URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 23 Ljubljana, četrtek 13. junija 1974 Cena 12 dinarjev Leto XXXI 250. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah zakonodajno-pravne komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije I Komisija ima 9 članov. ' Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. V komisiji stalno sodelujejo štirje znanstveni in strokovni delavci s področja pravnih znanosti. XI Komisija obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki jih sprejemajo Skupščina SR Slovenije in njeni zbori, glede skladnosti z ustavo in pravnim sistemom, kot tudi giede njihove pravne obdelave in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi; obravnava predloge za obvezno razlago zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije in daje o tem mnenje oziroma predlaga obvezno razlago pristojnim zborom; obravnava skupaj s pristojnimi telesi skupščine in zborov odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče Jugoslavije ali Ustavno sodišče SR Slovenije od Skupščine SR Slovenije: daje Predsedstvu Skupščine SR Slovenije na njegovo zahtevo mnenja o spornih vprašanjih v zvezi z delovnim področjem zborov Skupščine SR Slovenije; spremlja graditev pravnega sistema in daje mnenja in predloge o načelnih vprašanjih te vrste; sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti Skupščine SR Slovenije; določa piječiščena besedila zakonov in drugih aktov Skupščine SR Slovenije, če je z zakonom ali drugim aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 251. Na podlagi 369. člena ustave Socialištične republike Slovenije, 3. točke prvega odstavka in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose I Komisija ima 12 članov. Po štirje člani komisije se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. V komisiji stalno sodeluje pet znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov. II Komisija spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije s tujino ter vprašanja, ki zadevajo položaj in razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini; daje pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije in drugim telesom Skupščine SR Slovenije predloge za urejanje vprašanj s področja mednarodnih odnosov, poročila in mnenja v zvezi z akti in drugimi vprašanji s tega področja; skrbi za informiranje ..delegatov v Skupščini SR Slovenije o mednarodnih odnosih; spremlja delo republiških upravnih organov, zlasti izvrševanje v Skupščini SR Slovenije sprejete politike, predpisov in drugih aktov s področja mednarodnih odnosov ter obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem občin, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 352. . . Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. točke prvega odstavka in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela r ODLOK o sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za vloge in pritožbe I Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. II Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in predloge, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo zakona ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov, ki jih dajo nekateri organi in organizacije; po lastni presoji pošilja predloge pristojnim telesom skupščine; obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po. potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike; proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije Skupščini SR Slovenije-ali njenim telesom, in ugotavlja vzroke zanje; obvešča ustrezna telesa Skupščine SR Slovenije o pojavih, ki nastajajo pri uporabi zakonov, in jim predlaga ustrezne ukrepe. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije . Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. - 253. Na podlagi 369. in 370. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 5. točke prvega odstavka in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela. zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti I Kofnisija ima 9 članov, od katerih je enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti. II' Komisija obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvojne možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti, zlasti pa obravnava vprašanja glede razvoja vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in razvoja drugih oblik kulturnoprosvetne dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti in usposabljanja kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti,1 ter zagotavljanja potrebne pomoči v ta namen; razvoja stikov med italijansko oziroma madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti. Št. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj L r. 254. ■ Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Sloyenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in naiogab komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za vprašanja borcev NOV I Ustanovi se komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za vprašanja borcev NOV. Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. II 1 Komisija spremlja problematiko borcev NOV, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev; koordinira prizadevanja družbenih činiteijev in v sodelovanju z njimi, predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema" družbene skrbi za te osebe: spremlja, proučuje i’ obravnava položaj in probleme borcev NOV, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severa-mejo in sloveriskih vojnih dobrovoljcev in daje predloge za njihovo reševanje: obravnava predloge zakonov in drugih.aktov s tega področja in lahko sama daje predloge takih aktov’ ter v zvezi s tem prouči možnost kodifikacije vseh pravic borcev. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 255. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela. zbora občin in d: i-benopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije I Ustanovi se komisija za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije. Komisija ima 12. članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov ,v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Sloyenije. V komisiji stalno sodelujejo generalni sekretar Skupščine Socialistične republike Slovenije, namestnik generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije, sekretarji vseh zborov Skupščine Socialistične republike Slovenije sekretar zakonodajno-prav-ne komisije Skupščine Socialistične reppblike Slovenije in sekretar sekretariata Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije za zakonodajo. II Komisija pripravi in predloži vsem zborom Skupščine Socialistične republike Slovenije besedilo predloga poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974.. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 256. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela. zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o ustanovitvi sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje I Ustanovi se komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje. Komisija ima 9Včlanov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsanem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. V komisiji stalno sodelujejo štirje znanstveni, strokovni in javni delavci. II . Komisija spremlja in proučuje vprašanja pravosodnega sistema; spremlja in proučuje družbenopolitično problematiko na področju pravosodja z vidika utrjevanja ustavnosti, zakonitosti in varovanja svoboščin in pravic človeka in občana in pravic samoupravnih organizacij in skupnosti; Spremlja in proučuje sistem varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine z vidika samoupravnega sodstva; daje zborom Skupščine SR Slovenije poročila in mnenja o vprašanjih s področja pravosodja; daje zborom Skupščine SR Slovenije predloge za zakonske in druge rešitve vprašanj s področja pravosodja. St. 0201-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 257. Na podlagi 369. in 370. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 17. člena odloka o začaspem-pa-slovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina' Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in elanov komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije I V zakonodajno-pravno komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo: za predsednika: Janko Cesnik, delegat v družbenopolitičnem zboru, za podpredsednika; Stane Boštjančič, delegat v zboru, združenega dela, za člane: Janko K o s m i n a , delegat v zboru občin, Oskar Nagla v, delegat v zboru združenega dela, Eva Naglič, delegat v zboru občin, Dragica Rome. delegat v zboru občin, Marjan Šiftar, delegat v družbenopolitičnem zboru, V alentina Tomlje, delegat v družbenopolitičnem zboru, Vladimir Žibrat, delegat v zboru združega dela. Iz vrst znanstvenih in strokovnih delavcev s področja pravnih znanosti stalno sodelujejo v delu zakonodajnopravne komisije Skupščine Socialistične republike SloVenije: dr. Vilko A n d r o-j n a sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, dr. Bogomir Sajovic, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boris Strohsack, sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, dr. Bojan Zabel, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. II V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose se izvolijo: za predsednika: Edo Brajnik, delegat v zboru občin, za podpredsednika: Livio Jakomin, delegat v zboru občin, za člane: Giril Cvetko, delegat v družbenopolitičnem zboru, Branko Jerkič, delegat v zboru združenega dela, Miloš O p r e š n i k , delegat v zboru občin, Franc Sever, delegat v zboru združenega dela, Darko Smrdelj, delegat v zboru združenega dela, Vinko Sar a b o n , delegat v zboru združenega dela Vlado Uršič, delegat v zboru občin, Beno Zupančič, delegat v družbenopolitičnem zboru, Ivan Žagar, delegat v družbenopolitičnem zboru, Ivica Žnidaršič, delegat v družbenopolitičnem zboru. Iz vrst znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov stalno sodelujejo v delu komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za mednarodne odnose: dr. Borut B o h t e, docent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. France Hočevar, dosedanji član komisije Skupščine SR Slovenije za vprašanja mednarodnih odnosov, dr. Janko Jeri, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, inž. Slavko S t a n t e , pomočnik guvernerja Narodne banke Slovenije, Ljubljana, Ferdinand Trošt, magister, asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. III V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za vloge in pritožbe se izvolijo: za predsednika: Stane Vilar, delegat v zboru združenega dela, za podpredsednika: Karel Romih, delegat v zboru občin, za člane: Maks Antolič, delegat v zboru združenega dela, dr. Lilijana Cerin-Petrič, delegat v družbenopolitičnem zboru, Stanislava Dežman, delegat v družbenopolitičnem zboru, Franc Grešak, delegat v zboru občin, Zorka Mikuž, delegat v zboru združenega dela, Jože Pratengrazer, delegat v družbenopolitičnem zboru, Oto Š t r a s e r, delegat v zboru občin. IV V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti se izvolijo: za predsednika; , Livio Jakomin, delegat v zboru občin, ' za podpredsednika: Aleksander Varga, delegat v družbenopolitičnem zboru, za člane: Apollinio Abram, delegat v zboru občin, Lojze C e p u š, delegat v družbenopolitičnem zboru, Ernest E6ry, delegat v zboru občin, Leo Fusilli, delegat v družbenopolitičnem zboru, Silian Gianfranco, delegat v zboru združenega dela, Stefan Ivanec, delegat v zboru združenega dela, Zlata Kert, delegat v zboru združenega dela. V V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za vprašanja borcev NOV se izvolijo: za predsednika: Janez J a p e 1 j, delegat v družbenopolitičnem , zboru, za podpredsednika : dr. Erna Primožič, delegat v zboru občin, za člane: Marija Aljančič, delegat v zboru občin, ■ čin. Franc Jere. delegat v zboru občin, Anica Kirn. delegat v zboru združenega dela, Franc Mrcina, delegat v družbenopolitičnem zboru, Filip Novak, delegat v družbenopolitičnem zboru, Vojko Rot. delegat v zboru združenega dela, Vinko Šarabon, delegat v zboru združenega dela. VI V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo: za predsednika: Stane Markič, delegat v družbenopolitičnem zboru, za podpredsednika: Janko Česnik, delegat v družbenopolitičnem zboru, za člane: Lojze Bartol, delegat v zboru občin Nada Beltram, delega* •» zbori združenega dela, Jože Božič, delegat v dii ži : nopobtičnem zboru, Livio Jakomin delegat v zboru občin. Franc Kobentar, delegat v zboru občin, Ignac Kolbl, delegat v zboru združenega dela, Alojz Metelko, delegat v zboru združenega dela, Milena P i r h e r, delegat v zboru združenega dela, inž. Niko Rihar, delegat v zboru občin, dr. Majda S t r o b 1, delegat v družbenopolitičnem zboru. VII V komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje se izvolijo: za predsednika: Martin Košir, delegat v družbenopolitičnem zboru, za podpredsednika: Rado Turk, delegat v zboru združenega dela, za člane: Janez Brank, delegat v zboru združenega dela, Oto Centrih, delegat v zboru združenega dela, Vinko Mate, delegat v zboru občin. Slava P e r g e r , delegdt v zboru občin, Metka S m o 1 k o , delegat v družbenopolitičnem zboru, Valentina Tomlje, delegat v družbenopolitičnem zboru, Jože Varga, delegat v zboru občin. Iz vrst znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev stalno sodelujejo v delu komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje: dr. Darko C e r n e j, dosedanji sodnik Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Milan Gaspari, samostojni svetovalec, Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije, Jože Pernuš, sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Iva Stipančič, namestnik javnega tožilca Socialistične republike Slovenije. St. 0201-1/74 f Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 258. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 18. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 31. maja 1974 sprejel , ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije ■ V 1. člen Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije ima naslednje odbore in komisijo: 1. odbor za družbenoekonomske odnose, 2. odbor za družbenopolitični sistem, 3. odbor za družbenoekonomski razvoj, 4. odbor za finance, 5. odbor za stanbvanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja, 6. komisijo za pripravo poslovnika zbora združenega dela. 2. člen Odbori zbora združenega dela imajo predsednika, podpredsednika in 11 članov, ki so izvoljeni izmed članov skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma izmed delegatov, ki jih zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin pošljejo na seje zbora ždruženega dela. 3. člen Komisija zbora združenega dela za pripravo poslovnika ima predsednika, podpredsednika in 9.članov. V delu komisije stalno sodeluje sekretar zbora združenega dela. , 4. člen Odbor za družbenoekonomske odnose proučuje zakone in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: temeljna vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov, kot so sistem delitve družbenega proizvoda in delitvenih razmerij; zaposlovanja in socialne varnosti; medsebojna razmerja v združenem delu in varstvo pri delu; obveznosti ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o teh vprašanjih sama ne odloči; temeljna vprašanja sistema, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in raziskovalnega dela; sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja; pokojninskega in invalidskega zavarovanja; varstvo invalidov, invalidnih otrok in mladine; sistem vzgojnovarstvene dejavnosti in otroškega varstva ter socialnega skrbstva; družinska razmerja in zakonsko zvezo. 5. člen Odbor za družbenopolitični sistem proučuje zakone in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: organizacije in razvoja sistema samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela; razvoja socialističnega samoupravnega sistema na področjih organizacije oblasti in volilnega sistema, ljudske obrambe v republiki, državne in javne varnosti in sistema družbene samozaščite; sprememb meja Socialistične republike Slovenije; družbenega sistema informiranja in na preostalih področjih, ki ne sodijo v področje drugih odborov zbora. 6. člen Odbor za družbenoekonomski razvoj proučuje zakone in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, ki obravnavajo zlasti: sistem družbenega planiranja; družbenoekonomski razvoj Socialistične republike Slovenije, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan Socialistične republike Slovenije ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki; uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka; družbeno kontrolo cen in storitev; stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij; gospodarjenje s prostorom in ukrepe za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike republike; rabo, izkoriščanje in varstvo kmetijskih površin, gozdov, voda, morja, rudnin in drugih naravnih bogastev; projektiranje, investiranje in graditev objektov; energetiko, cestni, železniški, pomorski in zračni promet ter pospeševanje proizvodnje in poslovanja v industriji, rudarstvu, gradbeništvu, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti, trgovini, gostinstvu in turizmu; ekonomske odnose s tujino, zunanjetrgovinsko menjavo; načela in politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture in raziskovalne dejavnosti; načela in politiko razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva invalidov, invalidnih otrok in mladine, vzgojno-varstvene dejavnosti in otroškega varstva, socialnega skrbstva ter družinskih razmerij in zakonske zveze. 7. člen Odbor za finance proučuje zakone in druge akte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: delitvenih odnosov v organizacijah združenega dela in splošne bilance sredstev; družbene kontrole cen proizvodov in storitev; financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti; davčnega sistema; sestavljanja in izvajanja republiškega proračuna in zaključnega računa; javnih posojil; dejavnosti Narodne banke Slovenije, bančništva in kreditno-monetarne dejavnosti; dejavnosti Službe družbenega knjigovodstva; zavarovalstva. 8. člen Odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja proučuje in obravnava zakone in druge xakte ter druga vprašanja s svojega delovnega področja in spremlja izvrševanje zakonov in drugih aktov, zlasti na področjih: stanovanjske politike ih usmerjanja razvoja stanovanjskega gospodarstva; sistema in politike razvoja komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva; izmere zemljišč ter varstva narave in človekovega okolja. 9. člen Komisija za pripravo poslovnika pripravi in predlaga besedilo predloga poslovnika zbora združenega dela. St. 02005-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik đr. Marijan Brecelj 1. r. 259. Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 18. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 31. maja 1974 sprejel ODLOK o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije I V odbor za družbenoekonomske odnose zbora združenega dela se izvolijo za predsednika: . Milan Bole za podpredsednika: Stefan K a d o i č za člane: Marija Adamič, ' Boris Berce, Ivan G e r j o v i č, Martin Kajzer, Dane M e 1 a v c, Viktor Nussdorfer, Tgor P e 1 a n , Stefan Pintarič, Milan Starman, Jože V i d r v o 1, Andrej Vidovič. II V odbor za družbenopolitični sistem zbora združenega dela se izvoljo za predsednika: Slavko Uršič za podpredsednika: Janez Železnikar za člane: Ado B o n c e 1 j , Sonja Cvetan ovič, Tibor F ii 1 e , Andrej Jermol, Anica Kirn, Zdravko Lenarčič, Vanda Oberstar, Aldo Pirih, Emil S e k n e, Anton Stampohar, Vera Zupančič. III V odbor za družbenoekonomski razvoj zbora združenega dela se izvolijo za predsednika: Jože Kert za podpredsednika: Rudi Crnkovič za člane: Helena Batič, Anton Bregar, Frane Č e r n e 1, Vojko C o k , Božo Globočnik, Kriste! Ogris, Jože Petrič, Novo P e t r u šič, Viktor Prelog, , Nada R i h ta r š i č , Milena Zidanšek. IV V odbor za finance zbora združenega dela, se izvolijo za predsednika: Vlado S a n c a za podpredsednika: Vida Kirn za člane: Elica Brelih, Branka Janež, Anton Jelenko, Zalka Kovač, Srečko Mihelčič, Metka Mirtič, Ivan Močilnik, Peter Petkovšek,. Branko Popovič, Mimica T a n š e k , Vladimir Žibrat. V V odbor za stanovanjsko-komunalna vprašanja in varstvo okolja zbora združenega dela se izvalijo za predsednika: Tomaž Vuga ' ■ za podpredsednika: Jelena P a v i č e v i č za člane: Roman A j s t e r , Slavka G a s e r , Adolf G o’ r n i k , Sonja H o j e r, Jože Jerič, Marjan Kosten, Janez Marinšek, Franc Novak, Alojz Polak, Boris Slavič, Pavle Zupan. VI V komisijo zbora združenega dela za pripravo poslovnika se izvolijo V za predsednico: Nada Beltram za podpredsednico: Breda Leder-Pregl za člane: Marija Adamič, Mirko Jankovič, Štefan Klanjšček, Anton Marentič, 1 : Oskar N a g 1 a v , Slavko Primožič, Alojz Prelec, Rudi Putre, Franc Strga Srečko Mlinarič, Henrik Peternelj, Terezija Stefančič, Štefan Strok, Aleksander Varga, Anita Z o h e r. II V odbor za družbenopolitični sistem družbenopolitičnega zbora se izvolijo za predsednika: Ludvik Golob za podpredsednika: Geza Bačič za člane: Janko Česnik, Vera Jukič, Teodora Krpan, Martin Košir, Zdenko Mali, Anton Romih, dr. Majda S trobi, Avgust V r t a r , Ivan Žagar. IH V komisijo za pripravo poslovnika družbenopolitičnega zbora se izvolijo za predsednika Jože Božič za podpredsednika: Ivica Žnidaršič za člane: Danilo Kralj, 'Valerija Kralj, Pavel Mermolja, Filip Novak, Srečko Vrbinc. Št. 02003-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. ■ Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 264. Na podlagi 26. alinee 335. člena ter 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 9. ter 39. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 19-214/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 31. maja 1974 sprejela ODLOK o imenovanju namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije Za namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije 'se. imenuj e: dr. France Petrič, dosedanji namestnik tajnika Skupščine Socialistične republike Slovenije. Št. 02002-1/74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Marijan Brecelj 1. r. 265. Zaradi izvajanja 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije in na podlagi 3. odstavka 390. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na svoji Seji dne 23. maja 1974’ sprejelo ODLOK o ustanovitvi in imenovanju predsednika in članov ' komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve 1. Pri Predsedstvu Socialistične republike Slovenije se ustanovi komisija za pomilostitve z nalogo, da na podlagi gradiva, ki ga pripravi republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo, obravnava prošnje za pomilostitve in pripravi ustrezne predloge za odločanje na seji Predsedstva Socialistične republike Slovenije. 2. Komisija ima predsednika in 7 članov. 3. V komisijo se imenujejo’ * za predsednico Anica Kuhar članica Predsedstva Socialistične republike Slovenije; za člane: Janko Cesnik, predsednik zakonodajno-prav-ne komisije Skupščine SR Slovenije, dr. Darko Cer ne j, do sedaj sodnik Ustavnega sodišča SR Slovenije, Franc Simonič, član Predsedstva'republiške konference SZDL Slovenije, Marija S u h y , predsednica občinske konference za družbeno aktivnost žensk, Novo mesto, Ivan Škafar, kvalificirani električar, vodja remontne delavnice, tovarna hranil, Kolinska, Ljubljana, Jano Vehovar, član sekretariata republiške konference Zveze mladine Slovenije, Stane Vilar, p redsednik komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe. 4.. Komisija ima sekretarja. St. P 0211-1/74 Ljubljana, dne 23. maja 1974. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. I 268. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene! kontrole cen v SRS (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja .Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o spremembi in dopolnitvah uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah 1. člen V uredbi o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah (Uradni list SRS, št. 34/72) se doda za 1. členom nov, la člen, ki se glasi: »Z družbenimi dogovori se urejajd na dolgoročni podlagi medsebojna razmerja grupacij, ki tvorijo tehnološko in ekonomskb povezane celote vsega produkcijskega in prometnega procesa. Z družbenim dogovorom se urejajo za zagotovitev ekonomske varnosti zlasti: obveznosti in pravice glede preskrbovanja in prevzemanja blaga in opravljanja storitev, vprašanje cen. medsebojnega razvoja, .skupnega raziskovanja In vlaganja in organiziranega nastopa na domačem in tujem trgu.« . 2. člen V 2. členu se dodasta za prvim odstavkom dva nova odstavka, ki se glasita: »Z merili za oblikovanje cen za proizvode in storitve. ki so lahko predmet mednarodne menjave, se natančneje določita cena na tujem trgu za proizvode in storitve, ki so predmet družbenega dogovora, kakor tudi način dolgoročnega, usklajevanja domačih cen s cenami v mednarodni menjavi. Na podlagi meril. iz prvega in drugega odstavka tega člena se smejo cene oblikovati na.iveč do ravni, ki je določena s politiko cen za tekoče leto.« Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek. 3. člen V 3. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah za zdravstvene storitve oziroma za lekarniške storitve sodelujeta tudi skupnost zdravstvenih zavodov SRS in zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja.« 4. člen V 4. členu se dodajo za prvim odstavkom trije novi odstavki, ki se glasijo: »Predlog mora navajati: predmet družbenega dogovora, njegov namen, vsebino in temeljni koncept za reševanje širših družbenoekonomskih odnosov v zvezi s cenami, kakor tudi utemeljitev njegove družbenoekonomske upravičenosti/ Predlog za sklenitev družbenega dogovora obravnavajo pristojni organi udeležencev v dogovarjanju, ki pretehtajo družbenoekonomsko opravičenost družbenega dogovora in določijo svojega predstavnika v postopku za njegovo sklenitev. Udeleženci v postopku za sklenitev družbenega dogovora sporazumno določijo dokumentacijo, ki bo podlaga za sklenitev družbenega dogovora.« Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta peti in šesti odstavek. 5. člen V 9, členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Novega družbenega dogovora ni dovoljeno skleniti in veljavnega družbenega dogovora ne spremeniti ali dopolniti, preden ne preteče 12 mesecev od dneva podpisa veljavnega družbenega dogovora, razen ob večjih motnjah v razmerjih na trgu in gibanju cen.« 6. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-68/72 Ljubljana, dne 30. maja 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avgustih Lah 1. r. 267. , Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 32/72) in odloka o družbeni kontroli cen za krmila industrijskega izvora (Uradni list SFRJ, št. 16/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ' ODLOK o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike 1. V odloku o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73 in 21/73) se prvi odstavek IV. točke spremeni tako, da se glasi: Zadržijo se na dosedanji ravni cene naslednjih proizvodov in storitev (zadržane cene v smislu 16. in 22. do 26. člena zveznega zakona o družbeni kontroli cen): — opeka; — strešniki; — krovni material in cevi iz azbeštcementa; — mlečni izdelki razen sladoledov; — krmila industrijskega izvora; , — osnovni proizvodi izkoriščanja gozdov (gozdni sortimenti), in sicer: hlodi za žaganje, za furnir in luščenje; tesan in klan les; jamski les; drogovi za električne in telegrafsko-telefonske vode; celulozni les; taninski les; les za suho destilacijo; drva; — zdravstvene storitve. 2. V prvem odstavku V. točke odloka se črta tretja alinea, na koncu odstavka pa doda nova alinea: — storitve avtobusnih postaj. 3. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-59/70 Ljubljana, dne 30. maja 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avgustih Lah 1. r. 268. Na podlagi drugega odstavka 3. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72, 21/73 'in 18/74) izdaja IzVršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi višine in roka vračanja kredita vojaškemu servisu iz sredstev Poštne hranilnice 1. člen Poštna hranilnica izjemoma odobri kredit Vojaškemu servisu za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam po drugem odstavku 3. člena odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72, 21/73 in 18/74) za leto 1973 do višine 30,1 milijonov dinarjev, za leto 1974 pa do višine 6,7 rfiilijonov dinarjev. 2 3 2. člen Kredit, odobren po prejšnjem členu za leto 1973, mora vojaški servis vrniti Poštni hranilnici najpozneje do konca leta 1975, kredit, odobren za leto 1974, pa najpozneje do konca leta 1976. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-47/72 Ljubljana, dne 30. maja 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik dr. Avgustih Lah 1. r. 269. Na podlagi 21. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-165/72 in 23-202/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije 1. člen Ustanovita se svet za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter svet za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije kot posvetovalni telesi. 2. člen Svet za družbenopolitična in ustavna vprašanja obravnava in zavzema stališča o družbenopolitičnih in ustavnih vprašanjih, ki se zastavljajo pri graditvi družbenopolitičnega sistema in zakonodajne ureditve in daje izvršnemu svetu predloge in mnenja glede rešitev v zakonskih predlogih in drugih splošnih aktih ter v drugih odločitvah z delovnega področja izvršnega sveta, ki vsebujejo talta vprašanja. V okviru sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja je komisija za spremljanje uresničevanja ustave, ki obravnava pojave in probleme, ki pri uresničevanju ustave nastajajo v družbeni praksi. 3. člen Svet za družbenoekonomska vprašanja obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, o vprašanjih ekonomskega sistema, o oblikovanju ekonomske in razvojne politike in uresničevanju te politike, opredeljene v družbenih planih ter daje Izvršnemu svetu predloge in mnenja glede rešitev v zakonskih predlogih in drpgih splošnih aktih ter v drugih odločitvah z delovnega področja Izvršnega sveta, ki vsebujejo taka vprašanja. 4. člen Sveta obravnavata vsak v okviru svojega delovne-* ga področja in dajeta predloge in mnenja tudi o vprašanjih, ki jih jima postavijo organi oziroma organizacije združenega dela, družbenopolitične in samoupravne organizacije ali skupnosti. 5. člen Svet za družbenopolitična in ustavna vprašanja in svet za družbenoekonomska vprašanja (v nadaljnjem besedilu: sveta) sestavljajo predsednik sveta in člani v stalni in širši sestavi sveta. Predsednika sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet izmed svojih članov. Člane v stalni sestavi sveta imenuje in razrešuje Izvršni svet izmed svojih članov ter izmed drugih družbenih, znanstvenih in strokovnih' delavcev. V širši sestavi sveta sodelujejo enakopravno člani, ki jih svet pritegne k sodelovanju kot predstavnike organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti v republiki ali kot družbene, znanstvene ali strokovne delavce, ki lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. 6. člen * Vse zakonske predloge in predloge drugih splošnih aktov kakor tudi vse druge zadeve z delovnega področja svetov, ki so predložene Izvršnemu svetu, obravnavata najprej ustrezna sveta glede na naravo posamezne zadeve. 7. člen Sveta obravnavata osnutke delovnih programov Skupščine SR Slovenije in Izvršnega sveta in dajeta o njih Izvršnemu svetu predloge in mnenja predvsem z vidika usklajenosti in učinkovitosti dela pri uresničevanju ustave in sprejete ekonomske politike. . 8. člen Sveta sodelujeta vsak v okviru svojega delovnega področja v delu sveta za vprašanja družbenopolitičnega sistema in gospodarskega sveta pri Zveznem izvršnem svetu. 9. člen i Pri pripravi zakonov in drugih splošnih aktov morajo republiški upravni organi upoštevati stališča, ki jih je zavzel pristojni svet. Če se republiški upravni organ ne strinja s stališčem sveta, odloči o spornem vprašanju Izvršni svet. 10. člen Sveta obravnavata zakone in druge splošne akte praviloma v fazi predloga za izdajo oziroma osnutka, po potrebi pa tudi zakonski predlog oziroma končni predlog drugega splošnega akta. Organi, ki pripravljajo zakone oziroma druge splošne akte, so dolžni, da pripravijo za ustrezni svet obenem z besedilom teh aktov tudi pregled sistemskih vprašanj, na zahtevo sveta pa tudi posebne ana-lize, ustrezne podatke in drugo dokumentacijsko gradivo, ki je potrebno za delo sveta. 11. člen Sveta lahko skleneta da bosta sama ali s pomočjo sekretariata za zakonodajo prevzela neposredno pripravo posameznih sistemskih zakonov; v takem primeru tudi odločita, na kakšen način bodo pri pripravi sodelovali pristojni republiški upravni organi. Sveta lahko tudi skleneta v dogovoru z ustreznimi telesi Skupščine SR Slovenije, da bosta skupno z njimi prevzela neposredno pripravo posameznih zakonov, ali da bosta po svojih predstavnikih sodelovala pri delu teh teles v zvezi s pripravo zakonov, ali pa da bodo predstavniki teh teles sodelovali pri delu svetov v zvezi s pripravo zakonov, ki sta jih prevzela sveta. j 12. člen SVeta sprejemata odločitve o organizaciji in programih svojega d^la v svoji stalni sestavi. Vprašanja s svojega-delovnega področja obravnavata sveta v svoji širši sestavi, pri čemer lahko formirata ustrezne delovne grupe glede na naravo obravnavanih stvari. Stališča in predloge za Izvršni svet oblikujeta sveta v svoji stalni sestavi, razen če niso bila sprejeta že v razširjeni sestavi. Posamezna vprašanja lahko obravnavata oba sveta glede na naravo stvari skupaj ali s formiranjem skupne delovne skupine ali z drugačnim skupnim sodelovanjem, ki ga določita predsednika svetov. 13. člen Proučevanje in pripravo posameznih strokovnih vprašanj lahko sveta zaupata strokovnim ali znanstvenim zavodom ali posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem. 14. člen Predlogi za izdajo zakonov, osnutki in predlogi zakonov ter druga pravna vprašanja morajo biti pred obravnavo v svetih poslana sekretariatu za zakonodajo zaradi strokovne ocene skladnosti z ustavo in pravnim sistemom. v / 15. člen Svojo organizacijo in način dela bosta sveta natančneje uredila s svojima poslovnikoma. 16. člen Strokovno delo za sveta opravljata tajnika in drugi strokovni delavci; tajnika sveta imenuje Izvršni svet na predlog sekretarja Izvršnega sveta. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-15/63 Ljubljana, dne 17. maja 1974. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 270. Na podlagi 8. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) in VIL točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike (Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73 in 23/74) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco 1 V odredbi o obveznem pošiljanju cenikov v evi-denco (Uradni list SRS, št. 6/73) se v 1. točki podtočka 1) črta predzadnja alinea in nadomesti z novimi alinea-mi, ki se glasijo: — apno, J — gradbene plošče, — bloki za zidove, pregradne stene in oboke, — zidni elementi in paneli, — betonske cevi, — bituminizirani papir, juta in lepenka, — bitumenske in katranske mase. 2 1. točka odredbe se dopolni z novo podtočko 4) ki se glasi: 4) za luške storitve. 3 ■fa odredba začne veljati naslednji dan po objsfvi v'Uradnem listu SRS. St. 38-05/73 Ljubljana, dne 7. junija 1974.’ Republiški, sekretar za gospodarstvo Drago Petrovič, dipl. oec., 1. r. 271. ' Na podlagi 8. alinee 137. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 47-359/72) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve PRAVILNIK o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve / 1. - člen Službena izkaznica pooblaščenih uradnih oseb organov ža notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: službena izkaznica) se izdaja delavcem organov za notranje zadeve, ki se po 4. členu zakona o notranjihr-zadevah (Uradni list SRS, št. 47-359/72) štejejo za pooblaščene uradne osebe. Obrazec službene izkaznice vsebuje naslednje podatke: — na. zunanji strani zgoraj napis: »SR-Slovenija«, pod njim pa napis: »Republiški sekretariat za notranje zadeve«. Na sredini je vtisnjen grb Socialistične republike Slovenije, pod njim pa napis: »Službena izkaznica«; — na prvi notranji strani je prostor za fotografijo velikosti 2,5 X 3 cm, prostor za vpis registrske številke, imena in priimka pooblaščene uradne osebe, ki se ji službena izkaznica izda in datuma izdaje ter prostor ■ za pečat in podpis osebe pooblaščene za izdajo izkaznice. Na tej strani je natisnjena tudi oznaka serije in serijska številka službene izkaznice; — na drugi notranji strani je natisnjeno besedilo pooblastila pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve. , 2. člen Obrazec službene izkaznice je v trdem temnomodrem usnjenem ovitku in ima velikost 6,5 X 9,5 -m. 3. člen Službena izkaznica se tiska in se vanjo vpisujejo podatki v slovenskem jeziku. 4. člen Službena izkaznica se izdaja z neomejenim rokom veljavnosti. 5. člen O izdanih sluZuenih izkaznicah se vodi evidenca v organizacijski enoti, pristojni za kadrovske zadeve. Ta organizacijska enota opravlja vse posle v zvezi z izdelavo in varovanjem obrazca izkaznice ter druge administrativne in tehnične posle v zvezi z izdajanjem izkaznic. Evidenca o izdanih službenih izkaznicah vsebuje: priimek in ime osebe, ki ji je službena izkaznica izdana, registrsko številko, datum izdaje,, oznako serije in serijsko številko službene izkaznice in naziv organizacijske enote organov za notranje zadeve, v kateri dela delavec, ki mu je službena izkaznica izdana. 6. člen Službeno izkaznico ni dovoljeno nositi v tujino ali jo posojati komu drugemu. 7. člen Ce pooblaščeni delavec organov za notranje zadeve službeno izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje, je dolžan o tem takoj, najkasneje pa v treh dneh od dneva, ko jo pogreši, obvestiti starešino organizacijske enote, pristojne za kadrovske zadeve, da se izgubljeno izkaznico izbriše iz evidence o izdanih izkaznicah. 8. člen Ko prejme delavec službeno izkaznico, izdano po določbah tega pravilnika, mora vrniti izkaznico, ki je bila izdana po dosedanjih predpisih. Vrnjene izkaznice iz prejšnjega odstavka uniči komisija, katere člane imenuje republiški sekretar za notranje zadeve. 9. člen Pooblaščeni delavec v organu za notranje zadeve, ki mu preneha lastnost delavca v združenem delu ali drugače izgubi status pooblaščene uradne osebe, je dolžan, ko prejme odločbo, službeno izkaznico vrniti organizacijski enoti, pristojni za kadrovske zadeve. 10. člen Službene izkaznice bodo izdane v treh mesecih od dneva, ko bo. začel veljati ta pravilnik. 11. člen Obrazec službene izkaznice je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.. 12. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. Ol/l-S-010/24-74 Ljubljana, dne 31. maja 1974. Republiški sekretar 1 za notranje zadeve Marjan Orožen 1. r. (Zunanja stran) SR SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE (Grb SR Slovenije) SLUŽBENA IZKAZNICA (Prva notranja stran) j Registrska številka (Mesto za fotografijo 2,5 X 3 cm) Ime Priimek V \ (M. P.) Oseba pooblaščena za izdajo izkaznice Oznaka serije in serijska št. (Druga notranja stran) Pooblastilo Imetnik te izkaznice je pooblaščen, da v prime rib določenih z zakonom občana legitimira in privede k pristojnemu organu, vstopi v tuje sta-' no vanj e in druge prostore, se. v. njih zadrži'in-opravi preiskavo brez odredbe pristojnega organa, nosi in uporabi strelno orožje ter uporabi tuje prevozno sredstvo in sredstvo za zveze. AKT! USTAVNEGA SODIŠČA SRS 272. Ustavno sodišče SR Slovenije je na seji dne 28/5-1974 pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica v sporu med temeljno organizacijo združenega dela »Gozdarstvo« Logatec in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana zaradi ureditve odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in zaradi razdelitve kamionov, traktorjev 4n drugih strojev sklenilo: v I. Predlog, da ustavno .sodišče na podlagi 44. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register uredi sporne odnose v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, se zavrne, ker za odločanje o. stvari obstajajo procesne ovire. II. Predlog, da se temeljni organizaciji združenega dela »Gozdarstvo« Logatec dodeli del voznega in strojnega parka v obsegu, ki pripada delavcem te temeljne organizacije na podlagi vloženega minulega dela se zavrne, ker ustavno sodišče za odločanje o zadevi ni pristojno. III. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Obrazložitev Temeljna organizacija združenega dela »Gozdarstvo« Logatec je sprožila spor po 36. členu zakona o konstituiranju zaradi ocene, ali druge temeljne organizacije v sestavi Gozdnega gospodarstva Ljubljana izpolnjujejo pogoje, ki se po ustavi in zakonu zahtevajo za tako organiziranje. Po že začetem priprav- Ijalnem postopku je ta predlog spremenila in sprožila spor zaradi ureditve spornih, odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi po 44. členu istega zakona, vključujoč po sklepu zbora njenih delavcev z dne 13/5-1974 tudi predlog za dodelitev kamionov, traktorjev in drugih strojev v obsegu, ki naj bi ji pripadal na podlagi vloženega minulega dela. Nasprotni udeleženec »Gozdno gospodarstvo« Ljubljana je v svojem odgovoru med drugim navajal, da so sklepi o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi preuranjeni, ker je treba popreje vso notranjo organizacijo gozdnega gospodarstva prilagoditi novemu zakonu o gozdovih. Poleg tega je obvestil ustavno sodišče, da je v skladu s sklepi, ki so bili sprejeti na 7. seji delegatov temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb dne 20/5-1974, ugodil nekaterim predlagateljevim zahtevkom, tako, da so ostala sporna še tale vprašanja: 1) ali naj vse posle sklepajo temeljne organizacije v svojem imenu in za svoj račun, ali pa naj se za nekatere posle pooblasti delovna organizacija kot celota, da jih sklepa v svojem imenu in za račun temeljnih organizacij; 2) katere pravne odnose s področja medsebojnih razmerij v združenem delu naj samostojno ureja vsaka TOZD s svojimi splošnimi akti. kateri pa naj bodo urejeni enotno za vso delovno organizacijo; 3) ali naj bodo kriteriji za izračun tistega dela dohodka, ki je rezultat preseganja poprečnih naravnih in proizvodnih pogojev, enaki za vso delovno organizacijo, ali pa naj bo določitev teh kriterijev prepuščena temeljnim organizacijam; 4) kakšen naj bo obseg omejene solidarne odgovornosti TOZD »Gozdarstvo« Logatec za obveznosti delovne organizacije kot celote in 5) ali kamioni, traktorji in drugi stroji ostanejo osnovna sredstva TOZD »Mehanizacija in gradnje«, ali pa naj se del teh osnovnih sredstev dodeli TOZD »Gozdarstvo« Logatec, in kakšni naj bi bili kriteriji za tako razdelitev. Dne 26/5-1974 je začel veljati novi zakon o gozdovih (Uradni list SRS, št. 16/74). V zvezi s tem zakonom- ugotavlja ustavno sodišče, da notranja organizacija Gozdnega gospodarstva Ljubljana, prav tako pa tudi predvideni samoupravni sporazum o združitvi v več bistvenih elementih odstopata od njegovih določb. Predvsem niso v delovni organizaciji organizirani obrati za kooperacijo, ki so po 28. členu cit. zakona obvezni in ki so po 15. in 27. členu tudi enakopravni podpisniki samoupravnega sporazuma o združitvi v gozdnogospodarsko organizacijo. Po 74. členu zakona o gozdovih morajo gospodarske organizacije prilagoditi določbam novega zakona vse splošne akte in organizacijo do 26/5-1975. Ta prilagoditveni rok velja po mnenju sodišča le za že sklenjene samoupravne sporazume oziroma že sprejete splošne akte, med tem ko je treba pri aktih, ki se šele pripravljajo, upoštevati nove zakonske določbe že ob njihovem sklepanju oziroma sprejemanju. Samoupravni splošni akti, ki so sprejeti po uveljavitvi nekega novega zakona, namreč ne morejo biti z njim v nasprotju. Glede na dejstvo, — da konstituiranje delovne organizacije ni bilo izpeljano do konca v smislu 30. člena zakona o konstituiranju, in — ker sta sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi ter izvolitev delavskega sveta delovne organizacije kot druga faza konstituiranja mogoča po 37. in 41. členu zakona o konstituiranju šele po poprejšnjem dokončnem organiziranju temeljnih organizacij in obratov -za kooperacijo, je treba v vsem Gozdnem gospodarstvu Ljubljana ponovno izpeljati postopek organiziranja temeljnih organizacij, vštevši pri tem tudi obvezno organiziranje obratov za kooperacijo. Pri tem je poleg določb ustave SR Slovenije in zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register treba upoštevati tudi določbe novega zakona o gozdovih ter — glede obratov za kooperacijo — smiselno tudi ustrezne določbe zakona o združevanju kmetov, prav tako pa tudi druge zakone, ki urejajo položaj temeljnih organizacij ter medsebojne odnose v združenem delu. Upoštevajoč navedeno, ustavno sodišče ugotavlja, da za odločanje v sporu zaradi ureditve odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi po 44. členu zakona o konstituiranju še niso izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji. Pogoji za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v smislu 41:, 42. in 43. člena cit. zakona, prav tako pa tudi pogoji za eventualno sprožitev spora po 44. členu istega zakona bodo izpolnjeni tedaj, ko bo v skladu z-zgoraj navedenimi predpisi ponovno izpeljan postopek organiziranja temeljnih organizacij in obratov za kooperacijo. in ko bodo pravnomočno končani eventualni spori, ki bi bili v zvezi s tem organiziranjem sproženi po 36. ali 38. členu istega zakona. Kar se tiče predloga za dodelitev, ustreznega dela voznega in strojnega parka temeljni orgarizaciji združenega dela »Gozdarstvo« Logatec v smislu sklepa, ki so ga delavci te temeljne organizacije sprejeli na svojem zboru dne 13/5-1974, ustavno sodišče ugotavlja, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno. Navedeni sklep namreč glede na svoje pravno-ekonomske posledice pomeni v bistvu izpodbijanje sklepa o organiziranju TOZD »Mehanizacija in gradnje«, razen tega pa tudi izpodbijanje analize, ki je bila podlaga sklepu o organiziranju navedene temeljne organizacije, prav tako pa tudi podldga za ob ustanovitvi sedanjih temeljnih organizacij predvideno in dejansko tudi že izpeljano razdelitev osnovnih sredstev. Iz tega predloga smiselno sledi, da so bile po predlagateljevem mnenju z dosedanjo razdelitvijo navedenih osnovnih sredstev kršene pravice delavcev njegove delovne skupnosti, ki izvirajo iz minulega dela. to je v konkretnem primeru, iz dela s sredstvi, ki so se do organiziranja sedaj obstoječih TOZD — enako kot vsa druga sredstva — vodila kot skupna sredstva vse delovne organizacije, knjigovodsko pa ločeno po tedaj obstoječih obratih oziroma enotah: Za reševanje takih sporov pa ustavno sodišče ni pristojno, marveč ima vsaka prizadeta temeljna organizacija zagotovljeno po 38 členu zakona o konstituiranju ob smiselni povezavi tega člena s, 60, členom istega zakona sodno varstvo pred gospodarskim sodiščem. Glede na povedano, je ustavno sodišče na seji brez javne obravnave ob uporabi 64, člena zakona o ustavnem sodišče SR Slovenije odločilo, kot je razvidno iz izreka. Po 423. členu ustave SR Slovenije je ta sklep obvezen in izvršljiv. St. U-V-6/74-16 Ljubljana, dne 28. maja 1974 ' Predsednik Ustavnega sodišča SRS Vladimir Krivic 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKDPSCIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 637. Na podlagi 7. člena odloka o zakloniščih na območju Ljubljane (Ur. 1. SRS, št. 14/73) — v nadaljnjem besedilu odlok, izdaja svet za ljudsko obrambo NAVODILO za izvajanje določil odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 1. S tem navodilom se določajo enotni ukrepi za izvajanje določil odloka o zakloniščih v Ljubljani ter postopki pristojnih organov pri realizaciji nalog, ki izhajajo iz omenjenega odloka. 2. Služba za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, odd.'za gradb. zadeve in urbanizem, ljubljanskih občinskih skupščin, Ljubljanski urbanistični zavod ter projektantske in gradbene delovne organizacije so odgovorne za izvajanje urbanističnih zaščitnih ukrepov v skladu z zakonskimi določili in določili odloka. 3. Ljubljanski' urbanistični zavod bo na podlagi načrta gradnje in programa gradnje zaklonišč predlagal v aneksu generalnega urbanističnega načrta Ljubljane, vrsto prostorne zmogljivosti in stopnjo odpornosti zaklonišč za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin, kakor tudi druge urbanistične zaščitne ukrepe. 4. Občinski upravni organi, ki so pristojni za gradbene in komunalne zadeve, za zadeve odmere davkov in prispevkov in za 'stanovanjske zadeve, morajo pri realizaciji določil odloka o zakloniščih v Ljubljani upoštevati tudi tolmačenja (določila) tega navodila. 5. Graditev zaklonišč je preventivni ukrep za primer vojne to je za zaščito in zaklanjanje prebivalstva pred nevarnostmi v vojni. Ta ukrep se izvaja pri vseh novogradnjah tako posamično kot v okviru celotnih zazidalnih območij. Za območja in zgradbe, kjer se zaklonišča niso gradila je treba predvideti za adaptacijo naravne objekte za zaklanjanje (podzemeljske jame). 6. Zaklonišča po tem odloku se lahko gradijo v vsaki zgradbi ali v eni za več zgradb ali kot posebni objekti. V neposredni vojni nevarnosti se na območjih) kjer ni zaklonišč, urejajo rovna zaklonišča po posebnih navodilih katere bo izdal pristojni štab za civilno zaščito. 7. Načelno se z odlokom zagotavljajo zaklonišča za vse prebivalce in sicer v okviru bivališč, na delovnih mestih 'in na javnih mestih. Za dimenzioniranje teh zaklonišč so predpisana posebna merila. 8. Vzdrževanje. zaklonišč je določeno upravljavcem zgradb v katerih so zaklonišča pdn.> investitorju. S tem se zagotavlja stalna pripravljenost zaklonišč. 9. Podzemni javni in komunalni objekti se lahko uporabljajo kot zaklonišča, če se ugotovi ustrezna odpornost in prinjernost za bivanje, po predpisanih kriterijih in normativih. 10. Organizacije združenega dela in za gospodarjenje s stanovanjskimi ter poslovnimi zgradbami v družbeni lastnini morajo opraviti popis in evidenco obstoječih zaklonišč. Ta popis in evidenca morajo za- vezane organizacije dostaviti po posebnem obrazcu upravnega organa za ljudsko obrambo. Iz te evidence mora biti ugotovljeno: a) naslov — lokacija zgradbe, namen, število stanovalcev — zaposlenih, b) podatki o zaklonišču; neto površina, prezračevanje, prostorne zmogljivosti, vrsta zaščitne odpornosti, opis prostorov in oprema, c) situacija zgradbe in č) tloris in položaj zaklonišča v zgradbi. 11. S predmetnim . navodilom' svet za ljudsko f obrambo razčlenjuje vse obveznosti iz določil, odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane. 12. Vsa zaklonišča se gradijo na osnovi mestnega načrta za posamezna območja mesta, javna zaklonišča pa so predvidena v razvojnem programu gradnje zaklonišč. Predmetni razvojni program in načrt' zaklonišč območja mesta Ljubljane, vsebujeta obstoječo in perspektivno ureditev zaklonišč v skladu s predpisano stopnjo ogroženosti in potrebami prostornih zmogljivosti ter dopustnimi oddaljenostmi zaklonišč. 13. Upravni organ za ljudsko obrambo pri izvajanju določil tega odloka lahko vpliva na doslednost pri izvajanju določil zakona o narodni obrambi, pravilnika o tehničnih normativih, za graditev zaklonišč in določanjem posebnih pogojev na podlagi razvojnega programa in načrta zaklonišč. V zvezi s tem je pooblaščen za izdajanje soglasij za pridobitev lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj ter odmero prispe;vka iz 26. čl. tega odloka. Prav tako je ta organ pooblaščen za izvajanje nadzora pri gradnji zaklonišč. 14. Načelno je pri načrtovanju in graditvi zaklo- nišč nujno upoštevati racionalno uporabo zaklonišč za tekočo funkcionalnost zgradbe. Pri tem je obvezno zagotoviti normativna določila glede odpornosti in predpisanih funkcionalnosti. I 15. Zaklonišča se gradijo na podlagi predpisanih določi) v soglasju upravnega organa k lokacijski dokumentaciji, s katerimi mora biti usklajena tudi investicijsko tehnična dokumentacija. V predpisč se štejejo vsi veljavni predpisi pristojnih organov, ki prejajo graditev zaklonišč. 16. Organizacije združenega dela morajo zagotoviti zaščito zaposlenega osebja in poslovnih obiskovalcev pri graditvi novih in adaptaciji obstoječih zgradb. V neposredni vojni nevarnosti morajo zagotoviti primerne površine ali objekte za ureditev zasilnih zaklonišč. 17. Načelno se dopušča, da v objektih, kjer ‘stanuje ali je zaposleno manj kot 25 oseb, zaklonišče ni obvezno graditi v primerih ko grfe za individuklne gradnje. V primerih, ko je graditev teh objektov predvidena v zazidalnih načrtih je obvezno predvideti zaklonišča tudi za te zgradbe po ugotovljenih potrebah. 18. Spričo določb o obvezni gradnji zaklonišč je možna pridobitev lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja samo v soglasju upravnega organa za LO. Ta organ lahko izda soglasje, da se zaklonišče ne gradi, kadar to ne dopuščajo geološki in drugi tehnični pogoji in če je v neposredni okolici predvidenega objekta dovolj zaklonišč z zadostno pro- stomo zmogljivostjo. V tem primeru odlok dopušča zamenjavo obveznosti s plačilom prispevka. . 19. V primerih adaptacije ali prizidava obstoječih objektov, ko gre za pridobitev nove koristne površine ali spremembo namena objekta, je graditev zaklonišča obvezna analogno določilom iz 14. čl. Ce v neposredni okolici že ni urejeno zaklonišče, je pri prostorni izmeri zaklonišča treba upoštevati vse dodatno zaposleno osebje — ali stanovalce tudi za obstoječi objekt. 20. Prostorne zmogljivosti zaklonišč v stanovanj- ' skih zgradbah morajo zadoščati za'najmanj 50°/o število stanovalcev. Število stanovalcev za katere je. obvezno dimenzionirati zaklonišče se dobi tako, da se bruto stanovanjska površina-zgradbe deli s 50. Pri graditvi samskih domov, internatov in domov za upokojence je izračun prostornih. zmogljivosti zaklonišča enak s tem, da se prištejejo potrebe za največje število trenutno zaposlenega strežnega osebja. 