SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 11-12 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de abril - 9. aprila 2009 Praznik življenja Vse se je zdelo izgubljeno s Kristusovo smrtjo na križu. „Naj stopi s križa, da bomo videli in verovali," je posmehljivo kričala judovska nevera. „Mi smo pa upali, da je on tisti, ki bi rešil Izrael. Vrhu vsega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo," sta priznala maloverna učenca na poti v Emavs, preden sta zvedela za vstajenje. Vse je bilo izgubljeno. Katastrofa popolna. Večje osramotitve še zlepa ni kdo doživel. Res črn dan, kot so rekli nesrečnemu dnevu Rimljani. Vse drugačna pa je bila Velika nedelja. „To je dan, ki ga je Gospod naredil," poje zanosno cerkvena liturgija. Dan zmage, popolne sreče, vstajenja. „Čemu iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal." Od strahu pred njim so stražarji vztrepetali in bili kakor mrtvi. Zbežali so v mesto in naznanili dogodek Kristusovim morilcem. Ti so se zbrali in sklenili stražnike podkupiti, da bi lagali. Dali so vojakom veliko denarja z naročilom: „Recite: Njegovi učenci so prišli ponoči in ga ukradli, ko smo mi spali," pripoveduje sv. Luka. To naročilo je dalo sv. Avguštinu lepo priložnost za jedko ironijo: ,,Kako ste videli tatove, če ste spali?" Vstajenje je Kristusova popolna zmaga. Njegove sovražnike je velika nedelja popolnoma osramotila. Zateči so se morali k laži in podkupovanju. Ve iki mojstri peresa in besede so poveličevali Kristusovo zmagoslavje v teku stoletij. Slikarji in kiparji so dobivali navdiha za nesmrtne umetnine, ki naj bi prikazovale neizmernost veličine Kristusove zmage. Glasbene genije je velika nedelja tako prevzela in zajela, da so ustvarili mojstrovine, ki so vedno bile in bodo ostale „sodobne". Ves krščanski svet že več kot dva tisoč let praznuje praznik Vstajenja Kristusovega. V različnih dobah, z različnimi obredi. Pri različnih narodih različni običaji. Je to praznik, ki z vso silo prevzame posameznika in družino, mesto in vas, različne sloje in poklice. Lepota tega praznika je bila v naši lepi Sloveniji nepozabna: za kipom zmagoslavnega se je vila procesija mož in fantov, žena in dekfet, otrok in starčkov. Med polji in travniki, ali po mestnih ulicah. Bandera, zvonovi, cvetje. Ali ni bila to bolj zunanjost, bo vprašal kdo, ki tega ni doživljal. Marsikaj je bila res navada, običaj in zunanji blesk. Toda vse to ni motilo, da e prevladovala pristnost doživetja veličine in globine tega praznika. Kdor je videl zamaknjene množice, ko so zapeli zvonovi, zadonele orgle, ko je napolnila cerkev pesem o Vstajenju, bo moral priznati, da je od duhovnika zapeta Aleluja povezala vse v resnično doživetje praznika. In danes? Živimo v neizprosnem ritmu vsakdanjega življenja. Vse hiti. Hiti tako, da večina celo ob takem prazniku, kot je Velika noč, morda zadrži korak v spremembi vsakdanjosti in uživanju, v turističnem izživljanju, ne pa ob misli na vstajenje. Pri vsem tem pa je na svetu vedno več nerešenih problemov, katerim človeštvo ne najde izhoda. Koliko slišimo govorov in beremo razprav, knjig in člankov, napovedi in obljub, posvečenih pravični ureditvi družbe. Pa kljub temu je še daleč ta cilj. Tisti, ki ga poskušajo rešiti zgolj z gospodarskimi ukrepi, ali z nasilnimi posegi, se vedno bolj oddaljujejo rešitvi, ker ne priznavajo nauka in postave tistega, čigar zmago praznujemo na velikonočno nedeljo. Hočete dokazov? Vzemite v roke evangelij in berite s premislekom: Nihče ne more služiti dvema gospodoma. Ne sodite, da ne boste sojeni. Vse kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite vi njim. Varujte se krivih prerokov v ovčjih oblekah. Varujte se farizejskega kvasu. Gorje farizejem, ki so zavrgli pravico, usmiljenje in zvestobo. Odpuščaj bratu sedemdesetkrat sedem. Ljubi bližnjega kot samega sebe. Tako si sledijo nauki in postave. So edini kažipot, ki more voditi človeško družbo k pravični ureditvi in rešitvi družbenih vprašanj. Mi, ki smo kristjani, smo dolžni osvojiti najprej pri sebi, v družini, v skupnosti in v vseh medsebojnih odnosih nauk, ki ga je oznanjal Kristus. Če se bomo po njem ravnali vedno in povsod, dosledno in brez popuščanja, bomo res doumeli praznik vstajenja tako, kakor ga zahteva današnji čas. Samo tako bomo doprinesli pravični ureditvi družbe in stopili na pot lastnega vstajenja. Vstajenje - sonata pomladi Morda smo vsi najbolj Slovenci ob skladbah, ko v nas sozvenijo sonate srca. »uj, danes nam svira Vstajenje pomlad in Jezus spet reče: ,,Ne bojte se - Jaz sem!" V tej skladbi odmeva voda žuborenje, na ustnicah zarje je čisto zlato in v vetru so note za srečen refren: „Kot bil je obljubil, se vrnil je z groba!" Vsak veren Slovenec to skladbo zaključili z ljubeznijo, ki je navdih melodij. Kjerkoli doma smo, obdaja nas Luč nesmrtnega našega Božjega Sina. Sonata Vstajenje, sonata Ljubezni: za nas je umrl, za nas z groba vstal -iz ran Mu zadanih še sveti se vrez za vse mas Slovence, da v Njem bi se zbrali! Vladimir Kos Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, \/ i v * i raznanalcem, naročnikom in bralcem, tako v Argentini, kot po svetu in v domovini, blagoslovljene in vesele ■praznike Kristusovega vstajenja! Adriana Omahna - Po bratu Williamsu POZDRAVLJEN, PRAZNIK ZMAGE SVETE VELIKONOČNI DAR Gregor Mali- Veselo pojejo zvonovi, veliko noč naznanjajo, odrešeni so vsi rodovi, ki Jezusa sprejeli so. Odrešenik je vstal iz groba, pekel in smrt premagal je, moč izgubila je trohnoba, življenje vse raduje se. Ko Jezus poveličan vstaja, sovražniki pred njim beže, svetloba mu telo obdaja, kot sonce rane mu žare. Zveličar vstal je, aleluja, z njim vstali bomo tudi mi in večne speve, aleluja, v nebesih peli z angeli. Pozdravljen, praznik zmage svete, pozdravljena, velika noč! Rešila si nas večne bede, pekla in smrti strla moč. Ta dan nam je Gospod podaril, z Marijo veselimo se, in Bogu, ki nas je ustvaril, z njo pojmo svete hvalnice! Gregor Mali_ Srečal božjega sem Sina, težki križ je truden nosil, milo je pomoči prosil, žgala ga je bolečina. Zdaj velikonočne zmage se Odrešenik raduje, Jagnje božje napolnjuje z večno srečo svoje drage. Praznik zmage in vstajenja naša srca k Bogu dviga, upanje nam v dušah vžiga, v slavo večnega življenja. Volitve poslancev RS v Evropski parlament Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu sporoča vsem slovenskim državljanom, da bodo volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament v nedeljo 7. junija 2009. V Argentini bo volišče odprto od 9. do 17. ure na sedežu veleposlaništva, Avda. Santa Fe 846, 6. nadstropje, Buenos Aires. Na veleposlaništvu v Buenos Airesu so razgrnjeni Posebni volilni imeniki (PVI) za preverjanje podatkov vpisanih volivcev, slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Argentini, Braziliji, Čilu, Paragvaju, Peruju in v Urugvaju. Slovenski državljani lahko osebno, po telefonu (00 54 1 1 4894 0631) ali e-pošti (vba@gov.si) preverijo svoje podatke in jih po potrebi popravijo ali aktualizirajo. V primeru, da se podatek v volilnem imeniku razlikuje od dejanskega stanja, zaradi spremembe osebne- ga statusa (na primer sprememba bivališča, poroka, smrt, itd.), je potrebno predhodno urediti osebni status pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji preko konzularne pisarne veleposlaništva. Slovenski državljani s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki v tujini začasno prebivajo lahko zahtevke za glasovanje po pošti ali na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu posredujejo Državni volilni komisiji na naslov Slovenska 56, 1000 Ljubljana (po faksu na št. 00386 1 4331269 ali po e-pošti skenirano na naslov rvk@gov.si. Zahtevke je potrebno posredovati do 8.5.2009. Informacije o volitvah in obrazci so objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije www.dvk.gov.si. Avguštin Vivod, veleposlanik IZJAVA NSi Sprava je potrebna in mogoča! IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Nova Slovenija ni nikoli imela težav z vrednotenjem preteklosti, zato je prav, da so njeni predstavniki povedali jasna stališča tudi v zvezi z zadnjimi dogodki. Svet Nove Slovenije pozdravlja vse pozitivne miselne premike, ki so se sprožili ob odprtju rova svete Barbare (Huda jama) in ki so vidni iz izjav nekaterih političnih ter drugih subjektov. Vsak korak k resnici, pravičnosti, svobodi ter k spoštovanju človeškega življenja in dostojanstva utrjuje podlago, ki posameznim narodom in celotni civilizaciji omogoča preživetje. Poleg človeškega dostojanstva umorjenih, ki imajo pravico do imena, do groba in do rehabilitacije, velja naša obveznost tudi do njihovih svojcev, ki imajo pravico do podlag za pietetnen odnos: identifikacija žrtev, njihov pokop