I Edini slovenski dnevnik S	TT JL Oi ^ ^iL^Tv A TTfc ^^TTX A	| Theory Slovo^^kfl^H
** t ZedinjenihdržavahM	fl 1 ■ ^ W ^ |l|l ll L^ ■ ■ ■ ■ /1	JTL in the United States.M
| VeUazav"7eV .. $3.00 |	VXXjJ^O	-IT	RJ	f	|
»j ' LiJ^^p š&MM v Ameriki.	_jf ^
TELEFON P IS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., undo- the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON FX8ASNE: 4687 CORTLANDT.
NOj 231. — STEV. 231	NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1916. PONEDELJEK, 2. OKTOBRA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Velika zmaga nemških čet v bitki pri Braševu
NEMCI POROČAJO, DA SO VJELI NAD 3,000 RU MUNSKIH VOJAKOV. — BAVARSKE ČETE SO ZASTAVILE UMIKAJOČIM SE RUMUNOM POT --NAJBOLJ VROČA BITKA, KAR JIH JE BILO DO ZDAJ V RUMUNSKO AVSTRIJSKI VOJNI. — RU MUNSKA ARTILERIJA SE PRIPRAVLJA NA NOV NAPAD V DOBRUDŽI. — NEMŠKI ZRAKOPLOVCI!
NAD BUKAREŠTOM. — PRECEJŠNJA ŠKODA.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Nemški generalni i štab je izdal zdaj nekaj podrobnejših poročil o veliki bitki, ki se je vršila te dni pri Braševu na Scdmograškem. ■
Bila je strašita bilka. Najstrašnejša, kar jih je bilo; dozdaj v nmmnsko-avstrijski vojni. Nemcem se je posrečilo v jet i ;$,000 neranjenib vojakov. Rumunske čete so sej mislile najprej umakniti, toda Bavarci so jim zastavili; j h »t in zasedli vse prelaze. Rumunoin potemtakem ni pre-j ostajalo drugega kot boriti se.
Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja:
-- V dolini reke Maroš smo uspešno odbili vse ru-munske napade. V bitki pri Braševu so vjele nemške čete; !i,000 rumunskih častnikov in vojakov ter zaplenile precej vojnega materiala. Razen tega so zaplenile tudi trinajst to j pov, dva aeroplana, 10 lokomotiv. 200 voz napolnjenih z munieijo iti 70 avtomobilov.
Prelaz < rvena veža (Rothenturmpass) je pokrit z mrliči. Nad tem prelazom so bili naši zrakoplove! nepre-i slano v akciji, ki so s svojimi bombami preprečili sovraž-i niško umikanje.
Prva ruinunska armada je čisto razkropljena. Veli-i ko kodo ima tudi druga armada, ki je prišla prvi na po- j moč. ^	^ JII	B - > ir>, * - A f gin
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Ko je dospelo sem po- i ro*'ilo o zmagi nemških in avstrijskih čet pri Braševu, jej zavladalo v mestu velikansko razburjenje.
Prva rumunska armada je bila popolnoma obkoljena. Riununi so se borili na življenje in smrt, toda vse njihovo prizadevalij\ je bilo brezuspešno. Na tisoče in tisoče jih je padlo, drugi so se pa itdali.
Dunaj, Avstrija, 1. oktobra. — Avstrijski generalni štab poroča?
—	Na rumunski fronti zapadno od Petrosenv smo od| bili vse rumunske napade. Pri Braševu so si avstrijske in nemške čete priborile pod poveljstvom generala Falken-j havna popolno zmago.
Rumnni so kmalo po tej bitki uvedli novo ofenzivo na Scdmograškem, pa niso mogli ničesar opraviti.
Bukarešt, Rumnnsko, 1. oktobra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade naznanja:
—	Na severni in severnozapadni fronti se vrše manjši lokalni spopadi. V južnem delu Dobrudže se priprav-; Ijamo na nov artilerijski napad.
Nad Bukareštom so se zopet pojavili sovražni zrako- j plovci in metali bombe na mesto. Bombe so ubile dve j ženski in pet otrolf ter precej poškodovale neko bolnišnico.	«■" * ' *
Amsterdam, Nizozemsko, 1. oktobra. — Vse nemško časopisje je silno navdušila zmaga, ki so si jo priborili' Nemci v Braševu.
** Koelnisehe Zcitung" pravi, da je to eden najslavnejših činov, ki so ga napravili Nemci v sedanji vojni.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da je oddelek avstrijskih moni-j tor jev dospel v rumunsko pristanišče Carabia ter pot o- j 1 > i I devet sovražnih ladij.
London, Anglija, 1. oktobra. — Uradno se razglaša:
—	Oh doirnnski fronti se vrše vroči artilerijski spopadi. Ob reki Strtimi so zasedle naše čete neko važno postojanko pri Orljaku. Proti večeru smo si po vročih bo-i jih priborili več lepih uspehov. Odbili smo šest protina-l padov ter vjeli nad sto sovražnikov.
Paril, Francija, 1. oktobra. — Vrhovno poveljstvo francoske armade naznanja:
—	Ob levem bregu reke Strume so zavzele naše čete j po vročem boju dve utrjeni sovražniški vasi.
Na pogorju Veloš se vrše spopadi med našimi in so- j vražnimi prednjimi stražami. Pri Kajmakalanu so Srbi znova napadli Bolgare in jih pognali v beg. Pri tej priliki o zaplenili neko bolgarko baterijo.
Nek naš zrakoplovee je obstreljeval Sofijo, glavno! mesto Bolgarske, ter povzročil precejšnjo škodo.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — O bojih na macMon-
fronti poroča nemško vrhovno poveljstvo sledeče:
—	Med Pnesbo in Vardarjem so naše in bolgarske ec-! te neprestano spopadajo z zavezniki.
Sovražniku se je po večdnevnem prizadevanju in ve-j likih žrtvah posrečilo zavzeti vrh pogorja Kajmakalan.j
V splošnem se ni zadnje dni položaj veliko izpreme-nil. -	J. •
"	111 -----:---t-
Kadar £re za obstoj naroda, ni nobena žrtev prtve-UK«!	„ a"	nr. ■	% i
.ii.o i.:., Ji .	. . . -c.', ...	: :r '•«: . ,
"Bremen" vjet?
Washington je dobil poročilo, da so Angleži z mrsžo vjeli nemški submarin "Bremen".
| Washington, I). C.. 1. oktobra, fz zelo zanesljive strani se je izvedelo. da sn Anirleži vjeli "Bremen" in jra odvedli v pristaniške v liosvthn.
To se ie baje že pred tremi (e«lni zgodilo. Anpleži so 10 storili s pomor jo žičnih mrež, ki so nastavljene v anplefikem vodovju. Te mreže so okoli sto jardov dol-<;e in sedajo nekako ISO jardov globoko v morje. Na vsakem koncu mreže ie par bomb. ki se razletijo. kadar submariii obnjo zade-( • ne, nakar pride vojna ladja in ga i i v jame.
Da je bil "Bremen" jet, se je; i že večkrat poro.'alo, toda anple-| .ška admiraliteta dozdaj še ni ni-: koli potrdilu.
•
i . !
"Bremen" je bil že jiarkrat
! prav blizu New Londona, najmanj j : petkrat je bil že viet, nemški n-■ radniki so pripovedovali, da bo ; najkasneje v petih, treh ali sedmih dneh v Združenih državah; ipolem v Nemčiji so slavili njegov ■ prihod v New l^ondon, blizu Pori-' ! land. Me., so našli že en rešilni' pas. ki nosil ime "Bremen* in i tvrdko, ki je mogoče submarin iz-j i delala. Najbrže submarin še na1 i pot ni šel, temveč, je vse skupaj1 (navaden "bluff".
-i_ ' * :
I
133 avstrijskih in nemških parnikov j jo je pobrisalo iz Nizozemske.
London, Anglija, 1. oktobra. — I Triintrideset avstrijskih in nemških parikov. ki so bili pred vo»-; no v Rotterdaniu in ki so jih po-; lee internirali, se je tekom te vojne izmuznilo iz ^istanišč Calliope, Bellona, Iiermes in Delia.
Tako piše "Niewe Rotterdam-; sehe T'onrant".
Zaplenjena pošta.
Berlin, Nemčija. 1. oktobra. — (Brezžično preko Sayville). — Angleške oblasti so v Kirkwalluj zopet zaplenile vso pošto, ki se je vozila v New York na parnikih "Ifelljg Glav" in "Teres".	j
Pozor pošiljatelji denarji!
TsUd Mftrtoraga ioitavljujft poftt«, ki J« namenjena Is Amurllra ▼ Avstrijo In Nemčijo ter narob«, iprejamamo danana poiOJatredo prakliea la pod pogojem, DA SB VSLXD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČI Z ZAMUDO. DKNAft NX BO V NOBXNXM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa. morejo le nmnde. m jamčimo m j rsako denarno pojfljater toliko časa, da ae izplača ne določani ne-slov. Istotako nam jamčijo aanea-! ljtve amffUka banke, s katerimi smo »adej v zreti redi vojne te: redi popolne signrnosti pri poil. iljanjn dmrje.
Oane: K	9	K t
S....	.85	I	120....	1£20
10....	1JS0	j	130....	17.S5;
15....	f	140....	18.90
j 20....	2.85	\	150....	20.25
! 25....	8.55	j	100....	21.00
30....	4-20	j	170....	22.05
35....	CM	j	180....	2AJS0
40.... * 5.55	j 100________25.65
45....	025	j	200....	27.00
50...»	0.90	j	250....	83.7B
55....	7.60	j	800....	«0.50
j 00....	8.25	j	850....	47.25
! <5--------8.05	j	400....	B4.b0
70....	9.80	j	450....	80.78
75....	10-30	j	600....	07.50
80....	10.95	j	000....	81.00
, 85....	11.88	j	700....	eiJSO
80»...	1230	j	800....	108.00
109....,	13.50	j	900....	12L50
110....	14M	j 1000____18240
Ker ea adaj oane daaarju skoraj I nek dan msnjefo smo primoranl Irečnattt pe nejnevejtti eanek In bomo tadl eakiamsB po njih. -Včedk ee be a«odllo^ de dotai ne-I dovnfr kel ve^ eiealk pa M k*|
SffSJStivS?
- -......
Proti Lvovh.
i Rusi so obnovili ofenzivo. — Lvov je ofifrožan. — Vjetih je okoli 4000 avstro-nemških vojakov.
Petrograd, Rusija. !. oktobra. Včeraj so ruske čete obnovile o-fenzivo proti Lvovu. Po kratkem prekinjenju z boji so ruske čete navalile na avstro-nemške postojanke. Lvov ie z«laj oprožan od severa in jufra.
filasom uradnih poročil so imele ruske armade velike uspeh?-■ Avstro nemške čete se z vso silo zoperstavljajo in rnsko povelj-stvo pripozna, da ni posebno lah-i ko napredovati.
, Poročilo ruskega vojnega ura-i da se glasi:
"Jiižno od Rifre je nek sovraž-' ni zrakoplov, ki je bil zadet od 11a zemljo, ki je še v sovražnih rokah.
"V okolici, po kateri .toče Bro-, dy-Krasne železnica (Krasne je i trideset milj od Lvova, so naše če-; te pričele vprizarjati hu<le napade. Uspehe smo imeli velike, kljub temu, da je sovražno zoperstav-1 ljanje silno.
j "V teh bojih je bilo vjetih 59 ^častnikov in 1928 mož.
".Južno od Brzezanija se boji nadaljujejo. Berzazany -tie nahaja j petdeset milj jugovzhodno o<l Lvo-|va. Hude bitke divjajo tudi pri 'Zloti Lipi. Z naskokom smo tukaj > za\*zeli vee sovražnih pozicij. — 1 Vjeli smo 112 častnikov in 2269 ; navadnih /vojakov' Zaplenili smo j tudi več strojnih pušk. Sovraž-; ni protinapadi so bili brezuspešni. I Berlin, Nemčija. 1. oktobra. — Rusi so še enkrat obnovili svojo ofenzivo. Z velikanskimi armadami so navalili proti Lvovu. Jugo-; vzhodno so imeli nekoliko uspeha ; zavzeli so nekaj avstro-nemskega ozemlja. Na severu so avstro-nem-ške čete vstavie rusko prodiranje, t Pri prvem napadu so imei nekoliko uspeha, potem so pa še se-! demkrat brez uspeha navalili.
V Karpatih vlada mir.
Dnnajt Avstrija, 1. oktobra. — i Današnje poročilo avstrijskega ; vojnega urada pravi glede bojev z Rusi:
"V Galiciji se vrše hudi boji, ki J pa niso posebne važnosti. Mi smo j vjeli 4 ruske častnike in 532 na-| vadnih vojakov.
Delavski boj v New Yorku.
j .
800 stavkokazov na newyorskih j železnicah je zapustilo delo. —
Družba grozi stavkai4jem.
-
Najvažnejše, kar se je dogodi-; lo tekom zadnjih dveh dni, je bi-• lo, da je okoli 800 stavkokazov za-j pustilo svoje sramotno delo, ker , jim je družba znižala plače. Do-I zdaj so imeli kot skebi okoli $5; jShonts, predsednik družbe, jih je i pa hotel zdaj zaposliti kot prave J delavce in jim seveda tudi plače j znižati.
I Iz gotovih virov se je doznalo, da jih bo šlo še več.
Stavkajoči motormani in spre-| vodniki so pričeli zadnje dni do-; bivati od družb pisma, da se naj vrnejo na delo, sicer ne morejo j imeti nikdar več upanja, da bi ! mogli dobiti nazaj svojo prejšnjo j službo.
Kako bo s stavko iz simpatije, se ne ve, kajti Vse unije ne more-:jo iti na stavko, ker jih vežejo kontrakti. Danes zvečer se bo vr-i šila konvencija, pri kateri se bo !<®loeilo. Skoro gotovo pa je, da železniški stavkarji ne smejo pričakovati od drugih unij kake pomoči.
Tekom včerajšnjega dne se je prigodio na železnieah, kjer delajo stavkokazi veliko nesreč. Na več krajih je prišlo tndi do nemirov in malih spopadov med stavkarji in skebi.
Dve pomike potopljene. Loadon, Anglija. 1. oktobra. — "Lloyd" poroča, da je bil potopljen aagleiki parnik "Maywood".
Iz nekega dmiceffir vira ae je pa sesedale* de».ee je-Siaieko potopil
Iz Grške.
7 Kralj Konstantin se še vedno ni D odločil. — Šef generalnega štaba je odšel na dopust.
Atene, Grško, 1. oktobra. — V -: kratkem času se bo sestal kraljev ijsvet. ki ho odločil, kakšno stališče e naj vzame OJrška. 1- Sem ie dospelo poročilo, da so l se na otoku Dante spopadle vladne čete s pristaši bivšega grškega -! ministrskega predsednika Venize-. losa.
r> Atene, Grško. 1. oktobra. —
-;Iz zanesljivega vira se je dozna--,lo. da ho grški kralj že danes ali jutri sporočil franeoskemu pred--jsedniku in angleškemu kralju, 1 kakšno stališče namerava zavzeti, -j Kakorhitro ho pojasnil kralj 1.svojo stališče, bo sedanji kabinet
-	j odstopil. Pri vstvarjanju novega ; kabineta bo imel angleški posla-
-'nik odločilno besedo. Brezdvomno Bjho član prihodnjega kabineta tu-
-	di bivši grški ministrski predsed--inik Venizelos.
I	Kalogeropulos bo ministrski -Jpredsednik in finančni minister.
: Štratos. dosedanji mornariški mi-!) nister, bo postal vojni minister.
General Moscopulos je odšel za i 45 dni na dopust. Nadomestoval
bo general Gennadis. i-; Atene, Grško, 1. oktobra. — i j Danes je dospelo na francosko j poslaništvo 45 kadetov, stražni-
-	kov in vojakov, ki so s hoteli pri-!)! družiti revolucionarnemu gibanju, o Poslanik jim je dal na razpolago
: močno telesno stražo, i. j Vsak dan se pridruži zavezni--jkoni veliko častnikov in vojakov.
0	j Atene, Grško, 1. oktobra. — -jUradni list provizorične vlade je 1-i priobčil danes dekret, katerega ;;sta podpisala Venizelos in Cundo-!i riot is. V dekretu pravita, da ime-
-	n ujeta generala Panjotisa za tre-'Jtiega člana triumvirata, ki bo na-1- čeloval provizorični vladi.
Prebivalstvo otoka Tenedosa se je pridružilo zaveznikom.
II	" Ogenj na ' 'Phfladelphiji' \
v Včera i je dospel iz Liverpoola 1 parnik "Philadelphia", ki je pri-
1	i čel v četrtek. ftOO milj od cilja, o pričel goreti v spodnjih prostorih.
Izmed 646 potnikov jih je ko-!maj šest vedelo za ogeni.
Dva norveška parika potopljena. I London, Anglija, 1. oktobra. — S; "Lloyd" poroča, da sta bila potopljena dva norveška pamika. in jj sicer: "Manuel of Tonsberg" in _ "Trondhjen".
Moštva sta se. rešila.
REŠIMO SLOVENSKI NABOD
-	_LAKOTE f_
i- DENAB SE LAHKO ODPOŠLJE r i V STABO DOMOVINO TUDI PO .J BREZŽIČNEM BRZOJAVK.
j I
o Gena kronam je ista kot pri na-e vadnih posiljatvah; le za naslov ae o računa 65 centov za vsako beaedo.
; Najboljše je, da ae nam pošlje $4 i, > sa vsak naslov; ako bo kaj preveč, ; ali kaj premalo, bomo poslali na-saj ali pa sporočili, da se nam ie dopošlje.
j Zdaj je mogoče podati le okro-O cie svote, kot neprimer: K100.200. ,1*00 itd. do K 10,000. o j Brezžične pošiljatve gredo- vee i r Nemčijo, od tam ae pa pošljejo i denarne nakaznice po pošti na zad-j oje mesto. o i Natančno smo poizvedel!, de te->.|ke pošiljatve dospejo primeroma o hitro sa sedanje razmere. — Zgo-a di se pA kaj lahko, da poiiljatev i. i traje tndi dalj čaaa in to, ako aa napravijo napake pri brezžičnem brzojavn; denarja ae ne more leti g n b i t i, peč pe je mogoče rakaa k. oitev, ako ae nrina kje kaka na-a o***-
[. Kdor želi poslati ne te nečin da-ner v staro domovino, asore ne-tančno napiaatf naslov In dodati: pošlje nej ae po le isilFasm
Denar za brezBSne brzojavke po-
-	šljite po poštnem Money Otten »- ali pe gotov doner v priporočenem
iiismii, ne pe petam privetnlh če-a kov.	__
D; _ » - JKJB^flkfl^ flt^^ -^v^^Hk*' ^ -t
Prodiranje proti Bapaume. Zopetni polet nad London.
ANGLEŽI SO IMELI PRECEJŠNJE USPEHE NA 3,000 JARDOV DOLGI FRONTI. — NEMCI SO NA« j PADALI NA CHAMPAGNE FRONTL — OKLOPNI TRAKTORJI ZOPET V AKCIJI. — FRANCOSKI US-; PEHI. — NEMŠKI ZEPPELIN! NAD ANGLIJO. — ! EDEN IZMER ZRAKOPLOVOV JE PRILETEL NA TLA SEVERNO OD LONDONA. — PODROBNOSTI
ŠE NISO ZNANE.
London, Anglija, 3. oktobra. — Glasom uradnih poročil iz angleškega glavnega stanu so angleške eete na sommeskem bojiseu napredovale na tri tisoe jardov dolgi fronti, ki se razteza vzhodno od Eacourta TAbbave pa do Albert-Bapaume ceste.
Eaeourt je, kot se poročilo glasi, že v angleških rokah. Pri teh operacijah so se Angleži zopet poslnžili o-klopnih .avtomobilov, ki so napravljeni po vzorcu ameriških traktorjev. Angleško uradno poročilo pravi, da so napravili 44dobro".
General Sir Douglas Haig tudi naznanja, da so Angleži od 38. septembra zaplenili štiriindvajset poljskih topov, tri težke havbice in več vojnega materijala.
Tekom cele ofenzive na Sommi so pa angleški vojaki vjeli 26,735 nemških vojakov.
Uradno poročilo angleškega glavnega stanu se glasi tako-le:
—	V nedeljo popoldne smo južno od Ancre napadali in imeli velike uspehe na 3.000 jardov dolgi fronti, ki se razteza od Eaeourt TAbbaye pa do Albert-Bapaume ee-»ste, severovzhodno od Destermont farme. Vas Eaeourt je kot se poroča že v naših rokah.
Bolj proti vzhodu smo tudi napredovali. Več kot 300 sovražnikov smo vjeli; naše izgube so dozdaj razmeroma majhne.
Naša artilerija je obstreljevala vas Translov, ki so nahaja severno od Morvala. Municijsko skladišče je bilo pognano v zrak.
V	soboto se je vršilo v zraku več bojev, v katerih so Nemci izgubili štiri stroje. Mi pogrešamo en zrakoplov.
Tekom današnjega dne je bilo vprizorjenih na sovražne postojanke šestnajst zračnih napadov.
Pariz, Francija, 1. oktobra. — Poročilo francoskega vojnega departmenta se glasi:
—	Na sommeski fronti je bilo.; vee vojnih,operacij, v katerih je nam bilo mogoče zavzeti več nemškhi za kopov severno od Rancourta in jugovzhodno od Morvala.
Artilerija je bila zelo aktivna, zlasti na južnem delu sommeskega bojišča.
