rostnma pavsanrana. Leto I., štev. 55 V Ljubljani, nedelfe* dne 24. oktobra 1920 Posamezna štev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane eeloletno . . 180 K eesečno....... 15 . ca zased, ozemlje 300 . ca Inozemstvo . . 40 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. ^^Zšt™* Uredništvo; Miklošičeva cesta St itfL Telefon it 72. Upravnlžtvo: "'.K Sodna ulica št 6. Telefon it 36. Ljubljana, 23. oktobra. Programatični govor dr. Žerjava na seji izvrševalnega odbora JDS. 21. t. m. je vzbudil v javnosti naj večjo pozornost in živahno diskusijo, Splošno se priznava, da je JDS s tem govorom prva in edina postavila jasen in trezen program za sodelo vanje pri vodstvu našega celokupnega naroda in njegove države. Politični nasprotniki so spregovorili kritično besedo. Zabeležiti moramo, da more njihova kritika napredne in trezne ljudi le potrditi v pre prepričanju, da je program JDS edini res jugosbvenski program med Slovenci.. Najbolj stvarno se je oglasil »Naprej". če odbijemo demagoške za-bavljice o »kapitalizmu", je njegova kritika dosti mirna. Graja, da je JDS izjavila, da je na čelu zasebne lastnine. Nam se zdi, da je v času, ko se veliko govori o komunizmu in ko bi tudi zmedene glave v Sloveniji rade oklicale komunistično republiko, prav, da se poudari nasprotno stališče, ki sicer dovoljuje poseganje v zasebno lastnino, vendar le na temelju zakona in ne morda kakih upravnih odredb onih, ki slučajno sede po uradih. Tudi naši socialisti stoje v teoriji na komunističnem stališču, v praksi pa na našem. Razlika je le, da mi odkrito povemo, da v Jugoslaviji s komunizmom ni nič, oni pa si puste za agitacijo to željo še prosto. Kar se tiče Surnega delavnika, se „Naprej" izjavlja v nejasni frazi proti reviziji glede male "obrti. ..Večerni list" in „Slovenec" programa JDS stvarno ne kritlkujets, ampak se izgubljata v plitvih dovii- Važna seja ministrskega sveta. Beograd, 23. oktobra. (Izv.) Danes je bila seja ministrskega sveta, na kateri sta se razpravljali dve zadevi več-jege pomenu, položaj na Koroškem in budžetni zakon. SSaliSie vlade v koroSkem vprašanju. Kar se tile Koroške, je objavil ministrski predsednik, da se je storila de marša, da umaknemo svoje vojaštvo tekom 48 ur, kar je že izvršeno. Kon-šlatiraio se je oa da s tem ni rečeno, da bi se istočasno morala umakniti tudi civilna administracija Koroške. Slednja evakuacija se bo vršila po potrebi in možnosti, da se varujejo naši interesi in naše premoženje. Vse se bo vršilo pod garancijo mednarodne komisije, ki je izjavila, da ima sredstva na razpolago, da to v redu izvede. Stališče naše vlade glede koroškega vprašanja je sklenil ministrski svet objaviti v obliki pismenega odgovora ministrskega predsednika na vprašanja poslanca Džamonje, ki je vlado in-terpeliral le prej, pa ni mogel v parlamentu dobiti odgovora, ker ni bil prisoten. Odgovor se glasi tako, da je vlada na stališču, da so se godile nepravilnosti pri plebiscitu in da zato vztraja pri svojem vloženem protestu glede plebiscita kot takega. V ostalem izjavlja, da se je brez ozira na demar-šo in že prej odločila, potem ko je zaščitila naš živeli na Koroškem, umakniti svojo vojsko in da priznava svojo mednarodno obveznost, da izroči plebiscitno ozemlje mednarodni komisiji. Odprava poslovnega davka. Glede jinančnega zakona je minister financ predložil spremembe prvotnega zakonskega načrta. Zlasti je najbolj nepriljubljeni obrtni davek v sporazumu z interesenti izpremenil tako, da sc bo obrtni davek plačeval le od bank in velikih industrij v obliki poseb nih doklad na uvozne in izvozne ca rine, v ostalem pa glede malih obratov da se obrtni davek izrazi v obliki, da bo obrtnik plačal dvojni dosedanji pridobninski davek. Ukinjeni« producijskega davka na vino. S posebno brzojavko s strani ministra jinanc se ie naročilo delegatom Zagrebu in Ljubljani, da se mora takoj ukiniti produkcijski davek na vino, ki se je ponekod jemal brez pooblastila finančne oblasti, kar je povzročilo v Sloveniji in na hrvatskem mnogo razburjenja. Stavka na Angleikem. Potiskanapus&Viine. pili- Kdaj bo ta ton prenehal v Sloveniji? „Slovenec" se je v svoji ne-dostojnesti povspel tako globoko, da trdi, da se je dr. Žerjav izjavil proti Surniku v industriji. Sploh ..Slovenec" napada izvajanja dr. Žerjava glede 8urnega delavnika. Mi pa le konstatiramo, da je v vseh obrtniških krogih soglasno mnenje, ki pritrjuje dr. Žerjava glede „dvornega siste-mo brani dr. Gosarja, ki je s prenagljenim poskusom diskreaitiral celo stanovanjsko vprašanje. — ,.Slovencu" so zlasti neljuba izvajanja dr. Zerjžava glede „dvotrnega sistema". Tudi on je proti njemu, samo s to razliko, da JDS. želi, da so vsi pokrajinski uradniki v državnem stanju, vodi pa jih deželni predsednik, v kolikor vrše državne naloge, sam in le s posvetovalnim glasom deželnih odbornikov, v kolikor pa vrše samoupravne naloge, po odločitvah deželnega odbora, — SLS. pa želi, da vse skupaj vodi deželni odbor, ki bi uradnike nastavljal in premeščal po lastnem preudarku. Deželni zbor bi delal uradnikom pragmatiko. Skratka: šu-steršič redivivus bi poleg moči kran-skega glavarja imel še moč Teodorja Schwarza, razpolagal z orožniki in vojaki in bi bil vrhutega od cen tralne vlade neodvisen paša v Sloveniji. S tem računom ne bo nič! To je prikrit federalizem, obračajte ga kakor hočete. Uradnika in učitelja, kmeta in obrtnika ne damo nazaj šusteršičevim epigonom. Kmet že danes vidi, kako ne pride do pravice pri ..Kmetijski družbi", kjer mala manjšina sedi na premoženju našega kmeta. Obrtnik pa naj si pogle-pri demobilizacijski komisiji pa bo kmalu zdrav klerikalnih nazorov o da Nemec-Ogrinovo gospodarstvo avtonomiji. Loudon, 23. oktobra. Med tem ko stoji vlada ?e vedno odločno na svojem stališču glede pogajanj z rudarji, se pojavljajo med stavkujoči-mi str nje, ki hočejo sporazuma z vlado. Optimistično se v vladnih krogih presoja sklep rudarskih organizacij, da se skličejo akcijski odbori rudarjev, ki naj začno pogajanja z vlado. Ti akcijski odbori so od Varšava, 23. oktobra. (Izvirno.) Izgleda, da so se vse poljske stranke vkljub raznim demaršam antante zjedinile, da Poljska'obdrži Vilno. Mesto Varšava jt: imenovalo generala Žoligovskegi sa častnega občana. Poljski list „Pr;i\iiicE" piše: Če so Angleži v Litvi kupili velike šume. je to zaseben trgovski posel, ne pa mednaroden političen dogodek, ki bi KoroSka prehaja v avstrijsko upravo. Dunaj, 23. oktobra. Iz Celovca poročajo: Jugoslovanske čete se dam s umikajo. V ponedeljek bo avstrijska žendarmerija zasedla cono A. Rav-noiako se bodo avstrijski uradniki civilne uprave stavili mednarodni komisiji na razpolaganje v svrho izvrševanja uprave. V torek prične normalna železniška zveza Celovca s Pliberkom. Po Vseh svetih bo že povsod uvedena av~'rijska uprava. Knezonadškof dr. -f.r je ukazal zahvalne službe božje in tedeum. celovškem gledališču bo v nedeljo slavnostna predstava. Prihodnji teden sledi veliko slavlje v narodnih nošah. V coni A je vse mirno. Bcegrad, 23. oktobra. „Riječ" javlja: Zdi se, da bo zahtevala vlada p/idelitev ozemlja južno od Drave, kjer je večina glasovala za nas, Ratifikacija preliminarnega miru med Ru si jo in Poljsko. Varšava, 23. oktobra. Rusija in Poljska sta ratificirali preliminarni mir. London, 23. oktobra. (Izvirno). Med Poljsko in Rusijo se vrše pogajanja za ustanovitev ruskega sovjetskega poslaništva v Varšavi. Pn i ruski poslanik bi bil Joffre. Francozi obstreljujejo klonili stavko železničarjev za tolko opravičeval Angleže, da dobe Litvo časa, dokler sa no za ono pogajanja ir> w --- sa iu; začno med rudarji in vlado. London, 23. oktobra. (Izvirno). Times poročajo, da je položaj v Angliji vselej stavke tako težaven, da bo parlament najbrže sprejel izjemni zakon proti stavkuietiro, ki stoje London. 23 oktobra. Včerajšnja po- r , - . ........ .r;; žavajrt ukrajinske čete od severa. za sebe m ,o pou krUko samoodločbo! yK Vtearfiko zveze z Odeso so v narodov osporijo 'Poljakom. ,,Kliri er Porannv" piše, da hoče 30 milijonov Poljakov braniti Vilno, rojstno mesto poljkega maršala in predsednika Pilsudskega. London, 22. oktobra. Poljski odgovor na skupne angleško - francosko Bcegrad, 23. oktobra. Novi rekru-ti bodo poklicani v kadersko službo in sicer za konjico in topništvo v januarju, a v pehoto v februarju pri-hodriega leta. Zagreb, 23. oktobra. Vsled povišanja taks na vstopnice za biografe so Pf^-^nki tukajšnjih kinematografov šk!~-i!j zapreti svoja zabavišča ter gajanja med ministrstvom in zastop- neto izraža popolno pripravljenost, re-niki rudarjev niso dovedla do uspeha, šiti vprašanje glede Vilne pravično in Železničarji se še niso izrekli, kako se nepristransko. Pari? 2f|a oktobra. „Petit Parisien« *apon«§ V Mandžuriji. javlja, da je bil vs.ed stavke angle- . Amsterdam, 23. otkobra. Iz Pekinga skih delavcev ustavljen promet med javljajo, da so Japonci vkrcali v Via-Southamptonom in L' Havrem. divosteku 10.000 mož, ki so takoj ped radikalnim vodstvom vkorakalo v Mandžurijo, da varujejo 9r«l«s namm larn iaP°nske interese. Ta ' rita je v ssdBfcg ncmirb zvezi z japonsko okupacijo otoka Sa- London, 22. oktobra Davi so bile halina. Kitajska vlada je vložila pro na raznih krajih mesta Dublina eksplozije, dočim so slišali mečno streljanje s puškami. Kakor se doznava, so napadli arzenal. Po drugem poročilu so se napadalci polastili velike množine orožja in streljiva in v svojem boiu z redarji uporabljali orožje. London, 23. oktobra. (Izvirno). Zupan mesta Ccrk umira. Kopenbagen, 22. oktobra. (Izv.) V Dublinu je prišlo včeraj do novih pouličnih bojev, ki jih je vojaštvo zadušilo s pomočjo oklopnih avtomobilov. Anglija na Donavi. Praga, 23. oktobra (Izv.) „Prager Tagblatt" je dobil interviev od angleškega admirala Troubridge, ki se je poprej nahajal v Beogradu in se sedat mudi v Pragi. Admiral je izjavil, da se je Anglija že pred vojno živo zanimala za Donavo in da je čisto naravno da skuša privatni angleški ve-lekapital dobiti ob Donavi trrio pozicijo ter jo izrabiti. Po mirovni pogodbi se bo Ludvigov kanal podaljšal in združil Reno z. Donavo. Bratislava gotovo postane eno najvažnejših podonavskih pristanišč. Seveda nimajo vse velesile enotnega interesa na tej ve-levažni mednarodni reki. Kefsingfors, 23. oktobra. (Izvir.). Izvestja sovjetske armade javljajo, da je francosko brodovje obstreljevalo Odeso. Dunaj, 23t oktobra. Po poročilih jz Ukrajine jo sovjetska vlada uka zala evakuacijo Odese, ki jo ugro- pro- test proti invaziji Japoncev v Londonu in v Washingtonu. Ostavka dalmatinskega del. predsednika. Zagreb, 23. otkobr a.„Novosti" javljajo iz Splita, da poda predsednik dalmatinske vlade dr. Krstelj ostavko, in to zato. ker se ne strinja š tem, da prevzame dr Lozovina, ki je član ljudske stranke, poverjeništvo za prosveto v pokrajinski vladi. Splošna železniika stavka v Romuniji. Bukarešta, 23. oktobra. (Izvirno) V Rumuniji je izbruhnila železničar-ska generalna stavka, ki se razteza na stare in na novo pridobljene romunske kraje. Vozi samo simplon-ekspres, ki ga stražijo vojaki. Okrožni komandanti so izdali proglase, da bodo vsak poskus nemirov brezobzirno zatrli z orožjem. Dva rezervna letnika, ki sta doslužila, sta ostala v službi. Zenova, 23. oktobra. (Izvirno). Ker francoska industrija ne more več prodajati svojih produktov odpušča na tisoče delavcev. Praga, 23. oktobra. (Izv.) Sodniki prt- i gati vladi, da jih prevzame v na češkem so sklenili štrajk za slučaj, Svcjj upravo. da ne bodo zvišane njihove plače. Sarajevo, 23. oktobra. (Izvirna) .Tutri bo imenovan za predsednika bosanske vlade Vojislav Šola. radi-kalee, meeto dosedanjega predsednika Srškiea. ki je ponovno mgiral svojo demisijo. Sarajevo, 23. oktobra. (Izvirno.") Policija je tukaj zaprla 20 mladih gospodov iz najboljših rodbin radi pregreškov proti morali, izvršenih z ' nodoletnimi dečki in deklicami. rokah ukrajineer. — Sovjetska vlada je poslala Velike oddelke na južno fronto. Upor 3 ruski mornarici. Kopenfeagen, 23. oktobra. (Izvirno.) Mornarji ruskega baltiškega brodovja so sj uprli. voSštaa borba v Ume rika. Amsterdam 23. oktobra. Washing-ic-nski dopisnik lista „Times" poroča, da je volilna borba v Ameriki dosegla višek. Agitacija za Hardinga, kakor za Coxa je velikanska. Obe stranki se srdito napadata. Voisini bol sa konsti tuanto. Beografi, 23. oktobra. (Izv.) Danes so iz Beograda odpotovali še zadnji poslanci, ki so vztrajali doslej pri nesklepčnih sejah. Minister Marinkovič ia pcslanec Grisogono sta odšla na shod v Petrovac, Milan Markovič v Niš, Dragutin Pcčič v Svilajnac, Mi-loje Z. Jovanovic v Prokuplje, minister Rafajlovič v Vranjo. Pašič je odšel v čurčin v Sremu, kjer bo kandidiral. Istotam sc vrši tudi velik demokratski zbor, na katerem bosta govorila ministra Krizman in Stojanovič. Split, 23. oktobra. Demokrati so odklonili kooperacijo v ljudsko stranko, dočim so sklenili, sodelovati s sorodnimi strankami. Split, 23. oktobra. Nadsirankarska skupina ima nocoj sestanek, na katerem se bo odločilo, ali nastopi skupina samostojno pri volitvah, ali pa v kooperaciji - Stanje s? kega kralla brezupno. London, 23. oktobra. Izvirno).Tukajšnje grško poslaništvo poslaništvo javlja, da se je kraljevo stanje zopet poslabšalo. Francoski profesor \Yidal se je vrnil iz Athen v Pariz in izjavil, da ni nobenega upanja več. 50 miljard defita na Nemškem. Berlin, 23. oktobra. (Izv.) Proračun Nemčje za prihodnje leto izkazuje 50 milijard mark deficita, od tega 41 na račun obveznosti napram ententi. Italijansko mnenje o jadranski konferenci. Beograd, 23. otkobra. (Izv.) Napram italijanskim vestem o skorajšnjem pričetku jadranske konference, se v tukajšnjih krogih vzdržuje pesimistično naziranje. Ni še nobenega znaka, ki bi kazal, da je nastala sprememba v položaju .Optimistične vesti iz italijanskega vira so — kakor izgleda — namenjene predvsem notranjem« pomirjenju v Italiji. Rim, 22. oktobra. „Stefani" poroča: V političnih krogih se govori, da ot-varta italijanska vlada pogajanja v duhu naklonjenosti in z namenom, priti do rešitve, ki ie združena z najvišjimi narodnimi interesi, pred vsem pa v svrho, da pokaže pred Evropo in jav« nhn mnenjem v Italiji dobro voljo. Po* gajanja naj bi se končala pred otvoritvijo parlamenta, to je proti sredi meseca novembra. — „Tribuna" pristavlja: Ker so navzlic izidu ljudskega glasovanja na Koroškem jugoslovanske čete zasedle cono A, bo italijanska vlada primorana, zahtevati od Jugoslavije dejanjsko in vspešno jamstvo. Pogajanja se bodo vršila med grofom Sforzo in dr. Trumbičem. Beograd, 23. oktobra. „Politika" javlja iz Trsta: Ako bi se Giolittiju tudi posrečilo, da izvrši stvar z Jugoslavijo, sta tu še d'Annunzio in Millo, brez katerih se jadransko vprašanje ne more rešiti. D" Anr.unzio ne misli zapustiti Reke, ak< se ne zajamČi, da se obdrži sedanje stanje na Kvarneru, iste namere pa ima tudi Millo glede Dalmacije. Millo je dal D' Annunziju po odobrenju bivšega ministrskega predsednika Nittija častno besedo, da ne bo nikdar in po nikaki ceni zapustil okupirane Dalmacije". Italijanski listi pravijo, da se Giolittijii ni treba vznemirjati, ker sta mu Lloyd George n franc. vlada na sestanku v Lausa-ni in Aix les Bainsu obetala, da zavezniki ne bodo delali nikakih ovir, ako bi Giolitti — prisiljen po nepopustlji-vosti Jugoslavije — uporabil pakt. Razen tega pa itak mnogi mislijo^ da bo Giolitti proglasil aneksijo teritorija, Id ga londonski pakt dodeluje Italiji. Ako bi Giolitt tudi pristal na ..svobodno Reko", bi gotovo zahteval z njo terito-rijalno kontinuiteto. Zagreb, 23. oktobra, rasisti razširjajo po zasedenem ozemlju izjave ter silijo naše ljudi, da podpišejo peticije za izvršitev londonskega rakta. Jadranski zbor je poslal vladi v Beograd memorandum, v katerem opozarja na kombinacije Italijanov ter prosi za diplomatsko intervencijo. Beograd, 23. otkobra. Dr. Vesnič in' dr. Trumbič sta se včeraj dalje časa razgovarjala o zunanji politiki. Vidi se, da je porabila Italija vsa dosedanja pogajanja v pivi vrsti za to, da preišče teren in ds vidi, kakšno je sta-iišče naše vlade proti pogajanjem. ; Maribor, 23. oktobra. Zbor ki ga je sklicala Jugoslovanska Matica, mariborsko žensko društvo, mariborski Sokol itd. v petek zvečer v Narodnem domu je po častni