Sčev. 78
¥ Ljubljani, petek 5. aprila 1940
Leto V
Načrti za združitev francoskega in angleškega imperija v eno velesilo
Presenetljive napovedi o bodočem sodelovanju med Anglijo in Francijo
London, 5. »pr. o. Uavas poroča: V zavezniškem tisku so bih zdaj objavljeni prvi podatki o tem, da se pripravljata Anglija in Francija na to, da bi se njuni svetovni državi za trajno združili, tako da bi tvorili eno samo politično, vojaško in gospodarsko silo ne samo med sedanjo vojno, marveč tudi po njej, ko bo treba na novo organizirati mir ter urediti svet po novih pravičnejših načelih.
Načrte za izvedbo te zveze, kakršne zgo-
ICdo |e odbil Italijo od Franclje
V pariškem dnevnifcu »La Liberte« te izšel sredi preteklega meseca zanimiv članek enega najuglednejših francoskih diplomatskih časnikarjev, Bertranda de Jouvenela. ki je bil do začetka sedanje vojne dopisnik raznih pariških dnevnikov in tednikov za srednjo Evropo. V časih, ko se je začela avstrijska drama, je Jouvenela dostikrat zanesla poklicna pot v Rim. Jouvenel je dober prijatelj italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, ki mu je večkrat zaupal, kaiko važno politično naročilo.
V omenjenem članku Jouveneil poroča dobesedno, kaj mu je 1. junija 1936 izjavil Mussolini z naročilom, naj to izjavo sporoči tedanjemu ministrskemu predsedniku in voditelju francoske ljudske fronte, Blumu. Danes je jasno, da je bil Blum s svojo nerazumljivo, Nemčiji na tihem prijazno, proti Italiji pa odkrito sovražno politiko tisti, ki je pripomogel, da se je Italija ločila od Francije in sklenila zvezo z Nemčijo, kar je rodilo in bo še rodilo nedogledne posledice za Evropo. Kričeč dokaz za Bluinovo krivdo je tudi ta Mussolinijeva izjava.
Mussolini je Jouvenelu tedaj dejal, da se želi s Francijo pogajati za politično sodelovanje brez ozira na to, kakšen je francoski notranji red in kak&na je francoska vlada. Dejal je takole:
»Zahtevam, naj Francija prizna naše cesarstvo v Abeeiniji. Francija prva! Jas sem bil tisti, ki sem spravil Italijo ▼ svetovno vojno na strani Francije. Ljubim raSo državo.
Obljubljam nekaj stvarnega. Zaradi nemarnosti in slabosti ste Francozi pustili, da je Nemčija spet zasedla Porenje. Nemei j?a bodo utrdili. Vi ne boste več mogli posredovati v srednji Evropi. S sodelovanjem, ki ga obljubljam Franciji, vam dajem edino sredstvo, ki ga boste odslej imeli za poseg v srednjo Evropo. Če* Pijemont boste s pomočjo italijanske vojske lahko šli branit Češkoslovaško. In to je edina možnost za njeno obrambo.
Z vami bom branil Češkoslovaško jaz. Z mano boste vi branili Avstrijo. Ni drugega sredstva, da ustavite osvajanje srednje Evrope po Nemcih. Povejte to Blumu. Podpisal bom pogodbo jutri, če hoče k
Jonvenel dostavlja, da je bil o vsebini tega sporočila Blum obveščen, pa da njega ni hotel niti sprejeti, da bi m« w*ta®či»o poročal, kako w kaj...
dovina človeitva ne pozna, izdeluje poseben odbor francoskih in angleških strokovnjakov. Moč te nove zveze bi bila atka, da bi oplašila slehernega, še tako močnega napdalca. Obseg te zveze in sodelovanja med obema svetovnima državama je dosti širši, kakor pa splošno sodijo ali ugibajo
V poučenih angleških ter francoskih krogih zatrjujejo, da bodo prvi, splošni načrti tega strokovnjaškega odbora v kratkem predloženi zavezniškemu vrhovnemu vojnemu svetH, nemara že na prihodnji seji. Po teh zatrdilih že prončnjeta prve načrte posebna ministrska odbora angleške in francoske vlade. Na podlagi njunega poročila bo o teh načrtih ter o vojni svet.
Načrt za tako zvezo je v vseh francoskih in angleških krogih naletel na navdušen sprejem, saj bi bila edino taka sila mogla pred zunanjimi napadi likrartu pa bi tvo-
rila jedro nove evropske federacije v gospodarskem in političnem oziru.
O podrobnostih teh načrtov za združitev obeh imperijev poročajo na primer, da vsebujejo tudi določilo o skupnem franco-sko-angleškem parlamentu, ki bi odločal o vseh važnih življenjskih vprašanjih, političnih, gospodarskih in vojaških, te nove tvorbe.
Angleški finančni minister John Simon je včeraj izjavil, da je Anglija sklenila odposlati svoje trgovinske odposlance v Turčijo, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, Jugoslavijo in Madžarsko. Anglija hoče za vsako ceno pridobiti balkanske države za večji izvoz njihovega blaga za Anglijo. S tem hoče preprečiti izvoz raznih surovin iz Balkana v Nemčijo, ker ga drugače ne more zaustaviti.
Nemška vlada izdeluje načrt za ureditev rezerv premoga in goriva v vseh nemških domovih.
Nemški pritisk na Japonsko za dejansko pomoč v sedanji vojni
Dva nemška posebna odposlanca si prizadevala pridobiti Japonce, da bi preprečiti izvajanja zavezniške blokade na Daljnem vzhodu
Tokio, 5. aprila, o. V japonsko prestolnico je dopotoval dr. Helfericb, posebni odposlanec nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Njegova naloga je, da bo z vsemi sredstvi skušal pridobiti Japonsko, da bi dejansko podprla Nemčijo v sedanji vojni, podobno, kakor to dela Sovjetska Rusija. Nemčiji gre za to, da bi Japonska preprečila izvajanje angleške blokade na Daljnem vzhotfo ter bodo skušali Nemci neobhodno potrebne polonijalne surovine za svojo industrijo dobivati skoei sovjetska pristanišča ob Tihem morju ter po sibirski železnici. Nemčija sam nikakor ne more ukreniti ničesar, da bi onemogočila tako blokado, ker ji more pomagati samo Japonska s svojim številnim brodovjem. Najmanj kar bi rada Nemčija dosegla, pa bi bila dobrohotna nevtralnost Japonske do nje.