V	Champagne je sovražnik vprizoril dva huda napada, potem ko je naše postojanke bombardiral. Napada se mu se nista posrečila, ker smo poslali nanj tak ogenj, da se je moral takoj vrniti nazaj v svoje zakope.
Na drugih delih fronte ni bilo drugega kot običajno bombardiranje.
Zrakoplovstvo: — Vršilo se je več zračnih bojev, v katerih so Nemci izgubili en balon. Naših izgub ni bilo.
Berlin, Nemčija, 1. oktobra. — Nemško uradno poročilo se glasi, da so bile proti armadam nemškega poveljnika na severnem delu zahodne fronte, vojvode Albrehta, zlasti angleške patrulje zelo aktivne.
Na fronti princa Rupreta so angleške čete vprizarja-le hude napade.
Pred Vcrdunom je bilo več hudih spopadov, ki so se končali neodločilno. Francoske granate niso imele nobene ga uspeha.
Pariz, Francija, 1. oktobra. — Prosper Kenaud, župan mesta Verdun, je bil imenovan članom Častne legije, ker je 4 4 ostal na svojem mestu, ne meneč se za svojo starost in slabo zdravje tekom celega časa, odkar bombardirajo Nemci Verdun."
London, Anglija, 1. oktobra. — Prebivalci Londona so se nocoj prebudili vsled pokanja protizračnih baterij, ki so pošiljale ogenj proti velikanskim nemškim Zeppeli-nom. Na ulicah se je zbralo na stotisoče ljudi, ki so opazovali v višavi nemške Zeppeline in videli, ko je zopet eden, goreč, priletel na tla.
Kmalu potem je bilo izdana sledeče uradno poročilo:
—	Včeraj zvečer od 9. do 12. ure se je pojavilo nad vzhodni obali več sovražnih zrakoplovov. Vrženih je bilo par bomb blizu obale, ki pa niso, kot se poroča, napravile nobene izgube. Zrakoplovi še niso odleteli, pač pa silijo nad London, kjer so protizraene baterija v akciji.
Eden izmed teh zrakoplovov je bil izstreljen, kot se poroča; na tla je priletel severno od Londona.
Goreči zrakoplov se je videlo milje naokrog. Domneva se, da je moštvo izgubljeno.
Goreči Zeppelin je najprej počasi padal ter se nato pognal z vso silo proti zemlji.
_____T^jžnji uradni krogi so mnenja, da bo Remcem
A^jetonekatcii 80	prepričani,
.Ac; <. • - ■ ,„.	: -.■ '	.
"GLAS NA|RODAM
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tbe SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(m corporation.)
FRANK BAKSER, President,_LOUIS BEXEDIK, Treasnrer.
Place of Business of tbe corporation and addresses of above officers: .
82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
Za celu leto velja list za Ameriko in	Za pol leta za mesto New York..	2.00
Canado .................... $300	Za Evropo za vse leto....................4.50
Za pol leta.................... 1.50	Za Evropo za pol leta....................!>.55
Za celo leto za mesto New York.. 4.00	Za Evropo za četrt leta....................1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Yolce of the People") issned every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. *
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne pri občujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje biralisfr* naznani, da hitreje najdem o naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov:
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St,	_New York City.
__Telefon 4087 Cortlandt.	^
..........^fSg^
Amerika in vojna.
Amerika ni udeležena pri vojni v Evropi, a upliv voj ne se čuti skoraj tako, kot v kateri i med držav, ki so zapletene v vojno.
Vzrok temu je kapital, ter brezobzirno izrabijo vanje položaja.
Ko se je pričela vojna ter so prišla v Združene drža-1 ve velikanska naročila za orožje in munieijo, so se izpre-j menili prej cvetoči industrijalni kraji v pravo vališče! razdejalnih stvari, ki tvorijo neobhodno potrebo zavez-; nibkili vojskujočih se držav.
Ameriški kapitalisti se ne brigajo niti za prošlost ni-j ti za bodočnost ter ne vpoštevajo stvari, ki bodo sledile 5 temu na'ravnost mrzličemu preobratu v proizvajanju stvari, kojih predmet tvori splošna industrija.	!
Osredotočenje industrije na en predmet in poseb-. no, če je ta predmet začasnega pomena, je naravnost use-] dopolna stvar. Ameriški kapitalisti se ne brigajo za to, ter ne vpoštevajo nikakih posledic.
Njih edini cilj je bilo pridobivanje denarja v veli-: kem in to v najkrajšem času brez vsakih ozirov na naročij in na narodno gopodarske posledice takega postopanja, j
Predvsem se povdarja nevtralnost. S tem se hoče1 prikriti ljubezen, katero goje odločilni krogi do zaveznikov.
Da so simpatije ameriškega naroda angleškega izvo ra na strani Anglije, je sicer umevna stvar za danes, da-siravno ne bi bila umevna pred sto leti.
Ljubezen do svobode se je polagoma vdušila v pridobivanju bogastev.
< ut, ki vodi človeka k velikemu bogastvu, gasi v njem vsa idealna čustva, med katerimi zavzema ljubezen do svobode prvo in poglavitno mesto.
Amerika se je rodila iz ljubezni do svobode.
Unuki in pravnuki ter doseljenci z vseh strani sveta so pozabili ideale, ki so navdajali dede in pradede, može, kateri so vstvarili svobodo te velike republike.
V strastnem boju in na lovu za denarjem so se izgubili.
Potomci in priseljenci različnih rodov, niso vredni, da bi se nazivali naslednikom teh ljudi. V pridobivanju posvetnega blaga je otopel v ameriškem narodu čut za visoke in vzvišene cilje, ki so navdajali vstvaritelje te velike in svobodne republike.
Od vsegaT kar je navdajalo može, vstvarajoče našo novo domovino, je ostal samo zunanji pojem svobode. Ta se izraža le v nedoločenem ter nepojmovanem čustvovanju o svobodi, ki je pa le pojem, ako nima bistvene podlage.
*	--o--
Konvencije.
Beseda konvencija je tujka, in skoraj vsi člani, ki so zastopani v raznih Jednotah, razumejo, kaj pomeni.
Po slovensko bi se reklo občni shod. Ta občni shod je <lraga stvar. Stroške zanj morajo plačevati člani.
Nekoč se je vršila konvencija neke hrvaške Jednotc. Nastopil je govornik, ki je dokazoval, kako velike stroške ima Jednota s svojimi konvencijami. Eden izmed članov, dasiravno neizobražen človek, je zelo dobro pripomnil:
— Mani, brate, praznu slamu. Iz nje ni nama ni tebi nista. Mi plačamo, pa hočemo da imamo muziku i mirna Bosna!
S temi besedami je povedano vse. Vsa nerazsodnost in vsa lahkomišljenost.
Naš narod je preveč zaupen in preveč vihrav ter misli
v svoji vihravosti, da dela sebi in celokupnemu član-j stvu dobroto.
Ko pride pri posameznih društev do glasovanja, so skoraj vsi za predlog, katerega stavita predsedniški tajnik ali predsednik, ne glede na opravičene ali neopravičene zahteve ali stvari, ki tvori predmet glasovanja.
Naše konvencije so popolnoma brezpotrebna stvar. !
Vse, kar se vrši na naših konvencijah, je tako brez- < pomembno, da bi se stvar lahko izvršila uradnim in pis- i menim potom tekom par dni. ;	j
QLAS NABODX 2. OKT. 1916.
UNDERWOOd C UNLI£R«*0<M>. M. V..
_;_ANGLEŠKI GENERAL HAIG.__
Zato pa mora plačati narod ali ljudje, ki so zastopani v Jednoti in društvih velikanske svote, ki ne pridejo v dobro niti društvu, niti organizaciji, niti članstvu, temveč le posameznim osebam, ki so imele veliko prednost in 1 čast, da so bile izbrane za delegate. I V splošnem človekoljubnem smislu, kot je vst varjena vsaka podporna organizacija, oziroma Jednota, nima; j tako koristoslovstvo in zasledovanje malenkostnih in i i osebnih ciljev nikakega prostora.
Naravna posledica tega je in iz našega izvajanja sej ! izprevidi, da so konvencije slovenskih podpornih Jednot! iin društev, na katere se skliče ljudi iz vseh strani Zdru-j , ženih držav, velikanska nesmisel in nepotreba.	I
j Vse, kar se vrši na teh konvencijah, bi se lahko uiv-j dilo, kot že rečeno, pismenim potom iu ^malimi stroški.i i Konvencije niso namenjene blagru Jednote ali društva, ki je zastopano, temveč le zapravljanju splošnega jednoti-:nega denarja.
S takimi konvencionalnimi stvarmi bi se končno že j lahko pometlo in to tembolj, če se pomisli položaj, v kate-jrem se nahaja slovenski delavec v Ameriki.
Denar, ki ga vplačuje z dobro voljo in poštenim namenom, je trdo in z žulji zaslužen.
Vsako zapravi jeva n je ali trošenje tega skupnega imetja je greh, povzročen na narodu samem.
O tem bi mogli biti prepričani vsi, ki imajo kako odgovorno stališče pri slovenskih organizacijah v Ameriki, _ " —k.
u Iz urada Z. J. P, D,
ZBOROVANJE
za vstanovitev "Zveze jugoslovan-skih pevskih društev" v Cone-* maugh, Pa., dne 4. sept. 1916.
Navzoča društva: Bled, Cone mangh, Pa.; Rodoljub. Johnstown. Pa.; Vihar, Dunlo, Pa.; Edi-j j no-st, Cleveland. O.; Zvon, Forest C'itv. Pa.; SJoboda, Monessen. Pa.: Jugoslavija., AVoodlawn, Pa.: a Zvon. Cleveland, Ohio, e Kot predsednik slavnostnega odbora otvori sejo Ignacij Hude tj ob 9. dopoldne a* društvenih pro-^ storili Slovenskega pevskega in izobraževalnega društva. 'Bled?, pozdravi zborovalce in zborovalke ter razloži pomen hi važnost današnjega zborovanja.
Za predsednika današnjega zborovanja se izvoli per aeclamatio-nem Ignacij Hude; za zapisnika-rieo za Slovence ga. Marija Spec, za Hrvate in Srbe S. G. Savie.
Predsednik prebere brzojavniJ " pozdrav slov. pevskega društva
"Slavec" iz New Yorka m slov. : 0, pevskega društva '4 Slovenec" iz
Witt, 111., ter pozdrav Čeha Mar-h , cela Klimeka iz Pueblo, Oolo. I p Andrej Vidrieh predlaga, da se ( sestavi resolucija, ki se naj objavi^ ? v slovenskih, hrvatskih in srbskih.'
listih kot apel na jugoslovansko;] ii javnost, da deluje za slovansko ' r\ pesem. Da sestavita to resolucijo, ' sta bila izvoljena Andrej Vidrieh;' za Slovenee in Juraj A. Matija- ] šeic za Hrvate in Srbe.	j
Predsednik prične citati pravi- ■
-	la, katera je sestavil. Čita točko! 1 _ za točko; pravila se sprejmejo v,1
celoti z nekaterimi izpremem-j I bami.	<
' Na predlog Ign. Hudeta se " sklene, da ima Zveza svoj znak:'«
-	lira z začetnimi črkami Z. J. P. D. j f za Slovenee, za Hrvate in Srbe pa'1 S. J. P. D.	ti
Sklec j se na predlog (ga. Hu- c deta, da se Izvoli en glavni tajnik' i " in z& vsak narod, zastopan v Zve-j 2V pO eii pomožni tajnih	z
Ign. Hude predlaga, da se da , glavnemu odboru moč, da v slučaju, da se prijavi k Zvezi kaka>( nova narodnost, imenuje za to na- ] rodnost v glavni odbor enega tajnika in dva nadzornika. Sprejeto. » Xa predlog A. J. Matijaščiča sej sklene, da ima pri zborovanju!, pravico govoriti in debatirati ' vsaik član Zveze; v glavni odbor .. pa more biti voljen samo pevec. 1 j Primož Kogyj predlaga, da naj ( : bo glavni pevovodja obenem Zve- 1 . /in arhivar; sprejeto.	1
J. Jadiič stavi predlog, da zl>o- 1 r o vanju predseduje tačasni pred-'1 sednik, lahko se pa voli tudi ,dru-|' - gi predsednik; sprejeto.	j'
Na predlog Primoža Kogoja se s sklene, da glavni pevovodja dol o- c či pesmi za skupni nastop pri kon- i : eertih; prej naj mu pa društveni! * pevovodje nas vetu jejo različne! I pesmi, iz katerih potem izbere gl. i pevovodja primerne pesmi za * koncert.	T
V zadevi tekme na koncertu se 1 razvije debata, v katero posežejo A Kogoj, Jadrič in drugi. Sklene se. ^ -da se ne prirej u je jo telruie.
Na predlog Andreja Vidricha * se sklene, da bo Zveza poskušala; a udeležiti se mednarodnih tekem,i, ako bi se take kdaj prirejale. j V O zvez rn i h prispevkih nastane j, debata, katere se udeležijo Kogoj,1 ( Hude, Jadrič, Matijaščic, Horxa-'s : tie, KoSič, Kovačič, Palian, Grmak' c iin drugi. Sklene se, da plača vsa-!g 1 ko društvo Zvezi po $1.00 na leto j s 1 od vsakega pevca, in sicer v d^eh' j I obrokih za vsakega pol leta na-- j, prej. Pevke so proste prispevkov.' 2 j Večina zboroval cev debatira, bi'n se-li sprejeli v Zvezo tudi podpor- j 'ni člani (nepevei). Sklene se, da; . more vsak posameznik, postati : podporni član proti plačilu $25.00 ^ enkrat za vselej.	I
Na Primož Kogojev predlog se n ' sklene, da vsa<k_pevovodja pošlje j glavnemu pevovodji seznam, raz-, ličnih skladb, ki jih ima v srvoji ; zalogi, da si jih morejo različna t> društva izposoditi s pasredcrra- v njem Zveze.	.d
I Sklene se, da se vrši prihodnje «
zborovanje • ko^jcertotn VGfeiiP
landu, Ohio, dne 4. in 5. aepten*-j bra 1917.
Na predlog Primoža Kogoja se sklene, da naj bo sedež Zveze v rojstnem kraju, v Johnstownn,
Pa.
Glasilo Zveze je Glas Naroda za Slovence in Hrvatski Svijet za Hrvate in Srbe.
Volitev glavnega odbora:
Primož Kogoj, predsednik; Juraj A. Matijaš4i*\ podpredsednik;
Ignacij Hude. »Javni pevovodja ;
Josip Ihipin, glavni tajnik;
Peter Srnovršnik, pomožni tajnik ;
Štefan Horvat ič, blagajnik.
Nadzorniki: Frane Lavrie in ga. Fani Susman za Slovence; Josip Vrneetič in Ivo Matan za Hrvate in Srbe.
Predsednik navdušuje pevce in pevke, da delujejo po svojih močeh za .pročvit Zvaze in se zahvali za obilno udeležbo in sodelovanje Irt-i koncertu, kakor tudi na zborovanju, nakar zaklju«'-i zborovanje ob 1. popoldne.
Marija Sipee, zapisnikarica.
UVOD K RESOLUCIJI.
I'videvajoč potrebo probuditi naš jugoslovanski živelj v naši novi prostrani domovini, svobodni republiki ameriški, zlasti v tem kritičnem času, ko gro za Obstoj ; malih narodov, Jco so v ljutem bo ju na življenje in ??mrt za biti ali ne biti. njih zemlja teptana in o-ku/.ena po najzagriženejšem so-1 vražniku Siovanstva, ki si jo nadel nalogo uničiti vse, kar ni nje-. govega pokolonja ter nadomestiti s svojim psevdo-imodernizmam, i ' orožjem v roki je prihnimel v na-,1 še prekrasne in ljubljene pokra-[jine, v naše rojstne kraje, prisilil k.z njegovo barbarsko krutostjo si-' nove našega naroda, da so šli za . j njega v bratomorni iboj, njegova I želja je uničiti in razdejati predvsem jugoslovansko misel, njegov j namen ni bil dosežen v mirnih ča-•jsrh, zaželel si je krute vojne, po-, fom katere naj bi zavladal vsem narodom na svetu, ne meneč se, ako tudi uniči najpleanenitejšo lastnino narodovo, ne z meneč so, da ga je ravno jugoslovanski narod rešil njegovega lastnega propada ter ubranil, da se ni njegovo . sedajnje turško - rimsko - protestantsko krščanstvo spremenilo v prah, ne znneneč se, da je ob vsak i priliki zahteval našo kri, kadar mu je pretila nevarnost, ali - vstrajni narod, ki je pretrpel in . prenesel najgrozovitejša tiran-stva. ne bo upognil svojega hrbta, prej se mora skrhati meč sorvraž-1 nika kot prenehati naš narod, kjerkoli živi danes slovansko sr-1 ee, naj vstane in odločno pove ve-likim svetovnim narodom, da slovanska sila je neupogljiva in da ■ Slovan je velikan. 1 ZATRLI NAS NISO SPEČIH. | NE BODO NAS BEI) Kri H!
Kot poklicani faktorji, lastnina narodova jugoslovanska pevska j društva v Ameriki so se sešla s^ku-. pa j dne in 4. septembra 1916 v mestu Johnstown, Pa., n«1 zrne-. neč se za telesni in duševni trud, .'ne za ogromne stroške, ki ji hza-.Jhteva skupni sestanek, vsi kot eno j bitje z enako željo so prihiteli skupaj, da pokažejo narodno . edinstvo dmgorodcem, ki naj si . predočujejo edinstvo in slišijo že-| Ije naroda, pojasnjene v njegovi .(pesmi, katera v milini in lepoti se lahko -meri z vsako drugo. Naj-blažji namen sestanka je privabil pevce skupaj, da se tesnejše združijo ter z združenimi močmi po-vzdignejo glas.-da se ostali narodi prepričajo, da živi narod jugoslovanski tudi v Ameriki, kateremu pa ni prenehalo biti njegovo srce iza njegov rod. Plemeniti namen j sestanka je tudi, da se naša lj\ib-jljena slovanska pesem, ki zasluži (prvenstvo pred vsemi drugimi,! j kot dragocen zaklad ohrani naro-. du, in česar ni naši nibratom onstran atlantiškega oceana možno f ohraniti, našo ljubljenko, za to .so | !se zavzela, slovenska, hrvatska in ; srbaka pevska društva v Ameriki ; in si nadela nalogo, da narodu o j j hranijo njegov zaklad ter mu gaj j zopet podarijo, ko se otrese suž-j . nosti že omahuj očega so vraga ter! ; postane sjm s^*oj gospod.	J
' PROST MORA BITI, PROST. MOJ ROD!	j
i A ti, Jugoslovan, je Ji .boš stal na strani tej plemeniti ideji?
RESOLUCIJA.
Člani in članice, zastopajoči S združenih pevskih društev na prvem kongresu Jugoslovanske pev-j dke zveze v Ameriki dne 3. in 4. septembra 1916 v Conemaugh,
PaVprisncTUtfH
iPRAVCATA
ODKRITOSRČNOST
j
i
Da se dokaže trditev čudovitega delovanja, po d vzame jo tovarnarji BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA nenavadno metodo.
DOKAZ DOBREGA DELOVANJA SE RAZVIDI IZ
PISEM.
List pregleduje zahvalna pisma ter potrjuje resnico do« brega delovanja proizvodov po prečitanju zahvalnih izrazov od onih, ki rabijo.
j Skosl <lvo loti i»h>l«»val«-i ROIjG ARSKEfl A K fi VNEM A «*AJA pi<«i» . r-ilalfljem toh i-asopimiv o rmlovitom il«'l«>v»nju. ki ^n <ku<Lli oni. ki po m*
■	bili ta povsem naravni proizvod. Toliko ljudi ji' 1'ilo ogoljufanih po raznih nie vrednih ponare«lhah. «1 a je liilo p«Metkoma i^lo icžk » iir^jtrir-aii nar<Ml. ti.i
'.obstoji ta čaj iz samih zemeljskih stolov, kot »-Uši1, i-vetja. S4>m^n. - korenin, 'j jagod, biljk itd., prav iz vseira onega, kar f-loveiki sistom zahteva. Rolparskl
-	Krvni l'aj je staro zdravilo. spo{tolnjeno in znanstveno |x> njegovi liiorabi sktwi vet? o<l l.noti lot. .lemlje se ga vro»Vsa. ]>ro<lno- jrrrsti« k ixn-itkn. na d<>-ber starinski način, sok surovih tvarin prtxlro skozi vaš sistem, ojjtči vsaS organ v telesu ter odstrani telesne strupe. S tem se preprecn pokvarjenost v r rev a h in zajedno tudi pn-rano starost.
Rabilei Bolgarskega Krvin-ira T'.-ija so se x>oprijeli važnega sistema. Po L' dveletni skušnji so prepričani, da je notranja kopelj po enkrat ali dvakrat v .! tednu potrebna in oni so tudi uverjeni, da z uživanjem hrane so prezaposleni ^Jnotrajni organi. Oni zamorejo tmli rar.umeti, zakaj jt* ta j čaj sestavljen !z i samih čistih biljk itd., znanih radi svoje povsem zdravilne narave, ki se ga 1 j uživa naravnim potom, brez alkohola ali drugih Škodljivih mineralnih zdra-I vil. Bil je pronajden za svrhe. kater«- onienjauii».
