Primorski Poštnina plačana v gotovini /- ».„ ,. Abb. postale I gruppo L<6Iia 150 lir nevmk Leto XXX. Št. 163 (8869) TRST, nedelja, 14. julija 1974 PRIMOR8K1 DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» cu pn orenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. BPCT DNI PO ODOBRITVI VLADNIH UKREPOV ! DANES URADNI ZAKLJUČEK MEDNARODNE KONFERENCE O MANJŠINAH Stranke se pripravljaj« na H Prodor SÈI, ki SO zavzemajo ZU odprtost i parianeNtu proti davtnn ikrepoKi ^ ^. fjj reSermje Tudi socialisti in demokristjanska levica za spremembo ukrepov in za bolj pravično razdelitev davčnega bremena - Kmalu ukrepi za delno sprostitev kreditov ,13' ~ Pred tednom dni je vlada sprejela vrsto davčnih ukrepov, ki so povzročil, odločen odpor ne samo pri delavcih, temveč tudi pri vseh strokovnih in stanovskih organizacijah proizvajalcev in IT:::-, D?Slei Se Že ,OČ.n°. ne Ve' kai bo ,reba pravzaprav plačati vec kot doslej, razen povišanja posrednih davkov, se pravi IVA tudi tta blago široke potrošnje. Politične stranke se pripravljajo ta oster boj v parlamentu za spremembo vladnih davčnih ukrepov. Spremembe ne bodo zahtevali samo komunisti in druge o-Pozicijske stranke, temveč so •udi socialisti napovedali, da bo- v parlamentu skušali spreme-Piti nekatere ukrepe, tako da bo davčna obremenitev bolj pravir-Po razdeljena na vse prebivalstvo in da ne bodo plačevali reševanja sedanje gospodarske krize samo delavci in nižji srednji »loj. Zanimivo je, da se je danes ponovno oglasil član demokristjan-ske leve struje «base» Galloni in izjavil, da vprašanje sedanjih težav ni samo v vladnih davčnih odlokih, temveč v tudi tem, čemu nodo ti odloki služili, če se ne Pojasni, kaj namerava vlada nacediti z denarjem, ki ga bo dobila °o davčne zaostritve, je razumlji-vo, pravi Galloni, da bo prišlo do Velikega nezadovoljstva v državi, obenem pa se bo vnel nov spor jned strankami vladne večine. Zanj, poudarja Galloni, bo morala vlada med razpravo v parlamenti pojasniti, za kateri gospodarski razvoj se je odločila, s čimer bo PlIHuuT,,,,,,,,,,,,,.......mm ni n n m Po mnogih mesecih zmanjšanje uvoza v juniju podražitev blaga široke potrošnje RIM, 13. —- Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da se je pretekli mesec znatno zmanjšal uvoz mesa in goveda ter naft-njh proizvodov. Po podatkih ministrstva, ki jih potrjujejo tudi Prvi podatki statističnega zavoda, se je uvoz mesa zmanjšal 2a 39 odst., petrolejskih proizvodov pa za 9 odst. Ministrstvo poudarja, da je to izredno dober jjiak, saj je prvič, da se po toliko mesecih začenja manjšati Uvoz. Vzrok za zmanjšanje uvo-2a mesa in naftnih proizvodov vidijo v povišanju cen na italijanskem trgu, zlasti pa še v u-arepih, ki jih je vlada sprejela za omejitev uvoza. Po drugi strani pa cene stalno naraščajo. V mesecu juniju so se c®ne potrošnega blaga za delavske Uradniške družine jx>višale za 1,9 °dst., v primerjavi z majem in za 17,1 odst., v primerjavi z lanskim junijem. Največji vpliv na povišanje cen v juniju je imela podraži-tev dnevnikov in periodičnega časopisja. tudi povedala, čemu bodo služile te žrtve. Komunisti so že med tednom napovedali, da bodo odločno nastopili v parlamentu za spremembo vladnih davčnih ukrepov. To je danes ponovil član osrednjega vodstva Napolitano, ki pravi, da bodo šli komunisti na razpravo v parlament z namenom, da dosežejo korenite spremembe zakonskih odlokov, ki jih je sprejela vlada. Napolitano pravi, da socialistični tovariši trdijo, da je treba izsiliti popravke. «Naj bo vsem jasno — poudarja Napolitano — če do tega ne bo prišlo, če se bomo znašli pred popolnim zaprtjem v obrambo vladnih stališč, bo spopad zelo oster.» Toda socialisti ne nameravajo popustiti. Po včerajšnjih izjavah De-Martma je danes član osrednjega vodstva Labriola poudaril, da vladna kriza ni bila rešena samo za to, da bi privili davčni vijak, temveč tudi zato, da bi odmrznili kredite, da bi omogočili nove naložbe in da je treba vse to čimprej narediti. Član centralnega komiteja PSI Finochiaro pa je ugotovil, da so bili davčni odloki tako sestavljeni, da ne bodo v najmanjši meri prizadeli ljudi z visokimi dohodki, kar bo še bolj zaostrilo socialna neravnovesja v državi. Obžaluje, da je vlada ponovno posegla po posrednih davkih, ki prizadenejo predvsem široke ljudske množice. Finochiaro pravi, da je negativen tudi sklep, da bodo sprejeli v službo 12 tisoč novih uradnikov za finančno ministrstvo, namesto da bi preuredili javno upravo in našli drugje ljudi, ki jih potrebuje finančna uprava. Med drugimi, se zavzemajo za spremembo davčnih ukrepov tudi socialdemokrati. Predsednik njihove poslanske skupine Caviglia je poslal pismo poslancem, v katerem jih poziva, naj bodo navzoči na vseh sejah parlamentarnih komisij in v avli, ko bodo razpravljali o spremembah davčnih ukrejjov. Caviglia daje izredno važnost tej razpravi in glasovanju o spremembah ter poudarja, da bo morala vlada v odločilnem trenutku postaviti vprašanje zaupnice. Zakladni minister Colombo je i-mel daljši sestanek z guvernerjem «Banca d'Italia» Carlijem in s svo jimi kolegi Giolittijem in Tanassi-jem Dogovorili so se za ukrepe, ki jih bo kmalu sprejela vlada za delne odmrznitev kreditov malim in srednjim podjetjem. V tej zvezi gla- | silo PSI «Avanti» objavlja jutri u-vodnik, v katerem pravi, da so u-krepi, ki so jih določili v zvezi z delno odmrznitvijo kreditov, pozitivni in da jih bo treba še proučiti ter nadzorovati njihovo uveljavitev. Splošna stavka v žarišču razprave na prihodnji seji izvršnega odbora federacije CGIL, CISL, UIL RIM, 13. — Tudi danes je tajništvo sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL nadaljevalo z diskusijo o uvodnem poročilu, ki ga bo imel generalni tajnik CISL Bruno Storti na zasedanju izvršnega odbora, ki se bo začelo v torek in bo trajalo tudi v sredo. Med današnjo diskusijo so razpravljali tudi o možnosti sklicanja splošne vsedržavne stavke. S tem v zvezi je tajnik CISL Pierre Camiti dejal, da ne bi morebitno okbeanje stavke pomenilo nujno zgolj nekonstruktivno oporečniš-tvo, temveč, da bi bil jasen dokaz vladi, da so delavske množice odločene ostro nasprotovati vladni gospodarski politiki, ki jih je hudo prizadela. , Skupna obvezujoča izjava vseh političnih sil ustavnega loka o zaščiti Slovencev - Izreden obojestranski politični interes za odprto mejo poudarjen v skupnem poročilu Klemenčič-Valussi Danes izroče slovenski udeleženci konference skupno pismo predsedniku Zanettiju Z včerajšnje tiskovne konference, na kateri so sodelovali predsedniki komisij in predsednik pripravljalnega odbora. Od leve proti desni: Passerin, Pizzorusso, Jončič, Zanetti, De Mauro in Klemenčič aitiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,niiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ii,ii,iiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiiii,iiiiu BORIS RACE IN POSL BELCI 0 GLOBALNOSTI IN POSTOPNOSTI SLOVENCI mimo VARSTVO in pra vico NA OSNOVI HITRO URESNIČLJIVIH NORM Z našim bojem izpričujemo vero v demokratični razvoj celotne družbe - V zadnjem desetletju spremenjeno vzdušje • Belci o načelu svobode, raznih oblikah zaščite in o sožitju V tretji komisiji, ki se je ukvarjala z ustavno in pravno zaščito manjšin je prišlo do dokaj ostrih, polemičnih, istočasno pa tudi zelo jasnih stališč, o načinu reševanja manjšinskega vprašanja. O tem je govorilo več poročevalcev, včeraj pa sta bili najbolj jasni in tudi politično odgovorni stališči, ki sta jih podala predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race in demokristjanki poslanec Corrado Belci. Zaradi zanimivosti objavljamo obe stališči v zelo obsežnem izvlečku. Boris Race je dejal, da se je težišče političnega boja na Tržaškem, Goriškem in Beneški Sloveniji osredotočilo na državni zaščit- a,|nn,imiii,,,„1, i,nulli,mil,m,iiiiiiiiiHiii,n,,i,i,,i,iiiiiiii,,|„n,,nuni,iniiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRVI KORAK K REŠITVI VLADNE KRIZE Polk. Vasco Goncalves novi predsednik portugalske vlade Sestava vlade še ni znana, domnevajo, da bosta v njej spet sodelovala generalni tajnik KR Portugalske Cunhal in voditelj socialistov Mario Soares LIZBONA, 13. — Polkovnika Vasca Goncalvesa so imenovali za novega ministrskega predsed-hika začasne portugalske vlade. 0 tem je poročal danes zvečer general De Spinola. Sestava nove vlade še ni znana, domnevajo pa, da bosta v vladi ponovno tudi generalni tajnik portugalske KP Alvaro Cunhal in pa socialistični Voditelj Mario Soares. Tudi nekaj Pripadnikov ljudske stranke, ki so se umaknili iz vlade, ko je odstopil premier Palma Carlos, bo v njej verjetno ponovno sodelovalo. Prva kriza portugalske vlade Po 25. aprilu se je torej zaključila in politični opazovalci v Lizboni izključujejo možnost premika na desno. V zadnjih dneh je Prevladovalo mnenje, da bo Spinola imenoval za novega ministrskega predsednika polkovnika Firmina Miguela, treba pa je videti ali bodo tudi nekateri drugi -astniki poleg Goncalvesa stopili v vlado. Spinola je danes imenoval majorja De Carvalha za brigadne-ga generala in mu poveril operativno poveljstvo v Portugalski, funkcijo, ki so jo ustvarili izrecno za Carvalha. Slednji je kot znano vodil vojaški udar proti bivši fašistični vladi predsednika Salazarja. Leone bo sprejel odvetnika M. Pannello RIM, 13. — Predsednik republike Leone je j>ovabil odvetnika Marca Pannello, voditelja italijanske radikalne stranke na [»osebno avdienco, ki bi morala biti v četrtek, 18. t.m. Gladovna stavka Marca Pan-nelle traja še kakih 70 dni in zdravnik mu je svetoval, naj se začne ponovno hraniti. S svojo stavko bi voditelj radikalcev hotel doseči, da bi dovolili radikalni stranki televizijski poseg, na katerem naj bi obrazložili svoje stališče do izida referenduma. V zvezi s sprejemom pri Leoneju je Pannella dejal, da se bo v prihodnjih dneh posvetoval o vsej zadevi z vodstvom radikalne stranke. ni zakon po neuspelem izvajanju posebnega statuta londonskega memoranduma in po razočaranju nad neučinkovitostjo dežele Furlanija - Julijska krajina. Takratni predsednik vlade Colombo — je poudaril Race — je 1971. leta dejal slovenski delegaciji, da je treba ukrepe v prid Slovencem reševati postopno s splošnimi državnimi zakoni. To je včeraj zagovarjal tudi profesor Bartole in dokazoval dobrine, ki naj bi jih od takega sistema Slovenci imeli. Slovenci hočemo le eno: naše varstvo in pravice naj bodo uzakonjene, zakonske norme pa učinkovite in v najkrajšem času izvršljive. Zaradi socialno - gospodarskega položaja Slovencev in v pogojih tolikšne vsestranske podrejenosti v družbi, danes lahko trdimo, da še celo vpis v obvezno šolo ni več v tolikšni meri kazalec pravic, ki jih manjšina uživa, ker se asimilacijski proces uresničuje tudi pri tistih, ki so dokončali obvezno ali celo srednjo šolo. Torej čas ni naš zaveznik in je zato postal dejavnik reda. Najkrajšo pot do uzakonitve naših pravic vidimo danes v državnem zakonu. Dobro se zavedamo — je nadaljeval Race — stagnacije v italijanski družbi in počasnosti njenega demokratičnega razvoja. Ne moremo pa sprejeti te teorije, da počasni demokratični razvoj družbe linearno vpliva na priznavanje naših pravic, predvsem zaradi tega, ker smo vsaj za tržaško ozemlje imeli že deset let Posebni statut, ki vsebuje malone iste določbe v našo korist, kakor poznejši zakonski osnutki. Ne moremo sprejeti tudi primerjave med bistveno drugačnima kvalitetama, ki imata različne posledice. Ne moremo namreč primerjati posledic, ki jih ima ne-uživanje pravic na narodno manj- uiuiiiiiiiiiiiiuii................................................................................................................................................................ Vse politične stranke se pripravljajo na razpravo, ki se bo kmalu začela v parlamentarni komisiji in v avli o davčnih ukrepih, ki jih je nedavno sprejela vlada. Opozicija sporoča, da se bo odločno postavila za spremembo u-krepov, komunisti poudarjajo, da je treba te ukrepe popolnoma spremeniti, ker to krivični in o-bremenjujejo predvsem ljudi z nizkimi dohodki. Isto menijo tudi socialisti, čeprav so v vladi, in so že izjavili, da bodo tudi oni zahtevali v parlamentu nekatere važne popravke. Z njimi se strinja bolj ali manji tudi del demokri-stjanske levice. Socialdemokrati pa so prav tako za nekatere spremembe, obenem pa menijo, da bo morala vlada v parlamentu, v odločilnih trenutkih, postaviti vprašanje zaupnice. Včeraj pa so finančni ministri skupno z guvernerjem «Banca d'Italia» sestavili osnutke ukrepov za delno odmrznitev kreditov za malo in srednjo industrijo. O tem bo kmalu sklepala vlada. Tudi ti ukrepi bodo morali romati v potrditev v parlament. Včeraj se je s potrditvijo resolucije in z izvolitvijo članov novega odbora zaključil v Trstu III. deželni kongres CGIL. V zaključnem delu resolucije je rečeno, da je naša dežela tako zaradi geografske lege kot zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, katere kulturno bogastvo je treba zaščititi, ter zaradi internacionalistične tradicije njenega delavstva, še posebno občutljiva do problemov mednarodne politike in je treba zato preiti k politiki miroljubnega sožitja In sodelovanja med narodi. šino, in posledic, ki jih ima družbena stagnacija na celotno družbo. Odpraviti moramo še bistveni nesporazum, in sicer kako večina ocenjuje ukrepe v korist manjšine in kako jih ocenjuje manjšina sama. Naštevanje drobnih ukrepov v korist manjšine je za večino že skoraj dokaz, da je bilo manjšini dano vse, kar je bilo mogoče. Kar pa še ni bilo izvršeno, je treba pripisati objektivnim težavam in manjšina mora vendar to razumeti. Pripadnikom vseh manjšin in tistim, ki s srcem obravnavajo manjšinske probleme je jasno, da sodbo, ali se neka manjšina čuti sproščeno, svobodno, brez pritis- kov, lahko da le manjšina sama in občutek vsakega njenega posameznega pripadnika. Glede tega moramo reči, da se mi Slovenci v Trstu ne čutimo sproščene, in da mi ni vseeno, do-liko svoje osebnosti (v narodnem smislu) bo moral moj sin, moj vnuk, žrtvovati, da se bo v tej družbi _ uveljavil, skratka, v kolikšni meri se bo moral odpovedati svoji narodni pripadnosti. Na Goriškem je isto, kako je v Beneški Sloveniji, smo v tej dvorani že slišali. Menim, da nihče resno ne misli, da se hočemo Slovenci zapre- (Nadaljevanje na 10. strani) iiiiiiiMtiinuniHiiiMtiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izjava strank ustavnega loka ob priliki mednarodne konference OBVEZA ZA GLOBALNO ZAŠČITO MANJŠINE Parlament naj sproži ustrezne zakonske ukrepe za rešitev problemov slovenske narodnostne manjšine - Vloga dežele in krajevnih uprav V zvezi s tržaško manjšinsko konferenco so pokrajinska tajništva strank ustavnega loka (KD, KPI, PLI, PSDI, PSI in Slovenska skupnost) objavila naslednjo izjavo: «Predstavniki političnih sil, ki so pristopile k mednarodni konferenci o manjšinah in ki so s prisotnostjo svojih zastopnikov v pripravljalnem odboru prispevale k organizaciji in poteku manifestacije; izražajo željo, ob zaključku konference, da bi široka razprava in plodno primerjanje mnenj, ki sta označevala zasedanje, lahko dala pozitiven in konkreten prispevek k poglabljanju vprašanj zaščite in izvajanja pravic etničnih skupin in nacionalnih, verskih, rasnih in družbenih manjšin in torej k formuliranju napotkov in predlogov mednarodnim organizacijam, parlamentom in izvoljenim skupščinam za zajamče-nje dejanske enakopravnosti in svobodnega razvoja manjšin povsod po svetu; z zadovoljstvom poudarjajo pomembno dejstvo, da je bila Konferenca v Trstu, v mestu in deželi evropske širine, v ozračju svobode, široke in kvalificirane udeležbe, visokega omikanega in demokratičnega, znanstvenega in kulturnega angažiranja, s sodelovanjem vseh sil, ki se sklicujejo na antifašistično odporništvo in na ustavo italijanske republike ter z udeležbo predstavnikov raznih komponent slovenske narodnostne manjšine v Italiji in zastopnikov italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji; potrjujejo skupno voljo, da delujejo za zagotovitev italijanskim državljanom slovenskega jezika, ki živijo v deželi Furlaniji Julijski krajini, popolnega izvajanja pravic, ki jih določata člena 3 in 6 ustave in člen 3 posebnega deželnega statuta; ponovno potrjujejo, kot skupen izraz politične volje, potrebo po zagotovitvi, na osnovi teh načel, globalne zaščite pravic slovenske narodnostne manjšine z zakonodajnimi in upravnimi akti države in dežele na področjih lastne kompetence in z upravnimi ukrepi s strani krajevnih ustanov; v tej zvezi podčrtujejo nujnost, v skladu z večkrat ponovljenimi željami deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, pokrajinskega sveta in občinskih svetov, da državni parlament sproži u- (Nadaljevanje na 10. strani) Predsednik mednarodne konference o manjšinah dr. Zanetti je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da so bili do sedaj na konferenci prisotni predstavniki naslednjih manjšinskih skupnosti Slovenci iz Italije, Slovenci s Koroške, Galci, Kelti, Frizijsi, Ladina - Furlani, Baski, Okcitanci, Alzačani, Bretonci, Irci, južni Tirolci, Korzičani, Katalonci, Ladin-ci, Madžari, Slovaki, Albanci, Italijani v Jugoslaviji, Rusinj, Bolgari, Romuni, Sardinci, Grki iz južne Italije, Hrvati v pokrajini Molise, Albanci v južni Italiji, Romi, prebivalci Doline Aoste in Muslimani v Jugoslaviji. Skupno je bilo na konferenci prisotnih 754 delegatov, predloženih je bilo okrog 1.200 poročil, v razpravo pa je poseglo okrog 300 diskutantov. Včerajšnja razprava se je dopoldne vršila v treh komisijah, popoldne je bila okrogla miza o pozabljenih skupnostih, danes pa bo ponovno plenarno zasedanje, na katerem bodo predsedniki oziroma poročevalci komisij podali zaključke dela komisij, predsednik pripravljalnega odbora Zanetti pa bo prečital skupno zaključno poročilo. Včeraj je v tretji komisiji, torej v komisiji za ustavno - pravna vprašanja na mednarodni manjšinski konferenci začel razpravo prof. Arduino Agnelli, ki je na dolgo razpravljal o raznih videzih manjšinstva, kot se kažejo v tako imenovanih nacionalnih državah. Svoja izvajanja pa je zaključil z vprašanjem, ali smo danes že tako zreli, da bi dopuščali, da bi nacionalne manjšine sodelovale v odločanju o posameznih problemih v matični deželi; konkretno je navedel, da bi Slovenci, ki živijo v Italiji, ali koroški Slovenci posegli v zadeve v SR Sloveniji, jugoslovanski Italijani v zadeve v Italiji. Po njegovem bi to moralo biti dopustno. Švicar Eberhardt Schulz je načel vprašanje različnih etničnih manjšin glede na njihovo odvisnost in prišel tudi do «ugotovitve», da obstajajo nacionalne manjšine ki nimajo matične domovine. Pri tem je omenil Baske in Makedonce. Na to mu je nekoliko pozneje odgovoril dr. Dzunov, Makedonec, ki je poudaril, da so Makedonci imeli svojo državo že v srednjem veku, da so se 1903. leta uprli za to, da bi prišli do svoje nacionalne države, da so se v času narodnoosvobodilne borbe s samo borbo opredelili, novembra 1943 v Bihaču pa tudi formalno sprejeli načelo federativne ureditve Jugoslavije, 2. avgusta 1944 pa je bila s sklepom makedonskega sobranja, torej makedonskega parlamenta konstituirana makedonska državna skupnost, ki ima zagotovljeno svojo lastno državnost tudi v jugoslovanski ustavi. Sledil je poseg predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu. Za Racetom je spregovoril poslanec KPI De Cameri, ki ja najprej podčrtal nedoslednosti i-talijanskih vladnih oblasti pri reševanju manjšinskega problema Nemcev in Ladincev na Tridentinskem in v Južni Tirolski, kjer v Bocenski provinci imajo Nemci in Ladinci zagotovljene pravice, njihovi sorojaki brž čez mejo province pa nimajo zagotovljenega nič. Ta svoja izvajanja je De Carneri povezoval z zakonskim predlogom KPI in PSI za rešitev tega problema. Poseg deželnega svetovalca Dušana Lovrihe objavljamo v nekoliko širšem obsegu na drugem mestu. Lovrihi je na govorniškem odru sledil dr. Leopoldo Elia z rimske univerze, ki je svoj poseg začel z ugotovitvijo, da je manjšinsko problematiko na splošno težko pravno urediti in je v zvezi s tem bil mnenja, da bi bilo bolje manjšinsko problematiko zakonsko urejati v okviru splošne italijanske zakonoda: saj bi bilo na primer neumestno juž-notirolski «paket» enostavno prenesti na slovensk manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, 1 -J ' v Južni Tirolski je nemška manjšina kompaktno naseljena, vte j ko je slovenska manjšina v Furlaniji - Julijs’ i krajini razpršena. Nato je dr. Elia prešel na prim» N-diškib dolin in tu ugotavljal, da morebitne jezikov- (Nadaljevanje na 10. strani) Korak naprej Mednarodna konferenca e manjšinah se bo danes končala. Udeleženci in opazovalci so soglasni, da je uspela in da je presegla pričakovanja. Tudi Slovenci smo zadovoljni, saj smo bili na konferenci u-čimkovito prisotni s kvalitetnimi prispevki in je na njej jasno prišla popolna enotnost v stališčih glede naših osnovnih zahtev. Zadovoljni smo lahko tudi zaradi podpore, ki smo jo prejeli od jugoslovanskih znanstvenikov, strokovnjakov in predstavnikov, in to v dvojnem smislu: Zadovoljni smo zaradi tega, ker so jugoslovanske izkušnje o reševanju nacionalnega vprašanja dragocen zgled za vse, in zaradi neposrednega prispevka matičnega naroda glede reševanja naših vprašanj. Vse to pa seveda ne pomeni, da se je konferenca vršila v ozračju nekakšne idile ter na silo ustvarjenega soglasja. Prav obratno, prišlo je do ostrih polemik, do kresanja mnenj glede različnih stališč in o tem je tudi kronika včerajšnjega dne zelo bogata. V tej zvezi moramo ponoviti, da gre predvsem za razliko glede osnovnega pogleda na reševanje naših vprašanj in torej za: «postopnost» ali za «globalno zakonsko zaščito». Glede tega ni bila rečena dokončna beseda, saj gre za politično zapleteno vprašanje, ki bo zahtevalo še mnogo naporov. Narejen pa je bil korak naprej in to korak, ki je prišel do izraza v izjavah številnih u-delešencev ter še zlasti v obvezi vseh strank ustavnega loka, ki jo zaradi njene važnosti na drugem mestu objavljamo v celoti. Poleg tega je bila na konferenci poudarjena skupna volja večine in manjšine predstavnikov iz Jugoslavije kot tudi vseh italijanskih udeležencev, da je odprta meja v korist predstavljati element združevanja in ne element nasprotstev. Danes bo še zadnje zaključno zasedanje, na katerem bo predsednik mednarodne konference o manjšinah dr. Michele Zanetti prečital zaključno poročilo. Ti zaključki pa že izhajajo iz dejstev, ki so v petdnevnem znanstvenem delu prišli do izraza in ki so jih povedali tudi številni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Nihče ne bo mogel iti mimo poglobljenih razprav o položaju slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, nihče ne bo mogel več na primer na lahko govoriti o popisu prebivalstva, ki naj bi pogojevalo pravice manjšine. Prvič je na tako jasen način bila podčrtana in znanstveno u-temeljena tesna vez med socialnim in gospodarskim razvojem ter prostominskim planiranjem in zaščito narodnostne manjšine. Velika množina referatov in med njimi zelo veliko število referatov in poročil predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti je osvetlilo vsa ta vprašanja, številna pričevanja in referati pomenijo tudi resno opozorilo predvsem, osrednjim oblastem, da je prišel skrajni čas, da prično na ustrezen način reševati odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Primorski Poštnina plačana v gotovini / - „ ,. Abb. postale I gruppo L-C II a 15U lir nevmk Leto XXX. Št. 163 (8869) TRST, nedelja, 14. julija 1974 v^Govcu^ori rnrP^NI^Jh !ačel ,lzhaJatl v Trstu 13- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _________1 njl rreDušl- oci l8- septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. >H>£V flffl PO ODOBRITVI VLADNIH UKREPOV I DANES URADNI ZAKLJUČEK MEDNARODNE KONFERENCE O MANJŠINAH vpariam^ntu*rotfdSmukre ^.^ro^or s% ^ se Zavzemajo Ztt odprtost p za sožitje in reševanje naših Tudi socialisti in demokristjanska levica za spremembo ukrepov in za bolj pravično razdelitev davčnega bremena - Kmalu ukrepi za delno sprostitev kreditov «rs veT koT H ? ' 56 ^ tOČn°. ne VS' kai bo treba P^vzaprav plačati kot doslej, razen povišanja posrednih davkov, se pravi IVA, tudi na blago široke potrošnje. Politične stranke se pripravljajo na oster boj v parlamentu za spremembo vladnih davčnih ukrepov. Spremembe ne bodo zahtevali samo komunisti in druge o-Pozicijske stranke, temveč so ludi socialisti napovedali, da bo-v parlamentu skušali spreme-uiti nekatere ukrepe, tako da bo davčna obremenitev bolj pravir-"o razdeljena na vse prebival-*tvo in da ne bodo plačevali reševanja sedanje gospodarske kri-*e samo delavci in nižji srednji »loj. Zanimivo je, da se je danes ponovno oglasil član demokristjan-ske leve struje «base» Galloni in izjavil, da vprašanje sedanjih težav ni samo v vladnih davčnih odlokih, temveč v tudi tem, čemu nodo ti odloki služili, če se ne Pojasni, kaj namerava vlada nacediti z denarjem, ki ga bo dobila °d davčne zaostritve, je razumljivo, pravi Galloni, da bo prišlo do velikega nezadovoljstva v državi, obenem pa se bo vnel nov spor jned strankami vladne večine. Za-to, poudarja Galloni, bo morala vlada med razpravo v parlamentu pojasniti, za kateri gospodarski cazvoj se je odločila, s čimer bo |U>iuinImi,........tunu»..... Po mnogih mesecih zmanjšanje uvoza ®udi v juniju podražitev blaga široke potrošnje RIM, 13. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da se le pretekli mesec znatno zmanjšal uvoz mesa in goveda ter naftnih proizvodov. Po podatkih ministrstva, ki jih potrjujejo tudi Prvi podatki statističnega zavoda, se je uvoz mesa zmanjšal za 39 odst., petrolejskih proizvodov pa za 9 odst. Ministrstvo poudarja, da je to izredno dober ®jak, saj je prvič, da se po to-hko mesecih začenja manjšati Uvoz. Vzrok za zmanjšanje uvoza mesa in naftnih proizvodov Vidijo v povišanju cen na italijanskem trgu, zlasti pa še v u-kvepih, ki jih je vlada sprejela z? omejitev uvoza. Po drugi strani pa cene stalno naraščajo. V mesecu juniju so se c®ne potrošnega blaga za delavske Uradniške družine povišale za 1,9 °dst., v primerjavi z majem in za 17,1 odst., v primerjavi z lanskim junijem. Največji vpliv na povišanje cen v juniju je imela podraži-lav dnevnikov in periodičnega časopisja. tudi povedala, čemu bodo služile te žrtve. Komunisti so že med tednom napovedali, da bodo odločno nastopili v parlamentu za spremembo vladnih davčnih ukrepov. To je danes ponovil član osrednjega vodstva Napolitano, ki pravi, da bodo šli komunisti na razpravo v parlament z namenom, da dosežejo korenite spremembe zakonskih odlokov, ki jih je sprejela vlada. Napolitano pravi, da socialistični tovariši trdijo, da je treba izsiliti popravke. «Naj bo vsem jasno — poudarja Napolitano — če do tega ne bo prišlo, če se bomo znašli pred popolnim zaprtjem v obrambo vladnih stališč, bo spopad zelo oster.» Toda socialisti ne nameravajo popustiti. Po včerajšnjih izjavah De-Martina je danes član osrednjega vodstva Labriola poudaril, da vladna kriza ni bila rešena samo za to, da bi privili davčni vijak, temveč tudi zato, da bi odmrznili kredite, da bi omogočili nove naložbe in da je treba vse to čimprej narediti. Član centralnega komiteja PSI Finochiaro pa je ugotovil, da so bili davčni odloki tako sestavljeni, da ne bodo v najmanjši meri prizadeli ljudi z visokimi dohodki, kar bo še bolj zaostrilo socialna neravnovesja v državi. Obžaluje, da je vlada jxmovno posegla po posrednih davkih, ki prizadenejo predvsem široke ljudske množice. Finochiaro pravi, da je negativen tudi sklep, da bodo sprejeli v službo 12 tisoč novih uradnikov za finančno ministrstvo, namesto da bi preuredili javno upravo in našli drugje ljudi, ki jih potrebuje finančna uprava. Med drugimi, se zavzemajo za spremembo davčnih ukrepov tudi socialdemokrati. Predsednik njihove poslanske skupine Caviglia je poslal pismo jioslancem, v katerem jih poziva, naj bodo navzoči na vseh sejah parlamentarnih komisij in v avli, ko bodo razpravljali c spremembah davčnih ukrepov. Caviglia daje izredno važnost tej razpravi in glasovanju o spremembah ter poudarja, da bo morala vlada v odločilnem trenutku postaviti vprašanje zaupnice. Zakladni minister Colombo je i-mel daljši sestanek z guvernerjem «Banca d’Italia» Carlijem in s svo jimi kolegi Giolittijem in Tanassi-jem Dogovorili so se za ukrepe, ki jih bo kmalu sprejela vlada za delne odmrznitev kreditov malim in srednjim jxidjetjem. V tej zvezi gla- silo PSI «Avanti» objavlja jutri u-vodnik, v katerem pravi, da so u-krepi, ki so jih določili v zvezi z delno odmrznitvijo kreditov, pozitivni in da jih bo treba še proučiti ter nadzorovati njihovo uveljavitev. Splošna stavka v žarišču razprave na prihodnji seji izvršnega odbora federacije CGIL, CISL, UIL RIM, 13. — Tudi danes je tajništvo sindikalne federacije CG IL, CISL in UIL nadaljevalo z diskusijo o uvodnem poročilu, ki ga bo imel generalni tajnik CISL Bruno Storti na zasedanju izvršnega odbora, ki se bo začelo v torek in bo trajalo tudi v sredo. Med današnjo diskusijo so razpravljali tudi o možnosti sklicanja splošne vsedržavne stavke. S tem v zvezi je tajnik CISL Pierre Camiti dejal, da ne bi morebitno oklicanje stavke pomenilo nujno zgolj nekonstruktivno oporečniš-tvo, temveč, da bi bil jasen dokaz vladi, da so delavske množice odločene ostro nasprotovati vladni gospodarski politiki, ki jih je hudo prizadela. , vprašani Skupna obvezujoča izjava vseh političnih sil ustavnega loka o zaščiti Slovencev - Izreden obojestranski politični interes za odprto mejo poudarjen v skupnem poročilu Klemenčič-Valussi Danes izroče slovenski udeleženci konference skupno pismo predsedniku Zanettiju Z včerajšnje tiskovne konference, na kateri so sodelovali predsedniki komisij in predsednik pripravljalnega odbora. Od leve proti desni: Passerin, Pizzorusso, Jončič, Zanetti, De Mauro in Klemenčič •imiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimmnuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii BORIS RACE IN POSL BELCI 0 GLOBALNOSTI IN POSTOPNOSTI SLOVENCI HOČEMO VARSTVO IN PRAVICO NA OSNOVI HITRO URESNIČLJIVIH NORM Z našim bojem izpričujemo vero v demokratični razvoj celotne družbe - V zadnjem desetletju spremenjeno vzdušje - Belci o načelu svobode, raznih oblikah zaščite in o sožitju V tretji komisiji, ki se je ukvarjala z ustavno in pravno zaščito manjšin je prišlo do dokaj ostrih, polemičnih, istočasno pa tudi zelo jasnih stališč, o načinu reševanja manjšinskega vprašanja. O tem je govorilo več poročevalcev, včeraj pa sta bili najbolj jasni in tudi politično odgovorni stališči, ki sta jih podala predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race in demokristjanki poslanec Corrado Belci. Zaradi zanimivosti objavljamo obe stališči v zelo obsežnem izvlečku. Boris Race je dejal, da se je težišče političnega boja na Tržaškem, Goriškem in Beneški Sloveniji osredotočilo na državni zaščit- »"«iiiu, |lmlllIIIII,n,,,,,, mM, m, m, m n, m, min Hlini, iniiiiiiii,iiiniHiiiiini,im niiifiiiiiiilniiilliiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiilliiliiiiliiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiilitiiiiil PRVI KORAK K REŠITVI VLADNE KRIZE Polk. Vasco Goncalves novi predsednik portugalske vlade Sestava vlade še ni znana, domnevajo, da bosta v njej spet sodelovala generalni tajnik KR Portugalske Cunhal in voditelj socialistov Mario Soares LIZBONA, 13. — Polkovnika Vasca Goncalvesa so imenovali za novega ministrskega predsed-dika začasne portugalske vlade. 