Šolsko svetovalno delo Letnik XXVIII 2024 1 Razsežnost svetovalnega dela v vzgoji in izobraževanju ISSN 1318-8267  Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Kazalo Slika na naslovnici: Simon Kajtna, Morska krajina z nevihto, 2009, akril na platno, 160 x 180 cm ŠOLSKO SVETOVALNO DELO, letnik XXVIII UVODNIK številka 1 Ljubljana 2024 1 Mag. Tamara Malešević ISSN 1318-8267 Uredništvo: mag. Tamara Malešević, Zavod RS za šolstvo (odgovorna urednica) ANALIZE IN PRIKAZI Tina Kodela, Zavod RS za šolstvo Matejka Lovše, Zavod RS za šolstvo 3 Matej Vinko, dr. Helena Jeriček Klanšček dr. Sonja Čotar Konrad, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta dr. Ksenija Domiter Protner, I. gimnazija Maribor Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni dr. Petra Gregorčič Mrvar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta krizi dr. Tina Pirc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta dr. Miloslav Poštrak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo Andreja Križan Lipnik, Vrtec Najdihojca Ljubljana Marina Vidmar, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana INTERVJU dr. Tina Vršnik Perše, Univerza v Maribor, Pedagoška fakulteta dr. Nataša Zrim Martinjak, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta 17 Mag. Tamara Malešević mag. Sandra Jensen, ISOP-Schulsozialarbeit, Graz, Avstrija dr. Mária Matulčíková, Univerzita Komenského, Bratislava, Slovaška Intervju z dr. Vinkom Logajem, direktorjem Zavoda RS za dr. Vida Vončina Vodeb, Victoria University, Melbourne, Avstralija šolstvo Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Prevod povzetkov v angleščini: TEORIJA V PRAKSI Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s.p. Oblikovanje: 22 Jasna Vinkler Simon Kajtna Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo Računalniški prelom: Design Demšar d. o. o. 34 Katarina Filej, Samo Lesar, Margareta Cerk Čevka, Maja Marc Tisk: Para tiskarna d. o. o. Svetovalna služba v dijaških domovih Naklada: 570 izvodov Vodilna tema: Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Formativno spremljanje pri svetovalnem delu v šoli Predstavnik: 39 Ksenija Mlekuž dr. Vinko Logaj Urednica založbe: Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi Simona Vozelj potrebami z vključevanjem elementov formativnega Naslov uredništva: Zavod RS za šolstvo – Založba, Poljanska 28, 1000 Ljubljana; spremljanja e-pošta: revija.ssd@zrss.si Naročila: Zavod RS za šolstvo – Založba, Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana AKTUALNO e-pošta: zalozba@zrss.si 47 Minea Rutar Letna naročnina (3 številke): 31,00 € za šole in druge ustanove; 23,25 € za individualne naročnike; 12,00 € za študente in upokojence; cena posamezne Not working (Josh Cohen) – recenzija številke v prosti prodaji je 11,00 EUR. V cenah je vključen DDV. Revija je vpisana v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 576. Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. Uvodnik Mag. Tamara Malešević, odgovorna urednica Nove okoliščine, novi izzivi v poklicnem življenju vrednotami pri nadgradnji našega profesionalnega svetovalnih delavcev nastajajo ob spremenjenih pot- delovanja, saj gre za evolucijske oz. razvojne proce- rebah otrok in mladostnikov po psihosocialni, vzgojni se. Zavedamo se vrednosti vseh znanj in izkušenj, ki in učni podpori ali pa ob spremembah v družbi, sis- smo jih pridobili od naših učiteljev in mentorjev. Ob temu ali sami organizaciji. Včasih si nove okoliščine mojem aktualnem profesionalnem izzivu – odgovor- in nove izzive izberemo sami. V zadnjem času spre- na urednica naše revije – se zahvaljujem vsem svojim memba delovnega mesta ni redka odločitev med predhodnicam, dolgoletnim odgovornim urednicam svetovalnimi delavci. Želimo si, da bi nam spremem- revije Šolsko svetovalno delo, in sicer mag. Tanji Be- be v poklicnem življenju večinoma prinašale spodbu- zić, mag. Cvetki Bizjak in dr. Brigiti Rupar. Naša revija do v kariernem razvoju in približevanje k ciljem pro- izhaja že osemindvajseto leto v založbi Zavoda RS za fesionalne odličnosti. šolstvo in že vrsto let ob dragoceni podpori njene V območju novega in kompleksnega je še posebno urednice Simone Vozelj. pomemben strokovni premislek, samorefleksija ali refleksija znotraj »varne« kolegialne izmenjave. Tudi Vendarle, novi izzivi prikličejo naše prej neprepozna- pisanje strokovnih člankov je priložnost za takšen ne moči za bodoče manj poznane poti delovanja, ki strokovni premislek. V imenu celotnega uredniškega se zdijo hkrati privlačne in negotove. V obdobju teh odbora naše revije vas vabimo k reflektiranju svoje prehodov se še bolj lahko naslanjamo na kolegice, svetovalne prakse in objavljanju strokovnih prispev- na ožji tim sodelavk in si tako tudi porazdelimo težo kov. Že J. Dewey je poudaril: »Ne učimo se iz izku- zahtevnih odločitev. Hkrati smo zapriseženi k razvoju šenj. Učimo se z reflektiranjem teh izkušenj.« lastne strokovne avtonomije skupaj z odgovornostjo. Ob prehodih, v novih okoliščinah, je pomembno V dobri skupnosti in dobri družbi nastajajo dobre ohranjanje kontinuitete s preteklimi izkušnjami in zgodbe. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 2 Analize in prikazi 3 Matej Vinko, dr. Helena Jeriček Klanšček Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi Mental Health of Children and Adolescents during a Public Health Crisis 3 Matej Vinko Dr. Helena Jeriček Klanšček Nacionalni inštitut za javno zdravje Izvleček Duševno zdravje otrok in mladostnikov je bilo eno izmed najbolj izpostavljenih področij pandemi- Ključne besede: je covida-19. V prispevku obravnavamo posledice pandemije na podlagi podatkov Nacionalnega duševno zdravje, inštituta za javno zdravje, natančneje raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz pandemija covida-19, koriščenje leta 2020 med 14- in 18-letniki (n = 3025) ter podatkovnih zbirk s področja zdravil in bolnišničnih zdravstvenih storitev, obravnav za starostno skupino 0–19 let. Podatki nakazujejo večanje potreb s področja duševnega anketni podatki zdravja v času pandemije. Koriščenje storitev s področja zdravstvenega varstva se je pri mladostni- kih, posebej dekletih, večalo že v obdobju pred pandemijo. Predstavljeno stanje je skladno z opažanji iz tujine in zahteva dodatno raziskovanje, kakor tudi ukrepanje na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Abstract The mental health of children and adolescents was one of the most highlighted areas of the COV- Keywords: ID-19 pandemic. The article discusses the effects of the pandemic based on data from the National mental health, Institute of Public Health or, more precisely, from the survey “Health Behaviour in School Aged COVID-19 pandemic, use of health services, Children” from 2020, conducted among 14- and 18-year-olds (n = 3025), and based on databases survey data relating to medicines and hospital treatments for the 0–19 age bracket. The data indicate an increase in mental health needs during the pandemic. The use of healthcare services had begun to increase among adolescents, especially girls, even before the pandemic. The situation presented is in line with observations in foreign countries and calls for further research, as well as for taking action to protect and strengthen the mental health of children and adolescents. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI 1 Uvod Pandemija covida-19 je dodobra pretresla družbene okvire po vsem svetu. Javnozdravstvena kriza je bila prvenstveno obravnavana kot epidemija in nato pandemija nalezljive virusne bolezni. Zelo kmalu po razglasitvi pandemije pa je vzniknilo zavedanje, tako v strokovni kot v splošni javnosti, da bodo pandemija in ukrepi, ki so jo spremljali, pustili posledice tudi na drugih področjih našega življenja. Duševno zdravje je bilo med najbolj izpostavljenimi področji (Campion idr., 2020). Če so neposredne posledice bolezni covid-19 na duševnem zdravju majhne v primerjavi s posledicami na 4 telesnem zdravju, so posredne posledice za duševno zdravje toliko večjega pomena (Vindegaard in Benros, 2020). Pandemija covida-19 je vplivala na vse prebivalstvo, pomembno pa je spremenila tudi vsakdan mla- dostnikov, ki so se morali nenadoma prilagoditi na online šolanje, ukinjeni so bili druženje in večina izvenšolskih in prostočasnih dejavnosti, ki so lahko pomemben vir dobrega počutja, družbene pod- pore in osebnega razvoja mladostnikov (Swank idr., 2022). Pandemija je poudarila obstoječe neenakosti v zdravju in dostopu do tehnologije, mnoge družine pa je pahnila v nove ekonomske in psihične stiske, kar lahko vpliva tudi na zdravje (Alamolhoda idr., 2022) in duševno počutje mladostnikov (Residori idr., 2020; Panchal idr,. 2021; Nearchou idr., 2020). Tuje raziskave kažejo, da so ženske (Ravens-Sieberer idr. 2022; Pieh idr. 2021; Zhou idr. 2020; Chen idr. 2020; Rega idr., 2022) in starejši mladostniki pogosteje poročali o slabšem duševnem zdravju ali počutju (Zhu idr., 2021; Mansfield idr. 2021; Rogers idr., 2021; Ng idr., 2021). Ravens-Sieberer in sodelavci (Ravens-Sieberer idr., 2022) ugotavljajo, da so bili socialno ogroženi otroci in otroci staršev z duševnimi težavami še posebno ranljivi glede duševnega zdravja. Raziskava s 175.416 vključenimi mladostniki iz Kitajske (Zhu idr., 2021) je pokazala, da sta ženski spol in/ali višja starost povezana z višjimi stopnjami depresije, anksioznosti, slab ekonomski status družine pa je bil pomemben dejav- nik tveganja za depresijo. V nadaljevanju predstavljamo pregled izsledkov izbranih raziskav in zbirk podatkov iz zdravstvene statistike med otroki in mladostniki, ki smo jih zbrali v obdobju pandemije covida-19 na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. S tem prispevkom želimo prikazati oris stanja, ki lahko služi kot pripomoček pri vrednotenju posledic pandemije na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. 2 Metode V analizi so bili uporabljeni podatki, ki zajemajo populacijo otrok, starih 14 in 18 let (n = 3025) (HBSC podatki), ter podatki, ki zajemajo populacijo otrok, starih 0 do 19 let (podatkovne zbirke NIJZ). Za potrebe analize podatkov je bila uporabljena opisna statistika. 2.1 HBSC Uporabili smo podatke, zbrane v okviru izredne nacionalne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), opravljene v letu 2020. Raziskavo HBSC običajno izvajajo vsake štiri leta, leta 2020 pa je bila opravljena dodatna raziskava z namenom pridobiti podatke o tem, kako je pandemija covida-19 vplivala na zdravje otrok in mladostnikov. Raziskavo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na istem vzorcu šestih razredov osnovnih in prvih letnikov srednjih Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi šol, ki so bili zajeti v raziskavi HBSC v šolskem letu 2017/18 in so v šolskem letu 2020/21 obiskovali deveti razred osnovne oziroma četrti letnik srednje šole. Podatke smo analizirali s programom R, verzija 4.0.5. S pomočjo dvorazsežnih kontingenčnih tabel smo ugotavljali porazdelitve skupin mla- dostnikov za izbrane kazalnike posameznih vsebinskih področij glede na izbrane kazalnike neena- kosti. Metodologija raziskave je podrobneje opisana v publikaciji Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19 (Jeriček Klanšček idr., 2021). 2.2 Poraba zdravil 5 Za analizo stanja na področju zdravil so bili uporabljeni podatki evidence porabe zdravil, izdanih na recept za osebe v starostni skupini 0 do 19 let. Uporabljeni so bili podatki od leta 2015 do leta 2021. Opisana je poraba izbranih zdravil iz terapevtskih skupin psiholeptikov in psihoanaleptikov, ki se praviloma uporabljajo za zdravljenje duševnih motenj. Poraba zdravil je predstavljena z mero defini- ranega dnevnega odmerka oz. DDD (defined daily dose) na 1000 oseb. DDD je opisna spremenljivka in pomeni povprečni dnevni vzdrževalni odmerek zdravila, ki ga odrasla oseba prejme za zdravljenje stanja, ki je glavna indikacija zdravila. 2.3 Bolnišnične obravnave Za analizo stanja na področju bolnišničnih obravnav so bili uporabljeni podatki o hospitalizacijah iz evidence bolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici. Upoštevane so bile hospitalizacije pri mlajših od 19 let, ki so bile v letih od 2015 do 2021 izvedene v ustanovah, ki izva- jajo dejavnost otroške in mladostniške oz. odrasle psihiatrije. Hospitalizacije so prikazane po spolu, starostnih skupinah in sklopih diagnoz. 3 Rezultati in razprava 3.1 HBSC V raziskavi leta 2020, ki je vključevala vzorec 14- in 18-letnikov (n = 3052), je večina vključenih mla- dostnikov (70,1 %) poročala o nezadovoljstvu s svojim življenjem, tretjina (32,8 %) pa je doživljala dva ali več psihosomatskih simptomov več kot enkrat na teden. Malo več kot četrtina vključenih Dekleta so (26,2 %) je poročalo, da so bili v zadnjih dvanajstih mesecih dva ali več tednov zapored skoraj vsak imela leta 2020 dan tako žalostni ali obupani, da so prenehali opravljati običajne dejavnosti. Nekaj manj kot petina v primerjavi s (18,8 %) je imelo veliko verjetnost depresije in 13 % mladostnikov je razmišljalo o samomoru (pre- fanti statistično glednica 1). značilno slabše rezultate pri vseh O slabšem duševnem zdravju so med pandemijo poročala dekleta, dijaki (4. letnik srednje šole), merjenih kazalnikih duševnega zdravja. mladostniki iz družin s podpovprečnim blagostanjem, mladostniki iz enostarševskih in rekon- struiranih družin ter tisti z vsaj enim brezposelnim staršem. Dekleta so imela leta 2020 v primer- javi s fanti statistično značilno slabše rezultate pri vseh merjenih kazalnikih duševnega zdravja. Največja razlika med dekleti in fanti je bila v deležu tistih, ki so doživljali dva ali več psihosomat- skih simptomov večkrat na teden (22,1 % višji delež pri dekletih kot pri fantih), tistih, ki so imeli veliko verjetnost depresije (12,8 % višji delež pri dekletih kot pri fantih) ter pri zadovoljstvu z Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI Preglednica 1: Prikaz kazalnikov s področja duševnega zdravja otrok in mladostnikov med pandemijo leta 2020, raziskava HBSC, 14 in 18 let (n = 3052) Spol Razred Družinsko blagostanje Vsi Fantje Dekleta 9. r. OŠ 4. let. SŠ Nadpovpr. Povpr. Podpovpr. % Zadovoljstvo z življenjem Nezadovoljni 70,1 65,2 74,9 63,7 80,1 61,2 83,2 90,0 6 Psihosomatski simptomi Dva ali več 32,8 21,6 43,7 29,9 37,2 27,8 38,3 51,4 WHO-51 Verjetnost depresije 18,8 12,3 25,1 17,4 21,0 14,8 23,4 34,7 Občutki žalosti in obupanosti Da 26,2 17,5 34,8 24,7 28,7 23,0 29,7 38,7 Razmišljanje o samomoru Da 13,0 9,4 16,5 12,4 14,0 10,4 14,3 37,2 življenjem (9,7 % manj zadovoljnih deklet kot fantov). Podobno ugotavljajo tudi tuje raziskave, da so bile težave v duševnem zdravju med pandemijo pogostejše med dekleti v primerjavi s fanti (Ma idr., 2021; Myhr idr., 2021; Ravens-Sieberer idr., 2022; Soest idr., 2020; Tang idr., 2021; Zhou idr., 2020). Nekatere študije so ugotovile (Jusienė idr., 2022; Holm-Hadulla idr., 2022), da so bila dekleta bolj nagnjena k poročanju o čustvenih in vedenjskih težavah, ki trajajo več kot eno leto, Raziskovalci so in so imela več tesnobe zaradi covida-19 kot fantje. Možna razlaga za slabše duševno zdravje pri ugotovili, da dekletih je povezana z ukrepom med pandemijo. Ena od študij ugotavlja, da so določeni ukrepi so bila dekleta (npr. omejevanja druženja, spletno šolanje, ohranjanje razdalje) vplivali na manjše doživljanje bolj nagnjena k pasivnemu socialne podpore v svojih socialnih omrežjih, kar bi lahko vodilo v poslabšanje njihovega du- vedenju, večji ševnega blagostanja (Magson idr,. 2021). Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da so bila dekleta uporabi družbenih bolj nagnjena k pasivnemu vedenju, večji uporabi družbenih medijev, več časa so preživela pred medijev, več časa zasloni ter več spala kot fantje med pandemijo oz. ukrepi. Gre za vedenja, ki so lahko povezana so preživela pred zasloni ter več s povečanjem težav v duševnem zdravju (Dunton idr., 2021; Ellis in Zarbatany, 2017; Kang idr., spala kot fantje 2021). Poleg tega raziskovalci iz raziskave na Islandiji sklepajo, da so dekleta bolj verjetno kot med pandemijo fantje zaznavala, da je imela pandemija negativen vpliv na njihovo vsakodnevno življenje in šols- oz. ukrepi. Gre ko uspešnost ter da je vplivala na njihovo duševno blagostanje (Halldorsdottir idr., 2021). Po- za vedenja, ki so lahko povezana s leg družbenih dejavnikov lahko na duševno blagostanje deklet vplivajo tudi biološki dejavniki. povečanjem težav v Martel meni, da hormonski vplivi med puberteto povečajo občutljivost za medosebne stresorje duševnem zdravju. pri mladostnicah in da so te bolj kot fantje nagnjene k vključevanju v socialna vedenja (pogovor o težavah v dvojnih odnosih) pod stresom, kar poslabša depresivne simptome in posledično poslabša njihovo duševno blagostanje (Martel, 2013; Kuehner, 2017). Tudi med učenci (9. razred osnovne šole) in dijaki (4. letnik srednje šole) smo leta 2020 ugo- tovili statistično značilne razlike pri večini kazalnikov duševnega zdravja, pri čemer so imeli 1 WHO-5: lestvica The World Health Organisation - Five Well Being Index za merjenje duševnega blagostanja, uporablja pa se tudi v na- mene presejanja na depresivno motnjo. Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi starejši mladostniki med pandemijo slabše duševno zdravje (preglednica 1). Največje razlike med osnovnošolci in srednješolci so bile pri nezadovoljstvu z življenjem (16,4 % višji delež pri dijakih) in doživljanju psihosomatskih simptomov (7,3 % višji delež pri dijakih), pri ostalih kazalnikih pa so bile razlike med skupinama manjše od 5 %. Pri razmišljanju o samomoru nismo ugotovili pomembnih težav. Večina tujih študij ugotavlja slabše duševno zdravje pri sta- rejših mladostnikih, ki so med pandemijo v višjem deležu poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem (Tang idr., 2021) in so v višjem deležu doživljali psihosomatske simptome (Liu idr., 2020; Ma idr., 2021; Zhou idr., 2020). Liu idr. (2020) so kot možen vzrok navedli to, da so sta- rejši mladostniki in študenti bolj samostojni kot mlajši mladostniki in otroci, zato so imeli med pandemijo več skrbi zaradi vsakodnevnih potreb, medtem ko so bili osnovnošolci zaskrbljeni 7 predvsem zaradi zdravja (Liu idr., 2020), hkrati pa so na njih pandemija in z njo povezani ukre- pi, povezani s šolanjem, vplivali v večji meri (Tang idr., 2021). O najslabšem duševnem zdravju so poročali tisti, ki so družinsko blagostanje ocenili kot pod- povprečno, še posebno v primerjavi z mladostniki z nadpovprečnim blagostanjem. V primerja- vi z učenci in dijaki z nadpovprečnim družinskim blagostanjem je 28,8 % več mladostnikov iz najmanj premožnih družin poročalo o tem, da niso zadovoljni življenjem, 26,8 % več jih je raz- mišljalo o samomoru in prav tako 23,6 % več jih je doživljalo vsaj dva psihosomatska simptoma večkrat na teden, za 19,9 % pa je bil večji delež mladostnikov iz te skupine z veliko verjetnostjo depresije. Enako kot v naši raziskavi je bil delež tistih s težavami pomembno višji pri mladostni- kih z nižjim socialno-ekonomskim statusom prisoten v raziskavah iz tujine (Ravens-Sieberer idr., 2022). Socialno-ekonomske neenakosti v zdravstvenih vedenjih in izidih so prisotne in tudi raziskane že dolgo časa – v obdobju pandemije pa poročajo celo o večanju nepravičnih neenakosti (Bambra idr., 2020). Tudi povezave med brezposelnostjo staršev, nižjim socialno- Nizek socialno- -ekonomskim položajem, starševskim stresom ter čustvenim in duševnim blagostanjem mla- ekonomski status dostnikov so bile znane in opisane pred pandemijo v modelu družinskega stresa (Conger idr., družine in nižji 1999). Frasquilho in sod. (2016) trdijo, da je starševska stiska med brezposelnostjo povezana s izobrazbeni spremembami v čustvenih težavah mladostnikov in odnosih med starši in mladostniki, kar lah- nivo staršev sta povezana z višjo ko negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Poleg tega so v drugih raziskavah poročali, da pojavnostjo so bili starši, ki so zaradi pandemije izgubili službe, skoraj petkrat bolj nagnjeni k psihološkemu težav zlorabljanju svojih otrok, kar je dodatno poslabšalo duševno zdravje mladostnikov in povečalo z duševnim zdravjem med tveganje za razvoj anksioznosti in depresije v prihodnosti (Lawson idr., 2020; Cicchetti, 2016). mladimi. Poleg tega je študija iz Grčije (Magklara idr., 2023) ugotovila, da je bila starševska brezposelnost povezana s pogostejšimi konflikti v družini in poslabšanjem starševskega duševnega zdravja, kar je lahko negativno vplivalo na blagostanje mladostnikov. Študija iz Nemčije (Geweniger idr., 2022) je ugotovila, da so mladi iz družin z nizkim socialno-ekonomskim ozadjem bolj nagnjeni k težavam v duševnem zdravju. Podobno je študija iz Kitajske (Li idr., 2021) poročala, da sta nizek socialno-ekonomski status družine in nižji izobrazbeni nivo staršev povezana z višjo pojavnostjo težav z duševnim zdravjem med mladimi. 3.2 Poraba zdravil Pri porabi vseh obravnavanih skupin zdravil je mogoče prepoznati vpliv pandemije na količino izda- nih zdravil. Z izjemo nekaterih starostnih podskupin smo v starosti od 0 do 19 let v letu 2020 zaznali bodisi manjšo količino izdanih zdravil kot v preteklih letih bodisi (začasno) prekinitev trenda naraš- čanja količine izdanih zdravil ter nato porast porabe v letu 2021. Podobne izsledke objavljajo razisko- Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI valci iz tujine. V Kanadi so spremljali nove uporabnike zdravil (incidenca zdravljenih) za zdravljenje duševnih motenj med mladoletniki in ugotovili upad incidence zdravljenih v drugem četrtletju leta 2020 ter porast v drugi polovici leta v primerjavi s preteklim petletnim obdobjem (Leong idr., 2022). Dinamiko sprememb v incidenci zdravljenja povezujejo z zaprtjem šol ter manjšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev v drugem četrtletju leta 2020 in povečano pojavnostjo razpoloženjskih motenj v drugi polovici istega leta. Podobno ugotavljajo raziskovalci iz Danske, kjer so prepoznali porast v šte- vilu na novo ugotovljenih duševnih motenj, kot tudi pri porabi zdravil za zdravljenje duševnih motenj (Bliddal idr., 2023). Poraba zdravil je bila med mladostniki med 12 in 17 letom starosti v letih 2020 do 2022 za 37 % večja, kot so napovedovali trendi preteklega triletnega obdobja. Pri tem se je poraba 8 povečala pri vseh skupinah zdravil z izjemo anksiolitikov, kar je trend, ki ga opažamo tudi v Sloveniji. Povečanje, poročano v raziskavi Bliddal idr., je bilo opaženo pri mladih z zgodovino psihiatričnega zdravljenja in brez nje v preteklih petih letih. Eden od treh novih uporabnikov določene skupine psi- hotropnih zdravil je bil zdravljen v preteklih šestih mesecih z drugo skupino psihotropnih zdravil, kar kaže na poslabšanje, ki zahteva intenzivnejše zdravljenje ali dodatno komorbidno psihopatologijo. 3.2.1 Antipsihotiki Poraba antipsihotikov je v obravnavanem obdobju med dekleti med 15 in 19 letom starosti prvič presegla porabo pri fantih (slika 1). Pri dekletih od leta 2017 opažamo naraščanje porabe zdravil iz te podskupine, ki znaša 19,3 % povprečnega porasta na leto. Pri fantih v isti starostni skupini je poraba od leta 2017 ostajala na enaki ravni oz. je nekoliko upadala, porast pa smo zaznali v letu 2021. Porast po večletnem stagniranju porabe smo ugotovili v letu 2021 tudi pri dekletih v starosti od 9 do 14 let in v nekoliko manjši meri pri fantih iste starostne skupine. Slika 1: Število DDD na 1000 oseb, izdanih za zdravila iz farmakološke podskupine antipsihotikov (N05A) glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 3.2.2 Anksiolitiki Pri porabi anksiolitikov v času pred pandemijo covida-19 in med njo nismo zaznali večjih sprememb (slika 2). Poraba pri obeh spolih in vseh starostnih skupinah ostaja na nizki ravni oz. upada. Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi 9 Slika 2: Število DDD na 1000 oseb, izdanih za zdravila iz farmakološke podskupine anksiolitikov (N05B) glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 3.2.3 Antidepresivi Antidepresivi so podskupina zdravil, ki je najpogosteje uporabljana med mladostniki (slika 3). Od leta 2015 se je poraba najhitreje povečevala med dekleti med 15 in 19 let starosti (povprečni porast 15,3 % letno). Pri fantih in dekletih od 10 do 14 let tovrstnega porasta v letih od 2015 ni opazne- ga. Metaanaliza Racine idr. (2021) je prikazala povečanje depresivnih in anksioznih simptomov pri otrocih in mladostnikih v obdobju po začetku pandemije. Povečana poraba antidepresivov v letu 2021, ki je prisotna tudi v skupinah, v katerih v preteklih letih nismo zaznali večjih porastov porabe, lahko kaže na povečano pojavnost duševnih težav kot posledico pandemije ter povezanih ukrepov. Pomembno vprašanje, kot izpostavljajo Tiger idr. (2023), za katerega so potrebne dodatne klinične Slika 3: Število DDD na 1000 oseb, izdanih za zdravila iz farmakološke podskupine antidepresivov (N06A) glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI raziskave, je, ali so spremembe zgodnji napovednik povečanja razširjenosti anksioznih motenj, de- presivne motnje in motenj spanja ali odražajo bolj začasni vpliv ukrepov in dogodkov ob pandemiji. 3.2.4 Psihostimulansi Poraba psihostimulansov je najvišja med fanti, starimi med 9 in 14 let (slika 4). Leta 2020 smo ob nastopu pandemije zaznali upad količine izdanih zdravil za 21,9 %. Naslednje leto je poraba sicer narasla, a je še vedno 13,7 % nižja v primerjavi s količino izdanih zdravil leta 2020. Raziskave iz tujine poročajo o različnih izkušnjah, povezanih z rabo psihostimulansov (Segenreich, 2022), izpostavljajo 10 pa tesno povezanost farmakološkega zdravljenja in šolskih obveznosti (McGrath, 2020). Slika 4: Število DDD na 1000 oseb, izdanih za zdravila iz farmakološke Fantje Dekleta podskupine psihostimulantov (N06B) glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 3.3 Hospitalizacije Od leta 2015 do 2021 je bilo povprečno opravljenih 560 hospitalizacij otrok in mladostnikov od 0 do 19 let. Do leta 2017 je bilo število hospitalizacij stabilno, v zadnjih štirih letih pa opažamo porast števila hospitalizacij z vmesnim upadom leta 2020 (preglednica 2). Preglednica 2: Število hospitalizacij glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 Spol Starost 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 0 do 9 10 12 11 8 17 6 13 Fantje 10 do 14 33 28 33 27 36 41 34 15 do 19 134 150 141 134 174 157 189 0 do 9 <5 <5 <5 <5 <5 <5 <5 Dekleta 10 do 14 55 59 61 55 79 90 151 15 do 19 206 192 197 262 329 312 469 Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi Slika stanja na področju hospitalizacij je zelo podobna, če prilagodimo število hospitalizacij na število prebivalcev istega spola in starosti. Razlika v stopnjah hospitalizacij med fanti in dekleti narašča od leta 2017 v smeri pogostejših hospitalizacij deklet (slika 5). Ibeziako idr. (2022) so v raziskavi na podatkih iz ZDA prikazali stanje hospitalizacij na mesečni ravni. Iz nje je razvidno, da je bila stopnja hospitalizacij v prvi polovici leta 2020 pod povprečjem preteklih let, nato pa je sledilo povečanje, ki je v drugi polovici leta preseglo povprečje preteklih let. Nizko število hospitalizacij povezujejo s posledicami ukrepov za omejevanje širjenja epidemije (Dror idr., 2022; Ugueto in Zeni, 2021). Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb 11 Skupaj Fantje Dekleta Slika 5: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb glede na starostno skupino in spol med letoma 2015 in 2021 Pregled stopenj hospitalizacij na 1000 oseb po sklopih diagnoz razkrije, da so med fanti stopnje hospitalizacij relativno stabilne (slike 6 do 10). Manjše povečanje stopenj hospitalizacij opazimo le F20F39 Shizofrenija, shizotipske in blodnjave F20F39 Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje, dekleta motnje, fantje Slika 6: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb zaradi diagnoze iz sklopa shizofrenije, shizotipskih in blodnjavih mo- tenj glede na starostno skupino (dekleta levo, fantje desno) Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI F30F39 Razpolloženjjske [[affektiivne]] motnjje,, F30F39 Razpoloženjske [afektivne] motnje, fantje deklleta 12 Slika 7: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb zaradi diagnoze iz sklopa razpoloženjskih motenj glede na starostno skupino (dekleta levo, fantje desno) F40F48 Nevrotske, stresne in somatoformne F40F48 Nevrotske, stresne in somatoformne motnje, dekleta motnje, fantje Slika 8: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb zaradi diagnoze iz sklopa nevrotskih, stresnih in somatoformnih mo- tenj glede na starostno skupino (dekleta levo, fantje desno) F60F69 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli F60F69 Motnje osebnosti in vedenja v odrasli dobi, dekleta dobi, fantje Slika 9: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb zaradi diagnoze iz sklopa motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi glede na starostno skupino (dekleta levo, fantje desno) Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi F90F98 Vedenjske in čustvene motnje, ki se F90F98 Vedenjske in čustvene motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenci, začnejo navadno v otroštvu in adolescenci, fantje dekleta 13 Slika 10: Stopnja hospitalizacij na 1000 oseb zaradi diagnoze iz sklopa vedenjskih in čustvenih motenj, ki se zač- nejo navadno v otroštvu in adolescenci, glede na starostno skupino (dekleta levo, fantje desno) pri sklopu razpoloženjskih motenj pri fantih med 15. in 19. letom starosti v zadnjih treh opazovanih letih. Drugačna je slika stanja pri dekletih. V sklopih diagnoz razpoloženjskih motenj, nevrotskih, stresnih in somatoformnih ter motenj osebnosti in vedenja v odrasli dobi zaznavamo jasne trende večanja pogostosti hospitalizacij. 4 Sklep V preteklih dveh letih smo živeli drugače, kot smo bili vajeni sicer. Še najbolj se je življenje spreme- nilo otrokom in mladostnikom. Različni kazalniki, ki jih spremljamo strokovnjaki javnega zdravja, nakazujejo, da je duševno breme pandemije covida-19 najbolj obtežilo ravno njih. S podatki iz razis- kave HBSC smo izpostavili predvsem neenakosti v duševnem zdravju glede na blagostanje družine, iz katere mladostnik izhaja. Podatki o koriščenju zdravstvenih storitev iz podatkovnih zbirk NIJZ Dejavniki, ki povečujejo pa kažejo dlje časa trajajoči trend dvigovanja pogostosti koriščenja določenih zdravstvenih storitev tveganje za razvoj (npr. uporaba antidepresivov). Čeprav se je število koriščenih zdravstvenih storitev v letu 2020 začas- ali poslabšanje no zmanjšalo, smo že naslednje leto zaznali porast tako v številu hospitalizacij kot v količini izdanih težav v duševnem zdravil. Upoštevajoč podatke, predstavljene v pričujoči raziskavi, kot tudi opozorila strokovnjakov, zdravju, presegajo meje strok in ki so vsakodnevno v stiku z otroki in mladostniki, lahko sklenemo, da je obdobje pandemije na du- resorjev. Učinkovito ševno zdravje otrok in mladostnikov vplivalo pretežno negativno. Do podobnih ugotovitev prihajajo preprečevanje tudi raziskovalci iz tujine in pričakovati je, da se bodo težave, vsaj v določenih skupinah otrok in težav v duševnem mladostnikov, nadaljevale in ob odsotnosti zadostnega ukrepanja tudi stopnjevale (Samji idr., 2022). zdravju, kakor tudi krepitev duševnega Podatki, predstavljeni v pričujočem besedilu, sicer ne omogočajo vzročnega sklepanja ali natančnih zdravja se začneta napovedi o razvoju dogodkov v prihodnjih letih. A je količina raziskav, ugotovitev in opozoril o tve- z vzpostavitvijo ganjih na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov tolikšna, da zahteva resen premislek o medsektorskega dialoga. načinu delovanja na tem področju. Dejavniki, ki povečujejo tveganje za razvoj ali poslabšanje težav v duševnem zdravju, presegajo meje strok in resorjev. Učinkovito preprečevanje težav v duševnem zdravju, kakor tudi krepitev duševnega zdravja se začneta z vzpostavitvijo medsektorskega dialoga. Pandemija covida-19 je spodbudila medsektorsko sodelovanje na številnih področjih. V interesu javnega (duševnega) zdravja je, da se tovrstno sodelovanje krepi in nadaljuje tudi takrat, ko se virus SARS-CoV-2 v našem okolju »udomači«. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI Ob porastu duševnih težav in motenj med otroki in mladostniki je ključno, da šole ter svetovalni in Ob porastu zdravstveni delavci sprejmejo celosten pristop k preventivi in promociji duševnega zdravja, ki vklju- duševnih težav in čuje izobraževanje in ozaveščanje za učitelje, svetovalne delavce in starše z namenom, da bi jih sezna- motenj med otroki in mladostniki je nili z znaki duševnih težav pri otrocih in mladostnikih ter kako se lahko odzovejo nanje. Pomembno ključno, da šole je, da učitelje ustrezno usposabljamo za ohranjanje pozitivnega učnega okolja in vključevanje tehnik ter svetovalni za spodbujanje dobrega duševnega zdravja v pouk. Pri tem ne smemo pozabiti na izobraževanja za in zdravstveni otroke in mladostnike o duševnem zdravju, čustvih, stresu in načinih soočanja s težavami. Za učence delavci sprejmejo je ključno, da ustvarjamo podporno in varno okolje v šoli, v katerem se počutijo sprejeti in spoštova- 14 celosten ni, in da omogočamo dejavnosti, ki spodbujajo socialno povezovanje, sodelovanje in krepitev odno- pristop sov med učenci, krepijo čustveno inteligenco, reševanje konfliktov in obvladovanje stresa. To lahko k preventivi pomaga izboljšati njihovo odpornost na težave. in promociji duševnega zdravja, Pomembno je, da ukrepe izvajamo usklajeno med šolami, zdravstvenimi ustanovami, starši in lo- ki vključuje izobraževanje in kalnimi skupnostmi. Sodelovanje med različnimi deležniki je ključno za učinkovito preventivo in ozaveščanje za promocijo duševnega zdravja med otroki in mladostniki. Poleg tega je pomembno, da ukrepi prila- učitelje, svetovalne gajamo potrebam in specifičnim razmeram vsake šole. S celostnim pristopom k duševnemu zdravju, delavce in starše. vključevanjem pedagoških delavcev, staršev in zdravstvenih delavcev lahko šole igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju duševnih težav med otroki in mladostniki.  Viri in literatura Alamolhoda, S. H., Zare, E., Nasiri, M. (2022).The Status of Adolescent Health during the COVID-19 Pandemic. J Med Life, 15, 675–678. doi:10.25122/jml-2021-0287 Bambra, C., Riordan, R., Ford, J. in Matthews, F. (2020). The COVID-19 pandemic and health inequalities. J Epidemiol Community Health, 74(11), 964–968. https://doi.org/10.1136/jech-2020-214401 Bliddal, M., Rasmussen, L., Andersen, J. H., Jensen, P. B., Pottegård, A., Munk-Olsen, T., Kildegaard, H. in Wesselhoeft, R. (2023). Psychotro- pic Medication Use and Psychiatric Disorders During the COVID-19 Pandemic Among Danish Children, Adolescents, and Young Adults. JAMA Psychiatry, 80(2), 176–180. https://doi.org/10.1001/jamapsychiatry.2022.4165 Campion, J., Javed, A., Sartorius, N., in Marmot, M. (2020). Addressing the public mental health challenge of COVID-19. The Lancet. Psychi- atry, 7(8), 657–659. https://doi.org/10.1016/S2215-0366(20)30240-6 Chen, S., Cheng, Z., Wu, J. (2020). Risk Factors for Adolescents’ Mental Health during the COVID-19 Pandemic: A Comparison between Wuhan and Other Urban Areas in China. Globalization and Health, 16(96). doi:10.1186/s12992-020-00627-7 Cicchetti, D. (2016). Socioemotional, Personality, and Biological Development: Illustrations from a Multilevel Developmental Psychopatho- logy Perspective on Child Maltreatment. Annual Review of Psychology, 67, 187–211. doi:10.1146/annurev-psych-122414-033259 Conger, K. J., Rueter, M. A., in Conger, R. D. (1999). The Role of Economic Pressure in the Lives of Parents and Their Adolescents: The Family Stress Model.; Crockett, L. J., Silbereisen, R. K. (ur.); Cambridge University Press, October 28, 201–223. Dror, C., Hertz-Palmor, N., Barzilai, Y., Gila, S., Tali, B.