Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna službe 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
B nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.050 in I0.34'> za inseriite; Sara jevo štv. 75b3. Zagreb štv. 19.011. Praua-Duno j 24.79"
Uprava: Kopitarjevo 6, telefon 29>)_'
Izhaja vsak dau ziuiruj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Gospod Fuše
Slovenski književni trg nam je letos prinesel prevod »Napoleona«, ki ga je napisal znani nemški življenjopisec Ludwig. Delo je dobro in koristno, ne prinaša nam pa ničesar novega. Pač pa je isti Ludvvig pred dvomi ali tremi leti napisal zgodovinski roman o Jožefu Fušeju (Fouche), vojvodi otrantskem, ki je bil vsegnmogočni policijski minister Napoleona. Priporočamo našim knjižnim založbam, naj nam tudi to zgodovinsko sliko preskrbe, zakaj Slovenci bodo povest o Jožefu Fušeju brez dvomu brali s še večjim pridom nego življenje korzi-škega velikana, kojega orlovski let je previsok za domišljijo slovenskega človeka, vajenega skromnosti.
Gospod Fuše je bil genij nezuačajnosti. Njegova podlost iz koristolovstva v zgodovini nima primere in njegovo vetrnjaštvo bo ostalo brezsmrten icleal vsem njemu več ali menj podobnim; poštenim ljudem pa predmet največjega zaničevanja. Jožef Fuše jc najpodlejša, najbolj lakajska in najbolj izdajalska duša novega veka. nedosežni mojster laži, prevare in zahrbtnosti. Njegova breznačelnost, perfidnost in hinavščina je imponirala celo Napoleonu, kateremu je na svetu innlokatcra stvar imponirala. Pred podlo kovarnostjo gospoda Fušeju ni bil nihče varen, ne cesar ne. papež, ne najintimnejši prijatelj nc nasprotnik, ne kraljev-stvo ne republika, nc velik človek nc povpreč-než. Medtem ko so vsi ljudje okoli njega bili zaneseni po idealu domoljubja ali svobode ali slave, je, Fuše mislil samo nase, koliko bo on profitiral od novega položaja, od splošnega navdušenja za visoke ideje, od vsakokratnega preobrata. Imel je najtanjši sluh zn to, kar bo prinesel jutrišnji dan; v enem hipu jc oblekel novo obleko, novo prepričanje, in ko sc je stari gospodar grel še na solncu svoje počasi in neopazno toneče slave, je gospod Fuše že davno imel tajen pakt z njegovim sovražnikom. Vsakemu služiti, naj bo bel ali črn, samo da prinaša korist; nikomur biti resnično udan, ampak le navidez, da si ne bi onemogočil prestopa v nasprotni tabor, kadar bi bilo potrebno; vsakega izdati, čim bi začela zahajati njegova zvezda: to jc bila vsa politika Jožefa Fušeja. Kar se ni posrečilo ruski zimi, česar niso zmogli španski koinitaši in nemški dobrovoljci, to je uspelo Fušeju, ki jc strmoglavil orjaškega Napoleona samo po svoji nizkotni podlosti.
O brezsmrtui Fuše: tvoje življenje je vredno, da se vsaj v kratkih besedah oriše! Naš Jožef je bil učenec Jezuitov v Parizu, ki so bili, čeprav na svetu ni boljših poznuvalcev duše kakor so jezuiti, kar zadivljeni nad pobož-nostjo, ponižnostjo in iskrenostjo tegu mojstra pretvar junja. Ko se je iskra revolucije počasi razširjala v požar, jc bil Fušč takoj v pravem času zraven, da nc bi Kdo mislil, da je prestopil med borce za svobodo, enakost in bratstva iz sebičnih namenov. Dobro vedoč, da v rcvoluciji zmagajo lc najskrajnejši elementi, se je Fuše že prvi dan vpisal med Jakobince, dočim so njegovi sošolci bili večinoma člani republičanske, sredine, kakor jim je velevalo njihovo prepričanje. Kot najskrajnejši Jakobi-nec jc Fuše glasoval za smrt Ludovika XVI., je pa že takrat, ko jc bil neločljivi tovariš Robes-pierru, predel niti k onim, ki jim ni bil všeč terorizem jakobinskih strahotnežev. Pri tem pa jc bil Jožef tako ueizrecno previden, da nikoli ni obsedel med dvema stolomu. Ko jc kot komisar republike po nalogu Robcspic-rra divjal v Nantesu, kjer jc pošiljal na šafot nu stotine »sovražnikov republike«, jc žc mislil na to, kako bi spravil s poti mojstra in učitelja Robes-pierra, ki so ga vsi črtili, ker je vedel, da bi mu to utegnilo prinesti velik dobiček. Nevarni naklep sc mu jc posrečil, ker sc sam nikoli ni izpostavljal, ampak znal vedno spretno izrabljati druge: ti so svoj poizkus prevrata plačali z gluvo in ječo, Fušč pa sc je izmazal in dobil od meščanske reakcije plačilo: direktorij je Fušeja imenoval zu policijskega ministra. Toda Fuše jc imel istočasno, ko je zapiral jakobinske in monarhistične nasprotnike direktori-ja, žc zveze z Bonapartom in iz bivšega jako-binca jc postal naenkrat monarhist, kojega podlost je Napoleon mrzli, a jo je neobhodno potreboval. Napoleonu »brezmejno udan«, jc proti njemu konspiriral, kjerkoli je mogel, po tretjih osebah seveda. Najmenj deset let pred dejanskim padccm Korzikauca je Fuše dobro vohal, da čaka velikega cesarja katastrofa; zato je žc zgodaj skrivno paktiral z Angleži, Avstrijci, Prusi in Rusi ter se obenem laskal francoskim republikancem in pristašem Bourbonov, čakajoč, kdo bo dobil več šans. Pridno jc sodeloval, ko so Napoelona izgnali na Elbo; ko pa sc je cesar vrnil, je zopet napravil Fušeja za policijskega ministra, ker se jc bil mož med tem zaradi ljudskih simpatij do bivšega cesarja zopet vrgel na Napoleonovo stran. Toda Fuše je zdaj spoznal, da bodo simpatije velesil zn Ludovika XVIII. prevladale nad slovo Napoleonovega imena in ko je ccsar pri Waterlooju podlegel usodi, ki se je končno biln odvrnila od njega, jc Fušč že imel v žopu ministrstvo za policijo iz rok brata onega Ludovika, ki ga je bil njegov glas pred dvaindvajsetimi leti obsodil na smrt po giljotini. Če ne bi bili rojn-listični karijeristi, ki jim je bil Fuše zaradi svoje sposobnosti na poti, znali spretno izrabljati njegovo glasovanje proti Ludoviku šestnajstemu, bi bil mož mogoče preživel šc Ludovika XVIII. in ga izdal republiki ali pa Nupo-leonovcem: tako na je bil kmalu odstavljen in
Francija siti dr« Seipla v ospredje
Ravnatelj Narodne banke Seipiov pristaš - Kreditanstalt zopet na dnevnem redu
Dunaj, 9. februarja. Na eni izmed zadnjih sej je Burescheva vlada sklenila imenovati dr. Viktorja Kienbocka za predsednika Narodne banke. V istem času je bil imenovan za generalnega ravnatelja Kreditanstalta Ilolandec van Ifengel. Obe fmeno-vanji se smatrata za najvažnejša čina manjinsike vlade dr. Burescha. Prvo imenovanje ni samo dalekosežne važnosti z gospodarskega in finančnega vidika, temveč mu pripisujejo tudi velik no-tranje- in zunanjepolitični pomen.
Dr. Viktor Kienbock «■« je že kot finančni minister izkazal za moža na svojem mestu; toda bolj važno jc, da pripada novi predsednik Narodne banke desnemu krilu krščanske socialne stranko in jc torej Seipiov pristaš. Ni slučajno, da je bil na to važno mesto imenovan prav Seipiov prijatelj. Po odstopu prejšnjega predsednika dr. Reischa so se delj časa vršila pogajanja, in za lo mesto je bilo več kandidatov. Medtem se je v petek pri kanclerju oglasil francoski poslanik Clauzel in ta intervencija je bila odločilna glede imenovanja Reischovega naslednika. Kakor govorijo v vele-nemških krogih, ki pazno sledijo zunanji politiki Bureschevc vlade iz strahu, da bi se Avstrija odstranila od Nemčije in naslonila ua Francijo, je francoski poslanik obljubil Bureschu posojilo 100 milijonov šilingov, ako vlada imenuje dr. Kien-
biicka za predsednika Narodne banke; nadalje je francoski poslanik stavil za pogoj posojila *udi zahtevo, da generalni ravnatelj Neubacher ne postane član izvršilnega odbora Kreditanstalta. Neubacher je namreč načelnik Nemško-avstrijske zveze, ki dela za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Francozi nimajo zaupanja v njega.
Intervencija francoskega poslanika, ki ji je nato sledilo imenovanje prav Seiplovega pristaša za predsednika Narodne banke, je vt,budila pozornost na eni strani pri velenemcih, ki s strahom gledajo, kako se avstrijska zunanja politika po prisiljenem odstopu zunanjega ministra Schobra čedalje bolj približuje francoski in oddaljuje od nemške, na drugi strani pa tudi pri socialnih demokratih, ki s skrbjo gledajo, kako se njihov največji nasprotnik dr. Seipel korak za korakom rine v ospredje. Francozom ni bilo zadosti, da je dr. Buresch odstranil njihovi zunanji politiki nevarnega Schobra, temveč postavljajo vedno in vedno nove zahteve; v pangermanističnih krogih s strahom opazujejo, kako francoska diplomacija utira pol dr. Seiplu, ki se je po njihovem mnenju že popolnoma navezal na Francijo. Ker je Burescheva vlada samo manjšinska, jo smatrajo v političnih krogih za prehodno in dr. Seipel se povsod smatra za Bureschevega naslednika.
Imenovanje dr. Kienbocka za predsednika Narodne banke bo imelo tudi važne posledice na finančnem in gospodarskem področju. V devizni politiki se pričakujejo važne izpremembe. Splošno že računajo z odpravo klirinških pogodb, predvsem pogodb z Italijo in Švico.
Od Holandca van Heugla, novega generalnega ravnatelja Kreditanstalta, ki že dolj časa sodeluje kot strokovnjak pri sanaciji tega zavoda, pričakujejo, da bo banko popolnoma reorganiziral in jo rešil pred katastrofo. Splošno računajo, da ima zavod danes okoli 50 milijonov šilingov čiste zgube, medtem ko znaša njegov dolg pri avstrijski Narodni banki 600 milijonov, inozemcem, ki jih zastopa londonski odbor, dolguje banka 450 milijonov in Avstrijcem na vlogah okoli 250 milijouov. Novi ravnatelj bo imel plačo 400.000 šilingov, in sicer bo prejemal od inozemskih upnikov 300.000 in banka sama. oziroma avstrijska vlada bo prispevala 100.000. S tom, da je bil imenovan inozemec za ravnatelja, je prišlo podjetje popolnoma v inozemske roke. Za reorganizacijo banke je bila stavljena že cela vrsta predlogov. Tako smatrajo nekateri gospodarstveniki za dobro, da bi se na razvalinah starega zavoda osnovala po vsem nova banka s kapitalom 300 milijonov šilingov.
v O
ie m m ema%a o razorožitvi
Govor amer. delegata
Ženeva. 9. febr. AA. Na današnji seji svetovne razorožitvene konference je vodja ameriške delegacije Hugli Gibson očrtal ameriške razorožitvene predloge, ki vsebuiejo naslednjih 0 glavnih točk:
1.	Razpravlja naj se o načrtu konvencije, ki predstavlja cilje razorožitvene konference in istočasno izrazi pripravljenost proučiti dodatne razorožitvene predloge .
2.	Pomorska dogovora v Washingtouu in v Londonu naj se podaljšata in zadnji čimprej izpopolni s pristopom Francije in Italije.
3.	Pomorska lonaža, dogovorjena v \vashing-tonskih in londonskih pomorskih dogovorih, naj se proporcionalno zniža, čim pristanejo na to vse drža ve-podpisnioe washingtonskega sporazuma.
4.	Podmornice naj se popolnoma odpravijo.
5.	Formulirajo naj se najbolj učinkovite odredbe v zaščito civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi.
6.	Popolna prepoved smrtonosne plinske in bakteriološke vojne.
7.	Stanje oborožene sile naj se določi na osnovi bojnih sil, ki so potrebne za ohranitev notranjega j miru plus primerni kontingenti za obrambo. Prvih i seveda ni možno zmanjšati. Pri drugih bojnih si- : lah pa naj velja vprašanje relativnosti.
8.	Posebne omejitve za tanke in težke avto- I mobilne topove, z drugimi besedami za ono orožje, ki jc izrečno napadalnega značaja.
9.	Zedinjene države so pripravljene proučiti vprašanje omejitve izdatkov za vojni material, da j se oboročevaja raz«n po kvantiteti omeji tudi po j kvaliteti.
Govor dv, Brikninga
Nato je imel svoj veliki govor nemški državni kancler dr. Briining. Izjavil je, da je pomen te konference edinstven in svetovno-zgodovinski. Nemški narod si je že dolgo želel tega trenutka, ki prvič v zgodovini združuje vlade k skupnemu delu, da se ustvari globokoumen, pravičen in obširen načrt za temeljito razorožitev na podlagi popolne enakosti v pravicah in dolžnostih. Svet ima dolžnost, da doseže uspeh. Ne sme več biti, da bi vsaka država sama odločala o svojem obo-
roževanju, marveč obseg oborožitve naj se določi v skupnih razpravah vseh držav. Zgodovinsko pomembnost te naloge bodo spoznali šeel prihodnji rodovi, bodisi, da bo imela ta konferenca uspeh, ali pa bo končala brez uspeha. Mirovno delo, ki jt bilo ustanovljeno in izpopolnjeno z ustanovitvijo Zveze narodov in s Kellogovim paktom, nujno zahteva, da se misel razorožitve izvrši kot krona vsega dela. Da ozdravi svet od katastrofe svetovne vojne, je za človeštvo p°leg prostovoljne razorožitve potrebno, da se velikopotezno in odločno likvidirajo gospodarske in finančne posledice vojne, katere motijo obnovo sveta. Volja za pravi mir jc zapoved krščanskega mišljenja, ki ga mora vsak udeležencc konference prinesti seboj. Nova volja mora opustiti vsako misel, da bi se mir pripravljal z orožjem kot sredstvom mednarodne politike .Zato nihče ne sme misliti na to, da bi lastno oborožitev zmanjšal kolikor mogoče malo. temveč vsaka država mora pod pogojem splošne, enake razorožitve biti pripravljena do maksimuma lastne razorožitve. Če bi kdo mislil na to, da bi si hotel s kakršnimikoli razlagami določb zagotoviti možnost razvoja svojih vojaških moči, drugim jih pa vzeti, bi bila to pot, ki bi konferenco razbila in še nadalje obdržala nesrečno stanje oboroženega miru. Razorožitev je poleg drugih pomembnih korakov neobhodno potrebna, da se odstrani na vsem svetu neznosna napetost, ki tlači vsakršno gospodarstvo.
Te težkoče se kažejo v posebno veliki meri v Nemčiji. Samo tu v Ženevi je trenutna možnost, da sc zopet dvigne izgubljeno zaupanje, s tem, da se svet razoroži. Gospodarska stiska, ki vlada sedaj na svetu, je nedvomno v prvi vrsti posledica političnih tlačil ter pretiranega, neenakega oboroževanja. — Dr. Briining je nato izjavil, da so zmagovalci v svetovni vojni v svojih mirovnih pogojih izjavili izrecno in slovesno, da je splošno zmanjšanje in omejitev oboroževanja najboljše sredstvo za preprečenje vojne in ena prvih nalog Zveze narodov. Čl. 0 pakta Zveze narodov, ki predpisuje splošno razorožitev, in ki je temelj za sedanja posvetovanja, dopušča, ko dovoljuje najmanjšo mero oborožitve za vsako posamezno
državo, tudi vse možnosti za zavarovanje nacionalne varnosti. Zato morajo vse države, velike in male. prevzeti odgovornost, če ne bi prišlo do jasne rešitve problema. Enakopravnost jc temeljno načelo Zveze narodov. Nemčija jc pripravljena, z vsemi silami sodelovati pri tej nalogi, zahteva pa, ko je sar. i razorožena, da se izvede splošna razorožitev, za kar ima pravno in moralično pravico na podlagi enakopravnosti vseh narodov. Nemška delegacija pa predloženega načrta konvencije pripravljalne komisije nc more sprejeti za izhodišče praktičnega dela, ker je pomanjkljiv, ker molči o bistvenih točkah in nc odgovarja zahtevam današnjega dneva. Pridržuje si pravico, da stavi predloge, ki naj pokažejo praktično pot za splošno zmanjšanje oborožitve. Nemčija bo v duhu dale kosežne solidarnosti in sporazumnosti stremela po razorožitvi z veliko energijo in ponuja vsem narodom svojo roko za skupno delo.
Po njegovem govoru je prišlo do majhnega incidenta. V časnikarskih klopeh se je dvignila nemška dama in zaklicala v dvorano, da mora povedati svoje sanje, ki jih je imela preteklo noč o konferenci. Drugi časnikarji so jo odvedli i/ dvorane.
Potem, ko so dr. Briiningov govor prestavili v francoski in angle jezik, je govoril še brazilski delegat Macedo Soarez, ki je izvajal, da je Brazilija popolnoma miroljubna dežela, ki ni nikdar vodila zavojevalnih vojn. Zato se zavzema v najširši meri za vsako razorožitev. Seja je bila nato zaključena. Jutri .bo prvi govoril italijanski zunanji minister Grandi.
Socialisti protestirajo
Ženova, 9. febr. 1. Tukaj ostro podčrtujejo nastop socialnodemokratske stranke, ki jc v zadnjem času napravila velike poulične demonstracijo proti razorožitveni konferenci, ki se vrši lc dni v Ženevi. Zaradi lega je policija energično prepovedala nadaljnje poulične demonstracije. Socialno-demokratska stranka je imela včeraj plenarno sejo, na kateri je ostro kiitziirala naslop policije. Stranka je izrekla nezaupanje razorožitveni konferenci, ki mirno iu nemoteno zaseda ravno v tre-notku, ko na Daljnem vzhodu grmijo topovi.
Dve shupini v Ženevi
Ženeva, 9. februarja. AA. Zdi se, da jc žc nastopila secesija misli med zastopniki držav, ki se udeležujejo ženevske razorožitvene konference. Britansko tezo bodo podpirale Nemčija, Italija in ameriške Združene države, francosko pa države Male antante in Poljska.
Seja skupščine
je 1. 1820 umrl iz žalosti v Trstu kot skromen penzijonist.
Vsak narod ima svoje Fušeje, ki nc poznajo nobenih idealov, kateri ne nosijo procentov iu nc donašajo ne donosnih služb ne mate-rijalnih užitkov. Pač pa se Fušeji vsakega ideala, naj bo črn ali bel, poslužujejo in hlinijo idealna čustva zato, da si napravijo premoženje in zavojujejo ugodne položaje v družbi, kateri gredo vrednim in poštenim. Brez dvoma so bili in še so, bodisi v Franciji bodisi drugod, še večji neznačnjneži, vetrnjaki in konjunkturisti pa šc večji lizuni in lakaji ter izdajalci nego je bil Fuše; malokntcri pa je imel toliko sreče in tako velikansko zgodovinsko in heroično ozadje. Škodljivi so pa vsi enako, ker demo-rulizujejo narod. Dunes blatijo to, pred čemer so klečeplazili včeraj, jutri pa se bodo slovesno odpovedovali vsemu, kar dnnes povzdigujejo v nebesa. Fušejevi učenci so nemškutarji ali | fašisti, kakor in kar bolj kaže; sc vrinejo tudi med narodne prvake, čc je mogoče knj zaslužiti. pa sc zopcl lnliko oblečejo v odložene
srajco, čc sc na horicontu pokaže prejšnje ali pa kakšno drugo solnce. Bog nas varuj Fušejevi , jih predložili narodni skupščini v pretres. Da pa se
Belgrad, 9. febr. 1. Danes dopoldne je bila plenarna seja narodne skupščine, kateri je predsedoval predsednik dr. Kosta Kumanudi. Ker je bilo na seji zelo malo poslancev, je predlagal neki poslanec, naj se poimensko ugotovi prisotnost poslancev. Pri poimenskem klicanju se je nato ugotovilo, da je bilo prisotnih le 187 poslancev. Opazilo se je tudi izredno veliko odsotnost poslancev iz dravske banovine, ki so zadnje dni vsled napornega dela oboleli in se radi tega pismeno opravičili predsedniku narodne skupščine. Vsi odsotni poslanci, ki niso opravičili svoje odsotnosti, bodo zgubili eno dnevnico. Po izvršenem klicanju je pre-čital skupščinski tajnik dr. Jevremovič, da je glavna kontrola izročila narodni skupščini vizo z rezervo, katero stavlja na kredit po rešitvi ministrskega sveta, in sicer znaša 1,223.009 Din za izplačilo plač uradnikom državnih rudarskih podjetij. Nato je dr. Jevremovič prečital pismo poslanca Milana Metikoša, s katerim sporoča narodni skupščini, da odlaga upravniško mesto pri Državni hipotekami banki. V nadaljnjem poročilu je dejal dr. Jevremovič, da je verifikacijski odbor poslal skupščini predlog, da se spopolni meslo odstopiv-šega odbornika Milana Simonoviča, ki je postal senator. K prvi točki dnevnega reda je poročal predsednik dr. Kumanudi, da so odbori za proučevanje nekaterih zakonskih predlogov, za katere je lada zahtevala nujnost, končali s svojim delom in
bodo mogli poslanci poučiti o teh predlogih natančneje, se bo o njih obravnavalo šele na prihodnji seji. Pri drugi točki dnevnega reda je poročal zopet tajnik o odločitvi verifikacijskega odbora, da pride v narodno skupščino namesto dosedanjega poslanca Leovca, ki je postal državni svetnik, njegov namestnik Milan Bunovič. Predlog so navzoč) poslanci sprejeli. Nato je predsednik zaključil sejo parlamenta in se bo prihodnja vršila v sredo ob 9 dopoldne.
Belgrad, 9. febr. 1. Nekateri narodni poslanci dravske banovine so predlagali (inančnemu mir.i: stru, da se naj trošarina na vino maksimira po vsej državi enako in naj znaša: državna 0.50 Din za liter, banovinska 0.50 Din in občinska 0.50 Din za liter, skupaj 1.50 Din. Če bo ta predlog sprejet, ne bo mogoče uravnovesili navedenih proračunov. -PredlagaU so nadalje, da naj se trošarina plačuje pavšalno. Po tem predlogu bi sc denar zbiral * centrali, nekateri kraji bi ne plačevali določenih vsot in banovine ter občine bi seveda zelo težko prišle do svojega kritja.
Belgrad, 8. febr. 1. Danes popoldne je bila tudi seja kluba narodnih poslancev, na kateri se jo obravnavalo vprašanje proklamacije stranke narodu ter o strankini organizaciji.
Zagrebška vremenska napoved: zmerno hladno s padavinami
Oblačno.
Pij XI. - papež edinosti
Bilo je [»red osmimi leti na god sv. Nikolaja. V vatikanski dvorani pred stanovanjem sv. očeta so se zastopniki .vzhodnih kristjanov Piju XI. zahvaljevali za njegovo izredno ljubezen do krščanskega Vzhoda. Ko je sv. oče okoli sebe gledal sinovo krščanskega Vzihoda in poslušal besede o svoji posebni ljubezni do Vzhoda, takrat je v globoki ganjenosti izrekel prisrčen nagovor in vanj izlil vso loploto svojega srca .in ves žar svoje apostolske duše:
»Po pravici govorite o naši posebni ljubezni do naših vzhodnih sinov. Saj so res taka naša čuvstva, Iti gore v našem srcu za Vzhod in za vse, kar je v /vezi v Vzhodom; naša posebna ljubezen poteka ludi iz maših neposrednih izkušenj, ko smo nad tri leta hodili po pokrajinah vzhodnega, zlasti slovanskega sveta. — Dragi sinovi, kako odlično mesto imate v našem srcu!... Vedno Tulimo v srcu utripe plameneSe ljubezni božjega Pastirja in njegove vzdihe po edincsli njegove črede. Povejte našim vzhodnim sinovom, da smo jim odločili mesto posebne blagohotnoeti v naših molitvah.«
Božja previdne«t je Pija XI. ua poseben način pripravila za vzvišeno delo. Pij XI. je prvi rimski papež, ki je od blizu spoznal vzhodne slovanske narode in jih na podlagi lastnega izkusiva globoko vzljubil. Kot bibliotekar arnbrozijanske knjižnice v Milanu in potem v Vatikanu se je iz Lasinega nagiba naučil nekoliko ruščine, da je mogel pregledovati mnogoštevilne ruske knjige. »Ruščina mi je pomagala na papeški prestole je nekoč v šali dejal. In ruščina je bila vzrok, da ga je papež Benedikt XV. leta 1918 poslal na prošnjo poljskih škofov na Poljsko kot svojega zastopnika.
Mgr Achilles Ratti je pokorno sprejel imenovanje svojega pastirja in se začel zanje mrzlično pripravljati: pregledal je ves vatikanski arhiv in pridno preštudiral vsa paipežka akta in pisma, ki so se nanašala na Poljsko, da bi tem bolje spoznal razmere mlade Poljske. Poljaki so ga sprejeli z navdušenjem. Prilagodil se je narodu in njegovim potrebam kot bi bil eden od njih. Prepotoval je skoraj vso Poljsko, ljudstvo pa ga je z navdušenjem in ginjenestjo pozdravljalo in sprejemalo; celo Judje so ga pozdravljali kot papeževega poslanca. Posebno rad je obiskoval one kraje, kjer je divjal pod carsko vlado najhujši boj zoper poljske in beloruske katoličane. Naučil se je poljskega in ukrajinskega jezika ter od blizu opazoval Ruse, Poljake, Ukrajince in Beloruse. Globoko ga je ganila preprosta pobožnost Rusov in Rusinov. Spoznal je da se v vzhodnih narodih skrivajo še dragoceni zakladi vernosti in pobožnesti. To ga je vnelo k nenavadni ljubezni do vzhodnih kristjanov in h gorečnosti za sveto zedinjenje.
Od blizu je gSedal ludi trpljenje ruskega naroda. V goreči ljubezni za rešenje vzhodnih bratov je bil pripravljen prestati v Rusiji tudi mučeniško smrt, če bi bilo treba. Imenovan je bil za vizitatorja tudi za Rusijo. Prosil je papeža Benedikta XV. ža dovoljenje da bi smel v Rusijo, a papež ga je meslo tega imenoval za prvega apostolskega nuncija osvobojene Poljske v Varšavi, kjer je bil posvečen tudi za nadškofa. Sedaj se je popolnoma žrtvoval za dobrobit poljskega naroda. Uredil je cerkvene razr mere v Pol;ski ter nje odnešaje s sosednimi državami. Pol.ski narod je zelo vzljubil, to je pokazal posebno ob boljštviškem napadu na Varšavo leta 1920. Bol;seviki so se bližali Varšavi, zastopniki iu poslaniki tujih držav so zbežali — ostal je edini papežev poslanik nadškof Ahil .Ratti. Množice poljskega ljudstva so se zgrinjale pri njegovem stanovanju, mu klicale navdušeno in ga prosile blagoslova. Varšava je trepetala pred strašnim sovražnikom, papežev poslanik pa je molil z ljudstvom za Poljsko. Po triletnem delovanju ga je papež imenoval za nadškofa v Milanu. Zapustil je Poljsko, a pozabil je ni, saj jo je imenoval »svojo drugo domovino«.
L. 1922., 6. februarja, je stopil na Petrov prestol in začel uresničevati načrte, ki si jih je osnoval za delo aedinjenja. Prvo njegovih del za vzhodne Slovane je bila pomoč stradajoči Rusiji. Nekaj mesecev po svojem nastopu je preuredil Vzhodni zavod, ki ga je ustanovil njegov prednik in mu imenoval za predsednika raiega izmed najboljših po-znavateljev Rusije, sedanjega škofa Mihaela d' Iler-bignya. Zavod zelo uspešno deluje, izdaja časopis »Orientalia Christianac. Kongregaciji za vzhodne cerkve predseduje papež sam. Drugi zavod je ustanovil Pij XI. 1.1925. kot Ruski zavod sv. Terezije Deteta Jezusa.
Delovanje svetega Očeta za edinost ee da izraziti nekaiko v treh glavnih smereh.
1. Neprestano poudarja da je prvi korak do ze-dinjenja predvsem medsebojno spoznanje in ljubezen. Pasti morajo tisti neosnovani predsodki na obeh straneh. Padli pa bodo le, če bodo vzhodni in zapadni kristjani študirali zgodovino razkola, obrede in življenje obeh cerkva. Baš zato je sveti O e vso pažnjo posvetil Vzhodnemu zavodu in pozival celo italijansko akademsko mladino, naj proučuje Vzhod. V ta namen je 1. 1928. izdal celo obširno okrožnico »Rerum OrientalkinK, o proučevanju kr-SčansUega Vzhoda. V isti encikliki poživlja škofe, naj pošiljajo mlade bogo6lovce v Vzhodni zavod, pa ludi na domačih boge s! o v jih naj 6e predava čim več o krščanskem Vzhodu. — Nobeden Pijev prednik ni posvetil toliko izrazite skrbi za ločene vzhodne cerkve. To izpričujejo enciklike: »Ecclesiara Dei.: (1923), ?,Morta!ium animes« (1928), Rerum OrieutaHum (1928) in najnovejša >Lux verilatis« (decembra 1931). — Iz istih razlogov blagoslavlja in pošilja svoje zastopnike za velehradske kongrese, kjer se katoličani v družbi pravoslavnih bratov posvetujejo in razglabljajo o delu za zedinjenje. Vele-brudekih kongresov je bilo doslej že pet. L. 1925.
bil tak znanstven kongres za proučevaje Vzhoda ludi pri nas v Ljubljani; sveti Oče mu je poslal lastnoročno apostolsko pismo in se potean sodelavcem še posebej zahvalil. V Rimu je bil pod predsedstvom kardinala Sincera 1.1928. ustanovljen krožek za proučevanje krščanskega Vzhoda, naslednje leto pa Družba sv. Janeza Krizostoma v Londonu. Knalk znanstveni značaj imajo tudi tozadevni krožki v Belgiji, na Francoskem, v Carigradu in drugod. Vse te krožke ima v evidenci tudi sveti Oče sam. Na njegovo pobudo so ustanovili posebne »vzhodne odsekec tudi na vseh mednarodnih ©vbarietičniih
kongresih, da bi tem širše ljudske mase zajela
zdruižtvena ideja.
2.	Neprestano poudarja veliko važnost molitve
in žrtev za zedinjenje; z vsem srcem priporoča in blagoslavlja družbe in redove, ki molijo in 6e žrtvujejo za vesoljno cerkveno edinost, kakor n. pr. Apostolstvo sv. Ciirla in Metoda (AOM), Bratovščino naše Gosipe v nebo vzele na Francoskem, Družbo sv. Nikolaja v Italiji in Unio Catholica, s sedežem v Freiburgu v Švici. Veliko ljubezen do vzhodnih svetnikov je pokazal s svojim apostolskim pismom ob tisocstoletnici rojstva sv. Cirila in ob tristoletnici mučen išlke smrti sv. Joaalata apostola za cerkveno zedinjenje.
Vse cerkvene redove je povabil na delo za zedinjenje. Sam je ukazal Benediktincem, naj ustanove kongregacijo vzhodnega obreda, ki bodo gojili slovansko liturgijo. Ustanovljeni so tudi samostani asuinpcijonistov, redeanptoristov, frančiškanov in jezuitov vzhodnega obreda.
3.	Za pripravo apostolov za Rusijo je ustanovil Russicum (Zavod sv. Terezije D. J.) v Rimu in Semenišče sv. Bazilija v Lillu. L. 1923. je spremenil štiri sirsko-malabarske apostolske vikariate v škofije. Milja 1924 je potrdil dva nova vzhodna škofa za ameriške Ukrajince v Filadelfiji in New Yorku; julija 1926 je imenoval in dal posvetiti v cerkvi sv. Klemena v Rimu Štefana Cirila Knrteva za bolgarskega škofa vzhodnega obreda. Poskrbel je za novi etiopski kolegij v Rimu. V kratkem misli postaviti romunski zavod v Rimu in bolgarskega v Sofiji. Pred par meseci je ustanovil ua vzhodnih mejah Poljske papežko semenišče za delavce med pravoslavnimi vzhodnimi brati. Denarno podpira vse otroške ruske zavede in akademske ustanove na univerzah v Parizu, BruxeWesu, Loirvainu, Lillu, Lyonu, Berlinu in drugod.
Ni je nesreče, v kateri ne bi priskočil Pij XI. z radodarno roko na pomoč. Ob potresih v Grčiji, v Bolgariji in Mali Aziji so uživali nesrečni njegovo pomoč; grškim in armenskim beguncem jo je nudil v lastni vili Castel-Gondolfo.
Posebno veliko spoštovanje in odlikovanje izkazuje sveti Oče vzhodnemu obredu. Često je poudarjal njegovo vzvišenost. To je pokazal predvsem z organizacijo hierarhije za unijate. Povsod imajo unijati svoje lastne škofe, dan pred godom sv. Cirila in Metoda 1930 je bil posvečen v katoliškega škofa vzhodnega obreda za katoliške Ruse na Zapadu Litvanec dr. Peter Bučys s sedežem v Rimu, na daljnem Vzhodu pa je poglavar katoliških Rusov njegov redovni sobrat škof AbrantoviE v Harbinu. Lansko leto je imenoval za apostolskega vizitatorja in škofa poljskih vzhodnih katoličanov izven Galicije dr. N. Czarneeskega. — Spoštovanje do vzhodnega obreda je pokazal že večkrat z osebnim sodelovanjem pri vzhodnih mašah v Rimu. Pri neki priliki je rekel, da mu je izredno žal, da ne zna slovanskega obreda, da bi mogel včasih sam v cerkvi sv. Petra v Rimu služiti sveto mašo v vzhodnem obredu in s tem dokazati cclemu svet«, kako sveti Oče spoštuje Vzhod, njegov obred in njegovo izobrazbo.
Za kaj ima Madžarska denar
Prafa. 9. febr. ž. Tukajšnji »Narodni Lisly« javljajo, da je bilo v zadnjem času izvoženih iz Italije preko Avst ije pri St. Gotthardu v Madjarsko 96 tankov, katere je italijanska vlada naročila v Angliji in jih odposlala takoj v Mrdjarsko. Ves čas, ko je vlak vozil skozi Avstrijo, so imeli člani Ileimvvehra stražo. Isti list čuje, da so ti tanki namenjeni za sledeča mesta v Madjarski: v Budimpešti 16, v Debrecinu 16. v Segedinu 8, Stolnem Biogradu 8, Mo^aču in Demebovarju po 4, v Szol-noku in Csegledu po 7, v Kecskemetu, Sopronju in Pečuhu pa po 9. Piičakuje se nadaljne pošiljke tega orožja. S službenega mesta javljajo, da je avstrijska vlada, da ji o tej pošiljki ni ničesar znanega.
Moratorij v Bo^ariH
Sofija, 9. februarja, ž. Bolgarski finančni minister Štefanov se je snoči vrnil iz Ženeve s članom finančnega odbora Zveze narodov de Corde-som. Takoj po svojem prihodu je sprejel predstavnike tiska, katerim je izjavil, da je vlada sklenila proglasiti splošen moratorij, da pa bo proglasitev izvršena šele tedaj, ko bo delegacija Zveze narodov proučila finančni položaj Bolgarije in podala o lem poročilo.
Zakai se ie potopila M 2
London, 9. febr. ž. Potapljači, katerim je uspelo. da so se spustili do podmornice »M2<, so našli poleg nje dva mrtva častnika. Ugotovili so, zakaj se je podmornica potopila. Ko se je podmornica dvigala na površino, so prekmalu odprb vrata prostora, v katerem je bil poveljnik, istočasno pa je vdrla voda tudi v prostor, v katerem je bilo nameščeno letalo. Zaradi tega je voda z veliko naglico vdrla v prostore in potopila podmornico.