udeležbi ter zanimivi debati pokazal globoko-"utno zanimanje za usodo koroških beguncev. Zborovanje je otvoril predsednik Jugoslovanske Matice, profesor Pibarič z iskren in: nagovorom. Za njim ie govoril postajenačelnik Mo-horfco imenom narodnin železničarjev, profesor Matija Pire je kot član stanovanjske komisije nasvetoval, kako bi se najbolje spravilo koroške begunce pod streho. Dr. Lanišič je naglašal posebno, naj kmetsko ljudstvo ne zapušča Koroške, kakor tudi ne učiteljstvo in uradništvo. Narodni predstavnik Dža-monja je polagal na srce narodu in zborovalcem, naj postane Koroška drugo Kosovo polje. Dr Ravnik kot koroški rojak, dalje župnik Arnuž sta podala sliko o sedairtih razmerah na Koroškem. Dalje so govoriti ravnateljica gdč Šlupca, predsednik narodno-sori-jalne stranke Jarh, primorski begunec Humel in drugL Dr. Lipold je opozoril, naj sc preide s srčnih razmatrivanj k konkretnim dejanjem. Na zborovanju se je sestavil provizorični pomožni odbor za skrbstvo koroških beguncev, ki začne takoj poslovati. Končno se je S soglasnim odobravanjem sprejela sledeča, od narodnega predstavnika Džamonje stavjlena resolucija na ministrskega predsednika dr. Voaiča. la 3.) Imenovanje kandidatov v ustavo- ivomo skupščino za Kranjsko volilno okrožje. 4.) Razgovor o na;;-r> v-v. i nega postopanja. 5.) Slučajnosti. Vsaka krajevna organizacija (politično društvo^ ima na vsakih 25 članov po enega zaupnika. Pri vstopu v zbornico se vsak zaupnik izkaže z legi-iimac:jo v zmislu pismenih navodil, ki jih je prejela vsaka krajevna organizacija. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1920. lagali glavnemu odboru demokratske stranke, da kandidira znanega narodnega delavca dr. Račkega, župnika na Trsatu pri Reki in župnika Čorka. — Od zajedničarjev se ime- „ - - '. .-i,,; v :sporazuma potom ministrstva za soci- nujejo kandidati Cezar Akačič, dok-j^tao ^^ 0brati a razsvetljavo> {vodovode in v pekarnah se ne smejo tor Pavelič, Krnic in dr. Polič, v Demokrati v Vojvodini so imeli Novem Sadu zaupno konferenco vseh vojvodinskih demokratskih organizacij, kjer se je sklenilo v načelu, da bo demokratska stranka kandidirala v Vojvodini samo Vojvo-dince; kandidatne liste sestavi glavni cdbor po poročilu krajevnih organizacij. V vseh osebnih vprašanjih se je dosegel popoln sporazum. v Socijalni demokrati postavijo za Subotico svojo kandidatsko listo, katere no6ilec bo voditelj vojvodinskih so-cijalistov, Vojin Brkič. — Shod komunistov je bil tako slabo obiskan, da se ni mogel niti vršiti ter so prevzeli predsedništvo socijalisti in pr«~i-«ili Brkičevo kandidaturo. Tako bodo v Su-botici štiri kandidatske liste: demokratska, radikalna, bunjevačka in socialistična. ustaviti, ako se 13 dni prej ne pred-lože pismene predloge minl-lrstvu za socijalno politiko Kakor smo že poročali. se je pojavil tako v vladi, kakor med srankami velik odoor proti posameznim določbam te uredbe jn projekt je v dosedanji obliki propadel. 4- Kdo je Kriv tržaških dogodkov? V tržaškem „Lavoratoru" objavlja poslanec Pittoni pismo, v katerem krivi za vsa vandalska pustošenja tržaških fašistov civilnega guvernerja Mosco-nia. V pismu pravi: Mosconi je postal suženj fašistov in slep sluga militari-stičnih agitatorjev; on ne vlada, on posluša in dela po komandi elementov, ki ogrožajo naše javno življenje! Pittoni objavlja nadalje, da je dobil poročilo, ko je par dni pred napadom na „Lavoratore" v neki tržaški kavarni sedela družba italijanskih oficirjev, ki je govorila o temu, da se pripravlja napad na socijalistični list. Pittoni je na to opozoril Mosconia, ki pa je ga zagotavljal, da se ne zgodi ničesar. Ali vendar se je zgodilo to, kar so v škem. V zadnji seji deželne vlade je M^fl^L^,-^: * poročal nam^ jugoslovWa ^nTfas^ delegata v plebiscitni komisiji, dok- no pred divjaštvom soldateske in fa-or subelj, o položaju na Koroškem.; šistov! Od plebiscitne komisije je zahtevali,' da zagotovi osebno varnost ter varnost življenja in imovine naših urad- Politične beležke. V zaščito naših ljudi na Koro- Volilna borbaUi Porofi,°osredIljegavolilBegao<1- Volišča in volilni predsedniki. Državni odbor v Beogradu je začetkom tekočega tedna skončal glavno preddelo za volitve ter določil v posameznih volilnih okrajih volišča ter predsednike volilnih komisij. Izkaz prinašajo „Službene Novine" in bo objavljen pri nas tudi v „Urad-nem listu". V Ljubljani je 14 volišč, v ostali Kranjski 196, v mariborskem volilnem okrožju pa '260 volišč. V okrajih, kjer je veliko malih občin, je Državni odbor na podlagi pred loženih geografskih in gospodarskih enot združil po več občin v eno volišče. Deset dni po razglasu v „Služ-benih Novinah" bo Državni odbor reševal morebitne tehtne razloge, ki onemogočajo sedaj določenim predsednikom vršiti naloženo jim nalogo. V naslednjem prinašamo seznam volišč, ki so stavljena z ležečimi črkami, ter predsednikov. Pri posameznih voliščih so pridejane v oklepaju občine, Id volijo pri njih. Ljubljana mesto: /. Podpredsed. dež. sod. Regally Fr., II. viš. dež. sod. svetnika Vedernjak F. in III. Peterim Fr., IV. dež. sod. svetniki Re-kar Fr., V. Bulovec A., VI. Nagode A., VII. Keršič P., VIII. Mladič A., /X. dr. Pajnič E., X.dr.Skabeme P., XI. dr. Modic I., XII. dr. Munda A., in XIII. dr. Ogorevec R., XIV. okr. sod. Ausec A. Krško: Boštanj: dr. Al. Homan, (Ar. zdrav., Radeče; Bučka: Taužel; avsk., Novo mesto; Cerklje I: dr. Jak. Jan, sod. predstoj., Krško; Podlog (Cerklje II): Zohrer, sodnik. Krško; Čatež: Praznik, davkar, Krško; Kostanjevica: dr. A. Leitgeb, okr. sod., Kostanjevica; Krško 1: Pučko,- not., Krško; Krško II: dr. St. Lapajne, od-vet, Krško; Mokronog: J.Tekavčič, sod. nadsv., Novo mesto; Radeče: dr. R. Schmid, sod. predst., Radeče; Raka: dr. Mencinger, odv., Krško; Studenec: Rendla, davkar, Krško; Sv. Križ: J. Rohrman, not., Kostanjevica; Št.Janž: Al. Hočevar, sod., Mokronog; Št. Jernej 1: dr. J. Fi-schinger, okr. sodnik, Novo mesto; Št. Jernej II: B. Setina, fin. koncept, prakt., Novo mesto; Št. Rupert: A. Kuder, sod. svet., Novo mesto; Ško-cjan: Mazgon, davkar, Mokronog; Smarjeta: dr. J. Režek. odv. kand., Novo mesto; Trebelno: G. Demšar, not. Mokronog; Tržišče: dr. A. Če-šark, zdrav., Mokronog; Vel. Dolina: dr. I. Dimnik, odv., Krško. Novo mesto: Dobrniče (Sela pri šumperku): dr. I. Stojan, not., Trebnje; Zagra:l:c (Arabrus): dr. Fr. Ka-lan, okr. sod., Mokronog; Bela cerkev: inž. Avr. Kobal, Novo mesto; Brusnice: M. Pretnar, avsk., Novo mesto; Čermošnjice: dr. J. Lavrič, avsk., Novo mesto; Dvor (Ajdovec): Hočevar, geont. Novo mesto; Toplice (GornjePolje, Poljane): dr. Fr. Ivanetič, odv., Novo mesto; Mirna: E. Wenzajz, davk.. Mokronog; Mirna peč: Šč. Dolenc, sod. svet., Novo mesto; Novo mesto: dr. A. Kremžar, drž. pravd., Novo mesto; Orehovica: Durini, avsk., Novo mesto; Prečna: Plriweis, not. Novo mesto; Smuka: E. Konšek, avsk., Novo mesto; Šent Peter: dr. I. Va«"? odv., Novo mesto; Šmihel I: Š; sod. svet. v p., Novo mesto; Šmiftl U: dr. S. Hra-šovec, dež. sod. svet, Novo mesto; šmihel III: J. Kozina, dež. sod. svet., Novo mesto; Trebnje: F. Kussel, sod. predst, Trebnje: VeL Loka: Po-lenšek, sod. svet.. Novo mesto; Žužemberk I: dr. VI. Forster, sod. svet., Novo mesto; Žužemberk II: V. Kobe, sod., Novo mesto. (Dalje prihodnjič.) Somišljeniki JOS iz ljubljanska okolica. Volilni odbor JDS za Kranjsko volilno okrožje ■ vabi svoje zaupnike iz ljubljanske okolice na predsestanek zaupnikov, ki se vrši v torek dne 26. t m. ob 9. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata z dnevnim redom: 1.) Politični položaj in volilni program. 2.) Razgovor o kandidatni listi. 3.) Slučajnosti. Zaupniki so pismeno vabljeni. Votlini odbor JDS v Ljubljani. Zbor zaupnikov JOS za Kranjsko volilno okroije. se vrši v četrtek dne 28. t m. ob 9. