po letnem poročilu mednarodnega urada za atomsko energijo na Dunaju bodo do konca tega leta obratovale jedrske elektrarne s skupno zmogljivostjo 82.000 MW. Leta 1970 je bila skupna zmogljivost 16.300 MW. Naj večja jedrska elektrarna na svetu v Bihlisu na Renu ima reaktor s 1.300 MW. Urad za atomsko energijo pričakuje, da se bo do leta 1980 proizodnja nuklearne električne energije povečala še za 3-krat. Po njegovih predvidevanjih bi naj takrat bilo v pogonu skupno 220.000 MW. Po poročilih dunajskega urada za atomsko energijo rase poraba jedrske energije za nevojaške namene predvsem v državah, ki nimajo atomskega orožja. Države brez atomskega orožja so imele leta 1970 le 11 jedrskih elektrarn s skupno močjo 5.000 MW; polovica teh se je podredila varnostni kontroli Urada za atomsko energijo. Leta 1975 ima že 15 držav, ki nimajo atomske oborožitve, jedrske elektrane s skupno močjo 24.000 MW. Domala vse te elektrarne so pod kontrolo Urada za atomsko energijo. Po ocenitvah bo do leta 1980 v državah brez jedrskega orožja obratovalo 22 elektrarn im bo znašala njihova skupna zmogljivost 100.000 MW. © ► © * © ► © © ► © X}- © ► 0 £ 9 x|- 0 ► © X}- 0 ► 0 m © ► 0 xj- 0 ► © § 0 Xh O ► 0 XI- ^©▼©^©▼©-^©▼©^©^©▼©^©▼©^©▼©^©TO-^0 Iz delavnice UGODNI REZULTATI, ZLASTI PROIZVODNIH TOZD (Nadaljevanje s 5. strani) Merska Plan Doseženo Indeks enota I-VI/75 I-VI/74 I-VI/75 5/3 5/4 1 2 3 4 5 6 7 TOZD Tovarna glinice t/uro 0,152 0,158 0,160 105,3 101,3 TOZD Tovarna aluminija t/uro 0,0397 0,0335 0,0423 107,0 126,0 TOZD Vzdrževanje h/uro 0,621 0,657 , 0,616 99,2 93,8 TOZD Promet h/uro 0,930 1,097 0,918 98,7 83,7 7. Analiza, celotnega dohodka — TOZD Tovarna glinice Planirani celotni dohodek je presežen za 4 %, porabljena sredstva so manjša za 9 %, dohodek pa je porasel domala za trikrat. Po pokrivanju obveznosti iz dohodka ugotavljamo o-stanek dohodka v znesku 25,198.209 din. Ostanek dohodka izvira v glavnem iz razlik med planskimi in dejanskimi cenami surovin in delno iz porasta produktivnosti dela. — TOZD Tovarna aluminija Doseženi celotni dohodek v prvem polletju letos je za 10 % manjši od planiranega, predvsem zaradi zmanjšanja prodaje in nedoseganja planskih prodajnih cen za aluminij. Porabljena sredstva so za 11 % manjša, dohodek za 13 % večji in ostanek dohodka za 48 % večji. Ugoden finančni rezultat (o-stanek dohodka) je izključno rezultat prihrankov pri normativih in u-godne prodaje anodne mase za izvoz. Večja produktivnost dela nima direktnega vpliva, ker ni bila celotna proizvodnja odprodana. — TOZD Vzdrževanje V glavnem so vsi elementi celotnega dohodka, doseženega v prvem polletju letos, manjši od planiranega. TOZD bi dosegla planirani finančni rezultat, če bi svoje storitve obračunala po rebalansiranih in-temo-prodajnih cenah, zato se je potrebno zavzeti, da delavski svet TGA potrdi nove interne prodajne cene TOZD Vzdrževanja. — TOZD Promet Planirani celotni dohodek je presežen za 2 %, porabljena sredstva za 3 °/o, dohodek za 2% in òstanek dohodka za 10 %. Polletno poslovanje je TOZD zaključila uspešno, tako, kót je bilo že pričakovati, kljub negativnemu finanč- . nemu rezultatu v prvem tromesečju. Takšne stanje je za dejavnost prometa normalno, saj posluje v sezonskih in izvensezonskih obdobjih. — Delovna skupnost skupnih služb Doseženi elementi celotne- ga dohodka za čas od I. do VI/75 niso najbolj primerljivi s planom, ker smo v knjigovodski evidenci zasledovali prihodke in odhodke nekoliko drugače, kot smo planirali- Ostanka dohodka v DS SS ni, prihodki so enaki odhodkom. Vsi stroški so po planskih ključih prenešeni na TOZD, razen stroškov prodaje. Med letom bi verjetno morali prenašati na TOZD samo planirane stroške, vse ostale morebitne nepokrite stroške pa bi naj izkazovali na Stroškovnih mestih v DS SS. V tem primeru bi jih podrobno analizirali in verjetno tudi zmanjšali. Avtomatsko prenašanje vseh stroškov DS SS na TOZD med letom je nekorektno in se tega načina v bodoče ne bi smeli posluževati. V primerjavi z doseženimi elementi celotnega dohodka iz leta 1974 ugotavljamo letos porast celotnega dohodka in porabljenih sredstev, medtem ko je dohodek in ostanek dohodka, gledano v povprečju, letos manjši. Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI Skupnih služb 0 uresničevanju stabilizacijskega programa Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb je imel 19. redno sejo 4. septembra 1975. Na tej seji je razpravljal o: — Spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o f združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela in o sklicu zborov za sprejem omenjenega sporazuma. Delavski svet ni imel novih predlogov in dopolnitev k osnutku samoupravnega sporazuma o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela; tega je predložil delavski svet UNIAL — združena industrija aluminija Maribor, n. sub.o. s sklepom št. 267 -1— IL/Ko z dne 8. avgusta 1975. Delavski svet daje V 15-dnevno * javno obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma ö spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno orga- no informacijo o poslovanju delovne skupnosti Skupnih Služb v času od I. — VI. 1975. — 29. členu samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke črne in barvaste metalurgije SRS. Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb se je seznanil s stališči skupne komisije grupacije; — Imenovanju komisije za popis odpadnega materiala za 'prodajo članom kolektiva. V. komisijo za popis odpadnega materiala ža prodajo članom kolektiva so bili imenovani: 1. Ivan Eajh, STK 2. Mirko kuhar, FS 3. Ivanka Galun, spl. sektor Plan Ta/I. 1975 Doseženo Indeks I-VI/74 I-VI/75 4:2 4:3 O p is TOZD Tovarna glinice — Celotni dohodek — Porabljena sredstva — Dohodek — Ostanek dohodka TOZD Tovarna aluminija — Celotni dohodek — Porabljena sredstva — Dohodek — Ostanek dohodka TOZD Vzdrževanje — Celotni dohodek — Porabljena sredstva — Dohodek — Ostanek dohodka TOZD Promet — Celotni dohodek — Porabljena sredstva — Dohodek — Ostanek dohodka DS Skupnih služb — Celotni dohodek — Porabljena sredstva — Dohodek — Ostanek dohodka 8. POVZETEK Poslovanje v prvem polletju letošnjega leta je uspešno. Proizvodni TOZD sta dosegli zelo ugodne proizvodne rezultate in porast produktivnosti dela, kar za storitvene povsem ne bi mogli trditi. Dodati je potrebno, da je v dobrih proizvodnih in finančnih rezultatih proizvodnih TOZD videti tudi uspešno delo storitvenih TOZD. 213.078 144.159 199:310 141.509 13.768 2.650 - 2.091 - — 9.547 443.234 320.775 413.428 244.377 29.806 76.398 7.569 59.839 47.386 27.882 28.602 16.811 18.784 11.071 3.192 — 1.138 13.480 8.492 6.507 4.615 6.973 3.877 913 — 864 20.905 24.946 8.477 15.162 12.428 9.784 48 — 1.272 V primerjavi s planom je dosežen dober finančni uspeh; nanj je vplivala poraba zalog surovin in dokaj ugodna prodaja anodne maše. Pri prodaji aluminija nismo dosegli planiranih prodajnih cen in tudi ne vrednostnega plana prodaje. Doseženi variabilni stroški so manjši od planiranih, medtem ko so fiksni večji. Osebne dohodke izplačujemo po planu, prekoračitev 221.184 104 153 180.807 91 128 40.377 — 4-; A- — 25.198 HM — 400.352 90 125 366.630 89 150 33.722 113 44 11.210 148 19 41.757 88 150 25.647 90 153 16.110 86 146 438 14 — 13.804 102 163 6.724 103 146 7.080 102 183 1.003 110 — 39.514 189 158 25.488 301 168 14.026 113 143 mase OD je zaradi večjega števila zaposlenih. V drugem polletju je nujno potrebno sprejeti ustrezne samoupravne akte, ki bodo poleg letnega plana urejali tudi vprašanje delitve dohodka. TOZD, ki dosegajo in presegajo planske naloge, morajo biti za to primemo nagrajene s stimulativnim razdeljevanjem doseženega dohodka. (I-n) nizacijo združenega dela v besedilu, kot ga je formuliralo skupno usklajevalno telo. Za sprejem samoupravnega sporazuma je sklical zb or p delavcev v delovni skupnosti Skupnih služb; ti morajo biti sklicani v času od 22. do 23. septembra 1975, za organizacijo zborov pa je zadolžil direktorje sektorjev in vodje služb, f'-— Spremembi sistemizacije po predlogu glavnega direktorja št. 290/75 z dne 6. avgusta 1975. Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb daje v razpravo spremembe in dopolnitve Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Za sprejem sprememb in dopolnitev pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je sklical zbore delavcev v delovni skupnosti Skupnih služb; ti morajo biti sklicani v času od 22. do 23. septembra 1975, za organizacijo zborov pa je zadolžil direktorje sektorjev in vodje služb. — Analizi izpolnitve stabilizacijskega programa TOZD in OZD v obdobju I. — VI. 1975. Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb se je seznanil z analizo o izpolnitvi stabilizacijskega programa delovne skupnosti Skupnih služb. — Informaciji o poslovanju TOZD in DS SS od I. — VI. 1975. Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb se seznani s poslov- Na prvi seji mora komisija izvoliti predsednika in namestnika predsednika. Naloge komisije so določene v poslovniku o prodaji odpadnega materiala članom kolektiva. Mandatna doba komisije je enaka mandatni dobi kolektivnih izvršilnih organov; — Odobritvi sredstev za izdela1 vo 2 kom. 6-delnih pisarniških omar za potrebe nabavne službe. Delavski svet delovne skupnosti Skupnih služb je zadevo odložil do prihodnje seje, ker od vseh TOZD še ni dobil soglasja; — Sklepu DS TOZD Vzdrževanje št. 362 IM/MT z dne 30. julija 1975 za odobritev sredstev v znesku 343.750 din za nabavo električnega vozička tipa EKN 2000 in 4 kom. el. vozičkov tipa EKN 2001. Delavski svet ni dal soglasja, ampak je zadevo odložil do prihodnje seje; — O odgovoru splošnega sektorja na vprašanje, zastavljeno na prejšnji seji DS v zvezi s ceno malici v obratu družbene prehrane. Z odgovorom splošnega sektorja tov. Vrabiče va ni bila zadovoljna, zato bo DS o zadevi ponoviio razpravljal na prihodnji seji; —? finančni sektor je podal odgovore na vprašanja člana DS v zvezi z izplačilom OD v gotovini in odškodnine za redukcijo električne energije. Oba odgovora so člani delavskega sveta sprejeli na znanje. Iz mizarske delavnice Danes, ko smo priče vseh mogočih in nemogočih tekmo-movanj, tako od preizkušnje fizičnih in umskih pa do raznih spretnosti in zmogljivosti, bi bilo kar čudno, če ne bi tekmovali tudi varilci. Zakaj pa ne? Saj ljudje tekmujejo v vsem, kjer'še lahko posameznik bolje izkaže od drugega in če ima takšno tekmovanje še določen namen, ki vodi k napredku in širši razgledanosti človeka; potem ni dvoma o tem, ali je takšno tekmovanje koristno ali ne. Seveda s tem ne mislim na razna tekmovanja, kdo bo popil več bokalov piva ali, kdo bo pospravil večje število špagetov, ali na celo tekmovanje o tem, kdo bo dje pljunil pečko lju-benice, temveč na tekmovanje o varjenju aluminija po TIG in MIG postopku. Tega tekmovanja so se udeležili tudi naši varilci. Ker primeru predstavlja elektrodo že kar dodajni material v obliki žice. ki je navita na kolut in potuje skozi šobo, skozi katero dovajamo zaščitni plin (argon) do varjenca. Ta postopek varjenja že dalj časa uporabljamo tudi v naši tovarni za Varjenje aluminija pri remontu elektroliznih celic. In morda smo prav zaradi tega razloga sklenili, da gremo na tekmovanje, katerega so organizirali tovariši iz Impola v okviru proslave ob 150-letnici obstoja tovarne! Seveda jim je pri tem pomagal tudi republiški pripravljalni odbor za tekmovanja varilcev. Moram reči, da so se potrudili, saj je bilo tekmovanje odlično organizirano, po treh kriterijih; teorija, kvaliteta in hitrost. V teoretičnem delu so varilci izpolnjevali 15 testnih vprašanj iz stroke in 5 vprašanj na temo Samoupravljanje. V praktičnem delu pa so Varilci z vodjem VARILCI SO TEKMOVALI verjetno vsi nè veste, kaj pomenijo kratice TIG in MIG, oziroma, za kakšno vrsto postopka varjenja pravzavprav gre, naj to na kratko obrazložim. TIG (tungsram inerc gas) pomeni varjenje v zaščitnem ocenjevali lepoto oziroma kvaliteto vara v vseh legah (horizontalno, vertikalno in nad-glavno) in hitrost varjenja s spenjanjem. Našo ekipo so sestavljali: Jakolič, Bedrač, Mlakar, Je-renko in jaz kot vodja ekipe. Na koncu naj znova poudarim, da je osnovni namen tekmovanj varilcev na vseh nivojih izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, pa ustvarjanje pogojev za. boljšo kvaliteto dn večjo delovno storilnost in ne nazadnje, da va- rilca kot enega od nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin dvignemo iz anonimnosti in njegovo delo predstavimo tudi širši javnosti. Torej si lahko takšnih in podobnih tekmovanj samo še želimo! Na tem mestu bi se želel še enkrat zahvaliti vsem: varil-cem-tekmovalcem za dosežene rezultate, posebej pa še tov, Jerenku za doseženo tretjè mesto. B. Urbančič Kaj storiti, ce je živilo pokvarjeno ali zdravju škodljivo? Naš najboljši varilec plinu z netopljivo volframavo elektrodo. Varilec pri tem postopku z visokofrekvenčnimi transformatorjem vzpostavi oblogo med varjencem in elektrodo. Material pa dodaja s strani kot pri plamenskem varjenju. Zaščitni plin, v našem primeru je to argon, dovajamo skozi porcelanasto šobo; v kateri je tudd wolfra-mova elektroda. Na tak način lahko varimo v vseh položajih nerjaveča jekla in barvne kovine—v glavnem aluminij. Prednost je ta, da lahko varimo izredno tanke pločevine. MIG (metal inerč gas) pomeni. varjenje v zaščitnem plinu 9 taljivo elektrodo. V tem Jakolič je tekmoval v obeh postopkih, medtem ko so ostali trije tekmovali le v MIG postopku. V dokaj ostri konkurenci tekmovalcev-varilcev (ITAS-Kočevje, INA-Lendava, IMPOL-Slov. Bistrica, ISKRA-Kranj, ŽELEZARNAJesenice, TAM-Maribor) se je uspelo Jerenku plasirati na tretje mesto, kar je nedvomno lep upeh za mladega varilca, obenem pa tudi priznanje našemu kolektivu. Na samem tekmovanju in na zaključni, slovesnosti so naši varilci' izmenjali precej izkušenj s člani ostalih ekip, kar ima brez dvoma mnogost-ranski pozitiven učinek. Ko delavec pri uživanju nekega zvila, npr. toplega obroka, ugotovi organoleptične lastnosti, zaradi katerih ga odvrača od jedila (zaradi zunanjega videza, vonja ih okusa n.pr. pretirano začinjeno, netipičen oster vonj), da je v jedi sestavina ali »tujek«, ki ne spada v tisto jed, itd., lah-kp sumi, da je hrana lahko neprimerna in tudi pokvarjéna. Za tolmačenje izraza »pokvarjena hrana« priporočam, da preberete sestavek pod naslovom »Katera živila so zdravju škodljiva in katera so pokvarjena«, ki je bil objavljen v eni od prejšnjih številk našega glasila. V takih ali podobnih primerih priporočamo, da ukrenemo naslednje: 1. Na delilno mesto pokličimo odgovornega vodjo, npr. vodjo izmene, delilko hrane in najmanj še eno pričo, katerim delavec sooči sporno malico, če je ob navzočnosti teh oseb ugotovljeno, da je delavéc, kateri sumi, da je hrana pokvarjena, do svojih trditev opravičen ali pa če pri tem vztraja sam ali še z drugimi delavci, je treba uvesti postopèk: takoj poklicati na lice mesta zdravstvenega delavca iz obratne ambulante. 