Tekme v Lake Placide
Lake Placid, 9. febr. AA. Včeraj so se na tukajšnjem jezeru vršile mednarodne tekme v hitrem drsanju. Tekem so se udeležile Norveška, ! USA, Kanada, Avstrija in švedska. Najhujša borba ' se je vršila med zastopnikom USA znanim prva-' kom v hitrem drsanju Jaffom in znanim norveškim prvakom Balangrudom. Čeprav je Jaffe takoj od začetka vodil s 3 m, se ie Norvežanu z nadčloveškim naporom posrečilo, da je zmanjšal to razdaljo na 1 m. Jaffe je utrujen in izčrpan do smrti naposled vendarle prvi prišel na cilj, lam od utrujenosti padel na prsa in tako drsel po ledu kakih iO m. Prisotno občinstvo je z velikanskim navdušenjem pozdravilo zmago svojega rojaka, z nič manj burnimi ovacijami pa niso sprejeli Norvežana Balan-gruda, ki se je tako sijajno do konca boril.
Zmagovalec Jaffa je prevozil progo 10 km v 19 minutah In 13 sekundah.
Lake Placid, 9. febr. AA. Na včerajšnjih tekmah v hitrem drsanju za dame je zmagala Kanadka ga. Wilsonova.
Lake Placid, 9. febr. AA. Danes se bo na tukajšnjem jezeru vršila mednarodna hoVtvska tekma na ledu med Kanado in Poljsko, jutri pa med 1 USA in Nemčijo.
Kitafci se srdito branijo
Dospela so japonska ojačenja — T udi Kitajci zbrali močno armado — Mednarodno meslo je v resni nevarnosti
Šanghaj, 9. febr. ž. Včerajšnji glavni napad Japoncev na trdnjavo Vusung je ostal brez uspeha. Kitajci so se borili izredno hrabro iu niso samo izdržali strahovitega ognja težke arliljerije, temveč tudi večiirno bombardiranje iz zraka. Kitajske čete so odbile tudi napade japonske pehote in mornarice v borbi na nož. Danes se čuje, da so Japonci sklenili, da sploh ne napadajo več trdnjave Vusung, ki je za Japonce »sorazmerno neznatne strateške važnosti«. Za vsak slučaj pa bodo pustili pred trdnjavo Vusung še 2000 mož, ostale čete pa bodo umaknili in jih vrgli na drugo fronto v okolici Šanghaja. V mednarodni koncesiji v šanghaju vlada velikansko vznemirjenje in bojazen zaradi vesti, da nameravajo Kitajci izvršiti veliko protiofenzivo, ker bi v tem slučaju trpelo mednarodno mesto.
London, 0. febr ž. Po vesteh iz Šanghaja Japonci še vedno niso začeli z odločilno akcijo proli Kitajcem. Borbe okrog trdnjave Vusung se še vedno nadaljujejo. Japonske vojne ladje bombardirajo kitajske pozicije, vendar se pa" opaža, da Japonci previdno in počasi izvajajo vojne manevre, ker se skušajo izogniti eventualnim incidentom, ki bi izzvali intervencijo velesil. Japonski viceadmiral Namura je prevzel danes poveljstvo japonskih čet v šanghaju. Admiral Šiozava je odšel v Tokio. Pred odhodom je sprejel časnikarje na svoji admiralski ladji in jim dal nekaj zanimivih izjav. Pred vsem je izjavil, da bodo sedaj lahko demantirali vesti, da je izvršil samouinor s hara-kirjem, ker ga vidijo, da še živi. Šiozava je bil dobro razpoložen in vesel in je časnikarjem povedal, da dosedaj japonske čete pri bombardiranju niso uporabljale velikih bomb in uporabljale tudi v topovski borbi Ie manjše kalibre.
London, 9. febr. tg. Iz Tokia poročajo, da je postala situacija v kabinetu kritična. Govori se, da grozi minister Takahaši z odstopom, če se bodo pošiljale še nadaljnje čete v Šanghaj, ker so stroški previsoki.
Pred ozemljem mednarodne koncesije v Šanghaju se je zbralo 40.000 kitajskih čet. Bojijo se nove ofenzive. Kitajski župan v Šanghaju je pedal izjavo, v kateri odklanja vsako odgovornost za kitajske čete pri napadu na mednarodno naselbino. Japonci so sicer opustili svoje napade na trdnjavo Vusung. češ da trdnjava nima velikega stralegič-nega pomena. V Harbinu vlada popolni mir.
London, 9. febr. tg. Kljub izjavi Japoncev, da Vusung ui strategična točka, so danes začele japonske ladje na novo obstreljevali trdnjavo. To
obstreljevanje je najhujše, odkar so se začele sovražnosti. Ena granata je eksplodirala v skladišču smodnika. Japonci so danes poslali v Šanghaj še dve japonski križarki. Tudi v Čapeju je prišlo do novih bojev, pri katerih je bila mednarodna naselbina zelo ogrožena. Uporabljali so zopet tudi letala. Kitajci so zopet začeli bombardirati z letali Hongkev.
Ženeva, 9. febr. V krogih angleške delegacije se je snoči pojavilo živo vznemirjenje zaradi izkrcanja japonskih čet v Šanghaju. Položaj je tam tak, da so sc te čete morale izkrcati ali v internacionalni koncesiji ali pa na železniški postaji, ki je še vedno v kitajskih rokah. Zato je na dlani, kako velike konilikte utegne obroditi ta nova poši-Ijatev japonskih čet v Šanghaj.
Tokio, 9. febr. ž. Poskus britanskega admi-| rala Kellya. da doseže premirje med Japonsko in Kitajsko, je končal s popolnim neuspehom. Kitajci so zahtevali, da se takoj skliče konferenca, ki naj bi razpravljala ne le samo o šanghajskem, temveč istočasno tudi o mandžurskem vprašanju. Japonci so odbili skupna pogajanja v dveh tako »različnih« vprašanjih.
Britshi general se pripravlja
Šanghaj, 9. febr. ž. Britanski general Fleming je izjavil, da bodo v slučaju, če bi prekoračili bodisi Japonci bodisi Kitajci mejo mednarodne cone v Šanghaju, vse vojne sile raznih držav, ki so intcresiranc v Šanghaju, branile mednarodne koncesije, če bo potrebno, tudi z orožjem.
m f *	mi	•
Ittdi v Tiencinu
Šanghaj, 9. febr. ž. Včeraj so japonske čeit zasedle kitajsko četrt v Tjencinu, ki pa so se takoj umaknile, čim je mestni načelnik podpisal ueko izjavo, ki so mu jo predložili Japonci. Vsebina izjave ni znana.
Slabo znamenje
Nanking, 9. febr. AA. Tukajšnji britanski konzul je svetoval ženam in otrokom britanskih državljanov, naj zapuste Nanking.
Pariz, 9. febr. ž. Komunistični poslanec Ca-chin je poslal francoskemu finančnemu ministrstvu pismo, v katerem zahteva pojasnilo, če je vest, da je Francija dala Japonski posojilo, ki znaša nekaj 100 milijonov frankov, resnična.
Ka j je pravi interes Italije?
Zanmiv članek grofa Sforze
Bruselj. 9. febr. ž. Bivši italijanski zunanji minister grof Karel Sforza je objavil interesanten članek v »Soiru« o francosko-italijansko-jugoslo-vanskih odnošajih. Opozoril je na polemiko nekaterih francoskih listov o potrebi francosko-italijan-skega zbližanja in obsojal politiko fašistične Italije, ki ima le cilj, da škoduje Franciji. Naglasil je, da je taka politika v nasprotju s pravimi italijanskimi interesi in interesi vse Evrope. On misli, da za ureditev franeosko-italijanskih odnošajev niso važni plemenski in kulturni momenti, ker latinsko pleme in edinost kulture sploh ne obstoja. V Italiji je fašizmu uspelo, da naslika Francijo z Jugoslavijo kot nevarni za Italijo, češ, da je Italija s tem postavljena v težak položaj. V resnici pa je napredek neodvisnih držav, ki so naslednice bivše j Avstro-ogrske monarhije, in sicer v prvi vrsti na-' predek Jugoslavije v največjem interesu ne samo i Francijo, temveč tudi Italije. Italija hoče varovali ! zmago, za katero je dala pol milijona človeških j življenj, iD ravno ta zmaga je uničila oni evropski I anahronizein, ki se je imenoval habsburška mo-| narhija. Italija naj pazi, da ne bodo te njene
Političen atentat na Japonskem
London, 9. febr. tg. Na finančnega ministra bivšega Vakacukijevega kabineta Junosukeja je bil danes izvršen atentat. Bil je na potu na politično zborovanje, ko so ga zadeli trije streli, od katerih ga je eden zadel pod srcem, lako da je umrl na polu v bolnišnico. Motiv dejanja ni znan. Atentatorja so aretirali. Že meseca maja lani je bil izvršen atentat na hišo finančnega minist a, tedaj pa je bil minister odsoten. Bil je star 63 let. Začel je svojo kariero kot uradnik jai>onske narodne banke, v kateri je pozneje postal guverner. L. 1929. je postal finančni minister.
Lakota v Grčiji
Atene, 9. februarja. AA. Vsi grški listi eo polni vesti o veliki lakoti, ki vlada v grških provincah. Z vseh strani se pojavljajo glasovi nezadovoljstva in protesta.
Tako doznava list »Katimerini«, da je prišlo v Dramo okoli 3000 kmetov, pristašev agrarne stranke, ki &o tam priredili miting proti vlaJi in zahtevali, da jim vlada da kruha. Pri tej priliki govorniki napadali vlado in njene organe in izjavljali, da je vlada nesposobna, da bi prišla na pomoč lačnemu prebivalstvu. Na zborovanju 60 sprejeli resolucijo, ki obsoja vlado in njene organe.
Elektrika iz zraka
Berlin, 9. februarja. AA. Spomladi bo inž. ! Honeff zgradil prvo električno tovarno na principu vetra kot generatorja elektrike. Stolp, ki ga bo treba v la namen postaviti, bo iz železa, 200 m visok in 80 m širok. Na tem stolpu bo postavljen drugi stolp, visok 80 m. Na njem bodo 3 vrtljiva krila in njih funkcioniranje bo podobno kakor pri turbinah. Premer kril bo znašal povprečno 80 m,
Po načrtu bi ta električna proizvajalna naprava proizvajala okoli 5000 kw.
•
Dunaj. 9. febr. AA, Blizu Miirzzušchlag.i so občinski uradniki odkrili skrivališče municije. Med municijo so našli tudi dumdumske naboje. Listi domnevajo, da je odkrita municlja last ene od obeh oboroženih avstrijskih političnih formacij.
žrtve iz svetovne vojne postale popolnoma zaman. Zato se mora zavzeti za napredek narodnih držav, katerih ustanovitev je zahtevalo in predvidevalo prerokovanje genija Mazzinija pred 80 leti. Narodi, ki so se 100 let borili za svobodo, da se rešijo nemškega in madjarskega jarma, so sicer napravili nekatere napake, ki pa le dokazujejo, da nasilje rodi zopet nasilje. Nato naglasa Sforza, da so jugoslovanski državniki prišli v Rapallo in pokazali svojo dobro voljo in namen, ker jih je Italija prepričevala, da bo vprašanje italijansko-jugo-slovanskih odnošajev rešeno na prijateljski bazi in omogočilo sodelovanje obeh držav pri pobijanju skupne nevarnosti od raznih reakcionarcev v Evropi. Kljub nekaterim napakam velesil so države naslednice pokazale, da so živa stvarnost in da I*edstavljajo material, iz katerega bi se lahko zgradila nova dobro organizirana Evropa. Interesi Italije, Francije in- Jugoslavije so identični in ker gre za sigurnost Evrope, so ti interesi mnogo bolj važni kot marsikak drug nesporazum. Grof Sforza končno poudarja, da bodo ti narodi kljub onim, ki jim nasprotujejo, prišli do sporazuma.
Drobne vesti
Belgrad, 8. februarja. I. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil pomaknjen v višjo skupino inž. Ciril Dimnik, upravnik dvorskih lovišč. — Premeščen je bil za višjega kmetijskega pristava v 7. skupini kraljeve banske uprave Franc Lukman, profesor srednje kmetijske šole v Bukovu.
Belgrad, 8. februarja. 1. Predsednik senata je poslal vsem senatorjem pismeno obvestilo, da ee vrši redna seja senata v četrtek dopoldne ob 10 z dnevnim redom določitve dnevnega reda za prihodnjo sejo.
Belgrad, 8. februarja. 1. Kmetijsko ministrstvo je objavilo poročilo o stanju kolonizacijskega fonda kmetijskega ministrstva, Fond znaša po tem proračunu 98,395.977 Din 31 p.
Belgrad, 9. februarja. 1. V oddelku državnega računovodstva in proračuna je premeščen za knjigovodjo v 8. skupini gosp. Ivan Š k r a b a , doslej knjigovodja v belgrajskem finančnem ravnateljstvu.
Belgrad, 9. februarja. 1. Notranje ministrstvo je z rešitvijo od 6. februara t. 1, prepovedalo uvoz in razširjanje koledarjev »Hrvatski list« in »Danica Hrvatska«, katera je izdal v srbohrvaščini Ivan Krešič iz Nevv Yorka.
Belgrad, 9. febr. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen na nižjo rudarsko šolo v Celju za rudarskega svetnika v 5. polož. skupini ing. Cichel-ko Bobumil, dosedanji svetnik ministrstva, in sicer po potrebi službe. Pri ravnateljstvu drž. rudarskih podjetij v Sarajevu je postavljen za rudarskega svetnika 5. polož. skupine ing. Ervin Sporu, dosedanji ravnatelj drž. rudnikov v Kaknju.
Belgrad, 9. febr. 1. Z ukazom Nj. V. kralja in na predlog zastopnika zunanjega ministra ter trg. ministra dr. Kramerja je premeščen dr. Teodor Vodušek iz ministrstva zunanjih del k generalnemu konzulatu v Milanu.
Zagreb, 9. febr. ž. Danes ob 12 opoldne je nenadoma umrl od kapi zadet zagrebški časnikar Drag, Oršanič, lastnik iti izdajatelj lista »Kuimoc.
Dunaj, 9. febr. AA. Včeraj se je pri Iglavi pripetila velika avtobusna nesreča. Neki avtobus, v katerem je bilo 36 ljudi, se je prevrnil v jarek in pri tem je bilo 28 ljudi ranjenih, med njimi 0 nevarno.
Dunajska vremenska napovad: Temperatura bo še bolj padla in bo mraz trajal že par dni. Najprej bomo dobili še nov sneg.
Seje banovinskega sveta
Konec ponedeljkove seje
Razprava o kmetijstvu so nadaljuje
Sledila je razprava o 2. poziciji: kmetijsko nadaljevalno šolstvo, za katero je določenih kakor v prejšnjem proračunu 725.020 Din. Razprave o tem se je udeležilo več gospodov.
Nalo čita g. višji lin. sekretar Božič postavke za neposredno pospeševanje kmetijstva. Debata je bila zopet obširna.
Načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik odgovarja predgovornikoni. Glede hmeljarstva omenja pri tej priliki, da je danes govoril telefonično z načelnikom ministrstva dr. Stojkovičem, da se iz dravske banovine odpošlje hmeljarskega strokovnjaka na mednarodno konferenco. Za delegata je določen ing. Dolinar, kmetijski referent iz Celja, ki bo vešče branil naše interese. Nato je g. načelnik pojasnil kolikšnega pomena je sistematična akcija za pospeševanje in za ureditev gnojišč in gnojnih jam. S to ureditvijo polagajo moderni kmetovalci bazo za preureditev in za pospeševanje vse svojo živinoreje. Od racionalne akcijo z gnojnimi jamami zavisi ne samo kvantiteta, marveč tudi kvaliteta naših poljskih pridelkov, travništva in s tem tudi živinoreje. Umetna gnojila se morajo redoma uporabiti le kot izpopolnitev hlevskega gnoja in gnojnic. Prav tako jo potrebna selekcija semenja, ker se ponekod dogaja, da uporabljajo naši kmetovalci tako slaba semena, rla ne obrede niti toliko, kolikor je bilo posejanega. Gre za to, da na svoji zemlji pridelamo čim več in čim boljše pridelke. Res je, da so bili nekateri kraji hudo prizadeti po ujmah, po toči in po suši in bo treba odpomoči.
Poročevalec g. Božič čita nato postavke proračuna o živinoreji. Za premovanje plemenske živine, tekme, vzrejo perutninarske selekcijske postaje, mlečno kontrolo, za pospeševanje mlekarstva, čebelarstva in ribarstva in za ureditev gospodarstva z gnojem predvideva proračun 2,330.000 Din.
Načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik pojasni, zakaj je bila pozicija za licencovanje in premovanje plemenske živine in tekme znižana 6 050.000 na 300.000 Din. Novi zakon o pospeševanju živinoreje nalaga okrajnim in občinskim kmetijskim odborom med drugim ludi nalogo, da skrbe za licencovanje in za premovanje plemenske živine iu tekme. S podporami s te strani bo ta redukcija več kot izenačena. — Po daljši debati je bila seja zaključena.
Torkova seja
AA. Ljubljana, 9. februarja.
Ob 9 je ban g. dr. Drago Marušič ob navzočnosti svojega pomočnika dr. Pirkmajerja in članov banovinskega sveta otvoril dopoldansko sejo zasedanja banovinskega sveta. Zapisnik včerajšnje popoldanske seje je bil sprejet.
Višji fin. sekretar g. Božič jc nato prešel na 18. partijo III. poglavja v proračunu, to je
o vinarstvu.
Po6tavka znaša 290.000 Din. K tej vsoti je prišla nova pozicija in 6icer 350.000 Din za organizacijo zadružne prodaje vina.
O postavki za vinarstvo se je razvila nato izredno živahna debata. Ker eo nekateri gospodje predlagali, da bi se dovolilo v gostilnah točiti vino trte izabele, g. načelnik Podgornik poudarja, da je banska uprava že večkrat dobila tozadevne prošnje, da jih je pa ministrstvo vedno zavrnilo, sklicujoč se na zakon.
G. višji fin. sekretar Božič čita nato partijo o
sadjarstvu in vrtnarstvu,
ki znaša 360.000 Din. — V debati se je oglasil prvi k besedi g. Babnik, ki vprašuje, zakaj se je postavka za drevesnice znižala napram lani od 100.000 na 20.000 Din. — G. Kurent z veseljem pozdravlja novo postavko za nabavo sadnih dreves po bano-vinskih ustanovah.
G. Božič čita partijo 20
o zadružništvu in kmetijskih organizacijah.
ki znaša 1,615.000 Din. — G. Detela prosi bausko upravo, naj se ozira pri prispevkih kmetijskim zadrugam predvsem na zadruge, ki delujejo z uspehom za prodajo pridelkov. — G. Babnik predlaga, naj izvede banska uprava zavarovanje živine.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja, da načrt za zavarovanje živine že obstoja. Pove lahko toliko, do bo izvedeno zavarovanje na podlagi vzajemnosti. Kot zavarovalke naj pristopijo občine, kajti če bi zavaroval vsak posamezni posestnik svojo živino, bi bilo poslovanje silno oteakočeno.
O. Koder Anton govori o učiteljstvu, ki ga je treba pohvaliti glede izvenšolskc aktivnosti.
G. ban preide na 23. partijo
o šumarstvu,
t. j. krediti za ustanavljanje in razširjanje gozdnih drevesnic, za pogozdovanje goličav in oddajo sadik revnim osebam, za gozdarsko prosveto, za podpiranje lovstva, za zavarovanje sadnega drevja proti poškodbam po divjačini, za urejanje hudournikov itd.
Dr. Roš izvaja k tej partiji: Dočim so vse druge partije bogato dotirane, so krediti za šumarstvo,
čeprav je to ena najvažnejših panog našega gospodarstva, bolj revni.
O gozdarstvu je potem poročal g. banski svetnik ing. Šivic, ki je med drugim omenil ustanovitev gozdarske šole.
G. Babnik je v debati omenil, da bodo nekatere določbo v novem lovskem zakonu v škodo občinam. G. ban je pojasnil, da teh odredb ni mogoče več spreminjali. G. dr. Roš pa je pripomnil, da dolga zakupninska obveznost ne bo vplivala slabo na višino zakupnine. Menil je tudi, da je strah pred škodo, ki jo delajo divje svinje v naših krajih morda pretiran.
Sledil je ekspoee šefa gozdiiotehuičnega odseka za urejanje hudournikov ing. Fasana.
Popoldanska seja
Popoldansko sejo je g. ban dr. Marušič otvoril ob pol 16.
G. tajnik Božič je nadaljeval z 21 partijo proračuna za kmetijski oddelek, I o so dotacije za bano-vinske kmetijske zavode.
Proračun bauovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru
izkazuje 857.200.— Din izdatkov. Dohodki znašajo 528.700 Din in je proračun z dotacijo banovine v znesku 328.500 Din uravnovešen.
Proračun banovinske kmetijske šole na Grmu
za leto 1932-33 znaša izdatkov 849.580 Din, dohodki pa 421.825 Din, z dotacijo banovine v znesku 428.025 Din je proračun uravnovešen.
Pri razpravi o proračunu tega zavoda je želel g. Lovšin Evgen izvedeti, koliko gojencev je na šoli, in druge podrobnosti o delovanju zavoda.
Načelnik g. Podgornik je pojasnil, da je določenih za Grm 60 gojencev. Vsi zavodi računajo povprečno za vsakega gojenca 200 Din na mesec. Zaradi tega je na razpolago nekaj brezplačnih in nekaj polovičnih ali četrtinskih mest.
Višji fin. tajnik g. Božič prečita nato
proračun banovinske kmetijsko šole v št. Juriju ob južni železnici.
Proračun stroškov znaša 533.640,— Din, dohodki 263.220.— Din, banovinska dotacija pa 270.420 Din.
Ker se ne oglasi nihče k besedi, čita g. Božič poročila o proračunu banovinske kmetijsko-gospo-dinjske šole v Št. Juriju ob juž. žel. Izdatki znašajo 210.060,— Din, dohodki 88.000,— Din, ter dotacija banovine 122.060,— Din.
Na vprašanje g. Babnika, ali bi lahko gospodinjska šola v Marijanižču tudi dobila kako ped-j)oro s strani banovine, pojasni g. ban dr. Marušič, da dobiva šola redno podporo.
Nato čita g. višji fin. tajnik Božič
proračun banovinske kmetijske šole v Rakičanu.
Izdatki znašajo 256.720 Din, dohodki 132.000 Din, dotacija banovine pa 124.720 Din.
G. načelnik Podgornik poda nato poročilo o posestvu v Rakičanih, ki znaša i69ha. Glavno je tu banovinska drevesnica.
G. višji fiu. tajnik Božič čita nato
proračun banovinske mlekarske šole v Škofji Loki.
G. načelnik Podgornik poda o šoli širše poročilo ter pravi, da je bil glavni namen šole sodelovati pri pokretu za dvig mlekarstva v Dravski banovini; posebno velja to pri stremljenju za standardiziran je mlečnih izdelkov.
O vseh teh točkah je bila debata več ali manj živahna.
Revizija Vzajemne pomoči končana
Ljubljana, 9. februarja.
Revizija, katero je odredila v petek preteklega tedna banska uprava o poslovanju Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne, je končana. Revizijo sta izvršila dva zavarovalna strokovnjaka: ravnatelj zavarovalnice Feniks g. Zvonko Žolger in ravnatelj zavarovalnice Triglav g. dr. Lajovic. Revizorja sta sestavila tozadevno poročilo in ga predložila banski upravi v nadaljnje postopanje. Ko bo poročilo objavljeno, bomo o njem podrobno poročali.
Upravni odbor Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne, ki je bil izvoljen 30. oktobra 1931, tvorijo sledeče osebe: Predsednik; dr. Niko Zu panič, bivši minister in ravnatelj muzeja v Ljubljani; podpredsednik prvi: Josip Šiška, stolni ka nonik; drugi: Šinkovec Rudolf, ravnatelj; odborniki: Josip Logar, župnik v Zireli, Slavko Pele, uradnik v Ljubljani, Poljak Janko, uradnik v Ljubljani, Ogrizek Avgust, uradnik pri OUZD; namestniki: Žitnik Ludvik, trgovec v Ljubljani, Marinko Helena, uradnica v Ljubljani; nadzorstveni svet: Piber Janez, župnik v Šenčurju pri Kranju-Zadnikar Jakob, posestnik in gostilničar, Brdo; namestnik: Briifach Kari, davčni upravitelj.
Senovski premogovnik bo ustavljen ?
Senovo, 7. febr.
Že lani so krožile govorice, češ, da namerava TPD ustaviti obrat tukajšnjega rudnika. Sicer se lani to ni zgodilo, pač pa je bilo polovica delavcev reduciranih, ostala polovica delavstva je bila pa le delno zaposlena, saj so skoraj vso leto praznovali, najmanj dva delavna dneva na teden, včasih pa tudi več.
Sedaj je pa zopet začela krožiti med delavstvom in sploh po okraju težka novica, da bo s prvim marcem ali pa s prvini aprilom ustavljen tukajšnji rudnik. Kakor delavstvo tako se tudi ostalo
prebivalstvo upravičeno razburja, čo bi so kaj takega v resnici zgodilo. Vaš dopisnik so je v zadevi informiral. Vesi o nameravani ustavitvi so mu potrdili, vendar podrobnosti še prikrivajo.
Do 400 delavskih družin s 1300—1100 družinskimi člani v strahu stoji pred težkim vprašanjem, kaj bo, čo se zadnji trenutek ne izpremeni položaj. Z delavci vred je ogrožen tudi obstoj tukajšnjih trgovcev in obrtnikov. Zato apeliramo na vse odločujočo činitelje, da storijo vse, da se prepreči bližajoča katastrofa, dokler je še čas. Vsaj ta mali košček kruha, ki ga delavec še ima, mu pustite, da ga uživa. No tirajte ga v obup!
Velik požar na Viru pri Domžalah
Domžale, 9. februarja.
V vasi Vir pri Domžalah je nastal davi ua vse zgodaj velik požar. Gorelo je v tovarni sanitetnih potrebščin Kocjančič in drug, Vir 22, kjer je bila pred leti Krmpotičeva tiskarna. Že snoči so ljudje v tovarni slišali s podstrešja lahko prasketanje in verjetno je, da se je vnelo že več ur pred izbruhom požara ter je počasi tlelo v podstrešju, kjer se je nahajalo veliko skladišče sanitetnih potrebščin. Približno ob pol 2 ponoči je naenkrat ogenj predrl streho in razvil se je ogromen plamen, ki so ga ljudje videli daleč naokoli.
Kmalu so prihiteli na pomoč domači gasilci z Vira in bližnjega Doba. Ti dve gasilski društvi imata dve ročni brizgalni in sta takoj stopili v akcijo. Posebno so gasilci z vnemo pomagali reševati s podstrešja dragoceni sanitetni materijal. Takoj za tema dvema društvama so prihiteli na pomoč še gasilci iz Radomelj s svojo motorno briz-galno. Na go eče podstrešje so se vlili veliki curki vode. Gasilci so delali na vso moč. Posebno pa se je izkazalo tudi domače prebivalstvo, ki je z vnemo pomagalo gnati obe ročni brizgalni. Ljudstva se je okoli gorečega poslopja kljub nočni uri nabralo zelo mnogo.
Poleg tovarne, kjer je tudi veliko skladišče materijala, je vila s pisarno te tvrdke. Velika nevarnost je bila, da bi se vnela tudi ta vila, obenem pa tudi naselbina hiš, ki je zelo blizu. Gasilci so se p.edvsem trudili, da preprečijo razvoj požara na bližnja poslopja, obenem pa, da uduše požar v podstrešju. Goreče poslopje je pritlično. K sreči pa je nad pritličjem, kjer se nahaja večja zaloga mauufakture in sirovin za tkanje ter med podstrešjem obok. Škoda, ki jo je požar že tako in tako povz:očil, bi bila nedvomno Se večja, ako ne bi tega preprečeval masivni obok.
Gasilci so delali vso noč. Plamen je do 5 zjutraj požiral ogrodje strehe ter skladišče v podstrešju. Med velikim hruščem je zagrmela opeka s strehe. Ob 5 je požar pojenjal ter so se vsi gasilci razen domačih odstranili. Domači gasilci pa so
| gasili tleče ogorke ter stražili na pogorišču do 9 zjutraj. Šele, ko jo bila vsaka nevarnost ponovnega ognja odstranjena, so se razšli. Enako, kakor pri požaru v bolnišnici v Brežicah, so se tudi tukaj naši podeželski gasilci sijajno izkazali. Da se ni požar razvijal tudi na sosedna poslopja, se je zahvaliti vnetim gasilcem in pa okolnosti, da je pihal nasprotni veter.
Tovarna Kocjančič in drug trpi okoli pol milijona dinarjev škode. Vsa lastnina tvrdke je pa zavarovana za 920.000 Din pri >Slavijk in Vzajemni zavarovalnici, vendar pa odpade na tovarno samo del te zavarovalnine, lako da škoda morda niti krita ne bo. Tvrdka Kocjančič in drug obstoja na Viru nad dve leti. Bavila se je z izdelavo raznih sanitetnih in manufaktu nih potrebščin ter tudi s prodajo na veliko. To poslopje je bilo nekoč dra-gonska vojašnica. Ko pa je bilo vojaštvo na Viru opuščeno, so poslopje prevzele po vrsti razne industrije, dokler ga ni kupila sedanja tvrdka, ki je v prvi vrsti dobavljala raznim bolnišnicam, lekarnam in trgovcem sanitetne potrebščine. Tvrdka je , imela znaten promet.
Vzrok požara je bil bajo kratek stik, ki je ' nastal sredi podstrešja, kjer jo tudi najprej pri-' čelo goreti. Tovarna je imela namreč zastarelo napeljavo in je sedaj po uvedbi velenjske elektrike . tovarna že zahtevala novo električno napeljavo. Zal se to ni zgodilo takoj.
na vrhu skakalnice
Šahovski turnir fantovskih odsekov
Ljubljana, 8. febr.
Včeraj popoldne so sc udeleženci tega zanimivega turnirja zbrali v ježenskeni prosvetnem domu k zadnjemu kolu ter tako zaključili turnir. Med seboj so igrali: Ježica : Trnovo I., Vič : Sv. Peter, Sv. Jakob : Trnovo II. Vrstni red je ostal prav tak, kakor se je bil pokazal že pri četrtem kolu. Šahovski prvak fantovskih odsekov v ljubljanskem okrožju je postal s tem odsek Sv. Jakob, ki je dosegel od 40 dosegljivih 27 in pol točke. Prva trnovska vrsta je dosegla 25 točk ter s tem drugo mesto. Na tretjem mestu je odsek Vič s 23 točkami, na četrtem Sv. Peter z 19 in pol točkami, na petem Ježica s 16 in pol točkami, na zadnjem mestu Trnovo II. s 7 in pol točkami.
Turnir je svoj namen v polni meri dosegel. Dvignil je zanimanje za lepo šahovsko igro med vsemi fantovskimi odseki ljubljanskega okrožja, pa brez dvoma tudi drugod po deželi. Pripomogel jo k medsebojnemu spoznavanju fantov, ki so združeni v eni organizaciji. Pritegnil je udeležence turnirja še bolj živo k šahovski deski ter jih utrdil in izpopolnil v igri.
Zmagovalcu je pripravilo vodstvo turnirja lep pokal za prehodno darilo. Kdor zmaga na podobnem turnirju v okrožju dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih, tistemu ostane pokal trajno. Ostali udeleženci turnirja bodo v spomin na lo zanimivo srečanje — ki je brez dvoma za veliko večino udeležencev bilo prvo v takem obsegu — pri šahovskih deskah dobili okusne spominske slike.
Prihodnjo nedeljo se bodo udeleženci turnirja zbrali v trnovskem prosvetnem domu k alternativni simultanki. Začetek ob 9 dopoldne.
Fran Suklje:
Cesar Franc Jožef L
(Dalje.)	Ai.:
Oboroženi visokošolci so zasnovali poseben oddelek narodne garde, takozvano »akademično legijo;. Vojni kurat te legije je bil naš rojak Jože F ii s t e r , takrat profesor veroznanstva na univerzi. Doma je bil iz radovljiškega okraja. Mož lepe zunanjosti in znamenite govorniške sile je kar omamljal s svojimi visokodonečimi frazami nerazsodne mlade svoje poslušalce in — samega sebe. Svojega slovenskega pokoleuja se menda nikoli ni zavedal, zato ni uikaka škoda, ako ga Slovenci črtamo iz svojih vrst.
Cesar, ki jc bil obljubil svojim narodom ustavo, je držal svojo besedo in žo 25. aprila jo bila ustava uradno objavljena. Narejena v veliki naglici je kazala seveda dokaj nepopolnosti, vendar sc ne more reči, da bi bil ustavni zakon sam po sebi slab. Predvideval je dvojni parlament. Poleg državnega zbora, sestavljenega iz odposlancev, še senat, sestavljen iz Članov imenovanih od cesarja za njih življenjsko dobo ter iz 150 članov, ki so jih za volivno dobo izvolili največji zemljiški posestniki iz svoje srede. Ali to ni dišalo mladim fantom na univerzi! Dvignila se je akademska legija v divjem navalu ter vlomila pomnožena z oddelki narodne garde, zlasti iz radikalnih predmestij ler z delavskimi četami v cesarski dvor, kjer so zahtevali, da se prekliče nov ustavni načrt ter nadomesti z drugim, ki noj ima samo eno komoro. Toga načrta pa ne bi smelo izdelati ministrstvo, marveč bi se morala njega sestava poverili osnovnemu narlamentu. ki bi ga bilo takoj sklicali.
Lahko si predstavljamo prizore, ki so se odigravali okrog bolnega cesarja v prostorih dunajske. »burgec. Ministrski predsednik baron P i 1 -le r s tor f, mož liberalnih nazorov, toda slaboten, nikakor ni bil kos svoji nalogi. Vojaški poveljnik grof Auersperg, povsem nezmožen, ni znal ničesar opraviti s posadko. Dejstvo je, da so organizirani študentje in njihovi zavezniki dosegli, kar so nameravali. Oktrojirana ustava je bila preklicana ter načeloma izrečeno, da bo I. državni zbor imel samo eno komoro, izvoljeno na podlagi splošne volivue pravice.
Ulica se je radovala svojega uspeha, ali njih namene je prekrižala dvojica žensk, cesarica M a -i i j a Ana, soproga bolehnega cesarja Ferdinanda, in uadvojvodinja Z o f i ja , ki sta obo začutili, da cesarju na Dunaju pod pritiskom fana-tiziranih ljudskih mas ne bo več. mogoče vztrajati. Sklenili sta čimprej pobegniti. Že 17. maja, torej komaj dve leti po oni viharni peticiji, se je peljal cesar kakor po navadi na sprehod. On sam ni nič vedel o nameravanem begu. Malo kasneje je šla v isti smeri skozi druga mestna vrata še ena kočija, v kateri so se peljali Franc Kari in Zofija s tremi mlajšimi otroci. Njih najstarejši sin nadvojvoda Franc Jožef je bil takrat žo v'Italiji pri vojski maršala Radetzkega. Sledili sla šo dve kočiji s par dvornimi damami in dvorjani. Vsi so bili brez prtljago in brez gorkejše obleke, da nihče ne bi mogel misliti na kak daljši izlet. Okna dvorne »burge* so bila razsvetljena kakor ponavadi; tudi služlnčad ni niti slutila, kaj se dogaja. Samo neki dvorni tajnik je bil o vsem informiran, ker so ga bili poslali naprej, da je pri prvi poštni postaji poskrbel novo priprego. šolo tam je cesarica povedala ubogemu cesarju, da sc niso peljali na navaden izprehod, temveč da jc lo beg iz upor-
nega Duuaja. Iu tako so potovali celo noč in ves drugi dan, to jo 18. maja do 11 zvečer, dokler niso prispeli do Solnograda. Ko so prispeli v Inšbruk, jih je tirolsko ljudstvo brez razlike stanu z burnim veseljem sprejelo.