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red: I.) Volilni program JDS. Razen tega jih bodo smela kaznovati tudi z denarnimi globami do vredno sti vsega krivičnega premoženja. Iste knzn; se bodo smele naložiti tudi tihotapcem s kovanim in papirnatim denar jem in drugimi predmeti, katerih uvor in izvoz je prepovedan. V borbi prot korupciji in sabotaži državne službe ct' strani državnih uradnikov se ustanov disciplinarno sodišče, ki sodi po svo bodnem preudarku. Uradniki, ki imajc nad deset let službe, se bodo smeli od pustiti s penzijo brez doklad. Vsaka propaganda, ustna in pismena za rušenje današnjega reda v državi in družbi se bo kaznovala z zaporom dc Volilni odbor JDS za Kranjsko volilno ^ let> tiskfne' v ^^ ta" okrožje . ka propaganda, pa se bodo zatvorue in , ' " združevania prepovedala. Prepovedan-: „ ... , _ . . . _ 'bodo tiskovine s katerimi bi se poiz-v Kandidature v Pranorju. Iz Ba- kušala s!abiti vojaška disciplina. Huj- »ra javljajo, da so demokratski za- skanje enega plemena proti drugemu upniki iz hrvatskega Primorja pred- ter žalitve in postavljanje enega ple- mena nad drugo ter vsako poniževanje in provociranje, se bo kazno/alo z za porom do enega leta. Ne bodo se smele začeti niti lokalne niti splošne stavke, ako bi sc prej ne poizkušalo priti do nikov in slovenskega prebivalstva na Koroškem. Predlagal je, da se sestavi medzavezniška komisija, ki naj controlira neprestano in efektivno delo avstrijske uprave, da se preprečijo vse krivice napram našim soro-jakom. Plebiscitna komisija je v seji dne 19. oktobra 1920. sklenila, da avstrijski delegat izda v coni A pro-klamacijo, v kateri se naj jamčijo varnosti, ki jih daje člen 92. st ger-mainske mirovne pogodbe. Naš de-egat je naprosil, da se v posebni >roklamaciji ponove tudi oni odstavki razglasov medzavezniške plebiscitne komisije, ki so pisani v istem duhu. Uprava v plebiscitni coni A se odda postopoma. Glede javne lastni-ne, kakor železnic, mostov, cest, apro-vizačnih zalog itd., za katero je naša uprava založila velike vsote, se sestavijo natančni zapisniki, na podlagi katerih nam bo mogoče reklamirati naše investicije. V svrho ugotovitve investicij se ustanovita 2 med-zavezniški komisiji, v katerih bosta zastopana tudi po en zastopnik naše države in Avstrije. Komisiji bosta sestavili inventar, izvršili cenitve in uredili vse potrebno. V splošnem se poudarja, da naj ostane slovensko ljudstvo doma, posestniki naj ne prodajajo zemljišč. Na Koroškem naj ostanejo zlasti domači duhovniki in učitelji. Vztrajati moramo pri zahtevi minoritetnih šol, do katerih imajo pravico po mirovni pogodbi. Slovensko ljudstvo na Koroškem naj se zaveda, da ima po mirovni pogodbi zajamčene minoritetne pravice, da bodo stali tudi še naprej pod varstvom Jugoslavije, ki bo v prvi vrsti poklicana, da ščiti naše rojake proti vsem krivicam od strani Nemcev pri ligi narodov. -t- Projekt uredbe o redu in rodu, ki ga je vlada nameravala uveljaviti, ako bi bila dobila pooblastilo Narodnega predstavništva vsebuje sledeče glavne določbe: Državna oblast sme preseljevati rodbine haidukov in dezerterjev; ustanovijo se za boj proti hajduštvu postane straže, patrole m tiralci. Ministrski svet odredi okrožja, v katerih se bodo smele gorenje odredbe vršiti. Vsi oni, ki bi sodelovali pri takih pogonih in bi biti pri tem ranjeni, invalidsko podporo. Z uredbo proti draginji se državna oblastva pooblaščajo, da smejo krivice obsoditi na zaporno kazen do petih let, jim razprodati imetje in prepovedati poslovanje. + Sestanek balkanskih ministrskih predsednikov. Sofijska „Zarja" poroča iz baje zanesljivega vira, da se bo še tekom oktobra vršil v Bukarešti sestanek balkanskih ministrskih predsednikov: Svrha te konference bi bila: ekonomski sporazum med državami in določitev njihove politike v iztočnoevropskih vprašanjih. Na tej konferenci bi se razpravljalo tudi o grško-bolgarskem vprašanju. Omenjeno bolgarsko glasilo zatrjuje, da sta Venizelos in bolgarska vlada pripravljena, da skleneta primeren kompromis. + Japonsko-amerikanski spor. Najnovejša poročila javljajo, da je japonska vlada proglasila svojo suverenost nad celim otokom Sahalinom. Kakor znano, je dobila Japonska po rusko-ja-ponski vojni južni del otoka, a pred nekaj meseci je zasedla začasno -tudi severni del, da varuje svoje interese z ozirom na boljševiški pokret na otoku in na vzhodni azijski obali. Ze ta začasna okupacija je razburila amerikansko javno mnenje in amerikanska vlada je protestirala proti okupaciji, ker Japonska ni odgovorila povoljno na to noto, je poslala Amerika oster in odločen protest, ki je Japonce razžalil, ker vidijo v ti noti poizkuse Amerike onemogočiti svobodo in pravico Japonske na daljnem vzhodu. Se bolj neugodno je vplivalo na javno mnenje dejstvo, da so se konference o amerikanski taktiki na daljnem vzhodu udeležili tudi An gleži. kar dokazuje skupno politiko Amerike in Anglije proti Japanu! Pod pritiskom javnega mnenja je sedaj Japonska proklamirala japonski suvere-nitet nad Sahalinom. Amerika ni vzela na znan:eteproklamacije in zahteva, da Japonska takoj evakuira severni del otoka, ki ji ne pripada. Amerikanska nota je pisana v jako energičnem tonu! T Bolgarski socialisti proti Moskvi. Na kongresu bolgarskih socialistov, kjer naj bi se rešilo vprašanje o pristopa bolgarskih socialistov k III. intemadonaK, so doživeli komunisti velik poraz. Za III. internario-nak> je glasovalo samo 28 delegatov, a proti 106. Istotako je bilo z veliko večino odklonjeno 21 Lenjinovih pogojev za vstop v III. internacionalo. + Poziv Madžarski. Vrhovni svet je pozval madžarsko vlado, da izvrši bod morale v tem zmislu prin-zvljati do 1. novembra ratifikacijo mirovne pogodbe. + Nova madžarska stranka. Grof Albert Appony »nje novo stranka Baje se mu je pridružilo že 54 poslancev Ti^^TfMf parlamenta. c Kdo ni storil svoje dolžnosti? „Slo-c-nec" odgovarja beograjski „Epohi" ia njeno očitanje, da jugoslovansko ča-. spis je ni bilo tisto nič obveščeno o plebiscitu in pravi, da je bil urednik g. Plut poklican od sosp. delegata v komi-ijo z izrecno nalogo, da skrbi on za .iformaciio hrvatskega in srbskega časopisja. Ako ta gospod — pravi dalje Slovenec" — ni storil svoje dolžnosti, nadene krivda njega, gotovo pa ne deželne vlade, ki njega ni niti predlagala ni ti imenovala. Temu nasproti ugotavljamo. da je bil g. Plut pač mesec dni v Celovcu in je svojo dolžnost tudi v polni meri izvršil, saj so še ljubljanski listi pahvalno omenjali njegove članke o koroškem plebiscitu, zlasti v za^reb škem dnevniku „Domovina". Te članke je omenjal celo koroški „Mir". vsem ju goslovanskim listom pa en sam človek ni mogel poročati — to poročanje bi morala organizirati vlada. ♦ Dan 29. oktobra se bliža. Lansko leto se je praznoval ta dan z veliko zbirko, „Dar svobode". V petek so imela narodna društva v Mariboru sejo, kako bi se pomagalo koroškim beguncem, ki prihajajo v Maribor in drugam. Najbrže se bo priredila na „dan svobode" javna zbirka. Kaj pa Ljubljana? Do danes ni še sklenjeno, kako naj se slavi 28., oziroma 29. oktobra. Ali ne bi bilo umestno, da se ta dan posveti Koroški, oziroma onim, ki so trpeli za njo? Ako bo to mogoče v Mariboru, kjer je letos nemško prebivalstvo naščuvano proti nam, bo menda to mogoče tudi v Ljubljani. * Upravni ukrepi deželne vlade. V 173. seji deželne vlade so bili sprejeti m. dr. sledeči sklepi: Za Prekmurje se ustanovi namesto dosedanjega civilne- fa komisariata okrajno glavarstvo za 'rekmurje s sedežem v Murski Soboti. — Občina Jezersko se prideli v sodnij-skem in upravnem oziru Kranju. Za jugovzhodne dele Koroške, ki nam pripadajo po mirovni pogodbi, se ustanovi v Guštainu okrajno sodišče, davkarija in ekspozitura slovenj praškega okrajnega glavarstva s potrebnimi uradi. — Odobri se naredba poverjeništva za uk in bogočastje, s katero sc začasno ureja izpitni red za geometre v Sloveniji. U-rede se nekatere personalne zadeve poverjeništva za uk in bogočastje in poverjeništva za javna dela. * Inauguracija novega rektorja. V nekdanji deželnozborski dvorani, v kateri je v zadnjem času deželnega zbora vladala trojica: dr. šusteršič, dr. Lam-pe, dr. Pegan, se je vršila včeraj redka slavnost: inauguracija drugega rektorja ljubljanske univerze. Dvorana je bila polna odličnega občinstva, posebno vseučiliščnih profesorjev, galerije tudi polne vseučiliščne mladine. Dosedanji rektor g. dr. Plemelj je v daljšem govoru poročal o razvoju univerze v prvem letu m izročil