-Z., Alex, G., Tal, L., Maya, K.-L., Talia, S., Doron, G. in Bloch, Y. (2022). Youth Psychi- atric Hospitalization in Israel during COVID-19: A Multi-Center Study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(16), Art. 16. https://doi.org/10.3390/ijerph19169870 Dunton, G. F., Do, B., Wang, S. D. (2020.) Early Effects of the COVID-19 Pandemic on Physical Activity and Sedentary Behavior in Children Living in the U.S. BMC Public Health, 20, 1351. doi:10.1186/s12889-020-09429-3 Ellis, W. E., Zarbatany, L. (2017). Understanding Processes of Peer Clique Influence in Late Childhood and Early Adolescence. Child Develo- pment Perspectives, 11, 227–232 doi:10.1111/cdep.12248 Frasquilho, D., de Matos, M. G., Marques, A., Neville, F. G., Gaspar, T., Caldas-de-Almeida, J. M. (2016). Unemployment, Parental Distress and Youth Emotional Well-Being: The Moderation Roles of Parent-Youth Relationship and Financial Deprivation. Child Psychiatry Hum Dev, 47, 751–758. doi:10.1007/s10578-015-0610-7 Geweniger, A., Barth, M., Haddad, A. D., Högl, H., Insan, S., Mund, A., Langer, T. (2022). Impact of the COVID-19 Pandemic on Mental He- alth Outcomes of Healthy Children, Children With Special Health Care Needs and Their Caregivers-Results of a Cross-Sectional Study. Front Pediatr, 10, 759066. doi:10.3389/fped.2022.759066 Duševno zdravje otrok in mladostnikov v javnozdravstveni krizi Halldorsdottir, T., Thorisdottir, I. E., Meyers, C. C. A., Asgeirsdottir, B. B., Kristjansson, A. L., Valdimarsdottir, H. B., Allegrante, J. P., Sigfus- dottir, I. D. (2021). Adolescent Well-Being amid the COVID-19 Pandemic: Are Girls Strug-gling More than Boys? JCPP Advances, 1, e1202. doi:10.1002/jcv2.12027 Holm-Hadulla, R. M., Mayer, C.-H., Wendler, H., Kremer, T. L., Kotera, Y., Herpertz, S. C. (2022). Fear, Depression, and Well-Being during COVID-19 in German and South African Students: A Cross-Cultural Comparison. Frontiers in Psychology, 13. Ibeziako, P., Kaufman, K., Scheer, K. N. in Sideridis, G. (2022). Pediatric Mental Health Presentations and Boarding: First Year of the CO- VID-19 Pandemic. Hospital Pediatrics, 12(9), 751–760. https://doi.org/10.1542/hpeds.2022-006555 Jeriček Klanšček, H., Roškar, M., Pucelj, V., Zupanič, T., Koprivnikar, H., Drev, A., Korošec, A., Žlavs, K. in Peternelj, V. (2021). Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/ wp-content/uploads/2022/07/hbsc_-_oblikovana_verzija_zadnja.pdf Jusienė, R., Breidokienė, R., Sabaliauskas, S., Mieziene, B., Emeljanovas, A. (2022). The Predictors of Psychological Well-Being in Lithuanian 15 Adolescents after the Second Prolonged Lockdown Due to COVID-19 Pandemic. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19, 3360. doi:10.3390/ijerph19063360 Kang, S., Sun, Y., Zhang, X., Sun, F., Wang, B., Zhu, W. (2021). Is Physical Activity Associated with Mental Health among Chinese Adolescents during Isolation in COVID-19 Pandemic? J Epidemiol Glob Health, 11, 26–33. doi:10.2991/jegh.k.200908.001 Kuehner, C. (2017). Why Is Depression More Common among Women than among Men? The Lancet Psychiatry, 4, 146–158. doi:10.1016/ S2215-0366(16)30263-2 Lawson, M., Piel, M. H., Simon, M. (2020). Child Maltreatment during the COVID-19 Pandemic: Consequences of Parental Job Loss on Psychological and Physical Abuse Towards Children. Child Abuse & Neglect, 110, 104709. doi:10.1016/j.chiabu.2020.104709. Leong, C., Katz, L. Y., Bolton, J. M., Enns, M. W., Delaney, J., Tan, Q. in Sareen, J. (2022). Psychotropic Drug Use in Children and Adolescents Before and During the COVID-19 Pandemic. JAMA Pediatrics, 176(3), 318–320. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2021.5634 Li, W., Wang, Z., Wang, G., Ip, P., Sun, X., Jiang, Y., Jiang, F. (2021). Socioeconomic Inequality in Child Mental Health during the COVID-19 Pandemic: First Evidence from China. Journal of Affective Disorders, 287, 8–14. doi:10.1016/j.jad.2021.03.009 Liu, S., Liu, Y. in Liu, Y. (2020). Somatic symptoms and concern regarding COVID-19 among Chinese college and primary school students: A cross-sectional survey. Psychiatry Research, 289, 113070. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2020.113070 Ma, L., Mazidi, M., Li, K., Li, Y., Chen, S., Kirwan, R., Zhou, H., Yan, N., Rahman, A., Wang, W. in Wang, Y. (2021). Prevalence of mental health problems among children and adolescents during the COVID-19 pandemic: A systematic review and meta-analysis. Journal of Affective Disorders, 293, 78–89. https://doi.org/10.1016/j.jad.2021.06.021 Magklara, K., Lazaratou, H., Barbouni, A., Poulas, K., Farsalinos, K. (2023). The Impact of COVID-19 Lockdown on Children’s and Ado- lescents’ Mental Health in Greece. Children & Society, 37, 469–484. doi:10.1111/chso.12605 Magson, N. R., Freeman, J. Y. A., Rapee, R. M., Richardson, C. E., Oar, E. L., Fardouly, J. (2021). J. Risk and Protective Factors for Prospective Changes in Adolescent Mental Health during the COVID-19 Pandemic. J Youth Adolesc, 50, 44–57. doi:10.1007/s10964-020-01332-9 Mansfield, K., Jindra, C., Geulayov, G., Fazel, M. (2021). Self-Reported Wellbeing and Sample Characteristics in a Survey of 19000 School Pupils during the First UK COVID-19 School Closures. Martel, M. M. (2013). Sexual Selection and Sex Differences in the Prevalence of Childhood Externalizing and Adolescent Internalizing Disor- ders. Psychol Bull, 139, 1221–1259. doi:10.1037/a0032247 McGrath, J. (2020). ADHD and Covid-19: Current roadblocks and future opportunities. Irish Journal of Psychological Medicine, 1–8. https:// doi.org/10.1017/ipm.2020.53 Myhr, A., Naper, L. R., Samarawickrema, I., & Vesterbekkmo, R. K. (2021). Impact of COVID-19 Pandemic Lockdown on Mental Well-Being of Norwegian Adolescents During the First Wave—Socioeconomic Position and Gender Differences. Frontiers in Public Health, 9, 717747. https://doi.org/10.3389/fpubh.2021.717747 Nearchou, F., Flinn, C., Niland, R., Subramaniam, S. S., Hennessy, E. (2020). Exploring the Impact of COVID-19 on Mental Health Outcomes in Children and Adolescents: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health, 17, 8479. doi:10.3390/ijerph17228479 Neppl, T. K., Senia, J. M., Donnellan, M. B. (2016). Effects of Economic Hardship: Testing the Family Stress Model over Time. Journal of Family Psychology, 30, 12–21. doi:10.1037/fam0000168 Ng, K., Cosma, A., Svacina, K., Boniel-Nissim, M., Badura, P. (2021). Czech Adolescents’ Remote School and Health Experiences du- ring the Spring 2020 COVID-19 Lockdown. Prev Med Rep, 22, 101386. doi:10.1016/j.pmedr.2021.101386 Panchal, U., Salazar de Pablo, G., Franco, M., Moreno, C., Parellada, M., Arango, C., Fusar-Poli, P. (2021). The Impact of COVID-19 Lockdown on Child and Adolescent Mental Health: Systematic Review. Eur Child Adolesc Psy-chiatry. doi:10.1007/s00787-021-01856-w Pieh, C., Plener, P., Probst, T., Dale, R., Humer, E. (2021). Mental Health in Adolescents during COVID-19-Related Social Distancing and Home-Schooling. Šolsko svetovalno delo | ANALIZE IN PRIKAZI Racine, N., McArthur, B. A., Cooke, J. E., Eirich, R., Zhu, J. in Madigan, S. (2021). Global Prevalence of Depressive and Anxiety Symp- toms in Children and Adolescents During COVID-19: A Meta-analysis. JAMA Pediatrics, 175(11), 1142–1150. https://doi.org/10.1001/ jamapediatrics.2021.2482 Ravens-Sieberer, U., Kaman, A., Erhart, M., Devine, J., Schlack, R. in Otto, C. (2022). Impact of the COVID-19 pandemic on quality of life and mental health in children and adolescents in Germany. European Child & Adolescent Psychiatry, 31(6), 879–889. https://doi. org/10.1007/s00787-021-01726-5 Residori, C., Sozio, M. E., Schomaker, L., Samuel, R. (2020). YAC - Young People and COVID-19. Preliminary Results of a Representa- tive Survey of Adolescents and Young Adults in Luxembourg. Rega, A., Nappo, R., Simeoli, R., Cerasuolo, (2022). M. Age-Related Differences in Psychological Distress during the COVID-19 Pan- demic. Int J Environ Res Public Health, 19, 5532. doi:10.3390/ijerph19095532 16 Rogers, A. A., Ha, T., Ockey, S. (2021). Adolescents’ Perceived Socio-Emotional Impact of COVID-19 and Implications for Mental Health: Results From a U.S.-Based Mixed-Methods Study. J Adolesc Health, 68, 43–52. doi:10.1016/j.jadohealth.2020.09.039 Samji, H., Wu, J., Ladak, A., Vossen, C., Stewart, E., Dove, N., Long, D. in Snell, G. (2022). Review: Mental health impacts of the COVID-19 pandemic on children and youth – a systematic review. Child and Adolescent Mental Health, 27(2), 173–189. https://doi. org/10.1111/camh.12501 Segenreich, D. (2022). The Impact of the COVID-19 Pandemic on Diagnosing and Treating Attention Deficit Hyperactivity Disor- der: New Challenges on Initializing and Optimizing Pharmacological Treatment. Frontiers in Psychiatry, 13, 852664. https://doi. org/10.3389/fpsyt.2022.852664 Soest, T. von, Bakken, A., Pedersen, W. in Sletten, M. A. (2020). Livstilfredshet blant ungdom før og under covid-19-pandemien. Tidsskrift for Den norske legeforening. https://doi.org/10.4045/tidsskr.20.0437 Swank, J. M, Weaver, J. L, Prikhidko, A. (2022). Children and Adolescents’ Lived Experiences During the COVID-19 Pandemic. The Family Journal, 30, 184–190. doi:10.1177/10664807211052303 Tang, S., Xiang, M., Cheung, T. in Xiang, Y.-T. (2021). Mental health and its correlates among children and adolescents during COVID-19 school closure: The importance of parent-child discussion. Journal of Affective Disorders, 279, 353–360. https://doi. org/10.1016/j.jad.2020.10.016 Tiger, M., Wesselhoeft, R., Karlsson, P., Handal, M., Bliddal, M., Cesta, C. E., Skurtveit, S. in Reutfors, J. (2023). Utilization of antidepre- ssants, anxiolytics, and hypnotics during the COVID-19 pandemic in Scandinavia. Journal of Affective Disorders, 323, 292–298. https:// doi.org/10.1016/j.jad.2022.11.068 Ugueto, A. M. in Zeni, C. P. (2021). Patterns of Youth Inpatient Psychiatric Admissions Before and After the Onset of the CO- VID-19 Pandemic. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 60(7), 796–798. https://doi.org/10.1016/j. jaac.2021.02.006 Vindegaard, N. in Benros, M. E. (2020). COVID-19 pandemic and mental health consequences: Systematic review of the current evi- dence. Brain, Behavior, and Immunity, 89, 531–542. https://doi.org/10.1016/j.bbi.2020.05.048 Zhu, S., Zhuang, Y., Ip, P. (2021). Impacts on Children and Adolescents’ Lifestyle, Social Support and Their Association with Negative Impacts of the COVID-19 Pandemic. Int J Environ Res Public Health, 18, 4780. doi:10.3390/ijerph18094780 Zhou, S.-J., Zhang, L.-G., Wang, L.-L., Guo, Z.-C., Wang, J.-Q., Chen, J.-C., Liu, M., Chen, X. in Chen, J.-X. (2020). Prevalence and socio-demographic correlates of psychological health problems in Chinese adolescents during the outbreak of COVID-19. European Child & Adolescent Psychiatry, 29(6), 749–758. https://doi.org/10.1007/s00787-020-01541-4 Wang, J., Aaron, A., Baidya, A., Chan, C., Wetzler, E., Savage, K., Joseph, M., Kang, Y. (2021, 21, 2009). Gender Differences in Psycho- social Status of Adolescents during COVID-19: A Six-Country Cross-Sectional Survey in Asia Pacific. BMC Public Health. doi:10.1186/ s12889-021-12098-5 Šolsko svetovalno delo | INTERVJU Intervju z dr. Vinkom Logajem, direktorjem Zavoda RS za šolstvo 17 Pogovarjala se je mag. Tamara Malešević, Zavod RS za šolstvo Dr. Vinko Logaj je direktor Zavoda RS za šolstvo od leta 2014. Gre za desetletje veli- kih sprememb v družbi in posledično v sis- temu vzgoje in izobraževanja. Zato ga kot pomembnega poznavalca sistema vzgo- je in izobraževanja v Republiki Sloveniji v aktualnem času kurikularne prenove in ob nastajanju strateških in drugih sistemskih dokumentov za revijo Šolsko svetovalno delo sprašujemo, kako vidi položaj sveto- valne službe in možnosti njenega vplivanja na izboljšanje kakovosti v vrtcih, šolah in domovih, še posebej z vidika dobrobiti za otroke in mladostnike. Ekspertna skupina, ki jo je imenoval ZRSŠ, je ne- davno pripravila predlog posodobitve dokumenta iz leta 1999 Programske smernice za svetovalno delo v vrtcih, OŠ, SŠ in dijaških domovih. Kako vidite priložnosti za implementacijo posodobljenega pro- gramskega dokumenta v svetovalni praksi? Svetovalno delo je v slovenskem prostoru zgledno umeščeno v sistem vzgoje in izobraževanja po vsej ver- tikali. Začetki svetovalnega dela v šoli in prvi koncepti segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Obstoječe Slika 1: Dr. Vinko Logaj Vir: Andrej Novak, 2024. Šolsko svetovalno delo | INTERVJU programske smernice pa so tudi stare četrt stoletja. V nalnega razvoja zavoda in zaposlenih; v sodelovanju z tem času se je bistveno spremenil način dela v vrtcih in učitelji oziroma vzgojitelji opravljajo naloge, ki so ve- šolah. Vzporedno s tem pa sta dinamika tehnoloških zane na svetovanje otrokom, učencem in dijakom ter sprememb ter razvoj družbe pred šolske svetovalne de- staršem; na različnih področjih strokovnega dela sode- lavce, učitelje in ravnatelje prinesla nove izzive, ki ter- lujejo z zunanjimi institucijami. Največ neizkoriščenih jajo premislek o vlogi in nalogah posameznikov, tudi priložnosti je zagotovo pri prvem, pa tudi pri drugem svetovalnih delavcev. In to je po mojem mnenju eks- področju. Prepogosto slišimo, da je svetovalni delavec pertna skupina storila s pripravo posodobljenega pro- tisti, ki mora opravljati različna administrativna in or- 18 gramskega dokumenta. Pri tem se mi zdi pomembno, ganizacijska dela. To je pokazala tudi analiza, ki je bila da ni bistvenih sprememb na konceptualnem delu, ki opravljena pred leti na Zavodu RS za šolstvo. je v slovenskem prostoru dobro zasnovan in preizku- šen. Posodobitev programskega dokumenta je prilož- Pri zaposlovanju svetovalnih delavk in delavcev nost, da ob njegovi uporabi tudi vodstva vrtcev in šol zakonodaja omogoča ravnateljem izbiro med različ- ter svetovalni delavci evalvirajo preteklo prakso in jo nimi strokovnimi profili (pedagog, socialni peda- tudi s pomočjo programskih smernic nadgradijo. To je gog, psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog, ena od možnosti za implementacijo. Poleg tega imamo socialni delavec, inkluzivni pedagog idr.). Kako gle- na Zavodu RS za šolstvo razvite različne oblike uspo- date na to interdisciplinarno pestrost strok, ki so za- sabljanj. Ob tem bi izpostavil konferenčne dogodke, posljive v svetovalni službi? študijska srečanja in seveda seminarje, ki ponujajo veliko priložnosti za zelo konkretne aktivnosti v pove- Nabor strokovnih delavcev, ki so po zakonodaji uspo- zavi z vlogo svetovalne službe. V mislih imam pristop sobljeni za delo v svetovalni službi, se je z leti spre- k načrtovanju dela, pripravo strokovnih srečanj s so- minjal. Na to so vplivali tudi novi študijski programi delavci, delo na področju karierne orientacije učencev na področju univerzitetnega izobraževanja. Vsekakor in dijakov itd. Menim, da posamezna usposabljanja ne so na področju timskega in interdisciplinarno zasno- morejo biti preširoko in presplošno zasnovana. Večji vanega dela svetovalne službe nekoliko v prednosti je učinek, če so strokovno poglobljena na posameznih večji vzgojno-izobraževalni zavodi. Vendar je pri delu področjih in če udeleženci med usposabljanjem pri- svetovalne službe treba poudariti tudi strokovno po- dobijo nekaj konkretnega za vsakdanjo prakso. Nismo vezovanje in strokovno delo z drugimi zaposlenimi v se še navadili, da so splošne in površinske informacije vrtcih in šolah ter možnosti sodelovanja s službami ljudem s pomočjo tehnologije dosegljive v domačem izven šole oziroma vrtca. Vsekakor je ravnatelj tisti, ki okolju z mnogo udobnejšega položaja, kot je na uspo- se odloča za posamezni strokovni profil, saj je on tis- sabljanjih. ti, ki dobro pozna javni zavod, potrebe okolja, način delovanja, kulturo šole ali vrtca in ne nazadnje tudi Kakšen je pomen svetovalne službe v slovenskem potenciale ostalih zaposlenih ter vzdušje v zavodu. šolskem sistemu? Kje se je svetovalna služba dobro Res pa je, da ravnatelj nima vedno priložnosti izbirati uveljavila in kje so še neizkoriščene priložnosti? sodelavce, in tako tudi ne svetovalne delavce, ker so ob prihodu ravnatelja že zaposleni. V vsakem kolekti- Svetovalna služba je strokovna služba. Tako je opredel- vu sta pomembna prispevek slehernega posameznika jeno tudi v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in tudi porazdelitev nalog, ki jih je treba opraviti. Ni in izobraževanja, ki je krovni zakon na področju vzgoje naključje, da je tudi ekspertna skupina v smernicah in izobraževanja. S tega zornega kota vidim delovanje posebej poudarila vlogo letnega delovnega načrta svetovalnih delavcev na treh ključnih področjih, in si- svetovalne službe. Zagotovo so različni profili sveto- cer: v vsakem vzgojno-izobraževalnem zavodu morajo valnih delavcev različno usposobljeni za posamezne svetovalni delavci v sodelovanju z ravnateljem predstav- naloge. Zato je pomembno tudi načrtovanje stalnega ljati jedro oziroma izhodišče za načrtovanje profesio- strokovnega izobraževanja. Intervju z dr. Vinkom Logajem, direktorjem Zavoda RS za šolstvo Kakšne so vaše osebne izkušnje s svetovalnimi delav- navati potrebo po določenih aktivnostih. Mislim, da ci? Kako ste vi, kot nekdanji ravnatelj, prepoznali imamo preveč primerov v šolski praksi, ko učitelji po- dobrega svetovalnega delavca? šiljajo učence ali dijake k svetovalnemu delavcu zara- di disciplinskih težav. Ali pa zato, da učenca oziroma Lahko govorim o celi vrsti dobrih izkušenj. Imel sem dijaka umaknejo iz razreda. To je lahko le izjemoma priložnost, da sem bil ravnatelj oziroma direktor v in na podlagi resnično strokovne presoje. Za vzgojno majhni in veliki šoli ter v centru. To pomeni, da je bila delovanje so na šoli dolžni skrbeti vsi delavci šole. Z v eni šoli zaposlena ena svetovalna