2. Ob prisotnosti oseb iz prejšnje točke zdravstveni delavec odvzame vzorec hrane od porcije delavca, ki je sprožil zadevo, in jo da v aluminijasto posodo, katero pokrije in odvije s papirjem. Vzame najmanj dva vzorca. Enega od porcije delavca, drugega iz termo posode, od koder je bila hrana deljena. Ustreznih aluminijastih enolitr-skih posod s pokrovom mora imeti na razpolago vsako dedil-no mesto najmanj 6. Te porcije morajo biti razkužene, ovite s papirjem in vstavljene v polivinil vrečke, pa hranjene na suhem mestu. Na ovite porcije z vzorcem živila napišemo naslednje podatke: zaporedna številka odvzetega vzorca, dan, ura in kraj odvzema (delilno mesto, iz porcije delavca, termos posode ipd.), naziv živila in na koncu še podpis osebe, ki je vzorec odvzela. Za tem je treba vzorec ustrezno zapečatiti. 3. Vzorce prevzame zdravstveni delavec in jih shrani v hladilnik ali pa pošlje v kuhinjo družbene prehrane, kjer jih je treba dati v zmrzovalno skrinjo. 4. Omenjeni postopek bi naj veljal za praznike, nedelje, proste sobote, popoldanske in nočne izmene. Ob dnevih dnevnih dopoldanskih izmen pa k temu postopku lahko pokličemo še službo varstva pri delu. 5. V obratu oz. jedilnici, kjer so bili odvzeti vzorci živila, je odgovorni vodja izmene dolžan, da to zadevo vpiše v raportno knjigo. Zapis mora obvezno vsebovati naslednje podatke: dan in uro odvzema vzorcev, osebe,_ katere so bile prisotne, delavca, ki je zadevo. sprožil ali zahteval, da so bili odvzeti vzorci in kratka obrazložitev — zakaj so bili vzorci odvzeti, zakaj delavec ni hotel tega živila užiti in podobno. 6. V primeru, da je pri jedi oziroma po njej prišlo do bruhanja ali povračanja, je postopek naslednji: — ko zastrupi j enee bruha, mu po možnosti pristavimo čisto posodo. Tako lahko zajamemo nekaj vsebine (zadostuje že količina ene kavne skodelice). Pri tem naj bodo prisotne najmanj tri osebe. Izmečki so lahko ostanki hrane, sluzasta tekočina, sestavine izbruhane materije, če pa traja bruhanje dalj časa, vzamemo tudi blato zastrupi j enea. V teh primerih je treba takoj poklicati zdravstvenega delavca iz OA! Glede jemanja vzorcev izbruhane materije ukrepa zdravstveni delavec, kot je navedeno v prejšnjih točkah tega sestavka. Prav tako vodja izmene vpiše v raportno knjigo ta dogodek na način, kot je bilo že prej opisano. -k o:-k«o>k«o>k«ck«koo:-<>:<3o>k«o:k«o:k-c>o:«k-oo:-xio;.^oo:-»kocx.^X)o:-<^o:-^/oo:-*»:oo^:oc»kock.^:oo:-<^joo:-*ko Turist agent (TOZD CERTUS) Maribor nam je poslal zanimivo in privlačno ponudbo za 3-dnevni izlet ob Dnevu republike — v Budimpešto. Izlet je zelo pester in bi bil zelo primeren za sindikalne skupine, za kar je še dovolj časa, da se ginfUiralna vodstva odločijo in zberejo prijave. Sicer pa zbira prijave Turist agent, Partizanska c. 46, Maribor. Natančnejše informacije lahko dobite pri predsednikih sindikalnih podružnic v TOZD oziroma delovni skupnosti Skupnih služb ali pa v izobraževalnem centru. 6 % % 8 I g 1 SVETIVHA PROIZVODNU ALUMINUA V LETU 1974 Zavoljo prostorske stiske objavljamo nadaljevanje in konec pričujočega sestavka iz šeste, junijske številke Aluminija. ZAPADNA EVROPA Zaradi nadpovprečnega porasta proizvodnje je Zapadna Evropa povečala svoj delež v svetovni proizvodnji na 24%. Povprečno izkoriščanje kapacitet je znašalo 90%. Anglija je sicer povečala proizvodnjo za 16,5%, vendar svojih kapacitet, ki zašajo 365.000 ton, ni mogla izkoristiti, predvsem zaradi pomanjkanja energije in zaradi stavk. Od treh proizvajalcev primarnega aluminija v Angliji, dosedaj še nobeden ni najavil povečanja kapacitet. Avstrija. Kapacitete obeh elektroliz so bile polno izkoriščene. Firma Vereinigte Metalwer-ke Randshofen najavlja povečanje kapacitet za 50.000 ton, vendar o tem še ni končne odločitve. Francija je ostala tretji največji proizvajalec aluminija v Evropi. Nobeden od proizvajalcev ni najavil načrtov za povečanje zmogljivosti. Grčija je svoje kapacitete do kraja izkoristila O povečanju zaenkrat ni slišati in tudi realizacija že obstoječih projektov je odprta. Island je najmlajši evropski producent aluminija. Matična firma Alusuisse ne predvideva nobenih razširitev. Italija. Njena proizvodnja se je sicer v letu 1974 zvišala za 15% nasproti prejšnjemu letu, vendar niso bila izpolnjena pričakovanja. Elektroliza na Sardiniji s kapaciteto 125.000 ton je začela obratovati in ni mogla obvladati začetnih težav. Povprečna izkoriščenost zmogljivosti v Italiji je bila le 70%. Do leta 1978 nameravajo na Sardiniji razširiti zmogljivost na 188.000 ton. Jugoslavija. Z dograditvijo elektrolize v Šibeniku je znašala v začetku leta 1974 zmogljivost okrog 190.000 ton. Zaradi pomanjkanja električne energije pa kapacitete niso bile polno izkoriščene. V začetku leta je bilo predvideno, da bo možno proizvesti samo 123.000 ton aluminija. Med letom pa se je energetska situacija nekoliko popravila in je bilo proizvedenega več ahiminija. V letu 1977 bi naj začela obratovati nova elektroliza v Mostarju in tudi obstoječi proizvajalci predvidevajo razširitve, tako da bi do konca 70-tih let dosegli skupno kapaciteto 350.000 ton. Zapadna Nemčija. Obstajajo načrti za izgradnjo zmogljivosti za novih 140.000 ton; ti pa bodo realizirani šele proti koncu tega desetletja. Nizozemska je v letu 1974 povečala svojo proizvodnjo za 66.000 ton in je v tern letu s 247.245 tonami na petem mestu v Evropi. To je dosegla na ta način, da je Pechiney postavil dve elektrolizi s 170.000 tonami letne zmogljivosti. Do konca leta 1978 bo dograjena še ena vrsta peči s 85.000 tonami. Norveška je drugi največji proizvajalec aluminija v Evropi in njen delež znaša 19,7%. Španija še nadalje razvija industrijo aluminija. Kapaciteta 4 elektroliz je proti koncu lanskega leta znašala 215.000 ton. Lahko rečemo, da je s proizvodnjo 189.634 ton dosegla polno izkoriščenost. V letu 1977 bodo zmogljivosti tovarn povečane na 230.000 ton. V načrtu je še gradnja aluminijskega kombinata z 800.000 tonami glinice in'175.000 tonami aluminija. Prva faza bi naj začela obratovati leta 1978. Švedska namerava povečati obstoječo elektrolizo od 85.000 na 135.000 ton. Nova vrsta peči bi naj začela obratovati koncem leta 1977 ah v začetku 1978. Švica ne predvideva nobenih povečanj. Turčija je s pomočjo Rusije zgradila tovarno glinice za 200.000 ton in aluminija za 60.000 ton. Glinica že obratuje, elektroliza pa zaradi pomanjkanja električne energije še ni pričela obratovati. AZIJA Nadpovprečni porast aluminijske industrije v Aziji se je v letu 1974 ustavil. Glavni vzrok za to je bila naftna kriza. Domala 70% energije za aluminij je na Japonskem proizvedeno iz nafte. Kapacitete so bile izkoriščene le z 82%. Japonska je kljub minimalnemu povečanju proizvodnje