Št. 209 (15.653) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IRfM I ID POSTNMA PLAČANA V GOTOVN '',VV LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% PETEK, 20. SEPTEMBRA 1996 t,. skali na ukaz dr: ^ tožilstva iz Ver, lilcnCerai naPetost m M:° Popustila. K t. tra .. Parlamentu Na^)1,.minister Gi< ni ^ Itano in Pravi ’, ^mister Giov da snk°vdaril j£ godki bl11 sredil ^^pcpadme liiAn , °nitostim veildSg0 in Pada: »h07iar Je ocen Sednikaen<< P°ziv QSrarika repi parili3 Lui8iia Sc ref°Sam“’ naj P teva ;, mi ln na, kateril3.80 Probl S':v«CltVP°.P Vzrok!iItu1,a ln real,,, labe8a D. ga Par, ot >>sre Kim 3ni;i.a P Poiskati bl PC o katl Pot iz k VedlSSl.se je o, Vh,da )e v 1 in s» .Prevec n fak t ,e uniakn *« vi.Tie'd? 6:uPnost. Pravil,, ^ niso Si™ sticp3raž« vecC;ee‘ež fj^eljs 1 Ll8eja< 1 Ministrski odlok I za problem stolic RIM - Na Šolskem ministrstvu bodo pripravili dekret, da se reši problem stolic na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Tako je včeraj minister za šolstvo Luigi Berlinguer zagotovil slovenskemu senatorju Darku Bratini, ki je posegel pri njem, da bi ga opozoril na nevzdržno stanje, ki je nastalo po sklepu goriškega šolskega skrbnika o krčenju števila profesorskih mest z lanskih 49 na 38 mest. Na 8. strani I Milje: Sergiu Milu I tudi glasovi SKP MILJE - Stranka komunistične prenove bo na občinskih volitvah v Miljah podprla volilno listo bivšega župana Sergia Mila, na kateri bodo v glavnem neodvisni kandidati. Ce ne bo prišlo do bistvenih novosti ne bo torej prišlo do zavezništva med SKP in Oljko, ki v miljski občini obstaja le na papirju. Se ni jasno, Ce se bo zavezništvo Oljke predstavilo na pokrajinskih volitvah. Na 5. strani I Tri pobude | tržaške Cerkve TRST - Tržaška Cerkev je včeraj predstavila! tri pomembne pobude, ki se bodo odvile od danes do ponedeljka. Začasni škofijski upravitelj g. Regazzoni je orisal smisel in namen pastoralnih dnevov »svetemu letu 2000 naproti«, M bodo trajali od danes do nedelje. Drevi bodo v Ul. Navali predali namenu nov dom Caritasa za osebe v težavah. V ponedeljek pa bo v tržaški stolnici slovesna maša mesec dni po smrti škofa Lovrenca Bellomija. Na 5. strani ŽELEZNICE / PODKUPNINE Poziv sodnikom naj bodo bolj rezervirani LA SPEZIA - Novice o tem, da se imena politikov pojavljajo v gradivu o aferi državnih železnic, zaradi katere so bili poleg poverjenega upravitelja železnic aretirani tudi poslovneži in sodniki, je včeraj izzvala veliko polemik. K temu je Se posebej prispevalo dejstvo, da so nekateri časopisi včeraj objavili imena politikov. Sef generalnega tožilstva v Liguriji, ki mora bedeti na neoporečnostjo dela sodnikov v tej deželi, je poslal kolegom v La Spezii faks, s katerim jih je opozoril na nuj- no rezerviranost, šef generalnega tožilstva pri kasacijskem sodišču pa zahteval posnetke srečanju sodnikov z novinarji za morebitni disciplinski postopek. Na možnost zakonskega ukrepa, ki naj bi zavezal sodnike k rezerviranosti, je namignil tudi pravosodni minister Giovanni Maria Flick. Medtem ko so politiki, ki so bili omenjeni v časopisih ostro rearirali, so sodniki iz La Spezie včeraj nadaljevali z zasliševanjem aretiranih. Na 2. strani RIM / REAKCIJE NA DOGODKE NA MILANSKEM SEDEŽU LIGE Napolitano in Flick zagovaijala sodnike, Bossi spet spravljivejši Različne ocene izjav ministrov, Morani »preiskovano osebo« RIM - Notranji minister Napolitano (v poslanski zbornici) in pravosodni minister Flick (v senatu) sta med včerajšnjo razpravo o dogodkih na milanskem sedežu Severne lige izjavila, da je bil poseg policijskih agentov povsem legitimen, ker so izvajali nalog veronskega državnega pravdnika. Njuno izvajanje je naletelo na različen odziv pri političnih silah, Ce so bili predstavniki Oljke v glavnem zadovoljni (izrazili so zaskr-blkjenost nad dejstvom, da je Liga hote izvala nerede), pa so parlamentarci Pola svoboščin ministra obtože- vali, ces da se skrivata za državnim pravdnikom. Milanski sodniki pa so vCeraj na seznam preiskovanih oseb uvrstili tudi Roberta Maronija, ki je bil v izgredih ranjen. S političnega vidika so Številni predstavniki drugih sil »zmago« prisodili Bossiju, Ces da »so mu sodniki naredili uslugo«. Lider Severne lige pa je bil na včerajšnji tiskovni konferenci v Milanu nepričakovano spravljivejši, ko je dejal, da je »poziv parlamentu predsednika Scalfara, naj Cimprej izvede reforme, pozitiven«. Na 3. strani Giorgio Napolitano (AP) Umberto Bossi (AP) BIH / IZJAVE ZMAGOVALCEV NA SOBOTNIH VOLITVAH Izetbegovič: Vzpostavili bomo normalno demokracijo SARAJEVO - »Pri oblikovanju bodoCe Bosne in Hercegovine nikakor ne gre za vzpostavitev islamske države, ampak za vzpostavitev normalne, svobodne in demokratične države. Osnovna naloga v prihodnje pa bo popolno, ne tako kot zdaj le selektivno, uresničevanje day-tonskega sporazuma, vključno z reintegracijo države,« je vCeraj sporočil zmagovalec sobotnih volitev za mesto predsednika tričlanskega predsedstva BiH Alija Izetbegovič (na sliki AP). Izetbegovič je ponovil, da se bo predsedstvo BiH prvič sestalo potem, ko bo srbski predstavnik MomCilo KrajiSnik prisegel ustavi BiH, določeni v daytonskem sporazumu. Pojasnil je, da SDA sebe označuje kot sredinsko in nikakor ne skrajno desničarsko stranko. Hrvaški predstavnik v skupnem predsedstvu Krešimir Zubak pa je vCeraj izjavil, da je prvi korak delovanja države BiH prav vzpostavitev predsedstva, in dodal, da je potrebno doseči reintegracijo BiH in v prihodnjih dveh letih dokončno rešiti politično krizo v državi. Na 13. strani Papež začel svoj štiridnevni pastoralni obisk po Franciji PARIZ - Papež Janez Pavel II. je vCeraj začel svoj Štiridnevni uradni in pastoralni obisk v Franciji, kjer so ga dočakale polemike in sumiCenja antiklerikal-nih krogov, ker se bo v nedeljo v Reimsu udeležil slavnosti ob 1500-letnici krstitve barbarskega kralja Klodvika. Na 11. strani Danes v Primorskem dnevniku Priznanje Slovenije Američanu Ameriški državljan Robert Plan je prejel Znak svobode Republike Slovenije, ki mu ga je dodelil predsednik Kučan za zasluge pri osvobajanju Slovenije. Stran 6 Vabljivi tečaji SDZPI Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje je pripravil vrsto poklicnih in večernih tečajev. Stran 7 Perizi v Revoltelli V tržaškem muzeju sodobne umetnosti so do konca meseca na ogled dela velikega tržaškega umetnika Nina Perizija. Stran 10 Zgodovinske medalje v Gorici V pokrajinskem muzeju na goriskem gradu se izteka razstava medalj, ki se v glavnem nanašajo na dogodke prve svetovne vojne. Stran 10 NOVE MOŠKE IN ŽENSKE KOLEKCIJE l ZA JESEN IN ZIMO LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 ITALIJA 2 Petek, 20. septembra 1996 NOVICE PODKUPNISKA AFERA / PO NOVICAH O POLITIKIH Dilema in Bertinotti o finančnem zakonu RIM - Tajnika DSL in SKP Massimo D’Alema in Fausto Bertinotti sta se vCeraj razgovarjala o politični situaciji ter o bližnji parlamentarni obravnavi finančnega zakona. Levičarska voditelja sta uspešno ocenila razgovor, komunistični voditelj pa je dal jasno razumeti, da bo SKP, Ce ne bo prišlo do bistvenih novosti, podprla finančni zakon in državni proračun Prodijeve vlade. D’Alema je kasneje v pogovoru z novinarji pozitivno ocenil svoj nedavni obisk v ZDA ter pogovore, ki jih je imel s predstavniki Clintonove administracije. Zavrnil je tudi kritike, ki jih tudi nekateri ugledni gospodarski krogi namenjajo Prodijevemu kabinetu. Glede finančnega zakona gre še zabeležiti, da je zakladni minister Carlo Azeglio Ciampi včeraj potrdil, da ga bodo verjetno predstavili parlamentu 27. septembra. O vsebini finančnega zakona pa ni hotel Ciampi ničesar povedati, Ceš, »bomo videli 27. septembra«. Vsekakor pa je poudaril, da je osebno optimist: »Dokler delamo, imamo zaupanje v to, kar delamo,« je dejal minister. izsledili so skesanca Gioacchina La Barbero RIM - Policija je po krajšem iskanju izsledila mafijskega skesanca Gioacchina La Barbero, ki je direktno sodeloval pri pokolu v Capaciju, kjer so umrli sodnik Giovanni Falcone, njegova žena in agenti iz njunega spremstva. Vest je sporočil javni tožilec Luca Tescaroli, ki je povedal, da bo skesanec v prihodnjih dneh pričal na procesu o pokolu pri Capaciju. Po mnenju nekaterih je La Barbera izginil iz protesta do države, ki mu daje na razpolago premalo denarja. Preiskovalci pa so včeraj to odločno zanikali. »Kominform ukazal usmrtitev Mussolinija« MILAN - Smrtno obsodbo Benita Mussolinija ni ukazal Odbor za narodno osvoboditev CLN, ampak direktno kar Kominform. To je na neki konferenci v Milanu izjavil Massimo Caprara, bivši Togliattijev osebni tajnik, ki je trenutno načelnik Ljudske stranke v neapeljskem občinskem svetu. Caprara je tudi povedal, da Mussolinijevo usmrtitev ni mogel ukazati partizanski komandant VValter Audisio, ampak višji politični organ. Caprara je tudi povedal, da mu je Togliatti zaupal, da duceja ni usmrtil Audisio, ampak Aldo Lam-predi. Pretepla sta delodajalca: sedaj sta v zaporu BARI -Karabinjerji so aretirali 45-letnega Nicolo Manco ter 26-letnega Giovannija Pepeja, ki sta obtožena, da sta pretepla lastnega delodajalca. 51-letnega Pasqualeja Gasparreja sta nekaj ur zaprla v avtomobil, ga surovo pretepla ter mu ukradla približno 800 tisoC lir. Dogodek se je pripetil v bližini kraja Spinazzola v okolici Barija. Kritike tožilcem iz La Spezie zaradi prevelike zgovornosti Opozorilni faks generalnega tožilstva - Zasliševanje osumljencev Poverjeni upravitelj državnih železnic Lorenza Necci LA SPEZIA - Sodniki tožilstva v La Spezii so včeraj nadaljevali z zasliševanjem podjetnikov, ki so obtoženi, da so vpleteni v afero državnih železnic. Medtem pa so njune sredine izjave o vpletenosti in nevpletenosti politikov, predvsem pa dejstvo, da so Četrtkovi časopisi objavili imena nekaterih politikov, ki so omenjeni v dokaznem gradivu, izzvale ostro polemiko. Prvi se je oglasil generalni pravdnik v Geneovi Guido Zavanone, ki je tožilstvu v La Spezzi naslovil faks, v katerem jih je opozoril na dolžnost sodstva, da ne krši tajnosti preiskovalnega postopka. Novinarjem je sicer sodnik Zavanone pojasnil, da ni poslal ko- legom iz La Spezie opomina, ampak jih je samo spomnil na navodila višjega sodnega sveta, ki je priporočil vsem sodnikom rezerviranost. Dodal je, da je njegova dolžnost bedeti nad korektnim delom vseh sodnikov. Bolj odločen je bil glavni tožilec pri kasacij-skem sodišču, ki je zahteval, naj mu pošljejo posnetke pogovorov sodnikov iz La Spezie z novinarji za morebitni disciplinski postopek. Ta novica ni razburila ligurskih preiskovalcev, ki so včeraj nadaljevali z delom. Vsekakor pa je Silvio Franz, ki je včeraj nadomeščal šefa tožilstva, dejal, da so imena politikov, ki so pronicnila, omenjena v gradivu, ki je že na razpolago odvet- Politiki ostro demantirali novice o vpletenosti v afero državnih železnic LA SPEZIA - Namig sodnikov iz La Spezie, ki raziskujejo podkupninsko afero državnih železnic, da so v zadevo vpleteni tudi nekateri politiki, je izzval veliko polemik. Tem bolj so se polemike razvnele vCeraj, ko so nekateri časopisi objavili imena politikov, ki so omenjeni v zbranem sodnem gradivu. Gre za imena politikov, ki so omenjeni v pogovorih med nekaterimi preiskovanimi osebami. O njihovi morebitni odgovornosti sodniki doslej niso odkrili ničesar, zato niso vpisani v seznam preiskovanih oseb. Vsekakor so v gradivu, ki so ga doslej zbrali preiskovalci iz La Spezie, omenjeni minister za pošto in telekomunikacije Antonio Macca-nico, predsednik Nacionalnega za- vezništva Gianfranco Fini, bivši minister za prevoze in elan NZ Pu-blio Fiori in predsednik Krščanskega demokratskega centra elemente Mastella. Minister Maccanico je še v sredo demantirali svojo morebitno vpletenost v preiskavo, potem ko so se začele širiti prve govorice o imenih politikov. Po Maccanicu so vsi ostah vCeraj demantirali. »Vse je tako grobo potvorjeno, da ne vem, ah bi se nasmehnil ah pa razhudil,« je dejal novinarjem Fini. Dodal je, da dogodek ni omajal njegovega zaupanja v sodnike, vendar zahteval, naj sodstvo pospeši delo. Fini je tudi dodal, da je dobro poznal poverjenega upravitelja železnic Lorenza Neccija in da se je z njim večkrat srečal, saj je normalno, da imajo politiki odnose s človekom, ki je vodil železnice. Zanikal pa je, da bi kdajkoli dobil denar. Veliko bolj razburjen je bil elemente Mastella, ki je pisal predsedniku poslanske zbornice Violan-teju, bivši minister Fiori pa zagrozil s prijavami. Včeraj sta se oglasila tudi rimska sodnika Augusta lannini in Ettore Torri, ki so jima finančni stražniki preiskah urada in stanovanji. lan-nijeva je povedala novinarjem, da je dobila za zlorabljanje funkcije, medtem ko se je postopka o železnicah rešila, ker je bila preobremenjena. Tudi Torri je povedal, da sploh ne razume, zakaj ga preiskujejo in dejal, da je že zahteval srečanje "s tožilstvom lig urskega mesta. nikom. Ah so bili oni informacij za sredstva vešCanja? O vprašanju je vCeraj g° . ril tudi pravosodni n* ster Giovanni i Flick, ki je napoved vladni zakonski pred™ o tajnosti preiskovalne^ postopka. Na tožilstvo v La zii se je obrnil tudi Vis) sodni svet, ki pa ni pripomb Cez opravljed delo. VSM je zahteva gradivo o vseh sodni ’ ki so aretirani, preisko' ni ali kakorkoli vpleten^ zadevo za morebitne sciplinske postopke- Medtem ko je v pod« ni areni polemika pia tela, so sodniki v zap v La Spezi zaslišali naJ prej podjetnika Ema nesija, nato pa financn Francesca Pacinija Ba . glio. Kot so Poved^ ^ go vi zagovornim, jc Danesi zavrnil obtožbe . zanikal, da bi bil člen med Pacinijem ežid Bat' Na- taglio ter sodnikoma politanom in Savio-naj bi, kot so rekli o niki, samo za neverje nesporazum. Odve n ^ Paccinija Battaghe vsebini zaslišanja »F z niso hoteli spregovori novinarji, rekli so s da jih je njihov kij prosil, naj glasno p°v . z da ni nikoli trgova _ orožjem (to je ena nc-tožb, ki bremeni finai '^Aretirane je v-*'« obiskal senator Ze e Luigi Manconi. FaI mentarec je bil . 0 o(l- tiCen do ravnanja nikov iz La Sp® . Predvsem je kritiziral ^ stvo, da so osumb zaceli zasliševati ti"1 po aretaciji. RIM / ZASLIŠEVANJE »BOSSA« GIOVANNIJA BRUSCA SE NADALJUJE PODTAJNIK PARISI V KOMISpI Mafija je nameravala umoriti Vizzinija in Mannina Na »seznamu« bodočih žrtev pa je bil tudi bivši pravosodni minister Claudio Martelli RIM - V Rimu se je vCeraj nadaljevalo zasliševanja mafijskega veljaka Giovannija Bru-sca, ki je avgusta zaCel sodelovati s sodniki in razkrivati ozadja mafijskega delovanja. Sodniki iz Palerma, Caltanissette in Firenc so že napolnili na stotine strani zapisnikov zasliševanj in zdaj skušajo ugotoviti verodostojnost »bossa«. Kot je povedal šef palermskega tožilstva Gian Carlo Caselli, pa Brusce še ne smatrajo za skesanca, dokler ne bodo ugotovili, ali je njegovo sodelovanje s preiskovalci iskreno, ali se za njim skriva nov mafijski manever za oviranje preiskav. Nova faza zasliševanj poteka vsekakor v strogi tajnosti v neznanem kraju v okolici Rima, iz preiskovalne tajne pa vendarle pronicajo nekatere razburljive vesti. Med drugim naj bi Bru-sca povedal, da je Cosa Bivša ministra Vizzini (levo) in Martelli (telefoto AP) nostra nameravala umoriti tri zelo vidne sicilske politike: Carla Vizzinija, Calogera Mannina in Se-bastiana Purpuro. Vizzini je bil minister v raznih vladah, nekaj Časa pa tudi vsedržavni tajnik PSDI ter se je pred enim letom umaknil iz politike, Mannino je bil prav tako večkrat minister ter deželni tajnik KD na Siciliji, trenutno pa je v stanovanjskem priporu pod obtožbo »zunanjega« sodelovanja z mafijo, Purpura pa je bil deželni odbornik za proračun na Siciliji ter je bil pred kratkim obsojen, ker si je z raznimi uslugami pri- boril volilno podporo mafije. Po pričevanjih Giovannija Brusce naj bi Cosa nostra načrtovala umore, potem ko so se prekinili stari odnosi med mafijo in politiko, kar je tudi privedlo (leta 1992) do umora demo krščanskega evropskega poslanca Salva Lima in »davčnega izterjevalca« Ignazia Salva. Brusca pa naj bi tudi potrdil, kar so pred njim povedali nekateri skesanci: mafija naj bi načrtovala tudi umor bivšega pravosodnega ministra Claudia Martellija. O vsebini izjav Giovannija Brusca pa piše v svoji zadnji številki tudi tednik Panorama: po pisanju revije naj bi pripadniki »institucionalnih teles«, verjetno povezani s sen. Andreottijem, stopili v stik z »bossom« Totojem Riino, da bi zvedeli, ali bi bila Cosa nstra pripravljena prekiniti po- litiko pokolov in kaj bi zahtevala v zameno. Po pisanju Panorame naj bi Brusca povedal, da je bil Riina že pripravil nekakšen »zahtevnik«, v katerem je predlagal odpravo trdega režima zapora, omejitev uporabe skesancev, jamstvo za ugodne zaključke procesov proti mafijcem, večjo zaščito za bolnike v zaporih. Isti tednik pa dodaja še drugo vest: ko so januarja 1988 sodniku Fal-coneju odrekli mesto šefa preiskovalnega urada na palermskem sodišču, je to bilo zaradi pritiska mafije. S posredovanjem Ignazia Salva naj bi se namreč povezali s Clau-diom Vitalonejem, takratno Andreottijevo »desno roko«, ki je imel »prijatelje« znotraj Višjega sodnega sveta. In res je VSS za tri glasove zavrnil Falconejevo kandidaturo in imenoval sodnika Melija. Vlada bo pomagala založništvu iz krize RIM - Založniški sektor, ki doživlja danes hudo krizo, ne sme biti obroben, vlada zato namerava ustvariti pogoje za širšo, bolj kvalificirano in raznoliko založniško produkcijo. Takšna zagotovila je dal podtajnik pri predsedstvu vlade Arturo Parisi, ki je zadolžen za založništvo, na avdiciji poslanske komisije za kulturo glede vladnih programskih smernic. Vlada, je dejal Parisi, namerava sprožiti veC pobud: med drugim bo sklicala vse komponente sveta založništva za pripravo korenite reforme obstoječe zakonodaje. Za zdaj je že na delu delovna komisija, ki naj bi še pred Božičem predstavila prvi osnutek reforme. Vlada pa bo tudi v kratkem spet predložila parlamentu zakonski osnutek, po ITALIJA Petek, 20. septembra 1996 PARLAMENT / RAZPRAVA O IZGREDIH NA SEDEŽU LIGE SEVERNA LIGA / DAN PO INCIDENTIH Napolitano in Flick: »Preiskava legitimna« Po oceni ministrov gre za dolžen korak sodstva ministra Na- seg 2 !n Flicka je po-Sp,, 1 clstov na sedežu p0v®rne lige v Milanu den 6111 eoiUmen in izve-ji kv avtonomi- nistp 3ma sodstvo. Mi-Qi-^r.za notranje zadeve p0 l^10 Napoliteno je v 52™* zbornici pon-v qol da Policija ni vdrla ri06tdež Lige v Ul. Belle-log^Tie izvajala na-oblasti. Pravo- Mari^ minvister.Giovanni nagla J,1C^ Pa )e v senatu tnljiv -H da iG nesPreie-pnt„ °dpor proti sodnim takocT’ ki,so legitimne birtci tornialnega kot vse-»££? Vidik"- »e gre ptei(,i66 za prvo hišno &!