Največji w Zim V«fenva*leto . . . 16.00 Za pol leta • • • • . $3.00 ^■Il^hto' P00 lisi glotenskihdelavcevrAmerikL mmm—ammmmnsmm—mm Hm largest Slovenka Daily » Issued evely day except Sunday* and legal HoBdays. 75,000 Readers. TELEFON: OHdstt 8—1342 Enttrtd u Beeond Ol&ss Matter September SI, 1303, at the Poet Office at Mew York, V. Y„ oder Act of Oongreee of March 3.1879. ttUTOH: OHtbw S—1241 No. 191. — Stev. 191. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 16, 1937—PONEDELJEK, 16. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JAPONCI VPRlZORDi NOV NAPAD NA SANGHAJ 60 tekstU tovarn podpisalo pogodbo PET AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV V ŠANGHAJU JE POSTALO ŽRTEV JAPONSKEGA OBSTRELJEVANJA MALE DEKLICE Japonsko vojaštvo je vdrlo v mednarodno naselbi- PRIZNAL UMQR no. — V Šanghaju je bilo ubitih vec sto ljudi. Kitajci so bombardirali japonske bojne Udje. Japonsko vojaštvo je dobilo velika ojačenja. — Dveh mrtvih Amerikancev ni mogoče identificirati. SANGHAJ, Kitajska, 16. avgusta. — Ob jutranji zori so uvedli Japonci splošno ofenzivo, ki so se je udeležili letalci, bojne ladje na reki Vangpu ter vojaki, ki so vdrli v mednarodno naselbino. Dvajset japonskih letal je napadlo letališča pri Lungrva in Hungjao ter obstreljevalo kitajske postojanke pri Šanghaju in Hankovu. Kitajske obrežne baterije so uspešno odgovarjale napadalcem. Soglasno z japonskim poročilom vjaki obstreljevali kitajsko letalo, ki je letelo pre-rej nizko nad francosko naselbino. Japonska posadka, ki se je v soboto izkrcala, ni štela več ko sedemtisoč mož, včeraj je pa dobila veliko ojačenja. Vse kaže, da bo krvavi spor zavzel velik obseg. Ojačenja so se izkrcala pod kritjem japonske artilerije z dveh japonskih potniških parnikov. SANGHAJ, Kitajska, 15. avgusta. — Deževje in veter ovirata operacije japonskih vojaških letalcev, dočim se artilerijska bitka neovirano vrši. SANGHAJ, Kitajska, 1 5. avgusta — Sanghaj je po hudem zračnem bombardiranju, kakoršnega še ni doživelo nobeno drugo mesto, naštel nad 600 mrtvih in nad 800 ranjenih. Med mrtvimi je tudi 5 Amerikancev. Ko so se japonski in kitajski aero-plani spopadli nad mestom, so pričele padati bombe na mednarodno naselbino in na francoske koncesije. Skad roni kitajskih aeroplanov, med njimi -mnogo amerikanskih, so ves dan letali nad mestom, ki šteje 3,500,000 prebivalcev, in so spuščali bomibe na japonske bojne ladje, ki so zasidrane v reki Vangpu. Ubiti Amerikanci so: dr. Frank J. Rawlinson, ki je bil 35 let misijonar na Kitajskem; H. S. Ho-i igsbert, bogat prodajalec avtomobilov, ki je bil nad 20 let v Šanghaju; dr. Robert Reischauer, profesor na Princeton vseučilišču, ki je bil na učnem potovanju. Dva druga Amerikanca sta bila tako razmesar-jenaj da ju ni bilo mogoče spoznati. Ubita sta bila skupaj s Honigsbergom, ko sta sedela v njegovem avtomobilu na Tibet cesti. Ulice so bile pokrite s kupi mrličev. Bombe so bile večinoma namenjene za japonske bojne ladje, toda so zgrešile svoj cilj in so se razletele blizu) Dekletce je zvabil z obrežja v zapuščeno hišo. — V kleti jo je zlorabil, nato pa zadavil. Simon Elmore, 57 let stari W P A pleskar, ki je .v petek -popoldne "našel" 4 les staro Joan Knleba iv neki zapuščeni hiši blizu South Beach, na Staten Islandu, je v soboto popoldne po 24-neprcstanem izpraševanju priznal, da je odpeljal, zlorabil. pretepal i» francoski slednjič zadavil malo dekletce ter na njo zvalil 50 funtov te žko ploščo opeke in malte. Elmore je