ostala tretji največji proizvajalec aluminija na svetu, čeprav obstoječe zmogljivosti niso bile polno izkoriščene, so bile lani dograjene nove, ki pa še niso pričele obratovati. Celotne kapacitete japonske ahuninijske industrije so v začetku 1975 znašale 1,41 milijona ton. V naslednjih treh letih predvidevajo povečanje za nadaljnjih 300.000 ton. Poleg tega pa nameravajo japonske družbe investirati tudi v projekte izven Japonske. Indija. Že v letu 1973 je bila nasproti prejšnjemu letu proizvodnja znižana, v letu 1974 pa je ponovno padla. S 128.800 tonami je količino primarnega aluminija dosegla nivo let 1968/69. Takšno zmanjšanje je bila posledica izrednega pomanjkanja energije in delavskih nemirov. Za povečanje proizvodnje obstajajo načrti za 400.000 ton, vendar jih stalno zavlačujejo in ne pride do realizacije. AFRIKA Kapacitete primarnega aluminija so v začetku leta 1975 dosegle 290.000 ton in bi se do konca sedemdesetih let naj povečale na 500.000 ton. AMERIKA Na ameriškem kontinentu se v letu 1974 možnosti za proizvodnjo primarnega aluminija niso bistveno spremenile in so znašale v začetku letošnjega leta okrog 5,88 milijona ton, zato pa so bile izkoriščene kar z 97,6%. ZDA proizvajajo 32% vsega aluminija in so s tem največja država — proizvajalka. V načrtu je gradnja nove elektrolize za 85.000 ton, vendar ž gradnjo ne morejo pričeti, ker se zaradi varstva okolja ne morejo zediniti za lokacijo. Kanada svojih proizvodnih zmogljivosti, ki znašajo okrog 1,1 milijona ton, ne more polno izkoriščati. Proizvajalci navajajo kot vzrok tehnične težave ter so napovedali modernizacijo in razširitev za 270.000 ton. Realizacija teh projektov pa je odvisna od situacije na trgu in od finančnih možnosti. Brazilija je največji južnoameriški proizvajalec aluminija. Njene sedanje proizvodne zmogljivosti znašajo 120.000 ton letno in jih nameravajo do leta 1978 povečati za 220.000 ton. Poleg tega potekajo pogovori z Japonsko za ustanovitev mešane japonsko-brazilske družbe, ki naj bi pričela s proizvodnjo leta 1980; v začetku sicer s 40.000 tonami in možnim povečanjem na 600.000 ton. Venezuela. Tudi Venezuela se pogovarja z Japonci glede udeležbe ze gradnjo elektrolize. Argentina. V Argentini je pričela obratovati avgusta 1974 prva elektroliza. Do leta 1976 bi naj, po predvidevanjih, dosegla kapaciteto 144.000 ton. AVSTRALIJA IN OCEANIJA S proizvodnjo 330.000 ton sta zabeležili 95% izkoriščenost zmogljivosti. Tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji predvidevajo znatno povečanje aluminija. ZAKLJUČEK Od leta 1950 je svetovna proizvodnja primarnega aluminija brez prekinitve stalno naraščala. Letni povprečni porast v teh 24 letih je bil 9,6%. Po podatkih za prvi kvartal 1975 in po najavljenih omejitvah proizvodnje je pričakovati, da se bo v zapadnem svetu proizvodnja v letu 1975 zmanjšala proti prejšnjemu letu. V vzhodnih državah pričakujejo sicer povečanje proizvodnje, vendar pa jeivprašanje, če bo možno doseči izenačenje. Vrsta samoupravnih sporazumov, katere domala ni mogoče po vrsti našteti, zahteva-ta od vsakega zaposlenega člana v naši delovni skupnosti maksimum napora; poleg rednega opravljanja svojega dela na delovnem mestu mora še aktivno sodelovati na zborih delavcev in se vključevali v razprave, ko je potrebno odločati o samoupravnih aktih, ki so življenjsko pomembni za vse nas. Toda glede na dosedanje izkušnje in bodoče naloge se v zvezi s tem zastavlja vprašanje, ali je naš delavec tudi v stanju tako hitro »premleti« izdatna gradiva, ki predstavljajo zelo obširne samoupravne sporazume. Res je, da je naš neposredni proizvajalec tisti (vsaj naj bi bil), ki odloča o vsem, kar se v njegovi' delovni organizaciji dogaja, zato mora tudi aktivno sodelovati v teh prizadevanjih. Zagotovo pa vsega niti Dekantacija DELO IN URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH NALOG STA SKUPNI NALOGI Z enotnimi stališči pred zbore delavcev ne zmore; nekaj zaradi opravljanja dela na delovnem mestu, nekaj pa tudi zaradi tega, ker mu je vrsta zadev še nejasna, saj se tudi v naših sporazumih pojavljajo besede, katerih resnično marsikdo ne razume in mu tega ne kaže niti malo zameriti. Naši zbori delavcev so poleg ustavne pravice in dolžnosti že pokazali tudi vrsto slabosti, katere bo potrebno spremeniti in jih prilagoditi potrebam, željam in notranjim problemom gospodarjenja, ki pa — logično — ne sme biti v nasprotju z ustavnimi določili in z našo zakonodajo. O pomembnih samoupravnih sporazumih, predvsem še sedaj, ko je toliko govora o samoupravnem sporazumu o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela, o sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, planu UNIALA za leto 1975, poslovanju v prvem pol- letju, srednjeročnem razvojnem programu UNIALA do leta 1980, o nakupu poslovnih prostorov za potrebe UNIALA — združene industrije aluminija Maribor, in podobnem, je vsekakor nujno potrebno, da sleherni delavec resnično ve, zakaj gre, kakšne koristi nam vse to prinaša in še marsikaj. Prav nekatere obrazložitve na dosedanjih zborih delavcev pa so bile tako meglene, da resnično marsikdo ni vedel, za kaj gre in je pač ob koncu dvignil roko, ker je poleg sebe videl sodelavca, da je to že storil. (Nadaljevanje na 9. strani) Z enotnimi stališči pred zbore delavcev (Nadaljevanje z 8. strani) In kako iz te zagate? Ponovno trdim, da vzroke za take »kikse«, če jih seveda lahko sploh tako imenujemo, pripisujemo delovanju naših sindikalnih skupin in sindikalnih organizacij, predvsem v TOZD, ker vse premalo že v pripravljalni fazi pripravijo delavce na to, da gredo na zbore vsaj delno seznanjeni, ne pa, kot se dogaja, da prideš na zbor, pa sploh ne veš za kaj gre, kdo bo o posameznih vprašanjih poročal in podobno. Tudi pomanjkanje prostorov v nekaterih TOZD je aktualno, saj se ponekod — na primer v TOZD tovarna glinice — sestajajo delavci v resnično neprimernih prostorih, ki kljub obljubam od mnogo let nazaj še danes niso urejeni, nasprotno: vedno slabši so! Morda kdo meni, da je to malenkost, pa ni, bajti tudi prostori so v takih primerih še kako važni. Če se nekdo stiska in stoji po dve uri v neprimernem prostoru, kjer je vroče, ropot, prah in podobno, potem si lahko predstavljamo, kako se počuti in da se mu zelo mudi ven, ne glede na to, o čem poteka razprava. Seveda niso le to osnovni krivci za mnoge neurejene zadeve v zvezi z zbori, sejami raznih komisij in svetov, saj je te treba iskati tudi med nami samimi. Razne seje sve- IZKUŠNJE DRUGIH Organizacija družbene prehrane v aluminijskem kombinatu Titograd Dosedaj posluje družbena prehrana v okviru Skupnih služb, vendar bo v bližnji prihodnosti samostojen TOZD. Ekonomska cena toplega obroka je 360 dinarjev; od tega plača delavec 80 dinarjev, ostalo delovna organizacija. Delavci ne dobijo blokov kot pri nas, ampak bone, za katere lahko kupijo tudi suho hrano ali mrzlo malico, sadje, sokove in podobno. Kioski za hladno malico ter za nakup sadja in sokov so na vratarnicah podjetja. Topel obrok je pester, gaj je vsak dan na jedilniku 5 različnih vrst hrane. Skupno dela v obratu družbene prehrane 35 ljudi, ki opravljajo tudi vso administrativno delo za ta obrat; zajete so tudi delilke hrane. Morebitne izgube, ki