Drugi nemški odposlanec, ki ima enako nalogo kot Ribbentropov pooblaščenec, je vojvoda Kobur-ški, predsednik nemškega Rdečega križa, ki se vrača « propagandne poti po Združenih državah če« Japonsko in Sibirijo domov. Vojvoda Koburški se je ustavil v Tokiu že na poti v Ameriko. Japonska vlada je šele po hudem pritisku Nemčije privolila v to, da se bo vojvoda še enkrat ustavil v japonski prestolnici ter okušal po Hitlerjevem nalogu izsiliti od Japoncev, da se odločijo za Nemčijo ato *a zaveznike.
Če bi Japonska nemškim željam ne ustregla, groze Nemci, da bodo popolnoma spremenili svojo dosedanjo politiko na Daljnem vzhodu, zlasti glede Kitajske, kjer so doslej skozi podpirali Japonce.
Po drugi strani pa bosta glede Japoncev tudi Anglija in Francija storili srvoje. Ugotovili sta, da so Japonci na tihem precej pomagali Nemčiji, zlasti s tem, da so kupovali razne surovine, posebno kavčuk, v holandski Indiji ter jih potem čez Sibirijo pošiljali v Nemčijo. Zaradi tega sta v okviru načrta o poostritvi blokade proti Nemčiji sklenili zavezniški velesili, da bosta začeli blokado izvajati tudi v vodah Daljnega vzhoda.
Zdi se, da so doalej spodleteli vsi nemški poskusi za pridobitev Japoncev, da bi aktivneje pod-
pirali nemške načrte. Japonska ne pomeni za angleško in francosko posest na Daljnem vzhodu nobene nevarnosti, ker je po eni strani vsa zaposlena z vojno na Kitajskem, po drugi strani pa jo gospodarsko drže v šahu Združene države, saj je japonsko gospodarsko življenje popolnoma odvisno od milosti Amerike. Nobenega dvoma ni, da bo stražo nad Japonci namesto Angležev in Francozov, ki imajo do-iro4j posla drugje, še naprej držala Amerika.
Topovski boj novega angleškega letala s šestimi nemškimi bombniki
V lem boju je bilo prvič uspemo preizkušeno novo orožje angleških letal
London, 4. aprila. Reuter: O srečanju velikega bombnika vrste »Sunderland« s šestimi nemškimi bombniki vrste »Junkers 88«, poročajo naslednje podrobnosti: Novi britanski veliki bombnik je imel prvo priliko, da je stopil v borbo. Po pripovedovanju pilota je bil boj kakih tisoč čevljev nad morjem. Srečal se je samo z enim nemškim letalom, ki se je umaknilo. Uro kasneje je Sunderland dobil poročilo, da so 4 Junkersi poskušali bombardirati britanski konvoj v neposredni bližini, vendar pa so letala pobegnila pred streli protiletalskega topništva z ladij. Ko je »Sunderland« izsledil 6 letal »Junkers 88«, je takoj začel
dva »Junkersa« onesposobljena. »Sunderland« je neprestano streljal s topom, ki je zadaj na letalu, dokler se »Junkersi« niso približali na 100 m. Tedaj je »Sunderland« začel streljati iz vseh štirih topov. »Junkersov« aparat, ki je bil na čelu nemške skupine, se je prekucnil v plamenih, drugi pa je takoj odnehal od boja, ker mu je topovski strel poškodoval motor. Ta aparat se je spustil na Norveškem. Nato je eden od Nemcev poskušal vreči bombe ria »Sunderland«, toda vse štiri bombe so padle v morje, nakar se je tudi ta »Junkers« umaknil iz topovskega ognja »Sunderlanda«. Britanski Sunderland« se je vrnil na svoje oporišče. Po-
boj. Tri minute boja so zadostovale, da sta bila I škodbe dveh pilotov so lahke.
Začetek brezobzirnega boja proti komunizmu v Franciji
Izdan bo zakon, ki določa smrtno kazen za komunistično propagando. Obsodba 44 bivših komunističnih poslancev
Pariz, 5. aprila. (Havas.)V kratkem pričakujejo objavo zakona, ki določa smrtno kazen za osebe, ki bi širile ali prikrivale komunistični ali hitlerjanski propagandni material. Zakon bo pooblastil policijska in sodna oblastva, da izvedejo pri osumljenih osebah hišno preiskavo tudi ponoči Koncentracijsko taborišče za komuniste v bližini Pariza bo premeščeno v severno Afriko. Policijska služba bo ojačena, da bi čimbolj onemogočili komunistično in hitlerjansko propagando, ki danes v Franciji sodelujeta.
Vojaško sodišče v Parizu je obsodilo 44 biv-
ših komunističnih poslancev, ki so bili obtoženi veleizdaje. Devet glavnih komunističnih voditeljev, ki so pobegnili v Švico in Nemčijo, je obsojenih na pet let težke ječe, 5000 frankov globe in na izgubo državljanskih in političnih pravic. Med temi pobeglimi sta glavni tajnik komunistične stranke Thorez ter bivši podpredsednik poslanske zbornice Duclos, ki je bil že obsojen zaradi vohunstva. Na enako kazen je obsojenih 26 poslancev, ki jih je policija prijela, pri 9 pa so upoštevali olajševalne okolnosti ter jim naložili samo do 4 leta ječe in po 4000 frankov kazni.
-Ml >______________________________________ „
»VSlkiseher Beobachterc pa poroča, da je bil voditelj nekega obrtniškega podjetja, v katerem je bilo zaposlenih 30 poljskih ujetnikov, obsojen na šest mesecev ječe, ker je enenni izmed ujetnikov izročil pismo, katero mu je poelala žena. LflSt pri tej priliki opozarja, da so poljski ujetniki in poljski delavci pripadniki premaganega naroda in je ne le sramotno, marveč tudi kaznjivo, če bi občevali s temi Poljaki kot i; enakovrednimi ljudmi.
Odpor proti novi francoski vladi
Pariz, 5. aprila, m. Parlamentarni krogi pravijo, da je poslanski klub radikalno-socialistične stranke sklenil opozoriti predsednika vlade Rey-nauda, naj odstopi, če si ne more zagotoviti močnejše večine, kakor pa je en sam glas. Vlada mora po mnenju radikalno-socialističnega poslanskega Kluba razpolagati v današnjih časih z vidno večino. Imeti mora močnejšo zaslombo v parlamentu. Ce tega ne more dobiti, pa naj gre. Pravijo pa, da se imenovane seje poslanskega kluba ni udeležil predsednik radikalno-socialistične stranke, bivši predsednik vlade in sedanji vojni minister Ectaard Daladier.