pripovedoval, da je našel dekletce v četrtek na' KONGRES 60 KMALU _0DG0DEN Imenovanje Blacka z a najvišjega sodnika bo najbrž potrjeno. — Postava proti stavkoka-štvu poostrena. WASHINGTON, D. C.,~15. avgusta. — Speaker Bankheau je včeraj priznal, da predloga, ki določa miuimalnc plače in maksimalni delovni čas, ne bo sprejeta v »sedanjem kongresnem zasedanju. Predloga je sedaj v rokah odbora za pravila in 4)0 najbrž tam tudi o-stala. Zadela jo je ista usoda kot je zadelo predsednikovo l*>sku v South Beach. V roki1 pmUogo glede reforme naj-je držal steklenico za mleko, v sodišča, kateri je bila kobilica. Dekli- Kongresniki bi se radi po-ca je stala na prstih ter gleda-*dali ^ počitnice in nestrpno la kobilico v steklenici. Rekel1 pri£aar svoje doma-J-mov, je šel ter začel oprezali VRHOVNI POVELJNIK KITAJ. ARMADE dejstvtrje kot veletrgovee v Pragi, a je doma iz Veleuke na otoku Korčuli, je « svojim izumom rešil velik problem. Kadar zadenejo ladje ab kako skalo, kadar trčijo skupaj, ali pa tudi kadar jih v vojni poškodujejo topovskii streli, pomeni skozi razpdke prodirajoča voda propaist ladje in vse posadke. Po izumu inž. Barčota pa se dajo vse razpokiino na ladjah zaipreti v eni minuti in razbita ladje lahko nadaljuje svojo pot. Izum je že patentiran pri patentnem uradu v Pragi. Izumitelj je dovršil srednješolske študije v Dubrovniku, ob zaključku vojne pa tehniko praške univerze. Prepotoval je 200,000 km in inkasiral 300 milijonov. Pri bolaiiški blagajni društva " Merkur" v Zagrdbu, praznuje inkasant Ljudevit Ivekovič 25-letnico svojega- vestnega shtžfojovanja. Njegova služba je zelo naporna in mož je moral zlasti v letih krize doživeti tudi marsikaj neprijetnega, ker imskasantov nikjer ne sprejemajo z veseljem. Vse težave pa je premagal s svojo dobrodušnostjo in stoičnim mirom. Danes mu je v veliko zadoščenje, da je v 25 letih inkasiral za blagajno preko 300 milijonov. Pota, ki jrh je pri tem prepotoval, znašajo preko 200 tisoč kilometrov ci.ie in rodbina mu je priporoča-[okoli hiše. la, naj se čimprej oženi. Pra-| Bilo je že polnoči, ko se je vili so mu, da ima Selica lepo sestro Nefo, ki bi bila kakor za njega. Abaz se je s Selimom za Nefo pogodil in mu polagoma tudi odštel kupnino 3,000 din. Po sklenjeni kupčiji je bila pnaznovana zaroka. Pozneje pa je Selim Abazu pripovedoval, da ima še eno mlajšo sestro Djulo, ki je dosti lepša in bi bilo za Abaza bolje, če še nekaj tisočakov doplača in se z njo poroči. Obeh sester, čeprav je bila ena že njegova aaročenka, ni Abaz nikdar videl a ko so sosedje potrjevali Selimovo pripovedovanje o lepoti mlajše sestre, je Abaiz sklenil razvelja. viti žarOko s starejšo ter vzeti mtejšo. Mlajša lepa sestra pa je bila zelo draga. Njen brat je zahteval še 5.000 din, torej vsega skupaj 8.000 din. S težko muko si je Abaz v nekaj letih ves denar prLštedil in pred tre- okno njegovega -stanovanja odprlo, na cesto je pogledala njegova boljša polovica in začela dajati znamenja visokoraslem« mlademu moškemu, ki se je bil pojavil izza vogala. In nato se je zgodilo kot je pač navada v takem slučaju. Moški je izginil v hišo, in po preteku nekaj minut je luč v stanovanju ngasnila. Ubogega zakonskega možica je navdala sveta ježa: — Tak tako, tak tako, torej je vendarle res. Tiho se je spravil v klet ter se v dolgih požirkih napil ko-rajže. Korajže je potreboval, kajti njegov telkmec je bil za podrugo glavo večji od njega. Nato je pograbil iz kota sekiro in se je splazil po stopnicah v drugo