delavka, v drugi sta večanjem števila učencev, ki imajo odločbo o usmeri- bili dve, v centru pa smo imeli tim svetovalnih delavcev. tvi, pa se na svetovalne delavce prelaga tudi vedno več Vsekakor je pri vodenju in usmerjanju svetovalnih de- 19 nalog v zvezi s pripravo in spremljanjem individuali- lavcev treba imeti v mislih, da ima vsak zaposleni dolo- ziranih programov. čen potencial in da je veliko uspešnejši, če ga spodbu- jamo na njegovih močnih področjih in ga usmerjamo v aktivnosti, ki so pomembne za zavod in posameznike Katere potrebe vzgojno-izobraževalnega sistema bodo glede na področja svetovalnega dela prevlado v njem. Ne želim, da bi to izzvenelo kot fraza. Ko sem - vale v prihodnosti? razporejal delo svetovalnim delavcem in jih usmerjal pri delu, sem se vedno trudil, da sem jih dobro poslušal Nove smernice za delo svetovalne službe, ki jih je v in slišal. Hkrati pa sem jim že v fazi njihovega načrto- letu 2023 pripravila ekspertna skupina, dobro opre- vanja dela poverjal takšne naloge, ki so presegale okvir deljujejo delo svetovalne službe in hkrati nakazujejo vsakdanjega, včasih tudi rutinskega dela, in so pome- ključna področja dela tudi v prihodnje. Zagotovo je nile tudi razvoj na posameznem področju. O realizaciji pričakovati večji poudarek na zagotavljanju inkluzije sem seveda terjal povratno informacijo in refleksijo. v šolah in vrtcih. Gre za vključevanje otrok in učen- Kot primer, ki se je izkazal kot uspešen in dobro sprejet cev s posebnimi potrebami, nadarjenih, priseljencev, v šoli, lahko navedem vzpostavitev zaupne svetovalni- pripadnikov etničnih skupin itd. Glede na družbe- ce za dijake, ki je delovala pod samostojnim vodstvom ne trende in stanje v družbi, ki se kaže na izrazitem svetovalne delavke z vnaprej določenimi pravili in in- razvoju vrednot, ki so povezane z individualizmom, formacijami za dijake, kot sta npr. način dostopanja, bosta vrtec in šola v prihodnje izpostavljena spremin- zagotavljanje diskretnosti. Ta oblika dela je prispevala janju pristopov pri delu z mladimi. Hkrati pa ne gre tudi k ustvarjanju zaupanja šoli tako med dijaki kot prezreti, da bosta vrtec in šola dobivala vedno večjo tudi starši in k reševanju številnih stisk in problemov, s vlogo na področjih socializacije mladih in navajanja katerimi se srečujejo mladi. na življenje v skupnosti. Kako so se spreminjale potrebe vrtcev in šol do sve- Svetovalni delavec sodeluje in deluje razvojno-pre- tovalnega dela v zadnjih desetih letih? ventivno na ravni celotnega kolektiva in na ravni skupin (oddelki, skupine, aktivi, razredni učiteljski Ko govorimo o delu z otroki, učenci oziroma dijaki, zbor) na eni strani ter na ravni individualne pomoči je nujno, da svetovalno delo temelji na poznavanju posameznikom (otrokom, staršem, strokovnim de- posameznika in usmeritvi na njegove potrebe. Je tudi lavcem). Kakšen je po vašem mnenju pomen delo- res, da se kažejo vedno večje potrebe po individual- vanj svetovalnega delavca na teh različnih ravneh nih obravnavah. Gre vendar za službo, ki je opora pri in kakšno naj bo ravnovesje med temi dejavnostmi premagovanju ovir in težav, pred katerimi se znaj- glede na obseg časa? dejo mladi. Ker so mladi najbolj ranljiva skupina, je še toliko bolj pomembno, da delo temelji na visokih Glede na zelo specifično in kompleksno delovno pod- profesionalnih standardih. Svetovalni delavec je tisti, ročje svetovalne službe bi bilo verjetno neodgovorno ki mora samoiniciativno, na podlagi pogovorov, zaz- in strokovno neutemeljeno vnaprej postavljati časovno Šolsko svetovalno delo | INTERVJU razmejitev dela na posameznih področjih. Naloga sve- Zaradi povečanja normativov se v slovenskih vrtcih, tovalnega delavca vrtca oziroma šole je, da z upošteva- šolah in domovih zaposluje vse več mladih svetoval- njem potreb in specifike skupaj z ravnateljem in stro- nih delavcev. Kaj bi sporočili njim, mladim svetoval- kovnimi delavci določi ustrezne deleže za posamezna nim delavcem, in kaj bi sporočili že izkušenim sveto- področja. To je odvisno od strukture otrok oziroma učencev ali dijakov glede na njihov ekonomsko-social- valnim delavcem z dolgoletno prakso? ni status, števila potreb po individualni obravnavi, vpel- Vsak, ki zaključi študij in se prvič zaposli, se sooči z janih različnih oblik razvojnega dela na ravni zavoda veliko razliko med idealno predstavo o delu in pok- itd. Vsekakor pa je glede na naravo dela svetovalne 20 službe treba aktivnosti načrtovati tako, da je mogoča licu ter realno sliko v delovnem okolju. Teoretično dovolj velika fleksibilnost dela na različnih področjih, znanje je podlaga za začetek v praksi. Še enkrat bom saj vseh potrebnih aktivnosti ni mogoče predvideti poudaril profesionalni pristop. Pri tem mislim tudi vnaprej. na to, da je svetovalni delavec neke vrste zaupnik in ne more biti prijatelj učencu ali dijaku. To so lahko Kako vidite »nevtralno« strokovno-etično pozicijo samo vrstniki. Človeka pa bogatijo izkušnje in mu svetovalnega delavca v kolektivu, ki zagovarja dob- omogočajo tudi strokovno rast. Pomembno je, da se robit otroka? mlajši kolegi na začetku karierne poti tega zavedajo V svoji dolgoletni praksi na šoli nisem v tem niko- in se spopadejo z vsemi problemi in ovirami ter ne li videl problema. Mislim, da je pomembna le dovolj obupajo. Kajti delo z mladimi in pomoč pri reševa- visoka stopnja profesionalizma, dobro vzdušje na šoli, nju njihovih stisk prinaša tudi veliko zadovoljstva. načrtovanje in usklajevanje dela skupaj s sodelavci. To Mislim, da je idealno, če lahko v timu svetovalne je tudi ključ za »nevtralno« strokovno-etično pozicijo službe dela svetovalni delavec na začetku karierne svetovalnega delavca. Ne nazadnje morajo vsi zaposle- ni v vzgojno-izobraževalnem zavodu delati v dobrobit poti skupaj z izkušenim svetovalnim delavcem. Ide- otroka. Svetovalni delavec je eden od vseh zaposlenih, alno je, če izkušeni svetovalni delavci svoje drago- ki ima v okviru svojega delovnega časa opredeljena do- cene izkušnje delijo s svetovalnimi delavci, ki šele ločena dela in naloge. začenjajo svoje delo.  22. konferenca za svetovalne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih PRISPEVKI STROK ZA SVETOVALNO DELO V PRAKSI v kongresnem centru Thermana Laško, 22. in 23. aprila 2024 Vabljeni k prijavam v spletni aplikaciji KATIS. Konferenca bo obsegala plenarna predavanja, delavnice in delo v manjših skupinah. 21 Teorija v praksi 22 Jasna Vinkler Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo 34 Katarina Filej, Samo Lesar, Margareta Cerk Čevka, Maja Marc Svetovalna služba v dijaških domovih Vodilna tema: Formativno spremljanje pri svetovalnem delu v šoli 39 Ksenija Mlekuž Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi potrebami z vključevanjem elementov formativnega spremljanja Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo Gifted Education at Kidričevo Primary School 22 Jasna Vinkler, Osnovna šola Kidričevo Izvleček Ključne besede: V Osnovni šoli Kidričevo smo želeli ugotoviti zadovoljstvo in potrebe nadarjenih učencev, njihovih nadarjeni učenci, delo staršev in strokovnih delavcev na področju spodbujanja in razvoja nadarjenih. V članku predstavlja- z nadarjenimi učenci, mo trenutno dejansko stanje na tem področju in na podlagi evalvacije razmislek o nadaljnjem načr- klub za nadarjene, obogatitvene tovanju načel dela in spodbudah v skladu s konceptom odkrivanja in dela z nadarjenimi. Pridobljeni dejavnosti podatki nam bodo služili kot izhodišče za načrtovanje dela v bodoče in za obogatitev programa. Abstract Keywords: We at Kidričevo Primary School aimed to determine the satisfaction and needs of gifted pupils, of gifted pupils, gifted their parents, and of the professional staff as regards the encouragement and development provid- education, gifted club, ed to the gifted. The article presents the current situation in this area and, based on an evaluation, enrichment activities contemplates the further planning of work principles and incentives in accordance with the concept of gifted identification and education. The data obtained will serve as a starting point for planning future work and for enriching the programme. Teoretska izhodišča ki potrebujejo pomoč. Nadarjeni učenci potrebujejo spodbude in ustrezne pogoje, da lahko razvijajo svoje Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnov- naravne talente. ni šoli – ZOsn-E (Uradni list RS, št. 60/06 z dne 9. 6. Nadarjeni učenci niso homogena skupina, temveč se 2006) kot nadarjene opredeljuje učence, ki izkazujejo nadarjenost kaže v različnih oblikah in lastnostih, za- visoko nadpovprečno sposobnost mišljenja ali izjemne radi česar nadarjeni potrebujejo osebni individualizi- dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti rani program. V primerjavi z drugimi učenci so nadar- ali športu. Od uveljavitve ZOsn leta 2011 velja, da na- jeni učenci bolj motivirani, imajo močnejšo željo po darjeni učenci niso več otroci s posebnimi potrebami, samoizpolnitvi, emocionalno doživljajo globlje in bolj Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo intenzivno, imajo boljšo samopodobo, toda ne nujno V Strokovnih izhodiščih (Bezić idr., 2019) je prav tako višje stopnje samospoštovanja, so nagnjeni k večjemu poudarjeno, da je smisel prepoznavanja, spodbujanja tveganju, so bolj občutljivi za pričakovanja in čustva in podpiranja razvoja nadarjenih učencev, da bi ti do- drugih, so dejavni v doseganju idealov, bolj zgodaj iz- segli najvišje cilje učenja in samouresničenje ter hkrati ražajo občutek za pravičnost, težijo k temu, da bi bili odgovorno prispevali k družbenemu razvoju. Kot na- samostojnejši, učinkovitejši in prepričljivejši. Da bi darjene razumemo tiste posameznike, ki na miselnem zadovoljili omenjene posebne potrebe, želje in inte- področju izkazujejo izjemne dosežke. Za nadarjenega rese nadarjenih, jim omogočamo izbiro in ponudbo ne velja tisti, ki je v posameznem področju kognitivne v mnogoterih oblikah in dejavnostih v šoli in širšem učinkovitosti ali v splošni inteligentnosti pokazal nad- okolju (Ferbežer in Težak, 2007). 23 povprečni dosežek, pač pa dosežek, ki ga uvršča v sam Področje dela z nadarjenimi ureja dokument Koncept vrh porazdelitve dosežkov v tej sposobnosti. Nadarje- odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci (v nadaljeva- nost je torej del inteligentnosti in obratno, inteligent- nju Koncept), ki je bil sprejet na 25. seji strokovnega nost je del nadarjenosti. sveta RS za splošno izobraževanje dne 11. 2. 1999. Šola Med večjimi izzivi kakovostnega vzgojno-izobraževal- je dolžna oblikovati program odkrivanja in dela z na- nega dela na sistemski ravni in na ravni dela posame- darjenimi učenci in pri tem upoštevati izhodišča iz znega učitelja je upoštevanje velike raznolikosti učen- Koncepta. cev, s katero se učitelj srečuje pri svojem delu in za kar Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkriva- ga je izjemno težko optimalno pripraviti že v času zače- nja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno- tnega izobraževanja. Zato je treba posebno pozornost -izobraževalnega dela z njimi (Bezić idr., 2019) vklju- za delo z raznoliko populacijo učencev vključiti tudi v čujejo posodabljanje obstoječih dokumentov, in sicer nadaljnje izobraževanje učiteljev, tematske konference Koncepta odkrivanja in vzgojno-izobraževalnega dela in druga strokovna srečanja, pa tudi učitelje spodbu- z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli (Kon- jati za individualno učenje in profesionalni razvoj na cept, 1999) in Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela tem področju skozi leta njihovega poučevanja (Kalin, z nadarjenimi dijaki srednjih šol (Koncept, 2007). V 2023). sodobnih izhodiščih je izpostavljeno, da so temeljno V slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru se vodilo pri načrtovanju poučevanja in učenja nadarje- vloga koordinatorja za delo z nadarjenimi omenja v nih učencev njihove učne idr. značilnosti, saj se te v povezavi s programskim dokumentom Koncept: Od- procesu poučevanja in učenja odražajo na svojstven krivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni način. Podporo nadarjenim učencem moramo po osnovni šoli (1999), podrobneje pa je opredeljena v vertikali izobraževanja stopnjevati, biti mora vse bolj dokumentu Operacionalizacija Koncepta: Odkrivanje kompleksna, zato je treba v višjih razredih osnovno- in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli šolskega izobraževanja in v srednješolskem izobraže- (2000/2009), v katerem so določene nosilne in izvajal- vanju poleg podpore v oddelkih na šoli ponuditi tudi ske naloge koordinatorja (Juriševič idr., 2015). dodatne, specializirane »pull out« programe bodisi kot posamezne učne ure za nadarjene ali kot občasno po- V Strokovnih izhodiščih (2019) so za delo z nadarje- učevanje in učenje nadarjenih v homogenih oddelkih nimi opredeljene vloge mentorja, koordinatorja in šol- znotraj ali zunaj rednih šol in šolskega časa (fleksibilna ske svetovalne službe. Mentorji izvajajo obogatitvene diferenciacija). Kljub vsemu pa moramo biti pozorni, programe, skrbijo za varno učno okolje in zagotavljajo da pri tem učencev pretirano ne obremenimo, temveč učencem tudi osebno podporo pri njihovem čustve- jim zagotavljamo optimalno obremenjenost, usklajeno nem, motivacijskem, socialnem in vrednotnem razvo- z njihovo motivacijo, zmožnostmi in interesi. Poseben ju. Za koordinacijo nalog, povezanih z usklajevanjem poudarek je tudi na prepoznavanju otrok z višjim po- delovanja vrtca na področju dela z otroki z visokimi tencialom v vrtcu. potenciali ter nominiranimi in identificiranimi nadar- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI jenimi učenci v šoli, ravnatelj imenuje pedagoškega goste, uspešne posameznike, ki so posebej nadarjeni koordinatorja za delo z nadarjenimi, kar je običajno na določenih področjih. Med njimi so tudi bivši učen- šolski svetovalni delavec. Svetovalni delavec v skladu ci naše šole, ki so uspeli na svojem področju nadarje- s Programskimi smernicami za delo svetovalne službe nosti. V okviru kluba se učenci enkrat letno udeležijo (1999; 2008) in v skladu s svojo svetovalno vlogo izva- tudi dni inovativnosti, ki jih organizira podjetje Talum. ja razvojne in preventivne naloge, naloge pomoči ter V mesecu septembru so se tako odvili že dvanajsti dne- evalvacijske naloge na petih temeljnih področjih: na vi inovativnosti. Najprej so jim razkazali upravno stav- področjih učenja in poučevanja, telesnega, osebnega bo podjetja ter jim predstavili zgodovino Taluma in 24 in socialnega razvoja ter karierne orientacije, šolanja njegove najnovejše izdelke, pomen simbola jabolka in in reševanja socialno-ekonomskih težav vseh učencev zgodbo o Šumarjih. Skupaj z učenci iz sosednje šole so in tako tudi nadarjenih učencev. morali v skupinah opraviti različne miselne, kreativne in gibalne izzive, npr. kako šop žebljev nanizati na nav- pično stoječi žebelj, preskakovali so aluminijaste kroge Oblike dela z nadarjenimi labirinta, plezali skozi obroče, metali disk, sestavljali v Osnovni šoli Kidričevo velike aluminijaste puzzle. V šolskem letu 2023/24 je v Osnovni šoli Kidričevo identificiranih 40 nadarjenih učencev. Delo z njimi po- teka pri rednem pouku v okviru notranje diferenciaci- je, delne zunanje diferenciacije in izbirne diferenciacije ter individualizacije, ki izhaja iz posebnih individual- nih razlik in osebnostnih lastnosti nadarjenih. Na naši šoli smo razvili sodobne oblike dela, poleg pestrega izbora interesnih dejavnosti še druženje nadarjenih učencev med šolami, strokovne ekskurzije in medna- rodno druženje nadarjenih ter klub za nadarjene, s ciljem pomoči nadarjenim na osebnostnem, učnem, socialnem, čustvenem in motivacijskem področju ter področju kariere orientacije. V šoli deluje klub za nadarjene, ki je oblika druženja Slika 1: Druženje nadarjenih na dnevih inovativnosti 2022. Vir: Jasna Vinkler, 2024. identificiranih nadarjenih učencev od 4. do 9. razreda. Osnovno načelo za delo z nadarjenimi učenci v klubu Do zaprtja šol smo vsako leto organizirali druženje je skrb za njihov celostni osebnostni razvoj in možnos- nadarjenih v okviru delavnic, in sicer po načelu rota- ti za občasno druženje na podlagi interesov z nadarje- cije med osnovnimi šolami Kidričevo, Breg, Hajdina, nimi iz sosednjih šol in v tujini. Zaradi korone klub za Cirkovce in Kuzma. Ideja o vsakoletnem druženju na- nadarjene nekaj časa ni deloval. V letošnjem šolskem darjenih med šolami je nastala prav v klubu za nadar- letu pa smo ga ponovno obudili. Klub za nadarjene v jene učence na OŠ Kidričevo v šolskem letu 2004/05. letošnjem šolskem letu deluje kot interesna dejavnost. Delavnice posegajo na raznolika področja nadarjenih: Vsebine dela v klubu se nanašajo na to, kaj pomeni socialno-čustveno, umetniško, tehnično, naravoslov- biti nadarjen, razvijanje ustvarjalnosti, hitrejše napre- no, okoljevarstveno, zgodovinsko in druga. Vsako dovanje v procesu učenja, uporaba sodelovalnih oblik leto se jih udeleži okrog sto nadarjenih in talentiranih učenja, mentorstvo mlajšim učencem, upoštevanje učencev. Učenci si izberejo delavnico po lastni želji in posameznikovih močnejših sposobnosti in interesov, interesu. Vsako leto smo skupaj z nadarjenimi učen- skrb za celosten osebni razvoj ipd. V klub vabimo tudi ci izbrali aktualno temo, ki je bila rdeča nit delavnic, Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo npr. Tehnologije prihodnosti, Zakladi naše kulturne gato zgodovino dvorca Trakoščan in njegove muzejske dediščine, Aluminij, surovina prihodnosti idr. Delav- zbirke. Pri organizaciji strokovnih ekskurzij nam ved- nice prostovoljno in z navdušenjem pripravijo učitelji no s poplačilom stroškov prevoza pomaga tudi občina. mentorji, ki si prizadevajo, da bi delavnice zasnovali na višjih taksonomskih ciljih. Cilj druženja je, da se posamezne delavnice udeležijo različno stari