J Zadnji dve leti je na posel neizrečeno narasel, f'aj se razpošilja na vse strani sveta. Pisma dobimo od onih. ki ga rabijo in pi^-jo o raznih slučajih -! ozdravljenja, kot pri kostobolju. živčnih boleznih, utnijenosii. živčnih in dru-gih glavobolih, izgubi teka. vrtnglaviel. nere<lu v Čevali, l«>U znih v jetrah. I<*-( dieah. .želode« ali mehurju: vsi izražajo s\-oje zahvale z.-i ..»i ra v! jen je in j novo najdeno zdravje.
[; To so prostovoljno pisana pismn. Na tisrW-e in tisoče ji!t je. a jih je pre-ve?, da bi vse objavili. Mi smo so ^iločili. da prepustimo jh»j«^Un.-em. da pre-iščejo in g. Charles F. Ki- hardi iz Lehigh Ave. v Pittsburgh. Pa. je že napravil izjavo o pronašlih pismenih i/javah. No on je bil [iojedinee. Mi smo pa poskusili najti osebo, katere ime vas t.i takoj prepričalo.
' Nazadnje smo izvedeli, da je časopis National	Tribune, ki je pet-
-	j deset let list delavskega stanu, pričel pravo gonjo proti nezanesljivim i»a-l tentnim zdravilom. Če nam je mogoče dobiti urednika tept časopisa, ki hi I' preiskal nase zdravilo, bi ljudi li nepristranski priči prav cotovo verovali.
-j Mi smo jim takoj dovolili, da pregledajo v.liko število zahvalnih !*i-•I sem. Kaj je hila [msledi.-a? <Mii takoj pregl^iali naš laboratorij ter do-j gnali, da j«* vse živa resni.-a. kar pravimo: da pri«lo 11 primesi Rolgarsk.*-i ga Krvnega Taja vtH-idei iz zunajuih Ink in da z njimi postopa na znau-! stveni način. v«h*. eelo priznaluo izjavo za moremo imeti. Z remijem L; priobčimo sledeče i>ism<i; katero Iki prepričalo vitkega i>am« tnejra človeka, da je Bolgarski Krvni f'aj vreden, da se j>oskn-i.
:| national labor tribune
.j	Pittsburgh, Pa., Sept. I, 191fi.
»; Marvel Products Company.
316 IJberty Ave., PiiUbnrgh. Pa.
''i
■	j _ Gospodje: — Kakor Vam je poznano, je National l^hor Tribun? skoro.
5® l^t pri poznani službeni list delavskega razreda in nore tiiopifditi goljufi^ ; [ je.- Mi smo vodiU kampanje in razkrili krinke raz patent zdravil, ki mi ob-1 segala prebavna sredstva in alkohol, kakor tudi raznih kom pan i j. katere so ijplarale visoke svote denarja za izjave. Iz naiili stoprev su«» «»d-t ranili vs.u .-sleparska patent zdravila.
j Vaš oglas sprejmemo, ker se Vaš Bolgarski Knni Čaj sestoji iz bilk po-■ pokioma raznih vrst. in zahvalna pisma dokazujejo, da Ya; proizvod kori-j sti odjem a I rem.
. pitamo Vam na Vašem uspehu in povzdigi trgovine in veseli na«, tlaS
-	je National labor Tribune pripomogla k Vašemu uspehu.
S veiepoštovanji-m
i	NATIONAL I.AROR TRTBITsE
J. IL Vitehestain. predsednik-urednik.
•
Opomba: Eno veliko škatljo m.lgarskega Krvnega čaja. traja net mesnin- zj. *1.00 in škatelj pa za Kk iN-lj,- kamorkoli Marvel Produ -ts Company. 1) Marvel Bids.. Pittshurgh. Pa.
Ako hočete iTo^iljatev zagotoviti. poHjito I o.-, več.
n-	Prišel je eas žive potrebe
6	narod zbuditi k zavesti, ga
p-	potom njegm-e lastnine, pre-j
3,	lepe slovanske pesmi in glas
i-	be. spodbuditi tk narodnemu
lo	delu cer ga povzdigniti po-j
-t	torn pesmi in glasbe na višje!
10	kulturno stališče.
^ b) Priznavamo, da je petje in ;;	glasba vel^c del v pomenu
kulturno - izobražeViilnega razvoja, s katerega pomočjo, -j	s« privede narod do 7>opol-
1	nosti, kater-a je potrebna k j
J	emancipaciji naroda.	j
11	c) U videvamo potrebo narod ).	podučiti, da si opomore iz j u	dolgotrajnega robstva ter ga' ,e	privesti do popolne zavesti,! n	bodisi iz narodnega, kakor >_	tudi iz političnega spanja.
ti; d) Združevati ga potom »d skill in izobraževalnih dru-: štev, katera naj se zedinijoj i j mogočno skupino, da se po-| °i tom nje zamore vst rajne jš'1 in uspešnejšo voditi zapo«"e-^	to delo ter osnogoeki vsako
leto enkriit-ni .skupni nastop J 1 j potom katerega naj se jugo-j p-5 slovanska pesem seznanjaj, med tujBmi narodi, ki naj; r| iin a namen pridobiti vpliv iu{ j priznanje viška popolnosti r Jugoslovanskih narodov za I vstop v njihovo bodočnost, j 1. Ta resolucija jo bila sprejeta na' ] \ glavnem zborovanju sledečih ju-j goslovanskih pe\-skih društev: [ Slov. pev. in izobr. dr. Ble4
5 Hr\*. pjev. i prosv. dr. Kodo--ljub,	j-
Slov. ipev. dr. Zvon (Forest Ci-j . ty, Pa.),	j;
Hrv. pje>v. i tamsbur. dr. Slo-;
p Slov. ]> v. in izobr. dr.-Vihar, 1 Hrv. pjev. dr. -Jugoslavija, -i Slov. pev. dr. Ec'.inost. ter j Slov. pev. dr. Zvon (Cleveland, i Ohio).
-| Conemaitgli, Pa., 4. sept. 1916.
i Večer. / ,
t -
' j Xa<l meno j šepet dreves -iškrtanje čričkov vmes, iin hrostov brenčanje, j kobilic cvrčanje,	■ /
[ komarjev pivpikanje ;j in čukov sko vi kanje.
lj Po nebu pa mesec veslari ' v rdečem kol obari ter mene gleda v travi, pa to-le mi pravi: Aha. revni zemlje ti sine, : kaj ljubi se ti moj« zlatnine?-
j A jezen mu jaz prerekam: J Pred zlatom nikdar ne poklekam! Zakaj, kjer je dosti zlata, prebito je tam malo duha. j Zato imam rajši po žepih sušo kot puhlo in prazno dušo. j	Fran S. Finžgar.
Stava.
J "La Lucha'"* iz Havane, naj-•j večji časopis na Kubi naznanja, da je pripravljena s komorkoli ! staviti za $10,000, da bodo zavez- , 'niki zmagali.
~ DAROVI	^
ZA REVEŽE V ŠTABI DOMOVINI.
John Zupan, Carmen, Okla., "je I poslal $2.40.
j -Joe Kol ene, East Pittsburgh, ! Pa., $1.00.
j Dozdaj je pri nas $30.55 za I sklad.	_________ ^
' d : ifK 1 ■ a i iigosiovanska EjJgIKatil.jednota :
\ ifen™ 11»-i. ~t -	^Hk^pr ■	"t?
Tnkorporu-ana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota
-Sedež ▼ ELY MINNESOTA.	J
SLAiVHZ UXADimi	1
^iMdnlk: J. A. QSBM. 607 Gke«ZF Wa* «fl M It M
'Sock Pa.
r, predsednik; ALOIS B A Ti A NT, Bos X0t. PealI Ari- T Btli
Ohio
tt.kmJ tajnik: GEO. L. BROZICH. Sly, Kina. »'•tajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn, f Mtpnik r LOUIS COSTELLO, Box 688. Salida. Cole.
VSHOVlfl ZDE47KV!
. * AMTLN IVTBC 900 N Chicago St., Joliet, DL
KADKOBHIXX:
mM EUNICH, 421 7th St., Calumet, MidL
PE1ER ŠPEHAB, 422 N. 4th St, Kaniaa City, Kani. 'OMN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOHN KRŽIŠNIK. Box 133, Burdine. Pa.
FOBOTHnCK:
HtAN JUSTIN, 1708 E. 28th SL. Lorain, O.
J< 4?KPH PISHLAB, 308—6th St, Bock Spring, Wye*
a t PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOB:
-OriKPH MEBTEL, od druitva it. Cirila in Metoda, Hiti L Sly,
LOUIS CHAMPA, od druitva it. Srec Jesuss, iter. 2, Sly. Minm JOHN GBAHEK, «t, od druitva Slovenee. itev. 114. Sly, Minm
Yd dopisi, tikajoči ee uradnih aadev, kako* tudi denarni •tiljatve, naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, ne pr tofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanoi te nI Ml odrala
Društveno flasfloi B A 8 H A S O D A "
GLAS 5*AROl5X 2. OCT. 191G.
Kobilice. |.
— L
Zgodovinsa slika iz lota 1G<2.
Spisal Ksaver Meško.	i (
(Konec.)	.
III.	-
RahJa je čakala v groznem nemiru.	'
Opoldne je stara služkinja Sa- j ra odnesla vsa jedla skoro nedo- ^ tuknjena. Videla je, da je deklica i vsa vznemirjena in razvnela, in J jo je vprašala polna skrbi:
—	Ali si bolna, golobica moja? '
Rahela j«* nemo, skoro nevolj-
no odkimala. In stara služkinja * je 4iho odšla, skrb na licih in v f ljubečih, zvestih očeh.
Komaj je Sara zaprla duri za ' seboj, je Rahela stopala spet nn-{jlo po sobi, od stene do stene, v težečem, žgočem nemiru.
Hipoma se je vrgla kakor po- ' vsem izmučena na nizko jutrov-sko posteljo, pogrnjeno z drago-eenimi pleteninami. Krasno vro-čo glavo je naslonila na mehka krzna ob zglavju, z belo ozko roko je zakrila oči. kakor bi hote- j la zadremati.
A na spanje ni mogla niti misliti; oči je zaklopila le, da ne bi gledala vonomor grozečih prikazni, ki so ji kakor v sanjah prete kle noči spet in spet s čudno jasnostjo vstajale pred" razgreto domišljijo.
Nenadoma je planila pokonci, 1 pohitela k oknu ter ga naglo od- 1 pri a, dasi ga je šele malo poprej 1 za tvorila. Upala je, da ji tu vsaj ! nekoliko odleže, da ji pade vsaj za hip nesnosno breme s srca. i
A vročina, ki je žarela z brez- i oblačnega neba. ki je puhtela iz razgrete, žareče zemlje, je lila te , žka in gosta skozi okno. Palila ji je nežna, že itak razgreta lica, 1 novo težo ji je legala na nemirno valoveče prsi.
Navzlic temu je obstala ob oknu. Naslonila se je ob zid in je ; spet zastrmela v daljavo.	i
Iz Izakovega doma, stoječega ( ob cesti zunaj"-▼ predmestju, v Kaniži. se- je videlo daleč dol po < Ptujskem polju. Rahela je strme- j hi pozorno in ob enem vsa vznemirjena po tej ravni krajini, obli- i ti z drhtečim solčnim ognjem. <
Nekajkrat je zagledala oblak prahu, ki se je v daljavi odtrgali i iz ravnine in se je pognal v visi- . no. Takoj se je razveselila:	]
—	Zdaj se pelje ata!
Širše je odprla oči, polne pri- t čakovanja. ki so jo že »čemele in | bolele od napornega gledanja in i od paleče vročine.	1
A kmalu je ugasnila v očeh radost, v srcu pa je povprašal — i dvom:	1
—	Ali se je mogel tako naglo i vrniti t
Iu glej, ko se je oblak-bližal, ko se je razeesnil in razdelil, ter se je izvii iz njega voznik, je z ža- i
ostjo spoznala povsem tuj voz. ij
■ 1 ■
—	Ko bi se le danes srečno vrnil. le danes še!
(ior po polju se je tedaj vračal rIzak — sam na vsem širnem polju, sam v ognjeni peči opoldanskega solncta.
Mračen je sedel na vozu. pogreznjen v nevesele misli. Kakor ^ že ob nekaterih prejšnjih prilikah, je spoznal danes spet, kako ^a ljudstvo sovraži. Opazil je ne- ^ prijazne oči mnogih voznikov, s ^ katerimi se je srečal dopoldne, ko (
šli v mesto, on dol na polje.
Malokdo je privzdignil klobuk. ;i kdor ga je. ga je z mrzkim po- , ■rh'dom. Prijazne besede mu ni 1 privoščil nobeden. Kaj zamrmral 1 je ta. oni. se potuhnil, pogledal v I stran, udaril po konjih, da so ! stopili hitreje. Kakor bi bila njegova bližini okužena!
—	Prokleti go jim i!
Niso mu tudi ušli sovražni, gro- j zeči pogledi ljudi, ko se je peljal skozi vas proti vdovi ni hiši. Gotovo, vreti mora med ljudstvom. NaŠuntal je kdo lahkoverni, neuki narod proti njemu.
In vdova?----!
Vedeti mora, da so vsi na njeni strani, pripravljeni, da se postavijo za njo. Sicer si ne bi tipa- i la tako govoriti!	'
Razsrdil se je ob spominu, ka- i ko sramotno ga je izgnala pripro- ; sta ženska, beraška kočsfrica.
—	A zdaj bo šele prav plačala i ' In sicer takoj! Ako ne — gorje ji; ;
Konj. starec, ni več hitel. Sto- ' pal je, kakor je sam hotel. Ni mu bilo več do poskočnosti in mladost 1 ne prenagljenosti.
Tako je poča- 1
si dremal po cesti.
Nenadoma se je vznemiril. Dvi- 1 gnil je ušesi, pozorno poslušal, - - ! nemirno prhutnil z njima, spet -napeto vlekel v njn daljne, nejasne glasove. Bolj in bolj se je ' vznemirjal. Širil je nozdrvi, gla ' sno pihal, zaobračal glavo, kakor ! bi
se hotel ogledati.	j
Tudi gospodar se je zdramil i-* ; lenega miru. iz otrpljenega srdu. Zbudil ga je neinir konjev in ču- j dno, zamolklo šumenje, ki se je ] oglašalo za njim.
Dvignil se je nekoliko v vozu, da bi se ozri. A komaj je okrenil glavo napol, je konj poskočil, kakor poprej pod udarcem biče vi m ! spodaj v vasi, ter se je spustil v ' divji beg.
Tako je videl Izak le napol in 1 nejasno ogromen temen oblak, ki 1 je plaval nedaleč za njim, nizko ' nad zemljo.
Kaj da je, ali se bliža nevihta, 1 dasi poprej ni bilo videti ije ene- : ga oblaka na nebu, ali kako čudo se godi v zraku, o tem si v prvih hipih ni bil na jasnem.
A ni še prihitel zbesneli Aladin z vozom in z njim daleč, in že je padala nanj, na voz in na konja i čudna, strašna toča.	]
—	Kobilice!	j
Prebledel je.	t
V hipu so mn oživele v spominu grozote in strahote, ki so jih ] povzročale po Ptujskem polju in\
ež* '-V iS; • I .v* v«. ' . -^"iV-ž^fe&Jš
Slovenskih goricah kobilice že ne-' štetokrat. Od roda do roda so si
pripovedovali o teh strahotah. — kako da so kobilice uničile polja in vinograde, zastrupile vodnjake in potoke, se lotile ljudi in živali ter jih neusmiljeno uničile, če ni prišla ob pravem času pomoč.
—	Jn zdaj — glej. spet so tu. te strašne uničeealkc!
Ozrl se je v višino, z očmi oste-klenelimi od groze.
Glej, vse ozračje polno letečih, strašnih jezdecev, da ni mogoče videti solnca nad njimi, in da se mrači pod njimi kakor ob najhuj ši nevihti.
Ozrl se je po polju naokoli: — Nikjer nikogar! Sam na eesti. kakor daleč sega oko, sam pod nečloveško. divjo armado, ki je pričela že prve svoje naskoke.
—	Bog mojih očetov, usmili se me! Reši me!	f
Od nikoder odgovora! Od nikoder tolažilne besede, n-^ onega glasu, ki bi užgal v obupanem, s fr.nrtjo se borcem sreu iskrico u-panja.
Le čudno je šumelo ob njem, nad njim. In še vedno težje je
legalo nanj, vedno strašneje---- j
Ali tako maščuješ vdove in sirote, o strašni Bog mojih očetov?	:
Le srce mu je vpilo, usta so mu samo še hropela. Vse moči so sej mu že utrudile, onemogle.	j
Ni se mogel več braniti. Le — zdaj zdaj se je še privzdignila gomazei'a, sem. in tja se prerivajoča mrtvaška odeja na njem. Z i« ; hip se ,ie vzbočila, zatrepetala, se • sesula malo na stran — a spet se je onemoglo zrušilo telo. ki se je poskušalo še enkrat izviti iz — strašnega groba.	[
Mrčes se mu je že zajedal v lica, v vrat, v ušesa, v roke. gri-zel mu je obleko s telesa. Šumelo mu je v ušesih, kakor bi tekla mimo silna reka.	\
Zdelo se mu je, da se potaplja v valovih, da pada globlje in globlje. Voda ga duši, izgubi je za' vest,..
—	Raheda!... Moji cekini!... Rahela. ..
Rahelo, strmečo s pekočimi očmi skozi okno dol na temne, čudne oblake, ki so se vlekli na daleč in na široko črez polje, so padali in se spet dvigali, je nenadoma pretresla silna groza.
Črne, v vročici goreče oč i so i i izstopile in so se zajedle v neznano prikazen, tako stranšo slično prikazni varljivih sanj. Hipoma" se ji je zazdelo, da sliši iz dalja-, ve bolesten, proseč in obupen klic.!
Tedaj se je zrušila na kolena — kakor v molitvi.
Zakrila si je oči z rokami in je kriku i la :
—	Zdaj je dopolnjeno...
IV.
Še tisto popoldne, proti večeru, so zazvonili zvonovi v Ptuju in po vsem Ptujskem polju.
Tedaj se je dvi gnilo staro in mlado, moški in ženske, in vsi so šli v boj proti vojski, ki ni bila mnogo manj nevarna od turških roparskih trum.
Pač pa je bilo ljudstvo v prvih hipih prestrašeuo nad strašno množico mrčesa — odraslemu možu do kolena ga je bilo.
Pač je bilo v prvih hipih zmedeno in ni vedelo, kaj naj stori, kako se naj postavi groznemu na padu v bran. A grozeča nevarnost ga je kmalu zdramila iz ne-gotovitosti in brezglavnosti in mu je vrnila prevdarnost in moč.
Žene so kuhale v loncih in kot-, lih krop, nosile ga z otroei iz kuhinj in ga polivale na mrčes, ki , se je spustil proti večeru na polje k počitku.
Možje so nosili in vozili iz vasi slamo, listje, sirova drva in smrečje. Okrog in okrog vasi so kmalu goreli s krmežljavimi plameni kresovi.
Gost. dušeč dim se je valil čei polje.
Drugi dan proti poldnevu so našli kmetje na svojem uničujočem in morečem pohodu po polju v bližini velike ceste razbit voz, nedaleč proč popolnoma oglodano človeško okostje, dalje gori li.i polju bel konjski skelet.
Po vozu so spoznali, da je ponesrečenec — žid Izak Rosen-zrveig iz Ptuja...
Nevarnost za Zeppeline.
Amsterdam, Nizozemska, 1. okt.
V "Frankfurter Zcitung-i" je vojaški kritik napisa! članek, v katerem pravi, da ni zdaj več varno netaskim Zeppelinom poletafa-ti nad Anglijo.
Isti kritik tudi pravi, da bodo .Bnsi ie pred^imo' vpriptorili kodo
t |	COPTttlSMT HMMIIC • CWIMQ, *MN.
I
. GEORGE W. NORRIS, NAČELNIK FARMARSKEGA POSOJIL-_NEGA ODBORA.__
Mleko za New York, <
i
Koncem tega tedna bo mesto i New York prišlo v največjo zadrego radi mleka. Tri največje družbe, ki razpečavajo po mestu mleko, so ( včeraj naznanile, da bodo te dni potekli kontrakti s produeenti mleka. vsled česar ne morejo obljubiti, da jim bo mogoče preskrbeti do-, volj mleka.
j V zalogah imajo zdaj le še za kake tri dni zaloge, t> . se bo moralo mesto zadovoljiti s tridesetimi odstotki normalne množine. To bo vsekakor komaj zadostovalo za o-troke in za bolne v bolnicah.
To je raditega, ker nočejo farmarji več prodajati mleka po sedanji ceni. Farmarji, ki so pri Mlekarski ligi so sklenili, da ne bodo prej podpisali novih kontraktov. dokler ne bodo družbe pripravlje-( ne plačati več za mleko. V tej Ligi je 90 odstotkov mlekarskih farmarjev, vsled i"'esar j«' pričakovati, (da bo mestu bnv. prepotrebnega mleka.
Farmarji pravijo, da prodajajo , mlekarji v Pennsvlvaniji mleko po £2.60 posodo, medtem ko plačujejo lievvvorškc drnžbe komaj $2.05. Družbe delajo velikanske dobi»"ke.
Toraj bodo ekrat r«'lo farmarji zastavkali.
Družbe, ki jih kontrolirajo eni * izmed največjih kapitalistov, se gotovo ne bodo tako zlepa ukloni-L le; ako se na bodo. bodo pa ceno 1 povišale, tako. da ne bodo popol-1 noma nič prikrajšajte. 1 No, pa saj to je že v navadi, kapitalist ni nikdar prikrajšan, pa se 1 naj zgodi že karkoli hoče. Trpi ved no le delavec, revež!