nadstropje. — Odpri! — je telebnil po mi leti se je z mlajšo Selimovo sestro poročil. Takoj po po-^vratih roki pa so mu je vse naselje I Slišal je pridušen vzklik, smejalo in tudi sam se je lahko | pritajen šepet, ropotanje s prepričal, da je bil ogoljufan, j stoli, nato pa nedolžno vpra-Mlajša Selimova sestra je bila.sanje nezveste ženice: — Kdo grda, starejša, s katero je bil | pa je, za božjo voljo? že zaročen, pa lepa in marljiva. _ Boš že videla, kdo! Odpri. Abaz se je od svoje žene kmalu Vrata so se počasi odprla, ločil m od takrat je nepresta- Stala je sredi kuhinje, pomanj-no mislil na maščevanje. Oni kljivo oblečena in trepetala dan je oflborožen s sekiro pričakal svojega svaka belima na samotni ceteti tl-bil je njegaiga razsekara na tisoč koščkov! in pa Hufhameda, ki ne bil mož _ je rju] ^ diyje ^ g ge_ ko Ibil/ka na vodi. — Kje ga imaš? Kje je, tia njegove bivše zaročenke in je na usodnem potu slučajno \ spremljal svojega svaka. General Čankajšefc, .vrhovni poveljnik kitajske armade in kita jaki ministrski predsednik. Slika- je bila posneta v konferenci z vojaftdmi voditelji v Lnsanu. ftfcr Je tfftMc«i potovati t aferi knj «11 dobiti k*» * tam, > Mr*M. da Je pm*n v i*tb Hfofth. Vtfetf faafcrttift* letne *u*aje Vu ninrfn dati paJetoU In tudi m *reekrMU.'i» Je pMevBok oaebae in bUk. '»lo te K M* ItIM Wl prtekiMbo vte, fceMal prtftbjr wjtfvik*« rde«elJ«oK phtot Mite. vMJe In ftfkh vse, kar je n potovanje petrekoo v m, ta kar Jr stane, ta najmanjše etroHfe. MarteriSteT kaJ%eWWd}e ^ifrfcrfli 'm M lr Wa*isgtew p*rat»e deaeljMSe. KB KNTBY PKKSOT, Hfalo«rtJ takoj lateiwpblue naiMHa In nčeUVOasM Vš^ te aMbne seteralL SLOVENEC PUBLISHING CG^AUY (Trmi Bureau) 216 West rm Street New Yo*k.tl: je prosjačil popotnike novcev, obupno žaJostnib očeh zapazil | tee, pripravili poročilo kakih Haiti ju. t ki so mu jih metali v votlo, zvito iskrico in sem ga poteg- J 540,000 besed, v katerem pri- Bilo je v septembru, fcionce'Bliskovito se je njegova kod- nil na stran. J poročajo federalni vladi, da se TO JE BILO NA HAITIJU Iznajdbe spreminjajo svet je pripekalo s steklenoprozor- rasta glava potopila za nov- nega neba. Morje se skoraj ni zganilo, bilo je temnomodro; blesteče se beli zidovi pristaniških stavb so kar bodli v oči in so izžarevali neznosno vročino Daljne gore so se trdo in ostro odražale v temnem ze- cem, držeč najdeni novec zmagoslavno v roki. A danes mu je bilo nekaj izrednega namenjeno. Pamik je pristal, potniki so hiteli lia suho, tedaj je zakričal vreščeč ženski glas. Tekel lenju svojih gostih gozdov od | sem tjakaj, neka Američanka pekočega neba. Oe si na to je stoka je ihtela po svoji tor-gozdove gledal s pristanišča, so bici, ki ji je bila v gneči-zdrk-se ti zaadeli mrki in mrtvi. In nila v morje, vendar je v njih klilo, plalo in« Tolažil sem jo, češ, da stvar se vojskovalo strahotno, divje življenje tropskega pragozda; ondi je frfotalo na tisoče in ti-eore pisanih .ptičev in metuljev ondi je kričalo in vreščalo nešteto papig; tam so sanjale lene, speče kače steklenih oči; ni tako huda, da imamo tukaj Jeana Baptista in da torej torbica še ni izgulbljcna. Ostre po-tezy Američanke je razjasnil dobro bilo sram. "Našel si torbico, vem, falot ti, grdi!" Seveda jo je bil našel. Toda — v njej je tisoč dolarjev. Pet in dvajset dolarjev če bi mu ženska plačala, potem bi ... Falot je bil, tale Jean Baptiste, a sicer dobra in zvesta uha gospa kar okamenela. Slednjič, so se ji odprle ko nož ostre ustnice; tri dolarje da mu podari, če