PHIHORSKI DNEVHIK C5&.A&II.O OSVOBODILNE FftCNIE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 iir - 10 jugolir - 2.50 din_ TRST sobota 25. junija 1949 Poštnina plačana v gotovini Speaizione in abbon. postale otev. 150 (1240) Hvaležnosl koroških Slovencev;Po ZS!?«u vladi FLRJ, maršalu Titu, Kard Delegacija koroških Slovencev se zahvaljuje jugoslovanski vladi in njenim predstavnikom za odločno borbo za pravično rešitev koroškega vprašanja ter izraža neomejeno zaupanje v novo Jugoslavijo pri nadaljnji borbi za svobodo . Dunaj, 24. — Delegacija koroni Slovencev se je danes pod Vodstvom predsednika Osvobodilne “Onte za Slovensko Koroško dr. anca Petka oglasila pri politič-predstavniku FLRJ na Duna-JU' V imenu delegacije je dr. Pe. ,sk prosil predstavnika FLRJ, naj 12razi hvaležnost koroških Sloven-eev jugoslovanski vladi, posebno P* maršalu Titu, zunanjemu mini-slru Kardelju in namestniku zuna-nKga ministra Beblerju za odločbe napore za pravično rešitev vpra-5ar>ja Slovenske Koroške. Petek je dejal: ((Predstavniki zahodnih držav so takoj od začetka odklonili priznanje velikih žrtev horoškili Slovencev y zadnji vojni ^ed borbo ob strani velike proti- fašistične koalicije, in so prezirali njihove upravičene zahteve za na. rodno svobodo. Sedaj je Sovjetska zveza nenadoma menjala svoje stališče glede usode koroških Slovencev in pristala na sporazum, ki bo znova potrdil krivico in omogočil nadaljevanje narodnostnega in socialnega zatiranja koroških Slovencev. Slovensko prebivalstvo Koroške je presenečeno nad spremenjenim stališčem Sovjetske zveze, ker si je Sovjetska zveza vselej prevzela nalogo obrambe malih narodov, pristanek Sovjetske zveze na ta sporazupn in način, kako ga je Sovjetska zveza sklenila v Parizu, je povzročil globoko zagrenjenost koroških Slovencev. Nova socialistična Jugoslavija, je poudaril Petek, je edina neutrudno branila življenjske .interese slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci ao globoko ginjeni nad odločnim stališčem vlade FLRJ, posebno ko je ta protestirala proti sklepom sveta zunanjih ministrov in zahtevala revizijo sklepov ter je slovesno izjavila, da se ne bo nikoli odpovedala Slovenski Koroški)). Predsednik Petek je zaključil: »Kakor y preteklosti, tako bodo tu. o, v bodoče koroški Slovenci ohranili neomejeno zaupanje v novo Jugoslavijo, v njeno trdno podporo v borbi, ki jo bodo nadaljevali za zaščito slovenskega ljudstva na Koroškem ter za uresničenje nji- Slabša se gospodarski položaj v marshailiziranih državah Borba med šterlingom in dolarjem - Propadla je finančna konferenca Marshallovih držav - Padanje proizvodnje v ZDA • Temne perspektive angleškega gospodarstva PARIZ, 24. — Sinoči se je v Bruslju zaključila konferenca štirih ((velikih« Marshallovega načrta, harriman, predstavnik Marshallovega načrta v Evropi, angleški finančni minister Cripps, francoski ■'hanqni minister Petsche in belgtij-5hi zunanji minister Spaak so se ^stali, da rešijo vprašanje o pianinih sredstvih za trgovinske izmenjave med zahodnoevropskimi državami. Nasprotja med kapitali-5Hčnimi državami so se zadnje dni *ako stopnjevala, da so ustvarila Moža j, ki ga v Parizu označujejo za ((dramatičnega;). Po končani seji so javili, da je *°nferenca popolnoma prepadla in 3e do sporazuma še daleč, ce-Prav je bila določena nova seja za Prihodnjo sredo v Parizu. Največje nasprotje pa se je po-*a::alo med Anglijo in Ameriko, dolarjem in funtom šterlin-se namreg vodi ostra borba. arrinian hoče, naj bi Anglija Prejela »prosto zamenjavo« raznih jVfopskih valut med njimi in do-arjem: vsaka država naj bi nam-lahko svobodno zamenjala svo-Jo Valuto v katero koli drugo va- luto' m bj lahko razpolagala s kre- , ju do določene države, da kupi ^ago v kateri koli drugi državi. °sebno Belgija, ki ima močne kre-de v Angliji, bi hotela imeti mož-°St, da zamenja te kredite v Šternih v drugo valuto, vštevši do-?r> in nato nakupovati, v drugih državah. b0 ameriška teza zmagala, bo . dglija prisiljena razvrednotiti urling in takoj za njo tudi ostale Urshallove države svojo valuto, uzen tega bi bila Velika Britani-^ Prisiljena odstopiti Belgiji večji ,°1 male količine dolarjev, s kate-j**di razpolagajo. Prednostni polo-‘ah ki ga ima Anglija v ERP-u, bi padel v korist dolarja -Prašanja za katera gre, Toda so še džja. j^Nakur ^Urshallove države otepajo v sle- or poroča ameriški tisk, se Sih težavah: paralizirana trgov! j.a med Vzhodom in Zahodom: sta. ^ Post izmenjave med samimi za-40o^nim' državami; Anglija je za , 0 znižala svoj izvoz v Ameriko; hza v ZDA se je že začela. Go-k kriza -v ZDA je pospešila raz ^ °i na Zahodu. ZDA hočejo nuj-v’ doseči opustitev sleherne ovire zahodni Evropi in padec šterlin-s ’ da ne bi naletele na ovire pri kh?* trgovinski ekspanziji in se s ^ rešile hujše krize. , "L.e Monde« piše. da evropski je5uialisti nimajo možnosti braniti ...Pred ameriškim diktatom. An-bi imela n. pr. namen znižati svoje nabave v ZDA, toda boji se posledic, ki bi to imelo na anglo-ameriške odnose. Amerika je že Žugala Angliji, zaradi trgovinskega dogovora z Argentino, na podlagi katerega bi Anglija kupovala v Argentini blago, ki ga je običajno kupovala v Ameriki. Toda če bo šlo tako naprej kakor je izjavil avstralski vladni predsednik, bodo države iz področja šterlinga še pred dvema le.toma izčrpal vse svo. je rezerve v zlatu in dolarjih zaradi ((deficita« z Ameriko. Toda v Parizu dvomijo, da bo angleški odpor lahko trajal. Ameriški kapital ima nujno potrebo, da zada dokončni udarec svojim tekmecem. Nevarnost krize je tako velika v ZDA, da sili industrijce in finančnike, da začenjajo misliti na trgovinske odnose z Vzhodno Evropo. «New York Herald Tribune« piše n. pr. med drugim: Ameriški proizvajalci strojev, industrijskih naprav in drugih predmetov so danes prisiljeni zaskrbljeno iskati kupce, verjetno je torej, da bodo kaj kmalu pripravljeni sprejeti naročila z Vzhoda. V ZDA SE še vedno nadaljuje pa. dec proizvodnje. Na podlagi podatkov ameriškega zavoda za železo in jeklo je bila kovinarska proiz. vodnja v tem tednu za 2.5% nižja od prejšnjega tedna in 17% nižja od one v polovici marca. To je že deseti teden, ko proizvodnja jekla pada, in na podlagi mnenja opazovalcev bo proizvodnja padla tudi v naslednjih mesecih. List (dlnites States Netvs and World Report« domneva, da bo v prihodnjih mesecih ameriška proizvodnja jekla padla do 60 ali 70% proizvodne zmožnosti. V bodoče je pričakovati po mnenju tega lista padec avtomobilske proizvodnje. Statistična agencija «Dunn and Bradsteet« poroča da je v. pretek lejn tednu faliralo 196 trgovskih in industrijskih podjetij v primeri 100 v odgovarjajočem razdobju lanskega leta in 66 v odgovarjajo, čem razdobju leta 1947. Dne 20. junija je Federal Reserve Bank v New Yorku sporočila da je bila razprodaja blaga v njujorških trgovinah v tednu, ki se je zaključil 18. junija, manj ko 12% od one v odgovarjajočem razdobju lanskega leta. Govor avstralskega ministrskega predsednika 21, junija, v katerem je omenil nevarnost trgovinske in finančne krize v Angliji, je izzval v Londonu globok vtis in to tem bolj, ker so sledile vesti o nadaljnjem padcu tečaja delnic na londonski borzi. Finančni dopisnik «Daily Maila« je ugotovil, da so vrednotnice ponovno padle 21. junija na londonski borzi. Padanje tečajev delnic traja že preko teden dni: Ponudbe so velike, a povpraševanja sko. raj ni. Finančni opazovalec lista «Daily Express» javlja, da je vrednost vladnih vrednotnic registrirala 21. junija nov padec 'v znesku okoli 40 milijonov šterlingov. V trgovinski zbornici v Birminghamu je predsednik zveze izvoz, nikov Midlanda izjavil: »Gospodarske zmožnosti Anglije so temne, da ne rečem črne. Na žalost moramo na tako pesimističen način soditi perspektive bližnje bodočnosti, toda sedaj spio res na robu pre- pada«. hovih narodnostnih in demokratie. nih pravic. Do tega imajo polno pravico kot sestavni del slovenskega naroda«. Uspeh paviljona URI na Hieujan v Uinin RIM, 24. — V soboto se je končal v Rimu tretji velesejem, pri ka.te-rem je poleg drugih držav sodelovala tudi Jugoslavija. Jugoslovanski oddelek razstave, ki je vseboval po večini narodne vezenine in izdelke založniške delavnosti, je obiskalo več ko 100.000 ljudi. Obi-skovalci so sg predvsem zanimali za razvoj naših novih industrij in za izvajanje nalog petletnega plana. Veliko zanimanje občinstva je izzval jugoslovanski paviljon na mednarodni razstavi knjig v Florenci, ki je bil te dni zaključen. Strokovni tipografski delavci, ki so obiskali razstavo, so izražali svoje začudenje nad visoko kakovostno opremo razstavljenih jugoslovanskih knjig. RIM, 24. -— V glavnem je stavka j kmetijskih delavcev danes prenehala. Tako v Lombardiji, v pokrajini Bologna-Ferrara in drugod. Za-čela šo se pogajanja za sklenitev pokrajinskih pogodb. Tajništva CGIL, Confederterre in Federbraccianti so poslala vsem kmetijskim delavcem in dninarjem Italije pozdrav in čestitke za zmagoviti zaključek borbe. Proglas se spominja mrtvih, ranjenih in aretiranih delavcey ter vseh, ki so se žrtvovali za uspeh borbe. Končno poudarja proglas, da mo. rajo sindikalne organizacije nadaljevati akcijo, da se bodo sprejete obveznosti delodajalcev točno izvrševale. Medtem pa se nadaljuje borba gradbenih delavcev, ki je posebno ostra v Emiliji, Toscani, Liguriji in Rimu. j vse Trumana zanima zaradi „boja proti komunizmu" ANKARA, 24. — Dopisnik agencije »France Rresse« Andre Clot poroča, da je Trumanov predstavnik PT-i papežu Myron Taylor ob-iskal pravoslavnega patriarha v Istambulu. Baje se je Taylor zanl mal, koliko bi lahko patriarh Ate. nagora vplival na slovanske pravoslavne cerkve. Ta njegov vpliv bi bil — če bi imel seveda kaj uspeha — lahko zelo koristen v borbi proti komunizmu, ki jo s tako vnemo vodi Vatikan s svojimi ameriškimi prijatelji. Ni pa tudi izključeno, da ni Taylor s patriarhom govoril o možnosti zbližanja med pravoslavno cerkvijo in Va. tikanom, kar bi tudi prav prišlo za »boj proti komunizmu«. Rudno bogastvo Italije v rekah ameriških drezh RIM, 24. — Nad 20 ameriških odprav za odkrivanje najdišč urana in barija je na otoku Sardiniji, kjer so vzele v zakup velike komplekse zemljišč. Po pisanju lista ((Repubblica« nočejo Američani dati nobenih obvestil v dosedanjih u spehih raziskavanja. Vrhu tega so prepovedali izkoriščanje novo od kritih petrolejskih polj v Italiji, da bi zaščiti profite, ki jih črpajo s petrolejskih polj na Bližnjem vzhodu. Z izkoriščanjem petrolejskih polj v Italiji — piše ((Repubblica« bi se r.udila možnost za zaposlitev mnogih brezposelnih delavcev in bi to povzročilo padec cen nafte in bencina na svetovnem trgu, na kar pa ameriške petrolejske družbe nočejo pristati. Milanska delav:|:a zbornica je protestirala zoper vedno večje gospodarsko zasužnjevanje Italije ter je objavila danes resolucijo, v kateri zahteva podržavljenje odkritih petrolejskih polj. Solulis je umrl. Novo vlado ho sestavil Caidaris ATENE, 24. — Predsednik atenske grške vlade in vodja liberalne stranke Sofulis je umrl danes ob 17 v starosti 87 let. Smrt ga je dohitela v trenutku, ko je vstopal v avto, da bi se odpeljal na letališče k sprejemu kraljice, ki se je vračala iz Švice. Zadela ga je srčna kap. Podpredisednik vlade Diome-des bo podal ostavko vlade. Rodil se je 1. 1862 na otoku Samos. Študiral je arheologijo v Ber. iinu in Muenchenu. Sodeloval je pri osvoboditvi Grčije izpod Turkov 1. 1912. Prvič je postal ministr. ski predsednik 1. 1924. Po smrti Venizelosa, katerega je bil učenec, je postal eden izmed voditeljev liberalne stranke. Qd 1. 1935 do 1941 je bil v ostri opoziciji proti Me taksasovemu režimu. Po vojni je postal predsednik vlade v decembru 1945 in je odstopil 1. junija 1946. Od septembra 1947 pa je bil predsednik vse do sedaj, čeprav je vlado večkrat rekonstruiral in enkrat v letošnjem januarju tudi odstopil. Zvečer je kralj Pavel dal mandat za sestavo nove vlade Calda-risu. ------ Razstava v Ljubljani o krajevni industriji in gospodarstvu LJUBLJANA, 24. — Jutri bodo r Ljubljani odprli prvo razstavo krajevnih industrijskih in gospodarskih podjetij, obrtniških zadru in privatnih obrtnikov. Razstava bo vsebovala proizvode krajevne industrije in gospodarstva. Sodelovalo bo 700 razstavljalcev med katerimi 400 privatnih obrtnikov. Ulova kitajske napredovanja osi/obodihie vojske Nacionalisti so ustavili ameriško tovorno ladjo - Obnovitev trgovinskih odnosov med Japonsko in osvobojeno Kitajsko PEKING, 24. — Agencija Nova Kitajska javlja, da so enote osvobodilne vojske osvobodile mesto Cajung 14Q km severno od Fučova. Nacionalistična posadka se je vda-la. Se prej je osvobodilna vojska osvobodila Futing. V vzhodnem de. lu pokrajine Cekjang je ljudska vojska osvobodila mesto Linhaj. Kuomintangova posadka 3900 mož se je vdala. Danes se je 10 milj od mednarodne meje Hongkonga začela bitka med partizani in nacionalisti. KANTON, 24. — Medtem ko poročajo iz Londona, da bo britansko zunanje ministrstvo v kratkem objavilo svoj odgovor na sklep nacionalistične vlade o blokadi kitajskih pristanišč, ki so v rokah ljudske vojske, pa so nacionalisti to noč že ustavili ameriško tovorno ladjo «S}tar of Suez« ob izlivu reke Jang-ce. Ladja je zapustila Šanghaj včeraj ob 15 in je bila namenjena v Kobe. Zvečer okrog 20. ure jo je ustavila neka nacionalistična vojna ladja. Nacionalistični mornariški častniki so danes zjutraj prišli na Trgovinska pogajanja meil issn in Francijo MOSKVA, 24. - Nocoj je pri- šla v Moskvo francoska trgovinska delegacija ki bo vodila pogajanja za novo francosko-sovjetsko trgovinsko pogodbo. ladjo in odvedli Norvežana pilota Hotseja. Ladji so dovolili odpluti ob 9. uri. Vlačilec, ki je ladjo vodil in ki so ga obstreljevali s strojnicami, je sedaj zaseden po nacionalistični mornarici. Tam kjer je, ovira plovbo velikim ladjam, ki hočejo v Šanghaj. Ni še znano, kaj je nacionalistična vlada odgovorila na angleško noto glede bombardiranja britanske ladje ((Anchises«, vendar smatrajo, da bo vlada izjavila, da so ladjo «Anchises» pač zamenjali za neko komunistično enoto. Po še nepotrjenih vesteh se je nacionalistični maršal Masunkej ubil pri letalski nesreči. Ista usoda je zadela vrhovnega nacionalističnega poveljnika v severno-zapadni Kitajski. Japonski trgovinski minister je javil, da so obnovljeni direktni trgovinski odnosi z osvobojeno Kitajsko ter je pri tem izrazil mnenje, da bo obseg zamenjav lahko dosegel letno 20 milijonov dolarjev. Japonska bo izvažala predvsem gradbeni material, stroje in bombažno blago, Kitajska pa sojo, premog, svilo, svinjsko meso in sol. Nadzorstveni svet je danes sprejel predlog, da se na račun treh največjih kitajskih finačnikov Sun-ga, Kunga in Cangčahuja dvigne ekvivalent za milijardo dolarjev-Vlada bi morala to storiti s silo, če bi se oni trije temu kaj upirali. Pd Marshallovem nlanu bo v zaijaiioi Evropi slabše hal prej LONDON, 24. — Na zborovanju, ki ga je v Londonu priredil britanski odbor za mir, je pred nedavnim iz laburistične stranke izključeni poslanec Zilliacus izjavil: »Sedaj je že jasno, da bo Velika Britanija in zapadr.a Evropa na slabšem, ko bo Marshallov plan potekel kot pa tedaj, ko je pričel delovati«. Dodal je tudi, da so ZDA na tem, da jih zajame gospodarska kriza. «Velika Britanija se mora braniti, da bi jo ZDA potegnile v vojno in zavedati se mora, da je želja Rusov po miru prav tako velika kot Angležev. Svoj proračun pa Velika Britanija lahko uravnovesi samo na ta način, da zmaniša za polovico vojaške izdatke in podvoji svojo trgovino s Sovjetsko zve zo in ostalimi državami evropskega vzhoda, ki so vame pred krizo«. iridesei osek ds leiaiu ki se lem ponesrečilo BARI, 24. — Zdi se, da je zagotovo ugotovljeno, da je bilo na letalu, ki se ie včeraj ponesrečilo pred tukajšnjo obalo, s- posadko vred 30 oseb. V Bari je prispelo večje število voditeljev in tehnikov družbe «KLM», kateri je pripadalo letalo. «Daily Express>> objavlja mišljenje nekega funkcionarja tovarne, ki izdeluje letala tipa »Constella-tion», po katerem ie povzročil nesrečo eksploziv, ki ga je eden izmed potnikov moral imeti v prtljagi. To mnenje se naslanja na dejstvo, da je bilo letalo dovolj visoko (okrog 5000 m), da bi pilot še lahko javil kakršno koli drugo okvaro, ki bi se pojavila na letalu BEOGRAD, 24. — Ob navzočno sti političnega tajnika CK KP Črne gore ir.