Italijanska šolska lad)a v Dubrovniku
Dubrovnik. 5. apr. o. Včeraj je sem dospela šolska ladja italijanske mornarice »Amerigo Ves-pucci«. Na ladji je 200 gojencev italijanske pomorske akademije, ki bodo ostali v Dubrovniku štiri dni ter si ogledali mesto in razne dubrovniške pomorske ustanove. Dubrovniški župan je poveljniku ladje in gojencem snoči priredil večerjo.
Dr. Maček v naših orožarnah
Belgrad, 5. aprila, m. Včeraj sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Vladko Maček mudila v Kragujevcu in si ogledala vse prostore vojaškega arzenala. Cvetkoviča in dr. Mačka je sprejel v Kragujevcu minister za vojsko in mornarico general Milan Nedič, ki jima je nato priredil tudi kosilo. Po kosilu sta Cvetkovič in dr. Maček v spremstvu drugih ministrov, ki so medtem prišli iz Belgrada, odšla z ministrom za vojsko m mornarico generalom Milanom Nedičem v okolico Kragujevca, kjer jim je vodstvo arzenala pokazalo najnovejše modele orožja, katero se izdeluje v Kragujevcu. Ob tej priliki je dr. Maček izjavil dopisniku »Vremena«, da je obiskal vojaški arzenal in da je videl, da je bil denar, do katerega je ljudstvo s težko muko prišlo, koristno porabljen. Zvečer so se Cvetkovič, dr. Maček in ostali ministri vrnili v Belgrad, nakar je zvečer dr. Maček odpotoval v Zagreb.
Vesti 5. aprila
Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj
imel v Londonu govor, v katerem je dejal, da so bili Nemci ob začetku vojne dosti bolj pripravljeni kakor Anglija in Francija, da pa jih niso napadli m s tem zamudili odločilno priliko. Nemci bodo neusmiljeno in brezobzirno napadli samo tedaj, kadar se ne bodo bali, da bi jim bil napad z obrestmi vrnjen. Za zdaj napadajo nevtralce, toda navdušenje za Anglijo in Francijo v nevtralnih državah vedno bolj rase, saj pomeni zmaga Anglije svobodo zanje, angleški poraz pa bi tudi njim prinesel suženjstvo.
Splošna sodba o spremebah v angleški vladi je, da se bo zdaj začela vojna politika močne roke in da bo to politiko vodil ne več Chamberlain, temveč Churchil.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj sprejel vrhovnega poveljnika italijanske vojske maršala Badoglia in imel z njim dolg posvet o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na vojaško pripravljenost Italije.
Veliki angleški parnik »Mauretania«, ki je pred kratkim odplul iz Newyorka, bo te dni dospel v pristanišče Honolulu na Havajskih otokih, da se bo tam založil z gorivom. Zdi se, da plove parnik v Avstralijo in da bo v bodoče opravljal promet tam.
Poostritev blokade proti Nemčiji na škodo nevtralcev kaže, da zavezniki ne morejo gospodarske vojne smatrati za odločilno orožje, ker bi se sicer ne zatekli h korakom, ki utegnejo prinesti nove zapletljaje. Zato bi bilo najpametneje, da se začno pogajati za mir kakor to zahtevajo celo nekateri njihovi politiki sami. Taka je sodba italijanskega časopisja, ki se boji, da ne bi novi angleški in francoski ukrepi škodili tudi italijanskemu gospodarstvu.
Saočnje francosko vojno poročilo pravi, da so ob Mozeli bili krajevni spopadi med topništvom in pehoto. 2ivo je bilo tudi na bojišču ob Renu.
Francosko trgovinsko minstrstvo je izdalo sklep, da bodo s prihodnjim mesecem začeli izdajati na-kaiznice za premog, s čimer hočejo omejiti porabo.
Francoska in angleška vlada sta podpisali sporazum o enotni in skupni prodaji kakaoa in nekaterih drugih pridelkov iz njunih čezmorskih posestev. Ukrep je v zvezi z poostritvijo blokade proti tistim nevtralnim državam, ki ne bi hotele izpolnjevati določil o gospodarski vojni oroti Nemčiji.
V Rimu so snoči prvič kazali nemški propagandni
film o vojni na Poljskem, »Ognjeni krst«. Prve predstave 6e je udeležil zunanji minister grof Ciano s številnimi vojaškimi in strankarskimi osebnostim. Film, ki kaže, kako so se Nemci vojskovali proti Poljakom,
Ameriško potniško letalo Yankee Clipper je progo iz Newyorka v Lizbono in nazaj preletelo v 43 urah ter s tem za pet ur prekosilo rekord ameriškega letalca Dixa.
Naloga Kanade je potegniti Združene države v vojno na strani Anglije in Francije, v tem smislu je govoril glavni državni pravdnik v kanadskem Torontu. Njegova odkritosrčna izjava je vzbudila v Združenih državah razburjene odmeve med tistimi, ki se zavzemajo za 6trogo in trajno nevtralnost Amerike
Novi angleški minister za prehrano lord Wool‘,on je napovedal odločen boj razmetavanju in slabemu gospodarjenju z živili. Samo s tistim, kar angleško ljudstvo živeža zavrže ali po nepotrebnem preveč porabi, bi Anglija letno prihranila _več mi'J;ard na uvozu iz tujine.
Italijanski minister za ljudsko kulturo je odstavil celo vrsto dosedanjih glavnih uradnikov pri raznih fašistovskih listih ter imenoval nove, same stare fašistovske bojevnike. Tudi te spremembe je treba prišteti v splošno čiščenje, ki se je v italijanski lašistovski stranki začelo po nastopu novega glavnega tajnika Mutija.
Švedski listi vedo poročati, da zahteva sovjetska vlada od Finske poleg vsega drugega obljubo, da ne bo sklepala nobenih obrambnih zvez, da ne to utrd;la nove meje proti Rusiji in da bo onemogočila vsako resnično planje o pr>loža|u v Rusiji.