: Zanimivosti za farmarje.
L	_
Kako se lahko izhaja na majhni farmi.
V	farmarskem listu "Country Gentleman", v številki od 30. septembra, je nek Oto Bleseli napisal
■ zanimiv članek iz lastne izkušnje, kako se more izhajati na majhni farmi, obstoječi iz dvajsetih akrov. On piše:
Ali se more na majhni farmi izhajati in udobno živeti? Na to bom odgovoril po lastni izkušnji.
Jaz sem bil daljčasa v trgovini z zemljišči ter obenem sem bil tudi aprent za zavarovanj«* proti o-gnju. Moj sluh je postal vedno slabši, vsled česar sem postajal za ta posel vedno manj sposoben. Postal sem ta biznes. Pričel sem študirati česa bi se zdaj lotil; moral sem se nekaj takega, pri čemer me ne bi oviral moj slabi slnh. Po daljšem premišljevanju sem se odločil, da bo m šel-v tovaro za avtomobile v Detroitu. kjer sem takrat živel. Par dni sem delal, toda delo v tej tovarni se mi je kmalu zagabilo, kajti to delo je bilo gotovo eno o-nih, za katerega sem bil najmanj vnet.
V	banki sem imel že $2000. in en vc4ik avtomobil, kakršen že ni bil takrat v modi. Oglaševal sem, da imam na prodaj avtomobil, toda najboljše kar se mi je ponudilo zanj je hiio $600, kljub temu, da je bttvreden enkrat $3500. Potem te-
ga rfnlms snit se tudi seznanil s'
• - ■ ■
i nekim farmarjem v bližini Detroita j ki mi je ponudil nekaj zemlje. — J Povedal bom na kratko. J Zemlja se mi je dopadla. kupil j sem dvajset akrov zemlje, od kateri hje bilo deset posejanih z jablanami. za -f2000. Na tistih dvajsetih i 1 . akrih ni bilo ničesar drugega, nobene hiše ali kaj slienega.
Pogodila sva se istotako.. da kupi avtomobil za $1200, kar naj bo kot prvo plačilo za tisti kos zemlje. Well, to je bilo vsekakor boljše kot v gotovini. Moja izkušnja, ki . sem jo dobil v kupčiji z zemljišči ^ mi je povedala, da s»>ni napravil dobro kupčijo.
Farme sem se lotil v septembru 11)10. Takoj sem poklical veščaka za zemljo (takozvan nurseryman), ki je zemljo preiskal in našel, da
0	je zemlja zelo pripravna za sadjar-tvo. Priporočil mi je. da nasadim na prazni zemlji še zgodnijh breskev. hrušk in češpelj. Napravil sem žnjim kontrakt, da mi bo prihodnjo spomlad preskrbel mlada
'' drevesca, da jih bova nasadila. — V>ako drevesce, ki se slučajno ne bi prijelo, ali pa, če bi se pozneje 3 doznalo. da ni tako drevo, kot je bilo navedeno v kontraktu, se mora takoj zamenjati s pravim. Jaz nisem bil nikdar poprej v sadjar-
-	stvu.
Zemlja je bila zelo peščena in K-. s tenko plastjo čiste prsti pokrita. Ko sem kopal in videl kakšna je zemlja, sem pričel izgubljati ne-voliko pogum, vendar v zemljo sem bil vtaknil že skoro vsak cen tj ki sem ga imel. Kot veliko tisoč ljudi tako sem bil že tudi jaz nekoč želel, da bi enkrat imel veliko perutni-^ narsko farmo. Poskusil sem. kako bi šlo s tem. Takoj sem pričel graditi hišo. v katero bi bilo mogoče spraviti par sto kokpšij. Ko je bilo noslopje qrotovo sem takoj naročil tisoč en dan starih piščkov, * White Wyandotte" plemena, v katerem so kokoši najboljše jajčariee. Ku-
1	oil sem jih po enajst centov kos in poslati se mi jih je moralo nasled
? njo spomlad, toda ne vse naenkrat i- kot sem pač zahteval. I Mnje prihodnje delo je bilo, da sem si zgradil hišo. >voj dom. Sta-i la me je $t>50.
Naslednjo pomlad sem bil na neki razprodaji nekega italijanskega
-	posestva, kjer sem kupil pet pari njev čebel.
Oni vešča k za zemljo je nasled-i njo pomlad prišel in pričel .saditi
-	drevesca in tudi piščki so prišli do
-	mene v dobrem stanju.
~> Sprevidel sem sčasoma, da je o-l kolica izvrstna za čebelarstvo. —
-	Kmalu na to sem število panjev
-	pomnožil na dvajset. Drevje je pri-1 čelo dobro kazati. Po celi farmi se ? je podilo kokoši j in čebel je bilo i- na eveteeem drevju, da je bilo ve-. seljc.
[» Vsako leto je bilo boljše. V na-. slednjem navajam rekord moje j farme za leto 1915.
t'istepra dobička sem imel: Pri modu in čebelah $120. j Pri sadju $904.51.
Pri kokoših in jajcih $948.10. t Pri zelenjavi iz vrta $39.16. i Skupaj $2011.77.
Poleg tega mi pa ni bilo treba
-	plačevati stanarine. Ako vzamem. > da sem moral prej plačevati žtiri-* deset dolarjev na meseci qem. pri*
-	^ hranil v enem letn. samo na stana?
za družino in zase doma sadje,! med, zelenjavo, kokoši itd. vse doma. ne da bi me en cent stalo. Dru-] žina in jaz smo bili vedno zdravi. I Mogoče bi kdo dvomil, če so gornje številke resnične Ne morem natančno razlagati, kajti članek bi se raztegnil, vsled česar bi se gotovo uredništvu tako zameril, da ne bi prišel na svetlo. Rečem le toliko, da je treba prva leta delati, delati in zopet delali ter štediti. Prvo in drugo leto mi ni šlo vse kot bi si bil želel, toda danes imam pa farmo 20-tih akrov, ki je po mojem vredna več kot $8000. In vse to | sem dosegel s ^:t200 gotovine v petih letih.
Jaz sem prepričan, da lahko vsaka farma obstoja. Res je, da veliko majhnih farm propade, toda pri najveekrat ni farma vzrok, temveč malone vsikdar je kriv temu mož. ki jo je pričel voditi.
Rojaki, to je vsekakor zelo zanimiva povest farmarja, ki si je s trudom pridobil majhno frmo, s kate ro dela take dobičke, da lahko živi in si prihrani denar, poleg tega ima pa vse kar hoče in je — zdrav ter pričakuje lahko dolgo življenje. Zakaj se ne bi Slovenci neko liko bolj obesili na farme in zapu stili nevarne in nezdrave rove iu tovarne, kjer ni drugega kot da sc človeku prikrajšava življenje. •
Vemo, da je mnogo naših roja kov, ki ne nameravajo več v star kraj, ki imajo nekaj denarja ni strani, kateri pa še vedo kopi jejc nod zemljo in si tako krajšajo živ-ljenje. Zakaj ne na farme? Pomi sliti je treba, da ni dobro odlašat! ker farme gotovo ne bodo vedm eenejše. temveč ravno nasprotni vedno dražje.
Bodočnost Zd*uženih držav je \ kmetijstvu.
Iz Kansas Citr-ja, Mo.. se poro *a, da je nn konvenciji Ameriški bančne asociacije Mr. Josepl Hirsch iz Corpus Ch rist i, Tex., re -cel. da se Združenim državam n treba v prvi vrsti boriti za zunanji trgovino, temveč, da se najpre preskrbi, da se bodo pričeli rrazvi jati domači viri.
Mr. Hirsch. ki je v goriomenje nem mestu bankir, je tudi član po Ijedeljske komisije bančne asocia sije. Njegov govor je vseboval po ročilo o del van ju te komisije.
Ta komisija je vršila naložen* .delo po celih Združenih državah i '.lasti pa še po Jugu. Rekel jc, di bo v kratkem vsak county dobi svojega farmarskega agenta, ki b< leloval v svojem comity-ju na tn da se bo farm a rs t vo razvijalo. Re kel je, da je treba, da postajo Zdr države dežela posestnikov, liodoč iiost te dežele je odvisna od polje : deljske prosperitete, je naglasa Mr. Hirsch. Treba je, da se napra vi več poljedeliskih šol. kjer se b moglo otroke poučiti, da bodo mo . gli kot samostojni farmarji zcmlj< izrabiti. V vseh krajih, kjer ima ji »oljedcljske šole, vlada prosperite ta, je izjavil bankir iz Texasa.
Pozor, slovenski farmarji
Te dni smo prejeli več pisem o< naših slovenskih farmarjev, v ka terili odobravajo naš sklep, nam reč, da bomo vsak teden prinesl iar kratkih člankov glede farmar stva. in obenem izražajo upanje ' la bomo obljubo držali.
Tempotoni pa rojake-farmarje » >nkrat prosimo, da kaj poročajo kako je na farmah, kajti taki do pisi spodbujajo druge rojake, d; 1 se oprimejo kmetijstva.
Vojna in Mirovna liga.
League to Enforce Peace (Lig; za prisiljenje miru), katere pred 1 sednik je bivši predsednik Zdrtt ženih držav. Mr. William IIowarc Taft, je te dni izdala izjavo, di ne bo več delala, da bi se evrop ske države prenehale vojskovati temveč. d<a je mnenje vseh članoi te Lige, da se naj vojskujoče dr žave bijejo tako dolgo, dokler s ne bodo naveličale dokler ne bo do vojne site.
Izjava je bila izdana takoj, k< je prišlo poročilo o pogovoru met angleškim vojnim tajnikom, Da vidom Llovd Georgem. in za stop nikom United Press, pri kateren je vojni tajnik rekel, da bi se o< strani Anglije vsak poskus kaki nevtralne države, da bi prišlo d< miru. smatralo za nekako nenev tralno dejanje, ki bi bilo v prilof Nemčije.
Izjavo, katera je pojasnila stališče Lige napram mirovm mi vprašanju v Evropi, jo dal v jav nost Mr. Herbert S. Houston oc ffivrsevalnega odbora Lige. Mr Houston se je ravnokar vrnil i: Kanade, kjer ee je mudil pri Mr
Tafta, ki ima tam svoje poletne
% -
' Skrivnostno časopisje v
i	Belgiji.
l _•
L
Poror-ali smo že. da izhaja v . Belgiji nek skrivnosten list. po , '*I.a Libre 1 tel^rique"katerega i značaj »e najbolj vidi v napisi I okoli njegove "glave**. ( Napisi so:
■ Kuletin patriotizma, ki ni podvržen no!»eni cenzuri. k Frad: Nimamo take udobnosti, t da bi imeli stalen naslov; stanujemo v neki premakljivi kleti.
Oglasi; Trgovina je slaba pod nemsšok oblastjo, vsled česar smo odpravili našo oglaševalno -nan .tin svetujemo našim čitateljem. da ! obdržijo svoj denar za bolj i* čase.
Telegratičen naslov: Pri nom-škem vitjem poveljstvu v Bruslju.
V eni zadnjih številk je prinesel ta list •zanimivo karikaturo, ki predstavlja nemškega vojaka . pikelhavbi. ki tolče otroke in tla-
I	či ob tla belgijske žene.
Nek drug kartun v i^ti ša.vilk pa pretlstavlja n-'inskeg.-i general nega governerja Belgijf. von lti> sluga, ki išče po kleteh tiskarn; l" in uredništvo tega ilsta, p>leg j<
II	pa naslikan voz. v katerem sc na
0	haja uredništvo in tiskarna: nar sliko je pa veliko solnee, ki s< smeje Hissingu.
1	Patric" je drug tak skriv n nosten list, ki pravi, <la"**jeaie 0 cenzuriran žurnal, kateri izbaj:
na kakršenkoli način, kjerkoli li l" -kadarkoli se um zdi".
Neka druga vrsta pove, <la iz ° haja že drugo leto. Kakšen je t* ° list. je razvidno takoj iz prve vr ste, v kateri pravi, da so "Neme barbari in večni lažnjivci *.
"L'Keho**. tretji tak list. pravi da "ni podvržen cenzuri in lahki ^ piše, kar dragi ne morejo . n . zadnji številki j»' priobčil dobe-e den govor angleškega ministrske
*	ga predsedika. ki je rekel, da n it
bo prej konec vojne, dokler ne b
0	Relgija zopet prosta.
? Vsak teden se pojavi par knji|
1	in majhnih brošur, v katerih *
opisuje Nemce in njihovo delova i, *
nje.
Kt: ko to časopisje iidiaja, živ l duša ne ve, raz ven onih. ki so pr tem delu.
V seka ko, poguma je treba čle
\"sekakor, poguma je treba člc veku. ki ho<"*e biti danes uredniJ f1 .skrivnostnega lista v Belgiji, k.i ^ t era je v nemški p«-.>ri..
rt.
' Lloyd 6eorge-ova izjava ii
angleško časopisje.
i- -
ii	Iz Londona se brzojavnim pf tem poroča, da je angleško čase
io pisje popolnoma odobrilo nazor o angleškega vojnega ministra. ?- jih je navedel pred par <incvi pogovoru z zastopnikom Unite Press.
Celo 1'Daily News" in "Dail Mail" se strinjata in pritrjujeta da je zdaj brezmiselno govoriti Ji miiu; do miru ne sme priti pre, da b i strt nemški militarize.n i pruski despotizem. — pravita obi p' "Daily News"' pravi; Cas b , priš--?!, ko bo moč nemškega mil larirma strta, ne da bi ju- mogl l>* zoq>?t opomoei. in takrat tudi mil v in sicer trajen.
a "Star", ki je večerna izdaj 'Daily Nevrs*. ]>mvi. da naj Zdrr žene države vedo. da bi bilo nj hovo vmc*šavanjo v zadeve boji jočih se držav nespr. met no, kaji Anglija bi se na kaj takega niki kor ne mogla ozirati.
*	"Mi vsi bi radi videli, da bi pr šel mir prejkomogoče". ]>ra\
I' "Westminster Gazette**, ''toda it
nočemo nemškega miru. ki hi b a ,.	.
edino mosoč mir v tem trciiui
V ku."
^ Mir, ljudje božji, je še dale«;! p-
' Za smeh in kratek čas,
o	-
d	Pogumen konj.
i- Kmet: — Zdi se mi, Cigo, da j
tvoj konj plaši ji v. n Cigan: — Kako plašijiv! Že ti d noči sam spi v hlevu.
o	Zakaj ne joka?
r-j Pri pridigi se vsi ljudje jokajo g Le eden stoji kakor brezčuten.
— Zakaj pa ne jokaš T — gs i- vpraša sosed, u — Nisem iz te fare.
d	Protislovje.
A: — Čujem,*da si odslovil svo z jega poslovodjo.
B: — Seveda! Najprej ni bil zi o nobeno rabo, potem je bil pa *a vse ' sposoben.
lla*«JB4fep ««Ull4ir* v ,
g | . a	;
podp. društvo ft&M »«ti Btrbinl
|..........• i
SA ZBDINJENC DRŽAVE SCVKRNE AMBOO.
Sedež: FOREST CITY, PA.	i
T--'— — *----- * - • r i ■mlinih	I1
j
GLAVNI DKADNmt	1
firtirtlill ; JOŽEF nrrSBRlU Box OS Wlllock, Pa.	I
1 podpredsednik: KARO L KALAR. Box 547. Tarmt Olty. Pa,	I
IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Bok 835, Bocfc Spela« WMb	c
Tajnik: JOHN TKUBAN, Box 707, Poreet City, Pa.	L O. rajnik: JOHN OSOLIN, Bcx 492, Forest City, Fa.
: MABTIN MFHlC, Box 537, Po«*t City, Pa.	s
iwA'iftnii: JOSIP ZAT.AH> 1004 North Cbteato BL, JoBflt, Dfc	1
VRHOVNI ZDRAVNIKI	]
nt MATTE TVWtX too Chicago BL, Jollet, m,	s
HADZOBNI ODBOK	*
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «325 Station StB.lL Plttaborch. Pa	i L aadeornlk: JOHN TORNlC, Box «22, Won* City, Pa.
O. aadaornlk: PRANK PAVLO VČIČ. Bor 705, Oonemaofh, Pa.	S III. WMUornlk: ANDRBJ SLAK, 7718 lakte At*. Cleveland, n^
POROTNI ODBOBl	J PtaOtednlk: MABTIN OBRBŽAN, Box 72, Baet Mineral, r-j, \
L poročnik: MABTIN STEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana	n
IL perotnlk: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Dareoo Ara* B. F. D S. |n#	,
Held. Detroit. Mich. *	h
UPRAVNI ODBOR (	ž
PMdMdnlk: ANTON HOČBVAB, B. F. D. Na 2 Box 11%. mi—nI a
L cpcavnlk: ANTON DEMŠAR, Box 135, Brooghtoo, Pa^ ---- ^
IL npraralk; PA VRL OBREGAB. Box 402, Witt, HI.	"
rw Ml m pottjaja L tsjnlkti Iran Telban, P. O. Box m. M»	v
S
Pr— i— gUkfle: ««LA» RARODA*«	v
"Slovenski Dom", j
Slika i* sedanjega življenja ameJ riških Slovencev ).
Vapisal Amerikanski. I.
Tisti «*a-s je završalo po naselbini: "Ljudski Pripatelj" je priobči! dopis iz Trijrlavtowna, v kate-rern dopisnik Blaž Rabanas spin žil id«»jo o ustanovitvi, ali bolje, o zpradbi slovenske dvorane v naselbini. hi kakor vznemiri močan veter sanja jfH-i lo«. tako je I a ideja o/ivibt v*»\ od koti<»a do kraja. Kamor j«- «"-lovek jiriši-I, povsod se je govorilo le o bodoči slovenski dvorani v Trijyiavtownti.
Čakajte \ i, oholi in ošabni Xeniei, in vi, naduti Angleži, mi vaui že pokažemo. <la tndi Slovenci nismo tisti, ki jih je Ho^ pojrledul -skozi tretje oko. Sedaj se boste pa lahko sami šopirili po svojih dvoranah; Slovencev ne bost.« vee šikanirali.
Okrog t«-h stavkov so se sukalo v.si* važnejše razprave in na njih
bili oprti skoro argumenti.
Samo po sebi se razume, da so bili s* luni središče besed o tej ve-1 c važni misli. Ko bi vi le slišali ti vie navdušene in navduševalne «?o-vore. polni* obrnjenih besed in živahnih pest. pa 1*1 bili prepričani, da bo trijflavtownska naselbina imela v nekaj meseeih tako impo-zantno zgradbo, kakršne nima ves ostali slovenski narod, na celem svetu. Dete še spočeto ni bilo, a •-o mu dali ime. določili obleko, izbrali pestunjo in mu predpisali pro jrratu za celo njegovo življenje. V tem oziru so zlasti modrejše glave kar tekmovale med seboj; vsaka je izumila kako novo nalogo zanj ier inu pripisala kako novo važnost. Navdušenje je raslo v never-j. Ino \ isokih odstotkih.
Xaši dičui ^a luna rji so se le deloma strinjali s tem. kar se je govorilo pri njihovih harah; to pa nekaj zato. ker so bili dobri poznavalci svojih pivcev, nekaj pa tudi zato. ker ta veter ni obetal o-brniti vetemiec na njihovem registru na pravo stran. Toda naš sa-lunar mora biti diplomat, dostikrat se prav zelo vešč diplomat, če hoče da nikeljni žejnih in nežejnih gostov pleš«-j o po njegovi želji. Ker I »a vemo. da našim prijateljem že jegaseem ne manjka diplomatič-nih zmožnosti, se nam ni treba bati, da oni ne bi vedeli kako in kaj se spodobi. Tako je bilo tudi v tem slučaju nnzadje za vse prav in brez zamere. To je omogočevalo. da je • ostala naselbina složna in solidarna v razburjenju, kakor je bila miru: prej se ie pilo in kramljalo, sedaj se je pilo in pilo ter navduševalo.
Vzor navdušenja in glava vsega gibanja pa je bil salunar Lojze Trebušnik, diplomat vseh diplomatov. in vsa čast mu! Mož je bil takrat na svojem mestn. Vedel vam je vedno veliko povedati in sicer takega, kar vas je zanimalo. (J|p ste —notfrr iirrtftttiii SRPIHi tm^fmttf^r
j dolgčas ali kak drugo tako nalogo, j t roba vam je bilo samo k Lojzetu ■ Trebužniku in v par minutah ste ' bili drug človel^, C'e ste trdili ne kaj, kar ni strinjalo s njegovimi mi limi in je bilo ob en^m dovolj v.i/iu. malenkosti se Lojze ni prerekal — tedaj vam1 je rekel ura v po gentlemansko: "Veš ti, imaš popolnoma prav, jaz se strinja ni s teboj, ampak — \j»š stvar
takole pelja----" Tako je vedno
ostal volk sit, in koza cela. Sicer pa recite vi kar hočete, jaz pravim, da je prišel Lojze Trebušnik v naselbino prav po božji volji ljudem v razvedrilo in kratek čas; vse drugo naj pa vsakdo z njiip sani poravna, ako ie kaj narobe. Xo. tudi ostali rojaki so večinoma tako m i »lil i kakor jaz in zato s*» cenili njegovo pravo vrednost in Lojzetov« beseda je bila kakor sve-to-pisemska.
II.