in vrnitev dobrega imena. Med drugo svetovno vojno so bile zgodovinske okoliščine v Sloveniji izredno zapletene. Slovenija je bila razkosana med tri okupatorje, težavni položaj zasedbe pa so izkoristili slovenski komunisti ter so željo slovenskega človeka po uporu in svobodi načrtno izrabili za vzpostavitev popolne oblasti in za sistematično izvajanje laži, ropov, posamičnih in množičnih umorov. Zmaga nad nacistično Nemčijo tako na naših tleh ni pomenila konca vojne, ampak se je kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v najhujših oblikah nadaljevalo še desetletja po vojni, praktično do osamosvojitve Slovenije. Iz krivde in iz polstoletnih laži, ki še zdaj niso pojasnjene in odstranjene, izhajajo gnev krvnikov in drugorazrednost žrtev, tisoči izseljenih Slovencev ter totalitarna poškodovanost celotnega naroda. Prva naloga Republike Slovenije je torej iskanje resnice in njene domovinske pravice povsod: od šolskega sistema do splošne zavesti. To je pogoj za spravo in posledično za izogib katastrofe v prihodnosti. Navajamo nekaj konkretnosti, ki jih bo stranka, upoštevaje Resolucijo Evropskega parlamenta ob šestdeseti obletnici konca II. svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945 (z dne 12. maja 2005) in Resolucijo 1481Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (z dne 26. januarja 2006) ter druge mednarodne dokumente, izvajala: - pobuda Državnemu zboru RS, naj sprejme izjavo o obsodbi komunističnega režima in medvojnih revolucionarnih zločinov ter o legalnosti in častnosti upora proti njim; - poziv Državnemu zboru, vladi, cerkvenim in pristojnim civilnim ustanovam, naj se dogovorijo o skupnem dnevu spomina na žrtve revolucionarnega nasilja na Slovenskem; - poziv Državnemu zboru, da iz slovenske zakonodaje izbriše vse formulacije, ki so podlaga za ideološke delitve; - opozorilo Vladi RS in Državnemu zboru, naj ne sprejme nobene dokončne odločitve v zvezi s predmetno problematiko brez sodelovanja prizadetega prebivalstva oziroma njegovih legitimnih predstavnikov; - apel odgovornim, da se šolski programi očistijo ideloško enostranskega prikazovanja zgodovine; - podpora civilni iniciativi za postavitev simbola „Zvon svobode", ki naj nas drami in kliče k iskanju svobode, pravice in resnice; - podpora vsem strokovnim ustanovam, projektom in posameznikom, ki si prizadevajo, da bi stopili korak naprej k razjasnitvi še nepojasnjenih in zamolčanih dogodkov iz slovenske polpretekle zgodovine; vlada mora vsem tem ustanovam zagotoviti ne le načele podpore, ampak tudi materialne in finančne možnosti za njihovo delovanje; - poziv sodiščem in tožilstvu, naj prednostno obravnavajo vse primere navedenih zločinov in usmeri svoje moči v zbiranje dokazov; - poziv vladi in pristojnim ustanovam, naj pospešijo dogovarjanje z odgovornimi službami o možnostih dostopa do arhivov v tujini, zlasti v Beogradu; - spodbuda udeležencem, da svoje zgodbe in spomine zapišejo in o njih spregovorijo v javnosti. Slovencem po svetu, ki so bili z obdobjem polpretekle slovenske zgodovine zaznamovani na posebno hud način, je treba aktivno omogočiti, da svoje pričevanje podajo pri pristojnih organih. Videm Dobrepolje, 28. 3. 2009 Svet Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar, predsednica BRALI SMO Dialektika Igorja Lukšiča Včasih bi človek mislil, da so stari komunisti tisti, ki so najbolj zagrizeni in najbolj znajo obračati besede, da lahko grozodejstva komunizma predstavijo kot pozitivne. Pa ni tako. Igor Lukšič, bolj znan kot profesor na Fakulteti za družbene vede, ki je pošiljal svoje študente na „raziskovalne naloge" v cerkve, da bi poslušali, kaj naj bi pridigarji naročali prisotnim volilcem, je danes minister za šolstvo in šport. V intervjuju v reviji Reporter ja razlagal, kdaj je pobijanje zločin in kdaj ne. ,,... Če ostaneva pri povojnih pobojih, ki so aktualni vedno znova, ko odkrijejo kakšno jamo. Ali učenci osnovnih šol izvedo, da so povojne poboje zrežirali komunisti pod Titovim vodstvom ali morda zaradi natrpanega programa sploh ne pridejo do tega obdobja? V zgodovini je sploh problem pouk o nevralgičnih točkah. Prejšnja vlada je imela politična sporočila, da nevralgične točke, ki so bremenile slovenski narod, v učbenikih izpustijo ali jih nevtralizirajo. Mislim, da je prav, da so te zadeve v učbenikih, mora pa biti predstavljena faktografija, kako se je vse to zgodilo. Predstaviti je tudi treba, kaj je fašizem, kaj nacizem, kaj komunizem, zakaj je nastal, zakaj je leta 1941 prišlo do nOb, kako je prišlo, kdo ga je organiziral, kaj vse se je v zvezi s tem dogajalo. Da je bi narodnoosvobodilni boj tudi socialistična revolucija, ki se je zavzemala za agrarno reformo, torej da kmetje dobijo zemljo, da ljudje, ki delajo, živijo od svojega dela. Treba pa je povedati, da so obstajale skrajnosti, tudi nekontrolirani nasilniški del tega boja, ki so ga v desnem krogu zreducirali na celotni komunizem. Ta je podobno, kot če bi celotno delovanje desne strani ali Rimskokatoliške Cerkve skrčili na domobranstvo. Seveda ni šlo zgolj za ideološko zgodbo, ampak predvsem za lastniško, kdo bo kaj pobral med vojno in po njej. Politični boji so vedno glede delitve družbenega bogastva med velike skupine. Otroci se premalo učijo o mehanizmih, ki imajo v družbi odločilno vlogo. Zgodovine ne moremo razlagati zgolj kot individualne spore. Ne maremo razlagati vojne med dvema državama kot posledico spora med dvema kraljema, podobno ne moremo povojnih pobojev pripisati sovraštvu Tita do domobrancev. Iz vseh razprav je težko sklepati o položaju po vajni, kdo je res dejanska odločal o pobojih. Tito je bil takrat vendarle vrhovni komandant jugoslovanske vojske. Ali je za vas Tito zaradi povojnih pobojev zločinec? V moralnem smislu je zločinec vsakdo, kdor je pobijal. Če pa gledamo skozi vojno optiko, obstajajo naši^na eni strani, na drugi pa okupatorji in njihovi sodelavci. Če gledamo z doktrinarno optiko, so bili fašisti in nacisti ter komunisti in narodnoosvobodilni boj. Ko ta združimo, je vprašanje zločinstva odvisno od tega, na kateri strani si. Če si pripadnik komunizma in socializma, so bili zločinci na drugi strani, če pa si na strani domobrancev, so bili zločinci partizani. Zločinci so bili vsi, ki so pobijali ljudi, ne glede na to, kateri strani so pripadali. Ponavljam: z moralnega stališča so bili zločinci vsi, ki so pobijali. Pravno formalno pa so bili zločinci tisti, ki jim lahko dokažemo, da so pobijali. To se kaže v Haagu, kjer zdaj poteka sojenje vojnim zločincem. Če ni dokazov, čeprav vsi vedo, da so pobijali, potem jih sodišče ne more obsoditi. Za politologa pa je zločin vedno politični konstrukt, ki je vezan na sedanje politične bitke: redefinicija zločinstva v razmerju partizanstvo : domobranstvo se dogaja na primeru povojnih pobojev in odkrivanju jam ne zaradi moralnega očiščenja ali izkazov resnice, temveč zato, ker bi si desnica rada okrepila politični položaj. Socialni demokrati se še vedno naslavljate s tovariši in tovarišicami. Nekdanji italijanski postfašisti so se že zdavnaj odpovedali Mussoliniju, pred kratkim pa razpustili še reformirano stranko. Bi se morali tudi v SD odpovedati Titu in dediščini komunizma? Temu smo se socialni demokrati že zdavnaj odpovedali. V našem programu se sklicujemo na Trubarja, Prešerna, Cankarja, Kocbeka, generala Maistra in Zofko Kveder. Navzoča je bila sicer ideja, da bi vključili tudi Tita in Kardelja, vendar so taka stališča ostala osamljena. Kot stranka pa niste podprli ideje, da bi pomnike nekdanjemu jugoslovanskemu diktatorju umaknili iz javnih prostorov. Gre za vprašanje, kakšen je bil Tito. Maršal Tito je bil eden od velikih herojev druge svetovne vojne. Tudi Stalin je bil. Drži, tudi Stalin ima več obdobij. Najbolj kruto je bilo v tridesetih letih, v času od 1941 do 1945 pa je bil Stalin heroj, podobno kot Tito. Tito je bil velik človek tudi leta 1948, ko se je uprl Stalinu, v 50. letih, ko je sprožil idejo samoupravljanja, leta 1961 z idejo o neuvrščenosti. Tito ima več obrazov, nekateri so uživali visoko stopnjo mednarodnega ugleda. Imel pa je tudi negativno podobo v obliki delovanja režima, v katerem ga zlasti desnica prepoznava kot diktatorja. Če imamo ulico Tomaža Hrena in drugih veljakov slovenske zgodovine, ki so imeli tudi temne plati, potem bi morali znati živeti tudi s Titovimi ulicami. Manjka pa sproščena debata o tem, kaj se je zgodilo, a brez ambicije, da nekdo na podlagi vsiljevanja svojih interpretacij gradi politično kariero. .