21. V določilih 17. čl. so prikazane osnove za izračun in dimenzioniranje zaklonišč vseh ostalih kategorij. Upravnemu organu za LO so pridržane pravice, da za ta zaklonišča lahko predpiše konkretnejše pogoje glede na nujne funkcionalnosti od primera do primera. 22. Za maksimalno oddaljenost zaklonišča je dopusten čas 2 min. v katerem pešec normalno prekorači 200 m. Zato je v to oddaljenost-vračunana tudi navpična pot, ki je vzeta kot dvojna oddaljenost zaradi utesnjenosti in zahtevnosti stopnišč, katere mora pešec prekoračiti do zaklonišča. 23. Glede na različno stopnjo aglomeracije prebivalstva je območje- ljubljanskih občin razdeljeno na cone ogroženosti v katerilr je obvezna graditev zaklonišč z večjo odpornostjo. ■ Za zaklonišča, ki imajo večje prostorne zmogljivosti od predpisanih izmer, lahko upravni organ predpiše analogno večjo stopnjo odpornosti do 3 atm. To velja tudi za skupine zaklonišč v okviru dopustnih oddaljenosti. 24. Predpisane stopnje odpornosti so določene empirično glede na možno uporabo jedrskega orožja pri napadih na mesto. Zato določene cone predstavljajo maksimalne učinke na določenih oddaljenostih od verjetnih ciljev napada. Pri tem so zanemarjene možnosti odstopanja zadetkov od teh ciljev, kar bi sicer pomenilo nerealno povečanje razmejitev opisanih con. Zato je obrazložitev iz prejšnjega odstavka sprejemljiva. Osnovna zaščitna odpornost 0,36 atm je vzeta iz predpisanih normativov, vendar jo je treba statično obračunavati z 0,5 atm glede na to, da gre v normativu za analitični koeficient, ki pomeni že rušenje določenih konstrukcij. To je tem sprejemljivejše kadar gre za večjo neposredno izpostavljenost konstrukcije zaklonišča. 25. Pri prilagajanju podzemnih komunalnih objektov je obvezna poprejšnja ugotovitev dejanske statične odpornosti, ki je osnova za določanje zaščitnih koeficientov in za adaptacijo poleg predpisanih kriterijev. 26. Upravni organ za ljudsko obrambo na podlagi mestnega načrta in programa izgradnje zaklonišč lahko določi, katere od objektov iz prejšnjega odstavka je treba prilagoditi za zaklonišče po 147. čl. 'zakona o NO. - 27. Izdelava investicijsko tehnične dokumentacije za adaptacijo objektov iz prejšnje točke, gre v breme sklada, kakor tudi vsa gradbena, instalacijska in obrtniška dela. Ostali pogoji za adaptacijo se določijo s pogodbo med prizadeto organizacijo in upravnim organom. 28. Vzdrževanje zaklonišč mora zagotoviti stalno pripravljenost teh objektov in preprečiti vsako odtujevanje osnovnemu namenu. Za to so odgovorni lastniki objektov oziroma organizacije za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi zgradbami ali organizacija, ki jo določi skupščina mesta. 29. Način vzdrževanja zaklonišč določi s posebnim navodilom upravni organ za LO. 30. Za graditev, vzdrževanje ih opremljanje javnih zaklonišč je ustanovljen sklad za financiranje. V skladu se zbirajo sredstva od investicij za gradnjo •in .adaptacijo vseh stanovanjskih, poslovnih, komunalnih, proizvodnih in manipulativnih objektov, v katerih se po soglasju upravnega organa za LO zaklonišče ne gradi. Graditev drugih zaklonišč gre v breme investitorjev. Vzdrževanje in opremljanje zaklonišč financirajo lastniki zgradb ali organizacije za upravljanje stapovanjskih in poslovnih zgradb. Določena stopnja prispevka — 2 °/o predračunske vrednosti vseh gradbenih, obrtniških in instalacijskih del predstavlja povečane stroške pri gradnji zaklonišča ob isti bruto koristni površini objekta. V osnovo za odmero prispevka ne šteje vrednost zemljišča, stroški za ureditev in pripravo zemljišča in gradnje, ru-šitvena dela ter notranja oprema (pohištvo). Plačilo prispevka je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Obveznost plačila prispevka določi z odločbo upravni organ za ljudsko obrambo in sicer na podlagi predračuna iz investicijsko tehnične dokumentacije, ki ne sme biti starejša od 1 leta. Po preteku tega roka je treba za odmero prispevka uskladiti vse predvidene kalkulacije v predračunu. 31. V sklad se zbirajo tudi sredstva od stanarin in najemnin za poslovne prostore zgradb, v katerih ni urejeno zaklonišče v skladu s tehničnimi predpisi. Poleg tega ta prispevek plačajo tudi lastniki stanovanj, etažni, lastniki ih lastniki enodružinskih stanovanjskih -zgradb. Stopnja prispevka je 1 °/o vrednosti stanarine ali najemnine oziroma analogno vrednosti teh dajatev. Analogna vrednost stanarine se odmeri kot stanarina. Analogna vrednost najemnin je vrednost poslovne površine po m3 v občinskem povprečju za ustrezne standarde poslovnih prostorov. Prispevek iz 27. čl. odmerja davčna uprava občine z odločbo, katero v enem izvodu za vsak primer dostavlja upravnemu odboru sklada. . Organizacije za upravljanje zgradb lahko sklenejo pogodbo z upravnim odborom sklada, da del prispevka ali prispevek v. celoti zadržijo za ureditev in opremo zaklonišča. Tehnična dokumentacija zaklonišča je sestavni del te pogodbe. > Prispevek iz 27. čl. se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 26. čl. tega odloka. . 32. Obveznost graditve zaklonišča ali plačila prispevka iz 28. čl. velja za vse javne in proizvodne objekte tudi v IV. coni, ne velja pa za stanovanjske objekte. 33. Predpisani pogoji za uporabo zaklonišč so v skladu z določili 149 *1 ZNO. Uporabnik plača najemnino za uporabo zaklonišča lastniku ali organizaciji za upravljanje zgradbe, če prostor v zaklonišču ni pritiklina stanovanja. Organizacija je dolžna dohodke za oddajo zaklonišč v najem uporabiti samo za vzdrževanje zaklonišč. 34. Najemna pogodba za uporabo zaklonišča mora vsebovati vse predpisane pogoje iz odloka. 35. Veljavnost pogodbe preneha z nastankom vojnih nevarnosti po posebni objavi mestnega štaba. 36. Poleg določenih sankcij se za prekrške tega odloka uporabljajo tudi kazenske določbe iz 22., 223., 224., 225. in 226. člena ZNO. 37. Za vsako zazidalno območje je treba izdelati v okviru zazidalnega načrta tudi načrt zaklanjanja, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije. Upravni organ za LO lahko za posamezne zazidalne načrte odredi vključitev v ustrezno cono ogroženosti pri odmeri obveznosti po določilih tega odloka in po posebni presoji nastale aglomeracije prebivalstva. Prav tako in v skladu z 22. in 23. čl.' odloka lahko določi objekt za ureditev skutinega zaklonišča. Vsi investitorji po tem zazidalnem načrtu so dolžni s prispevkom po 26. čl. sdinvestirati graditev teh zaklonišč. Ljubljana, djje 25. januarja 1974. Svet za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane 638. Delovni ljudje, ki v kulturni skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju kulture, in kulturna skupnost v skladu z družbenim dogovorom o osnovah'programirahja nalog.in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o programu kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1. člen Program kulturne skupnosti Ljubljane obsega tele naloge: a) naloge, ki jih kulturna skupnost opravlja neposredno; b) naloge skupnega pomena, ki jih skupnost ures- ničuje z združevanjem sredstev v okviru kulturne skupnosti Slovenije. « Program je sestavni del tega sporazuma. 2. člen Za uresničitev programa iz 1. člena bodo delavci v združenem delu (v nadaljnjem besedilu: podpisniki), ki jih predstavljajo pooblaščeni podpisniki, združevali sredstva iz svojih osebnih dohodkov po skupni bruto stopnji 1,41 »/o, ki se v skladu z značajem nalog, ovrednotenih na podlagi enotnih meril, dogovorjenih med kulturnimi skupnostmi razdeli: a) za kulturno skupnost Ljubljane 1,23 °/o in b) za kulturjio skupnost Slovenije 0,18 °/o Skupščina kulturne skupnosti Ljubljane se pooblašča. da sklene poseben sporazum o združevanju sredstev za na'oge skupnega pomena in solidarnostne naloge ter spremlja in podpisnikom poroča o njihovi uporabi. 3. člen ^ Sredstva za kulturno skupnost Ljubljane bodo, podpisniki nakazovali na njen zbirni račun; sredstva za skupne naloge pa na zbirni račun kulturne skupnosti Slovenije ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov delavcev. 4. člen / Kulturna skupnost je dolžna uream pogoabena razmerja z izvajalci kulturne dejavnosti tako, da bo v celoti zagotovljeno izvrševanje programa iz 1. člena tako po obsegu kot glede kakovosti. V primeru, da program ne bo izveden v celoti ali bo izveden v slabši kakovosti, se vrednost programa, določena v 1. členu tega sporazuma ustrezno zniža. , 5. člen Obseg programa se med letom ne bo spreminjal, razen v primeru, da nastopijo bistveno spremenjene okoliščine, ki jih ugotovi skupščina kulturne skupnosti. 6. člen Vrednost programa, ki je določena v z. cienu tega sporazuma, se med, letom ne bo spreminjala, razen v primeru, da nastopijo bistveno spremenjene okoliščine kot: — če pride do znatnega nepredvidenega povečanja pogodbenih obveznosti izvajalcev kulturne dejavnosti; — če pride do znatnega nepredvidenega porasta osebnih dohodkov, cen blaga in storitev in s tem do znatnega povečanja stroškov, ki so 'nujni za izvedbo programa. 1 V primerih iz prejšnjega odstavka odobri spremembo vrednosti programa skupščina kulturne skupnosti, če se nova vrednost programa lahko.pokrije iz sredstev, zbranih po 4. členu tega sporazuma, če je novo i vrednost programa mogoče kriti le s povečanjem prispevnih stopenj iz 4. člena tega- sporazuma, bo kulturna skupnost predložila delovnim ljudem ustrezno spremembo tega sporazuma. ' 7. člen Organi kulturne, skupnosti bodo najkasneje 30 dneh po uveljavitvi tega sporazuma sklenili pogodbe z izvajalci kulturne dejavnosti; 8. člen Kulturna skupnost je dolžna tekoče, na vsake tri mesece, obveščati delovne ljudi prek njihovih temeljnih skupnosti o uresničevanju programa iz 1. člena in jih pravočasno obveščati o morebitnih težavah, ki otež-kočajo ali onemogočajo uresničevanje programa ter o možnih rešitvah. 9. člen Izvajanje in nadzor nad uresničevanjem samoupravnega sporazuma spremljajo: . ■ a) posebna komisija, ki jo enakopravno sestavljajo delegati podpisnikov in delegati izvajalcev nalog. Komisijo imenuje skupščina kulturne skupnosti; b) odbor, sestavljen na podlagi družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ki je pristojen, da spremlja izvajanje družbenega dogovora, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje. • 10. člen Spori med kulturno skupnostjo in podpisniki se rešujejo sporazumno. V primeru, da sporazum ni dosežen, razpravlja o spornih vprašanjih arbitaža, ki jo sestavljajo delegati podpisnikov sporazuma. Predsednika in člane arbitraže imenuje skupščina kulturne skupnosti. Sklep arbitraže je obvezen in njegovega izvajanja ne zadrži morebitni postopek pred sodiščem. 11. člen Šteje se, da je samoupravni sporazum sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati dveh tretjin delovnih ljudi, ki v kulturnih skupnostih uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju kulture, in kulturna skupnost. St. 113-9/74 Ljubljana, dne 30. aprila 1974. Predsednik začasne skupščine Kulturne skupnosti Ljubljane Tone Pavček, dipl. iur. 1. r. 639. Delovni ljudje združeni v interesnih skupnostih otroškega■ varstva, v katerih uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju otroškega varstva in v njih združujejo potrebna sredstva ter ovet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in republiška skupnost otroškega varstva sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v okviru krajevnih skupnosti ter upokojenci in invalidi združeni v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejemajo program otroškega varstva v občini in republiki za leto 1974 in združujejo sredstva za njegovo uresničitev. I. PROGRAM LJUBLJANSKIH OBČIN 2. člen Po odloku ljubljanskih občin o uvedbi samoprispevka bomo v letu 1974 pričeli graditi naslednje objekte: novo osnovo šolo Soseska 7 — Bežigrad, s 16 do 18 učilnicami in telovadnico; prizidek k osnovni šoli Prežihovega Voranca, z 8 učilnicami in s telovadnico; prizidek k osnovni šoli Sostro, z 8 do 10 učilnicami in telovadnico; novo osnovno šolo Pirniče, z 8 do 10 učilnicami in s telovadnico; novo osnovo šolo Horjul, s 16 učilnicami in s telovadnico; VVZ Kodeljevo za 200 otrok; VVZ Šentvid za 250 otrok; VVZ Vrhovci za 140 otrok. Torej bomo za izgradnjo šestih osnovnih šol z največ 88 oddelki in šestimi telovadnicami in izgradnjo treh novih vzgojnovarstvenih zavodov za 590 dojenčkov in predšolskih otrok združili s sredstvi samoprispevka občanov 19,000.000 din. . .Svet za otroško varstvo bo zagotovil še sredstva za: — odkup prostorov za organizacijo družbenega varstva za otroke, ki so v razvoju kakorkoli prizadeti, — organizacijo vzgojnih, dejavnosti za otroke, kj niso vključeni v vzgojnovarstvene zavode, — preverjanje prehrambenih programov in usmerjanje h kvalitetni in racionalni prehrani otrok, — organizacijo rekreacije otrok z izkoriščanjem možnosti, ki jih nudijo primestne osnovne šole v poletnih mesecih in iskanje novih rešitev, — obnove, ki bodo omogočile novo vključevanje otrok, 1 — izdelavo pragrama razvoja otroškega varstva od 1975 do 1980, — izvedbo daljšega programa »male šole*- za 2900 otrok, ' — operativno rezervo za stroške, ki jih ni mogoče predvidevati. 3. člen Za uresničitev nalog programa ljubljanskih občin po 2. členu tega sporazuma je skupaj potrebno 32 milij. 200.000 din. II. REPUBLIŠKI PROGRAM 4. člen Republiška skupnost otroškega varstva bo zagotovila: 1. volorizacijo otroškega dodatka za otroke delavcev, ki bo odpravila negativne posledice zamrznitve dohodkovnega cenzusa v letu 1973 in uskladila višino otroškega dodatka za drugega in naslednje otroke z gibanjem življenjskih stroškov v letu 1973: Mesečni dohodek na iružinskega člana v letu 1973 , do 700 din 700 do 900 din 900 do 1200 din Pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka se dohodek za delo, ki traja dalj kot polni delovni čas ne upošteva v cenzusno osnovo, kadar se ta dohodek po zakonu o prispevkih in davkih občanov ne šteje v osnovno za obdavčitev skupnega dohodka občanov. 2. posebni dodatek upravičencem samohranilcem v znesku 50 din za otroka ter posebni dodatek za telesno ali duševno prizadete otroke v znesku 85 din; 3. otroški dodatek za 25.000 otrok iz socialno ogroženih kmečkih družin v višini 95 din za otroka; 4. pomoč za opremo novorojenega' otroka v višini 600 din za otroka, kadar je mesečni osebni dohodek na družinskega člana do 700 din in 300 din za otroka, kadar je mesečni osebni dohodek na družinskega člana 700 dinarjev in več. 5. člen Republiška skupnost otroškega varstva bo s- tem sporazumom zagotovila tudi sredstva za: Znesek otroškega dodatka za prvega otroka 160 din 130 din 95 din za drugega in naslednje otroke 240 din 200 din 150 din — pospeševanje razvoja otroškega varstva na manj razvitih območij v SR Sloveniji, pospeševanje deficitarnih oblik otroškega varstva in proučevanje strokovnih osnov za racionalno gradnjo objektov otroškega varstva, — programiranje otroškega varstva, delo samoupravnih organov in izvajanje drugih strokovnih nalog republiške skupnosti otroškega varstva. 6. člen Za uresriičitev nalog republiške skupnosti otroškega varstva po 4. in 5. členu tega sporazuma je skupai oo-trebno 741,000.000 din. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 7. člen Za uresničitev nalog iz tega sporazuma bodo podpisniki solidarno združevali sredstva in sicer za: 1. občinski program (I. poglavje tega sporazuma) — delavci, vojaške osebe in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 0,47 »/o — upokojenci in invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40 °/o; 2. republiški program (II. poglavje tega sporazuma) — delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi, sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 2.43 °/o; — upokojenci in invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 1,85 °/o. 8. člen Osnova za obračun prispevkov iz osebnega dohodka je osebni dohodek delavca, ki vključuje: — osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto); — del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih in — del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih. Občani, ki, z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek na osnovi meril, ki bodo določena na osnovi 19. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. *' 9. člen Delavci in drugi občani plačujejo prispevek po tem sporazumu: Skladu za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana na območju katere imajo delav- ci in drugi občani stalno prebivališče. Ce delavec oziroma občan nima stalnega prebivališča na območju „a-moupravne interesne skupnosti, kjer stalno živi njegova pžja družina, se prispevek plačuje samoupravni interesni skupnosti, na območju katere stalno živi njegova ožja družina;- Republiški skupnosti otroškega varstva na območju katere je ^edež temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije, organa ali skupnosti oziroma na območju katere imajo občani registrirano dejavnost. 10. člen Prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov delavcev, obračunavajo in vplačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci iz osebnih dohodkov delavcev. Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi, delovne skupnosti ter zasebni delodajalci obračunavajo in vplačujejo med letom akontacije prispevkov skladu za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in republiški skupnosti otroškega varstva po stopnjah, ki so uveljavljene na območju, kjer ima organizacija, organ, delovna skupnost ter zasebni delodajalec svoj sedež.. Obračun prispevkov po stopnjah iz 7. člena .ega sporazuma se izvrši ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu s tem, da se vplačane akontacije poračunajo. Prispevke, ki jih iz osebnih dohodkov plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se jim ugotavlja dohodek, obračunavajo in pobirajo za davčne zadeve pristojni občinski upravni organi po postopku kot je predpisan za davke. 11. člen Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevke ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni delodajalci v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec. 12. člen Akontacije 'prispevkov za otroško varstvo iz 7. člena tega sporazuma plačujejo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka za leto 1973 v rokih in na način kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončen obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osebnega dohodka za leto 1974 ob odmeri davka iz dejavnosti. 13. člen Zavezanec, ki prispevka za otroško varstvo ne vplača v roku, določenem s tem sporazumom, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,1 °/o dnevno od zneska nevplačanega prispevka. Od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku se prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. IV. UKREPI ZA URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 14. člen Vrednost programa, ki je določena v 3. in 6. členu tega sporazuma, se med letom ne bo spreminjala razen v primeru, če bodo nastopile izjemne okoliščine. Za izjemne okoliščine se štejejo'zlasti: — če pride do nepredvidenih gibanj življenjskih stroškov, zaradi Česar bi se zmanjšala realna vrednost denarnih dajatev, ali do znatnega nepredvidenega povečanja upravičencev do otroškega dodatka; — če pride zaradi znatnega nepredvidenega povišanja cen blaga in storitev ali nepredvidenih gibanj osebnih dohodkov do povečanja stroškov za izvajanje dnevnega varstva otrok. V primeru nepredvidenega dviga življenjskih stroškov lahko skupščina republiške skupnosti otroškega varstva valorizira denarne dajatve, da bi ohranili realno vrednost denarnih dajatev, če bodo to omogočala razpoložljiva sredstva, združena po prispevni stopnji za otroško varstvo, določeni v drugi točki 7. člena tega sporazuma. Svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana bo v okviru sredstev, določenih v prvi točki 7. člena tega sporazuma lahko upošteval izjemno povečanje stroškov za izvajanje dnevnega varstva. Če po tem sporazumu združena sredstva ne bodo zadoščala za kritje dogovorjenega programa iz 6. člena tega sporazuma, bosta svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in republiška skupnost otroškega varstva predložili podpisnikom ustrezno spremembo tega sporazuma. 15. člen Svet za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in republiška skupnost otroškega , varstva bosta tekoče spremljali izvajanje samoupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev ter o tem vsakg tri mesece obveščali podpisnike tega sporazuma. Za izvajanje nadzora nad izvrševanjem sprejetega programa bo skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana oziroma republiške skupnosti otroškega varstva ustanovila petčlansko komisijo. 16. člen Za reševanje sporov, ki bi nastali med udeleženci tega sporazuma, bosta skupščini temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana in republiška skupnost otroškega varstva ustanovili petčlansko arbitražno komisijo. Komisijo bodo sestavljali po paritetnem načelu delegati temeljne izobraževalne skupnosti in republiške skupnosti otroškega .varstva in delegati podpisnika tega sporazuma, ki je v sporu, ter predstavnik skupščine družbenopolitične skupnosti. Arbitražni postopek bo določal poslovnih skupščine republiške skupnosti otroškega varstva in temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana. V. KONČNE DOLOČBE 17. člen Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana in republiška skupnost otroškega varstva bosta v občinskem glasilu oziroma v Uradnem listu SR Slovenije v 15-tih dneh po sklenitvi tega sporazuma objavili sprejete stopnje prispevkov za otroško varstvo, republiška skupnost. otroškega varstva pa tudi višino denarnih dajatev družinam za vzdrževanje otrok in višino cenzusov za njihovp uveljavitev. 18. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela z večino delavcev, uporablja pa se bd 1. januarja 1974 dalje. St. 122/6-1974 ‘ Ljubljana, dne 30. aprila 1974. Samoupravni sporazum v izvirniku, s podpisi pooblaščenih podpisnikov je pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana. 640. Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, ki v temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana uresničujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva ter usklajujejo delo na tem področju v svobodni menjavi dela z delavci vzgojno-izobraževalnih organizacij, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o sprejetja programa temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1. člen Udeleženci tega sporaziima: delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, organizirani v ustreznih asociacijah oziroma v krajevnih skupnostih — podpisnicah tega sporazuma sprejemajo program temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana za leto 1974, ki je bil v postopku družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja dogovorjen in ovrednoten v skladu s cilji, opredeljenimi v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974. Program temelji na naslednjih izhodiščih: — permanentne naloge oziroma že začete akcije; — uresničevanje zakonskih predpisov, ki urejajo obseg in financiranje nekaterih dejavnosti vzgoje in izobraževanja; — upoštevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov: — družbeni dogovor o višini dohodkov in njihovi porabi; — samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnega dohodka; — s predloženim izračunom ostajajo osebni dohodki zaposlenih na ppdročju vzgoje in izobraževanja enaki kot v letu 1973. Vrednost točke po samoupravnem sporazumu je tako 9,52 dinarja,, kar pomeni 100 °/o ~e-alizacijo s samoupravnim sporazumom dogovorjene vrednosti točke;, — družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učehcev in študentov v SR Sloveniji; — merila o 42-urnem delavniku v osnovnih šolah v letu 1974; — merila za financiranje vzgojnoizobraževalnih zavodov v letu 1974; — amortizacija premičnin in nepremičnin po veljavnih zakonitih stopnjah- < Program prejšnjega odstavka je sestavni del tega sporazuma in je ovrednoten: din — za dejavnost temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana 248,150.000 — za financiranje sklada za gradnjo šol in vzgojnovarštvenih zavodov 32,145.000 — za solidarnost 57i623.000 2. člen Potrebna sredstva za uresničitev dejavnosti v programu temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana bodo zagotovljena iz naslednjega vira: — prispevki udeležencev tega sporazuma v predvidenem znesku 248,150.000 din 3. člen Obseg in vrednost programa, ki sta določena v 1. členu tega sporazuma, se med letom lahko spremenita samo v primeru, če se. bistveno, spremene okoliščine, v katerih je bil program sprejet in ovrednoten., Kot bistvena sprememba okoliščin se šteje zlasti: a) če je na podlagi predpisa, družbenega dogovora ■ali samoupravnega 'sporazuma potrebna razširitev programa (povečanje obsega posamezne dejavnosti, višja kakovost dejavnosti ali uvedba vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki v programu ni predvidena), b) če pride do nepredvidene rasti cen blaga in storitev in s tem do občutnega povečanja materialnih stroškov, nujnih za uresničitev programa, c) če pride do nepredvidenega povečanja zakonskih ali pogodbenih obveznosti organizacij združenega dela, ki izvajajo program, č) če pride do nepredvidenih gibanj ravni osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in drugih dejavnostih in bi se s tem porušilo dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dohodki tefi delavcev in delaVcev, ki izvajajo program. 4. člen Udeleženci tega sporazuma bodo za uresničitev programa iz 1. člena prispevali: — za uresničitev prpgrama temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana 3,75 °/o — za sofinanciranje sklada za gradnjo šol in vzgojnovarštvenih zavodov 0,48 % od svojih (bruto) osebnih dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za (bruto) osebni dohodek, če z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. 5. člen Da bi omogočili nadaljnje postopno izenačevanje pogojev za šolanje vseh otrok, udeleženci tega sporazuma sprejemajo načelo solidarnosti, po katerem -si delavci in drugi delovni ljudje ter občani v SR Sloveniji prispevajo 1,20 0/o na svoje neto osebne dohodke oziroma na zneske, ki se štejejo za neto osebni dohodek v skupni solidarnostni sklad. Iz tako združenih sredstev dobivajo solidarnostno pomoč tista območja, kjer prispevki delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov po prispevni stopnji 6,96 °/o na neto osebne dohodke ne zagotavljajo zadostnih sredstev za uresničevanje enotnega programa, dogovorjenega za vse območje SR Slovenije. - Za namen iz prejšnjega odstavka bodo udeleženci tega sporazuma prispevali 0,87 °/o iz svojih bruto osebnih' dohodkov oziroma od zneskov, ki se štejejo za bruto osebni dohodek. 