nastanejo zaradi malomarnosti osebja, so sicer poravnane iz sklada skupne porabe, vendar krivci za nastalo izgubo ne dobijo variabilnega osebnega dohodka. Dnevno pripravljajo do 2000 obrokov hrane. Po razgovoru s predsednikom sindikata AK Titograd tov pri DS TOZD so večkrat nesklepčne in — razumlj ivo — se najde v najbolj nezavid-nem položaju predsednik takega sveta ali komisije, ki ima nalogo, da do seje -DS TOZD pripravi določene pripombe, dopolnitve, predloge in podobno. Mnogi se namreč še vedno ne zavedajo, da je tudi opravljanje dela v samoupravnih organih povsem povezano z delom na delovnih mestih in da je to poslanstvo potrebno dosleno izvajati. O sklepčnosti in različnih mnenjih o tem vprašanju sem že pisal. Vsekakor pa bo tudi tukaj potrebno napraviti korenite spremembe. Seveda pa je vse tako povezano eno z drugim, pa je nujno potrebno najti skupna stališča, če hočemo v bodoče še govoriti o samoupravi in podobnem. Že uvodoma sem omenil, da je pred nami še vrsta samoupravnih sporazumov in pra- komisije, ki bi samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pregledale, predelale in pripravile svoja stališča, pripombe, dopolnila in predloge za razpravo v DS TOZD. Menim, da je vse skupaj le prekomplicirano in da bi se o »Koli« vsem tem morali temeljito poprej pogovoriti in šele nato z konkretnimi stališči priti med delavce na zbore, kjer potem prav gotovo ne bi bilo takih scen in nejasnosti, kot je to večkrat sedaj. Svoj prispevek zaključujem z mnenjem, da morajo pri pripravljanju in sprejemanju teh aktov resnično sodelovati vsi delavci, ne glede na to, kje kdo dela; seveda pa temu ustrezno tudi odločno zahtevati konkretna stališča in mnenja, da bo obravnavano gradivo resnično jasno vsem zaposlenim v TGA. Nedvomno bomo o tem še morali spregovoriti, toda mnogo' bolje bo, če bomo to poprej že zaključili s konkretnimi skupnimi akcijami in uspeh prav gotovo ne bo izostal! France Meško vilnikov in da se je potrebno na predhodne razprave dobro pripraviti. Vsekakor pa imam občutek, da bodo skupna sta; lišča morali najprej najti tam, kjer take samoupravne akte pripravljajo in od koder gredo potem naprej — to je v strokovnih službah, kjer delajo, in v naši sindikalni organizaciji. Mnogokrat slišimo zelo različna mnenja, češ da samoupravni akti ne gredo z enotnimi mnenji in stališči med delavce. Kako naj potem delavci rešujejo določene stvari, če niso predhodno temeljito pripravljene in razčiščene? Zadnji primer to moje mnenje samo potrjuje! Sindikalna organizacija se zavzema za to, da bi bil sleherni samoupravni sporazum ločen in posebej pripravljen, strokovne službe, ki na tem delajo, pa menijo, da bi naj ti bili združeni v eni brošuri. Pa tudi DS v TOZD so imeli eni tako mnenje, drugi zopet drugačnega. Eni so imenovali Vijačenje KJER JE POTREBNO ISKATI VZROKE ZA NESKLEPČNOST ALI: Več dilem, katere je treba razrešiti V zadnjem času smo vse bolj priča stvarem, ki zanesljivo nimajo preveč skupnega z besedo »samoupravljanje« in v precejšnji meri hromijo delo samoupravnih organov in v nadaljevanju celo ustvarjajo še večje probleme v proizvodnji, probleme, katere bi namreč morali odpravljati. Že na začetku torej vprašanje, katerega sem zapisal v nadnaslovu: kje je iskati vzroke za nesklepčnost raznih sej DS in komisij v TOZD? Slišal sem ze večkrat, da ta ali ona seja DS v TOZD ali določene komisije ni bila sklepčna. To sem videl tudi iz zapisnikov, ko so razpravljali o pomembnih zadevah', pa je razumljivo zaradi tega bilo potrebno soglasje k sklepu bodisi po telefonu ali kako drugače! Zgodi Se tudi, da pač ta ali ona seja ni vedno sklepčna, vendar to ne bi smel postati vsakodnevni pojav in se razširjati še naprej. Kje so torej vzroki? Ali resnično v tistih štirih ali petih starih tisočakih, katere nekateri dobijo, drugi pa spet nè in podobno! Predvsem se sliši glasove tudi iz nekaterih sindikalnih skupin, kjer poverjeniki, ki so člani IO OOS v TOZD, pravijo, da v prostem času ne bodo hodili na sestanke ih seje, ker pač za to ne. dobi j o nobenega nadomestila. Logično, to velja predvsem za tiste poverjenike, ki delajo v izmenah in jim prav gotovo ni prijetno, če gredo zjutraj z nočnega dela kakor pa je treba najti tak način, ki bi najbolj usrezal trenutnemu stanju. Res je tudi to, da je naša proizvodnja obremenjena z vse prepogostimi sejami in sestanki, ki mnogokrat ne dosežejo zaželenega smotra in gre tako v izgubo vse preveč dragocenih ur. Mnogokrat je vzroke iskati tudi v tem, da so mnogi sestanki ali seje pripravljene zelo slabo in se prav zatò predolgo zavlečejo. To vsekakor vpliva na človeka, ki povrhu vsega ni niti dobro spočit. Ali je torej pri Vsem spornih le tistih nekaj tisočakov ali pa kaj drugega? Že svoj čas sem omenil v nekem sestavku, da so vse prevelike razlike, kar, razumljivo, še bolj negativno vpliva na določene ljudi in medsebojne odnose. Trdno Sem prepričan, da nekaj pri vsej zadevi ni v redu. Ali sedaj urediti takšen način, da bo zadoščeno vsem tistim, ki žrtvujejo svoj prosti čas, ali pa vso zadevo urediti na način, ki bi vsaj večinsko bil sprejemljiv za vse. Kako in kaj storiti v tem trenutku, bi težko dejal, ker to ni le vprašanje^enega človeka, ampak nas vseh, ki veljajo nadomestila za izgubljeni prosti čas, če ga nekdo prebija na sejah (razen seveda v ZK). Logično pa naj bodo seje le v primerih, ko so resnično potrebne in koristne, ne pa zaradi tega, da pač izpolnimo nekakšen program, v tem, ker je veliko število ljudi obremenjenih na raznih področjih in razumljivo ne morejo biti prisotni povsod, nasproti pa še cela vrsta dob; rih delavcev stoji ob strani in ne želi niti slišati kaj o tem, da bi kjerkoli sodelovali. Mnogokrat namreč od raznih ljudi, ki so v svetih in komisijah, zahtevamo vse preveč; tega pa poleg, svojega Preden zaključim ta sestavek, želim le to, da bi to vprašanje enkrat dokončno spravili z dnevnega reda in da se ne bi bilo v bodoče treba spraševati o tem, kje in zakaj nastajajo Vzroki za nesklepčnost mnogih naših sej. Te torej spravimo v takšen okvir, da bodo resnično uspešne in koristne za vès naš kolektiv! F. Meško KINO PROGRAM ZA OKTOBER 1975 3. Ljubezen je le beseda nemški — barvni, ljubezenski 7. Mortadella am. ital. — barvni, komedija 10. Lovci na Ocene ital. — barvni, vestern 14. Crni izziv amer. — barvni, drama Ogrodje poslopja za predelavo žlindre 17. Pustolovca v zraku 21. Prišel bo mòj dan 24. Sex Shop 28. Na meji norosti 31. Demoni ital. — barvni, pustolovski angleški —J barvni, soc. drama franc. — barvni, seks drama franc. — barvni, krim. drama amer. — barvni, psih. drama S 1. oktobrom bomo ukinili sobotne predstave, zaradi nezadostnega števila obiskovalcev. Predstave bodo v torek in petek ob 19. uri in bo vsakikrat na sporedu drugi film. Uprava katerem je zapisano, da bi naj seja bila vsak mesec. Osebno sem na stališču, da ni nikakš-nega opravičila hiti motiva za to, da določeno število ljudi, ki so v odboru, svetu ali DS, dobi nadomestilo, drugi, ki delajo v raznih komisijah in 10 OOS, pa nič. To je razlikovanje, kateremu ne bi smelo biti prostora med nami. Če so domov, že ob 13. ali 14. uri pa bi morali biti nazaj, zvečer pa ponovno na delu. Če je tak poverjenik ali član 10 še bolj