Ta beg ni bila lahka stvar. Morda si navedeni dami. ki sta se ohrabrili za ta korak, niti predstavljali nista tragičnega položaja francoskega kralja Ludovika XVI., ki jo tudi z ženo in otroci hotel zbežati iz upornega Pariza, a je bil tik ob državni meji pri mestu Varennes od poštarja spoznan in gnan nazaj v mesto Pariz, kjer jo poldrugo leto kasneje izvršila giljotina svoje morilno delo I nad kronahimi glavami. Tudi v tem slučaju ni bilo 1 nemogoče, da se no bi kaj enakega pripetilo.
Dunajčani pač niso dolgo zdrzall brez svojega cesarja; pošiljali so eno odposlanstvo za drugim, moledovali toliko časa, da se je cesar Ferdinand vendarle s svojim dvorom 12. avgusta zopet vrnil na Dunaj. Toda to dejstvo daleč ni pomirilo skrajno razdrapanih avstrijskih razmer. Sicer so jo posrečilo izvršili splošne volitve za osnovni parlament, kateremu so je poverila naloga izdelati avstrijsko ustavo. Ta konstituanta so je zbirala v dvorni jezdarni, ki je kmalu odmevala od neplodnih hrupnih debat avstrijskih zastopnikov. Ali v lombardo-beneškem kraljestvu je divjal jasen upor, katerega je pijemonteški kralj Karel Albert podpiral s svojo armado. Tudi na Coškem jo prišlo o binkoštnih praznikih do krvavih nemirov, povzročenih po vrtoglavem radikalizmu, ki je dal povod avstrijskemu poveljniku knezu W i n d i s cli -g r ilt z u z oboroženo silo ukrotiti vročekrvne elemente. Iti posebno hudo je zgledalo na Ogrskem. Tam je madžarski šovinizem primoral hrvaško-srbski živelj, da se jo z orožjem v roki v bran postavil Kosutovim namenom. Stvar je dobila lom
resnejše lice, ker se je na čelo odpora Hrvatov in Srbov postavil hrvaški ban, vitežki J el a č i č. Začetkom septembra leta 1848 je Jelačič s svojimi zvestimi graničarji udaril čez Dravo in na Ogrskem se je začela notranja vojska.
Kaj pa dunajsko prebivalstvo nasproti tem homatijam? Dunajčan o politiki nikoli ni nfe razumel. Tedaj je tudi tukaj proli svojemu oči-vidnemu interesu simpatiziral z Madžari.
Dunaj je bil preplavljen od madžarskih agentov, ki so potratno denar trosili: ni čuda tedaj, da je Dunaj&in v svoji nerazsodnosti kar norel za Madžari in njih stremljenja po dejanski popolni nezavisnosti. Ko je tedaj avstrijsko vojno minislr stvo odredilo, naj so pošlje nekaj baialjonov dunajske posadke ua pomoč Jelačiču na Ogrskem, jo bil ogenj v strehi. Med drugimi bi moral na Ogrsko ludi odinarsirati grenadirski bataljon Richler. čigar moštvo je bilo žo delj časa izpostavljeno neprestanim poskusom omajali njih zvestobo tor pridobiti jili za dunajsko ulico. Dno 0. oktobra bi morali odriniti, toda akademična legija narodne garde in tolpo proletarijata so se spustili v boj z vojaštvom in preprečili odhod odpadlih grona-dirjev. Še več, z naskokom so vzeli uporniki dunajski »Zeughaus« ter oplenili ondotne bogato zbirke orožja. Opoldne pa se jo vršil napad nn vojno ministrstvo in zastonj je skušal poljski poslanec Smolka, ki je baš bil izbran predsednikom osnovnega ustavnega zbora, z lastnim svojim truplom zavarovati nesrečnega ministra. Nič ni pomagalo. Podivjana tolpa je na grozovit način usmrtila ministra grofa Latourja, ter njegovo truplo z divjim krikom obesila na plinov kandelaber na dunajskem Ilofti pred vojnim ministrstvom.
Dunaj se jo bil pridružil splošni revoluciji proti HabsburSki kroni.
Ljubljana
Deset dni prenočevala na prostem
Ljubljana, 9. febr.
»Ta matasto Micko« (tako ji splošno pravijo), gotovo marsikateri Ljubljančan pozna. Po ulicah hodi z zavojem pod pazduho, vpije in kriči ter robanti proti vsem oblastem. Pasanti so se je že skoruj navadili. Danes se pojavi na policiji, drug dan nu magistratu, nato na banovini in tudi večkrat je gost na hodnikih justične palače. Decembra meseca je n. pr. prišla ua stanovanjski urad mestnega magistrata in zavpila nad g. Kotnikom: »Marš ven! Jaz ostanem tu in bom bolj pravično delila stanovanja.«
Usoda Micke, ki je z možem, bivšim delavcem mestne plinarne, pristojna v Škofjo Loko, je kaj žalostna. Uradno poročilo pravi, da sta z možem, ki je alkoholik, prenočevala po raznih hlevih, kozolcih in lopah. Poslali so že oba v domovinsko občino, toda vrnila sta se v Ljubljano. Vso njiju hišno ropatijo so nedavno znosili na prostor za Toniesovo hišo v še neurejeno Dvorakovo ulico. Tam sta oba v najhujšem mrazu na prostem prenočevala deset dni. Vsako jutro je bil tam silen vik iu krik. Micka je zmerjala možička. Naposled se je stanovanjski urad na predlog socialnopolitič-uega urada odločil, da je spravil vso ropatijo v neko podstrešno stanovanje ua periferiji mesta. Ko je Micka včeraj zvečer prišla v svoj svobodni dom, ni več našla svoje siromaščine. Mestni delavci so vse odpeljali. Zanimivo je, da je mestni fizik g. dr. Rus še začetkom oktobru lanskega leta Mioko spoznal za umobolno in živčno bolno ter je predlagal, da se jo spravi v zavod za uniobolne. Baje je bila Micka že v tem zavodu, toda mož jo jc spravil ven, češ, da bo satu skrbel za njo.
Ka< bo danes
Drama: »Cvrček za pečjo-. Red A.
Opera: »Knez Igor«. Red C.
Prosveia Trnovo-Krakovo: Predavanje sati. polkovnika dr. Mateja Justina: Kako se obranimo strupenih plinov v slučaju sovražnega napada«. Ob 8.
Kino Ljubljanski dvor. Ob 9« film ^Zivio kralji-	,. ,
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
0 Pregled koncertov tekom februarja in marca do Vel ke r.oči. V petek, dne 19. februarja bo simfonični koncert opernega orkestra pod vodstvom ravnatelia Mirka Polica. V ponedeljek, dne 22. februarja koncertira v Filharmonični dvorani Slovenski vokalni kvintet. 1 marca bo nela v L;ub-ljani znamenita koloraturna pevka Ada Sari, dne 4. marca ima svoj koncert konee,- vaiorijski godal-ii kvartet, dne 7. marca po!e v Union,s-ki dvorani Učiteljski pevski zbor, dne 14. marca pa bodo pri nas zopet Zikovci, ki nastopa!o danes pod imenom »Praški kvartet«. Podrob-osti slede.
0 Obiskovalce dsnaž je predstave filma »Živijo kralj« opozarjamo, da bo naval k predstavi arezdvomno zelo velik, zaradi česar nai vstop-lice kupijo v predprodaji, ki se bo vršila danes ves dan v kino Ljubljanski dvor. Predstava se prične ob 9 zvečer. Pri preds'avi bo svirala godba 40. per-oolka. Cene so zelo nizke in sicer po 3, 5 *n 10 Din.
© Predavanje r Rokodelskem domu. Drevi bo imel g. prof. Janko Mlakar v dvorani Rokodelskega doma predavanje o svojem potovanju v Palestino. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilne skioptipne slike. Za prof. Mlakarjeva predavanja se zanima vsa Ljubljana in nocojšnje predavanje o Palestini pa zasluži še posebno pozornost. Pričetek bo točno ob 8 zvečer.
O Vse lastnike motornih vozil opozarjamo na registracijo motornih vozil, ki se prične danes. To-'zadevni razglas policijskega ravnateljstva smo objavili v včerajšnji številki -»Slovenca« na 4. strani.
0 Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse lastnike motornih vozil, da morajo ob priliki pre-registracije motornih vozil predložiti komisiji potrdilo mestnega knjigovodstva, da so plačali občinski davek na motorna vozila za leto 1931. in zn avtomobile za prvo četrtletje 1932, za motorna kolesa pa za leto 1932. ker se jim sicer ne bodo izdale nove evidenčne tablice.
0 Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo v sredo dne 10. Iebr. ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval predavanje o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme.
© Maša zadušnica za pokojnega Adelfa Gabr-£ka bo v petek dne 12. t. m. ob 7 zjutraj v stolni cerkvi.
© Zopet sneg. Včeraj dopoldne je po dolgem času začel zopet prav leno naletavati sneg. na katerega smo že skoro pozabili. Od 13. januarja nismo imeli več nobenih padavin, par tednov sem pa krasno solnčno vreme brez megle, kakršnega v
Ljubljani pozimi pač uismo navajpnl. Sile najbrž ta sneg ne bo delal, čeprav se ga brezposelni mogoče še bolj vesele kakor smučarji. Na vsak način je šc premim, saj so še popoldne viselo na lužali v Ljubljanici tanke ledene plahte. Če se ne bo močneje ujužnilo, se bodo pač vsi zastonj veselili lega snega.
0 Redni mesečni sestanek ljubljanske sekcije Združenja uuiv. obraz, žena v Jugoslaviji se vrši dne 17. febr. ob 20 v posebni sobi kleti »Emone -.
0 Belokranjce opozarjamo, da ni v sredo dne 10. t. m. sestanka v Kazini, kakor jo bilo prvotno javljeno, ampak da se sestanek vrši dne 11. t. ni. ob 8 zvečer v mali dvorani Kazine. — Odbor.
© Eksktirzijski fond Akademskega kluba elektrotehnikov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto dne 13. t. m. ob pol 17 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
O Najbolj se udejstvuje med sedanjimi srednješolskimi organizacijami organizacija »Žar«, ki je kolikortoliko že znana med občinstvom, ker izdaja vsak mesec — letos že tretje leto — tiskan mesečnik »Ž a r«, ki je verna 6lika današnjega srednješolskega mišljenja in hrepenenja. »Žarovci« priredijo — letos v zameno za antične drame, ki so jih predvajali prejšnja leta — moderno Cankarjevo dramo »Hlape i«. Trdno pričakujemo, da bo tudi ŠirSe občinstvo uvidelo agilnost srednješolcev in podprlo z ob;lnim posetom prireditev, ki bo dne 12, t. m. ob 8 zvečer v drami.
Maribor
zavarovancev
na sodišče
Maribor, 9, februarja.
Zadeva s kmetijsko eksportno zadrugo v Mariboru zavzema vedno večji obseg. Neprestano prihajajo na sodišče pismene ovadbe iz vseh naših krajev, na včerajšnji poziv v listih pa jc nastal pravcati naval prizadetih na policijo in na sodišče, tako, da preiskovalnim organom skoro ni bilo mogoče zmagovati prometa. Šele iz tega navala in zanimanja prebivalstva za potek preiskave ie prav za prav razviden ves ogromen obseg poslov zadruge. Preiskovalni sodnik je tekom včerajšnjega dne zaslišal šele ravnatelja Kendo, ki je prav za prav bil na3tavljenec Zadruge, dočim so tvorili
Hotel Union Restavracija
Danes velika izbira
raznovrstnih rib!
K. RIST
Kmet ehsp. zadruge in policijo
glavni upravni odbor predsednik KriStofič, podpredsednik posestnik Franc Pihlcr iz Rač, tajnik pa Žun.kovič. Zgonc, katerega so med drugimi aretirali, je bil nastavljen pri zadrugi kot uradnik šele par dni, ter so ga danes izpustili na svobodo. — Danes je odšel iz okrožnega sodišča v Mariboru odlok, da se zapečatijo poslovni prostori podružnic zadruge v Zagrebu in Ljubljani ter da se morajo knjige zapleniti. Revizijo knjig glavne poslovalnice v Mariboru bosta izvršila dr. Lajovic, ravnatelj zavarovalne družbe Triglav, in ravnatelj Feniksove zavarovalne družbe Žolger. Zaslišanje aretiranih voditeljev zadruge se bo te dni nadaljevalo ter pričakuje cela javnost z napetostjo izid preiskave.
Novo šolsko poslopje
Gradba nove Šole rta desnem bregu Drave zagotovljena - Najmo~
demetša šota našega mesSa
0 »Kulturna vloga modeme žere« ie naslov predavanja univ. prof. gosp. dr. Evgena Spektor- i skega, ki ga priredi »Udruženje univ. izobr. žena-v četrtek, dne 11. t, m. ob 18 v balkonski dvorani na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi!
0 Predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega druš va drevi odpade, a v ponedeljek 15. t. m. se prične drugi del sadjarskega tečaja, ki bo trajal pet dni in go vsa predavanja v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi ob 19. Vstopnine ni.
0 Prost. gas. in rešev. društvo Ljubljnnn —
severni del ima izredni občni zbor v četrtek ob 20 v društvenem orodiščil. Canstvo se poživlja, da občnemu zboru po'noštevilno prisostvuje.
© Nesreče. Včeraj je vozil 35 letni hlapec Jereb Franc, e služben pri župani na Loki pri Mengšu, z vozom za svojega gespodarja. Prav nič ui znano, kaj je delal dn je padel tako nesrečno, da je šel voz čez megov prsni koš. pri čemer je dobil zelo hude notranje poškodbe. Rešilni avtomobil ga je dopoldne prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
© Tatvina suknje. Čevljarski ponirčnik Viktor Mrkonja je bil v nedeljo zvečer od 10 do 11 v neki gostilni. Ko je odložil svojo suknjo, mu jo je gostilničar sam spravil v jedilno shrambo, katera sicer ni zaklenjena, vendar bolj težko dostopna. Ko je odhaial. suknje ni bilo več. Mrkonja je oškodovan za 1800 Din .Storilec je povsem nepoznan.
0 Danes zvečer običajni »slanikov večere v
Restavraciji »Zvezda«.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Fink S.: Infer Spiraš. Fasten- und Silvesterpredig-ten. 229 strani, nevez. Din 67.50, vez. Din 87.—. Kairo D. E.: AUes wbd geleiligt durch Gottes Wort. Fastenpredigten. 233 strani, nevezano Din 60. , vezano Din 79.50. Obehammer K. Dr.: Beispiele aus dem Leben. Fur Karzel und Schule. 410 strani, vez. Din 132. Rcstle C.: Die S&nde. Fastenpredigten. 75 strani,
nevezano Din 23.—. Seeboth L. P.: Predigten fur die Sonn- und Fest-tage der Fasten- und Osterzeit. 170 6trani, vezano Din 82.50. Soiron T. Dr.: Jesus fragt... Fastenpredigten. 54
strani, nevezano Din 18.—. Soiron T. Dr,: Menschensicksale unter dem Kreu-ze. Zeitgemasse Fastenpredigten. 71 strani, nevezano Din 20.25. Toth T. Msgr. Dr.: Christus und die Probleme un-serer Zeti. Predigten. 269 strani, nevezano Din f"0.—, vezano Din 81.—. Toth. T. Msgr. Dr.: Die zehn Gebote. Band L Predigten. 312 strani, nevezano Din 65.50, vezano Din 90.—. Toth T. Msgr. Dr.: Die zehn Gebote. Band II. Predigten. 334 strani, nevezano Din 67.50, vezano Din 90.—.
Maribor, 9. februarja,
Kratko smo nedavno poročali, da je že osi-gurana zgradba novega prepotrebnega šolskega poslopja za osnovno šolo na desnem bregu Drave. O projektirani gradbi smo doznali sedaj podrobnosti, iz katerih je razvidno, da bo dobil Maribor z novo stavbo najmodernejše šolsko poslopje. Kakor jc že znano, bo stala nova šola na četverokotu med Stritarjevo, Magdalensko, Betnavsko in Franko-pansko ulico. Slavbišče je last železniške uprave, s katero se občina trenutno še pogaja za zamenjavo za drugo zemljišče; pogajanja bodo v najkrajšem času ugodno zaključena. Zemljišče bo nato proučil poseben ožji stavbeni odbor ler izbral naj-prikladnejše mesto za postavitev novega poslopja.
V novi zgradbi bodeta nastanjeni deška in dekliška osnovna šola ter je predvidenih 20 razredov z vsemi pritiklinami. Zgradba bo največ tri-nadstropna, ler zaključena s skupino teras, ki bodo deloma služile za učne svrhe, deloma pa za indi-rektno razsvetljavo učnih prostorov v zgornjem nadstropju, po vzorcu dunajskih modernih šolskih stavb, kjer so skoro vsi razredi razsvetljeni od zgoraj. Pri izvedbi načrtov in gradbe same bodo upoštevane v celoti moderne higijenične zahteve in učna načela. Poleg razredov bodeta služili v učne svrhe dve delavnici za deška in ženska ročna dela, dalje bo skupna telovadnica z garderobnimi prostori, prhami in napravami za umivanje nog,
ambulantna soba za šolskega zdravnika s čakalnico, prsne kopalnice v kleteh, prostor za mlečno kuhinjo, vzidane omare v učnih 6obah in vzidane zaprte garderobe na hodnikih, posebni uradni sobi za šolske sluge itd. Razen tega bodo v poslopju še dve stanovanji za 6luge, dočim učiteljskih stanovanj ne bo.
Za zgradbo samo je zaenkrat na razpolago samo vsota 4 milijone dinarjev, katere je darovala mestna hranilnica. Občina je prvotno nameravala primakniti k tej vsoti še 2 milijona dinarjev, ozir. skleniti nekak sporazum z okoliškimi občinami radi skupnega prispevka, da bi se lahko pristavila še meščanska šola, toda zaenkrat so razmere takšne, da ni misliti na uresničenje tega širšega načrta. Pač pa bo stavba zgrajena tako, da jo bo mogoče kasneje brez škode za zunanji izgled primerno povečati in razširiti.
V kratkem času bodo razpisani idejni načrti s tremi nagradami. Ker se računa, da bo rešeno vprašanje zamenjave zemljišča že koncem tekočega meseca, za načrte pa se računa največ dva meseca, je upati, da se prične z zgradbo že najkasneje s 15. junijem tega leta. Do jeseni naj bi bila potem zgradba gotova, da bi prezimila v surovem stanju ter se dobro presušila. Tekom prihodnje pomladi in poletja bi se potem stavba z opremo vred dovršila, tako da bi se 6 pričetkom nove šolske dobe v prihodnzem letu 1933 že pričelo s poukom v novi zgradbi.
Fa;itovskabit^a pri S o.Tt eh kraljih pred senatom
Maribor, 9. februarja.
Dne 9. avgusta se vrši vsakoletno žegnanje pri Svetih Treh kraljih na Pohorju, ki je za celo obširno pogorje velika slovesnost. Tudi lansko leto sc je te!',a dne zbrala pri lepi cerkvi Sv. Treh kraljev velika množica, zlasti mnogo mladine. Ob tej priliki je došlo med fanti iz občine Tinje in njihovimi sosedi iz Keblja do srdite fantovske bilke, ki se ie pričela z napadom Antona Šmogavca iz Keblja, ki je pristopil k skupini Tinjskih fantov ter po kratkih besedah napadel z nožem Šego Jožeta, s katerim je bil že dalj časa v sovraštvu. Šega je ta napad preprečil, da je zgrabil napadalca za roko, nakar so navalili bratje šege nanj ter ga obdelali s krcpeljci in kamenjem. Napadalec je nato zbežal, na pomoč pa 60 mu prihiteli trije Oblonšeki, Šmogavec Martin in Hribernik Blaž ter pobili na tla Šego Jerneja. Temu so zopet prihiteli na pomoč Tiniski fantje in tako se je razvnela med njimi in Kebeljčani splošna bitka, v katero je posegel Oblonšck Rudolf s sekiro ter navalil z njo na Tinjčane, ki so ga sprejeli s točo kamenja; en kamen ga je zadel s tako silo v glavo, da ga je vrgel po tleh nezavestnega. Iz nezavesti 6e ni več prebudil, ker mu je radi udarca kri zalila možgane ter je nastopila smrt. Ta žalostni dogodek je pretepače iztreznil, da eo se raz"li, večinoma vsi s krvavimi glavami. Danes je ta žalostni dogodek obravnavalo mariborsko okrožno sodišče. Pred sodni-kom-poedincem se je zagovarjalo 9 fantov, 5 iz Tinj in 4 iz Keblja. Bili so to trije bratje Šega, Jožef, Jernej in Franc, Jesenck Jožef in Robnik Ivan ter brata Ofelonšeka Rudolf in Franc, Šigovcc Martin in Blaž Hribernik, Predpreiskava ie bila v tem slučaju dolgotrajna, ker je sodišče zaslišalo nič manj kot 25 prič in izvedencev. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je zagnal usodni kamen Oblonšeku na glavo. Fantje sami so skoro vsi priznavali, da so se udeležili pretepa in v smislu njihovega priznanja je bila sestavljena tudi obtož-I niča, iz katere smo povzeli sliko poteka bitke. Sod-
be so bile radi priznanja in radi nepojasnjenih momentov mHe ter po večini pogojne. Obsojeni so Šega Jožef na eno leto strogega zapora, Franc in Jernej Šega na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 5 let, Jožef Jesenek 4 mcsece strogega zapora, pogojno na 5 let, Robnika Ivan 4 mesece strogega zapora, pogojno 5 let, Šmogovec Martin 4 mesece strogega zapora, pogojno 5 let, Hribernik Blaž in Franc Oblon-šek na 4 mesece strogega zapora pogojno 5 let ter Rudolf Oblonšek na 2 meseca strogega zapora.	- i
,vo(3
O Pregled motornih vozil v Mariboru se bo vršil v dneh od 9. do 13. februarja. Avtobusi, taksiji in tovorni avtomobili bodo pregledani dnu 9. t. m., osebni avtomobili dne 10. in 11. ter zamudniki dne 12. t. m. popoldne v garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški utici. Za vsa motorna kolesa bo pregled dne 13. t. m. od 14 naprej pred poslopjem policijskega komisarijata na Slomškovem trgu.
□	SSK Maraton. Plavalna sekcija: danes ob običajni uri trening za dame. Lahkoatlelska sekcija: Danes trening s pričetkom ob pol 8 na Livadi. Vsi in točno!
□	Iz Jugoslovanske strokovne zveze. Nocoj ob pol 8 sestanek, združen s predavanjem v poslovnih prostorih v Sodni ulici.
□	Novi grobovi. V splošni bolnišnici je umrla poštna uradnica Karolma Petclenka, stara 54 let. Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes ob po! 5 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Danes popoldne ob pol 4 se vrši na magdalenskem pokopališču pogreb (ako tragično umrlega trgovca Podlipnika, katerega je povozil v nedeljo zvečer na cesli tned Mariboro.n in Sv. Lenartom avlo dr. Gorišeka iz Sv. Lenarta. Pokojnikom večni mir in pokoj, žalujočim ostalim naše iskreno so-žalje.
□	Poceni meso. Danes v sredo se bo od osmih naprej prodajalo na Stojnici za operečeno meso pri mestni klavnici 45 kg svinjskega mesa po S Din in sicer za osebo 1 kg.
Ku'turn* obzornik
Nova knjiga o družboslovja
Dr. I. Jeraj: Sociologija, 1932, Samozaložba, tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru, broš. str. 188. — Mariborski profesor na bogoslovnem učilišfu g. dr. I. Jeraj je te dni izdal v samozaložbi zelo pomembno in v našem času še posebej koristno »Sociologijo^:, ki bo v strokovnih in znanstvenih krogih brez dvoma vzbudila živahen odmev. Ker pa je knjiga tudi odlično praktičnega pomena — vsi delavci na našem prosvetnem polju bodo željno segli po njej — naj tudi »Slovenec? opozori nanjo.
Pisatelj nam je hotel podati družboslovje, morda bolje rečeno črtež družboslovja nn osnovi kato--" liškega življenjskega in svetovnega naziranja s tem namenom, da začrta jasno smer vsem, ki iščejo v veliki množici sodobnih socialnih teorij in imoi trdne orientacije. Ako prav razumemo pisatelja, je bil to njegov glavni namen, ki mu je narekoval seveda v naprej gotove omejitve. Zato avtor one teorije, ki jo je izčrpno in neiprekosljivo obdelal nač dr. Ušeničnik v svoji »Sociologiji«, — ki tudi še po 20 letih kar je izžla ostane slejkoprej naše najboljše tovorstno delo — ne raapreza v podrobnosti, temveč se je potrudil, da napiše v prvi vrsti »družboslovje« v ožjem smislu, kakor to delajo novejši, zlasti nemški sociologi. Jerajevo delo temelji sicer trdno na preizkušeni tradiciji katoliških sociologov. a gre korak dalje in se trudi, da vse po-moinbnejSe novejče pojave is socialnega sveta in družabnega gibanja pritegne v svoj sistem. Da je moral pisatelj pri tem ie z ozirom na omejen obse;, skrbno izbirati je povsem jasno. Pri svojem sistemu se na eni strani naslanja na Viorkandta, VVie-serja, T&nniesa in deloma tudi na Sclnvera, zlasti v glavnem delu (splošna sociologija, str. 31—90), a postopa povBod kritično, popravlja tudi bistveno nji-
hove izsledke in .nam tako poda prvo pregledno analizo družabnega bistva, kakor ga gleda pozitivno katoliško usmerjen sociolog. Druga aktualnost Jerajeve sociologije je pa v tem, da je s pridom upošteval in uporabljaj zadnjo papeževo socialno okrožnico iQuadragesimo anno«, kar mu je omogočilo, da je staremu krščanskemu nauku o or-ganični strukturi človeške družbe mogel dodati še nekaj kontur bodoče organizacije korporativne države. Mislimo, da v teh dveh činjenfcah leži spe-ciajen poudarek Jerajevega družboslovja. Ideja papeževe okrožnice se vleče kakor rdeča nit skozi vsa poglavja, ki so nanizana kot nekakšen teoretičen ofkvir okrog te o-snovne ideje. Razdelitev snovi po knjigi: Uvod podaja nekaj zgodovinskega pregleda in določitev pojmov (str. 1—31). Glavni del knjige, splošno družboslovje, je razdeljen na štiri pododdelke: sniotrenost družbe, rast družbe (organična struklura družbe), družabni sistemi in družabni tipi. V tretjem delu (posebno družboslovje) pa pisatelj obravnava vpraša-žanja prava in družbe, lastnine, družine, staniu in države. Delo je toraj lepo zaokrožena celota.
Dr. Jerajeva knjiga je pisana zelo živahno, večkrat celo z zanosom. Tfek Cirilovo tiskalne je čeden in prijeten za oko. Knjig a stane s poštnino vred samo 27 Din in se naroča pri pisatelju, Maribor, Gledališka ul. 2. — Knjiga bodi vsakomur toplo priporočena.	X. Y.
SRCE IN DENAR NA ODRU ROKODELSKEGA DOMA.
Na pustno nedeljo .je vprizorilo Društvo rokodelskih pomočnikov pri svoji običajni prireditvi Vodopivčevo spevoigro Srce in denar«. Snov ji je zajeta prav iz domačega življenja in opisuje dogodek, ki se je zc tolikokrat dogodil in se še dogaja. Brez pretiranih, izumetničenih sredstev plete pisatelj snov tako naravno, da mora poslušalec vse sproti doživljati. Izredno melodični spevi — deset jih je v igri — dejanje izredno lepo poživljajo in učinek poglabljajo. Vse je tako naravno, preprosto in baš zato tako prikupljivo. Igrali so, kakor ve-
dno, prav dobro. Tudi pevske vloge so bile jako dobre in je sklepni nalašč za to igro sestavljeni mešani zbor prav izborno zvenel. Igra je zapustila najboljši vtis in smo prepričani, da bo prišla kmalu ua vse odre po Slovenskem.
Vodopivčevo spevoigro smo zato obširneje ocenili, ker je novost za naše odre in se moramo vsakega napredka na glasbenem in dramatičnem polju, ki pomaga do popolnejše ljudske izobrazbe, posebno veseliti. Na sporedu priredilve v Rokodelskem domu pa so bile še mnoge druge privlačne točke in se je občinstvo zopet prepričalo o izrednih Igralskih darovih gdč. Kavčičeve iu gg. Vran-čiča in Novaka.	L.
PRVI KONCERT V TREBNJEM NA DOLENJSKEM.
V analih trebanjske zgodovine ni bil doslej zaznamovan še sploh noben koncert. Zato je umevno, da je zavladalo med ljudmi precejšnje zanimanje za prvi koncert, ki se je vršil letošnjo Svečnico ob po! 3 popoldne v lepem trebanjskem Prosvetnem domu, Bil je to koncert domačih tam-burašinj, kar je zopet nekaj nenavadnega za naše kraje. Dasi se za tamburice nisem mogel nikdar posebno ogreti, vendar sem na prijazno vabilo rad pohitel v bližnje Trebnje. Koncert so počastili poleg novomeškega g. prošta Cerina in g. dekana To-mažiča najodličneiši trebanjski krogi. Konccrt je naštudiral in vodil trebanjski g. kaplan Franc Blažič, ki je nadarjen in vsestransko naobražen glasbenik. S koncertom je imel pač mnogo truda, ter skoro vse točke obširnega sporeda je sam pri- j redil za tamburaški zbor, deloma tudi za petje, in vse glasove je tudi sam izpisal. Koliko nočnega spanja si je moral vsled taga ogromnega dela pri-trgati! Izmed tamburažkih točk omenjam na pr. Hochrciterfev valček iz Novih akordov, Llsztovo »Ave Maria«, Straussov valček »Cigan-baron« in razne druge valčke in koračnice. Deset točk je priredil za tamburice in pevski zbor, nekaj nabožnih in več narodnih, Občinstvu so zlasti te ugajale.
Moški zbor se je navadno vrstil z ženskim zborom z vmesno medigro, nazadnje sla Ge združila oba zbora. Peli so le dvoglasno, kar je poleg tam-buric popolnoma zadostovalo. Oh koncu so dekleta j prav dobro podale še Vodopivčevo kratko spevo-igrico »Taka so naša dekleta« s spremljanjem harmonija.
Gotovo se bo tamburaški zbor šc pomnožil, ker pri tej priliki je nastopilo samo 10 tambura-šinj; brez dvoma se bo zbor v marsičem še izboljšal in zlasti v taktu bolj utrdil. Vendar obču-! dovanja vredna je vztrajnost g. zborovodje, ki ie v petih mesecih dosegel tako lepe uspehe, a ludi vztrainost vrlih tamburašinj, ki so žrtvovale tolik-o časa in truda za vaje.
Pri koncertu je samo za to priliko sodelovalo tudi več pevcev in pevk, gotovo precej nad 30, Ko sem jih slišal, sem si mislil: »Iz teh čvrstih grl trebanjskih mladeničev in mladenk bi se dal ustvariti mogočen pevski zbor.« Ker ima g. Blažič toliko veselja do glasbe in tako lepe glasbene zmožnosti, mu svetujem, naj se loti sedaj tega še toliko hvaležnejšega dela, da ustanovi v Trebnjem mnogoštevilen mešani zbor, ki bo v čast njemu in vsem Trcbanjcem. Seveda bi 6talo to zlasti od začetka mnogo truda ker bi bilo treba pričeti teorijo in izobrazbo glasov; a po mojem mnenju bi se trud bogato izplačal.	Fr. F—č.
Cerkveni vestnik
Stolna akademska kongregacija. Danes točno ob 20 v Križankah običajni sestanek. Sodali vljudno vabljeni!
Kongrcgacija za gospe pri sv, Jožefu ima
jutri, praznik Luržke M. B., ob 7 sv .mašo in skup no sv. obhajilo,
tz	žfvlienir
Slovensko filatclistično društvo v Ljubljani
Danps ob 20 — restavracija Člnkole — menjalni večer: Francija — Italija. — Gostje dobrodošli
Dnevna kronika
Kaj pravite?
Z začudenjem sem v belgrajski sPoliliku bral sledečo vest, ki jo moram sporočiti tudi Slovenčevim•< bralcem:
•Vred kratkim sem kot šolski upravitelj osnovna šole — o predvojnih mejah Srbije — moral sklicati šolski odbor zaradi letošnjega šolskega proračuna. Splošna kriza je že toliko /mana, da jo moramo upoštevati tudi po vaseh. /aradi tega smo dali v proračun Iv lo, brez česar bi nikakor ne mogli shajati. Med drugim smo predlagali, na podlagi zakona o osnovnih šolah, naj se sprejme v proračun ludi skromna vsotica za honorar veroučitelju. — Občinski odbor pa jc odklonil ta predlog. To končno moramo obžalovati, ne moremo pa obsojati. Ampak, najhujše je to, o kako utemeljitvijo so ta predlog zavrgli: ~Odbor zavrača predlog šolskega odbora in skleneda naj sc za veroučitelja ne imenuje noben učitelj, in da naj se verouk sploh izloči, ker je nepotreben predmet.. .« Ni treba biti posebno versko razpoložen. Ampak, kadar na vasi pade takale odločitev, mora človeka vsekakor zaskrbeli... Zaskrbeli in poskrbeli, da po tej poti ne pojde več..' lako tarna Politika .
Jaz se pa čudim takemu tarnanju. Toliko let so ti gospodje — in Politika« v tem ni bila zadnja — vzgajali ljudstvo, da vera ni potrebna, da vera v šolo ne spada itd., du jim je končno srbski krnel ver jel. In ko jim je tu v lem slučaju enkrat verjel ter se po njihovih besedah začel ravnati, jili jc že strah. Ne čudim se logiki kmečkega človeka, ki mu jc gospoda vzela veto, čudim se vir ah u gospode, ki sc boji posledic lastnega dela. Ali morda mislile, da je strah teh gospodov opravičeni1
Vsekakor velja tudi tu: Kur kdo seje, to bo žel!
Koledmr
Sreda, 10. febr.: Pepelnica. Sholastika, de-
vica.
Osebne vesti
—	Poroka. V ponedeljek dne 8. t. m. se je v Trstu porofil g. ing. Aleksander Pretner, sin tamošnjega slovenskega odvetnika dr. M. Protnerja, z gdč. Marijo K u r a 11 o v o.
Os tale vesti
—	Varujmo domača imena! Naša Uršlja gor.-, je planincem zelo ljuba iu znana. Toda — razen »Slovenca« — je noben list ne imenuje s pravim imenom, niti SPD ji ne pusti domačega imena. Uršlja gora« ni ie domače ime, temveč je tudi jezikovno lepa, stara tvorba. Pri nas se je sploh ohranilo dokaj jezikovnih starin, med temi tudi pridevniška pripona -j, -ja, -je. N. pr.: žaga, ki jo ima Pristov, se ne imenuje niti Pristovovn, niti Pristovska, temveč Pristavlja žaga; les, ki ga ima Perše, ni Perše-tov, temveč Peršeč les. (tako je nastal Slovenj Gradec; pravi domačini, ki jim papirnata slovenščina še ui pokvarila jezikovnega čuta, lo ime še lepo in pravilno sklanjajo. Pravijo torej: Bi! sem v Slovenjem gradcu, ne pa, kakor je uradno(!): v Slovenjgradcu!) — Prosimo torej oblastva, da ra-bijo'uradho in v šolah samo pravilna imenu: Uršlja gora, Slovenj gradeč, v Slovenjem gradcu. Prav lako prosimo SPD, da zalre tako banalne nazive kakor so: »Urika«, Koča na Urški«, »Urška gora«. , Ur-tka« je nastala očitno pod vplivom nemške spake »Die Urschel«; »Urška gora pa je neslana šala: Urška gora je gora sv. Urha; menda pa planinci vendar ne hodijo na Uršljo goro Urha klicat?! —• Nekateri so začeli zadnje čase pisali: Uršulska gora. is'i prav: 1. ker je drugi (nenaglašeni) u izginil, 2 ker rabijo domačini na mesto pripone -ska pripono -ja. (Pri tej priliki naj omenimo šo to, da imenujejo domačini »ravš« (Alnirausch) »šenturšeljce«.) — Še neko ime nam vsiljujejo na mesto IJršlje
čemu po nepotrebnem prekršcevati? — Priporočamo se posebno »Slovencu«, da pomaga pravim domačim imenom do veljave, da bo tako konec jezikovnim spakam. - Prevaljčan.