Navdušenje je kakor peč; toliko čas jo gorka. dokler je ogenj v njej; ko pa ugasne ogenj, se prične hladiti. Prav tako je Mir z navdušenjem Triglavtownskih rojakov za njihov Sloven, dom. Ker ni dobilo nikakega izraza, je jelo pojemati in se hladiti. In da ni srečno naključje našlo ono nedeljo večer večine naših Triglavtownskih od-ličnajkov v Trebušnikovem salu-nu. sam kurent vedi, če bi ta vele-važua ideja ne zaspala kar takoj v povojih. Isto nedeljo namreč se je pri Lojzetu zbral kakor na povabilo cvet trigla vtownskega slovenstva. Nemogoče je misliti, da bi kc govorilo o čem drugem kakor o zgradbi slovenske dvorane v naselbini. 1'gibalo se je napol uradno o velikosti, predelih, oknih, vratih in strehi, o vsem potrebnem in nepotrebnem. še celo o kakovosti o-bleke. katero bo nosil v dvorani zaposleni sluga.
Povedal sem vam že, da je Ml I*ojze Trebušnik talent na svojem mestu. To potrjujem še enkrat in to se je izkazalo tudi ta večer. Ko je sprevidel, da je bila sizuacija zrela za naskok, je potolkel ob svoj kozarec, nekolko stegnil svoj vrat, parkrat pokašljal, ošvrknil s svo-iim pogledom za spoznanje iznena-dene goste ter spregovoril: . — Možje in rojaki! — Jaz sem za dvorano, ti si za dvorano, on je za dvorano, mi vsi smo za dvorano. Do tukaj se vsi strinjamo! To-, da sam« besede nttm ne bodo postavile dvorane. Treba bo dela, da se naše misli in želje u resnic njo. Ker smo ravno nocoj tako lepo zbrani, predlagam, da takoi noeoj postavimo nekak odbor, ki.bo vodil nadaljnje priprave v tej smeri. Tako jaz mislim; sedaj pa še vi povejte svoje mnenje —
— Dobro si povedal Lojze! Podpora ! Bravo! so odobravali poslušalci. (,ojze je stal za baro v popolnem zadovoljstvu, si vihal br-. ke ter dostojanstveno prikimaval onim, ki so mu napivali.
Ko so se kozarci in kozarčki in f vrčki izpraznili in fopet naoolmli,
.. - ■ -Ji. : .	"r- ..
ctH i
OfcAS NAKOPA, 2. QKT. 191«. ~
John Zelene, stopivši na konee bare tako,da.Ra ie »ogel vsakdo videti.
— -Srce mi je veselo noeoj. k<j> ; vidim, da se je pričela naša naselbina res prebujati tor slediti dni-gim, bolj naprednim narodom. — Mi, Slovenci, moramo pokazati, da : nočemo zaostajati za drugimi di se zavedamo svojih pravie in da hočemo napredovati. To je bil del ; vsakega govora, ki ga je govorit
•	notar Zelene, pa najsi je že govori! i nagrobnieo društvenemu bratu. aH . naznanjal priče tek veselice ali v i
, kakršnokoli svrho in zato ga tudi . nocoj ni smelo manikati. Da pa ne 1 bo nocojšnji sestanek ostal brez 11 pomena za napredek naše naselbt- i ne, predlagam, da si-izvolim no- i coj nekak pripravljalen odbor, ka- i kar je to že moj predgovornik na- i svetoval. Naloga tega odbora naj 5 bi bila. da obišče vsa naša društva v naselbini ter jih pridobi za to 1 p nekoristno stvar. Pri sakem drn- i štvu naj se izvolijo zastopniki za t skunno konferenco, na kateri naj | bi se vse potrebno sklenilo za na- i dal jnje. delovanje v korist Sloven- i skega doma!	<
—	Bravo. Johi! Ilurej! Moška ( je ta! Podpora! — so odobravali poslušalci.	s
—	Lojze, daj vsem pijače na š moj račun, — je klical mesar >ipe- 1 har.E
—	Živel naš mesar! — Bog ga s živi! t
Družba je izpila nalito pijačo * in Lojze je natakal znova, ko se s je pojavil na koncu bare Jože Hr- 1 vatar, mizar in za silo stavbenik. <3 Skoro bi lahko rekel, da ni bilo v v naselbini sestanka, kjer bi Jože ^ Ilrvatar ne imel svoje besede in d spak bi bil, če bi je noeoj ne imel. *
*	— Prijatelji, dovolite, da tudi 11 jaz izpregovorim par besed. — Le- 11 pe in jedrnate besede so se govo-rile noeoj. Prepričan sem. da ni '
l. nikogar med nami, komur bi srce	®
'! v tem slovesnem t renotku' moč ne j-	v
^ še bilo za našo dvorano kakor bi	n
je meni. Jaz sem že naprej vede!,
' «la ta stvar mora iti. če se je bodo	11
oprijeli pravi* možje. Kolikor smo ^ do sedaj slišali, je vse v najlepšem	11 tiru. To je vse lepo. jez se strinjam in mi vsi se strinjamo .am-	F pa k to še ni zadosti: treba je iti
K
takoj na delo in izvoliti one tri de-	11
legate, ki bodo prevzeli nase to tež-	r
' ko in odgovorno delo. Jaz mislim.	T
1 da popolnoma prav naredim, ako	n
kar takoj enega pregledam#in to
1 je John Zelene, za katerega ve	d
mo, da je vnet za napredek našel-	v
1 bine.	s
—	Podpora, podpora, podpora!	^ — je soglašala družba in trkajoč	i z kozarci odobrila Johna Zelenca	n za delegata.	t
^ To je bil moment prav po volji ^
našega notarja, oziroma krojača: . kajti glavni poklic Johna Zelen z ca ni bil nolarijat, temveč kroja-
k
. štvo. S tem ne milim pomanjševa s : ti
prave vrednosti njegove osebe. I . temveč omenjam to le zato, da ga ^ zadostno predstavim. Stopil je na p stol kakor se to spodobi za pra . ve ga govornika :	v
—	T'enjeni navzoči! — Najprej * _ se vam zahvaljujem za to veliko ' r čast in zaupanje, ki ste mi jo ska- s i zali, da ste me izvolili za tako vaz- J3 . no stvar, kakor je naša dvorana.
. Da,
res je, kakor je moj predgo-11 ? vornik omenil, jaz seni že veliko r ^ deloval za napretlek naše naselbi-. ne in na tem mestu vam obljubu- * 3 jem, da hočem tudi naprej delo- f i vati za vsako dobro in napredno ^ _ stvar! Toda povem vam, da jaz J - ne sprejmem tega važnega mesta. _ ako ga tudi velezaslužni rojak Tre- 1 hušnik ne sprejme; zato predlagam | ^ njega za drugega delegata!	.
1 In zopet je bilo zračje Lojzeto- ^ 1 vega saluna polno podpor, bravov .
0	— in drugih odobrujočih klicev. J a Lojze Trebušnik je bil priprav- 1 j ljen, da na notarjev poziv primemo odgovori, toda zborovalei E
1	so bili žejni ter so zahtevali gasi- * . Vsled tega je Lojze brez sve^ s
čan i h besed sprejel ponudeno mu c ^ delegatstvo. kar so navzoči naj- 8 (i bolj odobrili s tem, da so izpraz- 1 nil i svoje kupe in kupiee.	^
Družba je prišla nazaj v pravo I"4 razpoloženje: a za nekaj trenut- c j kov se' ni hotel nihee oglasiti k s | glavni besedi, čeravno so imeli vsi s J* mislih določitev še tretjega dele- t . gata. Za priznane govornike je I ^ bila to že premalenkostno, da bi 1 . se oglasili, manj veščim se je pa J zdela ta zadeva prevažna. da bi 1 posegli vmes. Končno se je ogla- 1 sil čevljar Šetinc s stojim žensko- l visokim glasom ter predlagal me- i sarja ^peharja za tretjega dele-gata.	a	t
'* Brkati in trebušni mesar je po- i nudeno čast spoštljivo odklonil: < "Jaz bi prav rad sprejel to reč,- 1 o ampak Saj veste, da jaz nisem spo- 1 i; sob^atr Jaz znam delati klobase, a i il* take važao potk ae pa ne mor* ■i«-^*	r * •- .	. 'j •
e rem vtikati; rajši bomo zato ene-L gapili. Predlagam pa za to mesto ( 6 rojaka Hrvatarja, on je sposoben L- za to reč.
i- Mesar $pehar še ni dobro «go- \
-	voril zadnjih besed, že je stal na 1 a stolu Jože Hrvatar in malal po j« i zraka z rokama.	< » — Povedal sem vam že, da sem 1 I jaz navdušen za to stvar kakor i ) malokdo. ampak tako važnega ] I mesta jaz nikakor ne morem spre- i i jet i: kajti na tem mestu morajo 1 v biti sposobnejši možje kakor sem . i jaz. Zakai bi pa ne izvolilo v ta
? komite Blaža Rabanasa.Nki jev lah-ko se reče. najbolj učep med na-
-	m> • on ima šole in zna pero su-
-	kati. Zraven tega je tudi on to r misel sprožil. Jaz mislim, da take-
-	ga človeka mora imeti odbor v
j svoji sredi.	{
i — Do, res je Rabanas mora vL » komite! — so se oglašali navzoči ^
-	resnejše in se spogledavali, kakor e i da bi jih bilo sram, ke£ nanj že
j prej niso mislili. Sieer niso imeli „
-	nie proti njemu, a posebne na ki o- s
-	njenosti napram njemu tudi niso n čutili, zdelo se ji m je. da on ni
. eden izmed njih.	u
i Tam na koncu bare se je ogla- .r sil novi predlagauec. Mlad. skoro še mlečno-zob. in skromen fant je bil to.
— Ker sem rekel, sem rekel a, ž sem moralno vezan reči tudi b. torej sprejemam to delo. Storil p , bom. kolikor je v moji moči da k se čim prej uresniči naša srčna že- d lja, da čim prej dobimo svojo e dvorano, kjer se bomo shajali v s veselju in žalosti, k zabavi in k k delu. Poživljam pa tudi vas vse. da greste z vso resnostjo na to ve- p liko delo. Ne naše besede, temveč h naša dejanja nam bodo postavila g naš dom!	n
Nato je govoril še Lojze Tre- n busnik svojo apelacijo na navzoče goste. Zaključil jo je s pozi- p vom, da naj vsi enkrat pijo na d njegov račun.	p
Poziv je bil seveda z navduše- n njem pozdravljen.	p
To je nkako zaključilo ofn-iel- p ni del tega sestanka.	ji
Dolg se je tisti večer še raz- v pravljalo v Lojzetovem salunu. — tj Culi so se pameni in nespametni ^ nasveti o kakavosti in uredbi dvo- r rane, preudarjalo se je to in ono. ® priporočlo se je vse mogoče in ne mogoče.	s
TT	.	. ,	o
\ se se je pa sproti resno v za-dovoljstvo večine, kar je radilo jj v nadušenih glavah zavest, da naselbina dobi krasno dvorano, ker drugače sploh biti ne more. Če pa ^ je stvar pribito sigurna, bi bilo nespametna beliti si glave, kdo
bo dal potrebni denarni materi-• i n mi.—	k
Kazalec na stenski uri je že v zdavnaj srečal teto dvanajsterko, j ko je Lojze Trebušnik zaprl svoj p satira.
I".	. t;
Z
Izbrana delegacija je obiskala ^ vsa slovenska društva v Triglav- ^ townu in vsako društvo je izvolilo po tri dolegate za skupno po- n svetovalno konferenco. Blaž Ra- n banos je uapisal dva dopisa za p "Ljudskega Prijatelja". Prvi doniš je bil dolg dve koloni, drugi e pa tri in pol.
V	njih je temeljito pojasnil pra vo vrednost Slovenskega doma za triglavtovvnsko naselbino za seda- k njost in bodočnost. Navduševal je J čitatelje za složno in stvarno de- n lo ter svaril pred neslogo in osebnostmi ter vsem drugim, kar bi u- C tegnilo škoditi za početi akciji. — Da sta bila dopisa mojsterska, to je celo salunar in bivši feldwevel Franz Tratnig pripoznal, čeravno S je drugače smatral vse dopise za neumnost.	*
Pisala so se pisma na vse strani po informacije o zgradbi dvoran, tiskala so se vabila, pisali so * se programi itd., itd. Kadar se je . delalo s polno paro, tedaj je posebna soba Trebušnikovega salu-, na izgledala kakor pisarna naj- *< bolj nervoznega urednika.
Glavni del agitacije se je seve-K da vršil po slovenskih salunih, ki : so začetek in konec vsake take t splošne ideje, dobre in slabe. Agitacija pa je bila tem obsežnejša, i ker je bilo v triglavtownski našel- k > bini toliko salunov, da je nekoč t neki hudomušne« Triglavtowncas i nom oponašal, da bodo kmalu ime- . . li vsak svoj salun. To seveda ni . bilo res, a res je bilo, da jih premalo ni. bilo.
V	takih okoliščinah se je na-sel bi na približala glavnemu zbo-
-	rovanju delegatov vseh trigla v- u : townskih društev. Dnevi so tekli
i brez posebno razburjuj oČ ih dogoc^ ■
-	kov. ako odštejemo to, da sta se . t najboljša prijatelja Špelino* Ga-»'iper .in Sttocov Tine do hodtga ]
• -f--* :- ^
sprla, ker se nista mogla zediniti >(v tem, kje- naj stoji dvorana— 1 *ko dalje odštejemo dogodke v salunu Žabarjevega Načeta, kjer , sta Jože Hrvatar, mizar in za silo . stavbenik, in njegov konkurent i John Znablar toliko časa eden drugemu dokazovala, koliko lesa bo treba za novo zgradbo, da sta nazadnje dokaze nadomestila s psovkami, potem z pestmi in nazadnje z biljardnimi palicami. V tej bitki sta podrla Nacetu Žabar-ju peč in pobila nekaj šip. (Palje prihodjič).
Kruh in žito.
Lokalni zastopniki jufrtičneiga departments, so pričeli pred par 1 tedni preiskovati, kaj jo vzrok, da so se pričele cece kruhu kar naenkrat višati.
Poročila iz AVashingtona so sc-glasila. da je mogoče, da je v tej stvari kaka prekršitev protitrust-ne ]>ostave.
S preiskavo se je 15. p. m, na ukaz justičnega departmenta pre- I •nehalo ter se je potem celo stvar izročilo veliki »poroti.
V	mnogih krajih se je cene kiu-hu povišalo oziroma se znižalo težo kruha.
Peki v Birmingham«. Ala., so prenehali peči «tirinajstuučiii krirh za pet centov in pričeli prodajat i dvajsetunčui kruh po deset eentav. Toraj ceno se je za 10 odstotkov, težo pa le za 4:{ odstotkov povišalo.
V	New Vorku je neka velika , pekarska družba zvišala ceno kru- ' hu od pet. na šest centov, in mno- j gi samostojni peki bodo kaznovani, ker so prodajali zadnji čas manjši kruh kot bi ga morali.
Zakaj mera ameriško ljudstvo . plačevati višje eene za. kruhJ E den \izrok je. da zato. ker morajo ] peki več plačevati za moko in za nekatere druge stvari, ki se jih potrebuje pri peki kruha. Oni. ki , pazijo na tržne cene. v rdijo, da se je cena pšenici od prvega tedna v juliju povišala za petdeset een- i tov ali za skoro petdeset odstotkov. Istočasno se je samoobsebi < razumljivo podi-ažila za 44 do 47\ otlstotkov. Pek mora pa tudi ra-' čl mati na to, da se je podražil ^ sVadkf«*, sol itd. Visoke eene njegovih potrebščin ga prisilijo in o-pravičijo, da t>ovišji cono produktu.
Ne moremo imeti upanja, da hi se cene pšenici, moki in obenem kruhu znižale.	J
Vladni urad poroča, da je biki letos veliko slabša letina kot je v : navadi in poleg toga se je pa veli- s ko žita poslalo v Evropo, kar je vsekakor v r jet no, da je to posle- fl diea pod rožen j<a pšeuife. moke in 9 posledično tudi kruha.	i
Predsednik Wilson dobiva peti- 3 c i je. da prepovo nadaljni izvoz ži- lj ta. Ženski klubi v Chieagu so se | združili in sprejeli resolncijo, v 8 kateri pravijo; "Feed America J ti rs t! "T, kar je vsekakor umestno. | Vendar, kljivb temu. da je u-|j mestno, ni pričakovati, da bi ad- | ministracija oziroma kongres pre- | povedala nadaljni izvoz žita. |
BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU _BRATU!	^
NA&I ZASTOPNIKI,	i
kateri ao pooblaSCeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda- ln knjtce, ka ( kor tndi aa m dnp v aaio itioko | flpadajob posle.	,
Jenny IM Aikb «Mca: Mlhaa) [ Otrar.	1
8mm Trmmttotm, CaL: Jakob Lorb. Denver, Gala.: Frank Skrabec. I Leadvfltot Cela.: Jerry Jamnlk. c Paeblo, Gala.: Fetor Call«, Frank J Janeab ln John Garm.	k
SaUda, Gala ta ekalka: Loola Oa ftello.
Clioion. InA: Lambert Bolskar. Ii<i«n«i>Hi, bi: Alois Bndman. n WniwaiA b. ii *i1Im: laku , PadbNflU.	I
teara. HL: Jernej B. VerbH. I Chicago, HL: Frank Jarjoree.	\
Depaew BL: Dan. Badorlnac. Mlet, DL: Frank Lanrlch, Jobs Za 'etel ln Frank Bambldt	J
UMk BL: Mat. Koap. Nekemia, BL ta aMtat Katk. Oal-abek.	I
Sa. (Min BL: Frank Cam 1 %rtacfl>li. BL: MatUa BarborUL j Chuelioi. Ka— ; Frank FiJlealk Odeakr, BL: Matt Hriberafk.	_
WtakepRi BL ta Mta: It M 1 kotli k ln lfattL Ogrln. rilim !■■. Saw.: Joe Cnelblp I UniHb, Kmml: Frank Taekorec. i FTiatiaii, Kane. ta ekaHoa: Frank f Berne ln Bok Fin.	\
Kaaaas Gtty. Km: Peter Scbaeller <-MtaenL Kana.: John Stale:	I
glbl^Jtfik« FendL	<]
PrtMtf^. ' -	* a
Bolath, Mina.: Joseph Sharabon. Bf» Ml— ekoHca: Iran Gooie i, Joe. J. Peahel in Louis M. Feniiek.
BrcMh. Mina.: Jurij Kotae. JjouIj BalaaL GObert, Minn, in okolica: L. VcmL Blbbiiig, Mian.: Ivan Ponše.	i
Bbtflle, Mian. InakaUea: Joe Ado i ■icb.
Nub n ink. Mirni : Geo. Maorln. Mew Duluth. Minn ; John Jerlna. I Vlritaia, Minn.: Frank Hrovatlch. BL Loois. Ma.: MUce Grabrlan. Klein. Mont.: Creror Znbee. Gnat Falls. MonL: Math. ITriefc. j Bed Lode«. Mont: Joseph Jeraj. Boondnp. Mont.: Tomaž Paul In. Gowanda. N. ¥.: Karl SternlJa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gresorka !: Barberton. O. in oboOea: Math Kta I mar.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. 11 Coiiinwood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakser. 2 MarlnClC, Cbaa Karlinger, Jakob Bee nlk, John Prostor in Frank Meb.
Larain. O. in okolica: J. KmnSe ii 1 NOee, Ohio: Frank EogorM. Toangstovrn, O.: Ant. Eikelj. Oreceo City, Ore*.: M. Justin. Allecbcny, Pa.: M. Klarlch.	1
Aabridce, Pa.: Frank JakSe. Besseawr. Pa.: Ixmla Hribar. BridjfevUle, Pa.: Rudolf Pleterfiek. 1 Braddock. Pa.: Ivan Germ. ^Burtfine, Pa. in ekaUca: John Dea
CiMMburg, Pa.: John Kokllch. Ceefl, Pa. in okolica: Mike Ko^yai ] Cencnaocb, Pa.: Ivan Pajk ln Vld BoranSok. Cteridre. Pa.: Anton Jerlna._ <
j Bronsbton, Pa. in okolica: A Dm* i < tar.	,
; Itarraffc, Pa.: Dracotfn glartt.
Dnnle, Pa in okolica: Joseph Sabor, i *»port. Pa.: Prank Trebeta. | Forest CUy, Pa.: K. Zalar ln Prank Leben in Math. K a in in.
FerdL Pa.: Anton Valentin«*
Greensburt, Pa. la okaUea: Frank ] Novak.
Irvin. Pa. in obidlca: Fr. Demit*r. W"wtairn, Pa.: Frank Gabrenja tn John Polane.
j Interne. Pa. la ekoH«a: Auu« <t-iMtaft.
Meadow lands. Pa.: Georg ScnoJta. Moon Bon, Pa.: Frank Ma^ek. ; Pittsburgh. Pa. in okoUea: Z. Jaksb«, L Podvasnlk, L Maister in V. it. Je-kobich.
Sooth Bethlebeai. Pa.: Jerti«-j Ko-I prirSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. giity Sta, Pa.: Joseph Skertj. West Newton, Pa.: Joelp Jovan. Wiliock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-, IneL
Tooele. Utah: Anton PalflC. i Winterqnarters. Utah: I*. lit all ■ti
Black Diamond. Wash.: g. j. Po-renta.
l^vis. W. Va. In okolica: J. Broeicb. Thomas, W. Va. in okoUea: ^rank
Kocijan in A. Korem-han.
Kenosha, Wis.: Aleksander iv^dir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratma In Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Heronim SHefltn in Martin Kos ln John StampfeL > West Allis, Wis.: Frank Skok.
Bask Springs, Wya.: A. Juattu. Val. in Valantln Mareina.