°- ki jo policisti SDb 1° na sedežu kak-Vev.jPolltiCne stranke, taksne gik] ,er ni priSl° do ega odločnega upo- ra. Zato, sta v bistvu naglasila oba ministra, ne gre za poskus vlade, da bi zatrla opozicijsko silo, temveč za avtonomno delovanje sodnih organov, katerih naloga je, da bedijo nad spoštovanjem zakonov. V razpravo je posegel tudi glavni državni prav-dnik v Veroni Papalia, ki je podpisal nalog za preiskavo milanskega sedeža Lige. Povedal je, da so nalogi posledica preiskovalnega dela, ki se je začelo že 12. avgusta in da se zato ne vežejo neposredno na zborovanje Lige 15. septembra, temveč na razne izjave strankinih presta-vnikov sredstvom javnega obveščanja. Izrazil je obžalovanje, da je bil v izgredih ranjen Roberto Maroni, vendar jih po njegovem mnenju prav gotovo niso povzročili policijski agenti. V zvezi z oportunostjo, da bi le nekaj dni po shodu Lige izvedli vrsto hišnih preiskav na domovih strankinih predstavnikov in po sedežih stranke, je Papalia izjavil, da so o tem razmišljali, vendar presodili, da je potrebno opraviti vse posege, ki so nujno potrebni za nadaljevanje preiskave. Izvajanja ministrov v parlamentu so naletela na različne ocene. Predstavniki Oljke so bili v glavnem zadovoljni z odgovori ministrov, izrazili pa so zaskrbljenost nad dejstvom, da je Severna liga hote izvala spopad s policijo. Iz vrst Pola svoboščin pa so na ministra letele kritike, češ da se skri- v F' " -- * **£ ert° Bossi je v sredo priskočil na pomoč ranjenemu Robertu Maroniju (Ap) vata za državnim prav-dnikom in da nista dala osebne ocene o dogodkih. Sicer pa so pomisleki o »nadmoči sodnikov« v sedanji fazi prišli tudi s strani predstavnikov Oljke. Poslanec Dalla Chiesa pa je na notranjega ministra naslovil vprašanje o legitimnosti zadržanja parlamentarcev Lige, ki so se upirali izvedbi sodne preiskave. Parlamentarcu so z dejstvi pritrdili sodniki, ki so Maronija zaradi milanskih izgredov uvrstili na seznam preiskovanih oseb. V političnem smislu pa so številni predstavniki drugih strank milanske izgrede ocenili kot Bossi-jevo zmago. Z različnimi poudarki so to storili Fini (NZ), Casini (KDC) in beneški Zupan Cacciari, ki so izjavili, da je Bossi želel izvati nerede in nato nastopiti kot žrtev. V spopadih, do katerih je prišlo na sedežu Lige v Ul. Bel-lerio, pa sta bila ranjena tudi inšpektor in agent milanskega Digosa, ki so ju sprejeli na zdravljenje v milansko bolnišnico Niguarda in ju zaenkrat zadržali (prognoza 15 dni zdravljenja). Milanski župan in evropskiparlamentarec Formentini (Liga) pa je sporočil, da je o zadevi obvestil evropski parlament, evropski svet in komisijo pa je pozval, naj zavzameta stahšče o »posegih nekaterih pravdni-kov, storjenih v imenu politike in oblasti«. In še beseda o javnomnenjski raziskavi, ki jo je za tednik L’Espresso izvedla družba SWG: za večino Italijanov je bil shod Lige neumnost. Za Bossija spopad Padanije z Italijo Protest v Milanu, v soboto shod v Veroni - V zadnjih letih preiskali 600 sedežev strank MILAN - Dan po spopadu med policijo in voditelji Severne lige je čas obračunov. Zdravstveno stanje pretepenega poslanca Maronija ni nikakor zaskrbljujoče in je včeraj ob 11. uri zapustil bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo 10 dni zaradi udarca v glavo. V sedež milanske Lige v Ul. Bellerio se je včeraj dopoldne javilo nekaj ljudi, ki so pristopili v Bossijevo gibanje, veliko pa naj bi jih po telefonu izrazilo solidarnost, kar naj bi dokazovalo, da so ljudje razumeli bistvo tega »fašističnega napada«, trdijo voditelji Severne lige. Ponoči se je po Milanu odvil hrupen protest ligašev (na sliki v bližini prefe--kture, telefoto AP), vendar ni bilo incidentov. Umberto Bossi, ki je včeraj praznoval 55 let, je popoldne na tiskovni konferenci komentiral spopad s policijo, ki je po nalogu sodstva iz Verone pregledala sedež Severne lige, kjer naj bi vodili tudi gibanje »zelenih srajc«: »-Slo je za spopad med dvema zakonito-stima - padsko in italijansko zakonitostjo,« je dejal Bossi, ki je priznal poslanici predsednika republike Scalfara pozitivno vlogo pri pospeševanju pro- cesa reforme. »V tem okviru je Severna liga sredstvo, ki ga je Padanija poslala v Rim, da bi našli izhod iz kaosa.« Bolj razburjeni so bili komentarji drugih voditeljev Severne lige: za Gi-ancarla Pagliarinija v Italiji »ni več pravne države« po napadu na milanski sedež Lige, zaskrbljujoče pa je tudi sodno preganjanje skupine občinskih svetovalcev Severne lige iz Pordenona. V senatu so zastopniki Lige predstavili zahtevo po inšpekciji na državnem pravdništvu v Veroni, ki je odredilo preiskavo v milanskem sedežu Severne lige. Ugotoviti je treba, če so res spoštovali zakonska določila pri akciji, ki je izpadla po mnenju sen. Gašperini j a kot »žalitev za ves politični svet«. V razpravo je posegel med drugimi Ot-taviano Del Turčo, ki je pojasnil, da so v zadnjih letih sile javnega reda izvedle več kot 600 preiskav po sedežih strank. Ligaški senator Castelli pa mu je odvrnil, da so v tistih primerih iskali lopove, ne pa ljudi, ki zastopajo svoje ideale.« V odgovor sodstvu iz Verone, ki je odredilo preiskavo, bo v soboto manifestacija Severne lige v tem mestu, kjer bo spregovoril sam vrhovni li-der Bossi. PARLAMENT / DEBATA O POSLANICI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Večina pozdravila Scalfdravo potezo deljena mnenja o Ligi in federalizmu Mussi: Ne bomo dovolili nobene milicije - Fini kritičen do koalicije Oljke 9 skiaina' P?.izvzamemo lige ie staliSča Severne tolikQ Polarnem kolikor slaaico8Pdnf sPreiel Po Publikn Predsednika re- P ha shlTja LScalfa-^nitih^1 ° nuinosti Mk rpTlh mstitucional- SredinqiPT-,,^ecina levo-cija Kar! P1*6 in opozi-sta, ki;, k a svoboščin aom ’ub različnim to-Slavn, Poudark°m, v Morajo?- S08lašali. da taliz drž. mu in ezam o fede-posodobitvi ZaVnpo r^uuuunvi cae Demokrati- 2 0rnicj Cp Z. Poslanski T0zdraviiabP° Ipussi ie . virinal= dokument 16 v glav’nSV0]’ P°seg Pa ?.stli PoU^o111 nainenil ligo. RekpP^ s Sevemo 116 b0 uast J6’ da v daliji nastala nobena no- va milicija in da tudi ne obstaja nobena Padanija, »tudi zato, ker smo o čistosti rase že prebrali Hitlerjev ”Mein Kampf“«. Vlada se glede federalizma ne bo izmikala svojim odgovornostim, Liga če hoče prispevati k federalistični preobrazbi Italije lahko sodeluje v dvodomni komisiji za reforme. Tudi Gianfranco Fini je ugodno ocenil Scalfa-rovo poslanico, ki postavlja parlament in vse stranke pred lastne odgovornosti. Vodja Nacionalnega zavezništva pa ima dvome, da bo lahko Prodijeva vlada učinkovito odgovorila na probleme, ki jih postavlja Bossijeva stranka. Precej kritičen do Kviri-nala pa je bil predsednik poslancev »Forza Italia« Beppe Pisanu, ki je v bistvu očital levosredinskemu zavezništvu, da na ta ali drugi način koketira s Sevemo ligo. Fausto Bertinotti (-SKP) je bil mnenja, da se mora parlament takoj odzvati Scalfarovemu apelu. Liga predstavlja zanj nevarnost in to tudi po neuspehu nedeljskih manifestacij na Padu, »ki so odražale kulturo nasilja in nestrpnosti«. Bossijeva stranka predstavlja po mnenju vodje SKP tudi veliko nevarnost za socialno državo in za ogrožene družbene sloje, ki računajo na solidarnost med Severom in Jugom. Bossija je treba premagati s političnimi ter nikakor ne s policijskimi sredstvi, je dodal Bertinotti, ki je pozval Romana Prodija, naj ubere pot resničnih reform. Za Ligo sta spregovo- rila v senatu Francesco Speroni ter v zbornici Domenico Comino. Oba sta bila kritična do državnega poglavarja, Speroni pa je v utemeljitev se-cesionističnih teženj omenil primer Kanade, Češke in Slovaške ter tudi Slovenije. Predsednika parlamentarnih skupin Lige sta posega zaključila s klicem »Naj živi neodvisna Padanija«, kar so ligaši pozdravili s ploskanjem, ostali pa z molkom oziroma z glasnim neodobravanjem. Debata v zbornicah, ki sta jo uvedla predsednika Nicola Mancino in Luciano Violante, je bila na splošno dokaj umirjena, končala pa se je brez glasovanja, kot se sicer spodobi za poslanico najvišje državne oblasti. OROŽNE VAJE ALPINCEV Etnični spopadi na meji med FJK in Venetom Niso v zvezi z manifestacijo Lige VIGO Dl CADORE -Alpinske enote so že nekaj dni angažirane na meji med Venetom in Furlanijo-Julijsko krajino v orožnih vajah z imenom Altair 96. Na vajah alpinci simulirajo posege, ki so potrebni za vzdrževanje miru v primeru narodnostnih spopadov med Dolomitsko in Julijsko republiko. Novica je vzbudila veliko iznenadenje v političnih krogih, parlamentarci Severne lige pa so takoj naslovili obrambnemu ministru pismeno vprašanje, v katerem poudarjajo, da najbrž ni naključje, da so alpinci le nekaj dni po manifestaciji za osamosvojitev Padanije na vajah, na katerih simu- lirajo posege, ki bi bili potrebni ob narodnostnem spopadu. Vprašujejo tudi, ali ne bi »koristneje uporabili alpince, če bi jih zadolžili za lov na tolpe Romov, ki razsajajo po pokrajini Cadore,, ali v boju proti mafiji na Siciliji«. Poveljnik alpinskih enot gen. Natalino Ma-lara je novinarjem povedal, da so bile vaje načrtovane že pred enim letom »Takih vaj ni mogoče improvizirati v nekaj dneh« je dejal general in poudaril, da nimajo nobene veze z manifestacijami Lige. Dodal je, da so bile vaje nujne, da se alpinske enote urijo v posegih za vzdrževanje miru. ŽABNICE / SMRT SALVATOREJA VENOSIJA Razdajal se je za Kanalsko dolino Velik del svojih moči je posvetil kulturni, družbeni in narodnosti rasti manjšine ZABNICE - Vest o nepričakovani smrti Salva-toreja Venosija, družbe-no-kulturnega delavca iz Kanalske doline, ki je v sredo preminil na Jesenicah, se je boleCe razširila v našem zamejstvu in tudi v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Dejstvo je, da je bil Venosi poznana osebnost tega prostora, lahko bi rekli Človek tromeje, ki se je vse svoje življenje razdajal za uveljavitev slovenske prisotnosti na tem najbolj severnem predelu našega zamejstva, ki ga je zgodovina potisnila nekako ob rob dogajanja, tudi kar zadeva našo slovensko organiziranost. Zato je toliko bolj pomembno in dragoceno delo, ki ga je pokojni, skupaj z manjšo skupino navdušencev, opravil v vseh teh letih. Smrt ga je doletela prav ob začetku nove sezone. In prav o sezoni sva se po telefonu pogo-vajala dan pred njegovo smrtjo, ko sem se pozanimal za kulturne pobude, ki jih nameravajo uresničiti letos v Kanalski dolini. »Nic posebnega ne bomo pripravih«, mi je povedal. »Nadaljevali bomo po že začrtani poti, kar pomeni, da bomo tudi letos nadaljevali s tečaji slovenščine za šoloobvezne otroke ter s poukom glasbe v okviru šole Tomaža Holmarja«. Ni naključje, da se je Venosi, ob svojem raziskovalnem in publicističnem delu v uradu Slovenskega raziskovalnega inštituta v Ukvah posebej posvečal najmlajšim. Prepričan je namreč bil, da je treba prav pri njih začeti delo na kulturnem in jezikovnem področju, da se bodo v Času pokazali določeni rezultati. In res so se nekateri rezultati že pokazali, saj je dovolj, da se spomnimo na zadnje kulturne prireditve v Kanalski dolini, pri katerih je pokojnik stal vedno v prvi vrsti. Posebej k srcu pa si je vzel pripravo odmevnega mednarodnega posveta o večjezičnosti, ki sta ga kanalska podružnica Slo-rija in kulturno društvo Planika pripravila lansko leto. V svojem referatu je Venosi posebej podčrtal skrb, ki jo je treba z narodnostnega vidika posvetiti temu območju, kjer so pogoji za uveljavitev slovenskosti skoraj niCni. Poskrbel je tudi, da je izšel zbornik o posvetu in da je ob sodelovanju z Ireno Sumijevo izdal knjigo o vprašanju šolstva v Kanalski dolini. Salvatore Venosi se je rodil 30. novembra 1938 .v Žabnicah. Po osnovni šoli v rojstnem kraju, nižjo srednjo šolo in klasično gimnazijo pa v Gorici, nato pa je na univerzi v Vidmu študiral sodobne jezike. V sedemdesetih letih je poučeval literarne predmete na srednji šoli I.Grudna v Nabrežini, svoje sile pa je posvetil predvsem kulturnemu delu v Kanalski dolini. Od leta 1983 je vodil podrožnico Slorija, bil pa je tudi politično angažiran v SSk in v SKGZ. Njegova prerana smrt bo pustila veliko praznino v vseh, ki smo ga poznali in cenili. Predvsem pa v njegovi mladi hčerki in v slovenski narodnostni skupnosti iz Kanalske doline. Rudi Pavšič ŠPETER / OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA V dvojezičnem centru večje število učencev Racionalizacija šol povzročila nekaj težav SPETER - Tudi za dvojezični šolski center v Spetru se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto. Lepo je bilo gledati na množico malčkov, otrok iz vrtca in osnovne šole, ki so se zbrali na dvorišču središča in Čakali na razporeditev v razrede in obenem spoznali učiteljice, ki bodo z njimi preživele devet mesecev. Se najbolj veselo in razposajeno je bilo v prvem razredu osnovne šole, kjer se je zbralo 18 otrok, kar je najboljše jamstvo, da se šoli ni treba bati za bodočnost. Z učiteljico Sabino Tedoldi so prvošolčki najprej obiskali šolo, pa Čeprav je skoraj vsi že poznajo, saj prihajajo iz dvojezičnega vrtca, ki je v isti stavbi. Otroci so se predstavili drugemu razredu, kjer je 20 učencev, nato so šli v tretji razred, ki šteje 17 uCencev, v Četrtem jih je 11, v petem pa 10. Vsega skupaj torej 76 uCencev, kar pomeni 11 uCencev vec kot v lanskem šolskem letu. Tak porast vpisanih je seveda razveseljiv, obenem pa prinaša s seboj tudi precej težav organizacijskega značaja, predvsem glede prevozov, pa tudi s šolskimi klopmi so v špetrski šoli že na tesnem. Šolsko leto se je vsekakor začelo normalno in zato se je treba zahvaliti v prvi vr- sti uCnemu in drugemu osebju, saj je šola v veliki finančni stiski in v večmesečni zamudi pri izplačevanjem osebnih dohodkov. Vse bolj odloCno se postavlja vprašanje priznanja dvojezične šole, jasne juridicne podlage in seveda tudi veCje finančne gotovosti. Tudi letos bo v centru potekal popoldanski pouk oziroma tečaj slovenskega jezika za dijake, ki že obiskujejo nižjo srednjo šolo v Spetru. TeCaj bo vodil prof. Jožek Štucin. Poročali smo že o težavah, ki pestijo vrtce in osnovne šole v Nadiških dolinah, saj se je šolski skrbnik v luCi racionalizacij6 odločil za zaprtje nekaterih šol. Kakšen pa je položaj v posameznih občinah. Občina Speter: vrtec (35 otrok), osnovna šola (59), nižja srednja šola (107), dvojezični center (124). Občni Sv. Lenart-vrtec (29), osnovna sola (46), nižja srednja šola (42). Občina Podbonesec- vrtec (22), osnovna Sola (39). Občina Sovodnj6, vrtec (10), osnovna sola (14). . a. Občina Tavorjana. vrtec (42), osnovna sola (50). Občina Praprotno' vrtec (20), osnovna S° la (21). Rudi PavSic ŠPETER / ČLANI PEN KLJUBA V BENEČIJI Obisk slovenskih književnikov Ogledali so si vrsto objektov in se seznanili z manjšinsko stvarnostjo NOVICE Zakon o bencinu po znižani ceni sprejet v komisiji TRST - Prva komisija deželnega sdveta je z večino glasov odobrila vladni zakonski predlog o bencinu po znižani ceni na celotnem deželnem ozemlju. Za zakon so se opredelili svetovalci večine (SL, LS, DSL in SI) medtem ko so so glasovali proti svetovalci opozicije, Zeleni in SKP. Poročevalec zakonskega predloga bo predstavnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo, medtem ko so svoja manjšinska poročila napovedali predstavniki vseh strank, ki nasprotujejo ukrepu. V glasovalnih izjavah so nasprotniki zakona, ki uvaja bencin po znižani ceni s cenovnimi pasovi glede na razdaljo od slovenske meje, poudarili, da nasprotujejo predvsem dejstvu, da so upravljanje zaupali trgovinskim zbornicam, magnetne karteci pa so ocenili kot negotove. Zeleni in SKP pa so nasprotovanje utemeljili predvsem z nujnostjo zaščite okolja. Odbornik Oscarre Lepre, ki se je zavzel za zakon, je ocenil, da se za tehničnimi utemeljitvami odklonilnih stališč, skriva političen razloh, obenem pa dodal, da namerava deželna vlada pospešiti sprejemanje ukrepa. Preiskava o bomnih atentatih na plažah VIDEM - Videmski tožilec Luigi Leghissa po v začetku oktobra zashšal profesorja Andrea Agostinisa v zvezi z bombnim atentatom v Lignanu, kjer je eksplozija bombe hudo ranila turista iz Piemonta. Agostinisu so preiskovalci prišli na sled, ker je Časopisom ponujal poglobitev o skupini »17. november«, ki si je prevzela odgovornost za atentat, še preden si je odgovornost prevzela. Leghissa je dodal, da doslej še niso konCah vseh tehničnih pregledov na ostankih bombe. KOROŠKA / OBISK MINISTRA DULARJA Za tesnejše sodelovanje ob meji Pogovor z Ausserwinklerjem in predstavniki slovenskih organizacij CELOVEC - V začetku tedna se je na Koroškem mudil slovenski kulturni minister Janez Dular (na fotografiji). Predstavnik slovenske vlade, ki je v prvi Peterletovi vladi bil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v okviru svojega obiska na Koroškem sestal z referentom za kulturo pri koroški deželni vladi Michaelom Ausser-vvinklerjem, ogledal si je novi kulturno-komuni-kacijski center Slovenske prosvetne zveze v Šentjanžu, Goršetovo galerijo v Svečah ter se za zaključek v poslopju generalnega konzulata R. Slovenije v Celovcu sestal s predsedniki slovenskih prosvetnih društev na Koroškem. Sestanka so se udeležili tudi kulturni delavci iz Slovenije. Glavna tema zaključnega pogovora je bilo sodelovanje med kulturniki na obeh straneh meje. Navzoče je najprej pozdravil generalni konzul Jože Jeraj, nato pa je bil govor predvsem o problemih, ki so v minulih tednih nastali na mejnih prehodih s Slovenijo, še posebej na - trenutno zaprtem - mejnem prehodu Ljubelj. Kot znano, so te- žave nastale s pristopom Avstrije k Evropski uniji oz. schengenskemu sporazumu, ki zahteva strožji režim na zunanji meji unije. Na sestanku je bilo poudarjeno, da društva glede povezovanja čez mejo nimajo težav in jih v veliki večini gojijo že dolga leta. Problemi so nastali v predvsem zaradi profesionalnih glasbenih skupin, nadalje je avstrijska mejna policija zavrnila nekatere športnike iz Slovenije. Tu je bil dosežen moratorij, v kolikor gre za športnike-amaterje. Obisk slovenskega ministra za kulturo v Celovcu se je končal s promocijo vasice ReCica v zgornji Savinjski dolini. Etnologinja dr. Makarovičeva je orisala nekdanje življenje v tem delu Slovenije, tamkajšnji ženski pevski zbor pa je povezal s šopkom slovenskih narodnih. (S. VV./I.L.) SPETER - VeCja skupina predstavnikov slovenskega PEN kluba je konec prejšnjega tedna obiskala Benečijo. Pod vodstvom predsednika Marka Kravosa so si ogledali nekaj kul-turno-zgo devinskih znamenitosti teh krajev in se srečali s predstavniki beneške kulturne stvarnosti. Po krajšem obisku Čedada, so obiskali dvojezično šolo v Spetru (na fotografiji), kjer jih je ravnateljica Živa Grudnova poučila o pedagoških in jezikovnih izbirah središča ter jih seznanila z rastjo šole, ki jo bo letos obiskovalo skoraj 130 beneških otrok. Slovenski pesniki in pisatelji so se kasneje v Nokulah zadržali z nekaterimi predstavniki beneških organizacij. Se posebej zanimivo je bilo srečanje z masgr. Pas-qualejem Gujonom. Sklepni del obiska se je odvijal v Landarski jami, kjer je beneški pesnik Michele Obit prebral nekaj svojih del. Z umetni-ško-zgodovinskega vidika je srečanje vodil priznani umetnostni zgodovinar prof. Emilijan Cevc. (r.p.) VSeucah drevi večer poezije ČEDAD - V nebu luna plava je pobuda kulturneg8 društva Rečan lZ Lies, ki je posvečena poeziji in We rarnemu ustvarjanju. Njen namen 1® povezovati tiste, & v našem prostoru pišejo v svojem 0° maCem jeziku, tak da so na prireditv* vsako leto Benečanov gostl tudi furlanske, ^1°- venske in italij811 ske ustvarjalce- Letos bo literar ni večer v vasi Se^ uce (Grmek), in 81 cer drevi, ob 20.3U- Posebej je tje podčrtati Vv}s°, tnost Marjan Tomšiča, eneg8 največjih sodobni11 slovenskih pisa . Ijev. Z njim s® .k skupina mlad m Benečanov sezn8 nila na poletni so v Cerknem, ko 1 vodil literarno delavnico. , Predstavil u odlomke iz svojin knjig, ki nekohko spominjajo tud • beneški pravlji "Nastopili bodo še: Bruna Dorbol°’ ki piše v uloven skem narečju po zije, kratke pr0 ’ pa tudi besedila gledališče. V svu jih »Mavricah nam rise topi® tenkočutne sim® svoje mladosti, efin Morate P snik, ki se j® uveljavil v fur skem literarn svetu, je urejal ki brike"° So a D®' jimi deh v italJed-SCini prvič pr® stavi j a v javnos TRST Petek, 20. septembra 1996 5 -Volitve v miljah / prve kandidature $KP bo podprla bivšega župana Pokrajini v dvomu koalicijo Oljke vah i S^a SKP bo na občinskih volit-list’ ''■novembra, podprla občinske Jviji ^Panskega kandidata Sergie paria’ p ka^idatni listi bivšega žu-slavn-v.. 0 Pretezno neodvisni pred-je r, 1*a’ nekaj kandidatov - kot nair go AVedal !ainik miljske sekcije Die-* P0st°li - pa bo tudi iz vrst Ko-austicne prenove. °Va kandidatura je trenutne pri-. a §°tovost za miljske volitve 80tovaVe ka^rili potekajo v veliki r s00Ca°stk Z najveejimi težavami , . ll- najveejimi težavami s ki v a levosredinska koalicija Oljk« S6 l j;1 jah obstaja le na papirju, ke kajV-j otežkoca pogajanja za izbir lomi. ,ur- Pomembno, Ce že ne 0( l0Cji rumemono, ce ze ne 0( Dsi n? besedo bo pri Oljki imel kroži' de žuPanskih kandidatur p r6sj ^°,že nekatere imena, vsi zainti se p^111 Pa so demantirali. V tisku s sl^ ter nekdanjega evro p MiVv-°r®’a P°ssettija. traka - ' ^^ovonci se glede voliti rrredt ° Pre(k nelahkimi izbiran rrasto61?- 80 na za>na hladnem«. Po Podatkih zavoda Istat ?