0 tem je poročal danes zvečer general De Spinola. Sestava nove vlade še ni znana, domnevajo pa, da bosta v vladi ponovno tudi generalni tajnik portugalske KP Alvaro Cunhal in pa socialistični Voditelj Mario Soares. Tudi nekaj Pripadnikov ljudske stranke, ki ®o se umaknili iz vlade, ko je odstopil premier Palma Carlos, bo v njej verjetno ponovno sodelovalo. Prva kriza portugalske vlade Po 25. aprilu se je torej zaključila in politični opazovalci v Lizboni izključujejo možnost premika na desno. V zadnjih dneh je Prevladovalo mnenje, da bo Spinola imenoval za novega ministrskega predsednika polkovnika Rirmina Miguela, treba pa je videti ali bodo tudi nekateri drugi •astniki poleg Goncalvesa stopili v vlado. Spinola je danes imenoval majorja De Carvalha za brigadne-ga generala in mu poveril operativno poveljstvo v Portugalski, funkcijo, ki so jo ustvarili izrecno za Carvalha. Slednji je kot znano vodil vojaški udar proti bivši fašistični vladi predsednika Salazarja. Leone bo sprejel odvetnika M. Pannello RIM, 13. — Predsednik republike Leone je povabil odvetnika Marca Pannello, voditelja italijanske radikalne stranke na posebno avdienco, ki bi morala biti v četrtek, 18. t.m. Gladovna stavka Marca Pan-nelle traja še kakih 70 dni in zdravnik mu je svetoval, naj se začne ponovno hraniti. S svojo stavko bi voditelj radikalcev hotel doseči, da bi dovolili radikalni stranki televizijski poseg, na katerem naj bi obrazložili svoje stališče do izida referenduma. V zvezi s sprejemom pri Leoneju je Pennella dejal, da se bo v prihodnjih dneh posvetoval o vsej zadevi z vodstvom radikalne stranke. ni zakon po neuspelem izvajanju posebnega statuta londonskega memoranduma in po razočaranju nad neučinkovitostjo dežele Furlanija - Julijska krajina. Takratni predsednik vlade Colombo — je poudaril Race — je 1971. leta dejal slovenski delegaciji, da je treba ukrepe v prid Slovencem reševati postopno s splošnimi državnimi zakoni. To je včeraj zagovarjal tudi profesor Bartole in dokazoval dobrine, ki naj bi jih od takega sistema Slovenci imeli. Slovenci hočemo le eno: naše varstvo in pravice naj bodo uzakonjene, zakonske norme pa učinkovite in v najkrajšem času izvršljive. Zaradi socialno - gospodarskega položaja Slovencev in v pogojih tolikšne vsestranske podrejenosti v družbi, danes lahko trdimo, da še celo vpis v obvezno šolo ni več v tolikšni meri kazalec pravic, ki jih manjšina uživa, ker se asimilacijski proces uresničuje tudi pri tistih, ki so dokončali obvezno ali celo srednjo šolo. Torej čas ni naš zaveznik in je zato postal dejavnik reda. Najkrajšo pot do uzakonitve naših pravic vidimo danes v državnem zakonu. Dobro se zavedamo — je nadaljeval Race — stagnacije v italijanski družbi in počasnosti njenega demokratičnega razvoja. Ne moremo pa sprejeti te teorije, da počasni demokratični razvoj družbe linearno vpliva na priznavanje naših pravic, predvsem zaradi tega, ker smo vsaj za tržaško ozemlje imeli že deset let Posebni statut, ki vsebuje malone iste določbe v našo korist, kakor poznejši zakonski osnutki. Ne moremo sprejeti tudi primerjave med bistveno drugačnima kvalitetama, ki imata različne posledice. Ne moremo namreč primerjati posledic, ki jih ima ne-uživanje pravic na narodno manj- .................minil.................................................................................... bodo morali romati v potrditev v parlament. Včeraj se je s potrditvijo resolucije in z izvolitvijo članov novega odbora zaključil v Trstu III. deželni kongres CGIL. V zaključnem delu resolucije je rečeno, da je naša dežela tako zaradi geografske lege kot zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, katere kulturno bogastvo je treba zaščititi, ter zaradi internacionalistične tradicije njenega delavstva, še posebno občutljiva do problemov mednarodne politike in je treba zato preiti k politiki miroljubnega sožitja in sodelovanja med narodi. Vse politične stranke se pripravljajo na razpravo, ki se bo kmalu začela v parlamentarni komisiji in v avli o davčnih ukrepih, ki jih je nedavno sprejela vlada. Opozicija sporoča, da se bo odločno postavila za spremembo u-krepov, komunisti poudarjajo, da je treba te ukrepe popolnoma spremeniti, ker so krivični in o-bremenjujejo predvsem ljudi z nizkimi dohodki. Isto menijo tudi socialisti, čeprav so v vladi, in so že izjavili, da bodo tudi oni zahtevali v parlamentu nekatere važne popravke. Z njimi se strinja bolj ali manji tudi del demokri-stjanske levice. Socialdemokrati pa so prav tako za nekatere spremembe, obenem pa menijo, da bo morala vlada v parlamentu, v odločilnih trenutkih, postaviti vprašanje zaupnice. Včeraj pa so finančni ministri skupno z guvernerjem «Banca d'Italia» sestavili osnutke ukrepov za delno odmrznitev kreditov za malo In srednjo industrijo. O tem bo kmalu sklepala vlada, tudi ti ukrepi šino, in posledic, ki jih ima družbena stagnacija na celotno družbo. Odpraviti moramo še bistveni nesporazum, in sicer kako večina ocenjuje ukrepe v korist manjšine in kako jih ocenjuje manjšina sama. Naštevanje drobnih ukrepov v korist manjšine je za večino že skoraj dokaz, da je bilo manjšini dano vse, kar je bilo mogoče. Kar pa še ni bilo izvršeno, je treba pripisati objektivnim težavam in manjšina mora vendar to razumeti. Pripadnikom vseh manjšin in tistim, Id s srcem obravnavajo manjšinske probleme je jasno, da sodbo, ali se neka manjšina čuti sproščeno, svobodno, brez pritis- kov, lahko da le manjšina sama in občutek vsakega njenega posameznega pripadnika. Glede tega moramo reči, da se mi Slovenci v Trstu ne čutimo sproščene, in da mi ni vseeno, do-liko svoje osebnosti (v narodnem smislu) bo moral moj sin, moj vnuk, žrtvovati, da se bo v tej družbi _ uveljavil, skratka, v kolikšni meri se bo moral odpovedati svoji narodni pripadnosti. Na Goriškem je isto, kako je v Beneški Sloveniji, smo v tej dvorani že slišali. Menim, da nihče resno ne misli, da se hočemo Slovenci zapre- (Nadaljevanje na 10. strani) lllllllllll■IUJ^llllllHlllllllllllNlllllllllllll•lllll■illlllllllll|||l|Ill|| 1111111111111 imi inni | im || |||l|l||||ll||||,|l||,| Izjava strank ustavnega loka ob priliki mednarodne konference OBVEZA ZA GLOBALNO ZAŠČITO MANJŠINE Parlament naj sproži ustrezne zakonske ukrepe za rešitev problemov slovenske narodnostne manjšine - Vloga dežele in krajevnih uprav V zvezi s tržaško manjšinsko konferenco so pokrajinska tajništva strank ustavnega loka (KD, KPI, PLI, PSDI, PSI in Slovenska skupnost) objavila naslednjo izjavo: «Predstavniki političnih sil, ki so pristopile k mednarodni konferenci o manjšinah in ki so s prisotnostjo svojih zastopnikov v pripravljalnem odboru prispevale k organizaciji in poteku manifestacije: izražajo željo, ob zaključku konference, da bi široka razprava in plodno primerjanje mnenj, ki sta označevala zasedanje, lahko dala pozitiven in konkreten prispevek k poglabljanju vprašanj zaščite in izvajanja pravic etničnih skupin in nacionalnih, verskih, rasnih in družbenih manjšin in torej k formuliranju napotkov in predlogov mednarodnim organizacijam, parlamentom in izvoljenim skupščinam za zajamče-nje dejanske enakopravnosti in svobodnega razvoja manjšin povsod po svetu; z zadovoljstvom poudarjajo pomembno dejstvo, da je bila konferenca v Trstu, v mestu in deželi evropske širine, v ozračju svobode, široke in kvalificirane udeležbe, visokega omikanega in demokratičnega, znanstvenega in kulturnega angažiranja, s sodelovanjem vseh sil, ki se sklicujejo na antifašistično odporništvo in na ustavo italijanske republike ter z udeležbo predstavnikov raznih komponent slovenske narodnostne manjšine v Italiji in zastopnikov italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji; potrjujejo skupno voljo, da delujejo za zagotovitev italijanskim državljanom slovenskega jezika, ki živijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, popolnega izvajanja pravic, ki jih določata člena 3 in 6 ustave in člen 3 posebnega deželnega statuta; ponovno potrjujejo, kot skupen izraz politične volje, potrebo po zagotovitvi, na osnovi teh načel, globalne zaščite pravic slovenske narodnostne manjšine z zakonodajnimi in upravnimi akti države in dežele na področjih lastne kompetence in z upravnimi ukrepi s strani krajevnih ustanov; v tej zvezi podčrtujejo nujnost, v skladu z večkrat ponovljenimi željami deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, pokrajinskega sveta in občinskih svetov, da državni parlament sproži u- (Nadaljevanje na 10. strani) Predsednik mednarodne konference o manjšinah dr. Zanetti je včeraj na tiskovni konferenci povedal, da so bili do sedaj na konferenci prisotni predstavniki naslednjih manjšinskih skupnosti: Slovenci iz Italije, Slovenci s Koroške, Galci, Kelti, Frizijsi, La-dinci - Furlani, Baski, Okcitanci, Alzačani, Bretonci, Irci, južni Tirolci, Korzičani, Katalonci, Ladin-ci, Madžari, Slovaki, Albanci, Italijani v Jugoslaviji, Rusini, Bolgari, Romuni, Sardinci, Grki iz južne Italije, Hrvati v pokrajini Molise, Albanci v južni Italiji, Romi, prebivalci Doline Aoste in Muslimani v Jugoslaviji. Skupno je bilo na konferenci prisotnih 754 delegatov, predloženih je bilo okrog 1.200 poročil, v razpravo pa je poseglo okrog 300 diskutantov. Včerajšnja razprava se je dopoldne vršila v treh komisijah, popoldne je bila okrogla miza o pozabljenih skupnostih, danes pa bo ponovno plenarno zasedanje, na katerem bodo predsedniki oziroma poročevalci komisij podali zaključke dela komisij, predsednik pripravljalnega odbora Zanetti pa bo prečital skupno zaključno poročilo. Včeraj je v tretji komisiji, torej v komisiji za ustavno - pravna vprašanja na mednarodni manjšinski konferenci začel razpravo prof. Arduino Agnelli, ki je na dolgo razpravljal o raznih videzih manjšinstva, kot se kažejo v tako imenovanih nacionalnih državah. Svoja izvajanja pa je zaključil z vprašanjem, ali smo danes že tako zreli, da bi dopuščali, da bi nacionalne manjšine sodelovale v odločanju o posameznih problemih v matični deželi; konkretno je navedel, da bi Slovenci, ki živijo v Italiji, ali koroški Slovenci posegli v zadeve v SR Sloveniji, jugoslovanski Italijani v zadeve v Italiji. Po njegovem bi to moralo biti dopustno. Švicar Eberhardt Schulz je načel vprašanje različnih etničnih manjšin glede na njihovo odvisnost in prišel tudi do «ugotovitve», da obstajajo nacionalne manjšine, ki nimajo matične domovine. Pri tem je omenil Baske in Makedonce. Na to mu je nekoliko pozneje odgovoril dr. Dzunov, Makedonec, ki je poudaril, da so Makedonci imeli svojo državo že v srednjem veku, da so se 1903. leta uprli za to, da bi prišli do svoje nacionalne države, da so se v času narodnoosvobodilne borbe s samo borbo opredelili, novembra 1943 v Bihaču pa tudi formalno sprejeli načelo federativne ureditve Jugoslavije, 2. avgusta 1944 pa je bila s sklepom makedonskega sobranja, torej makedonskega parlamenta konstituirana makedonska državna skupnost, ki ima zagotovljeno svojo lastno državnost tudi v jugoslovanski ustavi. Sledil je poseg predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu. Za Racetom je spregovoril poslanec KPI De Cameri, ki ja najprej podčrtal nedoslednosti i-taUjanskih vladnih oblasti pri reševanju manjšinskega problema Nemcev in Ladincev na Tridentinskem in v Južni Tirolski, kjer v Bocenski provinci imajo Nemci in T.adinci zagotovljene pravice, njihovi sorojaki brž čez mejo province pa nimajo zagotovljenega nič. Ta svoja izvajanja je De Cameri povezoval z zakonskim predlogom KPI in PSI za rešitev tega problema. Poseg deželnega svetovalca Dušana Lovrihe objavljamo v nekoliko širšem obsegu na drugem mestu. Lovrihi je na govorniškem odru sledil dr. Leopoldo Elia z rimska univerze, ki je svoj poseg začel z ugotovitvijo, da je manjšinsko problematiko na splošno težko pravno urediti in je v zvezi s tem bil mnenja, da bi bilo bolje manjšinsko problematiko zakonsko urejati v okviru splošne italijanske zakonoda: saj bi bilo na primer neumestno juž-notirolski «paket» enostavno prenesti na slovensk manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, '■'j.', v Južni Tirolski je nemška manjšina kompaktno naseljena, vte n ko je slovenska manjšina v Furlaniji - Julijs’ i krajini razpršena. Nato je dr. Elia prešel na primi N^diških dolin in tu ugotavljal, da morebitne jezikov- (Uadaljevanje na 10. strani) Korak naprej Mednarodna konferenca e manjšinah se bo danes končala. Udeleženci in opazovalci so soglasni, da je uspela in da je presegla pričakovanja. Tudi Slovenci smo zadovoljni, saj smo bili na konferenci u-čmkovito prisotni s kvalitetnimi prispevki in je na njej jasno prišla popolna enotnost v stališčih glede naših osnovnih zahtev. Zadovoljni smo lahko tudi zaradi podpore, ki smo jo prejeli od jugoslovanskih znanstvenikov, strokovnjakov in predstavnikov, m to v dvojnem smislu: Zadovoljni smo zaradi tega, ker so jugoslovanske izkušnje o reševanju nacionalnega vprašanja dragocen zgled za vse, in zaradi neposrednega prispevka matičnega naroda glede reševanja naših vprašanj. Vse to pa seveda ne pomeni, da se je konferenca vršila v ozračju nekakšne idile ter na silo ustvarjenega soglasja. Prav obratno, prišlo je do ostrih polemik, do kresanja mnenj glede različnih stališč in o tem je tudi kronika včerajšnjega dne zelo bogata. V tej zvezi moramo ponoviti, da gre predvsem za razliko glede osnovnega pogleda na reševanje naših vprašanj in torej za: «postopnost» ali za «globalno zakonsko zaščito». Glede tega ni bila rečena dokončna beseda, saj gre za politično zapleteno vprašanje, ki bo zahtevalo še mnogo naporov. Narejen pa je bil korak naprej in to korak, ki je prišel do izraza v izjavah številnih u-deležencev ter še zlasti v obvezi vseh strank ustavnega loka, ki jo zaradi njene važnosti na drugem mestu objavljamo v celoti. Poleg tega je bila na konferenci poudarjena skupna volja večine in manjšine predstavnikov iz Jugoslavije kot tudi vseh italijanskih udeležencev, da je odprta meja v korist predstavljati element združevanja in ne element nasprotstev. Danes bo še zadnje zaključno zasedanje, na katerem bo predsednik mednarodne konference o manjšinah dr. Michele Zanetti prečital zaključno poročilo. Ti zaključki pa že izhajajo iz dejstev, ki so v petdnevnem znanstvenem delu prišli do izraza in ki so jih povedali tudi številni predstavniki slovenske narodnostne skupnosti. Nihče ne bo mogel iti mimo poglobljenih razprav o položaju slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, nihče ne bo mogel več na primer na lahko govoriti o popisu prebivalstva, ki naj bi pogojevalo pravice manjšine. Prvič je na tako jasen način bila podčrtana in znanstveno u-temeljena tesna vez med socialnim in gospodarskim razvojem ter prostominskim planiranjem in zaščito narodnostne manjšine. Velika množina referatov in med njimi zelo veliko število referatov in poročil predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti je osvetlilo vsa ta vprašanja, številna pričevanja in referati pomenijo tudi resno opozorilo predvsem osrednjim oblastem, da je prišel skrajni čas, da prično na ustrezen način reševati odprta vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ SE JE ZAKLJUČIL UL DEŽELNI KONGRES CGIL Delavstvo mora odločno nastopiti proti nazadnjaški vladni politiki Po razpravi in govoru tajnika VcrzelHja je kongres izvolil novo vodstvo ter odobril zaključno resolucijo Z nadaljevanjem živahne razprave, z zaključnim poročilom konfederalnega sindikalnega tajnika Silvana Verzellija, z izvolitvijo novega deželnega vodstva ter z odobritvijo zaključne resolucije, se je včeraj zaključil v avditoriju v Trstu tretji deželni kongres CGIL. Med številnimi delegati sindikalnih organizacij iz vseh štirih pokrajin naše dežele je v razpravo posegel tudi predstavnik sindikata pristaniščni-kov ter član glavnega deželnega odbora CGIL Oskar Vatovec, ki je v slovenščini najprej spregovoril o splošnih problemih, s katerimi se sooča delavsko gibanje, posebej pa se je dotaknil problemov slovenskega delavstva ter pri tem naglasil potrebo, da se tudi sindikati zavzamejo za reševanje vprašanj slovenske manjšine, ki jo oblastveni organi še zmerom diskriminirajo. Pri tem je specifično navedel primer Slovenskega stalnega gledališča, ki se nahaja v hudi finančni krizi ter številna vprašanja Beneške Slovenije. Svoj poseg je Vatovec zaključil s predlogom naj organizacija CGIL prouči vprašanje prisotnosti slovenskega delavstva v organizaciji sami. V zaključnem posegu, ki je sledil razpravi, je konfederalni tajnik CGIL Silvano Verzelli poudaril, da je osnovni vzrok sedanje gospodarske in politične krize v državi v neučinkovitosti načina razvoja, ki so ga vodilni krogi v državi vsilili v zadnjih petindvajsetih letih. Sindikalno gibanje, je nadaljeval govornik, skuša preusmeriti te zgrešene izbire na pot takšnega razvoja, ki naj ima za izhodišča novo politiko na Jugu, zaposlovanje ter reforme. Potem ko je razčlenil sedanjo krizo ter poudaril zgreše-nost zadnjih vladnih ukrepov v go- spodarstvu, je Verzelli zaključil svoj poseg s prepričanjem, da se sindikalno gibanje ne bo izneverilo zaupanju, ki ga vanj polagajo italijanske delavske množice. Kongres je nato izvolil novo deželno vodstvo CGIL, ki šteje 45 članov v zastopstvu vseh delavskih kategorij in vseh štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Soglasno so nato številni delegati odobrili tudi zaključno resolucijo, v kateri je ob ugotavljanju, da je sedanja kriza v državi politične narave, rečeno, da se vladne izbire omejujejo na tradicionalne rešitve, ki slonijo na logiki dobičkov, obrambe privilegijev ter ravnovesij oblasti. Kongres zato odločno zavrača zadnje vladne ukrepe o davčni politiki ter kriterije, ki so jih narekovali ter poudarja, da je izhod iz krize možen samo s korenitimi posegi v proizvodni strukturi države, na podlagi stvarnih predlogov sindikatov. Le s tako izbiro (z reformami na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja) bo mogoče obenem preprečiti tudi rast nazadnjaških desničarskih sil. V ta okvir spada tudi zahteva po preosnovi vladne politike na deželni ravni. Resolucija zahteva korenite posege v industriji in kmetijstvu, okrepitev deželnega pristaniškega sistema z ovrednotenjem brodovj a PIN, razširitev železniškega omrežja ter takojšnjo reševanje številnih drugih perečih vprašanj na področju zdravstva, prevozov, šolstva, ljudskih gradenj itd. V zaključnem delu resolucije pa je med drugim rečeno, da je naša dežela zaradi svoje geografske lege, zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, katere kulturno boga- stvo ter pravice je treba zaščititi, ter zaradi intemacionalistične tradici' je njenega delavstva, še posebno občutljiva do problemov mednarodne politike in je treba zato težiti k politiki miroljubnega sožitja in sodelovanja med narodi. Resolucija se zaključuje z vabilom naj se delavstvo u-deleži nabiralne akcije za gradnjo kulturnega doma «G. Di Vittorio» v vietnamskem pristanišču Hajfongu. V ZVEZI Z VIDEMSKO UNIVERZO Pismo rektorja univerze predsedniku deželnega odbora Upravni svet tržaške univerze je na seji 9. t.m. vzel na znanje pismo, ki ga je poslal rektor predsedniku deželnega odbora v zvezi z začetkom razprave o univerzitetnih strukturah v naši deželi in sklenil, da objavi stališče univerze. Upravni svet poudarja, da je univerza večkrat in zaman zahtevala, da bi jo vprašali za mnenje o tem vprašanju. Kljub temu je univerza sklenila, da ustanovi svojo komisijo za proučevanje načrtovanja univerzitetnih infrastruktur in da ta komisija že proučuje možnosti predlogov, ki bi jih dala dežeh in s katerimi bi zagotovila izvedbo enotnih ciljev deželnega pomena, upoštevajoč tudi zahteve po videmski univerzi. PRVA PREDSTAVA FESTIVALA OPERETE V RGSSETTIJU Nekaj ur sproščenega smeha z opereto «Pri belem konjičku» Gledališče nabito polno - Danes ponovitev ob 18. uri ROSSETTI Dones ob 18. uri ponovitev operete «Pri belem konjičku». V torek ob 21. uri druga ponovitev iste operete v premierski zasedbi. Opereta, opereta. . . neminljivi šarm melodij in odrske vedrine, tako daleč od sodobnega, nervoznega in kompliciranega ritma življenja, pa morda prav zato tako vabljiv, tako zaželen, skorajda potreben živčnemu sodobniku za nekaj uric sprostitve. Le tako si je mogoče razlagati zanimanje za to zvrst odrskega spektakla, ki je v našem mestu — enem redkih v Evropi — dobil ponovno domovinsko pravico in množice navdušenih obiskovalcev. Čeprav se je letošnja sezona — tretja po vrsti — začela s po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiiiiiiiiii^niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii« DEŽELNI ODBOR SPREJEL ZADEVNI ZAKONSKI OSNUTEK B@ novi deželni zakon o prevozih izboljšal položaj vtem sektorju? Zakonski osnutek zagotavlja spremembe v upravljanju javnih prevozov Javni prevozi mišljeni kot «socialna služba» in ne več kot skupek pridobitniških podjetij, «služba», ki upošteva stvarne potrebe prebivalstva — to je po mnenju deželne uprave bistvo novega zakonskega osnutka o prevozih, ki ga je na svoji zadnji seji po dolgotrajnih razpravah sprejel deželni odbor na predlog odbornika za prevoze Co-ciannija. Vprašanje upravljanja prevozov je dalj časa prisotno v zahtevah prebivalstva Furlanije - Julijske krajine. V zadnjih časih smo bili priča številnim stavkam v tem sektorju in sedaj kaže, da bo novi ukrep, ki ima po mnenju deželne uprave pravi značaj reforme, končno izboljšal razmere v tem sektorju. Pri izde- ................................mimi.n.mm.. Z jutrišnjim dnem stopi v veljavo novi ustroj prometa na Trgu Libertà ' lvfl il lavi osnutka so se deželni organi večkrat posvetovali s sindikalnimi gibanji, je rečeno v deželnem poročilu, ki obširno, čeprav nekoliko nejasno govori o novem zakonu. Zakonski osnutek namreč zagotavlja boljšo prevozno povezavo med vsemi kraji naše dežele, obenem pa zagotavlja kakovostne izboljšave tako kar zadeva varnost prevozov kot rednejše zveze ter predvsem ekonomsko plat. Organizacija sistema prevozov predvideva tudi tesnejšo povezavo med posameznimi vrstami prevozov v funkciji vzajemnega dopolnjevanja. V prvi vrsti pa zakonski osnutek uvaja enotnost upravljanja s tem, da predvideva uresničevanje toliko pričakovanih medobčinskih konzorcijev. Solidarnost z obsojenim časnikarjem RAI-TV Novinarska zbornica dežele Furlanije - Julijske krajine je izrazila zaskrbljenost, ker je bil njen član obsojen zaradi dejanja, ki je tesno povezano z opravljanjem njegovega poklica. V zvezi z obsodbo časnikarja tržaškega radia Alto-mareja in snemalca Norbcda zbornica poudarjaj da je bila^prepri-čana, da bo sodišče moralo upoštevati zakon, ki ščiti časnikarje pri opravljanju njihovega poklica. Ker do tega ni prišlo, ugotavlja odbor, da nekateri sodniki še vedno ne spoštujejo zakona o novinarski zbornici in zato obvezuje vsedržavno vodstvo, da se zavzame v parlamentu, da se čimprej odobrijo tozadevni zakoni. O tem vprašanju je razpravlja! tudi odbor Združenja novinarjev sindikata časnikarjev, ki je izrazil obžalovanje, da varnostni organi ne kažejo razumevanja do o-pravljanja časnikarskega poklica. Oviranje opravljanja tega poklica pomeni tudi kršitev svobode tiska. Končno izraža sindikat časnikarjev upanje, da bodo na prizivni razpravi upoštevali vse te ugotovitve. je tudi naša dežela dobila tako postajo, ki si je nadela ive Videor (Video regione). Prvo kasetno oddajo v Trstu so imeli sinoči v baru India v Ul. Luciani, kjer se je zbralo nekaj desetin radovednežev. Skupina Videor ima deželni značaj z redakcijami v Vidmu, Pordenonu, Gorici in pri nas. Videor se je sinoči predstavila s kratkim televizijskim dnevnikom, registriranim posnetkom boksarskega srečanja in z barvnim posnetkom nogometne tekme med Italijo in Poljsko. Prenos je bil na zadovoljivi ravni, majhne tehnične nevšečnosti pa gre pripisati videoregistratorju. Motnje bodo zginile, ko bodo lahko oddajali po kablu, kot v Vidmu in Pordenonu. Včeraj prva TV oddaja po kablu skupine Videor novitvijo lanske zaključne operete «Pri belem konjičku», je bilo gledališče Rossetti sinoči ponovno do kraja zasedeno in tako bo v vseh naslednjih dneh v zadoščenje Avtonomni letoviščarski in turistični u-stanovi v Trstu in gledališču Verdi, ki nosita vso organizacijsko in u-metniško težo festivala. O opereti «Pri belem konjičku», v kateri je Benatzkg s svojimi kolegi s prekipevajočo glasbeno inventivnostjo natresel melodij za dobre tri ure, smo obširno pisali že lani in ker gre letos v bistvu za ponovitev z istimi izvajalci,, istim orkestrom, istim zborom, koreografom, plesalci sceno in kostumi, pa celo z istim dirigentom, ni da bi še kaj bistveno novega dodajali. Predstava je tekla gladko po zaslugi izurjenih odrskih profesionalcev in s potrebno dozico improvizacije, naivnosti in poceni duhovitosti, kar vse je poleg lahkotne glasbe nepogrešljiva sestavina vsake operete. Pevsko so poleg šarmantne danne Galli izstopali še Sergio Tedesco, Mariarosa Carminati in še kdo, i-gralsko pa je seveda prednjačil s svojim neizčrpnim humorjem Lino Savorani in tudi Sandro Massimini je izvabljal salve smeha. Soliden je bil tudi Ezio Pandolfi, pa še vsi ostali. Partitura orkestru ni delala preglavic in tudi zbor, ki ga je uvežbal Gaetano Riccitelli, je zadovoljivo o-pravil svojo nalogo. Plesna skupina iz St. Wolfganga v Avstriji je sicer amaterska skupina, vendar se je prijetno vključila v celoto. Landijeva koreografska inventivnost je prišla močno do izraza v odlično uvežbanem baletnem zboru, ki je nastopal v živopisnih kostumih. Dirigent Hans Walter Kaempel je tudi s sodelovanjem režije dal celotni predstavi potreben lahkotno poplesujoči ritem, ki ga je glasbena izvedba še popestrila, iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiilliiiMiiiiimiiiiiiiimuiiii'nunuiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiit ZAKLJUČEK FESTIVALA ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Zlati asteroid podeljen poljskemu filmu Klepsidra Nagrado za najboljšo igralko Jani Bolotovi (SZ), za najboljšega igralca pa Johnu Uyanu (ZDA) Jutri stopi v veljavo novi ustroj i prometa na območju Trga Libertà. S tem se praktično zaključi izvedba načrta za sprostitev prometa v mestnem središču. Novosti v prometu sò jasno razvidne iz zgornje risbe, vendar pa ne gre za bistvene spremembe, ampak le za delno preureditev stanja, ki je v veljavi že dalj časa. Omenimo naj predvsem enosmerno vožnjo v smeri proti postaji tudi na končnem delu Ul. Ghega in odpravo posebne steze za avtobuse in taksije po isti ulici: javna prevozna sredstva bodo odslej vozila po Ul. Ceppa. Zato so na tej ulici prepovedali parkiranje in ustavljanje na strani lihih hišnih številk. Jutri bodo začele delovati tudi nove semaforske naprave na tem področju. Za sedaj bo po Korzu Cavour še vedno dovoljena dvosmerna vožnja in ni znano, kdaj bodo uvedli enosmerno vožnjo od glavne železniške postaje proti nabrežju, kot jo predvideva načrt SOMEA. Podjetje Acegat je zaradi teh sprememb preneslo nekatere avtobusne postaje. Začetna postaja proge 24 bo pred železniško postajo, začetna postaja proge 30 pa na kra- ju, kjer je bila doslej začetna postaja proge 24. V Miramarskem drevoredu bodo ob železniški postaji. ustavljali avtobusi prog P/D, Ul. Ceppa 7 avtobusi prog 1. 