- predsednika vlade Jovanoviča ter članov CK KP in vlade Crne gore se je včeraj začel v Titogradu drugi kongres Zveze sindikatov Crne gore. Drugo dejanje „Uršičiade“ V zadnjih nekaj dneh se je odigralo ha straneh tržaškega reakcionarnega in vidalijevskega tiska drugo dejanje komedije o poskusni «ugrabitvi» najnovejšega mi-Ijenca vse tržaške italijanske reakcije Rudija Uršiča. Ugrabitev ealla messicana» se je izvršila 12 dni pred volitvami v Trstu in smo cilj te provokacije v našem dnevniku takoj razkrinkali in tudi povedali za kaj gre: Oblatiti Slovan-slto-italijansko ljudsko fronto, klevetati jo z združenimi silami, škrat, ka storiti vse, da se njen uspeh na volitvah onemogoči. Toda komedija z ugrabitvijo ni bila izračunana samo proti naši Fronti, temveč proti vsemu, kar je po mnenju nasprotna fronte od Santina do Vidalija v Trstu ((protiitalijanskega». In prav včerajšnji «11 Lavorato-re» to zelo odkrito pove. Tako odkrito, da mora celo poudariti, čeprav je postal protagonist ie tržaške «italianissime» fronte, da ni postal zaradi tega šovinističen... «11 Lavoratore» se vpraša: «Kaj je postal indipendcntizem?» in odgovarja: «Un movimento antiita-liano asservito a Tito«. Vedno bolj jasno postaja torej, da je «II Lavoratore« postal vne-tejši branilec italijanstva Trsta od vse šovinistične italijanske reakcije od Santina pa do mišjih fašistov. In prav sedaj, po odigranem de. janju te «Uršičiadc», se kažejo docela konkretni obrisi politikantske afere, za katero je bilo treba vso komedijo o ugrabitvi insecni rati. Najprej torej «la cricca di Tito« sama, potem pa vse ostalo, kar ni v Trstu več idtalianissime-ga». To se pravi: Kompromitirati je treba vse, kar ni «ital'anissi-mo» enostavno kot povezano Titovo kliko, OZNO, ugrabitvami itd. Bolj kot vse drugo pa je po tem drugem dejanju postala očitna vsa podlost politične linije, ki se je poslužuje Vidalljevo razbija-štvo, Vidali se namreč poslužuje danes ob odobravanju in veselju vse tržaške reakcije in vseh ostalih režiserjev, ki stojijo za njo kot svojega protagonista prav tistega Uršiča, ki ga je pred nedavnim proglasil za bandita, špijona. agenta imperialistov itd. Danes služi ta isti Uršič tej isti V’dali- jevi partiji za njene politične manevre, ki naj kompromitirajo vse tako imenovane antiitalijanske pozicije. Seveda meče pri tem Vi-dalijevo glasilo po informbirojev-ski logiki v en koš De Gasperije. vo Italijo in novo Jugoslavijo ter se hoče prikazati kot tista sila, ki v tej reakcionarni kombinaciji brani interese demokratičnega gibanja. Pri vsem tem podlem početju pa se najbolj izraža dejstvo, da je Vidali opustil vsa načela marksiz-ma-leninizma in jih globoko zako. pal. Vidiki razredne borbe so zginili, njihovo glasilo pa je padlo na raven buržoaznega tiska v globoko blato breznačelnosti in lazi. (Spomnimo se samo lažne vesti o aretaciji generala Lekiča, hinavskih člankov o Zupančiču in Nazoru in končno včerajšnje poročilo o »zaslugi« vodstva Enotnih sindikatov, da sc tržaški delavci iz Bosne lahko vrnejo domov, kjer se bodo pač pridružili tistim 23.000 brezposelnim). Ugotoviti moramo, da se je vsa provokatorska tolpa od Vi dalija do Santina in Uršiča znašla danes, v dobi buržoazne dekadence, v takšnem položaju, da se poslužuje najpodlejših sredstev. Uršič sam pa pri tem (ki ga policija seveda ne more nikjer najti) pisari pisma na levo in desno ter uveljavlja svoje manevrske in pro-vokatorske sposobnosti ob ploska* nju vse reakcije. V tej luči nam postanejo še bolj jasni nameni in cilji tako imenovanega poskusa Uršičeve ugrabitve. Vsekakor je Uršič postal žalostna figura, ki je odigral svojo vlogo v delavskem gibanju Trsta, kajti vrgel se je na provokacije, ki prav gotovo niso v interesu delavskega gibanja, temveč so v interesu tistih, ki jim je cilj, da se delavsko gibanje blati in razbija. Vidali in njegovi razbijači, ki trdijo, da izvajajo politično linijo Infomibiroja v Trstu, pa so s teni, da se tega in takšnega Uršiča poslužujejo, dokazali, kakšni so ti informbirojevski sistemi in metode. In proti takšnim metodam in pojavom se borimo mi. Zaradi tega bomo takšne metode in pojave še dalje razkrinkovali, dokler ne bodo iz politične prakse delavskega gibanja enkrat za vselej odstranjeni. „Gervelli devastati“ in še k «La Voce della sera« piše: «11 GMA ha attribuito al Comune di Sgonico la qualiHca di zona deva-stata«. Qualsiasi rilerimento alla recente vittoria elettorale del-1’UAIS in quel Comune deve rite-nersi puramente casuale«. Umorismo da «cervelli devastati!« Smola ie pač smola Nič ne moreš za to, če si se rodil pod nesrečno zvezdo. Takih ljudi ni malo na svetu, in to ti more biti v tolažbo. Nekoliko težje je, če si se kljub tej usodi, llUlic m (Palcida elimmilema LONDON, 24. — Na mednarodnem teniškem turnirju v VVimble-donu je danes pri igrah v dvoje češkoslovaški par Cernik-Krajčik premagal egiptovski par Ccen-Sha-fei s 3:0 ker sta Egipčana zapustila igro. Matouš (CSR) in Punčec (Jugoslavija) sta premagala angleški par Bull-Cooper s 7:5, 6:1 in 6:4. Mitič in Palada sta naletela na zelo močna nasprotnika Gonzalesa in Parkerja (ZDA) in izgubila; Američana sta zmagala z 8:6, 6:2 in 6:3. Mukley in Schroeder (ZDA) sta premagala v tretjem kolu par Ma-touš-Punčec s 6:1, 6:4 in 6:1. Včeraj zvečer sta odpotovala v Wimbledon jugoslovanska teniška igralca Ilij.a Panajotovič in Sima Nikolič, ki se bosta udeležila mednarodnega teniškega turnirja za ju-niorje, ki se bo pričel 27. junija. i nogometaSi Sodo pliSli o jugoblaoijo Nogometno moštvo »Racing« iz Bruslja bo prispelo prihodnji mesec v Jugoslavijo, kjer se bo 10. julija srečalo v Zagrebu z moštvom »Dinama« ir. 13. julija z ((Lokomotivo« ter 17. julija na Reki z «Di-KOPENHAGEN, 24. — Jugoslovanski nogometaši ao iz Osla odpotovali v Kopenhager.-, kjer bodo jutri odigrali tekmo z mestno reprezentanco, v kateri bo igralo 6 danskih nogometašev, ki so se lani u- ( JctI U- To je skupno vsem 5C s^b)i demokracijam. Vendar v ^Vrarna reforma v Jugoslaviji, stvU in svojem značaju razlili <}e oc* agrarnih reform, ki so si;c 1 ”edli p drugih državah Ijud-o,, em°kraclje. V Jugoslaviji ni ' ■ ’ Ma reforma samo odpravila farske «cst )0 temelje reakcije, ki ^ tvorili veliki zemljiški po-mki, pač pa je tudi ukrep so- cialističnega značaja, do čim se ne bi moglo isto trditi za druge ljudske demokracije. V teh državah so bila namreč kmečka zemljišča razdeljena v celoti revnim in srednjim kmetom in kmetijskim dninarjem, niso pa sluzila za ustvaritev socialističnega sektorja v poljedelstvu. na POLJSKEM Na Poljskem so z agrarno reformo razlastili okoli 4 milijone hektarjev zemlje, ki je bila last velikih zemljiških posestnikov. Vendar pa je maksimum dor.oljene lastnine 50 hektarjev. Razen tega obstajajo na Poljskem na podlagi podatkov sovjetske revije «Gospodarska vprašanja» veleposestva cerkve, ki razpolagajo s preko 400 tisoč hektarjev zemlje. Zato ni manj nego 20 odst. zemljiške površine v rokah kulakov in cerkve. V CSR Agrarna reforma je bila v CSR izvedena v dveh presledkih; prvi krat leta 1045 in drugič leta 1JM- Agrarna reforma v državah ljudske demokracije Za časa prve agrarne reforme so zaplenili zemljo Nemcev, kolaboracionistov in izdajalcev. Druge lastnike so pustili na miru. Razen tega so zemljo izročili kmetom proti plačilu določenega zneska denarja. V obmejnih krajih, od koder so izgnali preko tri milijone Nemcev, so zemljo razdelili med kmete v razmerju 8 do 13 hektarjev na vsakega po ceni, ki je odgovarjala dvakratnemu letnemu dohodku teh zemljišč. Agrarno reformo so izvedli po ostri borbi med delavskim razredom in bur-žoazijo, ki je hotela utrditi bogate kmete. Po februarju 1948 so v CSR izvedli drugo agrarno reformo na podlagi zamisli komunistične partije CSR. V novem zakonu o agrarni reformi se določa največja dodelitev zemlje 50 ha. NA MADŽARSKEM Pred vojno je bila skoraj po- lovica zemljiške obdelovalne P°' vršine na Madžarskem last 12 ti-toč veleposestnikov. Agrarno reformo so izvedli leta 1945. Več ko tretjino obdelovalne površine so razdelili, toda veleposestniki niso bili likvidirani. Sto oralov zemlje je bilo določenih kot naj večja količina za kmete, ki so se bili udeležili borbe proti fašizmu, maksimum pa je določen na 400 oralov. Tudi tisti, ki niso poljedelci, lahko postanejo zemljiški posestniki-Na podlagi podatkov, ki 3e objavil minister Erne Goere, je preiskava, ki so jo izvedli v kakih 100 vaseh, pokazala, da sv zadnjih letih je izkoriščevalni razred na vasi naraslel po številu in ie zelo obogateh. V ROMUNIJI V Romuniji je imela agrarna reforma veliko važnost za odpravo fevdalizma, ki se je bil na deželi močno utrdil. Z zakonom o agrarni reformi so bila vsa zemljišča preko 50 ha zaplenjena veleposestnikom. Vendar, kakor poudarja omenjena sovjetska revija, ostaja gospodarska moč privatnega kapitalističnega sektorja na vasi vedno važna. Kulaki in bivši fevdalni gospodarji, ki se jim prepušča 50 ha zemlje, imajo vedno večjo možnost izkoriščati kmete s prikritim zakupom, z dninarskim delom, s posojili na oderuške obresti itd. V BOLGARIJI V Bolgariji je do vojne prevladovala mala zemljiška lastnina. Zato ni imela agrarna reforma več tako globoke socialne, gospodarske in politične važnosti kakor na Poljskem, Madžarskem v Romuniji in CSR, kjer je bila zemljiška posest koncentrirana v ro- kah velikih posestnikov. Predvidevali so, da se bo z agrarno reformo ustvaril zemljiški sklad 500 tisoč hektarjev, toda dejansko se je ustvaril in razdelil med 128 družin samo sklad 127.200 hektarjev zemlje, kar ne odgovarja niti hektarju zemlje na družino. Na ta način ni agrarna reforma v Bolgariji dosegla svojega osnovnega namena, ki je bil zmanjšati revščino kmetov, ki so imeli zemljo, in likvidirati agrarno preob-Ijudenost. V ALBANIJI V albanskem poljedelstvu je do izvedbe agrarne reforme obstajal fevdalni režim. Tri četrtine obdelovalne površine so bile v rokah 160 latifundistov. Revni kmetje niso imeli zemlje, pač pa so jih morali jemati v zakup od begov in jim puščati kot plačilo 75 odst. pridelka. Z agrarno reformo so zaplenili lastnino, ki je presegala 20 hektarjev, toda lastnina do 40 hektarjev, ki so jih vodili lastniki sami in ki so jih obdelovali z modernimi poljedelskim stroji, niso padle pod določbe zakona o agrarni reformi. V JUGOSLAVIJI Jugoslavija je občutno presegla pri izvajanju agrarne reforme ostale ljudske demokracije. Z agrarno reformo se je izvedlo načelo, na podlagi katerega pri pada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Zemlja, ki je bila last t:stih, ki je niso obdelovali, je bila popolnoma razlaščena brez vsake odškodnine, z vsemi stavbami ter premičninami in nepremičninami. Razlastili so tudi zemljo, ki je pripadala bankam in podjetjem. Cerkvam in verskim ustanovam so razlastili zemljo nad 10 hektarjev. Maksimum, ki je dovoljen, znaša od 20 do 30 hektarjev ravnajoč se po posameznih republikah. Agrarna reforma je tudi zadela presežke obdelovalne zemlje preko treh do pet hektarjev, katere lastniki niso poljedelci. Najznačilnejša razlika pri jz tajanju agrarna reforme v Jugoslaviji in v drugih ljudskih demokracijah je v tem» da je bila agrarna reforma v Jugoslaviji tudi ukrep socialističnega značaja. Nad polovico zemljiškega sklada je prešla v državni sektor, ali pa se je dodelila kmečkim obdelovalnim zadrugam. Na ta način se je ustvaril tudi močan socialistični sektor v poljedelstvu, kar n>' bilo napravljeno v noben; drugi ljudski demokraciji. Klevetniki Juposlavije, ki se poslužujejo potvorb in navadnih izmišljotin, zatrjujejo, da se v Jugoslaviji množijo kulak: na rasi, da se KPJ ne bori proti njim. Dejstva Pa dokazujejo nasprotno. V star} Jugoslaviji so kapitalistični elementi na vasi uživali leta 1937 od skupnega dohodka 16.54 odst.; leta 1947 so imeli samo 11.69 odst.: leta 1948 pa 9.67 odst. celotnega narodnega dohodka, izvedba agrarne reforme dokazuje tudi. da so bili v Jugoslaviji kapitalistični elementi na vasi likvidirani bolj sistematično nego v ostalih ljudskih demokracijah, TRŽAŠKI DNEVNIK Upokojenci bolj kot kdaj koli odločeni nadaljevati borbo za svoje pravice 21. t. m. se je vršila redna seja conskega upravnega odbora, kateri Uspeli okrajni skupščini tržaških upokojencev - Vodstvo Kina ob morju odobrilo načrt za znižanje cene vstopnicam za vse tržaške upokojence Dne 23. t. m. je bila pri Sv. Iva nu okrajna skupščina za upokojen, ce, ki prebivajo v tistem predelu mesta. Skupščine *e je udeležilo precejšnje število upokojencev, kar kaže, da so tržaški upokojehci dobro razumeli pomen borbe, ki jo vodi Zveza enotnhi sindikatov za upokojence, in katere namen je prisiliti odgovorne oblasti, da spre-pienijo svoje stališče do tega vpra. sanja ter končno odobrijo načrt, ki so ga že pred časom predložile or-ganizačlje v odobritev. Navzoči upokojenci so v živahni diskusiji, ki je sledila poročilu tajnika Zveze ES za upokojence dr. Žbogarja, odločno obsodili stališče odgovor nila oblasti, ki še do sedaj niso odobrila načrt, ki predvideva vsaj začasno rešitev problema povišanj le preveč skromnih in nizkih pokojnin. Ob koncu skupščine so vsi upokojenci soglasno odobrili resoluci. jo, ki se glasi: Upokojenci vseh kategorij okraja Sv. Ivan ponovno opozarjajo od. govorne oblasti na položaj, v katerem ao prisiljeni živeti. Poudarjajo, da je tržaškim upokojencem po. polnoma nemogoče še nadalje vztrajati V tako težkih Življenjskih prilikah ter živeti pod takimi pogoji, pod katerimi so prisiljeni zaradi prenizke pokojnine životariti sedaj. Ker je položaj na našem ozemlju iz dneva v dan bolj kritičen, je popolnoma nemogoče, da bi že nadalje čakali na rešitev svojih upravičenih zahtev, ki se zavlačujejo že leta in leta. Studijska komiaija, ki je že pred časom izdelala načrt za začasno