Poljska vlada v Franciji je objavila nemški načrt za vojno gospodarstvo na Poljskem. Po tem načrtu bodo šli vsi poljski pridelki za nemško vojsko, edino, če bo kaj odveč, se bodo lahko preživljali Poljaki. Gozdove bodo na Poljskem sekali vse povprek, milijon Poljakov in Poljakinj bo prisilno poslanih na delo v Nemčijo, vse industrijske surovine bo smela uporabljati samo nemška industrija.
Finska je y miru s Sovjeti izgubila poleg drugega tudi okoli 1000 km železniških prog, zaradi česar bo treba V6e finske železnice drugače organizirati.
Angleška vlada je objavila uradno poročilo o lanski potopitvi podmornice »Thetis«, pri čemer je izgubilo življenje 99 ljudi. Poročilo ugotavlja, da je do nesreče prišlo zaradi nemarnosti, ker ni posadka izpolnila vseh najpotrebnejših varnostnih določil. Ko je podmornica šla pod vodo, niso zaprli cevi za metanje torpedov in je voda skoznje udrla v podmornico.
V odgovor na trditve nemške »Bele knjige«, da je
Amerika pripravljala vojno v Evropi, priobčuje uradni list ameriške vlade odstavek iz knjige kanclerja Hitlerja »Moj boj*. ■”
Švedska policija Je prijela komunističnega voditelja Nystroma, ki je med finsko vojno oddajal po radiu poročila o položaju na Finskem, na Švedskem in na Norveškem. Nystromu so dokazali, da je bil hkratu v službi Sovjetov in Nemčije.
Z romunsko-ruske meje prihajajo poročila, da so Sovjeti začeli z vso naglico utrjevati mejo proti Nemčiji.
Večina francoskih letalskih tovarn ima zdaj urejene delavnice pod zemljo, tako, da je francoska letalska industrija zavarovana pred slehernim napadom.
Vprašanje novih meja v Evropi po končani vojni je še vedno predmet pisanja v italijanskem in nemškem tisku.
Nemci so vpoklicali v vojaško službo letnika 1904 in 1905.
Stran 2
>SLOVENSKI DOM«, dne 5. aprila 1940.
Strahote poplav v Voivodlni In v okolici Belgrada
Pri Novem Sadu porušenih nad 700 hiš
Belgrail, 5. aprila, m. Tako v Belgradu kakor v Vojvodini vse reke še vedno naraščajo in poplavljajo vedno večje površine orne in obdelane zemlje. Tako je Donava včeraj razrušila zaščitni nasip pri Bezdanu. V Novem Sadu je noč in dan na delu vojaštvo, orožništvo, mestno delavstvo in civilno prebivalstvo, ki skuša ojačevati nasipe, da bi preprečilo še večje poplave. V Adamovičevem selu pri Novem Sadu je voda do sedaj naredila grozno razdejanje. Vas je popolnoma preplavljena in uničena. Kolikor so mogli do sedaj ugotoviti, je voda razdrla nad 700 hiš. Čez 10.000 ljudi je brez strehe. Zaradi mraza je mnogo otrok zbolelo na pljučnici. Novosadska bolnišnica je polna malih bolnikov. Včeraj je uprava bolnišnice sporočila, da so vsi bolniški prostori popolnoma natrpani in da ne more sprejemati več nobenih novih bolni-
kov. Zaradi tega bodo morale oblasti preskrbeti prevoz bolnikov tudi v druge bližnje bolnišnice.
Navzlic pričakovanju, da bodo reke danes začele upadati, pa se je pokazalo, da je bilo upanje prezgodnje, kajti reke še vedno stalno naraščajo. Ves Banat je pod vodo. Škoda je ogromna ne samo na poljih, temveč tudi v naselbinah. V Banatu naraščata posebno naglo Tisa in reka Begej. Vsa reševalna dela nimajo nobenega uspeha.
Včeraj je bil ponovno v poplavljenih krajih gradbeni minister dr. Miha Krek in izdal potrebne ukrepe za reševalna dela. Popoldne je bil minister dr. Miha Krek v Novem Sadu, kjer je skupaj z banom dunavske banovine Radivojevičem razpravljal o nadaljnjih ukrepih za zaščito in pomoč nesrečnemu vojvodinskemu prebivalstvu.
Lfubljana od včeraj do danes
Ob 16., 19. in 21. url Senzacionalni velefilm, o katerem govori navdušeno vsa Ljubljana Ne iimitlltt zadnje prilike!
KINO UNION, telefon 22-21
TARZAN in njegov sin
Najnovejše pustolovščine kralja džungle in njegovega malega sinka, čudežnega dečka »Boy-a«
Strraja včeraj ni kazalo, da bi se čez dan utegnilo napraviti neurje, pravo, pristno neurje, kaikor ga poznamo sicer iz poletnih časov. Zjutraj je narahlo rosilo, pozneje je nekoliko deževalo, pa liolj akoraj za strah kakor zares, okrog poldne pa se je dan poskušal celo nekoliko nasmehniti. Kar na lepo je že kazalo, vendar se znaki dobrega vremena niso prida obnesli. Okrog tretje popoldanske ure se je namreč na severnem nebu napravila črna tema, ki ni obetala prav nič dobrega. Hkratu pa je postalo tudi pošteno gorko, nekakšen mlačen jug se je poskušal uveljaviti. Bližnji naliv je napovedalo močno grmenje, ki se v zgodnjem spomladanskem času sliši močno nenavadno. Ljudje, ki se spoznajo na vremenske napovedi, pravijo, da spomladansko grmenje redno napoveduje sneg. Pa ga v resnici tudi skoraj zmerom	prinese.	Se celo včeraj, ko	je bilo	toliko
gorka, da se	snega sploh ni bilo	nadejati,	se je i
sredi med dež zamešalo nekaj snežink. Nekoliko | pred	tretjo uro se je vlilo in lilo	je nekaj	časa
prav	pošteno,	tako da so ljudje, ki	zjutraj v	dobri