—	S r rojem gojencev v pehotno podčastniško šolo. četrta pehotna podčastniška šola »Kraljice Matije v Zagrebu bo sprejela 10. maja večje število gojencev. Reflektauti morajo bili naši državljana ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, morajo bili pismeni, popolnoma zdravi, dobrega obnašanja in neoženjeni. Prošnje je poslali Poveljstvu IV. pehotne podčastniške šole Kraljice Marije« v Zagrebu do najkasneje 20. aprila t. 1. Ostali pogoji in kakšna spričevala oziroma potrdila je priložiti prošnjam, katerih besedilo je točno predpisano, je razvidno iz Službenega vojnega lista št. 3 od letos, ki je interesentom na razpolago pri T.>~<"lj3tvu pristojnega voj. okrožja in na vseh orožniških postajah. V istem roku in pod istimi pogoji sprejme gojence tudi pehotna podčastniška šola v Belgradu.
—	Razpis. Prvi planinski pešpolk v Škofji Loki potrebuje tri strokovnjake za popravljanje planinske opreme (smuči, smuško palice itd.). Popravila so potrebni v prvi vrsli železni deli opreme, vsled cesar imajo prednost mojstri, ki so bili zaposleni v delavnicah ali tovarnah, ki so izdelovale speci-jalno planinsko opremo. Če takih ne bo, bo sprejel polk dobre kleparje in ključavničarje. Mojstri, ki bodo odgovarjali pogojem, bodo sprejeti na dvate-densko poskušno delo kot dnevničarji s 40 do GO Din dnevno, po poteku te dobe pa s pogodbo. Pogoji za sprejem so: 1. dn so naši državljani,"2. da so popolnoma zdravi, 3. da niso bili kaznovani za kaznjivn dejanja iz koristoljubja, 4. da so odslužili kadrovski rok oziroma da so uredili svojo vojaško obveznost, 5. cb niso starejši od 40 let in cla so pismeni. Reflektauti naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 1. marca t. I. poveljstvu 1. planinskega polka v Škofji Loki in naj priložijo prošnji uradna potrdila k navedenim točkam 1—5. Oni, ki se bodo izkazuli za sposobno, bodo lahko sprejeti kot državni mojstri.
—	Vremensko poročilo Direkcije državnih že-Ic7--iic po stanju 0. febr. ob S zjutraj: Bialrica-Bo-hitijsko jezero —0, jasno, snega 19 cm, Bled-Jezero —0, oblačno, Brežice —2, jasno, Celje —2, megla, snega ni, Dravograd-Mežn —8, oblačno, snega 5 cm, Jesenice —5. jasno, Kamnik —2, oblačno, Kolori-ba —1, oblačno, Ljubljana gl. kol.l, oblačno, Ljutomer —2, oblačno, Maribor gl. kol. —5, oblačno. Novo mesto —1. oblačno, snega ni. Št. Janž na Dolenjskem —3, jasno, Tržič —3, jasno, Rakek 1, oblačno.
—	Nesreča. Polkov Jakob, oskrbnik v graščini Kri? pri Kamniku, jc skočil pod avto in dobil pri tem hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	810.000 Din izginilo. Žitna tvrdka Klein in Horvat v Starem Bečeju jc glavna zastopnica žit-
nega koncema G. A. G., poleg tega pa tudi zastopnica Privilegirano izvozne družbe v Belgradu Lastnika tvrdke sta poslala preteklo soboto svojega uradnika Štefana Totha v Belgrad, dn pri Privilegirani izvozni družbi dvigne avizirano vsoto 810 tisoč Din. Toth se je še v soboto zvečer vrnil v Stari Bečej s prevzetim denarjem. Z železniške postaje je šel 'ioth naravnost v zasebno stanovanje solastnika tvrdke Bernata Horvata, kjer je od gospe Horvatove prevzel ključe od bližnje poslovalnico in od blagajne. Ko je Toth spra\il denar v blagajno, jo je zaklenil, istotako tudi poslovalnico iu vrnil ključe gospej Horvatovi. Ker je bila naslednji dan nedelja, je sluga šele v ponedeljek zapazil, da je blagajna odprta iu prazna. Zadevo so takoj naznanili tamkajšnji orožniški postaji, ki je uvedla preiskavo.
—	Roparski umor na ulici. Na ulici v neposredni bližini mesta Belovarja so našli truplo neznane žene, stare 28 do 80 let. V začetku so mislili, da je žena umrla naravne smrti, ker ui bilo vidnih znakov nasilja, pri obdukciji so pa ugotovili, da je nesrečno ženo nekdo zadavil z rokama. Zločin je bil izvršen ponoči in je verjetno, da je bila žena napadena, ko je šla na kolodvor na vlak, ki odhaja okrog ene ponoči. Identitete žene šo niso mogli ugotoviti, po obleki pa sodijo, da jo Primorka.
—	Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josel«-grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Jose!«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Gospod »kabinetni šef ministrstva« kupuje aktovke in pisalne stroje. Milenktt Jevtiču iz Vel. Bečkereka je poslalo življenje v njegovem rojstnem mestu predolgočasno. Preselil se je zato v Belgrad. Jevtič se je izdajal za uradnika ministrstva za prosveto in si je dal v neki tiskarni natisniti pisemske papirje z napisom 'šef kabineta prosvetnega ministrstva«. S takim pismom je prišel pred nekaj časom v trgovino »AI!igator< in si je tam izbral aktovko za 450 Din ter usnjeni kovček za 600 Din. Izjavil je, da je ta nakup namenjen za prosvetnega ministra in je z značilno gesto potegnil iz žepa pismo, katero je izročil lastniku trgovine. Komaj je ta prebral napis na pismu, je sam izbral najlepšo in najboljšo aktovko in kovček. Jevtič je dejal, da bo po stvari poslal slugo, načun naj pa prihodnji dan predloži kabinetnemu šefu. Po aktovko in kovček je res prišel neki mož ter je oboje tudi dobil, ko pa je naslednji dan bil kabinetnemu šefu prosvetnega ministrstva predložen račun, je ta ves začuden izjavil, da mu o tem nakupu ni ničesar znanega. Začudenje je bilo sedaj na strani trgovca, ki je takoj uvidel, da je nasedel sleparju. Naznanil je zadevo policiji. Policija je takoj uvedla preiskavo in te dni se ji je posrečilo dobiti v roke sleparja. Preteklo soboto okrog 10 dopoldne je prišel |ev-tič k zastopniku tvornice pisalnih strojev »Adler* m poskusil na enak način kakor pri »Alligatorju . Pismo je bilo naslovljeno osebno na zastopnika Schwarza in je vsebovalo naročilo dveh pisalnih strojev, katere naj izroči uradniku ministrstva, ki prinese to pismo. Račun (8000 Din) naj se takoj izroči ministrstvu v izplačilo. Schwarzu se je zdelo naročilo sumljivo, ker je vedel, da ministrstvo nc naroča kar tako pisalnih strojev. Da bi pa ne zbudil nezaupanja, je rekel Jevtiču, da mora najprej stroja očistiti in naj blagovoli počakati pol ure. Schvvarz je obvestil policijo in kmalu sta prišla dva policijska agenta, ki sta od Jevtiča zahtevala, naj se legitimira. Jevtič je skušal pobegniti, pa sta ga agenta prijela in odpeljala na policijo, kjer je priznal svoje sleparije.
Kran\i
Tatje v župuišču. V podstrešni sobici v II. nadstropju prav na južnem koncu poslopja spijo hlapci, ki služijo v župnišču. Pretekli teden sredi neke noči, kmalu po 1. febr., ko so potegnili mesečno plačo, so dobili nenapovedan in kaj malo radosten obisk. Tat ali tatje so zaslutili pri hlapcih denar. Zlezli so čez dvoriščno obzidje, vdrli nemoteno v župnišče ter brez strahu in ovire točno l>o načrtu prišli v sobo hlapcev. Tu so premetali v omarah vso obleko iu med obleko našli ludi približno 700 Din, katere so hvaležno vzeli s seboj. S plenom so tatje odjadrali iz župnišča, ne da bi jih kdo ustavil. Treba pa je poudariti, da sc je vlomilski prizor v sobi odigral vpričo hlapcev — spečih seveda —, ki so sicer Culi nek ropot, pa mu niso pripisovali važnosti. Eno drži: prebrisani tatovi so razmere v župnišču morali temeljito poznali, ker so izrabili okoliščine, ki marsikateremu vsakdanjemu obiskovalcu župnišča niso znane.
Hotel „$!ara pošta"
Dravi slainikov veter. Različne vrste mor-kih rib.
Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Kranju opozarja svojo člane, da je sedaj najbolj primeren čas za uničevanje škodljivega mrčesa z arborinom ali garkonom. V ta namen se je oglasiti pri g. V. Omersi, ki ima strokovno iz-ob azenega vrtnarja. Ta bo po priglasitvi šel od vrta do vrta. Škropljenje bo stalo 10 Din na uro.
Jesenice
Poročil se je eden najagilnejših članov Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah g. Jože Dakskofler z gdč. Resinanovo iz Spodnjega Otoka pri Brezjah. \ rlemu društveniku In njegovi nevesti kličemo vsi njegovi tovariši: Bilo srečno!
Samomor. Ze dolgo časa ni bilo na Jcsenicah čuti o kakem samoumoru, v soboto zvečer pa seje hiti o raznesla vest, da se je zastrupil tovarniški delavec L. Bobič. Takoj poklicani tovarniški zdravnik mu je izpral želodec, toda količina iizoln je bila prevelika, tako, da je kmalu nato podlegel. Zapušča vdovo ler nepreskrbljenega otroka. Nn desnem bregu Save si jo zgradil skromno stanovanjsko hišico, seveda, nn počnk. Ker pa je bil ludi med tistimi, ki so prikiajšani na delavnem času in seveda tudi na zaslužku, ie najbrže obupal, da bi mogel hišico kdaj poplačali.
Poizvedovanj®
Izgubila se je v nedeljo popoldne na poti « Sv. Katarine do Vodnika nikelmasla ura »Ornega« s srebrno verižico. Pošteni najditelj nni jo odda na reševalni postail oroti naurradi.
Finžgar v Zagrebu
Zagreb, 7. februarja.
V soboto jc prispel v Zagreb župnik in pisatelj Flnžgar, du bi obiskal slovensko koloniste, ki so zbirajo ob nedeljskih dneh v cerkvici sv. Roka, (in jim dal tolažbe iri bodril in pozdravov iz domovine. Vest o tem so prinesli brv. dnevniki in jo podčrtali kot kultur ui dogodek. Na kolodvoru so sprejeli Finžgarja predstavniki hrv. kulturnih društev, predsednik zagrebškega Pen-kluba, D. Domjanii, predsednik Društva hrv. književnikov«, dr. Nikola Andrič, predsednik Kola hrv. književnika , dr. Vet. Ucželič, predsednik slov. čitalnice nniv. prof. dr. Zamik; prihiteli so še: ga. soproga univ. profesorja M. šenoe, dr Deželič ml., dr. Markulin, dr. Andrič Josip, dr. Klemene, dr. Knlfic in drugi.
Med dnevom je obiskal župnik Finžgar Naš dom , kamor se zatekajo slov. dekleta, ki iščejo služb; daroval jim je stotak za pustne pirhe. šel jo I ua Mirogoj, kjer ga je globoko ganila ijubezen Hrvatov do pok. voditelja Radiča, ki jc ves zavit v glorijo vencev, pred sliko njegovo pa vonjajo vedno sveže rože. Ogledal si je vse posebnosti Zagreba, kakor galerijo slik, etnografski muzej...
Zvečer ob 8 pa se jo napolnila soba »Varoške pivnice« s prijatelji in častilci Finžgarjevimi ter zastopniki hrvatskih in slovenskih kulturnih društev. Vrstili so sc pozdravni govori in pesmi tov. pevskega društva.
Prvi je vstal dr. Marjetil, predsednik slov. kat. akademskega starešinstva, in pozdravil »enegn največjih kulturnih delavcev in pisateljev v slovanskem svetu sploh«, ki so ga zagrebški Slovenci tako željno čakali, da jim kaj lepega, tolažilnega v jeziku svojih romanov pove. Obenem pa se z njegovim prihodom la večer manifestira prijateljstvo in bratska vzajemnost med Slovenci in Hrvati, ki so Finžgarja prav tako srčno pričakovali kakor svojega ...
Počasi se dvigne šestdesetletni, a krepki Finžgar pa besedo za besedo izbija iz sebe, kako je z radostjo prišel v Zagreb, kainor je v ! mladih letih večkrat hitoval. In če je danes dal povod, da si dva naroda, ki sta v dolgi zgodovini trpela vsak po svoje, zlijeta srce v eno, da se |ima duše poglobe, je srečen. Te počitnice bo minulo 40 let, ko so ljubljanski abiturijenti ustvarjali prvo Jugoslavijo; takrat so prvič prišli Hrvatje med Slovence; takrat je prvič zubrenkalu hrvatska tatn-burica, ki se je zmerom bolj doutačila med Slovenci. Postala je simbol in spomin medsebojne ljubezni; takrat je bila prvič zaplenjena n jeg >va drama, ki jc budila z Gosposvetskcga polja... Ko so odrasli ti abiturijenti, so dobili za očeta doktorja Kreka. Ta pa je venomer klical: »Pomnite, da slovenske reke teko proti jugu. Tja naj hrepeni tudi našo srce!- In danes so združeni Slovani juga v
| Pred kazenskimi sodniki
Ljubljana, 0. febr.
Današnje razprave pred malim senatom so v nekem pogledu nudile žalostno sliko razkroja današnje družbe. Jetniški paznik jc proti poldnevu pripeljal v razpravno dvorano št. 79 tri pritvor-jence, starejšo, dokaj elegantno damo, znano ljubljansko babico, dalje nekega krepkega mladeniča, njenega komplica, in kot tretjega mladega, prav simpatičnega delavca. Čakali so na plačilo za svoja dejanja, ki niso v skladu s kazenskimi paragrafi.
(iocol obtoženec
Okoli 11.30 je stopil nred sodnike malega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, 27 letni samski delavec Tone, doma tam nekje od Brežic. Je to soliden in pošten delavec, ki je skromno živei in hranil. V njegovem aktu je bila posebna kuverta, ki je vsebovala hranilno knjižico z okoli 6000 Din in 1220 Din gotovine. Državni tožilec je proti njemu dvignil težko obtožbo, da je 12. decembra lani vzel delavcu Andreju Palčiču iz delavske sobe tovornega skladišča na ljubljanskem glavnem kolodvoru 50 Din vreden delavski suknjič, i da je to tatvino izvršil na javnoprometnein kraju, za kar določa novela kazenskega zakona najnižjo kazen 3 mesece zanora, in da je opeharil svojo sta-I nodajalko za 130 Din in drugo žensko za 90 Din, I ker je pobegnil in ni plačal. Tone je sodnikom 1 kratko povedal, da si je res prilastil suknjič v i veri. da je ta brez gospodarja in da je res ostal i dolžan navedena zneska.
i Državni tožilec je vztrajal pri svoji težki obsodbi, dočim je ex-offo branitelj poudarjal stališče, da delavska soba v tovornem skladišču ni javnopnometni kraj in zadeva obeh žensk izključno civilno-pravdnega značaja. Senatni predsednik jc še poprej iz gotovine odštel oškodovankama 130 in 90 Din. Senat je Toneta obsodil le zaradi prestopka tatvine in goljufije na 15 dni zapora, toda pogojno za 2 leti. Tone je pa bil v preiskavi od 19. decembra lanskega leta.
»Ste razumeli sodbo?« je pripomnil predsed-| nik, apomen te sodbe je, cla se vam kazen ne bo vpisala v kazenski list, če boste 2 leti pošten.«
svobodni iu od vsega sveta priznani državi. Trenja pa, ki nastopajo kakor povsod, no smejo vzbujati depresije. Po Kreku — naj teče srce ua jug! Toda naj se no pretaka med brati le ljubezen, ki pestuje, temveč tudi ona, ki s šibo udari. Napake ■ nih in drugih naj ozdravlja. -- Na tej nebeško lepi zemlji, v kateri je skrita vsa preteklost trpljenja, moči in ponižanja, mora vznikniti kulturna moč pa medsebojno spoštovanje! Koliko so narodi pretrpeli, a ni jih odnesel val, zmagali so. Zato ne pesimisti! Saj vse je vihar razdjal, narod pn zmerom stal!
Dr. Josip Andrič je toplo odkrival, kaj je Finžgar Hrvatom:
Zii Mahničem in Krekom je on, ki jo Hrvate i:rcl z ljubeznijo in jih dvigni, -kof Mahnič je bil ki icar tesne skupnosti v ideološkem pogledu, dr. Krek v socialnem in političnem, veliki Finžgar pa v kulturnem in književnem. Zadnja leta je popustila ona tesna vez, ki je Hrvate in Slovence w-zsla v predvojnem času. V Sloveniji jo pihal mraz, odkar je Krek legel v grob. Toda en dom je bil odprt, kamor so Hrvatje še v starem zaupanju prihajali, lo je bil dom Flnžg.irjev! Zato jo Plaz/jat-njihov književni Krek ...
Univ. profesor dr. Zamik je pozdravil Finžgarja v imenu Slovencev, ki se zbirajo v slovenskem prosvetnem društvu in katerih naloga je, da nadaljujejo, kjer so stari slovenski in hrvatski llirci nehali: jačanje vezi med Hrvati in Slovenci, ki so se skupno borili za svobodo in pili skupno — za-padno kulturo. Pred 50 leti jo bil Zagreb središče, kjer so se zbirali slov. akademiki in se vračali kot buditelji naroda. Te spomine hoče zbuditi Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. In kot odličnega borca za domovino in odličnega predstavniku slovenskega naroda prisrčno v imenu svojega društvu pozdravlja.
Tako so se vrstili pozdravni govori. Govoril jo še predsednik akademskega društva »Danice<, veterinar Janko Koren, dalje dr. Marakovič... Večer jo tekel v prisrčnosti, iskrenosti. Tik pred dvanajsto se Je Finžgar poslovil:
Hrvatje so rasli iz slave kraljev, Slovenci iz sebe, iz stradanja; vsak slovonski človek, ki je delal zu narod, je stradal, bil bičan; žrtve so rodilo sadove. Slovenci niso imeli kraljev nc junakov, toda ti stradajoči, ki so ustvarjali slovensko kulturo, so bili slovenski kralji. Danes pa so morajo oklepati eni drugih, greti eni druge, bodriti, podpirati sc. In večno živa mora biti pesem izpred 40 let: Slovenec i Hrvat za uvijek brat i brat...
Finžgar jo odšel, ostala družba pa je mislila in govorila o njeni, ki je vedno živel za slovensko zemljo in slovenskega Človeka iu ki je prišel, da bi tudi zagrebške Slovence pozdravil iz domovine.
-b-
Tone je bil sodbe vesel in je že hotel kar brez paznika zapustiti dvorano, loda predsednik se je še spomnil na prav kočljivo zadevo. Omenil je;
Se nekaj! Obsojeni sle tudi v povračilo kazenskih stroškov. Zato vam prej ne damo denarja. Jetnišnica nam bo sporočila, koliko znaša prehrana.«
Tone jc bil pač nekoliko presenečen, toda udal se je v usodo, jetnišnica računa za prehrano dnevno 7.50 Din in Ione je plačal okoli 380 Din za prisiljeno stanovanje v jetnišnici.
Tajna razprava
Večjo pozornost je nato vzbujala razprava proti neki starejši ljubljanski babici zaradi odprave plodu. Razprava je bila tajna, ker je v afero zapletena neka 16 letna deklica. Zaslišanih jc bilo 6 ljubljanskih elegantnih gospedičeu. Babica, ki je žc od 29. decembra lanskega leta v preiskovalnem zaporu, je navajala, da ui odpravila plodu in je za kritični čas navedla alibi, češ da je b ia takrat v Zagrebu. Razprava jc Dila preložena, da se zaslišijo še nekatere ou obrambe predlagane priče.
Mati a bo pameten
Reminisccnca poneverbe v mestni elektrarni.
Lani je ljubljanski mestni elektrarni neki uslužbenec poneveril 4933 Din in jc bil zato obsojen na 3 mesece strogega zapora. Denar je z.v
kratko dejal sodnikom:
»Nisem popolnoma nič kriv. Nisem vedel, da jc denar poneveril. Z ženskami jc zapravljal. Svaril sein ga: Lojze, denar je kratek! Dejal mi je, da je denar dvignil pri zadrugi »Matici«, tla ima dopust in da se bova malo zavrtila. Pozneje, šele v Zagrebu, sem začel sumiti in sem ga zapustil.
Matija je bil oproščen. Predsednik mu jc dobrosrčno pripomnil: »Ste oproščeni. Glejte, da boste drugič pametnejši!. »Nikdar več, gospod! je odvrnil Matija in zapustil dvorano.
Sv. oče sprejme miri Mussolinim
Rim, 9. febr. tg. Sedaj ie že izšlo uradno potrdilo, da bo Mussolini prihodnji četrtek, 11. februarja, na tretjo obletnico lateranskih pogodb, slovesno sprejet pri papežu v privatni avdienci. Ceremonija za sprejem je določena taka, kakor velja za sprejem vladnih šefov katoliških velesil, z varianto, da bo Mussolinija v predsobi sprejel in oficielno pozdravil tudi guverner Vatikanskega tnesta. Po avdienci, ki se bo vršila, kakor običajno, v papeževi privatni knjižnici izključno med papežem in Mussolinijem, bo predstavil Mussolini papežu svoje spremstvo: italijanskega poslanika
pri sv. Stolici, justičneg.i ministra, državnega tajnika predsedništva in zunanjih stvari in posebnega Mussolinijevega šefa presbiroja. Po avdienci pri papežu bo obisk pri kardinalu-državnem tajniku Pacelliju, ki bo še istega dne v papeževem imenu vrnil obisk pri Mitssolini]u. Končno bo Mussolini še po predpisu obiskal apostolske grobe v cerkvi sv. Petra. Mussolini bo priš«' k papežu v Iraku z zadnjim papeževim odlikovanjem. Cilje sc, da se bodo po običaju izmenjala tudi darila in da namerava papež podariti Mussoliniju dragocen prstan v obliki liktorskega svežnja.
I
Podoora za nabavo semen
Beograd, 9. lebr. AA. S sklepom kmetijskega ministrstva je bilo podeljeno iz državne kmetijske zakladnice kr. banskim upravam 1,400.000 Din za nabavo semen, ki se morajo razdeliti kmetom in sicer 35 odst. brezplačno, 65 odst. pa v obliki posojila za leto dni. Za dravsko banovino je določen znesek 140.000 Din. Za razdelitev tega semena za letošnjo pomladno setev pridejo v poštev samo napredni in vzorni kmetje, predvsem tisti, ki so prizadeti od vremenskih neprilik, morajo pa se obvezati, da bodo vrnili enako količino semena prihodnje leto po žetvi istega rodu. Banske uprave pa bodo takoj dobljeno seme prihodnje leto razdelile kmetom, ki letos semena niso dobili.
Zdravln>nie dri, nameščencev
Belgrad, 9. febr. AA. Na podlagi pojasnila ministra za soc. politiko in nar. zdravje o zdravljenju državnih nameščencev in upokojencev v javnih bolnišnicah je odrejeno, da imajo državni nameščenci civilnega reda in tipokojcnci ter njihove rodbine pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnišnicah samo v tretjem razredu, če pa
se zdravijo v prvem ali drugem razredu, morajo plačati razliko med prvini odnosno drugim razredom in tretjim razredom.
Odhod slo venskih akademikov na smuške tekme v Grin«. uva'd
Z direktnim brzovlakom do Zilriclia so se včeraj ob 20.50 odpeljali slovenski akademiki v Grindelvvald v Švici, kjer se vrše od II. do 15. februarja internacionalne smučarske iu ii. ni ne tekme za akademsko prven-tvo Evrope. L:mcd številnih akademikov, ki prav uspešno tekmujejo ua smučarskih tekmah, je Akademska smučarska organizacija izbrala najboljše in sicer: Tone Dco-mana. ki je prvak ljubljanske univerze v smučanju, Leo Bablerja, ki je tudi izvrsten skakalec, potem pa tudi stare tekmovalce, ki so se žc izkazali na mednarodnih tekmah, to so; Sune Brvnr, Kii-kovec in Jenko. Tekmovanja v drsanju pa sc bo udeležil državni prvak Polo švab. Vodja ekipe iu potni maršal je predsednik Vekoslav Iskra. Nn kolodvor je tekmovalce spremilo večje število tovarišev akademikov, za SK Ljubljano in za l.ZSZ jc bil preds, Ante Gnidovec, za Ilirijo pa Mahkovec.
Strašna nesreča v rudniku
25 rudarjev zasutih - Samo sedem rešenih
V	rudniku Monceau-Fontaine v Belgiji se je v soboto 6. t. in. zgodila velika katastrofa. Zasul se je rov, v katerem je delalo 25 rudarjev. O tej strašni katastrofi smo prejeli sledeče poročilo:
V	rovu, ki leži 1250 metrov globoko je delalo 25 rudarjev. V tem rovu se je delalo noč in dan in katastrofa se je zgodila malo pred enajsto uro v noči od sobote na nedeljo. Nenadoma se je zrušila velika plast rude in zemlje in zasula vhod v rov, 25 trpinov je bilo odrezanih od sveta. Delavci v sosednjem rovu so slišali bobnenje, ki ga je povzročilo zasipanje ter takoj alarmirali vse osobje. Takoj so pričeli z reševalnimi deli.
Pri odkopavanju zasutega rova so dognali, da se je zemlja v rovu udrla na več mestih. Po dolgotrajnem odkopavanju so rešili sedem
rudarjev. Vseh sedem je bilo ranjenih, dva od njih sta v brezupnem stanju.
Moštvo, ki je zaposleno na odkopavanju I zasutih trpinov, ima izredne težkoče. Vsake j dve uri so jih morali zamenjavati. V globini I je bilo do 60 stopinj toplo in delati so morali j v maskah radi strupenih plinov.
Do noči so odkopali trupli dveh rudar- ! jev. Pri nadaljnem odkopavanju se jim je ; javil eden od zasutih in sodeč po znakih se v j tem delu rova nahajajo še trije ponesrečenci. | Ni skoraj nobenega upanja, da bi mogli rešiti ostalih dvanajst rudarjev.
V tem rudniku je bilo zaposlenih tudi več Slovencev, vendar v usodnem trenutku po ; dosedanjih poročilih ni bil nobeden od njih j zaposlen v rovu, v katerem se je zgodila ne- I sreča.
Počastitev potopljenih mornarjev. Ko so ugotovili, kje leži potopljena angleška podmornica »M 2« na morskem dnu, je angleško vojno brodovje počastilo 6Voje na morskem dnu v podmornici pokopane
mornarje z ganljivo svečanostjo.
Vzorna komuna"
Državni udar. Mesto Memel z okolico je po mirovnih pogodbah vživalo nekako avtonomijo. Pred par dnevi pa je litevska vlada enostavno odstavila dosedanjega guvernerja avtonomnega mesta N'einca Bottherja. Več častnikov Iitvanske države je prišlo z avtomobilom pred vladno palačo iu dpeljaii 3 L;a neznano kam. Litvanska vlada pa je imenovala svojega človeka za guvernerja in s tem izvršila prjpojitev Memela. Z zadevo se bo bavilo Društvo narodov, ker sta se Nemčija in Poljska pritožili proti temu nasilnemu dejanju Iitvanske vlade.
»Ekonomičeskaja žiznjv, uradno gospodarsko glasilo, poroča o velikih uspehih socializma na kmetih. Stalinove »žitne tovarne« so pogoltnile vse v agrarnem oziru pomembno področje ob Volgi, v Ukrajini, na Severnem Kavkazu in na Krimu. Obsegajo do 90% vsega obdelanega polja z 80% nekdanjih kmetij. Bodoča letina bo pridelana izključno v državni režiji, in število »velekolektiv« znaša nad 200.000. Ista številka » Ekonom, žizni« prinaša poučne podatke o »vzorni Kirsanovski komuni«, ki zasluži zanimanje z oz. na njen splošen pomen.
Svoječasno v začetku avgusta meseca sta obiskala to komuno ugledna tujca: pisatelj Bernard Shaw in lady Astor. Slednja je imela razgovor s kravjo deklo Mary, ki ga priobču-
Nov kanal
Zedinjene države so otvorili potreben kredit /.a zgradbo velikega Nikaragvanskega kanala, ki bo -koro za en dan in pol skrajšal -pot parnikov med Ne\vyorkom in S. Frančiškom. Načrt ni nov. Unija je še leta 1916 na temelju posebne pogodbe Nikaragvi plačala 3 milijone dolarjev in s tem pridobila pravico zgraditi kanal oz. dva pomorska oporišča na beh obalah. Zdaj je imenoval predsednik Ho-ov(;r poseljen odbor strokovnjakov, ki bo na temelju zaključenega raziskovanja vodil gradbena dela. Kanal bo 288 km dolg, a od njih odpade* 112 km na jezero Nikaragvo. Slednje je tako globoko, da zadostuje za največje oceanske parnike. Gradbeni stroški bodo znašali približno 700 milijonov dolarjev. Ves kanal bo ležal \ isti višini kakor ocean. Vsled tega ne bodo potrebne nobene zatvornice, kar pomeni veliko prednost. Panamski kanal je nasprotno vedno v nevarnosti, ker bodo sovražniki med vojno lahko pokvarili zatvornice. Ameriški in-ženerji, ki določujejo smer kanala, delujejo v dveh skupinah. Ena je pričela v Britu, kjer se bo uprl kanal v Tihi ocean, in je pripravila načrt za vojno in trgovsko pristanišče ter
določila nadaljnjo progo do jezera. Druga skupina je odšla iz Gray Towna ob severni atlantski obali in izdelala vzhodni del proge.
Predsednik mormonske sekte umrl
Heiram Shmidt, predsednik mormonske sakte je te dni umrl. Bil je pravnuk vstanovitelja mormonske sekte.
Mormonsko sekto je leta 1807. vstanovil Joe Shmidt, /.'Mojzes mormonske sekte". Objavil je str-mečemu 6vetu, da je na gori Koumory »izkopal zla-le table svetih zapovedi«. Trdil je, da se mu je v sanjah prikazal oče in ga vodil na mesto, kjer da so pokopane -»-zlate tablice«. Dejansko pa je Shmidt objavil prevod zapovedi, ki jih je v novejšem Času sestavil neki premeteni slepar, objavil pa jih je tiskarnar Righdon. Že iz samih »zapovedi« se je moglo videti, da so plod fantazije modernega pustolovca. Vendar je premeteni Shmidt dobil precej pristašev in po6tal voditelj sekte mormoncev. Mor-monci so imeli več žena, vetanovitelj jih je imel esem. njegov sin pet in za njima ni zaostajal poslednji iz dinastije. Ker so tudi ostali nauki bili slični, so jih pregnali skoraj iz vseh držav.
Nemško artnadno poveljstvo je odredilo ravno za časa »razorožitvon,J konferenci« svojo ;o;ošnju v,'.je. Nemška vojska opremljena z najmodernejšimi pripomočki je na teh vajah dokazala, da j? kljub omejitvam mirovnih pogodb, na Višku ...
1 Atentat na norveškega ministra. Pred dnevi sta pri-I šla v kabinet norveškega vojnega ministra Quislin-ga dva neznana moška in ga takoj po vstopu napadla ter mu prizadejala rane, vsled katerih je obležal nezavesten in je sedaj v zdravniški eskrb:. i Zanimivo je, da se izjave ministra ne krijejo z re-j zultati preiskave, ki bo dognala ali so bili ukra-i deni kaki važnejši dokumenti, ali kaj je sploh na j stvari. Vlada je vsled raznih sumničenj odstopila.
jejo francoski listi: Lady Astor: — Razumeti morate, da zatira kolektiv osebnost. Zdaj sem samostojna: greni kamor se mi poljubi in storim kar hočem. V komuni to ne bi bilo mogoče. M a r y : — Vi to lahko storite, ker ste bogati. A kaj je z vašimi delavci? Saj i tudi niso prosti. —- Lady A.: — Naši de-i lavci dobro živijo, so kulturni in izobraženi. 1 M a r y : — Ne mislim, da imajo posebno do-j bro življenje. In če so kulturni, tem prej bodo 1 izvršili revolucijo. Lady A.: — Pri nas ni-j koli ne bo revolucije. Mary: — Kaj še' | Mora biti! Poglejte, koliko nepismenih in ue-i kulturnih ljudi je pri nas, a vendar smo izvršili prevrat. Če pa so vaši delavci kulturni, kakor sami pravite, še lažje bodo zmagali Lady A.: — Na vsak način pri nas ne bo nobenih boljševikov. M a r y : Kaj še! Bodo L a d y A.: — Ne, ne, nikoli. Mary : — No. bomo videli...•<: Inozemski listi so dvomili o resničnosti tega razgovora, ker ne obvlada lady Astor ruščine, in težko je misliti, da bi govorila ruska kravja dekla angleško. A izkazalo se je, da so nezaupneži ta pot zaman sumničili. Kravja dekla Mary se je lahko pogovarjala z Angležinjo, ker obvlada dokaj spačeuo, ■l ruskimi besedami pomešano angloameriško narečje, ki je navaden občevalni jezik v Kirsanovski komuni. Ta ustanova ima namreč svojo posebno zgodbo.
Tambovski kmetje so sc od konca, lačnega leta 1920 do julija 1921 obupno branili, ker so jim komunisti hoteli zaplenili ves pridelek. Njih ogorčen odpor je bil eden izmed vzrokov poznejše popustljivejše Leninove -nove ekonomske politike«. Vstaši v številu kakih 10.000 konjenikov so podlegli šele 45.000 močni vojski Tuhačevskega, ki je pripeljala veliko topov. Do 25% vstašev je postalo žrtev klanja, ki ga je vprizoril Tuhačevski po zmagi: posluževal se je pri ustrelitvi obsojencev strojnic.
Leta 1922. je prišla na Rusko 52 članska skupina-z dolarji in poljedelskimi stroji dobro založenih ameriških komunistov, nekdanjih avstro-ogrskih emigrantov pretežno slovanskega pokolenja. Po večini so Galičani in Jugoslovani. Sovjetska vlada jim je z veseljem naklonila lepo posestvo kneza Obolcnskega v Kir-sanovskem okraju na Tambovskem, ker je na ta način pridobila oporišče v nezanesljivem upornem okraju. Zanimivo je, da se nahaja nekd. lastnik graščino v Zedinjenih državah, kjer jc omožil gospo Astor, ki nosi isto ime kakor Shawova spremljevalka. Kolonija je I prejela poleg 100 ha pašnikov do 1220 ha ro-
dovitnega polja in 150 ha v tem stepuem okraju posebno dragocenega hrastovega gozda. Skoro polovica ameriških gostov se je kmalu naveličala komune in odšla. A iz Zedinjenih držav so prišli novi kolonisti, in od leta 1927. ima Kirsanovska komuna častni naslov enega izmed štirih vzornih Stalinovih kolektivov, ki jih radi razkazujejo boljševiki tujcem. Stalni vodja komune je Štefan Naumovič, oblasten in delaven mož, nekd. pensilvanski rudar in pozneje strojevodja na železnici. Komuna šteje zdaj 450 članov. Po večini so dobro pripravljeni za tehniško in poljedelsko gospodarstvo ameriški profesionisti: kovači, ključavničarji, strojniki, šoferji in si. Prinesli so dosti denarja in vzdržujejo v dobrem stanju stroje, ki so jih dobili za nizko ceno pri vodilnih ameriških tovarnah: slednje so to storili iz reklamnih ozirov. Komuna ima med dr. 9 motornih plugov (traktorjev), ki delujejo pri oranju in setvi neprenehoma noč in dan. (Osebje se takrat vrsti vsakih 8 ur) Po končanem delu služijo isti stroji drugim bližnjim komunam, ki seveda morajo plačati za pomoč. Kirsanovski »motorni orači« uživajo zaslužen sloves, ker so vajeni posla iz Amerike, dočim delujejo drugje manj izočene domače moči, ki zakrivijo marsikatero poškodbo. Komuna ima 25 konj, 45 molznih krav, do 400 prašičev, lasten paro-mlin in sirarno. Lady Astor je občudovala v Kirsanovki dobro urejen otroški vrtec s Solo, klub s čitalnico in kinematograf za 500 obiskovalcev.