° se julija v primer-lavi z enakim mese-Cem lam zvišale povprečno le za dve desetinki odstotka, v Primerjavi z letoš-nilrn junijem pa so se Za Prav toliko zniža- 4 r shh, ki so se \ ni Primerjavi Za 0,4 odsti ua sJsrorr 2’6 odstotka. Mrazite Vanje cen p . m le dober zn |;alinje upe ^cijske sto Ja bilo vcer tarjev. Sir Pijo.daje banje cen pdnoter pr Stroškov la> to pa jjrelji za OUVETTi / PO ZAMENJAVI POOBLAŠČENEGA UPRAVITELJA Colaninno obljublja relansiranje grape Včeraj novo močno ovrednotenje no milanski borzi MILAN - Dan po zamenjavi pooblaščenega upravitelja grupe Olivetti so doživele njene delnice na borznem trgu nov močan poskok, potem ko so se ovrednotile že v sredo med pričakovanjem izrednega zasedanja upravnega sveta. Ob koncu včerajšnjega borznega sestanka so Olivetti zabeležile skoraj 12-od-stotni porast vrednosti, vendar so se povzpele tudi za veC kot 17 odstotkov, zaradi Cesar so bile dvakrat umaknjene iz trgovanja. Da bi omogočili trgu poslovanje z delnicami grupe iz Ivree, ki so bile zadnje tri dni skoraj blokirane zaradi nenehnih suspenzij, se je Borzni svet odločil, da poviša njihov nihalni pas od 10 na 20 odstotkov. Tako je včeraj zamenjalo lastnika okrog 66 milijonov rednih delnic v telemat-skem obtoku, kar je približno dva odstotka kapitala družbe in pomeni vrednost veC kot 35 milijard lir. Tako kot v sredo je bilo tudi včeraj veliko povpraševanja iz tujine, analitiki pa menijo, da gre za institucionalne investitorje, med katerimi je veliko splošnih investicijskih skladov. Kar zadeva perspektive pa dodajajo, da Se prevladuje velika negotovost v pričakovanju smernic novega pooblaščenega upravitelja Roberta Colanirma o industrijski in finančni strategiji grupe. Toda kdo je pravzaprav Roberto Colaninno, ki je v sredo zamenjal Francesca Caia, katerega »karirea« je pri Olivettiju trajala komaj dva meseca in pol? Prihaja iz industrije avtomobilskih sestavnih delov in je osebni prijatelj Carla De Benedettija. Doslej je bil Colaninno pooblaščeni upravitelj družbe Sogefi, ki jo je sam osnoval leta 1980 in ki je trenutno v okviru De Benedettijeve grupe Cir (De Benedetti je tudi njen predsednik). 53-letni menedžer je po rodu iz Mantove, kjer je med drugim tudi predsednik industrijcev, sicer pa ima Se številne druge zadolžitve v gospodarskih ustanovah. »Gre za zelo stimulativen izziv, funkcijo pa sem sprejel z namenom, da relansiram grupo in pri tem bom zelo odločen,« je izjavil Colaninno takoj po imenovanju za pooblaščenega upravitelja in podal tudi glavne točke svojega programa: podjetništvo, mednarodni razvoj, skrbna izbira zavezništev z velikimi svetovnimi koncerni in restrukturacija. Naloge, ki ga čakajo, gotovo niso lahke, saj bo odslej v njegovih rokah usoda 30 tisoč zaposlenih in 10 tisoč milijard lir letnega prometa. Na koncu koncev pa je Colaninnovo imenovanje zmaga inženirja De Benedettija, potem ko je moral zapustiti aktivno predsedniško mesto in se zadovoljiti s častnim predsedstvom grupe, ki jo je sam osnoval. SEJEMSKA DEJAVNOST / VRSTA PRIREDITEV TUDI V FJK Vse bolj izrazite težnje po specializiranih prireditvah PADOVA - Čeprav splošni sejmi, na katerih najdeš domala vse, privabljajo veliko število radovednih ljudi, se uprave sejmišč leto za letom odločajo za čim več visoko specializiranih sejmov. Kljub krizi, ki je zajela sejemske ustanove, se skoraj povsod odločajo za povečanje zmogljivosti. Ponekod so to naredili ali bodo naredili tako, da bodo podrli stare in dotrajane paviljone in zgradili nove, bolj prostorne. Tega se bodo v kratkem lotili v Pordenonu, medtem ko so v Padovi nekaj v tej smeri že naredili. Tam so, tudi s prirejanjem speicaliziranih sejmov, število obiskovalcev skoraj podvojili od prejšnjih 400 tisoč na"750 tisoč na leto. Med sejmišči prihaja tudi do takšnih sporazumov, ki odpravljajo konkurenco. Razen za nekatere sektorje, za katere velja veliko zanimanje publike (npr. avtomobilizem, vrtnarstvo, kmetijstvo, pohištvo, turizem itd.) ne prihaja do novih pobud v konkurenčnem pri- rejanju specializiranih sejmov. Skoraj povsod so v prvi polovici septembra že imeli večje sejme, nekaj pomembnih pa se jih bo zvrstilo tja do konca leta. V Vidmu bodo v prihodnjih dneh (od 21. do 30. septembra) imeli že uveljalvjen sejem stanovanjske opreme Časa modema, od 11. do 14. oktobra pa specializirani sejem stolic Promosedia. V Pordenonu bo od 10. do 13. oktobra na vrsti specilizirani sejem Samu-plast, konec meseca pa Editexpo. V Padovi bo od 20. do 22. septembra cvetlični sejem Flormart, namenjen predvsem poklicnim cvetličarjem, od 5. do 13. oktobra sejem stanovanjske opreme, v prvih novembrskih dneh pa splošni sejem Tuttinfiera. V Vicenzi bo od 4. do 6. oktobra sejem numizmatike, istočasno tudi sejem antikvariata, od 17. do 20. oktobra pa sejem satelitske tv - tehnike. Oprema stanovanj bo na vrsti v Veroni od 11. do 14. oktobra, sejem marmorja bo od 24. do 28. oktobra, konjski sejem pa od 14. do 17. novembra. Kot je razvidno iz navedenih datumov, so sejmi odprti le po nekaj dni. Samo sejmi splošnega značaja imajo vrata odprta na stežaj vsaj teden, najmanj dva vikenda. Marko VValtritsch Jutri v Gorici prvi del sejma Mittelmoda GORICA - Jutri bo na razstavišču v Gorici prva faza letošnjega sejma Mittelmoda. Na sporedu bo namreč ocenjevanje in nagrajevanje najboljših mladih stilistov, ki bodo za to priložnost prišli iz vsega sveta. Najboljšim bodo nudili brezplačen tečaj pri najboljših italijanskih modnih stilistih. Istočasno bodo v Gorici odprli tudi razstavo čipk, za katero je poskrbela goriška čipkarska šola in ki jo bo spremljal mednarodni posvet o čipkarstvu v današnji modi. (mw) LIRA E PON TOR SRE ČET 1C10y8 lOiOjO 16677 1009,8 1009,7 D v ■F * H TRGOVINA / BENETTON j-i V Londonu odprti največjo trgovino Benetton na svetu LONDON - V srcu Londona, na križišču med Oxford in Regen Street, so včeraj odprli največjo Benettonovo tjgovino na svetu, ki se v treh nadstropjih razteza na 1.600 kv. metrih površine. Velikanska italijanska tekstilna grupa, ki ustvari trenutno za približno tri milijarde dolarjev letnega prometa, ima v Veliki Britaniji kar 120 prodajaln, v katerih so v zadnjem letu povišali prodajo za 20 odstotkov. Podjetje bratov Luciana, Gilberta in Carla ter sestre Giuliane, ki je staro komaj 31 let in ki je v zadnjih treh letih vložilo v novo tehnologijo 150 milijonov dolarjev, bo prihodnji mesec odprlo podobno mega store v New Torku, nato pa bodo sledile Se druge, saj se je grupa iz Trevisa odločila za tovrstno novo prodajno strategijo. NOVICE Tržaški dan na zagrebškem velesejmu in na obrtnem sejmu v Celju TRST - V okviru jesenskega programa sodelovanja na sejemskih prireditvah v srednji in vzhodni Evropi, se je delegacija tržaške Trgovinske zbornice pod vodstvom predsednika Adalberta Donaggia mudila v Zagrebu in v Celju, kjer je imela vrsto srečanj s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva. Ob tržaškem dnevu na jesenskem zagrebškem velesejmu, ki se ga s skupnim razstavnim prostorom udeležuje okrog dvajset podjetij iz tržaške pokrajine, se je Donaggio sestal tudi s hrvaškim transportnim ministrom Luzavcem, s katerim se je pogovarjal predvsem o problemu dovoljenj za vstop hrvaških avtobusov v Italijo. Istega dne se je delegacija tržaške zbornice mudila tudi na Obrtnem sejmu v Celju, ki je drugi največji tovrstni specializirani sejem v Evropi. Na skupnem razstavnem prostoru, ki ga je pripravila prav tržaška zbornica, se predstavlja okrog 15 krajevnih obrtnih podjetij, medtem ko se je okregle mize s slovenskimi kolegi udeležilo kar 40 tržaških obrtnikov. Razspravljali so medsebojnem sodelovanju in o izmenjavi informacij med obrtniki obeh zemljepisnih območij. Poleg Donaggia so se srečanja udeležili še italijanski veleposlanik v Sloveniji Massimo Spinetti, predsednik tržaške pokrajinske obrtne komisije Giorgio Ret in predstavniki treh tržaških stanovskih združenj. Obrtnike Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je zastopal Drago Ota. 3 ji g 5| li !$ 19. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1505,00 1544,00 nemška marka 999,00 1023,00 francoski frank 292,00 301,00 holandski gulden 887,00 914,00 belgijski frank 48,00 50,00 funt šterling 2343,00 2414,00 irski šterling 1 2417,00 2490,00 danska krona 258,00 266,00 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1095,00 1128,00 japonski jen 13,70 14,20 švicarski frank 1210,00 1246,00 avstrjski šiling 141,30 145,60 non/eška krona 232,00 239,00 švedska krona •227,00 233,00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,70 12,20 avstralski dolar 1185,00 1221,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,10 11,70 hrvaška kuna 270,00 300,00 19. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1509,00 1539,00 nemška marka 1003,00 1021,00 francoski frank 291,00 301,00 holandski gulden 885,00 910,00 belgijski frank 48,22 50,02 funt šterling 2339,00 2419,00 irski šterling 2415,00 2510,00 danska krona 258,00 268,00 grška drahma 6,15 6,75 kanadski dolar 1093,00 1128,00 švicarski frank 1213,00 1238,00 avstrijski šiling 141,03 145,53 slovenski tolar 11,00 11,40 MILANSKI DEVIZNI TRG 19. SEPTEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1524,320 ECU 1914,240 nemška marka 1009,820 francoski frank 296,390 funt šterling 2377,020 holandski gulden 901,000 belgijski frank 49,053 španska pezeta 11,999 danska krona 262,340 irski funt 2455,220 grška drahma 6,345 portugalski escudo 9,903 kanadski dolar 1111,990 japonski jen 13,947 švicarski frank 1231,480 avstrijski šiling 143,520 norveška krona 235,960 švedska krona 230,420 finska marka 337,540 MILANSKI BORZNI TRG 18. SEPTEMBER 1996 fl INDEKS MIB-30: -0,73% delnica cena var, % delnica cena ■ var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Benetton Comit Credit Edison Eni Ferruzzi fin. Fiat Gemina Generali Ifi p. Ifil Imi Ina 11.687 -2,00 1.259 -2,25 18.353 -1,15 2.854 -1,45 1.691 -1,39 8.726 -0,59 6.909 -1,45 4.214 -1,54 700 +6,23 34.409 -0,36 11.664 -1,13 3.888 -2,62 11.957 -1,00 2.146 -1,28 Italcementi Italgas La Fondiaria Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rinascente Sai San Paolo To Sirti Štet Telecom Ita 9.534 -1,53 5.341 -1,81 5.690 -3,59 8.099 -3,05 915 -1,53 494 +4,78 2.004 -1,90 2.645 -1,81 13.344 -2,85 9.163 -0,35 12.349 -1,18 9.537 -1,58 9.257 -0,66 4.820 -1,51 3.096 +0,09 KULTURA Petek, 20. septembra 1996 LIKOVNA UMETNOST / TRŽAŠKI MUZEJ REVOLTELLA GORICA / POKRAJINSKI MUZEJ Preskromen poklon mojstru Ninu Periziju Njegova dela bodo na ogled do konca meseca Se do konca meseca je na ogled spominska razstava Nina Perizija v tržaškem mestnem muzeju Re-voltella. Mojstru in kulturniku se je želela tržaška občinska uprava pokloniti z obširnejšo razstavo v prostorih palače Costanzi in muzeja, kjer je umetnik aktivno sodeloval in vodil kar 35 let zapovrstjo likovno šolo za akt, ki je zdaj prav po njem poimenovana. Po smrti leta ’94 je muzejska zbirka sprejela izbor pomembnejših umetnikovih del poleg bogate specialistične zbirke knjig in se že takrat obvezala, da bo dela primerno razstavila. V resnici se je Perizi pripravljal na obširnejšo razstavo, tako slikarskih kot kiparskih del še pred smrtjo. Vsakič ko sva se srečala, je* potožil, da postaja likovnikom namenjen prostor vse bolj tesen, kaj pa še posluh s strani javnih ustanov, da bi kulturno rast mesta podprle. Dve leti po smrti izide ob razstavi še katalog s spremnim tekstom profesorja Sgubija in to sočasno z razstavo Jima Dinea, predstavnika ameriškega pop arta, ki je s svojimi liki Venerinih podob preplavil dober del muzejskih sten in poleg tega še posegel v prostor ob rimskem anfiteatru s tremi večjimi lesenimi kipi. Perizi je že štirideset let tega pričel z namenskim načrtovanjem kiparskih okrasnih objektov za javne prostore v Trstu in to prav tako v večjih formatih, ki vzpostavljajo z okoljem močen dialog in se elegantno zarisujejo v dinamično interakcijo z opazovalcem. Več je tudi dekorativnih posegov, kamnitih in kovinskih reliefnih struktur, ki označujejo pročelja ali veže javnih palač in zasebnih stanovanjskih blokov. Fotografska dokumentacija del v zgibanki k razstavi Perizija je pregledna in grafično prikupna. V primerjavi z Dinovimi orjaki in postavitvijo razstave ameriškemu mojstru pop arta, zaslutimo, da bi bilo lahko ustvarjalno delo Perizija podprto in ovrednoteno s prodornejšim prikazom, saj gre za življenjsko delo in vnašanje poetičnih prvin v lastno življenjsko okolje. Pogrešala sem uporabo au-diovizualnih sredstev in bolj smiselno vezno nit pri postavitvi razstave. Tudi fotografsko gradivo bi lahko razstavo popestrilo in prikazalo dinamično vlogo Perizija, akademskega slikarja iz beneške šole, profesorja likovne vzgoje, scenografa, aktivnega člana skupine Arte viva, skupine Raccordo sei, srečamo ga še na pomembnih mednarodnih razstavah, kot je na primer beneški bienale. Izbor razstavljenih del v muzeju Revoltella ponuja kronološki pregled pomembnejših slik, risb in grafičnih listov od začetnih del iz štiridesetih let vse do zadnjega. Izraznost znakov in barvnih potez ter volu-metrična nastavitev grafičnega prostora označujejo umetnikovo razmišljanje iz prvih let. Postopno prečiščevanje oblik in iskanje sinteze v izraznem procesu vodijo dalje k razmišljanju odnosa do svetlobe in sence ter spajanje razumske s čustveno sfero, dokler ga ne pot pelje v svet kiparstva, kjer se slika plastično razgrne v prostor in se prelevi, zgiba in poustvarja nove volumetrične sugestije. Razmišljanje o svetlobi vodi Perizija dalje v iskanje prosojnosti in zračnosti akvarela. V zadnjem nizu oblakov in vetra v čistem sproščanju domišljije. Poseben čar hranijo pripravne skice in makete za scenografske postavitve, kjer je znal Perizi mojstrsko združiti vsebinsko zamisel z izvirno oblikovno rešitvijo. Jasna Merku Goriška zgodovina in znamenitosti na starih medaljah V pokrajinskem muzeju na go-riškem gradu se izteka razstava kolajn, ki v glavnem spominjajo na 1. svetovno vojno (priredili so jo ob 80-letnici prvega italijanskega zavzetja Gorice), ter skic in risb arhitekta Paola Cac-cia Dominionija, ki je bil v teh krajih kot mlad italijanski oficir v tisti vojni, ter sam narisal kup spominskih kolajn in svoja zadnja leta preživel v Gabrjah pri Sovodnjah. Kolajne so skoro v celoti iz zajetne zbirke goriške hranilnice - Cassa di Ri-sparmio - Gorizia. Na razstavi je na ogled 365 kolajn in značk. Nekatere se ne nanašajo na prvo svetovno vojno, v tem primeru gre za nekatere spominske kolajne še iz avstrijskih časov, izdelki nekaterih na Dunaju priznanih mojstrov (Donner, Hamerani, Tautenhayn, Houtsky). S podobami cesarja Maksimilijana I. in Franca Jožefa je okrašena kolajna, ki je leta 1900 spomnila na 400-letnico priključitve Goriške grofije državi Hab sburžanov. Cisto jasno je da so motivi na teh kolajnah vezani na tak-r atn o d o -gajanje in staro go-riško zgodovino. Razstavljene so tudi kolajne iz delane v italijanski dobi, spominjajo pa na staro goriško zgodovino. V prvi vrsti so tu v raznih dobah na- rejene kopije goriškega mestnega z ga. S takimi kopijami običaj11, počastijo pomembne goste, ki Pr dejo v Gorico. ,; V posebni so najdemo cel kuf kolajn, ki su iih ! R ° r 1 S „ d r u S tv _ ter usta' nove da- le izde' lati ob svoj ih shodih ter prf' nikih’ kot tudi v ,»SS.’£; ,o‘f=e,VvMUf; mo Italija11® društva. Podobne ko a^ ne in značke so izdajala tudi nekat ^ slovenska društva, pa čeprav to P nas ni bilo zelo v navadi. Sicer pa te kolajne predvsem iz časa med v nama, nekaj pa je kasnejših. Največ je kolajn iz obdobja 1- sV®0 tovne vojne ali po njej, vendar Pa vezane na ta čas. Tu so kolajne tudi značke raznih italijanskih e nic, ki so se borile v na51 krajih, kot tudi značke, k1, jih dobili avstrijski voja ’ ki so se borili na s° fronti. Tu so tudi v kasnejše kolajne mentov ali drug . vojaških edini0-so dobili tudi im61?, po Gorici in drug tukajšnjih kraj1 Zanimiva je sp°T1n!1 ska kolajna lZd® ; leta 1927 ob obno Solkanskega nrne sodobna, izleta 1986; pa je kolajna, ki nas sp min j a na samostan stanjevica. Tu pa tam V1 mo narisane tudi nekatere P membnejše goriške stavbe, kot grad ter palača Attems. cjj ARHITEKTURA / EDVARD RAVNIKAR Razstava ob prvi obletnici smrti Odprli so jo sinoči v prostorih fužinskega grada Včeraj je bila v prostorih Arhitekturnega muzeja na fužinskem gradu novinarska konferenca pred odprtjem razstave »Edvard Ravnikar: arhitekt, urbanist oblikovalec, teoretik, univerzitetni učitelj in publicist.« Razstavo so odprli sinoči ob 19. uri in bo na ogled do 19. oktobra 1996. Ob prvi obletnici smrti Edvarda Ravnikarja poleti 1994 so se delavci v Arhitekturnem muzeju odločili pripraviti razstavo o delu našega najpomembnejšega arhitekta povojnega modernizma, s primernim katalogom. Razlogov za takšno odločitev je bilo veliko. Arhitekt in akademik Edvard Ravnikar je slovenski umetnik, ki je s svojim življenjem in delom označil drugo polovico našega stoletja in arhitekturno ustvarjalnost v drugi Jugoslaviji. Po letu 1946 se je uveljavil kot pedagog in bil pravi. simbolni in po umetniški izpovedi primeren naslednik Jožeta Plečnika. Mlajšim generacijam je 37 let prenašal svoje znanje in na fakulteti ostal do upokojitve leta 1980. Ravnikarjev seznam diplomirancev šteje-kar 659 arhitektov, izjemno število, ki bi bilo lahko samo zase dovolj za življenski opus. Njegovo večplastno delo je po 86 plodnih letih zapustilo globoke korenine, tako da je vsaka predstavitev samo delno videnje njegovega opusa. Poleg Maksa Fabianija in Jožeta Plečnika sodi med najpomembnejša arhi-tektska imena, kar jih je na Slovenskem. Z vsem svojim delom, vplivnim delovanjem tako na ljubljanski šoli za arhitek-turo kot v javnosti, se je uvrstil med najvidnejše osebnosti slovenske kulturne zadnje polovice stoletja. Če gledamo z strani muzejske optike gre za ustvarjalca, okrog katerega se je v pretežnem delu povojnega razdobja vrtel slovenski arhitekturni, urbanistični in oblikovalski uni-verzum. Razstava, ki je postavljena v fužinskem gradu, je nastala na temelju dosegljivih virov. Slikovno gradivo sestoji iz fotografij in presnetega gradiva, ki jih je v letih 1994 in 1996 izdelal Matija Murko, preostale pa so presneli iz arhiva Arhitekturnega muzeja Ljubljana, arhiva Fakultete za arhitekturo ter iz mnogih revij in publikacij. Ob koncu lahko samo še poudarimo, da je Ravnikarjev opus, del slovenske arhitekturne dediščine in da je potrebno sprejeti zakonske ukrepe za zaščito vsega njegovega dela in sprožiti postopke za strogo spome-niškovarstveno obravnavo del. Cvetka Cvet Mladinska knjiga izdala Ilustrirano zgodovino sveta Pri založbi Mladinska knjiga je izšel priročnik Ilustrirana zgodovina sveta. Uredila ga je Irena Trene - Frelih, prevedli pa Marjeta Gostinčar - Cerar (9. do 12. poglavje), Jože Stabej (13. do 16. poglavje), Irena Trene - Frelih (1. do 8. poglavje) ter Miroslav Ulčar (17. do 20. poglavje). Strokovno ga je pregledal in dopolnil Martin Ivanič, ilustracijo kmečkega upora je izdelal Aleš Sedmak. Pri nastanku knjige so sodelovali mednarodno priznani zgodovinarji in zagotovili nov, celosten pogled na svetovno zgodovino. Po obliki in ureditvi se knjiga navezuje na uspešnico Velika ilustrirana otroška enciklopedija, le da, kot pove že naslov, predstavlja zgodovino sveta od njenega nastanka do današnjih dni. Ilustrirana zgodovina sveta prinaša hiter in jasen pregled skozi časovna obdobja. Dvajset poglavij je bogato opremljenih s 1500 ilustriranimi zemljevidi, fotografijami in slikami, ki pričarajo najpomembnejša dejanja v preteklosti. Časovne preglednice po kronološkem zaporedju predstavijo in razložijo ključne dogodke v družbi in kulturi vsake civilizacije. Prikazane so podrobnosti vsakdanjega življenja, verstev in civilizacij. Posebno poglavje govori o zgodovini slovenskega ozemlja in naroda. V obširnem abecednem kazalu hitro najdemo iskano temo, v besednjaku pa razlago tujih in težavnih besed. Cena knjige, ki ima 382. strani, je 8988 tolarjev (približno 103.500 lir). (I. P.) LJUBLJANA / CZ Novi naravoslovni leksikoni adaptacija angleškega Cankarjeva založba je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavila nov leksikon z naslovom Naravoslovje, ki je izšel v zbirki Sopotnik. Delo so prevedli Igor Erjavec, Ljubica Kamarič, Maja in Andrej Konjajev, Andrej Paulin, Rudi Pavlin, Simon Pirc, Andrej Šmalc, Jasna Štrus in Primož Ziherl, uredila pa ga je Živa Vidmar. Gre za prevod druge izdaje Oxfordovega Con-cise Science Dictionary iz leta 1991 in obsega osnovne pojme celotnega naravoslovja (astronomija, elektrotehnika, fizika, fizikalna kemija, metalurgija, mineralogija, kemija, biokemija, fiziologija, genetika, mikrobiologija, zoologija, anatomija, botanika, ekologija, paleontologija, geologija, matematika, računalništvo in tehnika). Namenjen je predvsem prvim letnikom LJUDJE IN DOGODKI Petek, 20. septembra 1996 .FRANCIJA / V OZRAČJU POLEMIK IN SUMICENJ ANTIKLERIKALNIH KROGOV Papež prišel na štiridnevni pastoralni obisk v Francijo Za nekatere je sporno slavje ob 1500-letnici krsta kralja Klodvika p Pariz - Papež Je avel ii je vcere srednjefrancoskem T zapel svoj uradni ir t0ralni obisk v Fran o srečanju s pred; Chiracom je Prefekturi poudaril Prihaja v Francijo ko O1; da bi se sestal s 1 aoskimi katoličani, i rf bi se jim pridruži: plitvi na krajih, ki sc "renibni tako za vei ^ROfl „ T?