učenci petih sosednjih šol od 4. do 9. razreda. Ob zaključku druženja učenci pripravijo predstavitev svojega dela in izdelkov v izbrani delavnici staršem, vabljenim gostom 25 in predstavnikom lokalne skupnosti, ki v moralnem in materialnem smislu podpirajo druženja nadarjenih. Tako druženje nadarjenih otrok zaradi različne starosti pomeni tudi neformalno obliko akceleracije, torej hi- trejši napredek glede na močna področja. Poleg delavnic za učence zadnjega vzgojno-izobra- ževalnega obdobja, ki obvladajo komunikacijo tudi v Slika 2: Obisk muzeja Nikole Tesle. Vir: Jasna Vinkler, 2024. tujem jeziku, vsako leto organiziramo večdnevne stro- kovne ekskurzije, tako po Sloveniji kot tudi v tujino. Strokovne ekskurzije organiziramo s ciljem aktivnega Ker bi nadarjenim učencem tudi v prihodnje radi po- mednarodnega sodelovanja pri različnih vzgojno-izob- nudili obogatitvene vsebine, smo opravili analizo nji- raževalnih dejavnostih ter socialni interakciji z vrstni- hovih potreb in interesov za lažje načrtovanje dela v ki, torej nadarjenimi učenci, ki imajo podobne razvoj- prihodnje. ne potrebe glede sposobnosti, želja in interesov. Cilj strokovnih ekskurzij je poglabljanje in pospeševanje Rezultati ankete za učence, izkustvenega učenja, komunikacije in medkulturnega dialoga ter ustvarjalno druženje nadarjenih učencev strokovne delavce in starše in dijakov po predmetnih področjih od naravoslovja, Namen in način zbiranja podatkov eksperimentalnega dela, umetniškega, literarnega in glasbenega ustvarjanja. Tako so učenci doslej aktivno Z izvedeno anketo smo v šolskem letu 2022/23 ugo- sodelovali na mednarodni ravni, in sicer smo obiska- tavljali vključenost nadarjenih otrok v življenje in delo li gimnazijo za nadarjene Mensa v Pragi, gimnazije v Osnovne šole Kidričevo. Zanimalo nas je, kako odkri- Švici, Pulju, Vicenzi in Benetkah, srednjo šolo za teh- vanje in delo z nadarjenimi na naši šoli doživljajo na- niko in tehnologijo na Madžarskem, naravoslovno darjeni učenci, njihovi starši in strokovni delavci šole. gimnazijo v Novem Sadu ter 5. gimnazijo v Zagrebu. Želeli smo dobiti predloge, česa si še želijo in kaj jim v V času epidemije korone smo zaradi omejitev izvedli okviru možnosti lahko ponudimo. enodnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji, v sklopu Za ugotavljanje obstoječega stanja dela z nadarjenimi na katere smo obiskali Pomorski muzej v Piranu in Hišo naši šoli smo uporabili anonimni vprašalnik z vprašanji iluzij v Ljubljani, ter strokovno ekskurzijo na OŠ Prade iz različnih tematskih sklopov. Vprašanja so bila delno na Primorskem, obiskali pa smo tudi Koper, Piran in odprtega tipa (prosti odgovori), večina vprašanj pa je Debeli Rtič. V letošnjem šolskem letu smo nadarjene bila izbirnega tipa z enim ali več možnimi odgovori. učence ponovno peljali v tujino, in sicer smo obiskali muzej Nikole Tesle v Smiljanu, ogledali smo si mesto Uporabili smo tri različice vprašalnika: za učence, Zadar in njegove glavne znamenitosti ter tamkajšnji starše in učitelje. V anketi je sodelovalo 28 nadarjenih Muzej iluzij, živalski vrt v Zagrebu, spoznali smo bo- učencev Osnovne šole Kidričevo, 48 staršev teh učen- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI cev ter 20 strokovnih delavcev šole, ki se pri svojem resnem in čustvenem področju. Večina učencev meni, strokovnem delu ukvarjajo tudi z nadarjenimi učenci. da šola s svojimi oblikami dela dobro oz. zelo dobro skrbi za nadarjene, saj jih 42 odstotkov meni, da šola za Mnenje učencev nadarjene skrbi zelo dobro, 31 odstotkov jih meni, da šola za nadarjene skrbi dobro, ostalih 27 odstotkov pa Iz navedenih odgovorov, ki smo jih pridobili z anketo, jih meni, da šola za nadarjene skrbi slabo. je razvidno, da je šolsko okolje dovolj spodbudno, da tudi nadarjenim učencem omogoča, da razvijajo svoje Za velik del učencev nadarjenost pomeni nove izzive 26 intelektualne potrebe ter potrebe na socialnem, inte- ter nova znanja in veščine, da so nekaj novega izve- Slika 3: Pomen nadarjenosti za učence R Slika 4: Zadovoljstvo učencev po posameznih področjih dela Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo deli o sebi, prav tako jim to pomeni pomembno po- Učencem, ki poznajo dodatne vsebine, ki jim jih ponu- trditev lastnih sposobnosti. Dejstvo, da so nadarjeni, ja šola, pa so najbolj všeč možnost obiskovanja doda- pa za njih ne pomeni večje popularnosti med sošolci tnega pouka, strokovne ekskurzije in natečaji, na kate- ter večje veljave v družbi. Prav tako zaradi prepoznane rih lahko sodelujejo in raziskujejo. nadarjenosti ne dobivajo več nalog kot ostali sošolci, Pri razvijanju nadarjenosti učence najbolj spodbujajo niso deležni prilagoditev za nadarjene in tudi učitelji starši (75 %), v šoli pa jih najbolj spodbujajo razredniki nimajo drugačnega odnosa do njih. (38 %), sošolci (25 %) in mentorji (21 %). Trije učen- Pri vprašanju, kaj pomeni biti nadarjeni učenec, so ob ci so odgovorili, da jih pri nadarjenosti spodbuja tudi zgoraj naštetem zapisali tudi: komaj čakam, kaj bom nekdo drug, in sicer brat, babica in učitelj. 27 postal; se bolj trudim; več znanja; mislim, da bi lahko Dve tretjini nadarjenih učencev se izven šole ukvarjata imeli več delavnic za nadarjene. s športom, slaba tretjina (29 %) jih obiskuje glasbeno Velika večina učencev oz. kar šolo, ostali pa se ukvarjajo s 77 odstotkov je aktivnih na prostovoljstvom, judom, ša- učnem področju (dodatne na- hom, branjem, gasilstvom in Najpogosteje uporabljeni loge, dodatni pouk, tekmova- veroukom; 13 odstotkov na- načeli sta spodbujanje nja), 58 odstotkov na literar- darjenih učencev nima doda- samostojnosti in odgovornosti nem področju, 46 odstotkov tnih dejavnosti po šoli, kar nam ter uporaba sodelovalnih oblik na športnem področju in 42 predstavlja strokovni izziv. učenja. Menimo, da sta ti dve odstotkov na voditeljskem po- načeli najbolj pomembni za V prihodnosti si učenci želijo dročju (pomoč pri organizaciji, učenčevo samousmerjanje in več druženja v obliki ekskurzij pomoč sošolcem, otroški par- osamosvajanje. in delavnic za nadarjene, ino- lament, predstavitve na razre- vativnih dni v sodelovanju z dnih urah). Nekoliko manj so lokalnimi podjetji, sodelovanj učenci aktivni na likovnem, na tekmovanjih in raznih nate- tehničnem, glasbenem in dramskem področju, kar je čajih ter druženja s sovrstniki iz drugih šol. verjetno povezano s talentom posameznika. En učenec je poleg teh področij aktiven tudi pri naravoslovju in tehniki. Mnenje mentorjev in strokovnih delavcev Nadarjeni učenci so najbolj zadovoljni s ponujenimi interesnimi dejavnostmi ter izbirnimi predmeti, sode- Strokovni delavci OŠ Kidričevo se v delo z nadarjenimi lovanjem na tekmovanjih iz znanj ter s sodelovanjem najpogosteje vključujejo kot učitelji (75 %), velikokrat na raznih natečajih in pri raziskovalnih nalogah. Manj pa tudi kot razredniki (35 %) in mentorji (30 %). V zadovoljni so z delavnicami za nadarjene in aktiv- delo z nadarjenimi se vključujeta tudi šolska svetoval- nostmi kluba za nadarjene. Izkazalo se je tudi, da ve- na služba in ravnateljica šole. liko učencev sploh ne ve, katere možnosti oz. dodatne Strokovni delavci nadarjene učence najpogosteje za- dejavnosti so na naši šoli namenjene nadarjenim. Skle- znavajo na učnem (63 %), voditeljskem (42 %) in li- pamo, da tak rezultat lahko pripišemo koronskemu terarnem (37 %) področju. Slaba petina jih zaznava obdobju, ko so imeli nadarjeni učenci resnično manj tudi na likovnem, glasbenem in socialno-čustvenem možnosti za dodatno udejstvovanje zaradi omejitev področju, najmanj pa nadarjene učence zaznavajo na druženja v heterogenih skupinah. V tem času ni delo- dramskem, športnem, tehničnem in logičnem podro- val klub za nadarjene in prav tako ni bilo druženj med čju. Vsak strokovni delavec nadarjene prepoznava naj- šolami. Naš cilj je, da te dejavnosti v tem šolskem letu lažje na svojem strokovnem področju, saj posebnega ponovno oživimo. izobraževanja niso deležni. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 28 Slika 5: Pogostost prilagajanja posameznih elementov pouka nadarjenim učencem Skoraj polovica strokovnih delavcev taksonomske cilje vsakodnevno prilagaja taksonomske cilje in vsebino nadarjenim učencem prilagaja občasno ali velikokrat. pouka. Največji delež jim vsebino pouka prilagaja le Prav tako jih približno 60 odstotkov občasno notranje občasno. Preverjanje in ocenjevanje znanja jim večina diferencira in individualizira pouk, slabih 40 odstot- strokovnih delavcev prilagodi občasno ali skoraj niko- kov jih to počne velikokrat. Podobno je tudi pri prila- li, 24 odstotkov tega ne stori nikoli, le 18 odstotkov pa gajanju dejavnosti ter oblik in metod dela. Samo eden to stori velikokrat. izmed anketiranih strokovnih delavcev nadarjenim Slika 6: Kaj strokovnim delavcem šole predstavlja delo z nadarjenimi učenci Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo 29 Slika 7: Kako dobro sta po mnenju strokovnih delavcev urejena vzgoja in izobraževanje na šoli Večina strokovnih delavcev se strinja, da delo z nadar- polnoma drži, da delo z nadarjenimi učenci za njih po- jenimi za njih predstavlja več sodelovanja z učenci in meni večjo zahtevnost pedagoškega dela in priprav. Za drugačen pristop k poučevanju. Za polovico anketira- večino strokovnih delavcev tudi srednje oz. večinoma nih strokovnih delavcev večinoma drži oz. popolnoma drži, da nadarjeni učenci prinašajo večjo pomembnost drži, da jim delo z nadarjenimi učenci predstavlja nove njihovemu delu in pedagoško delo naredijo bolj zani- strokovne in osebne izzive, prav tako za več kot polo- mivo. vico anketiranih strokovnih delavcev večinoma ali po- Slika 8: Kako so učitelji pridobili znanje o odkrivanju in delu z nadarjenimi Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Podobno kot učenci tudi strokovni delavci menijo, da vedno nimamo. Prav tako opažamo, da se je generacija je odkrivanje in delo z nadarjenimi na naši šoli dobro usposobljenih strokovnih delavcev upokojila in se poz- urejeno (63 %), 21 odstotkov jih meni, da je za to zelo na ta kadrovski primanjkljaj, mlajši še pa niso dovolj dobro poskrbljeno. Le 17 odstotkov jih je mnenja, da je usposobljeni in nimajo dovolj izkušenj. odkrivanje nadarjenih urejeno srednje dobro ali slabo. Strokovni delavci pri svojem delu velikokrat uporablja- Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci je jo večino temeljnih načel za delo z nadarjenimi. Naj- po mnenju strokovnih delavcev dobro oziroma srednje pogosteje uporabljeni načeli sta spodbujanje samostoj- dobro urejeno, prav tako komunikacija s starši nadar- nosti in odgovornosti ter uporaba sodelovalnih oblik 30 jenih učencev. Podobnega mnenja so tudi pri podpo- učenja. Menimo, da sta ti dve načeli najbolj pomembni ri učiteljem pri delu z nadarjenimi učenci. Večina jih za učenčevo samousmerjanje in osamosvajanje. Naj- meni, da je za to dobro oziroma srednje dobro poskr- manj sledijo načelu ustvarjanja možnosti za občasno bljeno, 16 odstotkov jih meni, da je za to področje druženje glede na njihove posebne potrebe in interese. slabo poskrbljeno, 5 odstotkov pa jih meni, da je zelo dobro poskrbljeno. Kar 95 odstotkov strokovnih delavcev je mnenja, da Za izobraževanje s področja odkrivanja in dela z na- nadarjeni učenci, ko odrastejo, spodbudno vplivajo na darjenimi je 47 odstotkov anketiranih strokovnih de- inovativnost in razvoj lokalne skupnosti oz. družbe in lavcev mnenja, da je srednje dobro poskrbljeno, 37 tako prispevajo k njenemu razvoju. odstotkov jih je mnenja, da je dobro poskrbljeno, in 16 V prihodnje si strokovni delavci želijo več sistemske odstotkov jih je mnenja, da je slabo poskrbljeno. podpore oz. spodbude pri delu z nadarjenimi ter več Strokovni delavci so največ znanja o delu z nadarjeni- konkretnih nasvetov, kako delo z nadarjenimi vključiti mi pridobili s pedagoškimi izkušnjami in samostojnim v pouk. Želijo si tudi, da bi nadarjenim lahko ponudili študijem. Najmanj tega znanja so dobili v času študija še več dodatnih vsebin in dejavnosti. Zraven tega so na fakulteti. Iz odgovorov je razvidno, da sistematične- bile izpostavljene tudi želje po spremembi postopka ga in kontinuiranega izobraževanja na tem področju še identifikacije nadarjenih. Slika 9: Uporaba temeljnih načel pri delu z nadarjenimi Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo Mnenje staršev katerimi prilagajamo pouk nadarjenim učencem. Vsi ostali so srednje ali manj zadovoljni s prilagajanjem V anketi se je pokazalo, da je največ staršev (38 %) za pouka, 9 odstotkov pa jih s tem sploh ni zadovoljnih. nadarjenost svojih otrok izvedelo od njih samih, 33 odstotkov jih je to izvedelo od svetovalne delavke v Tretjina anketiranih staršev je z obogatitvenimi de- šoli, 27 odstotkov pa od razrednika. javnostmi, ki jih ponuja šola, srednje zadovoljna, dru- ga tretjina pa meni, da je dobro poskrbljeno za obo- Slabi polovici anketiranih staršev (46 %) se zdi, da gatitvene dejavnosti, ki jih šola ponuja nadarjenim. vzgoja nadarjenega otroka ne zahteva večje pozornosti, Ostali so mnenja, da je za ta del slabo ali zelo slabo medtem ko se 15 odstotkom staršev zdi, da je njihova poskrbljeno, samo 9 odstotkov anketiranih staršev je 31 vzgoja zahtevnejša. Ostalim 40 odstotkom anketiranih z obogatitvenimi dejavnostmi na šoli zelo zadovoljna. staršev pa se zdi, da je vzgoja nadarjenega otroka ob- Ti odgovori nas nagovarjajo k bolj premišljenemu in- časno zahtevnejša. formiranju staršev o uresničevanju koncepta o delu z Pokazala so se zelo različna mnenja staršev o delu z nadarjenimi učenci na šoli. Prav tako razultati naka- nadarjenimi učenci na naši šoli. Večina staršev je za- zujejo potrebo staršev identificiranih nadarjenih otrok dovoljna s samim postopkom odkrivanja nadarjenih po pogostejšem stiku s šolo, saj so izkazali zelo različna učencev. Pri vzgojno-izobraževalnem delu z nadarje- mnenja glede zadovoljstva s komunikacijo med starši nimi so mnenja deljena. Manjšina jih meni, da je za in šolo. Tretjina jih je mnenja, da je komunikacija dob- delo z nadarjenimi zelo slabo ali zelo dobro poskrblje- ra, druga tretjina pa meni, da je komunikacija slaba; no, medtem ko jih največji delež (35 %) meni, da je 7 odstotkov jih meni, da je komunikacija zelo slaba, 9 za delo z nadarjenimi dobro poskrbljeno, 33 odstotkov odstotkov pa, da je komunikacija zelo dobra. Ostali so pa jih meni, da je za delo z nadarjenimi srednje dobro mnenja, da je komunikacija srednje dobra. poskrbljeno; 24 odstotkov vprašanih staršev meni, da Slaba polovica staršev nadarjenih učencev oz. 45 od- je za delo z nadarjenimi slabo poskrbljeno. stotkov jih ni zadovoljnih z obveščanjem in vključeva- Samo dobra tretjina anketiranih staršev nadarjenih ot- njem staršev v delo z nadarjenimi; 32 odstotkov jih je rok je zadovoljna ali zelo zadovoljna z dejavnostmi, s navedlo, da so bili obveščeni in vključeni, vendar bi si Slika 10: Kako starši ocenjujejo delo z nadarjenimi na šoli Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI tega želeli še več, samo 23 odstotkov staršev pa meni, Mnoge izmed teh dejavnosti so zaradi omejevanja de- da je njihove vključenosti v delo z nadarjenimi dovolj. javnosti in druženja v času korone žal začasno zamr- le. Trudimo se, da bi te oblike in dejavnosti ponovno Starši svoje otroke spodbujajo s pomočjo pohval, pod- obudili in šolsko vzdušje usmerili v dinamiko odnosov pore, motivacije, nagrad ipd. Omogočajo jim dodatne in komunikacijo, ki pozitivno vpliva na uspešno delo izvenšolske dejavnosti, jim dajo možnost preizkusiti z nadarjenimi. Letos smo učence ponovno peljali na več različnih dejavnosti, kvalitetno preživljanje pro- strokovno ekskurzijo v tujino, počasi oživljamo klub stega časa, poskrbijo za dovolj spanja, jim omogočijo za nadarjene, v mesecu marcu pa načrtujemo druženje obiske kulturnih, zgodovinskih, naravnih znameni- nadarjenih sosednjih šol. Mlajšim nadarjenim učen- 32 tosti in umetniških ustanov. Večina staršev svoje ot- cem bo treba še predstaviti dejavnosti, ki so namenjene roke spodbuja, da se v šoli udeležujejo tekmovanj in nadarjenim na naši šoli, saj teh dejavnosti nekateri še dodatnih dejavnosti, ki jih ponuja šola. Predvsem pa ne poznajo. Prav tako bi bilo treba motivirati učence je pomembno, da pri tem upoštevajo otrokove želje in drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja interese, se z njimi veliko pogovarjajo in spodbujajo za aktivnejšo sodelovanje v dejavnostih, ki jih ponuja njihovo lastno razmišljanje in samostojnost. šola. Nekateri starši pa pustijo, da otrok sam raziskuje svoje Strokovni delavci si želijo, da bi nadarjenim nameni- sposobnosti in nadarjenost, če je treba, pa ga usmerijo. li še več časa in dejavnosti ter da bi se te dejavnosti Za razliko od učiteljev, ki so v večini mnenja, da na- čim bolj prilagodile interesnim skupinam nadarjenih darjeni učenci spodbudno vplivajo na inovativnost in učencev, kar bi spodbudno vplivalo na splošno šolsko razvoj lokalne skupnosti, ko odrastejo, je med starši 85 vzdušje. Nekateri strokovni delavci že sedaj nadarje- odstotkov takih, ki se s to trditvijo strinjajo, ostalih 15 nim učencem prilagajajo cilje ter diferencirajo in in- odstotkov staršev pa meni, da ni tako. dividualizirajo pouk, prav tako jim ponujajo dodatne dejavnosti. Menimo, da naj bodo v delo z nadarjenimi Starši si želijo, da se šola nadarjenim učencem bolj kot mentorji vključeni tisti učitelji, ki so za to podro- posveti in jih spodbuja na področjih, na katerih so bili čje bolj motivirani in jim je mar za celovit optimalen prepoznani kot nadarjeni. Želijo še več dejavnosti za razvoj otrok. Strokovni delavci izražajo potrebo po nadarjene učence, dodatne naloge, ki naj bodo tudi posodobitvi koncepta prepoznavanja nadarjenih ter zahtevnejše, bolj individualiziran pristop in več tek- ocenjevalnih lestvic. Še posebej strokovni delavci z movanj. Želijo si tudi več delavnic in druženja, praktič- manj