rektorsko mesto svojemu izvoljenemu nasledniku za leto 1920/21. Pri tej priliki je zbor visoko-šolcev zapel kraljevo himno, potem je pa novi rektor g. di. Zupančič, čital svojo razpravo „0 uplivu matematike na duševno življenje narodov". S tem je bila slavnost končana. Zastopana je bila na slavnosti deželna vlada, ljubljanska občina in druge korporacije. • Drogi kongres Jadranskega zbora, ki se je imel vršiti, kakor ze naznanjeno, dne 31. t m. in 1. novembra v Beogradu, se je odložil na nedoločen čas. Opozarjamo na to vse naše zaupnike in delegate. Tajništvo Jadranskega zbora v Ljubljani: Dr. Fornazaric 1. r.tč. tainik. * Uradna ugotovitev. Univerzitetni Svet v Ljubljani je dne 5. maja 1920. z dopisom št. 36/pr. predložil ministru prosvete, gospoda dr. Franca Webra, privatnega docenta na zagrebški univerzi, v imenovanje za docenta teoretične filozofije na ljubljanski filozofski iakulteti. Ministrstvo prosvete pa ga je pomotoma z ukazom z dne 27. avgusta 1920 imenovalo za izrednega profesorja, kakor je z istim ukazom pomotoma še enkrat imenovalo gospoda dr. Marjana Salopeka za izredne t- profesorja, dasi je bil že imenova- ukazom z dne 26. marca t L Za rac t <. netočnosti je ministrstvo prosvete z ukazom z dne 30. septembra t. 1. razveljavilo ukaz z dne 27. avgusta 1.1. giede teh dveh imenovanih gospenev tvr imenovalo gosp. dr. Franca Wcb,a z ukazom z dne 7. oktobra 1920 za der r.ta teoretične filozofije na ljubijar filozofski fakulteti. — Rektorat nlverze v Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. — Zupančič 1. r. rektor. • Zadeva JDeatsches Haus" v Celju. Okrajno sodišče v Celju je svoječasno »vrnilo tožbo, ki jo je v imenu „Deut-±es Haus" vložila pisarna dr. Kukov-ca za razveljavljenje kupne pogodbe, katero je sklenilo pozneje razpuščeno društvo ..Deutsches Haus" z nemškim Ljubljana, 23. oktobra. * Nov zdravnik v Celju. V Celju se je naselil pred kratkim nov zdravnik, dr. Fran Arašek. * Kako sc voli s krogljicami? Kake pravice in dolžnosti imajo volilci in volilne komisiie? Vsa ta in druga v-prašanja, ki v volilnem redu samem niso pojasnjena, najdeš do podrobnosti obrazložena v dr. Štefana Sagadina ..Volilnem redu", ki se naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. ter stane s poštnino vred 17 I< 20 vin. * „Papa, nicbt schiciku." PiAe se nam: Poročilo v „Jutru" o tem, kako je kaznilniški ravnatelj Dolenc ljudem grozil s samokresom brez povoda, je vzbudilo veliko pozornost. Za stvar, se je seveda moralo uradno zanimati o-rožništvo. Dognalo se je, da Dolenc niti orožnega lista ni imel. Orožnik ie zahteval izročitev samokresa, kakor to predpisuje zakon, toda zdi se, da zakon v Rogaški Slatini nc vdja, kajti Dolenc samokresa ni dal. Gosiilničar-ka Zumer, katero je hotel Dolenc ustreliti, se vsled prestanega strahu čuti bolno. Stvar bomo zasledovali vnaprej in ne bomo dopustili, da se zakrije. *. Nova telefonska postaja. Pri poštnem in brzojavnem uradu Ribnica na Dolenjskem se je otvori la dne 15. oktobra t. L telefoiska centralo z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. * D'Annunzio v denarni »tfskL Ker rimska vlada reški delegaciji ni hotela dovoliti posojila 200 milijonov lir, bo D'Annunzio prodal zaplenjeni parnik ..Cogne". Doseči utegne 40— 50 milijonov lir. Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani ima dne 31. oktobra 1920 ob 11. uri dopoldne v mestni posvetovalnici ljubljanski svoj občni zbor š sledečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika, b) Poročilo blagajnika za čas od leta 1914 dalje, c) Poročilo preglednikov, č) Sklepanje o razdruže-nju društva, d) Sklepanje o društvenem imetju. Opozorjeno bodi na določila §§ 13. 14. 15 in 20 društvenih pravil in sočasno prošeno za čim večjo udeležbo. — V Ljubljani, dne 22. oktobra 1920. — Dr Karel Triller, predsednik. Dr. Alojzij Kokalj, blagajnik. * O preteči stavki radarjev je razpravljala v svoji zadnji seji deželna vlada. Službeni komunike pravi o tem: Delavstvo trboveljske premogokopne družbe je stavilo nove mezdne zahteve, ki so silno viseke. Če bi jim trboveljska družba ugodila, bi to provzročilo veliko povišanje cen premoga. Skliče se anketa na naiširši podlagi za presojo tega vprašanja. Pritegnejo se ji vsi člani, ki so dosiei sodelovali pri tej anketi. nadaljen tudi zastopniki konsu-mentov in zastooniki delavstva. Anketa naj razpravlja, v koliko bi bila mogoče delavskim zahtevam ugoditi in kakšen vpliv bi imelo povišanje mezd na cene premoga. * V mezdno gibanje so stopili ljubljanski brivski pomočniki. V posebnem razglasu se obračajo na svoje stanovske tovariše, naj ne potujejo ▼ Ljubljano. * Umor. Iz Zetal nam poročajo 21 t. m.: Mlada žena obč. svetovalca in cerkvenega ključarja Jož. Kitaha je ubila svojega priletnega moža s katerim ni mogla več skupaj živeti. Poročena je bila 8 mesecev. Morilka je bila pred poroko vodilna članica tukajšnje Marijine družbe ter na glasu, da je poeebno pobožna. Njen čin je vzbudil med kmečkim ljudstvom veliko senzacijo. Kitahovo so odpeljali v zapore mariborskega sodišča. * Nov evidenčni urad za zemljiški kataster. Po odredbi finančnega ministrstva se je za Prekmurje osnoval ▼ Murski Soboti evidenčni urad zrmlja-rinskega katastra. Ta urad je začel poslovati dne 7. oktobra 1920. * Delitev zemlji«. Delitev zemljišč dobrovoljcem je za letošnjo sezono končana V zadevi delitve zemljišč prihodnjo pomlad dobrovoljcem ni treba osebno hoditi v ministrstvo za agrarno reformo, marveč naj se zglase pri svoj® krajevnih organizacijah zaradi vpisa v seznamke. katere potem organizaciji konzorcijem za sedanji Hotel Union, !eš da g. Ivan Prekoršek ni imel legi-imarije za tožbo. Deželno sodišče v Ljubljani je sedaj ugodilo pritožbi to- . žitelja in mora okrajno audišče v Ge- ustanovitev urada. konz. društev, kate- predlože ministrstva v rešitev. * Fraacoskp-sloveaska organizacija. Občni zbor francosko-slovenske organi* zacijo se ne bo vršil dne 28. t. nu, temveč v sredo dne 3. novembra. Razpis zdravniSke službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službi okrožnega zdravnika na Trati pri Skofji Loki in v Sevnici. Prošnje je vložiti do 15. novembra t L * Poroka. Poročila se je g. Vida Vre-zec, učiteljica v Grabštajnu, z železniškim uradnikom g. Fran Mauerjem. Obilo sreče! * Uradniške zadruge. Z novo uredbo o zvišanju draginjske dok'ade je spojena, kakor smo 2e poročali, tudi lju sedaj izreči > tadevi sodbo. • ra bo država matmjalno podpirala V to svrho je finančni minister Stojanovič pozval na konferenco zastopnike zain teresiranih zavodov in druge kompc tentne osebnosti. Posebni komisiji se je naročilo, da izdela pravila za take za druge. ki bodo tvorile zvezo konsum nih zadrug. Načrt finančnega ministra je, da sc ustanove pred vsem osnovna uradniška zadruga, ki naj bi kot centrala preskrbovala vse osialc zadruge v državi. Pravila nove organizacije bodo v-najkrajšem časa izdciana. * Zanimivo statistiko objavlja zdravstveni odeek z« Slovenijo iu Istro. Po tei statistiki je bi;v leta 1010 _ mod 995.440 prebivalci področja Zdr. ods. od-. 9Š24 porok. 226?.C porodov.. 1835tf smrtnih s lučajev. Navadni prirastek znaša torej ako prištejemo še mrtro rojene (57S ) 3702. Dobrih 151G% vseh novorojencev jr> nezakonskih. Največja umrljivost je bila pri otrocih od 1 do 5 let (4369), od odraslih pa jih jo največ- umrlo v starosti nad 70 let. (4732). Od bolezni, ki so zahtevale največ žrtev, se nahaja na prvem mestu tuberkuloza, ki je ugrabila 2492 življenj, pljučnica pokopala 1276 ljudi, griža 872, španska gripa 649. Od drugih epi-demičnih bolezni je omeniti koee '(400). trebušni legar (109), pega-vica (20). Slučajnih smrtnih nezgod je bilo 474; največ ljudi se je ntopilo (103). 