Pozor rojaki!
t--o---r — .rr
Ravnokar je dotiskana velevaina in velezanimiva slovenska knjiga:	**
SLOVENIJA VST AN I!
izpod peresa Dr. Nik« Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi sl^ venskega naroda.
Pet tisoe izvodov je bilo poslanih našim vjetnikmn v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sl</ven-cem.
Kojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr. N. Zupaniču,
1369 B. 40 St	Cleveland, Ohio.
I CENIK KNJIG j
3	katere ime v halogi
I SLOVENIC PUBLISHING CO. I
I 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, Hi Y, 1
B	B!
POUČNE KNJIGB: Abecednik nemški	<—.29 /Umov nemškoangleiki tolmač, vezan	—.50 Cerkvena zgodovina	—.70 Hitri račanar	c—.40 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelar-
•tvn, vezan	#1.80
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja ▼ pogovorili	r—.25 Slov.-angleiki in angL-
flov. slovar	--.50 Slov.-angl. in angL-slov. slovar	1.50 Frtna nI in trtoreja	^.40 Umna živinoreja	>—.50 [Jmni kmetovalca	—.50 Veliki tlovenako-angle&ki tolmač	|2.00
EABAVRB Of RAZNE DRUGE KNJIGE:
Doli z orožjem 1	,—.50
Božični darovi	—J.5 Hubad, pripovedke, X in 2.
zvezek po	^.20 Dostrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Leban, 100 beril	—^0 Na različnih potih	.—.20 0 jedki	—15 OdVetniika tarifa	—.30 Pregovori, prilike, reki	—.25 Titanik ,	—30 trojka, povest	—£0 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $U&> Zgodovina e. in k. peipolka
it 17 s slikami	—.50 Zgodovina slov. naroda ft.
OPOMBA: Naročilom je p ril o
tovini poitni nakaanis!. aH	peMal
Man Aa.-« "	.
■ TT-.-.. ^^^m
zvezek	f—.40
Življenja trnjeva pot	—.5®
Življenje na avstr. dvom ali Smrt cesar je viča Rudolfa
(Tragedija v Meyerlingu)	—.75 Z slikami mesta New York a
Po	—.2i
RAZGLEDNICE:
Newyorike s evetlicami, humoristiene, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.08
. ducat po	_.28
Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami, mali 38
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	_.10
veliki	_25
Astrijsko-Italijanaka vojna
mapa	—.18
Balkanskih driav	—.15
Evropa	_.ig
Evrope, vezan	_50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlaa	_.2|
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Montana, Ohio, Peameyl-vania, Minnesota, Wis- ' eon sin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po	—£8
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vesan	—.58
Geti svet	_ 2g
Velika stenska mapa U. S. oa drugi strani pa e»h
»1.58
žili deparno vrednnat Miti » m>> (h ansmVah Poitnina j»rl
»
Kvišku. ^
Spisal Fran 8. Finigar.
(Nadaljevanje).
L a linger je zopet strmel na grad, od njega na goro, kjer jej komaj vidno vstajala mračna me-j gla in kot Erinija preganjalka' stezala nanj k owe eno roko. Obrnil ' se jo od okna in pustemu dnevu ' pokazal hrbet. Pod mizo so ležali' kosci papirja. Deset posetnic je' spisal Lacinger v slovo, a vseh de- 1 set je raztrgal na drobne kosce in1! jih jezno trobil pod mizo. Blizu'J njegov noge jo ležal papir, na ] katerem je stala beseda Margita.'* Ta pogled je Anteta pičil kot : strup. Njegova notrajnost je zaAu-mda in vrt repetala kot topolovo 1 listje, kadar završi po njom vihar.*' Margita! Dušo mu je objela neka ; bolest, in tisoč gia^v je odmeva-': lo, kot bi bila vsaka žilica struna1-j in vsaka se glasila: Margita, Mar-' urita. Laelmrer se je pričel tajati in mehčati, vsa divja notrajnost so mu je pre-menila v sentimen-! * talno godbo, «vojrh občutkov ni j bol gospodar, in s strahom jc spoznal. da odhaja skoro prepozno, 1 da ne pojde sam. ampak da odne- 1 sc m-hote v srcu njego sliko, /li ' ledaj se je /opAt krepko dvignil njegov ponos, vzbudil spomin na' brezclno, ki ga loči od te cele dru-/he, z nogo je sunil papirček in 1 vzkliknil: "Bodi mož!'* ter trdih s korakov je stopil po sobi in se sa-1 1 metnii sebi na glas zasmejal. i( Pml hišo je obstal voz, v sobo s je stopil strie.
"Prav, Ante, prav! Le hud ne •} botli! Smejaj se, oh, to me veseli! ^ Hvala, hvala, ti si dober, ti spoštuješ starost, ti me sluiaž, boš videl, vse ti Bog povrne. Voz te že 1
čaka."	; J
"Hvala lepa za \ so prijaznost
. j
in dobroil jivosi ! Stric, vi ste moj , oče..."
Ante je z otroško ljubeznijo ; objel strica, kateremu so pritekle solze |m> mi gubane m lieu in zdrs- j nile v osivelo brado.	j
"Na, Ante, za pot! Potuj, razvedri se, če boš še kaj rabil, le pi-"s šil Saj je zadnje leto!"	'<•
Kolesa so zašii mol a po slinasti' eesti, kopito je bilo votlo takt, i voznik je priganjal konja v neza- t vednem, malomarnem, tonu. Ante f S* je pa zavil v havelok, stisnil se t pod usnjato streho v kot in zami- > žal. F/pod neba je pričelo prsati. 1 Laeingerju je postajalo nekako 1 ugodno pri duši. Enakomerno bu- 1 •"unjo kočije, e o ki an je kopit, * žvenk verigo pri ojesu in monoto- ' ni. hreščeči plas voznikov —to je ' vplivalo nanj kot umivajoča god" ha. Vihar »o mu je polegel in za- 1 čel je trezno in logično razmi '1
šljati.	i1
i 11
t emu se pravzaprav razbur-' jam! ( emu sem besnel in se jezil? Zakaj se nisem že davno tako od- ' peljal, kot sc peljem wedaj! Zaradi |>ar i/.letov, nekaj sladkih be-'1 sadi Margitinih, zaradi zabave ^ sem visel tu, kot bi bilo vse to namen mojega, življenja, kot bi bila ^ to duša moje du-še. srce mojega srca! Smešno! Kako je olovek -če-'" sto »meien. kako hrezmiselu, ko-
i ■
liko pretrpi, prenese, kako se za- " ta ju je in robuje —- za nič. Ne, ni ri-s, za nekaj vendar! Pravijo: za j življenje. Ilm, za življenje! Kajl p« je vendar življenje! Kaj imam ; od tega, da živim? Nič, prav nič, vsaj doslej moram reči, da nisem imel Še čisto nič od življenja. Zabave, veselice, družba — to je življenje, radi katerega živim! Vraga, to ni življenje, vsaj jaz ga v tem ne nahajam in ne vidim! To je ubijanje, morjenje! Koliko fraz, koliko izgubljenih ur, koliko hinavše
ine, partiminme in gladke( in sladke, koliko vrtoglavih stav-j kov, koliko hrepenenja, laskanja — in dcuiro jutro me je bilo vse-j Jej sram, ko sem v zivalu videl sa-del samec a sebe in sem si moral' : norec t In j»oleg tega prazna duša. prazno sreč. fiziču* in moralni maa'^k, katerega sem potem zopet moril, da so je porodil dru-
<r[---za Boga, to ni življenje,
to je ubijanje, to je igra, burka, kom«>dija. In zaradi take komedije se človek ubija, in če komedija( sredi akta obtiči, če so ne doigra' do konea, potem še tarnamo o skaljeni zabavi, o nesreči, o dogodku, ki n<*m je s silo potegnil zaator pred oder, da smo odigrali, pred-no smo namerjali. In tak smešen igralec sem bil zadnje dni, in danes som se še razburjal, ko sem_ »e k are«-i iz trezni! iz omotice, ker »e mi je »danilo, ker sem dal slovo komediji
Tako življenje je življenje brez «adu, in življenje brec koristi je
'" v	* ?; s
r
Vlak je dndral proti jugu, kle- ' petaia so kolesa, gugali se vozovi, šipe so zvenele: Ante je sedel tam 1
v	kupeju in se zavijal v havelok, i po'ušesih mu je pa brenčal rek iz Ooethej-ove Ifigenije: Ein unniitz J Leben ist ein fruber Tod. (Brez-koristno življenje je skorajšnja i
j smrt,)------ii
| Ijaeingerjev odhod je bil sicer 1 tajen in nenaden, a še tisto dopol- ' dne so vsi govorili, da je Ante iz- I Igiuil brez slovesa. Da ni bil nihče ' ! tako kratkoviden, da ne bi bil slu- 1
•	til neljulvgn povoda za ta beg, to jo pa;"* umevno. Ali priznati si je
i moral mnog. da mu jo žal Anteta 1 i in da bi mu bil drage volje stisnil ' ■ reko v slovo, samo ko bi bil pri- ( ,eel. .V njega ni bilo, in lo je bila * zagonetka. Gospa pl. Albonijeva 1 •je stvar razvozlala hitro in malo- 1 :marno: "Ba, kmet! Ni vredno, da 1
•	se govori." Tetka Tera se je ve- 1 s. lila njegovega odhoda, češ, za 1
i Margito izvrstno zdravilo; baron i je na konju. In res barona ni nič 1 , bolelo, ker ga je oštel razljučeni * 'Lacinger; pozabil je na kavalir- ; sko ča«t in bil vesel, da je dosegel J I svoj namen: Ante mu ni bil več s na poti. Ob tet ki Teri in pl. Al- s benijevi si je privoščil o Antetu 11 nekaj žaljivih in podlih dovtipov, s potem pa ni govorila živa duša v ^ tej družbi več o ubeglem ple- 0 bejeu.	■ x
Ali dve srci sta čutili vendar r drugače: Margita in nje teta nuna ^ Evfnozina. Ta je bila edina, ki je slučajno vedela natančno za po- j 1 v Oil, ali omenila ni besedice. Zve- ^ i dela je stvar slučajno, skoro pri- ^ sluškaje, in kesala se je. zakaj ni j hitela proč od tistega kota, zakaj -I je obsedela kot. pribita in poslu- ^ šala. Da, sama si je izbijala to misel iz glave in niti sama ni hotela vedeti, in kadarkoli ji je vstal s pravi vzrok pred dušo. vselej se -ga je ustrašila, a vselej sklenila, ^ ' da ho molčala kot zid in ne črh- 11 nila besedice nikomur celo Margiti ne. dasi bi bilo zanjo 1' i morda dobro. N*«\ nikoli ni prislu- '' skovala, nikoli opravljala in sedaj ^ pred smrtjo tudi ne sme, ne, noče s nikakor. Pokopala je tajnost, o kateri so molčali baron. Adolf in Antetov stric, pokopala na dnu srca in na ta grob sadila in trosila 11 cvetje vročih, pobožnih vzdihov. "
Margito je zadela ta novica ne- ^ navadno. Nikdar ni čutila še ika.j 0 takega. Telo dopoldne je slonela " pri oknu m gledala po cesti, ko- 11 der se je peljal Ante. Pričela je " vt-zti, brati: nič, pa. nič. Kar lju- ^ bilo se ji ni in ni so ji daJo, ter zo- i: prt je gledala pod sivo nebo in na blatno cesto. Pričela je premi- v šljevati. zakaj bi ji bilo hudo. Saj ga ni žalila, saj jo ne veže žnjim l1 nobena vez, nobena obljuba — ne N sorodstvo, ne plemstvo, nič, kar 11 'nič. Ali vse zastonj. Razum ji je ^ "mikroskopsko drobno podal raz- 11 i lope, da je ysaka žalost, tudi naj- I
•	manjša sentimentalna misel nanj s neutemeljena, nepotrebna, da, kar s mučna: toda razum v trenutku no ° zmaga srca. Čutila jc za Anteta I
i nekaj, čemur ni vedela ne izraba, < ne vzroka, vedela je samo toliko, 0 da čuti, gorko čuti nekaj, da je to '< resnk'a in da si toga tie more iztrgati i/ srca t»M* da bi rada še en- 7 krat govorila žnjim. govorila i>o 1 I vsem navadno, voščila samo dobro " jutro in jvotem bi se lahko pošlo- ^ vila ter j?a celo pozabila; tako pa 1 i ne more — ne more.	1
j Popoldne je deževalo. Gospodje j so tarokirali, dame pa ob beli ka- ^
vi	govorile - čudno - o vremenu.
-4
f
XV.	11
• j
Malenkost vpliva včasih na bol- ; nLka, da se okrejir- l>olezen na bolj-' šaujo ali pa na hujša nje. Domi- j šljija igra veliko ulogo in žnjo i 1 *rrd rahla čuvstvenost.	| ]
Vreme se ni hotelo ustanoviti. « '..Deževalo je venomer, noči so bile >( J hladne, dan se je krčil kar skoko-i ma, ker ni bilo jasnega neba. Po ] -J gorah jo padal sneg. letoviščarje • je zobio in jedrno so se zavijali v j Mplede in ogrtače. gledali baro-' l meter, nervozno trkaii na srebrno'
-	cevko, a za las se ni ganilo srebro.1
-	Kot pribito je stalo nizko. Mnogo -jih je pn'hralo kovčege, zaboje,' . košare in škatle ter se hitro poslo-
, vilo in odjadralo kot selivke v'
-	kratkočasna in elegantna mestna" i|stanovanja. Drugi so pa trdovrat-' i' no čakali, da užijejo j>red odho-'
-	doni še jasen dan in se dobre volje' . vrnejo, kakor so bili dobre volje 1 r prišli.
Teti Evfrozini se je bolezen ne-1 nadno shujšala. "Vrome, vreme",!
•	so trdili vsi sorodniki in znanci t, letoviščarji ter se ne.kam plašno r pogovarjali o katastrofi, katere so ^ se vsi najbolj bali, kakor bi ne vedeli, da vsakega življenje ni nič
z drugega kot krajša ali daljša %o~ e lezen, katera se pu jsakpm brez izjeme z vrši s smrtjo. Baron bo-
-	tar je seveda moral napraviti var^ <= , frivolnih opaak, .ki so bile le kon- j i cem jezika in za katere je dobil f
tudi od Adolf a posten ukor. Dasi^ s z mu je bil Adolf zvest dmiže, ven- t z dar kri ni voda. Evfrazina mu je i
-	bila teta in nemilo ga je grabila l i misel: sorodniea je na smrtni po-(n
stelji in smrt, ta je bila pač naj- i; P večje gorje zanj in zato si je krat-j ko in malo prepovedal vsako o- h pojutbo šaljive vsebine. l> je trpe- r , la sorodniea, trpela je tudi njego- š va kri.	1	• h
j Margita je mnogo sedela ob po- i: ^ stelji in ljubko vaje roko Evfrozi- b , ni ponavljala: 4'Tetka, mila tet- p I ka moja, ti ne smeš umreti!" Ho- s dila je v domačo kapelico, molila t L trenutek pred oltarjem, šla zapet k L na vrt obiskat sv. Antona, a tudi n lam ni dolgo strpela, šla je po vr- u l 1u nazaj, izpraševala je sestre in d prednico Gabrijelo, kako je Ev- s< L frozini. Odgovarjale in tolažile so n L jo vse prijazno, ljubeznivo, a bile b , tako mirne, opravljale svoja dela o i z isto mrzlo natančnostjo, da jih p Margita ni mogla umeti In so se li ji zdele kar naravnost krute. Go- s* spe so hodile često popra Še vat o o stanju bolnice, kimale z glavami, milovale siroto, vzdihovale, potem U se pa zopet vračale in bile stare d . spletkariee ter ugibale celo: no, če umrje —"kaj pa hoče? — bo n vsaj rešena tega dolgočasnega sa- p , mostanskoga žhljenja. ljubezni, goi-ke ljubezni do nje ni čutila no- j< bena saj je bila Evfrozina zanje n mrtva stvar že davno, ko je oblek- b la redovno obleko; teti Teri je bilo celo nekam prijetno, češ, če pa- šl de še ta jez. potem je Margita Lo- p tarjeva. Zato so tudi skrbele, da e< je bila Margita čira največ v njihovi dr",—"bi;	šl '"t bogo dete, kako se žalosti, k sirotka! Oh, kako blago .srce ima. d Margita. kako mehko! Ne smeš, s< kar ne smeš k bolnici. Od žalosti li nam lahko zboliš, in Evfrozina bi težko nmria, ko bi ue videla, da tiiko žaluješ. Le pr: nas hodi. mi- k la dušica, poglej barona, ves po- ^ bit je zaradi tebe! On trpi in čuti s teboj, le okleni se ga, potolaži te najbolje." j< Tako so govorile Margiti, tišča- o le vedno ^ vanjo in jo vedrile in s( motile, da je res živela v neki me- g glcni omami in je pozabljala, ka- ei ko s«' ji trga sive od srca, katero v< edino jo je doslej ljubilo istinito, a globoko, n esa m n pridno. Ali v res- v niei so se \t1o malo bale za Mar- z< gitino zdiavje, ampak bale so se si k akt ga resnega in treznega nauka iz ust bolnice, ki bi prav zato. ker bi bil poslednji, najizdatueje vpli- S1 val na mehko dušo Margitino. U
^Irak je legal zgodaj na zemljo, pust, siv mrak. Solnee ni zahajalo k v rdeči zarji; za motnimi oblačni- d , mi kopami je tonila njegova luč. P Dolgo sence niso padale z gor, le n: megle so se vlačilo ob vodah in se ir plazile po gorskih bokih kakor v smrtni strahovi. Zvonček v graj- P , skem stolpiču je zaklenkal silno , otožno, jok avo; čutil je. da je iz-]>o<l teh mnzlih m^gla pliinila le-' d en a smrt v grajščino in mimo n obstala z dvignjeno koso ob poste- ii , Iji sestre Evfrozine.	d
snažni sobi jc stala postelja lj . z vzglavyem pri zidu, nožna konč- s . niča je bila obrnjena po sob L Nad h
>	glavo na zidu je \"isclo leseno ve- v . liko razj>elo, nad vrati je nihala o , ura svojo večno pesem: Vsikdar, g
nikdar, nikdar, vsikdar! Krog po- b t stelje so klečale sestre usmiljen- v ke, z lučmi in moleki v rokah, k Snegobela široka pokrivala so se n gibala in tresla majhno, majhno, n j kot bi prožil njih konce udarec d srca, katero je bilo in se topilo v k ■ šepetajoči molitvi.	d
Evfrozina je ležala na smrtni d
-	postelji. beUi kot lilija, držala se p 1 na smeh kot jutranja zarja. L'sah- t
j le roke <!o prehledele še bolj in' • snegobela odeja, na kateri sta \ sklenjeni roki držali svečo in križ, i ~ je temnela pred to prozorno beli- s 1 no. Po vsej sobi je vladar mrr, ši- n e rilo se blaženstvo, kot bi duhovi s ^ pahljali s perutmi nobeški balzam l nad vso to družino. Tu ni bilo ne- < 15 reda, ne vzdihov, ne obupnih lie.,1 ^ *■ ne brezizraznih oči; ni bilo bojaz- < 0 ni, ne trepeta; — vladal je oni i k' mir, za kateri zastonj preploveš t morje, zastonj si razhod iS nogi, iz- 1 v, mučiš roki — zastonj sezidaš gra- i a dove, nagromadiš .zlatov — za-'i ".stonj, tega mirni ne dobiš v celem i svetti. to je bil mir drugega sveta, i e til je pax.Christi.	-m
c Bolnica jc odprla oči. la njih je i »odsevala nekaljena luč; niso bile zj>egane, ne kalne, ne boječe. Bile 1 i so te oči kakor tiste, ki so zrle u- ] :i prav kar najlepši prizor in se še o smehljajo, dasi je izginila čarobna i »'prikazen. Evfrozina je skušala « p- dvigniti glavo. Prednica Gabri je- i tč la ji je pomagala. Odprla, je na : >- smeh se držeče ustnice, po nebi je i ?z zanihal slaboten, a ne tresoč se
>	glas, kot bi govoril nekdo z onefa
I	^ • '"""1
sveta. Evfrozina je prosila milo in' ' prisrčno vse sestre odpuščanja,
priporočila se v molitev in vzela I slovo. Zadnja beseda ji je umrla1 'na ustnieah, glava je omaigala,' 'prednica jo je položila nazaj na', belo vzglavje. Obležala je mirno (na belem prtu, kot !bi odtrgal cvet in ga spustil na belo zaveso. i | Vrata so se odprla; prišel je duhovnik v črnem talarju, široko-; rofcavnem roketu in srebrnim' škropilnikom v roki. Obraz mu jej bil koščen, nos orlov, čelo visoko, izraz slovesno resen. Pokrofpil je" bolnico, blagoslovil sobo, potem pa pokleknil in molil. Smrtni boj se je pričel, tisti boj, ko drgeče telo bolnikovo, ko drsi na postelji, ko so oko suče in iščejo prsti pomoči, bilke, da bi še oprijeli in ob-umiranje nedolžnega deteta, to je držali v življenju, ko ieče grenka solza iz plašnega očesa, ne, ta boj ni bil grenki smrtni 'boj, to je bilo bilo slovo neveste, predno zleti v objem svojemu ženinu; tako se poslavlja smehljajoča zarja od belih lednikov, tako mirno tone solnee v morskih valovih sredi oceana.	|
"Smrt mi je dofoiček", ponovila je Evfrdrina z zadnjo močjo za duhovnikom.	:
Prednica Gabrijela ji je zaftis-! nila oči in rekla: "V večnosti je,1 počivaj v miru!"	'_
Duhovnik je obmolknil, po sobi < jo zavladala tajna tinota, pod oknom je za šumelo listje, duša je do-' bila mir.	i;
Duhovnik je odšel resno zami-'; šljen. Sedel je doma v naslonjač, : [»odprl si glavo in ponavljal: Ec-ee. ecce, quomodo moritur iiwtus!