oddaljen, potem se res zastavlja vprašanje, kaj storiti, kako organizirati seje in sestanke, da bi vsaj delno zadovoljili vse člane! Tega sicer, kar zadeva tiste iz izmen, ne bo mogoče nikoli odpraviti, vse- »Raketa« delamo v tem kolektivu in smo zato tudi dolžni, da si notranje odnose na vseh ravneh uredimo taiko, kot je to potrebno. Če imamo določene težave in probleme v zvezi ' s sklepčnostjo v raznih organih, potem nam je jasno, da smo za to krivi sami in ne moremo krivcev iskati drugje. Zakaj ne bi končno M uredili, da seje resnično nujno potrebne, potem naj velja to za vse, ki aktivno delujejo, ne glede na to, v kaki komisiji ali svetu so. Potem bodo odpadla vsa negodovanj a in pripombe, češ_, mene nihče nima pravice siliti in od mene zahtevati, da-se udeležujem sej v prostem ča-; su. Vzroke nesklepčnosti je treba mnogokrat iskati tudi v rednega dela ne zmorejo, še posebno takrat, če delajo v izmenah. Tega mnogokrat noče nihče priznati, kot dà temu ni tako. Biti aktiven družbenopolitični delavec v tovarni in na območju krajevne skupnosti, v občini in tako naprej, poleg svojega vsakdanjega dela Seveda, to ni niti malo lahko in zahteva od vsakega mnogo napora. Mòrda bo nekdo drugačnega mnenja, toda prav gotovo še bodo s tem strinjali tisti, ki so to že okusili ali pa so pravkar v takem okolju močno vpreženi. Ne mislim, da so le nadomestila ali tako-imenovane sejnine osnovni vzrok za mnoge nesklepčne seje in sestanke, prav gotovo pa je to eden od bistvenih vsaj sedaj. Mnogo je bilo že razmišljanja o tem, da bi pomembnejše Seje samoupravnih organov prestavili v popoldanski ali takoimenovani prosti čas, vendar tudi v tem ne vidim pomembnejše rešitve, ker tisti, ki delajo v izmenah, ne bi prav nič pridobili. Logično bi bilo, da bi najprej pripravili določeno analizo stroškov in ugotovili, ali je škoda večja v proizvodnji, če so seje v delovnem času ali pa bi bilo u-godnejše priznati sejnine za izgubljeni prosti čas. Razumljivo, pa bi bilo najboljše, če Sejnin sploh ne bi bilo in bi tako resnično bili tudi na sejah in sestankih vsi enakovredni. Toda čaš naš je, tako izgleda, tudi na tem področju prehitel, zato nam je vse to že močno vkoretdnjetno in nas ne bo tako lahko prepričati 0 nasprotnem. Graški sejem zopet vabi Koncem septembra bo v Gracu ponovno odprt že znani Graški sejem in bo trajal od 27. septembra do vključno 5. oktobra 1975. Kot vsako leto doslej, je tudi letos uprava sejma na tiskovni konferenci seznanila novinarje in predstavnike turističnih podjetij o glavnih značilnostih sejma. V sejem je vključen letos tudi gradbeni oddelek* kar je še toliko bolj pomembno, ker zaradi vsesplošno gospodarske recesije v Evropi taki specializirani sejmi postopoma odpadajo. Precejšen poudarek bo na turizmu, kar bo še posebej možno videti na skupni »Razstavi narodov«. Gastronomija je druga privlačna razstava, ki vključuje tekmovanje kuharjev — poklicni: amaterji. Potem je tu še razstava »Vse za otroka«, pa še mnogo zanimivih razstav in novitet. Jugoslovanski dan bo v torek, 30. septembra s tiskovno konferenco in s Sprejemom za goste. Zanimiva bo tudi razstava za mizarjè, kateri bodo imeli svoj dan — dan mizarjev, potem bo še dan vajencev — učencev v gospodarstvu in še in še. Naše potovalne agencije bodo organizirale prevoze z avtobusi kot tudi prodajo vstopnic za dinarje, cer-tus iz Maribora nam je po svojem Turist-agentu poslal ponudbo za prevoz in vstopnico za borih 90 din ob pogoju, da bo avtobus zaseden vsaj s 40 osebami. ODKOD INFORMACIJE? Uredništvo Aluminija se večkrat poslužuje raznih zanimivih informacij iz dela in življenja drugih delovnih kolektivov. Danes objavljamo delen seznam kolektivov, od katerih dobivamo njihova glasila, ki nam služijo kot vir za razne informacije. Posebnost med naštetimi listi je »SKOZI TAM«, ki ne dovoljuje nobene uporabe informacij; služi lahko le za informiranje urednika, kar pa našim bralcem ne koristi. Izjemoma ga lahko uporabimo kot vir le z odobritvijo uredništva. Našteta glasila dobivamo v zamenjavo za naše glasilo Aluminij ; tega njihova uredništva prav tako lahko uporabljajo za vir informacij o delu in življenju pri nas, v naši tovarni. 1. »ALPLES«, glasilo delovne skupnosti Alples — Železniki. 2. »CINKARNAR«, glasilo delovnega kolektiva cinkarne Celje. 24. »SKOZI TAM«, izdaja delovni kolektiv DO tovarna avtomobilov in motorjev Maribor. 25. »STORSKI ŽELEZAR«, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store. 26. »TOMOS«, glasilo delovnega kolektiva tovarne motornih vozil Tomos Koper. 27. »ZVEN JEKLA«, glasilo delovnega kolektiva JEKLO, tovarne bazenske tehnike in kovanih izdelkov — Ruše pri Mariboru. 28. »ALUMINIUM«, list kolektiva kombinata alumi-niuma Titograd. 29. »FAP-FAMOS« list združenog pređuzeća FAP-FAMOS. 30. »PRVOMAJAC«, list radnog kolektiva PRVOMAJSKE. NAJLEPŠA JEDILNICA V TGA imamo nekaj lepo urejenih jedilnih prostorov, vendar pa takih, kot je jedilnica v strojnici Aluminija, ni nobene. Jedilnica je vzorno urejena, lepa in daje občutek domačnosti. Za tako urejeni jedilni prostor gre največ zaslug tamkajšnjim delavcem, kateri so za notranjo ureditev marsikaj sami prispevali. Pri tem pa lahko damo še prav posebno priznanje delilki hrane — Mariji ŠPOLJAR. — k 3. »ETA«, glasilo kolektiva tovarne elektrotermičnih aparatov. 4. »ELEKTROGOSPODARSTVO«, glasilo delovnih kolektivov elektrogospodarskih organizacij Slovenije. 5. »GOSTOL«, glasilo delovne skupnosti goriških strojnih tovarn in livarn Nova Gorica. KAKO ORGANIZIRATI 6. »GRADISOV VESTNIK«, glasilo Gradisa. "7. »INFORMATOR« rudnika Mežica. 8. »INFORMATOR«, list za informacije, Gorenje, t.g.o. Velenje. 9. »INFORMACIJE«, Zveza sindikatov Slovenije, kraško-obalni svet Koper. 10. »KOLEKTIV«, glasilo delovnega kolektiva tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK Ljubljana. 11. »LIVAR«, časopis delovne skupnosti mariborske livarne Maribor. 12. »LESNINAR«, glasilo temeljnih organizacij združenega dela Lesnina Ljubljana. 13. »LITOSTROJ«, glasilo delovnega kolektiva Litostroj. 14. »LUSKI GLASNIK«, glasilo delovne skupnosti LUKA — KOPER. 15. »METALURG«, glasilo delovnega kolektiva Industrije metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica. 16. »MLADI PROIZVAJALEC«, glasilo delovnega kolektiva Mehanotehnike Izola. 17. »NASA TOVARNA«, glasilo delovne organizacije Metalna. 18. »NASA POT«, glasilo delovnih skupnosti sestavljene organizacije združenega dela kmetijsko-prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. 19. »PTT NOVICE«, glasilo PTT delavcev Slovenije. 20. »RUSKI DELAVEC«, glasilo delavcev tovarne dušika Ruše. 21. »RUDAR«, informativni list poduzeća za proizvodnju, unutrašnju i vanjsku trgovinu. 22. »SLOVENIJA-PARALE-LE«, gospodarstvo, draž-' bena revija. 23. »SAVA«, glasilo delovne skupnosti zavarovalnice Sava. Objavljamo pričujoči prispevek Dušana Rebolja kot nadaljevanje iz letošnje druge številke. V prejšnjih številkah ga nismo mogli objaviti zaradi prostorske stiske. 