74 se jili je ubilo pri padcu, 38 so jih zmečkali vozovi in avtomobili, na železnicah je bilo 21 smrtnih nesreč (10 Ijndi od vlakov povoženih, 11 jih je padlo iz vlakov), igranje z granatami je stalo 5 ljudi življenje, 8 jih je ubila strela, 2 pa elektrika. Samomor je izvršilo 111 ljudi. Največ (47) jih je seglo po vrvi, 18 se jih je utopilo, 18 ustrelilo, 15 zastrupilo, 10 zaklalo, 2 pa sta se sama sežgala. Zločinska roka je povzročila smrt 112 žrtev: 36 jih je bilo ustreljenih, 34 ubitih, 18 zastrupljenih, 10 zabodenih, 10 zadavljenih, 4 roparsko umorjeni. Na to vrlo zanimivo statistiko se ob priliki n povrnemo. * Nov vozni red na državnih želez mcah. S prvim novembrom 1.1. stopi na vseh progah državnih železnic v veljavo nov vozni red. Med Ljublja. no in Zagrebom direktni zveza. Na progi Ljubljana gl. kolodvor—Kar-lovac vozijo kot do sedaj trije pari osebnih vlakov z odhodom iz Ljubljane ob 7.40. 12.32 in 18.30 ter prihodom v Karlovac ob 13J0 18.18 in 7.35. Iz Karlovca odhajajo vlaki ob 3, 8.06 in 13.55 ter prihajajo v Ljubljano ob 9.08 13.58 in 20.04. Razen omenjenih treh parov vozi še četrti par osebnih vlakov direktno do, oziroma iz Zagreba, in sicer odhaja iz Ljubljane ob 22.36 in prihaja v Zagreb ob 6.30, iz Zagreba odhaja ob 22.10 ter prihaja v Ljubljano ob 6.10. V Zagrebu imata oba vlaka jako ugodno zvezo z beograjskim osebnim vlakom. — bi a kočevski progi vozijo tu di nadalje trije pari vlakov z zvezo na vse ljubljanske vlake. Odhod iz Grosuplja ob 8.35, 13.40 in 10.40; prihod v Kočevje ob 10.31, 15.36 in 21.38. Odhod iz Kočevja ob 5.45, 11.08 in 16.50; prihod v Grosuplje ob 7.43, 13 in 18.47. Tudi na progi Trebnje—ŠL Janž na Dolenjskem ostane dosedanje število vlakov. Odhod iz Trebnjega ob 9.48, 14.35 in 20.55; prihod v Št. Janž ob 10.51, 15.52 in 21.51. Odhod iz Št. Janža ob 5.30, 13.22 in 19.24; prihod v Trebnje ob 6.35, 14.22 in 20.20. — Iz Novega mesta proti Straži—Toplicam odhajajo vlaki ob 5.12,10.15 13.40 in 15.35; v nasprotni smeri pa ob 5.42, 10.52, 14.42 in 16.29. — Na gorenjski progi se spremeni le opoldanski vlak in bo odhajal iz Ljubljane ob 13.30 in prihajal na Jesenice ob 15.36; večerni vlak odhaja po novem voznem redu iz Ljubljane že ob 17.50 in pride na Jesenice ob 19.57. Tudi večerni vlak z Jesenic se spremeni zaradi priključka na beograjski brzovlak v toliko, da odhaja z Jesenic že ob 17.06 in Prihaja v Ljubljano ob 19.06. — Na kamniški progi ostane promet osebnih vlakov nespremenjen. —- Na koroški, bohinjski in ostali gorenjski progi se spremeni Je vozni red priključnih vlakov na spremenjene vlake proge Ljubljana—Jesenice. — Na štejerški progi nastanejo sledeče spremembe: jutranji vlak odhaja i7 Celja že ob 8.10 in prihaja v Dra-*or - .d ob 11.26; opoldanski vlak ' iz Celja ob 14.40 m prihaja f -'r v grad ob 18.02: popoldanski rl-ti r-ihaja iz Dravograda ob 15.45 in pnbaja v Celje ob 19. on. Večer-* vlak pa odhaja iz G*li& ob 20.40 in prihaja v Velenje ob 22.0S. Vsi j ostali vlaki ostanejo tudi nadalje nespremenjeni. • Prijet italijanski špijoa. Zaradi špi-1 jonaže v korist Italiji jc bil v Dubrov-| nifcu aretiran italijanski odvetnik dok-:or Marotti. Odvedli so ga v Celje, kjer pride pred sodišče. Prosvefa. VIKTOR DYK: Koroška. Gospodarst bilo tržno življenje manj živahno. Goveje meso konzumira močno, med tem ko svinjsko meso in slanina precej zaostaja Svinjsko meso I.vrste stane 30 .- . .- _. . . - . .kron. slanina 50 K, na debelo 49 K. * Koroška gospodarska zadruga j. I kdor skrčen, upognjen je hodil vso pot.JCena prašičev je dosegla višek in je v cementi; u o tihotapstvu iugoslovan- H"*0.113! naenkrat hodil bt ravno f jpneakovati padca iste. Telečjega mesa Ne morem karati ubogi ta rod, !ki jarem ga sužnji žulil jc davno, -Ljubljanski trg. Pretečem tedenje kupičenja carinskega blaga na želee-' ' ~~ * " niških postajah v Mariboru in dru- god, določil jc finančni minister, kakor smo že poročali, posebno komisijo, ki bo pregledala delovanje na- n^fr^nal^^jV »užn^ti srce zakrlmc in duh. med drugim tudi izjavila, da se nahaja v likvidaciji. Včeraj pa jt- magistrat-ni gremij razpravlja! o prošnji iste zadruge za podelitev trgovske koncesije, "eš da mora koroška zadruga nadalje- brez tega kako bi si mislil junaka? Luči boji se kdor navajen je mraka. In sodil bo Bog! Ne morem, da ne bi v pogled teman, [pričakovati padca iste. Telečjega primanjkuje, tržna cena je 22 in 20 K. [v bodoče se bomo morali zalagati le šib carinarnic v Beogradu, Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in 33»ji. S svojim delom jo komisija pričela rae 11. t. m. v Beograda ter priske v Za* z domačimi teleti. Drobničnega mesa'greb okolo 25. oktobra. Iz Zagreba vati svoje poslovanje tudi zaradi tega,|Prei ja*\n .tako; ker ima v Avstriji nad 7 milijonov ter- Ta "f0* * bl1 -v sPone ?kovan- I jc veliko po 18 K kg. Konzum ni posebno živahen. V zadnjem času jc po- Istal konzum pitanih volov iz Slovenije , ,, . . , , , .. . v Avstrijo zelo živahen, posebno iz Ma- f^'71" Y ;,ckfl dneh dosP« v MaP~ pride v Ljubljano. = Mariborskim trgovcem in obrt- jatev. Magistratni gremij je prošnjo] odbil, dokler ne bo pojasnjena afera, v katero je zadruga zapletena • Promet na koroški progi Južne že- j leznice. Od ponedeljka vozijo osebni' vlaki Južne železnice na koroški progi samo do Prevalj. Promet med Preva-j ijami in Pliberkom je prekinjen. • Urad ,JDržavne okrožne zaščite \ dete in mladine v Mariboru se je pre- j selil iz Koroške ceste št 1 v Strossma-jerjevo ulico št. 26. (Deško zavetišče.) Licitacija gnoja. V nedeljo dne 24. t. m ob 10. uri dopoldne se bo proda-[ la v mariborski konjeniški vojašnici v obupnih vzklikov slišati sploh'noče, in nekega dne so rekli mu: Sodi! Izberi usodo! Pravica je tu: Si svoboden! Ni dveh domovin! In glejte — za pravo priznal je zločin. Svobode veter včasih zabuči prepozno za jetnike strahovane, uporna kri se sčasom pomiri, in človek stroj apatičen postane. Ko vrata pij bastili se odpro in solnca žarki sinejo žareči, jetnik vas včasih prosi še samo: pustite, prosim, me, pustite — v ječi. Svet ,.malih" ne priznava rad, to vem. ribora in sedaj tudi iz Ljubljane. Vsi bor carinska komisija »z Beograda, znaki kažejo, da bi znal imeti ta izvoz, - Tej komisiji moramo na vsak način j ako bi se razvil še v večji obseg, zelo predložiti svoje želje in pritožbe. Za-neugodne posledice na goveje mesne radi tega je sklican v ponedeljek, cene, kakor smo videli, da je izvoz pra-125. t m. ob 7. uri zvečer sestanek v šičev slednjim močno navil cene. Iz-, restavraciji „Maribor". Pri tem zbo-vozničarji govejega mesa so vsled med- rovanju nai VSak posamezen prijavi, sebojne konkurence bliskoma navik ce- nriiožb- im-5 in kie leži krivdi Ine volov, kar ima brezdvomno na ce- KaXe P™CZI\ Ima m Kle lczI tistih Magdalenskem predmestju licitacijskim potom večja množina konjskega gnoja. in pravnik suho reši ta problem: „Krivice ni za tega, ki jo hoče." Reflektantje naj pridejo pravočasno na o, mi spoznali smo vso to bolest lice mesta. in čutimo hlad krutih besedi, Sam kriv si, do so vzeli ti posest, sramota, kdor sam slabo si želi." Nje, ki so v zmoti, kdo obsojal bo? Kdo samomor bi mogel mirno zreti? »Slovenec" zahteva elavo Škofa Antona Bonaventure Jeglita. Iz krogov jugoslovanskih dobrovoljcev nam pišejo: Sistematična protisrb- ska gonja v Sloveniji, ki je istovetna _ ^ z agitacijo za voino, se je začelana I v^t^o^va^rihaja M povsod, onem žalostnem Unionskem shodu, kjer1 J F - ' - ' loten konzuir katastrofalne posledice, i SeskvJ ^iJse2ia.m Opozarja se interesente, da sc za ljub- predmetov, ki so bili dosedaj za uvoz ljanski trg ne bo na noben način do- in izvoz zabranjeni, pa so vendar v volilo podraženje govejega mesa. — V našem prometu potrebni. Naj se to« prodaji sadja je nastopila stagnacija.1 rej vsak interesirani udeleži tega Nenadoma namreč so skočile cene sad- važnega zborovarna ju vsled velikega nakupa našega sadja i _ Nemška ind;s(riia prodira na od inozemskih trgovcev. Prejšnja po- AngieSko < DaiIv Mail« se pritožuje, vprecna cena 2 K za kg na debelo je da prep!avlja nemška industrija vsled močno skočila Ta položaj vpliva moc- nizkega kurza marke angleški trg. Gla-no na dovoz kmetskega sadja na ljub- ^ e prodajajo Nemci po 70 in celo I ljanski trg, vzlic popolnoma< primerni 42 &ntov igrače do 2 tretjini ce-ceni 4 K za kg dobrih jabolk Stojni- c s{ane angleškega fafcrikanta Icarke prodajajo jabolka po 4 K kg, sam jzdelck brez dobička, dalje roka- I najlepše pa po 5 K. Opozarja se inie- vice, barve in druge kemične izdelke, resoite, da se nikakor ne bo dovolilo fotografske aparat" in potrebščine in | povišanje teh cen. Kvaliteta sadja po mn0*0 drugih artiklov, pri čemur an- Z očitkom gledam nemo le nebo: |gt0jnicah je srednja. Izvrstno blago "je »Kaj. za Slovane _solnce ne zasveti? Izredno redko. Kostanja je zelo g - javnost splosno priznava, da so Kaj gremo vedno križevo naj pot, igrača za nasilne Šarlatane?" nemški izdelki prvovrstni. j • unionsKon 8n™u> povsod odprte vidim naše rane. je vodja in predhodnik dr. Korošca,H . dr šusteršič pod zakriljem in blagoslovom ljubljanskega vladike Antona! Kostanja je mnogo, a splošno se stranke pritožuje- „ .