veri, da oblačno nebo ne bo prineslo dežja, ampak da bo ves dan ostalo mimo, če se ne bo celo zjasnilo, niso bili vzeli s seboj v službo dežnika, godrnjali in se hudovali nad muhastim vremenom in nad lastno neprevidnostjo. Skoraj do četrte popoldansko ure so se morali držati pod oboki hišnih vhodov, pod napušči in po vežah. Sele okrog štirih je dež začenjal ponehavati. Na severu so se v rožnatem siju iz meglenih pernic prikazale Kamniške gore, tam se je nebo brisalo, postajalo je svetlejše, in so se nad svinčeno belo. tenko plastjo iz-cejenih oblakov zarezale blede jasnice. ki so postajale vse večje in vse različnejše. Očitam se je vedrita, sivi oblaki so morali zmerom dalje proti jugu, s severa se je vedno močneje širil jasni pas, ki je s pomočjo odločnega vetra potiskal oblačno pregrajo proti Krimu. V poznih popoldanskih urah se je zjasnilo že prav do ižanskih hribov in na zahod tja do Polhograjskih Dolomitov. Le tik nad zahodnim obzorjem so še ostale posamezne, razpotegnjene, od večerne zarje pordečeue meglene ri-že, ki so se naglo tanjšale in krčile. In nad hribovjem, ki z juga gleda na Ljubljano, so se še obešale svetlobele oblačne kučme, zadnji ostanki zgodnjega spomladanskega neurja. Dež je ozračje napolnil z nekakšno prijetno svežostjo in radostjo. Močno je zadišalo po prekopani zemlji, tisti prijetni duh po namočeni prsti se je širil na vse strani z obdelanih vrtnih gred. Večer je nastopil z redkimi zvezdami, jasen in prijeten je bil. Ko pa se je znočilo, so se potihem in skrivaj, kakor bi se bile šele z mrakom in z rastočo temoto opogumile, z zemlje začele dvigati mokrotne meglice, ki so se prej — kakor po vsakem dežju — raz-vešale po grmovju, po redkih gozdovih, nad jarki in večjimi vodami. Naskrivnem so se pritihotapile do nebeškega svoda, se srečale, sklenile in razpotegnile, in kmalu je le tu pa tam še pogledala skozi motne štrene kakšna bleda, omagujoča zvezda. Ponoči je celo tu pa tam nekoliko porosilo. Spet je postalo gorkejše, za prihodnji dan se je napovedovalo novo deževno vreme. Davi je iz noči prisvetilo mlečnosivo, oblačno nebo, ki za dan napoveduje nov dež. Zdi se, da smo ndaj v resnici zajadrali v pravo aprilsko vreme, ki nas bo zdaj nemara še do kraja meseca ali pa še dalj, tja v maj in junij, obiskavalo z nevihtami, z menjajočimi se nalivi in jasnim nebom, z drvečimi oblaki in s prijetno gorkim soncem, ki se bo moralo po kratkih, prijetnih trenutkih umikati novim sencam in novim naletom pustih oblakov.
Neverjetne množine rib
so danes prispele na ribje stojnice tam na Pogačarjevem trgu. Toliko rib kakor jih je bilo danes, že lep čas ni prispelo. Rekord so odnesle sardelice, ki jih je bilo okrog 500 kg in so zaradi tolikšne množine močno padle v ceni. Zadnji petek je veljal kilogram 14 dinarjev, danes pa so jih prodajali po 8 din kilogram. Ljudje, ki imajo radi na postni mizi v petek ribe, so trumoma pridrli od vseh strani, neverjetno, kako hitro se v našem mestu razvedo take reči. Kar v hipu je zmanjkalo zaloge. Kdo tudi ne bi posegel po ugodni priliki, če se ponudil V denar pa so šle danes kaj dobro tudi druge ribe, tako da so prodajalci z dnem lahko kar po pravici zadovoljni. Toliko zanimanja za ribe že dolgo časa ni bilo. Zdi se, da se tudi naši meščani, ki so bili vseskoz večji prijatelji >kopnega« mesa, začenjajo pomalem navduševati
V nedeljo s smučmi na Zelenico. Prijave »Put
tudi za imorskcK. Nekdo, ki se je dolgo upiral, pokusi, o svoji pokušnji pove drugim, ki posnemajo njegov vzgled in že se začenja zanimanje širiti.
Dan nerodnih in nesrečnih padcev
V ljubljanski bolnišnici so včeraj sprejemali večinoma ponesrečence, ki so postali žrtve nerodnih in nesrečnih padcev. V tem pogledu je potekel včerajšnji dan res v znamenju nesrečnih padcev. V bolnišnici so se včeraj znašli naslednji ponesrečenci :
Trgovec in posestnik Voršič Lojze iz Šentjurja se je peljal s kolesom, padel ter si zlomil desno nogo;
hči delavca iz Hrastja, Marta Porenta, je padla ter si zlomila desno roko;
delavec pri podjetju inž. Dukiča, Vinko Kacin, je padel s kolesa ter se potolkel po glavi;
s kolesa je padel tudi Šime Pelaič, poštni uslužbenec, ki si je pri padcu zlomil desno nogo;
v bolnišnico so dalje pripeljali še tovarniško delavko pri Hribarju, Antonijo Bolto, ki jo je bil na Šmartinski cesti podrl avtomobil;
po zdravniško pomoč se je moral v ljubljansko bolnišnico zateči tudi posestnikov sin iz Iške vasi, Intihar Anton, ki je rezal slamo, pa mu je slamoreznica hudo pomečkala prste na levi roku
Razne zgodbe iz policijske kronike
Ljubljana, 5. aprila.
Policijski anali, zbrani ta teden, zaznamujejo prav čedne zgodbe, vesele in žalostne. Tudi orožniške postaje javljajo mnogo zadevic, ki pripovedujejo, kako so bili ljudje opeharjeni.
Prva zgodba o sleparskem ženimu. Dolie Nežmah je 26 letni fant, čedne postave. Doma je iz Dobovca, občina Rogatec. Po poklicu je mesarski pomočnik. Pošteno delo je sovražil, izogibal se je dela in raje pohajkoval. Že dalj časa je bil brez posla in nestalnega bivališča. Varnostne oblasti ga že dalj časa iščejo. Ima mnogo grehov na vesti. Leta 1936. se je seznanil z dobrosrčno Amalijo tam v Konjicah. Dobrikal se ji je in dekle je bilo vanj hudo zaljubljeno. Govoril ji je, da bo kmalu samostojen mojster, da bo odprl mesarijo, samo denarja mu primanjkuje. Ima nekaj prihrankov, rabi pa še 4000 din. Dekle mu je izročilo 4000 din gotovine. Dolfe ji je svečano obljubil, da jo kmalu jx>roči. Ko je prejel denar, jo je popihal neznano kam.