^(Iz revije Reporter, 30. marec 2009; tekst: Igor Kršinar) Gotovo je bil dogodek preteklega tedna smrt prvega predsednika države v sedanji demokratični dobi. Raul Ricardo Alfons^n je leta 1983 na čelu radikalne stranke presenetljivo premagal peronizem in skozi šest et bolj ali manj uspešno vodil državo, pa se moral posloviti od oblasti nekaj mesecev pred uradnim koncem mandata. Sedaj je že del zgodovine. ,,Raul querido Ko se je pretekli torek tiskal prejšnji izvod našega tednika, se je Alfons^n poslavljal od tega sveta. Zahrbtna bolezen ga je že nekaj časa mučila in konec je bil pričakovan. Gotovo pa nihče ni pričakoval splošne ljudske reakcije ob njegovi smrti. Poslovili so ga s predsedniškimi častmi. Ra-kev z njegovim truplom je bila izpostavljena v kongresni palači in nepregledna množica je čakala dolge ure, da se je s kratkim pogledom poslovila rajnega politika. Mimohod je trajal ves popoldan, večer in vso noč, do naslednjega dne, in marsikdo se je moral odpovedati zadnjemu slovesu. Ne manj veličasten je bil pogreb, ki se je ob slabem vremenu premikal po mestnih ulicah, z deset tisoči pogrebcev in mnogo več, ki so mu izražali spoštovanje med potjo. Govori v kongresni palači in na pokopališču so na dolgo in široko opevali vrline pokojnika. Misel je bila enotna: poslavljamo politika, velikega moža, demokrata, človeka, ki je vedno iskal soglasje. Izrazi spoštovanja in ljubezni so se nadaljevali še po pogrebu in se še niso zaključili. Moč in sijaj. Pustimo ob strani spoštovanje in blag spomin in se nekoliko zadržimo ob politični analizi pojava. Težko je razložiti spontano ljudsko manifestacijo, če odpišemo okoliščine smrti. Alfons^n se je bil umaknil iz aktivnega političnega življenja. Res je še ohranjal stike s stranko, bil neke vrste referent in svetovalec, a omejen na najožje prijatelje in sodelavce. Njegova vlada tudi ni pustila najlepših spominov, saj je moral skoraj bežati s predsedniškega mesta. Večina politologov razlaga pojav množičnega poklona, češ da je spričo korupcije vodilnega sloja zablestel njegov lik človeka, ki so mu bile bistvene vrednote kot poštenost, resnost, spoštovanje zakonov, zmernost . Umrl je enako skromno, kot je živel, brez skritih posestev, brez dvomljivih bančnih računov, brez sodnih tožb, katerim bi se moral izmikati z ranimi pretvezami. Zato je bila množica, ki je sledila pogrebnim dogodkom zelo raznolika in brez močnega strankarskega prizvoka. Kako nizko je padla moralna avtoriteta sedanjega poli- tičnega sloja, da je pokojnik sprožil tako manifestacijo. Politični odmevi. Druga zanimiva slika pa se je razvijala v najožji bližini pokojnika. Smrt je sovpadala z odsotnostjo gospe predsednice, ki je pohitela na svetovno gospodarsko srečanje v Londonu. Tako je ves oder postal last podpredsednika Cobosa. Vrstil se je mimohod predstavnikov vseh političnih strank. Tudi bivši predsednik Kirchner, kot predsednik peronizma, se je predstavil. A ,,slavje" je bilo last radikalizma. Tudi govorniki so bili večinoma iz tega doma. Vendar, resnici na ljubo, mnogi od njih bi se morali trkati po prsih, saj so mu za dobo vladanja povzročali marsikatero skrb in grenko uro. Treba bo tudi sicer še nekoliko počakati, a dogodek je gotovo dvignil vrednost delnic radikalne stranke. Pokojnikov sin Ricardo, ki je tudi aktiven v politiki in stranki, se je povzpel v presoji javne simpatije in ga že postavljajo na prva mesta volilnih listin. Skoraj bi nastal kratek stik med radikalizmom in gospo Carrio, a eni in drugi so diplomatsko ublažili razlike. Lahko rečemo, da je duh pokojnika blago vplival na razmerje na levici. Desnica trdi, da se ne boji ,,učinka Alfonsina"; da ji to ne bo odjedalo glasov. V vladi pa so presenečeni. Niso pričakovali takega odziva naroda. Nekoliko se tolažijo, da bodo radikali prejeli več glasov in s tem potisnili nazaj desnico, kar vladi zagotavlja boljši uspeh. A so vseeno zaskrbljeni glede učinka, ki bi ga dogodek mogel imeti na volitve. Gospa predsednica se je s potovanja vrnila dan prej kot predvideno in je obiskala družino pokojnika, o katerem se je laskavo izražala. Hitrih korakov se bližajo volitve. Mnogo je še neznank. Ena glavnih je, če se bo bivši predsednik Nestor Kirchner predstavil na čelu vladne kandidatne liste poslancev za provinco Buenos Aires. Nekateri menijo da ne, drugi trdijo nasprotno in navajajo, da je že odločil vpis v volilni seznam v tej provinci. Poleg tega omenjajo, da je edina možnost, da prepreči hud poraz, ko v drugih provincah stvari tako slabo kažejo. V prestolnem mestu vladi ni uspelo sestaviti svoje povezave. Tudi nima močnih kandidatov, ker jih je kar nekaj odpovedalo (Ibarra, Filmus .). V Cordobi guverner Schiaretti noče nič slišati o Kirchneriz-mu in vladna stranka bo pristala na tretjem mestu. Prav tako v provinci Santa Fe, kjer je Reutemann odklonil še zadnje vladne ponudbe in prigovarjanja. Vladi ostane tako le provinca Buenos Aires, torej drugi in tretji pas predmestja, kjer z občino Matanza na čelu zagotavlja uspeh kirchneriz-mu. SLOVENCI V ARGENTINI Taborjenje RASTi 38 SLOMSKOV DOM Misijonar Opeka na šolskem slavju V nedeljo 29. marca je bilo v Domu praznično. Odbor je izročil šoli Antona Martina Slomška preurejene razrede in poimenoval novo učiteljsko zbornico po zaslužni učiteljici Slomškove šole pok. Anici Šemrovovi. Uvodne besede je voditeljica šole ^prof. Mateja Hribar Šmalc namenila začetkom v letu 1949, ko sta župnik Janez Kalan in učiteljica Anica Šemrov zbrala prve slovenske otroke in položila temelje Slomškovi šoli. Slavje je soupadlo z obiskom misijonarja Petra Opeke z Madagaskarja, nekdanjega učenca Slomškove šole. Skupaj z župnikom Francijem Cukjatijem sta blagoslovila nove oz. preurejene prostore v navzočnosti predsednika Doma Marka Selana, voditeljice šole in sorodnikov pok. Anice Šemrov ter predsednice predstavniške organizacije Zedinjene Slovenije Alenke Jenko Godec. Učenka Veronika Brula, v narodni noši, je s slovenskim šopkom pozdravila misijonarja, nakar je sledila sodarovana služba božja. Izredno številna udeležba rojakov in navdušeno petje šolske mladine pod vodstvom Marcela Brule je povzdignilo praznovanje. Misijonar Peter se je z ganjenostjo spominjal Slomškove šole in pokojne učiteljice Anice. Z navdušujočo besedo pa je orisal svoje delo med najrevnejšimi v Afriki in povabil navzoče k misijonskemu delu v okolju, kamor je koga postavila Božja previdnost. Z bogato mašno nabirko so navzoči pokazali veliko solidarnost do misijonov in zaželeli misijonarju Petru božjega blagoslova pri njegovem človekoljubnem delu. J.T. Za prve dni argentinske jeseni je bil določen datum (21. in 22. marca), za katerega je Rast 38 načrtovala taborjenje, kot pripravo na maturantsko potovanje julija meseca v slovensko poletje. Tako smo se ob določeni uri, ob 11h, zbrali v San Miguelu na domačiji ,,El Cortijo" z našimi voditelji, ki so Viktor Leber, Lučka Groznik in Ivan Kle-menčič. Tam smo našli primeren kraj v naravi in postavili šotore v čudnem razpoloženem bivaku, saj je vsak od teh gledal v drugo smer. Huda lakota je naznanila primerno uro za kosilo, ki ga je organizirala prva skupina, imenovana ,,A", medtem, ko so ostale skupine ,,B", ,,C" in ,,D", preskrbele za druge dejavnosti taborjenja. Počitek, namizne igre, pogovor in organiziranje potovanja, nogomet in končno skupne igre, so bile točke razvedrila prekrasnega sončnega dne. Po malici, ob 18h, obiskala sta nas Claudio in Veronica iz ustanove ,,Aprender a Vivir". Z njima je nastal skupen in živahen pogovor o aktualni problematiki mladih in o njihovi okolici. Tako smo marsikaj zvedeli in se, kot prava skupina Rast 38, povezali, ko smo drug drugemu iskreno odprli naša srca. Pozno v noč in še med večerjo (preskrbe- je so ni la sta jo Ina in Chufi Urbančič), se nadaljeval pogovor z njima do 23. ure. Za tem, pa kres. Visoka plamena slišala našo pesem in veselje, saj se nobenemu mudilo spati. Tudi zjutraj se ni nobenemu mudilo vstati. A topla nedelja in komarji so nas našli mnogo bolj povezane med seboj. Po zajtrku, smo se imeli marsikaj za povedati, organizirati, igrati, pripraviti kosilo in se odpočiti, pospraviti šotore in organizirati sveto mašo. Kar sredi gozda nam jo je preskrbel g. Franci Cukjati in tako smo se lahko skupno zahvalili, s pesmijo in molitvijo, za preživeta dneva, ter prosili za blagoslov na pripravo potovanja v domovino naših starih staršev. Razšli smo se po 19h, srečni in povezani, ... saj ponosna slovenska smo mladina! Rast 38 NAS DOM SAN JUSTO Srečanje s p. Petrom Opeko ali doživljanje evangelija Opcija nebogljenih in revnih je Jezusova oporoka človeku, ki išče pot do zveličan-ja. V nedeljo 22. marca je obiskal farane in prijatelje sanhuške okolice misijonar Peter Opeka, čigar delo v Madagaskarju ni znano samo nam, pač pa širši argentinski javnosti, ter tudi v svetu. Ob somaševanju p. Opeke in našega krajevnega župnika p. Alojzija Kukovice, se je začel poseben dan. Po daritvi sv. maše smo se v velikem številu zbrali