6. člen Prispevke iz 4. in 5. člena obračunavajo, in vplačujejo za delavce temeljne organizacije združenega dela, druge orgnizacije, organi in delovne skupnosti ter zasebni delodajalci iz (bruto) osebnih dohodkov delavcev ob vsakem dvigu sredstev za osebne dohodke. Temeljne organizacije združenega dela in drugi izplačevalci osebnih dohodkov, ki imajo svoj sedež izven območja temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana lahko med letom obračunavajo in vplačujejo za udeležence tega sporazuma akontacije na prispevek iz 4 člena po veljavni stopnji na območju, kjer imajo sedež. V tem primeru opravijo ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu obračun prispevka po stopnji iz 4. člena vplačane akontacije pa poračunajo. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost, od katere se jim ugotavlja dohodek. obračunavajo in plačujejo svoje prispevke od tistega dela ugotovljenega dohodka, ki se jim šteje za (bruto) osebni dohodek, in sicer do 7. v mesecu za pretekli mesec. 7. člen Temeljna izobraževalna skupnost je dolžna urediti pogodbena razmerja z organizacijami združenega čela na področju vzgoje in izobraževanja tako, da bo v celoti zagotovljena uresničitev programa iz 1. člena ob čim bolj smotrni organizaciji in delitvi dela. V primeru, da program ne bi bil uresničen v celoti, se vrednost iz 3. odstavka 1. člena ustrezno zniža. V primeru, da bodo združena sredstva večja od vrednosti iz 3. odstavka 1. člena sme temeljna izobraževalna skupnost povečati obseg in vrednost programa, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena, .vendar samo do višine preostanka združenih sredstev. Ce bi po končnem obračunu prispevkov združena sredstva znesla več ali manj, kot j e. potrebno po določilih tega sporazum, se presežek • ali primanjkljaj prenese v naslednje leto in ga bodo udeleženci upoštevali pri določitvi prispevnih stopenj za leto 1975. 8. člen Temeljna izobraževalna skupnost je dolžna podpisnicam tega sporazuma poročati po poteku vsakega trimesečja o izvajanju programa ter o združenih sredstvih in njihovi pprabi ter sproti obveščati podpisnice o spremembi programa ali njegove vrednosti. Na zahtevo organa upravljanja katerekoli podpisnice tega sporazuma je temeljna izobraževalna skupnost dolžna odgovoriti na posamezna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in omogočiti pooblaščenim osebam podpisnic vpogled v poslovne knjige in drugo dokumentacijo. 9. člen Udeleženci - pooblaščajo temeljno izobraževalno skupnost, da z drugimi temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji sklene samoupravni sporazum o upravljanju s sredstvi solidarnostnega sklada in o enotnih kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do solidarnostne pomoči. S sporazumom iz prejšnjega odstavka se mora zlasti zagotoviti: - — da s sredstvi, združenimi v solidarnostnem skladu. upravlja organ, sestavljen iz -delegatov skupščin vseh temeljnih izobraževalnih skupnosti, — da poslovanje solidarnostnega sklada nadzira organ, sestavljen iz delegatov skupščin temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki bodo izbrani iz vrst delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki prispevajo v solidarnostni sklad, — da organi solidarnostnega sklada najmanj trimesečno poročajo ■•temeljni izobraževalni skupnosti o poslovanju sklada. S samoupravnim sporazumom iz prvega odstavka se lahko določi, da so neporabljena sredstva solidarnostnega sklada1 lahko porabijo za namene iz 2. odstavka 8.- člena tega sporazuma, morebitni ostanek teh sredstev po končanem obračunu pa ostane v skladu za leto 1975. V primeru, da v zvezi z izvajanjem tega sporazuma pride med podpisnicami do spora, bodo odločitev v sporu prepustile arbitraži, ki jo imenuje skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. 12. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina pooblaščencev delavcev in drugih delovnih ljudi ter •občanov, ki v temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana uresničujejo svoje osebne in skupne interese na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva, uporablja pa se od 1. januarja 1974. S tem dnem prevzamejo pravice in obveznosti tudi udeleženci, ki pozneje pristopijo k samoupravnemu sporazumu. Dan sklenitve sporazuma ugotovi izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti s svojim sklepom, ki ga objavi v uradnem glasilu občine. 13. člen Podpisniki bodo v 30 dneh po sklenitvi tega sporazuma poravnali oziroma poračunali dotlej zapadle akontacije prispevkov. Organi temeljne izobraževalne skupnosti bodo po potrebi izdali navodila o tehniki poravnave. oziroma poračuna. 14. člen Temeljna izobraževalna skupnost pristopa po sklepu svoje skupščine k temu sporazumu in s tem kot pravna oseba prevzame obveznosti in odgovornosti, ki jih ji sporazum nalaga. Št 151/6-1974 Ljubljana, dne 30, aprila 1974. Sanrcupravni sporazum v izvirniku s podpisi pooblaščenih podpisnikov je pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana. 10. člen Udeleženci tega sporazuma poverijo nadzor nad obračunavanjem in vplačevanjem prispevkov oziroma akontacij iz osebnih dohodkov delavcev službi družbenega knjigovodstva, iz dohodka dejavnosti, občanov davčnim organom, ki so pooblaščeni, da zapadle prispevke oziroma akonacije izterjajo na način, veljaven za izterjavo, davkov. Da bi omogočili nemoteno uresničevanje sprejetega programa, bodo udeležendi tega sporazuma v primeru zamude pri vplačilu prispevkov oziroma akontacij plačali še dodatni prispevek v višini 0,05 Vo od zneska zaostalega prispevka oziroma akontacije za vsak dan zamude. 11. člen 1 Dokler se temeljna izobraževalna škupnost ne bo organizirala v skladu z ustavo, bo nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma opravljala 11-članska komisija. ki jo bo imenovala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti iz vrst udeležencev tega sporazuma. . Komisija spremlja izvajale sporazuma, daje razlago posameznih določb ter predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje. SKUPŠČINA-OBČINE CELJE 641. Temeljna skupnost oti-oškega varstva Celje razglaša: 1. sklenjen je samoupravni sporazum o programu otroškega varstva v letu ll574 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Celje 2. s samoupravnim sporažumom o programu otrc škega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev so določene naslednje prispevne stopnje: a) skupnosti otroškega varstva Celje — delavci, vojaške osebe in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 0,43 °/o; — upokojenci ih invalidi od izplačanih pokojnin in invalidnin po stopnji 0,40 u/»; b) republiška skupnost otroškega varstva — delavci in občani, ki z osebnm delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov po stopnji 2,26%). Predsednik Skupščine TSOV Celje Stane Berglez 1. r. i ■ • SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 642. STATUT OBČINE LITIJA I. TEMELJNA NAČELA Izhajajoč iz ustavnih načel temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Litija na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda ter na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev je osnova svobodnega združenega dela in položaja. delavskega razreda v proizvodnji in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z, lastnim delom pridobljene osebne lastnine. Človekovo delo je podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela., v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z družbenimi sredstvi opravljajo s svojim delom in s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela. Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesov skupnosti. Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. ^ Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih in drugih tenjeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge' družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih. . Družbene, odnose oblikujejo delovni ljudje m občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v (drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih. Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo temeljne organizacije združenega dela na področju proizvodnje, temeljne organizacije združenega dela na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vključujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Načela solidarnosti, 'vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih. Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov. II. OBČINA LITIJA 1. člen Občina je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda' in vseh delovnih ljudi. V občini delovni ljudje in občani uresničujejo in. zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne ^potrebe, izvršujejo funkcije, oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah'in po delegatih v občinski skupščini ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Delovni ljudje in občani v občini izvršujejo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo in drugimi predpisi, uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. V občini delovni ljudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesno, kulturne in druge skupne potrebe, urejajo medsebojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane, ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti, zagotavljajo ne- posredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo uresničevanje enkopravnosti narodov in narodnosti, varujejo zakonitost ter organizirajo in. opravljajo družbeno nadzorstvo, zagotavljajo javni red'in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito, urejajo in organizirajo narodno obrambo, usklajujejo priprave na splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij, — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, skrbijo za varstvo človekovega okolja, skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi, — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov na teh področjih, , — zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo' občanov, ki ■ niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja, skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi, — po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji, — razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturnoprosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeježij, — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja, in poklicnega ■ usmerjanja mladine, — organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo, — uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi, — sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 3. člen Občina Litija je pravna oseba. Sedež občine je v Litiji. Občina ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in . obsega grb, ime Socialistične republike Slovenije in občine. 4. člen Območje občind Litija obsega mesto Litija in naselja: Gradiške Laze, Breg, Tenetiše, Gradišče. Zgornja Jablanica, Spodnja Jablanica. Cerovica, Bukovica, Selšek, Jablaniški potok, Jablaniške Laze, Sava. Po-noviče, Leše, Spodnji Log. Zgornji Hotič, Spodnji Hotič. Konj, Bitiče. . Ribče, Jesenje, Vernek, Zapodje, Gabrovka, Brezovo, Klanec. Moravska gora, Vodice. Tihaboj. Brglez, Lukovica, Pečice, Tlaka. Brezje, Gornje Ravne. Moravče, Gabrska gora. Gobnik. Hohovi-ca, Podpeč, Javorje, Nova gora, Laze, Kamni vrh. čateška gora, Okrog, Križišče, Vače, Klenik, Kandrše — del, Slivna, Mala sela, Cirkuše, Podbukovje, Široka set, Laze, Potok, Vovše, Boltija, Ržiše, Kresnice, Kresniški vrh, Jevnica, Kresniške poljane, Goliše, Šmartno pri Litiji, Mala Kostrevnica, Ustje, Zavrstnik, Podroje, Vintarjevec. Crni potok, Riharjevec, Javorje, Vrata, Leskovica, Velika Kostrevnica,' Jelša, Dvor, Liberga, Preska, Lupinica, Razbure, Višnji grm, Velika in Mala Štanga, Dragovško, Koške poljane, Račiča, Štangarske poljane, Reka gozd, Jastrebnik, Volčja jama, Ščit, Primskovo, Mihelca, Gradišče, Poljane, Kamni vrh, Zagrič, Mišji dol, Stara gora, Sevno, Ješče, Ježni vrh, Mulhe, Vinji vrh, Selo pri Sobračah, Obla gorica, Dolnji in Gornji vrh,. Sobrače, Pusti javor, Rađanja vas, Vrh pri Sobračah, Dole pri Litiji, Ceplje, Dobovica, Gornje Jelenje, Hude Ravne, Kal, Ljubež, Mala goba, Preženjske njive, Prevolje, Rad-gonca, Sp. Jelenje, Selce, Slavna, SUhadole, Velika goba, Zagozd, Zavrh, Gradišče, Kostanjevica, Ježevec, Prelesje, Ravne, Strmec, Polšnik,. Borovak, Dolgo brdo, Mamolj, Preveg, Ravne, Renke, Šumnik, Tepe, Velika Preska, Zglavnica,. Konjšica, Stranski vrh. 5. člen V. občini Litija uresničujejo svoje pravice in dolžnosti delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na območju občine. 6. člen Občina Litija lahko zaslužnim delovnim ljudem, samoupravnim organizacijam in skupnostim podeljuje priznanja. 7. člen Praznik občine Litija je 24. december v spomin na borbo na Tisju, katero je na ta dan vodil z Nemci 2,. štajerski bataljon pod vodstvom komandanta Franca Rozmana-Staneta in komisarja Dušana Kvedra-Tomaža. III. DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV 1. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi v združenem delu 8. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki. so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji. 9. člen Delo in rezultati dela določajo , na podlagi enakih pravic, in odgovornosti materialnt in družbeni položaj človeka. 10. člen Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih ih drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. . 11. člen Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter b pogojih in rezultatih svojega dela. 12. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine, v splošni rabi so družbena lastnina. 13. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina je kot njegova neodtujljiva pravica zajamčeno, da uresničujoč pravico do dela s sredstvi, ki so družbena lastnina v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združenega dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. V nasprotju-z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene te pravice delavcev. 14. člen Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v. kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 15. člen Delavci v združenem delu, ki, uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu uporabljajo ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo in povečujejo in zboljšujejo ter vestno izpolnjujejo svoje delovne obveznosti. 16. člen O vsem dohodku kot rezultatu skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu s svojimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno, skupno in splošno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezerve. 17. člen 4 Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ki ustrezajo rezultatu njegovega dela in osebnega prispevka, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije združenega dela. 18. člen Temeljna in druge organizacije združenega dela ter druga družbeno pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. v • 19. člen i Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku določenem z zakonom uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi'se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja in njenih organov. 2. Družbeno načrtovanje 20. člen Občina na podlagi dogovorov o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini, regiji in republiki ter na podlagi načrtov ter programov za delo in razvoj organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti sprejema svoje družbene načrte, v katerih upošteva skupaj ocenjene možnosti in pogoje za razvoj. Družbeni načrt občine določa skupno razvojno politiko, smernice in okvire za ukrepe ekonomske politike ter za upravne in organizacijske ukrepe, s katerimi se zagotavljajo možnosti za njihovo uresničevanje. 21. člen Občina ima kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne družbene načrte. Sestavni del letnega družbenega načrta je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmerja delitve ustvarjenega dohodka, splošne in skupne potrošnje ter pomeni instrument za uskladitev vseh oblik potrošnje. 22. člen Družbeni rjačrt občine sprejema občinska skupščina. Osnutek družbenega ‘ načrta mora občinska skupščina dati v javno razpravo delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 23. člen V okviru medobčinskega sodelovanja lahko občina z eno ali več občin sprejema skupne razvojne načrte, v katerih določijo politiko razvoja teh območij, regij oziroma posameznih dejavnosti na teh območjih. 24. člen Delavci v organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovi organi so odgovorni za uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih v načrtih in programih za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, kot tudi skupnih interesov in ciljev, določenih v družbenih načrtih, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, ki so jih sklenili z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni ukreniti in storiti, kar je potrebno, da bi bili ti interesi in cilji doseženi. Občinska skupščina in njeni organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih izdajajo za uresničevanje družbenih planov, zagotovijo splošne pogoje za kar najbolj skladen in stabilen razvoj, da s temi pogoji kar naj popolneje uskladijo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti , s skupnimi interesi in razvojnimi cilji občine in drugih družbenopolitičnih skupnosti, določenih v družbenih planih. 3. Sredstva občine 25. člen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja v občini usklajujejo delovni ljudje v občini in samoupravni!! interesnih skupnostih obveznosti. temeljnih organizacij združenega dela, delovnih ljudi in občanov in sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne-te obveznosti do vseh oblik splošne in skupne porabe. 26. člen Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine, ki se zbirajo v proračunih družbenopolitičnih skupnosti. 27. člen V okviru z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov, taks in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine. 28. člen Združevanje sredstev za splošne potrebe v občini temelji na skupni oceni potreb občine v skladu z njihovimi družbenimi načrti. 29. člen Za zadovoljevanje skupnih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, v občini sredstva, s samoupravnim sporazumevanjem. Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi. 30. člen Občinska skupščina lahko za financiranje skupnih potreb razpiše javno posojilo. Javno posojilo se razpiše z odlokom, ki mora določiti namen posojila, njegovo višino in druge podatke o posojilnih pogojih. Vpisniki javnega posojila so lahko delovni ljudje, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. 31. člen Dohodke za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini razporeja občinska skupščina s proračunom. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvidenimi dohodki občine. 32. člen Predlog proračuna določi izvršni svet. Po opravljeni javni razpravi sprejme proračun občinska skupščina. Če občinska skupščina ni upoštevala predlogov in pripomb javne razprave, obvesti o svojih stališčih posamezne predlagatelje. Stališče občinske skupščine mora biti obrazloženo. '33. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, .ki so pomembne za določanje višine sredstev ter poročilo o načinu porabe teh sredstev. 34. člen Za financiranje posameznih družbenih potreb, obveznosti in nalog, ki terjajo trajno zagotavljanje finančnih sredstev in posebne organe upravljanja se v sklhdu z zakonom' lahko ustanovijo skladi. 35. člen Delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih lahko dajejo pobude za ustanovitev namenskih skladov in udeležbo lastnih sredstev. 4. Gospodarske in družbene dejavnosti 36. člen Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja ' in analizira poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela in ekonomičnosti poslovanja. 37. člen Občina spodbuja poslovno-tehnično sodelovanje, ekonomsko in tehnično kooperacijo in integracije, skupna vlaganja in druge oblike združevanja dela in sredstev. Občina sodeluje pri ustvarjanju pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti v ■ skladu s politiko razvoja teh dejavnosti, določeno v družbenih načrtih. 38. člen Kadar je poslovanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, nenadomestljiv pogoj, za življenje in delo občanov ali za delo drugih organizacij na določenem območju se z odlokom občinske skupščine, ki temelji na zakonu, uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa v teh organizacijah. Posebni družbeni interes in način njegovega uresničevanja uveljavljajo delovni ljudje in občani s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v- samoupravnih interesnih skupnostih in s predpisi oziroma ukrepi občinske skupščine. 39. člen Svoje osebne in skupne potrebe po storitvah in proizvodih komunalnih gospodarskih dejavnosti zadovoljujejo delovni ljudje in občani v skladu z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona, pa tudi v okviru samoupravne interesne skupnosti določene komunalne dejavnosti, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom in v kateri povezujejo svoja sredstva in določajo namen uporabe teh sredstev ter uresničujejo druge skupne interese. ' 40. člen Delovni ljudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Svoje interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo delovni ljudje v občini samostojno na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjski skupnosti. 41. člen Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Občinska skupščina lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost organizacij, združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka -izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj. Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih ljudi in občanov in družin, ki so po-ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči. 42. člen Za • organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo1 druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti. 43. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in varstvo otrok in v ta namen določajo politiko razvoja otroškega varstva, zagotavljajo materialna sredstva za delovanje in razvoj otroškega varstva, skrbijo za usposabljanje strokovnih delavcev za delo na področju otroškega -v/arstva ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo di-uge skupne interese na področju družbenega varstva otrok. 44. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za vzgojo in izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih, določajo politiko razvoja vzgoje in izobraževanja, s sistemom štipendiranja in kreditiranjem ter z drugimi načini skrbijo za izenačevanje materialnih pogojev za uresničevanje pravice do izobraževanja in opravljajo druge zadeve in uresničujejo dru^e skupne interese, kolikor se ne uresničujejo v regiji ali širši družbenopolitični skupnosti. Občina ustanavlja šole in zagotavlja pogoje za njihovo delo. 45. člen Delovni ljudje in občani v občini razvijajo kul-turnoprosvetno dejavnost, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturnoprosvetnih organizacij in društev, pospešujejo zlasti delovanje amaterske in tiste kultur-noprosvetne dejavnosti, ki zajema širši krog delovnih ljudi, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture in prosvete, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti. 46. člen Delovni ljudje ih občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti, zlasti v vzgojnovar-stvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela in v množičnih telesnokulturnih organizacijah, zagotavljajo sredstva za delo teh organizacij ter za gradnjo in vzdrževanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju telesne kulture, kolikor se ne uresničujejo v širši družbenopolitični skupnosti. 47. člen Delovni ljudje in občani v občini pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo prebivalstva, predvsem pa mater, otrok in mladine. Posebno skrb posvečajo preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranjevanju posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavljajo ugodne higienske razmere za življenje in delo. Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni kriti stroškov zdravstvenega varstva, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene. storitve v skladu s svojimi predpisi. Občina skrbi, da zdravstveni zavod in službe na območju občine izvajajo zdravstveno varstvo v skladu s predpisi in programom razvoja zdravstvenega varstva in tako zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi po zdravstvenem varstvu. 48. člen Delovni ljudje in občani v občini skrbijo za socialno varnost delovnih ljudi, za organizirano nudenje raznih oblik pomoči delovnim ljudem, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, zagotavljajo materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe delovnih ljudi ter ustvarjajo pogoje za usposobitev ža delo in samostojno življenje oseb, ki so pod posebnim družbenim varstvom. Posebno pozornost posvečajo varstvu otrok, matere in družine, vojaških delovnih in drugih invalidov ter varstvu občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Občanom, ki nimajo nikakršnih virov dohodkov, zagotavljajo v skladu s predpisi občinske skupščine najnujnejša sredstva za preživljanje. 49. člen Delovni ljudje v občini posvečajo posebno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne in članom njihovih družin. V skladu s predpisi občinske skupščine zagotavljajo sredstva' za priznavalnine'• in družbeno pomoč borcem NOV in ožjim članom njihovih družin, ki nimajo »zadostnih sredstev za dostojno preživljanje, zagotavljajo zdravstveno zaščito vsem tistim borcem in njihovim družinskim članom, ki tega varstva nimajo iz kakršnegakoli drugega naslova, dajejo borcem NOV družbeno pomoč za zdravljenje in rekreacijo, skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje nezaposlenih borcev ter zagotavljajo pomoč otrokom padlih borcev NOV, ki niso sposobni za, pridobitno delo. 5. Kadrovska politika 50. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah jn skupnostih so nosilci kadrovske, politike v občini. Delovni ljudje 'in občani vodijo kadrovsko politiko v skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike ter uresničujejo naslednje družbene cilje in načela: . — kadrovska politika je sestavni del družbenega razvoja občine, — kadrovska pblitika je neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi, — temeljni cilj kadrovske politike je razvoj človeka kot svobodne socialistične ogebnosti, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenem znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi dobrin, — delovna mesta se zasedajo z ustrezno usposobljenimi kadri. 51. člen Za uresničitev družbenih ciljev in načel kadrovske politike delovni ljudje in občani zlasti: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe, — sprejemajo programe strokovnega, idejno-poli-tičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov, — določajo strukturo kadrov, ki je potrebna, za dolgoročni razvoj organizacij e, združenega dela, — določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, — določajo merila in pogoje za kadrovanje na odgovorna delovna mesta, — skrbijo, da so za zahteve družbene in proizvodne funkcije , izbrani delavci z zahtevanimi sposobnostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etničnimi kvalitetami', — spremljajo uresničevanje kadrovske politike. 