Brezsrčna mati je odložila otroka. Okoli 20. marca se je pojavila na Pragerskem 30 let stara ženska, kmečko oblečena z ruto na glavi. Korakala je po cesti iz Pragerskega proti Žgor. Polskavi. V naročju je nosila otroka. V gošči za ribnikom pragerskega gradu je ta ženska odložila otroka, punčko staro 6 do 8 tednov. Punčka je bila odeta v toplo odejo. Pri otroku niso našli nobenih pismenih obvestil, od kod naj bi bil. Domnevajo, da se je mati pripeljala omenjeni dan z ofioldanskim vlakom iz Maribora na Pragersko.
Izgnanci. Ajdnik Ivan, rojen 1904 v Essenu na Nemškem, pristojen v Loče pri Konjicah, je za dobo 3 let izgnan iz okoliša ljubljanske policije. — Brezposelna postrežnica Stefan Marija iz Hudega, občina Prečna, je iz Ljbljane izgnana za dobo 5 let.
Dr. Awender pred sodiščem
Novi Sad, 5. aprila, j. Državno tožilstvo v Novem Sadu je sestavilo obtožnico proti tamkajšnjemu zdravniku dr. Awenderju, ki je znan kot voditelj nemškega nacionalno socialističnega gibanja, ki nosi naslov >Erneuerung«. Dr. Avvender je tudi predsednik najmočnejše nemške gospodarske organizacije »Agrariec. Pred. sodiščem se bo mož moral zagovarjati, ker je nudil neki ženski zdravniško pomoč in s svojim posegom menda povzročil, da je pacijentka nato umrla.
Bata naj bi tudi v Mariboru gradil
Maribor, 4. aprila.
Mariborska podružnica Bate se je znašla v neprijetni zagati. Lastnik hiše, v kateri ima tvrdka sedaj krasne prodajalne prostore na promenadi Aleksandrove ceste, ji je te prostore odpovedal. Sredi poletja se bo morala jjodružnica Bate izseliti. V njene prostore pride konfekcijska trgovina tvrdke Mastek. Tako prometnih in lepih prostorov Bata ne bo kmalu dobil v Mariboru, kot jih ima sedaj. Tvrdka išče nove prostore, kar pa je težko, ker pridejo v poštev res le prometne ulice. Govorilo se je nekaj časa, da namerava Bata kupiti sedanjo kavarno Astorio. Kavarniške prostore da bi tvrdka preuredila v prodajalne, kavarno pa bi premestila v prvo nadstropje. Res so se že vršila tozadevna pogajanja, ki pa niso privedla do zaključka ter je Bata sedaj načrt z Astorio opustil. Sedaj se pogaja za prostore ali v Vetrinjski ulici, ali pa na Aleksandrovi cesti v smeri proti kolodvoru. V mariborski javnosti se je s tem v zvezi sprožila želja, da bi tvrdka Bata tudi v Mariboru sezidala moderno trgovsko poslopje, kakor jih je sezidala veliko že v drugih mestih in pravkar sedaj dovršujejo reprezentativno palačo v Ljubljani. Pri tem opozarjajo, da ima med vsemi Batinimi podružnicami v Sloveniji prav mariborska največji promet ter v tem pogledu precej nadkriljuje Ljubljano. Že zaradi tega bi imel tudi Maribor nekakšno »pravico* do lastne trgovske stavbe Bate. Poleg tega je v Mariboru na najprometnejših ulicah še vedno dovolj stavbišč, ki bi se dala lepo zazidati, ter bi bila takšna stavba tudi jako donosna.
Kako se tihotapi saharin
Maribor, 5. aprila.
Zadnje čase se opaža, da prihaja v našo državo kljub strogi obmejni kontroli spet veliko saharina. To se vidi predvsem v notranjosti države, kjer se množi število razpečevalcev tega sladkega praška. Takoj so naše finančne oblasti zasumile, da se spravlja saharin k nam na nemških tovornih vlakih, ki prihajajo zadnje čase v vedno večjem številu v našo državo. Predvsem so to tovorni vlaki, s katerimi se prevaža čez naše ozemlje premog v Italijo. Za poskušnjo so zato danes zjutraj ustavili nemški tovorni vlak na postaji v St. liju. Obkolili so ga finančni organi in orožniki ter se je začela preiskava. Še preden pa se je obkolitev izredno dolgega vlaka izvršila, je [»skakalo z vagonov več oseb, ki so se podale v beg ter izginile. Preiskava je potem pokazala, da so imeli tihotapci na tovornem vlaku 50 kg saharina. Tega bi bili na vožnji proti košaškemu predoru pri Mariboru, kjer vozi vlak zaradi strmine zelo počasi, pometali z vlaka ter sami poskakali z njega in tako bi prišel potem saharin v tihotapska skladišča v Mariboru ter od tu naprej po sprivnih poteh v notranjost države. Saharin so zaplenili. Gotovo so bili tihotapci v zvezi z nemškimi železničarji, ki spremljajo tovorne vlake, ker se brez njihove vednosti nihče ne bi mogel skriti v tovornih vagonih. Potrebno bi bilo, da bi nemška železniška uprava prevažanje tihotapcev s tovornimi vlaki energično preprečila.
M*roda|ni nrč ne vedo o občinskih volitvah
Včeraj je zagrebški »Jutam ji list« prinesel vest, da govore v belgrajskih političnih krogih o občinskih volitvah, ki naj bi bile jeseni. Se prej bi vlada, po navedbah lista, pripravila novo ured bo, ki bi se v glavnih določilih strinjala z uredbo o volitvah narodnih poslancev. Danes pa isti list spot načenja to vprašanje in pravi sledeče: »Glede razpisa občinskih volitev na merodajnih mestih teh vesti ne potrjujejo. Pač pa so časopisne vesti o razpisu volitev povsod sprejeli z odobravanjem. Splošno poudarjajo, da je občinske volitve treba izvesti. Gotovo je, da današnje občinske uprave v večini občin ne odgovarjajo več razpoloženju vo-lilcev, prav gotovo pa tudi ne državni politiki, Zato smatrajo, da bi tak sklep bil zdrav in koristen. Naravno pa je, da je treba pred razpisom občinskih volitev izdati tudi uredbo o občinskih volitvah, s katero bi se zajamčilo tajno glasovanje.
Laza Markovič In Boža Maksimovič v JRZ?