6, 19, 23, 24, 30 in P/D, v Ulici Geppa 23 in v Ulici Carducci 3 pa avtobusi prog 1, 6, 19, 23, 26, 38 in P/D. ZSM iz Trsta čestita dr. BERNARDU ŠPACAPANU ki je te dni z odliko diplomiral na medicinski fakulteti. OSKARJU SLAVCU in MILENI, ki sta stopila na novo življenjsko pot, iskreno čestita in jima želi veliko sreče sekcija KP dolinske občine. OBVESTILO V ponedeljek 11. t.m. se je v Dolini sestal pripravljalni odbor za ustanovitev zadružnega hleva za rejo živine sivorjave pasme v dolinski občini na srenjskem hribu «Dolga krona» (dolinsko Brdo). Člani zadruge so lahko vsi kmetje in ži vinorejci tržaške pokrajine. Prihod nji sestanek bo v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 uri v prostorih prosvetnega društva «Valentin Vodnik» v Dolini. Vabljeni vsi kmetje in živinorejci tržaškega ozemlja, katere jih po buda zanima. Pripravljalni odbor Po razsodbi ustavnega sodišča, da televizija po kablu ni podvržena državnemu monopolu, rasejo v vseh i-talijanskih mestih televizijske postaje, ki oddajajo po kablu, kot gobe po dežju. V tem ustvarjalnem zagonu I kumentarec, ....mini........................................................................................................................... dentka Behija Afgan, kapitan d.p Giorgio Scaramella in frizerka Sil Tudi letošnji tržaški festival znanstvenofantastičnega filmar je priveslal do kraja. Po začetnem slabem vremenu in po nekaterih izredno slabih filmskih predstavah, je festival vendarle zaključil svoj krog z zadovoljivo oceno. Toda festival so na ravni držali predvsem nekateri redki, uspešni dolgometražni filmi, veliko drugih filmov, predvsem kratkom.etražnih, pa je po kvaliteti precej zaostalo za vodilnimi (in nagrajenimi) filmi. V tržaški občinski sejni dvorani je bila včeraj popoldne svečana podelitev nagrad izbranim filmom in najboljšim igralcem. Nagrajene filme je izbrala mednarodne žirija. «Zlati asteroid» (Veliko nagrado festivala) je dobil poljski film «La clepsydre» (Peščena ura) režiserja Wojcieha Hasa. Film je to nagrado zaslužil predvsem zaradi nenavadnega prikaza sanjskega sveta podzavesti. Kljub zapletenosti problema, ki ga obravnava, je režiserju Hasu vendarle uspelo napraviti kompaktno filmsko zgodbo. S tem je verjetno začrtana nova smer v znanstveni fantastiki, ki ni več strogo vezana na tehniko. «Zlati mestni pečat» je dobil ameriški film «Kako so naredili Sileni Running», režiserja Chuch Barbee-ja, kot najboljši kratkometražni dokumentarni film. To je odličen doki na nazoren način prikazuje tehniko izdelave znanstvenofantastičnega filma. «Posebno nagrado» sfa dobila dva filma: sovjetski film. režiserja Bu-dimira Metalnikbva, «Molčanje doktorja Ivensa»,~iaraai uspešnih e-felctov, ki so gledalcem prikazali razklanost dveh svetov — sedanjega in prihodnjega, in češkoslovaški film «Gospodična Golem» režiserja Jaroslava Balika. Podeljena sta bila tudi dva «Srebrna asteroida» za najboljše odigrane vloge. Za najboljšo žensko vlogo je bila izbrana sovjetska igralka Jana Bolotava, ki je igrala v filmu «Molčanje doktorja Ivensa». za najboljšo moško vlogo pa igralec John Rgan v ameriškem filmu «živ je». Potovalni urad AURORA priredi naslednje izlete: 27. in 28. julija izlet v Zagreb ob zaključku mednarodnega folklornega festivala. Cena izleta 22.000 lir. Od 15. do 18. avgusta izlet v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj, Zagreb in na Plitvička jezera. Cena 49.000 lir. Od 15. do 18. avgusta izlet na Dunaj. Cena 59.000 lir. Informacije in prijave pri potovalnemu uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29.243. Z avtom v drevo na pokrajinski cesti Opčine - Prosek Sinoči se je malo pred 22. uro ponesrečil na pokrajinski cesti Opčine — Prosek 22-letni Klavdij Starc s Kontovela 254. S svojim fiatom 128 se je vozil v smeri proti Proseku, malo pred vasjo pa je iz še nepojasnjenih razlogov trčil v obcestno drevo. Na kirurškem oddelku se bo moral zaradi notranjih poškodb, zloma leve nadlahtnice in udarca v tilnik zdraviti dva meseca. Možno je, da je do nesreče prišlo zaradi trčenja Starčevega avta v neko drugo vozilo, katerega voznik je po nesreči pobegnil. Danes, NEDELJA, 14. julija SVOBODA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.46 Jutri, PONEDELJEK, 15. julija JUSTA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,5 stopinje, najnižja 22,2 ob 19. uri 27,2 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb pada, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. julija 1974 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 3 dni star Maurizio Glavina, 78-letna Paola Tomasich por. Cosciani, 65-letni Francesco Russignan, 37-letni Claudio Starc, 61-letni Antonio Limoncin, 52-letni Bruno Apollonio, 63-letni Oreste Fulvio. OKLICI: mehanik Fabio Vegliach in trg. pomočnica Elsa Obrovac, u-radnik Marino Bon in trg. pomočnica Vittoria Croce, natakar Franco Martinelli in uradnica Graziella Prezzi, uradnik Benito Leto in trg. pomočnica Lina Fiorito, zdravnik dr. Andrea Fanti in učiteljica Paola Giannini, pristan, delavec Lorenzo De Monte in delavka Rosanna Cero- Včeraj - danes BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/75096« — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENT! Trst - Trieste, Largo Santorio 4 vac, delavec Urbano Tartaglia in gospodinja Maria Brljafa, delavec Giampaolo Clari in frizerka Mirella Vidmar, pristan, delavec Stello Zoc-chi in trg. pomočnica Neva Buda, pomorščak Giordano Saksida in strežnica Giuseppina De Luca, Giorgio Fabian in Laura Porcelli, delavec Tiziano Della Pietra in frizerka Cinzia Valoppi, finančni stražnik Michele Lombardi in gospodinja Anna Carmela Ungaro, aranžer Paolo Giorgetti in uradnica Sorama Me-candel, študent Gerardo Ciccone in gospodinja Tiziana Tiziani, mehanik Stojan Sossi in uradnica Veronika Sossi, bolničar Bruno Marussi in bolničarka Nilda Giugovaz, inštruktor avto - šole Renato Russo in delavka Gabriella Marsetti, geometer Franco Poggi in uradnica Luciana Trio-Io, elektromehanik Fulvio Zarotti in trg. pomočnica Sonja Doljak, elektrikar Giorgio Tedeschi in lekarniška pomočnica Silvia Scherli, nosač Dario Brainich in kuharica Sonia Sever, uradnik Paolo Covacich in računovodja Flavia Sterrentino, ra-diotehnik Antonio Cociancich in trg. pomočnica Marina Cobau, kemijski analitik Gianfranco Clari in frizerka Gabriella Visnievec, delavec Roberto Scatigna in uradnica Marisa Franza, uradnik Ruggiero Spera in delavka Anna Satalino, uradnik Dario Calligaris in uradnica Fiorel-I la Milo, mehanik Sergio Perini in tiskarska delavka Rosanna Ardesi, mehanik Antonino Celega in frizerka ! Nori Ligovic, finančni podčastnik Claudio Cannas in gospodinja Matia Pia Deidda, finančni stražnik Gio-, vanni Piccinno in računovodja Fran- cesca Russo, pristan, delavec Roberto Paolini in frizerka Maria de Gioia, uradnik Franco Muggia in učiteljica Viviana Zacutti, optik Roberto Penco in uradnica Flora DaH’O’, finančnik Felice Amico in trg. pomočnica Eleonora Ghersi, železničar Silvano Bendi in bolničarka Oriana Mazzelli, podčastnik J. V. Luigi Fe-rone in uradnica Violetta Bevilacqua, trg. pomočnik Sergio Ferluga in delavka Morana Žagar, pristan, delavec Elvio Cechet in sobarica Si-binka Krstič, tajnik Corrado Bagnini in uradnica Rita Burigana, kurjač Luigi Penco in gospodinja Margherita Jelieic, industr. vodja Marino Nova in slikarka Eugenia Marti-nenghi, karabinjer Paolo Comper in gospodinja Giuseppina Calvagna, finančnik Giovanni Puglisi in gospodinja Maria Rosa Coronica, inženir Hamdi Mesinoglu in univ. štu- (//MA/7WZà\ \ys£ 0£US£/] àfcimè ne«? “ TRST -UI Maxiinl 5/ (J vana Boico, profesor Gennaro dr Maglie in uradnica Maria Romanaz zi, kirurg Edoardo de Galasso in u radnica Lietta Carrer, kuhar Enzo Statileo in študentka Deanna Cej, upokojenec Libero Cobau in gospodinja Serafina Emanuele, pristan, delavec Sergio Boris Sancin in radnica Alda Carli, uradnik Mario Pison in univ. študentka Gabriella Osbich. LOTERIJA BARI 32 4 75 20 26 CAGLIARI 53 22 9 23 52 FIRENCE 84 68 76 67 20 GENOVA 14 16 50 76 4 MILAN 85 10 45 89 34 NEAPELJ 7 23 39 15 89 PALERMO 52 25 35 72 46 RIM 66 88 52 63 18 TURIN 11 85 22 3 12 BENETKE 17 59 18 12 78 ENALOTTO X X 2 1 2 1 X 2 1 1 1 2 KVOTE: 12 točk — 57.753.000; točk — 323.200; 10 točk — 26.900 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Samaritano. Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba Grigolon, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; At due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200 121); Seslian (tel. 209-197): žav Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271 124) Gledališča Kino Miramarski park — Predstave «Luči in zvoki»: ob 21.30 «Der Kaiser-traum von Miramare» (v nemščini) in ob 22.45 «Il sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Jutri, ponedeljek: ob 21.30 «Maxi-milian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini) in ob 22.45 «II sogno imperiale di Miramare» (v italijanščini). Ariston — I.N.C. 21.30 «Gli insospet labili». Barvni film, v katerem igrata Laurence Olivier in Michael Calne. Nazionale 16.00 «Pasqualino Cammarata, capitano di fregata». Barvni zabavni film, v katerem igra Aldo Giuffrè. Excelsior Rezervirano za festival znanstvenofantastičnih filmov. Grattacielo 16.00 «Fischia il sesso». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Dopo la vita». Barimi film, v katerem igrata Pamela Franklin in Roddy McDowall. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30-22.15 «Il portiere di notte». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde. Charlotte Rampling, Philippe Leroy in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «Sfida all'O.K. Corali». Barvni film, v katerem igrata Buri Lancaster in Kirk Douglas. Aurora 16.00 «I professionisti». Barvni film, v katerem igrata Claudia Cardinale in Buri: Lancaster. Capitol 15.30 «Il corpo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo Ciklus znanstvenofantastičnega filma 15.30 «UFO: Annientare Shado». Barvni film, v katerem i-gra E. Bishop. Impero 16.00 «Il girotondo dell’amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Esorcismo nero». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Dove osano le aquile». Barvni film. Igrata Richard Burton in Glint Eastwood. Ideale 15.00 «E continuavano a chiamarlo figlio di...» Barvni film, v katerem igrata Fabio Testi in Si-mone Blondel. Vittorio Veneto 15.30 «Io e lui». Barvni film, v katerem igra Landò Buz-zanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 15.00 «Nanu, il figlio della giungla». Barvni Walt Disneyev film. Astra Zaprto zaradi počitnic do vključno 19. t.m. Radio 14.30 «Getaway». Barvna de telftivka, v kateri igrata Steve Me Qùeen in Ali McGraw. Poletni kino «Ex Soci» 21.00 «Il Pa-ffiino». Barvni film, ‘..v- katerem igra glavno vlogo Marion Brando. Volta — Milje 16.00 «Capitan Jack». Barvni western film, v katerem i-grata Charles Bronson in Alan Ladd. Kino IRIS - PROSEK 16.00 «Metti che ti rompo il muso». Barvni western film. POČITNICE OB BOHINJSKEM JEZERU namenjene mladim od 14. do 30. leta. Na razpolago so še prostori od 20. julija do 30. avgusta. Cena: dnevno 3.500 lir na osebo. Informacije na Centru za ljudski turizem: UNION TURIST, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 794-530, od 17. do 20. ure. I Šolske vesti Vpisovanje na drž. učiteljišču «A' M. Slomšek» v Trstu se zaključi 24. julija, in sicer za dijake, ki se Pr; vič vpišejo na zavod, in za dijake, Id so izdelali v poletnem roku. Dne 20. septembra pa se zaključi vpis dija-kov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois» — Trst, Vr. delska c. 13/2 — sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1974-75 do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom — Trst, U-lica Matteotti št. 14 (tel. 765-276), spo-roča, da se zaključi rok za vpisovanje dne 24. julija 1974. Ravnateljstvo državnega znanstvene, ga liceja «France Prešeren» v TrstUi UL Guardiella 13/1, sporoča, da dne 24. julija 1974 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1974-75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 19. do 12. ure. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE 8 PA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL, F. Fila 10 TS.. 30-101, 30-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV 12. julija 1974 Ameriški dolar 649,50 Funt šterling 1563.— Švicarski frank 215,50 Francoski frank 133,70 Nemška marka 251,50 Avstrijski šiling 35,29 Dinar: debeli 42,— drobni 42.— MENJALNICA vseh tujih valut SPDT priredi od 24. do 28. julij* planinski izlet z avtomobili v Julijske Alpe. Kdor se ga želi udeležiti fcaj dostavi svoje ime, ulico in ev. {el. štev. v Ul. Geppa 9 (teL 31119 ZSŠDI). SOŽALJE Športno društvo Kontovcl izrek* svojcem globoko sožalje ob smrti Klavdija Starca V 78. letu je tiho odšel od nas naš plemeniti, ljubljeni mož, papa, nono, pranono, stric in tast IGNAC KJUDER po domače Nacjo Burjev K zadnjemu počitku ga bomo spremili jutri, 15. julija 1974, ob 17.45 iz Antonove vežice na Žalah v Ljubljani. Za njim žalujejo: žena Karla, hčeri Julči čonč z možem Damijanom, Ada čonč z možem Marijanom, sin Edo z ženo Lidijo, vnuki Tatjana Stanič z možem Jožetom, Marjan, Matjaž, Igo ter pravnuka Borut in Irina Ljubljana, Laško, Trst, Tržič, 14. julija 1974 Dne 12. julija je nenadoma preminil naš dragi KLAVDIJ STARC nameščenec Pristaniške ustanove Pogreb bo jutri, 15. julija, ob 18.45 iz hiše žalosti, Kontovel 65. Žalujoči: sin Edvard, oče Andrej, _ . .... strici, tete, nečaki ter drugi sorodniki Trst, 14. julija 1974 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Ob smrti našega predragega ANTONA (NINA) ŠKERKA iz Rocola izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so prispevali v njegov spomin v dobrodelne namene. Hčerka Melanija, vnuk Valter, zet, sestre in sorodstvo Trst, Ljubljana, Beograd, Buenos Aires, 14. julija 1974 VCEUAJ SO V KOPRU ODPRLI SEJEM PRIMORSKA RAZSTAVLJA Kljub raznim težavam zadovoljiv razvoj gospodarskih odnosov med SRS in Italijo Sejem kot most pri ustvarjanju dobrih vsestranskih sosedskih odnosov Težave zaradi nihanja vrednosti lire - Privlačen zabavni program Na razstavnem prostoru ob šoli Pinka Tomažiča so dopoldne v Kopru odprli peti mednarodni sejem Primorska razstavlja. Odprtju so prisostvovali predstavniki izvršnega sveta in skupščine SE Slovenije, nadalje predstavniki zvezne in republiške gospodarske zbornice, primorskih ter istrskih hrvatskih občinskih skuprščin, predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij in gospodarskega življenja obale, predstavniki italijanskega generalnega konzulata v Kopru in številni drugi gostje. V uvodnem govoru je predsednik upravnega odbora sejma Dominik Dobič poudaril, da postaja ta gospodarska manifestacija že tradicionalna, letos pa je poudarek na kovinsko predelovalni, kemijski, prehrambni, grafični, tekstilni in elektro industriji ter industriji pijač. Dobro sta tudi zastopana turizem in zasebna obrt. Večerni program v sejemskih dneh z začetkom ob 20. bo letos atraktivnejši kot prejšnja leta, saj so povabili tudi več znanih domačih in tujih ansamblov ter pevcev, zvrstilo se bo več modnih revij. Privlačni pa bodo tudi satirični kabareti. Dominik Dobič je v svojem nagovoru rekel, da Primorska razstavlja ni le prikaz gospodarskega napredka domačih in tujih razstavljavcev, ampak je tudi prostor, kjer se po-Vajajo nova poslovna znanstva, je yez poslovno-tehničnega sodelovanja m kraj dogovarjanja za integracij-ske procese in skupna vlaganja, riasti pa še most ustvarjanja dobrih sosedskih odnosov in prijateljeva. Hkrati je sejem Primorska razstavlja odgovor iredentistično-šo-vinističnim krogom, da je prihodnost narodov le v prijateljskem poslovno tehničnem sodelovanju — v mednarodni delitvi dela. Sejem je za tem odprl podpredsednik republiške gospodarske zbornice Rudolf Babič, ki je v priložnostnem nagovoru poudaril sodobni Pomen sejmov, ki premagujejo prostor in čas v gibanju blaga, posebnega za človekovo življenje in njegov standard. Naloga trgovine ni lahka, saj mora ogromne količine netrogenega blaga približati potrošniku. In sejmi sodijo med zelo pomembna sredstva obveščanja. Rudolf Babič je zatem obširno govoril o gospodarskih odnosih z Ita-njo. Rekel je, da so se ti odnosi razvijali še kar zadovoljivo, kljub neugodnemu gospodarskemu stanju v Italiji v letu 1973. Sedanji izvozni mdeks je 133,4, uvozni pa 150,4, pri čemer je treba upoštevati tudi zvišanje cen. Zaradi tega se je ustrezno manj povečal fizični obseg izvoda in uvoza. V slovenskem merilu jzvoza Italija rahlo zaostaja za jovezno republiko Nemčijo, medtem k° je v slovenskem uvozu daleč na Prvem mestu. , Zaradi zmanjšanja vrednosti lire Ic postal izvoz v Italijo vse manj ranimiv in rentabilen. To stanje Se je konec 1. 1973 nekoliko zboljšalo, vendar so morali naši izvozniki razliko v inflaciji večinoma kriti sami. Tudi stalno nihanje Vrednosti lire je imelo neugoden vPUv. še zmeraj ne moremo biti Zadovoljnji s strukturo izvoza v Italijo ker prevladuje delež surovin in kmetijskih proizvodov. Odpor italijanskih izvoznikov in gospodarstva nasploh proti uvozu naših industrijskih proizvodov se je nadaljeval in kazal v raznih oblikah Samoomejevanja, v zaostritvi pogojev- v poostrenem testiranju nekaterih artiklov, v antidumpinških Postokih, pri uvajanju prelevma-n°v itd. Vse to se je neuradno Podpiralo in naši protesti so le toalo zalegli. Slovenija ima z italijanskimi Partnerji 24 pogodb o industrijski kooperaciji in sovlaganju, možnosti za nadaljnji razvoj takih gospodar-skih odnosov pa so še zelo velike. Vendar pa je v gospodarskih odno- | mos in Cimos, najrazličnejši gospo-sih še vrsta nerešenih problemov, dinjski stroji in drugi izdelki elek-Promet s tekstilom je predmet po- | tro - tehnike, najrazličnejša športna sebnega dogovora v evropski gospodarski skupnosti, čeprav so predpisi precizni, ne poteka poslovanje z Italijo ekspeditivno, ker zavlačujejo izdajanje licenc. Uvedba depozita, ki se nanaša na skoraj vse tekstilne izdelke, z izjemo bombažne preje, je* naš izvoz v Italijo skoraj povsem ustavila. Težave so nadalje pri nakupu in prodaji cementa in cementnih izdelkov. Italijanski partnerji namreč v mnogih primerih ne priznavajo naše arbitraže. Problemi so tudi v železniškem gospodarstvu, zlasti na obmejnem področju. Potrebno bo uskladiti vrsto stvari v carinski službi, v prevzemanju kamionskih pošiljk in podobno. Po uvedbi depozitov za uvoženo blago, opažamo zadnje čase, da italijanske banke zadržujejo izplačila po uvoznih kreditih, Prav tako pri uvoznih akreditivih kasnijo priznavanja italijanskega koristnika. Posebno problematičen je postal letos izvoz mesa, žive živine in mlečnih izdelkov. Lani se je pri nas povečala prireja goveje živine za 6%, svinj za 16% in perutnine za 11%, kar bi lahko pospešilo izvoz. Vendar pa se je izvoz tega blaea zaradi embarga nekaterih držav EGS, med temi tudi Italije, močno ustavil in se je do aprila letos zmanjšal kar za 38%. V aprilu so prepoved sicer preklicali, zato pa so uvedli visoke prelevmane in kavcije, tako da so mnogi naši kupci odpovedali naročila. Ob koncu svojega nagovora je Rudolf Babič poudaril, da je v obojestranskem interesu odpraviti razne težave, ki preprečujejo večji razmah blagovne izmenjave med sosednjima državama. V tej smeri so zelo pomembne tudi take prireditve, kot je koprski sejem. In kakšen je prvi vtis obiskovalca, ko se razgleduje po sejemskih paviljonih: Predvsem lahko rečemo, da je nad 80 domačih in tujih razstavljavcev skušalo prikazati svojo najnovejšo proizvodnjo in da bo zagotovo vsak obiskovalec našel na sejmu vsaj nekaj, kar ga zanima. Tu so zadnji proizvodi drobne kmetijske mehanizacije, moderni tekstilni izdelki, najrazličnejši gradbeni materiali, zadnji izdelki motornih vozil tovarn Zastava, To- oprqma, kolekcije alkoholnih in brezalkoholnih pijač itd. Posebno pozornost zaslužijo lični izdelki tovarne okovja Lama in izolske Me-hanotehnike, visoko kvalitetni pa so tudi izdelki zasebne obrti, zlasti pohištva v starinskem slogu. Sejem Primorska razstavlja bo odprt do nedelje, 21. julija. L. O. Povišani* invalidnine vojnim invalidom NOB Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo Banca dTtalia v prihodnjih dneh začela izplačevati invalidnine s predvidenimi poviški, vojnim invalidom iz NOV in svojcem padlih, ki jih nakazuje SFRJ. Poleg invalidnin za julij, bodo koristniki prejeli tudi razliko za dobo od januarja do junija 1974. Predsedniki konzuit o zdravstvenih konzorcijih Predsedniki rajonskih konzuit tržaške občine, ki so se v teh dneh sestali pri odborništvu za decentralizacijo, so soglasno podprli željo občinske uprave po ustanovitvi zdravstvenih konzorcijev. Izrazili so željo naj bi uprava čimprej izdelala ustrezen statut, ki bo nato prešel v razpravo v rajonske kon-zulte. V PETEK NA TRŽAŠKEM SODISCU PRETOR OBSODIL RUŠITELJE «DEŠKOVE HIŠE» NA COLU Lastnika hiše, arhitekta in podjetje, ki je opravilo dela, je obsodil na skupno 50 dni pripora in na 7.500.000 lir denarne kazni V petek je bila na tržaški preturi i ro hišo so porušili v nekaj urah, razprava v zvezi s prijavo, ki so jo vložili zadruga «Naš Kras», re-pentabrska občina in Nadzorstvo za umetnine proti rušiteljem «Deškove hiše» na Colu. Oktobra lani je ljubitelje Krasa in še predvsem kraške arhitekture prizadela vest, da je bila «Deškove hiša» porušena. Ta hiša je bila eden izmed redkih primerkov še preostale najbolj tipične kraške arhitekture in je bila upodobljena na številnih slikah ker je bila nujni objekt fotografov, ki so si za tematiko izbrali Kras. Skoraj 300 let sta- iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif«iiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i*i|Ii|lll,ltllli|','ll'iit NA MILJSKEM PODROČJU JE POLOŽAJ RAZMEROMA ZADOVOLJIV Biološko nesnago morje še kar onesposobi kemičnih okuževalnih snovi pa ne zmore greznične Načrt za čistilno napravo, ki bo razkužila vode Žavelj in Oreha - Nevarnost naftovodnega terminala Julij je mesec, ko se začne reka turistov stekati v letoviške kraje. Dolge kače avtomobilov na mejnih prehodih in napisi na trgovinah «Zaprto zaradi dopusta», nas opozarjajo, da je čas počitnic tu, da se bliža dan, ko si bomo lahko privoščili zaslužen oddih. Vreme se je v prvi polovici meseca dobro držalo. Kopalcem ni manjkalo sonca in vročine, čeprav si tisti, ki morajo dan za dnem v službo želijo obilnega naliva, ki bi osvežil ozračje. Pa je že tako, da ljudje nismo nikdar zadovoljni z vremenom: ' V soparnih dneh, ko se ti od potu mokra srajca prilepi na vlažno kožo je kopel v morski vodi najboljše osvežilo. Kar vleče te v vodo, da bi si spral s telesa prah in pot, ki te skorajda dušita. Kam pa naj jo mahne Tržačan, da se nekoliko osveži in sprosti v Jilad-ni vodi živce, ki so v teh dneh napeti kot struna? V sobotah ali nedeljah že «skoči» čez mejo tja do Savudrije, Umaga ali še dlje v še kar bistre in prozorne istrske vode a sredi tedna, ob delavnikih? Voda v tržaškem zalivu že na S PREDSINOČNJE REDNE OBČINSKE SEJE Miljski občinski svet proti pobudam družbe SNAM-Aquila Družba je že začela čistiti brez ustreznega dovoljenja morsko dno Miljskega zaliva za graditev pomola Miljski občinski svet, ki se je sestal predsinočnjim, je poleg številnih odborovih sklepov pretresel predvsem tri probleme, ki so v zadnjem času posebno občuteni v njiljski občini. Prvi je problem širšega značaja in zadeva vladno politiko omejevanja kreditov, kar bo imelo nedvomno negativen vpliv na razvoj občin. Ob tem je občinski svet soglasno sprejel županov predlog, da bi občina zaprosila deželno Združenje italijanskih občin za posredovanje pri deželni upravi za takojšnje ukrepanje. Drugi problem zadeva grožnje družbe Aquila, da bo ukinila del proizvodnje dejavnosti žaveljske čistilnice, kar bi nedvomno zadalo hud udarec miljskemu gospodarstvu. Po drugi strani pa je družba SN AM — Aquila že začela, brez us- treznega dovoljenja, čiščenje dna v miljskem zalivu, kjer naj bi zgradila pomol za pristajanje velikih tankerjev. Tako občinski svet kot enotni odbor za obrambo miljskega gospodarstva sta že večkrat odločno nastopila proti tem poskusom nameščanja novih industrijskih naftnih objektov. To stališče so občinski svetovalci potrdili tudi na predsinočnji seji ter obenem sklenili da bodo v sredo, 17. julija, sklicali sejo Enotnega odbora. Proti grožnjam miljske čistilnice, da bo ukinila svoje obratovanje so v teh dneh odločno nastopili tržaški sindikati kemijske stroke. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO COflFEZIOm crclcHzt nagrada našim odjemalcem da bi povečali prodajo moških poletnih oblek priznavamo 20% popusta na vse nase številne in prestižne znamke oblek. videz ni kdo ve kaj privlačna, zlasti v opoldanskih in popoldanskih urah ne, ko jo je na tisoče čofotajočih nog že skalilo, a vsaj gotovosti, da se ne boš nalezel kakšnega vraga, si želiš, če si čiste in prozorne vode ne moreš privoščiti. Začnimo kar pri miljski občini, kjer je luško poveljstvo prepovedalo kopanje na področju od rafinerije. Aquila do izliva osapske-ga potoka, od strelišča do miljskega portiča in od ladjedelnice Sv. Roka 200 metrov proti Lazaretu. Analiza vzorcev morske vode je pokazala, da je tu koncentracija fekalnih bakterij večja od 100 na deciliter vode, ki je po zakonu meja preko katere kopanje ni več dovoljeno. To so področja, kjer se iztekajo greznične vode in kjer morski tok ni tako močan, da bi lahko razpršil in razstopil nesnago. «Stopnja okužbe», pravi miljski občinski zdravnik, «pa vsekakor ni taka, da bi bila nevarna zdravju. Sam bi se v taki vodi kopal brez strahu. Kopanje smo prepovedali le, ker nam tako zapoveduje zakon.» Drugače je seveda s področji, kjer gojijo školjke. Tu je nadzorstvo zelo strogo, saj je znano, da so školjke smetišnice morja. Po zakonskih predpisih mora biti voda biološko čista (sedem bakterij na deciliter vode), kar je tudi jamstvo za kopalce, ki se kopljejo v bližini gojišč školjk, Miljska občina je že pripravila načrt, da bi enkrat za vselej rešila vprašanje biološke okužbe morje, delo pa počasi napreduje, ker terjajo očiščevalne naprave znatne investicije. Doslej delujeta dva od-cejevalna bazena v Miljah in pri Lazaretu, ne moreta pa še v zadostni meri očistiti grezničnih voda. Nujno bi bilo speljati cevovode šesto do sedemsto metrov daleč od obale, kjer ima morska voda večjo sposobnost raztopiti in nevtralizirati biološko nesnago, sredstev za ta dela pa ni. Velik korak naprej pri preprečevanju biološke okužbe morja ob izlivu osapskega potoka in Glinščice bodo naredili, ko bo začela delovati na zemljišču Edit razkuževalna naprava ki bo očistila greznično vodo Žavelj in Oreha. V začetku je načrt predvideval le čistilno in razkuževalno napravo za odtočno vodo klavnice pri Orehu, pozneje pa so ga razširili: čistilno napravo bo upravljala občina in bo služila za čiščenje odtočnih voda vsega področja od Žavelj do Oreha. «Voda bo tako čista», ponosno pravi miljski občinski zdravnik, «da bi jo lahko pili.» Po mnenju zdravstvenega funkcionarja miljske občine je biološka okužba le relativno vprašanje, ker ima morje še vedno toliko razku-ževalne moči. da onesposobi viru-lenco bakterij. Največji problem je po njegovem mnenju kemijska okužba, ki ji morje ni kos. V primeru miljske občine je to predvsem vprašanje naftnih odplak naftovodnega terminala. «Nihče nam ne jamči,» pravi funkcionar, «da so posadke tankerjev usposobljene za raztovarjanje nafte. Bridka izkušnja, ko je nafta preplavila miljski portič, nam kaže, da v marsikaterem primeru to ni res. Zato se zavzemamo, da bi tudi pri nas ustanovili funkcijo uradnega nadzornika, to je strokovnjaka, ìd je zadolžen, da nadzoruje operacije raztovarjanja in jamči, da se spoštujejo vsi varnostni ukrepi.» Ne smemo pa zamenjati okužene vode z umazano, čeprav ta na videz ni nič kaj privlačna, da bi se v nji kopali. Umazana voda je tudi posledica geografske lege Tržaškega zaliva. Morski tok in južni veter porivata proti našemu mestu velike mase planktona (in tudi nesnage), ki kalijo vodo. Ta voda seveda ni privlačna za kopanje, z biološkega vidika pa je čista. odgovori na vprašanje v zvezi s postavitvijo spomenika. 