5. INFORMATIVNA SLUŽBA ALI CENTER ZA OBVEŠČANJE To je specializirana strokovna dejavnost ali služba, katere zaposleni skrbijo za organizacijo in funkcioniranje sistema obveščanja v organizaciji in za uresničevanje principov samoupravijalskega komuniciranja in tudi sami obveščajo člane delovne skupnosti. Zagotavljajo pa tudi pretakanje informacij o dokumentacijskem gradivu in predlogih predlagateljev sklepov in odločitev, ki jih ti pripravljajo za organe samoupravljanja, do članov delovne skupnosti, zbirajo njihove pripombe in ugotavljajo njihovo mnenje kot odmev ali »feed back« na predloženo gradivo in predlagane sklepe posredujejo vsem organom samoupravljanja, predlagateljem dokumentacijskega gradiva in sklepov ter o tem seznanjajo tudi ves delovni kolektiv. V informativni službi ali centru za obveščanje zaposlene osebe skrbijo, da izpolnjuje vsaka informacija, ki jo služba emitira ali objavi, osnovne kriterije dobre informacije: POPOLNOST, CELOVITOST, OBJEKTIVNOST, PRAVOČASNOST IN RAZUMLJIVOST Razvijati morajo najprimernejše kanale ali načine obveščanja — od sestankov, plakatov, biltenov, men-.erandumov do glasila delovne skupnosti in razglasne postaje. Ugotavljati morajo njihovo uporabnost in učinkovitost glede na razmere, ki vladajo v organizaciji, in glede na naravo članov delovne skupnosti kot osnovnih uporabnikov sistema obveščanja. Podobno kot za tajništvo organov samoupravljanja velja tudi za informativno službo ali center za obveščanje, naj si tako dejavnost v večjih organizacijah združenega dela na vsak način omislijo. V sindikatih Slovenije se je v večletnih prizadevanjih na področju obveščanja v organizacijah združenega dela izoblikovalo stališče, naj ima tako službo ali center vsaka organizacija združenega dela, ki zaposluje več kot 500 delavcev ali če ima več TOZD. V manjših organizacijah pa zadošča, če zaupajo to nalogo enemu od primerno izobraženih in usposobljenih sodelavcev ter ga zaradi takega dela razbremenijo nekaterih drugih poslov. Morebiti bi kazalo zlasti v manjših in srednje velikih organizacijah združenega dela odpreti delovno mesto referenta za obveščanje, ki bi opravljal vse organizacijske in tehnične posle za organe samoupravljanja, pa organiziral primerno obsežen sistem obveščanja članov delovne skupnosti!? UVELJAVITI MORAMO USTREZEN'MEHANIZEM KOMUNICIRANJA Za uspešno in usklajeno delo vseh naštetih udeležencev v sa-moupravljalskih komunikacijskih razmerjih, ki naj uresničujejo načelo javnosti dela predstavniških organov in pravico zaposlenih do neposrednega samoupravljanja — pa seveda tudi iz_ te pravice izhajajoče dolžnosti ! — predlagam shemo komuniciranja, ki naj temelji na naslednjih predhodnih določilih ustreznega organa samoupravljanja, zapisanih v ustreznem poslovniku ali samoupravnem sporazumu o delu teh organov: 1. Redne seje centralnega ali osrednjega sveta delovne skupnosti (delavskega sveta) organizacije združenega dela so enkrat na mesec (na primer vsak prvi ponedeljek v mesecu, torek ali sredo, če sovpade ponedeljek s prostim dnevom). 2. . . Redne seje kolektivnih izvršilnih organov (odborov in komisij) centralnega ali osrednjega sveta delovne skupnosti organizacije zdru- ženega dela so vsak teden (na primer poslovnega odbora ob torkih, odbora za kadre ob petkih, komisije za kršitev delovnih dolžnosti ob sredah itd.). 3. Redne seje svetov (delavskih svetov) temeljnih organizacij združenega dela oziroma zborov delavcev so enkrat mesečno; toda najmanj en teden pred rednimi sejami centralnega sveta ali osrednjega (delavskega s ve ta J delovne skupnosti organizacije združenega dela. 4. Predlagatelji dokumentacijskega gradiva in pripravljalci predlogov, sklepov in odločitev organov samoupravljanja so dolžni predložiti dokončno oblikovane materiale in predlagane alternativne odločitve o problemih, pojavih in dogodkih, o katerih je treba odločati, sedem dni pred sejami pristojnih organov za odločanje. Predlagatelji in pripravljalci predlogov morajo biti tudi vseskozi v tesnih stikih s tistimi, ki so v organizaciji zadolženi za obveščanje članov delovne skupnosti in za funkcioniranje sistema samoupravijalskega komuniciranja. 5. Tajništvo ali administracija organov samoupravljanja mora razdeliti popolno in razmnoženo gradivo z ustreznim vabilom za vsako sejo organa samoupravljanja vsem njegovim članom, tistim, ki jih določi predsednik organa samoupravljanja, odgovornim za obvešča-: nje v organizaciji in tistim, ki jim to prisoja poslovnik o delovanju organov samoupravljanja. Za seje centralnega ali osrednjega sveta (delavskega sveta) organizacije združenega dela in za seje organov samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela morajo dobiti vsi prej našteti gradivo in predlagane sklepe najmanj štiri dni pred sklicano sejo. 6. Tajništvo ali administracija organov samoupravljanja zbira predloge, pripombe, mnenja in ugovore članov delovne skupnosti, ki se nanašajo na predložene sklepe in odločitve, in z njimi sproti seznanja člane pristojnega organa samoupravljanja. Hkrati tudi o tem sproti obvešča za obveščanje odgovorne osebe, ki sproti skrbijo, da člani delovne skupnosti zvedo, kaj sodelavci sodijo o predlaganih odločitvah, s katerimi se strinjajo, s katerimi se ne strinjajo in kaj novega predlagajo. 8. Informativna služba ali center za obveščanje mora neprestano sprejemati in strokovno pomagati pri pripravljanju materialov, predlogov, sklepov ali odločitev za organe samoupravljanja ter o posameznih predlogih, njihovih variantnih odločitvah in utemeljitvah zanje ter o posledicah takih odločitev sproti obveščati člane delovne skupnosti po obstoječih kanalih za komuniciranje. Pri tem mora ugotavljati mnenja članov delovne skupnosti in predloženih sklepih ali odločitvah in zbirati njihove pripombe, predloge in ugovore, pa kritično obravnavati predloženo gradivo in izražene pripombe, mnenja in ugovore. Pri uresničevanju te funkcije morajo pomagati vsi člani delovne skupnosti, ki glede na naravo svojega dela in glede na naloge, katere opravljajo, posredujejo ali oblikujejo informacije, jih lahko dopolnjujejo, bogatijo in kvalitetno izboljšujejo. 9. Takšen tok predloženega gradiva in sklepov za organe samoupravljanja in ustrezno obveščanje članov delovne skupnosti velja za vse primere. O izjemah odloča lahko le predsednik pristojnega organa samoupravljanja; ta pa mora potem na sami seji organa prisotnim to pojasniti in utemeljiti. (Nadaljevanje drugič) Letos mineva drago leto, odkar obstaja klub mladih Kidričevo. V času svojega ob; stoja je doživel marsikateri pretres, krizo, vendar je mladini vedno uspelo najti nove, boljše poti iz nemirnih voda depresije. Klub mladih je lani aktiviral svoje sile ob dokaj slabih razmerah, saj je obstajal le prostor in nekaj inventarja, kar pa je bilo tudi vse bogastvo kluba mladih, v širšem gledano, tudi vse mladinske organizacije v naselju. Zato je tudi razumljivo, da vodstvo takrat ni moglo usvariti kakšnega vidnega upeha, še posebej zato ne, ker mladina ni bila tako duhovno povezana, kot je danes. Obstajali so le določeni entuziasti, ki so poskušali razviti dispozicije mladinske in klubske zavednosti. V takih razmerah, kot je slar ba ali nerazvita mladinska in tudi klubska zavednost, pač niso mogli intenzivno razvijati vsestranskega klubskega dela. Vsa aktivnost je bila osredotočena na prirejanje zabav o-ziroma razvedrila, glede na drage aktivnosti pa je bila izvedena ena ali dve delovni akciji. magali začetne težave, saj so postali nekateri ljudje bolj pozorni na naše početje. V tem času smo pričeli z dogovori o delovnih akcijah s KS. Že čez 14 dni po prvi akciji, točneje 5. aprila, smo izvedli drago akcijo; pričeli smo urejati staro kopališče. Podobno akcijo smo ponovili že naslednji teden. Ob tem je potrebno povedati, da se je mladina že v tem času dokaj dobro duhovno povezala, saj so bila sklepana številna prijateljstva in nova poznanstva. Število mladih, ki so bili pripravljeni aktivirati svoje sile za večjo afirmacijo kluba in sploh mladinske organizacije, je iz akcije v akcijo raslo in še vedno raste, saj se je število članov kluba povečalo od morda 10-20 celo na 90-100. Delovne akcije pa so se odslej vrstile vedno pogosteje. V maju smo izvedli še dve akciji za KS; urejali smo otroški vrtec, katerega smo pozneje tudi pripravili za otvoritev — ob Dnevu borca. 