52. člen Za uspešnejše uresničevanje kadrovske politike delovni ljudje in občani sklepajo družbene dogovore, s katerimi samoupravno urejajo in, usklajujejo družbenoekonomske in druge odnose pri izvajanju kadrovske politike. 6. Ljudska obramba in družbena samozaščita 53. člen V skladu s temelji sistema obrambe SFRJ in konceptom splošnega ljudskega odpora ter obrambnim načrtom SR Slovenije občina Litija ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem ozemlju. V ta namen določa obrambni načrt občine in v skladu z njim usmerja obrambne priprave prebivalstva, gospodarstva in družbenih dejavnosti in njihovo delo v vojnih razmerah, ustanavlja in vodi enote in Službe teritorialne obrambe, usmerja obrambne priprave krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, organizira in vodi civilno zaščito ter izvršuje druge naloge pomembne za 'ljudsko obrambo. Učinkovitost splošnega ljudskega odpora se zagotavlja z vključevanjem vseh človeških in materialnih zmogljivosti in sredstev v oborožen boj in vse druge oblike odpora zoper napadalca. 54. člen Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave SFRJ in ustave SR Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni. 55. člen V okviru svojih pravic in dolžnosti na področju obrambnih priprav občina po svojih organih in organizacijah zlasti: ; , — organizira obrambne priprave in določa obrambni načrt občine, — ustanavlja, opremlja in usposablja enote in službe teritorialne obrambe, — usmerja in usklajuje obrambne priprave krajevnih skupnssti in jim nudi materialno in drugo pomoč pri izvajanju njihovih nalog v pripravah na splošni ljudski odpor, — usmerja priprave .organizacij združenega dela, interesnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delo v vojnih razmerah in jih usklajuje z nalogami in obrambnim načrtom občine, . — določa vojno organizacijo ter način dela občinske skupščine in njenih Organov v vojni, — usmerja priprave družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij za delo v Vojnih razmerah, — organizira, vodi in usposablja civilno zaščito, določa zaščitne ukrepe in skrbi za njihovo izvajanje ter spodbuja samozaščito občanov. — orgaflizira in izvaja pouk enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite ter pouk prebivalstva za obrambo in zaščito, — zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi, — organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov, — opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije ter obveznosti civilne zaščite in skrbi za izvajanje drugih pravic in dolžnosti, ki jih imajo občani ter organizacije združenega dela 'na področju splošne ljudske obrambe. Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi, da se ti ukrepi izvajajo na celotnem njenem območju. V vojni občina vodi splošni ljudski odpor v skladu z načrti in izvajanjem splošnega ljudskega odpora v republiki. 56. člen Enote teritorialne obrambe, ki jih ustanovijo občina in organizacije združenega dela so sestavni del oboroženih sil Jugoslavije. Najvišji štab enote teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot,; štabov in poveljstev partizanskih enot v . občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost. Najvišji štab in poveljstva partizanskih enot v občini v miru in vojni izvršuje smernice in stališča občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in sveta za ljudsko obrambo ter navodila Glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor. / 57. člen Občani neposredno sodelujejo pri izvajanju obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih temeljnih organizacijah in skupnostih, po' svojih delegacijah pa tudi v občini, republiki in federaciji. 58. člen V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani neposredno organizirajo in izvajajo ■ priprave za vse oblike splošnega ljudskega odpora: civilno zaščito in druge dejavnosti v vojni. S statutom krajevne skupnosti določijo organizacijo in naloge, priprave na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom, zlasti pa: — usposabljanje prebivalstva za obrambo in zaščito, — organizacija in pouk enot civilne zaščite in iz- vajanje ukrepov za zaščito in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin, , — sprejemanje obrambnega načrta krajevne skupnosti, — usmerjanje priprav za obrambo in zaščito v stanovanjskih in drugih zgradbah. — način financiranja priprav za obrambo in zaščito.- 59 člen Organizacije združenega dela, interesne in druge samoupravne organizacije in skupnosti izdelajo svoje obrambne načrte -in izvajajo priprave za delo in zaščito' v vojnih razmerah v skladu z obrambnimi načrti. ukrepi in smernicami občine republike in federacije. V vojni, organizirajo proizvodnjo in storitve oziroma izvajajo drugo dejavnost po svojem obrambnem načrtu in zagotavljajo, da se v delo za oborožene sile ter obrambo, in zaščito vključijo vse njihove materialne m druge zmogljivosti.'.napadalcu pa onemogoči njihova uporaba in izkoriščanje. 60. člen Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski odpor.^Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja- drugih organizacij jn skupnosti. * 61. člen Civilna zaščita je dek splošne ljudske obrambe za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in . vojni. Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se po odloku občinske skupščine usta-' novijo v občini, krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, lahko pa se ustanovijo tudi v naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih. Enote in štabi za civilno zaščito se usposabljajo v miru in varujejo ter rešujejo prebivalstvo in materialne dobrine pred vojnimi učinki in ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Civilno zaščito v občini, krajevnih skupnostih ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito. Ob hudih nesrečah štab za civilno zaščito odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev, predsednik občinske, skupščine pa lahko tudi mobilizacijo enot in služb teritorialne obrambe za preprečevanje posledic hude nesreče in za reševanje prebivalstva in njihovega imetja. 62. člen Občina sodeluje s sosednimi občinami pri izvajanju obrambnih priprav in ukrepov za zaščito prebivalstva ter materialnih dobrin, ki so skupnega pomena. V ta namen lahko občina z drugimi občinami -združuje sredstva, ustanavlja skupne organe, organizacije in službe. 63. člen . Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakor' tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske ..obrambe ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo občine. Svet za ljudsko obrambo, občine usmerja delo občinskih upravnih organov, temeljnih in drugih organizacij ' združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih skupnosti na področju obrambnih priprav v skladu. s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. 64. člen Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte, v potrdite^ občinski skupščini brž, ko se ta lahko sestane. 65. člen Na podlagi srednjeročnega načrta družbenega razvoja občina zagotavlja vire financiranja obrambnih priprav, enot teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini. Finančna sredstva se zbirajo v sklad za financiranje ljudske obrambe. S sredstvi sklada upravlja upravni odbor, ki ga imenuje svet za ljudsko obrambo občine. 68. člen Družbeno samozaščito v občini zagotavljajo in uresničujejo delovni ljudje: — s svojo neposredno in stalno dejavnostjo za varovanje socialistične samoupravne družbene ureditve, za spoštovanje in uresničevanje svojih z ustavo, zakoni, samoupravnimi in družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti določenih pravic in dolžnosti ter odkrivanjem in preprečevanjem dejanj, usmerjenih na njihovo kršenje ali izpodkopavanje, — z organiziranim in stalnim delovanjem za razvijanje splošne varnosti kulture in zavesti o svojih pravicah ih dolžnostih za zagotavljanje varnosti človeka in družbe, — z določanjem načina in organiziranih oblik uresničevanja družbene samozaščite, pravil ravnanja, družbenih ter moralnih sankcij v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih in interesnih skupnostih, pravil organizacij ter društev na temelju ustave, statuta občine in drugih aktov. 67. člen Uresničevanje pravil in dolžnosti družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in v občinski skupščini zagotavljajo delovni ljudje z: — organiziranjem oblik zavarovanja družbene lastnine in drugih vrednot, ki jih upravljajo in s katerimi razpolagajo, — organiziranjem delavske kontrole in drugih oblik družbenega nadzora za krepitev zakonitosti in samoupravnega reda, — organiziranimi oblikami zavarovanja izpostavljenih delovnih mest, kriterijev za njihovo zasedbo ter določanjem odgovornosti posameznikov glede na njihovo mesto v organizaciji in delitvi dela; — pravili varovanja državne, uradne in poslovne skrivnosti in njihovega izvrševanja, — ukrepi fizičnega in tehničnega zavarovanja pomembnejših objektov in imovine, — pravili ravnanja v primeru odkritja družbeno nevarnih pojavov ali izrednih varnostnih situacijah, — pravili komuniciranja s tujimi državljani in s tujino sploh ter informiranja delavcev in občanov o teh razmerjih. - l . — sankcijami za kršitev pravil in norm družbene samozaščite kot hujše kršitve delovne dolžnosti zaradi krepitve družbene odgovornosti in discipline, — splošnimi in posebnimi oblikami organiziranega preventivnega, izobraževalnega, vzgojnega in drugega delovanja na področju družbene samozaščite, požarne varnosti, varnosti v cestnem prometu in drugih področjih. Organizacijske oblike, naloge, pravila ravnanja in druge ukrepe za uresničevanje družbene samozaščite se določijo v temeljnih ali drugih posebnih aktih na osnovi določb tega statuta. 68. člen V sistemu družbene samozaščite delujejo upravni organi, organi državne, varnosti in javne varnosti in drugi državni organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov avtonomno po zakonitih predpisih in zakonskih pooblastilih. Pri izvajanju njihovih nalog jim delovni ljudje v interesu lastne varnosti in varnosti ter neoviranega razvoja socialistične samoupravne jugoslovanske skupnosti delovnih ljudi ter narodov in narodnosti, vsestransko pomagajo. 69. člen V občini se z odlokom občinske skupščine ustanovi koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite. Koordinacijski odbor usmerja ter usklajuje aktivnost delovnih ljudi in vseh nosilcev družbene samozaščite v občini. Koordinacijski odbor sestavljajo delegati, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, krajevnih, delovnih in' interesnih skupnosti. 70. člen Požarna varnost in gasilstvo, sta splošnega družbenega pomena in zato morata biti vključena v sistem družbene samozaščite, ki zahteva enotno ravnanje delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, in njihovih strokovnih služb ter vseh organizacij, ki so na kakršenkoli način odgovorne za preventivno dejavnost na področju požarnega varstva in gasilstva. 71. člen , , . Za uresničevanje nalog, pravil ravnanja in drugih ukrepov družbene samozaščite na področju požarnega varstva in gasilstva se ž odlokom občinske skupščine ustanovi občinska požarna skupnost. 72. člen Preventiva in vzgoja y cestnem prometu je del sistema družbene samozaščite, ki zahteva usklajeno ravnanje vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, združenj, društev, družbenopolitičnih organizacij in vseh drugih organizacij, ki so odgovorne za preventivno in vzgojno dejavnost, v cestnem prometu. 73. člen Za obravnavanje, proučevanje cestno prometne problematike na področju varnosti cestnega prometa, za vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, za usmerjanje in usklajevanje preventivne dejavnosti organov , in organizacij, predlaganje ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu se z odlokom občinske skupščine ustanovi posebno družbeno telo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. IV. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC V OBČINI 1. Oblike družbenega samoupravljanja 74. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani opravljajo funkcije oblasti in druge družbene zadeve z odločanjem v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter v drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah po delegatih v organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih, skupnostih in organizacijah, s samoupravnim sporazujnevanjem in družbenim, dogovarjanjem in po delegatih v občinski skupščini’ in njenih organih. 75. člen Delavci in drugi delovni ljudje samoupravno organizirani v organizaciji združenega dela oziroma drugi samoupravni organizaciji in skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve ter usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi, z referendumom in v javnih razpravah, — po delegatih v organih upravljanja in na drug ' način, določen s statutom in samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije in skupnosti, A — po delegatih v občinski skupščini in skupščinah širše družbenopolitične skupnosti, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — prek raznih združenj organizacij združenega dela, — prek sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, — 'v drugih oblikah na način določen z ustavo in s tem statutom. 76. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo in upravljajo družbene zadeve in usklajujejo skupne interese: — na zborih delovnih ljudi in občanov, z referendumom in v javnih razpravah, — v organih upravljanja krajevne skupnosti in drug način, določen s statutom krajevne skupnosti, — po delegatih v občinski skupščini, skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti SR Slovenije, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in v samoupravnih organih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, — v skupnostih potrošnikov oziroma uporabnikov določenih dobrin in storitev, — na zborih stanovalcev in v hišnih svetih, — v krajevnih organizacijah SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacijah ih društvih, — v drugih 'oblikah, na način določen z ustavo in tem statutom. 1 77. člen Delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v samoupravnih interesnih skupnostih sodelujejo v upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega interesa ter uresničujejo samouprav- -ne pravice: — v skupščini interesne skupnosti in v drugih oblikah, ki jih določa statut in samoupravni sporazum samoupravne interesne skupnosti, — s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem,' — s sodelovanjem pri obravnavi in odločanju ‘v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa statut, — prek drugih oblik v skladu z ustavo in tem statutom. ‘ , , Zbori delovni ljudi in občanov 78. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani na svojih, zborih v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah: — ''bravnavajo vprašanja, ki so. pomembna za te organizacije Mri skupnosti, kakor tudi vprašanja, ki so širšega družbenega pomena in dajejo pobude, predloge in mnenja za reševanje teh vprašanj, — obravnavajo poročila in predloge svojih organov samoupravljanja, — obravnavajo poročila in predloge delegacij in delegatov v občinski skupščini in skupščinah širših družbenopolitičnih skupnosti ter o njih odločajo, oziroma dajejo mnenja in predloge, — predlagajo občinski skupščini in njenim organom ukrepe za izvrševanje zadev iz njihove pristojnosti, — predlagajo ukrepe in dajejo druge predloge organizacijam združenega dela, krajevnim in samoupravnim interesnim skupnostim, — opravljajo nadzor nad delom občinske skupščine in njenih organov ter nosilcev javnih funkcij, organizacij združenega dela oziroma drugih skupnosti in organizacij, zlasti če gre za opravljanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, — samostojno odločajo o zadevah, ki jih določa statut organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije ali skupnosti oziroma krajevne skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih samostojno odločajo poleg zadev,, navedenih v prejšnjem odstavku še o: — ustanovitvi krajevne skupnosti ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo, — volitvah in razrešitvah organov krajevne skupnosti, če je tako določeno v statutu krajevne skupnosti. 79. člen Zbori delovnih ljudi in občanov obvezno razpravljajo o vseh vprašanjih, za katera je v tem statutu določeno, da jih občinska skupščina daje v javno razpravo. 80. člen Statuti organizacij združenega dela ter . drugih organizacij in skupnosti oziroma statuti krajevnih skupnosti določajo način sklica in postopek za delo zborov delovnih ljudi in občanov. Referendum 81. člen Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini, z referendumom odločajo neposredno o vprašanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v teh, organizacijah in skupnostih. S statutom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se določijo vprašanja o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, organe in postopek za izvedbo referenduma. 82. člen Občinska skupščina .obvezno razpiše referendum za uvedbo samoprispevka in v drugih z zakonom določenih primerih. Referendum se lahko razpiše tudi kadar tako sklene občinska skupščina, da se delovni ljudje in občani vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta. da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen. Odločitev sprejeta na referendumu, je obvezna. 83. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar ga za določeno vprašanje zahteva vegina zborov delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 84. člen Pobudo za. razpis referenduma v občini lahko podajo: organizacije združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost v občini, družbenopolitične organizacije, društva in združenja delovnih ljudi in občanov. * Zbor občinske skupščine, v katerega delovno področje spada vprašanje za katerega je podana pobuda za razpis referenduma, mora v roku 60 dni obravnavati pobudo, se o njej odločiti ter o svojem sklepu obvestiti pobudnika. Javiie razprave 85. člen Z javno razpravo o najvažnejših vprašanjih pomembnih za politični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni razvoj se zagotavlja neposredna in aktivna udeležba delovnih ljudi in občanov ter uresničevanje njihovega odločujočega vpliva v postopku priprav in sprejema odločitev o vpraSanjih, ki- imajo skupen ali splošen pomen. 86. člen V javni razpravi' sodelujejo: organizacije združe-: nega dela in njihova združenja, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in' društva, občinska skupščina in njeni organi, kakor, tudi druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni ljudje in občani kot posamezniki. 87. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke: — sprememb in dopolnitev statuta občine, — družbenih načrtov in proračuna občine, —1 predpisov, ki 'nalagajo delovnim ljudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti, — razpisa občinskega posojila, — osnutke drugih predpisov oziroma šktov, za katere to določa zakon. 88. člen Vprašanja, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo: na zborih delovnih ljudi in občanov, v samoupravnih organih, v delegacijah in konferencah delegacij, na javnih tribunah, zborih potrošnikov in uporabnikov komunalnih in drugih storitev, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v zborih in organih občinske skupščine, v združenih organizacijah združenega dela ter na druge načine, predviđene s statuti organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. 39. člen Predlagatelj, oziroma organ, ki odloča o vprašanju, ki je dano v javno razpravo je dolžan: — osnutek akta ali gradiva: javno objaviti oziroma zagotoviti, da se delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanijo, — predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem, . — določiti primeren rok za javno razpravo, — zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave, — zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov, — skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne sprejemati, — ob sprejemu akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se o njih opredeliti, — na . primeren način obvestiti udeležence javne razprave o stališčih, ki jih je zavzel o predlogih iz razprave. , 90. člen Pred pomembnimi odločitvami se -lahko izvede tudi anketa ali na'drug način ugotavlja javno mnenje. O izvedbi ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja sprejme občinska skupščina poseben akt s- katerim opredeli namen in način ter druga vprašanja v zvezi z izvedbo ankete ali druge oblike ugotavljanja javnega mnenja. 2. Družbeni dogovori in samoupravni sporazumi 91. člen Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. 92. člen S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev, ustanavljajo delovne in druge orga-.nizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti, določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje- neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti 'sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroiha delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. t 93. člen Sindikat ima pravico dajati pobudo in predloge za sklepanje samoupravnih sporazumov in lahko začne postopek za ponovno obravnavanje že sklenjenega samoupravnega sporazuma, če meni. da se z njim kršijo samoupravne pravice delavcev in družbenoekonomski odnosi, ki jih določa ustava. V postopku za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu ali določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohbd-ke, sodeluje in sporazum podpiše sindikalna organi- zacija, ki jo določa statut sindikata. Ce sindikalna organizacija ne podpiše samoupravnega sporazuma ima organizacija združenega dela pravico tak samoupravni sporazum uporabljati, sindikalna organizacija pa lahko začne spor pred sodiščem združenega dela. 94. člen Organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija in skupnost, ki meni, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti prizadete njene pravice ali interesi, ki temeljijo na zakonu, lahko začne postopek za ponovno obravnavanje samoupravnega sporazuma. 95. člen Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, zbornice in druga združenja, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi družbenopolitične skupnosti, sindikati in druge družbenopolitične in družbene organizacije zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. V imenu udeležencev sklenejo družbeni dogovor njihovi pooblaščeni organi. . 96. člen Skupščina družbenopolitične skupnosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. V. DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE 97. člen V občini Litija uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine: — občinska skupščina in njej. odgovorni organi, — družbeni pravobranilec samoupravljanja, — samoupravni sodni organi, — postaja milice, — uprava javne »varnosti, — občinsko javpo tožilstvo, — občinsko sodišče, — sodnik za prekrške, — javni pravobranilec. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine določata ustava in zakon. 98. člen Ce nastanejo v organizaciji _ združenega dela an drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti, ima občanska skupščina, pod pogoji in v postopku, kot to določa zakon pravico: — razpustiti delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja organizacije združenega dela in razpisati volitve članov v ta organ, — razpustiti izvršilne organe in odstaviti poslovodne organe in delavce na. vodilnih delovnih mestih v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — imenovati začasne organe z zakonskimi pravicami in dolžnostmi, — začasno omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja ter uveljaviti druge z zakonom določene ukrepe, — zadržati izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in prizadeta družbena lastnina. 99. člen Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samostojni orgah občine, ukrepa ih vlaga pravna sredstva in izvršuje druge z zakonom . določene pravice' in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred. občinsko skupščino, pred . ustavnim sodiščem ali pred sodišči in samoupravnimi sodnimi organi postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina, razglasijo za nične. Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na rijegovo zahtevo podatke in informacije, ki so mu potrebni za opravljanje njegove funkcije. 100. člen -Samoupravna sodišča varujejo s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samdupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 101. člen . Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, poravnalni sveti, arbitraže, razsodišča in v drugih oblikah izvajanja samoupravne sodne funkcije. Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank, v skladu z ustavo in zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi, v skladu z zakonom, pristojnost, sestavo in organizacijo tega organa ter postopek pred sodiščem. 102. člen Postaja milice v občini Litija in Uprava javne varnosti Ljubljana varuje življenje in osebno varnost ljudi in premoženja,' preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva dejanja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varovanja z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice elementarnih in drugih hudih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki . spadajo v delovno področje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, l;i jih določa zakon in drugi predpisi. 103. člen Občinsko sodišče kot državni organ in samoupravna sodišča varujejo svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi ih samoupravnih organizacij ter skupnosti in zagotavljajo ustavnost in zakonitost. 104. člen Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbene odnose in pojave,, ki so pomembni za uresničevanje njegovih funkcij in daje občinski skupščini in drugim državnim organom m samoupravnim organizacijam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti' in socialistične morale. Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov ter o problemih svojega dela. Sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča voli in razrešuje občinska skupščina na način, pod pogoji in v postopku, ki je določen z zakonom. Sodniki in sodniki porotniki se volijo za dobo, določeno z zakonom in so lahko ponovno izvoljeni. ^, 105. člen Občinsko javno tožilstvo je samostojen državni organ, ki preganja storilca kaznivih dejanj in drugih, z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, in ukrepa po zakonu za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti. Občinsko javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakonov in v skladu s politiko občine, ki je izražena v Splošnih aktih občinske skupščine. 108. člen Občinsko javno tožilstvo spremlja in preučuje družbena razmerja in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegovih nalog in daje občinski skupščini in organom ter organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti ter socialistične morale. Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov in splošnih aktov ter o svojem delu. Občinska skupščina daje soglasje k postavitvi in razrešitvi občinskega javnega tožilca in njegovih namestnikov. 