1. Predvsem naj gospod Giuricin točno pove kaj misli z besedami «da bi morda tam, ki je vidni prostor, spomenik motil». Koga naj bi motil? 2. Nadalje, da so padli tudi v drugih mestnih četrtih in bi morali tudi njim ugoditi prošnjam za postavitev spomenikov! Zakaj ne, saj bi bilo tudi pravilno, žrtve proti fašizmu so pač žrtve kjer koli so bile. 3. Kaj pa pomenijo besede «drugim padlim», ki niso bili vključeni v osvobodilno vojno. Na koga on misli! Upamo, da ne na padle fašiste proti katerim smo se borili. Ni dovolj, da se na raznih shodih župan in drugi sklicujejo na, antifašizem na vso moč, a ko pa pride čas konkretnih dejanj jih ne izpolnjujejo. Naj vedo, da se akcija za postavitev spomenika še nadaljuje. Nas ni prestrašila fašistična sila, proti kateri smo se borili do zmage. Zato hočemo te dostojno počastiti. Zampieri - Gustinčič v imenu mnogih s Kolonkovca material pa odpeljali. To dejanje je seveda vzbudilo nejevoljo pri prebivalstvu in tudi pri krajevnih oblasteh in ustanovah, ki skrbijo za zaščito naravnega okolja na Krasu in tistih značilonsti, ki jih je zgodovinski tok vključil kot sestavni del v kraško okolje. Tako je prišlo do trojne prijave tržaške mu sodišču. Izid razprave je pokazal, da so bile prijave utemeljene Pretor Losapio je namreč podpisal štiri obsodbe, ki ne dopuščajo dvomov: lastnik De Paoli je bil obsojen na 15 dni pripora in 1.900.000 lir denarne kazni, Marcela Guštin por. De Paoli na 5 dni pripora in 1.200.000 lir denarne kazni, arhitekt Romano Boico na 20 dni pripora in 2.800.000 lir denarne kazni, lastnik podjetja, ki je izvrševalo dela pa na 10 dni pripora in 1.600.000 lir denarne kazni. Prvostopenjska razprava se je torej zaključila. Obsojenci bodo vložili priziv in zadeva se bo še precej zavlekla. Ostane pa dejstvo, da je bila «Deškova hiša» porušena in velike škode za naše kraško bogastvo ne bo mogoče povrniti. • Združenje trgovcev tržaške pokrajine vabi vse najemnike tobakam, ki prodajajo tudi časopise, da se udeležijo skupščine, ki bo jutri ob 20.30 v Ul. San Nicolò 7. IZ MILJ Smrt zglednega antifašista Francesca Russignana-Birba V ponedeljek bodo v Miljah pokopali prvoborca, antifašista, soustanovitelja komunistične partije, partizana in deportiranca v Dachauu Francesca Russignana - Birba, ki je nenadoma umrl v 65. letu starosti. Russignan se je tudi po vojni udejstvoval v številnih organizacijah, v zvezi deportirancev in bivših političnih preganjancev ter v j zvezi partizanov. Njegova smrt je žalostno odjekni-la v Miljah in tudi v Trstu, kjer i je bil Birbo čislan. Civilni pogreb bo jutri ob 15. uri iz mrtvašnice j tržaške bolnišnice naravnost v1 Milje. Organizacije, v katerih je Birbo sodeloval, izrekajo vdovi Violi, hčerki Ederi, materi Mariji in drugim sorodnikom iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Darovi in prispevki “pidtnO- ulednitivu O spomeniku padlim borcem v NOB v iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane V zvezi s člankom z dne 10. julija 1974 pod naslovom «Zakaj občinska uprava preprečuje postavitev spomenika za IV. okraj Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ana» bi želeli da nam občinska uprava jasno ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Josip Dresček (iz Buenos Airesa) 10.000 lir, Angelo Sedmak (149) 5.000 lir, Vida Gerlanc (Kontovel) 2.000 lir. Sekcija KPI iz Villesse daruje 30 tisoč lir v spomin padlim, ki so darovali najdražje za svobodo in ljubezen med narodi. V počastitev spomina Kamila Sedmaka in Cvetka Sedmaka daruje Armido Ukmar 10.000 lir. # * # Za kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo: Jaka Kemperle 10.000 lir, Pepka Danieli 5.000, Riko Majow-ski 10.000, Karmelo Lukša 10.000, Mario Ukmar 10.000, Anton Gerlanc 10.000, Luči Puntar 2.000, Lidija Raubar 2.000, Marjan Ban 3.000, Ernest Daneu 10.000, Alfredo Daneu 5.000, Marjan Štoka 5.000, družina Grom 5.000, N.N. 50.000, Sergij Ci-bic 7.000, Stanko Prašelj 10.000 lir, Emil Daneu (Devinščina 3) 15.000, Vardo 3.500 lir. Ob prvi obletnici tragične smrti Zdravka Verse se ga spominja teta Danica Regent in' daruje 5.000 lir. Ob 7. obletnici moža Ivana Rustje in 1. obletnici smrti nepozabnega nečaka Zdravka Verše daruje Albina Rustja 10.000 lir. V isti namen darujeta Lidija in Egidij Castellani 10.000 lir. Ob obletnici smrti Amalije Ukmar in Zdravka Verše daruje Marica od «Slovenca» 10.000 lir. Ob 1. obletnici dragega Zdravko-ta darujejo žena Nada s sinom Dejanom ter Danica in Franc Puntar 30.000 lir. Ob 2. obletnici smrti drage mame Josipine Starc daruje sin Darko 20.000 lir. * * » Ob priložnosti nastopa na prazniku tiska na Opčinah prispeva folklorna skupina iz Trsta 10.000 lir za komunistični tisk. V počastitev spomina tovarišev Skorepe in Matiassija prispeva KPI Opčine 20.000 lir za komunistični tisk. Ob osmi obletnici smrti Željka Gržiniča darujejo žena in otroci 15 tisoč lir za Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti none Josipine Starc darujeta Zdenka in Mira 20.000 lir za športno društvo Kontovel. Namesto cvetja na grob dragega brata in strica Antona Žerjala darujeta sestra Urša in Mario 5.000 lir za PD Slovenec in 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Žerjala daruje družina Pavlič (Boršt št. 94) 2.500 lir za PD Slovenec in 2.500 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Antona Žerjala daruje družina Sulli (Boršt št. 89) 2.000 lir za Tržaško folklorno skupino. Namesto cvetja na grob Ivana Husuja darujeta Ana in Viktor Žerjal 3.000 lir za popravila Prosvetnega doma na Opčinah. 30. junija 1974 je Amalija Čok praznovala 85. rojstni dan. Ob tej priliki daruje 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za PD S. Škamperle. V počastitev spomina pok. strica Antona Žerjala darujeta Nada in Karlo Pavlič 20.000 Ur za PD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob Urše Horvat daruje družina Žerjal (Boršt št. 55) 3.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob drage Marije Ravbar por. Škabar daruje Milena Štoka 5.000 lir za PD Kraški dom z Repentabra. Namesto cvetja na grob strica Ivana Kalca darujejo družine Mezgec, Abelaf, Kalc in Pečar 10.000 lir za novi oltar v Bazovici, 5.000 lir za ŠZ Gaja, 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za TPPZ. Ob 14. obletnici smrti dr. Josipa Agneletta daruje družina 10.000 Ur za SDD. V spomin na pok. Ignacija Kju-dra darujejo stric Gašpar ter družine Mirko Čok, Angela Pečar, Marija Žerjul ter Berta Sedevčič 4.000 Ur za PD Lonjer - Katinara, 3.000 Ur za kolesarski klub Adria in 3.000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja, na grob Maksa Martellanija darujejo družine Brus, Čok, Jagodic in Danieli 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Žerjala iz Zabrežca daruje družina Žerjal (Boršt št. 74) 2.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Antona Žerjala daruje družina Žerjal, Za-brežec 55, 7.000 Ur za prosvetno društvo «Slovenec». Namesto cvetja na grob pok. Antona Žerjala, daruje Angel Slavec z družino 10.000 Ur za športno društvo Breg. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo podporni člani: Josip Ota, Boljunec 38, 5.000 Ur, Marcelo Čuk, Trebče 96, 5.000. Namesto cvetja na grob pok. strica Antona Žerjala, daruje družina Marta Slavec iz Boljunca Ur 10.000. • • * V počastitev spomina padlega brata Alojzija Badaliča (in ne Brišči-ka kot je bilo pomotoma objavljeno dne 30.6.74) daruje Ivanka Bri-ščik (Badaličeva) 15.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel. FESTIVAL LJUBLJANA 22. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 6. BALETNI BIENALE Danes, 14. julija Orgelski večer FRANCOIS DELOR - ŠVICA Jutri, 15. julija Prokofjev: Romeo in Julija BALET - TEATRA OPERI I BALETA PERM, ZSSR V torek, 16. julija Pantomima (Mirne) V sredo, 17. julija Jeux et masque (Maškarada) ŠVICA V četrtek, 18. julija Shakespearove pesmi WYNFORD EVANS, tenor CARL SHAVITZ, lutnja VELIKA BRITANIJA V nedsljo, 21. julija The Golden Gate Quartet ZDA Vse prireditve bodo v Križankah, Začetek predstav ob 20.30, Informacije in rezervacije po telefonu (061) 21-768 OBIŠČITE NOVO TRGOVINO POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A Mali oglasi 37-LETNI — dobro situiran Tržačan bi se poročil z gospodinjo, pošteno, zdravo brez imetja. Telefoni, rati 763714, Trst. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. GiuUa 10 in Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZIA ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972, 2000 GT veloce 1972, 1600 super 1971, giulia 1.3 1974. 1300 Tl 1970, GT junior 1300 1968, alfa sud 1973-1972; alfet. ta 1972, 1750 berlina 1971, 1750 GT veloce 1971: fiat 128 berlina štiri vrata 1970. 128 rally 1971; 126 1974. 850 special 1970. autobianchi primula 65 C 1969; autobianchi A 112 ele-gant 1974; BMW 1600 1968; NSU TT 1000 1970; innocenti mini minor MK3 1971: renault TL6 1970: kawasaki mach 3/500 1973. OBIŠČITE NAS!!! ZASEBNIK kupuje starinske slonokoščene. srebrne, porcelanske predmete, kozarce, lesene kipce. Plača dobro. Telefonirati Trst 767-134; po možnosti, govoriti v italijanščini. VAJENCA ali vajenko išče takoj nova trgovina opreme. Plača višja od sindikalne. 5 delovnih dni. Telefonirati 62917. seda/ smo v novem sedežu v ulici Caboto 24 (industrijska cona avtobus št. 21) NUOVA CONCESSIONARIA nove telefonske številke: 826.18112/3 Dietični sladkor sladek kot sladkor sladilo za diabetike sionon T pridobljen iz na soncu dozorele Minize PO LICENCI BAYER OHI SCI TE NAS NA SEJMU «PRIMORSKA RAZSTA VLJA» V KOPRU bm* I *» PREHRAMBENA INDUSTRIJAv^.... - M. Bevilacqua TRST - Via Conti 9/1 TELEFON (040) 793071 Stroji in orodja za mehanike in mizarstvo! ZA RAZLIČNE IZDELKE POPUST OD 30 DO 40% — tehnična pomoč in nadomestni deli — v skladišču imamo na razpolago tudi rabljene stroje: kombinirke na 7 operacij, kompresorje, brusilne stroje m tračne žage — jamstvo 18 mesecev — v Italiji lahko plačate na obroke «AUTOAGENZIA CLAUDIO» ULICA CEPPA 8 TELEFON 29-714 ZASTOPNIK Shodu IA TRST IN POKRAJINO ■ TAKOJŠNJA DOBAVA Prihranite na bencinu z novimi ŠKODA 74 100 1 00 L - 110 L COUPÉ R s RAZSTAVA NAJNOVEJŠIH MODELOV SEJO SO POSVETILI OBRAVNAVANJU RESOLUCIJ Na petkovi seji pokrajinskega sveta razprava o toponomastiki v Sovodnjah Kritike svetovalcev prepočasnemu delovanju pokrajinskih organov Odobrena, s pomisleki SOZ, resolucija o izvajanju zakona 865 V dolgi seji (trajala je štiri ure in pol) so pokrajinski svetovalci v petek ponoči razpravljali in o-dobrili vrsto resolucij, ki so bile na dnevnem redu - že več mesecev. Šlo je v glavnem za resolucije, ki so jih komunistični svetovalci predložili ob proračunski razpravi, poleg teh pa sta bili v diskusiji še resolucija večine o izvajanju zakona štev. 865 in socialistična resolucija o podpori sovodenjski občini glede dvojezične toponoma-stike. Že začetek seje je pokazal, da bo na njej vroča diskusija. Socialist Waltritsch je obžaloval, da ostajajo dolge mesece tudi važne interpelacije brez odgovora. Odbor nima n. pr. poguma odgovarjati o smrtnem primeru v umobolnici, znano pa je, da so akti že pri državnem pravdniku. Nujno je razpravljati o avtocestni povezavi s Slovenijo. Liberalec Lugnani je obžaloval, da niso bili izvoljeni predstavniki pokrajine v razne ustanove in da je delo teh v marsikaterem primeru ustavljeno že več časa. Dejal je, da je v sedanji pokrajinski upravi pomanjkanje de lovanja, ki se odraža na vseh področjih. Komunist Poletto je omenil vprašanje cestne povezave s Slovenijo in predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi to stvar spremljala v sodelovanju z jugoslovanskimi obmejnimi oblastmi. Demokristjan Zaccai je omenil vprašanje univerze, Gian pa je zahteval odgovor na vse interpelacije in vprašanja ter izrekel željo naj bi kmalu uredili spominsko ploščo slovenskim zapornikom v Zdrav-ščini med drugo svetovno vojno. Svetovalci so nato preučili številne komunistične resolucije. Večino resolucij so svetovalci odobrili, za nekatere pa so glasovali samo predlagatelji. Šlo je za resolucije z zdravstvenega področja ter take, ki so zanimale kmetijstvo in občinske finance. Do obširnejše debate je prišlo ko je prišla na dnevni red resolucija, ki so jo podpisali predstavniki večine Gian (KD), Ferletič (ZDS) in Zorzenon (PSDI) o zakonu 865 in o razlastitvah. Komunisti so imeli svojo resolucijo in so zahtevali glasovanje zanjo, socialist Waltritsch pa je predlagal spremembo v resoluciji večine, tam kjer pravi, da je treba na vsak način zavarovati neposrednega obdelovalca zemlje, ko gre za razlastitve zemljišč, kjer morajo graditi razne javne infrastrukture. Obvarujejo naj se stoodstotno -kmetije, v drugih primerih pa naj se ravna kot z vsemi ostalimi, je dejal socialistični predstavnik. Za ta spreminjevalni predlog sta se izrekla tudi dva od treh predlaga- teljev, Gian in Zorzenon, Ferleti-čeva pa je bila proti in je pozneje, po obširni diskusiji glasovala proti tem spremembam resolucije strank sedanje sredinske večine. V njej je torej prišlo do prve javne razpoke. Za popravljeno resolucijo v celoti so glasovali socialisti, socialdemokrati in demokristjani. Ob glasovanju druge, komunistične resolucije, pa so se socialisti vzdržali, svetovalci večine in liberalec pa so bili proti. Zadnje je bilo na vrsti vprašanje poimenovanja ulic v Sovodnjah. Socialista Waltritsch, ki je že pred petimi meseci poslal predsedniku pokrajine pismo, v katerem ga je opozoril na nezaslišan sklep zavoda za spomeniško varstvo in predlagal ustrezno resolucijo, je prikazal stališče sovodenjskega občinskega sveta. Ta je večkrat sprejel sklepe o poimenovanju ulic z imeni slovenskih zaslužnih mož. Vedno so bili ti sklepi zavrnjeni in volja demokratično izvoljenega občinskega sveta je bila tako od raznih funkcionarjev z zastarelo fašistično mentaliteto okrnjena. Zavrnjeni so bili vsi sklepi, ki hočejo dati sovodenjskim ulicam imena Gregorčiča, Preglja, Sedeja, Ketteja, Trubarja, Cankarja, Levstika, Kosovela, Erjavca, Prešerna. Občinski svet v Sovodnjah je upravičeno protestiral, socialistični pokrajinski svetovalec je predlagal resolucijo, v kateri se obsoja tako podlo ravnanje nekaterih državnih ustanov in se izraža solidarnost z demokratično izvoljenim občinskim svetom v Sovodnjah v svojem prizadevanju. Predsednik dr Chientaroli je s svoje strani, v imenu ožjega pokrajinskega odbora (KD, PSDI, SDZ) predlagal drugo resolucijo, v kateri se izraža željo, da bi čimprej uveljavili norme, o pristojnosti dežele na področju toponomastike. Ni pa bilo v tej resoluciji nobene omembe o krivici, ki se je pripetila slovenski občini. Zaradi tega so se zastopniki raznih strank ločeno sestali, da bi uskladili oba osnutka resolucij. O tem bodo dokončno glasovali na prihodnji seji, ki bo v torek. Socialisti in komunisti so zahtevali, da se v resolucijo vnese točno, zakaj je do nje prišlo. V torek bodo razpravljali tudi o resoluciji v podporo Stalnemu ■ slovenskemu gledališču, ki so jo predlagali socialisti. Boni za nakup knjig bodo na županstvu Prejšnji teden so se na županstvu sestali predstavniki goriških knjigarn skupno z odbornikom za šolstvo, da bi razpravljali o razdelitvi in uporabi bonov za nakup knjig. Do prejšnjega leta je namreč veljalo, da so dijaki kar na tajništvu šole napisali prošnjo za bone. Ko pa so jih dobili,, so bone večkrat izročili knjigarnam šele konec oktobra ali prve dni novembra. Da bi letos ne prišlo do zakasnitve, so na seji sklenili naj dijaki naslovijo prošnjo neposredno na županstvo ter naj bone izročijo že prve dni oktobra knjigarnam. Tudi letos bodo boni veljali za nakup knjig v višini 30.000 lir ter S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Sprejet predlog o spremembi regulacijskega načrta 0 tem vprašanju, ki zadeva kmečke površine, so razpravljali skoro tri ure Na petkovi seji občinskega sveta, membo, izrazil pa je nezadovoljstvo, o prvem delu te smo že poročali da je do tega koraka prišlo pre-včeraj, so skoro tri ure razpravlja- pozno, Paulin (SDZ) je poudaril, li o spremembi regulacijskega na-1 da je treba pri tej spremembi pr- V ORGANIZACIJI SLOVENSKE PROSVETNE Z VEZE črta, in sicer glede možnosti gradnje na kmečkih površinah. Po dolgi razpravi, v katero so posegli skoro vsi svetovalci, so z večino glasov (proti so bili le fašisti, glasovanja se je vzdržal predstavnik slovenske demokratske zveze) odobrili spremembo regulacijskega načrta, ki predvideva, da se na površinah, ki jih imajo za kmečke, lahko gradi le v primeru, če teren obsega deset tisoč kvadratnih metrov. O potrebi spremembe je na dolgo in široko govoril odbornik za javna dela Agati, ki je poudaril, da spada sprememba regulacijskega načrta v okvir novih prijemov pri re se jih bodo lahko poslužili dijaki , sevanju urbanizacije na Goriškem, tistih družin, katerih dohodek ne Pred volitvami so v diskusijo pose-presega določene vsote, ki so jo j gli številni svetovalci: Fornasir določili na županstvu. 1 (PLI) je dejal, da se strinja s spre- venstveno upoštevati problem kmetijstva, Dellago (PSI) je izrazil mnenje, da ta sprememba neposredno ščiti tudi kmetijstvo. Istega mnenja je bila Pirella (PCI). Folklorna skupina «Danaj» danes na Gradu Goriška občina priredi ob sodelovanju ustanove za srednjeevropska srečanja drevi ob 21. uri v dvorani pokrajinskih ustanov na goriškem gradu folklorni večer. Z vrsto zanimivih plesov in pesmi se bo občinstvu predstavila folklorna skupina «Danaj» iz Stražnic na češkem. Gostje bodo prikazali zanimive plese iz južne Moravske. ■IIIIIIIIIIIIIII1IIIIII11IIIIIIIIIIIIÌI1I1I||||||||||I||||||||||||||1|||||||||||||1|||||||||||||||||||||||||||||||1|||||1|||||||||11||1IJUII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,|,||||||||||||I||||| OBISK PRI NAŠIH LJUDEH V PODGORI Ali bo «Eifflov» stolp končno rešil vaščane smradu in tovarniških odpadkov? Velika in dolgotrajna škoda na vinogradih in v hišah - Trdoživost naprednega vinogradnika - Ob razvalinah nekdanjega prosvetnega doma Če prideš v Podgoro iz Stražic preko obnovljenega mosta za pešce, si lahko tudi malo prehlajen, pa ti bo nos že od daleč napovedal, da si blizu kemične tovarne za u-metna vlakna. Oster smrad po gnojnici. žveplu in gnilih jajcih te spremlja na vsej poti preko mosta in še daleč preko njega. Mnogokrat, kadar veje veter od zahoda, pa te sploh več ne zapusti. Da bi se mu malo umaknili, smo se zatekli prav do zadnje hiše za cerkvijo v Podgori pod hribom, kjer ima svoj dom Dori Klavčič, nekdaj odličen pevovodja iz šole pokojnega Lojzeta Bratuža, od katerega se je z njegovim zborom s mehko slovensko pesmijo poslovil, ko mu je zločinska fašistična roka trgala nit življenja. Našli smo ga v strmini za hišo, kjer je s pogledom božal nov nasad mladih trt. «Drugo leto bodo prvič rodile,» je dejal Dori, kot bi uganil naše vprašanje in kmalu je med nama stekel pogovor o trtah, o kmetijstvu v Podgori, o škodi, ki jo povzroča tovarna s svojimi kislinami na trtah in drugih pridelkih. Da, kemična tovarna je povzročila veliko škodo kmetijstvu v Pod- •niiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimuimiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiuiniiiiiiuililiiiliillliiiililillliiiliuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiih BRSKANJE PO STARIH DOKUMENTIH V današnjih zamejskih krajih na Goriškem je bilo pred sedemdesetimi leti veliko učencev V šolskem letu 1904-05 je slovenske osnovne šole obiskovalo kar 99,1 odstotka šoloobveznih otrok - Slovenska osnovna šola je bila tudi v Lečniku: v njej je bilo kar 46 učencev Pred sedemdesetimi leti je bilo v naših krajih zelo veliko otrok. V kmečkih družinah so imeli veliko otrok, ker so jim ti potem služili v delu na polju. Precej jih je pomrlo že v mladih letih, vendarle pa je bilo ne le v krajih, ki so danes v goriškem zamejstvu, marveč na vsem Goriškem, zelo veliko število šoloobveznih otrok. Hočemo tu analizirati podatke o šolstvu v letu 1904-1905, ki smo jih povzeli po «poročilu o stanju ljudskega šolstva v okraju goriškem», ki ga je sestavil takratni c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Finžger. Poročilo je bilo tiskano leta 1905 v Gorici, v Narodni tiskarni. Goriški okraj v šolskem oziru je takrat zavzemal področje 67 šolskih občin, v njih je bilo 85 šol; na celotnem področju, ki je zavzemalo skoro celotno nekdanjo Goriško, je oilo 12.631 šoloobveznih otrok od 6. do 14. leta starosti; šole je obiskovalo 12.099 otrok, kar pomeni 99,1 odstotka vseh. To je zelo lep odstotek za naše prebivalstvo. Od krajev, ki so danes v goriškem zamejstvu, so v ta okraj spadale šole v Štandrežu, Sovodnjah, Gabrjah, Rupi, Vrhu, Doiu, Ločniku, Podgori, Pevmi, štmavru in Števerjanu. Ni v tem seznamu Doberdoba, niti ni šol v tedanji občini Gorica; ta dva kraja nista spadala v «goriški šolski okraj». Zaradi tega ne bomo mogli našim bralcem postreči danes s tovrstnimi podatki. V vseh zgoraj omenjenih krajih smo imeli 1.602 šoloobvezna otroka, šole pa je obiskovalo 1.439 otrok. Velika večina je obiskovala ljudsko šolo prve stopnje (od 6. do 12. leta), manj pa šolo druge stopnje (od 12. do 14. leta). Učiteljstva je bilo malo, kot sledi iz spodaj navedenih seznamov. Precej otrok tudi ni obiskovalo šol, to bodisi zaradi bolezenskih kot drugih družinskih razmer (nekateri starši so otroke raje držali doma, da so jim delali na polju). K sreči pa teh, razen v nekaterih krajih, ni bilo veliko. Podatki naše razpredelnice so zelo zgovorni in naši ljudje, ki živijo danes v istih krajih, ki sc v tej razpredelnici omenjeni, bodo lahko primerjali takratno stanje šolstva z današnjim. Našim bralcem lahko postrežemo tudi z imeni učiteljic in učiteljev, ki so imeli opravka s takratno šolsko otročadjo. To seveda velja za šolsko leto 1904-1995, kajti tudi takrat je bilo premeščanje učiteljev na dnevnem redu. Le malokdo je ostal v istem kraju več časa. V Štandrežu so imeli tri razrede. Učili so Leopold Furlani (rojen v Rihemberku 1854), Ida Ver-gna (r. v Gorici 1871) in Karolina Gostiša (roj. v Štandrežu 1879). V Dolu sta bila dva razreda: poučevala sta Edmund Čibej (r. v Lokavcu 1862) in Katarina Bo-stiancig (r. v Gorici 1881). V Števerjanu so imeli dva razreda, imeli pa so dva stalna in dva provizorična učitelja. Poučevali so Davorin čenčič (r. na Sedlu 1863), Henrik Klavora (r. v Trstu 1878), Ana Lukman (r. v Gorici 1867) in Marija Jamšek (r. v Gorici 1884 L V Gabrjah so imeli samo en razred, v katerem je poučeval Tomaž Lukančič (roj. v Kamnjah leta 1848). V Ločniku je bila poleg domače italijanske šole tudi slovenska Italijani so tu imeli štiri razrede in 361 učencev, slovensko šolo je o-biskovalo 46 učencev, ki so imeli sicer samo en razred ter dva učitelja! Poučevali so Marija štrukelj (rojena v Gorici 1774) in Jo-sipina Srebernič (roj. v Solkanu 1884). V štmavru so imeli en razred v katerem je učil Anton Kutin (r. v Trstu 1878), v Pevmi pa dva razreda, v katerih sta učila Edvard Prinčič (r. v Gorenjem Cerovem 1862) in Leopoldina Kersnik - Rott (r. v Ljubljani 1849). V slovenski šoli v Podgori je bilo skupno 231 otrok. Tu pa je bila tudi italijanska šola, v katero je hodilo 49 otrok. Na slovenski šoli so poučevali Josip Budal (r. v Podgori 1861), Artur Kodrič (r. v Šmarjah 1875), Marija Urbančič (r. v Staroselu 1859), Emilija Klančič (r. v Podgori 1882) V italijanski šoli je bil za učitelja Josip Ceschia iz šlovrenca. V Sovodnjah so imeli dva učitelja: Ivana Benka (r. v Staroselu 1842) in Josipino Jug (r. v Bovcu 1863). V Rupi je bil za u-čitelja Ante Ferlat (r. v Mirnu 1875), na Vrhu pa Josip Balie (r. v Šempetru 1854). Poleg ljudskih šol so imeli v Podgori še dva javna slovenska otroška vrtca, ki ju je vzdrževala domača občina, v Pevmi pa je bilo zasebno zabavišče društva sv. Cirila in Metoda. «Lega nazionale» pa je imela zasebni otroški vrtec za italijanske otroke v Podgori, kamor pa so vabili tudi otroke slovenskih družin. Za opremo in vzdrževanje šol so skrbele občine. V tem šolskem letu so domače občine dale za nakup učil in drugih potrebščin revnim šolskim otrokom ali za po-množenje šolskih knjižnic naslednje vsote. Naslednje šole so dobile te vsote: Štandrež 12 kron, Štmaver 40 kron, Podgora 30 kron. Še en podatek. Krajnim šolskim svetom so predsedovali: Jožef Kosovel v Štandrežu, Janez Knez v Števerjanu, Andrej Perco v Ločniku, Ivan Fonzari v Štmavru, Jožef Klanjšček v Pevmi, Jožef Golob v Podgori, Andrej Jakil v Rupi. Alojzij Kovačič v Sovodnjah (tudi za šoli v Gabrjah in na Vrhu). m. w. gori, pa v Ločniku in še dalje v Furlaniji, kakor pač zanaša vete.- in zračni tokovi kislinske odpadke tovarne. Dori nam je povedal, da čutijo včasih ta smrad vse tja preko Sovodenj na Krasu. V Podgori so mislili, da jim bo malo zaščitil hrib, ki se dviga takoj za vasjo, vsaj kadar piha od te strani. Pa so smrdeči tokovi, zlasti v neposredni bližini tovarne, kjer je še nekaj lepih vinogradov, ki se s svojimi zelenimi površinami u-pirajo prodirajočim novim gradnjam in asfaltu, tudi tu opravili svoje uničujoče delo. Zlasti je bilo to očitno v prvih letih, ko so kisline temeljito razjedle zelene liste. To je bilo najbolj občutno, ko so škropili trte z vitrijolom in je potem dež pomagal kislinam, da so požgale vse zelenje. Potem so vinogradniki opustili galico in so škropili trte z asporjem, ki je bolj odporen proti kemikalijam. Seveda pa je bilo tudi to samo zasilno sredstvo in vedno več je bilo protestov ne samo od strani kmetov, ampak tudi delavcev, ki so tudi preko občinske uprave v Gorici zahtevali učinkovite ukrepe za odpravo kemičnih odpadkov, ki so zastrupljali ozračje in celo vodo v Soči. Vodstvo elektrarne je moralo preobleči vse bakrene žice napeljave s plastično preobleko, da jih je zaščitilo pred razjedajočimi kislinami. Stanovalci bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih hiš v Podgori so morali zamenjati vse bakrene in medeninaste kljuke pri vratih in oknih, ki jih je zeleno prebarval razjedajoči oksid, z drugim bolj odpornim materialom. Odšli smo še na drugi konec vasi, mimo vinogradov Kocjančiča, Sirka in drugih slovenskih kmetovalcev, ki branijo s svojim delom slovenski značaj te naše vasi, v katero prodira vedno številnejši tuji živelj in iz tovarniškega obzidja nas je spremljal visok stolp. «To je pa podgorski eiflov stolp», nam je pojasnila Severina, ki smo jo našli pri njenem krojaškem delu in pojasnila: «Tovarniška uprava se je končno le odločila za zaščitne ukrepe in so sezidali ta dimnik, ki je visok kar 65 metrov. Sedaj opravljajo na njem zaključna dela in pravijo, da bodo v njem tudi sežigali vse odpadke, da bo dim uhajal prečiščen do 60 in več odstotkov ter ne bo več v taki meri okuževal ozračja in kvaril zdravja delavcev in prebivalstva na splošno.» Njen brat Vanko, ki si je ogledal tovarno tudi znotraj za prvi maj, je povedal o vrsti čistilnih naprav v kemičnem oddelku, kjer gredo u-mazane vode skozi vrsto pretočnih bazenov, da se na koncu skoro popolnoma prečiščene vračajo v Sočo. Sedaj upajo tudi domači ribiči, da bo ponovno zaživel ribji zarod v nekdaj bistri Soči in da bodo tudi domači ribiči lahko zopet nadaljevali s svojim zdravim športom, čiščenje voda je bil prvi ukrep in novi dimnik, ki ima tudi vrsto podzemnih čistilnih naprav, naj bi končno očistil še ozračje, da bo bolj znosno delo v tovarni in življenje v zeleni Podgori ob Soči. ki naj bi zopet dobila svojo značilno temno modro barvo. «Mnogo smo si prizadevali,» sta nam povedala še Severina in Van ko, «da bi dosegli take ukrepe hi delegacija delavcev in vaščanov je bila s posredovanjem sindikalnih zastopnikov tudi pri županu in goriškem prefektu, ki sta končno dala vodstvu tovarne ultimativni rok za izvedbo zaščitnih del, ki so se daj v zaključnem obdobju. Sedaj že nestrpno pričakujemo, da bode te naprave začele delovati in da bo naša vas vsaj od te strani ponovno zaživela in zadihala.» Pri tej njuni želji smo pomislili tudi na podrtijo ob južnem vhodu v vas, tik za železniškim podvozom, kjer so domačini v prvih letih po vojni sanjali o svojem prosvetnem sedežu. Zasilen sedež so sicer pozneje dobili drugje, kjer je bilo živahno dokler je živel pokojni Andrej Paglavc. občinski svetovalec in duša vsega političnega in prosvetnega dela naših Podgorcev do pred dobrimi dvajsetimi leti. S temi razvalinami izginja še zadnja sled na takratno delo domačega pevskega zbora in dramske družine, ki je gostovala tudi v Gorici in Pevmi, ker doma v Podgori ni imela primernega prostora. Vračali smo se po glavni cesti proti pevmskemu mostu mimo prenovljenega doma najboljšega podgorskega vinogradnika Lojzeta Lev-puščka. Lepo urejeni obsežni vinogradi za hišo in modema vinska klet ob njej pričajo o podjetnosti našega domačega človeka, ki s svojo pridnostjo kljubuje valovom tujega življa, ki nas želi preplaviti ter pričakuje pomoči od mladega rodu, ki nastaja v našem vrtcu in osnovni šoli na sredi vasi, da bo tudi on zaoral v ledino, ko bo prišel njegov čas, da bo nekdanja Podgora Lojzeta Bratuža in Andre ja Paglavca zopet zaživela