★ ES PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE' ZA SL OVENSKO PRIMORJE TRST, Petek, 6. lulija 1945 - Leto I. sfev. 47 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 2.- Uri vračajo. Anglija priznala novo Poljsko ktočasno je preklicala priznanje poljske begunske vlade v Londonu - Vsak čas se pričakuje tudi ameriško priznanje ktodon, 5. UP. Britansko m- Ministrstvo je nocoj urad- nialn iio’ da j* Anglija for-■j n° prizunla poljsko začasno Mo narodne sloge kot zakon i-t Kisko vlado. Iz Washing-Poročajo nocoj, da se ne- vlade, katere funkcionarji še vedno priznavajo nove začasne vlade za zakoniti organ in ki tudi kontrolirajo poljske oborožene sile, ki so pod britanskim poveljstvom v Italiji in severo- J J'' Ud. II” _ _ # Poredno pričakuje slična obja-! z;lPa(,ni Evropi. Nova poljska 8 *trani Združenih držav. j vlada bo morala izpolniti dolo-Priananja nove varšavke i čila Krimske konference, v tev n ^'^^^čno sledi nkini-! glavno Izvesti ljudske volitve v Priznanja londonske poljske j čim krajšem roku. položaj Poljske utrjen mitingu v Varšavi so vodilni polj **ržavnlkl potrdili politiko narodna enotnosti In sodelovanja s SZ aHSfc- ' jj ^ - V8’ t. Tass. — V Varšavi »e na katerem so Če, h ministr> nove poljske vla-Poadr *? od ljudstva živahno v'i®ni. Prvi je govoril mini-^7 Predsednik Osuka Moraw-yj4_ ^ m*d drugim dejal: Ofcbm n*rodna enotnosti pomeni *vrho‘*aCljo I»*Jske Javnosti v °henega poraza reakcije, ki ^ivlJenJskim interesom ® 1® ktremi aa tem. da bi obrij^ ^'eposestva in zopet izko-Poljsko delovno ljudstvo. Nič *• bosta obstojali dve paralelni poljski vladi. Nova vlada narodne enotnosti bo odslej nastopala kot zastopnica ogromne večine poljskega ljudstva, kot resnična zastopnica poljske demokracije. Poljska razdvajale To moram poudariti kol | nosil in da ne bo nikoli več dopu- clovek, ki je včeraj prišel iz Londona*. Mikolajozyk je poudaril, da »e je s sestavo vlade narodne ento-nosti utrdil mednarodni položaj Poljske. Nadaljeval je: <#Poljske politične stranke so si podale roke, da šimprej povrnejo ugled državi in odstranijo grozne sledove vojne Ta strašna vojna je jasno pokazala, da ne more biti v današnjih časih varnosti v mejah ene države in da je ni države, ki bi bila dovolj močna, da bi živela v miru in bi se ji ne bilo treba bati zopetnega vstajenja nemškega fašizma. Zaradi tega sem prepričan, da mora svobodna Poljska živeti v najtesnejših prijateljskih stikih s svojo najblijžjo sosedo, Sovjetsko zvezo Truditi se moramo, da o tem prepričamo vse poljske državljane. Proglasili smo, da bomo iskreno sodelovali v vladi narodne bo spet zavzela primemo mesto v ; enotnosti in svojo besedo bomo tu-družbi evropskih narodov, ki lju- j * izpolnili,. Njegove besede so bi jo mir in svobodo,. ; „,]m ap!RVZ, Stanislav Grabski je v svojem j govoru med drugim dejal: «Velike j Nato je govoril Stenczyk, ki je politične in drug«,.težave so bile na j naglasil: «Mi se točno zavedamo naši poti do enotnosti. Kljub temu i tenkih nalog, ki jih bo morala ropa lahko označimo današnji dan šlti vlada narodne enotnosti. Ve-sa resnično velik dan, ker so bile rujem pa, da bo poljski narod s odstranjene vse razlike, ki so nas delom krenil na pot svetle bodoč- stila da bi se ponovile vojne grozote, s tem, 'da bo že bolj utrdil prijateljske vesi z našo veliko sosedo Sovjetsko zvezo.. Prav tako je bil z navdušenjem sprejet govor podpredsednika vlade Gomulke, ki Je med drugim dejal: Osnovanj« nov« vlade narod- ne «notno«ti pomeni važen dogodek v zgodovini reformirane Poljske in v zgodovini bojev poljske demokracije proti poljski reakciji. Sodelovanje poljske demokracije bi se izvršilo lahko mnogo prej, kakor V juniju leta 1945. Vojna na Pacifiku New York, 4. VZN. — Močne skupine veletrdnjav «B 29, z oporiščem na Marijanskih otokih so odvrgle dane* pri tretjem zaporednem napadu 3000 ton zatigalnih bomb na otoke japonskega matičnega ozemlja. Druga ameriška le- AmeriSkl umetniki za Jugoslavijo Beograd, 5. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga javlja iz San Francisco, da je podpolkovnik Dedier na vabilo pisateljev, ki so se udeležili vojne, obiskal Hollywood, kjer je predaval o Jugoslaviji in njeni u-metosti. O priliki svojega bivanja v tela so potopila in poškodovala šest | Hol.!ywoodo ^ podpokolvuik Dedier sovražnih ladij na področjih vzho- j obigkal filmskega igralca Charlie dno to zapadno od južne Japonske.1 Cha.)lina ki je ob tej priliki poslal štiri udarne skupine, od katerih j bl.-mjavko jugoslovanskim umetnl-Steje vsaka preko 100 veletrdrrjav, I kom cbapijn izraža v svdji brzo-ac danes nadaljevale svojo nepresta- 1 javki upanje, da bo iz krvi in solno ofenzivo proti industrijskim me- j jugoslovanske boibe vstala u- stom Kocin, Takamatsu in Tok-u-šind na otoku šikokuju in Himej na otoku Hlnšuju. Današnje poročilo generala Mac Arthurja javlja, da so avstralske čete, ki so napredovale 8 km proti vzhodu na področju Bslikpapana _ v ponedeljek zavzele mesto Sepin-| kupna dela narodni knjižnici Beogradu. metnlška duša, ki bo alavlla svobodo in veliko "bratstvo vseh ljudi, ker iz obupa raste upanje, iz bolečine moč in iz trpljenja sreča.. Ob priliki obiska podpolkovnika Dediera v Hol)ywood j« poklonil ameriški pisatelj Louis Sinclair svoja celo- v gan in njegovo letališče. ......V.V.’.WW.WAW^A,^WV^WA’AVAV. VVV.V.’. Pozdravi maršalu Titu Solidarnostne izjave naših rojakov Iz Juine Amerike Beograd, 4. Tanjug. Naši izseljenci, ki žive v JUžni Ameriki, so poslali maršala Titu sledečo brzojavko: uvvvvwwwvwi^w.w»WW.V.W.V.VW.-.V.W\\VA V novi Romuniji Kmetijski položaj v Severni Italiji Milan, 5, — Tukajšnji radio je objavil: Zaradi dolge suše se Je še-* ' r*°*i»ova romunske liberalne stranke - Tata- ; tev žita v severni Italiji zaključila rescu ie nadalje njen predsednik ilfi dnl prJf kot običajno. p0 mn«- •i*—- 5. Tass. — Na koc-barodno-libsralne stranke j« govoril med drugim: . *^Pil sem v vlado Petra Groze, *** sodeloval pri reševanju naše ki Je bila potisnjena v anar-7^ Zaradi slabotnosti H V prejšnje se je anarhija vedno bolj ši-o_®Prič° cincanja v odpravi An-:ua°Vee'a ,IPravne8a sistema je > n?? *ono napadalo prefekturi takšnimi pogoji sem sma- tdam svojo državljansko dolžnost, »Maršalu Titu! Deželni odbor v imenu vseh krajevnih odborev južnih Slovanov v Boliviji odobrava politično stališče Vaše vlade, ki predstavlja pravične zahteve m želje jugoslovanskega ljudstva. Pripravljeni smo brezpogojno sodelovati z vsemi našimi močmi za dobrobit našega trpinčenega ljudstva. Predsednik Metod Sašunič, tajnik Antonio Ostojiču Is Santiago de Chila je prispelo v Beograd sledeča brzojavka: nn t«r ira rooa!! in »1 o r Pod^ltl vrhovni zahte- ski radio por oče, da Je pred krat- v n{.kateTh predelh nastal celo pre- j »mo odločeni, da bomo pod Vaiim j „ dežele*. Tatarescu s« je klm ustanovljeno rumunskc-bol- |aeŽPk. Jmodrim vods:vo,n urtč.U tudi po- ^ ^ Petru Grozi, članom vla- farske društvo pričelo delovati. Na kkreno sodelovanje in pou- j svoji nedavni seji je odboi- druA ^d°bltve vlade, nakar Je ns- , tva, v katerem so snani voditelji 4 *P0moč, ki nam jo daje I rumunsk« kulture na čelu z minl- "IJt bo olajšala normaliza- j strom za propagando prof. Peirom . ^ega gospodarskega iivlje- Conslantinescu, odobril načrt ukre-''tSk *koraiAnk> odpravo