rešitev pro. blema povišanja pokojnin, je tega takoj oddala v odobritev odgovornim oblastem. Čeprav Je ta načrt jahteval le pravilno rešitev tega problema ter predvideva povišanje sedanjih p-okojnin na vsoto 10.000 lir (kar bi tudi ne odgovarjalo današnjim življenjskim zahtevam), niso odgovorne oblasti na to Je od. govorile. Ob vsaki priliki, ko so sindikalne organizacije zahtevale odgovor, so te izjavile, da je načrt ie vedno y proučevanju. Obupani zaradi tako dolgega čakanja na pravično rešitev svojih zahtev protestirajo proti stališču odgovornih oblasti, ki so s svojim molkom in odlašanjem preprečile odobritev In Uresničitev načrta, ki ga Je Izdelala študijska komisija Hm imenikom In Meljem v ADIT s Agencija demokratičnega Inozemskega tiska v Ljubljani, ki je prevzela zastopstvo tržaškega tiska ter zbira tudi vse naročnine in druga vplačila za Primorski dnevnik, Ljudski tednik, Glas mladih in Razglede, ima sedaj tekoči račun pri KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI in sicer pod sledečo oznako in številko: Agencija demokratičnega inozemskega tiska - Ljubljana 8-1-50603-7. le 26. februarja 1949. Ta načrt so razen sindikalnih organizacij odobrili tudi: predsedstvo cone, tržaški pokrajinski urad, tržaška občini kot tudi zavodi za socialno skrbstvo, kot INPS (pokojninski zavod), ECA, INAIL, INAM in vod. ptvo splošne bolnice. Tržaški upokojenci se zato ponovno obračajo na odgovorne oblasti z zahtevo, da se končno reši njihova zahteva ter da se odobri načrt, ki bi vsaj nekoliko pripomogel k izboljšanju položaja, v katerem danes živi ta kategorija delavcev. S tem da bodo odgovorne oblasti končno ugod-le zahtevam tržaških upokojencev ter odobrile zgoraj navedeni načrt, bodo prav gotovo pripomogle k zmanjšanju števila samomorov, ki so se v zadnjem času kar vrstili drug za drugim: prav tako bodo prispevale tu. dl k izboljšanju zdravstvenih pogojev upokojencev, ki so zaradi nezadostne hrane in slabih stanovanjskih razmer zelo kritični. Prav tako zahtevajo, da objavi vojlška uprava svoje stališče do te-ga vprašanja z uradno objavo, ki bo dokaz, v koliko je to vprašanje le preučeno in kakSno je mnenje vojaške uprave a predloženem načrtu. Dokler pa bodo odgovorne oblasti vztrajale pri svojem sedanjem stališču ter molčale na vse upravičene zahteve te kategorije delavcev, bodo tržaški upokojenci še poostrili svojo borbo, ki jih bo morala končno vendarle prisilili, da spremenijo svoje stališče ter ugodijo upravičenim zahtevam. Pozivajo zato tudi predsedstvo cone In občinski svet, da intervenira pri vojaški upravi ter prav tako zihtevatu odobritev načrta, da bi ta ne ostal samo na papirju ter bi bil po nekaj časa popolnoma pozabljen. , Zgoraj navedeno resolucijo je Zveza ES za upokojence predložila 24. t. m. odseku za socialno skrbstvo, notranjemu odseku, finančnemu odseku vojaške uprave kot tudi predsedstvu cone; na prvi seji občinskega sveta bo predložena tu. di njemu. * * * Včeraj zvečer ob ID je bilu tudi okrajna skupščina za upokojence Skednja, na kateri so navzoči prav tako razpravljali o nadaljnji borbi ter odobrili že zgoraj navedeno re. solucijo. Diskusija Je bila zelo živahna, kar kaže, da bo tudi borba zelo odločna. • • * nila do združenja industrijcev, da bi dosegla znižanje vstopnine za vse tržaške upokojence na razne javne prireditve. Do sedaj je Zve. za ES dobila odgovor vodstva Kina ob morju, ki se strinja s pred. logom tega sindikata ter je pripravljeno priskočiti na pomoč tržaškim upokojencem. Vodstvo tega kinopodjetja je sklenilo znižati vstopnino vsem tržaškim upoko-jencem na sledeč način: za vstopnico prvega prostora bodo upokojenci plačali namesto 80 lir le 30 lir, za vstopnico drugega prostora pa namesto 60 lir samo 20 lir. Vsi upokojenci, ki bodo hoteli biti deležni tega popusta, bodo morali pokazati pri blagajni svojo pokojninsko knjižico z osebno fotografijo. Dan, ko bo stopil ta odlok v veljavo. bo ša pravočasno objavljen. Vodstvo Kina ob morju želi. da bi njegovi iniciativi sledili še dru. gl lastniki kinodvoran in drugih javnih prostorov, da bj tako orno. gočili tržaškim upokojencem, da si-ogledajo vsaj nekatere javne prireditve in kinopredstave. ščina za center mesta v krožku «01iva» ul. Trento 2; v petek 1. julija bo skupščina za upokojence Sv. Jakoba in sicer ob 19 v krožku Rinaldi. Na okrajnih skupščinah bo podan pregled o že izvršenem delu in o nadaljnji borbi za uresničitev izboljšanja življenjskih pogojev tržaških upokojencev. Pozivamo vse upokojence, da se v čim večjem številu udeleže teh skupščin, na katerih bodo razpravljali o svojih problemih ter jih skušali rešiti. Glavno poročilo bo podal tajnik Zveze enotnih sindikatov Okrajne skupščine tržaških upokojencev Na zahtevo tržaških upokojencev se bodo vršile v prihodnjih dneh okrajne skupščine in sicer: Danes 25. t. m. ob 19 bo skupščina za okraj Skedenj v Ljudskem domu; v ponedeljek 27. t. m. ob 19 bo skupščina za center mesta v krožku Tomažič; v torek 28. t. m. ob 19 bo skup- * * * Glavni odbor Zveze ES za upokojence bo imel danes ob 16 sejo na sedežu v ul. Imbriani 5, I. Članske izkaznice. Se vedno se nadaljuje z vpisovanjem upokojencev v Zvezo ES za upokojence. Kdor še nima članske izkaznice naj jo dvigne v ul. Imbriani 5, soba 4 med uradnimi urami od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. Mar je to krščanska agitacija? Zvedeli smo iz zanesljivega Vira, da so bolniške sestre v umobolnici pri Sv. Ivanu kakor tudi v glavni bolnici v soboto zvečer pred volitvami izpraševale bolnike, za katero stranko nameravajo voliti. Ko ja neka bolnica izjavila, da bo volila «Slovence», ji sestre niso izročile votivnega potrdila, brez katerega ni bilo mogoče voliti. Sestre so a-gitirale za demokristjane od postelje do postelje. Tako se je zgodilo, da mnogo slovenskih bolnikov sploh ni moglo 'glasovati. Per interessamento dei Sindaeati talnici Rieiitrnno i lavoratori attoalmente in iugosiavia A seguito degli interventj dei S. L’, presao 1» Difezionc dei Sindaeati dclla Repubblica Jugoslava, a Bel-grado, sia presto 1 Sindaeati dj Sa. rajevo, č pervenuto icri alla Segrc. teria della Confedarazione il segmente telegramma firmato dal Consiglio generale della Conftdcrg-žlonc Sindacale dclla Jugoslavla: •iln seguito vostro telegramma vi informiamo (lic gjl operai chc hanno finito il contratto con la iiHudnlk Kreka» possnno ricntrare ed hanno ottenuto i visti d'uscita», Cosi, per lattivo interessamento del S. U. lc autorita jugoslavc hanno finalmente d.ovuto concederc ai no. stri lavoratori di far ritorno nclle -loto casc AlL’A,e.F.Gi.T. m iti In ~quešror-gravT—periodo-Ov-cml economica im cttl la disocčupa.žione dilaga. dovrebbe esšere dovere, alroe-no degli amraitllštratorJ dli efltj pub. blici, di cercare ogni mezzo per 9s-sorbire il maggior lUifticro- possibile ai -lavoratori, sepiore. naluralmentc, Ne vemo, če bi nam bilo še potrebno dokazovati, kakšna je resnična «skrb» Vida-lijevih frakcionašev za interese tržaškega delavskega razreda. Oglejte si samo gornja dva naslova, ki jih je objavilo včerajšnje Vidalije-vo glasilo. V prvem debelo natisnjenem, članku javljajo, da je Enotnim sindikatom u-spelo doseči povratek iz Jugoslavije tržaških delavcev, katerim je tam že potekal rok delovnega dogovora. Torej jim je vendarle uspelo rešiti te «uboge» delavce iz krempljev Titove «bande». . iui-d «.«. m. uu » uu aivuii- ni mogio glasovati. —~ ; MMa,.« .1- ■■■. - . i Čudno razdeljevanje dela rv I —% \ i r-11- —, \ i *—% O IIoesA KeA-f —s -S . ■ ■ i Pod tem ilanko-m objavljajo pa drugega, ki govori o nič manj kot 23 tisoč brezposelnih delavcev na našem ozemlju. Ti gospodje, ki so se tako «trudili» za povratek tržaških delavcev na Tržaško ozemlje, so morda pomislili, kje bodo našli vračajoči se delavci novo zaposlitev. Najbrže ne, ker bi se jim drugače toliko ne mudilo. Toda kaj so njim interesi delavskega razreda, kaj je njim, ie bodo ti delavci delali ali pa ne. Glavna je gonja proti Jugoslaviji in njenemu ljudstvu, ki ga oni tako «ljubijo». Kakšne možnosti bodo nudili tem delavcem., ki sc bodo vračali sem, morda polni upanja, da jim bodo njihovi «tovarišin poskrbeli delo? Toda njim je vsak izgovor dober, da le služi enemu namenu — blatenju In klevetanju. Ce pri tem plačajo delavci — nič zato! je predsedoval dr. Palutan. Po poročilu upravnega inšpektorja dr. Furiana so spet obravnavali pred log pokrajinske proti j etične zadruge. Gre zato. da bi vsem uslužbencem nakazali posebno dnevno doklado po 100 lir. Zadruga je svoj predlog utemeljila, da so to doklado v glavnih mestih Italije že odobrili, in sicer s strani visokega komisariata za zdravstvo. Po teh dejstvih je odbor pristal na predlog in sklenil, da to odločitev preda predsedstvu cone, in sicer krajevni finančni komisiji, ki nai potem zadevo preda VU. Po poročilu dr. Mucelija so bile odobrene sledeče odločitve. Prvič razpis posebnega natečaja za imenovanje in pripustitev k izpitom za Usposobitev šolskih moči v občinskih materinskih šolah. Pogoji omenjenih natečajev so v okviru zakonskih predpisov. Drugič, da lahko tržaška pokrajina prevzame vodstvo šole na odprtem ustanove Petitl di Roreto, tudi spomladi in poleti v letošnjem letu. Vse to seveda v okviru predlogov pokrajinskega zastopstva. Prav tako je bila odobrena odločitev tržaške pokrajine, ki predvideva e-konomsko izboljšanje svojih uslužbencev. Na vsak način bo o tem predlogu morala pretresati še o-srednja komisija za krajevne finance ir.- nato če VU. Odobrene so bile še druge odločitve pokrajine, med temi obnovitvena dela poslopij, ki so last tukajšnje pokrajine v ul. S. Girigio 7, tako da bedo vanje lahko vselili stranke. Stroški znašajo okrog 3.200.000 lir; to velja tudi zg poslopja pri S.S. Mariji Magdaleni za 1 milijon lir. Stroške bo krila VU. Obsodili so jih, češ da so prepovedali predvajali film »Ninočka" Na eni strani 23 tisoč brezposelnih, na drugi strani pa delavci, ki delajo dnevno nadure Vsak dan ponavljamo in pijemo težkem položaju, v katerem se nahaja naše gospodarstvo in industrija, vsak dan zahtevamo od odgovornih oblasti, da store potrebne ukrepe za rešitev brezposelnosti, ki grozi našemu ozemlju. Toda kaže, da je pri nas Še mnogo ljudi, ki bi se morali tega še bolj kot kdor koli drugi zavedati, ki pa tega nočejo videti in nimajo tudi nikakega namena rešiti probleme ter pomagati k izboljšanju našega gospodarskega položaja. Na žalost so ti ljudje prav delodajalci, od katerih je odvisna usoda še zaposlenih delavcev. Poudarjali smo tudi potrebo, da se takoj prekine z delom nadur, dokler ni rešeno vprašanje brezposelnosti ter da vsako podjetje ali tovarna, ki bi imelo potrebo povišanja proizvodnje, vzameta V službo brezposelne delavce. Tega seveda delodajalci niso hoteli slišati — zakaj bi neki tudi nameščali še druge deiavce, kj bi jih bilo seveda treba še posebej plačati, če lah-ko opravijo to delo že zaposleni delavci, katerim bodo lahko doplačali le malenkost in stvar bo o-pravljena. Tako so si mislili in razlagali tudi voditelji ACEGAT, ki kljub naraščanju brezposelnosti nalagajo svojim uslužbencem toliko dela, da so ti prisiljeni delati nadure. Pred časom je bilo na primer zaposlenih pri raznih delih tia tržaški univerzi 22 delavcev. Ker Je bilo delo zelo nujno ter so ga morali v čim krajšem času izvršiti, so delavci naredili samo v mesecu decembru 1634 nadur, v januarju 1536, v februarju 1208 nadur, v marcu 1637, v aprilu 1641 in v maju 1637 nadur, Ce bi vse te nadure sešteli ter seveda predvsem predpostavili, da bi vsi ostali delavci delali svojih običajnih osem ur, bi videli, da bi bilo lahko pri teh delih zaposlenih še približno deset uslužbencev. Takega sistema se poslužujejo ACEGAT tudi pri tramvajskemu osebju, ki mora biti zaposleno čez svoj delovni Urnik, namesto da bi njihovo mesto prevzeli drugi delav-nadur, dokler bi odgovorne oblasti ne ukrenile kaj proti brezposelnosti. Prepričani smo tudi, da bi bilo malo takih delavcev, ki bi se temu pozivu ne odzvali in ki bi jim bil ljubši p-ičli zaslužek, kot pa zavest, Ze p.red časom se le Zveza enotnih sindikatov za upokojence obr- Uspešen zaključek konference v Alassiu Soiiesje o obrambi mm prometa Od 16. do 22. t. m. je zasedala v Alassiu ob ligurski obali mednarodna železniška konferenca, ki so se je udeležili zastopniki železnic STO-ja, Italije, Avstrije, CSR, Madžarske in FLRJ. Razen njih pa so sodelovali tudi zastopniki plovnih družb, ki jih interesira tržaški tranzitni promet ter direktor Javnih skladišč. Konferenca je bila sklicana na iniciativo avstrijske in češkoslovaške železniške uprave. Razen tehničnih vprašanj ter do govora o razdelitvi stroškov med posamezne železniške uprave kakor tudi dogovora o usmerjanju prometa v primerih zadržkov ali prekinitev pa so razpravljali tudi o tem, kako naj se tržaški tranzitni promet brani pred konkurenco severnih pristanišč. V ta namer, so preučevali, kako bi si pomagali ? tarifnimi ukrepi. Konferenca je tudi razpravljala, kako bi čimprej bila izdelana dokončna tarifa Trst (luka)-Avstrl ja. Ker so na konferenci sodelovali tudi predstavniki madžarskih železnic pri dogovarjanju glede usmerjanja prometa tn razdelitve stroškov, pričakujejo, da bo tudi z madžarske strani čimprej izdelana dokončna tarifa za promet preko Trata. Posebej je hvalevredno podčrtati, da je na konferenci vladalo soglasje in najboljše razpoloženje, ne-le glede tehničnih vprašanj In gospodarske vsebine, marveč na splošno, glede potrebe, da se brani in krepi promet z jadranskimi pristanišči. Okrepitev Železniških zvez Trsta z zaledjem Je bilo pri tem glavno vprašanje. Zaužit je Verona) in Cibalgino, ker je bil sil življenja Z rešilnim avtom »o ob 6.15 zju traj pripeljali na sploir.i oddelek glavne bolnišnice znanega tržaškega Industrljca Amatu Brezarja It ul-. Montecuco 32. Omenjeni je mn ral iskati pomoči v bolnišnici, ker je zaužil večjo količino uspavalnega sredstva Veronal in tablet Ci-balgina za olajšanje bolečin. Službujočemu policijskemu podčastniku v bolnišnici je Brezar sporočil, da je v četrtek zvečer na svojem stanovanju zaužil vsebino dveh škatlic zgoraj omenjenih zdravil iz samomorilnih namenov. Izjavil je, da je sit življenja. Nje gova žena, ki je bila zaslišana, pa ni vedela povedati, česa je prav za prav sit njen mož. uifiite m eikijte fitimoiAhi dnevniki / da so pomagali tudi drugim delavcem do zaposlitve. Toda odgovorne oblasti molče. Predlog je tukaj — a odgovora od nikoder. Naj smatramo za odgovor primer zaposlitve uslužbencev pri ACEGAT? Kako nameravajo odgovorne oblasti rešiti vprašanje brezposelnosti in kaj mislijo v tej zadevi ukreniti? Naj mar živijo naši brezposelni delavci vedno le v takih pogojih, ko se morajo zadovoljiti s pičlo podporo ter čakati v revščini in bedi, kdaj se bo pojavila kje možnost, da bodo naredili vsaj nekaj delovnih ur. Vprašanje je preveč resno, da bi njegovo rešitev lahko še odlašali in zavlačevali. Tisti, ki imajo navadno polna usta lepih besed o «skrbi» za interese delovnega tržaškega ljudstva, imajo toliko lepih priložnost, da se