strokovnih izkušenj si želijo več strokovnega iz- nih dejavnosti ter izletov. Poleg dodatnih dejavnosti pa obraževanja na to temo. Večina strokovnih delavcev, si želijo, da bi bili v delo z nadarjenimi vključen vzgojni ki se je ciljno usposabljala po vzgojno-izobraževalnih elementi in dejavnosti s socialno-čustvenega področ- obdobjih, odhaja v pokoj. Tako je nastala vrzel v kadru, ja. Poudarili so tudi, da si želijo več sodelovanja šole ki bi sistematično pokrival to področje. Še posebno za- s starši, boljšo obveščenost o možnostih, ki jih ponuja znavamo potrebo po izobraževanju mentorjev za delo šola, in samem konceptu nadarjenosti. z nadarjenimi. Vlogi učitelja in mentorja se namreč bi- stveno razlikujeta po načrtovanju, izvedbi in evalvaciji. Področje nadarjenosti bi bilo v bodoče smiselno raz- Razprava vijati kot model kvalitetnega vzgojno-izobraževalnega dela na šoli. Samoevalvacija je pokazala, da se nadarjeni učenci na naši šoli počutijo dobro, tri četrtine jih je tudi mnenja, Tudi starši imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in da šola dobro skrbi za uresničevanje njihovih potenci- razvijanju otrokove nadarjenosti. Iščejo več komunika- alov. Želijo si več aktivnosti v klubu za nadarjene, več cije s šolo, želijo biti vključeni v dogajanje na šoli, pot- delavnic, še več strokovnih ekskurzij, prav tako si želi- rebujejo osvežitev aktualnih informacij, ki so povezane jo sodelovanja na različnih natečajih in tekmovanjih. z delom njihovih otrok. Starše je treba ozaveščati in jim Delo z nadarjenimi učenci v Osnovni šoli Kidričevo pomagati za kvalitetnejše odnose in vzgojne pristope Nadaljevali bomo s strokovnimi ekskurzijami v tujino za delo z otrokom. Pri evalvaciji se je pokazalo, da bi in izmenjavo z mednarodnimi talenti, posebno po- morali v prihodnje okrepiti sodelovanje šole in staršev zornost bo treba nameniti ponovni oživitvi druženja pri spodbujanju razvoja njihovih otrok. nadarjenih med šolami, saj to potrebo izražajo tako Iz anketnih vprašalnikov strokovnih delavcev in star- nadarjeni učenci kot njihovi starši. šev je razvidno, da nam je mar za spodbujanje razvo- Klub za nadarjene je pomembna oblika dela znotraj ja nadarjenih na šoli. Zavedamo pa se tudi pomena šole, saj je v njem vsebina dela celostna in zajema pred- ustvarjalnega mišljenja in ustvarjalnih idej za razvoj vsem afektivne, dinamične vidike osebnosti, ki so v lokalne skupnosti in vse družbe, kar zahteva, da vsi šolski praksi še vedno zanemarjeni v primerjavi s kog- 33 udeleženci v procesu razvijanja nadarjenih načrtujemo nitivnimi. nadaljnje delo in ga v prihodnje še izboljšamo. Prav tako bi bilo smiselno ponovno obnoviti in organi- zirati strokovna predavanja tako za strokovne delavce Sklep kot tudi za starše na temo prepoznavanja in dela z na- Na podlagi opazovanj in opravljene ankete lahko iz- darjenimi učenci. V tujini temu področju namenjajo delamo okvirni načrt prihodnjih izboljšav pri delu z skrb v smeri specializiranega študija specialistov za nadarjenimi. Načrt bomo še nadgrajevali, saj se prip- delo z nadarjenimi. V vloge mentorjev se lahko aktiv- ravljajo spremembe zakonov, ki urejajo področje dela z no vključujejo tudi starši in širša lokalna skupnost. nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Interesi nadarjenih v veliki meri vplivajo na njihovo Tudi v prihodnje bomo izvajali dodatne dejavnosti in karierno odločanje in nadarjeni naj bi bili gibalo ra- projekte, kot so mladi in podjetništvo, dodatni pouk, zvoja družbe. Zato je treba nadaljevati z raziskovanjem tekmovanja, interesne dejavnosti, raziskovalne nalo- njihovih čustvenih, socialnih, moralnih kot tudi inte- ge z aktualnimi temami, literarni in likovni natečaji, lektualnih potreb. S tem bomo spodbujali učence pri projektno delo, otroški parlament, dnevi inovativnosti vrednotenju lastnih talentov in razvijanju realne samo- skupaj z lokalno skupnostjo. podobe.  Viri in literatura Bezić, T., Bucik, V., Bučar-Markič, S., Miklavčič, M., Kranjc, T., Andrenšek-Lep, B., Malešević, T., Nolimal, F., Rojc, J., Rostohar, G., Slivar, B., Vidovič, M., Vršnik Perše, T. (2019). Strokovna izhodišča posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-iz- obraževalnega dela z njimi. Zavod RS za šolstvo. Čačinovič Vogrinčič, G. (2009). Programske smernice. Svetovalna služba v osnovni šoli [Elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. Ferbežer, I. in Težak, S. (2007). Kako z oblikovanjem afektivnih vidikov nadarjenosti prispevati k vzgoji. V: Medveš, Z., Resman, M. (ur.), Mednarodni znanstveni posvet: Vzgojni koncept na razpotjih sodobnosti. Zbornik prispevkov. Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. Juriševič, M., Kralj, D., Vogrinc, J., Žagar, D. (2015). Vloga koordinatorja za delo z nadarjenimi v osnovni šoli in predlogi za zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Šolsko svetovalno delo, 19(1-2), 14–23. Kalin, J. (2023). Prepoznavanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi kot izziv učiteljeve pedagoške usposobljenosti. V: Štefanc, D., Kalin. J. (ur.), Sodobna šola in pouk v luči didaktične zapuščine Franceta Strmčnika. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 89–116. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/478/815/9096 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – ZOsn-E (2006). Uradni list RS, št. 81/2006. https://www.uradni-list.si/glasilo- -uradni-list-rs/vsebina/2006-01-3535?sop=2006-01-3535 Žagar, D., Artač, J., Bezić, T., Nagy, M., Purgaj, S. (1999). Koncept: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli. Zavod RS za šolstvo. Žagar, D., Bezić. T., Blažič, A., Boben, D., Nagy, M., Brinar Huš, M., Marovt, M. (2007). Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju. Zavod RS za šolstvo. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Svetovalna služba v dijaških domovih Counselling Service at Secondary School Residence Halls 34 Katarina Filej, Osnovna šola Kanal Samo Lesar, Dijaški dom Bežigrad Ljubljana Margareta Cerk Čevka, Dijaški dom Tabor Maja Marc, Zavod RS za šolstvo Izvleček Ključne besede: Svetovalna služba v dijaškem domu sodeluje z dijaki, starši, vzgojitelji in ravnateljem ter s tem sku- svetovalno delo, ša pomagati pri doseganju zastavljenih ciljev vsakega dijaškega doma. Svetovalna služba dijaškega dijaški dom, naloge doma naj bi poleg reševanja kompleksnih težav delovala preventivno predvsem z različnimi pre- svetovalne službe ventivnimi vsebinami za dijake, evalvirala učni uspeh, področje vpisa in izpisa ter prevzemala del skrbi za kulturo in klimo dijaškega doma v celoti. Kompleksne težave, s katerimi se svetovalna služba ukvarja, postajajo iz leta v leto zahtevnejše, kar se kaže tako pri težavah povezovanja med različnimi podsistemi v dijaškem domu kot tudi pri opravljanju vseh zahtevanih nalog, predvsem tistih s pod- ročja preventive in evalvacije. Abstract Keywords: The counselling service at a secondary school residence hall works with the secondary school students, counselling, secondary parents, teachers and headteacher to enable the achievement of objectives set by the residence hall. school residence In addition to solving complex problems, the counselling service at a secondary school residence hall hall, tasks of the counselling service performs preventive measures, especially through diverse prevention-related contents for secondary school students; evaluates academic achievement, enrolment and withdrawals; and assumes some of the responsibility for the overall culture and climate at the residence hall. The complex problems ad- dressed by the counselling service are becoming more demanding from year to year. This is evident in the problems with integrating different subsystems at the secondary school residence hall and in the performance of all the required tasks, especially those relating to prevention and evaluation. Prispevek Svetovalna služba v dijaških domovih je že izšel v publikaciji Dijaški domovi: priročnik za profesionalni razvoj vzgojiteljic in vzgojiteljev;1 zaradi aktualnosti in ker bi utegnil zanimati naše bralce, ga objavljamo tudi v reviji Šolsko sve- tovalno delo. Ob tem objavljamo dopolnitev pri navedbi avtorjev; v omenjeni publikaciji so zapisani Katarina Filej, Samo Lesar in Maja Marc, poleg njih je soavtorica prispevka tudi Margareta Cerk Čevka. 1 Prva objava prispevka: Marc, M., Šmelcer, M., Mujanović, Š. Nahtigal, J., Hamler, L., Ristić, M., Filej, K., Lesar, S., Erjavec, N., Peruš Marušič, B., Golob, N., Ras- toder Kafol, J., in Šešek, E. (2023). Dijaški domovi: priročnik za profesionalni razvoj vzgojiteljic in vzgojiteljev. Zavod RS za šolstvo. www.zrss. si/pdf/Dijaski_domovi.pdf Svetovalna služba v dijaških domovih Namen svetovalne službe vpisa. Svetovalni delavec ureja prepis in izpis dija- kov, pripravlja in ureja subvencije plačila oskrbnine, v dijaških domovih vodi evidenco o prijavljenih kandidatih za sprejem Svetovalna služba v dijaških domovih poskuša po- ter evidenco o sprejetih kandidatih. Po končanem magati pri optimalnem razvoju dijakov, ki bivajo v vpisu oblikuje vzgojne skupine. dijaškem domu. Pri tem sodeluje tako z dijaki kot z • Individualno delo z dijaki zajema podporo in sve- vzgojitelji, starši in drugimi zunanjimi institucijami tovanje dijakom pri razreševanju osebnih, razvojnih (srednjimi šolami, centri za socialno delo, nevladni- ali situacijskih težav, pri učnem neuspehu (pomoč mi organizacijami, zdravstvenimi ustanovami). Poleg pri tehnikah in strategijah učenja), prešolanju, indi- 35 svetovanja dijakom in staršem so pri dejavnostih po- vidualno svetovanje dijakom zaključnih letnikov o moči naloge svetovalne službe pogosto usmerjene v nadaljevanju študija ali iskanju zaposlitve, obravnava povezovanje, koordiniranje in sodelovanje pri razreše- dijakov, ki kršijo domski red (sodelovanje pri vzgoj- vanju kompleksnih pedagoških, psiholoških in soci- nem obravnavanju, pisanje mnenj), pomoč pri reše- alnih vprašanj, ki se pojavljajo pri dijakih. Svetovalna vanju socialno-ekonomskih problemov dijakov itd. služba je lahko tudi samo vmesna postaja, predvsem za tiste dijake, ki ne želijo sodelovati z njo. V tem prime- • Skupinske oblike dela z dijaki se nanašajo na so- ru jim svetovalna služba pomaga poiskati vire pomoči delovanje pri razreševanju kompleksnih vprašanj v v okolici. Svetovalna služba pri svojem delu upošteva sobnih kolektivih, pri sestankih vzgojnih skupin ob določila in usmeritve, zapisane v Programskih smerni- reševanju aktualnih težav, oblikovanje in vodenje cah svetovalne službe v gimnazijah, nižjih in srednjih skupine dijakov pri različnih dejavnostih v dijaš- poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških do- kem domu, izvajanje preventivnih delavnic itd. movih (2008). • Posvetovalno delo z vzgojitelji zajema posvetoval- ne pogovore z vzgojitelji, sodelovanje pri vzgojnem Naloge svetovalne službe obravnavanju dijakov, pripravi interesnih dejavnos- ti ali drugih vsebin za dijake, pri razreševanju kon- Dejavnosti svetovanja in pomoči, ki potekajo ob vzgoj- fliktov in različnih problemskih situacij. Svetovalni nih težavah, s katerimi se tako vzgojitelji kot dijaki delavec lahko organizira supervizije za strokovne obračajo na svetovalno službo, so samo eno izmed delavce dijaškega doma in na njih tudi sodeluje, red- področij, ki naj bi jih opravljala svetovalna služba v di- no sodeluje na sejah vzgojiteljskega zbora in stro- jaških domovih. kovnih aktivih, sodeluje pri ugotavljanju potreb po dodatnem strokovnem izobraževanju za vzgojitelje Naloge svetovalnega dela naj bi bile usmerjene tudi in in organizacije. predvsem v razvojne in preventivne dejavnosti in de- javnosti evalvacije. Izvedba obsega nalog svetovalnega • Svetovalno delo s starši. Pri sodelovanju s starši se delavca je odvisna od deleža zaposlitve, dodatnih na- svetovalni delavec usmerja v organizacijo in voden- log vodstva, kulture in klime posameznega dijaškega je strokovnih timov, v katerih sodelujejo tudi star- doma ter njegovega letnega delovnega načrta. ši, svetuje staršem v zvezi z razvojnimi izzivi dijaka (pomoč pri vzgojnih težavah, pomoč pri reševanju Osrednje naloge s področja svetovalnega dela v pri- aktualnih težav v zvezi z bivanjem otroka v dijaš- meru stoodstotnega obsega zaposlitve kem domu, prešolanje, menjava dijaškega doma), informira in pomaga staršem glede možnosti pri- • Vpis v dijaški dom vsebuje intervjuje/uvodne raz- dobivanja štipendij, socialnih pomoči itd. govore z učenci in starši, pripravo dokumentacije za vpis (nastanitvene pogodbe, sklepi o sprejemu, • Sodelovanje z zunanjimi institucijami: v prvi uvodni vprašalniki) in vodenje postopka omejitve vrsti predvsem z drugimi dijaškimi domovi, sred- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI njimi šolami in šolskimi svetovalnimi delavkami, da vzgojitelj v svetovalni odnos s svetovalno službo po potrebi sodeluje s centri za socialno delo ter vstopa prostovoljno. Pri zaznavi nasilja med dijaki ali ministrstvom za izobraževanje. V posebnih prime- v družini dijaka pa je po protokolu Pravilnika o obrav- rih sodeluje tudi s Svetovalnim centrom za otroke, navi nasilja v družini za vzgojno- izobraževalne zavode mladostnike in starše, z različnimi zdravstvenimi (2009) treba obvestiti svetovalno službo, v primeru od- ustanovami, ZPM Ljubljana Moste - Polje (projekt sotnosti te pa ravnatelja. Botrstvo), stanovanjskimi skupinami in različnimi nevladnimi organizacijami. V večini primerov se dijaki ob soočanju s težavami najprej obrnejo na matične vzgojitelje, ki jim pogos- 36 • Načrtovanje, spremljanje in evalviranje svojega to pomagajo do te mere, da svetovalne službe niti ne dela ter nekaterih področij dela dijaškega doma. Le- potrebujejo. Če vzgojitelj oceni, da je problem preveč tni delovni načrt svetovalnega dela, zapisan ob za- kompleksen in da mu samemu ne bo uspelo ponudi- četku šolskega leta, je osno- ti ustrezne pomoči dijaku pri va za evalvacijo zastavljenih reševanju težave, lahko v po- nalog in ciljev v letnem po- moč vključi svetovalno službo. ročilu. Običajno svetovalni Najpogosteje se vzgojitelji Obstaja tudi manjši del dijakov, delavec sodeluje pri pripra- obrnejo na svetovalno službo v ki težav ne razkrije vzgojitelju, vi letnega delovnega načrta primeru zahtevnih, kompleksnih ampak se takoj obrne na sve- dijaškega doma, v posveto- težav dijakov, pri katerih si ti tovalno službo. Včasih dijaki vanju z vzgojitelji oblikuje želijo posvetovanja, podpore, ocenijo, da imajo težavo, ki je vzgojne skupine, sodeluje dodatnega strokovnega mnenja vzgojitelj ne bo zmogel rešiti, pri menjavah dijakov med ali samo razbremenitve in včasih pa so razlogi drugačni. vzgojnimi skupinami. Lah- izmenjave informacij. V redkih primerih se dijaki na ko vodi organizacijo infor- svetovalno službo obrnejo tudi mativnega dneva ali sode- zato, ker svojih težav ne želijo luje pri njej, lahko sodeluje v akcijah informiranja zaupati vzgojitelju. Ob tem je treba omeniti načelo za- širše javnosti o delu dijaškega doma. upnosti med svetovalcem in svetovancem, ki je pogoj, da se svetovalni odnos sploh lahko vzpostavi. Svetoval- • Analitične naloge. Naloge, ki jih lahko opravlja na služba lahko samo na podlagi dogovora z dijakom svetovalni delavec, obsegajo analizo učne uspeš- obvesti vzgojitelja o vsebini pogovora, ki je potekal z nosti, analizo izpisa dijakov, analizo obiska na in- dijakom. Izjema so primeri, ko je ogrožena varnost di- formativnih dnevih, analizo prijavljenih novicev in jaka oziroma nekoga drugega. vpisanih dijakov. Svetovalni delavec lahko priprav- lja analize svetovalnega dela ter drugih psihosocial- Tako starši kot tudi dijaki sami se občasno v svetovalni nih problematik dijakov. službi oglasijo zaradi posredovanja pri iskanju podpo- re zunaj institucije. Svetovalna služba dijaškega doma pomaga tudi pri iskanju psihološke, psihoterapevtske Kdaj se obrniti na svetovalnega ali psihiatrične podpore (iskanje brezplačne psihotera- delavca pevtske pomoči, pomoč pri naročanju za pregled pri kliničnem psihologu, usmerjanje na prvo psihiatrično Dejavnosti svetovalne službe se v marsikaterem delu pomoč), občasno skupaj s starši in dijaki išče podporo tesno prepletajo z vzgojnim delovanjem matičnih s področja socialne pomoči (Botrstvo – pomoč pri pla- vzgojiteljev. Vzgojitelji imajo vedno možnost, da se pri čilu dijaškega doma, sodelovanje s centri za socialno vzgojnih dilemah in drugih vprašanjih obrnejo na sve- delo glede socialnih pomoči), pomaga dijakom in star- tovalno službo. Za sodelovanje med svetovalno službo šem pri vključevanju v različne dejavnosti nevladnih in vzgojitelji velja načelo prostovoljnosti, kar pomeni, organizacij (nevladni projekti s področja zasvojenosti). Svetovalna služba v dijaških domovih Predloga, s pomočjo katere svetovalni delavec pridobi povratno informacijo od mladostnikov za izboljšave pri svojem delu Na lestvici od 1 do 5 označi, kako pogosto se po pomoč in nasvet obrneš k svetovalnemu delavcu dijaškega doma. 1 2 3 4 5 V katerih primerih, si se v zadnjih treh mesecih posvetoval s svetovalnim delavcem? 37 Kaj konkretno pričakuješ od svetovalnega delavca dijaškega doma? Iz teorije v prakso vseh vpletenih dijakov, svetovalno službo dijaš- kega doma in starše dijaka; naredi zapis dogod- Protokol ukrepanja ob zaznavi ka in ga posreduje svetovalni službi dijaškega medvrstniškega nasilja v dijaškem doma. b) Naloge svetovalne službe dijaškega doma domu in naloge svetovalne službe Svetovalna služba dijaškega doma isti oz. izjemoma (Povzeto in za dijaške domove prirejeno po Lešnik naslednji dan po zaznavi nasilja: Mugnaioni idr., 2023) 1. po potrebi oblikuje načrt za preprečitev nadalje- Med medvrstniško nasilje prištevamo vsako obliko vanja nasilja; fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali splet- 2. ločeno se pogovori z dijakom, ki je bil žrtev do- nega nasilja, pri kateri se otrok, nad katerim vrstnik godka, povzročiteljem nasilja in po potrebi z oz. vrstniki izvajajo nasilje, počuti ogrožen, nesprejet, opazovalci dogodka ter izdela zapise pogovorov z namenom razjasnitve okoliščin. manjvreden, ponižan ipd. c) Naloge vodstva vzgojno-izobraževalne institucije TAKOJŠNJA INTERVENCIJA Brez prisotnosti svetovalne službe dijaškega doma a) Naloge strokovnega delavca, ki je zaznal nasilje oziroma če svetovalna služba oceni, da je to potreb- Vzgojitelj ali drugi strokovni delavec, ki je nasilje no, ločene pogovore iz prejšnjega odstavka opravi zaznal ali je bil o njem obveščen: tudi ravnatelj ali pomočnik ravnatelja. 