ji prinese torbico. Jean Baptiste je stal ko mokra kokoš, votla mu je curjala po črnem telesu. Obupno je sko-mizgnil z rameni. Prigovarjal sem mu. Skoraj da sem bil tudi jaz osramočen. Jean Baptiste, zaradi mene! Dobro, še enkrat bo poskusil. Povzpel se je čez ograjo, skočil z glavo naprej, izginil v temni globini. A koj je bil spet zunaj. Nič! (Počasi se je splazil kvišku in začel stokati. Stal sem bolj na Dobrega Jeana Baptista nismo po tej pustolovščini več ko pol meseca videli, dokler pač onih petindvajset dolarjev ni zapravil. Ta čas se ni lotil nobenega dela in je bil nobel [gospod. Potem pa je spet ipri-strani. ftrdno sem si dejal, od- .šel. S hudomušnim mežika- 4'Jean Baptiste! Baraba!",prizadeva preprečiti — vkoli-sem ga aahrulil. "Ali te ni nič kor se daje — socijalno trplje-sramf" I nje in zguibo, ki izvira iz tehno. Nikakor, Jeana Baptista ni logičnih sprememb, bilo nič sram, niti malo ga ni« p^^ sega v zrno vpraSa nja, ko raapravlja o mogočih posledicah pred vid jenih iznajdb na moderno življenje in o Obsegu " tehnologične neza-posleonsti" (nezaposlenosti, ki nastaja vsled novih strojev), ki jo utegne povzročiti vpeljava novih iznajdb. Odbor je ugoitovil, tia veliko število iznajdb, napravljenih vsako leto, ne pokazuje nikake tendence, da (bi zmanjšalo. Narobe, smer kaže na nadaljni porastek, Že ta čas smemo pričakovati v bližnji bodočnosti vpeljavo mehaničnega pobiratelja bombaža, umetni bombaž in volni poddbnih prediv oziroma bombažu podobnih tkanin, napravljenih iz celuloze, nadalje umetno zahlajevanje in prezračevalne hiš v mnogo širšem abse-gat vporalbo foto-električne sta-nice v industriji, hiše izgotov-ljene vnaprej, umetni kavčuk, hitro dozorevanje živežnih rastlin potom kemičnega polivanja korenin, televizijo, izdelovanje gazolina iz premoga in navpični vzlet aeroplanov. Vsalka izmed teh iznajdb bo na svoj način izrevolueijonizi-rala moderno življenje. Vzemimo na primer zadnje omenjeno iznajdbo, ono navpičnega vele-~ ta zrakoplovov. Eksperimen-tako je bila stvar že dosežena, dasi utegne biti mnogo let, predno se rešijo vse tehnične težkoče. Narodne in državne meje bodo takorekoč izginile, ako bodo letalci v stanu vzletati in pristajati, kjerkoli se jim zljubi. Skoraj vsa zemeljska kroglja bo odprta zračnemu prometu, vštevši vse one kraje, ki so neprfetapne prometu po zemlji in po zraku, kot so prostori v divjini, gore, ladije in mestna središča. potopiti. Da je mogoče, da se mu vnamejo pljuča itd., sem plaho pripomnil. Vendarle je črnec vol jam še v tretjič poskusiti srečo, če mu da nagrado petindvajset dolarjev. Brez sape je strmela stara gospa za njim. rim dalj se je oddaljeval, tem neznosnejše ji ie bilo. Slednjič, ko se je zdelo, da bo že izginil za vogalom v kantino, je zakričala: Nazaj!" Res je, njen glas ni bil lep, kar nič ne, toda — mčan je pa bil. Jean Baptiste se je malomarno ozrl, vprašujoče dvakrat dvignil roke z razkrečenimi prsti in še enkrat eno samo ro ko. Pet in dvajset! 