Današnji »Jutamji list« prinaša vest, ki jo je njegov belgrajski dopisnik izvedel iz vodilnih krogov JRZ, da sta pravosodni minister dr. Lazar Markovič in prosvetni minister dr. Božidar Maksimovič s svojima političnima skupinama sklenila prestopiti v JRZ. List dalje pravi, da je vstop obeh nekdanjih radikov v Jugoslov. radikalno zajednico povzročil veliko zadovoljstvo med njunimi pristaši v Bosni, zlasti pa v Sarajevu.
Smola tatinskih specialistov
Maribor, 4. aprila.
Kakor v vsaki, imamo tudi v tatinski stroki specialiste, ki se izvežbajo samo za določene vrste tatvin. Trgovci imajo največ straha pred tatovi, ki med nakupovanjem izmikajo razno blago. Te tatvine zahtevajo res veliko spretnost, posebno če hoče tat odnesti večji kos blaga, ki ima kaj vrednosti, tako da se mu tatvina izplača. Ti tatinski specialisti potujejo od mesta do mesta ter izvršujejo svoj posel v vsakem kraju le nekaj dni, ker jim postanejo potem tla prevroča. Dva takšna tata sta se pojavila v Mariboru, pa sta imela smolo. Dvakrat se jima je posrečilo izvršiti zelo donosne tatvine, pri tretjem poskusu pa so ju zasačili in prijeli. To sta znam trgovinski specialist 34 letni Ignac Razinger z Jesenic in 19 letni Stanko Novakovič iz Krškega. Razingerja v Mariboru že poznajo, ker so ga pred tremi leti prijeli v neki trgovini ter je dobil potem zelo strogo kazen. Sedaj se je pojavil v družbi Novakoviča najprej v Bregarjevi klobučarni v Gosposki ulici. Oba sta tako dolgo izbirala klobuke, da sta nazadnje spretno skrila vsak pod svoj plašč klobuka znamke »Hilckel« ter sta povzročila trgovcu 500 din škode. Nato sta se podala v Sziniczevo manufakturno trgovino na Aleksandrovi cesti. Tu sta se zanimala za blago za moške srajce ter sta tako dolgo izbirala, dokler se je Razingerju posrečilo skriti pod plašč zavoj 38 m finega popelina v vrednosti 1600 din. Nato sta odšla, ne da bi bila kaj kupila. Podala sta se v Pregradovo trgovino na Aleksandrovi cesti ter se spet zanimala za popelin za srajce. Tudi tu je Razinger »kupil* balo 32 m popelina v vrednosti 1000 din, katero je zmanevri-ral pod svoj površnik, toda spretno oko prodajalca je to opazilo. Oba nepridiprava sta hotela pobegniti, pa so jima zaprli vrata pred nosom ter ju prijeli. Izročili so oba policiji, kjer sta priznala nato še ostale tatvine.
Belgrajske vesti
Belgrad, 5. aprila, m. Današnje »Vreme« poroča iz Petrovgrada, da je odvetniški pripravnik in bivši poslanski kandidat Evgenij Jocič včeraj v neki gostilni s pasjim bičem pretepel bivšega Jev-tičevega poslanca dr. Vojislava Došena. Pretepel ga je zato, ker je Došenov brat dr. Mirko Došen napisal v novosadskem »Danu« napad na Jociča. Kakor znano, je dr. Vojislav Došen urednik »Ju-goslovenske otadžbine«, ki je uradno glasilo JNS.
Belgrad, 5. aprila, m. Navzlic vojnemu stanju v zapadni Evropi pa vlada velikansko zanimanje za belgrajski pomladanski velesejem. Uprava velesejma je bila objavila, da so že vsi razstavni prostori oddani in da ne more ugoditi nobenim prošnjam več. Velesejem se bo odprl 13. aprila.
Belgrad, 5. aprila, m. Snoči je odpotovala v Budimpešto skupina inženirjev in arhitektov obel-grajske občine, da si bodo oglodali razne ustanove budimpeštanske občine.
Belgrad, 5. aprila, m. Snoči se je z ekspresom odpeljal proti Londonu angleški poslanik natnn-šem dvoru sir Ronald Campbell. Odpeljal se je na konferenco angleških poslanikov na Balkanu pri zunanjem ministru lordu Halifaxu.
Izjava hrvaškega bana o preračunu banovine Hrvalske
Belgrad, 4. aprila, m. Ban banovine Hrvatske dr. Ivan Subašič, ki se je teden dni mudil v Belgradu, je snoči odpotoval v Zagreb. Pred odhodom je dal časnikarjem izjavo, da so pogajanja za ureditev finančne samostojnosti banovine Hrvatske tekla že dalje časa in do zadnjega ni bilo gotovo, če se bo delo končalo pravočasno do 31. marca 1940. Zato je razumljivo, da ni mogel prej ao-la-viti banovinskga proračuna, dokler ni vsaj približno vedel za vrsto In višino dohodkov hrvaške banovine. Ko pa je bila ta stvar jasna, je mogel šele dati končno sestavo proračuna v podpis kroni. Razen tega je bilo še dosti stvari tehničnega in upravnega značaja v zvezi s prenosom upravnih pristojnosti na banovino llrvatsko. Zalo je moral ostati v Belgradu teden dni.
Petnajst dni zapora je dobil vaški kovač
iz vasi Kormnn pri Sabcu, ker je z žarečim železom izganjal iz svoje kume hudiča. Nekega dne je prišla stara Rosa Mihajlovič k svojemu znancu kovaču Zivkoviču. Kovač jo je zvabil v kovačnico, jo tam prijel, nakar je pomočnik potegnil iz žerjavice razžarjeno železo in vtisnil starki na hrbet znamenje križa. Rosa se je zvijala od bolečin in vpila, toda slišal je ni nihče. Pred sodnijo je kovač povedal, da vsa njegova družina ni mogla mirno spati, ker jo je davila mora, katero je »pricoprala« kuma Rosa. Da bi naredil konec čarovniškemu delovanju Roso, ji je sklenil vtisniti na hrbet ognjeni znak križa in s tem iz nje pregnati hudiča. Za svoje praznoverje je dobil petnajst dni zapora.
56
Smrt vznemirja Craigley College
»Na vse te bedarije lahko odgovorim Kritno na. en način, sir W*llfrid,« je končno rekel MacPhey. »Dopustiti mi morate, da grem po svoja dokumente!«
Amerikančev glas je nenadoma zvenel zelo grozilno. Preden se je mogel kdo znajti in vedeti kaj se dogaja, je MacPhey z nekaj koraki »tekel skozi eobe, butnil Sofijo, ki mu je bila na poti, odprl vrata in. prijateljsko prikimal policaju na straži. Stražnik ni niti pomislil, da ga mora ustaviti. Mac Phey je izginil.