v glavni dvorani Doma, da bi sprejeli misijonarja, ki nam je v velik zgled. Srečanje s Petrom Opeko v postnem času je prava božja milost: govoril nam je o svojem vsakdanjem življenju, ko lajša Jezusovo trpljenje, ko deli težave in bridkosti zapostavljenih. Ob začetku srečanja, je ga. Irena Urbančič Poglajen v imenu Našega doma izrekla dobrodošlico in nam na kratko predstavila življenjsko pot p. Opeke. Medtem ko smo na ekranu sledili posnetke iz Madagaskarja, nam je p. Peter povedal, kako se je pravzaprav začelo njegovo delo. Povedal nam je, da ga je v njegovi najhujši telesni bolezni Bog postavil med najrevnejše, na smetišču, kjer se je njegovo delo začelo. Po prvem pretreslji- f 4 vem vtisu je sklepal, da to ni le naključje, pač pa vodstvo božje roke. Ker je p. Peter mož akcije, ni ostal le pri pomilovanju, pač pa zastavil načrt kako premagati revščino in človeku vrniti dostojanstvo. Zapisal je o tistih dneh: ,,Nekaj moram narediti za te ljudi. Bog takega življenja noče - ljudje so tisti, ki to dopustijo; predvsem državne oblasti, ki ne izpolnijo kar obljubljajo!" In je tako ustanovil naselje, ki nosi ime ,,Aka-masoa" - v malgaščini pomeni ,,dobri prijatelji", zavetje 16.000 ljudem, ki so našli poleg strehe in kruha, duhovno hrano Kristusove besede. Ti prebivalci so ljudje, ki se res nimajo kam zateči; drugače se je skozi Akamasoo zvrstilo več kot 300.000 ljudi. Naselje gradijo domačini sami z materiali, ki jih p. Peter z velikim trudom pridobi. Več kot 30 let se p. Opeka posveča boju proti revščini. Posveča se mladim, družinam, sezidal je šole, bolnice, cerkve; obenem skrbi tudi za vzgojo in ustvarjanje delovnih mest za prebivalce okolice. Večina je zaposlena v kamnolomu, kjer proizvajajo poseben kamen za tlakovanje cest (adoquines); proizvodnjo prodajajo in s tem si tudi služijo kruh. Misijonar Opeka je tudi načrtoval za naselje Akamasoa kontinuiteto z vključitvijo domačinov v projekt. Tako danes sestavlja delovno skupino okoli 430 oseb -inženirji, arhitekti, zdravniki, učitelji in mnogo drugih - ki skrbijo za nadaljnjo gradnjo ter vzdrževanje naselja. Postavil je tudi pravila, katere naj bi naseljenci in novi člani mesta sprejeli in upoštevali: šolanje, delo in disciplina. Obvežejo se na vzgojo otrok. Ti lahko samo pomagajo pri delu, ne smejo pa nadomestiti pouka s služenjem; družine morajo tudi skrbeti za zaslužek, ki jim omogoča obstoj. Poudaril je tudi, da pri misijonskem delu je sila važno ohraniti identiteto domačinov ter sprejemanje njihovega narodnega značaja; tako se je p. Peter naučil malgaščine in skupaj z njimi prepeva ter jih spodbuja k ohranitvi avtohtonih navad, ki se izgubljajo, ker globaliza-cija močno prodira. Nekajkrat na leto misijonar Peter zapusti malgaški otok, da pridobiva darove, ki omo- gočajo obstoj Akamasoe. Rekel je, da ne prosjači, ker to se ne ujema z dostojanstvom, ki ga skuša vrniti človeku v stiski. P. Peter izžareva veselje osebe, ki se je odločila za Boga ter prepričanje človeka, ki se je odločil služiti bratom, ki se nahajajo v najhujših razmerah; odseva energijo, zaupanje v božjo previdnost ter nas istočasno kliče k premišljanju in k akciji, saj je vedno možno kaj storiti za potrebnega brata. Preden smo se razšli, smo sanhuščani izročili nabirko vsakoletnega prijateljskega asada za Madagaskar in darove, ki smo jih nabrali posebno po maši za Akamasoo. V hvaležen spomin smo mu tudi izročili zbornik Našega doma San Justo. Hvala p. Peter, ker si nam približal Jezusov zgled, nas v postnem času vodil k razmišljanju ter nas spodbudil k akciji. Bog naj ti ohrani zdravje, nakloni vztrajnost ter stotero povrne podarjeno dobroto! M.I.T. V Škofji Loki o dr. Tinetu Debeljaku V Buenos Aires je prišla ta elektronska pošta: Spoštovani sorodniki dr. Tineta De-beljaka! Z neizmerno radostjo v srcu vam sporočam, da je zbor članov Muzejskega društva ©kofja Loka včeraj 19. 3. 2009 soglasno posthumno imenoval dr. Tineta Debeljaka, za častnega člana našega društva. S tem imenovanjem smo mu vsaj simbolično izrazili globoko spoštovanje za njegovo delo in neskončno ljubezen do rodne Škofje Loke in ga tudi v tem oziru pridružili njegovima mladostnima sosedoma "podnuncema" dr. Pavletu Blazniku in profesorju Francetu Planini, s katerima so skupaj ustanovili naše društvo in s tem posejali seme, ki rojeva obilen,stoteren, tisočeren sad ... Utemeljitev, ki jo je pripravila naša podpredsednica Helena Janežič si lahko ogledate na naši spletni strani www.mdloka.si, Listino o imenovanju bomo podelili na jesenski predstavitvi ob izidu knjige Olimpijski venec. Zaradi tega si še bolj želimo in upamo, da se boste tega dogodka lahko udeležili tudi sorodniki iz Argentine. Prisrčen pozdrav iz Škofje Loke, ki je že v celoti prežeta s pasijonskim pričakovanjem. Aleksander Igličar Predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Na strani Muzejskega društva pa lahko med drugim beremo naslednje: V torek, 20. 1. 2009 je minilo 20. let od smrti dr. Tineta Debeljaka, soustano- vitelja Muzejskega društva Škofja Loka. Našega soustanovitelja bodo jeseni 2009 počastili z izdajo njegovega prevoda knjige Olimpijski venec poljskega pesnika Kazimerza Wierzynskega, ki jo bo uredil dr. Nikolaj Jež, predstojnik Katedre za poljski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Knjigo je Debeljak za tisk pripravil za veliko noč 1945, a zaradi družbenih razmer knjiga do danes še ni izšla. Originalne ilustracije je za knjigo pripravila njegova svakinja slikarka Bara Remec. Dr. Tine Debeljak, pesnik, prozaist, književni zgodovinar, kritik, publicist in prevajalec, je bil rojen 27. 4. 1903 v Škofji ^Loki. Po končani škofijski gimnaziji v Šentvidu, se je leta 1922 vpisal na slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1927. Nato je nekaj časa deloval na Poljskem, kjer je zbiral gradivo za doktorsko disertacijo ,,Reymontovi 'Kmetješ v luči književne kritike". V začetku tridesetih let je bil profesor na gimnaziji v Nikšiču v črni Gori. Leta 1935 se je vrnil v Slovenijo in prevzel uredništvo kulturne rubrike pri časopisu Slovenec. Leta 1938 je postal urednik literarne revije Dom in svet, ki jo je urejal do konca njenega izhajanja leta 1944. 3. maja 1945 je bil adoptiran v slovenski parlament, že tri dni za tem pa je odšel v emigracijo. Nekaj časa je bil v Rimu, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V Argentini se je zaposlil kot navaden delavec v tovarni cementa v Olavarriji, v pusti argentinski pampi južno od Buenos Airesa. Ko je leta 1955 za njim prišla družina, žena Vera, rojena Remec, sin Tine, hčerka Metka in hčerka Jožejka, so se preselili v Buenos Aires. Tu je razvil vsestransko kulturno, organizacijsko in ustvarjalno dejavnost Slovencev živečih v Argentini. Z vso omenjeno dejavnostjo si je zaslužil oznako ,,patriarh slovenske emigrantske literature", ki jo je ob njegovi smrti zapisal pisatelj Alojz Rebula Kot smo omenili, bodo v Muzejskem društvu jeseni 2009 izdali Debel-jakov prevod Olimpijskega venca in pripravili Blaznikov večer, na katerem bodo njegovo življenje in delo osvetlili z novimi spoznanji in se mu s tem ponovno zahvalili za vse njegovo delo! Pa vesele praznike Najpogostejši stavek, ki ga slišimo ob praznikih je ,,Pa vesele praznike!" Tako govorimo, tako si ob srečanjih želimo. Največkrat si ob tem sploh ne mislimo kaj veliko, stavek je postal le fraza in ga pogosto tudi sprejemamo kot frazo, ne da bi o njem razmišljali. Ne vem, ali so ljudje za praznike res tako veseli, pa naj bo to za katerekoli praznike, božič, novo leto, veliko noč ali še druge. Mnogi so utrujeni, mnogi imajo veliko skrbi, tudi težkih, ki jih ob praznikih ne morejo kar izriniti in pozabiti. Vesel ne moreš biti na ukaz ali zato, ker je praznik. Dodatna težava za mnoge je v tem, da daje družba vtis, kot da so vsi neznansko veseli, oni pa ne čutijo tega veselja v sebi. Ob vsem tem in še o marsičem sem morala razmišljati, ko mi je znanka potožila o takšnih voščilih za veliko noč. Doma je imela hudo bolno mamo. Bolezen je hitro napredovala in vsi, tudi mama, so vedeli, da bo iz dneva v dan samo še slabše. Z zadnjimi močmi so bili kos težkemu položaju. Sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje so za vse to vedeli. Pred veliko nočjo pa je morala z vseh koncev neprestano poslušati standartno voščilo: ,,Vesele praznike želimo vam vsem!" Bila je ogorčena. Kako morejo biti ljudje tako netaktni?! Ali niti ne pomislijo na vse, kar doživljajo? Kako čisto drugače bi bilo, če bi kdo rekel na primer: ,,Za vas vse je letošnja velika noč res zelo težka ... Želim vam veliko poguma in moči, da bi vse to zmogli ... Vse skupaj vas občudujem, da se tako srečujete s tolikšnim trpljenjem, ki ga je res težko razumeti ... " Zelo previdni moramo