1'božiča je mogla samo še prikimati. Tedaj je črnec pritekel ko na peresih, mišice so mu kar migljale, ves se je svetil od moče, šinil je v vodo in čez nekaj hipov je bilo videti visoko iztegnjeno roko s torbico. Zoibje so se mu lesketali in prav nesramno se je režal. klej pa zna tako vzdihovat? In tafko mahati z rokami in oči zavijati? Poklical sem ga k se- njem me je pozdravil. In še dandanes je ponos vsega pristanišča. NAJBOLJ PROMETNO KR121SČE V NEW YORKU Kinematograf, novine, oglaševanje im obstoječi sistemi br-zojava, telefona in radia bodo Občutili vpliv televizije, čim se ista vpelje do dobra, kar utegne nastati za par let. Druga iznajdba, ki se sedaj razvija, omogočuje takojšnje prepo-šiljanje stalnih rekordov, fotografij, tiskane stranice in dtfa-gih znakov. Incidentalno televizija ustvori jako resno vprašanje kontroliramja javnosti. "Kako velik je vpliv take kontrole," poudarja poročilo, "je iafcno razvidno v onih deželah, ki so doživele v zadnjem času socijalne revolucije in kjer je taka kontrola v kratkem času povzročila izvanredno spre-memibe v izraženem naziranju in obnašanju širokih mas prebivalstva." Umetno zahlajevanje in prezračevanje ali foto-elektrižna Staniča utegnejo biti povod novih industrij, ali ni težko predstavljati si, kake posledice utegne imeti mehanični pobiralec bombaža aH umetni bombaž na racmere v jugu. Odbor izpodbija nasiranje, da nove iznajdbe zmanjšujejo [Število zaspceiitev. Tehnolo-gična nezaposlenost je ena izmed najbolj tragičnih posledic takojšnje vpeljave mnogih no-vih iznajdb, ali iznajdbe ne od-jpravljajo samo, marveč u^tvar-Jjajo nove zaposlitve*. Dočim so nekatere tehnologične spremembe imele za poeledko popolno Odpravo zaposlitev in celo odpravo celih -industrij, jate ali drugačne spremembe so dale povod za nove zaposlitve, službe in industrije . Odbor je tudi našel, da vsaj del cene za to neprestano spremembo v in- dustriji plačujejo delavci, kajti mnogo novih mašin in nove tehnike napravlja stare stroke zastarale. v Nove iznajdbe ne vplivajo le na zaposlenost, marveč tndi na socijakne ustanove, družinsko življenje, na cericve, javnost, državo in prizadete industrije. Da se pomaga pri prilogodit-vi, ki postane .potrebna vsled nov fti strojev in procesov, odbor priporoča, da se utetvari National Resources Board, ki naj služi kot Stalina, vse nadzirajoča organizacija, ki bi izvrševala neprestane študije o tehnologičnih spremembah. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, N. Y. IGRE ANTIGONE, So f okle J F 80 strani .............. J* 4ZAZEL, trdo vex. ...........................L— „ro61rana JI beneški trgovec. Igrokaz T 5. dejanj.... jo Klasične Igre najslavnejšega dramatika, kar jib pozna svetovna literatura. Dela Je prevedel v krasno slovenščino nas najbolj a pesnik Oton Zupančič. (Jyean de bergerac. Heroična komedija » petlb dejanjih. Trdo vezano ..............L7t ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... J9 Globoka ruski drama je podana v i-lo le* pem slovenskem prevodu. eda, drama t 4. dejanjih .................... JI GOSPA Z MORJA. 5. dejanj ................ .75 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani Cena.....M S Čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romana bralca nase. Makoma doživljamo prizor za prizorom, groeovltost za gro-zovltostjo do strašnega konca. LJUDSKI ODER: 6. zv. Pa U letih, 4. dejanj ............ JO MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani, lena. ..46 Žalolgra ubogega dekleta v dvanajstih pri. zorib. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada In odpuSCa In omira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V BICHMONDU, 4. dej. .. .50 MOGOČNI PRSTAN, MilčJnski, 52 strani .... j5 NAMIŠLJENI BOLNIK, Molicre, 80 str..............JO OB VOJSKI. Igrokaz v Stlrlh sUkah __________________JŠ oporoka lukovčkega grajsčaka 47 Ftrani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrb-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. petrčkove poslednje sanje Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... Božična Igra v fitlrlh slikah, primerna za veJ0 ZLATOROG, pravljica, trda t- ............ JI PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR AmerUka slovenska Ura. (Hoimar) ............L— Orlovske himne. (Vodopivec) ................Lt9 Pomladanski odmevi, 11. zv................... M SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih tu moških zborov, uglasull Kari Adamič ............................ Cena 1JI PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor u ugiasbll J. Laharnar ........................Cena UM MOŠKI ZBOR G«r»ki odmevi. (Laliarnar) 2. zvezek ........ AS Trije moški zbori (Pav&č) Izdala Glasbena Matica .................. M DV0GLAS NO Nall himni .................................. JO MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1<— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena MaUca .. .45 RAZNE PESMI S 8FBEMLJBV AN JEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Ikiauca .. .40 Gorske evetliee. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov .......... M V pepe talini ooiL (Sattner) Kantanta za soli, zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ .71 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo ................................ JO MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................ .15 St. la. Što čutič, grbine talni ................ .15 St. 11. Zvečer .............................. ,u St. 13. Podokniea ...........................15 Sbtvfek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J5 Lira. Srednješolska, ....... jjf MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?" — 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na (lan; Divna noč ...............................4f 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč, s Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-8l<> ...................................... .40 CERKVENE PESMI Etaaaii glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... JO Maš ne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) JO K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........ M Sv. Nikolaj .................................. 10 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor ...................L— MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA " '] Pesmi v čast svetnikom, raefian zbor....Cena L— PRILOŽNOSTNE PEJsMI za irvan cerkvene in društvene sla vnos ti, sestavil A. Grom. MeSanl in moBkl zbori...Cooa L— NOTE ZA CURE Koželjski. Poduk v igranje na dtrah, 4 AezU SJ0 Buri pridejo, koračnica ...................... JO NOTE ZA TAMBURICE o*cvenske narodne pesmi za tamhnrašhl petje (Bajuk) ............................LSO Bom šel na planine«. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je Aetna ......................L— RAZGLEDNICE Newynrtke. Bascllfine, ducat ..........................JO Is raznih slovenskih krajev, ducat .......... .10 Narodba noša, ducat ................ ....... JO POSAMEZNI KOMADI po .......... 