107. člen Sodnik za prekrške je samostojen organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. Spdnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina. 108. člen Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji postopek o prekrških. Sodnik za prekrške spremlja in preučuje družbene odnose ter pojave, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije ter , obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o vprašanjih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. Na zahtevo občinske skupščine je sodnik za prekrške dolžan' poročati o svojem delu. 109. člen Občinsko javno pravobranilstvo je samostojni organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da zavaruje premoženjske pravice in koristi občin ter krajevnih skupnosti v občini, zavodov in ustanov, ki se financirajo iz proračuna ter premoženjske pravice in koristi družbene skupnosti. 110. člen V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine. O svojih zapažanjih, kot tudi drugih vprašanjih v zvezi s svojim delom' obvešča javno pravobranilstvo občinsko skupščino, ki ji lahko daje tudi ustrezne predloge. O pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo družbene lastnine, obvešča javno pravobranilstvo tudi državne organe in organizacije in jim po potrebi daje pravno pomoč. 111. člen Sporazumno z drugimi občinami lahko ustanovi skupščina občine javno pravobranilstvo za več občin skupaj. Občinskega javnega pravobranilca in njegovega namestnika imenuje in razrešuje občinska skupščina, ustanoviteljica javnega pravobranilstva. VI. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 112. člen' Družbenopolitične organizacije se v skladu s 'svojo vlogo in nalogami v razmerju do občinske skupščine in njenih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vključujejo kot aktivne družbenopolitične sile v dogajanja v družbenem in gospodarskem življenju v občini. 113. člen Zveza komunistov, kot. organizirana vodilna in idejno politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi je glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti pri oblikovanju in nadaljnjem razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti in za varstvo in za nadaljnji razvoj socialistične revolucije. Na tej podlagi je Zveza komunistov idejno usmerjevalni faktor novih družbenih odnosov, ustvarjajoč široko iniciativnost vseh delovnih ljudi pri reševanju družbenopolitičnih vprašanj ter je tako bistven dejavnik notranjega življenja in funkcioniranja samoupravnih organov in institucij v samoupravnem družbenopolitičnem sistemu. 114. člen V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot prostovoljni in demokratični zvezi delovnih ljudi in občanov ter vseh organiziranih socialističnih sil z Zvezo komunistov kot vodilno idejno in politično silo delovni ljudje kot posamezniki in organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, uresničujejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil ter v ta namen: obravnavajo vsa družbena vprašanja, zavzemajo stališča in dajejo politične pobude z vseh področij družbenega življenja, določajo skupne programe družbene dejavnosti in skupna družbena merila za volitve delegacij in delegatov ter zagotavljajo demokratično predlaganje in določanje kandidatov za člane delegacij in za delegate ter za samoupravne, javne' in druge družbene funkcije, obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgojo kadrov ter določajo merila za izbiranje kadrov, opravljajo družbeno nadzorstvo in presojajo delo organov oblasti in samoupravljanja, zagotavljajo obveščanje delovnih ljudi in občanov in vpliv na javno komuniciranje, se borijo, za. humane, socialistične demokratične odnose in odpravljajo pojave, ki takim odnosom škodujejo. ' 115. člen V sindikatu kot najširši organizaciji delavskega razreda se delavci borijo za uresničevanje svojega ustavnega položaja v združenem delu v vsem družbenem življenju, zavzemajo se za svoje usposabljanje v ta namen, za demokratično predlaganje in določanje kandidatov za delegacije, delegate in za . organe v združenem delu in v družbenopolitični skujmosti, za varstvo pravic, življenjskega standarda in socialne varnosti delavcev. Sindikat daje pobude in sodeluje pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in daje predloge, ki se nanašajo na družbeni in materialni položaj delavskega razreda. 116. člen V organizaciji Zveze združenj borcev NOV, kot prostovoljni organizaciii udeležencev NOV, delovni ljudje in občani v skladu s programom Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva razvijajo tradicije NOB in jih prenašajo na mlade generacije, prizadevajo si za napredek socialističnih in samoupravnih odnosov, krepitev enakopravnosti, bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi, medčloveških humanih odnosov in solidarnost. Zavzemajo se za urejanje socialnih, stanovanjskih, zdravstvenih in drugih vprašanj udeležencev NOB in njitTovih družinskih članov, dajejo pobude in predloge občinskim družbenopolitičnim in samoupravnim interesnim skupnostim za reševanje vprašanj iz tega podro'ja. 117. člen Mladi delovni ljudje in občani, organizirani v Zvezi mladine,, se vključujejo v- družbenopolitično življenje v občini, organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, obravnavajo vprašanja, ki zadevajo položaj mladih, usklajujejo mnenja in dajejo pobude in predloge o vprašanjih, za katera šo mladi še posebej zainteresirani. 118. člen Občani in delovni ljudje se združujejo tudi v drugih družbenih organizacijah, združenjih in društvih, glede na svoje interese in potrebč, delujejo po svojih statutih in programu Socialistične zveze in se prek nje vključujejo v družbenopolitično življenje v občini. 119. člen Na pobudo ^organizacij Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva, sindikata in drugih zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij lahko občinska skupščina in njeni organi organizirajo skupne sestanke ali posvetovanje delegacij organizacij združenega dela, delegacij krajevnih skupnosti in dru-. gih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi obravnavanja določenih vprašanj, za katere so te zainteresirane. 120. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri organiziranju javnih razprav, ob pripravi družbenih dogovorov, ob volitvah delegacij, pri organiziranju konference delegacij, ob izvajanju družbene zaščite samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine, na področju družbene samozaščite in ob vseh pomembnejših vprašanjih družbenega življenja v občini. ' 121. člen / Občinska skupščina in njeni organi so dolžni obravnavati mnenja in predlbge, ki jih delovni ljudje in občani podajo na .konferencah, javnih tribunah, v sekcijah in drugih oblikah delovanja družbenopolitičnih organizacij. 122. člen Občinska skupščina in njeni organi seznanjajo družbenopolitične organizacije s svojim delovanjem tudi tako, da 'jim pošiljajo gradiva, poročila, analize in druge infdrmacije o pomembnejših vprašanjih. 123. člen Delegacije v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so dolžne ob sprejemanju svojih stališč in odločanju o posameznih vprašanjih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih organih, v organizacijah ■ združenega delaš krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih obravnavati in upoštevati mnenja,, predloge in pobude družbenopolitičnih organizacij. VII. KRAJEVNA SKUPNOST 124.. člen Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost, v kateri se na samoupraven način organizirajo delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo na določenem območju. S samoupravnim sporazumevanjem in na1, druge načine se povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi 'in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljevanju določenih skupnih interesov, patreb in nalog delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter delovni ljudje, združeni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami neposredno zadovoljujejo svoje določene osebne in skupne potrebe, odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov, sodelujejo pri odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini in širši družbenopolitični skupnosti. 125. člen Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo na svojih zborih in samoupravnih organih, v krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in v stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, v delegaciji in po delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega interesa v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov delovni ljudje in občani poverjajo organom in delovnim telesom krajevne skupnosti. 126. člen Krajevna skupnost se ustanovi v naselju, delu mesta, za več naselij ali sosesk, ki so med seboj gospodarsko, urbanistično, komunalno in kulturno povezana in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov. , Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela mesta, več naselij ali sosesk ustanovijo krajevno skupnost, se združujejo z drugo krajevno skupnostjo ali del priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva. 127. člen Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: — krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva, . . — 50 delovnih ljudi, in občanov, ki živijo ali delajo na območju, za katero se predlaga ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti oziroma • 10 0/o delovnih ljudi in občanov, ki živijo ali 'delajo na območju, za katero se predla’ga združitev ali priključitev. Pobudo za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti drugi krajevni skupnosti morajo podati delovni ljudje in občani iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi združiti, pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo podpreti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.. Krajevna organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva mora o pobudi Za ustanovitev, združitev krajevne skupnosti ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti uvesti na teh območjih javno razpravo: 128. člen 10 ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti odločajo zbori delavnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Zbori delovnih ljudi in občanov veljavno sklepajo o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo, če je na njih navzočih vsaj 10 °/o delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti oziroma na območju, za katero je zbor sklican. Sklep o ustanovitvi ali združitvi z drugo krajevno skupnostjo sprejmejo zbori z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Če o statusnih, spremembah krajevne skupnosti sklepa več zborov delovnih ljudi in občanov, morajo vsi zbori sprejeti sklep v enakem besedilu. 129. člen Zbor delovnih ljudi in občanov, ki sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti skliče predsednik krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstya. 130. člen Krajevna skupnost je pravna oseba. 131. člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi izvršni organ krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organizaciji SZDL, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti. Po zaključku javne razprave izvršni organ krajevne skupnosti na podlagi pripomb, stališč in mnenj danih v javni razpravi, sestavi predlog statuta. Statut sprejmejo delovni ljudje in občani na svojih zborih z večino glasov navzočih delovnih ljudi in občanov. Zbor veljavno sklepa,, če je navzočih vsaj 10 °/o delovnih ljudi in občanov z območja, za katero je zbor sklican. ' 132. člen .Statut krajevne skupnosti podrobneje določa: — pravice in dolžnosti krajevne skupnosti ter način njihovega uresničevanja, . — naloge in način dela organov krajevne skupnosti, — način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami . in skupnostmi, — način oblikovanja in sprejemanja programov in planov razvoja krajevne skupnosti, — oblike in nosilce samoupravnega sporazumevanja, — način zagotavljanja javnosti dela in obveščanja, — način zbiranja ih odločanja o. uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevnih skupnosti, — vprašanja o katerih delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo na referendumu, — druga temeljna vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej. 133. člen Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti odločajo o vsebini in načinu zadovoljevanja ter solidarnega uresničevanja svojih določenih skupnih potreb, interesov in nalog na področju medsebojnih odnosov v naselju, gospodarjenja s prostorom, urbanističnega programiranja in urejanja naselij, otroškega in socialnega varstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, telesne kulture ter rekreacije,' varstva kulturnih ter zgodovinskih spomenikov, stanovanjske politike in upravljanja stanovanj, komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov in uporabnikov, organizacije splošnega ljudskega oclpora in družbene samozaščite, varstva naravnega okolja, upravljanja družbenega premoženja, javnega obvešča-. nja ter drugih področij skupnega življenja in dela. Skupne poti'ebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredeljujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti. 134. člen Delovni ljudje v krajevni skupnosti sprejemajo programe in plane razvoja krajevne skupnosti, s katerimi določijo tudi liačin združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog. 135. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb, interesov in' nalog delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom na podlagi, programa in plana razvoja krajevne skupnosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine, združujejo svoja sredstva z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela. določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, z delom davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine, s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti in z drugimi sredstvi. Delovni, ljudje in občani tudi sami prispevajo določena sredstva s samoprispevkom ali na drug način. Delovni ljudje in občani odločajo o programu uporabe sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 138. člen Občinska skupščina vsako leto določi višino sredstev od dohodka od davkov, taks in drugih davščin, ki jih odstopa krajevnim skupnostim za uresničevanje njihovih nalog in funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti. Občinska skupščina s posebnim predpisom določi merila in kriterije za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih namenjenih za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, upoštevajoč območje ter število delovnih ljudi in občanov. 137. člen Na dopolnilnih sredstvih občinskega proračuna so lahko udeležene krajevne skupnosti, v katerih samoprispevek, del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugi dohodki ne zadostuje za financiranje njihovih nalog določenih v delovnih programih, ki so usklajeni s programi občine. 138. člen Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja s finančnim načrtom v skladu s svojim delovnim programom. Namenska sredstva se razporejajo za namene, za katere'so bila dana. Pred'os delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti obravnavajo delovni ljudje na svojih zborih: sprejime pa ga organ samoupravljanja v krajevni skupnosti. 139 člen TTraipvno skupnosti lahko združujejo svoja sredstva. raze'' sredstev, ki se namensko zbirajo v krajevni skupnosti, v posebnem samostojnem skladu. Sklad ustanovijo s samoupravnim sporazumom krajevne skupnosti. S sčedstvi sklada razpolaga zbor delegatov krajevnih skupnosti. Sredstva se delijo po merilih, ki jih sprejme zbor delegatov krajevnih skupnosti. 140. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani V krajevni skupnosti neposredno povezujejo v skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usklajujejo in. uresničujejo interese skupnega pomena. S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi ,za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor , nad delom te službe. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo tudi posamezne skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih nalog. VIII. SKUPŠČINSKI SISTEM ■ 141. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti in organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo delovni ljudje in občani v’ temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah svoje delegacije. . « y . 142. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih oblikujejo delegacije: 1. delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih; ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela, 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvh, obrtni in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja, 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, na način, določen z ustavo* in zakonom, 4. delovni ljudje v krajevnih skupnostih. Delegacije oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni • organizaciji, združenega dela oziroma delovni skupnosti z majhnim številom delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje. . V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih' skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. lahko oblikujejo skupno delegacijo v skladu z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine. • x 143. člen Če se med mandatnim obdobjem skupščine občine ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, se vključi njena delegacija v opravljanje funkcij skupščine občine. ' I ' ‘ • 144. ’ člen Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti samostojno določajo s svojim statutom v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije. 145. člen Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti pošiljajo v zbore občinske skupščine, se določi sorazmerno s številom delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah oziroma skupnostih, vendar tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih področij družbenega dela oziroma posameznih območij. 146. člen Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi statuti in samoupravnimi sporazumi podrobneje določajo pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov ter zagotavljajo pogoje za njihovo delo. 147. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora, ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 148. člen Delegat ima na zasedanjih zbora pravico pred- ■ lagati zboru, katerega član je, naj obravnava vprašanje. ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali od predstojnika ustreznega upravnega organa odgovor na vprašanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 149. Člen Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini. 150. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto, kadar opravlja funkcijo delegata v skupščini. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora. katerega član je, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen strogega zapora nad pet let.. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval,, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komisija ustreznega zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostosti oziroma nadaljevanje kazenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete delegatu. Kadar skupščina samoupravne interesene skup-, nosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo člani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. IX. OBČINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnosti 151. člen Skupščina občine Litija je organ samoupravljanja in naj višji organ , oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih ima občina po tem statutu, ustavi SR Slovenije in zakonih. 152. člen V okviru pravic in dolžnosti, ki jih uresničujejo delovni ljudje in občani v občini, občinska skupščina: določa politiko in- odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje in družbeni razvoj občine, sprejema družbeni načrt, proračun, predpise in druge splošne akte, obravnava vprašanja skupnega pomena za organizacije 'združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihova razmerja in interese, daje pobudo za sklepanje družbenih dogovorov in pri tem sodeluje, razpravlja o vprašanjih s področja splošnega ljudskega odpora, varnosti in družbene samozaščite, izvršuje nadzorstvo zakonitosti, določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice,, dolžnosti in pooblastila ter način imenovanja in razreševanja predstojnikov občinskih upravnih organov, skrbi za izvajanje začrtane politike, predpisov in drugih splošnih aktov, določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, -izvršuje politično kontrole nad delom izvršnega sveta in upravnih organov ter skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij in jim daje smernice za delo. 153. člen Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo na območju občine ter opravlja vse druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, tem 'statutu, zakonih in po drugih predpisih. 154. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v, javno razpravo delovnim ljudem in občanom v organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnostih. Občinska skupščina lahko sklene, da predlog predpisa ali drugega vprašanja iz svoje pristojnosti predloži delovnim ljudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom. 2. Sestava in volitve 155. člen V občinsko skupščino pošiljajo svoje delegate delovni ljudje in občani organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah. 156. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom ih drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila določena s tem statutom ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor združenega dela, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine,, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. - Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine. 157. člen Občinsko skupščino sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. 158. člen Zbor združenega dela sestavlja: 18 delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju gospodarstva, 2 delegata temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja prosvetno kulturne dejavnosti, 1 delegat temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti s področja socialno zdravstvene dejavnosti, 3 delegati delovnih ljudi, ki delajo s svojimi delovnimi sredstvi v kmetijstvu, obrtnih in drugih dejavnostih in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, 2 delegata delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot temeljne organizacije združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 23 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Družbenopolitični zbor sestavlja 25 delegatov delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. 159. člen O določenih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine soodločajo v skladu s tem statutom skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine. 3. Pristojnosti in delo zborov 160. člen Zbor združenega dela. zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine enako- pravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o katerih soodločajo na podlagi tega statuta skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, odločajo pristojni zbori občinske skupščine enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 161. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: — sprejemajo statut občine kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve, — sprejemajo poslovnik občinske skupščine, — sprejemajo družbeni načrt občine in načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini, — sprejemajo odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu ni zato pristojen posamezni zbor, oziroma zbora, — odločajo o razpisu referenduma v občini, — določajo temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice, dolžnosti in pooblastila, — opravljajo družbeno nadzorstvo nad zakonitostjo, — odločajo v skladu z zakonom o ukrepih zoper organizacije združenega dela in skupnosti ali drugega združenja teh organizacij, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti ali pa huje oškodujejo družbene interese. — obravnavajo vprašanja in odnose s področja notranjih zadev, javne varnosti, družbene samozaščite, ljudske obrambe in pravosodja, družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, temeljna vprašanja s področja kadrovske politike, — odločajo o vključitvi občine v skupnost občin, — volijo ni razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine, — volijo in razrešujejo predsednika in člane izvršnega sveta, — imenujejo in razrešujejo predstojnike, ki vodijo upravne organe ter občinskega družbenega pravobranilca sambupravljanja, — volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug predpis, — odpravljajo in razveljavljajo predpise in splošne akte izvršnega sveta, .če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi, — opravljajo druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo posamezni zbori oziroma zbora. 162. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno — sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, — odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva, razpisu občinskega posojila in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini, — odločata o uvedbi prostovoljnega varčevanja in o drugih oblikah prostovoljnega in solidarnega združevanja sredstev v občini, » — odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela, — določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev, — odločata o ukrepih za varstvo človeka in okolja, — dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega interesa, — obravnavata vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje delovnih ljudi iri občanov s področja financiranja družbenopolitične skupnosti, prostorskega planiranja in prostorskega urejanja, izgradnje in ureditve naselij, stanovanjske in komunalne dejavnosti, ter o tem zavzemata stališča, dajeta mnenja in predloge o teh zadevah, odločata, razen če o posamezni zadevi ne odloča posamezni zbor, — odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami in organizaciji skupnih organov, organizacij in služb. Zbora opravljata enakopravno tudi druge zadeve, če je tako določeno z ustavo, tem statutom ali zakonom. 