Če bi pogledala v druge bližnje vasi bi našla neprimerno obupnejso sliko. Zanimivo je, da ni priveligirana vzorna Kirsanovska komuna v stanju premagati gospodarske težkoče. V teku prvih štirih let ni imela nobenih dohodkov, dobila je na to veliko vladno 6% posojilo, ki pa še vedno ni povrnjeno. Tudi zdaj objavljeno letno poročilo kaže, da še vedno ni postalo poljedelstvo dobičkanosno. Komuna je pred vsem industrijsko podjetje in zasluži samo pri mlinu oz. stopi za izdelovanje kaše, sirarni in mesnici, ki jo vzdržuje v okrajnem mestu Kirsanovu. Ta zaključek osemletnega gospodarstva so nikakor ne more smatrati za ugoden, ker uživa komuna izredne predpravi-ce. Kako torej mora izgledati gospodarstvo po ostalih povprečnih kolektivih, kjer so včlanjeni namesto Američanov obupani, obubožani kmetje brez konj!
V katedrali st. Petra v Ženevi so je ob otvoritvi razorožitvene konference vršila svečana služba bci-ja. Udeležili so se je zastopniki skoraj vseh držav, j ki so med svojimi deleg.'4i poslale odlične katoliške politike in strokovnjake.
35 milijonov radio abonentov
Po precej točnih podatkih mednarodnega sta-tističnega urada je bilo lansko leto 35 milijonov radio aparatov, od tega 15 milijonov v Evropi. Na prvem mestu je Nemčija s 3 in pol milijona, Anglija z nad 3 milijoni, Rusija z 2 milijona 700 tisoč, Švedska s 482.000, Avstrija s 465.000, Uoland ska s 427.000, Češka s 382.000 itd. V Evropi pridp na 1000 prebivalcev 35 radio abonentov, v Ameriki 88. — Med državami Jugoslavija sicer no stoji nn zadnjem mestu, vendar jc pri nas radio razmeroma še zelo malo razširjen.
Ljublj. doh. uslužbenci za 8 urni delovni čas
V doglednem času bo menda mestna uprava na podlagi nove službene pragmatike za mest. uslužbence uveljavila nov pravilnik za izvrševanje dohodajstveue službe. Osnutek tega pravilnika je sestavila orgunizacjja doh. uslužbencev; v eni zail-njlh sej ga je personalni odsek več ali manj korigiral, delno v prid pa tudi v škodo uslužbencev. Pri sestavi si jo omenjena organizacija nadela kot eno glavnih nalog, du se uvedo nedeljski počitek, minimira ostali delovni čas, ter prilagodi ostalemu mestnemu uslužbenstvu. Kdor količkaj pozna ustroj te službe, ki noč in dan, ob nedeljah ter praznikih, zbira glavne dohodke mest. občini, ne bo proli uvedbi H urnika.
Težko je bilo organizaciji predložiti člen, ki govori za 8 urni del. Čas, ker se je zavedala, da odločujoči činitelji zadostno no pojmujejo teženj to službo in da se bodo pri realizaciji pojavili razni pomisleki v eni ali drugi obliki. Organizacija je mislila na vse te pomisleke in šla preko njih ter predlog umevno in zadostno utemeljila.
Leta 1925 je bila zvišana trošarina na razno živilsko potrebščine; ti poviški so bili prvotno določani za izvedbo 8 urnega dol. časa. Leta 1.03-1 je bila po čl. 85 tar. naredbo (Uradni list iz leta 1930 št. 52) po finanč. odseku stavljena zadostna vsota, s katero se popolnoma krije tn izvedba. Če imajo drugi mestni uslužbenci, ki vršijo nedeljeno službo, ob nedeljah, praznikih iu ludi v delavnikih po 14. uri prosto, čemu bi ravno doh. stroka imela izjemo in delala dvakrat toliko ln še več službe? Poleg tega pa so uslužbenci p.ikrajšani tako pri nastavitvah, obleki, čevljih ild.
Pri ostalih mest. uslužbencih je še vedno v praksi, da za nočno in nedeljsko opravilo prejemajo 100 odstotno doplačilo, česar pa v doli. stroki ni, čc ravno vršijo uslužbenci dn sedaj vsako drugo nodeijo nedeljeno 24-, ponovi pa 13-urno službo. V nedeljo, katera se šteje uslužbencu za prosto, mora ta opraviti 7 ur službe.
Z ozirom na to upamo, da bo mestna uprava odobrila člen o del. času kakor ga je predlagala organizacija. S tem bi zn vedno odpadla tozadevna kritika. Ker je omenjena organizacija članica Zveze magistratnih organizacij, je tudi dolžnost zveze, da pomaga iu jo pri tem zadostno podpre, saj je ta organizacija po svojem članstvu najmočnejša v omenjeni zvezi.
Naše zadružništvo v letu 1931
Lansko leto je bito za zadružništvo zelo ' razgibano. Ustanovilo ee je mnogo novib zadrug, posebno mnogo je bilo ustanovljenih zadrug za
izvedbo agrarne reforme, toda življenje bo šele pokazalo, v koliko bodo res pridobitev za zadružništvo. V jeseni je prišla za denarno zadružništvo še kriza na denarnem trgu, ki pa je začela v januarju pojenjevati, še bolj pa v mesecu februarju ■ leto®.
Zadružna zveza kot najmočnejša osrednja za-1 družna organizacija v Sloveniji in v vsej aržavi, | je naravno tudi čutila vse te dogodke. Pokazalo pa se jc, da je organizacija slovenskega zadružništva zdrava in da je ravno ona najbolj pripomogla k temu, da kriza ni imela katastrofalnih posledic..
V naslednjem podajamo podatke o gibanju članstva Zadružne zveze v Ljubljani, V začetku leta 1931 je znašalo število članic 611, v teku leta je pristopilo 49 (v letu 1930 45) novih zadrug, od-l padlo pa jih je 10 (12). Od odpadlih zadrug je ena : izključena, 1 je izstopila. 8 jih je pa likvidiralo.
Naslednja tabela nam kaže gibanje zadrug po posameznih skupinah (podatki po stanju na koncu leta);
1929 1930 1931 kreditne	317 327 335
nabavne in konzumne 65 64 72 mlekarske	37 35 37
živinorejske	32 46 56
Šošlanj
Zagrebška mestna hranilnica
Zagrebška mestna hranilnica je poleg ljubljansko mestne hranilnico največja komunalna hranilnica, njeno stanje vlog je že leta 1930 preseglo stanje vlog pri mestni hranilnici ljubljanski. Tudi v letu 1931 so vloge pri zagrebški mestni hranilnici še narasle, in sicer za vsoto 12.4 milj. Din. Hranilne vloge na knjižice so narasle od 375.8 na 399.24 milj., tek. rač. pa so padli od 99.4 88.1 milj. Din. Prirastka hranilnih vlog prav za prav ni, ker 1 je treba računati, da so znašale kapitalizirane obresti najmanj 20 milj. Din. Novih hipotekarnili posojil je zavod odobril lani 65.8 milj., prav lako je naraslo tudi menično poslovanje od 69.6 na 79.4 inilj. Iuteresantuo je, da so lastne nepremičnine zavoda narasle lani od 20.3 na 33.4 milj. čisti dobiček znaša 6.2 (5.4) milj.
Razvoj gibanja vseh vlog je bil zadnja leta naslednji (v milj. Din):
Ustanovitev živinorejskega odseka. Minulo nedeljo se je po večkratnih poizkusih vendarle ustanovil živinoiejski odsek tukajšnje podružnice Kmetijske družbe. Na zborovanju, ki bi bilo lahko boljše obiskano, se je konstituiralo naslednje od-sekovno vodstvo: predsednik g. Novak Anton, tajnik g. Košan Ivan, odborniki: Debcršok Baltezar, Sovič Ivan, Sk.uba Mihael, Terče Fortunat, Plas-kan Franc in švarc Franc. Odsek bo takoj pričel z delohi. Pozivamo vse živinorejce, da priglasijo svoj vstop v ta odsek najkasneje do 21. febr.; po tem roku bo odbor začel z vpisovanjem živine v rodovnik. V poštev prihaja marijadvorska pasma. Odsek bo sk.bel tudi za nabavo dobrih plemenja-kov, upeljal bo tudi prepolrebno kontrolo mleka.
Pustni sejem jo bil letos razmeroma zelo dobro obiskan. Velik dotok snjinariev ip bil zlasti jz .Mislinjske in Savinjske doline. Mnogo slabši pa so bili kupčijski dogodki. Kakor mora je ležala kriza nad sejmiščem. Na živinski trg je bilo prignanih 32 volov, 17 krav, 1 tele, 5 juncev in 61 konj. Cene: krave 2 Din, voli 2—3.50 Din za kg; konje pa so prodajali po 500—1000 Din.
Nov dirigent »Zarje«. Po odhodu dosedanjega kapelnika godbe »Zarje« g. Irgoliča, je nastopil njegovo mesto g. Josip Mazej, obč. tajnik in ka-peluik nekdanje šoštanjske narodne godbe.
Iz raznih krajev
Mirna. Bilanca letošnjega predpusta je napram prefšnjim bolj klaverna. Poročeni so bili trije pari. — Tudi veselic in plesnih prireditev smo že mislili, da ne bo nič. Pa vendar so nam proti koncu preskrbeli dve, ki ste pa trajali samo celo noč in toliko čez, da so udeleženci brez luči mogli domov. Pa še pravijo, da na Mirni ni krize... — Slepič se je pri nas že kar udomačil; 6koro ni tedna, da ne bi šel kdo radi njega v bolnišnico. Posebno strah imajo pred njim dekleta, ki jih je že devet po novem letu bilo v bolnišnici,
Muta. Dne 7. februarja t. 1. je vprfzorilo Kat. prosvetno društvo iz Marenberga v prostorih go-•tilne Deitschman na Muti, 3 dejanko »Pogodba«. Igra je prav lepo izpadla, predvsem sc je pokazala kot izborna igralka gdč. Pavla Dobnik iz Marenberga v osebi »Marijane«. Obžalovati je le, da 6e Mutčanje za take prireditve premalo zanimajo, zato pa je temvečje zanimanje za plesni tečaj, ki se vrši že od novega leta sem in je številno obiskan, dasiravno je vstopnina precej večja kakor pri drugih prireditvah.
Laiko. Na naš članek z dne 5. t. m. glede plačila prispevkov za asfaltacijo ceste skozi mesto, je mestna občina po županu dr. Rošu na mestni razglasni deski pojasnila zadevo, s katerim pojasnilom smo zadovoljni. Če bi se to pojasnilo takrat, ko so bili razposlani tozadevni računi, bi izostale nepotrebne govorice.
Ljubljanska gledališče DRAMA
Začetek ob 20
Sreda, 10. februarja: CVRČEK ZA PEČJO. Red D. Četrtek, 11. februarja: ZAPRAVLJIVEC. Red A. Petek, 12. februarja: HLAPCI. Vprizori srednješolska organizacija »Žar« na drž. klasični gimnaziji. Izven. Sobota, 13. februarja: VZROK. Red B.
OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 10. februarja: Zaprto.
četrtek, 11. februarja: Zaprto.
Petek, 12. februarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Red C.
Poslednja letošnja vprizoritev globoko občutene božične igre »Cvrček za pečjo« bo drevi ob 20 za red D.
Ker jc več članov opernega ansambla bolnih, cilane opera v sredo in četrtek zaprla. V petek 12. t. m. se pojo »Trije mušketirji« za red C, Abo-nente opozarjamo, da je la predstava za red C in ne za D, kakor je bilo prvič javljeno.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo VI. obrok gled, ibonmana do 14. t, m.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Sreda, 10. febr.: KRALJ NA BETAJNOVI. Gostovanje g. Ivana Levnrja, člana ljubljanske drame. Zadnjič.
Četrtek, U. febr. ob 20: ŠKORPIJON. Ab. D. Znižane cene. Zadnjič v sezoni.
192S
1929
1930
1931
Ljubljana 357.3 406.6 450.2 ca. 478.0
Zagreb 323.2 402.9 475.2 •188.4
Prijava dolgovanj v inozemstvu. Narodna banka kraljevine Jugoslavije, podružnico v Ljubljani, objavlja: Narodna banka jo po dnevnih tistih in z okrožnico pooblaščenim bankam pozvala vso zain-I teresirane, da ji prijavijo svoja dolgovanja v inozemstvu na dan 31. decembra 1931. Z ozirom na to se interesenti ponovno pozivajo, da svoja dolgovanja v inozemstvu po stanju od 81. decembra 1931 prijavijo najkasneje do 15. februarja t. 1. oni podružnici Narodne banke, v katere področju se nahajajo. Dolžnikom, ki niso prijavili svojega dolgovu-nja v inozemstvu. Narodna banka no bo izdajala dovoljenj za nabnvo deviz za plačilo dolga. Polreb-ne tiskovine izdaja Narodna banka brezplačno proti priposhmju poštnine.
Nove deTiznc kondicijc zagrebških bank. Zagrebška zveza bančnih zavodov objavlja z ozirom na nove devizne predpise in s tem zvezano inani-pulacijsko poslovanje in uvedeni kliring z Avstrijo, da začenši z 2. februarjem t. 1. veljajo pri bankah tele koudicije: Za kupovanje in prodajo deviz bodo računali zagrebški denarni zavodi svojim komitentom za provizijo borznih stroškov in manipulacijske pristojbine pri nalogu: do 100.000 Din najmanj 2.5° ™,, do 250.000 Din najmanj 2 pro mile, nad 250.000 1.5 pro mite na blagovni odnosno denarni tečaj, objavljen v tečajnici zagrebške borze dotičnega dne. Čoke in nakazila, ki se glase na znesek, ki je manjši kot borzni zaključek posameznih deviz, se bo zaračunavala manipulacijska pristojbina 20 Din po komadu, odnosno priztnnici. Zn nakazila potoni kliringa z Avstrijo bodo denarni zavodi zaračunavali iste pristojbine kot Narodna banka, t. j. 2.5 pro mile, najmanj 5 Din. torej skupno pol odstotka, oziroma najmanj 10 Din.
Davek od tovorov, ki sc nakladajo in razkladajo za prevoz z železnico. Tako se glasi naslov nove davščine, ki je v predlogu proračuna našo banovine za 1932-1933. Kakor se naši čitatelji gotovo spominjajo, je la davek nameravala uvesti banovina že lani, pa ni uspela, ker te davščine finančno ministrstvo ni potrdilo. V predlogu pravilnika o banovinskih davščinah se s to davščino ba-vita dve poglavji, katera prinašamo: § 78. Od tovorov. ki se nakladajo ali razkladajo' zaradi prevoza po železnici v dravski banovini, se pobira davek, ki znaša 25—50 par za vsakih tudi nepolnih 100 kg. Temu davku je podvržen vsak tovor, za katerega se mora plačati železniška vozarina. § 79. Ta davek pobirajo železniške postaje, kjer se Vrši nakladanje in razkladaje, ter ga odvajajo mesečno kr. banski upravi.
Jugoslovanski oddelek na velesejmu v Utre-chtu. Kakor nam piše Jugoslov. trgovska agencija iz Rotterdama, bo pod pokroviteljstvom poslauišlva v Haagu hi s podporo Zavoda za pospeševanje zu-uanje trgovine v Belgradu prirejena ua velesejmu v Utrechlu, ki se vrši od 15. do 24 marca t. 1. posebna jugoslovanska razstava. Vzorce za razstavo je poslati na naslov: Stand Konigreich Jugosla-vvien, p. Adresse Kou. Ned. Jahrmesse, Utrecht. ali pa na Jugoslovansko trgovsko agencijo, nddeleK Jugoslovanske pomorske agencije v Rotterdanui.
Pravilnik o proizvodnji in prometu z opijem. Belgrad, 9. febr. AA. Na podlagi čl. 3., 4. in 14. zakona o mamilih je g. minister za trgovino in industrijo v sporazumu z g. ministrom za kmetijstvo predpisal pravilnik o proizvodnji in o prometu z opijem.
Nova pogodba med družbo Waggon Li(s in našimi državnimi železnicami jo bila podpisana te dni in zamenjava pogodbo iz 1. 1914
Borza
Ljubljana, 9. febr.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v ghivuem neizprenifenieni in jo vse zaključene devize dala Narodna banka. Promet io bil srednji.
Ljubljana. Amsterdam 2263.54 —2274.90. Berlin 1330.58-1341.38, Bruselj 783.19-787.13, Newyork 5595.78—-5628.99, Curih 1096.15-1101.65, London 193.70—195.30, Pariz 221.14-222.26, Praga 166.27 do 167.13, Trst 291.65-294.05.
Zagreb. Amsterdam 2263.54—2274.90, Bruselj 783.10-787.13. London 193.70-195.30. MIlan 291.65
26	30	33
22	22	23
24	26	28
24	26	25
29	33	38
2	2	3
578	611	650
kmetijsko-strojne elektrostrojne etavbinske obrtne razne osrednje skupno
Prirastek znaša v letu 1931 39 zadrug, dočim je v 1. 1930 znašal 33 zadrug, v letu 1929 pa 31. Kakor vidimo, je prirastek vsako leto večji.
Po okoliših 6odišč se razdele zadruge-članice Zveze takole, po stanju koncem leta 1931 (v oklepajih stanje koncem leta 1930);
deželno sodišče Ljubljana 260 (236) okrožno sodišče Novo mesto 105 (102) okrožno 6odišče Celje	IU (109)
okrožno eodišče Maribor Hrvatska
154 (144) 19 ( 20)
Iu vidimo, kako v zadružnem gibanju pred-njači bivša ljubljanska oblast, odnosno Kranjska, posebno pa področje deželnega sodišča v Ljubljani.
Končno podajamo še sumarične podatke o stanju članstva pri Zadružni zvezi v teku zadnjih leti
1925 497	1929 578
1936 518	1930 611
1927	524	1931 650
1928	547
do 294.05, Newyork kabel 5617.73—5645.99. ček 5595.73 - 5623.99. Pariz 221.14-222.26, Praga 166 27 do 167.13, Curih 1096.15—1101.65. — Skupni promet brez kompenzacij 4,321.000 Din.
Belgrad. Amsterdam '2263.54—2274.90, Berlin 1830 58-1341.38, Bruselj 783.19-787.13. Nevvvork 5596.73-5623.99, Curih 1096.15-1101.65, London 193.70-195.30, Pariz 221.14-222.21, Praga 166.75 do 167.18, Trst 291.65—294.05.
Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1775, London 17.70, Nevvvork 512.50, Bruselj 71.4750, Milan 26.60, Madrid 39.40, Amsterdam 206.50, Berlin 12160 Stockholm 99.50, Oslo 96.50, Kopenhagen 97.50, Sofija 3.70, Praga 15.1750, Varšava 57.40, Atene 6.60, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.05, lleltsingfors 7.70. —•
Vredno tni papirji
Tečaji državnih papirjev so dane« ostali v glavnem neizpremenjeni pri deloma čvrsti tendenci. Promet pa je bil manjši kot včeraj. Na bel-grajski borzi ni prišlo do prometa v promplni škodi, pač pa samo za februarski termin 300 kom. aprari 16.900, begi. obv. 52.800, 7% Bler. posojilo 0000 dol. in 7% pos. Drž. hip. banke 1000 dol. Za grebška borza pa izkazuje tale promet: vojna škoda 100 kom., 8% Bler. pos. 1000 dol., 7% Bler. pos. 15.000 dol., 7% pos. Drž. hip. banko 5000 dol.
Zimska otimptjada
Olimpijsko loto imajo športniki, iu prvič se vrši olimpijada v Ameriki! V času velike dennruo krize morajo športniki, ako hočejo tekmovati za najčastnejši naslov »Olimpijski prvake daleč potovali, poleg tega v državo, kjer imajo visoko valuto. Radi tega letošnja olimpijada ne bo tako dobro uspela, kol zadnja. Večina evropskih držav svojih atletov sploh poslati ne bi mogla, da niso priskočili na (»moč Amerikanci Največ so pomagali Nemcem, Avstrijcem, Čehom in Poljakom njili rojaki, ki žive v Ameriki. Amerika sama je pomagala Evropi, da pridejo atleti na olimpijado. Drugače bi bila na tej olimpijadi Evropa slabo zastopana.
Pretekli teden — v četrtek — se je pričeln zimska olimpijada. Ravno ta prvi del je bil do zadnjega trenolka ogrožen; kot pri nas, tako tudi tamkaj niso imeli snega. Se celo prav lepo pomladansko vreme so imeli. Norvežani, ki denarne krize ne poznajo — njih krona jo dobra valuta — so poslali svoje najboljše zimske športnike. Ker ni bilo snega, smučarji dosedaj niso mogli trenirali. Pričetkom tedna je sicer zapadlo par centimetrov snega, vendar piemalo. Edina športna naprava, ki je v najlepšem redu, je drsališče z umetnim ledom. Temu južno v erne ne more škodovali. Vendar jo zadnje dni le pričelo snežiti, in smučarji lahko trenirajo.
Nemci so v Lacke Placid poslali samo hokey in bob moštvo. Tekme z bobom so najnevarnejši spori. V tej panogi so ravno Nemci letos zelo nesrečni. Zadnjič se je pri eni takih dirk zgodila težka nesreča, več gledalcev je bilo ubitih. Tudi v Lacke Placid so imeli smolo. Pri treningu jc bob zletel na ostrem ovinku iz proge. Vodja boba Zahn je bil radi težkih notranjih poškodb prepeljan v Ne\vyo; k, vozač Brehme si je naiomil hrbtenico. Ravno tako se je ponesrečilo belgijsko moštvo. Dva vozača sta težko poškodovana. Čeprav okrnjeno, brez najboljših vozačev, je nemško moštvo postavilo na tekmovalni progi s 1 : 51 nov rekord.
V četrtek jo bila končno tako težko pričakovana zimska Olimpijada. Otvoritvenim svečanostim ni prisostvovalo p. ičakovano število gledalcev. Do zadnjega trenotka je bilo negotovo ali se bodo lahko igre vršile, kajti vreme je nagajalo. Vseeno so v zadnjem hipu organizirani posebni vlaki in aeroplani pripeljali v Lacke Placid okoli 10.000 gledalcev. Otvoritveno ceremonije je opravil p ed-sednik olimpijskega komiteja Roosevelt, ki je pozdravil sporlniko 16. držav Prva točka je bila: Tek drsalcev na 500 m Pri tekih slartajo skupno, radi česar so evropski tekmovalci močno handicapira-ni. Zato zmagujejo Amerikanci, ki si z komolci in remplanjem pomagajo v ospredje, kar za Olimpijado ni ravno fair. Že v prvi točki je zmagal Ame-rikanec Shea v času 43.4 seli. pred Evensonom (Norveška), ki je prišel na cilj pet metrov za Ame-rikancera.
Po teku sta nastopili hokey moštvi Kanade in Amerike. S težavo so zmagali Kanadčani s 2:1. Opazilo se je, da Kanada ni poslala najboljšo igralce. V tej tekmi se Kanadčani niso preveč napenjali, izgledalo je skoraj, da hranijo moči za prihodnje igre. Pojioldne so tekli na 5000 m. Tudi tu so morali Norvežani prepustiti prva mesta domačinom, čeprav je startal Batlangrud. Domačini so bolj izvežbani za skupen start. V Evropi se namreč skupen stari no uporablja. Radi tega Norvežani tudi protestirajo in celo groze, da ne bodo več startali. V teku na 5000 m je prišel prvi na cilj Jaffe (Amerika) v času 9:48, 2. Murplin (Amerika), 3. Logan (Kanada), 4. Taylor (Amerika), šele peti slavni Ballangrud. 2e tek je oviral močan snežen vihar, ki je prifiel popoldne.
Hokey tekma med Nemčijo in Poljsko se je igrala v snežnem metežu. O regularni igri ne moro biti govor. Igra se je igrala ludi brez gledalcev. Zmagalo je boljše moštvo Nemčije z 2 :1 nad Poljaki. Po točkah jo iziti prvega dno: Amerika 29, Kanada 13. Norveška 8 točk.
in begi. obv. 200.000.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 56 bl„ 7% Bler. pos. 49 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 56—59; agrarji 29—30, vojna škoda kasa 251—254 (252), 2. 248-251, 3. 250 bi., H% Bler. pos. 53.50- 54 (54), 7% Bler. pos. 47—47.75 (47.75, 48.50, 47.75), 7r/o pos. Drž. hip. banke -W.50-49.25 (48.50, 49, 49.25), 6% begi. obv. 41—42.50 (41, 42.50).
Belgrad. Narodna banka zaklj. 4950, 7% inv. pos. 59 den., agrarji 31.50-32.50 (31.50), vojna škoda 251—253, 2. 248—250 (248), 6% begi. obv. zaklj. 43, 48.50, -13.25, 44, 43.50, 8% Bler. posojilo zaklj. 51, 7% Bler. pos. zaklj. 48.50, 48.25, 48. '
Dunaj. Don. aav. jadr. 96.90, Wiener Bank-vereiu 11.50, Escopteges. 113, Aussiger Chemischo 123.50, Mundus 110, Alpine 12.40, Trbov. 31.85.
Žitni trg
Novi Sad. Vse je iicizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 30 vagonov.
Sombor. Koruza: bč. za marec, april in maj 76—78. Otrobi: bč. pšen. 80—85. - Vse ostalo jo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 93V; vagona.
Budimpešta. Tendenca: učvrščena. - Promet: srednji. Pšenica: marec 11.70—12.04, zaklj. 12.01 do 12.02; maj 12.50—12.80, zaklj. 12.79—12.80. Rž: marec 12.92-13.20, zaklj. 13.15-13.20; maj 13.55 do 13.95, zaklj. 13.95—14. Koruza: marec 14.25 do 14.35, zaklj. 14.35-14.38.
Chicago (začet, tečaji). Pšenica: marec 54.625, maj 57.75, julij 58.375, september 59.625. Koruza: marec 35.25, maj 38.375, julij 40.50, sept 41.50. . Oves: maj 24.75, julij 24.375. Rž: julij 45.75.
Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 03.25, julij 64.75, oktober 06.125.
Živina
Mariborsko sojmsko poročilo, dne 9. febr. Prignanih je bilo 9 konjev, 13 bikov, 161 volov, 249 krav in 5 telet, skupaj 436 komadov. Povprečno cene za različne živalske vrste so bilo sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 4—5 Din, poldebeli voli 3—3.50 Din, plemenski voli 4—4.25 Din, biki za klanje 3—1 Din, klavne kravo debele 2.50—3.50 Din, plemenske krave 2.50—2.75 Din, krave za klobasa rje 1.25—1.50 Din, molzne kruve 2.25 do 8.25 Din, breje kravo 2.25-3.25 Din, mlada živina 3.50—4.50 Din, teleta 5.50—6 Din. Prodanih jo bilo 200 komadov. — Mesne cene: volovsko meso L vrste 10—12 Din, II. vrste 6-8 Din, meso od bikov, krav in telic 1—6 Din, telečje meso I. ,-rsto 12—14 Din, II. vrste 8-10 Din, svinjsko meso sveže 8—14 Din.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdko Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 8782 prsutarjev in -1844 špeharjov, iz Jugoslavijo je bilo pripeljanih 2680. Cene so bile sledeče: špeharji najboljši 1.46, L 1,10-1.44. II. 1.38-1.40, kmetski 1.38-1.45, najboljši 1.48. pršutnrji 1.45—1.85, najboljši 1.90. Tendenca: »peharji so bili za 5 grošov cenejši, ostale cene so se držale. Neprodanih jo ostalo 56 pršutarjev in 14 špeharjev.
Radio
Hroitrami Hadio-Uuhllnnai
Sreda, 10. februarja: Opoldanski program odpade. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reja: — 19 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina, — 19.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte.
—	21.15 Salonski kvintet. _ 22 Čas. poročila.
Četrtek, 11. februarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. _ 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Plošče. — 18.00 Ing. Mori: Travnišlvo. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastika. — 19.00 Dr. Anton Ba-jec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 20.00 Prenos drž. opere z Dunaja (Pikova dama). — 22.30 Čas in poročila.
Dragi programi i
Četrtek, 11. februarja.
Belgrad: 11.00 Radio orkester. 20.30 Radio orkester. 21.30 Prenos iz Ljubljane. 22.50 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.02 Balalajke. 20.00 Prenos iz Ljubljane. — Budapest: 17.30 Popoldanski koncert. 18.40 Koncert voiaške godbe. 20.30 Pester koncert. 21.50 Ciganska glasba. 23,00 Jazz. — Rim: 17.45 Orkestralni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Mor. Ostrava: 21.30 Pesini. — Praga: 21.00 Violinski koncert. 21.30 Pesmi. 22.20 Sodobna glasba. — Barcelona: 20.30 Plošče. 21.05 Prenos iz opere. — Katovice: 20.15 Lahka glasba.
—	Toulouse: 20.00 Argentinski orkester. 22.30 Operni prenos. _ Trsi: 13.00 Radio kvintet. 19.05 Radio kvintet. 20.15 Večerni koncert. 21.00 Operni prenos.
Cerknica
Semenj na dan sv. Matije se bo radi prestopnega lota vršil dne 25. februaija. Ta sejem je bil prejšnja leta zelo dobro obiskan.
Tako je prav. Naše gostilne so imele svojo starodavno navado, da so prirejale predpustne zabave in plese. Letos ni bilo nobene take zabave, kar je hvale vredno.
Trbovlie
Iz seje gospodarskega odbora na občini Službo upravnika kopalnico je dobil Kačnik Nar • de, brat avtopodjetnika. — Vodarina od hrast.ii-škega vodovoda se začne pobirati s L julijem t. 1. in bo znašala za naše občane 1.50 Din od kub. metra, za prebivalce občine Dol pa 2 Din zj kub. ineter. — Predloženi so bili obračuni za občinska podjetja, ki vsa lepo uspevajo, razen kopalnice. Mislimo, da bo tudi poslednja postala a'.tivna ko se ji bo posvetilo več pažnje. Končno ,e je predsedniku gospodarskega odbora g. PaMinu v smislu pravilnika priznala za njegovo delo nagrada 5000 Din.
T , ,P°™či'' s° se: Felicijan Mirko, rudar, s Tršek Marijo; Ogorevc Mihael, rudar, s Skrinar Anico; Strovs Feliks, rudar, s Klančišar Franjo; Strbucelj Maks, rudar, z Baslič Anico; Krhlikar Ivan, rudar, z Godec Ano; Jerman Alojz, elek-triker, z Murn Milko in Kotar Boleslav, rudar, s Smodiš Alojzijo. Bog daj srečo! i. Ra-di poročila o nasprotjih med športnimi klubi bi rad imel »Jutrov« radovednež pojasnilo. Zal, da v sedanjih okoliščinah ne moremo odgovoriti na vprašanje tako, kakor je stavljeno. Je pa stvar t>K Amaterju, da zadevo razčisti. Ravno tako tudi medklubskega odbora, da pripravi znosno razmerje med sportaši in odstrani vzroke vedne-ga medsebojnega trenja. Ker stojimo prod novo športno sezono, jc to nujno potrebno radi ugleda m napredka nogometa v Trbovljah. — Športnik.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino ra »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije - Poslovue ure od pol 8 ziu-traj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne.
Telelonska žtev. 3030.
IVI ALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka besed« SO par. Na|man|il oglas , S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit* Za odgovor znamko 1 Na vpro&anta brca znamke ne odgovarjamo!
Beseda samo 50 par Mlinar
prvovrstna moč, išče službo ev, vzame tudi mlin v najem. Ponudbe pod »Mlinar« št. 1403 na upravo »Slovenca«.
Beseda samo 50 par
Slikarsk. pomočnika
in vajenca sprejmem za marec. Evgen Prime — Šmihel pri Novem mestu.
Vajenec
za krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 1647.
Služba organista
in cerkvenika se odda 1. marca t. 1. pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Poizve se pri župnem uradu v Beli cerkvi.
Mlajšo postrežnico
iščem za dopoldanske ure. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1683.
Strojno veziljo
dobro izvežbano, sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1682.
Knjigovodjo
perfektnega bilancista — sprejme večje podjetje v Ljubljani. Nastop takoj. -Obširne ponudbe na ogl. oddelek >Slovenca« pod »Strokovnjak 111« 1689.
Beseda samo 50 par 4000 Din posojila
želim najeti za nekaj mesecev — za industrijsko obrt. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod >Obrt« št. 1672.
Posojilo
dobite na hipoteko ali poroštvo. Obširne ponudbe pod »Točna izvršitev«. Znamke za odgovor na upravo »Slovenca« Maribor.
Beseda samo 50 par
Čaniernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.
Beseda samo 50 par Mlekarno
oddam v sredini mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1681.
Oddam lokal
in tri prostore na prometni točki, pripraven za vsako obrt, kakor šiviljo, pletiljo, krojača, čevljar-ali kaj sličnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 1676.
Nov hotel
dvonadstropen, na Rabu (Dalmacija), z 22 sobami za tujce, oddam v najem za dobo 5—6 let po najugodnejših pogojih. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod "Rab« št. 1679.
Beseda samo 50 par
Trosobno stanovanje
s kopalnico oddam. — Dunajska cesta 99.
Stanovanje
dveh sob, kabineta, v solnčni legi, oddam mirni stranki. Kovačič, Kettejeva 7.
Na stanovanje
sprejmem enega ali dva gospoda, event. dijaka. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1523.
Dva gospoda
sprejmem poceni na stanovanje. Glince, Tržaška cesta 23.
Lepo stanovanje
solnčno, eno- in dvosobno, poceni oddam blizu tramvaja Udmat. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1671.
Otvoritev salona!
Cenj. damam vljudno naznanjam, da sem otvorila
salon damskih klobukov
v Gledališki ulici št 8
Se vljudno priporoča VIKI GČTZL
Palača Pokojninskega zavoda
Dva mirna gospoda
se sprejmeta blizu glavne pošte na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1674.
• ^ Lis
Beseda samo 50 par
Pianino ali harmonij
dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dalmacija« št. 1641.
Gramofon
nov pred 3 meseci, stal 2000 Din, radi odpotova-nja prodam za 1000 Din. Zg. Šiška 204, pri novem Gasilnem domu.
Kupimo
Beseda samo 50 par
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava .Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulica 6. 11. nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Beseda samo 50 par Stavbna parcela
naprodaj v Linhartovi pri Dunajski cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1588.
Zahvala
Ob priliki nenadomestljive izgube mojega nad vse ljubljenega soproga, gospoda^
Alojzija Rasberger
trgovca in posestnika
sc najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi bili v usodnem trenutku smrti v pomoč, ki so izrazili svoje sožalje, ki so počastdi blagopokojnega s poklonitvijo krasnega cvetja in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 10. februarja 1932.
Globoko žalujoča soproga Marija Rasberger.
Novozgrajena hiša
7. novo pekarno naprodaj. Odda se event. tudi v najem. — Hiša je v najbolj prometnem okraju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1553.
Lepo posestvo
hiša z dvema gospodar, poslopjema, pripravno za vsako obrt, njive, travnike in gozd, naprodaj skupaj ali posamezno v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1585.
Trgovsko hišo
v mestu na Gorenjskem
prodam.	Ponudbe pod
»Sigurno	naloženo« štev.
1443 na	upravo »Slov,«.
Bufet-točilnica I
vina in piva, letno stoči 170—200 hI vina in piva, jako dobro za lastnika bizeljskega in ljutomerskega vina, se radi gradnje hiše proda. Za prevzem blaga in inventarja potrebno 60.000 Din. — Kneževič, buffet, Predovi-čeva 9, Zagreb.
Repe in kolerabe
prodam do 4000 kg. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1584.
Posteljne mreže
izdeluje najceneje Alojzij Andlovic — Komenskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se popravila.
125 Din
1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti — nudi Velepič, Sv. Jerneja c. 25, telefon 2708.
Kmečko posestvo
z gozdom in njivami cca. 15 johov, stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, Drodam za 150.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Manjša lepa domačija« št. 1442.