»Primi ga! Drži ga, tepec!«
To je vzkliknil sir WLllfrid, ki »z je prvi zavedel e voj ega položaja.
»Steci za njim! Ne daj pobegniti!«
Ne da bi kaj razumel, je policaj stekel. Za njim ®o stekli tudi vsi, ki so bili v ravnateljevi pisami. Kmalu je na čelu preganjalcev tekel monsignor Lucas, škof iz Saltmarcha, — kajti dostojanstveni svečenik ni bil v svoji mladosti zastonj prvak Oxf«rda v teku. Za njim je tekel gospod Hiff po prstih. Za tema pa sta drveli druga ob drugi gospa Dodd in gospodična Santa!^ ali točneje miss WiHdnson. Sir Wil-lfrid in inšpektor Sovrodere se nista po-
sebno hitro premikala. Za vsemi pa je tekla še Mira Bernard-Mose, ki je tudi hotela pomagati, da bi ujeli zločinca.
»Ali Vas je ranil?«
Harvey se je bil ustavil pri vratih in se nagnil k Sofiji. Naslonjena ob steber, na katerem j« 6talo Homerjevo poprsje, se je deklica z roko držala za sznee.
»Ne ... Bolj me je prestrašil... Toda pohitite, treba ga je dohiteti in prijeti!«
V tem trenutku se je bogve od kod pojavil John Lucas ter stopil skozi sobo k oknu. Z nosom, pritisnjenim na šipo, je mali det aktiv gledal, kako njegov bivši zaveznik teče preko teras in skače v avtomobil njegovega očeta.
»Skočil je v očetov avtomobil,« je rekel brez sledu razburjenja v glasu.
Držal se je tako, kakor da se mu to ne bi zdzlo nič važno.
»O Bog!«
Sofija je skočila k oknu.
»David, ali mislite, da bo ušel?«
Harvej se je zasmejal.
»Verujte mi, da mi je to zdaj popolnoma vseeno!«
Posadil jo je bH v svoje naročje.
»V Vas sem našel krasno zaveznico!« | tej stvari prav za prav Vi... Davidi Ka-I
»H vrii ri sc f ražnn cpni ni 1 n noumn n I /n- Irn en V i m in Ln nncroKiln1)	elo	'
»David, strašno sem bila neumna! Za jahala sem napačnega konja in ga jahala skoraj do konca dirke! Saj niti ne veste... Jaz sem mu zaupala. .. Celo po današnjem kablogramu! Šele, ko je začel govoriti grde stvari o Vas in o meni, sem uvidela, da lažel «
Objeta sta si profesor angleščine in deklica gledala v oči.
»Šele zdaj mi postaja jasno, David, da sem se ga od vsega začetka nekoliko bala...«
»Bali ste ec ga? Jaz bi prej rekel, da Vam je ugajali Priznam, da sem bil ljubosumen! Najbolj smešno pri vsej stvari pa je to, da mi jz to ljuboeumnje pomagalo pri njegovem razkrinkanju. Če ne bi bil ljubosumen, tri se o MacPheyu nikdar ne razgovarjal s svojim očetom!«
Sofija je zardela.
»Zdi se mi, da sem bila vanj zares nekoliko, — toda zelo malo zaljubljena,« je rekla zamišljeno. »Pa tudi sam strah, ki sam ga čutila do njega, mu je dajal v mojih očeh neki ugled... Bil je drugačen od cstalih ... Mislim, da je gospa Bemard-Mose tudi za Vas bila tako 6trašna, čudna in privlačna, ko ste 6e vanjo zaljubili. .Razumete me: mislila sem, da je velik de-| tektiv ... Toda velik detektiv sta bili v
ko se Vam je to posrečilo?... Kako sle mogli najti V6e, kar ste bili našli?«
Mladenič jo je prijel za roko in začel govoriti nalahko. skoraj kakor bi se opravičeval:
»Prav gotovo mi je nerodno priznati, toda ... tisti roman, ki 6em ga pisal... je trii detektivski roman. Kakor vidite, sem zares pisal in se nisem samo postavljal, kakor ste mislili... ko ste me takrat odklonili! Zdaj pa: ali mi boste lahko oprostili, da sem se vedel in govoril kot človek, ki je vzgojen v Oxfordu? Zato sem ee posebno trudil v želji, da nihče ne bi odkril v meni Aroerikancaf«
Popolnoma sta pozabila na navzočnost malega Lucasa, in Sofija je objela Harveya ter ga poljubila.
»Tako!« je zašepetala. »Zdaj pa poglejva, kaj se zunaj dogaja!«
Stopila sta k oknu in pogledala. Videla sta aira Willfrida, inšpektorja in policaja, kako so lezli v »voj avtomobil in začeli preganjati škofov avtomobil, ki ee je že izgubil za ovinkom. Ostali preganjalci so obstali in z izbuljenimi očmi gledali, kako se bo vse to končalo.
»Nikoli ga ne bomo ujeli!« je vzkliknila Sofija.
»Pa ga bodo!«
To je bil Lucas, ki je gledal m/mo, s j prezirljivim nasmehom na svojem pega s tem obrazu.
»Ne bo daleč prišel!«
»Zakaj?«
Lucas se je vedel, kakor da nz vid; kako Harvey drži Sonjo za roko.
»Ali ne uvidite, gospodična Sof... gospodična D )dd. Bilo mi je jasno, da je morilec v šob, čim sem razreši! kablogram!«
Ponosno je pogledal profesorja angleščine:
»Mislil sem, gospod, da ste to Vi... mislil sem, da boste poskušali pobegnili!« Vedel sem, da pušča oča ključ zmerom v avtomobilu ... in ker ste 6e Vi z njim pripeljali, sem računal, da boste to tudi opazili .,.«
Sofija in Harvey sta gledala dečka s čez dalje večjim občudovanjem.
»In?«
Mali Lucas se je napoleonsko razkoračil:
»Preden szm prišel 6em, sem stopil k avtomobilu in odvil ventile na kolesih. Kakor vidite, gospod, zločinec ne bo gel priti daleč ., .«
■	Konec.