163. člen Zbor združenega dela samostojno: — sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepa za urejanje zadev, ki se nanašajo na družbeni načrt in delitev dohodka, i — obravnava stanje in razvoj posameznih gospodarskih in drugih družbenih področij, medsebojna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela. samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela, druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj ter o teni zavzema Stališča, daje mnenja in predloge in priporočila ter Spremlja izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov, — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic in samoupravnih družbenih odnosov delovnih ljudi y združenem delu v občini in odloča o teh vprašanjih, — usklajuje posamezne in skupne interese delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov ter odloča o teh vprašanjih, — obravnava vprašanja s področja samoupravnega sporazumevanja, ga vspodbuja in sodeluje pri družbenem dogovarjanju, — zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta organizacije združenega dela do sklepa*ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi, njihovih dolžnosti in svoboščin,'če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 164: člen \ Zbor krajevnih skupnosti samostojno: — sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih, — sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti, — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter preučuje, usmerja in vspodbuja delo krajevnih skupnosti, — obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-pomembni za življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in ki se nanašajo na področje sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje, gospodarjenja in uporabe dobrin v splošni rabi ter uporabe mestnega zemljišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in predloge, — obravnava vprašanja, ki se nanašajo na imena cest, ulic, trgov, poti, parkov na območju občine ter daje o teh vprašanjih mnenja in predloge občinski skupščini, — vspodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skupnostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja, — obravnava delovanje neposrednih oblik samoupravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in delovanje teh oblik, — obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in . sklepih, — zadrži izvršitev splošnega akta kraievne skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta, — opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. ' 165. člen Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja’ in v zvezi s tem zavzema stališča in ^iaje predloge drugima zboroma občinske skupščine oziroma skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti občinske skupščine. Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti staljšča v zadevah, ki se nanašajo na temeljna vprašanja, usmerjanja delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, temeljna: načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in medsebojna razmerja delavcev na teh področjih ter splošne pogoje javnega obveščanja. Pristojna zbora in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne morejo sprejeti ‘odloka ali drugega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora. Če pristojna zbora ali skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmeta besedilo odloka ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, sta dolžna neusklajena vprašanja ponovno preučiti in o njem odločiti. 166. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela:1 / 167. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in, socialnega varstva odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov. Skupščina samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, določenih z zakonom, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o posameznih vprašanjih določenih z zakonom. Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost v takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostim v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela. 168. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznih vprašanjih ima pravico da razpravlja o tem vprašanj«, zavzema. stališča in daje svoje predloge pristojnim zborom, če gre za Vprašanja, Ju imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 169. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov. 170. člen Vsak zbor z’asfeda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo'pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. 171. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Glasovanje je javno. Ce zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 4 4. Predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov 172. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli predsednika _ izmed delegatov v občinski skupščini, na predlog občinske konference SZDL s po prej opravljenem kandidacijskem postopku, s tajnim glasovanjem. Kandidati so izvoljeni, če so dobili večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru občinske skupščine. Predsednik in podpredsedniki se volijo 'za štiri leta in ne morejo biti več kot dvakrat izvoljeni za to dolžnost 173. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občino, — sklicuje in vodi skupne seje zborov, — skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku, skupaj s predsedniki zborov razlaga določbe poslovnikov občinske skupščine in njenih zborov glede pristojnosti zborov in teles občinske skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom občinske skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov, — podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme občinska skupščina oziroma dva ali več zborov, — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, poslovnikom in z drugimi predpisi. Če je predsednik občinske skupščine zadržan, ga nadomestuje podpredsednik, ki ga sam določi. 174. člen Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika, ki ga izvoli zbor izmed delegatov tega zbora na predlog najmanj pet delegatov zbora. Predsednik zbora se voli za štiri leta in ne more biti več kot dvakrat zaporedomaf izvoljen za to dolžnost. 175. člen Predsednik zbora predstavlja zbor, sklicuje in vodi njegove seje, skrbi, da zbor posluje po poslovniku, podpisuje predpise in druge akte, ki jih sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s statutom, . poslovnikom zbora in z drugimi predpisi. 176. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali za predsednika, zbora, dobi pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funkcijo v tem primeru nima pravice glasovati. 177. člen Občinska skupščina ima sekretarja skupščine. 5. Stalna in občasna delovna telesa oočinske skupščine in njenih zborov 178. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore- in druga stalna ali občasna delovna telesa za preučevanje predlogov, predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni zbori in za preučevanje drugih vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine. 179. člen Občinska skupščina Litija ima naslednje stalne komisije: — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijo za prošnje in pritožbe,. — komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV, — komisijo za volitve jn imenovanja ter kadrovske zadeve, — komisijo za odlikovanja in občinska priznanja, — statutarnopravno komisijo, — komisijo ža verska, vprašanja, — komisijo, za preventivno vzgojo v cestnem prometu, — komisijo za dograjevanje samoupravnega sistema. / Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. 180. člen Sestavo, naloge in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom. \ 181. člen s SKiepom lahko občinska skupščina ali njen zbor ustanovita občasna delovna telesa in določita njihovo delovno področje in sestavo. 6. Izvršni svet 182. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti /občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja za izvajanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov. Izvršni svet izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov. 183. člen Izvršni svet: — skrbi za uresničevanje politike občinske skupščine, — skrbi, dd se izvršujejo zakoni, družbeni plan, proračun, odloki in drugi akti občinske .skupščine, — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine, — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji, — predlaga družbeni načrt občine, — predlaga občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, — izvršuje proračun občine, — izdaja predpise za izvrševanje odlokov, in drugih splošnih aktov občinske skupščine, — skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine ih posameznih zborov, — usklajuje in usmerja delo upravnih organov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, — nadzoruje delo občinskih upravnih organov, , _ skrbi za to in je odgovoren, da občinska uprava kot celota dobro deluje, in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih. ima po zakonu in s tem statutom, — odloča v sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi, — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo, — ustanavlja komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, — predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije dela in dela občinskih upravnih organov, — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom oziroma s tem statutom. 184. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in 12 članov. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po poprej opravljenem postopku v socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika Izvršnega sveta. Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta imenuje občinska skupščina, na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnika temeljnih občinskih upravnih organov. Predsednika in člane Izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta. 185. člen Predsednik Izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali ostavka predsednika sveta ali ostavka večine članov Izvršnega sveta ima za posledico ostavko celotnega sveta. Ce Izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega sveta. 186. člen Izvršni ' svet dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na seji. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov sveta. 187. člen Predsednik Izvršnega sveta predstavlja svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje ter skrbi za izvajanje sklepov sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja svet: Predsednik sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Predsednika v primeru odsotnosti ali daljše zadržanosti nadomešča član, ki ga imenuje sam predsednik ali izvršni svet. 183. člen Člani Izvršnega sveta so dolžni izvrševati sklepe sveta, o njih obveščati delavce služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo. 189. člen Izvršni svet obvešča zbore občinske skupščine c splošnem stanju glede izvajanja politike in izvrševanja zakonov, odlokov in splošnih aktov občinske skupščine in o Svojem delu. Izvršni svet mora občinski skupščini, posameznim zborom na njihovo zahtevo dati poročilo o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih aktov občinske skupščine. 190. člen Člani Izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenje o drugih vprašanjih iz področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 191. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima Izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delovnega področja. Organizacije in organi so mu te podatke in pojasnila dolžni dajati. 192. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih aktov za katere predlaganje je pristojen svet in predpisov, ki jih sam izdaja ter predlagati svetu naj določi načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov. 193. člen Če Izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na pređlćj? najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu je ta dolžan odstopiti. 194. člen Najmanj deset delegatov katerega koli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom Izvršnega sveta. 195. člen Člani Izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana Izvršnega sveta odloča svet. X. OBČINSKA UPRAVA 1. Občinski upravni organi 196. člen Občinski upravni organi v okviru svojih pristojnosti in pooblastil: — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in Izvršnega sveta ter skupščin širše družbenopolitične skupnosti, zagotavljajo njihovo izvrševanje in izvajanje določene politike, — odločajo o upravnih stvareh^ opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte, — spremljajo stanje in razvoj na določenem pod-, ročju, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju 'zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, — pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta in drugih organov in teles skupščine, — opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov in drugih splošnih aktov. 197. člen Občinski upravni organi so samostojni v okviru svojih pooblastil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in Izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske 1 skupščine in Izvršnegh sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti ter z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje .o delu. 198. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in'skupnosti ter redno seznanjajo skupščino in Izvršni svet o stanju'na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave. Na - področjih iz pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih organizacij posebnega družbenega interesa in drugih skupnosti in organizacij, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo dogajanja, 'sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo predloge iz svojega delovnega področja, občinski upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izmenjujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samoupravne “interesne skupnosti soodločajo z občinsko .skupščino. 199. člen Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo oddelki, kot temeljni upravni organi in drugi upravni organi, službe in organizacije. Upravne organe in službe ustanovi občinska skupščina na predlog izvršnega sveta z odlokom in hkrati določi njihovo delovno področje. , 200. člen Z zakonom in odlokom občinske skupščine na, podlagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenim organizacijam, društvom in drugim organizacijam, da brejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določi, kako .se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizacijam in skupnostim, kot tudi določajo pravice skupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil. 201. člen Predstojnik upravnega organa organizira in vodi delo organa ter je za njegovo delo in izvrševanje nalog in zadev iz pristojnosti upravnega organa, ki ga vodi, osebno odgovoren. Predstojnik upravnega organa mora poročati o stanju na ustreznem upravnem področju in o delu upravnega organa, ki ga vodi zborom občinske skupščine in izvršnemu svetu. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora ali njegovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa, ki ga vodi. Na vprašanje' delegatov na seji je dolžan dati odgovor. 202. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi zakona, določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. 203. člen Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, sestavljajo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samoupravnimi akti delovne skupnosti na podlagi. ustave in zakona. Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zapletenost in obseg nalog teh organov. XI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV 204. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo predpise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. 205. člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisija občinske skupščine oziroma zbora in samoupravni organ organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor' lahko’ predlaga sprejem predpisa ali splošnega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 206. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov zbora. Predpis ali splošni akt, pri katerega sprejemanju sodelujeta zbora enakopravno, je sprejet, če ga zbora sprejmeta .v enakem besedilu. Določba- prejšnjega odstavka velja tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. . 207. člen Ce se zbora po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinita glede besedila predloga odloka ali drugega akta,, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora’ ali izvršnega sveta po sklepu obeh zborov pa lahko že prej. Ce ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela, predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda. V primeru, če zbora ne sprejmeta predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet razglasi za sprejet akt o začasnih ukrepih v besedilu, v katerem ga je sprejel zbor združenega dela. Ce zbor Oziroma zbora občinske skupščine, ki sta sprejela besedilo predpisa ali drugega splošnega akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora tudi po ponovnem odločanju nista uskladila svojih stališč, postavijo vsi zbori skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog Za uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji zborov, če se tudi na skupni seji zbori ne zedinijo, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šestih mesecev na predlog enega zbora ali izvršnega sveta po sklepu zborov pa lahko že prej. Dokler se pristojni zbor oziroma pristojna zbora ne zedinita z družbenopolitičnim zborom o spornem vprašanju, ne more pristojni zbor oziroma pristojna zbora urediti tega vprašanja z odlokom oziroma dru-gjm splošnim aktom. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno soodloča z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti. 208. člen t ' Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo, občinska skupščina in njeni organi z v-ečino glasov navzočih delegatov oziroma članov, če s posebnimi predpisi , ni mogoče drugače določeno. 209. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih .ter drugih aktov občinske skupščine in njenih organov se natančneje določi s poslovnikom. . 21.0. člen Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati ospii dan, po objavi, če •ni v samem 'predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega ' dne, ko je bil objavljen. Družbeni načrt in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega. veljata družbeni načrt oziroma proračun. 211. člen Predpis in drug splošni akt občinske skupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno,- da velja le za del območja občine. XII. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ 212. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in društev je javno. 213. člen Občinska skupščina, organi samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij -združenega dela posebnega družbenega pomena so dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov ali f ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge skupnosti in organizacije so dolžne objektivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne ljudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnosti in družbenem življenju v občini. 214. člen Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne ljudi in občane na zborih, s posebnimi poročili, publikacijami in podobno, prek internih glasil, občinskega glasila in prek drugih sredstev javnega obveščanja. Vsi' predpisi in drugi splošni akti občinske skupščine se razen v Uradnem listu SR Slovenije lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način. 215. člen O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik občinske .skupščine, predsednik zbora, predsednik izvršnega sveta ter za posamezne upravne organe predstojniki teh organov, Osebe iz prvega-odstavka tega člena lahko pooblastijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti. 216. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način in osebe, ki so odgovorne in pooblaščene 'za obveščanje javnosti ter zadeve in podatke, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti. 217. člen S področja dela občinske skupščine in njenih organov so tajni in se ne smejo objaviti■ — podatki iz načrtov in programov dela teritorialne obrambe. '■ — podatki o organizaciji civilne zaščite, — podatki o strateških objektih, — podatki o opremi splošnega ljudskega odpora. 218 člen v Seje občinske skupščine so javne. Predstavniki organov upravljanja v organizacijah zdy’i.1čoneva dola irro*pvnib skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti in drufdb samoupravnih organizacijah in skupnostih so lahko navzoči na sejah ob- činske skupščine, razen kadar so seje tajne, in v skladu s poslovnikom lahko sodelujejo v delu skupščine. 219. člen Uresničevanje načela javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. XIII. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ 220. člen Vsi trgani in organizacije in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij opravljajo. svojo funkcijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov1, statutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom. 221. člen Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli in imenuje občinska skupščina je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni izvršni, svet in delovna telesa, ki jih imenuje občinska skupščina. 222. člen Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgovorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pravic, 'dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovornosti lahko občinska skupščina funkcionarja odpokliče ali razreši funkcije, postavi vprašanje njegove zaupnice, poda oceno njegovega dela ali mu izreče javni opomin. ^ Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcionarjev podrobneje določa poslovnik. - 223. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih orgaripv ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi ter ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. - 224. člen Izvoljeni ali imenovani nosilec samoupravne, javne ali druge funkcije ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti. XIV. SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI TER DRUGIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI 225. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina Litija z drugimi občinami, s SR Slovenijo ter drugimi skupnostmi in organizacijami v skladu z ustavo, s tem statutom in družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi skupnostmi in organizacijami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesene skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 1. Medobčinsko sodelovanje 226. člen Občina Litija sodeluje z drugimi občinami in mestom Ljubljana po načelu prostovoljnosti in solidarnosti in v ta namen združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina Litija ustanovi medobčinski skupni organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalno in druge skupnosti občin. 2. Sodelovanje občine s SR Slovenijo 227. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z j-epubliško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga. Občinski upravni organi so dolžni na zahtevo republiških upravnih organov dajati poročila, obvestila in mnenja v zvezi z reševanjem upravnih zadev. 228. člen Občinska skupščina sodeluje s Skupščino SR Slovenije na zasedanjih delegatov zbora občin tako' da na zasedanje delegatov zbora občin delegira svojega delegata v skladu z ustavo, statutom, zakonom in poslovnikom občinske skupščine. 229. člen Izvršni svet ugotovi, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za obravnavo vprašanja, ki je na dnevnem redu zbora občin, za sprejem mnenj, stališč in predlogov ter za delegiranje delegata. XV. SPREMEMBA STATUTA OBČINE 230. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 231. člen O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 232. člen .Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb statuta in ga predloži občinski skupščini. Osnutek sprememb statuta da občinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine. > XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 233. člen Določbe statuta občine Litija, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in pravice ter dolžnosti Skupščine občine Litija, se pričnejo uporabljati s prvim zasedanjem Skupščine občine Litija. Določbe statuta občine Litija, ki se nanašajo na sestavo in organizacijo drugih organov občine se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova skupščina občine. 234. člen Prva seja občinske skupščine, na kateri se izvolijo delegati zveznega zbora Socialistične federativne republike Jugoslavije in SR Slovenije, člani predsedstva SR Slovenije. del«Hranjo delegati v zbor občin 'in družbenopolitični zbor SR Slovenije, izvolijo predsednik in podpredsednik občinske skupščine, predsedniki zborov občinske skupščine, se opravi najpozneje do 26. aprila 1974. 235. člen Politično-izvršilni, upravni in drugi organi skupščine občine nadaljujejo z delom po tem statutu in drugih veljavnih predpisih občinske skupščine toliko časa. dokler nova skupščina odnosno izvršni svet s predpisom ne odpravi ali reorganizira teh organov. 236. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih morajo po določilih tega statuta izdati občinska skupščina in njeni organi, morajo biti izdani najkasneje do 31. decembra 1974. Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s statutom usklajeni tudi došedanji predpisi občinske skupščine in njenih organov. I 237. člen Ta statut začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 31. marca 1974. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Litija s spremembami in popravki (Uradni list SR Slovenije št. 6/70, 30 71 11/72 in 25/73): St. 011-2/64 Litija, dne 12. marca 1974. Predsednik Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE 643. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Mo-' ste-Polje na svoji seji dne 11. junija 1974 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbanističnega načrta za ureditveno območje občine Ljubljana Moste-Polje — regulacijski načrt 1 Predlog podrobnega urbanističnega načrta za ureditveno območje občine Ljubljana Moste-Polje — regulacijski načrt se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predlog podrobnega urbanističnega načrta za ureditveno območje občine Ljubljana Moste,-Polje — regulacijski načrt bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1, kjer bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 13. junija do 12. julija, vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure. Strokovno tolmačenje načrta bo 13., 19., 20. in 27. junija ter 10. in 11. julija od 16. do 18. ure. Ljubljana, dne 5. junija 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Bogo Bratina 1. r. SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA LJUBLJANA 644. Da bi uresničili ustavno načelo o neposrednem odločanju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih in delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom ter delovni Ijud-je-kmetje, omogočili svobodno menjavo dela med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva in zaradi združevanja sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelu vzajemnosti in solidarnosti glede na resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974. skladno z družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in oblikovanja sredstev za skupno in splošno po-, rabo v letu 1974, sklenemo I. Delovni ljudje — uporabniki zdravstvenega varstva na območju skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana 1. delovni ljudje iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, 2. delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi, 3. delovni ljudje — kmetje, 4. delovni ljudje — zaposleni pri zasebnikih. II. Delovni ljudje — izvajalci zdravstvenega varstva v temeljnih organizacijah združenega- dela in drugih organizacijah ter delovnih skupnostih zdravstvene dejavnosti, združeni v skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana SAMOUPRAVNI SPORAZUM o programu zdravstvenega varstva, združevanju sredstev za njegovo uresničevanje in za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja 1 S tem samoupravnim sporazumom se delovni ljudje dogovorimo in sporazumemo o obsegu in kakovosti programa zdravstvenega varstva na območju skupnosti, o virih in obsegu združenih finančnih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva za leto 1974 in drugih pravicah' iz zdravstvenega zavarovanja ter o ukrepih za zagotovitev izvrševanja in nadzorstva nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma. 2 Delovni ljudje — uporabniki zdravstvenega varstva in delovni ljudje — izvajalci zdravstvenega varstva se zavezujemo, da bomo pri uresničevanju programa zdravstvenega varstva za 1974. leto in pri porabi dogovorjenih združenih finančnih sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, in za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja delovali v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1974, družbenim dogovorom o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 in s tem samoupravnim sporazumom. 