0 Naročilom je priložiti denarf bodisi v gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite — SLOVENIC PUBLISHING COMPi C16WSST; NEW Y0BX; tižlri"t'ilii^'il r L .. ;-J • -...t i VB! New York, Monday, August 16, 1937" web OKmr wmv www bhlt in mi p i i R MOREM TI RAZODETI... roman iz Življenja O E= o u "6las naroda" priredil: i.h. =3121 3 O "Neumnost, dekliške muhe! Tvoja žena bo — tvoja ž *na mora biti — kaj pa bo drugače iz nate? Kadar lx> polnoletna in bo moj« služba kot vanuh končana, bomo tudi mj končani. Že tedaj bomo najtorže morali povezati svoje cu-liee; prav gotovo pa, kadar se bo omožila s kom drugim. To pa ne sme biti, za nobeno ceno! Brata Sa-ssen, Amerikanca, ki st« kupila Burgverben in sta se v naši bližini naselila oib nepravem času, se preveč potikata tukaj okoli. Garda bi bila 7j& nju debel grižljaj. Do sedaj smo jo mogli zadrževati od nevarnega poznanstva toda to bo vedno težje, čim starejša bo. Zato mora biti čimprej s teboj zaročena." "Toda me ne mara, oče, in moreš mi verjeti, da lo niso dekliške muhe. Saj sem ti vedno pravil, da me zelo odbijat'pravila celo vrsto izredno va- ARKTIČNI OCEAN JE SKLEDA Prof. Samojlovič, vodja vseruskega arktičnega zavoda, je te dni v Leningradu podal pregled o dosedanjih uspehih, ki jih je dosegla odprava na ledeni plošči Severnega teča -K t-etvoriea pogumnih mož, ki sestavljajo to odpravo, to so Papanin, Kretfkel, Širšov in Fedorov. je v kratkem času Vreme je bilo spočetka ugodno. Na Tenerifi so častniki odšli na kopno. Tedaj se je dvignil vihar in potniki so zahtevali, naj bi ladja nadaljevala svojo pot. da bi ušla nevarni kleči, pmlen bi postal vihar še hujši. Kakor je razvidmo iz zapiskov Claire Dwpontove, je posadka res pristala na to, da bi nadaljevali možnjo brez častnikov. Neki potnik, ki se je izdajal za bivšega ladijskega kapita-(svojemu bivanja na tečaju na- ™< prevael poveljstvo. Ta j z EMLJEVIDI od sebe. Danes p« je bila še taka, da smatram svojo igro za popolnoma izgubljeno." Odločni, malo prikupljivi uhraz barona Karola Kan«i korak nazaj. "To je moja tajnost, saj l>iWi je doslej; sedaj pa moram Gardi povedati. Za sedaj sme to še samo Garda vedeti. Prosim, povej slugi, da ji pove, da takoj pride k meni, ko pride domov. Skrajni čas je, da poseženi vmes. Vse drugo pozneje; samo mirno pojdi na svoje delo." S tem je bil Hans odpuščen in je vedel, da ni bilo nika- kega izgovora, kadar je oče tako izgledal. • • • Raronesa Garda Ranek je potem, ko jo je zapustil njen bratranec, nadaljevala svoj izprehod po ]>arku ter prišla na ?najhno višino ob zidu, kjer je okoli okrpgle mize stalo nekaj stolov. Tu je bil njen najljubši prostor in tudi dane* nde in sanjavo gleda v daljavo. Bra t ranče v napad jo je y.elo razjezil, toda ta Občutek je otresla kot nekaj nečistega, s čemur se ne sme pečati. Prepričana je, da se ga je 7>a; vedno odkrižala in da se ji ne bo več upal na tak način približati. In od sebe odganja vse misli nanj, kot nekaj neprijetnega, kar l>i človek rad pozabil. Medtem ko se trudi misliti na druge, prijetnejše stvari in sanjavo gleda pred se, naenkrat zasliši konjsko brskanje. žnih odkritij. Doslej nismo vedeli ničesar o centralnem polarnem bazenu, danes pa poznamo natančno njegove nunske globine in lahko rečemo, da je arktični wean nekakšna skleda, katere najgloblji del leži Okrog tečaja. Doslej nismo vedeli tudi ničesar o teku Zalivskega toka v severnih širinah. Zdaj .ve mo, da gre celo preko Sevei-nega tečaja mogočen tok razmeroma tople atlantske vode. Končno nam ni bilo znano, kako potuje polarno ledovje v tistih krajih. Odprava je ugotovila, tla potuje v splošnem proti jugozapadu in da prihaja v pas med Grumanti in Grenlandijo. O vremenskih prilikah ob Severnem tečaju smo mogli doslej izrekati samo domneve, med tem ko sedaj vemo, da vladajo tam v poletnih mesecih razmeroma visoke zračne temperature. Tudi vprašanje, da-li je na Severnem tečaju kaj. življenja, se je sedaj rešilo. Ugotovili so, da živijo