I. M. Priprave za tretje srečanje v Železnikih se bližajo koncu Z Goriškega bo odpeljalo deset avtobusov - V sredo v Doberdobu skupna vaja za člane vseh pevskih društev Priprave za tretje srečanje zamejcev v Železnikih, ki ga prireja goriška Prosvetna zveza, se bližajo koncu. Na Gorenjsko bo z Goriškega odpotovalo deset avtobusov (vsako prosvetno društvo, včlanjeno v SPZ je namreč najelo eno vozilo; izjema je «Oton Župančič», ki bo imelo dva avtobusa), ki bodo v dolgi koloni vozili proti Železnikom. Kot smo že poročali, se bodo izletniki, skupno jih bo približno 600, kajti nekateri se bodo odpeljali tudi z osebnimi vozili, ustavili pri Urhu (pri Ljubljani), kjer si bodo ogledali domobransko mučilnico iz druge svetovne vojne. Tu jih bo zgodovinar seznanil z zgodovinskim pomenom tega kraja. V Železnikih bo na sporedu bogat kulturni program, na katerem bodo nastopili tudi zamejci. Z Goriškega bo odpotoval združen pevski zbor, ki ga tvorijo člani vseh pevskih zborov, včlanjenih v SPZ, godba na pihala «Kras» iz Doberdoba ter folklorna skupina iz Sovodenj. V kulturnem programu bodo še nastopili moški zbor iz škofje Loke, mladinski zbor osnovne šole iz Železnikov, folklorna skupina iz Preddvora, ansambel bratov Arnol, pevca Marija Deržaj in Braco Koren ter znani humorist Brežnjev Vane. Pred kulturnim programom bodo na sporedu pozdravni nagovori. Vse točke bosta napovedovala sodelavca ljubljanske televizije Milanka Bavcon in Borut Mencinger. Organiza ,rji bodo skuono kosilo priredili na gradu v Škofji Loki. Izletnike opozarjamo na odhod avtobusov iz posameznih vasi. Iz vsake vasi bo rvtobus odpeljal točno ob 6.30. V Števerjanu bo avtobus izletnike čakal pred Dvorom ter odpeljal proti Bukovju: v Pevmi naj se izletniki zberejo pred spomenikom padlim v NOB, na Oslavju pa pred Pepijevo gostilno, v Podgori pred «Zadrugo», v Štandrežu pred glavnim trgom, v Sovodnjah pred Kulturnim domom, na Vrhu pred spomenikom NOB, v Dolu pred gostilno pri Devetakih, v Doberdobu pred sedežem domačega društva. Za postajališče avtobusa v Ronkah bomo naknadno obvestili izletnike. Slovenska prosvetna zveza opozarja udeležence srečanja v Železnikih na točnost. Približno ob 7. uri se bodo vsi avtobusi zbrali pred mejnim prehodom Rdeča hiša, od koder bodo v koloni odpeljali proti Železnikom. Na tem kraju naj se zberejo tudi tisti' izletniki, ki se bodo na Gorenjsko odpeljali z lastnimi sredstvi. SPZ obvešča člane vseh pevskih zborov z Goriškega ter godbo na pihala «Kras», da bo v sredo, 17. t.m., ob 21. uri pred osnovno šolo v Doberdobu skupna pevska vaja. Predsedniki vseh prosvetnih društev pa naj se na tem mestu zberejo uro prej, ob 20., kjer jim bodo obrazložili podroben program nedeljske prireditve. Stalna imenovanja slovenskih profesorjev V soboto so na šolskem skrbništvu objavili seznam slovenskih profesorjev, ki so bili, na podlagi točke 17 zakona 30.7.1973. štev. 477, vključeni v seznam stalnih profesorjev za nedoločen čas. Nižje srednje šole: Slovenščina, zgodovina, zemljepis, latinščina, civilna vzgoja: 1. Emil Devetak, 2. Leopold Devetak. Italijanščina in latinščina: 1. Xenia Kocjančič r. Vižintin. Matematika in prirodopis: 1. Venceslav Devetak, 2. Danilo Rustja, 3. Marija Vittori r. Cigoj. Moške tehniške aplikacije: 1. Alfonz Koršič. Umetnostna vzgoja: 1. Vladimir Klanjšček. Telovadba: 1. Maja Morini r. Leban. Višje srednje šole: Latinščina in grščina ter literarni predmeti v klasičnem liceju: 1. Milko Rener. Latinščina in literarni predmeti na učiteljišču: L Katja Faganel. Literarni predmeti: 1- Stanislav Bratina. Italijanščina: 1. Majda Koršič r. Sfiligoj. Matematika in fizika na učiteljišču: 1. Branko Ferlat. Prirodopis, kemija in zemljepis: 1. Lučka Komac. Slovenščina, latinščina, zemljepis, zgodovina: 1. Lojzka Devetak r. Kristančič. Strokovne šole: Tehnične in trgovinske vede: 1. Vito-mira Vesel r. Winkler. Stenografija in strojepisje: 1. Sergij Dilica. nakih pogojih, ki jih imajo redni člani na taboru. Rod modrega vala nudi taborni prostor in objekte, šotore in spalne blazine, izkušene vodnike organizacije za otroke, starejše od testih let (tako da bodo starši bolj prosti). Skupni program v omenjenih dneh je: dva večerna taborna ognja, en celodnevni izlet, en po*-dnevni izlet, eno skupno kosilo in dve večerji. Še nekaj tehničnih podatkov: pit' na voda je 30 m od tabornega prO; štora, voda za umivanje je v Savi Bohinjki 150 m daleč, taborni pr0" štor se nahaja 1,5 km od jezera in večjih hotelov ter trgovin. Ker 7 Bohinju zelo rado dežuje, je P0, trebna primerna oprema. Prav t* ko je potrebna obutev za izlete. 9> Slovensko planinsko društvo 1 Gorici javlja, da bo v poletnih h'6' secih društvena pisarna odprta samo dopoldne, in sicer od 9.30 12.30. Vabilo tabornikov Rodu modrega vala Vodstvo taborniške organizacije Rod modrega vala obvešča, da i-majo na letošnjem taborjenju, ob njegovem zaključku, nekaj prostih mest v taboru. Na koncu tabora, od 27. julija, popoldne do 31 julija dopoldne, bo v Ribčevem lazu v1 Bohinju še na razpolago taborni' prpstor. za starše članov organizacije, za bivše člane, prijatelje in simpatizerje. V teh dneh bi ude leženci skupno živeli v približno e- iiiiJiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiumfiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB PRIREDITVI V PROSVETNI DVORANI Mladi igralci v «Raztrgamih» so premostili na odru nemalo težav Lep uspeh za mladega režiserja Pred dnevi se je prvič poskusila na odru dramska skupina prosvetnega društva «Oton Župančič» iz ŠOLOOBVEZNI OBISKOVALCI OBISKOVALCI STROKOVNIH NISO ŠOLSKA OBČINA JAVNE OBISKOVALCI V-» X XUV^XVW V IN XXX IN OBISKOVALI OTROCI LJUDSKE ŠOLE ZASEBNIH ŠOL KMETIJSKIH ŠOL ŠOL 6-12 12-14 Skupno 6-12 12-14 Skupno let let let let ŠTANDREŽ 213 72 285 194 62 265 14 14 1 SOVODNJE 106 38 144 98 35 133 — 10 1 GABRJE 51 14 65 51 14 65 — — — RUFA 62 16 78 62 16 78 — — — VRH 50 13 63 05 13 63 — — — DOL 120 31 151 111 30 141 — — 10 LOČNIK 23 24 47 23 23 46 — — 1 PODGORA 191 64 255 177 54 231 — 24 — PEVMA 163 41 204 124 26 150 — 47 7 ŠTMAVER 44 12 56 43 11 54 — — 2 ŠTEVERJAN 171 83 254 154 77 222 — — 32 PD «Danica» z Vrha vabi na PIKNIK (na Largì) Danes nb 19.30 srečanje judoistov. Zvečer ples ob zvokih sovodenjskega ansambla «The Lovers». IZGUBLJENO — NAJDENO Na sedežu mestnih redarjev v Ul. Mazzini imajo na razpolago lastnikov naslednje najdene predmete: moško kolo, tri ženska kolesa, kolo vrste «cross», kolo vrste «graziella», moped, dva para očal za vid, več moških in ženskih kopalk, moško torbico, torbico z denarjem, denarnico, več vsot denarja ter volneno majico. Štandreža. Za svoj prvi nastop si je izbrala dramo Mateja Bora «Raztrgane». Pravzaprav je Raztrgance predlagal mladi režiser Janez Starina z utemeljitvijo, da je drama še vedno aktualna po svoji tematiki in pa da je preprosto zasnovana z jasno očrtanimi osebami in zato povsem «dosegljiva» za začetnike. Ob uprizoritvi smo imeli vtis, da so se igralci zelo vestno pripravili, da pa jih je precej pogojevala trema, pravzaprav, da je glavno vlogo igrala trema. Vendar pa so se v igri nekateri precej sprostili in utegnili očrtati posamezne like. Med temi sta bila najbolj prepričljiva Rutar (Rudi Pavšič) in Rutarica (Elijana Bensa). Poslušalce je najbolj prevzela njuna naravna mimika in govorna intonacija. To je omogočilo, da se je ustvarilo napeto o-zračje, kar je prvi pogoj za razvijanje dejanja. Miloš Tabaj je Ferleža precej jasno označil, ravno tako David Sošol Mihola. Škoda, da sta bila v mimiki in še posebej v izražanju nekoliko preveč vezana in tudi prenagla. Zelo zavzeto je igrala Vido Lilijana Žigon, lepo učinkovala s svojo zgovornostjo, manj pa s prehitro igro. Uto bi lahko rekli o Edvinu Cotiču, Loreti Mikluš in Jožku Figlju. Verjetno se bo druga uprizoritev vse bolj razvezala in izrazno utemeljila, ko se bodo igralci iznebili predsodka, da je igra ponovitev šolske lekcije in se čim bolj predali «igranju». Zaenkrat pa jim gre vse priznanje, da so ob vstopu na oder premostili nemalo težav, posebno v zvezi z izgovarjavo. To pa pomeni tudi lep uspeh za mladega režiserja, ki se je z vso zagnanostjo in požrtvovalnostjo lotil oblikovati mlade igralce. Zelo dobro se je obnesla scenska oprema, ki jo je pripravil Karel Nanut, le osvetljevanje je bilo nekoliko pomanjkljivo. Poletni vozni red Ribijevih avtobusov Avtobusno podjetje Ribi obvešča, da bo v nedeljo, 16. junija, stoph v veljavo poletni urnik za naslednje proge: GORICA - GRADIŠČE. Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 6.4a. 6.50, 7.45, 8.00, 9.15, 9.45, 10-30. 11.30, 11.45, 12.15. 12.45. 13.30, 14.30. 16.00, 17.15, 17.30, 18.30, 19.15, 20 00: (ob praznikih); 7.00, 8.00, 8.05, 9.D. 11.45, 12.30. 13.15, 13.45, 15.00, 17.15. 18.00, 19.00. 20.15. GORICA - GRADEŽ. Odhodi iz Gorice (ob delavnikih)- 6.45. 8 00. 9.15, 11.45, 13.30, 18.30; (ob praznikih); 7.00, 8.05, 9.15. 11.45. 13-15. 20.15. GORICA - PALMANOVA, Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 7.50 (samo ob ponedeljkih), 12.15, 18.15. (ob praznikih); 19.00. GORICA - OSLAVJE - ŠT& VERJAN - GROJNA - GORICA. Odhodi iz Gorice (ob delavnikih): 6.50, 7.30. 10.00. 12.45, 13.30, 14.45. 18.20. 20.10; (ob praznikih); 14-30. 16.30. 20.05. GORICA - KRMIN - MARIANO - GORICA. Odhoda iz Gorice (samo ob delavnikih): 7.00, 13.00. VOZi! RED VLAKOV ODHODI Proti Trstu: 0.33 (L); 5.44 (L*)> 0 2C (L); 7.32 (D**); 7.55 (L);' 9.09 (D); 11.09 (L); 13.27 (D); 14.03 (L)5 10.26 (D); 17.11 (L); 18.31 (L); 19.06 (E); 19.50 (L); 21.42 (L); 22.55 (D): 23.03 ' (E***) Proti Vidmu: 4.32 i :L**): 6.27 (D; 6.55 (D); 7.20 (L); 7.56 (D); 9.35 (D); 11.10 (L); 13.05 (D); 14.01 (L)! 14.43 (E****); 15.15 (L); 15.54 (D); 17.58 (L); 19.07 (L*); 20.04 (D); 21.13 (L); 22.23 (D); 23.37 (L). Proti Jugoslaviji: 8.07 (L); 14.19 (L). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (L**); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.17 (L); 7.53 (D); 9.34 (D)! 11.06 (L); 13.04 (D); 13.59 (L); 14.42 (E***»); 15.13 (L); 1 15.53 (D); 17.56 (L); 19.03 (L*); 20.02 i (D); 21.H (L); 22.22 (D); 23.36 (L). Iz Vidma: 0.02 (L): 5.41 (L*); 6.24 (L); 7.30 (D**); 7.52 (L); 9.08 (D)! 11.07 (L); 13.25 (D); 13.58 (L); 16.25 (D); 17.09 (L); 18.29 (L); 19.04 (E); 19.48 (L); 21.40 (L); 22.53 (D); 23.01 (E»**). Iz Jugoslavije: 10.33 (L); 17.18 (L). (L) Lokalni vlak; (D) brzovlak; (E) ekspres. (*) Vlak ne vozi ob sobotah 1° praznikih. (**) Vlak ne vozi ob praznikih. (***) Vlak vozi ob praznikih od 30. junija do 15. septembra. («»*•) Vlak vozi samo ob delavniku pred praznikom od 28. junij» do 14. septembra. (,urica poliziotto è in R. Conte. VERDI 15.15—22.00 «Il marcio». L. Merenda Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 .letom. CORSO 15.30-22.00 «Troppo rischio per un uomo solo». G. Gemma in S. Scott. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Luci della ribalta». C. Chaplin in B. Keaton. VITTORIA Zaprto. CENTRALE Zaprto. Tržič AZZURRO 14.00-22.00 «R.A.S. nulla da segnalare». Barvni film. EXCELSIOR 18.00—22.00 «Zardos». Barvni film. PRINCIPE 17.00-21.00 «1 dieci co-mandamenti». Barvni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4 tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. OB 12. FESTIVALU ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA V TRSTU Zadrega sodobne fantazije Skoraj vsi filmi obrnjeni k zemlji in njenim sedanjim stiskam in problemom ' Letošnji festival znanstveno fantastičnega filma je bil kaj malo fantastičen, vsaj v svojem prvem delu. Skoraj vsi filmi so bili °nrnjeni k zemlji in njenim sedanjim stiskam in problemom. In presenetljivo: začelo se je s problemi malih narodov, z dvema belgijskima filmoma, ki sta oba, tako ali drugače, diskutirala o flamskih jezikovnih in nacionalnih problemih. A bolj na fantazijski kot na fantastičen način. ‘T’ara, kjer ptički kašljajo» Franza Buyensa je radosten baletni film mladih ljudi, ki nam dopoveduje, da so tako nacionalna bot ekološka vprašanja, napr. vprašanje čistega zraka, rešljiva z razumom in demokratično strpnostjo. Nadvse čudovita je koreografija Lydie Chagoll. Bolj mračen je bil drugi belgijski film «Nekega večera, vlak» Andréja Lelvauxa z Yvesom Montandom in Anouk Aimée, ki nas je postaji v sredo francosko - flamskih jezikovnih sporov. Yves Montand je profesor lingvistike, ki zapusti študentske nemire in na nekem sluz benem potovanju v čudnih okoliščinah izstopi iz vlaka ter se z dvema kolegoma znajde v obupno prazni, mrzli, močvirnati pokrajini. Po mučnem prenočevanju in dolgem pešačenju pridejo v nebo naselje, kjer govore ljudje Povsem nerazumljiv in neznan jezik in se udeležujejo fantastičnega plesa pod vodstvom neke pošastne in zagonetne figure, čeprav ze na kancu vse skupaj izkaže bot sanje, zapusti film vendarle nejasen, mračen in mučen vtis. Tudi Britanci se ubadajo s problemi svojih lokalnih nacionalizmov. «The Wicker Man» Robina Hardyja s Christopherjem Leejem se odigrava na škotskem otoku Summerisle, kjer so se ohranili starodavni keltski poganski običaji. Tu je baje izginila neka deklica in na otok pride detektiv, da bi jo poiskal. A vsi prebi-valci presenetljivo soglasno trde, da je ne poznajo. On pa vseeno najde njeno ime v šolski razred-njci in odkrije, da mu vse prebivalstvo soglasno laže. Na otoku Ja tedaj že v teku velikansko Praznovanje s fantastičnimi poganskimi plesi in petjem. Detektiv ^spozna, da gre za starodavni obred žrtvovanja, domneva, da je deklica nemara že umorjena, najde celo njen grob, a ko ga iz-boplje, je v krsti samo — zajec. Zdaj domneva, da je nekje skrita hi da bo morala biti nemara Prav (zdaj žrtvovana, preobleče se v folklorno oblačilo in pridruži Obrednemu sprevodu. Deklica se na koncu res sprikaže, detektiv v hnenu oblasti prekine obred in skuša deklici rešiti življenje. A °na se vsemu temu samo smeje, saj ve, da gre pri tem samo za simbolično dejanje. A domačini tedaj zgrabijo njega in ga, tujca, bi se je predrznil motiti domače običaje, med smehom, petjem ir plesi — prav zares živega sežgo. Otočani torej nikakor nočejo trpeti posegov oblasti z matične dežele v svojo lokalno samoupravo in v svoje starodavne keltske običaje. Velikanski plamen, bi požre strahotnega lesenega boga, postavljenega na najvišji točki otoka in v njem zaprtega angleškega policaja, ožarja morjo daleč naokrog in pomenljivo naznanja silo prebujajočih se loka-lističnih strasti. .. A ne samo umetniška fantazija, tudi znanost se danes ubada z istimi vprašanji. Skoraj natanko isto misel smo lahko zasledili v znanstvenem predavanju prof. Guglielma Negrija «Predvidevanja o ' P°l>tičnem svetu leta 2000». (Zaradi bolezni je prof. Negri svoj Prihod sicer odpovedal, a poslal Je besedilo in ga dal na razpolago udeležencem. Prof. Negri de-?uje na univerzi v Rimu in je tudi parlamentarni svetovalec). Po natančni analizi sodobnih družbenih trendov predvideva ta znanstvenik svetovnega slovesa v bliž-Pji prihodnosti neke vrste hladno ‘elektronsko diktatuiki prinaša «model novega srednjega veka», razdrobitev sodobnih velikih državnih struktur, naraščajočo teoč lokalnih avtonomij, obenem Pa tudi svetovno elektronsko in-■ tegracijo, kjer bodo vladale ne-esvojljive tehnično organizirane Upravne strukture kot nepristopni fevdalni gradovi . . . To vzdušje je bilo značilno za dui pred začetkom mednarodne konference o manjšinah. Danes je seveda že vsakomur jasno, da bpj za pravice manjšin ni samo poliran lokalni problem, ki ga -J® mogoče prezreti, temveč gre univerzalno družbeno zakoni-k te dogajanje - pa naj gre za Slovence v Italiji ali v Avstriji, ?-a Baske, Katalonce, Provansal-Ue, Bretonce. Flamce. Valežane Arce, ali za katerokoli drugo teanjšino v Aziji ali Ameriki. Vse te zdaj niso več lokalni, temneč svetovni problemi. Vprašanje 'obalnih in skupinskih samouprav Se je torej z vsemi svojimi poledicami prebilo v ospredje sve-tevne pozornosti Spričo tega je neka duhovita Francozinja že dejala: «Kaj se Jdogaja? Mar so na svetu zdaj samo manjšine in nobene večine?» To je seveda šala — a dovolj . značilna. Nikjer na svetu, v nobeni državi, ne bo večina zlahka odstopila od svoje «pravice moč-hejšega». Udeleženci festivala se-veda niso bili poklicani, da bi te vprašanja reševali — a diskusije so odmevale tudi tu. Festival tudi nikakor ni bil nalašč programiran v znamenju manjšinskih problemov, to se je zgodilo povsem slučajno, kakor je bilo slučajno tudi časovno sovpadanje. A filmi z drugo tematiko — vsaj na začetku — niso vzbudili tolikšne pozornosti in tudi sicer niso bili posebno pretresljivi: sovjetski film «Molk dr. Ivensa» s Sergejem Bondarčukom v naslovni vlogi je prinesel sicer kaj zanimivo, čeprav staro temo — o-bisk tujih inteligentnih bitij na zemlji, vendar pa je bil dolgočasen in počasen, kljub celoviti in odlični igri protagonista. Junak pride v konflikt z oblastmi, ki ga preganjajo, ker kontaktira «s predstavnico neke druge države». In kar zabavno je, ker Rusi tega konflikta in tega dogajanja niso naprtili svoji domovini —-ampak «neki zahodni državi» . . . Čehoslovaški film «Gospodična Golem» je ustvarjen skoraj povsem v tradiciji Karla Čapka (R.U.R.) in res imenitno je bilo videti Jano Breichovo v dvojni vlogi, v vlogi izumiteljeve zaročenke in njene robotske dvojnice, ki deluje — v nasprotju s svojo junakinjo — povsem racionalno in brez moralnih in čustvenih predsodkov. Poljski film «Klepsidra» nas je postavil v precej nerazumljivi, irealni, brezčasovni in bizarni svet sanj. V tem filmu so vsi detajli čudovito minuciozno izdelani, s čudovito fantazijo, domiselni in oblikovno dognani — a film na žalost nima dramatične napetosti. Samo Američani se še vedno trdno oklepajo svojih tradicionalnih oblik in tem. «Norci» (George Romero) prikazujejo moč vojaške diktature, ko neko mesto zajame skrivnostni virus, ki mu znanost ni kos. «živ je» (Robert Cohen) je izredno spretna grozljivka o otroku - pošasti, ki brž ko skoči iz materinega telesa, že u-mori zdravnika in potem še nič koliko ljudi. Samo «Temna zvezda» (John Carpenter) in «Stroj sodnega dne» (Lee Sholom) sta nam pokazala spet podobo fantastičnih vesoljskih potovanj in stisko človeštva ob njegovem koncu. Letošnji festival je bil torej tako po številu filmov kakor tudi po domiselnosti in fantaziji znatno revnejši od prejšnjih. Celo na področju kratkega filma, kjer so nekoč tekmovali Jugoslovani s Francozi, Čehi, Belgijci, Kanadčani in drugimi, letos ni bilo imenitnih in igrivih domislic, ki so dominirale in navduševale občinstvo v prejšnjih letih. Kratki film mora vrtati v temeljne filozofske probleme, odkrivati absurde in smisle in nesmisle, trkati na vest človeštva. Vsega tega letos ni bilo. In zdaj se lahko vprašamo: kaj se dogaja s svetovno fantazijo? Sta res hladna znanost in tehnologija postali bolj fantastični od fantazije same in je zaradi tega fantazija zabredla v krizo? So u-metniške špekulacije o prihodnosti za vselej uklenjene v verige starodavnih formul, ki so postale že oguljene in nezanimive? Ali pa morda misel na prihodnost nenadoma ni več vznemirljiva? In kaj sploh je prihodnost? Nejasna rezultanta nasprotujočih si družbenih sil, ki ji nihče ne more uganiti podobe in smisla? Nepremagljiva in neosvojljiva volja nadčloveškega duha, nekega božanstva, ki v^e vodi in usmerja? Determinirano dogajanje, ki ga določa hladni kompjuterski račun? Uneljavitev volje močnejšega? Je podoba prihodnosti skrita v naravi sodobne naglo se razvijajoče elektvnske tehnologije? Jo je mogoče uganiti s študijem narave elektronskih računalnikov, !a-serjevih žarkov, transportnih sredstev, raket, vesoljskih potovanj itd? Je prihodnost skrita v današnjih tehnoloških projektih in laboratorijskih eksperimentih? Je prihodnost sploh lahko pro- jektirana? Če ni, kako se dogaja? Vsakdo je prisiljen, da planira svojo prihodnost, a vsakdo se o-benem tudi zaveda nesigurnosti takšnega početja. Prihodnost danes morajo planirati vse države in celo skupine držav — toda ali jo lahko planira tudi človeštvo v celoti? Je možen dogovor, sporazum, soglasno prizadevanje, skupna pot k nekemu določenemu cilju — saj smo vendar vsi skupaj obsojeni na življenje na tej isti vesoljski ladji, ki ji pravimo Zemlja? In kakšnemu cilju? Se je mogoče sporazumeti o cilju? Je mogoče zavest človeštva poenotiti, urediti, usmeriti? In z zavestjo usmeriti in poenotiti tudi vse najvažnejše družbene akcije, varovati čistost naravnega okolja, zagotoviti hrano in življenje vsem, eliminirati nevarnost vojn? Elektronska integracija sveta, «svetovna vas», je dejstvo. Toda ali ne rastejo in se utrjujejo tudi BORIS GRABNAR 4 * * * * * * li To je prizor iz poljskega dolgometražnega filma režiserja Wojcieha Nasa «ta Clepsydre» (Peščena ura). Film je nastal kot filmska priredba romana Bruna Schulza. Na 12. festivalu znanstvenofantastičnega filma je bil ta film ena redkih svetlih točk. To je zgodba nekega človeka, za katerega se je čas ustavil; stopa skozi galerijo mrtvih predmetov; preteklost, zgodovina je zbirka voščenih lutk. Občinstvo je film na festivalu z navdušenjem pozdravilo (Nadaljevanje na 8. strani) | OBRAČUN TRETJE SEZONE 1973/74 Skoraj pet tisoč gledalcev na predstavah gledališča SAG 31 predstav, od teh 27 celovečernih in 4 vzporedne - Prvi domači satirični kabaret - Gostovanja po vsem zamejstvu in v matični Sloveniji ■ Kako naprej? Dinamična in nekonvencionalna repertoarna izhodišča, smotrnost repertoarnega izbora, načrtno uvajanje sodobnega gledališkega prepričanja (s katerim smo se seznanjali in soočili med samim delom kot tudi v končnem izdelku, se pravi ob realiziranih predstavah), porast obiskovalcev in končno dokaj številčne predstave so nemara najzgovornejši podatki, ki pričajo o tem, da je bila pravkar minula sezona Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu, tega edinega mestnega gledališča, ki ga vodijo in v njem delujejo nepoklicni gledališčniki, v primerjavi s prejšnjima, uspešnejša. Pravkar izražena ugotovitev bo nemara našla potrditev v podatkih ki jih tu posredujemo. V sezoni 1973-74 je SAG pripravilo 'prav tako kot v lanski sezoni, 31 predstav, od katerih 27 celovečernih (lani 23) in 4 vzporedne Uani 8). Kljub napo- vedi, ki je naznanjala premiere treh del, je gledališče zaradi hu- dih organizacijskih in finančnih o- vir bito primorano spremeniti svoj začetni repertoarni načrt in tako u-prizorilo le dve deli. To je bil prvi domači satirični kabaret «Dlaka v jajcu» avtorjev Miroslava Košute. Adrijana Rustja. Sergeja Verča in Atilija Kralja ter drama Igorja Torkarja «Požar». To delo je prišlo v repertoar šele po neprijetni odločitvi vodstva gledališča, da zaradi bolezni v ansamblu ni mogoče nadaljevati z vajami za krstno slovensko izvedbo igre Beptolta Brechta «Izjema in pravilo». Odločitev je bila še toliko bolj neprijetna, ker so bile priprave za predstavo že v svoji končni fazi in bi premiera tega dela nedvomno pomenila. vsaj v stremljenjih in ho- niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|lll|iiitiiiii|l||||i||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiii>||'i|z-delanih načrtih, ne da bi mora1* slovenska manjšina utrpeti škodo. Posl. Mario Lizzerò PRITISK NAD SLOVENCI Poslanec Mario Lizzerò je g°' voril o vseh manjšinah v Ita lij*: vendar prvenstveno o slovenski manjšini v deželi F.-J.k in o nern-ški manjšini v deželi Tridentinska J. Tirolska. Ugotovil je, da j® centralistični sistem Italije potisnil vse manjšine ob rob in če j® kaka manjšina kaj dobila, če j® del slovenske, del nemške in francoske manjšine kaj dobil, je 1° dobil prej zaradi tega, ker j® Italija z bilateralnimi ali medna-rodnimi pogodbami na to pristala, ne pa zato. ker bi bila to storil* iz lastne volje. Nato je Lizzerò ostro ožigosal tiste, ki zanikajo obstoj slovenske skupnosti v Nadiških dolinah in Beneški Sloveniji, češ da se 1* Slovenci ne čutijo Slovence in na zahtevajo zaščite, ko pa sto *n več let ni bilo tem Slovencem dano, da bi obiskovali slovenska šolo, da bi se kot Slovenci razvijali. Še več. tudi po osvoboditvi izpod fašizma je v Nadiških dolinah vladal teror in še pred mesecem dni so na osnovi pre; prostega zakona o javni varnost* zaprli gostilno, v kateri je slovenski krožek vadil pevski zbor. v Bardu pa so pred tremi meseci ukinili tečaj slovenščine. Tudi nemška manjšina je zaščitena le v Bocnu, ni pa zaščiten® v Tridentinski , ;'ovinci, kot niso zaščiteni člani francoske manjšine razen v Dolini Aoste. Poslanec Lizzerò je nato rekel, da so bili storjeni koraki naprej, toda italijanska država nosi težko breme preteklosti in vsaj doslej n* niti zamišljena neka konkretna in specifična rešitev za številne manjšine v Italiji. V zvezi s tern je rekel, da se bo treba v tej smeri boriti in da je odmev tržaške konference o manjšinah v rimskem parlamentu velik, izreden. IZ NAŠIH KRAJEV 14. Julija 1974 OPČINE Kako se je občina lotila reševanja stanovanjskega problema? Področni načrt za ljudske gradnje na Opčinah ne zadovoljuje pričakovanja prebivalstva V' Zadruga «Stajbce» že dve leti čaka na ugodno rešitev tega zapletenega vprašanja - Stanovanjski problem na Opčinah ostaja medtem zaskrbljujoč Na Božjem poi ja imajo «fermato» Dve leti bosta kmalu potekli, od-kar je skupina Opencev ustanovila posebno zadrugo za ljudske grad-2 namenom, da bi vsaj delno resda hud stanovanjski problem na Opčinah. Ko govorimo o stanovanjskem problemu v tem predelu vzhodnega Krasa, se to zdi na prvi Pogled skoraj čudno, saj nam že Pezen pogled na to raztegnjeno na-• e ?.. neskončno kopico manjših m večjih hiš, ki mu dajejo nekakšen videz mesta, zbuja prepričanje, da je položaj, vsaj v stanovanjskem pogledu, če že ne dokončno rešen, vsaj veliko bolj rožnat kot y mestu samem. Poleg tega je na Opčinah, z razliko od mesta, še ogromno razpoložljivega m neizkoriščenega prostora, ki se more uporabiti v stanovanjske namene. V resnici videz vara. Vse Im tega ni malo), kar je bilo na Dpcmah zgrajenega v zadnjih le-“h, še zdaleč ne krije potreb, ki z naglim demografskim porastom prebivalstva (tako zaradi naraščanja rojstev, kot zaradi nenehnega priseljevanja) iz leta v leto večajo. Opčine po drugi strani smatramo za nekakšen oddušek mesta. Že pred več desetletji so postale mestni «dependance». Seveda ne za vse sloje mestnega prebivalstva. Revnejši sloji naj se še kar naprej gnetejo v zatohlih podstrešjih najbolj gosto naseljenih in najbolj brezzračnih mestnih četrti. Sveži zrak bližnjega. Krasa si lahko privoščijo le tisti, ki imajo že po eno ali več udobnih stanovanj v mestu, a jim seveda denarja ne manjka še za kaj boljšega. In kaj je bolj pripravno od kraja z u-godno nadmorsko lego, z vsemi nadvse ugodnimi uslugami potrošniškega značaja in takšno prostornostjo, kjer poleg čudovite vile z lepo urejenim vrtom zgradiš tudi bazen, teniško igrišče in ne vem še kaj vsega. To so torej postale Opčine — kraj, kjer se bogatejše tržaške družine kosajo med seboj v arhitektonski domiselnosti in izvirnosti. Kaj pa delavske družine (kmečke lahko danes prištejemo na prste ene roke, čeprav so bile Opčine še pred kakšnim desetletjem pretežno kmečka vas)? Marsikdo od domačinov si je sicer s prodajo svojih zemljišč nekoliko opomogel in ne občuti stanovanjskega problema. Je pa še ogromno domačih delavskih družin, katerim so se, z uvedbo politike raznarodovanja slovenskih krajev, to je z naselitvi- jo tisočev istrskih beguncev, seveda pridružile številne druge. To so družine, ki si ne morejo privoščiti luksuznih vil in ne novih stanovanj, katerih cene se danes gibajo med tridesetimi in petdesetimi milijoni lir, medtem ko najnižje najemnine presegajo sto tisoč lir. Kaj si delavec potemtakem lahko privošči v današnjem nadvse kritičnem trenutku italijanskega gospodarstva s sedanjo kupno močjo plač? Iz te globoke potrebe po izboljšanju stanovanjskega stanja revnejših openskih družin je nastala zadruga «Štajbce», ki smo jo na začetku omenili. Že samo ime pove. da gre za organizacijo domačinov, čeprav se je vanjo včlanilo tudi nekaj italijanskih družin, ki pa jih na Opčinah smatrajo že za domačine. Od samega začetka je bil namen organizacije, da bi se poslu-žila zakona, ki predvideva finansiranje ljudskih gradenj. Pobudo, ki se je rodila že pred več leti in je bila pravno urejena kot rečeno, avgusta meseca pred dvema letoma, je prebivalstvo Opčin z navdušenjem sprejelo. V krajšem času se je v zadrugo «štajbce» včlanilo nad šestdeset družin,' štirideset od teh pa je v začetku le- *iniiiiiiiiiiii,i,ll|IIIIIIII||ll|IMI|||||t||||||||||||||||t|||ltl||lllltlllll)Iim(lllllll,nin,),,|„|M„,|„,m,im, SESLJAN NEZADOVOLJSTVO IN ZASKRBLJENOST Gradnja velikega odcepa avtoceste je oškodovala lastnike zemljišč Baje bo podjetje AN AS plačevalo razlaščeno zemljo po smešno nizki ceni od 300 do 500 lir za kv.m Pred časom smo pisali o gradnji odseka avtoceste pri Sesljanu in o škodi, ki jo je avtocesta povzročila lastnikom zemljišč. S časom, ko dela napredujejo, lahko le še ugotavljamo vrsto čudnih dogodkov, ki resno zaskrbljajo prizadete lastnike. Prva pripomba k sedanjim delom se tiče mesta, na katerem