vseh po- | pov za razširjenj« kulturnih zvez v°jne,. Nato Je Tatarescu de- med rumunskim in bolgarskim na. g* odgovornost sa upravo I rodom. i gospodarski načrt irujo ive'ovno vojno in ivicursko banko Sovjetska zveza in Tanger Moskva, 6. Tass. V članku pod | Anglijo in Španijo glede Tangerj*. naslovom »Tangeiaki problem,, pl- * Osem! je Tangerja Je bilo proglase jo «Iz ves tja,: 30. junija Je driav. seno »a mednarodno področje. Kljub dejstvu, da se več členov ta pogodbe nanaia na listino s konference v Algetairasu ki jo J« podpisala med drilgi mi tudi Rusija, pa Sovjetska sveža ni bila povab- g, 5. — Orvis Schmidt, urada 7K Vonlrolo Ino-C®1 fondov ameriškega 11-ministrstva Je Javil pod-*enatorske komisije za vo-*" *hdev«, da Ima Nemčija več n1, V*h v*roV' ki s,irln v tM^‘ naj bi predstavljati go- >4, temelj »veta. Schmidt ae »kem in Švedskem nahajajo mo/.na podjetja nemških industrijskih tvrdk. Izdatki ZDA ni urad ZDA objavil komunike, da se bodo v Parim takoj pričela pogajanja mad zastopniki ZPA, Velike Brttanij« in Francije gledfc bodoče ureditve mednarodnega področja v Tangsrjn. Ta pogajanja >*“• k Pitanjem leta 1923. Zn« _ inaj bl se pričel« 3. Julija 1945. "« J®- v letu 1923 dv* Ktavnt I Kakšna so ta pogajanja in kakšen ! podpian j. njihov nan.Vm Vri ka Britanija nista d. jure prto Z ozirom na okoliščine, da je mnogo držav zainteresiranih na usodi Tangerj«. je Ml ta problem I lu ima novi dinar skoraj predvojno kupno moč. Kot uredba o menjavi denarja, tako tudi uredba o novih mezdah delavoev in nameščencev dokazuje, da bo nova država ščitila predvsem malega človeka, , ki je v narodno-osvobodilni borbi največ trpel in tudi največ doprinesel k zmagi in osvoboditvi. Prinašamo najvažnejše podatke iz teh urad h. b j od 6. do 18. meseca učenja: I. 700. II. 595 m. 490 din; c) preko 30 mtsecev učenja: L 1.300, II. 1.105, III. 910* din. Posebne nagrade bodo prejemali Nagla obnova Ukrajine Moskva, 4. Tass. — Od avgusta 1943, ko je bil »prejet poseben dekret Zvezne ukrajinske vlade za ti 22. odprti plavž. V drugi ptjjovici j obnovo mest in vasi ukrajinske republike, je Ml že izvršen velik del tega programa. 13T elektrarn ta 106 hidrocCntrali je začelo obratovati. V 19 mestih zopet vozijo tramvaji. Mostovi jn viadukti v skupni dolžini 35 km ter ceste s površino 300.000 m2, so bile obnovljene. Več kot 6 milijonov m2 stavbenega prostora j« bilo obnovljenega in popravljenega. Sledeč vzgledu Stalingrada in Leningrada so prebivalci ukrajinskih mest aktivno sodelovali v prostem času pri obnovitvenih delih. V preteklem letu so samo prebivalci Kieva, Harkova ta Vorosilovgrada delali več kot 1 milijon 100.000 ur po hišnih ta na javnih napravah. Enako naglo so bile obnovljene ukrajinske vasi. Po izgonu nemških zavojevalcev, Je obnovilo »voj« delo 1.167 traktorskih postaj ter 26.478 kolhozov. V letu 1944. je bilo obnovljenih ali zgrajenih v okrajih ukrajinske republike 66.400 kolhoznih poslopij in 155.000 kmečkih hdš. V letu 1945 bo izdanih za obnovo mest 850 milijonov rubljev. V 18 okrajih Ukrajine so bile osnovane velike tovarne gradbenega materiala. Poleg tega je bila močno povečana produkcija tega materiala v že obstoječih obratih. t 1. bodo začeli obratovati novi odprti plavži v drugih uralskih obratih, v Huso^aji, Čeljabinsku, Novem Tugthi ta drugod. Naslednji meseci tega leta, Je nadaljeval Raiser, bodo obdobje najaktivnejše obnove železne in jeklene Industrije. Potreben po poseben napor za obnovo tovarn Makejevke Azovstala in Zaporožstala. Zdaj je bil drobtini mita Makejvke z udarniškim delom obnovljen. To bo izpopolnilo obnovo produkcije te največje železarne ta jeklarne na jugu. Največje visoke peci — tri po številu, dva plavža po 250 ton kapacitete, in koksarno opremlja obrat Azovstal, ta bodo znatno razširjeni v primeri s predvojno produkcijo. Velika valjarna fine pločevine, ki Je bila med vojno premeščena v notranjost dežale, bo obnovljena v Zaporožstalu. Obnavljalna dela se opravljajo z veliko vnemo tudi v drugih obratih Doneakega bazena to v Dnjeprskl pokrajini. Našteli bomo nekaj Obratov, ki bodo pričeli delovati v nekaj mesecih: četrta visoka peč bo v kratkem pričela delovati v Jenaki-jevem, plavi in valjarna bosta pričela delati v obratu »Stalin,, druga Silen razvoj letalstva Moskva, 4. Tass. — Predsedniš-tvo Vrhov, sovjeta ZSSR Je odlikovalo 13 tovarn za letala in letalske stroje in 45.000 delavcev teh tovarn za zgledno izpolnitev vladnih naročil glede proizvodnje vojnih le- nameščenci, ki se bo^o posebno, ‘D aparatov. V tej zvezi pišejo nov poizkus )• » Vrijih 1* Evrope v Wa-kjer bo predložil svoje I« jriJ** o tem komisiji, ki razisku-\ 'l(n)J>od*r»ke temelje nemškega 1 h| Schmidt Je bt| v Evropi, C4- ** Prepričal o ne mik ,m go-’l^*k®in vplivu v drugih de-, ter o poizkusu Nemčije, da tj . *v°l kapital, katerega skuša ^1^8'cs Združenih dr»av naj-'it detal: »Pravo vpra- d« »trgamo tančico tajno-ta onemogočimo Nemčiji, d« ** h* novo »vetovno vojno. Od-j ~®tamo vs« svijače to »red-katerim se skriva nemški utaj noč* švicarske r*ir ukreniti, da bi prial->'enke In denarne zavod", Jo skrivanju nemških fondov 'i*1 Tl *e Prav' da ne bomo , Wa«hington, š. Reuter. Vojni lz. , , , datkl ZDA so narasli na »kupno i do,«° ^ ur*JeD * P«8^inI vsoto 90.029 miljonov dolarjev. I»et- | gtavnhnl državami. Med temi po-ni dohodki »o zn r.ta 11 46.447 milijo, godbami je na P' imer pug:Jdba o nov dolarjev. Tu ni vštetih 1283 mi- lijonov dolarjev »a socialno vat-nost. Novi prorai;nn»hi'deficit za leto 1941. znnia 53.964 mHionov do. larjeev. Izdatki vojnega odsek« »o narasli za 1098 milijona dolarjev maroških zadevah z dne 3. junija 1880 in listina s konference v Aget ,Trasu. Rusija je aktivno sodelovala pri olvvh pogodbah glade Tpn-genja, ki so v njih bil' upoč'ovani njeni ini»ei*i. Zelo različen po- Imeno lastnikov teh »« *!• *P Prav' •!« ne bomo v R dkrlti nemških kapltalov, kt 41 Na ta način bo svet »poz* ®6ln-lv* a'lke nemik« moči. Na ,^'Ka na>Vla se bodo švl-> p- Hn*e «» nadalje okoristi* !. ®«ti s svojimi pravili o —1,1,0 Nemčije in »krl-k>du>tf,n^ nemških flnsn/tujkov V>h > 'hi So v? Svio!, Poudaril, da se ne p, araP«k tudi v Argen-na 8p*zv preko lansk« vsote to zna.ta torej !3Uj pa je nastal leta 1923, 18 desk upna vsota 50 399 mlllonov dola eembra j« bila takrat v Parizu ,.j{,v | podpisana pogodb« med Francijo, Nov nacistični zločin Kaj m dogaja v |Aboclic»l» nan»*loh ujetnikov na Škotskem London, 5. Reuter. — Angleško vojaško sodišre v Londonu ohrev-rava zadevo 8 nsoistldnlm vojnih ujetnikov, ki so bili obtoženi, do »o umorili in nato obesili svojega tc odgovorne še na»lodnjc ujete pod-oftolrjl: Kurta Zučbledoria, Solfa Hersiga, Jožefa Mertensa, Joahlm« Ooldo, Herberte AVunderHcha, Erl-ha Pallma - K >snlga ta Hansa varlša protinacL-ta Wo)ian.a Boe I Kleina tergs, k! so ga »sodIH, v nekem škotskem ujetnlškem taborišču. Pričam, ki so se druga za diugo vrstile pred »odnkn dvorom, so dali sodniki in odvetniki aagotovtlo, da njihov« imena ne kodo objavijona in zaradi toga so nl jim treba bati Mkaklh represalij. Ena Is med nemških pric J« »Javil«. da nbtožonec Heinz Br iellng ki ga Je on prepoznal, se J« bahal o vlogi, ki Jo j» imel pri ta« time-ril. Mag Btmellnar* j« ovadil kot Druga priča, vojni ujetnik v livem taborišču, J* dejnla: »Videl