Evfrozina je ležala na mrtva- i škem odru. Ljudstvo jo je hodilo ■ kropit ter molit za pokoj njene duše in gledat ter zopet gledat odsev blaženega miru, ki je bil razlit kot skrivnostna luč po mrtvem, obrazu.	}:
Margita je žalovala, in hodili so k njoj letoviščarji v tisti mrzli, čVni iormelni obleki, vsi z istimi frazami, vsi z istimi obrazi zunaj-nega sočutja, izrekali ji sožalje in jo tolažili, pa zopet takisto ledeno odhajali, zavedajoč se ponosno, da : so zvršili mrzlo dolžnost. In Margita se jim je zahvaljevala ter oh- : čudovala njihov trud in ljubeznivost, sprejemala jih in odpuščala,' a njeno srce. ki je trpelo in krvn-j velo, je ostalo brez loka, brez zdravnika — bilo je bolno, tako silno bolno.	j
Pokcpali so Evfrozino na domače polkopališče, na katerem je že' spalo dokaj žrtev ljubezni do bliž-' njega. Na vzglavje igroiba so pri-' slonili belo marmorno plocico, na' katero je vdolbeL klesar križec,! dan in letnico rojstva in smrti. In' pod skromnim grobom brez pira-j mide in obeliska, brez mavzoleja i in epitafija, brez cipres in cuj «aii-va prah plemenitega srca sanje pravičnega.
xv r.
Vreme je bilo trdovratno, sezona letovišč zavržena. Mesto vri še a in zvonkega smeha, mesto gospo-dičen in kavalir je v, mesto umirov-ljenih častnikov in uradnikov, skrbnih mamk in jezičnih tetk je bojeval tuintam star služabnik po vrtih in A"ila>h, zapiral in zabijal okna, izkopaval po vrtu gomolje georgin, obvezaval tuje, pripogi-bal vrtnice, kot bi vesoljni živi vrt in bučno hišo vsnival in po-kiadai v zimsko postelj. Iz življenja se je rodila smrt. iz vrišča molk, iz vile zimski grofe. Kjer je drdrala prej gosposka kočija, kjer so jahali vitezi", kjer jc dišal parfum, tam je škripal neroden koš krompirja, tam je gonil pastir na travnike, tam je rataj tiral plug na njivo.
Po mestih je pa začelo vre ti novo življenje, polnile so se učilnice in vojašnice, po šetališeih je za-šumelo novo gibanje; pozdravlja nja. izpraševanja, pOkIonov in če-stitik na vrlem zdravju ni bilo ne konca ne kraja. Pordela, nekoliko _ osmojena lica so izdajski kazala 1 A?4akega. kdor je bil toliko srečen, da je prebil počitnice v toplicah, na kmetih, po letoviščih. In mimo teh obrazov so švigale kot sence bledolično deklice, za rum ene! i možje, ki jim ni bila usoda toliko 'ugodna, da bi .bili mogli na zrak in so životarili priklenjeni na pult in šivalno mizico cele dolge poč it-t nice in na debelo goltali pusti 1 mestni počitniški dolgčas. 1 Vrnila se je tudi Margita, vrnil ■ baron Lobar, tetka Tera, Adol& — poslovili se s kapitanko in gospo 1 pL Albeinijevo, ki sta Lotarju ob i sloresu voščili srečo ob bližajoči i se zaroki in poroki. Spomnili sta - se blage preminule tete Evfroizi-k ne, spomnili s tisto moderno brid^ ! ko ironijo, ko lice plaka, srce pa * pleše veselja ;n areee; spomnile se > UlcMo	^mm -rnm^-
11 jem Lacmgerja, pratvelga "dobro-/proča", m preko teh dveh obla-jkov zrle v duši vzhajajoče jasno i solnee Lotarjeve. in Margitine sre-ce — sreče namreč, da bodeta . ^vezana, pred svetom proglašena >fkot najfinejši par vseh porok — in d<a potem živita pod isto streho j brezskrbno, goječ \-sak to, kar mu najl>olj ugaja, hode« vsak svojim potom, razven plesov, gledišč, ob-/ iskorv, večeri j in koncertov, ■j Margita je bila po smrti Evfrozine zelo otožna. Že Antetov nenavadni in nenadni odhod brez slovesa je nanjo vplival tako, da: ni bila par dni dobre volje. Kaj je čutila, kaj je imela v srcu do tega človeka, tega si ni mOgla tolmačili. Čimbolj se je trudila, da bi se mirno in trezno dokazala, da je Ante njej popolnoma nevtralno bitje, da je človek dobrega srca, 3 katerim se je seznanila slučajno zato, ker ga je potrebovala, da mu sicer nbna nič očitati, a prav tako nima čisto nič, kar bi jo vleklo in vezalo, da bi se še kdaj v življenju morala njega spominjati. No, kljub tej logiki je bil Ante zanjo | vcndar-lc zanimiv, bil je skrajnji kontrast Lotarjev; in praV taki kontrasti nam težko izginejo na-I grlo iz sporama.
! V družbi se je o njem govorilo 1 rediko in še tedaj zabavljivo, ker j ! je odšel brez slovesa, kot kmet, ki: pride v vas, sedi nekaj časa prt] peči, si ogreje hrbet, potem za-j ' zdeha, prime za kljuko in gro tebi i 'nič meni nič zopet sko^i duri. Ta-) 'govorjenje je Margito nekoliko] zhadalo, a hkrati ji je ločilo srce1 in izbijalo iz glave misel na Anto--na, češ, tak is tin iti ni vreden na-j še družbe, še manj j>a misli. Mla-: da je bila, in mladina je pač več-' no talka, kakršna je družba krog nje. Ni pa tako lahko prebolela smrti tete Evfrojine. Izkušali so jo tolažiti. Toda ta tolažba! Fra-1 j za za frazo, vse mrzlo, brez srca.' brez Ognja, brez ljubezni. Za tako tolažbo je treba čuteče duše, ki ne1 govori mnogo, ki ne govori -nič,; ampaik ki čuti taisto kot mi, čuti prav tako močno. Takega srca je potrebovala Margita, srca samega, brez sladkih besed, brez kon-* vene i\j on al n Hi dobrikalnih izrazov! sočutja, srca je potrebovala, kate-I
rega bi se bilo oklenila ter se na t . ,
njeni izihtela in izsolzila, in s to j gorko srčno roso presadila ljube-' ■z en do Evfrozine v to drugo prav j tako dobro, nesebično jo ljubeče! j srce. Ali takega sreai Margita ni* našla. Imela je pač globoko uroje-j ' no svojstvo, ki je lastno prepro-' ' stemu in nepokvarjenemu srcu, daj namreč hitro in skoro nezmotljivo 'spozna, kdo da je istinito in n?se-j jbično ljubi. Vodili in vodili so jo ' k Lotarju, na njem ji kazali utc-jho in mir. njega so slikali za oni steber, ki bi oprl njeno omahujoče dušo. Lotarju se tudi v resnici smilila, dasi ni mogel tega umeti,! kako more tako izobražena sve-' t ovna dama žalovati po umrli redovnici, in naj je tudi njena sorodniea. In česar sami ni imel. česar sam ni čutil, tega tudi Margiti ni mogel dati, ni mogel vliti v bolno srce. Spoznala je ona to in poslej molčala in želela, da se ni nikdar v družbi govorilo o teti Evfrozini. O njej je govorila lc| sama s seboj, kadar je slonela v tihem svojem budoarčku in gledala na plivkajoče morje, ki se je treslo in trepetalo v pordelih va-" lovili od večerne zarje, kot je trepetalo in nihalo njeno srce in krvavelo in je bolelo, ker je z Evfrozino /premalo občevala pred ( smrtjo, ker je ni vprašala v zadnjem trenutku sveta, more ga sveta: za življenje. Umrla je nonado-[ ma. prehitro, in vprašanje, katero j ji je zastavila glede svoje bodoče sreče, tega usodnega vprašanja ji . ni rešila jasno, točno. Zvenel ji je > samo tisti orakelski odgovor: Za-. toraj naj preizkuša oni, ki se ima za večno zveza t...
Tako je bilo Margitino duševno ' stanje, in vendar so vsi visoki ) krogi govorili o njeni sreči, zakaj i javno je bilo. da se čim prej pri-, redi slovesna zaroka z I tolarje m. . Ta je bH redni gost pri Ladiče-» vih, neločljiv spremljevalec Mar-^ gite na šetališčih, pri koncertih, i v gledišču — povsod so ga videli ) v družbi Ladičevih. Margita je c bila kakor ograjen ptičdk, vedno t v zabavi, v petju, v šumu, na vi-- dez je imela vsega na izbero, uži-i vala najsijajnejšo svobodo, ali
vendar ni bila nič prosta, tako
1
prosta, kot si* je sama želela, kot -je bila na vrtih in gajih v tihem
0	zagorskem kotu. Ni čudia, da se je b tako privajala od dne do dne tega
1	življenja, navajala se Lotarja in a nazadnje že kar misliila, da mora i-isamo žnjim občevati, samo žnjim k sc zaibavati, da se 031 resnično žr a'tvuje zanjo, da «tx«šča prejšnje e družbo le njej na Jjobo m da bi ^ riftVs^SMidfiJe bflO"T6Hd*r feoo ifc
■	ljenje, ko bi ga imela tako sama
■	zase, doma, vedno doma in poleg ► sebe; in kako bi ga tedaj pre-
•	ustvarila, kako bi sanjala, kako l bi se veselila tihih'ur, brez sitne . formalnosti, * ampak prosto, svo-
■	bodno na svojem svetu, v doma-' čem krogu. Tn če bi nastopila javno na plesu, v koncertu, bi bila cb njegovi strani vendar-le prva dama, baronica, plemenita. Zavidale bi ji druge, posnemale njeno toaleto in ona bi bila kraljica. Tudi ta misel jo je ljubko dražila in ščegetala, dasi ni bila ohola, a bila je ženska in vsled tega že od narave zaljubljena vase, hrepeneča po vtiskih. poklonili in občudovanju. In tako .so jo te duhteče in vojajoče razmere zazibale in zasipale v neko nejasno meglo, da se je zibala v njih bre^ misli in brez pravega čuta.
In prišlo je, kar je v teh razmerah moralo priti: zamenjala sta briljantna prstana, razposlali so povabila in napočil jc slovesni večer zaroke.
Zlat lestence je g;orel nad dol-j go. pogrnjeno mizo, dragoceni šopki so duhteli na mizi, s cvetjem je bil prepleten prt. cela o-bedniea* je bila sijajno opravljena, slovesna, razkošna. Zunaj je (žvižgala burja, morje je pljuska-I lo. pred Ladičevo hišo so pa dr-jdrale ekipaže. elegantne in drago-jcene; Lotar je imel plemenite in I odlične prijatelje in sorodnike. V
•	vseh višjih krogih se jc govorilo |o tej sijajni zaroki, katere sloves-;nost jc bila izredna, da je budila
občno pozornost.
! V salonu so se zbirali povabljenci. Nihče ni odrekel, vsi so ; prihajali po rejju: bogataši, ple-| menit ni k i. častniki. Svilena krila so šumela, vonj najfinejših dišav! se je širil po salonu in se prelival v mrbko toploto, ki je dihala od I krasne peči v renesančnem slogu.
■	Častniki so stali kot uliti v novo uniformo pred fotelji in dvorili damam, prodajali najnovejše do
;vtipe, trudili se z vso energijo svojih talentov, da so bili kolikor j mogoče dovtipni, duhoviti in za-( bavni. Starejše dame so s: izbrale ; prostorčke pri mali rokoko-garui-. turi, prevlečeni z bordo-plišem i i I odičeni z bogato pozlačenimi vijugastimi okraski. Ob dragoceni velikanski japonski vazi su se zbirali i srvobradi očetje in prerokovali o .politiki, ugibali o bodočih voli! . vali in ocenjali novo ministrstvo
•	Med njimi" je bil tudi gospodar. J oče Ladič, ki seje za vse to krut>>
malo mepil in ki>t sluga svoje ! praktične žene igral dosti žalostno ulogo statista. Zato pa je bila j v gospe Ladičevi osredotočena vsa agilnost, telesna in duševna. Za vsakega gosta jo imela drug ljubezniv .pozdrav, -vsakega je znala ; vesti tja, kjer je vedela, da je zanj in za druge najumestnejše. j	(Dalje prihodnjič).
Had hi zvedel Za naslov svojega prijatelja FRANKA ZALOŽNIK. Pred tremi meseci je odšel iz Imperial, Pa., in ne vem.' kje se zdaj nahaja. Prosim ga. da se mi javi. ker poročati mu imam nekaj važnega. — Jacob Keber, Box 181, Imperial. Pa. ! '» (2-4—10)	1
■
LISTNICA UREDNIŠTVA. F. E., Thomas, W. Va. — Na
Vase nenavadno vprašanje Vam 1 odgovarjamo, da je papež v Rimu samo čez katoliško Cerkev glavar.v.
SLUŽKINJA
dobi dobro stalno službo pri spodaj podpisanem vdovcu z dvema malima otrokoma: sme imeti tudi tudi enega otroka. Lahko delo; na starost se ne gleda. Katero veseli. raj piše na moj naslov:
Michael Lamipert,
B. F. D. No. H. Box 5f». (2-4—10)__Johnstown. P.-.
liad l>i zvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA ŠPEHAR. Doma je iz Dan pri Ložu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju: John -Mlaka. Box 4">. Gaffnev. Pa.
IŠČEM
I Slovenko ali Hrvatico za pomoč I v kuhinji. Plača po dogovoru. l Stalno delo. Za pojasnila se obrnite na:
Mary Linčan, E. Anerso Store, Kinzua. Pa. _(2-4—10)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih ho v kratkem obiskal naš zastopnik
' ŠE ^ * r*M m
Mr. Janko Pleiko,
. ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati : tozadevna potrdila. — Upati je, i da mu bodo šli rojaki v vseh oil-| rih na roko.
__Vredntttm.
>\	SLUŽKINJA
1 dobi dobro stalno mesto pri slov.
družini z enim otrokom. Lahko 1 delo, plača po dogovoru. Pišite na ' naslov.-
Mrs. Gertrude Rainer, j Box G, Lafferty, Ohio. __(28-9—I-10)
j	PREKLIC.
i V t'laiiku "Poslovanje avstrij-j sketra konzulata " v >t. od 2S. s«pt. 1!»16. katerega smo p revel i i/. ncu*yorškega lisi a Times", je naše uredništvu tudi (»menilo ime 1 is. V. Kubelka v op. ured., katero ime so pa ne nahaja v anglc-škoin članku, vsled česar tempo-tom obelodanimo, da je ta opazka ! o g. V. Kubelka b* pomotoma 'prišla v list.	1'redništvo.
MODERNOIUREJENA;
jlSHHSA KL1S NAROM
SSj VSAKOVRSTNE TISKOVINE 255 IZVBfiUJE PO NIZKIH CENAH.
■	Miia
> . • DELO OKUSNO.
■	Bfc ■ ■
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNU8KO ORGANIZIRAJ
sms POSEBNOST 80:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
▼SA NABOČCLA POSURK NJki
Slovuic Publishing Co.
82 Cortluidt St, New York, N. T.
GLAS NARflpA. 2. OKT. 1916.
Naša Ančka. t
(Povest. — Spisal Vekoslav Rad-
fjon^an.)
(Konee.)
Najprej so ognjegasei pru- eli ljudi reševati iz zgornjih nadstropij. Moški so se po lestvah sami spuščali na tla, ženske in otroke pa >o spuščali po plahtah. V tretjem in četrtem nadstropju je šlo vse po sreči, v petem nadstropju pa so bile ve«"Je težkoče. Prvič je tukaj vlada grozna visočina in drugič je tukaj ogenj tako drzno obli7.avat okna in stene, <la nihče iii mogel blizu.
Ko so vrata stanovanj pogorela, razširil se je ogenj na opravo in tndi na obleko tistih, ki so vsi obupani st;ili pri oknih in klieali oa pomoč. Nekateri so bili že napol omamljeni in bati se je bilo, da zgorijo ali <la jih zaduši dim. Kaj storiti? — Nekomu je prišla dobra misel v glavo. I i it 1*0 so privezali štiri dolge in močne lestve vkup na vrv in jih potegnili do okna petega nadstropja nasprotne hiš^. Potem so spodnji konec vrvi vrgli na okno goreče hiše. Tam sloneči ognjegasei so pritegnili vrv, lestve naslonili na svoje okno, položijo dve lestvi vodoravno. na vsako strqn pa eno pokon-ei. Iz nasprotne hiše so položili še nekaj de>ik zn tlak in na ta način je bil v malo trenutkih narejen most iz ene hiše v drugo čez ulico.
Kolikor je bilo stanovalcev še zdravih, so sami drug za drugim stekli čez ta umetni most. Nazadnje pa je bilo treba na varno spraviti Še one, ki so se že bili onesvestili. Bilo je nekaj otrok, nekaj žensk in dva moška, ki sta pri gašenju dobile hude opekline. Tudi te so kaj hitro spravili čez most. Privezali so na obeh konceh veliko rjuho, nanjo položili nezavestnega, ga potegnili čez most. prazno rjnho pa zopet potegnili nazaj. Vse to je šlo tako hitro, da smo spodaj stoječi gledalci komaj zasledovali. Nezavestne so potem po stopnjicah nasprotne hiše prinašali na ulico, kjer sta stala dva rešilna voza.
V<ake«ra, koga so prinesli mimo mene. sem pogledal, a poznal nisem nobenega. >miiiii so se mi reveži, kakor so sploh ponesrečenec smili vsakomur, če prav ga ne pozna.
Kot zadnjo so prinesli mlado dekle, komaj dvajset let staro. — Pogled nanjo je bil pretresljiv. Obleka ob levi strani do rame je bila vsa sežgana, od ostale je kap ljala voda. koža je bila vsa osmo-jena in nolna mehurjev, samo o-braz in lasje so bili še nepoškodovani. Iiila je popolnoma nezavestna. Pogledal sem ji v obraz — skoro mi je sapa zastala. — Sklonil sem se bliže k nj«-j in jo še enkrat prav dobro pogledal. — 'Moj Bog. Ančka!' — sem vzkliknil nehote. ne zmeneč se za sogledalee, ki so z meno i vred stali v veži. Ni me slišala, reviea, nt me videla; vse ji je bilo popolnoma odpovedalo.
Nisem se smel boje muditi pri njej, kajti od zunaj se je že eni glas: "Avanti! avanti! presto! — Hitro naprej!" — Toliko sem še utegnil, da sem vprašal nosilca,
ali ve, kdo je to dekle. — "No vem. Nato so jo potisnili v rešilni voz, zaprli vrata in odpeljali jo naravnost v bolnišnico.
Po tem pretresljivem prizoru bil tako razburjen, da sem takoj zapustil ta nesrečni kraj. Še enkrat sem pogledal na gorečo hišo. Požar je še vedno razsajal in je celo streho predrl. Ali s tem je dospel do vrhunca svojega pogubnega dela. Kajti po spodnjih nadstropjih je že pričel pojemati in na sosednje hiše vsled velike požrtvovalnosti gasilcev, ki vse >voje moči na]>eli. ni mogel razširiti.
Bilo je ie polnoči, ko sem «lo-
<i.pH t <ivojf -t * nova n J«-. š^sH
Š* n« kaj .-asa jvri n»?z*. prnsišljal dogodke, ki jih bil ravnokar dnživel. in se potem odpravil k počitku. Da*i sem bil zi-Io utrujen. nr«eai morel zaspati. Vedno so mi bile nesrečne žrtve požara pred o* mi. najbolj pa naia uboga Ančka. Kolikor bolj «rn si predoče-val njen obraz, toliko bolj sem p riše! do prepričanja, da je morala biti le ona. Pa kako je neki semkaj zašla ? In ravno v to ne-srečno hišo? Har&ikofa usoda res prav vodi v nezrečo. — šele proti jutru sem malo zatisnil oči. toda brez krepilnega spanja. Hude sanje so me zrnu čile še bolj kakor bdenje.
Droci dan ara bil že zgodaj zopet aa nogah in tem takoj hitel v
kkVSntl J« kj	Ji* j) __ a^-.X
******
neiša poročila o snočnem požaru. : In res so jutranji časopisi že pri- i nesli obširna poročila o močnem požaru v starem mestu in eden je eel onavajal imena ponesrečencev. To je bilo ravno, kar sem iskal.
Hitro sem pogledal na dolgo in široko pisa.no poročilo in hitel do imen. Ko sem jih našel, mi je nehote vse zastalo. — Bil sem razburjen. — Nato sem počasi in pazljivo prečital vsa imena — sama tuja imena — nobenega nisem poznal. Morda sem se pa le zmotil, sem si mislil, (/ital sem prihodnji odstavek poročila:
''Kot zadnjo pomilovanja vredno žrtev moramo navesti še deklino Ano Smuk, služkinjo pri bančnemu uradniku Dellarosa, ki je s svojim lastnim životom hranila malo osemletno hčerko svojega gospodarja pred plameni, ki so švigali skozi vrata, dokler se ni sama onesvestila. Hrabri služkinji želimo iz srca, da tega junaškega čina ne plača z lastnim življenjem. Zdaj leži v bolnišnici v smrtni nevarnosti vsi cd groznih opeklin, ki se razprostirajo skoro po vsem njenem životu."