1. takoj poskrbi za varnost dijaka, tako da izvede vse potrebne ukrepe za zaščito mladostnika; če PROCESNA INTERVENCIJA je potrebno, pokliče nujno medicinsko pomoč a) Naloge svetovalne službe dijaškega doma in o zlorabi obvesti njegove starše; se pogovori Svetovalna služba dijaškega doma začne svetoval- z dijakom, ki je bil žrtev nasilja in mu zagotovi no delo z dijakom žrtvijo in povzročiteljem nasilja. čustveno oporo; Na pogovor povabi tudi starše. Svetovalna služba 2. isti dan oz. izjemoma naslednji dan po zaznavi najpozneje v treh delovnih dneh po zaznavi nasilja nasilja o dogodku obvesti ravnatelja, vzgojitelje skliče tim. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Člani tima so: svetovalni delavec, vzgojitelj dijaka c) Obveščanje žrtve ter povzročitelja nasilja, ravnatelj in po potre- Če ravnatelj oceni, da dijak (žrtev ali povzročitelj) bi drugi strokovni delavci. Vodenje tima prevzame potrebuje pomoč centra za socialno delo, ga o do- svetovalni delavec, ki dejavnosti tima tudi ustrezno godku obvesti. Če medvrstniško nasilje vključuje dokumentira. dejanja, ki ustrezajo klasifikaciji kaznivih dejanj oziroma imajo znake prekrškov, ki se preganjajo po b) Naloge tima uradni dolžnosti, ravnatelj poleg staršev obvesti še Naloge tima so, da izdela načrt pomoči za žrtev na- policijo in center za socialno delo. V teh primerih silja; v skladu s predpisi načrtuje vzgojno ukrepa- mora svetovalna služba dijaškega doma v razširjeni 38 nje za povzročitelja; načrtuje delo s starši; načrtuje tim povabiti k sodelovanju tudi omenjene institu- delo z vzgojnimi skupinami, v katere sta vključeni cije.  žrtev, povzročitelj nasilja in opazovalci; sodeluje z zunanjimi institucijami; določi izvajalce nalog; s primerom nasilja seznani druge strokovne delavce dijaškega doma. TAKOJŠNJA PROCESNA INTERVENCIJA INTERVENCIJA Ustavitev nasilja Delo z žrtvijo Delo v timu: Zaščita žrtve Delo s povzročiteljem • ravnatelj, • svetovalni delavec, Delo z vzgojno • vzgojitelj skupino Vključitev drugih institucij Shema 1: Protokol ukrepanja. Vir: Marc idr., 2023. Viri in literatura Bezić, T. (2018). Zaključki devetnajste konference Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. Šolsko svetovalno delo. (22)2, 28–36. Čačinovič Vogrinčič, G. (2008). Programske smernice: svetovalna služba v gimnazijah, nižjih in srednjih poklicnih šolah ter strokovnih šolah in v dijaških domovih [Elektronski vir]. Zavod RS za šolstvo. https://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2014/programi/media/pdf/smernice/ Programske_smernice_SS.pdf Lešnik Mugnaioni, D., Klemenčič, I., Filipčič, K., Rustja, E., in Novakovič, T. (2023). Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstni- škega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zavod RS za šolstvo. Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (2009). Uradni list RS, št. 104/09. http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=PRAV9804 Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI – VODILNA TEMA Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi potrebami z vključevanjem elementov formativnega spremljanja 39 Development of Learning Motivation: Supporting a Pupil with Special Educational Needs by Incorporating Formative Assessment Elements Ksenija Mlekuž, Osnovna šola Sveta Ana Izvleček Prispevek prikazuje pomoč učencu s posebnimi potrebami, in sicer s čustvenimi motnjami ter pri- Ključne besede: manjkljaji na posameznih področjih učenja. Primer je bil spremljan v okviru triletne razvojne naloge gradniki učne Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje (Zavor RS šolstvo, 2020–2023). V članku so predstavljeni pris- motivacije, čustvene težave, formativno topi, ki jih svetovalni delavec lahko uporabi za graditev in spodbujanje učne motivacije, pri tem pa spremljanje izhaja iz individualnih potreb učenca. Vključevanje elementov formativnega spremljanja omogoča bolj poglobljeno, usmerjeno in sistematično delo z učencem, hkrati pa učencu omogoča aktivno vključevanje oziroma soustvarjanje procesa pomoči. Abstract The article demonstrates the provision of support to a pupil with special educational needs, namely Keywords: with emotional disorders and specific learning disabilities. This case was monitored as part of the building blocks of three-year development project Creating Learning Environments for the 21st Century (National Edu- learning motivation, emotional problems, cation Institute of the Republic of Slovenia, 2020–2023). The article presents approaches that a coun- formative assessment sellor can use to build and stimulate learning motivation, while basing them on the pupil’s individual needs. Incorporating formative assessment elements enables more in-depth, targeted and systematic work with the pupil, while simultaneously enabling the pupil to be actively involved in or to co-create the support process. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI – VODILNA TEMA Uvod bucije, samopodoba, cilji, zunanje spodbude, vredno- te, energetizira učni proces tako, da ga najprej aktivira, Pri delu z učenci s posebnimi potrebami pogosto opa- nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka žamo težave z učno motivacijo. Slabši rezultati na uč- učne naloge oziroma učnega cilja. Vedenjski izraz mo- nem področju ali izraziti učni primanjkljaji vodijo v tivacije, ki je ob tem razviden iz učenčevega razmiš- dvom o svojih sposobnostih, občutek nemoči, odpor ljanja, čustvovanja in ravnanja, imenujemo učna mo- in nemotiviranost za nadaljnje učenje. Z vključitvijo tiviranost. »Pri tem je pomembno razumeti, da se mo- v triletno razvojno nalogo Ustvarjanje učnih okolij za tivacija vedno dogaja v učencu, da je učenec osrednji vir lastnega motivacijskega delovanja. Učencu torej 40 21. stoletje (ZRSŠ, 2020–2023) sem želela iskati in raz- vijati učinkovite pristope, kako v okviru svetovalnega nikakor ne moremo ‚dati‘ motivacije, saj je ta pravza- dela graditi in spodbujati učno motivacijo ter pri tem prav ‚že v njem‘. Drži pa, da z različnimi motivacijskimi izhajati iz individualnih potreb in zmožnosti učenca. spodbudami, ki jih učencem namenimo med pouče- Hkrati pa je bil moj cilj tudi razvijanje uporabe ele- vanjem, to ‚motivacijo‘ lahko negujemo, ozaveščamo, mentov formativnega spremljanja v procesu individu- dodatno krepimo, spodbudimo ali pa, nasprotno, celo alne pomoči učencu. pripomoremo k njenemu zniževanju.« (Juriševič, 2012, str. 9) V predstavljenem primeru je opisana strokovna pod- pora, pomoč učencu s posebnimi potrebami v tretjem Kakšna je torej vloga učitelja pri spodbujanju motivi- triletju, ki je z odločbo usmerjen v izobraževalni pro- ranosti učencev? V priročniku Spodbujanje motivira- gram s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno nosti za globinsko učenje (Bizjak idr., 2022, str. 12) je pomočjo kot otrok s čustvenimi motnjami in primanj- pojasnjena oziroma opisana kompleksnost motivacij- kljaji na posameznih področjih učenja (težave s po- skih struktur s »štirimi temeljnimi gradniki učne mo- zornostjo in koncentracijo, slabša samoorganiziranost, tivacije. Opredeljeni so kot učenčeve zmožnosti, ki jih šibko bralno razumevanje, specifični primanjkljaji pri učitelj razvija med poukom – gradi učenčevo motiva- matematiki). Ob specifičnih težavah na področju učen- cijsko strukturo: ja je bilo pri učencu mogoče opaziti tudi veliko čust- 1. Učenec/-ka zmore uskladiti učne cilje z osebnimi in veno stisko, občutljivost, zapiranje vase, nezaupanje v v njih poiskati osebni smisel. svoje zmožnosti ter izrazite težave na področju moti- 2. Učenec/-ka zmore uravnavati čustva (prijetna in vacije za šolsko delo. neprijetna), pozornost in voljo tako, da ga/jo spod- bujajo k učinkovitemu doseganju ciljev. 3. Učenec/-ka o sebi razmišlja na način, ki mu/ji v Vloga motivacije in čustev pri konkretni učni situaciji omogoča usmerjenost v učenju doseganje učnih ciljev (in ne v obrambo občutka lastne vrednosti). Kobal Grum in Musek (2009) motivacijo opredelita kot 4. Učenec/-ka uporabi socialno mrežo za učinkovito psihološki proces, ki se nanaša na usmerjeno vedenje učenje in vzpostavljanje oz. ohranjanje visoke ravni in z njim povezana čustva, misli, stališča, pojmovanja, učne motivacije.« prepričanja in druge psihične vsebine. Učna motivacija pa je po Marentič Požarnik (2019) skupni pojem za vse Razvoj gradnikov je mogoč, če je pouk organiziran vrste motivacij v učni situaciji; obsega vse, kar daje (od tako, da omogoča njihovo graditev. Za razvoj kakovo- zunaj ali od znotraj) pobude za učenje, ga usmerja, mu stne motivacije in s tem pozitivnega odnosa do učenja določa intenzivnost, trajanje in kakovost. pa je potreben tudi načrten razvoj gradnikov. Ob tem je treba dodati, da je delitev na štiri ločene gradnike Tudi Juriševič (2012) pravi, da je motivacija ključni umetna, saj se pri vsakem posamezniku na svojstven dejavnik dinamike učnega procesa. V obliki različnih način povežejo v celoto – v posameznikovo motivacij- motivacijskih sestavin, kot so na primer interesi, atri- sko strukturo (Bizjak idr., 2022). Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi potrebami z vključevanjem elementov formativnega spremljanja Juriševič (2006) v integrativnem modelu učne moti- • krepitev akademske samopodobe in razvoj učinko- vacije ugotavlja, da si učenec v času šolanja pridobi- vitih učnih strategij ter samouravnavanja učenja, va različne učne izkušnje, na podlagi katerih oblikuje • evalvacija napredka (sprotna, končna). svojo motivacijsko strukturo. To najprej tvorijo posa- mezne sestavine (cilji, interesi, vrednote, samopodo- Pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji pomoči učen- ba, atribucije, zunanje spodbude). Te sestavine se nato cu sem izhajala iz »štirih temeljnih gradnikov učne začno integrirati med seboj ter oblikujejo specifične motivacije« (Bizjak 2022). Za učenca sem najprej prip- motivacijske usmerjenosti. Ob notranji in zunanji mo- ravila vprašalnik o učenju, s čimer sem želela dobiti na- tivacijski usmerjenosti doda še usmerjenost nemoč in tančnejši vpogled v njegov odnos do učenja, motivaci- izogibanje, za katero so značilni predvsem odsotnost jo in način učenja. Glede na diagnostično oceno so cilji 41 nadzora nad lastnim učenjem ter motivacijski cilji zastavljeni na področju drugega in tretjega gradnika, izogibanja učenju ter učni neuspešnosti. Slednja mo- ob upoštevanju, da so vsi štirje gradniki povezani med tivacijska usmerjenost se povezuje s čustvi, kot so na seboj: primer zaskrbljenost, strah, nemoč, žalost, ki se poja- • učenec se uči uravnavati čustva tako, da ga spodbu- vijo kot odgovor na učenčeve učne izkušnje. Juriševič jajo k učinkovitemu doseganju ciljev; (2012) razlaga, da učenci s tako motivacijsko naravna- • učenec razmišlja o sebi na način, ki mu omogoča nostjo nimajo nadzora nad lastnim učenjem, v učnih usmerjenost v doseganje učnih ciljev in ne v ob- situacijah se počutijo nemočno, njihovi prevladujoči rambo občutka lastne vrednosti. motivacijski cilji so usmerjeni k izogibanju učne ne- Drugi gradnik opisuje učenčevo zmožnost uravna- uspešnosti. Medtem ko je za notranjo in zunanjo mo- vanja čustev, pozornosti in volje, tretji gradnik pa se tivacijsko naravnanost značilno samoregulacijsko uče- nanaša na učenčevo razumevanje sebe v učni situaciji. nje, se kaže popolna odsotnost slednjega pri učencih, Dejavnosti, ki sem jih v delo z učencem vključevala za ki imajo naravnanost k izogibanju učenju in učnim razvijanje drugega in tretjega gradnika učne motivaci- neuspehom. je, podrobneje predstavljam v nadaljevanju. Pomen vloge čustev v procesu učenja, kako čustva Zelo pomembno se mi je zdelo v proces pomoči aktiv- podpirajo proces učenja, pojasnjuje tudi Bizjak (2022): • uravnavajo pozornost – določajo, s čim se bo naš no vključiti tudi učenca. Pri načrtnem razvoju grad- razum v danem trenutku ukvarjal; nikov učne motivacije sem z vključevanjem elementov • izboljšajo zapomnitev: če miselno aktivnost v pro- formativnega spremljanja želela učencu omogočiti cesu učenja spremljajo čustva, se v možganih obli- soustvarjanje svetovalnega oziroma učnega procesa. kujejo globje in bolj razvejane nevronske poti. Veliko sva se pogovarjala o njegovih močnih in šibkih področjih, osebnih ciljih, interesih, željah, podpornih Pozitiven odnos do učenja učenca spodbuja v globin- dejavnikih v šoli ipd. Ugotavljala sva, da ne prepozna sko učenje. Odpor do učenja, ki je posledica občutka nobenega močnega področja pri sebi, da ima izrazito »ne zmorem«, pa v učencu sproži strategije za obram- nezaupanja vase in v svoje sposobnosti, da je ob števil- bo svoje samopodobe. nih neuspehih žalosten in se zapre vase. Učenca sem vključila v oblikovanje ciljev oziroma na- Individualno delo z učencem menov učenja ter kriterijev uspešnosti, da bi mu to in formativno spremljanje omogočilo razumevanje – kaj se bo učil in zakaj ter kaj bo moral znati, narediti, da bo uspešen. Tako je Delo z učencem je potekalo v obliki individualnih te- njegovo učenje postajalo bolj osmišljeno, v ciljih je ob denskih srečanj, ki so obsegala naslednja področja: vodenju iskal osebni smisel ter se tako učil tudi prev- • poglabljanje razumevanja učenca, zemati odgovornost za svoje učenje. Učenec je ob tem • razvoj zmožnosti uravnavanja čustev, spremljal svoj napredek, ki temelji na dokazih. Usmer- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI – VODILNA TEMA jala sem ga s sprotnimi povratnimi informacijami in zadovoljene. Čustveno vznemirjenje nam da energijo ga med obravnavo pogosto spodbujala, da je zapisal in nas spodbudi k vedenju, s katerim poskrbimo zase, ugotovitve, načrte, napredek na določenem področju, nas motivira za spremembe. Pri učenju ustreznega rav- težave, skrbi itd. Svoje izdelke, izpolnjene delovne liste, nanja s čustvi, spretnosti uravnavanja čustev, so lahko zapise in refleksije je zbiral v mapi. S pomočjo gradiva, v pomoč tudi naslednja vprašanja: zbranega v mapi, je lahko spremljal obravnavane vsebi- • Katero čustvo doživljam? ne, opravljene dejavnosti, prepoznaval svoj napredek, • Kako ga občutim v telesu, kaj razmišljam? uspehe, spremembe. • Kakšen je po navadi moj odziv, ko začutim to 42 čustvo? Povratne informacije, ki jih damo učencu, ga spodbu- • Kaj mi to čustvo želi povedati? jajo k razmišljanju o tem, kako bi svoje delo lahko še • Kaj v tem trenutku potrebujem? izboljšal. Pomembno je, da so razumljive in konkretne • Kaj lahko storim, da bom zadovoljil svoje potrebe? ter povezane z nameni učenja in kriteriji uspešnosti, da učenca motivirajo in vodijo v procesu učenja. Izredno Kot pomoč pri zavedanju in opazovanju telesnih ob- pomembne so tudi tiste, ki prihajajo od učenca nazaj čutkov, čustev, misli, vedenja, sem v delo z učencem k nam, prav tako je nujna izmenjava izkušenj in po- vključevala tudi enostavne dihalne vaje, vaje čuječnos- vratnih informacij z učitelji, ki učenca učijo pri pouku. ti, sproščanja. Po njih se je učenec počutil sproščeno. Kmalu je tudi sam predlagal, da narediva kakšno vajo, ker je »živčen, utrujen, ima slab dan, piše test …«. Vaje Razvijanje drugega gradnika sva izvajala večinoma kot uvod v uro, po potrebi tudi učne motivacije: uravnavanje med uro, če sem opazila, da je učencu padla pozornost čustev ali se je začela kazati utrujenost. Prav tako so vaje učin- kovite tudi v zaključku ure, kot priprava na nadaljnje Čustva pomembno vplivajo na proces učenja. Z name- šolsko delo v razredu, ocenjevanje znanja ipd. nom, da učenec ozavesti svoja čustva, o njih razmišlja, Primer dihalne vaje, ki jo na primer uporabimo, ko jih ubesedi in poveže s konkretnimi situacijami, sem učenec ni zbran, je raztresen, je izmenično dihanje uporabila dejavnost dopolnjevanja povedi na temo čus- tev (npr. Vesel sem … Žalosten sem … Najbolj sem po- skozi nosnici. Vaja lahko pomaga, da se učenec umi- nosen …). V začetku se je pokazalo, da učenec z učen- ri; se v tistem trenutku osredotoči zgolj na to, s katero jem povezuje zgolj neprijetna čustva, kot sta žalost in nosnico mora dihati. Vajo izvajamo tako, da globoko jeza: »žalosten sem, ko se trudim, pa mi ne gre; žalosten vdihnemo in nekaj trenutkov zadržimo dih. S pal- sem, ker nisem nikjer uspešen, ko dobim slabo oceno; je- cem desne roke rahlo pritisnemo na desno nosnico, zen sem, ko se moram učiti …«. jo zapremo in izdihnemo skozi levo, nato pa vdihne- mo skozi levo nosnico. Potem si z desnim prstancem V naslednjih svetovalnih pogovorih sva pozornost zapremo levo nosnico, sprostimo desno in izdihnemo. usmerjala v prepoznavanje in razumevanje čustev in Ponovno vdihnemo skozi desno nosnico ... Ponovimo njihove vloge, na ustrezno ravnanje z njimi, na spreje- desetkrat. Dihanje naj bo počasno in globoko, kot da bi manje tudi neprijetnih čustev. Iskala sem načine, kako hoteli povohati rožo. Lahko tudi zapremo oči. učenca spodbujati, da bo neprijetna čustva ob učenju uravnaval tako, da ga bodo vodila v reševanje proble- Zavedanje dogajanja v danem trenutku je bistvena last- mov in premagovanje ovir, ne pa v pasivnost in izogi- nost čuječnosti. Zavedamo se lahko telesa, dihanja, banje. misli, čustev, zvokov, vonjev, dotikov. Čuječnost lahko služi kot način sprostitve, spoznavanja sebe, svojega Neprijetna čustva so koristna. Opominjajo nas na ne- mišljenja in čustvovanja. Čuječnost učencem poma- varnost, nas odvračajo od vedenjskih vzorcev, ki za ga pri boljšem osredotočanju, uravnavanju čustev in nas niso dobri, sporočajo nam, da naše potrebe niso učinkovitejšemu spoprijemanju s stresom. Vaje sem Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi potrebami z vključevanjem elementov formativnega spremljanja večinoma izbirala iz priročnikov Čuječnost za otroke in Za učno motivacijo je pomembno razmišljanje učen- najstnike (Burdick, 2019) in Čuječnost: kratke vaje za ca, da s trudom in izbiro pravih načinov učenja lahko otroke (2020). napreduje, prav tako prepričanje, da zmore doseči učni cilj, če se zavzeto loti učenja, vztraja in uporabi učin- Z vajami čuječnosti dobimo občutek nadzora nad svo- kovite učne strategije. Učenec tako svojo uspešnost ali jimi občutki in mislimi ter zmožnost, da predelamo neuspešnost pripisuje dejavnikom, na katere ima vpliv, negativne čustvene izkušnje, ki jih doživljamo. Učencu na primer pri neuspehu oceni, da se je začel učiti pre- sta bili posebej všeč vaji Lovljenje metulja ter Oblak pozno, med učenjem ni bil zbran ipd. Pomoč učencu misli (2020), ki spodbujata opazovanje svojih misli. sem usmerila v prepoznavanje njegovih močnih pod- Lahko jih zgolj opazujemo, ne da bi jih vrednotili kot ročij, spreminjanje samoomejujočih misli v spodbud- 43 dobre ali slabe, ali pa slabe izpustimo, »odpihnemo«, ne ter pomoč pri učenju in razvijanje učinkovitih uč- da gredo, izzvenijo. Po vajah sva z učencem opravila nih strategij. tudi kratko evalvacijo v obliki pogovora ali zapisa. Pri vaji Oblak misli učenca vodimo z naslednjimi navodi- Ob učenčevi nizki samopodobi in močnem prepri- li: »Globoko vdihni skozi nos in počasi izdihni skozi čanju, »da nikjer nisem dober«, se pri iskanju močnih usta. Med vdihom si predstavljaj, kako nad tvojo glavo področij nisva usmerila zgolj na akademsko področje. nastaja oblak. Misel, ki se ti utrne, si predstavljaj ujeto Spodbujala sem ga k razmišljanju o različnih področjih v oblaku, ki je nastal nad tvojo glavo. Med izdihom si iz vsakodnevnega življenja, na katerih bi lahko poiskal predstavljaj, kako oblak pihaš stran. Počasi se vse bolj svoje sposobnosti, zanimanja, moči, talente, ki bi mu oddaljuje in se v nekem trenutku povsem razblini.