izkažejo? Zakaj ne bi enkrat le «poizkusili»? ci. In takih primerov bi lahko našteli nič' koliko. Potem pa si še upajo govoriti o «skrbi» za interese delavskega razreda? Ali je morda to skrb, da morajo eni delavci delati toliko nadur, medtem ko brezposelnim ni dana možnost, da bi si zaslužili s poStenim delom vsaj vsakdanji kruh. 2e na raznih sindikalnih sestankih in skupščinah so delavci postavili vprašanje nadur ter so odločno zahtevali, da bi odgovorne oblasti izdale ukrep, ki bi prepovedoval delo nadur, dokler bi bilo vprašanje brezposelnosti na našem ozemlju tako pereče. V svojem pozivu so se obrnili delavci tudi do drugih sotovarišev, ki bi morali razumeti potrebe in zahteve delavskega razreda ter se upreti delu Izložbe . trgovine Beltrame so jo omamile Beltrame si je za letošnjo polet- no sezono dobro opremil izložbe. Naravno, da je prav nežni spol zelo zaverovan v izložbe. Najbolj zaverovana pa je bila Salvador! Marija, katero je iz ul. Foscolo 11 naneslo na Korzo. Nekaj po šestih zvečer je bilo, ko je največja gneča po tej že itak prometni cesti. Sal-xadorijeva je z očmi požirala obleke, perilo in blago. Zaverovana je bila toliko, da ni niti čutila, kdaj so ji neznani zlikovci iz lepe slamnate poletne ročne torbice izmaknili ročno torbico z osebnimi dokumenti, in na žalost je bil vmes tudi zlat prstan z zefirom, vreden 25.000 lir. Salvadorijeva se je zbudila iz sna, ko je bilo že prepozno. Ostala Ji je edino še pot na policijo, kjer je povedala, kar jo je doletelo. * * * Podobna usoda je doletela 48-lelno Pavlo Gelassijevo iz Vicolo dello Rose 8. Ta je pa prišla v neko tria-nufakturno trgovino v ulici Pon-chielli. Prav ko je hotela potegniti listnico, da bi plačala, je ugotovila, da je ni več. Med potjo ji je spreten uzmovič odnesel listnico z 9000 Hrami in osebnimi dokumenti. Ge-lassijeva je bila tako neprevidna, da je listnico imela v žepu površnika. Včeraj zjutraj sc je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem vršil proces proti Francu Pertotu, Rudolfu Grgiču in Veri Žužkovi. Vsi trije so bili obtoženi, da so podpisali grozilno pismo, naslovljeno na Josipa Terčona, lastnika kinomatogrufa v Nabrežini. Stvar se je zgodila 2. februarja t. 1. Vsi trije so namreč poslali Terčonu pismo in mu svetovali, naj ne predvaja v kinematografski dvorani znanega propagandističnega protisovjetskega filma «Ninočka», ki žali čustva demokratičnih sil. Terčon in omenjeni trije so sporazumeli nato, da filma ne bodo predvajali. Stvar je bila s tem urejena, toda vme3 so posegli tretji, katerim je bilo na tem, da bi zadevo prikazali kot grožnjo oziroma teroriziranje. Tožilec je za vse tri predlagal kazen po štiri mesece ječe. Odvetnik Zennaro pa je s svoje strani opozoril sodišče, da ni mogoče govoriti o grožnjah s strani omenjenih treh, saj se je lastnik kinoma-tografa brez posebnih ceremonij prepričal, da filma ne kaže predvajati, ker bi žalil prebivalstvo, ki bi lahko reagiralo. Zaradi tega je predlagal oprostitev vseh teh obtožencev. Inkriminirane besede v pismu, ki govore, da bi se preprečilo predvajanje filma, pa je treba razumeti tako, da je Pertot samo svetoval ljudem, naj ne gredo gledat filma. Poleg tega pa te besede niti nimajo nobenega pomena posebno še, ker je prišlo do mirnega sporazuma z lastnikom kinomatografske dvorane. Sodišče je vse tri obtožence pogojno obsodilo vsakega na štiri mesece ječe. Poleg tega pa je določilo, da se jim kazen ne bo vpisala v kazenski list. Škandal z nravstveno policijo se širi Zadeva s škandalom nravstvenega oddelka civilne policije smrdi. Vse kaže, da bo še kakšna glava odletela in to po hierarhični stopnji mnogo višja od inšpektorja Grieca. Iz privatnih informacij, samo iz teh, ker sta se policija in njen tiskovni urad poglobila v največjo tišino, Gostovanje SNG za STO po Slovenskem Primorju V SEŽANI DANES OB 20 Ogenj in pepel SEŽANI JUTRI Ženitev se vsa zadeva vrt istalno o it rog gla-sovitegn para ljubimcev, ki ju je policija iztaknila v neki sobi. Gre za neko damo iz boljših krogov, ženo nekega znanega industrijca. Kot protiuslugo, da je poskrbel, da je inšpektor Grieco arhiviral zadevo, je omenjena visoka glava dobila dva milijona lir odškodnine, inšpektor Grieco pa seveda mnogo manj. Kot rečeno pa policija še vedno molči in ni mogoče dobiti nobenih pravih podatkov. Upravna policija je prevzela kontrolo nad cestnim prometom Poveljstvo upra\ te policije, ki ima svoj sedež na prefekturi javlja, da je te dni prevzelo organizacijo prometa v mestu, predvsem pa na križiščih. KOLONIALNO BLAGO: KAVA. Kupčij ja bilo nekaj več. Blago z brazilskih tržišč se draži, srednjeameriške vfste so nelzpremenjene. Cena v lirah za kg ocarinjene robe: Santos extr. prim. 870-890; Santos prim. 855-870; Rio št. 2 660-670; Rio št. 3 850*680; Bahia extr. 690-700; Ecjuador extr. sup. 690-700; Haiti XXX 860-880; Salvador sup. 890-900; Costarica 980-990! Columbia 950-960; Guatemala Magagoglpe 970-980. Kakao: Bahia ali Accra 640.690 holandski, v prahu 820-840. TRŽAŠKI TRG SUHO SADJE. Mplo poslov, stalne cene. Nekaj povpraševanja za domače potrebe, po dateljnih. Za rozine trdne cene (v lirah za kg): suhe slive 220-350 (ocarinjeno blago); mandelji 350-380 (franko skladišče veletrgovca); da-lelji 80-90 (ocarinjeni); rozine 135-140 (tranzitno blago) in 180-170 (ocarinjeno blago franko veletrgovec Trst); fige 130-140 (zavojčki) In 110-120 (košare) franko veletrgovec Trst. MILO. Kupčije živahnejše, povpraševanje po blagu iz Italije. Proizvodnja malce narašča. Cene za blago franko tvornica v lirah za kg: rumeno 62-64% 230; zeleno 82-84% 220; zeleno 55-60% 190-200; belo 72% 270-275; v kosih po 100 gramov §0% 600. GRADBENI MATERIAL Trgovanje mirno, brez poslov. Cene iste že nekaj tednov, v lirah franko skladišče: cement vrste 500 lir 900-950 za stot; mivka (rečna) 800 za m3 (na ladji) in 1000 (naložena na avto); pesek (rečni) 800 za m3 na ladji in 1000 na avto, zidaki polni, 9500 lir za tisoč komadov, zidaki, votli, 8S13x26 10.000 za 1000 kom.; strešni krovci 12.000 za tisoč kom.: ploščice za tlak 500 za m2; ploščice zn oblogo 1700 za m2. V Železniški in pristaniški promet V tednu od 8. do 12. t. m. je prispelo v Trst 1510 vagonov z 18.040 ton blaga, odpremljenlh pa je bilo 3286 vagonov z 47.388 ton blaga, Pri dovozu je bila na prvem mestu Avstrija z 7457 ton, nato CSR 5011 ton, Italiju'3830 ton, FLRJ 1807 ton. Švica 298 ton, Madžarska 119 ton. V odvozu je prva Avstriju z 29,712 ton, nato CSR 10.563 ton, sledi FLRJ z 3.917 ton, Italija 2900 ton, Madžarska 110 ton. V naslednjem tednu od 13. do 19. t. m. je prispelo 1306 vagonov z 15.776 ton blaga in bilo odpremlje-nih 2.210 vagonov z 32.740 ton. Pri dovozu je vratni red Avstrija 6516 ton, Italija 3938 ton, CSR 2984 ton, FLRJ 2136 ton. Odvoz: Avstrija 15.835 ton, CSR 10.013 ton, Italija 4430 ton, FLRJ 2247 ton. Opolnoči dne 19. t. m. je bilo v pristanišču 25 ladij male, srednje In velike tonaže, ki so jih istočasno nakladali odn. razkladali. Med njimi sta bili dve Liberty ladji z žitom in dve drugi z rudami. Zelo velik je pomorski odvoz blaga, ki prihaja iz podonavskega zaledja. Promet bombaža v mesecu maju je bil sledeč: proti Avstriji: 4350 stotov iz ZDA, 5600 stotov iz Egipta, 1350 stotov od drugod: proti Madžarski: 12.750 stotov iz ZDA, 5300 stotov iz Egipta: 600 stotov iz Indije; proti CSR: 70 stotov iz Indije, 5000 stotov iz Albanije, 1500 stotov od drugod: proti Italiji: 2000 stotov iz ZDA. Pod «od drugod« razumemo turški bombaž za CSR in sudanski za Avstrijo. Živahen je tudi dovoz premoga, bodisi za potrebe zasedbenih čet, kakor za domači trg. Trije parniki so pripeljali okrog 24.500 ton premoga iz Porurja za «Ilvo», 3000 ton pa jc prispelo iz Vel. Britanije za potrebe čet. Češkoslovaški tranzit je dosegel v zadnjih dveh tednih tega meseca v dovozu in odvozu 23.420 ton raznega blaga, se je torej znatno povečal. Izvoz po morju preko Trsta obsega les, «Tatra» in «Skoda» avtomobile za Avstralijo In Indijo, keramiko, stroje, tekstil, vžigalice, železne in jeklene Izdelke Itd. Proti CSR je bilo odpremljeno: pirit, bombaž, semena, itd. Sobota 25. junija Viljem, Grlica Sonce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.59. Dolžina dneva 15.47. Luna vzhaja ob 2.49, zahaja ob 19.44. Jutri nedelja 26. junija Janez, Hrana SPOMINSKI DNEVI 1944 je bil kongres delavcev Hrvat-ske v Topuskem. PRESKRBA Naročilni odrezki novih živilskih nakaznic. Vsi potrošniki ki imajo živilske nakaznice za štirlmesečje julij—oktober morajo do 28. t. m. oddati naročilne odrezke svojih živilskih nakaznic pri trgovcih z jestvinami in pri pekih, pri katerih koli hočejo in se vpisati v seznam odjemalcev. Ko trgovec odx'eže nafočilni odrezek in vpiše potrošnika v seznam odjemalcev, mora opremiti živilsko nakaznico s svojim žigom v odgovarjajoči koloni ng levi strani, na desni pa vpisati zaporedno številko svojega seznama. Nadalje morajo oddati naročilnice tudi imetniki prednostnih nakaznic (upokojenci, brezposelni in reveži) z oddajo odrezka «Ve» in imetniki dodatnih nakaznic AVIS z odrezkom «7 g«. Enako se je treba vpisati za mleko z odrezkom I. štirimesečne živilske nakaznice. Za te potrošnike ni treba vpisa v seznam odjemalcev. IZLETI Planinsko društvo priredi 26. t. m. izlet na Višarje in Lovca. Vpisovanje do 25. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3. Udeležencem izleta sporočamo, da Je odhod točno ob 4 zjutraj iz ul. F. Severo. 10. julija priredi Planinsko društvo izlet na Crno prst (Podbrdo). Vpisovanje vključno do 2. julija v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Rivi št. 3. Izlet v Cerkno Razpisani izlet v Cerkno se vrši nepreklicno v nedeljo dne 26. junija. Odhod iz Trsta, ul. F. Severo ob 5 zjutraj. Planinsko letovanje POT na Bledu Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Biedu v Sloveniji za člane. Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marcel Nadlišek, ul. Giuliani št. 13. Razpisana so suplenlska mesta za otroške vrtce Občina sporoča, da morajo prosilci za suplcntsko mesto za občinske otroške vrtce predložiti prošnjo kolkovano s 24 lirami v občinski palači soba št. 44 do. 31. julija ob 12. uri. Prošnji morajo priložiti diplomo o usposobljenosti za poučevanje in druge potrebne listine, ki so navedene v natečaju. Za informacije se obrnite na tajništvo šolskega urada v ul. Procu-reria 2, III. Obvestilo Dijaške matice Prošnje za sprejem v Dijaški dom za šolsko leto 1949-50, kakor tudi prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, za podporo za vožnjo itd,, morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, ali kjer tega ni, domačemu prosvetnemu društvu, najkasneje do 15. julija t. 1. Prošnji morajo prosilci priložiti potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje se dobijo pri upravi slovenskega Dijaškega doma. Krajevni odbor Dijaške matice, odnosno prosvetno društvo pa mora prošnje opremliene s svojim' pripombami in predlogi dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu ul. Buonarroti 31. Za spre'em v Dijaški dom in,za podporo Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in diiakinie. ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in z uspehom med šolskim letom dokazali, da so je vredni. Nočna služba lekarn Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; AlFAnnunziata, trg Val-mattra 10; Davanzo, ul. del Bosco 25; Millo, ul. Buonarroti 11; Hara-baglia v Bprkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. junija 1949 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrle so 3 osebe, porok pa je bilo 0. Civilne poroke; ladijski natakar Mgrzari Ivan in trgovska pomočnica Juriševič Giorgina. Cerkvene poroke: trgovski pornoč-niš Savio Ezio in trgovska pomočnica Maron AUce, uradnik Ferfolja Josip in gospodinja Valle Fcrnan-da, uradnik Giacomini Domenik in gospodinja Sasso Paola, železničar Gregori Paolo in gospodinja Calzi Stanislava, uradnik Baslaco Renato in uradnica Sullani Marija. Umrli so: 55-letni Mascarin Oli-vio, 25-letni Devertis Lino, 65-letni Iiartel Marij, Dijaška matica bo tudi med letošnjimi počitnicami priredila z* dijake s popravljalnimi izpiti Počitniške tečaje, ki bodo trajali od j 15. julija do 15. septembra. Prijave bo sprejemala uprava Dijaškega doma. ul. Buonarroti^ j do 5. julija. Tam bodo dobili dijaki tudi vse potrebne informacije. Popravek Na volišču št. 259 (ul. Montorsi-no 8) je volilo za Ljudsko fronto 17 volivcev in ne 1 kot je bilo pomotoma navedeno v našem listu dne 23. t. m. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8000, papirnati šteP ling 1800, telegrafski dolar 618, dolar 610, švicarski frank 153, 10“ I francoskih frankov 175, avstrijski šiling 25, zlato 1010 lir. II ! RADIO III JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 A ali 1250 kc) Sobota 21. junija 1949. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: Po/®-čila in objava sporeda v itaHJanšcM ni nato v slovenščini. 7.15: jutranj* glasba. 12.00: Pestra opoldanSK* glasba. 12.45: Poročila in objave v italijanščini nato v slovenščini; 13.15: Narodne pesmi raznih nar«! dov. 13.50: Gospodarski pregled v italijanščini. 14,00: Lahka glasna-14,30: Pregled tiska, poročila in 00 java sporeda v italijanščini in v slovenščini. 17.45: Plesna gl«"*! 18.00: Poročila v hrvaščini. I0-1"’ Ravel: Bolero. 18.30: Pionirska ura-i.9.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in objsva sporeda in v slovenščini. 19.45: Znha^' na glasba. 20,00: Iz opernega sveta-20.30: Znani solisti. 20.50: Politicn pregled v slovenščini. 21.00: Ye,s® I večer (v slovenščini). 21.50: Dialek (Miče in Vane). 22.00: Plesna lahka glasba. 23.00: Zadnje vesti ’ italijanščini in v slovenščini. 23J"-Objava sporeda za naslednji dan , italijanščini in slovenščini. 23.>a' Večerne melodije. TRST II. nika. 20.25; Glasbena medigra. 20.3°- 'rnovnn-iulri nprigirnn 9(1.43’ ISOH Programski periskop. 20,45: K0®' certne lirike. 21.00: Sobotni večer-nato Večerne melodije. 22.30: KiNO KINO OB MORJU. 15.30: Mlada da». Po romanu Fadejeva. Sovjcts« velefilm. . ROSSETTI. 16.30: «Bataan», Ro0erl Taylor, Georg Murphy. EXCELSIOR. 16: «Cudni mlsttr ^ nes», Red Skelton In Janet Blair- FILODRAMMATICO. 16: dZaK01’ srca«, Margaret O’ Brien. FENICE. 10.30: «Osvajalci», Dana A1* drevvs, Suzana Hayward. . ITALIA. 16: «Razkošne krinke«, N®" tna Shearer In Melvyn Douglas. ALABARDA. 16: «Golo mesto«, Barri Fitzgerald in Dorothy Hart. . VIALE. 16: «Zbogom vojska«, Glsun in Pinotto. .. GARIBALDI. 16, na prostem ob 21-0 «Cakal Te bom«, Errol Flynn Bette Davis. „ MASSIMO. 16: ((Crni narcis«, Debora" Kerr In David Farrar. nl NOVO CINE. 16: «EseSki princ«, Efr01 Flynn, Bette Davis. IMPERO. 16: «V senci južnega morja”. Dorothy Lamour in John Hall-IDEALE. 16: «Monsieur Beaucairc«- Bob Hope. ARMONIA. 15.30: «Ciganska Strast«- Marlene Dietrich. ^ ODEON. 16: «Mo5t v VVate-rloju«, vl' in Lancaster in Ivonne De Carlo- SAVONA. 16: «Druga gospa CarrOU«-Barbara Stanwyck, H. Bogart. AZZURRO. Zaprt. RADIO. 16: ((Maščevanje Daltonovin«-Randolph Scott, Kay Francis. VITTOHIA. 