stm Roeterge, ki Je tako izgJedal, da sc ml Je »milil. Njegovo telo je bilo pokrito m snaki udarcev to je krvavelo. Kričali so OKI »Itopov, in «40-dajoleo*. Roaterg je rjovel, ho mt niti nekateri člani 06 »topili s kolenom na pr h h mn stavili zanko okrog vfatn to ga vlekli do kraje, g jor ‘ so ga potem obesili. Priča je dodala, da Je menila, da J« bil Ro-oerg takrat Ve mrtev. Delavske mazda Delavske mezde za eno delovno ura znašajo: nekvalificirani dela vel v L pogodbe, Franclja to ! dragtnjakem razredu 9 do 11 din; ‘ v H. draginjakem razredu 7.50 do nali Sovjetske vlade in zaradi t ga nista hoteli ničesar vedeti upravičenih ruskih interesih. Goebbelsovo truplo najdeno London, 4. VZN. Moskovski radio je sinoči objavil, da ata dva fotografa, ki MMrsAta dokumentaren film o Berlinu, našla truplo propagandnega ministra nacistične vlade Goebbetsa, ki Je napravil samomor tnalo pred padcem Berlin«. Poročilo doda je, da s« po tak us članov 88, da bl se/.gall Goebbclsovo truplo, ni popolnoma posrečil. Truplo so našli na dvorišču kanečtor-ske palače. Radio Je dodal, da bodo filmu prHassali truplo bivšega nacističnega propagandnega ministra, tako da se ho lahko vsak Nemec na lastne oči prepričal, kaj Je ostalo od moka, kt Je predstavljal zlobni duh nemškega naroda. Obletnica stavke v Kopanju Kopenh&gen, 4. Tass. — V zvezi z obletnico generalne stavke, ki Je izbruhnita v Kodanju v dobi okupacije 13. julija 1944, « ja vršil ta miting, kateremu pe prisostvovalo nad 50.000 ljudi. Govorili »o ob tej priliki zeleiniškl minister Alfred Jensen, izdajatelj čssoptea »Frit Dsnmark, Kila« Bredsdorf. član parlamenta Nilscn in drugi. Miting je »prejel resolucijo, v kateri so se formulirale zahteve uporniškega gibanja; kaznovanje naoistov in drugih Izdajalcev dežele ter vojnih slodincev. 9.50 din; v III. draginjakem razredu. 6.50 do 7.50 din; b.) polkvajificlrani delavci: L 11 do 12.50, H. 9.50 do 10.50, IIL 7.50 do 9 din; , c.) kvalificirani delavci: L 12.50 do 16, H. 10.50 do 13.50, III. 9 do 11 din; d.) posebno kvalificirani delavci, delovodje itd.: I. 1« do 19, n. 18.50 do 16, IH. 11 do 13 din. Isto delo, isti gspeh, isto plačilo! To Je osnovno načelo, ki izenačuje mezde za moško in otrožko delovno ašlo, sicer pa so mezde aa dala v Ce izpod 18. življenjskega leta »a 20% manjše. Posebni dodatek 1 din po delovni uri bodo prejemali delavci, ki delajo pod posebno težkimi, nezdravimi in življenjsko nevarnimi pogoji, kakor tudi delavci, ki pri izvrže vanju svojega poklica v večji meri uničujejo obleko to obutev, Hossbne nagrad« bodo prejemale skupine osi roma posamezni delavci, ki a svojim delom odnosno predlogi prihranijo material, dosežejo večjo produktivnost ali zboljšajo kvaliteto proizvodnje v nad-normalni meri. Meade, dodatke in nagrade sa posamezne delavce določata sporazumno uprava in sindikalna orga-nlaaoija podjetja. Mesds učencev r obrtniških de-lHvntesh in industrijskih podjetjih »a eno delovno uro »o: •-) do 6. meseca učenja: v I. draginjskem razredu 2.80, v II. 2, v m. 1.T« din,; izkazali z marljivostjo ta vestnostjo ter s tem doprinesli k večji produkciji v obratu. PLltE Nš*M£iČENCEV Mesečne plače državnih uradnikov znašajo v dinarjih: č JU n n *i u X 4-? It t! 1 0 M & |S U > -J'3 M 3 M) 3 i 6000 U/l 5800 H/2 5600 HI/1 5400 m/2 5200 rv/i 4900 5000 5100 5200 IV/2 4600 4700 4800 4900 v 4300 4400 4500 4600 VI 4000 4100 4200 4300 VII 3600 3700 3800 3900 VED 3200 3300 3400 3500 IX 2800 2900 3000 3100 X 2500 2600 2700 »Izvestja,: Letalska industrija Sovjetske zveze je izšla lz te vojne z resničnim triumfona. Naše letalstvo je ogromno pripomoglo k po- »u vojn«. Pri tem delu »o naši letalski projektanti upoštevali bogate vojne izkušnje in pozorno proučevali vse novosti sovražnikove letalske tehnike. Tehnika ne sme oetatl na enem mestu, posebno še takšna aktivna tehnika, kot je, letalska. Da Jo obogatimo, so potrebne izkušnje in bogata tehnična kuKnra. Projektanti morajo biti stalno v stanju ustvar- raau sovražnika. 2e dolgo pred : jalnosti in morajo neumorno dela- Srbska vstala pred 4 leti Beograd, 5. Tanjug. Zvečer pred velikim narodnim praznikom v proslavo 7. julija, piše generalmajor Vukmanovle o odločitvi, ki je bila sprejeta 4. julija 1941 za začetek upora v Srbiji, se je sestal centralni kom i tet KPJ. Na seji ao bili tovariši Tito, Alexander Rakovič, Milovan Djilaa, Ivan Milutinovič, Zu-jovič,. Lola-Ribar in Svetozar Vuk-mamovič. Tov. Tito je opisal notranji položaj po nemškem napadu na ZSSR in je predlagal centralnemu komiteju, da ae organizirajo partizanski oddelki in takoj začnejo oborožene akcije. Centralni komite je »prelej Titov predlog in s* odločil aa oboroženi upor proti zavojevalcem. V Beogradu »o ostali Tito in njegovi najoijl sodelavci in so od tam v prvem obdobju dajali navodila za borbo v ue-zeli. Prvi partizanski oddelki so l-meli nalogo, da čim hitreje povečajo svoje število s prostovoljno pritegnitvijo ljudstva vseh »lojev v borbo zoper napadalca. Pri tem pa »o poudarjali, da ae ta borba ne vodi za neke tesne koristi stranke, temveč aa koristi vsega ljudstva in vse domovine. koncem vojne je imelo naše letalstvo premoč v zraku. Nasi junaški letalci so zmagali. Zmagah so naši inženjerji projektanti in delavci. Na »ovjetsko-nemški fronti so Nemci Izgubili v treh letih vojne 60.000 letal. Sovjetsko letalstvo »e je moralo boriti s sovražnikom, ki se Je več let vztrajno in sistematično pripravljal na vojno. In da je naše letalstvo izšlo iz te vojne zmagovito, Je pripisovati navdušenemu patriotizmu sovjetskega ljudstva, visokemu standardu sovjetske letalska tehnike ter prednostim socializma. Naša letalska industrij« zavzema častno mesto v zmagi Sovjetske zveae nad hitlerjevsko Nemčijo na gospodarski fronti. V svojem poročilu 6. novembra 1941. je Stalin poudaril, da smo imeli ob izbruhu vojne manj letal kot Nemci, čeprav so takrat naaa bojna letala po kvaliteti prekašala nemška. Sovražnikova premoč v številu je bila še tem večja, ker »mo morali nekatere naše tovarne premestiti v varne predele v zaledju države. Malo časa je preteklo, da se je sovjetski letalski industriji posrečilo razviti serijsko produkcijo vojnih letel boljše kvalitete od sovražnikovih. Ta produkcija j« zavzela gigantski obseg. Delo, ki ae je vršilo po »mericah velikega Stalina, je bilo Izvršeno v minimalnem času z izredno udarnostjo in popoL no organizacijo. Sijajni uspeh je bil nagrada tisoče, im toženjerjem in delavcem, ki »o izpolnili Stalinova naročila. Sijajni uspehi sovjetske letalske industrije so organsko in neločljivo povezani s sijajnim ustvarjalnim d lom naših letalskih projektantov, katerih imena »o znana širom Sovjetske sveae. Sovjetske letalske projektanta odlikuje sijajna poteza, ki jim jo vcepita strank« velikega Stalina. Nikdar »e namreč ne zadovoljijo z doseženimi uspehi. Vedno iščejo novih izboljšanj. Resnično boljseviško stališče do dela je zagotovilo neprestano -izpopolnjevanje sovjetskega letalstva v da- ti za nadaljnji razvoj močne coviet-ske avijacije. Taksen je glavni cilj sovjetskih letalakth delavcev. »Pravda, pravi: Triumf sovjetskih delavcev v vojni proti Nemčiji Je triumf tehnične kultur« naš« socialistične države. S tem da je pobila nemško tehniko, je socialistična industrija dokazala, da ni za njo nič nemogočega. V četrt stoletja