3 Delovni ljudje — izvajalci zdravstvenega varstva bomo izvajali zdravstveno varstvo po programu zdravstvenega varstva skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana za leto 1974, ki je sestavni del tega samoupravnega sporazuma. Pri izvajanju zdravstvenega varstva bomo zagotovili zlasti: obseg zdravstvenega varstva v skupnosti na ravni, doseženi v letu 1973, povečan spričo novih zmogljivosti in sodobne tehnologije ter povečanja števila prebivalstva in intenzivnejšega uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva delovnih ljudi-kmetov ter večje zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. 4 6 Delovni ljudje izvajalci zdravstvenega varstva se obvezujemo, da bomo izboljšali organizacijo dela zdravstvene službe skrbeli za večjo racionalizacijo pri materialnih izdatkih in organizirali mrežo osnovnega zdravstvenega varstva povsod, kjer so za njo podani 'pogoji, ki jih narekujejo utemeljene potrebe delovnih ljudi skladno s posebnostmi po obolevnosti, populaciji, prometnih razmerah in podobno. Delovni ljudje — izvajalci zdravstvenega varstva se obvezujemo tudi za skrajšanje čakalne dobe, boljši in humanejši odnos do delovnih ljudi — uporabnikov zdravstvenega varstva. 5 Delovni ljudje — uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva se zavezujemo, da bomo vsak posebej in skupno v organizacijah združenega dela z medsebojnim vzgojnim vplivanjem in s sredstvi samoupravne delavske kontrole delovali v smislu kar najbolj vestnega in gospodarnega koriščenja združenih sredstev za zdravstveno varstvo, še posebej pa :— da ne bomo po nepotrebnem obremenjevali zdravstvenih delavcev v osnovni zdravstveni službi, — da ne bomo izkoriščali zdravstvene službe za neutemeljeno koriščenje pravic do bolniškega staleža, — da bomo tudi sami skrbeli za čim bolj vestno in smotrno porabo zdravil v breme skupnosti; — da bomo dosledno izpolnjevali navodila zdravstvenih delavcev pri zdravljenju in s tem skrajševali bolezensko dobo. Pri združevanju in porabi finančnih sredstev bomo za obseg in kvaliteto dela zdravstvenega varstva delovni ljudje — uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva upoštevali naslednje: — sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo, zaposlenih v zdravstvu po veljavnih samoupravnih sporazumih, — materialne in druge stroške skladno z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974,, — izdatke za zdravila in sanitetni material, ki so vkalkulirani v materialne stroške, po samoupravnem sporazumu o povišanju cen zdravil, — amortizacijo po osnovah iz leta 1973, — zakonske, samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti po veljavnih predpisih. 7 Delovni ljudje — uporabniki zdravstvenega varstva bomo iz svojega osebnega dohodka, iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti in iz drugih virov združili tinančna sredstva za potrebe zdravstvenega varstva po programu in za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja v znesku 1.185,369.000 din in za obveznosti, ki jih je SR Slovenija prenesla na samoupravne interesne skupnosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega, zavarovanja za temeljac . dejavnost in investicijske obveznosti za naložbe na področju zdravstvene dejavnosti v znesku 30.000.000 din. Od tega zneska združujemo: Za zdravstveno varstvo po programu in financiranje drugiii pravic iz zdravstvenega zavarovanja dinarjev Za prenesene obveznosti SP Slovenije dinarjev Skupaj dinarjev — delovni ljudje iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti 989.OS7.COO 28.541.000 1.017.608.000 — delovni ljudje, ki opravljajo dejavnosti z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ■ 49,357.000 1,459.000 50,816.000. — delovni ljudje -r- kmetje 23,182.000 23,182.000 —- delovni ljudje — upokojenci 114,242.000 — 114,242.000 Skupaj 1.175,848.000 30.000.000 1.205.848.000 — drugi dohodki skupnosti 10,021.000 — 10,021.000 Skupaj združena sredstva 1.185,869.000 30,000.000 1.215,869.000 8 Združena finančna sredstva iz 7. točke tega samoupravnega sporazuma bomo namenili: 1, za potrebe zdravstvenega varstva din po priloženem programu za leto 1974 878,758.000 . 2. za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja in za druge izdatke 217,624.000 3. za investicije v zdravstvo v skupnosti - 61,329.000 4. za rezervo • 28,158.000 5. za prenesene obveznosti SR Slovenije ’ 30.000.000 Skupaj 1.215,869.000 9 Stopnje prispevka za združena sredstva po tem samoupravnem sporazumu so: — za delavce temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter delovnih skupnosti: a) od bruto osebnega dohodka:' — za sprejeti program skupnosti (od tega: prenos obveznosti od občinskih skupščin za socialno ogrožene kmete in izenačitev kmetov z delavci 0,05 Vo) 8,27 Vo b) iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela — za nesreče pri delu 0,60 °/o — za investicije v zdravstvo v skupnosti 0,59 °/o — za prenesene obveznosti do fi- nanciranja skupnih potreb v SR Sloveniji 0,29 °/o skupaj 1,48 Vo — za delovne ljudi — kmete a) prispevek od katastrskega dohodka in dohodka od gozda 55 %> b) pavšal na gospodarstvo ' 760 din 10 Primanjkljaj iz 1973. leta v znesku 49,282.466,83 din bo skupnost pokrila v 1974. letu s posebno prispevno stopnjo v višini 0,52 fl/o od bruto osebnih dohodkov. 11 Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana bo do 31. 5. 1974 s ppsebnim sklepom skladno s tem sporazumom določila višino prispevka za vse druge primere, ki niso posebej navedeni v tem samoupravnem sporazumu in potrebne izvedbene sklepe za združevanje sredstev. 15 Izvajanje tega samoupravnega sporazuma nadzoruje odbor, ki ga sestavljajo po trije člani zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter po en član iz vsake občine na območju skupnosti, ki ga imenuje skupščina občine. 16 Zaradi zagotovitve pravočasnega plačevanja prispevkov- po^,jisniki samoupravnega sporazuma soglašamo: • — da zavezanec, ki prispevka ne vplača ali ne vplača v roku, določenem s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom, plača poleg prispevka še povečani prispevek v višini 0,05 % na dan od zneska nevplačanega prispevka in — da se od občana, ki zapadlega prispevka ne vplača v predpisanem roku prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov. 17 Spore, ki bi nastali med podpisniki tega samoupravnega sporazuma, bo reševala posebna arbitražna komisija. - Arbitražno komisijo sestavlja 5 članov, v katero imenuje 2 člana zbor uporabnikov, 2 člana zbor izvajalcev. petega člana, ki je predsednik komisije, pa imenuje skupščina skupnosti. Odločitev arbitražne komisije je dokončna in za sporne stranke -obvezna. 12 18 V primeru povečanja materialnih stroškov v zdravstvu zaradi povečanja cen preko predvidene ravni, prekoračitve programa zdravstvenega varstva, usklajeva-nja osnov za nadomestila osebnega dohodka z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov in usklajevanja osebnih dohodkov delovnih ljudi — izvajalcev zdravstvenega varstva s povečanjem osebnih dohodkov delovnih ljudi, zaposlenih v gospodarstvu skladno z resolucijo SR Slovenije o družbenoekonomski politiki in razvoju ter neposrednih nalogah v letu 1974, ali 'če se na podlagi analize ugotovi, da združena finančna sredstva niso zadostna za izvedbo dogovorjenega programa, bomo ukrepali skladno z združbenimi dogovori o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. Ta samoupravni sporazum velja za podpisnike, ki ga podpišejo in se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 12. aprila 1974. Predsednik zbora izvajalcev zdravstvenega varstva Predsednik zbora uporabnikov zdravstvenega varstva dr, Miloš Kobal 1. r. Ferdo Majdič 1. r. Predsednik skupščine začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana dr. Janez Pevc 1. r. 13 Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana bo na podlagi podatkov za prvo polletje in tretje trimesečje spremljala izvajanje samoupravnega Sporazuma in o tem seznanjala delovne ljudi. Podpisniki samoupravnega sporazuma soglašamo, da se zoper kršilce samoupravnega sporazuma lahko uporabijo ukrčpi, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NOVA GORICA 645. Na podlagi 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Ur. iist SRS, št. 55/72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Ur. list SRS, št. 45/73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 4. rednem zasedanju dne 24. maja 1974 sprejela STATUTARNI SKLEP o dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica 1. člen Za 7. točko 42. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) se doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. — če je začasno nezmožen za delo zaradi krvodajalstva ob izjemnih prilikah, transplantacije kože ali drugega živega tkiva.« 2. člen V 57. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Zavarovancu, ki je začasno zadr.žan od dela zaradi primerov iz 8. točke 42. člena se nadomestilo ne zmanjša.« 3. člen V 69. členu se doda nov 3. odstavek, ki se glasi: »Potni stroški se povrnejo tudi družinskim članom hospitaliziranih alkoholikov oziroma osebam, ki jih določi vodstvo kluba zdravljenih alkoholikov, ko le-ti hodijo v bolnišnico na organizirane posvete v Zvezi z zdravljenjem.« 4. člen Ta statutarni sklep o dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. Št. 06-105/74 Nova Gorica, dne 24. maja 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. 646. Na podlagi 40. in 168. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS, št. 55/72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina'skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 4. rednem zasedanju dne 24. maja 1974 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva I V I. točki sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev (Uradni list SRS, št. 46/70) se črta besedilo pod h). II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja na se od 1. julija 1974. Št. 06-105/74 Nova Gorica, dne 24. maja 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica . Predsednik dr. Eđmond Kovačič 1. r. 647. Na podlagi 75. in 183. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS,, št. 46/70), statutarnega sklepa (Uradni list SRS št. 55/72) in drugega odstavka 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica na svojem 4. rednem zasedanju dne 24. maja 1974 sprejela SKLEP o znesku pogrebnine za zavarovane osebe 1 Znesek pogrebnine za zavarovane osebe znaša: a) za stare do 1 leta b) za stare nad 1 leto do 7 let c) za stare nad 7 let do 15 let č) za stare nad 15 let 500 din 650 din 800 din 1.300 din 2 V primeru smrti zavarovane osebe izven stalnega bivališča, pokop pa se izvrši v kraju stalnega bivališča, povrne sklad upravičencu 50 %> stroškov prevoza umrle osebe na razdalji od 15 do 150 km (brez drugih dodatnih stroškov, ki so v zvezi s prevozom). Za razdaljo nad 150 km pa določi v vsakem primeru višino povračila izvršilni odbor skupščine.. Pri določanju stroškov za prevoz se upoštevajo stroški za prevoz z mrliškim vozom ali s koriščenim sredstvom, vendar največ do cene mrliškega voza. 3 Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 32/72). 4 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974. St. 06-105/74 Nova Gorica, dne 24. maja 1974. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva Nova Gorica Predsednik dr. Edmond Kovačič 1. r. SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO 648. Da bi uresničili ustavno načelo enakopravne, svobodne in neposredne menjave dela pri zadovoljevanju potreb v zdravstvenem varstvu in zaradi uresničevanja skupnih interesov in združevanja sredstev v zdravstvenem zavarovanju predlaga Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Novo mesto — delavcem,' združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela. organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ter drugim delovnim ijudem, združenim v svojih asociacijah, kot uporabnikom zdravstvenega varstva ter — delovnim ljudem, združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti kot izvajalcem zdravstvenega varstva, V da po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti- zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Novo mesto sklenejo po določilih družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ki so ga sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Skupnost slovenskih občin, Občinske skupščine v SR Sloveniji in Skupščina mesta Ljubljane, Izobraževalna skupnost Slovenije skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Raziskovalna skupnost Slovenije, Skupnost za 'zaposlovanje v SR Sloveniji, Kulturna skupnost Slovenije, Telesno-jkulturna skupnost Slovenije, Začasna zveza skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije, Republiška skupnost otroškega varstva, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 1. člen Delovni ljudje, ki so v samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Novo mesto za občine Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost), združili svoje interese do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, si zagotovijo s tem sporazumom splošno ambulantno varstvo in zdravljenje, specialistično zdravljenje in pomoč, porabo zdravil in injekcij, bolnišnično zdravljenje in njegovo nadaljevanje v zdraviliščih, zobozdravljenje s ptotetiko, prevoze z reševalnimi avtomobili, ortopedska in ortotična pomagala, ostale prevozne in potne stroške v zvezi z uyeljavljanjem zdravstvenega varstva, delavci pa še denarna nadomestila in povračila po programu, ki je bil v javni razpravi družbeno verificiran in potrjen in to na enaki ravni, v enakem obsegu in kvaliteti kot v letu 1973. povečanem zaradi povečanega števila prebi-varstva in povečane intenzitete zaradi izenačevanja pravic kmetov z delaYci z najnujnejšimi investicijami iz potrjenega programa zdravstvenega varstva prebivalstva dolenjskih občin v letih 1971 do '1975. 2. člen V tem okviru mora biti zagotovljeno ustreznejše zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev pri delu in v zvezi z delom in otrok pri sistematskih pregledih, realizirane odločitve na referendumu glede izenačevanja zdravstvenega varstva delavcev, in kmetov ter omiljevanje 'razlike glede ravni zdravstvenega varstva posameznih območij v SR Sloveniji, oziroma posameznih občin v skupnostih. 3. člen Vrednotenje sprejetega programa za leto 1974, ob realizaciji načel iz resolucije o družbenoekonomski politiki SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) pokaže, da bo skupnost potrebovala za zdravstveno varstvo Znesek v 000 din 158.568 za denarne dajatve 27.965 za ostale dajatve 6.131 za obvezno rezervo 3.932 za ostale namene (glej 2. odstavek 6. člena) 5.175 Skupaj 201.771 4 *4. člen Sredstva za uresničevanje programa bo zagotovila skupnost iz bruto osebnega dohodka delavcev ter bd bruto osebnega dohodka v breme doseženega dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ter drugih organizacij, prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev, prispevkov kmetov in samostojnih poklicev, dohodkov iz mednarodnih sporazumov in drugih ter ostalih dohodkov. Merilo za določitev stopnje iz posameznega vira je razmerje med posameznimi viri kot so nakazani v sprejetem programu napram globalu sredstev, ki je prikazan v prejšnjem členu. 5. člen Realizacija načel iz prejšnjega člena pomeni naslednje razmerje med dohodki: Znesek v 000 din — iz prispevkov na osebne dohodke 127.102 — iz bruto osebnega dohodka v breme dohodka 38.054 — iz prispevkov za zdravstveno varstvo upokojencev 17.282 — iz prispevkov kmetov 11.400 — iž dohodkov po mednarodnih spo- razumih in ostalih ter drugih dohodkov 7.933 Skupaj ' - ■ 201.771 6. člen V okviru tega programa so zajeta tudi sredstva za najnujnejše investicije iz potrjenega programa v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti v skupnosti in sredstva za soinvestiranje/izgradnje Kliničnega centra v Ljubljani po posebnem sporazumu, vključujoč podražitev. Sredstva, ki jih mora skupnost zagotoviti po družbenem dogovoru o prenosu obveznosti proračuna SR Slovenije na Samoupravno interesno skupnost na področju zdravstvenega zavarovanja, ki se tičejo investicij republiških zdravstvenih institucij ter izpada sredstev proračuna SR Slovenije na področju financiranja dejavnosti republiških zdravstvenih delovnih organizacij na podlagi pogodb ter novih obveznosti do solidarnostnega sklada na področju zdravstva so izkazana posebej. Obveznost skupnosti znaša 5,175.000 din in je izračunana na podlagi enotne stopnje 0,34% v breme doseženega dohodka. 7. člen Iz potrebnih sredstev za poslovanje skupnosti v letu 1974 sledijo naslednje bruto stopnje, oziroma višina prispevkov: Prispevek delavcev: A. Iz bruto osebnih dohodkov: — za dosedanje obveznosti skupnosti 8,00% — ,za dosedanje obveznosti občin do finan- -ciranja zdravstvenega varstva kmetov 0,35% Skupaj iz bruto osebnih dohodkov 8,35 % B. Od bruto osebnega dohodka v breme dohodka: — za dosedanje obveznosti skupnosti 2,06% — za dosedanje obveznosti proračuna SR Slovenije in nove obveznosti v letu 1974 (2. odstavek 6, člena) 0,34% — za dosedanje obveznosti iz 12% repub- liškega pripevka za sofinanciranje zdravstvenega varstva kmetov 0,10 % Skupaj v breme doseženega dohodka 2,50% P r i s p e v ek kmetov : A. Prispevek od katastrskega dohodka pd negozdnih površin in dohodka iz gozda 36 % B. Pavšalni prispevek na zavarovano osebo 140 din Prispevek upokojencev: Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev od izplačanih pokojnin, invalidnin in oskrbnin — neto 10 %. Ostali prispevki: Prispevek in osnove za posebne zavarovane primere, bo določila skupščina skupriosti s posebnim sklepom. 8. člen Če bodo gibanja v letu 1974 odstopala od predvidevanj v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposredhil nalogah v letu 1974 in v zvezi s tem odstopom dotok sredstev od predvidevanj po tem sporazumu, se vrednotenje programa uskladi s temi gibanji. Ta uskladitev se opravi v rokih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupne in splošno porabo v letu 1974 to je per 30 junij in 30. september. 9. člen Za zagotovitev sprejetega programa bomo konsolidirali skladno z ustavnimi dopolnili — samoupravno interesno skupnost in s tem: — izboljšali kadrovske strukturo zaposlenih zdravstvenih delavcev z novimi namestitvami, pri tem pa zmanjšali nadurno delo in povečali intenziteto dela; — poenotili kriterije za ocenjevanje dela nezmožnosti in odpravljali vzroke izostajanja z dela; — racionalizirali pošiljanje k specialistom, v bolnišnice in na zdravljenje v zdravilišča; — racionalizirali porabo zdravil, sanitetnega materiala in drugih zdravstvenih uslug; — skrajšali čakalno dobo v splošnih, specialističnih in zobnih ambulantah, delno z boljšo organizacijo dela, delno z novimi namestitvami in delno z izboljšanjem materialnih pogojev (n^vi pripomočki); — stremeli k čimbolj enakomernem zdravstvenem varstvu v vsej skupnosti, zlasti pa na podeželju in med starejšimi ljudmi; ' , — povečali dejavnost za zgodnje odkrivanje raka, sladkorne bolezni, socialnih in nalezljivih bolezni, izboljšali higienske razmere, dvignili zdravstveno pro-svetljenost in skrbeli za boljše varstvo okolja; — okrepili zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine ter zobozdravstveno varstvo; — racionalizirali porabo in zmanjšali stroške pri uporabi sredstev za osnovno in razširjeno reprodukcijo. 10. člen Delovni ljudje, združeni v skupnosti kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva pa hkrati prevzemajo obveznost, da bo vsak posebej oziroma da bodo skupno v organizacijah združenega dela z medsebojnim vzgojnim vplivanjem in s sredstvi, samoupravne delavske kontrole delovali v smislu, kar najbolj vestnega in gospodarskega trošenja združenih sredstev za zdravstveno varstvo, še posebej pa * — da ne bodo po nepotrebnem obremenjevali zdravstvenih delavcev, zlasti v temeljni zdravstveni službi, — da ne bodo izrabljali zdravstvene službe z neutemeljenimi zahtevami za priznanje zadržanosti od dela (bolniški staiež), — da bodo tudi sami skrbeli za čimbolj vestno' in smotrno porabo zdravil na račun skupnosti in — da bodo med zdravljenjem dosledno izpolnjevali navodila ‘zdravstvenih delavcev in s tem skrajševali bolezensko dobo. 11. člen V okviru skupnosti bosta zbor uporabnikov kot reprezentant — kot delavcev in delovnih ljudi — uporabnikov in zbor izvajalcev kot reprezentant — zdravstvenih deiavcev — izvajalcev' spremljala uresničevanje sprejetega programa in ob vsakem trimesečju o tem obveščala podpisnike sporazuma. V 13. člen Neskladja, ki bi izvirala iz tega sporazuma, bosta sporazumno usklajevala oba zbora skupnosti, in sicer zbor uporabnikov kot reprezentant delavcev in delovnih ljudi — uporabnikov in zbor izvajalcev kot reprezentant zdravstvenih delavcev — izvajalcev po potrebi pa imenovala posebno arbitražno komisijo. 14. člen Podpisniki tega sporazuma sprejemajo z njegovim podpisom družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhajata iz medsebojne in svobodne menjave dela v okviru skupnosti. ' 15. člen Ta sporazum velja, ko ga sprejme večina njegovih udeležencev in ga v imenu teh sklenejo njihovi pooblaščeni organi. > St. 400-46/74 Novo naesto, dne 4. aprila 1974. Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Novo mesto Predsednik skupščine Ciril Jarnovič 1. r. V odloku o spremembi odloka o komunalnih taksah Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 17-451/74) je v 2. členu napaka, zato dajemo POPRAVEK odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah Skupščine občine Mozirje 2. člen odloka se pravilno glasi: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975. St. 010-10/74 Mozirje, dne 4. junija 1974. 12. člen Za realizacijo tega sporazuma potrebne akte bodo organi skupnosti sprejeli do 30. aprila 1974. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Hubert Herček 1. r. vsebina: 250. Odlok o sestavi in nalogah zakonodajno-pravne komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije 251. Odlok o sestavi in nalogah komisije Skupščine So- 252. Odlok o sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za vloge in pritožbe 253. Odlok o sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za narodnosti 254. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za vprašanja borcev NOV 255. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za pripravo poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije 256. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za pravosodje 257. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov komisij Skupščine Socialistične republike Slovenije 258. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 259. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije « 260. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 261. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisije zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije 262. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah odborov in komisije družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 263. Odlok o izvolitvi predsednikov, podpredsednikov in članov odborov in komisjje družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 264. Odlok o imenovanju namestnika generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije 265. Odlok o ustanovitvi in imenovanju predsednika in članov komisije Predsedstva Socialistične republike Slovenije za pomilostitve 266. Uredba o spremembi in dopolnitvah uredbe o načinu in postopku pri .sklepanju družbenih dogovorov o cenah 267. Odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike 268. Odlok o določitvi višine in roka vračanja kredita vojaškemu servisu iz sredstev Poštne hranilnice Stran 1365 269. ; 1365 270. 1366 271. 1366 272. 1366 1367 637. 1367 1 638. 1367 i 639. 1369 640. k 1370 641. 1 1371 t 642. 643. 1372 1373 L 644. l 1374 1374 645. 1 646. 1374 l 647. 1375 648. 1375 ; 1376 Odlok, o ustanovitvi sveta za družbenopolitična in ustavna vprašanja ter sveta za družbenoekonomska vprašanja pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije 1376 Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco 1377 Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve 1373 AKTI USTAVNEGA SODISCA SRS Sklep o zavrnitvi predloga za ureditev spornih odnosov v zvezi s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združitvi med TOZD »»Gozdarstvo-« Logatec in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana 1379 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN Navodilo za izvajanje določil odloka o zakloniščih na območju mesta Ljubljane 1331 Samoupravni sporazum o programu kulturne skupnosti Ljubljane za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1333 Samoupravni sporazum o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1384 Samoupravni sporazum o sprejetju programa temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev 1386 Razglas o sklenitvi samoupravnega sporazuma o programu otroškega varstva v letu 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev v občini Celje 1388 Statut občine Litija 1389 Sklep o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbanističnega načrta za ureditveno območje občine Ljubljana Moste-Polje — regulacijski načrt 1413 SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA Samoupravni sporazum o programu zdravstvenega varstva, združevanju sredstev za njegovo uresničevanje in za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja (Ljubljana) 1413 Statutarni sklep o dopolnitvi statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica 1416 Sklep o spremembi sklepa o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva (Nova Gorica) 1416 Sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Nova Gorica) * 1416 Samoupravni sporazum o uresničevanju programa in o osnovah za, financiranje zdravstvenega varstva in zrvarovanja v 1074 /Novo mecto) , 1417 Poprave^ odloka