16: na prostem ob «Zorrov znak«, T. Povver, L. Darne VENEZIA. ((Plavolaska v raju« «Ustavi vse«. ... KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.«' ((Pozabljena žena«, Greer Garson Robert Taylor. cirl NA GRADU SV. JUSTA: 21.30: «='' ihte«, Tyronc Povver, Gene Tlerne.; AUSONIJA - terasa ob morju - 2l «. «Nlnočkn», Greta Garbo, Melvy Douglas. SKOLJET - na prostem . 21: Janška devica«. KINO NA OPČINAH: Danes ln v nc deljo: «Mtsto dečkov«. KINO V SKEDNJU. Danes in v oj deljo: «Moji dve ženi«, Gnry Gran ■ Ob 20.30 na odprtem. ISCEMO NABAVL JAČA za mestna podjetja Jesenice (KOMUNALNA, TRGOVSKA, GOSTINSKA STROKA). Ponudbe poslati na: UPRAVO MESTNIH PODJETIJ — JESENICE - SLOVENIJA- Obiščite razstavo lokalne industrije in obrti LR Slovenije v Ljubljani od. 25 junija do 3. julija 1949 v Tehnični srndnji šoli 50 V. popust h a ž o l e z ni c i Sobota 25. junija 1949. 7.15: Napoved časa in poročil*-7.30: Koledar. 7.35: Jutranja giavja-8,15: Napoved časa i n poročil«; 11.30: Simfonična antologija. 12-JN* Ljudje in nazori. 12.15: Orkester Mantovani. 12.45: Napoved časa m poročila. 13.00: Pestra glasba. 13"« Slovenske narodne pesmi. 14.00: V°' ročila. 14.15: Dnevni pregled lovnega tiska. 14.28: Popoldansk' koncert. 14.43: Citanje večerne?® sporeda. 17.30: Lahka glasba. J8-0“‘ Iz opernega sveta. 18.30: Oddaja ž* najmlajSe-. 19.00: Kazni inštrument' 19.30: srbo-hrvaiskk glasba. 19> Napoved časa in poročila. 20.0°-Znane melodije. 20.15: Športna kro; m vian Leig-h In R. Taylor. ,. MARCONI. 16. in na prostem ob 20-«' ((Mllredov roman«. „ BELVEDERE. 16: ((Surova sila«, 25. junija 1949 GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OORICI * SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 SEJA OBČINSKEGA ODBORA Dražila občinskih konj in vozov Vodovod in zdravniška ambulanca v Podgori - Zakup soškega ribolova -Poprava cest v Ločniku - Višja gospodinjska šola v Gorici in drugi ukrepi Seja, ki jo ije imel v četrtek zvečer upravni odbor goriške občine, je bila precej zanimiva zaradi številnih problemov, ki so jih na njej obravnavali. V začetku je župan poročal o svojem razgovoru s prefektom v prisotnosti predsednika sindikalne komisije občinskih uslužbencev in v katerem sta obravnavala organske lestvice občinskih uslužbencev. Ker se je pokazalo, da je treba vnesti nekatere popravke, bodo te lestvice Ponovno predelali in so se tega dela že lotili. Pri svojem nadaljnjem delu je bbčinski odbor sklenil razpisati dražzo za prodajo konj, vozov In fazne opreme, ki je last občine. Nadalje so določili povišanje najemni-he za zdravniško ambulanco v Pnd-gori ter popravilo strehe pri občinskem rastlinjaku v ul. Dlaz, ki ga bodo izvršili v občinski režiji in za katerega je predvidena potrošnja 150.000 lir. Nadalje so obravnavali, kako bi izkoristili vodo, ki odteka iz tovarne za led, za namakanje bližnjega polja. Ugotovili so, da je treba popraviti cevi in da je treba za to delo stopiti v stike z občinskimi podjetji, s tovarno ledu in z zainteresiranimi kmeti, da bi tako res stvarno rešili to zadevo. Nato so razpravljali o asfaltiranju dveh cest v Kočniku, kar bi stalo 4 milijone 800 tisoč lir. Odborniki v glavnem soglašalo s tem delom, vendar so sklenili, da bodo delo vkliuČili v načrt za splošno popravilo cest. Svoleeasno Je bila postavljena zahteva no vzpostavitvi Javne vodne črnalk« v Podpori pri šoli. Odbor Je smatral za koristnejše in IZPRED SODlSČA Zaradi amnestije oproščeni Šovinisti Septembra 1947. leta so tudi v “kocijanu p.ri Soči, ob priključitvi Stanka Julijske krajine k Italiji, šovinistični nadobudneži uprizarjali Proti demokratom dejanja, s kate-rrnii so dali poudarek svoji dvatisočletni kulturi. Tako je 16. septembra tistega le-m tolpa šovinistov, med katerimi le bila .večina esulov, vdria v gostilno Zanolla TcrezijG brez nje-nega privoljenja in lam so vse tako razdejali, kot da b] na hišo na-v'aiil sam Atila. Razbil; so vse omare, mize in stole, steklenice pa, kar jih niso izpraznili in pokradli, so zmetali skozi okna. Ko se je gostilna spremenila v zapuščeno bojišče, ec je tolpa pognala po stopnicah v prvo nadstropje In tam razdejala sedež SIAU, Gospodinja Zanolla jc med tolpo nekatere spoznala in jih prijavila sodnim oblastem, ki so jih pa včeraj vso oprostili zaradi amnestije od 9. februarju 1948. Tl so bili: 32. letni Rrttinato Franc, 4?.-letni Mi-nussl Artegno, 24-letni Boscarol Lovrenc ln 26-letnt KaffranchinI Aehllle, vsi dojna iz Tržiča, Žganjekuha ni vodno donosna Lanskega decembra so finančne •straže ustavile na poti Iz Krtnina v Gorico 30-letnega Francu Sturma iz ul, IX. Avgusta in mu pro-»kale vrečo, ki jo je vozli 'rta kr-*Wlu svojega kolesu. V njej je imel lepo zavite v slami več steklenic, v katerih jc bilo skupno 10 litrov ?Sanja. Pri izpraševunju jc Sturm izjavil, da mu je žganje dal brat, 45-letni Sturm Valentin, kmetova, lec v Krminu, v plačilo, ker mu je nekaj časa pomagal pri delu. Finančne straže so se za tem takoj odpeljale v Krmln, ker so bile namreč prav blizu, in šli na dom Valentina, k; so ga dobili prav ko je netil pod kotlom za žganjekuho, •tako Je prišla vsa zadeva na dan in izkazalo se je sicer, da je Sturm Valentin skuhal v teku treh-let °krog 80 litrov žganja in da ga je njegov brat Franc vozil prodajat v Zneslo. Tako sta prišla oba pred so. dišče, m sicer prvi pod obtožbo Protizakonite proizvodnje žganja, drugi pa tihotapstva te kapljice. Valentina so obsodili na 3 mesece zapora in 24.750 lir globe, Fran-Ca Pa na 9055 lir globe pogojno. Skupno pa bosta morala poravnati sodne stroške. Pomagaimo! Pokrajinski odbor za lulidar-bost a poljskimi delavci sporoča: Delavci iz vseh kategorij še vedno pošiljajo prispevke kot *n«k solidarnosti s poljskuni delavci, ki so stavkali 34 dni v težki borbi za pravice, ki jih uživajo deluvci ostalih strok že več let. Kljub temu da je stavku kon-®*n«, naj pomislijo v«i ■'« težak boložaj do včeraj ' tavkajočih bnljsklh deluvccv, posebno njihc. Jdh družin, ki so ostali vus čas borbe brez vsakih dohodkov. Nuj- no in potrebno je, da se nadaljuje akcija v zbiranju prispevkov ali blaga, da tako pomagamo bivšim stavkajočim, da prebrodijo najtežjo krizo Y preživljanju sebe in svojih družin. Vsi odbori naj pošiljajo prispevke pokrajinskemu odboru za solidarnost s poljskimi delavci v Gorici, ul. 24, maja št. 1. Kresne slovesnosti v Krminu Jutri, v ponedeljek in v sredo bodo v Krminu velike ljudske slavnosti v proslavo tradicionalnega praznika sv. Ivana, ki ga vsako leto Krmlnci slovesno praznujejo Med drugim je na sporedu dirka lahkih motorjev, z« katere so razpisane denarne nagrade in pokal za zmagovalce- Pokali so razstavljeni v trgovini čevljev Bracchin (sodntjska palača) v Krminu. V ponedeljek ob 20.30 bo pevsko godbeni koncert, ki ga priredi zbor «Benedetto Marcello« jz Vidma in pri katerem sodeluje 80 ljudi, V ponedeljek bo običajni sejem sv. Ivana za živino in deželne pridelke na trgu XXIV. maja in bliž, nji okolici. Prav tako bo jutri, 27 in 29, t. m. organiziral pokrajinski agrarni konzorciji kmečko razstavo na dvorišču poštne palače, kjer bodo razstavljali poljedelske stroje in drugo orodje. Pr! tej razstavi bodo sodelovali tudi kmetje. Ju tri popoldne ob 16. url bo tudi no gometna tekma med »Gorico« in domačim društvom «Krmin», Novi filmi Ljubezen se vrača na Donavo Ta film nas popelje v lagodno in mirno življenje avstrijske republike iz polpretekle dobe, čeprav je hotel režiser Willy Forst delu vtisniti pečat sodobnosti s tem, da je pokazal tu in tam vojna razdejanja na Dunaju irt dolge vrste čakajočih ljudi pred raznimi uradi Vse slike izgubijo svojo tragiko ob brezskrbni prostodušnosti, ki pride še bolj do izraza z znanim avstrijskim komikom Hansom Maserjem, ki se je po daljšem presledku zopet pokazal goriškemu občinstvu. Prepleteno s petjem in ljubezenskimi zapletljaji, ki se vsi dobro in srečno končajo, ima delo predvsem namen zabavati, kar doseže v mnogo večji meri kot ameriški humoristični filmi. Zato gre zasluga predvsem igralclma Moserju in HOrbi-gerju, pa tudi režiser je znal pokazati nekaj zanimivih slik z avstrijsko alpsko folkloro Ob sinji Donavi. S KOSO SE JE UREZAL Ko je pri košnji brusil koso, se je zaradi nupačr.egu giba vrezal v palec desne roke 21-letni Brescia Jožef iz ul, Tronco 7. Na obvezoval išču v mestni bolnici so mu nudili prvo pomoč in zdravnik je izjavil, da bo prst v sedmih dneh zopet dober za rabo. bolj praktično, da bi po predlogu občinskega podjetja podaljšali sedanji vodovod za nadaljnjih 150 metrov, za kar bi potrošili 230 tisoč lir, ki bi šle v breme podjetja. Na ta način bodo omogočili prizadetim družinam, da si lahko napeljejo vodo v hišo. Glede javnega kopališča je na podlagi ogleda na mestu, ki ga je Občinski odbor sklenil na Zadnji seji, bilo tokrat predlagano, da preuredijo notranje prostore, zlasti prhe, ki jih je treba pomnožiti. Tehničnemu uradu so poverili nalogo, da izdela zadeven načrt. Nato so proučevati prošnjo družbe IRCO iz Trsta, ki je zaprosila, da bi ji dovolili porabo bivšega dirkališča (velodroma), kjer namerava ta družba ustanoviti svojo industrijo. Glede železnih ostankov nekdanjega Pevmskega mostu je bilo sklenjeno, da se ta proda podjetju Veronese, ker je bila njegova ponudba najvišja pri drugem naroku. Takoj nato so odobrili sklep, da dajo v zakup pokrajinski sekciji ribičev v Gorici ribolov v Soči, in sicer na odsekih od jugoslovanske meje do Pevmskega mostu, dalje od tega mostu do zapornice v Strešicah in od izliva Koma do meje s katastrsko občino Standrež. Zakup velja le za levi breg. Po pogodbi bo moral najemnik skrbeti za ribji naraščaj in za ribiškega čuvaja. Prav tako So odobrili, da se da tvrdki Angelini v najem za devet let del dvorišča pri šoli v ul. Ca-puccini, kjer namerava organizirati slaščičarsko industrijo. Na koncu so proučevali predlog za ustanovitev dvoletne gospodinjske šole v. Gorici, ki je doslej ni bilo in je bila najbližja podobna šola v Padovi, Ugotovili so, da ima taka šola na šolskem področju veliko važnost in zato je odbor sklenil, da bo občina prispevala pri stroških letno po 200 tisoč lir. Enake vsote bi šle v breme pokrajine in Trgovske zbornice. Na koncu so izrazili željo, da bi to šolo čimprej ustanovili. Seja je bila zaključena ob 21. uri. Dijaška akademija Goriško dijaštvo je napovedalo za IS. t. m. svojo akademijo, ki jo je moralo v zadnjem hipu preložiti zaradi zakasnele dobave kostumov in kulis. Predstava se bo vršita v nedeljo 3. julija ob 10. url dopoldne v kinodvorani sVittorias na Travniku. Trgovska zbornica preučuje agrarno reformo Predvčerajšnjim je imel na sedežu Trgovske zbornice v Gorici odbor Trgovske zbornice svojo izredno sejo, ki ji je predsedoval inž. Penso. Seja je bila sklicana zato, da bi Trgovska zbornica zavzela svoje stališče v vprašanju agrarne reforme, ki je bila predlo, žena od ministra Za kmetijstvo Segnija in ki je v parlamentu naletela na številne težkoČ,e. Poseben tehnični odbor, ki je bil postavljen pri Zvezi trgovskih zbornic vseh treh Benečij, je pri-pravil podrobno poročilo o položaju polovinarjev, o razlastitvah itd. Odbor Trgovske zbornice je pro. učil to poročilo in zavzel svoje sta-lišie v tem vprašanju. Podrobnosti bodo objavljene šele, ko boiio iz-rodili svoj odgovor Zvezi treh Benečij in ki bo verjetno negativen. Včeraj popoldne je imel odbor Trgovske zbornice svojo redno sejo, na kateri so razpravljali o proračunu in je dr. Poterzio poročal o svojem zadnjem potovanju v Rim zvezi z uveljavljenjem zakona o prosti coni. Splovitev nove ladje v Tržiču Danes dopoldne ob 10. uri bodo splovili v tržaški ladjedelnici motorno ladjo «Lapatala», ki jo je na ročila Argentinija za svojo trgovsko mornarico. Pri slovesnosti bodo prisotne civilne in vojaške osebnosti in zastopstvo VU iz Trsta. Nova ladja je tip za mešan blagovni in osebni promet ter meri v dolžino 99 m, široka je 15,30 m, visoka 9,40 m ter ima nosilnosti 3100 ton. Opremljena je z dvema motorjema Fiat 518, ki dajeta ladji hitrust 15 vozlov na uro pri polni obremenitvi. Poleg prostora za blago ima ladja v prvem razredu kajute za 40 potnikov in v drugem za 80. Ob hitrosti 14 vozlov in pr; polni obremenitvi ima ladja radija za 7000 milj ali skoro 11,300 km. Spada k seriji treh enakih ladij, ki jih gradijo v Tržiču za Argentino. Uspele protestne stavke zaradi aretacije sindikalistov Splošna stavka, ki jc bila včeraj 24. t, m. od 11 do 12 v znak protesta proti krivični aretaciji sindikalnih voditeljev Trippija, Boneompagnija in Bergamasa, je uspela po vsej gorički pokrajini. Uspeh stavke je znak zavednosti delavcev, ki so na ta način pokazali svoje zaničevanje do po-licije zaradi njenega neopraviče-nega nastopa in aretacije sindikalnih voditeljev. Delavska zbornica vztrajno nadaljuje z borbo za izpustitev aretiranih sindikalistov Stavka je popolnoma uspela v Tržiču, Gradežu in Krminu. Poštni zavoji za tujino Trgovska zbornica opozarja vse j zainteresirane, da so carinarnice pooblaščene dovoliti brez posebnega dovoljenja in brez valutnih predpisov darilne zavoje, ki so namenjeni v katero koli tujo državo in ki jih pošilja posameznik posamezniku, Taki zavoji smejo tehtati največ 10 kg. Po najnovejših predpisih se v teh zavojih lahko pošilja naslednje; sveže sadje (samo v evropske države), suho sadje (v vse države); slaščice vseh vrst; vina, likerje in druge pijače; sir, suho meso, jedilne konserve vseh vrst, rastlinske proizvode v olju ali konservirane; do 1 kg riža, do 1 kg sladkorja, do 1 kg kave za vsak zavoj. Prepovedano je pošiljati žito in njegove proizvode (vendar je dovoljeno pošiljati hrano za dojenčke), jedilno olje m kakao. Na isti način se lahko pošlje tudi konfekcije, galanterijsko in modno blago, rabljeno ali novo, kakor copate, ovratnice, nogavice, rokavice, obleke, ovratne rute, srajce, klobuke, dežnike itd. Prav tako je dovoljeno pošiljati igrače, keramične izdelke in porcelan. Vendar blago v takem zavoju ne sme presegati vrednosti 10.000 lir. Davčni predpisi na vpogled Pri občinskem protokolnem uradu v Gorici so na vpogled od 23. do vštevši 27. junija davčni predpisi za 24 vrst davkov druge serije za leto 1949. Med drugim se tl davki nanašajo na hiše, dohodnino, dohodnino kategorije C2, dopolnilni davek, navadni in izredni davek na premoženje, davek na družbe in podjetja, davek na izredne vojne dobičke, vodni prispevki, druge kategorije na zemljišča itd. Črni vrh ima srci zadružni dum Pri gradnji socializma na vasi so bili storjeni prvi in najvažnejši ko. rak; z gradnjo zadružnih domov. Tudi v Črnem vrhu nad Idrijo niso hoteli zaostajati v tem splošnem poletu in na pobudo krajevnega ljudskega odborg ter raznih množičnih organizacij so pričel; misliti r>a gradnjo novega zadružnega doma že lansko pomlad. Sklicali so številna zborovanja, na katerih so se pogovarjali o podrobnostih in končno so zadružniki sprejeli sklep, da bodo pričeli z delom. Dom so začeli graditi prostovoljno, za nakup gradbenega materiala in za plače strokovnim delavcem pa so si preskrbeli 400 tisoč din kredita. Ko so bili gotovi s pripravljalnimi deli, so se lotili dela na stavbišču. Zadružnik; iz Zadloga so zgradili več apnenic in dali 2000 stotov apna za dom, kar ga je ostalo, pa so ga prepustili obnovitveni zadrug; v Črnem vrhu. Pri odstranitvi ruševin bivše kara-20 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Ostale vasi, ki spadajo pod krajevni odbor v Črnem vrhu so pripravile kamenje, opeko, gramoz in drugi potrebni gradbeni material. Pri odstranitvi ruševin bivši kara-bierake vojašnice, so opravili preko 9000 delovnih ur. Pri tem delu so zelo mnogo pomagale tudi edi-nice jugoslovanske vojske iz Crne- POSLEDICE PROMETNE KAMPANJE Orožniki, ki sodelujejo v Gorici in okolici pri prometni kampanji, so predvčerajšnim kontrolirali po raznih cestah 82 ljudi in 36 prevoznih sredstev. Pr; tej priliki so naložili tudi šest denarnih glob zaradi prekrškov proti cestnemu 'pravilniku. ga vrha, ki so same opravile za 5000 ur prostovoljnega dela. V grobem stanju je dom sedaj V glavnem dograjen. Kako lepa bo ta stavka nam pove že dejstvo, da bo meri! dom na eni strani 25 krat 15 m in po drugem krilu pa 27 drat 14 m. Prostori za trgovino in za pisarne so skupaj. Kulturna dvorana je gradnji zadnja na vrsti, vendar pa so sklenili, da mora biti dom končan do konca meseca julija. Is Podgore Pogreb starega Slovenca Preteklo sredo 22. t. m. je umrl v Podgori za naduho, ki ga je že dalj časa mučila, 74-letni pek Kristančič Anton. Pogreb je bil v četrtek popoldne in se ga je poleg velikega števila domačinov, znancev in prijateljev udeleži tudi domači pevski zbor, ki je lepo zapel pokojniku nekaj žalostnik v cerkvi in na pokopališču. Pokojni Kristančič ima tri sinove, ki žive v Jugoslaviji. Dva od njih sta znana pevca, ki sta sodelovala tud; pri «Kosovelovcih». Sedaj sodeluje eden pri mariborskem gledališču in drugi pa menda pri ljubljanski Operi, kjer je pel v zbo. ru že pred zadnjo vojno. Kmo VITTORIA. 