je so-cla-listični sistem dvignfl našo deželo do izredne višine In JI dal mesto poleg držav, ki so tehnično ta kulturno najmočnejše. Od sedaj dalje po pravici smatramo Sovjetsko »veso za močno proletarsko silo. Zastopniki jugoslovanske mladine na Krimu Bimferopol, 4. Tass. — Delegacija jugoslovanske mladine Je prišla lz .Stalingrada v Simfetopol, Na letališču so delegacijo pozdravili tajnik krimskega krajevnega komiteja in slmferopolshega mestnega komiteja vsesovjetsko Mge mladih komunistov ter zastoniki mesto« mladine. Delegati bodo obiskali herojski Sevastopol, Južno krimsko obalo ter »i bodo ogledali zgodovinsko palačo, kjer se je vršila krimska konferenca. Končno bodo tudi obiskali vseaovjstako pionirsko taborišče. Nove kmetijske pridobitve v Azerbajdžanu Moskva, 4. Tass. Med vojno jo aaerbejdžanski znanstveni aavod »a bombni zelo Izpopolnil ameriško bombažno -rastlino, ki se goji v republiki. Znanstveniki so vagojlli novo vrst« ki »e odlikujejo po afciV-nem plodu, po dolžini to kakovosti vlaken. Azerbejdžansk« preizkuševalna postaj« s« riž Je pridobila mnogo novih vrst riža, ki zahtevajo veliko manj vode za rast kakor p« vse dosedanje vrste to ki dajejo z« 40% v plodu. Zavod« m vinogradništvo pa aa je posrečilo pridobiti nove zgodnja vrate grozdja, ki dozorijo mesec prej kakor običajno. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 6. julija 1* V duhu skupnih žrtev Prehrana v Trstu Tudi za Goriško okrožje se je ustanovila ASIZ za skupno borbo proti fašizmu s. d. Gorica, 6. Predvčeraj-, nov, Slovencev in Italijanov. Tri šnjim so slovenski in italijanski mesta so ostala prosta za predstav-antifašističnl predstavniki Goriš- nike ostalih strank, socialistične, kega okrožja na svojem zasedanju 1 krščansko demokratične in Partito v Šempasu ustanovili enotno An- j d’azione, ki so pripravljene vsto-tifasistično slovensko - Italijansko ' piti v enotno Antifašistično slo-Bvezo' | venako-italijansko zvezo. Obenem V imenu Pokrajinskega odbora Antifašistične slovensko-itali janske zveze je odposlancem govoril tov. Eugenio Laurenti. Dejal je: Trdi boj, ki smo ga vodiH, je naša na- je bila izvoljena komisija za čiščenje fašistov, ki bo zaenkrat delovala v okrožnem merilu. Z zborovanja v Šempasu so udeleženci odposlali resolucije udano- roda združil in pobratil. Skupni j sti maršalu Titu in voditelju naboj Jjto je prepričal, da bo mogoče '■ prednih italijanskih množic Palmi- ustvariti boljše življenje in boljšo I ru Togliattiju ter Pokrajinskemu bodočnost le na podlagi bratstva. | Narodno Osvobodilnemu odboru bodočih nalogah, ki čakajo vsakega posameznega člena OP. Povda-1 Mleko t prahu 7. julija se prične delitev mleka / prahu, kakor sledi: 1. otrokom d 1. do 3. let: 350 gr na odrezke i dne 29. in 30. junija zelene iz- kaztnlce, 2. imetnikom bonov za dodatek mleka: 700 gr na odrezke z dne 29. in 30. junija izkaznice Slovensko časopisje Naše narodno osvobodilno gibanje j« imelo že v času borbe močno razvit tisk. Poleg množic« najrazličnejših brušur, ltatov in centralnih glasil «Slovenskega poročevalca* in »Ljudske pravice* smo imeli celo dva dnevnika »Partizanski dnevnik« na Primovškem*in j Dnevniki V® korpusa na Dolenjskem izbeza tudi »Mladina . na delu*, ki je glasilo ZMS za ljubljansko o-j krožje, Mariboru izhaja vsak drugi dan »Vestnik Mariborskega okrožja*, vsak drugi dan izhaja tudi »Slovenski vestnik*, glasilo OF za Slovensko Koroško. V Celju izhaja tednik »Nova pot*, ki je informacijski vestnik Okrožnega odbora. GOSPODARSTVI Skrbimo za Razmere v gozdovih okrog šdrfi« naš goa ^ edvd ... . , . 0 ; za dodatek bodisi za 1 liter ah pol , . , ril je, da je dolžnost vsakega akti- ______________ ’ , , .. , , Poleg teh dveh je v letošnjem letu litra mleka. Mleko se lahko dvigne i » v vista voditi odločno borbo proti po- litiki nekaterih reakcionarjev, ka- i v mlekarnah, kjer so posamezniki izhajal na Dolenjskem tudi dnev- I Prva dobava za Jugoslavijo terl hočejo s svojim. delom rušiti vpisani. Delitev se zaključi U. t. m. pridobitve našega gibanja, naše narodno oblast. V svojem govoru je priporočal čitanje naših listov, pri čemer naj bi bolj zgrajemi aktivisti Cena je po 61,50 lir za kg. Prehrana v Gorici Prijava živilskih nakaznic m ®š-na pravilen način pomagali ljud- j roki ^ julij: stvu tolmačiti vodilne politične nik »Novice*, glasilo OF za Dolenjsko in Notranjsko.^ Tudi po osvoboditvi se je brez Idrija, koncem junija j Gozdna uprava »tremi pred’ Na valovitem svetu podobnemu i da bi zagotovila redno prire morju, ki ga neusmiljeno biča j prebivalstva z divami. Ta Fri k raška burja se vrsti kraško ska- ta bo v glavnem zagotovljen*' lovje pokrito z gosto zeleno odejo, j skrbeli bomo, da civilnemu F tako da strle le malokod skale iz nje. Tak je svet, ki obdaja Idrijo, Protifašistična zveza je objavi- j kot edinemu in najvišjemu pred-program, ki je jasen m en os ta- | stavniku ljudske oblasti v Sloven- veo. Obsega vse, kar je potrebno j sk-tm Primorju, v tem trenutku. Ko bomo uresničili program ASIZa, bomo lahko uresničili težnje ljudstva obeh narodnosti in ustvarili pogoje za boljšo bodočnost. Pozval je skupščino, naj takoj izvoli v Izvršni odbor one, ki so Zbor akt5 v sto v v Idriji Pretekli teden »mo imeli prvo zborovanje vseh aktivistov v Idriji. članke. Posvečati bo treba večjo skrb strokovni izobrazbi ljudstva ter za predavanja, katera naj bodo predvsem posvečena naši mladini. V Idriji se je predvajal ruski film »Sodba prihaja*. V njem nam prikazuje trpljenje ruskega naro- preko Trsta ^ ^ Med zastopniki družbe UNRiRA odloga pričelo ^irejevati~ vpcašanje in Zavoda za izredne dobave pri enkrat mehke, rekel bi, lirične le-našega časopisja. Našim sedanjim j ministrstvu za trgovino in tndu- j pote, drugič zopet divje lep, da ti potrebam zadostujejo listi, ki iz- strijo v Beogradu je bil dosežen zastane dih. In ee je rudnik naj- hajajo sedaj. Vsem Primorcem 'je ’ sporazum glede prevzema in pre- J vWJe bogastvo Idrije, je gozd naj- , . ' ' . . . . ,. . 'poleg našega lista poznan «Sloven- voza blaga preko tržaške luke, kil večje bogastvo idrijskega okraja. Prehranjevalni urad objavlja, da, --------------. T „ a TJNRPA dobavi .Tugoslaviji. V; Vmes sta mogoča tudi živinoreja mu moralo konzumen« za spodaj ! «ki Poročevalec* in »Ljudska pr navedena racionirana živila za me-|vica*- °ba lista sta pastala dof' sec julij predližiti živilske nakaz-' ka in Shajata sedaj v Ljubljani, nioe do 10. t. m. Trgovci pa mo- j V Ljubljani izhajajo nadalje se rajo izločiti odgovarjajoče odrezke i va-latvu čim bolje ustrežemo, j <0 nj zvezi je za jutri že napovedan in poljedelstvo, toda le malo je rihod prvega parnika. «Jassy Bil- ] »veta, kjer bi bilo mogoče razviti živilskemu uradu najkasneje do 12. julija 1945. Delitev se bo pričela s 16. julijem da, na kakšen nečloveški način je ' 1945. in sicer: tedniki: »Delavska enotnost*, blaga, in sicer 6500 ton pšenice, «Mladlna» in »Vestnik Glavnega 496 ton moke ter 40 ton fižola in odbora RK Slovenije*. V Ljubljani graha. !ngsly», ki pripelje v Trst 7000 ton i živinorejo v širšem obsegu, morda nacifašizem moril in'trpinčil rus-' Zinnla {testenine, riž) pol kg te-i najbolj vredni zaupanja, da bodo! Naito 30 “ vržlc voMtve v mestno nalog« uspešno »polnili. Med skup- ! d«lovno tajništvo OF. Enoglasno Tov. tajnik okrajnega odbora OF iartebibi, toda to se mu ni posreči-je podal izčrpen politični pregled. ščino — je dejal — bodi nad nami \ 30 bili P°trjani predlagani kandida-duh mučenikov, naših padlih, ki so v hribih žrtvovali sami sebe za stvar napredne demokracije, ki nam j* sedaj na tem ozemlju kratijo. Zvesti prisvojenim smernicam S toplim navdušenjem je množica odposlancev »prejela pozdrav Redija, predstavnika italijanske ki narod Ho bet ga je popolnoma sten In in pol kg riza za vse skupi- i„ j ne razen za pridelovalce. Živila se j lo, kajti ves nairod se je zbral oko- labko dvignejo s štirimi tedenski-li svojega velikega vodje maršala j mi odrezki za testenine osebnih ži- ti, ki bodo znali zopet dvigniti narodno zavest in politično zrelost vseh Idrijčanov. Nato je podal tov. komisar Aljančič poročilo o dosedanjem delovanju aktivistov ter o | in izdajalce ruskega naroda. WWW .W.’