tam dozdevni kapitan pa ni vedel ničesar o moiski plovbi in je; livdjo za v azil s |>olno silo bas proti kleči, ki so se ji hoteli i umakniti. Poškodovana ladja hi se mogla držati še nekaj ča-j sa na površju, ker so pa potniki izgubili živce, so sklenili da zgradijo splav, s katerim je tvegalo stopetdeset ljudi vožnjo po razburkanem morju. Tipali so, da dosežejo obalo. Ker pa niso imeli dovolj živil s peboj, so se na splavu odigravale grozotne stvari. Ljudje so se borili na smrt za vsak košček kruha. Po štirih tednih je bilo na splavu komaj še petdeset ljudi, takrat so srečali svoj krov. Med tistimi, ki so se rešili, je bil tudi neki stotnik Dupont in njegova hči Claire, ki je v svoj dnevnik zapisala marsikako doslej neznano po-drobnoist o strašnih dneh na splavu. Odkritje njenega dnevnika je imelo za posledico, da se zbirajo množice ljudi pred slovito Gericaultovo sliko "Splav Meduze", ki jo hranijo v pariškem Louvru. Mnoge obiskovalce svetovne razstave privabijo Osupla pogleda proti gozdu, odkoder je prihajal glas in te-'ptice in kjer so ptice, mora bi-|T>oročila pariških listov o Clai- daj na lepem, vitkem rjavcu zagleda jahača, ki je zadržal ko nja in gledal naravnost proti nji. Konja zopet pusti počasi hoditi, ga poleg zidu vstavi in uljudno sname čepico. Kot obsedena gleda Garda v njegov zagoreli, odločni obraz, iz katerega ji žari nasproti par smejočih se rjavih oči. Obide jo občutek, kot bi morala dbežati pred temi žarečimi liiočkimi očmi, toda ni v stanu odločiti se k begu. Mora, če hoče ali ne, gledati v te oči in pri tem ji je taiko čudno prijetno in obenem bolestno pri srcu, kot še nikdar prej v njenem mladem življenju. Jahač pride tik do njenega prostora ob zidu 111 se ji prikloni. "Oprostite, milostljiva gospiea, ako se vam drznem bukaj čez zid predstaviti se. Mislim, da ste mlada gospodarica Kaneka. Midva, moj brat in jaz, sva že večkrat obiskala grad Ranek, nekaterikrat nisva bila pripuščena, toda pred dvema tednoma sva imela srečo, da sva srečala vaše sorodnike, ki so na« sprejeli. Samo vas nisva tedaj spoznala in sva mogla za vas pustiti samo svoje pozdrave. Moje ime je Werner Sassen, moj brat pa je Klaus. Ker pa imam sedaj srečo vas tukaj videti, nočem zamuditi, da vam izrazim svoje veliko spoštovanje." Garda ne more odvrniti svojega pogleda od njega. Njeni sorodniki ji o tem Obisku niso ničesar povedali in ji tudi niso izročili nobenh pozdravov. "Moj sorodniki so pozabili izročiti vaše pozdrave in mi tudi o vašem obisku niso ničesar omenili. Zal mi je, da nisem bila doma. Najbrže pa sem šla na kratek izprehod v park, ker malokdaj pridem skozi Ranekov zid. Prav lahko bi me bili poklicali in mi je žal. da se to ni zgodilo, kajti vsakdo se zanima za svoje najbližje sosede in Burgverben, ki je bil tako dolgo prazen, je najbližji Raneku." Tako odgovori Garda in Werner Sassen je bil tako očaran njene le[»ote in njene ljubkosti, da bi še rad nekaj časa ž njo govoril. t.'Seveda smo najbližji sosedi, milostljiva gospiea, in upam, da boste mojega brata in mene kot taka sprejeli." Ganla smeje prikloni glavo. "Mislim, da je to samo ob sebi razumljivo. Toda mislim, da sem slišala, da sta dva Amerikanca kupila Burgverben. Vi pa ste prav gotovo Nemec?" "Naši starim so bili Nemci in tako sva midva amerikan-eka Nemca. Po smrti svojih tftarišev sva se odločila, da si v Nemčiji kupiva kako posestvo, ali bol,fše: s tem sva samo izpolnila željo svojih starišev, ki so hoteli svoja stara leta preživeti v svoji domovini. To