Stavbne parcele
četrt ure izven mesta, ob glavni cesti, poceni naprodaj. Vprašati pri Jožefu Črepinšek, Zg. Hu-dinja 25, p. Celje.
m
Beseda samo 50 par Dva skobeljnika
(Hobelbank) prodam za 550 Din, manjši 450 Din. Franc Mušič, mizar — Mengeš.
Gojzerce
na obroke
TEMPO«, Gledališka ul.
št. 4 (nasproti opere).
Kokošje perje
naravno, po 10 Din kg, skubljeno po 45 Din kg, nudi eksport perutnine: A. Ekart, Rače.
Pohištvo!
Prodam več spalnic in jedilnic po najnižjih cenah. Solidno izdelano. Sprejemam tudi vsakovrstna naročila. Ivan Novak, strojno mizarstvo, Št. Vid Vižmarje 65.
Vino
izboren lastni pridelek se prodaja na odplačilo kavcije zmožni zanesljivi osebi, katera ima osebno pravico. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod št. 1691.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria.
Opozarjam
cenj. dame na moderniziranje damskih klobukov po najnovejših modelih. -Preoblikovanje Din 28.—, Salon »La Femme Chic« Anica Puhek, Šelenburgova ulica 6/1.
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u
Ljubl ana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje eto. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago,
Malek & Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.
Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
RESTAVRACIJO NA MORJU z vsem inventarjem in palmovim gajem, kopališčem in 1 opremlj, sobo, da v najem za 18.000 Din letno in hrano za 2 osebi. Potrebna gotovina 23.000 Din. Sezona od 15. III. V poštev pridejo samo strokovnjaki z dobro kuhinjo. Osebna pravica ni potrebna. Lastnik pen-siona »S u p e t a r« , Srebrno kod Dubrovnika.
Dne 22. februarja 1932 ob 10 se prodajo na gradu Puchenstein v Meži ob Dravi sledeči predmeti:
i avto znamke »Reo«, 8 perzijskih preprog in 3 divani.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; med tem pa se lahko ti predmeti ogledajo. Nadaljnje informacije se dobe pri okrajnem sodis;u v Slovenjgradcu med uradnimi urami.
0\ a)L' sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 5. februarja 3932.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
ioloodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Naprodaj
po ugodnih plačilnih pogojih takoj velika restavracija s celim inventarjem, Ponudbe pod šifro »Takoj« na upravo »Slovenca« Maribor.
Pisalni stroj
zelo ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 1662.
Otroški voziček
prodam. Krekov trg št. 4.
Sladko seno
prešano, proda Amalija Lottspeich - Rimske Toplice.
Modistke, pozorl
Vsled družinskih razmer prodam trgovino z vsem inventarjem. Sredina mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra točka« št. 1686.
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor. Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam
nudi najceneje Ignacij Narobe L j u b 1 j a n a, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu).
PSenitno moho
naibotfiih mlinov nndl naiceoete veletrgovina lila in mlevtltlb Izdelkov
A VOLK. LJUBLJANA
Reti|e*a cesta M.
Šivalni stroj
popolnoma nov, naprodaj za 1800 Din. Miklošičeva c. 7/III, levo; vhod poleg slaščičarne Depa.
II
Obrt
Beseda samo 50 par Marija Rogelj
Ljubljana, Sv. Petra c. 26, ima po znižanih cenah: odeje, deke, plašče, obleke, predpasnike, zimsko in letno perilo za dame in gospode, nogavice itd.
Zakaj kupuje splošna lesna obrt samo
Teicheriove stroje
Ker so najboljši in
najcenejši!! Glavno zastopstvo: Gledališka ulica 12.
Telefon 2059

Premog suha drva
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PliEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
Pogačnik, Bohoričeva nlica B
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg 8t. 32.
Čitajte in širite »Slovenca«!
ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega očeta, brata, strica
Franca Deleja
gostilničarja in posestnika
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakorkoli izražali svoje sočutje. Najiskreneje se zahvaljujemo preč. duhovščini za spremstvo, nadalje gasilnim društvom Pobrežje, Rečica, Nazarje, Gorica, Šmartno in Ljubno, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti.
Trnove, dne 5. februarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
^ .5
" ^ — ~ 5
s
S g^f*
3 iS
a j« = —o J §-g
C JŠ 53 J, - K*
) — £
" SsS «0
P —
" £ - 25 ^
n M — M
as
i 9 1 --
m Q
|f d o .5 <N S
S	ti
Z 2 <5 "

6J
> jc i, . i* .5 S £ > 5 £
I _ -,c ~
-o I „ '
-J ® ~ —SE
« eo
O ;
:= iM5
• JS ^
iT -J
S o S *
c 53 » Sr«! >1 « ~ • >
"i a C = a »
255
E
2SS8Ž I
99
Dr. Joža Lovrenčič:
Anali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr. Kr.
»Tudi na to sem mislil,« je pojasnil Seko. »Govoril sem že s kraljico in kraljem, ko sta ga hotela prenesti v Tergeste. Odsvetoval sem, ker sem menil, da je iz Silikona, če bi pretila nevarnost, ložja rešitev. Epulo tudi meni, kot ste slišali, da je Istra izpostavljena nevarnosti novega vpada. Prav zato svetujem, naj ostane Dardan v Silikanskem gradišču. Če bi bilo treba, bomo storili vse, da ga spravimo v varno zavetje!«
»K nam v naše gradišče, kamor si Rimljani ne bodo upali in ne našli!« se je navdušil za kraljeviča velmož od zgornje Hidrije.
Kraljica in kralj sta bila zadovoljna in tudi velmožje so pritrjevali.
>Dober je tvoj svet, žrec Seko, in tudi tvoja misel, starešina Harko od Hidrije ni slaba,« je dejal starešina Orgo. »Mladika iz rodu Karnov in Istrov mora živeti in vzrasti v hrast, ki bo kljuboval vsem vihram. Živel Dardan, Belen mu bodi dober!«
»Belen mu bodi dober!« je odmelo po dvorani.
In še je spregovoril žrec Seko:
»Kraljica, običaj je iz rodu v rod, da zbere novi kralj na Belenovem ostrvu narod, da pred njim ponovi prisego in potem da in sprejme darove ter se veseli sredi svojega ljudstva.«
»Držala se bom običaja, Seko. Velmožje, določite dan in ga razglasite v svojih gradiščih!«
Niso razmišljali dolgo velmožje, zakaj Snika,
starešina iz Avesike na Karusadiju, se je oglasil in rekel:
»Kaj bi razmišljali in določevali dan, ko ga je čas prinesel s seboj! Mesec raste in ko bo poln in bo prvi Belenov praznik v mladoletju, ki že tako skliče narod na ostrvo, da se veseli zmage življenja in svetlobe nad smrtjo in temo, tedaj pridemo, kraljica!«
»Dobro, velmožje, pripravim vam praznik mlado-letja, da ga bo Belen vesel in bo živel spomin nanj in na prvo kraljico Karnov iz roda v rod v besedi in pesmi, ki jo bodo peli pevci ob lutnjah od gradišča do gradišča!«---
Solncc se je nagnilo, velmožje, ki so jih bili še pogostili v dvorcu, so se poslovili in zasedli konje, ki so jih obrzdali in pripravili za pot Empeto, Oso in Kran, zvesti kraljičini stražniki. Odpeketali so iskri konji s ponosnimi velmožmi in še isti večer je zavladalo v vseh karnskih gradiščih veselje in navdušenje za kraljico Eno, ki je odnesla Rimljanom poveljnikovo glavo in talent zlata odkupnine... In še je" rastlo navdušenje, ko je narod izvedel, kaj je govorila kraljica, ko je zasedla prestol svojih očetov, in kaj je obljubila.
Veliki žrec Seko se je do prvih zvezd poniudil v družbi kraljice Ene, kralja Epula in malega Dar-dana, ki je že tekal od matere k očetu in še k žrecu in bil živo veselje.
»Ah, kako ga ljubi mati Sevna,« je vzdihnil Epulo. »Izgubljena v svoje blodnje še vedno sanja in govori o njem in ga kliče. Nesel bi ji ga, da bi ga še enkrat videla, preden ji ugasnejo zbegane oči, a potem bi ga Ena ne dobila več tako zlepa v svoje naročje, ker ne dala bi mi ga iz rok, boječ
se, da ji ga spet odnesem.«
»Bridko mi je, Epulo, ko sc spomnim na beg, ki je povzročil toliko gorja, a nisem mogla vztrpeti... Ljubezen me je gnala k tebi in očetu... Nisem kriva...«
»Nisi kriva, kraljica. Belen je, ki ukazuje srcem in vodi naša pota, čeprav mislimo, da hodimo po svoji volji... Glejta Dardana, ob njem pozabita vso žal. Majhen je, a če mu bo Belen dober, vzraste v junaka in bo kralj dveh rodov, kakor smo sklenili,« je Seko milil kraljici bridek spomin in lečil Epulovo rano...
»Dardan, kako hud na Rimljane?« jc vprašala kraljica otroka.
Ni odgovoril Dardan, a postavil se je moško, stisnil prstke v drobne pesti, ju dvignil in potresel.
»Priden, Dardan!« se je smehljal žrec Seko in ga pogladil po mehkih kodrih s svojo velo roko.
Kraljica ga je dvignila v naročje, pritisnila na srce, ga poljubila in rekla:
»Iz mojih prsi, ki so mu jih ukratili prezgodaj Rimljani, je pil že sovraštvo do njih in se mu vcepljam svoj srd in gnev, da bo rastei z njim v mogočno sovraštvo, katero naj ga bo vodilo, ko pojde v boj, ako se ne posreči nam, da bi rimskemu volku pregnali poželenje in slast po naši zemlji. Kaj ne, Dardan moj?«
»Moj in tvoj!« je dostavil Epulo, ji vzel otroka, ga tudi poljubil in obdržal na kolenu.
»Tvoj in moj!« je pritrdila kraljica.
»In obeh rodov, ki ju bo vodil,« je dodal žrec Seko in ko je vstal, da se odpravi, je še vprašal: »Kralj, ostaneš li do slavja tu in se vidimo na ostrvu?«
7.n .lnuoaiovansko tiskarno » LJubljani: Karel Ceč.
Izdaiateli: fvao Kakoveiv
Urednik: Franc Kromžar.
banovinskega sveta
Konec ponedeljkove seje
Razprava u kmetijstvu se nadaljuje
Sledila je razprava o 2. poziciji: kmetijsko nadaljevalno šolstvo, za katero je določenih kakor v prejšnjem proračunu 725.021) Din. Razprave o tem se je udeležilo več gespodov.
Nato čila g. višji fin. sekretar Božič postavke za neposredno pospeševanje kmetijstva. Debata je liila zopet obširna.
Načel nik kmetijskega oddelka g. Podgornik odgovarja predgovornikom. Glede hmeljarstva omenja pri tej priliki, da je danes govoril telefonično z načelnikom ministrstva dr. Stojkovičem, da se iz dravske banovine odpošlje hmeljarskega strokovnjaka na mednarodno konferenco. Za delegata je določen ing. Dolinar, kmetijski referent iz Celja, ki bo vešče branil naše interese. Nato je g. načelnik pojasnil kolikšnega pomena je sistematična akcija za pospeševanje in za ureditev gnojišč in gnojnih jam. S lo ureditvijo polagajo modemi kmetovalci bazo za preureditev in za pospeševanje vse svoje živinoreje. Od racionalne akcije z gnojnimi jamami zavisi ne samo kvantiteta, marveč ludi kva-lilela naših poljskih pridelkov, travništva in s tem tudi živinoreje. Umetna gnojila se morajo redoma uporabiti le kol izpopolnitev hlevskega gnoja in gnojnic. Prav tako je potrebna selekcija semenja, ker se ponekod dogaja, da uporabljajo naši kmetovalci tako slaba semena, da ne obrode niti toliko, kolikor je bilo posejanega. Gre za to, da na svoji zemlji pridelamo čim več in čini boljše pridelke. Ree je, da so bili nekateri kraji hudo prizadeti po ujmah, po loči in po suši in bo treba odpomoči.
Poročevalec g. Božič čila nato postavke, proračuna o živinoreji. Za premovanje plemenske živine, tekme, vzrojo perutninarske selekcijske postaje, mlečno kontrolo, za pospeševanje mlekarstva, čebelarstva in ribarstva in za ureditev gospodarstva z gnojem predvideva proračun 2,330.000 Din.
Načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik pojasni, zakaj je bila pozicija za licencovanje in premovanje plemenske živine in tekme znižana s 650.000 na 300 (XX) Din. Novi zakon o pospeševanju -živinoreje nalaga okrajnim in občinskim kmetijskim odborom med drugim tudi nalogo, da skrbe za licencovanje in za premovanje plemenske živine in tekme. S jiodporami s te strani bo ta redukcija več kot izenačena. — Po daljši debati je bila seja zaključena.
Torkova seja
AA. Ljubljana, 9. februarja.
Ob i) je ban g. dr. Drago Marušič ob navzočnosti svojega pomočnika dr. Pirkmajerja in članov banovinskega sveta otvoril dopoldansko sejo zasedanja banovinskega sveta. Zapisnik včerajšnje popoldanske seje je bil 6iprejet.
Višji fin. sekretar g. Božič je nato prešel ua 18. partijo III. poglavja v .proračunu, to je
o vinarstvu.
Postavka znaša 290.000 Din. K tej vsoti je prišla nova pozicija m sicer 350.000 Din za organizacijo zadružne prodaje vina.
O postavki za vinarstvo se je razvila nato izredno živahna debata. Ker so nekateri gospodje predlagali, da bi se dovolilo v gostilnah točiti vino trte izabele, g. načelnik Podgornik poudarja, da je < banska uprava že večkrat dobila tozadevne prošnje, da jih je pa ministrstvo vedno zavrnilo, sklicujoč se na zakon.
G. višji fin. sekretar Božič čita nato partijo o
sadjarstvu in vrtnarstvu,
ki znaša 360.000 Din. — V debati se je oglasil prvi k- besedi g. liabnik, ki vprašuje, zakaj se je postavka za drevesnice znižala napram lani od 100.000 na 20.000 Din. — G. Kurent z veseljem pozdravlja novo postavko za nabavo sadnih dreves po bano-vinskih ustanovah.
G. Božič čila partijo 20
o zadružništvu in kmetijskih organizacijah,
ki znaša 1,615.000 Din. — G. Detela prosi bansko upravo, naj se ozira pri prispevkih kmetijskim zadrugam predvsem na zadruge, ki delujejo z uspehom za prodajo pridelkov. — G. Babnik predlaga, naj izvede banska uprava zavarovanje živine.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja, da načrt za zavarovanje živine že obstoja. Pove lahko toliko, da bo izvedeno zavarovanje na podlagi vzajemnosti. Kot zavarovalke naj pristopijo občine, kajli čo bi zavaroval vsak posamezni posestnik svojo živino, bi bilo poslovanje silno otežkočeno.
G. Kcder Anton govori o učiteljstvu, ki ga jc treba pohvaliti glede izvenšolske aktivnosti.
G. ban preide na 23. partijo
n Jamarstvu.
I. j. krediti za ustanavljanje in razširjanje gozdnih drevesnic, za pogozdovanje goličav in oddajo sadik revnim osebam, za gozdarsko prosveto, za podpiranje lovstva, za zavarovanje sadnega drevja proti poškodbam po divjačini, za urejanje hudournikov itd.
Dr. Roš izvaja 1< tej partiji: Dočim so vse druge partije bogato dotiraue, so krediti za šumarstvo,
čeprav je to ena najvažnejših pauog našega gospodarstva, bolj revni.
O gozdarstvu je potem poročal g. banski svetnik ing. Šivic, ki je med drugim omenil ustanovitev gozdarske šole.
G. Babnik je v debali omenil, da bodo nekatere določbe v novom lovskem zakonu v škodo občinam. G. ban je pojasnil, da teh odredb ni mogočo več spreminjati. C>. dr. Roš pa je pripomnil, da dolga zakupninska obveznost ne bo vplivala slabo na višino zaikupnine. Menil je tudi, da je strah pred škodo, ki jo delajo divje svinje v naših krajih morda pretiran.
Sledil jo ekspoze šefa goadnotelmičnega odseka za urejanje hudournikov ing. F a s a n a.
Popoldanska seja
Popoldansko sejo je g. ban dr. Marušič otvoril ob pol 16.
G. tajnik Božič jo nadaljeval z 21 partijo proračuna za kmetijski oddelek, to so dotacije za bano-vinske kmetijske zavode.
Proračun banovinsko vinarske in sadjarsko šole v Mariboru
izkazuje 857.200.— Din izdatkov. Dohodki znašajo 528.700 Din in je proračun z dolacijo banovine v znesku 328.500 Din uravnovešen.
Proračun banovinske kmetijske šole na Grmu
za leto 1932-33 znaša izdatkov 849.580 Din, dohodki pa 421.825 Din, z dotacijo banovine v znesku 428.025 Din je proračun uravnovešen.
Pri razpravi o proračunu tega zavoda je želel g. Lovšin Evgen izvedeti, koliko gojencev je na šoli, in druge podrobnosti o delovanju zavoda.
Načelnik g. Podgornik je pojasnil, da je določenih za Grm 60 gojencev. Vsi zavodi računajo povprečno za vsakega gojenca 200 Din na mesec. Zaradi tega je na razpolago nekaj brezplačnih in nekaj polovičnih ali čotrtinskih mest.
Višji fin. tajnik g. Božič prečita nato
proračun banovinske kmetijske šole v St. Juriju ob južni železnici.
Proračun stroškov znaša 533.640,— Din, dohodki 263.220.— Din, banovinska dotacija pa 270.420 Din.
Ker se ne oglasi nihče k besedi, čita g. Božič poročila o proračunu banovinske kmetijsko-gospo-dinjske šole v St. Juriju ob juž. žel. Izdatki znašajo 210.060.— Din, dohodki 88.000,— Din, ler dotacija banovine 122.000,— Din.
Na vprašanje g. Babnika, ali bi lahko gospodinjska šola v Marijanišču tudi dobila kako podporo s strani banovine, pojasni g. ban dr. Marušič, da dobiva šola redno podporo.
Nato čita g. višji fin. tajnik Božič
proračun banovinske kmetijske šole v Itakičanu.
Izdatki znašajo 256.720 Din, dohodki 132.000 Din, dotacija banovine pa 124.720 Din.
G. načelnik Podgornik poda nato poročilo o posestvu v Rakičanih, ki znaša .69 ha. Glavno je Iu banovinska drevesnica.
G. višji fin. tajnik Božič čita nalo
proračun banovinske mlekarske šole v Skofji Loki.
G. načelnik Podgornik poda o šoli širše poročilo ler pravi, da je bil glavni namen šole sodelovati pri pokretu za dvig mlekarstva v Dravski banovini; ipcsebno velja to pri stremljenju za standar-diziranje mlečnih izdelkov.
O vseh Ieli točkah je bila debala več ali manj živahna.
Revizija Vzajemne pomoči končana
Ljubljana, 9. februarja.
Revizija, katero je odredila v petek preteklega tedna banska uprava o poslovanju Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne, jc končana. Revizijo sta izvršila dva zavarovalna strokovnjaka: ravnatelj zavarovalnice Feniks g. Zvonko 2olger in ravnatelj zavarovalnice Triglav g. dr. Lajovic. Revizorja sta sestavila tozadevno poročilo in ga predložila banski upravi v nadaljnje postopanje. Ko bo poročilo objavljeno, bomo o njem podrobno poročali.
Upravni odbor Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne, ki je bil izvoljen 30. oktobra 1931. tvorijo sledeče osebe: Predsednik,- dr. Niko Zu-nanič, bivši minister in ravnatelj muzeja v Ljubljani; podpredsednik prvi: Josip Šiška, stolni kanonik; drugi: Šinkovec Rudolf, ravnatelj; odborniki: Josip Logar, župnik v Žireh, Slavko Pele, uradnik v Ljubljani, Poljak Janko, uradnik v Ljubljani, Ogrizek Avgust, uradnik pri OUZD; namestniki: žitnik Ludvik, trgovec v Ljubljani, Marinko Helena, uradnica v Ljubljani; nadzorstveni svet: Piber Janez, župnik v Šenčurju pri Kranju. Zadnikar Jakob, posestnik in gostilničar, Brdo; namestnik: Briifach Kari, davčni upravitelj.
Senovski premogovnik bo ustavljen ?
Senovo, 7. febr.
Žc lani so krožile govorice, češ, da namerava TPD ustaviti obrat tukajšnjega rudnika. Sicer se lani to ni zgodilo, pač pa jc bilo polovica delavcev reduciranih, ostala polovica delavstva je bila pa le delno zaposlena, saj so skoraj vse leto praznovali, najmanj dva delavna dneva nn teden, včasih pa tudi več.
Sedaj je pa zopet začela krožiti med delavstvom in sploh po okraju težka novica, da bo s prvim marcem ali pa s prvim aprilom ustavljen tukajšnji rudnik. Kakor delavstvo tako se tudi ostalo
prebivalstvo upravičeno razburja, če bi se kaj takega v resnici zgodilo. Vaš dopisnik sc je v zadevi informiral. Vest o nameravani ustavitvi so mu potrdili, vendar podrobnosti še prikrivajo.
Do 400 delavskih družin s 1300—1400 družinskimi člani v strahu stoji pred težkim vprašanjem, kaj bo, če sc zadnji trenutek ne izpremeni položaj. Z delavci vred je ogrožen tudi obstoj tukajšnjih trgovcev in obrtnikov. Zato apeliramo na vse odločujoče činitelje, da storijo vse, da se prepreči bližajoča katastrofa, dokler je še čas. Vsaj ta mali košček kruha, ki ga delavec še ima, um pustite, da ga uživa. Ne tirajte ga v obup!
Velik požar na Viru pri Domžalah
Domžale, 9. februarja.
V vasi Vir pri Domžalah je nastal davi na vse zgodaj velik požar. Gorelo je v tovarni sanitetnih potrebščin Kocjančič in drug, Vir 32, kjer jo bila pred leti Krmpotičeva tiskarna. Že snoči so ljudje v tovarni slišali s podstrešja lahko prasketanje in verjetno je, da se je vnelo žo več ur pred izbruhom požara ter je počasi tlelo v podstrešju, kjer se jo nahajalo veliko skladišče sanitetnih potrebščin. Približno ob pol 2 ponoči je naenkrat ogenj predrl streho in razvil se je ogromen plamen, ki so ga ljudje videli daleč naokoli.
Kmalu so prihiteli na pomoč domači gasilci z Vira in bližnjega Doba. Ti dve gasilski društvi imata dve ročni brizgalni in sta takoj stopili v akcijo. Posebno so gasilci z vnemo pomagali reševati s podstrešja dragoceni sanitetni materijah Takoj za tema dvema društvama so prihiteli nn pomoč šo gasilci iz Radomelj s svojo motorno briz-galno. Na goreče podstrešje so se vlili veliki curki vode. Gasilci so delali na vso moč. Posebno pa se je izkazalo tudi domače prebivalstvo, ki je z vnemo pomagalo gnati obe ročni brizgalni. Ljudstva se je okoli gorečega poslopja kljub nočni uri nabralo zelo mnogo.
Poleg tovarne, kjer jc tudi veliko skladišče materijala, je vila s pisarno le tvrdke. Velika nevarnost je bila, da bi se vnela tudi ta vila, obenem pa tudi naselbina hiš, ki je zelo blizu. Gasilci so se predvsem trudili, da preprečijo razvoj požara na bližnja poslopja, obenem pa, da uduše požar v podstrešju. Goreče poslopje je pritlično. K sreči pa jc nad pritličjem, kjer se nahaja večja zaloga manufakture in sirovin za tkanje ter med podstrešjem obok. škoda, ki jo je požar že tako in tako povzročil, bi bila nedvomno še večja, ako ne bi tega preprečeval masivni obok.
Gasilci ko delali vso noč. Plamen je do 5 zjutraj požiral ogrodje strehe ter skladišče v podstrešju. Med velikim hruščem je zagrmela opeka s strehe. Ob 5 je požar pojenjal ter so se vsi gasilci razen domačih odstranili. Domači gasilci pa so
Inozemski skakalci ua vrhu skakalnico
J gasili tleče ogorke ter slražili na pogorišču do 9 zjutraj, šele, ko jo bila vsaka nevarnost ponovnega ognja odstranjena, so se razšli. Enako, kakor pri požaru v bolnišnici v Brežicah, so se tudi tukaj naši podeželski gasilci sijajno izkazali. Da so ni požar razvijal ludi na sosedna poslopja, so je zahvaliti vnetim gasilcem in pa okolnosti, da je pihal nasprotni veter. I Tovarna Kocjančič in drug trpi okoli pol milijona dinarjev škode. Vsa lastnina tvrdko je pa zavarovana za 920.000 Din pri »Slavijic in Vzajemni zavarovalnici, vendar pa odpade na tovarno samo del te zavarovalnine, tako da škoda morda niti krita no bo. Tvrdka Kocjančič in drug obstoja na Viru nad dve Ieli. Bavila se je z izdelavo raznih sanitetnih in manufaktuinih potrebščin ter tudi s prodajo na veliko. To poslopje je bilo nekoč dra-gonska vojašnica. Ko pa je bilo vojaštvo na Viru opuščeno, so poslopje prevzele po vrsti razne industrije. dokler ga ni kupila sedanja tvrdka, ki je v prvi vrsti dobavljala raznim bolnišnicam, lekarnam in trgovcem sanitetne potrebščine. Tvrdka je imela znaten promet.
Vzrok požara je bit baje kratek stik, ki je nastal sredi podstrešja, kjer je tudi najprej pri-1 čelo goreti. Tovarna je imela namreč zastarelo napeljavo in je sedaj po uvedbi velenjske elektrike tovarna že zahtevala novo električno napeljavo. I Žal se lo ni /godilo lakoj.
Šahovski turnir fantovskih odsekov
Ljubljana, 8. febr.
Včeraj popoldne so se udeleženci tega zanimivega turnirja zbrali v ježenskem prosvetnem domu k zadnjemu kolu ter tako zaključili turnir. Med seboj so igrali: Ježica : Trnovo I., Vič : Sv. Peter, Sv. Jakob : Trnovo II. Vrstni red je ostal prav tak, kakor se je bil pokazal že pri četrtem kolu. Šahovski prvak fantovskih odsekov v ljubljanskem okrožju je postal s tem odsek Sv. Jakob, ki je dosegel od 40 dosegljivih 27 in pol točke. Prva trnovska vrsta je dosegla 25 točk ter s tem drugo mesto. Na tretjem mestu je odsek Vič s 23 točkami, ua četrtem Sv. Peter z 19 in pol točkami, na petem Ježica s 16 in pol točkami, na zadnjem mestu Trnovo II. s 7 in pol točkami.
Turnir je svoj namen v polni meri dosegel. Dvignil je zanimanje zn lepo šahovsko igro med vsemi fantovskimi odseki ljubljanskega okrožju, pa brez dvoma ludi drugod po deželi. Pripomogel je k medsebojnemu spoznavanju fantov, ki so združeni v eni organizaciji. Pritegnil je udeležence turnirja še bolj živo 1; šahovski deski ter jih utrdil in izpopolnil v igri.
Zmagovalcu je pripravilo vodstvo turnirja lup pokal za prehodno darilo. Kdor zmaga na podob nem turnirju v okrožju dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih, tistemu ostane pokal trajno. Ostali udeleženci turnirja bodo. v spomin na to zanimivo srečanje — ki je brez dvoma za veliko večino udeležencev bilo prvo v takem obsegu — pri šahovskih deskah dobili okusne spominske slike.
Prihodnjo nedeljo sc bodo udeleženci turnirja zbrali v trnovskem prosvetnem domu k alternativni simultanki. Začetek ob 9 dopoldne.
Fran Suklje:
Cesar Franc Jožef I.
(Dalje.)
Oboroženi vlsokošolci so zasnovali posebeu oddelek narodne garde, takozvano »akademično legijo . Vojni kurat te legije je bil naš rojak Jože F tis ter, takrat profesor veroznanstva ua univerzi. Donia jc bil iz radovljiškega okraja. Mož lepo zunanjosti in znamenite govorniške sile je kar omamljal s svojimi vlsokodonečimi frazami nerazsodne mlade svoje poslušalce in — samega sebe. Svojega slovenskega pokolenja se menda nikoli ni zavedal, zato ui nikaka škoda, ako ga Slovenci črtamo iz svojih vrst.
Cesar, ki jc bil obljubil svojim uarodom ustavo, je držal svt>jo besedo in že 25. aprila je bila ustava uradno objavljena. Narejena v veliki uu-glici je kazala seveda dokaj nepopolnosti, vendar se ue more reči, da bi bil ustavni zakon sam |io sebi slab. Predvideval je dvojni parlament. Poleg državnega zbor;), sestavljenega iz odposlancev, Se senat, sestavljen iz članov imenovanih od cesarja za njih življenjsko dobo ter iz 150 članov, ki so jili za volivno dobo izvolili največji zemljiški posestniki iz svoje srede. Ali to ni dišalo mladim fantom na univerzi! Dvignila se, je akademska legija v divjem navalu ter vlomila pomnožena ■/, oddelki narodne gardo, zlasti Iz radikalnih predmestij ler z delavskimi četami v cesarski dvor, kjer so zahtevali« dn se prekliče nov ustavni načrt ler nadomesti z drugim, ki naj ima samo eno komoro. Tega načfla pn 110 bi smelo izdelati ministrstvo, marveč l>i se morala njega sestava poveriti osnovnemu nnrlamentu, ki bi ga bilo takoj sklicali.
Lahko si predstavljamo prizore, ki so se odigravali okrog bolnega cesarja v prostorih dunajske >burge Ministrski predsednik baron Pil-lerstorf, mož liberalnih nazorov, toda slaboten, nikakor ni bil kos svoji nalogi. Vojaški poveljnik grof Auersperg, povsem nezmožen, ni znal ničesar opraviti s posadko. Dejstvo je, da so organizirani študentje in njihovi zavezniki dosegli, kar so nameravali. Oktrojirana ustava je bila preklicana ler načeloma izrečeno, dn bo L državni zbor imel samo eno komoro, izvoljeno na podlagi splošne volivne pravice.
Ulica se je radovnla svojega uspeha, ali njih uainene je prekrižala dvojica žensk, cesarica Marija Ana, soproga liolehnega cesarja Ferdinanda, in nadvojvodinja Zofija , ki sta obe začutili, da cesarju na Dunaju poel pritiskom fana-tiziranih ljudskih mas ne bo več mogoče vztrajati- Sklenili sta čimprej pobegnili. Že 17. maja, torej komaj dve leti po oni viharni peticiji, se je peljal^ cesar kakor po navadi na sprehod. On sam ni nič vedel o nameravanem begu. Malo kasneje je šla v j.sli smeri skozi druga mestna vrata Se ena kočija, v kateri so se peljali Franc. Kari iu Zofija s Iremi mlajšimi otroci. Njih najstarejši sin nadvojvoda Franc Jožef je bil takrat žo v Italiji pri vojski maršala Radetzkega. Sledili sla še dve kočiji s par dvornimi damami in dvorjani. Vsi so bili brez prtljage in brez gorkejše obleke, da nihče ne bi mogel misliti na kak daljši izlet. Okna dvorne ..burgec so bila razsvetljena kakor po navadi; ludi sluzinčad ni niti slutila, kaj se dogaja. Samo neki dvorni tajnik je bil o vsem informiran, ker so ga bili poslali naprej, da je pri prvi poštni postaji poskrbel novo priprego. šele lam je cesarica povedala ubogemu cesarju, dn so niso peljali nn navaden izprehod. temveč dn je lo beg iz upor-
nega Dunaja. In tako so potovali celo noč in ves drugi dan, to je 18. maja do 11 zvečer, dokler niso prispeli do Solnograda. Ko so prispeli v Inšbruk, jih je tirolsko ljudstvo brez razlike stanu z burnim veseljem sprejelo.
Ta beg ni bila lahka stvar. Morda si navedeni dami, ki sta se ohrabrili za la korak, nili predstavljali nista tragičnega položaja francoskega kralja Ludovfka XVI., ki je tudi z ženo in otroci hotel zbežali iz upornega Pariza, a je bil tik ob državni meji pri mestu Varennes od poštarja spoznan in gnan nazaj v mesto Pariz, kjer je. poldrugo leto kasneje izvršila giljotina svoje morimo deio nad kronanimi glavami. Tudi v leni slučaju ni bilo nemogoče, da se 110 bi kaj enakega pripetilo.
Dunajčani pač niso dolgo zdrznil brez svojega cesarja; pošiljali «0 eno odposlanstvo za drugim, moledovali toliko časa. da se jo cesar Ferdinand vendarle s svojim dvorom 12. avgusta zopet vrnil na Duuaj. Toda to dejstvo daleč ni pomirilo skrajno razdrapanih avstrijskih razmer, bicer se je posrečilo izvršili splošue volitve za osnovni parlament, kateremu se je poverila naloga izdelati avstrijsko ustavo. Ta kousliluanta se je zbirala v dvorni jezdarni, ki je kmalu odmevala od neplodnih hrupnih debat avstrijskih zastopnikov. Ali v lonibardo-beneškein kraljestvu jo divjal jasen upor. katerega jo pijemonteški kralj Karel Al beri podpiral s svojo armado. Tudi na češkem jo prišlo o binkoStnih praznikih do krvavih nemirov, povzročenih po vrtoglavem radikalizinu. ki je dal povod avstrijskemu poveljniku knezu W i 11 d 1 sch -griitzu z oboroženo silo ukrotiti vročekrvne elemente. in posebno hudo je zgiedalo na Ogrskem. Tam je madžarski šovinizem primoral hrvaško-srbski živelj, da se je z orožjem v roki v brun postavil Košutoviui namenom. Stvar je dobila tem
resnejše lice, ker se je na čelo odpora Hrvatov in Srbov postavil hrvaški ban, vitežki Jelačič. Začetkom septembra leta 1848 jo Jelačič s svojimi 1 zvestimi graničarji udaril čez Dravo in na Ogrskem se je začela notranja vojska.
Kaj pa dunajsljo prebivalstvo nasproti tem hoinatijam? Dunajčan o politiki nikoli ni nič razumel. Tedaj je tudi tukaj proli svojemu ori-vldnemu interesu simpatiziral /. Madžari.
Dunaj je bil preplavljen od madžarskih agen-lov, ki so potratno denar trosili: ni čuda tedaj, (ki je Dunajčan v svoji nerazsodnosti kar norel za Madžari in njih stremljenja po dejanski popolni nezavisnosti. Ko je tedaj avstrijsko vojno minislr stvo oeiredilo, naj se pošlje nekaj bataljonov dunajske posadke na pomoč Jelačiču na Ogrskem, je [ bil ogenj v strehi. Med drugimi bi moral na Ogr-: sko ludi odmarširati grenadirski bataljon Riebter, cigar moštvo je bilo že delj Časa izpostavljeno neprestanim poskusom omajati njih zvestobo ter pridobiti jih za dunajsko ulico. Dno 6. oktobra bi morali odriniti, toda akademična legija narodne garde in tolpe prole.tnrijata so so spustili v boj z vojaštvom in preprečili odhod odpadlih grena-dirjev. še več, z naskokom so vzeli uporniki dunajski »Zeughausc ler oplenili oudotne bogate zbirke orožja. Opoldne pa se je vršil napad nn vojno ministrstvo in zastonj je skušal poljski poslanec Smolka, ki je. baš bil izbran predsednikom j osnovnega ustavnega zbora, z lastnim svojim truplom zavarovati nesrečnega ministra. Nič ni pomagalo. Podivjana tolpa je na grozovit način usmrtila ministra grofa Latourja, ter njegovo truplo z divjim krikom obesila na plinov kandelaber 1111 dunajskem Hofit pred vojnim ministrstvom.
Dunaj se je bil pridružil splošni revoluciji proli Habsburški kroni.
LiuMjana
Deset dni prenočevala aa prostem
Ljubljana, 0. febr.