____, . ... jo, da je izvanredno slab. - Gobe, = M^arodna družba spalnih vozov urfki, so se zopet pojavile na trgu. - y,Bru.^u le P0ViSf!a SV0J° ^avnico Zelenjave preostaja - Div ačine na 11 m,''Jonov frfnko,v- , „ . , .trgu letos ni. ker prevzamejo vse na =,Nov® avllnJske "aalznice. Av- Kako veliko je bilo med našimi brat-1 razpolago stoječe blago restavracije. — stnjska hnanena uprava je izdala 3onaventure Jeglič, proglasil areto skimi narodi zanimanje za koroški ple-1 Jajca so skoraj popolnoma izginila iz nove obrestljive (6%) zadolznice, /ojno proti Srbom ko je vesoljno kleri- biscit in kako čutijo z nami po plebis-1 ljubljanskega trga. Po Dolenjskem in glaseče se na imejitelja. Obresti so kalstvo vpilo slavo in hosano onemu, citu, kažejo nešteti članki v čeških in j Štajerskem se kupujejo jajca v velikem izplačljive polletno v naprej vsakega leta dne 1. marca in 1. septembra. Vsaka zadolžnica je na zahtevo proti trimesečni odpovedi izplačljiva. Drugače so izplačljive 1. septembra Anglcško-amcrikanski kabel. ki je znal najpodlejše obrekovati ^ki drugih listih. Češki pesnik Viktor Dyk I obsegu za Zagreb, tako da za naš kon narod in psovati starega kralja Petra, je priobčil v nedeljskih »Narodnih Li-lzum ne preostaja skoro ničesar. — Klerikalni lesniki so prepevali ode in stih" pesem „Korutany" ki jo tu po-1 Kvaliteta moke se je nekoliko zboljša-obešali Srbe na vrbe, klerikalni Orli so [ ^Ifno v prostm prevodu. Viktor pyk|la, a še vedno ne zadostno.^ Prejkosiej se vpisovali i.......... '.........." "" "" " " ..........* Bonaventura slovenske so tako srečni, da uniformi ubijati Srbe kalna žumalistika pa j<- ---------------. . . . - „. . - _ . „ tako kakor noben zakostni nemški bu- ravno je, da je bil v vojni zaprt na Du-[je, kolikor znašajo stroški za izdelova- = Ponesrečen veletrg v 1 rstu. Po levardnik. I naju Sedaj ie v redakciji „Nar. Li-lnje in pridatki mleka. Krompirja pri- zgledu veletrga v Prasi so priredili To je bilo pred vojno, tako je bilo za te^SSfi^^N*^ K S d^elo^ ^ '' ^ ^ ^: ^ velejrg v Trstu. Udele- časa vojne! Kakor fcn^init « evlekla jfJSS^.^Sffi^^ = clJJTfer«« dne I4.ok- .«> se ^ ^ Ceh; dni « skozi vse javno delo klerikalne stranke ^ s^njI tudi JnašegaPKon)tlnl, vidi tobra: Pšenici 960 do 980 K, koruza £.eski trgovci vračajo rhzocaram iz tr200 ^dinarjev v z!atu edinih igralcev in harmoničnost naj-|ka^ala,.in « ^ zavarovanjem boljši utis! V slovenskem ensemblu, ki IProtl toc}> požaru m vlomu, brez za-smo ga videli sinoči, je nekaj prav I varovanja na življenje, dobrih moči, katerim se v skupni igri| = Minister trgovine je ukinil se- bom neprestano od aneksijske krize sem in deloma tudi že poprej! Gotovo je M imajo baš ti elementi na stotine in stotine človeških življenj v Srbiji na vesti. »Slovenec" pogreša na listi vojnih krivcev in zločincev one, ki m> v brez-vednosti in hlapčevstvuj>odžigali proti Srbom! In kdo so ti? To je klerikalna stranka, to je dr. šusteršič, ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, redakcije »Slovenca", »Domoljuba" in drugih klerikalnih listov od leta 1908 sem, ko je pokojni Lampe napisa! v »Slovencu" oni zgodovinski članek »Beseda brez ovinkov", kjer je pozval avstrijsko vlado na borbo proti jugoslovenski ire-denti v Sloveniji, vsi ti imajo po trditvi .Slovenca" na vesti stotine m stotine človeških življenj v Srbiji! Slovenec" zahteva,da naj se vštejejo med vojne krivce zastrupljevalci javnega mnenja, hlapčevski uslužbenci avstrijskega režima! In ali ni v teb " dah zapopadena vsa klerikalna stranka ->d zadnjega mežnarja pa do škofa in drugih voditeljev! V zadoščenje nam je, da je „Skve-ncc" to priznal, da je prišel na dan s o zahtevo, sedaj naj sestavi še to listo ojnih hujskačev in krivcev, ki bo nosi-a na čelu ime ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča, potem pa aprej vso klerikalno stranko od A do »Slovenec" to zahteva — Inef naj se zgodi pravica! prilagode manj dobre in pa slabe moči. Ako tu in tam poedim igralci razumevajo malo prenaivno svoje uloge (katerih nekatere so na posameznih mesvih tudi v tekstu očrtane pomanjkljivo, neživijensko in preveč literator-ski) se vendar te naivnosti v harmonični igri popolnoma zgube. To se vidi posebno v prvih in zadnjih prizorih Ikovič. farse. Po prvem dejanju je pozdravil I na odprti sceni slovenske igralce v ime-1 = Nova sladkorna tovarna. Neka nu gledališke uprave dt.Gavella, a v »francosko - belgijska skupina imenu hrvatskih igralcev Markovič. Imerava ustanoviti veliko sladkorno Gqvori so bili prežete ideje našega I tovarno v Dubravici blizu Beograda, narodnega edinstva; zahvalil se jim jejista Ekupina nameram otvoriti tudi v imenu slovenskih igralcev Pregarec, InarodnoRospodarsko šolo. kvestre na področju Hrvatske in Slavonije in je doslej sekvestrirana podjetja podvrgel skrbi kuratorija trojice. Za kuratorje so imenovani vladni svetnik Uzorinac, podravna-telj prve hrvatske štedione Kune in osije&i policijski ravnatelj Hanže- ki je v svojem govoru omenil tudi na-" 1 narodno tragedijo na Koroškem. — »Katoliška" aahrerza v MIlanu. Milanski nadškof Ferrari je na praznik svetega Hieronima proglasil, da je papež dovolil ustanovitev katoliške univerze v Milanu. Otvorjena bo v nekem samostana v Milanu že prihodnje leto in bo imela teolo&o-filozofeko in prav-no-sotijalnoekonomsko fakulteto. — Ukradena Giottova slika. V vili Covoni Borgheze v Milanu je bila ukradena Giottova slika Madooe z Jezusom in dvema svetnikoma v vrednosti mnogo milijonov lir. — Nov premogovnik. Na nekdanji skjvensko-hrrv.~.t*i meji v Žm-berku so našli bogato žiio prvovrstnega premoga. Zagrebška analiza je dognala 6900 kalorij, dočim je mgleska analiza dognala celo 8000 kalorij. Premog je last Zagrebčan? Aleksandia Pteiula, ki ga bo eksplodiral s pomočjo ie zbranfg« ruikega kapitala. PrsfMonai* m&Vk eariaar> nie. Viled št-wkah prituit 1» inA»-| atrijskih is tnswci Sdnck Borze 23. oktobra. Zagreb. Zaradi sobote danes ni bilo borze. Poskušale so se sicer kupčije z robo, vendar skoraj brez uspeha. Kurzi so stali včerajšnji. Beograd, valute: funti 110 do 112, dolarji 30.75 do 32, francoski franki 200 do 210, lire 128 do 130, leji 56 do 57, levi 41 do 41.50, marke 48 do 49, avstrijske krone 9.50 do 9.55. Devize: London 112 do 113, Pariz 210 do 212, Milan 120 do 128, Ženeva 530 do 532, Praga 41 do 41.50, Du-na> 8.20 do 825, Berlin 48 do 49. Zfirich, devize: Berlin 895, Newyoit 634, London 21.66, Pariz 40.90, Milan 23.85, Praga 755, Budimpešta 155, Varšava 205, Dunaj 210, Bukarešta 1080, avstrijske žigosane krone 165. Berlin, devize: Newyork 70.50, London 241, Pariz 455 do 456, Italija 263 do 266, Praga 83.75, Budimpešta 17.50. Dunaj 23.75, Vremensko poročilo. Liabliaaa so« b md morjem Orna A i aL U o o 2 O 11 > MX> ► ž" n V(tm> Nebo ■ a a. m f a. H. akt l«.ari 7Wt r* kna-etn obl. <*. okL n.u< 7IH 7-0 3. okt. 7. eri T<0-7 7"» »t •f m Ofcir SHt n rad a oki i ti- ».okt It. ari SM-S i 4 6 m. nh. met L 7.«diw»ja0 Isl. iof. Tih.) vCMifaj. nonniUBa 9*t " " aO. an. irema l ob M«, Lastnik in izdajatelj Koozordj Jfntra". Vit F. Jelene. plesMa in ličap-sfes delavnica se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. B. 52—7 Dre, zlatnino in srebrno 161 kupite najceneje pri trrdki 52—C lian PaMž, Ljubljana, StsFi trg ZO. Po zelo znižani ceni nova dvoiioissa, pUiči, zračnice, iinalni ctnnii vsakovrstni deli, kar-afVHllil alriljl bidnesvetiljke,morilciitd. 3prejcmajo se v popravilo dvokolosa In razni stroji pri BATJELTT, LJubljana. Stari trg it. 23. 