17: ((Zapeljiva guvernanta«, R. Young. CENTRALE. 17: ((Smrtna nevihta«, J. Stewart. VERDI. 17: «C113 Burma«, E. Flynn. MODERNO. 17: ((Nesmrtna ljubimka«, J. Crawford. EDEN. 17: «Nov program«. EST1VO. 17: «Hotel MocambO«, F. Sinatra. Mi pionirji zbirajo Olafe Pionirji v sežanskem okraju so prav dobro organizirali nabiranje starega materiala in raznih odpadkov, ki se lahko predelajo in Uporabijo pri industriji- V medseboj^ nem tekmovanju so dosegli lepe rezultate. Ze v začetku tega meseca so pionirji obdelovalne zadruge v Gabrovcu, ki so bili najbolj delav ni, imeli nabranega okrog 2000 kg raznega materiala in odpadkov Takoj za njimi so bil; pionirji iz Kobjeglave, ki so nabrali do 18. maja 1814 kg. V Kazljah so nabrali 888 kg starega železa, v Avberju 958. v Storjah 983, v Dutovljah 1593, v Utovljah 230 in v Pliskovici pa 1280 kg železa. Seveda zbirajo odpadke tudi po drugih krajih z dobrim uspehom in bodo prav gotovo dosegli enake lepe uspehe, kakor oni. ki smo jih našteli. Balincarska tekma V Gorici je bil na novo ustanovljen mednarodni krožek ballncar-jev, ki priredi Jutri 26. t. m. svojo prvo balincarsko tekmo v dvojicah na igrišču pri gostilni PAVLIN v ul. XX septembra št. 54 (blizu Pevmskega mostu). Tekme se bodo pričele ob 14. uri in ne ob 16, ka kor je bilo prej pomotoma objavljeno. Zmagovalci bodo prejeli bogate sladkosnedne nagrade. Tekme bodo po goriških pravilih. Prireditelji vabijo k udeležbi vse balmcarske zveze v pokrajini in izven nje. PRISPEVKI ZA URADNIŠKI SKLAD Zveza trgovcev za goriško po krajino sporoča, da je splošna državna trgovska zveza s svojo okrožnico št. 178 z dne 11. t. m. javila da bodo v kratkem obe zbornici odobrili zakOnski sklep glede po daljšanja roka za plačila v uradniški sklad do 31.12.1949. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Kmetilshe zadruge in namranie zelišč Več iniciative in ne zanašajte se na navodila Od mnogovrstnih zaposlitev, s katerimi sc bavijo naše kmetijske zadruge, spada brez nadaljnjega tud; nabiranje zdravilnih zelišč. O tem f.mo že večkrat p;, sal; in vzpodbujal; prebivalstvo, naj se loti tega dela, ker bi pomagal; s tem predvsem pripravljanju zdravil doma in bi že zelišča izvažali v tujino, s čemer b; prišli do potrebnih deviz. Kmetovalci pa bi se s tem iznebili nekaterih nadležnih trav oziroma bi imeli od njih vsaj nekaj koristi. Pri tem b; zaslužili siromašnejši sloji, zaposlitev pa b; dobili tudi starejši in bolehni ljudje, ki druga, če niso uporabni za težko delo. Zadruge same bi imele pri tem poslovanju precejšen dobiček. Toda pri zadrugah se v tem pogledu opaža premalo iniciative ali pa celo nobene. Poslovodje Vršijo svoje posle preveč šablonsko in se preveč zanašajo na navodila, ki jih prejemajo od nadrejenih činiteljev. Mnogi imajo dober namen in voljo, toda ne vedo, kako se oprijeti tega dela in zaradi tega opuščajo svojo zamisel, posebno še, ker jih izčrpava drugo delo, s katerim so preobloženi. Zaradi te nedejavnosti propa-dajo milijoni narodnega bogastva po eni strani, po drugi pa se moramo zatekati drugam za nabavo stvari, ki nam doma pvopadajo. Opozarjamo zadruge že sedaj na pobiranje metlic ali cvetja trs-jn, tako divjega kot pitanega. Lan. sko leto ho zadruge zbiranje metlic v glavnem zanemarile. Odzvalo se jih je samo nekaj, čeprav je bila cena ugodna Tudi to delo bi lahko vršili ljudje, ki drugače niso sposobni za težko delo in bi tako lahko dobro zaslužili, pri tem pa bi dali naši industriji metel potrebne surovine. Tudi raznega cvetja za čaje gre pri nas mnogo v izgubo, ker ga kmetje ne pobirajo. Tako na primer: akacijevo, bezgovo, lipovo in podobno. Ravno tako bi bilo treba pobirati robidnice, bezgov ead in drugo, ki se tudi rabi v zdrav, stvu posebno za slabokrvne. So še druge stvari, ki sc bodo zdele nekaterim neverjetne ali pa celo smešne, namreč pobiranje vrtnih polžev in prodaja teh. Pobiranje polžev vršijo kmetje in vrtnarji in posebno po vrtovih in ob vlažnem vremenu ter nato pol-že uničujejo. V Jugoslaviji obdajajo zbiralne postaje za polže, kjer jih zbirajo in odpošiljajo nato v tujino. polže pobiramo največ spomladi, nato v juniju in v juliju ter v septembru. Tržno ceno imajo Veliki šivi vrtni polži (Hellks Po. matja). Drugih vrst polžev (rdečkaste, črnobele, rumenkaste in ploščate polže) ne pobirajte v ta namen, ker ostanejo vedno majhni in niso za prodajo. Z njimi krmijo gosi in race. Tudi s tem se kmet reši navedene nadloge in poleg vsega še zasluži. O teh stvareh bi lahko še mnogo pisali in jih naštevali, to. da tu so v glavnem prikazane oho stvari, ki so bolj poznane in ki bi se laže izkoristile. Vse to se zdi marsikomu malenkostno in se zato podcenjuje. So pa to bogastva, čc jih zberemo skupaj, in imajo za skupno gospodarstvo velik pomen. Posebno je to važno za siromašne kraje in tudi za revne ljudi in tiste, ki niso sposobni za težka dela. Za dvig blaginje pri nas se moramo poslužit; vseh sredstev, ki so na razpolago. Vsak posameznik b; se moral zadevati, da se s- krepitvijo splošne blaginje jača tudi njegova lastna blaginja. Le z združenimi močm; in s polnim razumevanjem svoje dolžnosti borno čim prej dosegli svoj cilj, to je izboljšanje življenjske ravni delovnega ljudstva S. C. Za dvig, gospodarsko - strokovne izobrazbe in kulturne ravni Podzveza SHPZ v Kopru je v okviru trimesečnega tekmovanja organizirala po vseh vaseh strokovna predavanja o zadružništvu, zdravstvu in higieni, o življenju velikih mož, o kmetijstvu itd. Po raznih vaseh Ho še bila predavanja iz življenja Maksima Gorkega, Otona Zupančiča in Vladimirja Nazorja. Predavanja o kmetijstvu bodo v Vanganelu, Babičih in Borštu, o zadružništvu pa v Borštvu in Hrvoju. Predavanja o zdravstvu in higieni, ki sp nujno potrebna, bodo prav tako po raznih krajih. Zelo važna bodo za naše kmete predavanja o škodljivcih na oljkah, ker je že la r»i neki škodljivec povzročit znatno škodo. Vsa dosedanja predavanja so bila zelo Uspcšr.a in dobro obiskana, tudi če imajo kmetje polno dela na polju. To je znak, da je bila potreba po .takih predavanjih občutena, kmetje bodo veliko pridobili bodisi v strokovnem, kot tudi v kulturnem oziru. S tem; predavanji so tudi združene prosvetne prireditve. Tako bodo v nedeljo 26. Junija imeli prireditve v Bertokih in Sv. Antonu. V Krkavčah pa bosta gostovala prosvetno društvo iz Kor.t in pevski zbor Sv. Peter-Nova Vas. Ta gostovanja moramo z naše strani samo pozdraviti, ker so dokaz rasti naše kulture tudi po vaseh, ki niso nekoč niti več slišale svoje besede. Podzveza SHPZ namerava taka predavanja načrtno in sistematično uvesti povsod. Sindikalna skupina Li-Pa v Kopru pri novem tekmovanju Klicu in pozivu na tekmovanje «Za obr.ovo in zadružne domove« so se takoj odzvali tudi člani sindikalne grupe «LI-PA» v Kopru, ki je vključena v podružnico Omnia. Tako hočejo tudi to pot doprinesti za splošno gospodarsko izboljšanje Istrskega okrožja. V tekmovalni načr.t so za enkrat sprejeli 455 prostovoljnih delovnih ur in 6.500 lir prispevkov v gotovini. Dvigu gospodarstva bo sledil dvig obče ljudske prosvete in kulture, z delom za skupnost bomo vedno bolj napredovali na poti v socializem ter tako h končnemu cilju. Kljub zavisti in obrekovanju stavba zadružnega doma v Bujah raste Novi grad 270 tovarišev bo prispevalo 6.500 delovnih ur V novem trimesečnem tekmovanju bodo tud; Novograjčani tekmo, vali pri gradnji zadružnega doma, ki je glavni objekt dela. V ta namen bo 270 tovarišev prispevalo 6.500 ur. Obvezali so se nalomiti 300 m3 kamenja in 100 m3 peska. Prav tako bodo v mestnem ljudskem vrtu poskrbeli za olepšanje in za popravilo kanalizacije v mestu. Za ureditev vrta bodo pripravili 900 m3 zemlje. Za prevoz ka. menja, zemlje in peska bo prišlo na pomoč 30 voznikov in en tovorni avtomobil. Meseca julija 1948 je delovno ljudstvo y Bujah sklenilo, da bo pričelo graditi primerno stavbo za svoj lastni zadružni doni. Kako tudi ne, saj je spoznalo v tem kratkem času od osvoboditve velik pomen, ki ga ima zadružniško gibanje za gospodarski razvoj Istrskega okrožja. Navdušenje je bilo tako veliko, da so domačini in okoličani Buj pričeli takoj z deli, ne da bi čakali na običajne načrte in podobno. Nekako plebiscitarno so se za prostovoljno delo oglasili vsi zdravi in pošteni tovariši in tova-lisice ter z delom z vso vnemo tudi pričeli. Tako so takoj prve dni kopali temelje, na katerih naj vzraste bodoč; zadružni dom. Toda kot povsod po svetu, tako so se našli tudi v Bujah črnogledi, omahljivci in zlobneži, pač tisti, ki se še krčevito oprijemajo preteklosti ir; ka gledajo na vse napore delovnega ljudstva s prezirom, posjnchom, pa tudi z neosnovano kritiko. Ti ljudje, ki jih v Bujah prav dobro poznamo, so pač spočetka mislili, da bo razvoj dogodkov opravičil njihovo posmehovanje in ironiziranje. Toda že po treh mesecih strumnega dela so bili preše-nečeni. V tem času namreč so naši prostovoljci izkopali nad 4000 metrov zemlje, postavljeni so bili temelji, napravljeni gradbeni načrti in stavba se je pričela dvigati. Vendar, ko so ravno isti elementi uvideli, da postaja zgraditev zadružnega doma v Bujah nujna in skorajšnja stvarnost, so spremenili svojo taktiko. Zato so pričeli blatiti vso zamisel in odločitev našega de. lovnega ljudstva tako, češ da bo pomenil zadružni dom za Buje suženjstvo in vojašnico, kamor bo ho. dilo prebivalstvo po hrano in podobno. In nadvse značilno je dejstvo, da se je vsem tem obrekoval, cejn pridružilo tudi Vidalijevo glasilo «11 Lavoratore« in Začelo zatrjevati, da so zadružni domovi v Istrskem okrožju zgrajeni iz blata in slame. Tako se je uvrstil «11 Lavoratore« med najhujše reakcionarje naše cone. Toda vsak delavec in kmet, ki delata v potu svojega obraza za ta dom, ki kopljeta zemljo, lomita ka. menje, to prenašata in prevažata, se dobro zavedata, da bo ta dom njuno bodoče središče, kjer se bosta vzgajala onadva in njune družine, da bo ta dom bodoče kulturno in gospodarsko središče kmet-sko-delavskega ljudstva, v katerem bo dobivalo vselej pomoč in zaščito. Zato se kmet in delavec ne ozirata na vsa obrekovanja, marveč nadaljujeta svoje delo ter se smejeta vsem tistim, ki mislijo, da ju bodo z lažmi odvrnili ali zmanjšali njuno delavnost. Tam, kjer je rasllo še pred letom grmovje, je zrasti« ponosna stuvba zadružnega do.ma v Bujah. Zato gleda prebivalstvo Buj nanjo s ponosom in komaj čaka dneva njene otvoritve! Tekma za prvenstvo v balincanju Na tekmovališču v Skocijanu je bila finalna tekma za pokal «1. maja« med moštvom Zvezde iz Pobegov in moštvom Primorskih partizanov iz Kopra. Tekma je trajala dobri dve uri in pel ter je bila zaradi tehnične popolnosti igralcev zelo napeta. Tudi majhna razlika doseženih točk enega in drugega moštva dokazuje, da je bila ta tekma v balincanju ena tehnično najbolj popolnih te kem. Tekmovalci obeh moštev so se odlikovali po stilu igre, kot tudi po tem, ker so pokazal; izredno čportno zavest in sicer največjo voljo za zmago. Zanimivo je bilo gledati, kako je vsak igralec dobro preudaril, kako bo vrgel in kam bo usmeril kroglo, da bo dosegla čim boljše ali bližje mesto. Obe moštvi imata najboljše igralce. Tekmo je vodil prav tako z vso spretnostjo in vestnostjo tov. Jež. Med občinstvom, ki je prisostvovalo tekmi v izredno velikem številu, je vladalo za izid izredno zanimanje in je ponovno nagradilo tekmovalce za ploskanjem. Tako so doprinesli tudi naši balincarj! svoj delež za razvoj tega športa in- športa na splošno, hkrati pa so dosegli poleg športno-tehnlčnega izida tu di velik moralni uspeh. Igralci Zvezde so se držali krepko in so do zadnjega oporekali zmago svojih nasprotnikov, ki so jih po ra zadnje vseeno premagali. Kako so bili Bukovci rešeni v času turškega napada Vas Bukovo na Cerkljanskem *ma svojo zgodovino. Saj je mo* Hote marsikateremu znana Iz po-v**tl tovorila Bevka »Sfražni °9»j|», Pa mislim, da ne bo prav nifl narobe, če še nekaj povem ?° začetek, ker je kar prav, da a že razumemo današnji razvoj Podkojške vasi nad Baiko gra-katera ima svojstven značaj ~jivMh samot golega skalovja Pe-p* in strmin planinskih pašnikov 0yetna in Koritniške gore. Pa *« nekaj. Tu je zrak tudi v po-ntnlli mesecih nenavadno čist in f da si ga kar vsega zaželiš, • * bil samo enkrat v teh krajih. ®do je ((ste čase. ko so Turki .bodali p naše kraje prav tako _01 »o nacifašlsti v NOB vdirali a Os,;obojeno ozemlje. V eni it-’pd tak'h roparskih pohodov so *rtr[; p0 gajjti grapi. Na >ahovem so se ustavili in naj-tai,e ^an°črte. kam naj se od obrnejo. Bukovci so šli v ti°n/k SW)^e cerkve in pričeli bi-Plat zvona v znnk nevarnosti. . 