gradijo ta veliki odcep. To bo odcep za besIjan: kdor bo hotel v ta turistični kraj in bo prihajal po avtocesti iz Tržiča, bo moral tako skoraj do Nabrežine in potem zaviti v Sesljati. Ko bo dograjen novi odcep bodo namreč zaprli prometu sedanji odcep pri Vižovljah. To bo seveda Povzročilo velike nevšečnosti turistom, še večje pa domačim turističnim delavcem, kajti promet skozi Sesljan se bo občutno zmanjšal. Druga pripomba se nanaša k namenu tega odcepa, ki bo vodil z avtoceste na obalno cesto. Prav v dneh in ob urah. ki je promet najgostejši. pride do velikih zastojev v Miramarskem drevoredu v Bar-kovljah. Sedaj vozijo po obalni cesti predvsem avtomobili, ki prihajajo iz Tržiča po državni cesti štev. 14, niedtem ko se promet z avtoceste usmeri pretežno na trbiško cesto. Sedaj bo novi odcep odpeljal precejšnji odstotek prometa s trbiške na obalno cesto. Neizogibna posledica tega bo še večji zastoj v Barkovljah. Zato moramo zelo negativno oceniti načrt za gradnjo te prometne žile, ki ni v skladu z načrti tržaške občine o hitrih cestnih poveza-vah: ti imajo kot izhodišče prav avtocesto, ki bo sledila sedanji trasi trbiške ceste. Pa poglejmo še, kakšne posledice bo imela avtocesta za prebivalstvo. Mirno lahko trdimo, da je škoda, k' jo je povzročila avtocesta, o-gtomna. Pri tem delu je prizadetih približno 30 domačinov. Postopek, ki ga je uporabilo podjetje ANAS, je res precej čuden, kajti kaže, da marsikateri lastnik ni se prejel odloka o razlastitvi, čeprav odcep že gradijo (sicer zelo počasi, saj smo na vsej trasi srečali le enega delavca). Ne gre tu le za razlastitve. o katerih bomo govorili kasneje ampak za mnogo pomembnejše vprašanje. Odcep zavzema površino pri- bližno 35 hektarjev, od teh pa bo cesta pokrila le kakih 5 hektarjev. Ostala območja ležijo sredi vijug in dostop na ta območja so z gradnjo odcepa zaprli tako da lastniki ne morejo več na svoja zemljišča. Najbolj pereče je vprašanje južno od pokrajinske ceste Nabrežina — Sesljan. kjer so parcele zelo dolge in ozke, nova cesta pa jih seče na polovico. Tako njihovi lastniki, ki so si zgradili ob cesti hišo, ne bodo mogli na zemljišče za hišo. kjer so si nameravali urediti: -vrt. ■ Isto velja za velike parcele med pokrajinsko cesto in avtocesto, ki so večinoma last Slovencev, tem pa so z nasipom zaprli dohod. Res je, da ne gre za rodovitna zemljišča, kljub temu pa so domačini večkrat zaha jali tja. predvsem sekat drva. Sedaj pa razlaščanja. Rekli smo že, da baje nekateri lastniki sploh še niso prejeli odlokov, vendar pa kaže, da bo cena zemljišč nihala med 300 in 500 lirami na kvadratni meter, številki se sami komentirata! In končno, dulcis in fundo, za gradnjo odcepa bodo morali tudi porušiti neko hišo. da bo promet šte- ta že vložilo zadevno prošnjo na deželo za podporo. Nihče pa si ob ustanavljanju zadruge ni -še zdaleč mislil, da bo imelo njeno življenje tako trnjevo pot, kot jo je dejansko imelo doslej. Dve leti sta namreč mimo, vsa zavzeta prizadevanja odbornikov zadruge pa so v vsem tem dolgem času obrodila bore malo, čeprav je občina ravno v zadnjem času izdelala osnutek področnega načrta za Opčine, ki naj bi delno rešil vprašanje zadru ge in s tem ljudskih stanovanj sploh. Ravno ta načrt pa je nasprotno dvignil na Opčinah veliko prahu. Ne zato, ker bi si področnih načrtov ne želeli, temveč zato, ker ne želijo takšnih načrtov, kakršne predlaga občina. Gršega prostora bi ne bili mogli izbrati, menijo ljudje, ki so z načrtom seznanjeni. Potisnjen je ravno med dve železniški progi v bližini istrskega begunskega naselja, v predelu, ki mu domačini pravijo «Mandrija». Odborništvo za urbanistiko ter tehniki, ki so osnutek izdelali opravičujejo to izbiro z dejstvom, da je treba Omenjeno področje, ki je že precej, a fragmentarno naseljeno, dopolniti in zaščititi z ustreznimi urbanističnimi posegi. Področni načrt zadeva 64 tisoč kvadratnih metrov ozemlja, od katerih je 28 tisoč metrov namenjeno za javni park, osem tisoč za šolo in otroške jasli, 5 tisoč za razne obrtniške potrebe ter 22 tisoč kvadratnih metrov za ljudske gradnje, ki pa so razdeljeni na tri med seboj ločena zemljišča, v precejšnji meri last zasebnikov. Zanimivo je, da je zadruga svoj čas predlagala občini, naj bi ji dala na razpolago za ljudske gradnje zemljišče pri Štajbcah, po katerem je zadruga tudi dobila ime in leži ob Repentabrski ulici. Gre za ju-sarsko zemljišče in bi imela zadruga, kot organizacija, sestavljena v bistvu od upravičenih posestnikov, do njega pravico. V začetku je kazalo, da bo občina ugodila želji številnih Opencev. Na prvem sestanku pred dvema letoma z županom Spaccmijem, je le-ta z navdušenjem sprejel predlog ter zagotovil. da bo občina po hitrem postopku skušala rešiti ta prooiem — to se pravi neposredno in brez izdelave posebnih področnih načrtov, ki bi zahtevali izgubo dragocenega časa. Od te obljube je poteklo precej časa, ko pa je občina n* • ... hit , n i končno odgovorila, je bil njen pred- 21. julija V Mostu na Soci nesprejemljiv - za štajbce je * • zahtevala namreč 10 tisoč hr od kvadratnega metra. Spet so potekli dragoceni meseci in medtem je na. Opčinah v naglici nastala druga zadruga s samo devetimi člani (po zakonu komaj zadostno število). Končno se je v zadnjem času občinska uprava pod silo razmer odločila za izdelavo podrobnega načrta, ki smo ga že omenili in ki je popolnoma drugačen od tistega, ki so si ga domačini želeli. Osnutek je pred dobrim tednom obravnavala tudi rajonska konzulta, ki se je sicer kritično izrekla nad izbiro občine, a je z večino glasov osnutek odobrila (glasovanja so se vzdržali komunistični svetovalci I ter predstavnik Slovenske skupnosti, medtem ko je bil socialistični svetovalec odsoten). Komunistična skupina je na kon-zulti predložila tudi izjavo, v ka teri je rečeno, da načrt ne ustreza pogojem, ki jih predvideva zakon 167, obenem pa pripominja, da je na Opčinah veliko ustreznih zem Ijišč in bi zato ne bilo težko predlagati druge alternative. O osnutku področnega načrta se mora sedaj dokončno izreči še občinski svet, toda kakor koli se bo zadeva iztekla, bo v domačinih o-stal zoprni občutek, da so bili zopet pošteno izigrani. d. k. Sliki zelo jasno prikazujeta dvojno mero oblasti pri izvajanju dvojezičnosti. Pred nekaj dnevi so na Božjem polju postavili dve novi napisani tabli. Prva, občinska, označuje kraj, ki se je v zadnjem času zelo razvil, saj je zrasla že prava vasica. Druga Acegatova pa postajo avtobusa, na Božjem polju. Kaže. da Slovenci rimamo pravice do dvojezičnih oznak avtobusnih postaj, kakršne je v zgoniški in repenta-brski občini pred leti postavilo zasebno podjetje La Carsica Pa vendar je na Acegatovi tabli dovolj prostora tudi za slovenski napis. Ali si ga moramo napisali sami? S •1 i . - V" “ - : VA.?: m»- ("fermata A RICHESTA ¥ nilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlinillllllllUllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiMlimilllliUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIU PR05E5KA GODBA NA PIHALA IMA SEDEMDESET LET kel pa je predvidena razširitev pokrajinske ceste, ki bo seveda oškodovala lastnike vseh hiš ob cesti. Pa, da bi bila cesta vsaj lepa. Kdor se je v zadnjem času vozil po cesti iz Sesljana proti Nabrežini, pa je lahko z lastnimi očmi ugotovil, kako kvarijo lepo kraško planoto strmi nasipi, ki zelo spominjajo na neestetske ameriške avtoceste. velika poletna prireditev Naslednjo nedeljo, 21. julija, bo v Mostu na Soči tradicionalna «Noč na jezeru». V nedeljo popoldne bo na jezeru športna prireditev. V Elanovih čolnih in na smučeh se bodo predstavili smučarji na vodi. Nato bodo člani letalskega centra iz Ajdovščine izvedli padalske skoke v jezero, tekmovali pa bodo tudi v plavanju na 1000 metrov. Z nočnimi skoki z mosta v Sočo in ognjemetom ob jezeru bodo zvečer odprli osrednjo zabavno prireditev na Tolminskem. PROSEK Med vojaškim pogrebom se je Dragu Starcu porodila zamisel, da bi na Proseku ustanovili godbeno društvo 23. maja 1904. leta ustanovni občni zbor, 8. septembra letos pa proslava 70-letnice obstoja in delovanja V nedeljo, 8. septembra bo praznovala proseška godba na pihala 70-leitnico obstoja in delovanja. V ta namen bodo priredili godbeniki na Proseku slavnostni praznik, katerega se bodo udeležile po vsej verjetnosti godbe na pihala iz Križa, Nabrežine, Doberdoba, Divače in mogoče tudi godba iz Trebč. 70 let aktivnega delovanja nam že samo po sebi priča o uspehih, ki jih je doživelo proseško godbeno društvo v tako velikem časovnem razmiku. Brez dvoma je iskanje tistih činiteljev, ki so pripomogli pred toliko leti k nastanku godbenega društva, izredno težavno. Že pred ustanovnim občnim zborom 23. maja 1904 se je moralo na Proseku porajati neko grobo glasbeno delovanje ali vsaj močna želja po tem. Vzor za tako udejstvovanje so bile godbe, ki so že delovale pa raznih okoliški vaseh. Do organiziraner-t nastanka proseške godbe pa je prišlo čisto po naključju: Drago Starc, poznejši predsednik društva, se je v Trstu udeležil pogreba nekega visokega avstrijskega častnika, na katerem je igrala vojaška godba 97. regimenta. Ob koncu je zaigrala godba še nekaj koračnic, kar ga je zelo presunilo. Ko se je vrnil domov je takoj povabil približno 50 vaščanov na sestanek, kjer so vsi sprejeli njegov predlog o ustanovitvi godbenega društva. Temu so sledile tajne volitve, na katerih so izvolili prvi odbor, ki je bil tako sestavljen: Drago Starc predsednik, Alojz Šonc podpredsednik. Ivan Nabergoj tajnik, Jakob Škabar blagajnik, Janomir Bizjak. Štefan Cibic, Ivan Rebula v., ■ V'^ Razglednica, ki jo je pioseška godba izdala ob 20-letnici delovanja leta 1924 in Friderik Guštin odborniki. V nadzornem odboru sta bila Josip Kapun in Anton Puntar. Društvo je imelo 32 delujočih in 24 podpornih članov. Letna članarina je znašala 10 kron, poleg tega pa so morali plačati redni člani še petdeset stotink vsak teden. Problemi, s katerimi se je moralo spoprijeti novoustanovljeno društvo, so bili veliki. Nabava instrumentov in posredovanje najos- novnejšega glasbenega znanja sta bila prva cilja, ki si jih je zastavil odbor. Dobra volja vseh članov in predvsem disciplina, ki je vladala med vajami, je to omogočila. Godba je tako opravila svoj krstni nastop 1. maja 1905, nekaj mesecev pozneje pa je nastopila že v novih krojih. Temu so sledili še mnogi nastopi po vsej okolici, izmed katerih pa ostaja najbolj v spominu najsta- iiiiiiiiiimuriiiiiiim»HiiiiiiMin«ni'«»"i,,l,,,,,mi,'Iiiiiii,,iiiniiiiiii'iiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiii*iiiniiiiiiii*niiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiiiii»iiif ............................................................................................................................................ BORŠT USPEL IZLET ČLANOV IN SIMPATIZERJEV PD SLOVENEC V TABOR PRI CELJU «Navezali smo no va prijateljstva...» v Pevski zbor iz Boršta je nastopil na proslavi občinskega praznika občine Žalec V nedeljo, 7. julija, je nad sto Borštanov in Zabrežanov obiskalo Tabor pri Celju. Osrednjo slovesnost ob prazniku občine Žalec je namreč letos priredila krajevna skupnost v Taboru. Na tej slovesnosti je sodeloval tudi pevski zbor «Slovenec» iz Boršta. Odpotovali smo ob 5. uri z dvema avtobusoma S seboj smo vzeli tudi sodček pristnega domačega vina. Mejo smo prešh brez a* Hiša ob pokrajinski cesti Nabrežina — Sesljan, ki jo bodo porušili Na (Istem mestu se bo k pokrajinski cesti priključil odcep z avtoceste zapletljajev in prva naša etapa je bila na avtocesti Postojna — Vrhnika. Po krajšem postanku smo nadaljevali pot do Trojan, kjer se je večina izletnikov okrepčala s pristnimi domačimi krofi, že ob 9. uri smo dospeli v Tabor, kjer so nas predstavniki domačega prosvetnega društva «Ivan Cankar» in zastopniki krajevne skupnosti res prisrčno sprejeli. Po sprejemu so predstavniki našega društva položili venec pred spomenik padlim v NOB. Ob tej priložnosti je pevski zbor zapel žalostinko «žrtvam». Ob 10. uri je bila v Prosvetnem domu slavnostna seja. na katero so bili povabljeni tudi dolinski župan Lovriha, predstavnik SPZ Kapeij in predsednik PD Slovenec Kosmač. Po slavnostni seji, na kateri so gostitelji poklonih diplomo kot priznanje in zahvalo za naše sodelovanje. se je pričel kulturni spored. Nastopili so godba na pihala, združena moška pevska zbora iz Tabora in iz Polzele, domači recitatorji in naš mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel pet pesmi. Kulturni spored se je zaključil s kratkima nagovoroma domačega predstavnika in predsednika PD Slovenec Marjana Kosmača, ki je o-rosal zgodovino PD Slovenec in se zahvalil gostiteljem za prisrčen sprejem. Kosmač je tudi povabil PD Ivan Cankar na 5. praznik vina, ki bo prihodnje leto v Borštu. Nagovorom je sledila izmenjava daril. Taborčani so nam poklonili sliko domačega umetnika in šop rdečih nageljnov, mi pa spominsko pia keto in sodček pristnega breškega vina. Po obilnem kosilu, ki ga je spremljalo petje in glasba, smo o-biskali jamo «Pekel» in si ogledali zanimivosti. Nato smo se vrnili na prireditveni prostor, kjer se je začela vrtna veselica. Ob zvokih ansambla Borisa Terglava so se na plesišču zavrteli številni pari. Seznanili smo se s številnimi Taborčani, razpravljàli o njihovih in o naših problemih ter izrazili že- rr’ ?' '•v • - Ijo, da bi se še večkrat srečali. Kljub veselemu razpoloženju, ki je vladalo na prireditvenem prostoru, smo se morali okoli 22. ure posloviti od prijaznih Taborčanov, kajti pred nami je bila dolga pot do Boršta. Tako se je zaključil ta lepi izlet, ki ga je PD Slovenec priredilo kot zahvalo vsem pevcem, sodelavcem in simpatizerjem, ki so pripomogli k dobremu uspehu 4. praznika vina. E. S. P. Borštani nesejo venec k spomeniku padlim v Taboru Predsednik PD Slovenec Marijan Kosmač sprejema diplomo Pevski zbor PD Slovenec iz Borštva poje rejših praznovanje 25-letnice pevskega društva Hajdrih 25. avgusta 1912. ko se je zbralo na Proseku nad 500 ljudi, kar je bilo za tiste čase nekaj izjemnega. Izbruh prve svetovne vojne je prekinil delovanje godbenega društva. ni pa pomenil konec glasbenega delovanja na Proseku. Takoj po koncu velike vojne je godbeno društvo spet oživelo. Ker so mnogi njem člani padli na bojiščih, je bila pomladitev nujna. Prav v to smer je položil odbor vso svojo skrb, odločilno vlogo pa je pri tem odigral dirigent Ivan Lavrenčič. Z vrtoglavo naglico se je tedaj bližal fašistični vihar, katerega črno pest smo med prvimi okusili prav mi Slovenci. 24. avgusta 1924 je nastopila proseška godba na gasilskem prazniku v Sežani. Ko je ob koncu zaigrala Sokolsko koračnico, je vznemirilo fašiste, ki so kar zmetali na tla notne zvezke, godca, ki si je upal protestirati, pa so zaprli. Praznovanja dvajsetletnice delovanja leta 1924 so se udeležile godbe iz Nabrežine, Barkovelj in Velikega Repna. To nam jasno dokazuje, kako je bila priljubljena takrat glasba pri nas. Fašistični teror je marsikateremu slovenskemu kulturnemu in športnemu društvu preprečil delovanje. To pa se ni zgodilo s proseško godbo. Proseški godci so še naprej vadili in nastopali. S tem so, v nekaterih primerih zavestno, velikokrat pa podzavestno, krepili tisto narodno zavest, ki je nato pri nas odločilno pripomogla k uničenju črne drhali. Tudi povojno udejstvovanje proseške godbe je bilo polno uspehov. V začetku je bila reorganizacija, po petletnem premoru zaradi vojne, res težavna, ves trud pa je bil poplačan z dobrimi nastopi. Osrednje mesto med temi prav gotovo zavzema proslava petdesetletnice delovanja 1. avgusta 1954. Tega praznika so se udeležile godbe iz Križa, Nabrežine, Trebč, Ricmanj, Boršta in Barkovelj, pevski zbor s Proseka - Kontovela, iz Križa in Barkovelj ter folklorna skupina s Proseka. Bil je to res izreden praznik, ki so ga "odbe in pevski zbori zaključili s skupnim izvajanjem himne «Hej Slovani*. , , Kljub velikim težavam v začetku in pozneje, se je proseška godba ohranila do danes. Praznovanje 70 let delovanja pomeni zato praznovanje vseh tistih, ki so s svojo angažiranostjo, potrpežljivostjo in dobro voljo omogočili ta praznik. Od njih se moramo zgledovati za za nadaljevanje njihovega dela, da ne bo ves njihov trud zaman. MARJAN KEMPRLC horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na čustvenem področju bi vam znalo škoditi preveliko zaupanje do neke osebe, zato bodite previdni. Iz nekega skromnega predloga se bo razvil zanimiv načrt, za katerega se boste morali zelo potruditi, da vam uspe. Dobili boste zanimivo ponudbo. BIK (od 21. 4. do 20. jT 5.) Neka čustvena vez, f c^0^\ ki se je dobro zače-l W J la, bo pokazala svoje šibke točke, zato se ji raje odrecite, če se težave ne bodo ugladile. Preživeli boste nekoliko kritično obdobje zaradi nekih nasprostev. Kdor se bo odpravil na potovanje, naj računa na morebitno neugodje. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Zaradi zanimivega srečanja boste pozabili na težave in na sprejete predloge. Neka ideja vas bo rešila iz zagate na delovnem področju. Tudi kar se tiče finančnega področja, vam bo vse šlo prav. Neka sprememba bo po vsej verjetnosti uredila vaš položaj. Veljaven od 14. do 20. julija 1974 RAK (od 22. 6. do 22. 7. ) Kar se Ijubezen-skih odnosov tiče, bos- l j te doživeli razočaranje, / ki pa ga bodo ublažila nova srečanja. Najavlja se vam izlet. Na delu se varujte pred razpravljanjem, ki bi znalo ustvariti nesporazum. LEV (od 23. 7. do 22 8. ) Bodite bolj razu- r \ mevajoči do Ijublje- J ne osebe, če želite, da se bodo ugladile nekatere težave na čustvenem področju. Posrečena poteza vam bo pomagala k uspehu, zato pazite, da ne zamudite priložnosti. Poravnali boste spor z nekim kolegom. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Teden vam bo naklonjen za to, da pozitivno vplivate na o-sebo, ki vam je pri srcu, a se še ni izrazila o svojih čustvih. Doživeli boste prijetno izkušnjo, ki vam bo pomagala, da uspešno izpeljete slabo začeto delo. Zdravstveno stanje bo zadovoljivo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Tistemu, ki želi uspeti pri delu, se najavljajo uresničljivi načrti. Vztrajajte pri tistem, kar ste že začeli. Vaš trud bo rodil sadove. Preizkusite svoje sposobnosti. Neko poznanstvo se bo spremenilo v čustveno vez. ŠKORPIJON (od 23. \ 1®- do 22. 11.) če boste " * znali nekoliko spreme- niti svoje mišljenje, boste mogli uresničiti neki družinski predlog. Kljub vsemu, se raje ne spravljajte v nevarnost, da bi vas neuspeh preveč ne potrl. Nekdo vam želi vreči poleno pod noge. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nekoliko živčni boste zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov na delovnem področju. Ko se odločate za spremembe, dobro pretehtajte okolje in izberite trenutek za delovanje. V družini bodo nastopili manjši nesporazumi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Lahko se odpravite na pot špekulacije, vendar ne računajte z nekimi us- pehi in raje pričakujte poraz. Neka vest bo vzbudila mnogo upanja, pa tudi dvom, zato se o njej raje prepričajte. Prijeten večer proti koncu ted- na. Nekoliko utrujeni boste. VODNAR (od 21. I. do 19. 2.) Bolje je, da težave odpravite sami in se ne zanašate na pomoč drugih. Pojavile se bodo priložnosti, ki bodo ugodno vplivale na zbližanje z osebo, ki vam je pri srcu. Imejte več poguma pri izražanju svojega mišljenja, če želite, da vas bodo drugi spoštovali. RIBI (od 20. 2. do do 20. 3.) Če boste u-resničili neko obveznost, ki ste jo sprejeli pred časom, boste želi uspeh. Ne ustrašite se že pri začetnih težavah. Kar se čustvenega življenja tiče, ne delajte iz muhe slona, kajti to bi se vam maščevalo. Prijetno razpoloženje. danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, danes v Ljubljani, KONCERTI Solista ljubljanske Opere Zlata in Dragiša Onjanovič bosta z orkestrom Komorne scene, torek, 16. julija ob 19. uri v Zelški cerkvici interpretirala opero G. B. Pergolesija «La serva padrona». Dirigiral bo Ciril Cvetko. Vstopnice ob vhodu v prizorišče pol ure pred začetkom koncerta. FESTIVAL LJUBLJANA Danes, 14. julija, ob 20.30 v stolnici ORGEI^KI VEČER FRANCOISA DELOHJA, Švica. Jutri, Vi ponedeljek, 15. julija, ob 20.30 bo'v poletnem gledališču predstava ROMEO IN JULIJA Prokofjeva celovečerni balet. Balet iz Perma, Sovjetska zveza ob spremljavi orkestra Opere iz Temišvara. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih e-notah Zdravstvenega doma — Ljubljana Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063 Vič - Rudnik: Postojnska c. 24, telefon 61-121. Moste - Polje: Prvomajska 5, telefon 316-155. šiška - Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, telefon 55-221. Medvode: Medvode, telefon 71-215. .............mili ................................................................... KRIŽANKA... z našim krajem 1 " 2 3 4 5 B ■ 6 7 8 9 10 B Ti 12 13 B 14 15 B Ì6 B 17 r18 19 B B 20 ■ B 21 B 22 23 B 24 25 B 26 B 27* ■ B . 28 H 28 B 30 31 32 B 33~ B 34 B 35 B 36 37 |38 ! ■ 39 40 B 41 ! !" v m 43 44 B 45 46 B 47 48 B 49 O 50 B ■ 51 B VODORAVNO: 1. Župan v «našem kraju», 6. Sozvoki, skladnosti, 11. Računanje s posebnimi števili, 14. Anton Novačan, 16. Preobčutljivost za kako živilo, 17. Miliamper, 18. Jugoslovanski otok, 20. Poraz v boksu, 21. Stric iz Amerike, 22. Moški glas, 24. Sinje bela kemijska prvima, 26. Reka v SZ, 27. So na sporedih, 28. Železnjak, 29. Predeli v sredi, 30. Rimski bog ljubezni, 33. Burno prodiranje, 34. Kot panamski . . . prekop, 35. Grška predpona, 36. Jugoslovanski teniški i-gralec, 38. Ime italijanske pevke Pavone, 39. Nravna usmerjenost, 41. Čista teža, 42. Posamezni, 43. Vas pri «našem kraju», 45. Zaimek, 46. Hektar, 47. Riccardo, italijanski pevec, 49. Natrij, 50. Športno jadralno društvo v «našem kraju», 51. Istrsko mestece. Rešitev križanke v torek NAVPIČNO: 1. Kralj v Shakes-pearjevem delu, 2. Galij, 3. Irska teroristična družba, 4. S kopitom, 5. Ateist na pol, 6. Boginja sovraštva, 7. Bati, tolkači, 8. Utežna m votla mera v Turčiji, 9. Najstarejše božanstvo pri starih Egipčanih, 10. Italijansko socialno zdravstveno zavarovanje, 12. Mračni, 13. Moško ime, 15. «Naš kraj», 17. Enoten, e-novit, celovit, 19. Cestni roparji, razbojniki, 21. Zvočen, glasoven, 23. Mesto v Toskani, 24. Ameriška informativna služba, 25. Načinovni prislov, 26. Vas pri «našem kraju», 31. Enovalentni radikal iz metana, 32. Suženjske verige, 34. Kraška drevesa, 37. Trdno zgrajen, odporen, 39. Žensko ime, 40. Večja količina žita, 43. Avtobusna služba, ki pelje v «naš kraj», 44. OZN, 47. Dei bulvarja, 48. Italijanski spolnik. (lako) danes v Novi Gorici KINO SOČA «Sartana, dolarji in menih, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Dama s kamelijami», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Hura, šola gori», nemški barvni film ob 17.00 in 20.00. RENČE «Super fly», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA «Pustolovec», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna opravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Dornberka in goriških Brd. danes ob obali KINO KOPER ob 18.00 — italijanski, ALFREDO, ALFREDO, ob 20.30 — a- meriški, RYANOVA HČI. IZOLA ob 18.00 in 20.30 — ameriški KO LEGENDE UMIRAJO ŠKOFIJE ob 17.00 in 20,00 — ameriš. ki. DOLGA ROKA MAFIJE PIRAN ob 18.00 in 20.30 — ameriški, ■ *HEROJ ČRNEGA KOLTA PORTOROŽ ob 20.30 — italijanski, ROPARJI VLAKA TRGOVINE V Piranu bodo v nedeljo dežurale: Samopostrežna Nanos — Zelenjavni trg, sadje, zelenjava Nanos Zelenjavni trg in Mesnica «Agraria» prav tako Zelenjavni trg. V Portorožu bosta dežurali: Sa- mopostrežna NANOS in mesnica E-MONA. V Luciji pa samopostrežna trgovina Kmetijske zadruge. V Kopru bosta v nedeljo dežurali Market JESTVINA na Titovem trgu, in samopostrežna trgovina NANOS v Kidričivi ulici. V Izoli bodo v nedeljo dežurale naslednje trgovine: Market «JESTVINA» na Trgu JLA, Trgovina KOLO-N1ALE na Trgu 29. november ter kiosk BOŽIČIČ v Gorkijevi ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna zdravniška dežurna služba. Tako v Zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu, dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in vsi drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centra-lu in Metropolu, v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. PRIREDITVE Zgornje škofije — Tradicionalna sagra. Igral bo ansambel KRISTALI. A VDIT O RIJ PORTOROŽ POLETJE '74 FOLKLORNI ANSAMBEL «SLAVONIJA» iz Osijeka Portorož, Avditorij, 14, julija ob 21.00 UMETNOSTNE RAZSTAVE, NASILJE IN ODPOR kipar TONE SVETINA in fotograf JOŽE KOLOŠA Portorož, Avditorij, še danes, 14. julija Telefonske režervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 ZADREGA (Nadaljevanje s 5. strani) v tej elektronski «vasi» antagonistične skupine, manjšine «in večine» in nekatere proglašajo sebe za najboljše, druge pa za «smeti», ki jih je treba nasilno eliminirati? Preko kakšnih prepadov drži pot do soglasja in sožitja? Fantazija je poslala nemočna. Kakor da bi elektronika sama — in ne človeške ideje, rojene pod krhkimi lobanjami, ideje, ki danes krožijo z brzino svetlobe o-krog našega planeta — torej elektronika sama — postala neko novo, nerazumljivo, nepremagljivo in vsepričujoče božanstvo, katerega misli in namere človek ne more več razbrati Se potemtakem res ustapljamo v neki novi, elektronsko opremljeni «srednji vek», ki ga prerokujejo znanstveniki in ekonomisti, opremljeni z izračuni kompjuterjev? Kakor že mnogokrat v zgodovini stoji človeštvo danes pred neko novo in težko, znanstveno, sociološko, pa tudi politično in kulturno uganko. A človeški duh je razrešil že marsikaj in ni dvoma. da bo tudi to: tedaj se bo snet sprostila tudi fantazija in začeli se bodo novi poleti — v negotovost . . . 11.00 12.15 18.15 19.15 19.35 20.00 20.30 21.30 22.35 23.00 15.30 20.30 21.00 22.00 22.45 10.20 11.15 12.05 13.00 16.15 16.45 18.20 18.25 20.00 21.30 21.45 22.10 22.15 22.20 23.10 23.25 18.25 20.00 21.35 21.50 NEDEUA, 14. JULIJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in Nabožna oddaja Kmetijska oddaja Program za mladino Naooved sporeda za prihodnje dni Športni dnevnik Vremenska napoved DNEVNIK ODISEJA Tretje nadaljevanje športna nedelja MALICAN OČE IN SIN Detektivka DNEVNIK DRUGI KANAL in 18.45 AVTOMOBILIZEM Evropsko prvenstvo «Formula 2» DNEVNIK IL MANGIANOTE Nagradno glasbeno tekmovanje KULTURNE AKTUALNOSTI Napoved sporeda za prihodnji teden JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Kmetje Poljska TV nadaljevanka Kmetijska oddaja Otroška matineja Beli kamen, Skozi neznano delto DNEVNIK Kvartet Ledina in trio Nika Zajca Toto v norišnici, dolgometražni film DNEVNIK Državno prvenstvo v atletiki Svetovno prvenstvo v košarki prenos srečanja JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA Risanka DNEVNIK Zunanjepolitični komentar Ekonomska sporočila V gosteh pri Nušiču: «Oblast» DNEVNIK Športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Jugoslovansko prvenstvo v atletiki Košarka - svetovno prvenstvo Pregled tedenskega programa Legenda o Tomu Doolyju Igrani film PONEDELJEK, 15. JULIJA 1974 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in književnost; 18.30 Album Čajkovskega; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jaz;; 20.00 Šport: TRST 12.15 Deželne vesti; 15.10 Zborovsko pe je; 15.40 Deželni avtorji; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Orkester La Vera Romagna; 9.30 «20.000 lir za vaš program»; 10.15 Ansambel Alex Brown; 11.45 Glasba in nasveti; 11.20 Od melodije do melodije; 11.30 Z nami je...; 12.00 Glasba; 14.00 Šport; 14.10 Plošče lahke glasbe; 15.00 Klavirske skladbe; 16.30 Z nami je...; 16.45 Pojeta Diana Ross in Marvin Gays; 17.40 Pevci lahke glasbe; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.00 Izložba Hitov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 20.