biti, ko izbiramo besede za praznike. Sama nisem navdušena nad imenitnimi navedki drugih ljudi. Ljubše so mi čisto preproste besede, ki prihajajo iz srca in so namenjene le meni. Tudi ne potrebujem voščil, ki jih še vedno sem in tja dobim: ,,Pa veliko pirhov in potic!" Metka Klevišar G. JOŽE RAZMIŠLJA Kvišku Navzgor. Tako kot gremo in gledamo naprej, gradimo v sedanjosti in se učimo iz preteklosti, je nujno potrebno, da gledamo tudi navzgor. Preteklost nas uči, da delamo za prihodnost v sedanjosti. Ostane nam samo še pogled kvišku, od koder zajemamo vse potrebne moči in voljo, da vse to tudi izvršimo. Na noben način ne smemo pozabiti na to, da nam je pogled navzgor, enako in še bolj potreben. Pri vsem delu in prizadevanju za naš obstoj, moramo računati tudi in še posebej na božjo pomoč. Sami brez te pomoči ne bomo vsega zmogli. To nas lepo uči preteklost. Imejmo jo za učiteljico v sedanjosti za bodočnost. Vse, kar je bilo v preteklosti, ima svoj odmev v sedanjosti in nas uči za prihodnost. Vse nam mora služiti, da dosežemo tisto, za kar nas je Bog ustvaril. Svet moramo z našim življenjem in delom olepšati. Nismo sicer ustvarjeni za ta svet, ampak, za naš končni namen, ki je sam Bog. Trudimo se na tem svetu, a pogled imejmo vedno usmerjeno kvišku, v nadnaravo, k Bogu. Kvišku srca, je rečeno v liturgiji. Računajmo na Boga in glejmo Nanj. Nič nam ne bo koristilo, če bomo gledali v preteklost in se od nje nič naučili in če bomo gradili prihodnost, brez ozira na sedanjost, pa ne imeli pri vsem tem obrnjen pogled tudi navzgor. Vse življenje na tem svetu je pot do viška, ki je naše zveličanje v Bogu. Če to dosežemo in to bomo, če vse tri vodoravne dimenzije, uporabimo v ta namen. Če nam je On vedno pred očmi. Mnogi se trudijo samo za vodoravno smer, ker jih pogled kvišku ne zanima. Oni mislijo, da zmorejo vse. Naš pogled navzgor, pa je vsaj istočasno, kot oni drugi, pa ga brez pomoči od zgoraj, ne moremo imeti. Na prvem mestu naj bo tisto, kar je bolj važno in potem šele vse ostalo. Grobišča tudi čez mejo Tik ob slovenski meji blizu Rigonc so na Hrvaškem odkrili novo množično grobišče. V jami pri Harmici naj bi bilo zakopanih 4500 trupel nemških vojakov, hrvaških ustašev in morda slovenskih domobrancev, je za Radio Krka povedal predsednik hrvaškega helsinškega monitorja Ivan Zvonimir Čičak. Po poročanju radia se kraj nahaja na Hrvaškem, v neposredni bližini slovenskega mejnega prehoda Rigonce, ki spada pod občino Brežice. Čičak je za radio potrdil, da so v grobišču, ki so ga sicer odkrili pred 15 dnevi, posmrtni ostanki okoli 4500 žrtev. ,,Žrtve so bili nemški vojaki, med njimi okoli 450 oficirjev, in hrvaški ustaši. Če so bili med žrtvami tudi slovenski domobranci, še ne vemo. To bo pokazala nadaljnja preiskava", je povedal. Žrtve poboja naj bi predstavljale tako imenovano modro divizijo, ki ji je poveljevala nemška vojska na Hrvaškem, za poboj pa naj bi bili odgovorni partizani, še poroča radio. PRIREDITVE V LETU 2009 Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala 20. marca v prostorih Slovenske hiše, so prisotni predsedniki in delegati potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli udeležbo na raznih srečanjih po Domovih. 12. 4. Velika noč 18. 4. Članska večerja v Slomškovem domu 19. 4. Misijonska veletombola 25. 4. Večerja in prireditev v San Martinu 26. 4. Občni zbor Zedinjene Slovenije —/— Zače- tek MTO 1. 5. Skupni mladinski športni dan v Slovenski vasi 3. 5. 49. Obletnica v Carapachayu 10. 5. Romanje v Lujan 16. 5. 40. Pevsko glasbeni večer SDO/SFZ 17. 5. 49. Obletnica v San Martinu 24. 5. Žegnanje v Slovenski hiši 30. 5. Mladinski ples v Slomškovem domu 31. 5. Člansko kosilo v Našem domu San Justo 7. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije 14. 6. Procesija sv. Rešnjega Telesa 15. 6. Zvezni športni dan na Pristavi 20. 6. Praznik slovenske državnosti 21. 6. Očetovski dan 27. 6. Zaključek MTO 28. 6. Volitve v Argentini —/— Krajevne Domo- branske, ali po dogovoru 4. 7. Igra v Slomškovem domu 5. 7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju — /— Koline v Hladnikovem domu. 11. 7. Ponovitev igre v Slomškovem domu 12. 7. Mladinski dan v San Martinu 19. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu v San Justo 26. 7. Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca 2. 8. 57. Obletnica Hladnikovega doma in 54. SLOVENSKI DAN 9. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu 15. 8. Ob taktu barv VII v San Martinu 16. 8. Romanje v Lourdes 17. 8. Mladinski izlet 22. 8. Koncert okteta Suha v Našem domu v San Justo 23. 8. Obletnica Rožmanovega doma 29.8. Zabavni večer in koncert okteta Suha na Pristavi 30. 8. Mladinski dan v Carapachayu 5. 9. Poslovilni koncert okteta Suha v Našem domu v San Justo 6. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena —/— Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce 13. 9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo 19. 9. Septemberfest v San Martinu 20. 9. 48. Obletnica Slomškovega doma 26. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Marti- nu Slomšku 27. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi 3. 10. Tombola v San Martinu 4. 10. Mladinski dan na Pristavi —/— 33. Obletni- ca pri Svetogorski Mariji 11. 10. 53. obletnica Našega doma v San Justu 18. 10. Materinski dan 24. 10. 60. obletnica Baragove šole 25. 10. 42. Obletnica na Pristavi 30.10./1.11. Duhovne vaje za može 31. 10. 60. obletnica Slomškove šole 6. 11./8. 11. Duhovne vaje za žene 8. 11. Zvezni mladinski dan na Pristavi 14. 11. Zaključek STRMB 15. 11.50 obletnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice 21. 11. Rifa v Našem domu v San Justo 22. 11. Nedelja Kristusa Kralja 6. 12. Sveta maša in kosilo v Rožmanovem domu —/— Občni zbor SFZ/SDO 8. 12. Prvo sveto obhajilo 12. 12. Veselica narodnih plesov na Slovenski pris- tavi 20. 12. Duhovna obnova za žene in može —/— Božični koncert v San Martinu 24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta, na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave državnega praznika, žegnanja in misijonske Tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI VSEM ROJAKOM ZEDINJENA SLOVENIJA # Naj pojeta duša in srce vse življenje zmagoslavno Vstajenje! Zveza .slovenskih mater in žena SLOVENSKI DOM CARAPACHAY želi vsem rojakom blagoslovliene velikonočne praznike SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovliene praznike Kristusovega vstaienia Društvo Slovenska Pristava želi. vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike Kristus je vstal, aleluja! Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa. Vesele praznike! SLOMŠKOV DOM ter vas pričakuje k velikonočni sv. maši, po kateri bo skupni zajtrk. Jezus Kristus je vstal od mrtvih, vstali bomo tudi mi! Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini! DUŠNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HIŠO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO VINCENCIJEVA KONFERENCA Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča Mladini ter vsem rojakom želita vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Mladinski organizaciji SDO-SFZ ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NO» Društvo Slovenska vas Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda! Slovenska demokratska stranka Odbor SDS Argentina VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESETE VETIKONOrNE PRAZNIKE Veselje velike noči nam vedno bodt Jezus, Naj prerojeni t bo^jo milostjo s Teboj se v slavi združimo. Veselo iti bL\aoslovljetu> Alckijo Vam iskreno želi Naš dom San Justo Prisrčno vabimo člane in prijatelje v nedeljo 12. aprila ob 8.00 uri k vstajenski sv. maši v sanhuški stolnici, nato na velikonočno akademijo v veliki dvorani Našega doma: „Slovenski žegenj" v režiji Blaža Mikliča, sodeluje mladina, pevski zbor šole Franceta Balantiča ter MPZ San Justo. Nato skupni velikonočni zajtrk. Veselo Veliko noč vsem Slovencem želi tDf"igön1"i Usnjeni čevlji in suknje Local Florida: Florida 146 Local Monserrat: San Jose 416 Local Palermo: Gallo esq. Güemes Buenos Aires - Argentina E-mail: briganti@ciudad.com.ar / www.briganti.com.ar Vesele velikonočne praznike želi dr. Katica Cukjati advokatinja civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapuščinske in nepremičninske razprave Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638 Ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure Slovenski srednješolski tečaj ^^ Ravn. Marka Bajuka -Buenos Altes želi vsem Slovencem v Argentini, Sloveniji, zamejstvu in po svetu doživete praznike Gospodovega vstajenja Vesele velikonočne praznike želi ČASA CONDE AUTOSERVICIO WAY0R1STA INTEGRAL GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar Luvik S.A. (brata Klemenčič) Trgovina z jestvinami na debelo želi blagoslovljene velikonočne praznike Tel.: 4660-2363/0598 Blagoslovljene velik^onočne praznike vam žel^i Tiskarna Vilko d. z o. z. Tisk kakovostnih brošur, vizitk, map. Grafično oblikovanje Novi naslov: California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires Tel.: 4301-5040 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar Efečne m blagoslovljene velikonoCfie praznike vam žeh: Danirf AJprno Gabrsnja - Sorvicio Tocnico y Hanl&rilnriionto dü PC. - Venta de- Bqu-jpo^ nuevDE b insu mos.. - RetiJes Inalprmbricas. - Rc>düs Domästica^. Aw M^iipO PMfi. OlivrJS. Ul>cnri3 Aircji T(H J.7^-71t>0a IHflWOl ■ MStWflM Vsem rojakom zeli vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Florida 138 Corrientes 460 Buenos Aires - Argentina // VSE KAR IMAMO RADI VAM PRODAMO" ELECTRO ADER de Francisco Jarc Želi vsem cenjenim odjemalcem in rojakom blagoslovljeno Veliko noč sploSni električni material ZA INDUSTRIJO IN DOM Av. Ader 3320 - B1606DUZ Munro - Pcia. Buenos Aires Tel./Fax: 54-11-4766-8947 / Tel.: 54-11-4766-2365 E-mail: electroader@arnet.com.ar in electroader@hotmail.com Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom GABER MADERAS S.A. de Marjan Petkovsek Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@amet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756 Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom INDUSTRIJSKO METALURGICNO PODJETJE IN MONTIRANJE STROJEV Diagonal 160 N° 5776/82 Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581 E-mail: antonio@podrzaj.com.ar - www.podrzaj.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike v 1 • • želijo vsem Slovencem po svetu in domovini P JI in sinovi Izdelava kuhinjskih oprem Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel./Fax: 4454-9329 / 4655-4070 E-mail: pregeljamoblamientos@yahoo.com.ar Vesele velikonočne praznike vam zeli Tel./fax: 4623.2932 / 4623-4936 semele@uolsinectis.com.ar Vesele velikonočne praznike želi Slovenska kulturna akcija vsem Slovencem v Argentini, domovini in po svetu. Grupo Ramos S.A. Parque industrial Pilar Želi vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu vesele in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi FRANCI RESNIK Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Pcia. Bs. As. - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406 - frandresnik@hotmail.com Blagoslovljene velikonočne praznike vam želi taliGrGscrovarasa CORTE EN GUILLOTINA, CORTE LASER, PUNZONADO CNC Y PLEGADO DE CHAPAS Juan s. Bach 3818 B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 Fax: 4694-6677 I Ic II ^ Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno veliko noč! B PUERTAS YVENTANAS ANI RODE Želi vsem rojakom veselo veliko noč in sporoča, da po naročilu nudi drobno pecivo, torte, potice in kremine rezine - Tel.: 4655-4422 Želi vsem srečne ter blagoslovljene velikonočne praznike JAKOS Av. Rivadavia 13408 // M. Lascano 353 E-mail: tallerjakos@speedy.com.ar Ramos Mej^a - Buenos Aires, Argentina Vesele velikonočne praznike vam zeli MARJANA POZNIČ odvetnica - prevajalka Lavalle 1290 — 4/402, Buenos Aires - Tel: (011) 4382-1148 15-4088 5844 - e-mail: mpoznic@fibertel.com.ar Zelezobeton Vesele velikonočne praznike Vam zeli inž. Tone Kastelic Cel.: 15-6507-5549 / Tel./Fax: 4753-5596 Blagoslovljene velikonočne praznike vošči vsem rojakom BAJDA s.r.i parketi www.bajda.com.ar Blagoslovljene velikonočne praznike vam zeli Av. Del Libertador 2979 CP (1744) — Moreno. Prov. Buenos Aires Tel (0237) 468 8640 / 468 8731 e-mail: liplacsa@uolsinectis.com.ar www.liplac.com.ar A TURISMO BLED zeli vsem rojakom veselo Veliko noč Hinnlito Yripoven 2682. San Justo - Tel.: 4441-1265 Dra. Ana C. Farreras de Kočar ABOGADA zeli vesele velikonočne praznike Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil -Jubilaciones - Pensiones - Reajustes Recalculo de jubilaciones y pensiones, para verificar su correcta liquidacion Ricchieri 67 - 3° H - (1704) Ramos Mej^a Tel.: 4656-4039 / Cel.: 15-6447-9683 / ferrarasanac_te@yahoo.com.ar Vaša najboljša izbira za nakup ali prodajo nepremičnin! ORGANIZACION I ESLOVENA želi vsem svojim odjemalcem blagoslovljeno I Veliko noč H. Yrigoyen 2946 - (1754) San Justo - Tel.: 4651-5885 Blagoslovljene velikonočne praznike v v* • f vosci vsem rojakom FABRICA DE ELEMENTOS ELASTICOS Los Matreros 3862 / Ituzaingo, 1714 - Buenos Aires Toi 4f;7i.nnQi /tr^c; Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike zeli Lic. Helena Loboda Oblak zavarovanja tp1 4656-3653 cp1 15-6227-4731 - hp1pna1o@rpst1psscomar Slovenija - Hrvaška: zopet se zatika Evropska komisija je potrdila, da je srečanje evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna z zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovicem preloženo za nedoločen čas. Za morebitno odpovedjo srečanja bi lahko stalo to, da naj Zagreb še vedno ne bi odgovoril na zadnji Rehnov kompromisni predlog za reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje in zastoja Hrvaške na poti v Evropsko unijo. Slovenija je na predlog odgovorila v ponedeljek zvečer. Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je sporočilo, da je bil Jandro-kovic o preložitvi srečanja obveščen, ko je bil na poti v Bruselj. ,,Kot je bilo napovedano, naj bi na tem srečanju minister Jandrokovic predstavil hrvaški predlog reševanje hrvaško-slovenskega obmejnega spora in slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj. Glede na to, da je srečanje prestavljeno, bo predlog predstavil ob prvi priložnosti", so zapisali v kratkem sporočilu za javnost. Za razliko od Slovenije Hrvaška ni pravočasno poslala svojega odgovora evropskem komisarju za širitev Olliju Rehnu, ki je nato preložil srečanje v Bruslju, piše Novi list. ,,Če je Rehn res zadnji trenutek potegnil Jandrokovica iz letala, to sploh ni bila dobronamerna diplomatska gesta," ocenjuje komentator. ,,Prav nasprotno. Gre za veliko diplomatsko klofuto Hrvaški ne glede na to, iz katerega kota jo pogledamo. Toda če upoštevamo, da je Hrvaška zamudila z odgovorom na Rehnov predlog, je tudi to diplomatska klofuta, ker alternativa, da Jandrokovic prinese odgovor po dveh dneh zamude, ni del običajne diplomatske kurtoazije," poudarja reški časnik. Dodaja, da Rehn prihaja iz precej dobre finske diplomatske šole, ki je znala izkoristiti tako diplomatsko fleksibilnost kot strogost. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je v pogovoru za avstrijski radio ponovil, da Hrvaška vztraja pri reševanju vprašanja meje s Slovenijo po pravni poti, obenem pa Sloveniji ponudil sklenitev sporazuma o slovenskem dostopu do odprtega morja, ki ga želi Ljubljana, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je pojasnil, ima pri tem v mislih predvsem pravico do prostega prehoda do odprtega morja skozi hrvaške vode, ki pa jo Slovenija v skladu z mednarodnim pravom sicer že ima. Slovenska stran je že večkrat poudarila, da vztraja pri neposrednem stiku z odprtim morjem. VISOKOŠOLSKI TEČAJ Predavanje polkovnika Novaka V soboto 4. aprila smo se dobili študentje in visokošolci v mali dvorani Slovenske hiše, da bi prisluhnili predavanju polkovnika Jožeta Novaka. Predaval nam je o razmerah med Palestinci in Izraelci v Gazi. Spoznali smo težak položaj in varnostne ukrepe, ki ščitijo judovsko prebivalstvo pred terorističnim nasiljem. Med temi se šteje omejeno število prehodov, ki bi omogočali večji nadzor nad pomikanjem prebivalcev. Spor med Palestinci in Judi se je po Arafatovi smrti zaostril. Arafat ni priznaval izraelske države. Po njegovi smrti so v še bolj radikalni liniji prevzeli boj proti Izraelu člani terorističnega Hamasa. Tega hujska Said Yisan, ki sedaj stanuje v Damasku. Radikalni Hamas si prizadeva, da bi uničil Izrael in zavzel ozemlje, ki ga smatra za svojo last. Vendar terorizem ni pojav samo nekaterih radikalnih Palestincev: palestinski šolski sistem načrtno vzgaja otroke v sovraštvu do Judov in jih že od mladih let uri v orožju ter navdušuje za samomorilske napade. Ob vsem tem izraelska vojska deluje le defenzivno zato, da ščiti izraelsko prebivalstvo. Visoko razvita tehnologija dovoljuje stalno in varno nadziranje palestinskega ozemlja. Z opazovalnimi napravami lahko opaža vtihotapljanje orožja in teroristov, ter identificira konkretne točke, od koder spuščajo Palestinci spuščajo svoje rakete, večina domače proizvodnje. Ob končanem predavanju je predavatelj vljudno odgovoril na mnoga vprašanja navzočih, nato pa smo se mu zahvalili z močnim aplavzom. JMR Podelitev nagrad za diplomska dela V petek, 3. aprila 2009, se je ob 11 uri v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Novi trg 4 v Ljubljani, odvila svečana podelitev nagrad nagrajencem natečaja Urada Vlade RS za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tokrat ga je svečano otvoril prof. dr. Boštjan Žekš, minister pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. V uvodu je minister poudaril, da gre za dogodek, ki ga je letos že sedmič organiziral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Strokovno komisijo so tudi tokrat sestavljali strokovnjaki iz področja etničnih študij, ki so pri ocenjevanju upoštevali izvirnost teme in pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je natečaj prvič objavil leta 2002. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na letošnji, sedmi natečaj, je prispelo skupaj 15 del; od tega enajst del na temo Slovenci v zamejstvu in štiri dela na temo Slovenci po svetu. Strokovna komisija pri ocenjevanju upošteva naslednje kriterije: izvirnost teme in pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Na temo Slovenci po svetu je prvo nagrado dobila Barbara Medved - Cvikl za delo Geografska analiza vračanja zdomcev iz Nemčije v Slovenijo. Druga nagrada je šla v roke Dominiku Janezu Herletu za nalogo Zgodovina slovenske skupnosti v Calumetu, Michigan, tretjo pa je za nalogo Vpliv migracij na likovno ustvarjalnost -Slovenci v Argentini prejela Kristina Toplak. Po predstavitvi najboljših diplomskih, magistrskih in doktorskih del s področja „Slovencev v zamejstvu" in „Slovencev v izseljenstvu" in podelitvi nagrad v skupni vrednosti 4000 eur je sledilo prijetno druženje, ki ga je popestril Slovenski oktet. Obsodba vseh totalitarizmov Evropski parlament je sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri predlaga 23. avgust za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Poudaril je tudi, da je treba ohranjati spomin na preteklost, ker brez resnice in spomina ne more biti sprave, ter potrdil nasprotovanje totalitarnim režimom. Proti so glaasovali le socialdemokrati Evropski parlament v resoluciji tudi izraža obžalovanje, da 20 let po padcu komunističnih diktatur v Srednji in Vzhodni Evropi številne države še vedno omejujejo dostop do dokumentov. Zato poziva države, naj odprejo vse arhive, tudi nekdanjih obveščevalnih služb, ob tem pa zagotovijo, da to ne bo zlorabljeno v politične namene, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Evropski poslanci so tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi. V resoluciji so poudarili, da je treba priznati, da ima holokavst med temi zločini posebno mesto. Parlamentarci so pozvali tudi k ustanovitvi platforme za evropski spomin in zavest, ki bi nudila podporo nacionalnim inštitutom za raziskavo totalitarne zgodovine, in k ustanovitvi evropskega dokumentacijskega centra. Evropska poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak (EPP-ED/NSi) je poudarila, da je sprejetje resolucije „zgodovinskega pomena, saj gre za prvo uradno in popolno priznanje zločinov komunizma s strani Evropskega parlamenta". Menila je, da se Evropa ne bo mogla nikoli poenotiti, če se ne bo učila o zločinih proti človečnosti in o grozodejstvih preteklosti, če se ne bo iz tega tudi česa naučila. „Grozodejstva in zločine preteklosti je treba analizirati in priznati," je še poudarila Novakova in dodala, da je cilj sprava, ki se lahko doseže s priznanjem odgovornosti in s prošnjo za odpuščanje. Sokolsko gibanje na Slovenskem V Pokrajinskem muzeju Kočevje so odprli razstavo z naslovom ,,Na zdar!", ki je na 20 panojih predstavila sokolsko gibanje na Slovenskem s posebnim poudarkom na delovanju Sokolskega društva Kočevje. V sklopu razstave s telovadci izvedli nastop, predvajali pa bo tudi dokumentarni film o sokolskem gibanju. Razstava, na kateri je bila med drugim na ogled prapor kočevskega sokola, zlata knjiga darovalcev za Sokolski dom v Kočevju, izvirna vhodna vrata, sokolski kroji in telovadno orodje tovarne Jakob Oražem Ribnica, je posvečena dvema visokima jubilejema: 100-letnici ustanovitve Sokolskega društva Kočevje, ki so jo sicer praznovali lani, in 70. obletnici izgradnje Sokolskega doma. Padec Bachovega absolutizma, obnova ustavnega življenja in demokratizacija habsburške monarhije po letu 1860 so vsem avstrijskim narodom dovoljevala ustanavljanje kulturnih društev. Poleg pevskih, god-benih in dramskih društev so začela delovati tudi telovadna. Prva tovrstna so bila nemška, po njihovem vzoru pa so jih začeli ustanavljati tudi slovanski narodi. Na pobudo slovenskih narodnjakov je leta 1863 v Ljubljani začel delovati Južni sokol, mlajši brat „čeških sokolov", ki je skušal odigrati podobno vlogo kot „njegov severni brat". Ustanavljanje sokolskih društev je bil namreč odgovor na delovanje nemške nacionalistične telovadne organizacije Turnverein. Sokolstvo je bilo vseslovansko telovadno, narodno in kulturno gibanje v boju za temeljne pravice slovanskih narodov. Sprva so sokolska društva delovala le v večjih mestih tedanje Kranjske, po ustanovitvi Slovenske sokolske zveze leta 1905 pa so se začela ustanavljati tudi v manjših mestih in na podeželju. Sokolska organizacija je pomembno vlogo odigrala zlasti na narodnostno ogroženih območjih; takšno je bilo tudi kočevsko jezikovno mešano območje, kjer je prevladovalo nemško govoreče prebivalstvo. Sokolsko društvo Kočevje je močno razgibalo ves napreden živelj na Kočevskem in postalo branik avstrijskemu in nemškemu nacionalizmu, so ob razstavi zapisali v kočevskem muzeju. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RAST BREZPOSELNOSTI Območna služba Zavoda za zaposlovanje Novo mesto je predstavila problematiko na področju zaposlovanja. Po besedah direktorja Franca Smerduja so na Dolenjskem in v Beli krajini v letošnjih prvih treh mesecih zabeležili 26-odstotno rast brezposelnosti. Trenutno je prijavljenih 4 tisoč nezaposlenih ljudi, podobno kot leta 2001. Od takrat je bil v dolenjsko-belokranjski regiji ves čas navzoč trend upadanja nezaposlenosti. Ta se je začel obračati že proti koncu leta 2008. Največjo porast brezposelnih so zabeležili v Metliki, Črnomlju, Novem mestu in Trebnjem. BOLNIKI V SLOVENIJI V letu 2007 je bilo v Sloveniji v bolnišnice sprejetih skupaj skoraj 362 tisoč bolnikov, kar je 1,35 odstotka več kot leta 2006. Največ jih je bilo hospitaliziranih zaradi bolezni srca in ožilja; te bolezni so bile vzrok za 40 odstotkov vseh smrti zaradi bolezni, kažejo podatki Statističnega urada. Bolniki v Sloveniji so v letu 2007 po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v povprečju ležali 6,8 dneva. Najdaljša je bila ležalna doba na klinikah, najkrajša pa v splošnih bolnišnicah. Med hospitaliziranimi v letu 2007 jih je bilo največ zaradi bolezni srca in ožilja, sledile so novotvorbe oz. rak, bolezni prebavil, bolezni dihal, bolezni sečil in spolovil in bolezni mišičnoskeletnega sistema in veziva. BORZA Tržna kapitalizacija vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi se je marca v primerjavi z mesecem prej zmanjšala za 225 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka na 16,2 milijarde evrov. Zmanjšala se je tržna kapitalizacija vseh vrednostnih papirjev z izjemo obveznic; delnic denimo za 2,6 odstotka na dobrih osem milijard evrov. KADILCI V EU Skoraj tretjina Evropejcev, starejših od 15 let, priznava, da redno ali občasno kadi. Najnižji delež kadilcev ima glede na ostale države članice Slovenija, kjer kadi 22 odstotkov ljudi, največ pa Grčija z 42 odstotki kadilcev, kažejo nedavno objavljeni izsledki javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Raziskava, ki so jo izvedli med 13. in 17. decembrom lani in v kateri je sodelovalo 26.500 vprašanih iz vseh 27 članic unije in Norveške, je pokazala, da 26 Evropejcev kadi redno, pet odstotkov pa občasno. V Sloveniji je rednih kadilcev 17, občasnih pa pet odstotkov. NSI: ZBIRANJE PODPISOV Nova Slovenija je začela zbirati podpise s katerimi bo uradno vložila kandidatno listo za volitve v Evropski parlament. Nosilec liste Nove Slovenije bo evropski poslanec Lojze Peterle, sledili mu bodo evropska poslanka in predsednica NSi LjudmHa Novak, Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec. PO SVETU V VRH EU-ZDA nedeljo 5. aprila potekalo vrhunsko Pragi je v srečanje voditeljev 27 članic Evropske unije z novim predsednikom ZDA Barackom Obamo. Osrednje teme dogodka, vključno z gospodarsko krizo, je nekoliko zasenčil Obamov govor pred 30 tisoč-glavo množico, v katerem je ameriški predsednik predstavil svojo vizijo miru in varnosti v svetu brez jedrskega orožja. In prav podnebne spremembe so bile ena glavnih tem neformalnega razširjenega vrha EU-ZDA, ki so se ga poleg ameriškega predsednika, predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in predsedujočega povezavi, češkega premiera Mireka Topolanka udeležili tudi voditelji ostalih 26 članic