.V/AVAWWWAS W^ČAVAWWWV. Stalina in svoje Rdeče armade, s pomočjo katere je premagal z ve-! likimi žrtvami najbolj krvoločno, hitlerjevsko armado. Rdeča arma- nemu ri*u ®’'50, boljšemu rižu 9. da in ruski narod bosta mala neiz- I Sladkor: 126 gr za vsakega kon-prosno sodi« vse zločine, mučitelje ; zum;nU" °vlgne » na odr«zek L ! .IaII,^ Ir or Naše socialno skrbstvo Dosedanje delo odseka za socialno skrbstvo v Triaikem okroifu Okrožni odsek za socialno skrb- : kakor tudi mnogo živeža .in oblek na Vojskem in Dolah. Zanimivo je, da sta se danes skoraj dve tretini tega gozda v državnih rokah ter spadata pod upravo državnih gozdov v Idriji in preko nje pod upravo državnih gozdov Slovenskega Primorja v Gorici. Eno je gotovo: Prijeli smo#' lo v »'»em področju. Tudi sevanje po oglju je vedno večji pa menda za sedaj še ne beležili prav velikih uspehev, t oije, , so Italijani prav v tem slabo' !oe, ( »podarili in porabljali zadnje * ko j, celo tehnični les za žganje * ihii POSTOJNA vilakih nakaznic, ki veljajo za štiri ! mesece od julija do oktobra 1946. . ' Cena testeninam 7 lir za kg, navad- 3tvo v Tržaškem okrožju je pričel j v vsem okrožju. delovati 8. maja t. 1. Okrožje je pre- Kako delujejo organi za čistko _____________________________ Spričo številnih vprašanj, ki nam . o) vsi, ki bo krivi fašističnega huj- komunistične. stranke, ki je dejal,! ^ stavijajo razne komisije za či- ' »kanja ali razvad, d) vsi, ki bo da »mo našli pravo pot za dosego i "enje v Podjetjih, daje osrednja ! bili kvalificirani kot skvadristi, svojega cilja: edinstvo italijanske- i komisija 24 čistko sledeča pojasni- sansepolkristi, člani pred pohodom ga in slovenskega ljudstva edinstvo 1 la: °rgani “* čistko so: 1. komisi- | (na Rim), člani pohoda na Rim, vseh poštenih in iskrenih demo- j ** ~‘stko v posameznih podje- nositelji liktorske ovratnice in ki Jtratov, edinstvo onih ki so razu- tjlh'*2- oaIednja komisija za čistko, so bili častniki fašistične milice, e) meli, kar »o nas včerajšnji dogod- 3- ZDOri na-raesčer.cev vsakega pod- ' vsi, ki so po 8. septembra 1943. sle- ki naučili, in edinstvo vseh onih, i j dili v severnem delu Italije fašBs- ki nočejo več vojne med narodi.1 Komisije za čistko v podjetjih t'^ni republikanski vladi ali so tej Nadaljevati moramo, kar smo pri- i sklepajo o administrativni ukrepih vladi prisegli aM na kateri koli načeli, ter ostala »vesti smernicam,!v breme tistih, ki so se omadeže- ,J*n ž njo sodelovali, f) vsi, ki so v ki smo si jih prisvojili. Naše edin- vak s fašističnimi zločinci. Sklepi j času nemške okupacije sodelovali »tvo j« element, ki izpričuje, da nij komisiji za čistko posameznih po- ] z okupatorjem na katerem koli po. mogoče da bi prišlo do sporov med djetij so takoj izvršljivi in se mora- j dročju, posebno pa politično in go-demokratično Jugoslavijo maršala ! J° dostaviti interesirancem. j spodarsko, tako da so ljudstvu ško- Tita in demokratično Italijo. | Kadar predvideva sklep takojšnji dova*-V imenu Jugoslovanske armade odpust, lahko odstavljeni vloži v de- j Komisije za čistko v podjetjih še J« tov. Milan Knježevič, komisar. s€t*h dneh po dostavivi odpovedi obstojajo in nadaljujejo preisko-VH. divizije, pozdravil skupščino Priziv osrednji komisiji za čistko. va*no delo, le njih sklepanje j» as-kot izraz nezlomljenega edinstva j ^a komisija deluje kot organ Osvo- 118110 prekinjeno, našega aaroda in protifašističnih ; bodilnega sveta za Trst. Proti nje-Italijanov. To edinstvo predstav- bik* odlokom ni priziva, lja največjo pridobitev našega bo- j Ce pa sklep komisij« za čistko v ja in so nanjo ponosni vsi borci, j Podjetjih odreja nazadovanje za-v katerih imenu Je govoril. ; radl sposobnosti ali nevrednosti vse komisije £a čistko, da ob- Tov. Beltram Julij, član Pokra-!ima Prlzadeti možnost priziva na novijo svoje delo, se v i7,0gib jtnskega odbora ASIZa, je v obšir- zbor nameščencev podjetja. Proti vsakega nesporazumi jen ja po-nem političnem referatu orisal sve- i aklom ° čistki, ki jih izdaje ziv namenjen onim komisijam, n« krize. Govoril je o razdiralnem1 komielt® *a čistko, v podjetjih, »o ki so se same razpustile ali ki delu svetovne reakcije in ostan- ;P°*var2eni: a) vsi tisti, posebno pa, j so prenehale delovati. Pojasnilo Z ozirom na poziv 2. dne 30. i “ junija, s katerim se pozivajo za sladkor, cena 26 lir za kg. Mast: ICO gr za vsakega upravičenega konzumen ta. Dvignila se bo z odrezkom L za olje-maščobe. Cena masti 50 lir za kg. Sir, parmezan: po 100 gr na osebo. Dobi se na bon št. L (za razno blago*) živilske nakaznice. Oena Je po lir 42 za kg. Koncentriran paradižnik: po 90 gr ne osebo. Razdeljen bo ne bon št. 2. re »razno blago*, cene 6krat koncentriranemu paradižniku Je hr 70 ze kg. Juha v prahu: po 160 gr ne osebo. Dvignila se bo na bon it. i * »razno blago*, oena lir 30 za kg. Riž se bo delil iz zaloge, ki jo imajo poedinl trgovci na drobno. Pozivamo vse trgovca jestvin, ki imajo v zalogi testenin« za bolnike ali dietetično hrano (izvaemši ooo, ki je bile dvignjena v zadnjem času brez bana), naj javijo njeno množino prehranjeval nemu uradu do 10. julija t. L Ker zaradi pomanjkanje papirje ni bilo mogoče natisniti naših dvojezičnih nakaznic, so nam pristojne oblasti dale na razpolt^go v Italiji tiskane nakaznice. cej obsežno In delo je bilo v začetku težavno, ker so »e prav v tem času vračale množice ljudi iz koncentracijskih taborišč. Vračali so »e na požgane domove, v večini primerov v popolnoma prazne in izropane vasi. Ker odsek aa socialno skrbstvo trenutno in imel potrebnih fondov, je organiziral nabdralno akcijo za te povratnike. V sežanskem okraju so nabrali preko 10 voz razne obleke pohištva, poljskega orodja ter okrog 30.000 lir prostovoljnih prispevkov. Okraj Tržič j je razdelil najpotrebnejšim družinam nad 800.000 lir, veliko pa tudi živeža In obleke. Prav tako dobro so se izkazali tudi postojnski, ko-zlnski, prtranski tn kopenski okraj. Skupno se Je od maja do konca Junija razdelilo nad 1 milijon Mr Priznati moramo, da je nekdanja Avstrija dobro gospodarila s tem bogastvom. Pri gozdni upravi ja bilo vedno zaposlenih nad 200 ljudi, ki so pri tem imeli stalen kruh. Pod italijansko okupacijo pa se je v gozdu začelo pravo mesarjenje. Tudi za delavstvo je bilo i poskrbljeno prav po mačehovsko, I Stalni kruh je imelo samo 10 ljudi, Poleg tega pa je okraj Sežana in sicer v največji meri vasi okrog Dutovelj, skrbel