_ • • shio, da papež nekoga, ki j, ^Canstvo iz oj ?a' Prav zato je Jurski prefekti J1- daje Franc Premostitev lef ki !Cnih mner ^odvikov krst ei obbv do8°dko'1 “bhkoval francc kovino. u ai poprijeti c b med kater Sospodarsk Jvscini, ki -^ P*] Jžave on n6]šim drž lahko uživale v svojih dobrinah in v rezultatih svojih gospodarstev. Francoska Cerkev se seveda dobro zaveda kočljivosti sedanjega obiska in se trudi, da ne bi prišlo do izpadov in kontestacij. Pariški nadškof in kardinal Jean-Marie Lustiger je včeraj ocenil kot »ostudne za omiko in enotnost Francije« sedanje polemike ob papeževem obisku. Zanj je nesprejemljivo, da papeža dočakajo v muslimanskih državah z veseljem, v Franciji pa s procesom proti katolicanstvu. Glede morebitne prisotnosti voditelja fašistične Nacionalne Fronte Le Pena v Reim-su pa je nadškof Lustiger navedel, da bo zanj molil in da bo vsakdo kaj pozitivnega odnesel od slavja v Reimsu. Janez Pavel II. s predsednikom Chiracom na pariškem letališču (telefoto AP) Albert Einstein se je motil: vesolje je odprto, ne pa zaključena celota LONDON - Einstein se je motil: vesolje ni neka zaključena celota, ampak je »odprto« in se bo neomejeno razvijalo naprej, onkraj vesolja pa ne obstaja neka temna materija, kot se je doslej mislilo, ampak samo temna praznina. To so zaključki, do katerih so prišli znanstveniki na osnovi najnovejših opazovanj preko vesoljskega teleskopa Hubble in iz dveh zemeljskih observatorijev, na Kanarskih otokih in na Havvaijih. Angleška znanstvena revija Nature posveča tem študijem obširen Članek izpod peresa Toma Shank-sa, elana skupine za kozmologijo iz Durhama v severni Angliji. Po njegovem pisanju so najnovejša opazovanja potrdila, da so galaksije zaCele nastajati pred 10 mi- lijardami let, ko je vesolje obstajalo že najmanj 5 milijard let; po drugi strani pa so demantirala doslej prevladujočo kozmološko teorijo. Po tej teoriji je vesolje nastalo z »big bangom« (pred 15 milijardami let), ko se je materija razpršila, iz nje pa so pod vplivom tež-nostne sile začele nastajati galaksije, ki pa se še danes pojavljajo iz koncentracije »temne materije«, ki ni vidna, ker še ni sprostila energije, ki omogoCa nastanek galaksij. Shanks pa zdaj poroča, da so »videli meje vesolja« in da so tam opazili modre galaksije, ki se oddaljujejo z veliko hitrostjo. Modra barva pomeni, da so galaksije polne luCi in torej mlade: v resnici so bile mlade pred 10 milijardami let, kolikor paC je njihova luč potrebovala, da je prišla do Zemlje. Isto velja za njihovo hitrost, ki je prav tako »stara« 10 milijard let: to pa ni v skladu z dosedanjimi teorijami, po katerih bi morala njihovo hitrost zavirati težnostna sila. Zaključki teh opazovanj - vendar ne gre za dokončne ugotovitve, opozarja Shanks - so, da so galaksije obstajale že mnogo prej, kot se je doslej mislilo, ter niso nastale iz neke »temne snovi«. To po drugi strani pomeni, da je tema onkraj zvezd v resnici res samo tema, ne pa nevidna materija, in da v vesolju ni dovolj materije, ki bi lahko zavirala proces ekspanzije vesolja. Skratka, vesolje je »odprto« in v nenehnem, neustavljivem razvoju. Devet mesecev po razsodbi v Teksasu usmrtili morilca HUNTSVILLE (TEKSAS) - Devet mesecev po smrtni razsodbi, ker je priznal da je ubil svojega delodajalca, so v Teksasu z injekcijo strupa usmrtili 35-letnega zidarja Joeja Fedelfida Gonzalesa. To je ena najhitrejših usmrtitev v ZDA. Gonzales ni namreč vložil nobenega priziva, v poslovilnem pismu pa se je oprostil svojim svojcem za vse, kar jim je storil. Škandal z hemoderivati TOKIO - V Osaki so aretirali sedanjega predsednika in dva bivša predsednika japonske farmacevtske družbe Green Gross Corporation, ker so s svojo poslovno nemarnostjo povzročili smrt na stotine hemofilikov, ki so jim dajali z aidsom okuženo kri. Japonske oblasti so v začetku devetdesetih let prikrile škandal z okuženimi hemoderivati, sedaj pa je novi minister za zdravstvo Nao-to Kan preklical tajnost, tako da je sodstvo moralo ukrepati. Po zadnjih podatkih je na Japonskem zaradi okužene krvi umrlo 400 hemofilikov, z virusom HIV pa je okuženih več kot 1.800 bolnikov. Aretirali trinajst menihov PEKING - Kitajske oblasti so aretirale trinajst tibetanskih menihov, ki so se uprli kampanji »rodoljubne prevzgoje«, s katero kitajske oblasti poskušajo lamaisticne menihe prisiliti k poslušnosti. Kdor ne bo prejel »rodoljubnega atesta«, bo moral zapustiti samostane, najbolj uporne pa Čaka zapor. Tibetanski duhovni vodja v izgnanstvu Da-lai Lama pa je včeraj v Camberri poudaril, da bo tudi na Kitajskem zavel nov veter, kljub sedanji represiji v Tibetu. Charles kot pravi komik LONDON - Britanski prestolonaslednik Charles je presenetil s svojo nepoznano komično žilico. V nekem lokalu letne rezidence Beaufortskega vojvode v somersetski grofiji je 47-letnega Charlesa komik Jethro zvabil na oder in se z njim pomeril v dovtipih in vicih. Kot je zapisal Sun, je Charles požel burne aplavze, tako da je Jethro poudaril, da bi imel Charles blešCeCo bodočnost kot komik, Ce ne bi bil prestolonaslednik. V Kolumbiji podražitev vode in elektrike povzročila nemire BOGOTA’ - Ena oseba je izgubila življenje, veC kot petdeset ljudi pa je bilo ranjenih v krvavih nemirih, ki jih je sprožila podražitev vode in elektrike v kolumbijski Facatativi, kakih 28 kilometrov od glavnega mesta. Gmotna škoda je ogromna oblastem pa še ni uspelo vzpostaviti reda, tako da so na pomoč poklicale vojsko. Evropa proti Romuniji STRASBOURG - Evropski parlament je vCeraj najodločneje obsodil Romunijo zaradi njene zakonodaje, ki predvideva zaporne kazni od šestih mesecev do petih let za osebe, ki so »zagrešile« homoseksulane in lezbijske odnose. Romunskega predsednika Iliescuja so pozvali, naj prepreči, da bi ta od romunskega parlamenta sprejeti zakon proti homoseksualcem stopil v veljavo. VESOLJE / AMERIŠKI VESOLJSKI TRAJEKT PRISPEL PO AMERIŠKO ASTRONAVTKO SHANNON LUCID Atlantis in Mir združena Lucidova je potolkla ameriški rekord bivanja v vesolju in se bo v četrtek vrnila na Zemljo VVASHINGTON - »Gospa, vaša limuzina je prispela,« tako je posadka ameriškega vesoljskega trajekta Atlantis pozdravila svojo kolegico Shannon Lucid, ki je več kot šest mesecev preživela na ruski vesoljski postaji. Atlantis se je z Mirom spojil ob 5.13 po srednjeevropskem Času, Shannon pa je takoj objela Johna Blaha, ki jo bo zamenjal na ruski postaji. Po že običajnem slavju ob uspešni združitvi pa sta se posadki takoj lotili z raztovarjanjem in natovarjanjem. Atlantis je namreč na postajo pripeljal kar 2,3 tone materiala, od hrane', znanstvenih aparatur do nadomestnih delov za vesoljsko postajo, z nje pa bo odnesel 1,1 tone materiala in znanstvenega gradiva ameriške, evropske in ruske vesoljske agencije. Shannon Lucid pa bo morala počakati se en teden, preden bo lahko objela svojega moža in svoje tri otroke. Atlantis se bo ločil od Mira v ponedeljek in se bo vrnil na Zemljo v četrtek. Shannon Lucid je s svojim šestmesečnim bivanjem v vesolju potolkla kar dva rekorda, ker pred njo ni noben American ostal tako dolgo v vesolju, obenem bo prva ženska, ki je bila v breztežnostnem stanju kar 188 dni. Absolutni rekord pripada Rusu Valeriju Poljakovu, ki je v vesolju preživel 438 dni. Novi gost ruske vesoljske postaje je 54-letni John Blaha, nekdanji polkovnik ameriškega vojnega letalstva. V prihodnjih dveh letih bodo na vesoljsko postajo Mir prispeli še štirje ameriški astronavti. Na slikah (telefoto AP): združitev Atlantisa z rusko vesoljsko postajo Mir (levo) in Shannon Lucid, ki Čaka v spojitvenem modulu na svoje ameriške kolege (desno). Dole na kolenih SEATTLE, LAS VEGAS (Reuter, R.P.) - Medetm ko se ameriški predsednik Bill Clinton pripravlja na predvolilni naravovarstveni pohod po severovzhodnih državah ob Pacifiku, njegovemu nasprotniku Bobu Dolu, poleg nizkih možnosti, ki mu jih pripisujejo javnomnenjske raziskave, težave povzroča tudi lastna nerodnost. Na zborovanju v Chicu, se jim je Dole svojih privržencem skušal približati z meter visokega odra, pri tem pa nediplomatsko telebnil na tla. Njegov zdravnik Rudy Manthel je potrdil, da je z njim vse v redu in da je dobil le nekaj prask ter udarec v oko. Dole se je po padcu, kot se izkušenemu politiku tudi spodobi, pobral na noge in začel stresati šale. Dobitnik dveh škrlatnih src (Purple Heart; državno odlikovanje ZDA za ranjence v vojni), ki jih je dobil za hude rane v 2. svetovni vojni, je svoj govor po padcu začel takole: »Mislim da sem si za tale padec prislužil tretje škrlatno srce, vseeno pa lahko rečete, da sem padel za Chi-co.« Po govoru je Dole novinarjem povedal, da ga je padec prebudil. »V resnici sploh nisem okoren. Pravi čudež je da se nisem poškodoval.« Kljub temu pa ga bo na »padec za Chico« nekaj časa spominjala rdečica v levem očesu, ki si ga je med padcem s prstom skoraj iztaknil. Dolov tiskovni predstavnik Nelson VVarfield je kandidatovo nerodnost takoj skušal obrniti njemu v prid. »Ta dogodek je zdaj verjetno potisnil stran vprašanja o starosti. Ce lahko Dole prenese tak padec in se takoj pobere na noge ter ima nato izvrsten govor, potem je tudi dovolj močan za predsedniški položaj ali celo za nekaj rund z Mikom Tyso-nom», trdi VVarfield. Med poletom v Las Vegas je Dole v letalu pristopil k Reuterjevemu fotografu in si ogledal sliko lastnega padca: »Moji lasje zgledajo v redu, očitno sem imel zadosti laka», je bil njegov komentar. Na vprašanje, če je to slabo znamenje za volitve je Dole odvrnil: »Saj sem se pobral, ali ne?«. Predsednik Bill Clinton pa skupaj s svojim štabom, podpredsednikom Alom Gorom in soprogama, potuje v 21. stoletje. Tako je namreč poimenoval avtobusno turnejo po severozahodnih državah, ki jo je začel v Seattlu, končal pa jo bo 281 kilometrov južneje v Portlandu. Vodilo turneje je vprašanje varovanja okolja, pacifiška trgovina ter gospodarstvo. Clinton, ki je v času predsednikovanja naletel na različne odzive okoljevarstvenikov, trdi, da je odločen rešiti naravne zaklade ZDA. V skladu s tem je med obiskom Grand Canyona podpisal odlok s katerim je 688.000 hektarjev ozemlja na jugu države Utah, razglasil za nacionalni spomenik, s čimer je to območje zavaroval pred rudarjenjem. Clinton je tudi razglasil dogovor vlade s 15 lesnimi podjetji o ohranitvi nekaterih starih gozdnih površin v VVashingtonu in Oregonu v zameno za sekanje v nekaterih manj ogroženih področjih. Razen tega pa je predsednik pred kratkim dosegel dogovor o zaščiti lososov v reki Columbia ter preprečil delo zlatega rudnika v neposredni bližini naravnega parka Yellow-stone. Ob hvaljenjem z lastnimi dosežki, pa podpredsednik Al Gore ostro napada republikance, ki naj bi se iz zaščite okolja celo norčevali. SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA PARAFIRALI ZAČASNI SPORAjj^ Na poti k območju svobodne trgovine Pogajanja so se iztekla v obojestransko korist BRUSELJ (STA) - Delegaciji slovenske vlade in Evropske komisije sta včeraj v Bruslju po formalnih pogajanjih parafirali začasni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo, ki je namenjen izvajanju trgovinskega dela pridru-žitvenega sporazuma, dokler ta ne bo ratificiran. Vodja slovenske pogajalske delegacije direktor urada za evropske zadeve v slovenskem zunanjem ministrstvu Benjamin Lukman in vodja delegacijo Evropske unije direktor za odnose z državami Srednje Evrope pri Evropski komisiji Sipke Bromver sta izrazila zadovoljstvo z rezultati pogajanj, Id so se iztekla v obojestransko korist. Začasni sporazum predstavlja trgovinski in gospodarski del evropskega sporazuma o pridruženem članstvu, ki sta ga Slovenija in EU podpisali 10. junija letos v Luxembourgu. Začasni sporazum, ki naj bi začel veljati 1. januarja 1997, je ključni instrument za nadaljnjo liberalizacijo in razvoj trgovine ter bo pripomogel k nadaljnjemu vključevanju Slovenije v EU. Slovenija in unija bosta z njegovo uveljavitvijo postopoma vzpostavili območje svobodne tr-gvovine v prehodnem obdobju, ki bo trajalo najdlje šest let. Določila začasnega sporazuma ukinjajo količinske omejitve za slovenski izvoz blaga v EU. EU bo poleg tega ukinila carine na večino blaga, ki ga uvaža iz Slovenije, carinske dajatve na preostale izdelke pa bo ukinila v okviru letnih carinskih plafonov. EU bo postopoma povečevala carinske plafone, 1. januarja 2000 pa bo popolnoma sprostila uvoz teh občutljivih izdelkov. Slovenija bo dostop do svojega trga za industrijske izdelke iz EU popolnoma odprla do 1. januarja 2001. Za kmetijske pridelke bodo veljala posebna pravila, pri katerih sta obe strani sko- zi pogajanja pridobili posebne ugodnosti. Trgovinski del pri druži tvene-ga sporazuma, ki ga bosta Slovenija in EU skozi začasni sporazum začeli izvajati 1. januarja prihodnje leto, prinaša 45-od-stotno znižanje carin za uvoz nekaterih industrijskih izdelkov iz EU v Slovenijo. Gre za hkratno zmanjšanje carin, predvideno za leti 1997 (25 odstotkov) in 1996 (20 odstotkov), ko bi moral po prvotnih načrtih začasni sporazum že veljati, če bi Slovenija in EU v predvidenih rokih sklenili pri-družitveni sporazum. Slovenija bo za 45 odstotkov znižala carine za približno 15 do 20 skupin industrijskih izdelkov, ki predstavljajo 30 odstotkov slovenskega uvoza iz EU. Carine za te izdelke so že sedaj razmeroma nizke, saj v povprečju znašajo 10 do 12 odstotkov in največ 27 odstotkov. Začasni sporazum vsebuje tudi določila, ki se nanašajo na konkurenco, industrijsko lastnino in javne nabave, kjer se mora Slovenija hitreje prilagajati uniji. Slovenija bo lahko na podlagi začasnega sporazuma kandidirala tudi za nova posojila Evropske investicijske banke (EIB), ko bo unija le-tej odobrila novi mandat, kar naj bi se zgodilo predvidoma konec leta. Doslej je lahko Slovenija od EIB prejemala samo posojila na osnovi finančnega protokola, ki je del sedaj veljavnega sporazuma o sodelova-nju.Določila sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in EU iz leta 1993, ki jih začasni sporazum ne pokriva, bodo še naprej veljala do ratifikacije pri-družitvenega sporazuma. Sporazum o sodelovanju pa bo še naprej osnova za trgovino in sodelovanj med EU in Slovenijo ^ uveljavitve začasne?" sporazuma. Sloveni]^ mora v skladu s svo)^ ustavo veljavnost zaC snega sporazuma zag0^ viti z ratifikacijo v Par.^ mentu, če pa to do L) nuarja 1997 ne bi o1 ^ mogoče, lahko vlad3^ odlokom omogoči njeg ^ vo začasno uporabo- ^ strani Evropske uni) morata začasni sporazu potrditi ministrski sv petnajsterice in Evrop5 parlament SLOVENIJA IN NATO Nove čestitke in priprave na tretji krog idividualnega dialoge dikom slovenskega članstv® v zvezi. Državni sekretar slovenskem obranibn6 ministrstvu Gorazd Vidr je povedal, da bo obravn vanih deset tem, med dr gim izvajanje vodenj3 poveljevanja, struktu obrambnih sil, interop6 bilnost, doktrina voj3® obrambe, nevojaški vi ^ varnosti, zagotavljanje na onalne varnosti itd. 61° nijo bodo v tretjem kr0? individualnega -dia .1; predstavljali predstavi11 zunanjega in obrambn 8 ministrstva ter slovem*. misije v Bruslju. Vidn , LJUBLJANA, OSLO (STA) - Norveški zunanji minister Bjoern Tore Godal je med včerajšnjim srečanjem s slovenskim državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Ignacem Golobom izrazil naklonjenost slovenskim prizadevanjem za pridobitev članstva v zvezi Nato in ocenil, da gospodarski in pohtični dosežki Slovenijo uvrščajo med najuspešnejše države v Srednji in Vzhodni Evropi. Državni sekretar Ignac Golob se je z vodjo norveške diplomacije sešel v okviru turneje po nordijskih državah članicah zveze Nato. Medtem Slovenija zaključuje priprave na tretji krog individualnega dialoga z zvezo Nato, ki se ho začel 30. septembra v Bruslju. Medtem ko sta bila prva dva kroga posvečena izhodiščem in političnim vprašanjem, bo tretji posvečen obrambnim in vojaškim vi- misije v Bruslju. «yj povedal, da je pri PrlPr r. Slovenija upoštevala štu jo o širjenju Nata na vZura dno Evropo, ki jo je okt0 j lani v Sloveniji predst3^ pomočnik generalnega^ kretarja zveze Cragg> , -dokumente, ki jih je d° poslala v Bruselj, Pr0®tu(ji nacionalne varnosti, pa 1 NOVICE Evropski parlament ustavil finančno pomoč Turčiji STRASBOURG (STA/AFP) - Evropski parlament se je včeraj odločil, da bo ustavil posebno pomoč v višini 70 milijonov dolarjev, ki naj bi jo Turčiji namenili prihodnje leto v okviru sporazuma o carinski uniji. Po mnenju evroparlamentarcev se Turčija namreč ni držala svojih obveznosti. V resoluciji, za katero je glasovalo 319 poslancev, 23 jih je bilo proti, 20 pa se jih je vzdržalo, so zapisali, da se je položaj na področju človekovih pravic v Turčiji od uvedbe carinske unije zelo poslabšal, država ni storila ničesar za demokratizacijo, poleg tega pa se nadaljujejo njeni zunanji spori in agresija na severa Iraka. Evropski parlament je od Evropske komisije zahteval, naj ne namenja sredstev za projekte v 'turčiji, z izjemo tistih, ki si prizadevajo za promocijo demokracije in človekovih pravic. Pripadniki Hezbolaha ubili dva izraelska vojaka SAIDA (STA/AFP) - Libanonski varnostni viri so sporo-čili, da sta bila včeraj v spopadu s proiransko oboroženo skupino Hezbolah v južnem Libanonu ubita dva izraelska vojaka, trije ranjeni. Izrael je na incident odgovoril z letalskim napadom na Hezbolahove položaje. Arafat: Mirovni proces je ogrožen VVIESBADEN (STA/dpa) - V svojem govoru v hessen-skem deželnem parlamentu v VViesbadnu je Arafat izjavil, da bo palestinsko ljudstvo kljub temu, da se Izrael ne drži določil mirovnega sporazuma, nadaljevalo svojo pot k miru. Arafat je poudaril, da je nemška zvezna vlada palestinsko ljudstvo v preteklih letih pri njegovih prizadevanjih venomer podpirala, in da je prepričan o tem, da bo Nemčija Palestincem še naprej nudila svojo pomoč. NOVA GENERACIJA AMERIŠKIH POLITIČNIH SVETOVALCEV Ideje so dobile imena .VVASHINGTON - Zaradi nove generacije političnih svetovalcev - vihravih in v središču pozornosti ter brez strankarskih vezi - stara vvashingtonska politična garda, hrepeni po časih, ko so politične kampanje vodili anonimni in zvesti ljudje. Javnost nekoč niti ni poznala obrazov, kaj šele, da bi poznala imena strategov predsedniške volilne kampanje. Dandanes ta ista javnost le stežka ne bi slišala za Dicka Morrisa, ki je bil preden je padel v nemilost, vodilni politični svetovalec predsednika Billa Clintona. »Na nek način so vsi najemniki, čeprav le redki, tako kot Dick Morris, prestopijo strankarski prag«, pravi Stephen Hess, ki je svetoval tako republikanskemu kot demokratskemu predsedniku. Vsem je skupno to, da imajo svojo osebnost, ki sega prek ljudi za katere delajo. Vsi merijo najvišje«, pravi Hess, ki sedaj dela v Brookingsovem Inštitutu. Morris je tipičen primer. V mladosti samosvoj liberalec, ki je istočasno delal za republikance in demokrate v istem kongresnem okrožju. Potem ko so tabloidi objavili njegovo dolgotrajno zvezo s pro- Deborah Zabarenko / Reuter stitutko, je odstopil iz Clintonove kampanje, vendar ostal na naslovnicah in prirejal novinarske konference v svojem domu. Morris pa ni edini med novodobnimi ameriškimi političnimi svetovalci, ki si želijo javne pozornosti. Ed Rol-lins, dolgoletni strateg republikancev, ki je z vpitjem o dušenju črnskih volilnih glasov v tekmi za guvernerja New Jer-seya omogočil zmago Christini Todd VVhitman, ni imel nobenih pomislekov do dela v volilnem štabu Rossa Perota leta 1992. David Gergen je najprej delal za republikance (Richarda Nixona, Ge-ralda Forda in Ronalda Reagana), leta 1993 pa prestopil k demokratom, kot svetovalec predsednika Clintona. Roger Stone, prostovoljni svetovalec pri republikancih je prišel na prve strani medijev prejšnji teden, ko se je v časopisih pojavila slika z njegovo ženo, nekdanjo manekenko, zelo pomanjkljivo oblečeno skupaj s kopico erotičnih oglasov, ki so bili v njunem imenu objavljeni na internetu. Stone se niti ni skušal skriti pred javnostjo, ampak je na televizijski postaji Fox News Sunday zanikal, da sta z ženo dala take oglase ter branil pravico do zasebnega življenja. Tudi svetovalci- ^ ostajajo zvesti eni stranki, kot je na Pr mer Clintonov James Carville, ki je v su kampanje leta 1992 postal zvezda J . tranjih »talk shovvov«, so precej bol 51 vni od anonimnih, skritih svetovalce_ ki so nekoč vodili predsedniške kanl?ia nje. Verjetno je tudi televizija ustvari potrebo po sodobnem svetovalcu, ki ^ kandidatu pomagal pri izbiri obleke, ^ činu govora in gibanja, potrebnega nastop pred gledalci. Hess trdi, da te11., čni vidiki kampanj v devetdesetih le vključno z občutljivim oglaševanjem javnomnenjskimi raziskavami, zahte k strokovnjake na tem področju. Od ko strokovnjaki prihajajo? Obstajajo te ^ političnega svetovanja na fakultetah, se popolnoma razlikuje o poti, ki morali svetovalci prehoditi nekoč -ga leta trdega dela za stranko, kandi ’ torej za pridobivanje potrebnih izku Takšno bohotenje političnih svetova^^ skrbi Meg Greenfield urednico Prl, • j6 shington Postu: »V Morrisovi zgod^e grozljiva logika: pomanjkanje zveš ^ do kandidata in pomanjkanje spoS nja in zaupanja v samo kampanjo.