unije. Barroso je pozdravil korake, ki jih je nova ameriška administracija že sprejela v boju proti podnebnim spremembam in poudaril, da sta Evropska unija in ZDA glede tega danes bolj usklajeni kot kadarkoli prej. MAKEDONIJA Novi makedonski predsednik je Gjorge Ivanov. V drugem krogu volitev je kandidat vladajoče stranke VMRO-DPMNE prejel dobrih 63 odstotkov glasov, njegov protikandidat iz opozicijske SDSM Ljubomir Frčkoski pa 36 odstotkov in pol. Volilna udeležba je bila nizka, le okoli 42-odstotna. Za veljavnost volitev je moralo na volišča priti vsaj 40 odstotkov volivcev. Ivanov je po zmagi dejal, da bodo njegove ključne prednostne naloge vključitev Makedonije v Evropsko unijo in Nato ter razrešitev 18-letnega spora z Grčijo glede imena države. ČEŠKA VLADA Češke politične stranke so se sporazumele, da bodo za začasnega premierja predlagale Jana Fischerja. Direktor češkega statističnega urada naj bi krmilo vlade od Mirka Topolanka prevzel še pred iztekom češkega predsedovanja Evropski uniji, položaj pa bi zasedal do predčasnih volitev, ki bodo predvidoma jeseni. Fischer je novinec v politiki, IV. SLOVENSKI DAN V ARGENTINI Bil je v nedeljo 5. aprila na slovenski Pristavi v Moronu. Vabilu Društva Slovencev na dan „edinosti, dobrodelnosti in bratstva" se je odzvalo veliko rojakov. Bilo jih je nad 800. (...) Prireditev se je začela ob desetih dopoldne z mašo. Imel jo je direktor g. Anton Orehar, med njo so pa peli člani vseh slovenskih pevskih zborov na področju Vel. Buenos Airesa pod vodstvom g. Jožeta Omahne. (... ) Mlade slovenske športnike in ostale rojake je nagovoril predsednik Društva Slovencev g. Lojze Horvat. Dejal je, da se Slovenci s področja Vel. Buenos Airesa letos že četrtič zbirajo na slovenskih dneh, da izpričajo svojo pripadnost slovenski družini, da potrdijo bratstvo med sabo, si ojačijo medsebojno povezanost in s svojo udeležbo podprejo vse tiste rojake, ki so v stiski in potrebi. (...) Dopoldne je bila na Pristavi še odprta slovenska šolska razstava, ki jo je pripravil Mladinski odsek Društva Slovencev. Na njej so bili razstavljeni šolski zvezki in risbe otrok iz slovenskih tečajev. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Promocija. Na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze je postal doktor ekonomskih ved g. Peter Rant, contador publico in uradni prevajalec. Za doktorsko disertacijo je napisal razpravo „Slovenska imigracija v Argentini". Na ekonomski fakulteti jo je pred posebno komisijo branil v petek dne 3. aprila. G. Petru Rantu k doseženemu doktoratu iskreno čestitamo! SAN JUSTO OBČNI ZBOR ZADRUGE „NAŠ DOM" V nedeljo dne 22. marca je bil 2. redni občni zbor zadruge ,,Naš dom" v San Justo. Ob navzočnosti 65 članov ga je vodil predsednik g. Alojzij Zakrajšek, ki se je vsem članom in odbornikom zahvalil za dosedanje delo, ki je rodilo tako lepe uspehe. Za predsednikom so podali poročila ostali odborniki. Vsa poročila je članstvo odobrilo. (...) Na prvi seji odbora so odborniki sprejeli naslednja mesta: Lojze Zakrajšek, predsednik; Janez Janežič, podpredsednik; Srečko Belič, tajnik; Matko Indihar, namestnik; Vinko Goršič, blagajnik; Anton Krajnik, namestnik in Franc Trpin, odbornik. MENDOZA Velikonočni prazniki so imeli letos za našo slovensko skupino v Mendozi posebno pomemben in slovesen značaj. Prvikrat smo bili letos tako srečni, da smo mogli vse liturgične obrede velikega tedna, od cvetne do velike nedelje imeti sami zase, za naše slovenske rojake posebej v kapeli kolegija pri bratih maristih. (...) Svobodna Slovenija, 9. aprila 1959 - 15 RESUMEN DE ESTA EDICION večino dozdajšnje kariere pa je preživel na statističnem uradu. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil član češke komunistične partije. NATO: SKLEPI Danski premier Anders Fogh Rasmussen bo novi generalni sekretar zveze Nato - to je glavna novica sklepnega dne sobotnega srečanja voditeljev Nata v Strasbourgu. Sicer pa je vrh simbolike, na katerem je zavezništvo proslavilo svoj 60. rojstni dan in širitev na Hrvaško in Albanijo ter vrnitev Francije v vojaško strukturo, minil v znamenju nasilnih protestov. Ključna tema vrha je bil sicer po pričakovanjih Afganistan, ki velja za preizkušnjo verodostojnosti Nata. Ameriški predsednik je ob koncu vrha izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo zavezništva, da bo v Afganistan napotilo dodatnih 5000 vojaških in policijskih inštruktorjev. SEMANA SANTA _ Tiempo de descanso, de vida en familia; pero tambien tiempo de reflexion y oracion para los cristianos. D^as especiales para meditar los misterios de Dios y compartir con los ninos la vida de Jesus, su muerte y resurreccion. El domingo pasado, fue una gran fiesta para la Iglesia Catolica - los ramos y las tradicionales "butaras" simboli-zaron la entrada de Jesus a Jerusalen. Jueves santo: el sacerdote realiza el lavatorio de pies y bendice los oleos. Se recuerda la ultima cena de Jesus con sus apostoles - se instituye el sacramento de la Eucarist^a. Viernes Santo: se recuerda el juicio, la crucifixion y muerte de Jesus. Sabado santo: el cuerpo de Cristo descansa en un sepulcro. Los eslovenos llevan a bendecir la comida pascua . Domingo de resurreccion: Jesus vencio a la muerte y resucito; nos abrio las puertas del Cielo. Es un d^a de gran alegr^a para los cristianos. "Si Cristo no hubiera resucitado, vana seria nuestra fe" (I Corintios 15,14) Desde el semanario les deseamos a todos muchas bendiciones y que la fe en Cristo Jesus los acompane en cada momento de la vida. ELECCIONES AL PARLAMENTO EUROPEO La Embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires comunica a los ciudadanos eslovenos que el domingo 7 de junio de 2009 se llevaran a cabo las elecciones de 7 diputados eslovenos para integrar el Parlamento de la Union Europea. En Argentina se realizaran las elecciones en la sede de la Embajada de la Republica de Eslovenia, Avda. Santa Fe 846, piso 6, Buenos Aires, el mismo d^a en el horario de 9 a 17 horas. La Embajada ha recibido Padrones Especiales (proviso-rios) con la nomina de los ciudadanos eslovenos que residen en Argentina, Brasil, Chile, Paraguay, Peru y Uruguay, que ya se inscribieron en los mismos, para ser consultados a fin de verificar su inscripcion correcta (nombres y apellido, fecha de nacimiento, direccion, etc.) y verificar sus datos teniendo la oportunidad de actualizar-los o rectificarlos. La consulta puede ser realizada telefoni-camente al (00 54 11 4894 0631) o por correo electronico (vba@gov.si). En el caso de no coincidir los datos consig-nados en el Padron con los reales por motivos de cambio de estado civil, de domicilio, muerte etc. se debera regularizar la situacion, realizando el tramite correspondi-ente a traves de la oficina consular de la Embajada (por correo o personalmente). Los ciudadanos con domicilio permanente en Eslovenia, que encuentren en esa fecha circunstancialmente o temporalmente en Buenos Aires pueden solicitar hasta el 8 de mayo de 2009 la autorizacion para votar en la Embajada de la Republica de Eslovenia en Buenos Aires, enviando el formulario correspondiente por correo a la direccion de la Comision electoral - Državna volilna komisija, Slovenska 56, 1000 Ljubljana, Eslovenia, o por faxs (00 386 1 433 1269) o e-mail (la solicitud escaneada) a la direccion rvk@gov.si. La informacion y los formularios estan publicados en la pagina de la Comision Nacional Electoral www.dvk.gov.si. FESTEJOS EN SLOMŠKOV DOM El domingo 29 de marzo fue un d^a festivo en el centro esloveno de Ramos Mej^a. Tempranito, por la manana, se bendijeron las aulas recien acondicionadas y se nombro a la nueva sala de profesores "Anica Šemrov" en memoria de quien, junto con el padre Kalan alla por 1949, impulsaron el curso esloveno en Ramos Mej^a. El mismo d^a tuvieron la visita del padre Pedro Opeka, misionero de Madagascar, ex-alumno del curso. Junto con el parroco Franci Cukjati ofrecieron la misa dominical (los actuales alumnos del curso cantaron durante la misa). El padre Pedro recordo a la maestra Anica y sus d^as de alumno; tambien relato su labor en Madagascar e invito a todos a asistir en la obra misional. (Pag. 3) CRONOGRAMA DE ACTIVIDADES En este numero se publica la agenda, con las principa-les actividades de cada uno de los centros eslovenos de Buenos Aires. All^ podra encontrar los aniversario de la juventud en cada centro y los aniversario de cada Dom, as^ como, fechas relevantes desde lo religioso, encuentros culturales, cenas, etc. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vladimir Kos, Adriana Omahna, Gregor Mali, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Viktor Leber in Jože Martin Rožanec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O