za našo bolnico v Skopem. Tovarišice so ranjencem , . , , . . ,,, , . . i vsi drugi so bili pozvani samo aa iz te bolnice nanosile toliko dobrot, ° ... da se je človek čudil, kako Je to v vojnem času mogoče. Odsek trna v načrta ustanovitev materinskega in" dečjega doma, kje namerava nastaniti v prvi vrsti delanezmožne vdove in sirote padlih boroev. V načrtu pa ima tudi • se potrebno za preskrbo in zaščito drugih zapuščenih otrok in invalidov. Sedaj Zbira sezname vseh socialne pomoči potrebnih. Ustanovljen« »o bfle posebne komisije za podeljevanje podpor, ki so sestavljene lz resnično poštenih, nesebič- sezonsko delo. Les se je na debelo izvažal, največ na žago na Solkanski cesti pri Gorici, ki je dnevno predelovala 70 do 80 kub/m lesa. O kakem - načrtnem pogozdovanju ni bilo govora in marsikje so nastale poseke, kakor pravi madsfti na tej tepi gozdni površini. Naša nova uprava je prevzela gozd v težkem stanju. Začeti bo treba z načrtnim pogozdovanjem, še preje pa boi£ morali iz gozda spraviti ves posekani les, ki leži po raznih težje dostopnih krajih in se kvari. Največ lesa prevzema rrih in nepristranskih tovarišev in 1 rudnik, posebno okroglega za o- tovhrišio. Mogočno slavie o Divači Na lep« uspeli prireditvi se je sneva pokazala tesna povezanost ljudstva to In onstran modre irte“ !»■ Sedaj, ko je začela poslovati kov fašizma na vsakem koreku:iCe 80 na vi3^ »t°pnji, ki so se z pri zaščiti svetovnega miru, pri re- aktivnim političnim udejstvova- , osrednja komisija za čistko, se sevanju vprašanj za sporazumeva-! n;i6m pod in 8 ponovno j vse komisi je za čistko pozivajo, nje med narodi, v tihem podpira-! apolog1i0 fsai3za izkazali za ne- I da se ravnajo po navodilih, id nju fašistov in zločincev v vseh predelih, v vseh oblikah. Temnim silam reakcije nasproti stoj« junaški napori demokratičnih sil za o-čuvaaje trajnega miru, za ustvarjanj« pogojev, za zbližan je med hi-rodi. Krasen primer naporov za o-čuvanje miru, za zaščito malih narodov daje največja ustvarjalna sila »veta Sovjetska zveza — zmagovalka nad fašizmom. Po referatu se je razvila zelo živahna diskusija, katere so se udeležili tovariši in tovarišice obeh narodnosti, slovenske in italijanske. Z zanimivimi pripombami so se oglašali tovariši z druge strani Soče, is Gradiške, Krmlna, iz zapadli* Furlanije. Slovenci pa so stav-IJaJi nekatera vprašanja italijadt skim predstavnikom. Zanimalo Jih Je predvsem, kako gleda demokratično italijansko ljudstvo na nas In na naše demokratične težnje. Za pravo demokracijo Tovarišica Živa Fornazarič, sekretarka mestnega odbora ASIZa za Gorico, J« podala referat o nalogah Antifašistične zveze. Vse naloge so bile združene v devet osnovnih točkah programa. V Antifašistični zveni bodo »družene slovenske in italijanske sile dosegle svoj program: zatrl* fašizem, ustvarile pravo demokracijo in s tem zbrisal« vse nasilno potegnjene črte, ki danes še ločijo našo deželo od celote. Skupščina Je izvolila Izvršni odbor ASIZa. S silnimi aplavzi »o pozdravili predsednika dr. Mer-moljo Lamberta, ki »e je po dolgoletnem preganjanju te dni vrnil iz nemška internacije. V odbor je bilo sprejetih i« nadaljnih 11 čla- vredn« služiti ljudstvu, b) vsi, ki »o bila določena na sestanka 3. so bili deležni raznih Imenovanj in julija' t. I. kjer »e je usmerilo povišanj po posredovanju fašistič- delo podrejenih komisij. Javni ne stranke ali fašističnih prvakov, i tožilec. Za skupno korist Zavod za poklicno usmerjanj« mladine V bivši Jugoslaviji se ni oblast prav nič brigala za fante in dekleta, ki so po končani šoli začeli izbirati svoj poklic. Ni jim bilo mar za njihovo bodočnost. Ni jim svetovala in pomagala. Prepuščeni so bili sami sebi. Tu in tam se j« komu posrečilo, da se Je šel učit tem bo upošteval telesno in duševno sposobnost, poklicni interes ter gospodarsko potrebo po poklicnem naraščaju v posameznih poklicih. Svojo nalogo bo vršil s tem, da bo ustanavljal okrožne poklicne posvetovalnice, usmerjal njihovo strokovno tn administrativno Delitev mila Ta mesec se bo v Gorici delilo milo aa pranje vsem javnim obratom, in sicer obrok, ki je določen za mesec julij. Zelene bone morajo prizadeti dvigniti v teku t. m. pri občinskem prehranjevalnem u-radu. Obrok se bo lahko dvignil samo v mestnih drogerijah. Opozarjamo, d* zgubijo zeleni boni veljavo 31. julija in se ne morejo več obnoviti. Divača je doživela preteklo ne-1 vajali igro »Begunček* in ljubko deljo mogočno slavje, ki je prepri- j plesali Titovo kolo. Pionirka je čujoče pokazalo, kako nesmiselna, deklamirala Gregorčičevo pesem je tako zvane »modra črta*. No-! »Naš narodni dom*. Od boroev bena črta, nobena sila n* more Pri- j smo čuM zborno recitacijo »Harač* morcev deliti v dvoja, kajti borili j in »Zena pod puškom*, ki jo te so se za iste cilje kot ostali Jugo- občuteno deklamirala mlada bor- slovani. ka. Prvi del prireditve je zaklju- VTH. Dalmatinska udarna briga-1 pesom »Oj, more duboko*. V Delitev petroleja Pri običajnih razprodajaleih Gorice »e deli svetilni petrolej imetnikom posebne izkaznice goriške občine za leto 1945. Obrok vsebuje en litef petroleja in se lahko dvigne v teku tega meseca z odrezkom številka 5 omenjene izkaznice. obrti. Toda pri sprejemu mojstri delo ter skrbel za izobrazbo njiho- niso upoštevali sposobnosti in veselja učencev, marveč strankino pripadnost staršev in priporočilo vplivnih oseb. Nekateri so dobili vega strokovnega osebja. Obvestilo Odsek za socialno skrbstvo pri delo v tovarnah, kjer so za nekaj i Osvobodilnem svetu za Trst obve. dinarjev prav tako garali kot sta-; šča vse družine na deželi onstran rajši delavci In tako večali podjet- j demarkacijske črte, ki so bite pritlikav dobiček. Mnogi »o zaradi > pravljen« sprejeti tržaške otroke brezposelnosti morali ostati doma, na letovanje, da otroci zaradi na-Tako niso mogli razviti svojih de- gtallh ovir v teku t. m. ne morejo lovnih sposobnosti, kar je bilo družbi in njim samim v škodo. Danes je drugače. Naša ljudska oblast bo mladini nudila vse mož-1 nosti, da razvije svojo sposobnost, ] na pot. Ko bo odhod mogoč, bo objavljen v časnikih. DUTOVLJE Mladina za naše borce. Ze nečte- da vsakdo postane to, kar mu naj- : tokrat je primorsko ljudstvo doka-bolj ustreza. Tako bo naša mladi- j zalo, neločljivo povezanost s svojo na razvila vse sile, delala bo z ve- vojsko. Ponoven dokaz te poveaa-seljem v svojo srečo ln korist skup-! i.ostl je sledeči primer. 