« SVET Petek, 20. septembra 1996 ^BpSNA IN HERCEGOVINA PO VOLITVAH Poraz opozicije na vseh ravneh ketbegovič čaka na prihod Krajišnika ],0 .MAJEVO (Reuter, STA) - »Pri oblikovanju °Ce Bosne in Hercegovine nikakor ne gre za Postavitev islamske države, ampak za vzposta-Ve”''normalne, svobodne in demokratične drža-Oe , ,novna naloga v prihodnje pa bo popolno, da t ° kot zdaj le selektivno, uresničevanje d foškega sporazuma, vključno z reintegracijo Str aXe,<< )e na včerajšnji tiskovni konferenci go\f i e demokratične akcije (SDA) sporočil zma-trici 6C s°kotnih volitev za mesto predsednika tonskega predsedstva BiH Alija IzetbegoviC. Jrieibegovič' ki se ie in a drugim zahvalil vo-cem, ki so mu na gla-Vanju izkazali zaupa-J6’ln medijem za njiho-sPremljanje predvolil- nega in volilnega procesa, je ponovil, da se bo predsedstvo BiH prvič sestalo potem, ko bo srbski predstavnik MomCi-lo Krajišnik prisegel . Američani zadovoljni z izvedbo bosanskih volitev ASHINGTON - Ameriški državni sekretar VVarren Christo-den > izid volitev v Bosni in Hercegovini pozdravil kot izre- ^80 tmeli mednarodna skupnost in Združene države Ameri-pri?I?v’ ker so vzbajab, da se volitve v Bosni opravijo kljub Zar H'0m krogov, ki so zahtevah njihovo preložitev m domnevno neustreznih pogojev. Ameriški obrambni poster VVilliam Peny pa je v govom pred odborom za oboro-PotiJr6 ^^Skega senata ocenil, da se enotam p ,n° vmih v Bosno in Hercegovino, da bi vzdrževale mir. IfrTa 1® še dejal, da po volitvah v BiH bolj zaupa, da bo lahko 'kZovo zapustil konec leta ustavi Bosne in Hercegovine, določeni v daytonskem sporazumu, ta sestanek pa bo izključno v Sarajevu kot prestolnici BiH. Pojasnil je, da SDA sebe označuje kot sredinsko in nikakor ne skrajno desničarsko stranko, je pa tudi edina stranka, ki bo v parlamentu BiH imela predstavnike iz Federacije BiH in iz Republike Srbske. IzetbegoviC je včeraj spregovoril tudi o sosednjih državah in ocenil, da Srbija ne bo mogla v nedogled ostajati nacionalistično usmerjena, pa tudi Hrvaška se bo morala napotiti v demokracijo, kar po njegovm mnenju pomeni, da za Bosno in Hercegovino, v povsem drugačnih zgodovinskih okoliščinah kot v letih 1991-92, ni nevarnosti niti z Vzhoda niti z Zahoda. Precejšen poraz opozicije na minulih volitvah je bil po Izetbego-vičevem mnenju pričakovan; kar zadeva lokalne volitve pa je dejal, da Kljub volilni mrzlici v Bosni so preiskovalci množičnih grobišč nadaljevali s svojim delom (Reuter) bi jih SDA sicer želela šele prihodnjo pomlad, vendar pa je odločitev o tem v pristojnosti OVSE, ki naj bi jih napovedala že za konec novembra letos. Vsekakor pa je po besedah Alije Izetbegovi-Ca do takrat nujno potrebno odpraviti nekatere napake, ki so se pokazale na sobotnih predsedniških in parlamentarnih volitvah predvsem v zvezi z registracijo volilcev. Po objavi izidov se je oglasil tudi hrvaški predstavnik v skupnem predsedstvu Krešimir Zubak, ki je poudaril, da je prvi korak delovanja države BiH prav vzpostavitev predsedstva, in dodal, da je potrebno doseči reintegracijo BiH in v prihodnjih dveh letih dokončno rešiti politično krizo v državi. Predstavniki OVSE So včeraj sporočili tudi prve delne izide volitev na drugih ravneh (za parla- ment BiH, parlament Federacije BiH in narodno skupščino v Republiki Srbski, skupščine desetih kantonov v Federaciji in predsedstvo v srbski entiteti). Na območju federacije prepričljivo vodi SDA, sledi HDZ, opozicija pa je doživela precejšen neuspeh z izjemo koalicijske Združene liste BiH in presenetljivo Demokratske narodne skupnosti Fikreta AbdiCa. SilajdžiCevi Stranki za BiH, Liberalcem in Liberalno-bošnja-ški stranki, se samostojen nastop na volitvah ni obrestoval. Na območju Republike Srbske prepričljivo vodi SDS pred SDA, koalicijsko Zvezo za mir in napredek ter Srbsko radikalno stranko. Največ glasov za predsednika Republike Srbske je za zdaj prejela Biljana Plav-šic pred socialistom Živkom RadišiCem. PRIHODNJI mesec bo začelo delovati prvo mednarodno pomorsko sodišče . Hamburg končno ponuja upanje Birna Helgadottir, The European dno Celo Hamburg - pr ln Pomorsko sodb 7 delom priho r» •' “ciuui prm ^mburgu, se bo r1 s°ocilo z nekal ;Pra«anji. Kopens Atrijskimi nai preteklost, vend lestipiči _______„ . ^vH'a“gmnS 10 skoraj nobene Ljani® tovrstnih se je pokazala ■sodnikov v Mi 0 Pomorskem Jsec, ki obljublj; m^o poslovno t Področju • Jurisdikcija i a Pomorske spe ^ državo kot £ paznike te jropsko unijo ] •b° tako lahke Se’koi° bo posi srednjeveško atlantsko obalo pa so urejala oleronska pravila.V 17. stoletju, je nizozemski pravnik Hugo Grotius uvedel koncept »mare liberum«, ki pravi da so odprta morja splošna lastnina, ki si jo ne more lastiti nobena posamezna država. V 20. stoletju so zamisel o pomorskem zakonu obravnavali leta 1930 v Ligi narodov. Danes UN-CLOS obsega preko 300 členov in 9 aneksov ter vključuje vse znane vidike upravljanja z morjem: ribištvo, pomorske poti, onesnaževanje, ohranjanje življenja, raziskovanje ter podoceansko rudarstvo. UNCLOS je ratificiralo 106 držav, vključno z večino Članic Evropsko unijo. EU je konvencijo podpisala kot celota, vendar ga kot taka še ni ratificirala. Nekatere pomembne države, med njuni tudi ZDA in Velika Britanija, so do UNCLOS-a še vedno zadržane, vendar se bodo v bližnji prihodnosti tudi one najverjetneje priključile konvenciji. Hamburško sodišče bo po vsej verjetnosti zelo zaposleno. Na svetu trenutno poteka najmanj 30 »ribiških vojn«, tu pa je še množica nerešenih ozemeljskih sporov. Rusi so streljali na kitajske ribice v Ohotskem morju in jih nekaj ubili. Norveška, Islandija in Rusija ne morejo najti sporazumne rešitve o Smuthulletu, mednarodnem žepu v Barentsovem morju. Pred kratkim sta si zaradi obale Grenlandije skočili v lase Danska in Islandija. Kar nekaj kriznih Zariše, ki so tik pred izbruhom, je med Kitajsko, Japonsko ter drugimi azijskimi državami. Grčija in Turčija sta bili pred vojno zaradi majhnega otočka v Egejskem morju. Tudi spor med Kanado in Španijo o lovljenju morskih listov okrog Grenlandije, Mednarodno sodišče v Haagu še ni razrešilo. V tej druščini sta tudi Slovenija in Hrvaška, ki še nista uredili vprašanja meje na morju. Del krivde za takšno pomorsko zmedo pa nosi tudi sam UNCLOS. V želji, da uvede odgovorno upravljanje ribištva, je dodelil pomorskim državam 12 morskih milj ozemeljskih voda ter 200 milj širok pas za ribolov, kar je znano kot »izključno gospodarsko območje«, V 80-tih letih so skoraj vse države veselo začrtale svoje morske meje, čeprav UNCLOS-a niso ratificirale. Seveda se nekatere meje med državami prekrivajo, zato je 40 odstotkov vseh morskih meja še vedno spornih. Tudi 200 milj širok gospodarski pas se je katastrofalno odrezal. Države so pohitele v izgradnji ribiške industrije za izkoriščanje novih morskih ozemelj in svetovna ribiška flota se je podvojila. Zaradi tega je marsikatera država hitro izčrpala svoj ribiški vrt, zaradi Cesar je prosto odprto morje kmalu postalo novo bojišče. OZN je lani sprejela zgodovinski sporazum o nadzoru in zaščiti ribjih zalog v mednarodnih vodah. Ko bo ta sporazum ratificiran, bodo spori kot je kanadsko-španski lahko razrešeni v Hamburgu. Vendar, ali bo novo sodišče res sposobno učinkovito posegati v pomorske spore? Na tej poti bo treba preskočiti kar nekaj ovir. Obe sprti strani bosta najprej morali sodiscu priznati avtoriteto. V grško-turškem sporu na primer, sodišče ne more posredovati, ker Turčija nasprotuje UNCLOS-u in ga noče niti podpisati. Težava je tudi v tem, da UNCLOS sili države v dogovore, obenem pa ponuja različne možnosti za reševanje sporov. Razen haburškega sodišča je tu še Meddržavno sodišče v Haagu in še najmanj dve drugi vrsti arbitraže. Države zato morda ne bodo imele zaupanja v hamburško sodišče in bodo še naprej odhajale v Haag. To, da je sedež v Hamburgu, pa govori v prid pomorskemu sodišču. Pristaniška zgodovina in-moCna pomorska tradicija, dajeta temu nemškemu mestu trdno avtoriteto. Tudi nemška vlada je odločena, da bo imela prva izpostava OZN na nemškem ozemlju vrhunske pogoje za delovanje: sodišče bo opravljalo delo v pisarnah vrednih sto milijonov ameriških dolarjev in imelo letni proračun v višini 6 milijonov ameriških dolarjev. Eden od sodnikov je tudi David Anderson, nekoč zaposlen v britanskem zunanjem ministrstvu. Britanija ni ratificirala UNCLOS-a, zato ga je na položaj predlagala Francija. Anderson je previden optimist. »Konvencija je razumen dokument, ki bo vzdržal preizkušnjo Časa. Do sporazuma je prišlo, zaradi trdne volje velikega števila narodov, da sprejmejo boljši način reševanja sporov. Smo še nepreizkušeno telo in potrebujemo nekaj Časa, da se organiziramo«, je dejal Anderson. Naravovarstveniki, ki upajo da bo nova ustanova pomagala k dvigu splošne zavesti ljudi, pa se hkrati bojijo, da bo zaCela delovati prepozno, da bi lahko rešila oceane. Prve zadeve naj bi sodišče začelo obravnavati šele leta 1998. Joy Hyvarinen iz Svetovnega sklada za naravo meni: »Ne smemo več izgubljati Časa, saj je ribji zarod po vsem svetu v zelo slabem stanju. Nujno je, da ukrepamo takoj«. :$ NOVICE H ■ ■ Solana: Nato v BiH tudi po prvem letu mirovnega sporazuma LONDON (STA) - Generalni sekretar zveze Nato Ja-vier Solana je včeraj v Londonu ocenil, da bi »mednarodna skupnost, vključno z zvezo Nato, morala delovati v Bosni in Hercegovini tudi po prvem letu veljavnosti Daytonskega mirovnega sporazuma«. To po njegovih besedah pomeni, da je za zagotavljanje varnosti potrebna nadaljnja vojaška prisotnost v Bosni po odhodu Iforja, ki pa bo manjša in za omejeno obdobje. Ta vojaška sila bi po mnenju Solane pripomogla k stabilnosti v regiji in ustvarila varno ozračje v Času, ko se ustanavljajo trajne ustanove in strani v Bosni prevzemajo svoje polne odgovornosti. Solana je v govoru v Mednarodnem inštitutu za strateške študije v Londonu, kjer je predaval v okviru dvodnevnega obiska v Veliki Britaniji, med drugim ocenil, da bo proces pretvorbe Severnoatlantske organizacije, ki poteka od začetka desetletja, prihodnje leto dosegel višek. Menil je, da bo rezultat tega procesa nova zveza, ki bo moCno oddaljena od namenov in struktur svoje prednice iz Časov hladne vojne. Solana je dodal, da se Nato približuje vrsti odločitev: o širitvi, povečanju sodelovanja v okviru Partnerstva za mir, povečanem, stalnem in institucionalizaranem sodelovanju z Rusijo, o nadaljnjem zagotavljanju varnosti v Bosni in Hercegovini ter o prenovljeni vojaški strukturi zveze Nato, ki bo v prihodnje omogočala polno sodelovanje vseh zaveznikov ter bo jasno odsevala evropsko varnostno in obrambno identiteto. Ti cilji po Solanovih besedah »upravičujejo sklic vrhunskega srečanja Nata v prihodnjem letu«. Generalni sekretar je med drugim poudaril, da je »širitev neizogibna«. Slovenski embargo žanje »sadove« SARAJEVO (STA) - Slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošic se je na včerajšnjem srečanju z ministrom za kmetijstvo, vodne zaloge in gozdarstvo Federacije BiH Ahmedom Smajičem pogovarjal predvsem o rešitvi za obojestransko uvedeni embargo na uvoz kmetijsko-prehrambenih izdelkov živalskega porekla. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo je že leta 1993 izdalo odlok o uvedbi embarga za uvoz kmetijsko-prehrambenih izdelkov živalskega porekla. Po treh letih brezuspešnega čakanja na preklic tega odloka je minister Smajič pred dvajsetimi dnevi izdal protiukrep, s katerim je prepovedal uvoz prehrambenih izdelkov živalskega porekla iz Slovenije. Po navedbah tiskovne agencije BH-Press naj bi omenjeni zaplet bolj prizadel Slovenijo kot BiH. Slovenska podjetja naj bi namreč v letošnjih prvih šestih mesecih s prodajo svojih izdelkov na tržišču v BiH, med katerimi je bil tudi velik del prehrambenih izdelkov živalskega porekla, zaslužila približno 500 milijonov nemških mark. Petek, 20. septembra 1996 SLOVENIJA INFORMATIKA - Vladni center za informatiko letos že treje leto organizira posvet o informatiki v državnih organih. Srečanje bo trajalo od 23. do 25. septembra, na njem pa bodo predstavljeni najnovejši dosežki s področja uvajanja informacijske infrastrukture v določene projekte, med cilji posveta pa je iskanje takšnih programskih rešitev, ki bodo uporabniku prijazni. PROTEST - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ostro protestira zoper odločitev upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, s katerim je še v Času veljavnosti socialnega sporazuma za leto 1996 odpovedala splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in ob tem priporočila odpoved panožnih kolektivnih pogodb. Po mnenju sindikalistov so elani UO GZS s to potezo glasovali za socialne konflikte in delavske nemire. LETALIŠČE - Danes bodo na ljubljanskem letališču Brnik predstavili elektronsko napravo za slepo pristajanje, ki bo omogočila, da slabe vremenske razmere ne bodo več ovira pri pristajanju letal. RAZSTAVA - V torek bodo v prostorih ljubljanske Pediatrične klinike odprli razstavo likovnih del slovenskeih osnovnošolcev na temo Moja bolnišnica. Dela so prispela na natečaj revije Otrok in družina, na ogled pa bodo do desetega oktobra. POMOČ - Včeraj ob štirinajsti uri so predstavniki Rdečega kriza Slovenije pričeli z distribucijo prehrambenih paketov, ki so plod akcije RKS, ki je potekala pod naslovom Nikoli sami. V okviru akcije je 37000 donatorjev prispevalo okrog šestdeset milijonov tolarjev pomoči, za katere so se v Rdečem križu odločili, da bodo večino namenili za pomoč v obliki prehrane. SKD - Sklep državnega zbora, da sprejme predlog poslanske skupine poslancev, s prvopodpisanim Miroslavom Mozetičem, je po mnenju Slovenskih krščanskih demokratov potrdilo za pravno državo in dokaz, da so s tem poslanci spoštovali demokratično voljo državljanov. NATO - V organizaciji Atlantskega sveta Slovenije bo danes in jutri v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom NATO in Evropa v procesu tranzicije. Konferenca bo razdeljena na tri tematske sklope, v okviru katerih bodo tuji in domači strokovnjaki podali stališča in strokovne poglede na omenjeno temo. DRŽAVI ZBOR / POSLANCI SPET RAZPISALI DATUM IZVEDBE REFERENDUMA O VOLITVAH V DZ Letos dvakrat na volišča Osmega decembra bomo volilci po novem izbirali le med tremi referendumskimi vprašanji LJUBLJANA - Na včerajšnji 51. izredni seji so poslanci določili nov datum za izvedbo zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor. Kljub stališču odbora za notranjo politiko in pravosodje in priporočila ustavnega sodišča, da bi referendnum zaradi ekonomičnosti in pravnega naCela racionalnosti izvedli na dan parlamentarnih votitev, so poslanci na predlog Miroslava Mozetiča (SKD) sklenili, da bomo državljani o volilnih vprašanjih odločali 8. decembra, vendar tokrat le o treh in ne štirih vprašanjih, kot je to določal prvotni odlok o razpisu referenduma. Pred glasovanjem o novem odloku je namreč 24 od 35 poslancev umaknilo svoje podpise z referendumske zahteve, s katero so se z prvopodpisanim Tonetom Anderhcem (LDS) zavzemali le za nekatere popravke v obstoječem volilnem sistemu. Takšna odločitev (sprejeta je bila s 37 glasovi proti 25) je v parlamentu požela vrsto kritik in odprla vročo razpravo. Po mnenju Mirana Potrča (ZLSD) je umikanje podpisov in s tem tudi zahteve po tistem, ko je zadevo že obravnaval državni zbor, nemogoče tako s pravnega kot moralnega stališča. Z njim se je strinjal tudi Franc Zagožen (SLS), ki pa je tudi opozoril, da je usta-vno sodišče razveljavilo le dve točki odloka in ne ves odlok, kar po njegovi oceni pomeni, da števila referendumskih vprašanj ni mogoče vec spreminjati. Včeraj pa bi poslanci morah odločati tudi o vladnem predlogu novele zakona o referendumu in ljudski ini-cativi, s katerim naj bi določili način glasovanja in ugotavljanje referendumskih izidov v primeru večih referendumskih vprašanj, vendar so sejo do torka prekinih. Dan pred tem je odbor za notranjo politiko pravosodje zaradi »preveč zapletenih zakonskih rešitev« zavrnil skrajšani postopek obravna- ve predloga zakona, takšno odločitev pa je včeraj podprl tudi državni zbor. Tako bodo poslanci naslednji teden o predlaganem zakonu v okviru prve obravnave najprej opravili razpravo, nato pa ocenili, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Vendar pa tudi tokrat najverjetneje ne bo šlo brez težav, saj je eden od poslanec opozoril, da glasovanje o skrajšanem postopku ni bilo v skladu s poslovnikom državnega zbora, zato bodo poslanci o načinu obravnave predloga zakona morah najverjetneje odločati še enkrat. Med včerajšnjo razpravo je več poslancev nasprotovalo temu, da bi državni zbor najprej razpisal referendum, šele nato pa sprejemal zakonodajo ah kot se je skli-kovito izrazil Janez Kocijančič (ZLSD): »Pravil igre ni mogoče spreminjah, ko igra že poteka«; vendar pa so se poslanci s sprejemom dne-\Tiega reda včerajšnje seje odločili za nasprotno pot. Med razpravo o odloku za razpis referenduma pa je kar nekaj očitkov letelo na ustavno sodišče. S svojim odločbami naj bi posegalo na področje zakonodajne veje oblasti, sprožalo erozijo pravne države in izrekalo »trde« ocene na račun državnega zbora. Vohlci bomo po včerajšnji odločitvi državnega zbora tako skoraj mesec dni po državozbomih volitvah izbirali med dvokrožnim večinskim sistemom, ki ga v imenu 43.710 volilcev predlaga Socialdemokratska stranka Slovenije, kom- binacijo večinskega in P1, porcionalnega volilnega s stema, za katerega se zavz ma državni svet ter čisoa proporcionalnim sis mom, za katerega se zavz ma Liberalna demokracij Slovenije. ^ Vesna Vukovič, fotoi T' STRANKE / SLOVENSKI FORUM Zamegljena volilna kampanja Neodvisni kandidati praktično ne morejo biti izvoljeni LJUBLJANA (STA) - Slovenski forum (SF) meni, da bi bilo volilne referendume potrebno izvesti s Cim manjšimi stroški, kar omogoča istočasna izvedba z vohtvami. Sicer pa SF obžaluje, da bo predvolilni Cas zapolnjen predvsem z razpravo o volilnih sistemih, saj v Sloveniji obstajajo številni drugi problemi, ki bi jih bilo potebno, ob resnem pristopu pa tudi možno, rešiti, je na včerajšnji novinarski konferenci poudarila predsednica SF Ljerka Bizilj. Biziljeva je pozvala volilno komisijo, naj neodvisne kandidate pred začetkovm volilne kampanje opozori, da je zakon o volitvah v DZ zavajajoč in da imajo malo možnosti, da dejansko pridejo v parlamnet. Podpredsednik SF Janez Jug je opozoril na problematiko dela na črno, ki je bila tudi predmet razprave obrtnikov na celjskem sejmu. Delo na čmo je, po besedah Juga, večplasten pojav, ki sodi v problematiko sive ekonomije in ni značilen le za obr- tniško dejavnost, temveč za vse dejavnosti v Sloveniji. Kar 30 odstotkov družbenega dohodka v Sloveniji ustvari siva ekonomija, je pudaril Jug, ki poglavitne razloge za širjenje tega pojava vidi v počasnem razvoju storitvenih dejavnosti in neustreznih predpisih na davčnem, socialnem in gospodarskem področju. SF ne vidi rešitve v prepovedi dela na čmo oziroma restriktivnih ukrepih zoper sivo ekonomijo, temveč v postopnem vključevanju le-te v legalno gospodarstvo in za- to poziva vlado, naj v tej smeri sprejme ustrezne ukrepe ekonomske politike. MESTNI SVET MOL / NESKLEPČNA IZREDNA SEJA O FINANČNEM POSLOVANJU Nekateri razpravljali, čeprav seje ni bilo Večina svetnikov ni prišla, ker je bila seja sklicana pod isto zaporedno številko kot prejšnja proračunska LJUBLJANA - Kot je bilo pričakovati glede na napovedi svetniških skupin Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov, da se ne nameravata udeležiti 9. izredne seje mestnega sveta o finančnem poslovanju MOL v letih 1995 in 1996, včerajšnja seja ni sklepčna, saj se je na