0 ie turški poveljnik to slišal. I, razjarjen «Lc buči, •v. Lenan. Prej kot bo noč, bodo moji konji zobali oves s tvojega oltarja«. Res je pridrl s svojo četo vse do cerkve. Ljudje so se bili zaprl! vanjo, ker je bila podobna trdnjavi in je Imela močna vrata. To je turškega poveljnika razjezilo In je pričel kar s handiar-jem sekati vrata. Pri tem mu je treščlca odletela naravnost v oko ln mu ga pokvarila. Obstal je in vražjeveren, kot je bil, ukazal umik nazaj v grapo. Bukovo in prebivalci so bili rešeni. Verjeli so, da Uh je njihov «svetnik» obvaroval, V resnici pa so jih bita obvarovala močna vrata itt pra • znoverje turškega poveljnika, kateremu so njepovi janičarji očitali, da je sam kriv, ker je na tak način napadel cerkev «dza-vrov«. Drugič so Bukovci doživeli Hit* de dni za časa fašistične okupacije. Našli so fašisti v nekem do-mgčinu hlapca, fct Jim le služil z vsem, kar ga je bilo. Ko »0 padli še komaj prvi partizanski streli, je že poklical tnod«o posadko vojakov, ki so v»o obdali z ličnimi ovirami in bunkerji. Sam se ni upal ven iz te trdnjave razen v spremstvu vojakov. Ko so se prvi partizani T>0javili tudi na Kojci. so ga vseeno neki večer obiskati- Seveda ga niso HALO PO SLOV E A' IJI § Bukovo v Cerkljanskem na poti v socializem dobili, ker se je bil baje skril v dimnik, kamor je edino še spadal s svojo črno srajco, vestjo in dušo. Po odhodu partizanov je prišel iz dimnika res stoodstotni črnosrajčnik -* vreden sin tudi po zunanjosti rimskega kolovodje. Od takrat se ni čutil več varnega in se Jc umaknil nekam v Italijo. Po zlomu fašizma pa je pričel nazaj domov. Seveda je ljudska sodba kmalu po njegovem prihodu izrekla nad n jim edino pravično kazen — smrtno obsodbo. Bukovo in prebivalci so se oddahniti. „Tisti bo pa moj!" Ta kraj pa ima tudi svoje vesele dogodke. Povedal bom enega. Bilo je takrat, ko so po Baški grapi gradili železnico. V Spodnjem Bukovem so živela zelo ži» va in tudi poredna dekleta. N o, kdo bi jim pa bit to zameril, mladost zahteva svoje. Med graditelji proge je bilo polno delavcev iz vseh krajev Primorske. Dekleta so jih opazovala z njiv, ko so odhajali z dela. Pri tem pa so, kot je pač navada, tudi ie zbirala: «Ta bo moj, tisti bo moj, onile pa moj«. Res se je eni izmed njih posrečilo, da je «2“-čarala« nekega prvega delavca. Ob zaključku dela jo je vzel s seboj na Perate pri Livku in jo poročil. Proga je tudi takrat posredovala združitev dveh mladih ljudi. In s kakšnim uspehom, Izmed sinov, ki jih je dala ta poredna hčerka Baške grape, je bil eden za Časa NOB aktivist v Slovenski Benečiji, drugi pa v Titovi avlacljl. Utrinek it narodnoosvobodilne borbe Za časa velike ofenzive na komunikacije, ki jo je Ix- korpus izvedel na Bačko grapo, je nemški tank prav tako kot nekdaj Turki, hotel porušiti izpostavljena poslopja in zvonik. Pa je prav tako naletel na odpor kot Turki. Ze po nekaj strelih s prebojnimi granatami, mu je partizanska protitankovka onesposobila motor, da se še umakniti tu mogel več. Trije tanki so se zelo hitro umaknili nazaj proti Sv. Luciji, od koder so bili prišli. Tudi to pot so bili Bukovci rešeni, Gledali so na to rešitev bolj realno in ugotavljali, da so bil; Gradnikova, Prešernove! in Vojkove; tisti, ki so prisiliti sovražnika k Umiku, Se en značilen doživljaj. Ko so takrat partizani v jurišu zavzeli nacifašistični bunker, je v njem ležal do smrti ranjen nacist. Ni mogel verjeti, da je prav tu v tej grapi zanj konec, ko so mu vendar obljubljali, da bo postal po «zmagi» grof na tistem kraju, ki mu bo najbolj ugajal. Ležal je brez moči in Se podzavestno občutil, da je zanj konec. Življenje mu je polagoma odtekalo s krvjo, le možgani so že nekako o-komo delovali. Takrat so prišli pred porušeni bunker partizani. Eden izmed njih je pogledal skozi ruševine v notranjosti in opazil umirajočega nacističnega vojaka. Ta je še s poslednjimi močmi odprl oči ln v umirajoči grozi opazil veliko rdečo zvezdo na titovki partizana. Vsega je presunilo. Ni mogel verjeti, da je prav en korak od njega tisti partizan, proti kateremu se je s tako srditostjo boril. V ugašajoči zavesti mu je rdeča zvezda znova prebudila tisto vcepljeno sovraštvo. Vse telo mu je spreletala za hip nekdanja moč. Rdeča zvezda se mu je širila in širila pred medlimi očmi. Ilotel je planiti pokonci, da bi to zvezdo iztrgal na tisoč koščkov, a nosilca pobil na tla s kopitom, kot jih je mogoče več, dokler ga ni pogodila partizanska krogla. Zaman. Ni bilo več življenja v njem. Le krčevito je vztrepetal. Se v večji grozi so se mu razširile oči. Videl je zvezdo kot skozi meglo, ki se je širila, širila. Njenih pet rogljev je objelo vse obzorje od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Konec, mu je še šinilo skozi možgane. Vse okoli njega je zaplesalo. Na tisoče, na milijone rdečih zvezd, -se je utrinjalo z neba. Padale so povsod, največ na njega. Ze je čutil njihovo težo, ko so se kopičile na njem. Pričele so ga dušiti. Zmanjkovalo mu je sape. Zvezde pa so padale in padale vedno gosteje. V tem mu je v neizprosni poti, ki je določena vsem živim stvarem, ugasnilo življenje. Tako je v Baški grapi umrl eden izmed tistih, ki jih je bil vojni imeprializem pognal od doma, da bi zagospodaril nad svetom, zemljo Slovanov pa napravil za svojo kolonijo. Bobneče lepote pomladanskih plazov Ta mali (n nekako divji košček Primorske je znan iz povesti tovariša Bevka. Prepoln je lepot, ki privlačujejo turista-tjubitelja narave. Ko se začne pomladi U jati sneg visoko gori v Kojc lahko prisostvuješ veličastnem prizoru bobnečih plazov, ki se ti ga jo iz opažev Kojce, Med vasi ma Bukovo in Zakojca je širok in globoka drasta - žleb, po k( teri bobnijo vsako pomlad vel kanske množice snega. Moč te plazov je velikanska. S seboj oc našajo cela debla smrekovih i bukovih dreves. Sele globoko dolini se ustavijo in vellkansk množine belega snega dočakaj še vročega poletnega sonca. Komaj pa so zdrveli mimo zai nji plazovi, že priktikajo na da prve znanilke pomladi; žefraj podlesna veternica, trobentici gozdni čistnik in modre očnic Iz grap še zaudarja po mrazu i zimi, tu pa je že cvetoča pom.!a( Ta nagrajuje delovne in vztrajn ljudi Z lepotami, ki jih zama iščeš v mestu. Nizko v do lini ši mi Koritnica, ob njej drvi vlttl Iz golega skalovja Peči se pripi Ije orel in v spiralah kroži i razgleduje svet pod seboj. Išč Plena. Vse mu pride prav: zaje, kokoš in tudi jagnje. Iz gosteg grmovja pa oprezuje lisica. T imajo svojo domovino v teh k n j;h. Samo letošnjo zimo so ji lovci ulovili dvanajst. (Nadaljevanje sledi); Življ enjska pot Vladimira Nazora Vest o smrti Vladimirja Nazora, ■predsednika Prczidija Narodnega Sabora LR Hrvatske in velikega hrvatskega ter jugoslovanskega borca, je globoko pretresla vse naše narode. Z Vfarii-mirom Nazorom je izgubilo naše ljudstvo svojega velikega sina, ki je do zadnjih ur svojega življenja ostal zvest ljudstvu, globoko in nerazdružno povezan z njegovo usodo. Vladimir Nazor se je rodil 30. maja 1876 v P oštir ah na o toku Braču. Nazor je obiskoval osnovno šolo v svojem rojstnem kraju. Takratne šole so bile neurejene in primitivne, tako da se je moral več učiti v svojem rojstnem domu kakor v šoli. Njegov oče je bit izobražen človek, ki je bral latenske in grške klasike ter v originalu italijanske, francoske in angleške pesnike. Brati in pisati oa je naučila matir ki mu je brala italijanske pesmi, od katerih je mnoge znala na pamet. Od neke gospodinjske pomočnice iz Dalmatinske Zagore je poslušal naše narodne pesmi. Tako je Nazor že na domu svojih roditeljev v najzgodnejši mladosti dobil močno spodbudo za književno delo. Srednjo šolo je Nazor dokončal v Splitu, kjer je 1894. leta maturiral. Ze kot srednješolec je objavljal v književnih časopisih in listih svoja pesniška dela pod psevdonimom ((Vladimir Primor-ski». Naravoslovne vede je študiral na vseučilišču v Zagrebu in Gradcu in je kot profesor predaval v gimnazijah v Splitu, Zadru in Pazinu, pozneje pa na učiteljišču v Kopru in Kastvu, kjer je bil pozneje ravnatelj. Ta šola je vzgajala mlade učitelje za Istro. Nekaj časa je služil na gimnaziji na Sušaku, dolgo časa pa je bil ravnatelj dečjega doma v Crikve-nici in Zagrebu, kjer je ostal prav do svoje upokojitve. V vsem tem času je Nazor pisal ter objavljal svoja številna dela v raznih naših almanahih, časopisih in listih, razen tega pa je bila natisnjena cela vrsta del v posebnih knjigah. V vseh njegovih pesniških delih, pričenši od ((Slovenskih legenda pa preko «Hrvatskih kra-Ijevn, ((Medveda Brundan in «Ut-ve zlatokrile» do «Lirik», «Novih pesmi* in «Intima» je poudarjena globoka povezanost z zemljo, iz katere je izšel. Zaradi tega Nazor ni samo pesnik, ki je poln zanosa po življenju in naravi, poln občudovanja do sile in dela, ampak tudi globoko naroden pesnik. Posebno poglavje v njegovem pesniškem delu zavzemajo književna dela s temami iz istrskega življenja aVeli Jožev, ((Istrski gradovi» itd., s katerimi je postal Nazor najbolj znani pesnik tega trpečega dela naše domovine. Nazor je bil neutrudljiv, izpod njegovega peresa neprestano vznikajo dela, ki pričajo o neusahljivi sili njegovega duha. Zelo je pomembna vrsta njegovih novel avtobiografskega značaja, prepletenih z močno socialno noto, nato avtobiografski roman uSarko», prevod Heineja in Dantejevega ((Peklan, veliki roman ((Pastir Loda». v katerem je opisal Zgodovino svojega rodnega otoka, zgodovino krvavo in polno borbe zatiranega ljudstva proti zatiralcem. Po upokojitvi je še nadalje ustvarjal in je objavil celo vrsto* novel iz zagrebškega življenja, polnih globokega čustvovanja za tiste, ki jih je strlo življenje. Objavil je knjigo potopisov in vrsto kratkih avtobiografskih beležk «Večernje beleške», ki pričajo o njegovem prodiranju v najgloblje predore človeškega življenja. Tedaj je pisal svoje znamenita pesmi ((Štirje arhangelis in ep «Ahasver». Pod okupacijo, v deželi, speti z verigami, pesnik borbe in svobode, pesnik širokih obzorij, sonca in zanosa do življenjskih lepot, ne more živeti. Nazor je v svojem 68. letu slaboten in bolehen, odšel konec leta 1913 z mladim hrvatskim književnikom Ivanom Goranom Kovačičem v partizane, da bi dokazal, da ni niti starost niti bolezen zapreka, da se človek odzove pozivu za pravično stvar proti nasilju in mračnjaštvu. V Slunju je imet Nazor svoj velik politični govor pred mladino, ki ga je viharno pozd)avljala Nazor, ki se ni nikdar doslej ukvarjal z aktivnim političnim delom, stopa v narodnoosvobodilno vojsko ravno med obsežnimi sovražnikovimi pripravam-, za ofenzivo, ki naj bi dokončno razbila in uničila partizanske sile. Nekaj dni po njegovem prihodu se je pričelo sovražno prodiranje, prišlo je do umika skozi Bosno, Hercegovino, Črno goro, legendarni dnevi IV. m V. ofenzive, Jablanica, Piva in Tara, Sutjeska, Zelengora. Pri vrhovnem štabu, v bližini maršala Tita, je bil tudi Nazor, ki je neustrašno prenašal vedno strašnejše tegobe partizanskega življenja. Njegov duh ni klonil niti v najtežjih urah. Po prebitju obroča, s katerim je hotel sovražnik uničiti glavne sile narodnoosvobodilne vojske, se je Nazor vrnil na ozemlje lir-vatske, postal predsednik ZAV-NOH-a. prvega in resničnega demokratičnega predstavnika hrvatskega in srbskega naroda v Hr-vatski in predsednik izvršilnega odbora Enotne narodnoosvobodilne fronte Hrvatske. Nazor je kot predstavnik ZAVNOH-a sodeloval pri izdaji vseh njegovih zgodovinskih sklepov v Plaškem in Topuskem. Nazor je eden naj-večrih in najaktivnejših graditeljev mlade hrvatske države. Vladimir Nazor je nato postal tudi član predsedstva AVNOJ-a. Nazor je bil član 1944 leta prepeljan z letalom težko bolan v Grumo poleg Bari ja, kjer se je dola o časa zdravil. Takoj, ko je nekoliko ozdravel, je odšel na Vis. kjer je bilo v tem času vodstvo naše mlade države na čelu s tovarišem Titom. Po osvoboditvi Dalmacije se je vrnil v Split, v svojo ožjo domovino, ki ga je svobodna in srečna navdušeno sprejela. V maju 1945 pa se je Nazor vrnil v Zagreb, ki ga. je sprejel z navdušenjem in hvaležnostjo. Tudi v pogojih miru in obnove države je bil Nazor zelo aktiven. Sodeloval je pri plodovitem delu ZAVNOH-a, pozneje Narodnega Sabora Hrvatske kot njegov predsednik. pri delu za izgraditev državne družbene ureditve Hrvatske republike, Pri volitvah v kontituanto v novembru 194S. leta je bil Nazor izvoljen za ljudskega poslanca v Svet narodov. Nazor je bil za svoje zaslužno patriotično delo odlikovan z Redom narodne osvoboditve in Redom zaslug za narod I. stopnje. Nazor je bil že pred vojno izvoljen zaradi svojih del pri problemih hrvatske stilistike in metrike za člana Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu ter Češke akademije v Pragi. V osvobojeni domovini je bil izvoljen za častnega predsednika Matice Hrvatske, Zveze književnikov Jugoslavije Društva književnikov Hrvatske, a pri letošnji proslavi obletnice njegovega življenja in 50-letnice njegovega književnega dela ga je zagrebško vseučilišče promoviralo za častnega doktorja. Nazor se je kot partizan In predsednik Narodnega sabora intenzivno ukvarjal s književnim delom. Med partizanskim življenjem je napisal svoj znani dnevnik «S partizani» in knjigo pesmi ((Pesmi partizanske». ki je le dni doživela že šesto izdajo. Nekatere teh pesmi so postale duhovna last. ljudstva. Svoje politične govore je izdal zbrane v posebni knjigi. S tem je dal Nazor tudi kot književnik dostojen prispevek k herojski borbi naših narodov za svobodo. Po vrnitvi v Zagreb je dokončal svoj velik roman ((Pastir Loda» ter mu je dodal dve zadnji poglavji, v katerih Doda, ta večni popotnik, kot partizanski borec, najde rešitev vseh vprašanj, ki ga mučijo. V zadnjih poglavjih te knjige se je hkrati oddolžil svetlemu spominu svojega mladega padlega tovariša Ivana Gorana Kovačiča. Da bi dokazal svoje navdušenje za herojsko ženo partizanko, je Nazor o tisti nenavadni ženi iz ljudstva, ki je toliko pretrpela in pokazala veličino duše, napisal svojo novelo ((Partizanka Mara)>. Od prvega dne, ko je postala naša domovina tarča nesramne injormbirojevske gonje, je Nazor z največjim ogorčenjem in prezirom zavračal nesramne klevete in laži, naperjene proti našemu ljudstvu in partiji. V celi vrsti svojih govorov, ki jih je imel, je Nazor odločno obsojal divjo kontrarevolucionarno gonjo informbiro-jevskih revizionistov proti naši državi in ljudstvu. Prezir in ogorčenje nasproti lažem so naleteli na odmev tudi v njegovih zadnjih pesmih. V svoji zadnji pesmi ki jo je napisal te dni, re-digiral tik pred smrtjo, je Nazor izrazil svojo ljubezen do prve dežele socializma, vendar tudi nič manjše ogorčenje na laži in klevete. S tem je nesmrtni pesnik-borec izrazil še enkrat brezmejno ljubezen do srnjega ljudstva in še enkrat potrdil, da je do zadnjega diha pripadal njemu. VLADIMIR NAZOR. Zakaj je bil aretiran Lazslo Rajk BUDIMPEŠTA, 24. (Tanjug) — Tiskovni oddelek pri madžarskem notranjem ministrstvu je sporočil, da so organi državne varnosti aretirali Laszla Raika, bivšega zunanjega ministra, dr. Tiborja Senyia, ravnatelja oddelka za kadre CK Partije madžarskih delovnih ljudi, Pala Justusa, narodnega poslanca in generalnega direktorja madžarskega radia in 17 njihovih sodelavcev. Pred kratkim je CK Partije madžarskih delovnih ljudi objavil sporočilo, da je bil Laszlo Raik, minister za zunanje zadeve in član Politbiroja, izključen iz Partije. Sedaj pa je odsek za tisk ministrstva notranjih zadev objavil, da so organi državne varnosti aretirali Raika, nadalje dr. Tibo-ra Senjija, načelnika kadrovskega oddelka CK Partije madžarskih delovnih ljudi, Pala Justusa. ljudskega poslanca in generalnega direktorja madžarskega radia ter 17 njihovih partijskih sodelavcev. V uradnem sporočilu je rečeno, da je bil Raik «trockist in agent neke tuje imperialistične sile«. Vendar to sporočilo nič ne omenja, v čem bi obstajala taka delavnost bivšega ministra Raika. Tuji dopisniki napovedujejo, da se bo v Budimpešti kmalu pričel proces proti Raiku in njegovim i-Na pohodu = llllllllllllllllllllllll||lllilllllllllllllll!llllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllH iz Knjige VLADIMIR NAZOR S partizani44 miiis DRVAR, 28. I. Drvar je mestece na široki ravnimi med gorama Klekovnjačo in Jadovnikom. Po njej teče potok Unac, ki se nekje niže izliva v Uno. Hribi so skalnati. O snegu ni sledu, sonce greje, kakor pred pomladjo. Vstal sem v samotni koči, kjer sem prespal, šel sem čez most in v mesto. Prehodil sem del Drvarja. Mestece se je raztegnilo ob cesti, se tu in tam povzpelo na hribček. Hiše so kamenite, precej velike, mnoge med njimi so poškodovane do neuporabnosti, «Sipadova» tovarna celuloze je zgorela, prav tako cerkve in še druge stavbe. Nasproti stavbe, kjer so ujeti domobranci, stoji majhno parti- _______u. ......... zansko skladišče. Stopil sem in zaželel kos mila. «Ne morem ga dati brez dovoljenja. Prijavite se tam pri tisti-le hišici. Tam je intendantura». Sel sem. Pred vrati ir.tendan-turc je stala partizanka. ((Zdravo, tovariš Nazor' Ali si zdrav in vesel?