31. maja smo se udeležili pomembne akcije HALOZE 75. Te akcije pa smo se udeležili še naslednji teden skupno z mladimi iz TGA. V akciji Ha- Četrta izmena brigadirjev AKTIVNOST KLUBA MLADIH KIDRIČEVO 33 DELOVNIH AKCIJ ID 3.000 DELOVNIH V približno takšnem stanju je sprejelo funkcije upravljanja in vodenja novoizvoljeno vodstvo kluba, ki je že v začetku resno poprijelo za va; jeti. Sestavljen je bil delovni program, finančni predračun, hišni red in razne prošnje, katere smo poslali KS, občinski konferenci ZSMS Ptuj in TGA. Vendar pa smo se že pred tem odločili in uvideli, da je potrebno lastne sposobnosti najprej pokazati, če si hočemo pridobiti zaupanje katerekoli organizacije. In res. Že takoj po letni skupščini, izvedli smo jo 2. marca letos, nam je uspelo pridobiti okrog 40 mladincev in mladink, ki so vneto urejali okolico kluba. Ta prva akcija sicer ni dosegla estetskega učinka, kot bi ga naj, kajti ljudje niso upoševali nat-šega truda, vendar pa nas takšno početje ni več tako bolelo, saj smo vedeli, da je najvažnejše: pokazati voljo do dela. To se nam je pozneje še precej bogato obrestovalo. Torej: s prvo akcijo smo pre- lože 75 smo opravili okrog 180 ur. Potem je nastal glede naših delovnih akcij pravi boom. Namreč, dela pri izgradnji novega olimpijskega bazena so nekoliko kasnila, zato je bila naša želja in želja KS, da naj bo olimpijski bazen čimprej pripravljen za otvoritev. Tako smo zopet »vskočili« v še večjem številu kot sicer. Od 14. julija do 11. julija smo izvedli 21 delovnih akcij; pri tem je pomembno, da so nekatere akcije pote; kale celodnevno in po več dni zapored. Pozneje smo izvedli še nekaj delovnih akcij. Zadnja je bila celo avgusta, na dan otvoritve novega bazena. Če sedaj napravimo pregled naših delovnih akcij, vidimo, da je bilo opravljenih nad 3000 delovnih ur v 33 delovnih akcijah, ko je bilo izkopanih 600 m raznih jaškov, recimo za električni' kabel in vodovod. Pri tem je bilo izkopanih nad 220 m3 zemlje, splanirano je bilo okrog 1500 m2 površine za par- IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO Uredniški odbor: Ivan Veljača, dipl. ing. — predsednik, člani: Konrad Riž-ner, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Suldč In odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič. Tlak: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov In slik ne vračamo. kirni prostor, mnogo je bilo tudi urejevalnih del. Z delovnimi akcijami smo pridobili mnogo, še najvažnejše: velik porast mladinske zavednosti in homogenost mladine, ne nazadnje pa, da smo pridobili za aktivnost v MO mnogo novih mladincev, še posebno osnovnošolcev. Nekaj statističnih podatkov o delovnih akcijah: V vseh akcijah je sodelovalo (31 akcij 563, mladincev in mladink, od tega 399 ali 71% moških. V mladinskih vrstah je bilo tudi mnogo mladih članov ZK, 102 ali 18%. Tudi struktura glede izobrazbe in starosti je bila barvita* saj smo skušali pritegniti vse sloje. Največ je bilo dijakov — 187 ali 33%, sledi delavska mladina, 152 ali 27%, osnovnošolci, 141 ali 25%, in študenti 83 ali 15%. Glede delovnih akcij lahko povem še to, da smo jih in jih še bomo izvajali pod geslom »Čisto okolje — ponos mladih«. V glavnem so bile v prijetnem vzdušju, polnem delovne vneme, po KS pa so bile zelo dobro organizirane. Moram reči, da je naše sodelovanje s KS na visokem nivoju, pa tudi naše probleme rešujejo dokaj elastično. Kaj pa za naprej? V bližnji prihodnosti želimo ustanoviti delovno brigado z lastno zastavo in po možnosti tudi z brigadirskimi oblekami, kajti tudi krajevna skupnost je zainteresirana za takšno idejo. Dela bo namreč dovolj še za nekaj let, posebno še, ker želi KS uresničiti projekt za veliki rekreacijski center. Naša aktivnost pa se ne konča z delovnimi akcijami. Vzporedno z njimi smo skušali navezati stike še z raznimi društvi, kar nam je delno uspelo. Za 25. maj smo namreč skupno z zvezo tabornikov organizirali proslavo za Dan mladosti. Z raznimi recitali smo sodelovali na vseh proslavah, ki so bile prirejene letošnje, pa tudi lansko leto. V glavnem so te recitale izvedli člani mladinske dramske skupine, ki je sicer pod okriljem DPD Svoboda. Ta dramska sekcija je pričela z delom že jeseni lanskega leta, prve predstave pa so bile letos spomladi. V dobrih odnosili smo tudi s klubom štipendistov TGA; za njih smo letos priredili v naših postorih spoznavni večer, omogočili pa smo jim tudi izvedbo inštrakcij iz matematike. Na področju športne dejavnosti pa nismo napravili mnogo. 25. maja smo sicer organizirali tekmovanje v malem nogometu. Sodelovale so štiri ekipe. Sodelovali sino tudi na šahovskem troboju, ko smo se pomerili z osnovno šolo in ekipo gimnazije in Ptuja. Veliko aktivnosti pa smo letos pokazali na področju zabave in razvedrila mladine v Kidričevem. Vsak teden namreč organiziramo v svojih prostorih mladinski ples (disko). Velenjski rock ansambel Utrip pa je gostoval pri nas 2. maja. Kar zadeva še drago razvedrilo, imamo v klubu na voljo razne družabne igre (šah, domino...), razne revije (Mladina, Življenje in tehnika ...) in nekaj knjig z Leninovimi, Engelsovimi in Marsovimi sestavki. ■ Takšna je v glavnem naša aktivnost, upam pa, da bomo dosegli še večje uspehe, če bo družba upoštevala naše, ne prevelike želje. Upravnik KM Kidričevo Stane Šegula Ob težki, nenadni in prerani smrti mojega dragega moža ZAHVALA Viljema Turka se najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem iz tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo za Lajšanje bolečin ob težki in nenadomestljivi izgubi. Predvsem gre zahvala vsem njegovim sodelavcem, s katerimi je dedal in ki so ga počastili ob njegovi krsti, dalje članom godbe na pihala za izvajane ža-lostinke, pevskemu zboru DPD Svoboda za pesmi, ki so mojega dragega moža spremljale v njegovo zadnje, prerano bivališče. Prav tako velja zahvala prav vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti od hiše žalosti do hajdinskega pokopališča, pa govornikom za izrečene tolažilne in poslovilne besede ob njegovem odprtem grobu. Njegova prerana krsta, ki je bila vsa obdana s cvetjem in venci, je dokaz, kako priljubljen je bil med svojimi sodelavci. Zato še enkrat prav vsem, ki ste ga spremljali, in tistim, ki še boste na njegovem grobu prižigali svečke in obujali spomine nanj — resnično tisočkratna hvala! Globoko žalujoča žena in ostali sorodniki