28M Iz Du- nosti. tovelj, ki je v Sežani pred kratkim V bližnjih dneh bo ustanovljen i žela veliko priznanja s svojim ml-pri ministrstvu za socialno politi-! tlngom, se je odločila, da gostuj« ko Narodne vlade Slovenije Za-! onstran demarkacijske črte. Pre- vod za poklicno usmerjanje mladine. Ta zavod bo usmerjal mladino, kateri je prenehala šolska obveznost ki ki stopa v poklic. Pri senctlti hoče naše borce s svojo prireditvijo, da Jim pokaže, kako vedno misli nanje. Miting bo v Vipavi Prosvetna razgibanost V Mirenskem okraju Mladina v mirenskem okraju sl veliko prizadeva za kulturno in prosvetno delo. Skoro vse vasi imajo igTalske skupine. Kljub temu, da nimajo dovolj učnih moči, »o dosegle že odlične uspehe. Po osvobodit',! se je vršilo v tem okraju ned 36 prireditev. Mladina se je prav dobro izkazala pri vsaki prireditvi, tudi s poukom. Odlično so se izkazali v dramatiki tudi pionirji, sodelujejo skoraj pri vtakem mitingu. V okraju imamo 18 pevskih zborov, večinoma dekliških. Največje veselje ima naša mladina do petja! Ne dvomno bi dosegla odlične uspehe, ako bi imela na razpolago dovolj pevovodij- Posebno v tem času, ks> je mladina razpoložena za napredovanje, se pršce j pogrešajo. Mladina Je pri kulturnem učenju zelo požrtvovalna, ker se zaveda, da bo tudi » tem doprinesla »voj del za priključitev naših vasi in mest k Titovi Jugoslaviji. Za RKS Za Rdeči Križ so darovale: družin« Žerjal, Gruden in Vidrlch 300 lir. Skladu za vračajoče se internirance Je darovala družina Gorup, Prosek 1500 lir. da je priredila miting s sodelovanjem ljudstva. Travnik »redi vasi je bil še ves dopoldan kot mravljišče. Partizani so širili in krasili oder, mladinke in pionirji so prenašali klopi, orodje, zastav*. Po glavni cesti je korakala godba XX. udarne divizije. Ljudje niso vedeli, ali naj poslušajo godbo, opazujejo vrvež ali naj hite na razstavo fotografij iz življenja ln borbe VTIL Dalmatinske udarne brigade. V zgodnjih popoldanskih urah postaja slika še pestrejša. V skupinah prihajajo mladinke iz Sežane, Lokve, Bazovice itd. Obleka je sestavljena v narodnih barvah, prod vsako skupino vihra naša trobojnica s peterokrako zvezdo. Veselo jih pozdravljajo borci, saj so si stari znanci iz časa borb za naš Trst! Točno ob napovedani url se Je prireditev pričela s pesmijo »Partizanka*. Nato je mladina Bazovice poklonila VIIL dalmatlski udarni brigadi krasen prapor. Tov. Sonja Je v poklon ilu izrazila trdno prepričanje in željo vseh Bazovcev, da se borci, ki so prelivali kri za Bazovice, čimprej vrnejo k njim. Tov. Komisar se jb za dar v ganljivih besedah zahvali! ter pouda- odmorib je igrala godba, med drugim tudi venček slovenskih narodnih pesmi, ki so posebno ugajale starim ljudem, mladina pa je dejala duska svojemu navdušenju z vzkliki tov. Titu in Stalinu, komandantu Vlil. dalmatinske udarne brigade, jugoslovanskemu Trstu, SZ itd. Mladina iz krajev onkraj »modre črte* pa je neprestano zahtevala, da »e partizani vrnejo. V drugem delu je podajala igralska skupina XX. divizije enodejanko, »Vinogradniki iz Sartrea*. Ker je medtem začelo deževati, »o hoteli igro prekiniti, a prebivalstvo je navdušeno zahtevalo, naj se nadaljuje. In tako je rajši odnehal dež. S pesmijo «Radnk’ki pozdrav* Je tol program izčrpan in navzoči soase zbrali ob kolu, ki se je dolgo, počni ke. Na drugo mesto pride preskrba civilnega prebivalstva, posebno z drvmi. Sedaj pa se be porabilo tudi mnogo lesa za Obnovo, saj so skoraj vta poeeetva uničena ali pa težko poškodovana. Naš delokrog pa »e razteza prav po najtežje poškodovanem terenu Idrijskega okraja in le pri Tribuši sega nekoliko preko okrajnih meja. Seveda smo najpreje naleteli na težave piri prevozu. Včasih smo imeli svoje tovorne avtomobile, ki so nam bili odvzeti. Nujno bi rabili tri avtomobile. Na področju so delovale tudi vzpenjače, dve smo spravili v obrat, tretja pa je bila težko poškodovana od umikajočih se Nemcev in bomo imeli na njej še mnogo dela. Manjka nam tudi strokovnih moči. Sedaj je zaposlenih pet stalnih moči. To število pa moramo dvigniti prav kmalu na 40 tn pozneje še višje. Mnogo si obetamo od gozdnega tečaja, ki se bo začel v Gorica, in bo naša naloga da pošljemo nanje čim več naših delavcev, posebno čuvajev, ki si morajo pridobiti potrebno strokovno znanje. Živila v Postojni. Okrajni v Postojni je prejel prve živeža. Vsa živila so razdeli" jsni, , potrebnim družinam preko ulh NDO. Živež je nakani krajinski »Navad*. S tem je di težko vprašanje prehrane del«^ posebno drvarjev. Oskrba z drvi Gozdarski * drvi stalne oskrbuje vojsko z bi se dobave po ea os ta vil*, S* urejena skladišča v Bv. Peti* Krasu, Prestranku in Postoj«* ILIRSKA BISTRICA to i r°Pthl Zirav lernia 'Kirod “Mi , to« n Oajti. ki '‘teti, h, tinagf C« pa ko 8dr tel# , *»te! *«r#y 'jud,, io jo Phtet "Cred u boo Premogovnik »Snežniku pri a ki Bistrici, ki je začel obral" kmalu po osvoboditvi, dete že s pceeejšnjo kapaciteto. B je bilo ▼ samem rudniku delu povprečno 32 delavcev, delali 1552 ur. Razen toga je * tudi okrog 60 ujetnikov. produkcija znaša doslej 2* lignita. Poleg! tega so bfli rovi, Izčrpana je bila voda te** ^ ^ lan* nove naprav«. Vodne to električne žage* M tujejo v Birski Bistrici, retej" ^ leg lesa za domačo obnovo ih Ppon^ njo, predvsem tudi te* aa pog^ po^ ter za tukajšnji rudnik. Za1 f* ■Htar kapaciteta vodnih žag sed« n Izak, ker je voda v zadnjem1 zaradi suše upadla. toio. >odo E fia *». . kaj TRZflSKI RADie v. petek •. julija. 6.58 otvoritev, 7. jutranja g*j ‘,/ef 7.10 napoved sporeda, 7.16 pBoi v italijanščini. 7.30 poročila " jK, k venščini, 745 jutranja glasbkTso, „ j zaključek. j'^ 12.28 otvoritev, 12.30 glasba duet violine to harmonike, poved časa, poročite v italiTO . ni, 13.15 poročila v slovenščini y, plesni radijski orkester poč j ' ertvom dirigenta Erlacha, lš^v *v vestila svojcem. 14.30 zakM1”1^ riv 18.58 otvoritev, 19. obvestite"! ’«o cem, 19.20 mladinska italij*®j 'te» ura, 20. napoved časa, porod o* 'talijanšcini, 20.16 poročila ^ verničini, 20.30 Prešernov Jjj -j, 21.15 koncert pianista RodaJ 21.46 vokalni koncert, izvaj*j| J ka Anka Jelačič, 22.16 Gecch^l l njegova družba, 23. zadnje V'v italijanščini, 23.10 zadnje * slovenščini, 23.20 sekstet • da*. 23- zaključek. POIZVEDBE VilOIC ALBIN, roj. 1921, ujetnik št. 11263 M Stammlager XVII. A v Nemčiji. — Dušana Turka ih Jen-kota Dragota prosi za nadaljnje Informacije Beniger Frančiška, Trnove 185, Ilirska Bistrica. VONDINA DARKO iz Sp. Lokov-da ga nisi mogel pregledati, vilo ca v partizanih, komandir atanice na trgu. Staro ln mlado, borec, podoficir ln oficir, vojak in civilist se je tesno povezalo v kolu ter ponovno manlfstsiralo bratstvo in edinstvo vseh Jugoslovanov to ln onstran »modre črte*. Za nai tiskovn sklad So darovali: KPS Partijska šola rli, da ostaja bratstvo, ki Je s krv- ,,R Primorsko in Gorloo 720 lir; nei- Jo potrjeno, trajno. Mladink« bo na to zapele rusko himno in »Na zeleni gori* pod vodstvom tov. Sonj.e Pevški zbor XX divizije je ubrano zapel več partizanskih, ruskih in dalmatinskih pesmi, vmes pa »o nastopali mladina ln pionhji. Mladinke iz Lokve so lepo zapele pesmi »Le naprej* ta »Na zvoniku*, on« iz Sežane pa »Na oknu* to »Katjusa* ob »premijevanju harmonike to kitare. Pionirke iz Divače so lepo zarajale ob pesmi »Slovenske mladenke* s venci, ki so imeli v sredi peterokrako zvezdo. Manjši pionirčki pa so pred- KULTURNI ZAPISKI Pomen Ciril-Metodove besede ljudstvom ustvarila pisano besedo in jih s tem uvedla v krog kulturnih ljudstev tedanje Evrope. Druž-] bena zgradb«, ki je tedaj modno menov&ni 60; Okrajni agit. prop. Sežana 360; Prop. kom. Ajdovščina, tov. iz Gaberij 500, KO-RR8 10; oglasni oddelek BPZZ za Goriško, prvotno namenjeno »Slovenki* 13.822; ter preko tov. Korena 1688; okrajni OF Senožeče 58; Vasi Selo ln Stomaži pri Ajdovščini 660; Bertok, Skedenj 100; Mesesnel Vekos- 1-16 na Štajerskem. Sp. Lokovec, Grgar. Vončina, TAVČAR EMIL, roj. 28. bil 29. 4. 1945 v borbi na Op"j — Tavčar Julka, Repentab Trst. LEGISA ALOJZ iz Cerovelj' nar, deposito Taranto. — Marija, Cerovlje 19, pri S<*v Trat. KOOTANCIC JOSIP, letnik 1921, ušel i* Nemčije. — Kocjančič, Markovščina 10, pri Materiji, alt družina Frančeškini, Trst, Via Set-te fontane 44, tel. 90851. MILKOVIČ ROMAN,-roj. ^ 1913, 2. četa, 2. bat., 3. prekanit j XX!VI. divizij Je; MILKOV# KAR, roj. 17. 