prezeneno listo podpisalo le 19 svetnikov. Kljub temu, da se seja ni mogla začeti, je predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič nekaterim svetnikom dovolil razprave, ki naj bi se do- taknile predvsem proceduralnih vprašanj. Svetniki LDS in ZLSD in še nekateri drugi so namreč svojo prisotnost na seji pogojevali s tem, da bi sejo, ki je bila sklicana pod isto zaporedno številko kot junijska proračunska, preštevilčili, na kar pa Kovačič ni pristal, ker je menil, da to lahko storijo tudi pozneje, ko bo znana odločitev sodišča v zvezi z njegovo zahtevo po razveljavitvi proračunske seje. Peter Sušnik (neodvisni) in Damijan Dolinar (SKD) sta menila, da nekateri svetniki pod krinko formalnih razlogov skrivajo svojo nepripravljenost za razpravo o vsebinskih vprašanjih poslovanja mestne občine, medtem ko sta na predsednikovo povabilo Metka Tekavčič (ZLSD) in Slavko Slak (LDS), ki na seji si- cer nista nameravala sodelovati, ponovno poudarila, da sta se obe svetniški skupini pripravljeni udeležiti seje, ki bi formalno sledila proračunski in bi bila zanjo pripravljena ustrezna gradiva, na primer poročila računskega sodišča, neodvisnih revizijskih hiš ali nadzornega odbora. Po proceduralnih prispevkih je trinajst pobudnikov, ki so zahtevali sklic seje, na novinarski konferenci vnovič poudarilo nujnost temeljite proučitve poslovanja mestne občine, da hi ugotovili, kam se je dejansko pretakal denar davkoplačevalcev v mestni občini, ker po njihovem mnenju to iz sicer sprejetega zaključnega računa ni bilo razvidno. Tanja Urdih Zaposleni v vrtcih decembra brez plač? LJUBLJANA - Svetniška skupina združene hste je na včerajšnji novinarski konferenci vnovič opozorila na težave, v katerih se je znašla mestna občina zaradi prenizkih sredstev za zagotovljeno porabo. Silva Cmugelj je poudarila, da bo zaradi izpada okoh dveh milijard tolarjev sredstev težko zagotoviti decembrske in del novembrskih plač za 2200 zaposlenih v ljubljanskih vrtcih. Prav tako naj bi bile ogrožene tudi nekatere načrtovane investicije v vzgojnovarstvenih zavodih in kulturnih ustanovah, težko pa bo zagotovih tudi delovanje bodočih krajevnih in Četrtnih skupnosh. Po mnenju Cmugljeve je težava v tem, da vlada pri delitvi pogače za zagotovljeno porabo ni upoštevala različnosti lokalnih skupnosh, predvsem različnosti standardov v vrtcih in dragih družbenih dejavnostih, kjer merila odstopajo od namenjenih sredstev. (T.U) POSVET O NEMŠKI MOBILIZACIJI SLOVENg^ Mobiliziranci še brez pravic MARIBOR - Muzej narodne osvoboditve Maribor in Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko sta včeraj v Mariboru pripravila že tretji posvet o nemški mobilizaciji Slovencev v 2. svetovni vojni. Na dveh prejšnjih posvetih so bila okvirno opredeljena osnovna vprašanja in neznanke o dogajanjih med vojno in po njej. Sklic tretjega posveta pa so narekovala nova vprašanja, ki so se pojavila v postopku priprav za odpravo krivic po sprejetju Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Dejstvo je, da se tekoče zgodovinopisje slabo odziva ha ugotovitve prejšnjih posvetov, medvojni dogodki v nemški zasedbeni coni pa so še vedno nepopolno ovrednoteni. Tako je včerajšnji posvet skušal približati neusklajene ocene raznih avtorjev o številu vpoklicanih v nemško vojsko, vojaške in paravojaške službe, padlih, ujetih ali kako drugače prizadetih. Obravnava neposrednih posledic nemške mobilizacije za prizadeta območja in vso Slovenijo ter opredelitev povzročiteljev nastale škode je poka- zala, da bi Slovenija in0!,0. biti pripravljena tako na s kovno, znanstveno kot na mednarodno 0bra'^aa[. teh vprašanj. Posebej aktu na so etična vprašanj iaob mobilizaciji, saj je še vedn° prisotna določena ko\el& obdolžitev in diskvalifik3 t za celo generacijo Slov®1 i območju polovice n®^ nalnega prostora. Tako je lo eno od sporočil P°sV j da si je spravo med Slove n težko zamisliti brez 0^PL,0. krivične disvalifikacij6 bilizirancev. Desettiso® , j venskih vojakov v ne® vojski je ta status opr®1® kot posebno prisilo. v0J^, zakonodaja, sprejeta v . oktobra 1995, ni PrelaVL go zaščite invalidov, tako prisilni mobiliziranci k° tve vojnega nasilja P1110" L. ni pri priznanju rente, n ^ tovo je zakonsko doto 1 družinskih elanih, ^ere jne pa je tudi vprašanje v J -škode in odškodnine. Nemčije, ki teh 0b,v®ZI)jtev ni poravnala. Opred® -teh vprašanj pa P01lU)a predlog za rešitve, ki o slan ustreznim vladni® žbam- • Pavšič Martina Obalni sindikat upokojencev proti ukrepom ZZZS KOPER (STA) - Obalni sindikat upokojencev nasprotuje novejšim ukrepom Zavoda za zdravstveno zavarovanje venije in potrditvi le-teh s strani ministra Voljča, navaja F rotilo Konference sindikatov 90 Slovenije. »Menimo namreč, da gre še za eno racionalizacijo na .g uporabnikov zdravstvenih storitev, uslug, priporno®1 zdravil,« navaja sporočilo m dodaja, da najnovejša ^ zdravil upokojence zaradi nizkega življenjskega stan, . ncey k nejemanju predpisanih zdravil. Raven pravic upoko) se znižuje, varčevalni ukrepi pa silijo zdravstvene da prosijo donatorje za pomoč pri nabavi najnujnejše tinske opreme, da se daljšajo čakalne dobe m da k zelje zdravniku lahko hitro prideš le kot samoplačnik. Petek, 20. septembra 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV 15 gledališča Lfurlanija-julijska krajina ŠSg~ °t> 11- uri bo v foyerju k0 f črnega doma v Trstu tiskovna reD erenca. na kateri bodo predstavili Glerfv 23 sezono 1996/97. J6se a“šce Verdi - Dvorana Tripcovich no .alta simfonična sezona: vpisovanje ab a abonmajev in potrditev starih QvnI1Iri?iev Pri blagajni gledališča v rani Tripcovich. Urnik: 9-12, 16-19. lišCa v d° 27. t.m. gostovanje gleda-Piv„a Verdi v Budimpešti v gledališču Elke, Gh®ir ? Bellmijevo »Normo». G|®5^isce Rossetti Pri sezona 1996/97 labi a8aini gledališča ali v Pasaži Protti Kraj ° P°BpiSete abonma, stare abon-2q ? Pa lahko potrdite samo še danes, bod m' ponedeljka, 23. t.m. dalje Va !la razpolago Se ostala razpoložlji-ralna mesta. Jutri, 21. t.m., ob 18. uri in v nedeljo ob 11.30 bo na Borznem trgu na ogled predstava Maurizia Soldaja »Le incredi-bili istorie di un venditore di lunari». Od 4. do 13. oktobra bo na sporedu »Anima e corpo» z V.Gassmanom. Gledališče Dei Fabbri V pričakovanju Rossettija - Do 22.t.m. ob 21. uri bo na sporedu »II solletico« z Dodom Gagliardejem. Vstop prost za abonente gledališča Rossetti. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma, stare abonmaje pa lahko potrdite do 28. t. m. SALEŽ Poletni večeri v zgoniski občini V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. Koroška fteANž V ROŽU Otv Center: danes, 20. t.m,, ob 19.( »p ^Bnv bosanskih dnevov z raszt cert ueVaiBe lePote<<: ob 20m " K p,,, akademskega ženskega ansam VreP°rod iz Sarajeva. tev^Pk, 26. t.m., ob 19.30 - Predst ^dobHe bosansko-hercegovske V, re' Vitu i va >>Uo vdhelma Reicha pgg^beku: danes, 20. t.m., ob 19.30 -MeP?1^11 ajdove specialitete, nastopa blehnatkiang s Potoč in oktet Suha. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4: v torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Eiszeit - Ledena doba« in »Bo bilo - Es wird gevvesen sein«. TINJE Dom prosvete Sodalitas: Jutri, 21. t.m., ob 19.30 - Predstavitev knjige Karla Be-trama Steinerja . RADIŠE Kulturni dom: V nedeljo, 29. t.m., ob 14.00 - Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. glasba sp0t ko koncertno društvo 199R/03’ se B0 koncertna sezor la j 7 Počela 11.11.96 in se zakljuc Xi^'4.1997. hpi i drža s ki glasbeni september - Ci Vn,C1Vica glika e^?’ ^2.t.m., ob 19.00 bodo v ai ski cerkvi nastopili Claudia Vie iaopranir1'--' 'osopra: V-^avir). ka|ednre,.eliek, 23. t.m., ob 20.30 pa bo k$acr^ab sv- Justa nastopil orglar Mau Dadnitorii Muzeja Revoltella ^ecanv 2°' t"m"’ ob 21-00 Pa zr. t.m., ob 21.00 - na ogled 1 f --uvvjuf XXX >_»XIXLXVXXtX V X^ (tHo 0Pranistka), Clara Giangaspei lini (klav'P^aniStka) in Elisabetta Buff Soj^6 na temo »Kuhinja in besede ‘‘drst °yab bodo avtorji videa-knji; video plesne predstave. Prisotna bosta interpreta Elisabetta Caron in Massimo Gerardi. Diskoteka Salome Danes, 20. t.m., ob 20.30 - Koncert dark glasbe s skupinama »I. Tance» iz Trsta in »Sistrum iz Vidma. REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se nadaljujejo že tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Na drugem koncertu,ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 18.00 bo nastopila skupina Enseble vocale Istituzioni Har-moniche iz Bologne. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana Danes, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Razstave IVj* "— 7-1.97larski Park: V konjušnici je do lad« TTna ogled razstava »Praski zak-do 7'-, nrmk; do 26.10. 9-19 in od 27.10. Muzej 92 9-18/ XXRn.dartori° (Largo Papa Giovanni risb sliv ° j3-10- ie na ogled razstava Muzej i?Ba 17- stoletja Tiepola. 08led Revoltella: do 22. t. m. sta na M935-irqZstava umetnin Nina Perizija Amerj, "3) in razstava pop slikarja nikj^. ^aa Jima Dine. Urnik ob delav-ISi^ ig 13 ■l'5"24; ob praznikih 10- Galerija ut' Alika p uassanese: na ogled je razstava E°rdov ayahereja z naslovom »Pian Galeri.a’ Bomagnano Sesia 28078». 22.g r bipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do fedda ac-S,tav^iai° Carlo Bach, Elio Ca-Juan j’ , Rubino, James Brown, Biannir,-• u^z’ J°seph Stabilito, Fulvio Galerii n1 Luc.ia Pescador. a Gartesius (Ul. Marconi 16): še jutri, 20. t. m. je na ogled razstava Fabia Zubinija. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): Do 28. t.m. bo na ogled razstava slikarke Nevie Gregorovich. BENEČIJA-SPETER V Beneški galeriji bo do 25. t.m., na ogled razstava slikarjev Alessandre Ber-nardis in Hermana Kosiča. Otvoritev ob 19. uri, Urnik raztave vsak dan od 17. do 19. ure razen nedelje. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Minchio. SEŽANA Mala galerija: Se jutri, 20.9. bo na ogled razstava barvnih fotografij natečaja »Skrivnost Krasa«, ki jo prirejajo Založba Zbrinca, podjetje Motrans in ZKO Sežana. U<6rc OŠKA Se):do i^e (Hermann Gmeine * °^tobra je na ogled Stava ?Uzej: do 30.9. je na o r°skeni« E°bnie krščanstvo 20'9' |e ' dovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija: Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hewige Bledi. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1 Ljubljana Vpis abonmajev za sezono 1996/97: - dosedanji abonenti od 30. septembra do 5. oktobra, SLOVfNSKECA NAMONtt* OU$l*U5ČA V UUllMHl - novi abonenti od 7. do 12. oktobra. Vpis bo pri blagajni gledališča na Zupančičevi 1 ob delavnikih, od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. me. Operni program: L. van Beeethoven FIDELIO, A. Foerster GORENJSKI SLAVČEK, G. Puccini LA BOHEME, C. Debussy PELLEAS IN MELIS AND A. Baletni program: R. K. Sčedrin ANA KARENINA, GEORGE GERSHVVIN (celovečerni balet). SMG Vilharjevo 11 Ljubljana Jutri, 21. septembra, ob 20. uri: KOMEDIJA, KI VAS PRETRESE. Za izven. V sredo, 25. septembra, ob 21. mi: D. Potočnjak: SLEPE MIŠI. Režija: Jan Zakonjšek. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodajni galeriji SMG, Trg franc, revolucije 5, med 10. in 12. mo ter med 15.30 in 17.30, telefon 125 33 12. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Ljubljana PREMIERA Danes, 20. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma petek in izven. Jutri, 21. septembra, ob 19.30: T. Partljič: Politika, bolezen moja. Za abonma vikend in izven. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Tra E. Kardelja 5 Nova Gorica Danes, 20. septembra, ob 20.30: Mary Chase: HARVEV Režiserka Vida Ognjenovič. Za abonma petek-A sezone 1995/96 in izven. CANKARJEV DOM DANES PLES Ob 20. mi: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortimn Musicum. Zborovodja: dr. Mirko Cuderman; dirigent: Marko Letonja; režiser Mirko MahmC; scenografija; Meta Hočevar; solista Žiga Faganel, sopran Natalija Biorro, sopran; recitatorji Zvone Hribar, Boris Ostan, Slavko Cerjak, Jernej Šugman in Polona Juh. Program: recitacija svetopisemskih besedil; L. Bernstein. F. Mendels-sohn-Bartholdv. Za oba koncerta posebni popusti za skupine, dijake, študente in abonente Zlatega in Srebrnega abonmaja CD. Ob 20. uri (do sobote, 21. septembra, v soboto, 28., in v nedeljo, 29., od ponedeljka, 7. oktobra, do sobote, 12., ob 20. mi; Film Sanje v Arizoni (Arizona Dream), 1992. Režija: Emir Kustmica. Zagotovljen simultan prevod v slovenščino, skega festivala 1993. Od Četrtka, 26. septembra, do sobote, 28., ob 21. mi: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Sodobni ples. Koreografija Matjaž Farič. Produkcija Cankarjev dom, koprodukcija Die Theater, Dunaj; v sodelovanju z ZKO, Mmska Sobota, in s Kultur Kontaktom, Dunaj. Po uspešnih gostovanjih v Murski Soboti, na Dunaju, v Olden-burgu in Sarajevu ponovno v Ljubljani! ABONMAJI CANKARJEVEGA DOMA Gledališko-plesni abonma sezona 1996/97. Vpis: lanski abonenti (Ce pošljejo prijavnico do 13. septembra) od 16. do 20. septembra; novi od 23. septembra do 4. oktobra. Gledališko-plesni abonma - ko veš, da imaš svoje mesto! Srebrni abonma - Popolna harmonija doživetja umetnosti in čustev! Vpis za zamudnike podaljšan do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. me. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica DC za sezono 1996/97. GLASBA ■ .'s TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER TURISTIČNO DRUŠTVO ROGAŠKA SLATINA Zdraviliški trg 1 Rogaška Slatina Jutri, 21. septembra, ob 20. mi (Kristalna dvorana): Koncert MePZ »Karntner-sAnger«, Innsbruck; zborovodja Kurt Baumgart-ner in MePZ »Upanje« Rogaška Slatina; zbroro-vodka Andreja Došler. V nedeljo, 22. septembra, ob 20. uri (Paviljon Tempelj: Promenadni koncert -Pihalni orkester Steklarne Rogaška Slatina. Dirigent: Jure Kranjc. V sredo, 25. septembra, ob 20. mi (Paviljon Tempelj: Serenade-MePZ »Freja« Šmarje pri Jelšah; zboro-vodka Mihaela Pihler. BLED ZELSKA CERKVICA Zelše ari Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelški cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. KLUB MKNŽ Bazoviška 26 Ilirska Bistrica Danes, 20. septembra: Začela se bo Punk jesen v MKNZ-ju z nastopom angleških anarho-crust-hardcorovcev DOOM. Kot predskupina jim bodo pomagali P. M. iz Stare in Nove Gorice. V petek, 27. septembra gostujejo tri jezne punkerke zbrane v bendu SNAP-HER iz L. A. v Ameriki. KLUB K4 Kersnikova 4 Ljubljana Danes, 20. septembra, ob 20. uri: JUMP OUT veCer, za glasbo bosta skrbela D. J. Samo iz Ziiricha in D. J. Umek. METELKOVA Ljubljana Danes, 20. septembra bo Metelkovo obiskala mariborska Pekarna, natančneje funk rock skupina »Bonny Veei«, »Samorastniki« in »Fish in not Pi-geon«. Koncert bo ob 21. uri v Gali hali. Jutri, 21. septembra prav tako v Gali hali, ob 21. uri koncert razvpite novomeške etno rock skupine »D'Kovači«. Travestit-ski shov kluba Magnus pa bo v Hangarju s pričetkom ob 23. mi. CENTER INTERSPAR Smartinska 152 Ljubljana Na ogled je razstava slik akademskega slikarja in študentskega Prešernovega nagrajenca Rajka Cuberja. Razstava bo na ogled do 19. novembra. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9 Ljubljana Danes, 19. septembra, ob 20. uri bo v novem krilu Narodne galerije otvoritev razstave Biblija na Slovenskem. GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3 Liubliana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira Mušic in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Liubliana Vojko Hernaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. BEŽIGRAJSKA GALERI- JA Dunajska 31 Ljubljana Na ogled je razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. Razstavo si lahko ogledate do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Liubliana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMER-CE Einspilerieva 6 Liubliana Razstava slik Tamare Bmmicky je na ogled do 20. septembra. KUD F. PREŠEREN Korunova 14 Ljubljana Od 17. septembra je je na ogled razstava instalacij Caroline Krause in Jurgena Georga VVolfstadterja. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Ljubljana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati na cionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Liubliana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duše«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na-smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera Wagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. GALERIJA AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Tra republike 2 Liubliana Od 10. septembra je na ogled razstava samostojnega grafičnega oblikovalca Zdenka BraCev-ca. (Do 5. oktobra) GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Trg celjskih knezov 8 Celie Včeraj, 19. septembra, ob 19. uri je bila otvoritev razstave slikarskih del Milene Usenik. Razstava bo na ogled do konca oktobra. NOVICE Bierhoff ne gre v Anglijo VEDEM - Nemški napadalec Udineseja Bierhoff je zanikal resničnost vesti, da se namerava seliti v angleški Blackbum. Nemški tisk že teden dni navaja, da je angleški klub ponudil Udineseju 13 milijard lir odškodnine za nemškega reprezentanta. lorghi navdušuje v Čilu SANTIAGO - Claudio Borghi je bil v osemdesetih letih kandidat, da obleCe Milanov dres. Podpiral ga je predsednik kluba Silvio Berlusconi. Čeprav je v tekmi medcelinskega pokala v Tokiu leta 1985 postregel proti Juventusu s sijajnim nastopom, ga milanski strokovnjaki niso resno jemali v poštev in za njim se je kmalu izgubila vsakršna sled. Igral je v Argentini, Braziliji in Mehiki, vendar brez slave, konCno pa je pri dvaintridesetih letih starosti pristal v Čilu, kjer je z moštvom italijanskih zdomcev Audaxom Italiano iz druge lige napredoval do Četrtega mesta v prvoligaškem prvenstvu. O njem tisk v Santiagu pravi, da v zrelih letih konCno igra kot Platini. »Po štirinajstih letih sem končno dobil trenerja, ki me razume«, pravi Borghi, ki trdi, da mu trener Roberto Hemandez na igrišču pušča najširši manevrski prostor. Borsoi bo okreval FORLT- Italijanskega motociklista Gina Borsoia, ki se je preteklo soboto hudo poškodoval na treningu razreda 125 ccm pred VN Španije v Barceloni, so včeraj pripeljali v Italiji, zdravniki pa menijo, da bo popolnoma okreval. Borsoi se je pri hitrosti 160 km na uro zaletel v Japonca Sakato in si pri padcu nalomil šesto, sedmo in osmo vratnmo vretence. Zdravniki kliničnega centra Villa Serena v Forliju so mu sneli mavčno oblogo, ki so jo dirkaču nadeli takoj po nesreči. Po njihovem mnenju je njegovo zdravstveno stanje zelo dobro. Donadoni najbolj zaslužen NEW YORK - Moštvo New York/New Jersey Me-trostars se je uvrstilo v končnico ameriškega poklicnega nogometnega prvenstva. V odločilni tekmi je z 1:0 premagalo moštvo Colombos Crew. Čeprav je edini zadetek dosegel Kolumbijec De Avila, ima največ zaslug za zmago bivši član Milana Robeto Donadoni. Američani, ki so ljubitelji statistik, so ugotovili, da je na tem srečanju postregel kar s sedmimi asistencami. Bartova v Cagliariju dosegla nov evropski rekord CAGLARI - Skakalka s palico Daniela Bartova je dosegla najodmevnejši izid na sinočnjem atletskem mitingu v italijanskem Cagliariju. Čehinja je preskočila 427 centimetrov in na ta način za dva centimetra izboljšala lasten evropski rekord, dosežen 7. septembra letos v Pulju. Svetovni rekord ima s 445 preskočenimi centimetri Avstralka Erama George. Carl Levvis prejel špansko priznanje OV1EDO - Ameriški atlet Carl Levvis je za svoj velik prispevek športu in boju proti dopingu, dobil špansko priznanje »Asturski Princ«. Organizatorji podelitve, ki so Levvisa opisovali kot enega naj-večjEi atletov vseh časov, so svoj izbor utemeljiti s tem, da je ameriški atlet od leta 1983 osvojil 17 zlatih in dve srebrni medalji na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Žirija je v izjavi posebej pohvalila Levvisa tudi za primer, ki ga daje v boju proti dopingu. »Asturski Princ« je eno najvišjih priznanj v špansko govorečem svetu. Vsako leto jih podelijo osem na različnih ppodročjih od umetnosti, znanosti, športa in mednarodnega sodelovanja. Priznanja podeljuje vsako jesen v Ovie-du španski prestolonaslednik princ Felipe. Poleg priznanja pripada letos vsakemu nagrajencu še 40.000 ameriških dolarjev denarne nagrade ter kip katalonskega umetnika Joana Mire. Pred Levvisom so priznanje Asturski Princ prejeti kubanski skakalec v višino Javier Sotomayor (1993), ameriška teniška igralka Martina navratilova (1994) in alžirska atletinja Hassiba Boulmerka (1995). Sanchezova in Piercova uspešni TOKIO - V osmini finala ženskega teniškega turnirja v Tokiu sta bila uspešni druga nosilka Španka Arantica Sanchez Vicario in četrta nosika Francozinja Mary Pierce. Španka je s 6:2 in 6:1 premagala Italijanko Rito Grande, Francozinja pa je bila boljša od Južnokorejke Park Sung-Hee. Američanki Kimberly Po je končno le uspelo premagati japonsko tenisačico. Za Američanko so bile Japonke prava mora, saj je v letošnji sezoni z njimi izgubila skoraj vsa srečanja. Na zadnjem večjem turnirju v Fleshing Maedovvu je bila od nje boljša Kimiko Date, tokrat pa si je vendarle uspelo maščevati, s 6:2, 6:7 (3:7) in 6:4 je bila boljša od šeste nosilke Ai Sugiyame. Rezultati, osmine finala: Wang (Tajpeh) - Glass (Nem) 6:1, 7:5, Po (ZDA) -Sugiyama (Jap/6) 6:2, 6:7 (3:7), 6:4, Sanchez (Spa/2) - Grande (Ita) 6:2, 6:1, Pierce (Fra/4) -Sung-Hee (J. Koreja) 7:5, 6:2. Pari četrtfinala: Seleš - Savvamatsu, Date - Coetzer, Po - Pierce, Wang -Sanchez-Vicario. KOŠARKA / EVROPSKA LIGA Prepričljivo igral le milanski Stefanel Teamsystem s težavo ugnal Belgijce, Kinder izgubil v Turčiji - Alba in Makabi presenetila Za italijanska moštva se je krstni nastop v letošnji prenovljeni evropski košarkarski ligi začel z dvema zmagama in enim porazom. Milanski Stefanel je na neugodnem gostovanju v Istanbulu dosegel prepričljivo in zasluženo zmago proti Ulkerju (73:67). Trener Mar-celletti je napovedoval dokonči j Fučkovo uveljavitev v Evropi, zaenkrat pa je več imel od Bovvieja, ki je bil v Istanbulu z 18 točkami najboljši strelec moštva, Porta-luppi pa jih je dosegel 15. Za Ulker so največ košev dosegli Godfread (20), Erdenay (13) in Eno (10). Uspešen je bil doma tudi Teamšystem, ki pa je imel proti belgijskemu Charleroiu do konca ogromno težav. Se v 6. minuti drugega polčsasa so gostje vodili s 14 točkami prednosti! Bolonjska multinacionalka je na svoji koži preizkusila, da je turški prvak Efes Pilsen upravičeno eden od favoritov evropske lige. Kljub prisotnosti velikega števila tujcev, bolonjski klub na tem gostovanju ni mogel prekiniti zdaj že tradicionalne nezmožnosti itatijanskih moštev, da prese-netjo v Evropi. Najboljši stre-lev tekmemje bil Petar Nau-moski (17), za Efes pa so največ košev dali še Sarica (15) in Oyguc (10). Za Kinder je Komazec dosegel 15, Savič in Prelevič pa po 10 točk. Da bo letošnja liga zelo izenačena kažeta zmagi telaviv-skega Makabija (mladi up Ka-tash 19 točk) v Limogesu, zlasti pa še berlinske Albe v gosteh proti 01ympiakosu. Rezultati SKUPINA A Ulker Istanbul - Stefanel Milan 67:73 (26:37) Ostala izida 1. kola: Cska Moskva - Panionios Atene 67:72 (30:37), Limoges -Makabi Tel Aviv 62:69 (33:28). SKUPINA B TeamSystem Bologna -Charleroi 87:78 (34:38) TeamSystem: Crotty 21, Pilutti 5, Ruggeri 2, Vescovi, Myers 22, Gay 12, Frosini 10, McRae 15. Charleroi: Ellis 21, Stas 8, Desy 8, Cleymans 14, Dehe-neffe 6, Beeusvvaert 2, Wojcik 8, Vercruyssen 7, Weather-spoon 4. Sodnika: Mas (Spa) in Cej-zel (Sik). Prosti meti: Team-System 17:20, 'Charleroi 15:22; pt osebnih napak: (49:56), Wojcik (68:61), Cley-mans (76:81), Beeusvvaert (76:87); trojke: TeamSystem 6:19 (Crotty 2:4, Vescovi 0:5, Myers 4:10); Charleroi 7:23 (EUis 2:5, Stas 1:5, Desy 1:2, Barcelona je brez težav zmagala v Splitu (AR) Cleymans 1:5, Deheneffe 2:2, Beeusvvaert 0:3, Wojcik 0:1) Ostala izida 1. kola: Gibona Zagreb Estudiantes 81:66, 01ympiakos - Alba Berlin 64:67 (32:38). SKUPINA C Prva tekma dolgo pričakovane košarkarske lige se je za Ljubljančane končala s porazom, vendar pozitivnega vtisa ni zbrisala. Slovenski prvaki so lahko pohvaljeni, saj so nudili odličen odpor evropskemu prvaku. Po tekmi se je do- mačinom odvalil kamen iz 5 ca, saj so nastopili brez A111 ričana Johna Salleya. Izidi 1. kola: Bayer L verkusen - Villeurbanne n.p’ Panathinaioks - Smelt On pija Ljubljana 75:67, Croa Split - Barcelona 65:75. SKUPINA D , Efes Pilsen - Kinder Bo gna 75:60 (35:33) .... Ostala izida 1. kola: SevW - Partizan Beograd 72:67-namo Moskva - Pau 0rte 70:65 (34:28). ODBOJKA / EKIPA NA PRIPRAVAH Domače tekme Imse dokončno v dvorani UGG O tem, da bo naš go-riški odbojkarski drugo-ligaš Val Imsa letošnje domače tekme v B2 ligi igral v mestni dvorani Unione Ginnastica Gori-ziana, smo že poročali, toda v preteklih dneh je bil ta sklep spet pod vprašajem. Zdaj je končno stvar razrešena in Valovi navijači bodo lahko tekmam moštva sledili v večji in udobnejši go-riški dvorani, ki je višja in Širša, predvsem pa daljša od Standreške dvorane. Največjo pridobitev za moštvo, ki bo v dvorani UGG opravilo tudi dva treninga, predstavlja vsekakor podlaga s parketom, kar naj bi občutno zmanjšalo število poškodb. Včeraj so elani moštva odpotovali v Cateške toplice na drugi ciklus tridnevnih priprav. Ekipi, ki je v torej na trening tekmi brez težav premagal letošnji oslabljeni videmski VBU, se je pridružil tudi mladinski reprezentant Matej Cemic, ki je po povratku z EP v Izraelu imel nekaj prostih dni oddiha. KOLESARSTVO / 12. ETAPO VUELTE DOBIL NARDEUg Ziille veča prednost OVIEDO - Alex Ziille je na kolesarski dirki po Španiji še povečal svojo prednost pred svojim najnevarnejšim tekmecem Miguelom Indurainom. Ziille se je, potem ko je današnji zmagovalec Daniele Nardelo že slavil svojo zmago, bliskovito odlepil od skupine favoritov in si na preostalih petih kilometrih pridobil več kot minutno prednost pred Indurainom. Ziilleju je sledil tudi njegov klubski kolega Laurent Jalabert, ki se je po včerajšnji etapi uvrstil na drugo mesto v skupni uvrstitvi ter prehitel Induraina, ki je sedaj na tretjem mestu. Današnji zmagovalec Nardello je v zaključnem Sprintu premagal Andreo Perona, v skupini štirih ubežnikov, ki so pobegniti že na polovici proge pa sta bila tudi Angelo Canzonieri in Peter Mei-nert. Včeraj je odstopila tudi dvanajste1^, tekmovalcev, med katerimi sta bila tu Armand de las Cuevas in Fabio Balu3 ’ ki je vodil po zmagah v začetnih etap3) a Kolesarje čaka danes še ena 8°r.,,ja preizkušnja od Ovieda do gorskega C1 I na Lagosu de Cavodongi v dolžim kilometrov. ,t0 Vrstni red 12. etape (Benavente - A . del Naranco 188 km): 1. Nardello l . 4:30:19, 2. Peron (Ita) isti čas, 3. Meu1 ^ (Dan) +14, 4. Canzonieri (Ita) +22-Zulle (Svi) 2:26, 6. Jalabert (Fra) 2:31’ ^ Rominger (Svi) 2:33, 8. Pistore (It3)’ Dufaux (Svi) isti zaostanek, 10. Re°,e.i]e (Ita) 2:39. Skupni vrstni red: 1-52:17:32, 2. Jalabert +1:17, 3. 6. 2:04, 4. Mauri 3:09, 5. Stephen Pistore 4:07, 7. Dufaux 4:31, 8. ^anS.n 5:47, 9. Zarrabeitia 6:30,10. Julich 6:4 • okala}' TENIS / OD DANES DO NEDELJE POLFINALNA DVOBOJA DAVISOVEGA P Na počasni podlagi v Nantesu ima Italija lepe možnosti proti Franciji NANTES - Z dvobojem med Andreo Gaudenzijem in Cedri-com Piolineom se bo danes v Nantesu začel polfinalni dvoboj Davisovega pokala med Francijo in Italijo, za njima pa bosta v areno stopila Se Renzo Furlan in Amaud Boetsch. Jutri bo na vrsti dvoboj dvojic. Italijanski selektor Adriano Panatta je določil Andreo Gaudenzija in Diega Nargisa, njegov francoski kolega Yannick Noah pa se je odločil za par Guy Forget/Guillaume Raoux. V nedeljo bosta na sporedu še oba preostala posamična dvoboja. V dvorani v Nantesu so ob tej priložnosti pripraviti novo sintetično podlago, s katero pa Francozi niso preveč zadovoljni. Je namreč precej počasnejša, kot so pričakovali in zato naj bi imeli »azzurri«, ki jim bolj odgovarja počasna podlaga, tokrat izvrstne možnosti, da se celo uvrstijo v finale. Toda že uvrstitev v polfinale - prvič po letu 1980 - predstavlja za Italijo izreden uspeh, še Goranom Ivani se V ed Va- posebej če se spomnimo, da so v četrtfinalu na počasnem peščenem igrišču v Rimu Italijani izločili lanskega finalista Rusijo. Italija in Francija sta se v Davisovem pokalu zadnjič pomeriti leta 1977 v Rimu. Takrat je bila s 4:1 boljša Italija, ki tudi vodi s 5:4 v zmagah v dosedanjih dvobojih. V drugem polfinalu se bosta danes v Pragi pomeriti Češka in Švedska. Do včeraj se ni vedelo, če bo v švedski ekipi tudi Ed-berg, toda 30-letni veteran svetovnega tenisa je izjavil, da je nared za dvoboj in se bo tako danes v drugem dvoboju pomeril z Danielom Vacekom. Srečanje pa bosta začela Petr Korda in Thomas Engvist. Ed-berg je imel na odprtem prvenstvu ZDA težave z ahilovo tetivo in je v New Yorku v četrtfinalu izgubil ševičem. Jutri se b0®1;3., _ srečanju dvojic pomerila Jb3.,, vak in Bohdan Utihrach z som Kultijem ter Jonasom Blore„ manom, medtem ko bosta v n A deljo posamična dvoboja n3' Kordo in Edbergom ter čekom in Engvistom. , : Švedi upajo, da se bo dv0 t zanje končal tako uspešno zadnji četrtfinalni dvoboj 1® 1988 v Pragi, ko je Stefan EdbeiS v odločilnem dvoboju po 3216 a. nem boju po petih setih Prern 0 gal Miloša Mecirja. Seveda pa to lahko računi brez )cr®}a^v Cehi so namreč na hitri praški športni dvorani pred že presenetljivo izločili I831® zmagovalca ZDA. Toda Edber§ najbrž najboljši igralec ,>>s® and volley« vseh časov in . Engvist je na trdi podlagi do uspešen. Zato bodo gledalci n vomno prišli na svoj račun. Na sliki (AP): Furlan in ^ giso sta glavna Panattova a v Nantesu J Petek, 20. septembra 1996 "~EB tl 1H f n | =1: i ra»J«is41JdWiasMHi£iamiMiraiiRiid^ NOVICE Za Kras Generali nova priložnost za uveljavitev Nasprotnik bo češki predstavnik Banka Hodonin - V vrstah gostij tri reprezentantke - Krasovke »nabrušene« - Važna pomoč gledalcev sta19 UT* 0^)eta prvovrstna namiznoteniške QvVa' Protagonistke bodo domače igralke Kras ki nerf^ in pa češki prvoligaš Kf Banka Hodoni -bodo pomerile v prvem kolu tekmovanja ; aa t Na#y Evans. Moč nasprotnika sicer ni zn Vr t k 3 ^ov°y k>° že, če povemo, da ima v svoj: VoSa\tri reprezentantke, in sicer Renato Peluch ste f' A'^eno Vachovcovo, ki sta članici izbrane v C-eske, in pa Zuzano Pollakovo, ki je slovašl rePrezentantka. g v v ang Auetan jna sbki toto KiomaJ, dil183?’ Kat’a ™ Vanja "Milic lani že dodobra nat pri6’ i ve<*no dajo vse od sebe, kar jim je večk leSiO tild i npmadpianp xrcn Poved nehvaležna, pa bodo krasovke pred c ttui lm °dčinstvom, katerega pomoč bo nedvom tak'n° Pp^čbna, skušale storiti vse, da zmagajo so ° Vsai Ponovijo lanski dosežek v tem pokalu, 3j|Sb 2 zmago nad nizozemskim Hoonhorstom p r ® v drugo kolo, kjer pa so izgubile z močne Onsko ekipo BNR iz Bukarešte. NOGOMET / SEDMI MEMORIAL BRATOV HUSU Uspela turnirja v nogometu in balinanju na Vrhu Prejšnjo soboto sta se v KS centru na Vrhu v organizaciji KD Danica zaključila 8. vrhovski nogometni turnir in 12. balinarski turnir. V malem nogometu je nastopilo 12 moških in 8 ženskih ekip, na balinarskem turnirju pa je sodelovalo 12 ekip, 6 iz zamejstva in 6 iz Slovenije. V moškem nogometnem turnirju je zmagala ekipa Rupa Peč, pred Policaji, San Martinom in Amatori GO, pri dekletih pa so se najbolj izkazale igralke Standreža, druge so bile Sovodnje, tretja Martinšči-na in četrti Doberdob. Najboljši strelec (8 golov) Mi-chele Visintin (S. Martino), najboljši vratar Annan-do Barazzutti, najboljši igralec Luciano Braida. Pri dekletih je bila najboljša strelka Elena Kovic (Sovodnje), najboljši vratar Enrika Cemic, najboljša igralka Giovanna Boscolo. Sodili so Piero Brumat, Milan Devetak, Claudio Grillo, Claudio Ulian. Posebno priznanje je prejela ekipa iz Medje vasi, ker ji je na tekmah sledilo največ navijačev. Na balinarskem turnirju je zmagal Šempeter pred Zarjo, Sovodnjami in Novo Gorico. Obvestila MINIVOLLEV BOR Odbojkarsko društvo Bor prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolce (letniki ’86-’90). Vadba: ponedeljek od 16.30 do 18.00, četrtek od 16.00 do 17.30 na stadionu 1. maja. Informacije in vpisovanje na tel. 566137 od 18. do 20. ure do 30. septembra. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi deklice in dečke letnikov 1985 in 1984 na tečaj odbojke: Vadba: ponedeljek ion sreda od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na tel. št. 566137 od 18. do 20. ure do 30. septembra. SZ BOR - Gimnastični odsek obvešča, da poteka vpisovanje telovadk za novo sezono še danes in jutri med 9. in 11. uro na telšt. 566137. Primorje tretjič na prvem mestu 1 Pokal pitiliUU- svojih ^itraino hranili v športnn kjcah in s tem tudi ^PozaK13111^ v spominu giir abna Gabrija in Ser- ^pleta zaradi od-16 hnalne tekme je tudi letos turnir, ki se pod različnimi nazivi na Proseku odvija že več kot dvajset let, dobro uspel in zabeležil precejšnje zanimanje s strani občinstva. Naše ekipe so namreč dandanes razdrobljene po kar petih različnih prvenstvih in tako postane ta turnir malodane edina priložnost, ko se vsi naši nogometni privrženci srečajo ob robu igrišča. Tudi formula, ki je za prvi del predvidevala izločilne skupine namesto neposrednega izločanja (in torej možnosti krutega razpleta šele po 11-metrovkah) se je izkazala za posrečeno. Naj ne pozabimo tudi na »presenečenje za navijače«, ki je bnilo žal zaradi prvič odloženega finala nekoliko manj presenetljivo. Gre za lični bilten Primorje news, katerega številka 0 je izšla prav za turnir, in ki bo skozi celo prvenstvo spremljal obiskovalce Velike Rovne ob vsaki domači tekmi. O sami finalni tekmi ni veliko povedati. Breg je imel sicer dve priložnosti, ki bi lahko potek tekme zasukale vsaj delno drugače, saj je pri izidu 0:0 in 2:1 zapravil tisoč odstotni priložnosti za gol. Domači so upravičili svojo moč in plave neizprosno kaznovati v drugem polčasu, ko jim je burja pihala v hrbet, in uprizorili pravi festival strelov na gol. Najlepši izmed zadetkov je vsekakor bil prvi Sardoča, ki je s silovitim strelom s kakih 35 metrov poslal žogo.tik pod prečko. Po končanem finalu so nagradili tudi najboljše posameznike. Goran Križmančič (Zarja) je bil najmlajši igralec turnirja, Mitja Lavrica (Breg) najboljši igralec, Alen Sardoč (Primorje) s tremi zadetki najboljši strelec in Sandro Babich (Primorje) najboljši vratar. Zahvala gre seveda vsem podjetjem, tvrdkam in trgovinam, ki so s pokali ali drugače prispevale k uspehu turnirja. es igra za vas Totocalcio ■ Konjske dirke p^-. corgio piettersech Bologna - Milan IX Cagliari - Udinese 12 Fiorentina - Verona 1 Napoli - Piacenza 1 Perugia - Juventus 1X2 Vicenza-Atalanta X Brescia - Lucchese 1 Lecce - Foggia X2 Padova - Venezia 1X2 Reggina - Pescara 12 Salernitana - Palermo X Frosinone - Chieti 1 Viterbese - Catanzaro 1 $b°rtcim'nČ'Č ^etnik 1954) se je začel ukvarjati s nisom ^ Zel° mlacl' Najprej je začel z namiznim te-Pq Q ' nato z nogometom in še s tenisom (vselej Ucteish/ ersbo^' ^aradi poškodbe je opustil športno °cibornvVan^e' pri Juventini pa je bil kar devet let je bi| j 'k' ®no leto podpredsednik, letos poleti pa skorni, 0jen za predsednika društva. Rad sledi PreS^enn ^Portom. enajst Izido80 ^ lvan Lukan Pravilno napovedal 1. dirka (Bologna): Pik Koning (2) ne bi smel imeti težav, seveda pa bo moral paziti na Sec Moja (1) in Ere-stana Des Rondesa (X); 2. dirka (Montecatini): Marziano VI (1) je zelo dober na Startu, Pinks Baltik (2) in Nilostars (X) bosta prav gotovo med prvimi; 3. dirka (Padova): možnost baze s palomino (X). Opozarjamo še na Passaua (1) in Orco di Poggio (2); 4. dirka (Taranto); napoved je izredno težka. Po našem mnenju imajo več možnostiOrion Star (X), Noah Di Jesolo (1) in Reina Diamond (2); 5. dirka (Trst): Rusignol R1 (2) je izrazit favorit, v boju za vrh pa bosta še Pavlovvnia Mn (1) in Preludio Max (2); 6. dirka (Firence): Man-dragora (X) je enabd možnih zmagovalk tega galopa, brez možnosti pa nista niti Grassic (1) in Vulture (2); Drika tris (Rim, 18.30) Naši favoriti: 3. Mr. Cielo, 9. Super Gentle, 2. Angle Mas; dodatek za sistemiste: 1. Nerium, 10. Golden Risk, 7. Larzua. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 IX 1 X2 X 12 X 12 2 21 X 12 Zlata knjiga memoriala Husu: 1990 San Marco Si-stiana, 91 Zarja, 92 Primorje, 93 Vesna, 94 Zarja, 95 Primorje in 96 Primorje. Primorje - Breg 6:1 (2:1) Strelci: Auber v 10., Štolfa v 17., Canelli v 26., Braga-gnolo v 55., Sardoč v 67. in 75. ter Blanos v 80. minuti. PRIMORJE: Babich (Sa-varin), Crocetti (Guštin), Matkovich, Škabar, Mislej, Emili, Štolfa, Auber (Mina-telli), Bragagnolo (Blanos), Sardoč, Pescatori. BREG: Cecchini (DAgnolo), Maiorano, Pao-letti, Lavrica, Švab, Sancin, Slavec (Naldi), Canelli, Gra-gneri, Vuk, Buzzi. (D.K.) MDMIBASKET BOR Košarkarski klub Bor organizira tudi letos tečaj minibaske-ta. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci. Najmlajši 1., 2. in 3. razred bodo vadili ob torkih in petkih ob 16.30, starejši pa mo kasneje. Informacije Corbatti, Tel. 361476 ob uri kosila. PLAVALNI KLUB BOR organizira v sezoni 1996/97 šolo plavanja in rekreacijo v bazenu na Alturi v Trstu. Vpis in informacije še danes, 20. t.m., po tel. št. 51377 od 18. do 19. ure. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri ali pa po telefonu st. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SD BREG - košarkarska sekcija sporoča, da so se pričeli treningi s sledečim umikom: propaganda letnik 84/85 ob torkih, sredah in petkih od 15. do 16.30; minibasket letniki 86, 87, 88, 89 in 90 ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vaditelja David Pregare,in Pier-paolo Brazzani. Vse inibnnacije tel. st. 228334. TPK SIRENA - JADRALNA SOLA obvešča, jadralce in tečajnike, da bodo treningi na sedežu kluba ob četrtkih in sobotah popoldne ter v nedeljo zjutraj. TENIS / POLETNI TEČAJ OBISKOVALO 20 OTROK Pri Gaji skrbijo za naraščaj Uspešen nastop gajevcev na nedgvnem promocijskem turnirju Pred kratkim sta dve mešani Gajini ekipi »un-der 10« nastopili na promocijskem deželnem turnirju, na katerem so se pomerili v metu medicinke, teku na 60 metrov, seveda pa so igrati tudi tenis. Nastopilo je preko 60 otrok iz vse dežele in tudi izven nje, vsako ekipo pa sta sestavljala dva fanta in dve deklici. Gajevci so se razmeroma dobro odrezati, saj se je ena od ekip uvrstila na 5. mesto, predvsem Katarina Gregori in Veronika Carli pa sta biti zelo uspešni tudi na teniškem turnirju. Gregorijeva se je celo prebila do finala, kjer je nato izgubila, Carlijeva pa je prisatala samo stopničko nižje na tretjem mestu. Fantje so imeli nekoliko manj uspeha, toda konkurenca je bila zelo huda, saj je med drugimi nastopil tudi italijanski državni pr- vak v tej kategoriji, H je na koncu tudi osvojil prvo mesto. Pri Gaji pa se je v teh dneh končal tudi začetniški teniški tečaj na Pa-dričah, kjer se je s teniškimi oprvinami prvič soočilo 20 otro v starosti od 7 do 10 let. Teden dni so malčki vaditi vsak dna po dve uri, celoten tečaj pa je potekal tudi v okviru teniške zveze. Ze prihodnji mesec pa se bo na Padričah začela Gaji na teniška šola, ki bo trajala do maja. Vadba bo potekala dvakrat tedensko, vodili pa jo bodo Igor Godnič, ki bo skrbel za tekmovalno skupino, in pa Mira Grgič ter Cirila Devetti, katerima bosta občasno priskočila na pomoč tudi Aleš in Borut Plesničar. Na stiki je del Gajine odprave na nedavnem turnirju, in sicer Katarina Gregori, Veronika Carli, Mat-teo Cigni, Erik Pertot, Daniele Morossi in njihova vaditeljica Cirila Devetti. DOGODKI IN ZANIMIVOSTI Petek, 20. septembra 1996 Horoskop zapisal B. R K. M ■ OVEN 21. 3. • 20. 4,: Vase obrambne sposolmosti bodo občutno upadle-pa ne telesne, temveč psihične. Nenehno se boste Čutili napadene, (Sprav vam bodo vsi po vrsti ponujali roko prijateljstva. BIK 21.4.-20. 5.: Sporekli se boste z nekom, M bo posumil o vaši marljivosti. Nikar ga ne prepričujte o nasprotnem; dajte mu prav, nadaljujte z delom, pa bo svojo zablodo spoznal sam. DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Vaša notranja nevihta se bo make polegla, zato boste v življenjskem sopotniku videli predvsem prijatelja. Dokazali boste, da je prijateljstvo temelj ljubezni. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vam bo ponudil pomoč, tipa se boste prevzeli in ga izželi do dna. Ne Čudite se torej, če se vam bo izmaknil ravno v trenutku, ko ga boste najbolj potrebovali. LEV 23.7. - 23.8.: Kritizirali boste vse počez, tudi tiste, H jih sploh ne poznate. Tečnobe se vam bodo pridružile, ravnodušne^ se bodo muzali, zadovoljni pa se bodo naučili nekaj novega. DEVICA 24.8. - 22.9.: Skozi tanna očala se prezre marsikaj lepega, a v vaš vsakdan se na srefio počasi vrača Sonček vedrine. Snemite torej očala in zaprite dežnik, da ne prezrete svetlobe. M TEHTNICA 23.9.