« «Zdrav sem, vesel pa ne». »Zakaj ne?» «Nimam nikogar, ki bi mi o-pral srajco, spodnje hlače in dva robca«. «Bom pa jaz. Prišla bom danes popoldne«. «Pa ti vendar nosiš puško in bombe«, sem se pošalil. cBom že odložila, samo da boš tudi ti vesel«. Pozdravil sem jo in stopil v hi- RUSIJA MAJKO! Objavljamo pesem ((Rusija majko« Vladimirja Nazora, ki jo je napisal zadnje dni pred smrtjo in je ni niti popolnoma dokončal. udavit svoje Rusija majko. zar L’jepo češ d’jete ? Tvojih prsti trag Na grlu su mu: I tvoja je sjena, Hladna i siva, Dosegla naš prag. Iz kojih skritih neznanih dubljina Tvog biča, Iz kojih — baš u ovaj čas — Uralskih šuma, kavkaskih dolina Pun pr’jetnje lutnji promukli taj glas ? Ono je d’jete raslo na tvom skutu, i čvrst je bio njegov prvi krak, I blistao je na njegovu čelu, Preteča zore, tvoje zv’jezde trak. A sad ga hvataš za grlo, i mamiš Iz njega otpor, potičeš mu b’jes, I hočeš da se u ljut požar stvori Sto lijep bješe na planini kr’jes. Rusija majko, voda se tvog mora Razlila, i tvoj se širi val Od zemlje k zemlji — pa, zar da udari Ii’o b’jesan zmaj, baš ovdje, na taj žal ? I vika stoji na svih strana, al’ neče Obustavit Sudbini kolokret. Uzalud usta glomazna: djetetu Na usni često Istine je r’ječ. v.v. .V/A%,AV.VAV%VV.'.V.V.V.V.%,.V.V,,.V.V.V.V.,,W.V. ANGELO V I V A N 7 E J 31 Kdor ni kolikor toliko seznanjen s tem zamotanim stvorom, ki mu je ime Avstrija, bi utegnil tolmačiti ta ukrep mestnega sosveta kot strahopetnost, vsled katere naj bi vladni krogi spregledali separatistično glasovanje prejšnjega sosveta. Toda njegov - pomen je povsem drugačen. V vseh avstrijskih deželah, ki niso strnjeno nemške, se «Siestierung», to je suspendiranje ustave, smatra kot zmaga de-centralizajočega federalizma nad germanizirajočim centralizmom. Ustava iz leta 1861 ni bila namreč izvršila obljub, vsebovanih v cesarskem patentu iz meseca oktobra 1860. Vsled tega se je nujno izmaličila v ponesrečenem poizkusu, pod navideznim okriljem ustave nadaljevati že izjavljeno politiko Bachovega absolutizma, ki je težil za postavitvijo enotnega nemškega imperija, le narahlo omiljenega z medlimi deželnimi avtonomijami. Madžarska se upre tej ustavi, ki ni niti predložena v razpravljanje njenemu staremu in uglednemu deželnemu zboru. Prav tako sc upreta Hrvaška in Transilvanija. Cehi pošljejo nekaj poslancev in tudi le-te zato, da bi protestirali. Schmerling se mora umakniti in njegov na. slednik Belcredi prisili cesarja, da v manifestu o suspendiranju ustave ponovi neizpolnjeno obljubo, vsebovano v patentu meseca oktobra 1860, to je «nujno vzpostavitev takih pravnih osnov, ki bi ustrezale VLADIMIR NAZOR •■.v.w.v/.v.v.v.v.v.w.v. zgodovinskim pravicam in različnemu značaju raznih pokrajin. Te pravne osnove bi morale temeljiti na sporazumih med ((deželnimi zbori raznih pokrajin in med vladanjem.« Zato je razumljivo, zakaj vodeči razredi vseh neneinških narodov, ki jim je več ali manj onemogočeno razvijanje njihove politične dejavnosti, vidijo v suspendiranju ustave nekako zarjo — predhodnico avtonomije. Poleg tega pa se vse tiste dežele, ki izvajajo pripadnost k avstrijskemu cesarstvu iz kakega posebnega sporazuma, sklenjenega z dinastijo, nadejajo, da bo bodoča ustavna ureditev dejansko slonela na ((zgodovinskih pravicah«. 7,a Trst pa bi to lahko pomenilo povrnitev ali utrditev vseh tistih svoboščin in privilegijev, ki ne bi preveč nasprotovali zahtevam novega časa. Tako torej začasna ukinitev ustave učinkuje prav na predvečer avstrijskoitalijanske vojne kot sila, ki zadržuje separatistično razpoloženje in prispeva k okrepitvi filoavstrijskih tendenc. Tudi naj. vnetejši separatisti smatrajo za primemo iti na roko tistim težnjam, ki 'e skušajo okoristiti z novim političnim položajem, kakršnega jo v državi ustvaril manifest, ki začasno ukinja ustavo. Italijansko liberalno časopisje spremlja z naklonjenostjo delo novega Belcredi je vega kabineta. Neki humoristični listič, ki mu je sicer policija vedno za petami, to je «11 Pulcinella politico«, ki ga ureja Giuseppe Caprin, se prilagodi filoavstrijskemu razpoloženju trenutka. V svoji številki z dne 30. sept. 1865 objavi ob vesti o začasni ukinitvi ustave karikaturo, na kateri vzplava iz bombe, ki trešči nad ustavo iz leta 1861. Belcredijev profil. Tn pod karikaturo stoji napis: «Ob treščenju te bombe sovražniki ustave svobode popadajo od groze z nogami v zrak.» (Nadaljevanje sledi) šico, kjer so mi dali mila in vzeli vžigalnik v popravilo. Ko sem se vračal, sem stopil na žago. V kratkem času so mi napravili polico, ker v moji sobi ni bilo nobene omare, pa so stvari kar tako ležale po tleh. Zmagoslavno sem jo nesel domov in ker so mi med tem prinesli tudi mizico in še majhno preprogo, sem pričel urejevati sobo. Prišel je Tito. ((Sijajno! Koliko ste jih že pospravili?« «Tale je četrta«. «Zal mi je, .toda tudi udobnosti te — bi dejal — ne boste uživali«. ((Tovariš Tito. tako pa ne bo. Bivanje v Drvaru mi prav posebno ugaja. Ne bom se dal kar tako spoditi od tod«. ((Tudi meni je Drvar pri srcu, a ne samo zato, ker je lep, marveč tudi ker se je v njem začelo naše gibanje in ker smo se zanj srdito borili. Tu smo med svojimi pravimi ljudmi. A vse zaman. Nova silna ofenziva z več strani, z orožjem in z vsemi vojnimi sredstvi, ki jih mi nimamo, nas sili, da se bomo spet čim nagleje premikali«, «Tudi jaz bom storil to. Videli boste«. «2e zdajle vidim. Svetujem pa Vam, da zložite iz kovčega samo najnujnejše stvari. Doživeli ste ((partizanski gozd«, prav gotovo pa vas Čaka še marsikaj*. «No, če je tako. pa potujmo!« * # * Pod večer smo spet poslušali radio in zvedeli za najnovejše dogodke na naših bojiščih. V Sanskem mostu in pri Kninu se naši dobro drže: odbili so napad, u-jeli sovražnike in si pridobili plena. Toda sovražniki (Nemci, u-staši in domobranci) prodirajo s severozahoda: po Slunju bi nam mogli vzeti še Bihač. ki ga že bombardirajo. Zdi se. da hočejo prav tod mimo. 29. I. Danes je prav gotovo že mesec dni. kar sem odšel iz Zagreba, kjer sem čakal najmanj poldrug mesec r.a ugodni trenutek za prehod «čez Rubikon«. Ce bi bil moral še čakati, bi ta sovražna ofenziva najbrž hudo otežkočila moj beg, dejal bi celo — preprečila. Zdaj sem pa torej sredi vrtincev ln v nevarnosti, toda v svobodi pod pomladnim drvarskim nebom in soncem. Kako le čas hitro mine! Le kako se človek tako lahko odpove udobnosti in komfortu kako se vsemu privadi. Ko bi bil mlajši! Letalo! Vredno je, da se človek skrije. Bihač so srdito bombardirali, ubili so mnogo otrok in žena, ki so bežali po cesti nam naproti. Tudi Bosanski Petrovac so že napadli. Morda je danes Drvar na vrati. Vzpenjali smo se po klancu za hišo in vstopili v skalnato votlino z visokimi trdimi oboki. To je varno zaklonišče .Na zunaj je videti kakor skala Polifema, enookega sina boga Neptuna,' v notranjosti pa je ozka, mračna ir: vlažna. Pravijo, da je globoko v votlini jezerce, iz katerega ob močnih nalivih naraste voda, ki teče skozi votlino in se v slapovih vali po strminah, grmi in se peni. Otroci iz mesteca so r.as prehiteli. Letalo se je približalo, krožilo nad mestom. izgnilq pa se spet vrnilo. Zdaj smo skriti v notranjosti skale, pa spet sedimo pred vhodom in se grejemo na soncu. Tudi peščica otrok je z nami. Kramljam z njimi o berilih iz čitank, ker včasih obiskujejo partizansko šolo. Tudi mer.e poznajo. Kadar grem h kosilu ga delim z njimi. Živahni in bistri so ti otroci. Zenske tudi zdaj ne tratijo časa po nepotrebnem; ne ječe in ne jadikujejo; šivajo in pleto. Er.g izmed nj.ih mi krpa nogavico, gumb na bluzi mi je že prišila, druga mi je ponudila ogrinjalo, da ne bi sedel na golem kamnu. Tako mi je minil skoraj ves dan v visoki votlini, kjer prenočujejo samo čuki in golobi, iz katerega je kraser: razgled na ravnino na Drvar in na planino onstran vode. Na večer sem zdrsnil v dolino in pristopil k mizi v r.ašo hišo. Komandirji so zasliševali letalca nemškega bombnika, kj ga je neki kmet sestrelil s puško; rešil se je s padalom, trije njegovi pa so zgoreli. Najbolj žalostno pa je pri tem to, da je ta rušilec naših hiš in ubijalec naših ljudi, ki beže po cestah, naš človek. Hrvat v nemški uniformi in v nemški službi. Partizani so preprečili, da bi ga ljudstvo kamenjalo. tovarišem, vendar datum razprave še ni določen. Značilno je, da so bili Raik in njegovi tovariši odstranjeni iz Partije in strpani v zapor nekaj dni po podlem umoru Koči Dzo-dzeja, bivšega notranjega ministra in podpredsednika albanske vlade. Zločinski umor Koči Dzodze-ja je bil Kominformu potreben kot grožnja, da zastraši komuniste in partijske voditelje komunističnih dežel, kot svarilen zgled, kaj jih čaka, če se ne bodo slepo pokoravali informbirojevski liniji. Laszlo Raik je eden najvidnejših voditeljev Partije madžarskih delovnih ljudi. Ima velike zasluge za mednarodno delavsko gibanje. Rojen je bil leta 1909 kot sin čevljarja, šolal in vzdrževal se je sam ter je po končani gimnaziji v Budimpešti študiral filozofijo. Ze v rani mladosti je sodeloval v ilegalnem študentskem gibanju. Leta 1932 ga je aretirala madžarska policija. Ko je bil po dveh letih izpuščen iz zapora, se je preživljal kot gradbeni delavec, ker ga na fakulteto niso hoteli več sprejeti. V Budimpešti je aktivno sodeloval v veliki stavki gradbenih delavcev. Clan Komunistične partije je postal leta 1930. Sodeloval je v španski državljanski vojni kot partijski sekretar madžarskih prostovoljcev. Tu je bil težko ranjen. Ko so ga leta 1939 prepeljali v Francijo, ga je policija takoj aretirala in internirala v koncentracijskem taborišču. Tu je organiziral in vodil marksistično-leninistični krožek. Cim se je leta 1941 ilegalno vrnil v Madžarsko, ga je politična policija takoj aretirala. Leta 1943 je pobegnil iz zapora in na čelu Komunistične partije Madžarske organiziral madžarsko gibanje odDora. toda bil je leta 1944 ponovno aretiran. Ko so ga transportirali v Nemčijo, mu je mod vožnjo uspelo pobegniti, nakar se je vrnil v Madžarsko. Po osvoboditvi je postal sekretar Komunistične partije Madžarske, februarja 1946 pa je bil imenovan za ministra notraniih zadev. V tem svojstvu si je pridobil mnogo zaslug za konsolidacijo notranjih prilik v Madžarski in od- krivanje reakcionarnih zarot Fe-renza Nagya, Bele Kovacsa in drugih imperialističnih plačancev. Vodil je delegacijo madžarske Kompartije na VI. kongresu KPI v Milanu ter je bil lani avgusta imenovan za ministra zunanjih zadev. Njegova vloga v borbi za učvrstitev in razvijanje ljudske demokracije v Madžarski je neizmerne važnosti. Ne razpolagamo s podrobnimi informacijami, kakšno je bilo zadržanje Raika do resolucije In-formbiroja in klevetniške gonje proti Jugoslaviji. Značilno pa je vendar, da je bil Raik odstranjen s položaja ministra zunanjih zadev nekaj dni pred tem, ko je madžarska vlada na znani pritisk od zunaj v svojo škodo prekinila trgovinske odnose z Jugoslavijo; izgnala naše trgovinske predstavnike ter podvzela še celo vrstoi drugih izzivalnih ukrepov proti Jugoslaviji, ki ne samo nimajo nič skupnega z odnosi, kakršni bi morali vladati med socialističnimi državami, temveč pomenijo tudi brezobzirno gaženje mednarodnega prava. Iz tega lahko sklepamo; da sS je Raik kot dosleden komunist iti partijski voditelj proletarskega* porekla protivil takemu gaženjif načel komunistične morale, se beč ril za dejansko enakopravnost V, odnosih med socialističnimi drža. vami. Aretacija Raika in njegovih partijskih sodelavcev je po odi stranitvi generalnega sekretarji poljske Kompartije Gomulke iS vrhovnega komandanta grške de* mokratične armade generala Mar3 kosa nov dokaz, da informbirojev3 ski bonapartisti za hrbtom ljudskih množic s silo odstranjujejo* komuniste, ki se protivijo vnaša3 nju revizionizma in laži v delav3 sko gibanje.' Vsekakor tistim, ki so ukazali aretirati Raika in njegove tovariše, ne bo težko po znanih meto3 dah organizirati sodne razprave! Toda ne bo jim mogoče s sodni3 mi komedijami in fizičnim odstra3 njevanjem borcev za enakoprav3 ne odnose med socialističnimi dr3 žavami črtali tega vprašanja * dnevnega reda niti preprečiti, enkrat doživeti, pravi Ciro. (( ’ tudi jaz bi se obliznila z njim J > kadar se bom v Trstu spomni nanj, bom začutila skomine v h stih. Šilce žganja za prebavo, skodelo sladkega toplega 111 kot dlan širok kos surovega o sla, pa skute, pa sveže sla smetane, kolikor ti jo poželi st® • In kuhar v beli halji i" beli c pici z rdeče vezenim naptsou^ «Kmečka delovna zadrusa zaropolje«. . oarn «Nad jaso pod hrastom razide študentom, ko prihajajo v P°^t nicah domov, naše nove Pu bitve in načrte. Tudi vas P°^0, ljem, da se pomenimo. Po raz° i voru boste laže razumeli lls 1 zadruge in njeno poslovanje«. Predlog ie sprejet brez vora. Lepo je sedeti na 1 ’ mehki kakor baržun, bo ti ter prijetno kuštra lasp ža lice. Očaran od življenja vstaja novo in vse lepše ti seže pogled, upijajo vase in neskon® si J° veho-ki kam°r sled- njo Taškovo besedo no žal ti je za vsako, ki preslišal. al0 ((Skrivnost vaših uspehov povej, tovariš Taško«. (Nadaljevanje sled1) nnFMNISTVO ULICA MONTECCHI štev. 6. III. nad. - Telefon štev. 93-803. - UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 - Telefonska številka 83-51. ori asi- od 8 30-12 in od 15-18 tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, fmancrio-upravni 60 osmrtnice lir. Odg Prednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruz.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlst! 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugolir; KLRJ: 55, 163, 330, 650 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tisi« Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. din. _ trst-