Torej je bila vendarle ona! In kako junaško se je vedla v smrtni nevarnosti! S svojim lastnim životom je drugim branila življenje! S tem junaškim činom je pokazala svoj blagi značaj, svoje čuteče sree do bližnjega. Zastavila je lastno življenje za življenje svoje varovanke.
Se tisti popoldan sem šel v bolnišnico obiskat Ančko. Prišel sem se pred uro za obisk določeno. — Mnogo nas je bilo pred bolnišnico,- sorodniki in znanci ponesrečencev, poročevalci raznih listov in tudi nekaj radovednežev. Telo fotograf je bil med nami. ki je nameraval za nek ilnstrovap list prirediti slike ponesrečencev.
Stopil sem k vratarju in ga vprašal, ali morda pozna bančnega uradnika Dellarosa.
Poznam ga'', mi je odgovoril in pogledal po okoli stoječih, ''saj je celo tukaj, menda tudi čaka na vstop. Vidite onega gospoda ta-mo-le z »rospo in z malo deklico, ki ima obvezano roko. To je gospod Dellarosa."
I Stopil sem k njemu, se mu predstavil, izrazil sem mu svoje soču-zaradi nesreče, ki ga je zadela. in ga potem vprašal, ali mi more povedati, od kod je njegova služkinja doma.
"Oil nekod na Kranjskem, imena vasi ravno ne vem", ini je prijazno odvrnil. "C'e se ne motim, sem tudi Vaše cenjeno ime videl vpisano v njeni knjižici. Najbrž je bila kedaj tudi pri vas v službi."
Ko sem mu v malo besedah navedel nekaj podatkov o njej. mi je dejal;
"Se že ujema, prav ona je, ne motite se, gospod. Ančka je bila tudi pri nas prav pridna in vsem uda ia. Zlasti to*le mojo hčerko je imela kaj rada. Kadar sva midva z ženo hotela kam z doma, sva ju lahko brez skrbi pustila »loma. ln včeraj, glejte, ta grozna nesreča: Mi Iva z ženo sva bila v Bosehettu na koncertu. Ančka pa je ostala z mojo hčerko doma. Ko jc med koncertom počil glas, da v starem mestu gori, sva hitela domov in prišla, ko so se rešilni vozovi ravno že odpeljali. Niti blizu nisva mofjfla, ker je bila ulica na obeh koncih zaprta. Pomislite, gospod, kolik je bil najin obup! Saj sva morala misliti, da je nanjin otrok v plamenu. K sreči je najino hčerko prevzela neka gospa iz nasprotne hiše. ko so jo gasilei rešili iz gorečega stanovanja. Tam sva jo končno našla. Dobila je samo male opekline 11a roki. Fbogo Ančko pa je ogen j grozno zdelal! Stala ie namreč pri oknu. klicala na po-moč in « svojim telesom najino hčerko branila pred plameni, ki so iz sobe «ikali proti oknu. toli-k očasa. da se je vsled vročine in neznosnega dima sama nezavestna zsmidila na tla. Na vso >re»-o s.' še pravoeasao do njiju prišli yasil,-j in j« vk<iti okno pote«»nt-li na rešilni mostie. s»«-^r bi bili f»be zgoreli. Bog daj. da Ančka o stane ina. Omzna nosrnva. jrrr.z-ita! \ s*- nam je zgorelo, prav vse. Proti jutru je eelo še strop udri. Nit: ene stvaree nismo mogli rešiti. — S*»daj pa je vstop že dovolijo. Ali greste tudi Vi Aneko obiskat: ako Vam je ljubo, gremo pa ikupaj."
"Hvala Ha! Bom še! malo pozneje. Zdaj »rem še malo sprehajat. Srečo!" sem se poslovil pri obitelji in Sel po cesti naprej. V trenutku nisem mogel iti k Ančki, preveč sem bil razburjen. Ti grozni nočni prizori, nič	in sedaj »pet ta wfnM popis, vne to je «4o sUbo vplivala a* meje
* . „. .
živce. Moral sem se prej malo pomiriti.
Cez dobre pol ute sem se vrnil in stopil v bolnišnico. Na hodniku sem vprašal usmiljeno sestro, kje leži Ana Smuk, ki se jc ponesrečila pri nočnem požaru. Sestra me je odvedla v poseben oddelek in me prosila, na i malo počakam, da se prepriča, ali je mogoče govoriti z bolnico, kajti večinoma je bila nezavestna. Vrnila se je kmalu in mi z roko dala znamenje, da lahko vstopim.
Zagledal sem Ančko na beli postelj vso obvezano in kakor novo rojenček povito. Samo glavo je imela prosto in vrat. Obraz ji je bil bled kot zid. oči so bile upadle, ob obeh straneh glave pa so lasje v kodrih ležali a blazini. Od groznih bolečin jc venomer glavo z leve premikala ne desno in zo-pe nazaj. Po prstih grede sem se ji približal. Ko me jc ugledala, je glavo še bolj obrnila proti meni. oči kolikor moč odprla in izpre-govorila s prav slabim glasom :
"Oh. gospod, ali ste Vi? — Ali ste vedeli, da sem bolna? — Kje pa so mati — oče — sestre? — no beiiega ni blizu!" —
"Ali ine še poznate, Ančka?"
"Se. še! — Oh te strašne bolečine — in tako kratki dnevi so — se že zopet temni — luč — dajte — luč!"
Zopet je pričela glavo semintjr premikati; obraz je postal še bolj prozoren, oči pa popolnoma motne — zopet se je onesvestila.
Stopil sem nekaj korakov proti izhodu; a usmiljena sestra mi jc dejala, da naj malo počakam, da se bode kmalu zopet zavedla. Ko sem nato proti sestri izrazil dvom da bi Ančka ozdravela, mi je od vrnila po tihem:
"Ta bode najbrže še danes rešena.*'
Srce se mi je stiskalo v prsih ir komaj sem se mogel vzdrževat solz. ko sem to mlado bitje vide strto pred seboj. Ne matere, ne o četa, ne sester, nikogar ni bilo. k bi ji rekel tolažljivo besedo. Ni komur ni mogla potožiti o svojcu neznosnem trpljenju. Kogar j< pogledala, sami neznani obraz brez zanimanja hodili so okroj nje in opravljali svoj vsakdanj posel. Bolečine so razdevale nje no telo. čut osamelosti je razjeda njenega duha.
(Vz kakih pe minut se je zopei vzbudila iz omedlevice. Takoj j< obrnila glavo proti mei. Stopil sen bliže k njeni postelji, kajti opazi sem. da bi mi rada nekaj poveda la. —
"Prosim Vas. gospod, ali še ve ste naslov mojih starešev?"
Ko sem ji pritrdil, je nadalje vala počasi s slabim glasom, a po polnoma jasno in razločno:
"Bidite tako prijazni in sporo čite jim o moji nesreči. — Čutim da ne boni več zdrava — moj< moči so pri kraju. — Sporočit* jim moj pozdav, tudi sestram ir bratom — naj se kedaj spomnijf na svojo nesrečno Ančko, ki je šlf v tujino srečo iskat — a je naši? nesreč!"
T11 je prenehala, več ni mogli govoriti, tako je bila upehana. Jai jo tudi nisem hotel dalje mučiti i vprašanji. Obljubil sem ji. da bo-dem vse sporočil kakor želi. potem sem jo z roko nogladil po blodili licih, kar ji je tako dobro delo, df se jc celo nasmehnila — Z očmi so mi je zahvalila, z besedo ni mogla več. — Rekel sem ji še nekaj tola žilnih besedi, nato sem se kratke poslovil in zbežal po hodniku na prosto. Nisem mogel več Hedati ne srečnega mladega bitja, ki je nan. ie čakala smrt.
Ko sem šel doli proti morju, m 1 je marsikatera kaplja padla iz oe in se na cesti pomešala med prah Na obrežju sem gledal valove, ki s< se drug za drusrim valili h kraju i Misli! sem si: Kako podobno j< vendar človeško življenje tem ne 1 mirnim valovom. — Daleč tam sre di morske Hadine nastane majiiei , »ab-ek. T.ilno večji poistaja. vedn« v^fji in k«> pride val do kraja. z sjlo zale ti ob petino — še en krat zašumi — val se je razbil ol prfinL — Iz vode je nastal. %* vo.fr ie zopet povrnil.
Drn;ro jutro mpm že Ančk t no i m' po listih čital med umrlimi. Xe| ilustrovan list je prinesel tudi sli ke ponesrečencev, med njimi se ve da tudi Ančkino. Poiskal sem u pravništvo dotienega lista, kupil dva lista, enega za starše, enega za se in odšel v svoje stanovanje. Tu sem napisal natančno poročilo t groznem požaru, o nesrečni Ančki n;ene pozdrave in priložil dotieni list. Vse skupaj sem dobro zavil in odposlal na njenega oeeta.
V teku dopoldne sem jo fe en-
O LAS frAROTTV, 2. QTCT. 1015.
- zala, kakor bi spala: Obraza bele-1
«?a kot sneg1, glavo so obrobljali I
I	temnorujavi lasje, oči je imela za-1 IX prte in ustnici ubrani na smeh ka
kor takrat, ko sem se od nje poslo-vil. — Nekoliko časa sem postal, jo p pokropil in odšel naravnost v svoji je stanovanje. Tu sem pobral svoje a podrobnosti, odšel na kolodvor in se s prvim vlakom odpeljal do-m o v.
V spominu nam je ostala vsem naša ubo^/a Ančka.
Rada bi zvedelar kje se nahaja v moj brat FRANK KOKALJ. po v domače delovškov. iz Št. Vida pri Zatični. V Ameriki biva že ie ve*" let in pred par leti je bil nekje v državi Ohio. Prosim ee-njene rojake, če kdo ve za nje-gov naslov, da ga mi javi, ali
0	naj se pa. sam oglasi svoji sestri v Mariji Kokalj. omoženi Obla;k.
10	SOt Market Sr.. Wan koga n. J !1. je (2--1—10)
Rad bi zv< d« ] ai naslov svojega brata JOHNA RENTA NT. Doma
11	je iz Dolenje vasi pri Cinknici. je Prosim cenjene rojake, če kdo ' ve za, njegov naslov, da, ga mi ,, javi. ali. naj se pa sa<u oglasi,— p doc Benčan. ]*»ox ."ill. Davis,
AV. Vn(—10 >
to	OPOMIN.
Termpoto-m opominjam vso one, I*] ki mi kaj dolgujejo, da poravnali jo svoj dolg do oktobra. lOHJ. iu kdor ne bu upošteval moj opomin do omenjenega, dne. bom
II	/njim drugače postopal.
I'"rank Meglic. Vv Box 24. Jjlovdoll. Pa „. _(2-4—10)_
1	PRVA HRVASKO-SLOVENSKA
TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
t; fm^K^^^	priporoča m tnb Slovenskim taifi
jJHrj^A	boralkim zborom
^S^H	kakor tu Ji pota
.	^^Hz	mezoikom, ki ljo,
"i"	f^g	bijo tambure. V
m	JU^I	t«) tavaral te ixde-
j c o ^^UWM	I a jejo tam bar« p«
^Pl	B^jaoTcjiaB >i*to-
>rr	jI	m« la aajpapalaaj-
Ljj	B H	Uk aiMtaiiklk mm-
B	Sr*«!«
al I H	.OknhM ao ■ bi
B ■	»eri ia vsako vrat
m ■	nimi roSaml.
jj H	Velika raloas
je M^JK^^^	vsakovrstnih goda!
in OnjSj^Hnk	in najboljših jrrm
r.il mE&BtE&m	icoIodov ter fiail
[a. gm^Bff	slovenskih plotf 1
e- nOB^fflSBBk Veliki ilnitrova ni cenik • slikami WB^^H^^ffl^p poll jem vsaacoi*
10-	'
j Iran Senčil
JL	4«54 St. CUr An
je	Cleveland. Ohio.
Iščem JOHNA STAREMŠEK, do j
m a iz Spitaliča na Gorenjskem.' 1 Pred dvema letoma se je naha ; jal v PIttsbnrgu, Kansas. Pro si:n cenjene ro.jn/ke, če kdo ve 1 za njegov naslov, da ga .mi na- -znani, ali na j se pa sam oglasi na moj naslov : Sebastian Slap-nik. !>.">! I«'. (>:i. St.. Oleveland, Ohio.	(:t0-:»—5-10) j
Kje sta moja dva prijatelja FR. FATTR, podoma.če Krznarjcv.' iz Zagorja pri Št. Petni na Notranjskem, in JOSIP KOVAČ iz Palčja. Prvi je bil pri meni pred devetimi let i v Cranesville, Pa., in drugi pa pred IS. meseci na Reitz, Pa. Prosim ju, da se mi oglasita in ako ne, ju bom šV> iskal. — F
rank Stefančic. liox! 2.">. Ore Hill, Pa. (.10-;)—2-10)
Kje je ANTON MLAKAR, doma iz Poljan pri Ložu? Za njegov naslov bi rad zvedel: Andrew? Kordiš (podomače Tlosta, tudij Poljan), R. F. D. J, Box j Newberry, Mieh. (:l0-9—il-lO)
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THt BUBEAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oalepatjeni, oropani ali če ao c njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi Šakali dovo doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali. pilite: STATE DEPABTElCENT
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, N$wyor$ki urad: 230. 5tb Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petjh popoldne in ob ered&h od osme do devete are e večer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor g&n Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme dc > devete ure zvečer
HARMONIKE
»Odisl kakršnekoli vrsta tadatnjea la popravljam po naJnUJlh	a da-
lo trpelno In canedjiva V poprave 1 sanealjlvo vsakdo pošlje, ker sem it • nad 18 let tukaj v tem posla ln seda} v svojem lastnem donra. V popravek vzamem kasnjske kakor vse drop i harmonike ter računam po dela ka korino kdo aahtova br#a nadaljni! vpraianj.
john wenoxb ltl7 Cam «M 8U Oevetand. OU*
1 dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvsemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" ^ izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila; v ^ mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo '^štJ 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne udje.
I Velika vojna mapa I
I vojskujočih se evropskih drž? v,	1
I Velikost je 21 pri 28 palcih.	|
1 CENA 15 CENTOV.	§
$	Zadaj je natančen popis koliko obsegra kaka država. <
^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.	^
S V zalogi imamo tudi	^
i stensko mapo cele evrope $l50	|
i veliko stensko kapo. na eni strani zje-	%
i din jene države in na drugi pa celi svet.	|
i cena $l50.	i
i zemljevid primorske, kranjske in dal-	|e i magije Z mejo avstro-ogrske Z italijo. —
§ cena je 15 centov.	; •
Veliki vojni atlas	j[
ji vojsbooah se CTropskih drzsr n pi ko-	\ jI
I kmjsldh posestev vseh vded.	||
I ObKga 11 raznih zem^evidov	3; jI
j| CENA SAMO 25 CENTOV.	|[|
j E Naročila in denar poaljite ss:	Z ;||
Siovenic Pabfislikg Ceepeey	j]
IŠČE SE GOZDARJE. fe Za delati drva; $1.35 od klaftre j
rt r*7ati k f mit* ni Us.	j
2a lupljenje; ruijhr.ljšn phua. J |»i-etmhn st'zi j.i, jt1 d< t vol j tb'l.t j kali pa v keinpah.	d
Za izdelovanje cedra; nnjvpt-jn ! ilar-a (m1 kosa za rv/ali logs.*, stt1- i >rt\ t rame, švolarje itd.	;
Za splošno delo v gozdu; nn j vis- j a f»la<"a. Stalno <Ie!o skozi eelo ' eto. I . STFJ'IIFA'SOX CO., Trustees, I 19—0 v d)__Wells, Mieh. i
Denarne pošiljatve za ujet-; nike v Rusiji in Italiji. 1
i—s
Lahko ae pošlje denar »orodni com, prijateljem in znancem, ka-eri sa nahajajo v ujetništva v 1 ttulji ali Italiji. Potrebno je, ka- f lar se nam denar pošlje, da se 1 priloži tndi ujetnlkova dopisnica 1 iU pismo in se nam tako csiogoft pravilno sestaviti naslov.	i
Ako nameravate poslati denar ijetnikn, pošljite gt takoj, ko iprejmete njegov n^niov, ker ako 1 ii odlašali, bi se lahko dogodilo, la bi ga ne na<li veš na Astern mestu ln mn ne mogli vročiti da-aarja.
TVRDKA PRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.j
IŠČE SE
f
100 drvarjev za delati drva v severnem Miehigann. Lep go/.d. LJlača $1.30 od klaitre. Ilobre kampe, prijazna okoliea. Vj>ra-i sajte pri:
Charcoal Iron Company of America, (6-9—5-10) Manistique, Mich j
IŠČE SE DELAVCE.
Delavni ras 6, S in lr> ur na; dan. Zasluzi se od	do $4.00!
na dan. Pla<*a jo od dneva ali ps i tudi od kosa. JO'o (bonus) pri boljška pri stalnem celomeseenem j poslu. Samo stalni delavci naj! vprašajo. Velika slovenska našel-j bina.
Kohler Co., (21-9—4-10) Sheboygan, Wis.:
BRAT. POMAGAJ TRPEČEMU BRATUI	i
I Dr. LOBENZ, \
I t|MeUtlnt muBkUi holMnt	A
i	j
\
A Jaz eem etllul ttrv&Ako govur^	«
4 O Specialist mo^fclh bo^evnt »	A X Ptr.tebn rgliu. Pa.
• DK. LORENZ	|
»Ml Peun A*. II. iumL^l. »tlro.	f
m Uradne ure: tiuevao i»i » ii*j-	A
I poldne do 8. are zvfAr. V net-	I
T klh od 9. d o pol ne do 2. popoldne.	J
f Nedeljo od 10. dop. do [»opoL	f
OPOMIN.
Tenvpotoni opomiiijiMii \ on«', ki m i kii j dolgujejo, da mi v i.-Uu pnegu meseea pošljejo svoj «l<>lg. Kdor se v toni <*-.*• su ne bo javil, <1:1 hon» moral drusitn pni oni iskali.
•losi-ph .fa kšet ir». Box lili.	Ouoville. N'. V.
(2S-9— 2-10)
K:m1 hi i/.vedc-i za naslov s\nji!i prijatel ja : JOS||\\ K< M '.I A N-ČH- tov I.i »V R K Ni.A in -I A K< >-HA ŠIIJCA. Vsi so dmna iz Sln-dejiega j > s-i Postojni. Prosim jih, ako bodo čitali ta oclas. da s.1 mi javijo. — Krank Milavt*e, T10 Pongli St., N'ilrts Mliio. 210)
Ntioipctsij« julsIIo u i«a«ka kakor Cu-Jt ■a octtt brke la brsdo. Od tags aiu!l> t rastejo v Stih tednih krm»oi eo.ti !n dolsi lasje kaW tudi Rtoikim kra.nl brki in brada In nebodo odpadali ia Miveli. ReTTnatizern. ko« ti bol «11 trganje v rokah, nošah in r krišn. v osmih dna1) popolnoma uicdru-vim. rane. op«k!ine. bol«, ture. krasta in jrrinte. potne eokv kurje oče*« ocebliae t par dneh popolnoma odstranim. Kdor Li moj« zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za S5'0U. Pišite takt j po cenik. kiaK takoj pošljam zaatnncj.
JACOB WAHOlO, 6702 Bonna Ave., Cleveland. Ohio.
I POZOR! S
lilPNOTIZEM i
T/.ila Jo VKonlio/,1 zaiiluilvn
liiijlu';i, liiik(«!<iic Se nimajo Slo1	ya venri m- tu no v slurl ilitnxivItii. K
Kdor i«> l.o nariiril, jn 1m> ■/. u/.It-	aVa Iniii prrliral In iloldl V|i(i^lt'(l v m inar-ikatt'iv stvari, 0 katurili do- M*
zdaj ?t* slutil nI.	zx (5 Knjiga ima preko Mo strani, m opremi jena je t. dvanajstimi kra- rf O »nimi slikami. V njej so natauO- U aa na navodila za liiptuitlzlranjo, v W
f$ njej so nadalje pojusnj nI pojavi,	i5
katere s-uiatrn navaden Glovek /a fj OiMiaravne. H SS stane CO centov. Tri knjige $1.50.
H Oni, ki til 7. njo zadovoljen, naj	#5 'K vrne in duldl bo denar nuzaj. M* IX Naročajte pri: M
IK "SLOVENSKA KNJKiAHNA",	aS 3 r. 0. Bo\ 1611, New York, N. 1. H
Kadar Je kako druStvo namenjeno kapi ti bandere. tutara, rqptlK (jpodbene Instrumente, kape itd^ ali p« kadar potrebujete uro, reriilca, prireait, 1 prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Upraianje Vas ■»■ar ie 2r. {« ii bode te prihranili dolarje.
Omike. H! rrst poiD jamo bmptoftw PfSte pool
IVAH PAJK fc CO^ Conemaiigh, Fl, Box 328.
EDINI SLOVENSKI JAYNI NOTAH
(lotuy v OBEATEE-HZW TOKIU
ANTON BURGAR
tt OORTLAHDT STREET, HEW YORK, M. T, mmdum m pmbhk hhto
HdsvnlM piwiM—HI«, vojaika profaja in daj« ritrnt« lila v vh Tn>ftih ndsnk. Bojakm, ki iata MSCl
Ulmmi^ j