8. 1983. 330 coUVi lavoratori trasporto 012 P. . in MILKOVIČ STANISLAV, r 1919, ujetnik 105.289 MUROVEC JANKO iz Sr. Loko vce. — Družina Murovec, Sred. Lokovec, Grgar. 18. 9. 1919, ujetnik 105.289 kom. delavcev 1247 te — PODGORNIK IZIDOR, rej. 1924, v partizanih na Gorenjskem od 26. 1. 1948. — Podgornik, Sr. Lokovec, Grgar. ŠULIGOJ STANKO iz Sr. Lokov-ca, v partizanih na Gorenjskem od 26. L 1943. — Šuligoj, Sr. Lokovec, Grgar. KUŠTRIN IZIDOR Konlsvelgar Btrasser Lager 100, Nemčija. lav 50; Miklavčič Maks, Kobarid Ku&tri°' Ix>kovec’ G’rgar 100; Uršič M., Kobarid 10; Martelanc Marjan, Barkovlje 60; Bavčar Alojz, Trst, 1000; Franceschinl Lojzka, Trst 100; šolski otroot, Sežana; ONOO Nabrežina 300; Strarr-cer Franc 500; pionirji lz Ajdovščine, Sturij in Mitja za Mlado svobodo 1000; Okr. odbor OF za Brda, agit. prop. 210; Torkar Branko iz Ljubljane 200; neimenovani 52; Kuret Stanislav 100; Miklavec Anton 200; Zbor voliloev, Nabrelin* 1298; vsemogočne besede med slovanski- s« je za clrilmetodovsko besedo In mi ljudstvi. i« tem za napredek tn za življenje. Slovanska ljudstva bi btla gluha | In prav ta beseda mu je pomagala, a novo blagovest, ki sta Jo Ciril In | da je vdržalo vse tuje navale, »e j pionirji Iz Komna 160, tovarišic* » 1 rast la iz ruševin antike ln razbite Metod oznanjala s pisano in živo razvijalo in v XX. stoletju v vsej I Cola, Repentabor 200; družin« "•»repat rta rhel no« ti germanskih in slo- | besedo, če t« beseda ne bi btla »lo- »voji mogočni rasti »topilo na čelo !žin iz Sela 100; predsednik in pote Mia tiste mnendn* , - s ™ v , . vanskth plemen, je btla »vojevrst- vanska beseda, zajeta Iz slovanskih ; svobodoljubnega človeštva. V istih JOWCF ŠULIGOJ iz Sr. Lokovca, novembra 1948 odveden v Nemčijo, Gebrilder Jechle. Krel« Sorau -Templltz. — Štefanije Šuligoj, Sr. Lokovec. Grgar. HUMAR LEOPOLD iz Lokovca, odpeljan v Nemčijo, Lager Bismarck. — Družina Humar, Lokovec, Grgar. veljnik N. Z„ Rodik 100; Modle Helena, Trst 100; Možine Julija 50; njavali svoje tokušnj«, neogibno drih starešin katerih svet te bil or ,nastoPe^lh 1Jud*tev * nM,mrtn° krat,‘em “trilmetodsk« besede, s* ,n Metoda preoblikovali Iz glagolice neimenovani 160; v«, Lip* na Kra-u,* ^ | ' , ’ katP lh * W1Jpr' kulturo antike, katere prosredova- kaj takšna,, kakršna Je bite, je na- v clr„lco — lin med- votnim rodovom neogibno potre- ™________________________________________________________ __:v clrlllco’ sredstvo družbenega sožitja se bojnega občevanja. vom neogibno potre-Ze v temni j ben. V zaprašenih knjižnicah so se ,. __________ BO največji g"nij sodob- Ru 178i tovariš lz BsrkoVelj 350 lec je bilo krščansko. Pisana bese- 41« pot k najširšim množicam, ne i nega siov#,18tva blagovest • Zavadlav Marjan. Nabrežina 50; , , .... . . ,, . | 1 da velikih grških filozof in pesni- l« na dvore« veljakov in plemeni- . ... , , , ! Oolia Roza lit« rz°LzJ?5Eoazzsžz ss?* t***~-«-»s—— <• -»• *•«■—**—-e«iszz.srst ;>£ - * dl čarodejno moč. Sestavljali so besede v rek* In zagovore ter zgostile v njih svoja spoznanja ^ vero- LJudstvo bi-ez pisane besede je bi- tista, ki je ostala, ko Je izginil rim. beseda razvijala naprej, ostala nam . _ lo ob nastopu krščanske dobe v akl tmpertj , imperatorji vred. In j. »opisan« v letopisih in ukaza njih j ^ ! °*™tvo svobode. C1- Evropi podobno človeku, ki bi v ^ p,8ano gradlteljl no. „ davnln«, „ katerih je ljudstvo r“ Metod *’a 3'°van°m P°"rPd°- 50; Rukll Marij« Sosič Nada, Opčine nja. Reki in zagovori so šli iz ko- stoletju letal in brzovlakov izgub- ve družabne zgrade bogatili svoje tudi v najbolj črn« dneh tšadar- ' vala občečloveško kulturo In na- 150; Lavrič' Milivoj, Prosek 60; Se v*r Rozalija, Crrti kal 20; mladina z Opčin 831; partijska Sola 1400; tov. Prelc Rado, Doljnje Vreme leno V koleno ter »e kopičili v za- i ljal let tn mesece svojega kratkega j,nanje, brez nje in njenih posred- stva in suženjstva črpalo vero vase i>r^d 'k slovanstvo Je v delih »vo- j iQ0; Carltni, ingrandimenbi fotogra- kladnicah ljudska, narodne tvor- življenja za pešačenje po »vetu. Za- nlkov ne bi bilo Karlov V«Hkih, ta svojo «*!©, nosti. Pisana beseda je še bolj potrdila | Jih velikih sinov v XX stoletju raz- • flot, vla Vldall 9, Trst 160; Vata Da. ostalo j« in poginilo, d« ni več ! Vladimirjev. Nemanj to Dušanov I Enajst stoletij kulturne tvoreostl »vetljavalo človeštvu pot v občečlo. | nl|0 100; Kirlč Lisa, Via Glaidlnl sled ostal « njim. Utonilo je v ! gilntti, Evropo pa bi preplavile ta- slovanskih narodov .oibranjen* se veško carstvo svobode. Slovanstvo (Servola) 20; obrikovalol upravno relativno samostojnost besede. Od- puščavah svoje nevednosti, žrtev , tarske trume, ki so s« stoletja raz- . pergamentu in papirju, je trgate se Je od ljudi, prostora to ; močnejših in v višjo kulturo posve. ' bljale ob branikih slovanskih prsi | Ob začetku toga velikega razdobij« čas« ter poznim potomcem posre- , ljudstev. j ln »lovan-klh m'če v. Ciril In Me-J je stalo slovanstvo n« usodni pre- dovate dognanja lu spoznanja umr. j Ciril ln Metod »ta slovanskim [ tod »to bila največja posrednika U jkgnnlcl svoje sgodovin*. Odločilo dane« častno poravnava svoj ago- političnega točaja v Gorici 297; dovinakt dolg pred Cirilom in Meto- krajevni NjO.O., Moravče M; nwt dom. Bori« Ziherl luenovani 102 lire, MO d ta«, r jev to 1100 kun. ŠULIGOJ STANKG, 2. bat. 60. ragruppamento P. M. 88. — Družina Šuligoj, Siednji Lokovec, Gr- f—• ' ' ■ ' ______ GALASSO GIUSEPPE, Ul. ac-campnmento P. M. 167. — Ema Šuligoj, Lokovec, Grgar. ANDREJ ŠULIGOJ lz Srednjega Lokovca, v partizanih od 4. 11. 1948. — Zofija Šuligoj, Sr. Lokovec, Grgar. JOŽEF VONČINA i* Sr. Lokovca, battaglione spsoial« lavoratori P. M. 92. — Vončina, Lokovec, Grgar. NOVEL MARIJ lz Boljunca prt Trstu št. 13, v partizanih od 8. 2. 1944, zadnjo pismo lani v juniju te Slovenije, baje mar«« 1946 v n«4oi bolnici pri Karlovca. — Norel Marija, Tret, kopališč* vla P. Vero-nese, ali Boljunso 18. RIHARD PAVSIC Iz Sr. Lokov, ca, v Franciji. — Pavšič, 8r, Loko-v«P, Grgar. Rudolf, Bane. (0, Tret. SVAB ALBIN, roj. 238. *• , In ROZEC MARIO, 2. 6. 191».' nik v Nemčiji. — Rožič MbriJ*' zid 26, Hrpelj«-Kožina. - (ALB^j tar *»■% " ■nliH “ ' UICECH VALHRJO (, Nemčiji, Itoliener Lager 250. — Uidoh Olga, Zazid, Ije-Kozlna. JAZB44C la Sebenj, p. aenn 1. • Gorenjskem, partizan baj« ; Priirio1 .4 krajinski tehniki na Primo^ —- Omersa Herman, admlifl*"*k ln per. pov. Oblina baza, Solkan. Ji J tizan v L četi 2. bat. Ser<^y VAI.ENCIC JOŽE, roj. 19^' brigade. — Valenčič, Slivje Materiji. \ H H, \ S X X XI PORPAT ANTON, roj. bataljon štaba v Istri. — Roza, Markovščlna 21, pri ,, HJI. 1 STANIČ ALBERT ga, ob odhodu partizanov inov i* .r ' odšel Iz vojašnice vla del bil pri zaščitni četi IT Br. , Stanič Jožefe, Kamniško 9CAGGTANTE HRMJNlO- 4 karabinjerski službi v Gor**) f jasnica »Prlnoipole*, odpotb .1 službeno lz Gorice v AJdo»MC Č XI. 1943. — SoagglanU' Flori03’ della Croce 10, Gorloa. Galica (vitriol) v žvepleno mešanico in ž3-*3 f , jabolka prcxJam. Ponudpc \ »Takoj* na upravo. , * V E prvovrstno 100^ prodaja * j) Trat, vite Commerdale Odgovorni urednik JOŽE KOREN ilk !