322 11—3 Oblačilnica »Slovenijo priporoča 310 3—3 svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev po najnižjih cenah. Opozarjamo na nakup zlasti vse kon3umno m nabavne zadruge in javne nameščence. Sleduji se opozarjajo, da si morejo nabaviti oblačilne in obnvalne potrebščine na obroke samo še do konca decembra 11. Blago solidno, cene ugodne! !!! Sažno za vse moške!!! Kdor želi imeti lepe in elegantno napravljene obleke po vzorcih, ki so na razpolago v krejačniei, naj obiSče diplomirano jogo-slovansko krojačnico, prej v Trstu 361 5—1 Pran Malls, Ljubljana, ▼ Bebri it2t. U (Stari trg). 1JUBLJANA IS—10 832 3—S Krojač Ivan Magdič GledaliSka ulica 7 se priporoča za izdelovanje oblek. Klobuke in slamnike v.-eh vrst. od preprostih do najfinejših ima vedno ▼ zalogi tovarna klobukov ln slamnikov 152 13—6 Franc Cerar v Stobu Mita u uicbišn mnaii Bnualt m LiuMul Prevzema tndi vsa tozadevna dela ter popravlja in preo likuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovadevifi Jb Trian v Proiornovl nltol it. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. 365 Proda se dobrih število Naročajte dnevnik „Jutro"! POZOR! Enonadstropna hiša v najlepšem vrtnem oddelku v Celovcu z vrtom za zelen iavo in sadnim vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, ter opremljena z vsem modernim komfortom se zamenja za hišo v Ljubljani ali po zelo ugodni ceni proda. Ponudbe pod „Hlia" na Anončni zavod Drago Besoljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 363 2—1 Sprejema in daje pojasnila A. I raček 344 ntorfzirai plesni očitelj 3~3 Ljubljana, Sv« Petra c. 43. razne velikosti od IV, hektol. do 7 bektol. Skladišče Balkan Ljibians, Dunajsfea cesta 33. Za elabokrvne in po bolezni oslabele je najboljšo sredstvo zdravniško priporočena »Jadranska k?pUica"t kri in moč t^orač" dalmatinsko dcertno vino. Glavna zaloga M. Bavtar, Ljubljana, Jarfiliav tr* S. 252 tO—4 Pristne kranjske klobase sopet razpošilja r vsaki množili staro renemiraia tvrdka 364 2—1 H. DRBAS, Ljubljana, Slomškova nlica št. 13. Konkurenčno cen«! Vsakovrstna manufaktura se dobi po naj ali jih oenah pri tvidki 112 20—13 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni avto z« prevafanje! Nova partija gonilnih jermenov Hrvatski „DRVOTRZAC«< jedini r tračni list u Jugoslaviji. Izlozi svakog 1., 10., 20. u mjesecu. Pretplata: godita je K 120"—, četvrtgod. K 30-—. Suradjuju naši prvi strnčnjtci. Adresar industrije drva K 20*—. Zagreb, Strossmayerova ulica 6 sss s—i a približno 26 do 30 m* toplotne olorčino in pritiskom min. 6 atm., malo rrbljen. ki obsega vse armaturne dele, in brez ilefekta kupi. se Katančnejše podatke na naslov: Keramična fndoslrljo, Pefrs?čs pri Csfjo. «T46 i - 1 Miši, podgane io vb golazen mo:a polnit: ako porabljate moji Mjboljo preitkušcna m rpMr.o heali«na »reditra kot- riti podganam in mišim K 10 —. za šSnrko tO- —, posebno močna tinktura za atanloe K 12 — nnidevaloc moljev K 10 -. Požilja po poTze!;a Mvoi jta eksport K. Jflnkor, Peirinjska uiicu 3. Zagreb DV. 33. t ^ Prostovcllna draiba •e bo vrJiia dne 25. in 25. oktobra 1.1. Dd 9. do 12. ure dopoldne in od 2. da 5 ura popoldne v predilnici, Ljubljana, Kolo-dvorskanlioa 39). Prodajala se bo nova in stara hišno oprana, bbč motornih Moies (mofocik-ijc«), mizarsko orsdie s S shc-bBlnihi (Hobei&Snfee) Pozor mizarji, ženini in neveste na ugodni nakup. 341 4-4 Ivan Golte?, mizar»ci mojster. veletrgovina žganja, družba z o. z, Ljubljana, Kolizej, telef. int. 535. Naznanjamo svojim cenj. odjemalcem, da je došlo Aovo blago in smo ceno kljub novi trošarini računali tako nizko, da moremo postreči svojim odjemalcem najceneje z dobrim blagom. Nudimo: Slirovko, br>Injevoc, pum, konjak in razna likerje. 353 3—i Prosimo, blagovolite pred nakupom vprašati a naše cene. JZ&Zlš&USJ.LtO. Slavnemu občinstvu in svojim ccnjraim odjemalcem vljudno naznanjam, da imam za Vse svete v zalogi zelo lepe kricantome v štirih barvah. Priporočam se tudi za izieioianje mm in šopkov ^r m\\U b cvetliSoih Košar itd. Prevzemajo so tudi grobovi v okraScnjo * ovatliosmi. peskom ln dokoraoljo. Cvetlice zelo lene! Cene zmerne. — Priporoča se PA VEZ. SIKE NO, pokopališki vrtnar pri Sv. Križa, Ljubljana. 338 t—i VELIKA 2-1 Več kolporterjev 15. sprejme takoj .u 151 11 Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ===== iz Prostejova (Češkoslovaška)- Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante fn dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 1S5 6 Trpežno blago. A v £ * f a T * ♦ Specialna trgovina! angleškega sukna ^ 1 velika izbira modnih h Športnih oblek za gospode In detke, površnikov, raglanov, zimskih sukenj ttd. Ravnokar doSli 312 3-3 zc dame in gospode cd K 900*— do K 1020' Prva kranjska razpoiiljalaa I 3e?&wafe & Bizjak, Ljubljana, Lastni modni atclj ► »(n ria i trg 3. $ ¥ i « * * * I ■m, ! 03 62-13 CEVLJi na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 28. Trti se pošilja po povzetju po vsem kraljestva. pod državnom kontrolom. Vučenje od 15. do 25. decembra 1920. Cijesa srečke za svili 10 HčMja samo krona 40'—, poštam krasa 42"-. G Savni zgod itak: Kruna 400.000'- I", i. t Z3 iii inujo u 10 pe 10.000 im itd. Ispiaia edmah po vučenjn bez i kako v ih odbitaka. Naručbe iz sve države prima: Odio razreda 3 I etri je MEDJUNAR0DNE BANKE d.d. Zagreb, Gajeva ulica 8. BI C0SULICH-UNE SewYork-Buonoa-Ayre«-Bio dl Janeiro Santos-lfontevideo. 94 17-8 .. • .-a--.-- Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov . c- -rvj-ittrs a ^tnite iz Slovenije edinole pri: SIHON KHETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 2«. Konfekcijska tovarna dražba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta. Stoike. : it* 532. Osrednja pisarna Aleksandrova čada Si. 3. jugoslovanska izdelovalnica moške, deSke in otrotie obleke. : na debato! 107 10-7 Poziv na subskripciju. Na temelju nabavljenih izuma i patenata, te koncesije ministarstva vojnog i mornarice pod brojem AB 678 od 4. kolovoza 1920., ministarstva trgovine i industrije pod bV. Y 4841 od 5. decembra 1919., te V. 3962 od 15. juna 1920. ministarstva šame i roda pod broj B. 4356 od 25. maja 1920. te ministarstva unutarnjih dela pod br. J. B. 17.937 od 18. VIIL 1920. za podignnce 2 tvornica eksploziva signrnosti (jedne u Hrvatskoj, a drage u Srbiji) zaključilo je potpisano društvo na svojoj izvanrednoj glavnoj skapštini od 17. septfmbra 1920. povisiti svoj dionički kapital od K 100.000"— izdanjem novih komada 39.750 dionica, kupon 1921, po nom. K 400"— ili Din. 100"— na Krasa 16,000.000'— ili Dinara 4,000.000'— uz slijedede uvjete: 1.) U tu svrhu stvoren sindikat preuzima 24.750 kom. novih dionica po nom. K 400'— ili Din. 100 —, t j. K 9,000.000 — ili Din. 2,475 000 —. 2.) Ostatak od 15 000 komada dionica ukupno nom. K 6,000.000 — ili Din. 1,500.000 — stavi j a se na jamu subskripciju uz nominalu od K 400-— ili Din. 100-— wše K 40-— il Din. 10-— po dionici za troSkove emisije. i 3.) Upis traje od 16. oktobra do 5. novembra 1920. Prigodom upisa treba uplatiti K 240 — ili Din. 60 — po dionici, a dalj njih K 200-— ili Din. 50 — do 5. decembra o. g. Tko ne uplati drugi obrok do ustanovljenog roka, gubi več upladeni iznos. 4.) Dionice (Se se izdavati i u kumuL komadima od 10, 25 i 100 dionica. 5.) Pravo reparticije pridržaje si ravnateljstvo u roku od 30 dana nakou zaključene sub-• skrjpcije. Za nedodijeljeue dionice upladeni nov&c Tratiti če se bez kamata. 6.) Uspjeh emisije ovih na javnu subskripciju izloženih dionica zajamčuje poseban sindikat. 7.) Dionice mogu se upisivati kod: Zagreb: društva samog, Prve hrvatske štedionice i svih podružnica, Jugoslavenske banke i arih podružnica, Narodne banke d. d. i svih podružnica, Banke za trgovinu, obrt i industrija d. d. i svih podružnica. Beegrad: Prometne banke d. d. i svih podružnica. Ljnbljaia: Jadranske banke u Ljubljani i svih ostalih podružnica, Ljubljanske kreditne banke i svih podružnica, Slovenske eskomptne banke. Sarajevo: Hrvatske centralne banke za Bosnu i Hercegovino i svih podružnica, Muslimanske centralne banke d. d. i arih podružnica. __^ .. . 306 2_i Ravnateljstvo.