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 7.10 Sindikalno-ekonomska rubrika; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Zabavni program; 13.20 Hit Parade; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Za vas mlade; 16.00 «Sončnica»; 17.05 Simf. in komorna glasba; 19.30 Neapeljske popevke; 20.00 Cabaret; 21.15 Simf. skladbe; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Galerija melodrame; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Plošča za poletje; 10.35 Spored z M. Bongior-nom; 12.40 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Plošče- 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.40 Opravljivci; III. PROGRAM 8.25 Mendelssohnove skladbe; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Barok v glasbi; 12.20 Sodobni ital. skladatelji; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Včerajšnji in današnji interpreti; 15.25 Mozartove skladbe; 17.55 Petrassijeve skladbe; 20.30 Poljska glasba; 21.30 «Mirra», drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 14.00, 20.30, 24,00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb ; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Veliki zabavni orkestri; 11.15 Za vsakogar nekaj; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 S tujimi pihalnimi godbami; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Pojo amaterski zbori; 15.30 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Zvoki in barve Londonskega festivalnega orkestra; 17.00 «Vrtiljak»; 18.10 Koncert po željah; 19.15 Iz pop albumov; 19.45 Poletni kulturni vodnik; 20.00 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Operni koncert; 22.30 Zvočne kaskade; 18.15 18.45 19.15 20.00 20.40 22.45 23.00 20.30 21.00 22.00 22.50 19.10 19.25 20.00 20.30 20.45 21.00 21.30 21.40 21.00 21.15 21.30 22.00 22.30 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Spored za mladino Otroške igre Slike iz sveta Športni dnevnik Italijanske kronike, Danes v parlamentu, Vremenska slika DNEVNIK Operazione sottoveste, film Filmske premiere DNEVNIK Danes v parlamentu, Vremenska slika DRUGI KANAL DNEVNIK TV razprave PORTRET AVTORJA Glasbenik Goffredo Petrassi Sedem dni v parlamentu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Obzornik Skozi neznano delto, film Mladi za mlade Aktualna tema: Organizacija dela Barvna risanka DNEVNIK Sodobna oprema, nasveti in priporočila S. Moniuszko: Halka - opera Predstava gledališča iz Lodza Poljsko glasbeno ustvarjanje na prehodu v 20. stoletje po smrti slovitega pianista in skladatelja F. Chopina ni več doseglo take višine in popularnosti v svetu pa čeprav je na Poljskem delovala cela vrsta skladateljev, ki so ustvarjali na najrazličnejših področjih. Nihče med njimi se ne more meriti z glasbo poljskega genija Chopina. Eden najvidnejših tiste dobe pa je nedvomno Stanislav Moniuszko (1819-1872) avtor 22 opernih in operetnih del, avtor velikega števila pesmi, zaradi katerih so ga imenovali poljski Schubert. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček, Risanke DNEVNIK «Bizon in bivol», film Dokumentarna oddaja o Glasincu «Pop 20» - prireditev ob 20. obletnici Evrovizije TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder: «Puša z dimnikom»; 12 00 Nabožna oddaja, 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 15.45 «M’dežija za ano balano pupo», ljudska igra; 16.50 Plesna glasba; 18.00 Koncert; 18.50 Znane melodije; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Šport; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Pesmi za vse. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila. 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.00 Program z Gisello Pagano; 9.30 «20.000 lir za vaš program»; 10.00 Z nami je...; 10.20 Trombetist Al Korvin; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Naveti; 11.20 Od melodije do melodije; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po želji; 12.30 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 15.00 Plesna glasba; 16.00 Orkester Casadei; 16.50 Glasbeni koktajl; 17.30 Popevke; 18.00 Lahka zabavna glasba; 18.35 Glasba po željah; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Domače viže in napevi; 21.00 Glasba v večeru; 22.15 Operetna glasba; 23.00 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 49.00 Poročila; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 11.30 Vzgojna oddaja; 12.00 Plošče; 13.30 Zabavni program; 14.00 Plošča za poletje; 15.00 Hit Parade; 15.20 Glasbeni oder z Milvo; 17.10 Glasbeno-govorni spored; 18.00 Simf. koncert; 19.20 Plesna glasba; 20.00 Glasbena komedija; 21.20 Petrassijeve skladbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Plošče; 7.35 Veliki variete; 11.00 Zabavni program; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Vam ugaja klasika ; 16.15 Plošče; 17.30 Glasba in šport; 19.55 V svetu opere; 21.00 Operetna glasba; 22.00 Oddaja o gledališču. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.00 Simfonični koncert; 11.30 Glasba za orgle; 12.20 Odrska in baletna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Nemške komične opere; 15.30 Radijska priredba; 18.30 Literarni ciklus; 19.15 Večerni koncert; 21.30 «Pour quoi?», opera. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 20.00 Poročila; 9.05 Radijska igra za otroke; 9.50 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, tovariši...; 11.05 Koncert; 12.40 -14.00 Poslušalci čestitajo; 15.05 Humoreska tedna: 15.25 Ob lahki glasbi; 16.10 Nedeljska reportaža; 16.30 Popularne operne melodije; 17.00 Radijska igra — Berkeley Mather: «Naj ne ve levica»; 17.45 Ansambli zabavne glasbe; 18.05 — 19,00 Športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Jazz; JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 16. DO 20. JULIJA 1974 TOREK, 16. julija 18.55 Obzornik; 19.10 Pisani svet; 20.00 Cesta in mi; 20.20 Balet; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.40 Abidov primer — reportaža; 22.10 W. S. Reymont: Kmetje — konec TV nadaljevanke; 23.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Ujemite naju, če morete», film: 23.00 Arabati, vas v Etiopiji, dokumentarna oddaja. SREDA, 17. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Družina Smola — film; 20.00 Glasbene minute; 20.20 Kam greste; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Propagandna reportaža; 21.40 Sinovi in ljubimci — film; 23.20 Dnevnik. Koprska barvna TV 2100 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Ali živali mislijo?, dokument, film; 22.30 «Special Ažurne obale», zabavna glasba. ČETRTEK, 18. julija 18.55 Obzornik; 19.10 Glasbena oddaja: Paola Musiani; 19.35 Svet v vojni — film; 20.45 Barvna risanka; 21.00 Dnevnik; 21.30 Kam in kako na oddih; 21.40 J. Mach: Mavrica, nadaljevanka; 22.20 četrtkovi razgledi; 22.50 Glasbeni nokturno. Koprska barvna TV 21.00 Otroški kotiček, risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 «Nato ljubezen spuhti», film; 23.00 Likovni nokturno: Riko Debenjak. PETEK, 19. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Bistrooki, otroška oddaja; 19.55 Jug. folklora; 20.25 TV kažipot; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Tedenski gospodarski komentar; 21.40 Na svidenje, Charlie — film. Koprska barvna TV 17.00 Skokov memorial v atletiki; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik: 21.30 Clochmerle — nadaljevanka; 22.05 «Indijanec Hawk», film; 22.55 Naši zbori pojo — zbor iz Brnika. SOBOTA, 20. julija 18.30 Kvartet DO — narodnozabavna oddaja; 19.00 Obzornik; 19.15 Legenda o divjem lovcu — film; 20.10 Mozaik; 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah; 20.45 Risanka; 21.00 Dnevnik; 21.25 Zunanjepolitični ko mentar; 21.40 Zabavno-glasbena oddaja; 22.35 Columbo — film. Koprska barvna TV 20.45 «Ljubezen na postrešju». film; 21 15 Dnevnik; 21.30 Nemogoči podvigi — film; 22.20 Nocoj Kidolini, zabavni film; 22.50 Simf. orkester RTV Ljubljana, V alpinizmu se često izpostavljamo stanju na robu obstoja. To nam omogoča edinstven pogled v samega sebe. Vsak človek je labilen in vesolje zase. Industrijska civilizacija goni človeka na rob katastrofe k samouničevanju, alpinizem pa pome«! vrniti človeka v izhodišče. Kozmična plast psihe je Usto, kar mora najti ravnovesje s socialnim, potem osebnost raste. Soočenje s smrtjo, z možnostjo izničenja, pomeni zatreti ničevost in veličino človeka v eni sami točki istočasno. Življenje je potovanje v smrt in premagati jo, se soočiti z njeno zastrašujočo silo, pomeni častiti življenje. Alpinizem torej pomaga človeku živeti močneje in globlje. Ce človekovo aktivnost sestavljajo nižji in višji duševni principi, je alpinizem višji princip, ne le zato, ker se vzpenjamo, temveč, ker zremo v prepade, v globine zavesti, k plastem neznanega. V alpinizmu je nekaj skupnega. Zelja za vzponom, tveganjem, nevarnostjo in tako naprej. Motivov pa je toliko, kolikor je alpinistov. Gora ne moremo nikoli dokončno spoznati, lahko pa spoznavamo sebe in druge.» (PV 1972, 257). Svetinov roman je nastal v letih, ko so te ideje v mnogih alpinističnih krogih pričujoče, ko pomenijo vsaj del duhovnega sveta, v katerem ta hip širom po svetu živi precejšnje število ljudi," ki so po navadi močne in vplivne osebnosti. Kako se je pisatelju posrečilo vdihniti v ta svet življenje, kako ga obuditi v osebah, to je vprašanje, na katerega bo več odgovorov. Eno je ideja in filozofija, drugo umetniška resnica o živih, konkret-niha ljudeh. Svetina opravičuje to eksistencialno projekcijo na dogajanja v gorah z zdravo' pametjo. «Karkoli je človeku zdravilo in pomoč za uravnovešenje in ni v navkrižju z moralo, je opravičljivo.» Bilo bi napak, če bi spričo popularnosti psihološke snovi, ki se je v desetletjih nabrala v alpinizmu, moderen planinski roman te snovi ne oblikoval. Do tega stika gotovo ni prišlo samo od sebe, po naključju, in gotovo ni po naključju ostalo in raslo brez nekih stvarnih predlog. Ce pa je to res, je že tu vprašanje, na katerega je treba odgovoriti. Zanimivo je, da je standardni avtor za psihologijo alpinizma Karl Greitbauer napisal svoje delo o alpinizmu v luči psihologije (1959) z namenom, da razišče, osvetli in opiše psihološke strukture alpinizma in obenem oriše nravstveno utemeljeni svetovni nazor alpinistov, da obenem čim bolj utemelji «nadčasovni» pomen, ki ga ima za človeka planinstvo. Ce Greitbauer v uvodu izjavlja, da je pri psihološki raziskavi imel pred očmi trojico najdrznejših nemških alpinističnih mislecev Lammerja, Me-yerja in Maduschko, nam je jasno, kaj se mu zdi osvetlitve najbolj potrebno in vredno. Znanstveno temelji njegova knjiga na Jaspersu, Kretschmerju, Freudu in Nietzscheju, torej na mislecih, ki so za človeško misel v zadnjih petdesetih letih zelo pomembni, če nam njegova naziranja niso pogodu, jim je tre or. odgovarjati na isti ravni. Ko so dunajskega filozofa napadU, češ da naj odneha z uvajanjem eksistencializma v alpinizmu, je ta odgovoril, da nikoli ni imel namena s to filozofijo razložiti pravi smisel alpinizma. Ni mogoče zanikati dejstva, da je «srečanje z ničem» v gorah pogostejše kakor v navadnem življenju v dolini. Zato še ni nujno, da bi eksistencializem postal ideologija alpinizma, gotovo pa je, da se ponuja priložnost govoriti o njem prav v zvezi z alpinizmom Greitbauerjev nasprotnik dr. Karel Bloch se vprašuje, ali doživetje smrtne nevarnosti res okrepi samozavest oziroma zavest o bivanju, ali res spremeni alpinistovo zavest v «višjo človečnost». Na ta vprašanja Bloch ne odgovarja, le odpira jih, odgovora pa ne sprejema, sklicujoč se na znano trditev Franka Smytha The Špirit of thè Hilles — «V gorah iščemo srečo». In že stojimo pred vprašanjem, kaj je sreča. Skratka: Gore človeka bogaté, ker ga silijo, da preizkusi svoje najboljše moči. Ob tem veže nanje svoje ideje, svoja najgloblja spoznanja, ob njih vedno znova obuja najlepša doživetja. Zato je doživetje lepota v gorah • tesno povazano z etiko, vse pa prepojeno s kulturno zavestjo človeštva. Kako že pravi J. J. Rousseau? Ali ni že on povedal vsega, skoraj vsega za današnji čas? «Zdi se, da se človek v naravi dvigne nad običajno bivanje smrtnikov. V dolini pušča vsa nizkotna čustva, njegova duša pa, čimbolj se bliža eteričnim višinam, sprejema vase njihovo nespremenljivo čistost. Polašča se nas resno občutje, vendar ne prehaja v otožnost : občutek miru, ki pa ni mehkobno trpen, nas prevzame, veseli smo svoje eksistence, mika nas misliti in čustvovati. Sila strasti pojenjuje; izgubljajo tisto ostro želo, zaradi katerega so tako bolestne, srce je le polno lahkotnega, prijetnega nemira. Na ta način srečno ozračje blaži trpljenje človeka in bolest spreminja v srečo. Prepričan sem, da v taki klimi preneha še tako silno razburjenje, še tako hipohondrično občutje. Dvomim, da bi v zračnih kopelih čistega in blagodejnega gorskega zraka ljudje ne spoznali najodličnejšega sredstva zoper telesne in duševne bolečine.» Ni naključje, da so prav iz planinskih krogov, po svetu in doma, prišli prvi glasovi o zakonitem in nujnem varstvu življenjskega okolja, usodne biosfere človeške kreature, ki si žaga vejo, na kateri sedi. Tudi to je utemeljeno v humanistični vsebini planinstva, v modernem odnosu do prvobitne narave, do divjine, odrešujoče za človeško eksistenco. Mlajši nemški alpinist Dieter Hasse je svoje razmišljanje o alpinizmu naslonil na Schillerjeva pisma «O estetski vzgoji človeka» in šele za njimi na dela modernih estetov. Svoj opis končuje z besedami: «Najlepše stvari sem doživel v gorah.» V vprašalni obliki je isto povedal veliki Byron. «Gore, zakaj je v vas toliko lepote?» K temu pridenimo Svetinovo skico vsebine, ki jo prinaša «Stena» in njene stvarne predloge. Takole pravi; «Pri pisanju romana so mi bile osnovni izvor — lastne izkušnje, naslednji izvor pa spoznavanje življenja drugih, bodisi sorodnih ljudi ali nasprotnih tipov. Čeprav sem se mnogo ukvarjal s športom, me ta plat alpinizma ne privlači. Mnogo bolj duhovna. Tu me je najbolj prevzel zimski, nočni samotni vzpon na ne preveč nevarne vrhove. Tu se osredotočiš predvsem nase. Posebno me je privlačilo dolgotrajno brezciljno pohajanje po gorah, prosto plezanje, visokogorski lov in turno smučanje. Zaradi prestreljene noge si nisem mogel dovoliti ekstremnega plezanja, zato pa sem toliko več prehodil mimo vseh poti v skritih predelih, v katere zaidejo le lovci. «Stena» je epsko-psihološki roman o našem velikem alpinistu Joži Čopu, dr. Klementu Jugu in prijateljih ter o problemih alpinizma med obema vojnama. To je roman o problemih ljubezni in smrti, ki najdeta svoj odraz v gorah. Osrednja osebnost romana je Joža Cop, alpinist, gorski vodnik in reševalec. Simbolizira človeka, ki mu alpinizem pomeni življenjski stil ali njegovo bit. Človeka, ki gre skozi trdo šolo volje, ki ve, koliko sme in more, ko postopno prihaja iz nižine v višavo. To je pripoved o vztrajnem hotenju — izpolniti svoj življenjski stil in preplezati osrednji triglavski steber. Njegov glavni konflikt je: ali bo zmagala stena ali ženske, ki so ga hotele imeti zase. Pri njem je zmagala stena. Razkrivam ga tudi s plati, ki jih drugi ne poznajo.» (PV 1972, str. 258 in sl.) (Nadaljevanje sledi) rimorsici dnevnik SPORT SPORT SPORT 14. julija J974 KOŠARKA SP V PORTORIKU m uspelo z ZDA «Plavi» so po prvem polčasu rodili s devetimi točkami Jugoslovanom zmagati v tekmi — Jugoslavija 91:88 (41:50) ZDA: Lucas 16, Burden 27, Gro-1® 4, Oleynick, Short, Schmitt, Buck-ner 8, Gerard 8, Meriweather, Boswell 16, Wilkins, Kelley 12. JUGOSLAVIJA: Tvrdič, Kičano-wic 24. Jelovac 12, Kneževič, Jer-?°y. Kapičič, Slavnič 6, čosič 14. Solman 16, Plečaš 7, Dalipagič 9, Marovič. SODNIKA: Albanese (It.) in Go-tnez (Argentina). . PET OSEBNIH NAPAK: Slavnič m Jelovac. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je v odločilni tekmi sve-ttia6®3 Prvenstva klonila moštvu ^UA s tremi točkami razlike. Jugoslovani so tako zamudili izredno Priložnost za ponovno osvojitev naslova svetovnega prvaka. «Plavi» imajo sedaj le minimalne možnosti za_ ohranitev lovorike najboljšega, saj bi morali Sovjeti namreč premagati Američane s tremi točkami aziike, tako bi imele vse tri reprezentance, Jugoslavija, SZ in ZDA. enako število točk in enako razliko v koših v medsebojnih spopadih. Jugoslavija bi morala namreč premagati jutri še Španijo. Tekma med ZDA in Jugoslavijo je bila izredno napeta in borbena. Po začetnem vodstvu Američanov (4:0) so se «plavi» ogreli in povedli z 22:16. To vodstvo so povečali na največ 14 točk prednosti, prvi polčas pa so zaključili v svojo korist z rezultatom 50:41. RAZPORED preostalih tekem svetovnega prvenstva v košarki Danes, 14. julija Španija - Jugoslavija, SZ -ZDA, Kuba - Brazilija, Portoriko - Kanada V nadaljevanju so Američani silovito pritisnili. Prednost Jugoslovanov je kmalu skopnela, dokler niso ZDA pri rezultatu 63:63 ize- DRŽAVNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V ATLETIKI! Paplerjeva postavila rekord v metu diska klica Pavličič dvakratna prvakinja ■ Dober skok S te kiča V Zrenjaninu se je včeraj zače-0 Jubilejno 30. državno prvenstvo atletiki, na katerem nastopa re-ordno število atletov in atletinj ..nad 366 iz 46 klubov). Zaradi veke vročine danes ni bilo boljših ezultatov, edini državni rekord je Dosegla Kranjčanka Metka Papler-fya, ki je vrgla disk 50,10 m da-ec- Med ostalimi rezultati velja omeniti rezultat Nenada Stekiča v skoku v daljino: 7,98 m. Jelica aviicic, evropska prvakinja v dvo-am v Gòteborgu, je danes tekla edem tekov in osvojila dva na-siova prvaka: na 100 in 400 m. ,er pa poglejmo rezultate. Moški: 10 m ovire: Pisič (Crvena zvezda) et kopja: Boduljak (Crvena zv.) drm v dalj'no: Stekič (Crvena z\n) W m; ..Alebič (Split) , * m : Pisič (Crvena zvezda) , UD0 m: Božinovič (Split) uet krogle: Ivančič (Crvena zv.) .kok v višino: Temin (Partizan) o.OOO m: Kuzmanovič (Partizan) tafeta 4x100 m: Crvena zvezda Zenske: 100 m ovire: Fočič (Mladost Zagreb) Ženske: 1. Ljubljana, 2. Novo mesto, 3. Rijeka. Moški: 1. Ljubljana, 2. Reka, 3. Koštrena. Letošnje državno prvenstvo je bilo rekordno po udeležbi tekmovalcev, saj je nastopalo 46 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih klubov. Jugoslovanski mladinski šahovski prvak Oskar Orel je zasedel na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu odlično tretje mesto. Prvo mesto je osvojil Anglež Metsel, drugo pa sovjetski šahist Vladi-mirov. načile. V teh odločilnih trenutkih je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Slavnič. S tem je postala naloga Američanov lažja: dosegli so vodstvo z devetimi točkami prednosti, kar jim je zadostovalo za zmago. Jugoslovanska televizija bo danes ob 20. uri prenašala iz Portorika zadnjo tekmo Jugoslavije za svetovno košarkarsko prvenstvo. Jugoslovani bodo igrali proti Španiji. ATLETIKA Poljakinja Kristina Kasperczyk je včeraj postavila nov svetovni rekord v teku na 400 metrov z ovirami s časom 56”05. TOUR BODOČNOSTI lelcu zmagal na kronometer COLOMIERS, 13. — V četrti etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke po Franciji je zmagal Francoz Guy Leleu. Na cilju 37 km dolge etape na kronometer je prehitel Poljaka Mytnika in rojaka Danguillameja. Na skupni lestvici vodi še vedno Španec Mar-tinez. Jugoslovanska teniška igralka Mirjana Jaušovec s svojim trenerjem ODBOJKARSKI TEČAJ ZSSDI Čez teden dni bo odpotovalo v rovinjski tabor 53 igralk Največ tečajnic je prijavil Breg - V prvi skupini bo zastopanih pet društev Kot smo že poročali, bo odšla cež teden dni v Rovinj prva skupina naših mladih odbojkaric. V nedeljo 21. julija dobo odpotovala samo dekleta iz naslednjih naših društev: Bora, Sokola, Sloge in Kontovela. Seznam igralk pa je naslednji: Bor: Sonja Jazbec, Marta Siega, Adrijana Dovgan, Magda Pertot, Anamarija Glavina in Marisa Batič. Breg: Fabja Meneghetti, Laura Lovrenčič, Tjaša Pavletič, Dorjana Kofol, Marina Trenta, Franka O-lenik, Sonja Komar, Eda Pregare, Bjanka Čerin, Marina Čerin, Tanja Smotlak, Jelena Štefančič, Danica Kocjančič, Arjana Korošec, Gra-cijela Metlika, Marija Kofol, Marina Štefančič in Aleksandra Turco. Sokol: Vida Legiša, Spnja Antoni, Lia Legiša, Marija žužek, Cincija Auber, Giorgia Žandomeni, Anita Paškulin in Marta Verginella. Sloga: Loredana Kralj, Mira Grgič, Ticjana Krišani, Anica Čuk, Neva Grgič, Rosana Franko in Te reEa Počkar. Kontovel: Arjana Kapun, Jana Ban, Majda Černjava, Denise Da- niele, Xenja Majovski, Katja Danieli, Silvja Emili, Erika Emili, Elvjana Štoka, Elizabeta Danieli, Marina Goruppi, Dunja Albi, Lori Semec in Mira Starc. V prvi skupini bo 53 odbojkaric. Največje zastopstvo bo imel tokrat Breg z 18 igralkami, sledi Kontovel 14, Sokol 8, Sloga 7 in Bor 6. S prijavljenimi iz druge skupine pa bo končno število udeležencev letošnjega tečaja v Rovinju povsem drugačno. Tudi letos bomo gostje tabora VŠTK iz Ljubljane, ki ima dokaj lepo urejen tabor z vsemi ugodnostmi, tako da bo počutje v Rovinju dokaj prijetno in lepo doživetje za vse in to tudi za tiste, ki že več let zaporedoma odhajajo v Rovinj ter seveda toliko bolj za novinke, ki jih je tudi letos precej. Poleg treniranja bodo na sporedu tudi dritte razvedrilne dejavnosti tako da se ne bo nihče dolgočasil. Za red in disciplino v taboru pa bodo skrbeli Jadrana Gabrovec, Ingrid Kalan, Jasna Rauber, Anamarija Švagelj ter Ivan Peterlin. Vsi imajo pri tem zahtevnem delu Vrstni red na cilju: Leleu (Fr.), ki je 37 km pre- vozil v 50’52” Mytnik (Polj.) 51’14’’ Danguillame (Fr.) 51’30” Mittereger (Av.) 51’43” Buhaček (ČSSR) 51’56" Le Guilloux (Fr.) 52 00” Guitard (Fr.) 52’G7” Martinez (Šp.) 52’12” Kaczmarek (Polj.) 52’21” Steinmayer (Av.) 52 24” Skupna lestvica: Martinez (Šp.) 10.13’45” Guitard (Fr.) 10.14'14” Szozda (Polj.) 10.15’20” Kaczmarek (Polj.) 10.15’37” Mirri (It.) 10.16’30” Szurkowsi (Polj.) 10.16’36” Schuur (Niz.) 10.16'40” Steinmayer (Av.) 10.16’47” Edwards (VB) Pronk (Niz.) 10.16’57” giiiiiin:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi|im,mi||,|| V DRUGEM DELU DEŽELNEGA PRVENSTVA V UMETNOSTNEM KOTALKANJU Poletov! tekmovalci osvojili v Trstu pokal za 1. mesto v deželnem merilu Nabrali so skupaj 46 toèk - Polet letos drugo najboljše društvo v naši Včeraj so bili objavljeni uradni rezultati drugega dela deželnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki se je zaključilo v nedeljo v Trstu. V tem delu pivenstva je nastopilo skupno 14 društev iz dežele Furlanije - Julijske krajine, med njimi tudi Polet, ki je prijavil 13 tekmovalcev v kategorijah začetnikov in deželnih mladincev ter 5 dvojic v kategoriji naraščajnikov. Skupno je nastopilo 72 tekmovalcev ■ posameznikov in 13 dvojic. Naj takoj poudarimo, da se je prvenstva deželnih mla- liiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiililuiflllMiliiiiiiMiiililiiHiiiHniiiiiMiiiiiiiiiiiiiliiiiiilniiliiiiiiMiiiiuiiiiimiiiniiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii ATLETIKA PRED EVROPSKIM PRVENSTVOM V RIME fn: Vera Nikolič (Kasap) m: Pavličič (Slavonija) 1500 100 400 m: Pavličič (Slavonija) kok v daljino: Krstič (Partizan) Ulsk: Papler (Triglav) — državni rekord 50,10 m Štafeta 4x100 m: Partizan (Beograd) ^a^kmovanje se bo nadaljevalo kolesarstvo Borgognoni zmagal na dirki po F - JK PORDENON, 13. — Italijan Lu-'ano Borgognoni je zmagal v prvi ozni kolesarski dirki po Furla-■ !Jl • Julijski krajini. Borgognoni st nV končnem naletu prehitel Ca-ollettija, Boifavo, Knudsena in r° Slavnino. Med prvih petnajst se uvrstil noben favorit. Dirka je bila naporna, saj je a1«0 91 kolesarjev, do cilja pa Je prišlo le 25. Karasi bo nastopal odslej v Franciji t ^Soslovanski nogometni reprezen-ot, člap Crvene zvezde Karasi je vodpisal včeraj pogodba s franco- skim prvoligašem Die. Karasi bo astopai v Franciji štiri leta. Ju °oslovanski nogometaš je že odpo-yal v Hannover, kjer se trenutno ^uja njegova bodoča ekipa. Tavanje Daimšnji drugi dan 6. državnega Prvenstva v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju v olimpij-kern bazenu v prelepem ambientu ‘Oravilišča Dolenjskih Toplic je pri-abii številne gledalce, saj se je ,°u bazena zbralo okrog tisoč gledalcev. ^oglejmo zmagovalce: 200 m plavanja s plavutmi moški: 4no Kuzele, ženske: Novak. m plavanja s plavutmi moški: d Mladenovič, ženske: Novak. suO m plavanja s plavutmi moški: j. Mladenovič, ženske: Novak. m plavanja s plavutmi moški: .. Mladenovič, ženske: Novak, krat 200 m plavanje moški: Ljubljana, 2. Koštrena in 3. Reka 100 m hitrostno plavanje moški: Jakopin. 800 m hitrostno potapljanje mošik: Kuzele. **ipno končni vrstni red Metalci kladiva ne upoštevajo tradicije pri svetovnih rekordih Prvič je kladivo poletelo preko sedemdesetih metrov leta 1960 Svetovni rekordi v metih niso pri atletiki več «nemogoči». Ne odjeknejo več v svetu tako kot nekoč, ko so padale čudežne meje 20 in 21 m v krogli, 90 m v kopju, 60 m v disku in 70 m v kladivu. Nekdaj se je mislilo, da so bili tile rekordi čisti, brez madeža znanstvenih čarovnij. Preko 70 m s kladivom si je prvi človek upal daljnega leta I960, le malo pred olimpijskimi igrami v Rimu. Junak je bil tedaj Američan Harold Connolly, znan_ tudi zaradi ljubezenske zgodbe s češkoslovaško olimpijsko zmagovalko Olgo Fikotovo. Connolly je tudi po letu 1960, ko je bil tekmovalno že izven svetovne elite, še trikrat premaknil znamko naprej, njegov u-gled pa je močno padel, ko je po umiku iz aktivne atletike priznal, da se je za svoje športne uspehe poslužil vseh dovoljenih in nedovoljenih zdravil in «dopingov». Tudi on si je torej napihnil mišice z anaboliki, ki so edini_ krivi, da današnji meti nimajo več tiste privlačnosti, ki bi jo sicer morali imeti. Izjema je za sedaj le kopje, katerega pomen je lažje dojemljiv tudi nestrokovnemu očesu, ki pa je tudi že okužen. Čudno je, da je nov svetovni rekord 76,60 metra prišel iz Nemčije kjer se je z zahoda preselil na vzhod. Stari rekorder Walter Schmidt je bil poprečna osebnost. Niti na notranjem nemškem «trgu» ni nikoli veliko pomenil, še domačini sami niso vedeli, kako mu je uspelo doseči 76,40 m. Za olimpijske igre si ni skušal niti priboriti mesta v ekipi. Rekord je bil pričakovan vsekakor iz Sovjetske zveze, ki je daleč najmočnejša trdnjava. Beseda trdnjava je docela umestna, saj je preko 70 m dolg met 7,25 kg težkega orodja pravo bombardiranje. Novi rekorder Theimer je znamko podaljšal za 20 cm do 76,60 m. Tudi Theimer ni osebnost med metalci kladiva. Sedaj ima 26 let, zelo močan pa je bil kot mladinec, ko je zgledalo, da bo premočno zavladal. Z leti niso njegovi rezultati napredovali in do rekorda je prišel naravnost od 74,02 m starega osebnega rekorda. Tako velik napredek morda res skriva resnično zmogljivost, je pa lahko tudi plod srečnega meta. Nova znamka bo vsekakor služila za večjo razgibanost med Sovjeti, ki so na primer lani utrdili svoj položaj s prvimi tremi mesti na svetu, s češkimi matalci med prvimi desetimi in s trinajstimi med prvo dvajsetico svetovne lestvice. In lani ni bila za metalce kladiva ugodna letina. Samo Bon-darčuk je enkrat potegnil preko 75 metrov. Bondarčuk brani olimpijski naslov, bil pa je evropski prvak leta 1969. V Helsinkih leta 1971 je bil boljši od njega le Beyer, sovjetski metalec pa je danes verjetno še vedno kos vsem ostalim in nedvomno računa na drugi celinski naslov na EP v Rimu. Nasprotniki bi mu morali biti rojaki Dmitrenko, Hmelevski in Garaški v prvi vrsti, bogata izbira pa nam lahko da tudi druga imena. Poleg Theimerj'a in rojaka Sachse-ja, ki pa je bil lani zelo daleč od prvih, utegne priti konkretna nevarnost le še od mladega zahodnega Nemca Riehma. Ta je lani dosegel že 74 m in je edini z relativ- no nizko telesno težo. S primemo «terapijo» anabolikov lahko Riehm doseže tistih nekaj potrebnih kilogramov za telesno težo, ki bi mu omogočila zaneslivejše obrate v tesnem krogu zaletišča. Za statistiko še zmagovalci zadnjih velikih tekmovanj: OÌ v Rimu 1960 — Rudenkov (Sov. zveza) EP v Beogradu 1962 — Zsiwotsky (Madžarska) OI v Tokiu 1964 — Klim (Sov. zveza) EP v Budimpešti 1966 — Klim (Sov. zveza) OI v Mehiki 1968 — Zsiwotsky (Madžarska) EP v Atenah 1969 — Bondarčuk (Sov. zveza) EP v Helsinkih 1971 — Beyer (Zah. Nemčija) OI v Miinchnu 1972 — Bondarčuk (Sov. zveza) k. b. dink pdeležilo 28 tekmovalk, ki so si pravico nastopa priborile na po. krajinskih prvenstvih. Openski Polet je tudi v tem delu deželnega prvenstva dosegel odličen uspeh, še boljši kot v Pordenonu, kjer je osvojil drugo mesto. Pole-tovi tekmovalci so namreč v Trstu zasedli prvo mesto, čeprav niso nastopali v kategoriji plesnih dvojic, s katerimi pa se je kot edini klub predstavil tržaški Jolly in tako osvojil drugo mesto. S tem uspehom je Polet dokončno osvojil drugo mesto na letošnjem deželnem prvenstvu, medtem ko je bil lani tretji. Velik napredek torej, ki je v čast ih ponos openskim tekmovalcem, pa tudi njihovem trenerju Petru Brlecu, ki jih je skozi vse leto tako vestno in požrtvovalno pripravljal za to prvenstvo. Tekmovanje se je začelo zjutraj z obveznimi liki, popoldne in zvečer pa je bilo na vrsti prosto kotalkanje in tekmovanje dvojic. V kategoriji moških začetnikov je nastopilo 5 tekmovalcev, med njimi trije Poletovi, ki so osvojili prva tri mesta: Mauro Renar je bil kot običajno prvi z 32 točkami, drugi je bil Devan Košuta s 30,6, Mitja Zaccaria pa tretji s 27,7 točkami. Kategorija začetnic je bila med najštevilnejšimi, saj je nastopilo skupno 28 od 31 prijavljenih tekmovalk. Najmlajše Poletove tekmovalke so se v tej hudi konkurenci prav dobro odrezale, saj so kljub nekaterim spodrsljajem v obveznih likih dosegle prav dobre rezultate: Lestvica je naslednja: l_Babuin B. (Pordenone; 39,30 2. Škabar E. (Polet) 37,60 3. Delie E. (DFL - TS) 35,90 4. Sossi A. (Polet) 35,80 5. Purič E. (Polet 35,00 11. Gorkič A. (Polet) 31,50 18. Malalan M. (Polet) 28,70 19. Štern C. (Polet) 28,70 V kategoriji deželnih mladincev je nastopil samo en Poletov tekmovalec, in sicer Ivo Volpi, ki je med skupno enajstimi tekmovalci zasedel odlično drugo mesto. Sosič in tudi ostalih tekmovalcev Lestvica je naslednja: 1. Di Stefano - Fagotto (Pordenone) 1. Minin G. (Ronchi) 91,30 21,7 2. Volpi I. (Polet) 85,45 2. Ceglar - Bubnič (Jolly) 20,9 3. Fiumana F. (Edera) 79,45 3. Gregori . Sedmak (Polet) 20,1 Sledi še 8 tekmovalcev. 