-22.10.: Kljub poM denarnici boste xrseskozi imeli grd občutek, da vam nekaj manjka. Prav nič vam ne manjka, pač pa imate nečesa preveč - notranje praznine namreč. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Partnerju boste začrtali mejo svobode. Nikar je preveč ne ožite, sicer ne bo preteno le njemu, temveč tudi vas. Ko bo zlomila, se bo ljubezen razlik daleč dež. m STRELEC 23. 11. - 21.12.: Znašli se boste med dvema ognjema; z ene strani sumljiva naklonjenosti z druge sumljivo nasprotovanje. Ni težava v ognju, pač pav vašem neupravičenem sumničenju. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nekdo vas bo neusmiljeno izzval. Dolgo Časa se boste brzdali, nato pa boste izbruhnili v nebrzdan protest. Spor se bo končal v obojestransko zadovoljstvo. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Postavljeni boste pred nujnost delitve: vsakdo bo hotel kar največji kos vašega srca; vam pa ba postajalo vse bolj jasm, da le niste tako užitni, kot je kazalo. RIBI 20. 2. • 20. 3.: Mrzlično boste iskali način za ranitev v staro stanje, vendar boste na lepem sprejeli odločitev, da se nikdar več ne vračate. Sreča ni nikdar zadaj, ampak zmeraj spredaj. Clinta toži nekdanja ljubica HOLLYWOOD (Reuter, STA/-dpa) - Igralca in režiserja Clinta Eastvvooda toži njegova nekdanja ljubica, igralka Sondra Locke, Ces da ji je ponudil lažno pogodbo za snemanje filmov v zameno za to, da leta 1989 ne bi vložila tožbe zoper njega, potem ko sta se razšla. Eastvvood je moral pričati na Višjem sodišču v Burbanku, na Reu- terjevih fotografijah pa nekdanja ljubimca odhajata na kosilo po dopoldanski »sodni seansi.« Sondra in Clint sta v srečnejših časih nastopila tudi v nekaj skupnih filmih, po ločitvi od Clinta pa se je Sondra želela ukvarjati predvsem z režiranjem filmov. Snemalcem je vstop v dvorano prepovedan. Sicer pa bodo brutalni Eastvvoodov lik, polica- ja "Umazanrga Harrya" iz leta 1971, povzdignili med klasike. Newyorški Radio City Musič Hall bo namreč film ob 25-letnici njegove premiere uvrstil v program filmskega festivala, ki poteka ta mesec. V filmu je Eastvvood upodobil policista Harryja Callahana iz San Francisca, ki ima neuklonljivo nagnjenje do zakona linCa. Rakete so pravi Eldorado BAJKONUR (Reuter) - V Rusiji izdelano raketo peljejo po tirih do vzletišča za rakete v Bajkonurju. Za predstavnike mskega vesoljskega programa je kozmodrom pravi Eldorado v siceršnji krizi ruskega gospodarstva nasploh, ampak ljudje, ki se morajo zoperstavljati neizprosnim vetrovom iz puščave Gobi 300 dni na leto, ne vidijo prav veliko dobrega v uspehu vesoljske industrije. Lahko jo pretepe RIM (Reuter) - lta' lijansko vrhovno s°' dišCe je ’ sprejel0 odločitev, da tu i® tam mož lahko pre( tepe ženo, saj to D1 nikakršen zločin. , Nek Ijubosum®^ Siciljanec je nanire med posamezni®11 »epizodami« pre*6' panja svoje žene ^ njo preživljal tu®1 trenutke harmonij®’ zato ga sodišče n* poslalo v zapor Za osem mesecev, ko so to zahtevali ženi ni odvetniki. Takš®a razsodba je seveda sprožila val prot®' stov. »Morda nas b° ponesla daleC nazaj v čas,« je izjavila 1j na Lagostena Bassn članica parlamenta in nekdanja odve tnica, specializirana za primere nasilja v družini V tem konkre tnem primeru moj’ katerega ime pred' stavniki sodisca ni' so hoteli izdati, žene ni pretepal da® za dnem, ampak samo takrat, ko ga j® popadlo Ijubosumi6' Enkrat je zaradi tega ljubosumja morala Zena celo v bolm snico. Vendar, k° ze rečeno, po mn® nju sodišča ni šl° za primer nasilja v dr® Zini, ki je v italij8® ski zakonodaji den nirano kot'»sosledF dejanj, ki škodijo n žični integriteti a 1 svobodi pasivnega subjekta, ki trpi za radi dejanj sistema tiene in namern® nadvlade.« -J »Prositi žrtev, naJ prikaže kontinuite ° zlorabe in namer®0, uničevanje osebno sti, je diabolično^ iti »o T>r»T7<3r1fllfl BtUSSi* SKANDINAVSKA KRIŽANKA ’ r GLAVNA PROMETNA POT OPRAVILO NA POUU PLOSKEV PO KATERI KAJ DRSI GRŠKA ČRKA SLOV. PEVKA PRODNIK SLOV. ILUZIONIST (MIRAN) ETIČNOST VRSTA UŽITNE GOBE ' ARNOLD ZWEIG OUUfcLtK MINISTR- STVA V ZDA REKA V SEVERNI NEMČIJI X TETA (NAR.) NEKDANJI S0VJ.N0G0M VRATAR DASAJEV GLAVNO MESTO JORDA- NUE MILITARV POLICE ADRESA INDUANCI V PERUJU IN BOLIVIJI ANG. POHORSC- AK (JAMES) KANAD. PEVEC (PAUL) VOJAŠKA FORMACIJA OZN ZUNANJE SPODVILO SAMICE LASTNOST LECJA, DA SLIKO BRE ROBOV NADVRATNO CELO PUSTOLO- VŠČINA DOMAČA PERNATA ŽIVAL JENE ILAT! PROSTOR ZA VZREJO PSOV - ODRIV OD TAL ZOBATI KIT, EN0R0ZEC N0CN0 ZABAVIŠČE MESTO NA KITAJSKEM (VIBIN) JUDOVSKI UČENJAK IN RABIN (BEN) FRANC. PISATEU (BORIS) VIŠAVJE NA HRVAŠKEM VOJAŠKA FORMACIJA GLAVNO MESTO REPUBLIKE JEMEN LOVEC, KI LOVI KAČE STAR SLOVAN MESTO VZ. FLANDRIJI POSTOJNA NENADNI VOJAŠKI NAPAD TEKOČINA ZA OSVEŽITEV KOZE UDELEZ. SINJSKE VITEŠKE IGRE ANG. PISATEU (CHARLES) SNOV, TVARINA SLOV. PEVKA RUPEL OTOK V ALEUTIH KRTOV KUP ZEMLJE KDOR ŽIVI V ROVTAH D. PRIT. MOŽE LEVNEMC. ST. MESTO V DALMACUI ROBERT ALTM.AN PRIST.OBBO-JNIŠK. ZALIV LUČAJ EGIPČAN. BOG SONCA (RA) KLICA, POGANJEK VZKLIK PRI BIKOBORBI GNOJNI TVOR VREDNOSTNN PAPIR LADJAR ONASSIS SPORAZUM MED DRŽAVAMA PRISTA- SINJA REPUBLIKA- NIZMA VRSTA TRAVNATEGA PLEVELA MED ŽITOM KOVINSKI TLAKOMER BREZIV. SREBRA GLAVNO MESTO SAUDSKE ARABIJE ZRAK (LAT.) LEVI PRITOK RENA V ŠVICI RIMSKA NASELBINA TROJANE AVTOR: MARKO DRESCEK RIBJA JAJCECA ‘SN1^ ,jtVV ‘OVI^ 'OlCftl#' ■01 .vsVVA p ‘SVA1 ‘Qi ‘10 .^nivs •n# ■y0$ ‘VHHvS‘! ‘S# 'S09 •NONVaJ ■.rdsP® TV SPORED Petek, 20. septembra 1996 19 A rAI3 ” slovenski Program ^9 7* RST: na kanalu 64 (Ferlugi) ZaGnB in 40 (MUje) u°wco; na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 2C30 Kotiček: Bamev KV dnevnik RAI 1 6.30 9.50 '1.30 11.35 '2.25 '2.35 '3.30 '4.05 '5.55 '7.35 '8.00 '8.15 '9.50 20.30 20.45 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vo-dita Melba Ruffo, Ame-deo Goria), (7.00, ' >30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dni: ,Acque selvagge Ikom., Nem.-Avstrija ’62, J; C. Collins, M. Hold) Dnevnik Nan.: Corsie in allegria 'n Kip Gilman) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -O- Angela Lansbury) "nevnik, 13.55 gospo-carstvo Klim: I marciapiedi di New York (dram., ZDA 50, i. Ava Gardner, Bar-oara Stanwyck) Mladinska oddaja Solle-*C0 (vodita E. Ferfacini, M- Serio), vmes risanke an.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik KV film: La Piovra 7 -hobotnica 7 (dram., It. 95. i. Remo Girone, Pa-.cia Millardet, E. Fanta-abchini, 5. del) Vreme in dnevnik oport jun: Cln Imam., VB ’< L Patrick Sv ne Collins, C Dnevnik glia) Dnevnik, z SA,P’ P°go ^ntnaino: Knltura ne- rotu Marzullo RAI 2 7.00 9.55 11.30 11.45 12.00 13.00 13.40 18.25 19.45 20.30 20.50 22.35 23.20 23.45 23.55 0.05 1.10 2.00 2.30 Dok.: V kraljestvu narave, vmes risanke in nan. Quell’ uragano di papa Film: Un treno per Du-rango (vestem, It. ’68, r. W. Havvkins, i. A. Stef-fen, M. Damon) Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, vreme Tenis: Francija-Italija (pokal Davis), vmes (16.00,17.15) dnevnik Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Film: Mia moglie e una bestia (kom., It. ’88, r. Castellano in Piolo, i. M. Boldi, Eva Grimaldi, V. D’ Obici, M. Sbragia) TG2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu NoCni šport Aktualno: Zgodbe (vodi Gianni Mina) Nan.: Soko 5113 (i. W. Kreindl, W. Kraus) Dokumenti: Campania -Paestum Glasb, odd.: Separe A RAI 3 Dnevnik Videosapere: Green, Ca-rosello, Media/Mente, Tiepolo, Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji Dnevnik 3 Nan.: In famiglia e con gli amici (i. T. Busfield) Šport: Iz Olimpije v Atlanto, 13.15 II luogo del pensiero, 13.25 dok. Torino Deželne vesti, dnevnik Okolje Italija Šport: tenis, Francija-Italija (pokal Davis) Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci TV film: Accanto a te c’6 un omicida (dram., ZDA ’93, i. Valerie Bertinelli, S. Caffrey) Dnevnik, deželne vesti Variete: Il viaggiatore Nan.: La legge di Bird Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Tenis: Ceška-Svedska H; Dokumenti ŠŽj RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 7.00 7.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.35 17.45 18.55 19.25 20.40 22.40 0.30 0.50 Dok.: Nati liberi Nan.: Komisar Cordier, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della fortuna Dnevnik Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri Film: Gigi (kom., ZDA ’58, r. V. Minnelli, i. L. Caron, M. Chevalier) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: I due colonnelli (kom., It. ’62, i. Toto) Film: Oltre ogni limite (dram., ZDA ’86, i. Farah Fawc6tt) Pregled tiska Nan.: Kojak |g| CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum - Sodi-sSCe (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualna odd.: Uomini e donne (vodi Maria De Fi-lippi) Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvoozie Kurtz, 1.) Variete za najmiajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigato- i invišibili (L Marce: Bsijavia) Aktualna kionika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Variete: Speciale «Sotto a chi tocca» (vodita Pippo Franco, Pamela Prati) VeCerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 6.10 9.15 12.20 12.25 13.00 13.50 15.40 15.45 16.15 18.30 19.00 20.30 23.00 23.30 23.40 0.40 Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Očetovi prijatelji (i. Bob Saget), 10.20 A-Team, 11.30 MacGyver Aktualno: Secondo noi -Nase mnenje Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Variete za njamlajše, vmes risanke, Ciao Ciao Parade Avtomobilizem Fl: VN Portugalske Variete: Niente panico Variete: benny Hill Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.55 Helen in njeni prijatelji - Test (i. H. Rol-les, P. Puydebat) Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Alta marea, 20.00 Primi baci Film: Fuoco assassino (dram., ZDA ’91, i. Kurt Russell, W. Baldwin, Robert De Niro) Variete: 8 mm Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Highlander Italija 1 šport # TELE 4 22.00, 23.40 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Rokomet lige Al Nan.: Great Detective MM Pravljice Personaggi e opinioni Nan.: Great Detective Nad.: Amore gitano ($) MONTECARLO 13.00 12.00 14.00 15.00 17.00 18.00 20.00 20.30 22.45 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Matlock Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Zap Zap Nanizanka Film: Scanner Cop2 (krim.. ZDA '95, i. D. Quinn, J. Shepard) Nanizanka 9.00 9.25 9.40 10.00 11.00 13.00 13.05 16.10 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 18.50 19.30 19.50 20.00 20.25 21.50 22.30 22.50 23.00 23.45 0.15 Videostrani Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 27. del Pasje mesto, 17. del kanadske nanizanke Zlata šestdeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z Beti Jurkovič, 15. oddaja Hindenburg, amer. film Poročila Kolo sreče. pon. tv igirice Portret slovenskega glasbenika: Janko Ravnik TV dnevnik Otroški program: Lahkih nog naokrog Po Sloveniji Delničarji, 6. del Risanka Hugo, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, Šport Forum Trdnjavske igre, 8. del francoskega kviza Skrivnostni svet A. Clarka, 3. del angl. dokumentarne oddaje TV dnevnik 3, vreme Šport Sova: Red in zakonitost, 4. del ameriške nanizanke So leta minila, ponovitev 6. dela angleške nanizanke Divje noči. francosko-italijanski film Režija: Cyril Collard. {r Slovenija 2 Svetovni poslovni utrip, 2. del ameriške poslovne odda- V žarišču Pisave Koncert Big Banda RTVS v studiu 14 Film tedna: Neoproščeno, ameriški film Svet dinozavrov, 1. del ameriške poljudnoznanstvene serije Gradovi, 8. del Sova, ponovitev: Red in zakonitost, 3. del Slovenski magazin: Emona So leta minila, 6. del V območju somraka, 19. del Tropski vetrovi, 6., zadnji del Sooa z razgledom, angleški film Slavnostna akademija ob slovenskem prevodu svetega pisma, posn. iz Can-irievega doma | Videošpon §8 Koper Euronevvs Meridiani Peter Pan club Slovenski program Studio 2 magazin ra Gost tedna Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Baba Malu, risanke Dokumentarna oddaja Potovanje po Nemčiji, dokumentarna oddaja Sredozemlje Dnevnik Vsedanes Zabavišče, ameriška grozljivka, 1980 TV dnevnik Vsedanes DtD Hrvaška 1 7.15 7.30 8.15 10.00 10.05 10.30 11.30 12.00 12.20 13.05 14.50 15.55 16.25 16.45 16.55 17.45 18.20 18.50 19.30 19.55 20.00 TV koledar Santa Barbara, 1345. del Dobro jutro Poročila Edukon Otroška serija, 1. del Pikapolonica Dnevnik Ljubezenske zveze, 21. del španske nadaljevanke Sivi orel, ameriški film Otroški program Kapetan zaspan Hrvaška književnost v evropskem kontekstu Angleščina: Look ahead Poročila Niti v rokah, 1. del nadaljevanke Kolo sreče Razpotja federacije Saborska kronika Dnevnik Šport EPP 20.05 21.45 22.30 22.40 23.00 Zabavni program Moja zgodba o Hrvaški: Izginula generacija Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Živi planet, 3. del dokumentarne serije Severni gozdovi Severni gozdom so največje gozdnato področje na našem planetu. Drevesne vrste so prilagojene hladnemu podnebju in znajo tudi v najhujšem polarnem mrazu preživeti, v kratkih poletnih mesecih pa si naberejo zalogo za obdobje mirovanja. Polarnemu mrazu so se na poseben način prilagodili tudi polarni medvedi, rakuni in oposumi. 'A Slovenija 1 12 m'00'6'30' 7'30' 8.00,9.00,10.00, 11.00, fW'|13'00'1400' 'l8-00' 19-00,21.00,23.00 dio ?Q; 6,50 Dobro iutro' otroci; 8.05 Ra-P6f, 0'Ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 12 2n0^° srečanje in Glasbena oprema; obv nasveti; 13.20 Osmrtnice in 9odt ■ ' 15'00 Radio danes; 15.30 Do-18.26 0 odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; ci; 20 m6mo v kino; l9'43 Lahko noč, otro-veno 00 °ddaja za pomorščake; 20.30 Slo-nQ ®rTl P° svetu - v živo!; 22.30 Informativ-ivjut d,; 23,05 Literarni nokturno; 23.15 Za Pnjeten konec dneva. Slovenija 2 iŽtm30' 8,3°' 9'30' ia3°' H-30' 12.30, 7.00 j 3,30- 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8,qq pčnja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 9 jQ 0^°vne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; sbQ, f1°1edar Prireditev; 11.00 Countn/ gla-12 on p. 5 M'nute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 9odkiUPOldne; 1400 Drobtinice; 15.30 Do iMn d odmevi; 16.15 Popevki tedna; BIUz-l8nR tk°Va centrifuga; 17.00 Kino rič' lo tn eiasovanie za novi popevki ted-dnevn30 Stop P°Ps in novosti; 22.00 Zrcalo a, vreme, promet; 22.20 Jazz. Slovenija 3 i'„ A8'°0, 9.00, 10.00, 11.00, 8.00, 22.00 Poročila; 8 '•UU, volni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Vokalna glasba; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.00 Igra; 18.20 Iz opere Seviljski brivec; 19.30 Koncert orkestra SF; 21.10 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30, 10.30,13.30,14.30,19.00 Poročila; 12.30, 17.30Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.40 Hit dneva; 9.45 Primorski val; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Poletni večerni pr.; 21.00-0.00 olimpijski studio; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 9.33 počitniški kovček; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11,00 Med vrsticami; 11.30 Souvenir d'ltaly; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.40 Sigla singel; 16.00 E...stote freschi; 18.45 Discoteca sound; 19.20 Sigla singel. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 3,00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8.40 Soft mušic; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Odprta knjiga: Svinja (P. Varane, prip. Š. Drolc); 11.40 RevF val; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete; 12.40 Zbori; 13.20 Glasb, predah, vmes (13.30) Števerjan '96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: R. Schumann; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. pošto! predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, fmančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Petek, 20. septembra 1996 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZ1JA , SREDIŠČ8 SŠŠ cSi, TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka SoStanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje ! _________;_____'_______SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Bangkok-Bruselj na treh kolesih Avstralija bo izvažala svoje ptice in plazilce SYDNEY - Da bi preprečili krivolov in nedovoljeni izvoz najzanimivejših avstralskih ptic in plazilcev, je avstralsko ministrstvo za primarne dejavnosti in energijo pripravilo načrt za vzrejo teh ekzoticnih živali na posebnih farmah. Živah bi tako brez težav izvažah, s tem bi Avstralija bogato zaslužila in bi obenem zaščitila svoje naravno bogastvo, ker bi postopoma začeh gojiti tudi take živalske vrste, ki jim grozi iztrebljenje. Komodoški varani spravili v posteljo na desetine ljudi NEW YORK - Komodoški varan, eden največjih kuščarjev na svetu, je baje kriv za epidemijo salmonele, ki je v koloradskem Denverju spravil v posteljo veC kot šestdeset ljudi. To je ugotovila zdravniška komisija, ki je skrbno proučila to neobičajno epidemijo. Indonezijski varani so bili na ogled v denverskem živalskem vrtu in so z zelo virulentno in odporno salmonelo okužili leseni plot, ki jih je ločil od gledalcev. Odtroci in odrasli so se z rokami naslanjali na to ograjo in ker si doma niso umili rok, so se okužili. Queen Elisabeth »povozila« in ubila 20-metrskega kita LIZBONA - Britanska prekooceanska ladja Queen Elisabeth je pred Lizbono »povozila« in ubila 20-metrskega kita. Kot je povedal kapitan Keith Sanley, ladja ni utrpela škode, ker taka nesreča ima enake posledice, kot če z avtom povozimo mačko. Hujše težave pa imajo lizbonske pristaniške oblasti, ki so mrtvega kita zvlekle na pomol in ne vedo, kaj storiti, ker je mrhovina že začela zaudarjati, kljub stalnemu pohvanju z morsko vodo. Zlati nasmešek PEKING - Turista iz kitajske pok- zlato zobovje. Zlati zobje so bili neko rajine Guangdong med obiskom v na Kitajskem zelo čislani ter so veljaU Pekingu s ponosom razkazujeta svoje za dokaz blagostanja. (Telefoto AP) BANGKOK - 32-let-ni Belgijec iz Bruslja Axel Evvbanks si v družbi psice Raje privošči trenutek oddiha pred začetkom prav dolgega potovanja. S svojim trikolesnim taxijem, ki si ga je nabavil v Bangkoku, kjer tovrstnim ne prav modernim vozilom pravijo Tuk-tuk, namerava namreč potovati do daljnjega rojstnega Bruslja. Za razdaljo 20 tisoC kilometrov Evvbanks računa, da bo potreboval leto dni. (Telefoto AP) Žena dosegla, da ji bo moževa ljubica plačala odškodnino za storjeno moralno in gmotno škodo JOHANNESBURG - »Imela si razmerje z mojim možem, za storjeno moralno in gmotno škodo mi boš plačala odškodnino.« To je zahtevala in po zaslugi pričevanja skesanega moža tudi dosegla neka 44-letna Pamela iz južnoafriškega Muizenburga. 39-letni Dennis, mož te bogate in uspešne poslovne ženske, je bil stalni gost barov in gostiln. Njegovi sosedi, ki so se pred 14 leti izselili iz Velike Brita- nije, so imeli 18-letno hčer Eleonor. Vzklila je torej banalna zgodba z običajnim dvorjenjem in tihim privoljenjem staršev in sorodnikov dekleta. Pamela je začela preživljati noči pri iskanju svojega moža po barih in beznicah, v najboljšem primeru je namreč doma prespal le po eno noč na teden. Končno ga je našla v Eleonorini spalnici. Po nekaj izvensodnih poskusih, dekletu je ponudila denar in letalsko vozovnico za Evropo, je Pamela Eleonoro in njene prijavila sodstvu. Na prvi razsodbi so Eleono-rino družino obsodili na plačilo 8.000 randov (približno tri milijone lir) odškodnine. Predvčerajšnjim pa so na drugostopenjski razsodbi za vse obsodili Eleonoro, ki bo morala prizadeti Pameli plačati 1.200 randov odškodnine. Kot rečeno, je Pamela zmagala, ker se jejnož zaradi ženinega premoženja skesal svojega skakanja čez plot in se j kot skesana ovčka vrnil pod ' domači krov in je na obeh sodnih razpravah odločno za- j govarjal ženino zahtevo. Da bi bila mera polna, je pred petimi meseci Eleonora povila sina, ki pa ni Dennisov otrok, temveč rezultat razmerja, ki ga je imala z enim od policijskih preiskovalcev, ki so skušali ugotoviti resnico v ce- I lotni zadevi. V ZDA dovolili aborfusno tabletko JKK - Ameriške zvezne hod and Dmg Admin16 pristale na uporabo in P .j me abortusne tabletke lovzroči splav v prvin ® mstanku mesečnega P61! mjo samo še vprašanje k acije in zdravniškega P° Ib bodo bržkone z lenjt vedo pa, kako bo ta skt P a krščanske integrabste. . X tudi nasilno borijo Pr nekaj časa uspešno v raJj nciji, kot na Švedskem n