Tn matasto Micko (tako ji splošno pravijo), gotovo marsikateri Ljubljančan pozi a. Po ulicah hodi z zavojem pod pazduho, vpije iu kriči ter robanli proti vsem oblastem. Pasanti so se je že skoraj navadili. Danes se pojavi na policiji, drug dan na magistratu, nato na banovini in tudi večkrat je gost ua hodnikih justlČue palače. Decembra mesecu je 11. pr. prišla na stanovanjski urad mestnega magistrata in zuvpila nad g. Kotnikom i j Marš ven! .la/. ostanem tu in bom bolj pravično delila stanovanja.«
Usoda Micke, ki je z možem, bivšim delavcem mestne plinarne, pristojna v Škofjo Loko, je kaj žalostna. Uradno poročilo pravi, da sta /. možem, l i je alkoholik, prenočevala po raznih hlevih, kozolcih in loj.ah. Poslali so že oba v domovinsko občino, toda vrnila sta so v Ljubljano. Vso njiju hišno ropatijo so nedavno znosili ha prostor za Toniesovo hišo v šo neurejeno Dvorakovo ulico. Tam sta oba v ri:ijhuj: m mrazu na prostem prenočevala deset dni. Vsako jutro je bil tam silen vik in krik. Micka je zmerjala možička. >"ap<it<k><l se jo stanovanjski urad na predlog socialnopolitič-nega urada odloči!, da ie ■•■pravil vso ropatijo v neko jiodstrešno stanovanj« na periferiji mev-in. Ko je Micka včeraj zvečer prišla v svoj svobodni dom, ui več našla svojo siromaščine. Mostni drla vri so vso odpeljali. Zanimivo jo, <iu jo mestni lizik g. dr. lin s še začetkom oktobra lanskega lela Mioko spoznal za umobolno in živčno bolno ter je predlagal, da se jo spravi v zavod zn umobolne. Raje je bila Micka že v t ■tu zavodu, toda mož Jo je spravil veri, češ, da l>o sam skrbel za njo.
Kai bo danes
Drama: Cvrtek /a pečjo«. Red A.
Opera: Knez Igor . Red C.
Prcsvefa rruovo-Kiakovo: Predavanje san. polkovnika dr. Mateja Justina; Kako se obranimo strupenih olinov v slučaju sovražnega napada«. Ob S.
Kino Ljubljanski dvor. Ob 0 film Živio
kralj!
Nočno službo imata lekarni: nr. Trnkoczy ded.. Meslui lig 4, iu mr. Rainor, Miklošičeva ce-sfa 20.
• Pregled konrcrtoT tekom febsuarja in marca do Velike noči. V petek, dne io, februarja bo fimfoničr.; koncert opernega orkestra pod vod-ftvom ravnatelja Mirka Poliča. V ponedeljek, dne 22, Ieb'uarja koncertira v Filfearmonični dvorani Slovenski vokalni kvintet, 1 miren bo pela v Ljubljani znamenita i< olor.-vturna pe-ka Ada Sari, dne 4. moica ima ovoi koncert konservatorijaki godalni kvartet, dtie 7. marca uoie v Unionski dvorani Učiteljski pevski zbor, dne 14. marca pa bodo pri ras zopet Zikovci, ki nastopajo danes pod imenom !' a«kl kvarteti. Podrobnosti slede.
_ 0 Obiskovalce danažr je predstave Jitma »Živijo kralj« opozarjamo, da bo naval k predstavi Srezdvomno zelo velik. . -adi česar naj vstopnice kupijo v predprodaji, ki se bo vršila danes ves do.i v kino Ljubljanski dvor. Predstava se prične ob zvečer. Pri predstavi bo svirala godba ■"). pešpolka. Cene so zelo nizke '.n sicir po 3, 5 'n 10 Din.
® Predavanje r Rokodelskem domu. Drevi ho imel g. prof. Janko Mlakar v dvorani Rokodelskega doma predavanje o svojem potovanju v Palestino. Predavanje bodo pojasnjevale mnogoštevilno skioptične slike. Za prof. Mlakarjeva predavanja ?e zanima vsa Ljubljana in nocojšnjo predavanje o Palestini pa zasluži šc posebno pozornost. Pričetek bo točno ob K zvečer.
0 Vse lastnike motornih vozil opozarjamo na registracijo motornih vozil, ki se prične danes. Tozadevni razglas policijskega ravnateljstva smo objavili v včerajšnji številki Slovenca na 4. strani.
0 Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja vse lastnike motornih vozil, da morajo ob priliki pre-reKistriicijo motornih vozil predložiti komisiji potrdilo mestnega knjigovodstva, da so plačali občinski davek ua motorna vozila za leto J981. in za avtomobile za prvo četrtletje 1982. za motorna kolesa pa za U 'o 1932. kor se jim sicer no bodo izdale nove evidenčne tablice.
0 Vgeuc. nrof. dr. A. Gosar bo v sr«lo dne 10. f»r ob 18 v zbornični dvorani univerze nada-Ijrr.il predavanje o socioloških in ekonomskih iiKllovuh moderne družabne reforme.
0 Maša zadušnica za pokojnega Adolfa Gabr-ška to v petek dne 12. t. m, ob 7 zjutraj v stolni cerkvi.
*•) Zopet sneg. Včeraj dopoldne je po dolgem času začet zopet prav leno naletavati sneg. na katerega smo že skoro pozabili. Od 13. januarja nismo imeli več nobenih padavin, par tednov sem pa krasno solnčno vreme brez megle, kakršnega v
Ljubljani pozimi pač nismo navajeni. Sile najbrž ta sneg ne bo delal, čeprav se ga brezposelni mogoče še bolj vesele kakor smučarji. Na vsak način jo še. preinraz, sa j so še popoldne viselo na lužah v Ljubljanici tanke ledene plahte. Ce se ne bo moiueje ujužnilo, se bodo pač vsi zastonj veselili lega snega.
0 Kedui mesečni sestanek ljubljanske sekcije Združenja univ. obraz, žeua v Jugoslaviji se vrši dne 17. febr. ob 20 v posebni sobi kleti "Emone .
© Belokraujco opozarjamo, da ni v sredo dne 10. I. m. sestanka v Kazini, kakor je bilo prvotno javljeuo, ampak da se sestanek vrši dno 11. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Kazino. — Odbor.
© Ekskurzijski fond Akademskega kluba elektrotehnikov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto dne 18. t. m. ob pol 17 v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
0 Najbolj se udejstvuje med sedanjimi srednješolskimi organizacijami organizacija »Žar«, ki je kolikortol;ko že znana med občinstvom, ker izdaja vsak mesec — letos že tretje leto — tiskan mesečnik »Žar«, ki je verna slika današnjega srednješolskega mišljenja in hrepenenja. »Žarovci« priredijo — letos v zameno za antično drame, ki so jih predvajali prejšnja leta — moderno Cankarjevo dramo •Hlapci-. Trdno pričakujemo, da bo tudi siri® občinstvo uvidelo agiln-cst srednješolcev in podprlo z obilnim posetom prireditev, ki bo dne 12. i. m, ob 8 zvečer v drami.
Marfhor
Naval zavarovancev Kmet ehsp. zadruge na sodišče in policiio
Maribor, 9. februarja.
Zadeva s kmetijsko ekspertno zadrugo v Mariboru zavzema vedno večji obseg. Neprestano prihajajo na eodiŠČe pismene ovadbe iz vseh naših krajev, na včerajšnji poziv v listih pa jc nastal pravcati naval prizadetih na policijo in na sodišče, tako, da preiskovalnim orjjanom skoro ni bilo mogoče zmagovati prometa. Šele iz tega navala in zanimanja prebivalstva za potek preiskave jc prav za prav razviden ves ogromen obseg poslov zadruge. Preiskovalni sodnik je tekom včerajšnjega dne zaslišal šele ravnatelja Kendo, ki jc prav za prav bil najtavljenec Zadruge, dočim so tvorili
glavni upravni odbor predsednik Krištofič, podpredsednik posestnik Franc Pililer iz. Rač, tajnik pa i Žunkovič. Zgonc, katerega so med drugimi aretirali, je bil nastavljen pri zadrugi kot uradnik šele par dni, ter so ga danes izpustili na svoboda. — Danes je odšel iz okrožnega sodišča v Mariboru odlok, da se zapečaiijo poslovni prostori podružnic zadruge v Zagrebu in Ljubljani ter da se morajo knjige zapleniti. Revizijo knjig glavne poslovalnico v Mariboru bosta izvršila dr. Lajovic, ravnatelj zavarovalne družbe Triglav, in ravnatelj Feniksove zavarovalne družbe Žolger. Zaslišanje aretiranih voditeljev zadruge se bo tc dni nadaljevalo ter pričakuje cela javnost z napetostjo izid preiskave.
v Novo šolsko pos!op'e
Gradba nove šole na desnem bregu Drave zagotovljena - Na j mode me ša šola na še ga mesla
Hotel Union Restavracija
Danes Veliko izbira
raznovrstnih rib!
K. msr
'.'•'. 'Kulturna vloga moderne žene« je naslov predavanja univ, prof, gosp. dr. Evgena Spektor-skega, ki ga priredi »Uaruženje univ. izobr. žena« v četrtek, dne 11. t. m. ob 18 v balkonski dvorani ria univerz;. Vstop prost, Vabljeni vsi!
0 Predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega druš va drevi odpade, a v ponedeljek 15. I. m. se prične drugi del sadjarskega tečaja, ki bo trajal pet dni iu eo vsa predavanja v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi ob 19. Vstopnine ni.
'•> Prosi. «as. in rese v. društvo Ljubljana —
severni del ima izredni občni zbor v četrtek ob 20 v društvenem orodišču. Caustvo se poživlja, da občnemu zboru polnoštevilno prisostvuje.
0 Nesreče. Včeraj je vozil 35 letni hlapec Jereb Franc, uslužben pri županu na Loki pri* Mengšu, z vozom za svojega gospodarja. Prav nič ni znano, kaj je. delal, da je padel tako nesrečno, da je šel voz čez njegov prsni koš, pri čemer je dobil zelo hude notranje poškodbe. Rešilni avtomobil ga je dopoldne prepeljal v ljubljansko bolnišnico.
© Tatvina suknje. Čevljarski pomočnik Viktor Mrkonja je bil v nedeljo zvečer od 10 do 11 v neki gostilni. Ko je odložil svojo suknjo, mu jo je gostilničar sam spravil v jedilno shrambo, katera sicer ni zaklenjena, vendar bolj težko dostopna. Ko je odhajal, suknje ni bilo več. Mrkonja jc oškodovan za 1800 Din .Storilec je povsem nepoznan.
© Danes zvečer običajni »slanikov večer« v
Restavraciji ; Zvezda :.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
priporoča:
Fink S.: Inter Spina*. Fasten- und Silvesterpredlg-ten. 229 strani, nevez. Din 67.50, vez. Din 87.—. Kaim D. E.: Alles wird geleiligt durch Gottes Wort. Fastenpredigten. 233 strani, nevezano Din 60, , vezano Din 79.50. Obehammer K. Dr.: Beispiele aus dem Leben. Fur Kanzel und Scliule. 410 strani, vez. Din 132. Restle C.! Die Siinde, Fastenpredigten. 75 strani,
nevezano Din 23.—. Seeboth L. P.: Prodigten fur di« Sonn- und Fest-tage der Fasten- und Osterzeit. 170 strani, vezano Din 82.50. Soiron T. Dr.s Jesus fragt... Fastenpredigten. 54
strani, nevezano Din 18.—. Soiron T. Dr.: Menschenslcksale unter dem Kreu* ze. Zeitgemasse Fastenpredigten. 71 strani, nevezano Din 20.25. Toth T. Msgr. Dr.: Christus und die Probleme un-serer Zeit. Predigten. 269 strani, nevezano Din
ČO,—, vezano Din 81___
Toth. T. Msgr. Dr.: Die zehn Gebote. Band l Pre-digten. 312 strani, nevezano Din 65.50, vezano Din 90.—. Toth T. Msgr. Dr.: Die zehn Gebote. Band II. Predigten. 334 strani, nevezano Din 67.50, vezano Din 90___
Ma ribo r, 9. februarja.
Kratko smo nedavno poročali, da je že osi-gurana zgradba novega prepotrebnega šolskega poslopja za osnovno šolo na desnem bregu Drave. O projektirani gradbi smo doznali sedaj podrobnosii, i/: katerih je razvidno, da bo dobil Maribor z novo stavbo najmodernejše šolsko poslopje. Kakor je že znano, bo stala nova šola na četverokotu med Sti •itarjevo, Magdalensko, Betnavsko in Fraiiko-pansko ulico. Stavbišče je lasi. železniške uprave, s katero se občina trenuino še pogaja za zamenjavo za drugo zemljišče; pogajanja bodo v najkrajšem času ugodno zaključena. Zemljišče bo nalo proučil poseben ožji stavbeni odbor tor izbral naj-prikladnejše mesto za postavitev novega poslopja.
V novi zgradbi bodeta nastanjc
lisica .osnovna šola fcr	r!- M
„	_____ ________jeni deška in
dekliška osnovna šola ter je predvidenih 20 razredov z vsemi pritiklinami. Zgradba bo največ tri-nadstropna, ter zaključena s skupino teras, ki bodo ■deloma služile za učne svrhe, deloma pa za indi-rektno razsvetljavo učnih prostorov v zgornjem nadstropju, po vzorcu dunajskih modernih šolskih stavb, kjer so skoro vsi razredi razsvetljeni od zgoraj. Pri izvedbi načrtov in gradbe sanie bodo upoštevane v celoti moderne higijenične zahtave in učna načela. Poleg razredov bodeta služili v učne sv rile dve delavnici za deška in ženska ročna dela, dalje bo skupna telovadnica z. garderobnim: prostori, prhami in napravami za umivanje nog,
ambulantna soba za šolskega zdravnika s čakalnico, pršile kopalnice v kleteh, prostor za mlečno kuhinjo, vzidane omare v učnih sobah in vzidane zaprte garderobe na hodnikih, posebni uradni sobi za šolske sluge itd. Razen tega bodo v poslopju še dve stanovanji za sluge, dočim učiteljskih stanovanj ne bo.
Za zgradbo samo je zaenkrat na razpolago samo vsola 4 milijone dinarjev, katere je darovala mestna hranilnica. Občina je prvotno nameravala primakniti k tej vsoti še 2 milijona dinarjev, ozir, skleniti nekak sporazum z okoliškimi občinami radi skupnega prispevka, da bi se lahko pristavila še meščanska šola, toda zaenkrat so razmere takšne, da ni misliti na uresničenje tega širšega načrta, Pač pa bo stavba zgrajena tako, da jo bo mogoče kasneje brez škode za zunanji izgled primerno povečali in razširiti.
V kratkem času bodo razpisani idejni načrii s tremi nagradami. Ker se računa, da bo rešeno vprašanje zamenjave zemljišča že koncem tekočega meseca, za načrte pa se računa največ dva meseca, je_ upati, da sc prične z zgradbo že najkasneje s lo. junijem tega leta. Do jeseni naj bi bila potem zgradba gotova, da bi prezimila v surovem stanju ter se dobro presušila. Tekom prihodnje pomladi in poletja bi se potem stavba z opremo vred dovršila, tako da bi se s pričetkom nove šolske dobo v prihodnzem letu 1933 že pričelo s poukom v novi zgradbi.
FaatovskabiihapriSv.Trehkealjih pred senatom
Maribor, 9. februarja.
Dne 9. avgu;.la se vrši vsakoletno žegnania pri Svetih Treh kraljih na Pohorju, ki je za celo obširno pogorje velika slovesnost. Tudi lansko leto se je tega dne zbrala pri lepi cerkvi Sv. Treh kraljev velika množica, zlasti mnogo mladine. Ob tej priliki je došlo med fanti iz občine Tinje in njihovimi sosedi iz Keblja do srdite fantovske biike, ki se je pričela z napadeni Antona Šmogavca iz Keblja, ki je pritiopil k skupini Tinjskih fantov ter po kratkih besedah napadel z nožem Šego Jožeta, s katerim je bil že dulj časa v sovraštvu. Šega je ta napad preprečil, da je zgrabil napadalca za roko, nakar so navalili bratje Šege nanj ter ga obdelali s kre.peljci in kamenjem. Napadalec je nato zbežal, na pomoč pa so mu prihiteli trije Oblonšelu, Šmogavec Martin in Hribernik Blaž ter pobili na tla Šego Jerneja. Temu so zopet prihiteli I na pomoč Tinj.ski fantje in tako 6e je razvnela med njimi in Kebeljčani splošna bitka, v katero je posegel Oblonšek Rudolf s sekiro ter navalil z njo na Tinjčane, ki eo ga sprejeli s točo kamenja; en kamen ga je zadel s tako silo v glavo, da ga je vrgel po tleh nezavestnega. Iz nezavesti se ni več prebudil, ker mu je radi udarca kri zalila možgane ter je nastopila srnrt, Ta žalostni dogodek je pretepače iztreznil, da so se razšli, večinoma vsi s krvavimi glavami, Danes je ta žalostni dogodek obravnavalo mariborsko okrožno sodišče. Pred sodni-kom-poedincem se je zagovarjalo 9 fantov, 5 iz Tinj in 4 iz Keblja. Bili so to trije bratje Šega, Jožef,' Jernej in Franc, Jesenek Jožef in Robnik Ivan ter brata Oblonšeka Rudolf in Franc, Šigovec Martin in Blaž Hribernik, Predpre:skava je bila v tem slučaju dolgotrajna, ker je sodišče zaslišalo nič manj kot 25 prič in izvedencev. Kljub temu ni bilo mogoče ugotoviti, kdo jc zagnal usodni kamen O.blonšeku na glavo. Fantje sami so skoro vsi priznavali, da so se udeležili pretepa in v smislu njihovega priznanja je bila sestavljena tudi obtožnica, iz katere smo povzeli sliko poteka bitke. Sod-
be so bile radi priznanja in radi nepojasnjenih momentov milo ter po večini pogojne. Obsojeni so ^ega Jožef na eno leto strogega zapora, Franc in •Jernej Sega ha 6 meseccv strogega zapora, pogojno na 5 let, Jožef Jesenek 4 mesece strogega zapora, pogojno na 5 let, Robnika Jvan 4 mesece strogega zapora, pogojno 5 let, Šmogovec Martin 4 mesece strogega zapora, pogojno 5 let, Hribernik Blaž in Franc Oblonšek na 4 mesece ctrogega zapora pogojno 5 let ter Rudolf Oblonšek na 2 meseca strogega zapora.
□	Pregled motornih vozil v Maribofu se bo vršil v_ diieh od o. do 13. februarja. Avtobusi, taksiji In tovorni avtomobili bodo pregledani dne 0. f. m., osebni avtomobili dne 10. in 11. ter zamudniki dne 12. t. tn. popoldne v garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Za vsa moloma kolesa bo pregled dne 13. t. m. od 14 naprej pred poslopjem policijskega komisarijata na Slomškovem trgu.
□	SSK Marafon. Plavalna sekcija: danes ob običajni uri trening za dame. Lahkoallelska sekcija: Danes trening s pričetkom ob pol 8 na Livadi. Vsi in točno!
□	Iz jugoslovanske strokovne zveze. Nocoj ob pol S sestanek, združen s predavanjem v poslovnih prostorih v Sodni ulici.
□	Novi grobovi. V splošni bolnišnici je umrla poštna uradnica Karolina Petelenka, stara 54 let. Pogreb blage pokojnice se bo vršil danes ob pol 5 iz mrtvašnice ua mestno pokopališče. — Danes popoldne ob pol 4 se vrši na magdalenskem pokopališču pogreb tako tragično umrlega trgovca Podlipnika, katerega je povozil v nedeljo zvečer na cesti med Mariborom in Sv. Lenartom avto dr. OoriŠeka iz Sv. Lenarta. Pokojnikom večni mir m pokoj, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
□	Poceni meso. Danes v sredo se bo od osmih naprej prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 45 kg svinjskega mesa po 8 Din in sicer za osebo 1 kg.
Kulturni obzornik
Nova knjiga o družboslovju
Hr. L Jeraj: Sociologija, 1932, Samozaložba, tiskala lisicama sv. Cirila v Mariboru, broš. «tr. 188. — Mariborski profesor nn bogoslovnem učilišču g. dr. L Jeraj je te dni izdal v samozaložbi zelo pomembno in v nošeni času še posebej koristno »Sociologijo . ki bo v strokovnih in znanstvenih krogih brez dvoma vzbudila živahen odmev. Ker pa jc knjiga tudi odlično praktičnega pomena — vsi delavci na našem prosvetnem polju bodo željno segli po njej — naj tudi -Slovenec opozori nanjo.
Pisatelj nam je hotel podali družboslovje, morila bolje rečeno črtež družboslovja na osnovi katoliškega življenjskega in svetovnega naziranja s tem namenom, da začrta jasno smer vsem, ki iščejo v veliki množici sodobnih socialnih teorij in intmi trdne orientacije. Ako prav razumemo pisatelja, je bil to njegov glavni namen, ki mu je narokov,',1 seveda v naprej gotovo omejitve. Zato avtor one teorije, ld jo jo izčrpno in neprekosljivo obdelal naš dr. Ušoničnik v svoji Sociologiji , — ]<j tudi še po 20 lotih kar jo iišla ostane slejkoprej naše najboljše tovorstno drlo — ne raapreza v podrobnosti, temveč se jo potrudil, da napiše v prvi vrsti »družboslovje« v ožjem smislu, kakor to delajo novejši, zlasti nemški sociologi. Jorajevo delo temelji eicer trd,io na preizkušeni tradiciji katoliških sociologov. n gre korak dalje in so trudi, da vse po-nioinbiiejie novejše pojave iz socialnega sveta tn družabnega gibanja pritegne v svoj sistem. Da jo moral pisatelj pri tem že z ozirom na omejen obse^ skrbno izbirati jr povsem jasno. Mri svojem siste^ mu se nn oni strani naslanja na Viorkandta, Wie-se ja, Tih in lesa in deloma tudi na Schwera, zlasti v glavnem dolu (splošna sociologija, sir. 31—90), a postopa poveod kritično, popravlja ludi bistveno nji-
hove izsledke in nam tako poda prvo pregledno analizo družabnega bistva, kakor ga gleda pozitivno katoliško usmerjen .sociolog. Druga aktualnost Jerajeve sociologije je pa v tem, da je s pridom upošteval iu uporabljal zadnjo papeževo socialno okrožnico »Ouadragesimo anno , kar mu je omogočilo, dn je staremu krščanskemu nauku o or-ganični strukturi človeške družbe mogel dodali še nekaj kontur bodočo organizacijo korporativne države. Mislimo, da v teh dveh činjenicah leži specialen poudarek Jerajevega družboslovja. Ideja papeževe okrožnice sc vleče kakor rdeča nit skozi vsa poglavja, ki so nanizana kot nekakšen teoretičen okvir okrog to osnovne idejo. Razdelitev snovi po knjigi: Uvod podaja nekaj zgodovinskega pregleda in določitev pojmov (sir. 1—31). Glavni del knjige, splošno družboslovje, je razdeljen nn štiri pododdelke: smotrenost družbe, rast družbe (organična struktura družbe), družabni sistemi in družabni tipi. V tretjem delu (posebno družboslovje) pa pisatelj obravnava vpraša-šanja prava in družbe, lastnine, družine, stanu In države. Delo jo foraj lepo zaokrožena celota.
Dr. Jorajeva knjiga je pisana zelo živahno, večkrat rolo z zanosom. Tisk Čiri love tiskarne je čeden in prijeten za oko. Knjiga stane ,s poštnino vred samo 27 Din in se naroča pri pisatelju, Maribor Gledališka ul. 2. — Knjiga bodi vsakomur toplo priporočena.	\r. y.
SRCE IN DENAR NA ODRU ROKODELSKEGA DOMA.
Nn pusfno nedeljo jc vprizori lo Društvo rokodelskih pomočnikov pri svoji običajni prireditvi Vodopivč- vo spevoigro Srce in denar , Snov ji je zajeta prav iz domačega življenja in opisuje dogodek, ki so je žn tolikokrat dogodil in sc še dogaja. Brez pretiranih. Izumetničenih sredstev plclo pisatelj snov tako naravno, da mora poslušalec vse sproti doživljali. Izredno melodični spevi — deset jih je v Igri — dejanje izredno lepo' poživljajo in učinek poglabljajo. Vse jo tako naravno, preprosto in baš zato tako prikupljivo. Igrali so, kakor ve-
dno, prav dobro. Tudi pevske vloge so bile jako dobre in je sklepni nalašč za to igro sestavljeni mešani zbor prav izborno zveuel. Igra je zapustila najboljši vtis in smo prepričani, da bo prišla kmalu na vse odre po Slovenskem.
Vodopivčevo spevoigro smo zalo obširneje ocenili, ker je novost za naše odre in so moramo vsakega napredka na glasbenem iu dramatičnem polju, ki pomaga do popolnejše ljudske izobrazbe, posebno veselili. Na sporedu prireditve v Rokodelskem domu pa so bile še mnoge druge privlačne točke in se je občinstvo zopet prepričalo o izrednih igralskih darovih gdč. Kavčičeve iu gg. Vran-čiča in Novaka.	L,
PRVI KONCERT V TREBNJEM NA DOLENJSKEM.
V analih trebanjske zgodovine ni bil doslsj zaznamovan še sploh noben koncert. Zato je umevno, da je zavladalo med ljudmi precejšnje zanimanje za prvi koncert, ki se je vršil letošnjo Svečnico ob pol 3 popoldne v lepem trebanjskem Prosvetnem domu. Bil je lo koncert domačih tam-burašinj, kar je zopet nekaj nenavadnega zn naše kraje. Dasi se za tamburice nisem mogel nikdar posebno ogreti, vendar sem na prijazno vabilo rad pohitel v bližnje Trebnje. Koncert so počastili poleg novomeškega g, prosta Cerina in g, dekana To-mažiča najodličnojši trebanjski krogi. Koncert je naštudiral in vodil trebanjski g. kaplan Franc Blazic, ki ie nadarjen in vsestransko naobražen glasbenik. S koncertom je imel pač mno^o Iruda, ter sko ro vse točke -obširnega sporeda je sam priredi! za tamburaSki zbor, deloma tudi za petje in vse glasove jc ludi sam izpisal. Koliko nočnpii.i spanja si je moral vsled tega ogromnega dela pri-trgati! Izmed tamburaških točk omenjam na pr, Hochreiterjev valček iz Novih akordov, Liszlovo »Ave Mana:, Slraussov valček »Cigan-baron« iu razne druge valčke in koračnice. Deset točk jc priredil za tamburice in pevski zbor, nekaj nabožnih in več narodnih. Občinstvu so zlasti le ugajale,
Moslti zbor se je navadno vrstil z ženskim zborom z vmesno medigro, nazadnje sta se zdruzila oba zoora. Peli so le dvoglasno, kar je poleg tam-ounc popolnoma zadostovalo. Ob koncu so dekleta | prav dobro podale še Vodopivčevo kratko spevo-i igrico »Talca so naša dekleta« s spremljanjem har-: monija.
j Gotovo se bo tamburaški zbor še pomnožil, ker pn tej priliki je nastopilo samo 10 tambura-sinj; brez dvoma se bo zbor v marsičem še iz-boljšal in zlasti v taktu bolj utrdil. Vendar občudovanja vredna je vztrajnost g. zborovod.e, ki je v petih mesecih dosegel lako lepe uspehe, a tudi vztrajnost vrlih tamburašinj, ki so žrtvovale toliko časa in truda za vaje.
Pri koncertu jc samo za to priliko sodelovalo tudi več pevcev in pevk, gotovo precej nad 30, J>-o sem jih slišal, sem si mislil: -Iz teli čvrstih grl trebanjskih mladenlčcv in mladenk bi se dal ustvariti mogočen pevski zbor.« Ker ima g. Blaiio tolika veselja do glasbe in tako lepe glasbene zmožnosti, mu svetujem, naj sc loti sedaj tega šc toliko hvaležnejšega dela, da ustanovi v Trebnjem mnogoštevilen mešani zbor, ki bo v čast njemu m vsem Trebanjcem. Seveda bi stalo to zlasti od začetka mnogo truda, ker bi bilo Ireba pričeti s teorijo in izobrazbo glusov; :> po mojem mnenju bi sc trud bogato izplačal,	Fr, F—č.
Cerkveni vestnih
Sfolna akademska kongregacljii. Danes ločnr, ob 21) v Križankah običajni sestanek. Sodali vljudno vabljeni!
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri, praznik Lurške M. B„ ob 7 sv .mašo in skupno sv, obhajilo.
Iz tfj-triffiprtprtr ?'v>1iemr
Slovensko filnfclistično društvo v Ljubljani
Danes ob 20 restavracija clnkolo — menjalni večer; Francija - Italija. - Gosljo dobrodošli.
Dnevna kronika
Kaj pravite?
7. začuden jelli sem v belgrajski -Politiki brni sledečo vest, ki Jo moram sporočiti, ludi ..Slotieilčeotm bralcem:
Vred kratkim sem kol šolski upravitelj osnontie šole — o predvojnih mejah Srbije — moral sklicali šolski odbor -/.uradi letošn jega šol-i.-kt>ga proračuna. Splošna kriza jc ie. toliko znana, da jo moramo upušlvbaU tudi po vaseli. /uradi tega smo dali n proračun le. lo, brc/, česar bi nikakor na mogli uhajali. Med drugim smo predlagali, nu podlagi zakona o osnovnih šolah, naj se sprejme v proračun tudi skromna vsolica za honorar oeroučilclju. — Občinski odbor pa ju odklonil la predlog. To količno moramo obžalovati, ne moremo pa obsojati. Ampak, najhujše jc lo, ?.■ kako utemeljitvijo so ta predlog zavrgli: Odbor zavrača predlog šolskega odboru in sklene, du naj sc za verdučilelja nc imenuje noben učitelj, in du nuj sc verouk sploh izloči, ker ju nepotreben predmet... M treba biti posebno versko razpoložen. Ampak, kadar na nas i pade. takale odločitev, mora človeka vsekakor zaskrbeli... Zaskrbeli in poskrbeli, du po tej poti ne poide več.. Tako turna -Politiku-.
Jaz sc pa čudim, takemu tarnanju.. Toliko tet f.o ti gospodje — in Politiku - v tem ni bila zadnja — vzgajali ljudstvo, da vera ni potrebna, da vera o šolo ne spada ild., du jim je končno srbski kmet verjel. In ko jim je tu n tem slučaja. enkrat verjel ter sc po njihovih besedah začel! ravnati, jih jc že strah. Ne čudim sc logiki, kmečkega človeka, ki mu jc gospoda vzeta vero, čudila sc tirali u gospode, ki se bo ji posledic lastnega dela. Ali morda mislite, da jc strah teli gospodov opravičen?
Vsekakor velja tudi tu: Kar kdo seje, to bo žel!
K<n1t>dn*
Sreda, 10. febr.: Pepelnica. Sholastika, de-
vica.
Osebne vesti
—	Poroka, V ponedeljek dne 8. 1. m. se je v Trstu poročil g. ing. Aleksander Pretner, sin lamošnjega slovenskega odvetnika dr. M. Pretner-ja, z gdč. Marijo K u r a l t o v o.
Ostale vesti
—	Varujmo domača imuna! Naša Uršlja gora je planincem zelo ljuba in znana. Toda — razen Slovenca. -— jo noben list no imenuje s pravim imenom, ii it i SPI) ji no pusti domačega imena. Uršlja gora ni lo domače ime, temveč je ludi jezikovno lepa, stara tvorba. Pri nas se jo sploh ohranilo dokaj jezikovnih starin, med temi tudi pridevniška pripona -j, -ja, -je. N. pr.: žaga, ki jo lina Prislov, 80 ue imenuje niti Pristovov::, niti Pristovska. temveč Pristovlja žaga; les, ki ga ima Perše, ni Perše-tov, temveč PerseE les. (Tuko je nastal Slovenj Gradec; pravi domačini, ki jim papirnata slovenščina šc ni pokvarila jezikovnega čuta, lo ime še lepo in pravilno sklanjajo. Pravijo torej: !!il som v Slovenjem gradcu, ne pa, kakor je iiradno(!): v Srcvenjgradru!) -- Prosimo torej oblastva, da rabijo utiidno in v šolali samo pravilna Imena: Uršlja gora, Slovenj gradeč, v Slovenjem gradcu. Prav tako prosimo SPD, da zatre take banalne nazive kakor »o: -Urška , Koča na Urški , Urška gora :. :>Ur-Bkas jc nastala očitno pod vplivom nemške spakc >l)ie Ursclicl•; Urška gora pa je neslana sala: Urška gora je gora sv. Urha; menda pa planinci vendar ne hodijo na Uršljo goro Urha klicat?! — Nekateri so zabeli zadnje čase pisali: Uršulsku gora. Ni prav: 1. ker je drugi (nennglošeni) u izginil, ii. ker rabijo domačini na mesto pripono -ska pripono -ja. (Pri tej priliki naj omenimo še lo, da imenujejo domačini ravš« (Almrausch) Setituršeljce-.) — Šo neko ime nam vsiljujejo nn mesto Uršlje nore-'; lo jc: Plešivec. To ime bi najbrž našlo zgodovinsko pravico; odklanjajo ga zgolj zaradi tega, ker že imamo lepo, pristno ime — Uršlja gora«. Čemu po nepotrebnem prekrščevati? — Priporočamo so posebno Slovencu ', du pomaga pravim domačim imenom do veljave, du bo tako konec jezikovnim spukaui. - 1'revaljčan.
—	.Sprejem gojencev v pehotno podčastniško šolo. četrta pehotna podčastniška šola Kraljice Marije v Zagrebu ho sprejela 10. maju večje število gojencev. Reflektanti morajo biti naši državljani, no sinejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, morajo bili pismeni, popolnoma zdravi, dobrega obnašanja in neoženjeni. Prošnje Je posluti Poveljstvu IV, pehotne podčastniške šole Kraljice Marije v Zagrebu do najkasneje 20. aprila 1. 1. Ostali pogoji i u kakšna spričevala oziroma potrdila je priložiti prošnjam, katerih besedilo jc točno predpisano, jc razvidno iz Službenega vojnega listu št. 8 od letos, ki je interesentom mi razpolago pri poveljstvu pristojnega voj. okrožja in na vseh orožniških postajali. V islem roku in pod istimi pogoji sprejme gojence tudi pehotna podčastniška sohi v Belgradu.
—	Ra'/.pts. Prvi planinski pašpolk v Skorji Loki potrebuje tri strokovnjake za popravljanje planinske opreme (smuči, sinuške palico itd.). Popravila so potrebni v prvi vrsti železni deli opreme, vsled česar imajo prednost mojstri, ki so bili zaposleni v delavnicah ali tovarnah, ki so izdelovale speci-juliio planinsko opremo. Ce takih ne bo, bo sprejel polk dobre kleparje iu ključavničarje. Mojstri, ki bodo odgovarjali pogojeni, bodo sprejeti na dvotedensko poskusno delo kot dnevnicarji s 40 do 60 Din dnevno, po poteku te dobe pa s pogodbo. Pogoji za sprejem so: 1. da so naši državljani, 2. da ho popolnoma zdravi, 3. da niso bili kaznovani za kaznjivn dejanju a kortstoljubjn, 4. da so odslužili kadrovski rok oziroma cla so uredili svojo vojaško obveznost, 5. da niso starejši od 40 let in da so pismeni. Reflektanti noj pošljejo svojo prošnje najkasneje do 1, marca t. 1. poveljstvu 1. planinskega polka v Škofji Loki in naj priložijo prosiJji uradna potrdila k navedenim točkam t—5. Oni, ki sc bodo izkazali za sposobne, bodo lahko sprejeti kot dv-žavni mojstri.
—	Vremensko poročil i Direkcije državnih železnic po stanju 0. febr. ob 8 zjutraj: Bistrica-Bo-hini-ko jezero —t), jasno, snega 19cm, Bled-Jezero —0, oblačno, Brežice —2, jasno, Celje —2, megla, snega ni, Dravograd-Mežn —8, oblačno, snega 3 cm, .lesenice —5, jasno, Kamnik —2, oblačno, Kolori-ba —1, oblačno, Ljubljana gl. kol.l, oblačno, Lju-loiner —2, oblačno, Maribor gl. kol. —5, oblačno, Novo mesto —1, oblačno, snega ni. Šl. Janž nn Dolenjskem —3, jasno, Tržič —3, jasno, Rakek 1, oblačno.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje potle jc prepovedano uvažali v našo državo in razširjali v njej časopis
Magyar Kiasebsčjj*, ki izhaja v Lugošu (Romunija).