5. Sossi - Skerk (Polet) 17,8 Najhujša konkurenca je bila seveda v kategoriji deželnih mladink, kjer je nastopilo 28 tekmovalk, med katerimi je Morana Sosič na lestvici zasedla prvo mesto in si s tem priborila vstop v višjo kategorijo, se pravi v mladinsko vsedržavno kategorijo. Lepa nagrada za požrtvovalno Morano, ki poleg vsega trenira najmlajše kotalkarje in ki bo jutri začela tudi začčbiišld té'èaj. Zdriikd' Hrovatin je nekoliko odpovedala v obveznih likih, medtem ko je imela Jutri ob 9. uri se bo na kotalkališču v Prosvetnem domu na Opčinah začel začetniški tečaj v umetnostnem kotalkanju, ki bo trajal tja do konca meseca julija. Tečaj bo vodila Morana Sosič in se bo zaključil z nastopom vseh prijavljenih. Jutri se bo trenerka seznanila s prijavljenimi otroki in se pogovorila z njihovimi starši, potem pa bo začela redna vadba. Če se želi še kdo vpisati, lahko pride jutri zjutraj ob 9. uri v Prosvetni tlom na Opčine. Vpišejo se lahko otroci obeh spolov v starosti od 4 do 7 let. Laura Degrassi poleg vsega tudi precej smole. Lestvica je naslednja: !. Sosič Morana (Polet) 111,25 2. Semez A. (DFL - TS) 110,85 3. Babuin P. (Pordenone) 106,30 4. Scuòla S. (DFL - TS) 97,45 8. Hrovatin Z. (Polet) 93,95 19. Degrassi L. (Polet) 77,80 Končno naj še omenimo tekmovanje dvojic v naraščajniški kategoriji. Poletove dvojice so bile sestavljene šele po tekmovanju v Pordenonu in !e malokdo je računal na kakšno boljšo uvrstitev, saj ni bilo na razpolago dosti časa. Toda kljub temu so se poletovci kar dobro odrezah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ena od redkih libijskih znamk, ki je izšla leta 1964 in ki je posvečena olimpijskim igram v Tokiu ter športu na splošno LIBIJA Od leta 1912 do 1944 je bila Libija italijanska kolonija, nato do I 1952 je bila pod britansko vojaško upravo, 24. decembra 1952 pa je postala neodvisna kraljevina. Nekaj let kasneje je prišlo do vojaške revolucije in Libija je končno postala arabska republika. Žal pa je, kar se filatelije tiče, dokaj nezanimiva dežela. Do danes je izšlo le 13 znamk s športno tematiko, kar je, res zelo malo. Prva serija je izšla leta 1964 ob priliki olimpijskih iger v Tokiu. Na šestih znamkah različnih vrednosti so prikazani nogomet, motociklizem, boks, skok v vodo in skok v višino. Iste znamke so izšle kasneje združene v blok. Leta 1967 so bile v Tunisu na sporedu sredozemske igre. Za to prireditev je izšlo 5 znamk, ki so nekoliko lepše od prvih. Tudi na teh so prikazane, brez velike fantazije, razne športne panoge in sicer tek, metanje kopja, kolesarstvo, nogomet in boks. Končno je izšla leta 1973 še olimpijska serija dveh znamk. Pod olimpijskimi krogi so prikazani trije stilizirani tekači in grb iger. TUNIZIJA Do leta 1888 so na tem ozemlju poslovali le nekateri poštni uradi med temi dva francoska (Tunis in La Goulette) in trije italijanski (Tunis, La Goulette in Sousse). Kasneje je postala Tunizija francoski protektorat, leta 1956 je bila proglašena samostojna kraljevina in končno je leta 1957 tudi Tunizija postala republika. Tudi v tej državi je športna zbirka zelo skromna. Prva serija petih znamk je izšla leta 1960 ob priliki olimpijskih iger v Rimu. To so bile tudi prve igre, na katerih je Tunizija nastopila kot suverena država, saj so prej njeni atleti nastopali v francoski reprezentanci. Na znamkah so prikazani olimpijska bakla, košarka, tek, kolesarstvo in ženska-športnica, kar predstavlja pravo novost za arabske dežele. Leta 1972 je izšlo za igre v Miinchnu 6 znamk in blok, na katerih so prikazani olimpijski krogi in alegorične podobe raznih Olinpij'ske igre v Rimu leta 1960 in prvi nastop tunizijskih tekmovalcev na OL Na drugi znamki 13. vojaško mednarodno tekmovanje leta 1363 športnih panog. Leta 1963 je bilo v Tunisu prvenstvo v krosu za vojake. Izšla je znamka za 30 m. Leta 1967 je neodvisna Tunizija prevzela skrb za organizacijo sredozemskih iger, kar je predstavljalo veliko organizacijsko breme za mlado državo. Izšli sta dve seriji znamk: v prvi sta dve znamki, na katerih sta prikazana sodobno stilizirana tekača. Druga serija pa je sestavljena iz petih zelo lepih znamk. Prikazani so razni športni objekti, kot tenis klub, plavalni bazen, športna palača in olimpijski stadion. Leta 1972 je ob priliki 20. šahovske olimpiade izšla znamka za 60 m. Leto kasneje pa je bil na vrsti prvi vsearabski rally. Na znamki za 60 m so prikazana stilizirana kolesa' ter proga, zavita v puščavski prah. Ob koncu bi lahko omenili, da je v Tuniziji izšlo sicer malo znamk s športno tematiko, vendar pa si je poštna uprava te države skušala najti samostojen slog; s tem se je kar hitro oddaljila od koncepta francoske pošte, česar pa niso storile ostale bivše francoske kolonije. 7. Malalan . Garavello (Polet) 16.3 9. Škabar - Guštin (Polet) 16,3 13. Štern - Purič (Polet) ’ 15,1 Kot smo že omenili, je v društvenem tekmovanju zmagal Polet in sicer s 46 točkami, sledi Jolly s 43, nato S.C. Pordenone z 22, DLF TS s 16 in nato še ostalih 10 društev. E. B. dobre izkušnje, saj so bili v taboru že v preteklih letih,' ki je vse teklo v najlepšem redu in vsestranskem zadovoljstvu. Pri upravi tabora smo vedno naleteli na veliko razumevanje. Kljub trdemu treningu dvakrat na dan ni v Rovinju nihče shujšal, kar je najboljši dokaz, da je hrana izredno užitna in kalorična. Niti glede trenerjeiv se ne bo mogel prav nihče pritoževati. Tudi letos bodo naši obdojkarji in obdoj-karice vadili pod veščo roko priznanih strokovnjakov kot so Adolf Urnaut, dolgoletni jugoslovanski odbojkarski reprezentant. Štefan Filipančič iz Raven na Koroškem predavatelj na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani Viktor Krevselj (ali bolj poznani Viki) ter najmlajši med njimi, trener in igralec Fužinarja iz Raven, Anton Španžel. Tudi trenerji imajo z našimi dekleti in fanti dolgoletno izkušnje tako, da bo tudi na igriščih teklo kot si vsi želimo. Poleg tega bo še plavalni tečaj, če bodo v taboru tudi neplavalci. Ne smemo še pozabiti na prosti čas, ki je namenjen kopanju in sončenju. To bo res več kot idealna združitev prijetnega s koristnim. Za starše, ki bi želeli priti na obisk ( obiski so dovoljeni samo ob nedeljah, če ni seveda kaj nujnega) ali pa pisati, je naslov naslednji: Tabor Visoke šole za telesno kulturo — 52210 Rovinj Jugoslavija. Za tiste, ki ne vedo, kje je tabor VŠTK, naj ob prihodu v mesto Rovinj vprašajo in domačin jih bo napotil v pravo smer. Tajništvo ZSŠD obvešča vse udeleženke prve skupine odbojkarskega tečaja v Rovinju, da bo odhod v nedeljo, 21. t.m. Vse tečajnice naj se zberejo ob 7. uri na pomorski, postaji, od koder se bo odpotovalo z ladjo «Edra». Vsa društva, ki bodo poslala svoje članice na tečaj, naj dajo za vsaki dve tečajnici na razpolago najmanj po eno žogo. Udeleženke naj prinesejo s seboj poleg običajne osebne opreme še opremo za kopanje in seveda športno opremo za treniranje (hlačke, copate, majice, nogavice, trenirko, ščitnike za kolena, če jih imajo). Vse ostalo pa dobijo v taboru ( posteljino in jedilni pribor). Za tiste, ki nimajo skupnega potnega lista, pa se priporočamo, da ne bi pozabili osebnih dokumentov oziroma potnega lista. «imiiiiiiiituiiiiiiumiiiiUiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiitiiniiiiiiuiiiiiiiiiini KOŠARKA IZPCPOLNiEVALNI TEČAJ V SEČI Po desetih dneh jutri zadnji dan treningov Mladi košarkarji bodo priredili danes popoldne piknik in turnir tečaj v SEČI Letošnji tečaj v Seči je zaradi vzdušja med mladimi košarkarji, zaradi velikega napredka, ki so ga pokazali fantje, in zaradi organizacije same eden' najuspešnejših od vseh košarkarskih tečajev doslej sploh. V Seči trenira pod vodstvom navdušenega in požrtvovalnega Petra Brumna, trenerja mladinske ekipe Olimpije, 26 tečajnikov, letnikov 1961 in 1962. Kljub napornim treningom pa je vzdušje med tečajniki dokaj prijetno, saj imajo mladi košarkarji na razpolago več ur prostega časa, tako da se lahko kopajo, igrajo na šah, balincajo in prirejajo turnirje v nogometu, šahu in podobno. Danes pa bodo naši tečajniki priredili zaključni piknik, na katerega so vljudno vabljeni tudi starši. Zaključna prireditev se bo začela že v popoldanskih urah, ko bo na sporedu košarkarski turnir štirih ekip. Ob 19. uri si bodo tečajniki ogledali tekmo Jugoslavije na SP, nakar pa bo piknik, saj bodo tečajniki sami pekli čevapčiče in poskrbeli za pijačo tudi za svoje staršo. Ob tej priložnosti bodo organizatorji podelili tudi diplome in praktične nagrade tečajnikom, ki so se zaradi požrtvovalnosti in discipline najbolj izkazali na tem devetdnevnem tečaju. Mladi košarkarji zato z vso vnemo trenirajo, tako da je ljubljanski trener Brumen še kar zadovoljen. Vprašali smo Brumna, kako je kaj zadovoljen z delom naših fantov: «S to skupino sem precej zadovoljen, saj so fantje dokaj prizadevni in tudi požrtvovalno delajo. Tudi napredek je viden.» OBVESTILO STARŠEM Košarkarski tečaj v Seči se bo zaključil jutri v ponedeljek, 15. julija, v popoldanskih urah. Organizator zato naproša starše, da bi z osebnimi avtomobili odpeljali fante domov. Odhod iz Seče bo ob 18. uri (po italijanskem času). Sicer pa bodo organizatorji staršem na razpolago vse do 21. ure (po italijaskem času), če bi ti bili zaposleni. b. 1. TEČAJ V IDRIJI Organizator košarkarskega tečaja v Idriji ZSŠDI naproša vse starše, da poskrbijo za prevoz tečajnikov na dom v torek zvečer in ne v sredo, kot je bilo prej domenjeno. Obnovifvena dela v novogoriškem športnem parku V ponedeljek 8. t.m. so se pričela dela za obnovitev športnega parka v Novi Gorici. Začetna dela so opravili mladinci, ki so zbrani v delovni brigadi pod nazivom «Nova Gorica 74». Otvoritvena dela športnega parka v Novi Gorici bodo veljala preko 300 milijonov SD, zbrali pa jih bodo v obliki kredita pri tovarni Meblo v višini 200 milijonov SD, vtem ko bo ostala sredstva zajamčila TTKS Nova Gorica in Alpe Adria, ki bo tudi prispevala svoj delež za dograditev tega pomembnega športnega objekta, ki je brez dvoma zelo potreben novogoriški mladini. Rekonstrukcija športnega parka v Novi Gorici zajema široko področje del kot so: saniranje travnate površine na glavnem nogometnem stadionu, tartan na atletskih napravah, igrišča za male športe ter u-reditev sanitarij za celoten športni park. Kolikor se bodo dela zaključila po pogodbah, potem bo že v letošnji jeseni športni stadion v Novi Gorici dobil lepšo, oziroma dokončno obliko. Ko bomo dobili ta športni objekt, smo lahko prepričani da se bodo za Novo Gorico začeli lepši in tudi kvalitetnejši časi na športnem področju. R. Kolenc ZSŠDI obvešča, da bo urad v Ul. Ceppa 9 v Trstu zaprt jutri, 15. t.m. ter v dneh od 26. do 30. julija. OBVESTILA SPK Čupa organizira danes nb zaključku jadralne šole regato, katere se lahko udeleži vsakdo. Začetek ob 11. uri v Sesljaoskem portiču. • • • SPK Čupa obvešča, da bo danes ob 15. uri na vrsti jadralna regata za «1. trofejo Ski - Jadro». Kdor je že nastopd na prvem delu tekmovanja (v smučanju), naj se javi na sedežu Čupe do 14. ure jutri. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 /9 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 14. julija 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» DZS, Ljubljana, Gradišč? 10/11 nad telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pf oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S Pl- Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Trst Zaključena razprava na konferenci o manjšinah Obveščamo Vas, da se nadaljuje Prof. dr. Lavo Čermelj in dr. Svetozar Polič, znana slovenska izvedenca za manjšinska vprašanja, med pogovorom v odmoru konference izživljati lastne različnosti», ker jo številni zunanji, pa tudi psihološki elementi silijo, da se izenači s svojim gospodarjem. V tem okviru je nacionalna manjšina stopila v ozadje, govor pa je bil predvsem o zatiranih skupnostih, o alienaciji, o pritisku kapitalistične družbe da asimilira ali pa odstrani vse, kar ni v skladu z družbenim modelom. Govor je bil tudi o imperializmu, ki za Me-yerja ni bil nikdar tako močan, kot v sedanjem trenutku, medtem ko je za Coatesa že v zatonu. V drugi delovni skupini, ki je obravnavala družbenogospodarska vprašanja manjšin, je najprej prof. Valussi prebral poročilo, ki ga je p/bpfavil skupaj s prof. Klemenčičem o odprti meji in vlogi manjšine. Poročilo objavljamo na drugem mestu. Sledila je razprava, v katero je najprej posegel prof. Hočevar, nato pa Stanislav Bolè, ki je dejal, da glede sodelovanja na gospodarskem področju med obmejnimi področji in deželo Furlanijo - Julijsko krajino s Slovenijo in Jugoslavijo sploh bi dežela lahko storila marsikaj več, saj zdaleč niso bile izčrpane vse možnosti. Slovenci smo prvi zarezali v to brazdo in bili nekakšni «pionirji» tega sodelovanja, danes pa nismo več zadovoljni z omejenostjo tega sodelovanja. Ne samo zato, ker specifična vloga manjšine ni upošte vana v celoti, pač pa tudi zaradi kakovosti gospodarskih odnosov, ki so še vedno omejeni zgolj na storitve in trgovino, medtem ko ni sledu o nujno potrebni industrijski kooperaciji z usklajevanjem posegov. Za njegovim je bil vsekakor zanimiv poseg, ki ga je imel prof. Tavo Burat (Buratti), predsednik Združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur. Povabil je prisotne, naj si ogledajo karto jezikovnih in drugih manjšin v Italiji in ugotovili bodo, da sovpada z najbolj nerazvitimi področji, s katerih je Italija vedno le črpala surovine in delovno silo, ni jih pa materialno in Kulturno dvigala. Omenil je Sardinijo, Furlanijo in alpski lok, kjer so še vedno prisotne ozemeljske in ljudske vojaške služnosti, in nepopisno revščino Grkov v Apuliji in Kalabriji. Obtožil je italijanske oblasti, da so na področ- jih, naseljenih z manjšinami, izvajale klasično kolonialno politiko. Prof. Bessaignet iz Nice je dalj časa govoril o tem, kako so se velike narodne države v Evropi razvile na osnovi geopolitične razdelitve iz prejšnjega stoletja. Na teh svojih, prej raznolikih, področjih sta tehnični napredek in urbanizacija privedla do izravnavanja razlik, med temi tudi jezikovnih. Kashmi, iz Londona, je opozoril prisotne, predvsem Italijane in Jugoslovane, da imajo v Evropi nekaj skupnega — svoje izseljene delavce, ki so brez zaščite. Prof. Zografski iz Makedonije je spregovoril o ustavnih in sistemskih spremembah zadnjih časov v Jugoslaviji, ki jamčijo manjšinam tudi na družbenogospodarskem področju popolno suverenost. Kajti formalnopravna zaščita, ki je ne spremljata gospodarski napredek in osamosvajanje, bi bila le prazna fraza. Jugoslavija je v sistemu samoupravljanja dosegla največ — neodvisnost v odločanju, ko manjšine na svojem o- ■niinlimiiiiminninmim Slovenci hočemo varstvo (Nadaljevanje s 1. strani) ne značilnosti še niso nacionalne značilnosti, kajti določena skupnost se mora čutiti za manjšino in da neka manjšina v manjšini, ki to izpoveduje, še ne predstavlja manjšine. Svojo razlago jg rimski profesor zaključil, da bi tudi probleme manjšine mogli rešiti v okviru splošnih nacionalnih zakonov, potem pa še s specifičnimi deželnimi zakoni. Polam, ko je obširneje razpravljal Alfonz Benedikter, je besedo prevzel posl. Corrado Belci, o čemer poročam , na drugem mestu. René Hans Lauber je prevzel vlogo odvetnika dunajske vlade in avstrijskih oblasti nasploh v zvezi z izvajanjem, oziroma neizvajanjem 7. člena avstrijske državne pogodbe in poudarjal, da se ta člen, v nasprotju s tem, kar se po navadi zatrjuje, v pretežni meri izvaja, kajti prvi in drugi odstavek člena se izvaja v celoti. Avstrijska zakonodaja omogoča enakost v uporabi jezika in v sestajanju, oziroma zbiranju. Nadalje avstrijski zakon o šolstvu in sicer o osnovni in srednji šoli prav tako omogoča, po njegovem, da otroci slovenskih staršev obiskujejo slovenske razrede, oziroma slovenski pouk. Nadaljeval je s trditvijo, da je na jezikovno mešanih področjih na sodiščih slovenski jezik uraden jezik, da se sodni sklepi izdajajo v obeh jezikih itd. Vendar je na koncu dodal, da je težko najti sodnike in sodno osebje, ki bi obvladalo tudi slovenščino. Tretji odstavek 7. člena, ki govori o toponomastiki, se prav tako spoštuje, seveda po tem, kar je trdil Lauber. Avstrijski zakon namreč to izrecno predvideva, toda med ljudmi obeh narodnosti, po njegovem, ni ustreznega razumevanja, ni možno doseči onega kompromisa, ki bi to omogočal. Vendar zadnji dve leti deluje posebna komisija, ki je bila ustanovljena prav zato, da bi se na tem področju dosegel določen uspeh, določeno sožitje. FTi tem je pa zanimivo, da René Hans Lauber sploh ni omenil vandalskih izpadov raznih nemških več ali manj nacistično usmerjenih ljudi, ki so uničili vse dvojezične napise in minirali spomenike padlim partizanom. O posegu posl. Maria Lizzerà obširneje poročamo na drugem mestu, prav tako smo že omenili kratek poseg dr. Dzunova v odgovor na trditve dr. Schulza. Odvetnik dr. Drago Štoka pa je nato prebral del poročila, ki ga je društvo «Pravnik» naslovilo na mednarodno konferenco o manjšinah in h kateremu se bomo vrnili prihodnjič. Diskusija se je bližala svojemu koncu. tako. da je od delegatov spregovoril le še italijanski delegat Pino De Grassi iz Umaga, ki pa žal ni mogel svojega posega končati in ga je le načel, nato pa ga izročil v pisani obliki komisiji. Nekaj minut je predsedstvo komisije dalo na voljo predstavniku Kataloncev Malanu. ta pa je svoj čas odstopil predstavniku Kurdov v boju za samostojno državo, le da tudi temu ni bilo dano priti s svojim izvaianjem do konca, kajti vodstvo komisije je se držalo urnika in zasedanje zaključilo. V komisiji za kulturo, šolstvo, jezik in sredstva javnega obveščanja so včeraj dopoldne govorili Maks šah o slovenskih šolah v deželi Furlanija - Julijska krajina. Dra°o Legiša in Edi Čermelj o vlogi slovenskega klera in raznarodovanju, Riella Colombin o «državljanih sveta» in Franco Fileni o Albancih v Italiji. Claudio Martelli je prikazal probleme verskih manjšin v Italiji, Belgijca Van Malie in De Boodt pa sta opisala po’ozaj emigrantov in napetosti med Flamci in Valonci. Vrsta predstavnikov francoske manjšine v Italiji je orisala položaj v Dolini Aoste, prav tako pa so številni govorniki iz Velike Britanije prikazali usodo narodov in narodnostnih manjšin na otoku. Pomembnejši je bil za nas nastop goriškega pokrajinskega odbornika Francesca Moiseja, ki je med drugim priznal, da so tožbe Slovencev zaradi stanja na šolskem področju upravičene, vendar pa meni, da so Slovenci v primeri z Italijani kljub vsemu privilegirani. Polemično je tudi spregovoril o reakciji slovenskih staršev na njegov predlog, da bi v Gorici imeli slovenski vrtec skupaj z italijanskim. Komunistični poslanec Marino Raicich, sicer Hrvat iz Moliseja, je opozoril na probleme emigracije ter jezikovne, šolske in kulturne probleme, ki s tem nastajajo, saj imajo emigranti v tujini marsikaj skupnega z manjšinami. Rekel je tudi, da emigranti marsikdaj pridejo do zavesti narodne pripadnosti prav v tujini, in navedel kot primer naše beneške izseljence. Popoldanski del manjšinske konference je bil posvečen okrogli mizi o zatiranih manjšinah z udeležbo številnih strokovnjakov iz različnih držav. Pod predsedstvom dr. Zanettija so razpravljali Vladimir Dedijer, ki je nastopil kot predsednik Russelovega sodišča, psihiatra Franco Basaglia in Michele Risso, prof. Vladimir Klemenčič, prof. Sagredo, časnikar Raniero La Valle, ravnatelj Russelovega inštituta Britanec Ken Coates ter Francoz Philip Meyer in Belgijec Paul Vercauteren. Težnja nekaterih govornikov je bila, da občutno razširijo pojem manjšine, ki jo je prof. Basaglia označil kot «skupnost, ki n« more (Nadaljevanje s 1. strani) ti v enklavo. O angažiranju velike večine Slovencev v boju za družbeno preobrazbo res ne more danes nihče dvomiti. In prav v tem boju izpričujemo vero v demokratični razvoj celotne družbe. Obsojamo vsako diskriminacijo manjšin, zato ne pristajamo na različno ravnanje s posameznimi deli naše manjšine in na različno ravnanje naše manjšine v primerjavi z drugimi. Ne gre za mehanični prenos oblik zaščite in pravic, ampak gre za uveljavljanje istih načel, meril in stopenj na vse manjšine z upoštevanjem različnih razmer. Prepričani smo, da je v končni fazi dežela, gledano z današnjimi merili in izkušnjami, le najbolj primerna ustanova za uveljavljanje manjšin. Slovenci smo danes glede priznanja pravic med dvema resnima o-mejevalnima realnostima. Gre za teritorialno omejitev in za časovno raztegljivost. Teritorialna omejitev zadeva Beneško Slovenijo, ker tamkajšnjim Slovencem odrekajo status manjšine, zadeva pa tudi Slovence v mestih Trst in Gorica, ki jima v primerjavi s podeželjem omejujejo nacionalne pravice. časovna raztegljivost je v postopnosti, ki grozi, da bi se v primeru njenega uveljavljanja kodifikacija pravic in zaščita vlekla v nedogled. Ne more biti stoletno ustrahovanje in zatiranje vseh oblik identifikacije beneških Slovencev danes vzrok za to, da se jim odreka enako ravnanje kot z drugimi Slovenci. Ne more biti protislovenska politika tržaške in goriške občine pred svetovno vojno danes vzrok za kratenje pravic slovenskim prebivalcem obeh mest. Iti mimo posledic nasilne asimilacije pred 1. svetovno vojno in mimo fašističnega nasilja pomeni v skrajni konsekvenci njegovo odobravanje. Zahteve Slovencev po enotnem ravnanju temeljijo torej na obsodbi vsakega nasilja v preteklosti. Odklanjati asimilacijo danes pomeni, odklanjati načrtno asimilacijo v preteklosti in njene posledice. Slovenci se zaradi tega ne moremo odreči «gledanju nazaj». Preteklost obujamo zato, da osvetljujemo zgodovinsko resnico, ki je bila vzrok našega današnjega položaja v Trstu, Gorici in v Benečiji. Priznavamo, da deset let sem vlada vzdušje, da ni več sovraž-neg.-- in odklonilnega razpoloženja do nas in da so občine, pokrajini in dežela marsikaj storile v našo korist, kgr so prej predvsem tržaška in goriška občina ter obe pokrajini odklanjali. Vse to oblikuje šele zadoščenje v zavesti pripadnikov naše skupnosti, kar pa še zdaleč ni gotovost in občutek varnosti, ki sta temeljna pogoja za preprečevanje narodne odtujenosti. Smisel globalne zaščite obstaja prav v tem, da se ustvarita gotovost in občutek varnosti. še naprej se bomo borih, da ne bodo državni in deželni zakoni vsebovali določb proti našim narodnostnim interesom in da bodo nasprotno vsebovali določbe v našo korist. Toda naša temeljna zahteva ostane, da parlament in senat ita-Ujanske republike sprejmeta zakon, ki nam bo dal pravice in bo njegovo uveljavljanje skupaj z drugimi ukrepi gradilo v nas občutek enakosti s soobčani italijanske narodnosti. Belci pa je v svojem govoru o-bravnaval tri plati manjšinske zaščite: načelo svobode v pluralistični družbi, način zaščite in sožitje. Italijanska pluralistična družba se je zavedla, da obstoječe razlike niso vir težav, temveč so vrednote. To je osnovna ugotovitev in o njej morajo razmišljati tudi predstavniki manjšine. Obstajajo namreč različne stopnje «različnosti», ki so pogojene z zgodovino, strnjenostjo naseljenosti, številom itd., kar vse označuje neko manjšino. Na tej osnovi je Belci prešel na obravnavo sedanjega stanja in dejal, da ostaja odprto vprašanje o volji in značaju prebivalstva, kar se sedaj preučuje. Ni pa sprejemljiva zahteva po «povratku v prvotno stanje», ker nasprotuje načelu svobode odločitev in ker bi načelo «povratka v prvotno stanje» bilo nevarno. Temeljno je, da se v popolni svobodi spoštujejo obstoječe različnosti. V demokratični državi morata obstajati stvarnost in učinkovita zaščita manjšin, ki ne sme biti samo formalna, ker se lahko le tako v resnici izvaja načelo o enakosti. (Nadaljevanje s 1. strani) strežne zakonske ukrepe za rešitev problemov slovenske nai-od-nostne manjšine v Furlaniji Ju bjski krajini; menijo, da lahko avtonomna dežela sporazumno z državo in na njeno pooblastilo opravi važno vlogo za popolno uresničenje zaščite in valorizacijo slovenske narodnostne manjšine ob primernem upoštevanju predlogov in prispevkov krajevnih ustanov in zainteresiranega prebivalstva; ponovno potrjujejo obvezo, ne glede na razbčna politična stališča, da branijo pozitivne cilje pomiritve in omikanega sožitja, ki so bili doseženi še posebno v zadnjem desetletju v Trstu in v deželi z odgovornim prispevkom sil ustavnega loka, večinskih in opozicijskih ter obvezo, da ohranijo ozračje odprte pripravljeno- Treba pa je tudi reči, da organska zaščita ne pomeni mehaničnega prenosa nekega sistema norm z enega področja na drugo. Sistem zaščite mora biti «gibčen in razčlenjen». Belci je dejal, da je proti mehaničnemu prenašanju južnotirolskega paketa, ker je v vprašanju etnična strnjenost ozemlja in možnosti, da se nekatere stvari dokončno rešujejo s krajevno avtonomijo. Obstajajo možnosti rešitev z vsedržavnimi zakoni, deželnimi zakoni in administrativnimi akti ter s sklepi krajevnih uprav. Vse se lahko naredi, samo odločiti se je treba, da se gre v pravilno smer. Tretje vprašanje, ki ga je obravnaval poslanec Belci se nanaša .'na sožitje med skupinami. Poslanec je dejal, da so norme zelo pomembne, vendar pa so pravni normativi le sredstvo, ki zavisi od ozračja, v katerem neka norma obstaja, se razvija ali pa usahne. Harmonično sožitje se mora izogniti skušnjavam zaostrovanja in skrajnosti, ki obstajajo na obeh straneh. Tako se lahko govori v večini o nezaupanju in na tej osnovi tudi o poskusih pritiska, v manjšini pa o 'ločevanju in zatiranju. Belci je bil mnenja, da je zanimivo. da se ti dve skrajnosti pogosto srečujeta in da prihaja do stališč, ki vidijo v ločevanju odgovor na vsa vprašanja. Nujen je medsebojni pedagoški vpliv, lei temelji na načelih spoštovanja in svobode. Večina se mora naučiti, da so zahteve manjšine stvarnost in da ni mogoče govoriti o zaščiti posameznika, temveč o zaščiti skupnosti. Manjšina pa se mora naučiti, da je v večini bolj razvit čut državniške odgovornosti. sti in demokratičnega razvoja, ki je potrebno, da bo vsak zakonodajni in upravni akt v korist slovenske narodnostne skupnosti dejanski in resnično učinkovit; končno ponovno izražajo željo, ob pribki konference, v zvezi s prvim uradnim srečanjem med predstavniki dežele Furlani je-Julijske krajine in zastopniki Italijanov v Jugoslaviji ter v okviru potrebnega pozitivnega razvoja odnosov med sosednjima državama, da deželna in krajevne u-prave in zainteresirane ustanove okrepijo odnose kulturnega sode lovanja z italijansko etnično skup nostjo v Jugoslaviji z namenom, da omogočijo valorizacijo bogastva in tradicij te skupnosti in v prepričanju, da so narodnostne manjšine priložnost za večje medsebojno spoznavanje, za boljše razumevanje in za kulturno bogatitev narodov, v okviru katerih manjšine živijo. . « ...n»...»..,......mm.. Obveza za zaščito manjšine zemlju odločajo o lastni usodi. Dr. Boileaujeva je orisala skupini izvlečke študije, ki jo je pripravil sociološki inštitut v naši deželi glede predstav, ki jih i-majo o sebi in drugih pripadniki različnih «etničnih» skupin Med temi je naštela — Slovence, Italijane, Furlane, Tržačane, Istrane, Bizjake iz Posočja itd. Glede Slovencev je dejala, da se na podeželju čutijo (po analizi ankete) «celovitejši», družbeno in perspektivno pa bolj ogroženi, medtem ko so «meščani» manj «celoviti», zato pa se čutijo manj ogrožene. O razrednih interesih, ki so v Španiji pogojevali zatiranje Baskov in kompromise s katalonsko buržoazijo, je spregovoril Rafael Ribo. Dejal je, da se tudi danes pozna infrastrukturalna revščina sicer na virih bogatih področij, kjer žive manjšine, ki jih franki-stični režim v Španiji zatira. O manjšini črnih priseljencev in delavcev v Veliki Britaniji je spregovoril prof. Gundara iz Londona, medtem ko je prof. Berberski spregovoril o vprašanju Romov, njihovega naseljevanja in preganjanja v Evropi. Naj omenimo še. da so v imenu AILCDM, organizacije, ki jo vodi prof. Burat, razdelili osnutek zakona, ki ga organizacija posreduje parlamentu. V njem je v nekaj preprostih členih kodifici-rana • osnovna jezikovna zaščita manjšin, glede katere zakonski osnutek zahteva, naj ga dežele izvajajo. Januarja vsedržavni kongres KPI RIM, 13. — Na zadnji seji o-srednjega vodstva KPI so razpravljali tudi o sklicanju 14. kongresa partije. Sklenili so, da bodo predlagali na prihodnji seji centralnega komiteja in centralne nadzorne komisije sklicanje kongresa v januarju 1975. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih aum DUNLOP. MESEC PRODAJE OSTANKOV do 31. julija ■# ■ ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: SILAN TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV «N TRST DREVORED XX. SEPTEMBRA 16 - TELEFON 73.02.98 -fih BREST CERKNICA mSSSr INDUSTRIJA POHIŠTVA JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VSAK DAN NEPREKINJENO OD 9. DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. ■ ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON: 061 — 791-200 — TELEX: 31-167