—	Nesreča. Petkov Jakob, oskrbnik v graščini Križ pri Kamniku, je skočil pod avto in dobil pri letil hudo poškodbe na gluvi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	310.000 Din Uginilo. Žilna tvrdlut Klein in Horvat v Starem Bečeju jo glavna zastopnica žitnega koncema O. A. U., poleg tega pu tudi zastopnica Privilegirane izvozne družbe v Belgradu Lastnika tvrdke sta poslala preteklo soboto svojem uradnika Štefana 'Polha v Belgrad, da pri Privilegirani izvozni družbi dvigne avizirano vsoto 810 tisoč Din. Toth sc je še v soboto zvečer vrnil v Stftri Beče.j s prevzetim denarjem. Z železniške postaje je šel 'loth naravnost v zasebno stanovanje solastnika tvrdke Bernata Horvata, kjer je od gi>-spe Horvatove prevzel ključe od bližnje poslovalnice in od blagajne. Ko je Toth spravil denar v blagajno, jo je zaklenil, istotako tudi poslovalnico tn vrnil ključe gospej Ilorvatovl. Ker jo bila naslednji dan nedelja, je sluga šele v ponedeljek zapazil, da je blagajna odprtu in prazna. Zadevo so takoj naznanili tamkajšnji orožniški postaji, ki je uvedla preiskavo.
—	Roparski umor na ulici. Na ulici v neposredni bližini mesta Belovarju so našli truplo neznane žene, stare 28 do 80 lot. V začetku so mislili, da je žena umrla naravne smrti, ker ni bilo vidnili znakov nasilja, pri obdukciji so pa ugotovili, da je nesrečno ženo nekdo zadavil z, rokama. Zločin je bil izvršen ponoči in je verjetno, da je bila žena napadena, ko je šla na kolodvor na vlak, ki odhaja okreg ene ponoči. Identitete ženo še niso mogli ugotoviti, po obleki pa sodijo, da je Primorka.
Finzgar v Zagrebu
— Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanjc žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranile ? naravno »FraH2-Josel«-grenčico, obenem se pa zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Jcsel«-vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef«-grenčlca se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Gospod kabinetni šef ministrstva*; kupuje aktovke in pisalne stroje. Milenku Jevtiču iz Vel. Bečkereka je postalo življenje v njegovem rojstnem mestu predolgočasno. Preselil sc je zato v Belgrad. Jevtic se je izdajjii za uradnika ministrstva za prosveto in si je dal v neki tiskarni natisnili pisemske papirje z napisom Šef kabineta prosvetnega ministrstva-. S takim pismom jc prišel pred nekaj časom v trgovino »Alligator« in si je tam izbral aktovko za 450 Din ter usnjeni kovček za 600 Din. Izjavil je, da je ta nakup na- , menjen za prosvetnega ministra in je z značilno ' geslo potegnil iz žepa pismo, katero je izročil ! lastniku trgovine. Komaj je ta prebral napis ua pismu, je sam izbral najlepšo in najboljšo aklovko in kovček. Jevtič je dejal, da bo po stvari poslal slugo, načun naj pa prihodnji dati predloži kabinetnemu šelu. Po aktovko in kovček je res prišel neki mož ter je oboje tudi dobil, ko pa je naslednji dan bi! kabinetnemu šefu prosvetnega ministrstva predložen račun, je ta ves začuden izjavil, da mu o tem nakupu ni ničesar znanega. Začudenje je bilo sedaj na strani trgnvca, ki je takoj uvidel, da je nasedel sleparju. Naznanil je zadevo policiji. Policija je takoi uvedla preiskavo in te dni se ji je posrečilo dobiti v roke sleparja. Preteklo soboto okrog iO dopoldne je prišel jevtič k zastopniku tvornice pisalnih strojev »Adler« in poskusil na enak način kakor pri »Alligatorju«.. Pismo je bilo naslovljeno osebno na zastopnika Schvvarza in je vsebovalo naročilo dveh pisalnih slrojev, katere naj izroči uradniku ministrstva, ki prinese (o pismo. Račun (8000 Din) naj se takoj izroči ministrstvu v izplačilo. Schwnrzu se je zdelo naročilo sumljivo, ker je vedel, da ministrstvo ne naroča kar tako pisalnih strojev. Da bi pa ne zbudil nezaupanja, je rekel Jevtiču, da mora najprej stroia očistiti in naj blagovoli počakati pol ure. Schvvarz je obvestil policijo in kmalu sta prišla dva policijska agenta, ki sta od Jevtica zahtevala, naj se legitimira. Jevtič je sku-sal pobegniti, pa sta ga agenta prijela in odpeljala na policijo, kjer jc priznal svoje sleparije.
i
Celje
■<3r Smrtna kosa. V javni bolnišnici je, umrl v ponedeljek 8. februarja zvečer v starosti 60 let upokojeni major, uradnik Hrvatske štedionice Ra-yer Virgil. Pogreb se bo vršil danes jjopoldne iz mrtvašnice javne bolnišnice na mestno pokopališče. Njegovi duši večni mir in pokoj, žalujočim pre-ostulim pa naše iskreno sožulje.
Gs Nekaj za zabavo nam je nudilo Katoliško prosvetno društvo v ponedeljek 8. februarja kot zaključek letošnjega kratkega' predpusta. Na sporedu veselega večera je bilo nekaj godbenih iu pevskih točk in kot glavna točka pa predavanje prof. Janka Mlakarja iz Ljubljane. G. profesor nam je pred nabito dvorano skuhal »planinski ričet> ob skioptičnlh slikah. Čeprav predavatelj ni iz-učen kuhar, pa je bil njegov ričet izboren, predvsem j« dosegel svoje namen, zabavati zbrano občinstvo.
& Ali jc to v redu? Pri nas obstoja neka tvrdka, kjer dela osebje ves dan kakor v vseh drugih trgovinah, kar je tudi popolnoma v redu. Cesto pri se opazuje, dn morajo nastavljene! takoj po večerji vrniti se v poslovne prostore in nadaljevati z delom do pozne noči. Neštetokrat se do- ! gaja, da gre človek okoli 10 mimo trgovine, ki je I vsa razsvetljena in dekleta delajo s svojim šefom. I Zgodilo pn se je že tudi, da so ljudje videli, da se je delalo jireko polnoči. Kolikor je nam znano, so dovoljene samo dve naduri, ki pa se morajo plačati za 50% višje. Ako imn dotifini šef toliko dela, pa naj najame več ljudi, katerih je sedaj dovolj na razpolago.
Zagreb, 7. februarja.
V soboto je prispel v Zagreb župnik in pisatelj 1'inžgar, da bi obiskal slovenske koloniste, ki so zbirajo ob nedeljskih dneh v cerkvici sv. lioku, pa jim dal tolažbo iu bodril in pozdravov iz domovine. Vest o tem so prinesli lirv. dnevniki iu jo podčrtali kot kulturni dogodek. Na kolodvoru so sprejeli Finžgarja predstavniki hrv. kulturnih društev, predsednik zagrebškega Pen-kluba, D. Domjanič, predsednik -Društva hrv. književnikov , dr. M leo hi. Andrii, predsednik : Kola hrv. književnika , dr. Vel.^ Deietlč, predsednik slov. čitalnice unlr. prof. dr. '/.urnik; prlliiteli so še: ga. soproaa univ. profesorja M. Šonoe, dr Deželic, ml., dr. Mnrkulln, dr. Audrič Josip, dr. Klemene, dr. Knilie iu drugi.
Med dnevom je obiskal župnik Finžgar Naš dom:, kamor so zatekajo .slov. dekleta, ki iščejo služb: daroval jim je stotuk za pustne pirho. Šel je nu Mirogoj, kjer ga jc globoko ganila ljubezen Hrvatov do pok. voditelja Itndiča, ki jc ves zavit v glorijo vencev, pred sliko njegovo pa Vonjajo vedno sveže rože. Ogledal si jo vse posebnosti Zagreba, kakor galerijo slik, etnografski muzej...
Zvečer ob 8 pn se je napolnila soba >Varoške jiivnice:: s prijatelji in časlilci Fitižgiirjcvitui ter zastopniki hrvatskih in slovenskih kulturnih društev. Vrstili so so pozdravni govori in pesmi lov. pevskega društvu.
Prvi jo vstal dr. Marjclič, predsednik slov. kat. akademskega starešinstva, in pozdravil ->enega največjih kulturnih delavcev in plsatetiev v slovanskem svetu sploh , ki so ga zagrebški Slovenci tako željno čakali, da jim kuj lepega, tolužilnegn v jeziku svojih romanov pove. Obenem pa se z njegovim prihodom ta večer manifestira prijateljstvo in bratska vzajemnost med Slovenci in Hrvati, ki so Finžgarja prav tako srčno pričakovali kakor svojega ...
Počasi se dvigne šestdesetletni, a krepki F i n ž g n r pa besedo za besedo izbija iz sebe, kako je •/. radostjo prišel v Zagreb, kamor je v mladih letih Večkrat hitevnl. In če je danes dal povod, da si dva naroda, ki sta v dolgi zgodovini trpela vsak po svoje, zlijeta srce v eno, da se jima dušo poglobe, je srečen. Te počitnice bo minulo 40 let, ko so ljubljanski abiturijenti ustvarjali prvo Jugoslavijo; takrat so jirvio prišli Hrvatje med Slovence; takrat jo prvič Zabrenkala hrvatska trnu-buricu, ki se jo zmerom bolj domačila med Slovenci. Postala jo simbol in spomin medsebojne ljubezni; takrat jo bila prvič zaplenjena njeg.ivn drama, ki je budila z Gosposvetskega polja... Ko so odrasli ti abiturijenti, so dobili za očetu doktorja Kreka. Ta pa je venomer klical: Pomnite, du slovenske reke toko jiroti jugu. Tja naj hrepeni tudi našo srce!:: la danes so združeni Slovani juga v
Pred kazenskimi sodniki
Ljubljana,' 0. (ebr.
Današnje razprave pred malini senatom so v nekem jiogledu nudile žalostno sliko razkroja današnje družbe. Jetniški paznik je proti poldnevu pripeljal v razpravno dvorano št. 70 tri prltvor-ieuce, starejšo, dokaj elegantno damo, znano ljubljansko babico, dalje nekega krepkega mladeniča, njenega komplica, in kot tretjega mladega, prav simpatičnega delavca, čakali so ua plačilo za svoja dejanja, ki niso v skladu s kazenskimi paragrali.
Bo vat obtoženec
Okoli 11.30 je stopil pred sodnike malega senata, ki mu jc predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, 27 letni samski delavec Tone, doma tam nekje od Brežic. Je to soliden iu pošten delavec, ki jc skromno živci in hranil. V njegovem aklu je bila posebna kuverta, ki je vsebovala hranilno knjižico z okoli 6000 Din in 1220 Din gotovine. Državni tožilec je proti njemu dvignil težko obtožbo, da je 12. decembra lani vzel delavcu Andreju Palčiču iz delavske sobe tovornega skladišča na ljubljanskem glavnem kolodvoru 50 Din vreden delavski suknjič, da je to tatvino izvršil na javnoprometneiti kraju, za kar določa novela kazenskega zakona najnižjo kazen 3 mesece zanora, in da je opeharil svoio sta-nodajalko za 130 Din in drugo žensko za 00 Din, ker je pobegnil in ni plačal. Tone je sodnikom kratko povedal, da si je res prilastil suknjič v veri. da je ta brez gospodarja in da je res ostal dolžan navedena zneska.
Državni tožilec je vztrajal pri svoji težki obsodbi, dočim jc ex-otfo branitelj poudarjal stališče, da delavska soba v tovornem skladišču ni javnoproitietni kraj iu zadeva obeh žensk izključno oivilno-pravdnega značaja. Senatni predsednik jc še poprej iz gotovine odštel oškodovankama 130 in 90 Din Senat je Toneta obsodil le zaradi prestopka tatvine in goljufije na 15 dni zapora, toda jiogojno za 2 leti. Tone je pa bil v preiskavi od 19. decembra lanskega leta.
»Ste razumeli sodbo?« je pripomnil predsednik, »pomen te sodbe je, da se vam kazen ne bo vpisala v kazenski list, če boste 2 leti pošten.«
Tone je bil sodbe vesel in je že hotel kar brez paznika zapustiti dvorano. Toda predsednik se je še spomnil ua prav kočljivo zadevo. Omenil je:
Še nekaj! Obsojeni ste tudi v povračilo kazenskih stroškov. Zato vam prej ne damo denarja. Jetnišnica nam bo sporočila, koliko znaša prehrana.
Tone je bil pač nekoliko presenečen, toda udal se je v usodo. Jetnišnica računa za prehrano dnevno 7.50 Din in Tone je plačal okoli 380 Diu za prisiljeno stanovanje v jetnišnici.
svobodni in od vsega svein priznani držav- Trenja pa, ki nastopajo kakor povsod, no smejo vzbujali depresije. P6 Kreku naj teče srce na' iu-' Toda naj so ne pretaka med brali le ljubezen, k( posluh- t temveč ludi ono, ki s šibo udari. Nuiink- mili iu' drugih naj ozdravlja. - Na loj nebeško lopi zemlji v kateri jo skrila vsa preteklost trpljenja, moči' in ponižanja, mora vzniknili kulturna moč. pa med-e-bojno spoštovanje! Koliko so narodi pivtrn.-li ,i'ui jih odnesel val, zmagali so. Zali ne posimisli' Sni -vso je vihar razdjal, narod pa zmerom -dal'
Ur. Josip Andrii- je toplo odkrival, lini lo H,,/-gor Hrvatom:
Za Mahničem iu Krekom i' on, ki jo Hrvate grel ■/. ljubeznijo iu jili dviga!, škuf Ualinič j.- bil kllcar lesno skupnosti v ideološkem pogledu dr I\rek v socialnem in političnem, vidiki l'ii .'■•■ar pa v kulturnem in književnem. Zadnja lota j.- ponu-stila ona tesna vez, ki jo Hrv do in Slovo,.co vozila v predvojnem času. V Sloveniji jo nihal mr;-, odkar jo Krek legel v grob. T.uia en dom ie bil odprt, kamor so Hrvatje še v starem zaupanju p-i-Iiajali, to je bil dom Fiužgarjev! Zato jo !'• iž- ir njihov književni Krek ...
Univ. profesor dr. Zamik je pozdravil Finž garja v imenu Slovencev, ki se zbirajo v slovenskem prosvetnem društvu in katerih naloga j.-, du nadaljujejo, kjer so stari slovenski in hrvatski llirci nehati: jučanje vezi med Hrvati in Slovenci ki «o SO Skupno borili za svobodo in pili skupno — 7a-padno kulturo. Pred 50 loti jo bil Zagreb središče kjer so sc zbirali slov. akademiki iu ne vračali kot buditelji naroda. Te spomine hoče zbudili Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu, In kot odličnega borca za domovino in odličnega predstavnika slovenskega naroda prisrčno v imenu svojega društva pozdravlja.
Tako so so vrstili poždruvnl govori. Govoril ie se predsednik akademskega društva Danici- veterinar Janko Koren, dalje dr. Marakovič ... Večer je tekel v prisrčnosti, iskrenosti. Tik pred dvnnalsto se je l1 Itizgar poslovil:
Hrvatje so rasli iz slave kraljev, Slovenci iz sebe, iz stradanja; vsak slovcnaki človek, ki jo delal za narod, je stradal, bil bičan; žrtve so rodil -sudove: Slovenci niso imeli kraljev no junakov, toda i stradajoči ki so ustvarjali slovensko kulturo, Sf, bili slovenski kralji. Danes pa se morajo oklepali eni drugih, greli oni drugo, bodriti, podpirati se ln večno živu mora bili pesem izpred 40 lot: Slovenec, i Hrvat za uvljok brat i brat...
Finžgar Je odšel, ostala družba pa je mislila in govorila o njem, ki jo vedno živel 7,a slovensko zemljo in slovenskega človeka in ki jo jirlšel, da bi tudi zagrebško Slovence pozdravil iz domovine.
—b—
dopust in da sc bova malo zavrtila. Pozneje, sele v Zagrebu, sem začel sumili i„ sem ga zapustil. . MatiJ;l \s bl1 oproščen. Predsednik mu je dobrosrčno pripomnil: Ste oproščeni. Glejte da boste drugič.pametnejši!. »Nikdar več, gospod!« jc odvrnil Matija in zapustil dvorano.
Kram
Tafjc v žiipuišču. V pedslrešni sobici v IT. adslropju prav na južnem koncu poslom* spijo lapcl, Iu služijo v župniku. Pretek i tec i u sro li j neke noc, kmalu po 1. fcbr, ko s«, potegnili mesečno plačo, so dobili nenapovedan in kaj malo radosten obisk. Tal ali Intje so zaslutili prlhhmcil , denar. Zlezli so čez dvoriščno obzidje, vdrli m-I moteno v zupnlžče ter brez strahu ni oviro točno '
' v oml h PnslLhtafui,v- Tu so premetali v omarah vso obleko in med obleko našli ludi približno 700 Din, katere -o hvaležno vzeli 'ebo ■ S plenom so tatje odjadrali iz žuj.nišča, no da hi Jih kdo uslavil. Treba pa jo poudariti, da se je vlomilski prizor v sobi odigral vpričo hl-pcev — spečih seveda ki bo sicer culi n-k ropot pa mu niso pripisovali važnosti, Eno drži: prebrisani tatovi so razmere v župnišču morali temeljilo pozna i, ker so izrabili okoliščino, ki marsikateremu vsakdanjemu obiskovalcu župnišca niso znano.
„Stara pošta44
Drevi sianikov veeer.
Bazične t»rs?e m rkih rib
Ljutomer
Predavanje, katero je priredil Rdeči križ preteklo nedeljo popoldne v Katoliškem domu, jc prav dobro uspelo. G .nadzornik Wester iz Ljubljano je zanimivo in praktično s pomočjo masko razložil, kako naj se b"nni civilno prebivalstvo v slučaju bodoče vojne pred strupenimi plini. Občinstvo je napolnilo dvorano. Nameravana čajanka pa jc morala vsled nepredvidenih zaprek odpasti.
70 ju rje v je prinesel neki Ljutomerčau zamenjal v neki tukajšnji zavod. Pa so mislili o njem, da no premore niti stotaka. Ker mu jih s štemplanimi niso mogli zamenjati, vložiti jiii pa tudi ni hotel, jih je nesel nazaj domov, kjer bodo najbolj na varnem«.
Prosvetno društvo pripravlja zn postni čas uprizoritev velike rimske igro :\T leni znamenju boš zmagal.«
Tajna razprava
Večjo pozornost je nato vzbujala razprava proli neki starejši ljubljanski babici zaradi odprave i>lodu. Razprava je bila tajna, ker je v afero zapletena neka 16 letna deklica. Zaslišanih je bilo 6 ljubljanskih elegantnih gospodičen. Babica, ki je že od 29. decembra lanskega leta v preiskovalnem zaporu, je navajala, da ni odpravila plodu in je za kritični čas navedla alibi, češ da je bila takrat v Zagrebu. Razprava je Bila preložena, da se zaslišijo še nekatere od obrambe prcdiagatic priče.
Matva bo pameten
Reminiscenca poneverbe v mestni elektrarni.
Lani je ljubljanski mestni elektrarni neki uslužbenec poneveril 4933 Din in je bil zato obsojen na 3 mesece sirogega zapora. Denar je zapravil v Ljubljani in Zagrebu. Na turnejo v Zagreb je poneveritelja spremljal Mafija. Pred sodniki se je moral danes Matija zagovarjati zaradi tega, ker je polagal zapravljati denar. Malija je kratko dejal sodnikom;
Nisem popolnoma nič kriv. Nisem vedel, da je denar poneveril. Z ženskami je zapravljal. Svaril sem ga: -Lojze, denar je kratek! - Dejal mi je, da je denar dvignil pri zadrugi Matici , da ima
1 odružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Kranju opozarja svoje člane, da |o sedaj najbolj primeren čas za uničevanje škodllivega mrčesa z arborinom ali gurkonom. V la namen se je oglasiti pri g. V. Omorsi, ki ima strokovno u-ob azonega vrtn • ja. Ta bo po priglasitvi šol od vrta do vrla. Škropljenje bo sUflo 10 Din ua uro.
Poroka, V kranjski farni cerkvi sla so preteklo soboto poročila gdč. Mulec Francka, šivilja ;z Kranja in g. Pelročnik Dragotin, skladiščnik pri pošti v Ljubljani. Nevesta jo hčerka eerkvo-nika pri farni cerkvi Petra Malca, ki žo blizu 33 let opravlja svojo službo.
Jesenice
Poročil so jo eden najuglluojših članov Krr-kovoga prosvetnega društvu nn Jesenicah g. Jožo Dakskoffer z gdč. Hesmauovo iz Spodnjega' Oloka pri Brezjah. Vrlemu društveniku iu njegovi novosli kličemo vsi njegovi tovariši: Bilo srečno!
Samomor. Žo dolgo časa ui bilo »u Josonica, culi o kakem samoumoru, v sobolo zvečer pa so jo hit; o raznesla veHt, da so jo zastrupi) tovarniški delavec L. Bobič. Takoj poklicani tovarniški zdravnik mu jo i/.pral želodec, toda količina lizola jo bila prevelika, tako, da je kmalu nalo podlegel. Zapušča vdovo ter nepreskrbljenega otroka ' N\i desnem bregu Savo si jo zgradil skromno sianr-vanjsko hišico, seveda, na pečal;. Ker po jo bil tudi med tistimi, ki so pri k njšani na delavnem času in seveda ludi na zaslužku, ie najbrže obupa! da bi mogel hišico kdaj poplačali.
i>2 lot v eni ter isti službi. Marij Ornig je oO februarja 1860, torej 52 let, nepretrgoma uslužbo t kot strojni mojslor v Blankojevi tiskarni v Ptuju. Zveza grafičnih delavcev v Ljubljani mu jo zaradi toga podelila častno diplomo. Pridnemu in obče spoštovanemu veternncu in ptujskemu starosti tiskarske stroko tudi naše najprisrčnejšo čestitke!
Protituhorkulozna liga. Kot ustanovili član je pristopila k tuk. Protituberkuloznl ligi tvornica čevljev »Pctovia • ter naklonila ligi 1000 Din.
Preselitev pisarne. Tajništvo trgovskega gre-mija so jo preselilo iz sedanjih prostorov Pauon-ska 5, v Narodni dom. v prostore, ki jih jo imelo doslej Posojilno in hranilno društvo.
Poizvedovanj•*
Izgubila se je v nedeljo popoldne na poli p Sv, Katarino do Vodnika nikelnasta ura Ornega s srebrno verižico. Pošteni najditelj uaj jo odda ua reševalni postaji proti nagradi, i
Strašna nesreča v rudniku
25 rudarjev zasutih - Samo sedem rešenih
V	rudniku Monceau-Fontaine v Belgiji .se je v soboto 6. t. m. zgodila velika katastrofa. Zasul se je rov, v katerem je delalo 25 rudarjev. O loj strašni katastrofi smo prejeli sledeče poročilo:
V	rovu, ki leži 1250 metrov globoko je delalo 25 rudarjev. V tem rovu se je delalo noč in dan iu katastrofa se je zgodila malo pred enajsto uro v noči od sobote na nedeljo. Nenadoma se je zrušila velika plast rude in zemlje in zasula vhod v rov. 25 trpinov je bilo odrezanih od sveta. Delavci v sosednjem rovu so slišali bobnenje, ki ga je povzročilo zasipanje ter takoj alarmirali vse osobje. Takoj so pričeli z reševalnimi deli.
Pri odkopavanju zasutega rova so dognali, da se je zemlja v rovu udrla na več mestih. Po dolgotrajnem odkopavanju so rešili sedem
rudarjev. Vseh sedem je bilo ranjenih, dva od njih sta v brezupnem stanju.
Moštvo, ki je zaposleno na odkopavanju zasutih trpinov, ima izredne težkoče. Vsake dve uri so jih morali zamenjavati. V globini je bilo do 60 stopinj toplo in delati so morali v maskah radi strupenih plinov.
Do noči so odkopali trupli dveh rudarjev. Pri nadaljnem odkopavanju se jim je javil eden od zasutih in sodeč po znakih se v tem delu rova nahajajo še trije ponesrečenci. Ni skoraj nobenega upanja, da bi mogli rešili ostalih dvanajst rudarjev.
V tem rudniku je bilo zaposlenih tudi več Slovencev, vendar v usodnem trenutku po dosedanjih poročilih ni bil nobeden od njih zaposlen v- rovu, v katerem se je zgodila nesreča.
Počastitev potopljenih mornarjev. Ko so ugotovili, kje leži potopljena angleška podmornica »M 2« na morskem dnu, je angleško vojno brodovje počastilo svoje na morskem dnu v podmornici pokopane
mornarje z ganljivo svečanostjo.
99
Vzorna komuna"
Ekonomičeskaja žiznj«, uradno gospodarsko glasilo, poroča o velikih uspehih socializma na kmetih. Stalinove »žitne tovarne« so pogoltnile vse v agrarnem oziru pomembno področje ob Volgi, v Ukrajini, ua Severnem Kavkazu in na Krimu. Obsegajo do 90% vsega obdelanega polja z 80% nekdanjih kmetij. Bodoča letina bo pridelana izključno v državni režiji, in število svelekolektiv« znaša nad 200.000. Ista številka : Ekonom, žizni« prinaša poučne podatke o »vzorni Kirsanovski komuni«, ki zasluži zanimanje z oz. na njen splošen pomen.
Svoječasno v začetku avgusta meseca sta obiskala to koniuuo ugledna tujca: pisatelj Bernard Shaw in ladv Astor. Slednja je imela razgovor s kravjo deklo Marv, ki ga priobču-
Državni udar. Mesto Memcl z okolico je po mirovnih pogodbah vživalo nekako avtonomijo. Pred par dnevi pa je litevska vlada enostavno odstavila dosedanjega guvernerja avtonomnega mesta Nemca Bottherja. Več častnikov litvanske države je prišlo z avtomobilom pred vladno palačo iu odpeljali so ga neznano kam. Litvanska vlada pa je imenovala svojega človeka za guvernerja in s tem izvršila pripojitev Memela. Z zadevo se bo bavilo Društvo narodov, ker sta se Nemčija in Poljska pritožili proti temu nasilnemu dejanju litvanske vlade.
Nov kanal
Zedinjene države so otvorili potreben kre-dit za zgradbo velikega Nikaragvanskega kanala, ki bo skoro za en dan in pol skrajšal pet parnikov med Newyorkom in S. Frančiškom. Načrt ni nov. Unija je še leta 1916 na ; temelju posebne pogodbe Nikaragvi plačala 3 milijone dolarjev in s tem pridobila pravico zgraditi kanal oz. dva pomorska oporišča na obeli obalah. Zdaj je imenoval predsednik Ho-ovor poseben odbor strokovnjakov", ki bo na temelju zaključenega raziskovanja vodil gradbena dela. Kanal bo 288 km dolg, a od njih odpade 112 km na jezero Nikaragvo. Slednje je tako globoko, da zadostuje za največje oceanske parnike. Gradbeni stroški bodo znašali približno 700 milijonov dolarjev. Ves kanal bo ležal v isti višini kakor ocean. Vsled tega ue bodo potrebne nobene zatvornice, kar pomeni veliko prednost. Panamski kanal je nasprotno vedno v nevarnosti, ker bodo sovražniki med vojno lahko pokvarili zatvornice. Ameriški in-ženerji. ki določujejo smer kanala, delujejo v dveh skupinah. Ena je pričela v Britu, kjer se bo uprl kanal v Tihi ocean, in je pripravila načrt za vojno in trgovsko pristanišče ter
določila nadaljnjo progo do jezera. Druga skupina je odšla iz Gray Towna ob severni atlantski obali in izdelala vzhodni del proge.
Predsednik mormonske sekte umri
Heiram Shmidt, predsednik mormonske sekte jc te dni umrl. Bil je ipravnuk vstanovitelja mormonske sekte.
Mormonsko sekto je leta 1807. vstanovil Joe Shmidt, »Mojzes mormonske sekter. Objavil je str-mečemu svetu, da je na gori Koumiory »izikopal zlate table svetih zapovedi«:. Trdil je, da se mu je v sanjah prikazal oče in ga vodil na mesto, kjer da so pokopane »zlate tablice«. Dejansko pa je Shmidt objavil prevod zapovedi, ki jih je v novejšem času sestavil neki premeteni slepar, objavil pa jih je tiskarnar Righdon. Že iz samih »zapovedi': se je moglo videti, da so plod fantazije modernega pustolovca. Vendar je premeteni Shmidt dobil precej pristašev in postal voditelj sekte monmoncev. Mor-monci so imeli več žena, vstanovitelj jih je imel c.setn, njegov sin pet in za njima ni zaostajal poslednji iz dinastije. Ker so tudi ostali nauki bili slični, so jih pregnali skoraj iz vseh držav.
Nemško ur modno poveljstvo je odredilo ravno za časa razo rož i'ven j konferenc,: ^vojp e;ošnje v.ve Nemška vojska opremljena z najmodernejšimi -pripomočki je na teh vajah dokazala, da j > kljub omejitvam mirovnih pogodb, na višku .. -
Atentat na norveškega ministra. Pred dnevi sta prišla v kabinet norveškega vojnega ministra Quislin-ga dva neznana moška in ga takoj po vstopu napadla ter mu prizadejala rane, vsled katerih je obležal nezavesten in je sedaj v zdravniški eskrb:. Zaniimivo je, da se izjave ministra ne krijejo z rezultati preiskave, ki bo dognala ali so bili ukradeni kaki važnejši dokumenti, ali kaj je sploh na stvari. Vlada je vsled raznih sumničenj odstopila.
jejo francoski listi: Lady Astor: — Razumeti morate, da zatira kolektiv osebnost. Zdaj sem samostojna: grem kamor se mi poljubi in storim kar hočem. V komuni to ne bi bilo mogoče. M a r y : — Vi to lahko storite, ker ste bogati. A kaj je z vašimi delavci? Saj tudi niso prosti. — L a d y A.: — Naši delavci dobro živijo, so kulturni in izobraženi. M a r y : — Ne mislim, da imajo posebno dobro življenje. In če so kulturni, tem prej bodo izvršili revolucijo. Lady A.: — Pri nas nikoli ne bo revolucije. M a r y : — Kaj šel Mora biti! Poglejte, koliko nepismenih in nekulturnih ljudi je pri nas, a vendar smo izvršili prevrat. Ce pa so vaši delavci kulturni, kakor sami pravite, še lažje bodo zmagali Lady A.: — Na vsak način pri nas ne bo nobenih boljševikov. Mary: Kaj še! Bodo Lady A.: — Ne, ne, nikoli. Mary : — No, bomo videli... Inozemski listi so dvomili o resničnosti tega razgovora, ker nc obvlada lady Astor ruščine, in težko je misliti, da bi govorila ruska kravja dekla angleško. A izkazalo se je, da so nezaupneži ta pot zaman sumničili. Kravja dekla Mary se jc lahko pogovarjala z Angležinjo, ker obvlada dokaj spačeno, z ruskimi besedami pomešano angloameriško narečje, ki je navaden občevalni jezik v Kirsanovski komuni. Ta ustanova ima namreč svojo posebno zgodbo.
Tambovski kmetje so se od konca lačnega leta 1020 do julija 1921 obupno branili, ker so jim komunisti hoteli zapleniti ves pridelek. Njih ogorčen odpor jc bil eden izmed vzrokov poznejše popustljivcjše Leninove nove ekonomske politike«. Vstaši v številu kakih 10.000 konjenikov so podlegli šele 45.000 močni vojski Tuhačevskega, ki je pripeljala veliko lopov. Do 25% vstašev je postalo žrtev klanja, Iti ga je vprizoril Tuhačevski po zmagi: posluževal se je pri ustrelitvi obsojencev strojnic.
Leta 1922. jc prišla na Rusko 52 članska skupina z dolarji in poljedelskimi stroji dobro založenih ameriških komunistov, nekdanjih avstro-ogrskih emigrantov pretežno slovanskega pokolenja. Po večini so Galičaiii in Jugoslovani. Sovjetska vlada jim jc z veseljem naklonila lepo posestvo kneza 0balonskega v Kir-sanovskem okraju na Tambovskem, ker je na ta način pridobila oporišče v nezanesljivem upornem okraju. Zanimivo je, da se nahaja nekd. lastnik graščine v Zedinjenih državah, kjer je omožil gospo Astor, ki nosi isto ime kakor Shawova spremljevalka. Kolonija je prejela poleg 100 ha pašnikov do 1220 ha ro-
dovitnega polja in 150 ha v tem stepnem okra. ju posebno dragocenega hrastovega gozda. Skoro polovica ameriških gostov so jc kmalu naveličala komune in odšla. A iz Zedinjenih držav so prišli novi kolonisti, in od leta 1927. ima Kirsanovska komuna častni naslov enega izmed štirih vzornih Stalinovih kolektivov, ki jih radi razkazujejo boljševiki tujcem. Stalni vodja komune je Štefan Naumovič, oblasten in delaven mož, nekd. pensilvanski rudar in pozneje strojevodja na železnici. Komuna šteje zdaj 450 članov. Po večini so dobro pripravljeni za tehniško in poljedelsko gospodarstvo ameriški profesionisti:.kovači, ključavničarji, strojniki, šoferji in si. Prinesli so dosti denarja in vzdržujejo v dobrem stanju stroje, ki so jih dobili za nizko ceno pri vodilnih ameriških tovarnah: slednje so to storili iz reklamnih ozirov. Komuna ima med dr. 9 motornih plugov (traktorjev), ki delujejo pri oranju in setvi neprenehoma noč in dan. (Osebje se takrat vrsti vsakih 8 ur.) Po končanem delu služijo isti stroji drugim bližnjim komunam, ki seveda morajo plačati za pomoč. Kirsanovski »motorni orači« uživajo zaslužen sloves, ker so vajeni posla iz Amerike, dočim delujejo drugje manj izočene domače moči, ki zakrivijo marsikatero poškodbo. Komuna ima 25 konj, 45 molznih krav, do 400 prašičev, lasten paro-nilin in sirarno. Lady Astor je občudovala v Kirsanovki dobro urejen otroški vrtec s šolo, klub s čitalnico in kinematograf za 500 obiskovalcev.
Če bi pogledala v druge bližnje vasi bi našla neprimerno obupucjšo sliko. Zanimivo jc, tla ni priveligirana vzorna Kirsanovska komuna v stanju premagati gospodarsko težkoče. V teku prvih štirih let ni imela nobenih dohodkov, dobila jc na to veliko vladno 6% posojilo, ki pa še vodno ni povrnjeno. Tudi zdaj objavljeno letno poročilo kaže, da še vedno ni postalo poljedelstvo dobičkanosno. Komuna je pred vsem industrijsko podjetje in zasluži samo pri mlinu oz. stopi za izdelovanje kaše, sirarni in mesnici, ki jo vzdržuje v okrajnem mestu Kirsanovu. Ta zaključek osemletnega gospodarstva sc nikakor ne more smatrati za ugoden, ker uživa komuna izredno predpravi-ce. Kako torej mora izgledati gospodarstvo po ostalih povprečnih kolektivih, kjer so včlanjeni namesto Američanov obupani, obubožani kmetje brez konj!
\ katedrali sv. Petra v Ženevi so jc ob otvoritvi razorožilvene konference vršila svečana služba bi v ja. Udeležili so se je zastopniki skoraj vseh držav, l;i so med svojimi dcleg-'i poslale odlične katoliške politike in strokovnjake.
35 milijonov radio aboneniov
Po precej točnih podatkih mednarodnega statističnega urada je bilo lansko lelo 33 milijonov radio aparatov, od tega 15 milijonov v Evropi. Na prvem mestu je Nemčija s 3 in pol milijona, Anglija z nad 3 milijoni, Rusija z 2 milijona 700 tisoč, Švedska s 482.000, Avstrija s 465.000, iloland-.ska s 427.000, Češka s 382.000 itd. V Evropi pride na 1000 prebivalcev 35 radio aboneniov, v Ameriki 88. — Med državami Jugoslavija sicer ne sloji na zadnjem mestu, vendar je pri nas radio razmeroma še zelo malo razširjen