« omogočali izkušnjo, da zmore biti uspešen, in razvi- jali prepričanje o lastni samoučinkovitosti. V sodelo- Učenca sem spodbujala, da se bolj osredotoča na po- vanju z učitelji smo na določenih področjih načrtovali zitivne dogodke v svojem življenju, več pozornosti tudi začasno prilagajanje zahtevnosti učnih nalog, da usmeri tudi na pozitivna čustva. Ob krepitvi učenca na jih je učenec zmogel uspešno rešiti. Ko je napredoval, čustvenem področju sem bila posebej pozorna na to, se je težavnost nalog povečevala. Doživljanje uspeha da je delo potekalo v zaupnem, spodbudnem in spro- je pozitivno vplivalo na učenčev občutek »zmorem«. ščenem vzdušju, da se je učenec pri izražanju svojih Sporočilo učitelja, da verjame, da je učenec lahko us- čustev, misli, potreb, želja in opažanj počutil varno in pešen, pomeni spodbudo in učencu pomaga, da razvija sprejeto. bolj pozitivna prepričanja o sebi. Pomembno je, da je pohvala usmerjena v proces, učenčev trud in vloženo delo, vztrajnost in uspešne strategije. Potrebno je ve- Razvijanje tretjega gradnika liko pozitivnih potrditev, zato je pomembno opaziti učne motivacije: razumevanje in spremljati vse male napredke in dosežke. Poiščemo lahko podobne situacije, v katerih je bil uspešen, saj to sebe v učni situaciji učencu dokazuje, da je sposoben in kaj vse zmore. Izhodišče za načrtno razvijanje tretjega gradnika učne Spreminjanje samoomejujočih misli v spodbudne je motivacije je bilo učenčevo izrazito majhno zaupanje dejavnost oziroma proces, s katerim učenca vodimo, v lastne sposobnosti ter razmišljanje o sebi, usmerjeno da ozavesti svoje misli – kako vplivajo na njegovo po- v obrambo občutka lastne vrednosti. Pri srečevanju z čutje in učenje –, in mu pomagamo, da negativne misli učencem sem v pogovoru pogosto zaznavala prepriča- zamenja s takimi, ki ga bodo spodbujale, opogumljale, nje, da je nesposoben, ter s tem povezana čustva žalosti motivirale. Uporabila sem učenčeve izjave, ki sem jih in jeze. Učenje je v njem sprožalo neprijetna čustva, zapisovala ob srečanjih. Med pogovorom sem učen- zato ga je odlagal, se mu izogibal in hitro obupal ob ca vodila v razmišljanje, kako te negativne misli in z ovirah, kar je ponovno vodilo v neuspeh, slabe dosežke njimi povezana čustva vplivajo na njegovo motivacijo in prepričanje, da ne zmore biti uspešen. za učenje. Ugotavljal je, da učenje odlaga in se mu iz- Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI – VODILNA TEMA ogiba, saj je povezano z neprijetnimi čustvi, pogosto Učenca sem spodbujala, naj opredeli svoje cilje, pove- že vnaprej pričakuje, da bo neuspešen, in vedno zno- zane z učenjem, razmisli o svojih strategijah učenja, v va dobiva dokaze, da je nesposoben. V pogovoru sva čem želi napredovati, kaj izboljšati. Povedal je, da si iskala načine, kako bi lahko razmišljal drugače, da bi snov prebere iz učbenika, včasih tudi večkrat, in si sko- se počutil bolje in bi mu to pomagalo pri izboljšanju raj nič ne zapomni, zato bi se rad naučil, kako se učenja učnih dosežkov. Učenec je nato na kartonček zapisal lotiti drugače, da bo uspešnejši. Učenca sem usmerja- nove, spodbudne misli. Motivacijski kartonček je vse la pri učenju posameznih predmetov, učenju strate- šolsko leto imel v peresnici. Koliko je učencu uspelo gij uspešnega branja in učenja iz učbenikov, strategij 44 razmišljati na drugačen način, sva med šolskim letom predelave snovi, ugotavljala sva, kaj vpliva na boljše spremljala tedensko. Poročal je, da »kartonček večkrat razumevanje in zapomnitev med učenjem ipd. Poma- pogleda, da se spomni, kaj si lahko reče, kadar se slabo gala sem mu pri načrtovanju učnih aktivnosti, ob posa- počuti; velikokrat mu to pomaga, da se zbere, nadaljuje meznih učnih vsebinah sva skupaj oblikovala namene z delom …«. Zelo pomembno se mi je zdelo učenčevo učenja in kriterije uspešnosti, da je lažje razumel, kaj se opažanje, da se v povezavi z učenjem občutenje žalosti bo učil, predvsem pa kaj bo moral znati, da bo uspešen. ne pojavlja več, predvsem ker je bilo to čustvo, ki ga je najbolj oviralo in vodilo v otopelost, pasivnost in zapi- Preglednica 2: Načrtovanje učenja ranje vase. Uspešen bom, ko … Kaj potrebujem Uspelo mi je / Ni mi Preglednica 1: Spreminjanje samoomejujočih misli v spod- uspelo budne bom tedensko Moj koledar učenja Uspešen bom, ko bom spremenil negativne misli. spremljal, poznal /preglednica doma datume pisnih na vidnem mestu ocenjevanj znanja. se bom pravočasno Vpis v koledar Samoomejujoče misli Spodbudne misli dogovoril z učitelji učenja za ustna ocenjevanja Žalosten sem, ker mi ne Če se potrudim, se zmorem ob upoštevanju gre. naučiti. datumov pisnih preizkusov. Jezen sem, ker se Zmorem se motivirati, moram iti učit. pripraviti k učenju. bom vedel, kaj Učbenik, urejeni se moram naučiti zapiski; Vem, da bom preizkus Veliko sem se učil, dobro za ocenjevanje poslušam navodila pisal slabo. bom pisal. pri posameznem učitelja; predmetu. če nisem prepričan, Trudil sem se, pa ni v Nisem se dovolj učil ali pa se vprašam učitelja, redu. nisem učil na pravi način. sošolca Sem nesposoben. Vem, da imam močna bom izdelal časovni Razpredelnica po področja. načrt učenja. dnevih, načrtovan čas učenja in vsebina (poglavja, Graditev učenčevega samozaupanja, krepitev pre- naslovi) – koliko pričanj o samoučinkovitosti, spodbujanje primernih časa potrebujem za vzorcev pripisovanja (ne)uspeha in ozaveščanje nači- učenje te snovi; za pomoč pravočasno na razmišljanja v učni situaciji sem ves čas povezovala prosim še učiteljico tudi z naslednjimi dejavnostmi: DSP • razvijanje učinkovitih učnih strategij, se bom pravočasno Časovni načrt • pomoč pri načrtovanju in organizaciji učenja, začel učiti. učenja • spremljanje, samoevalvacija, refleksija. Motivacija  Razvoj učne motivacije: pomoč učencu s posebnimi potrebami z vključevanjem elementov formativnega spremljanja Učenca sem uvajala tudi v razmišljanje o lastnem uče- Učenec uspešneje uravnava čustva. Svoja čustva zmo- nju, v načrtovanje ciljev, organizacijo učenja, spremlja- re razumeti in sprejeti, razume, kaj v njem sproži nega- nje in vrednotenje svojega napredka, iskanje vzrokov tivna čustva in kaj v danem trenutku potrebuje. za uspeh in neuspeh. Opredelil je svoje cilje, povezane z učenjem, načrtoval poti za doseganje ciljev, analiziral Sprva je na vsak najmanjši neuspeh odreagiral tako, da svoje dosežke in ob ciljih, ki jih ni dosegel razmišljal, se je popolnoma zaprl, sklonil glavo, prekinil s komu- kaj bo v prihodnje spremenil, da bo uspešen. Ob vode- nikacijo in večkrat tako ostal velik del ure ali celo do nju je učenec počasi ozaveščal, da s trudom in izbiro konca ure. Sedaj le še redko deluje na ta način in potre- pravih načinov učenja lahko napreduje, da zmore biti buje zgolj nekaj minut, da zmore ponovno nadaljevati uspešen. z delom. Večkrat pokaže svoje veselje, je nasmejan; ve- 45 liko redkeje je videti otožen, tih, odsoten. Tudi iz opa- žanj učiteljev je razvidno, da je učenec videti »veliko Dokazi in evalvacija bolj zadovoljen; napredoval je v odzivnosti in komuni- kaciji«. Svetovalni proces oziroma proces pomoči, ki temelji na načelih formativnega spremljanja, vključuje tudi zbi- V evalvacijskem vprašalniku je učenec zelo pozitivno ranje dokazov, ki kažejo, koliko je učenec uspešen na ocenil dejavnosti, tako svetovalne pogovore o čustvih poti uresničevanja namenov učenja. Učenec ima svo- kot vaje dihanja, čuječnosti, sproščanja. jo mapo, v katero vstavlja svoje izdelke, delovne liste, Učenec zmore prepoznati svoja močna področja. Ima zapise ipd. Zbrano gradivo mu omogoča, da vidi svoj boljšo samopodobo in je razvil bolj pozitivna prepriča- napredek ter spremlja in vrednoti, kako mu gre. Izdel- nja o sebi. Aktivneje sodeluje pri pouku, časovno na- ki, ki prikazujejo njegova močna področja in uspehe, črtuje in spremlja učenje, tudi samoiniciativno prosi spodbujajo njegovo pozitivno doživljanje sebe. za pomoč pri učenju in pripravi na ocenjevanje. Postal Ugotovitve ob zaključku razvojne naloge sem oblikova- je samostojnejši, bolj zavzeto se loti učenja in vztraja. la na podlagi evalvacije, v katero sem vključila pogovor Ob posameznih neuspehih je manj ranljiv, saj jih ne z učencem ob izpolnjenem evalvacijskem vprašalniku povezuje z občutkom lastne vrednosti. Verjame, da s na koncu razvojne naloge, zbrane podatke iz zapisov trudom ter izbiro pravih načinov učenja in razmišlja- svetovalnih pogovorov v procesu pomoči, izdelke/do- nja lahko napreduje. kaze iz njegove mape in poročila učiteljev, ki učenca poučujejo. 6. razred 8. razred Slika 3: Primerjava razmišljanja o sebi v 6. razredu in na koncu šolskega leta v 8. razredu. Vir: Ksenija Mlekuž, 2024. Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI – VODILNA TEMA 46 Slika 4: Ocena počutja pri učenju ob zaključku razvojne naloge – 9. razred. Vir: Ksenija Mlekuž, 2024. Sklep Učenje uravnavanja čustev, razvijanje pozitivnih pre- Ob formativnem spremljanju učenca sem bolj pričanj o sebi, pomoč pri organizaciji učenja, usmer- poglobljeno prepoznavala njegove specifične potre- janje k spremljanju učenja in vrednotenju napredka je be in se natančneje usmerjala v področja, na katerih zelo pozitivno vplivalo na učenčev občutek »zmorem« je potreboval pomoč. Formativno spremljanje je tako in motivacijo za učenje. Načrtni razvoj motivacijskih prispevalo k boljši strukturiranosti in sistematičnosti gradnikov ter spodbujanje pozitivnega odnosa do uče- ter s tem učinkovitosti procesa pomoči.  nja sta učenca usmerjala v kakovostnejše učenje. Viri in literatura Bizjak, C., Rajh, S., Bačnik, A., Hajdinjak, M., Majer Kovačič, J., in Vrabič, N. (2022). Spodbujanje motiviranosti za globinsko učenje. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Odnos_do_ucenja_prirocnik.pdf Burdick, D. (2019). Čuječnost za otroke in najstnike. Družinski in terapevtski center Pogled. Boričević Maršanić, V., in Selak Bagarić, E. (2020). Čuječnost: kratke vaje za otroke. Center za krepitev zdravja. https://www.zd-kranj.si/data/ files/1596016502.pdf Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Juriševič, M. (2006). Učna motivacija in razlike med učenci. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Kobal Grum, D., in Musek, J. (2009). Perspektive motivacije. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Marentič Požarnik, B. (2019). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju. DZS. Šolsko svetovalno delo | AKTUALNO Not working (Josh Cohen) – recenzija Minea Rutar, Ljubljana 47 Britanski psihoanalitik in profesor moderne knji- Ena temeljnih ugotovitev je identifikacija dveh vi- ževnosti Josh Cohen svojo zadnjo knjigo Not wor- rov tesnobe izgorelega človeka (delavca/študenta/ king začne s prevpraševanjem vseprisotne ideje, da dijaka). Eden od obeh identificiranih strahov izhaja je »bistvo naše človečnosti v tem, da delujemo in iz nadjazovske grožnje, da si človek ne zasluži ob- ustvarjamo«. V to ga vodi ugotovitev, da se vse več stajati, če ni dosegel izmuzljivega cilja karierne iz- njegovih pacientov sooča s simptomi, ki jih pozna- polnitve oz. se neprestano karierno ne izpolnjuje, mo pod oznakami izgorelosti in depresije. Čeprav napreduje, dosega, producira. Drugi od strahov je je psihoterapevt in bi tako lahko bil obtožen indivi- bolj impliciten in zato morda bolj strašljiv, ker se mu dualizacije človeškega trpljenja (torej izpostavljanja je skoraj nemogoče ogniti ali upreti, in to je strah, da zgolj subjektivnega, psihološkega vidika namesto če tega ne počnemo (če ne iščemo vedno novih na- upoštevanja socioloških dejavnikov), skozi celotno činov preseganja lastne tendence k inerciji, pobega knjigo eksplicitno obravnava vlogo družbenega pri- iz tako demonizirane cone udobja), bomo globoko tiska na razvoj posameznikovega občutka vrednosti nesrečni, neizpolnjeni, nezadovoljni. oz. pomembnosti in zadovoljstva oz. sreče, tako da Ni se težko strinjati, da za srečno življenje ni nujno se spretno izogne vsakršni patologizaciji posamez- oz. celo predstavlja oviro klasično »delo«. Nihče več nika kot obstoječega izven družbenega konteksta, zares ne zagovarja ideje, da je smisel našega življenja niti ne abstrahira duševnih stisk od posameznika do moč najti v osmih urah dela na dan v skladišču ali te mere, da bi jih popolnoma pripisal makro dejav- prodajalni. nikom (prevladujoči ideologiji, kulturi, diskurzu ali materialnim pogojem). Ne, vprašanje je postalo subtilnejše, grožnja od- govora nanj pa toliko bolj srhljiva. Kaj pa, če niti Bolj kot da bi ponujal jasne rešitve in nasvete, avtor neklasično »delo« v obliki kreativnega (a nenehnega ponuja svoje razmisleke ob intimno osebnih in šte- in h končnemu rezultatu oz. proizvodu usmerjene- vilnih kliničnih opažanjih, s čimer bralcu omogoča ga) ustvarjanja ni nujno tisto, kar nas bo osrečilo oz. občutek globoke razumljenosti in s tem legitimacije izpolnilo? Kaj če se lahko tudi pri takem delu na poti lastnih občutkov, vezanih na odpor do dela; pro- izpolnitve pojavijo nepričakovane ovire? nicljiv uvid v razumevanje pojava izgorelosti tako s psihološke kot sociološke perspektive; upanje, da Čeprav je delo pedagoškega delavca, pa naj gre za je možno delati, biti srečen in živeti drugače onkraj vzgojitelja v vrtcu, učitelja v osnovni in srednji šoli trdega prijema prisile po konstantni storilnosti in ali pa visokošolskega profesorja raziskovalca verje- produkciji. tno neprimerljivo z običajnim delom v stopnji kari- Šolsko svetovalno delo | AKTUALNO erne izpolnjenosti, ki jo načeloma omogoča (za po- nost/ne-delo/brezdelje/inercijo/odsotnost prisil, memben del ljudi v tem poklicu raziskave namreč hočemo preveč; in tega se sramujemo. Razbreme- kažejo, da so ga aktivno izbrali, torej da je zanje res njeni smo bili (seveda ne vsi) prisile in bede rutin- po-klic), je še vedno delo in s tem podvrženo isti pri- skega, nekvalificiranega dela, zdaj pa vihamo nos še sili v obliki »moram«, ki zahteva nenehno upiranje nad možnostjo samoizpolnitve v smiselnem, viso- lastni inerciji. In to samo po sebi ljudi – vsaj nekate- kokvalificiranem in kreativnem delu? Koliko bolj re – lahko začenja spravljati v obup, izgaranost, cini- leni in podvrženi zasledovanju golega ugodja pa še zem, čeprav načeloma delajo tisto, kar so izbrali in lahko postanemo? 48 jih (pod določenimi pogoji) veseli. Taka vprašanja so zastrašujoča, glas, ki jih zastav- Kar se na tej točki zdi, da je tisto, kar se nam upira, lja, pa je neuničljiv in uničujoče dominanten in ga torej ni vsebina samega dela, ampak ideja nenehne Cohen poistoveti s psihoanalitičnim konceptom razpoložljivosti, prisile, ideja brezkončnega sezna- t. i. kaznovalnega nadjaza. Seveda se mu uklonimo, ma stvari, ki jih »moram« opraviti, pa če je vsebina naš samoprezir zaradi lastne težnje po ugodju pa se tega »moram« še tako skladna z našimi interesi, za- poglablja in grozi, da škode, ki jo povzroča našemu nimanji in ambicijami. psihičnemu blagostanju, enkrat ne bo več mogoče popraviti. Rezultate tega procesa Cohen prestreza v Kot strne Cohen, »čeprav lahko [težnja po produk- psihoterapiji ljudi, ki so izgoreli, ko so se želeli »sa- tivnosti, ambicioznosti, uspešnosti] služi kot spod- moizpolnjevati« brez meja. In nenazadnje: postreže buda za ambicioznost in ustvarjalnost, lahko posta- tudi s svojo lastno pretresljivo izkušnjo istega proce- ne tudi zahrbtno kaznovalna, vzbuja občutke sramu sa, ki ga je po hudi izgorelosti spodbudila k osebni in neustreznosti zaradi vrzeli med tem, kar smo, in preobrazbi. tem, kar čutimo, da bi morali biti.« (str. XVIII) Rešitev? Možnost izpolnjujočega dela in popolne- Kaj potemtakem preostane? Ali smo na drugi stra- ga pasivnega premora, le v drugačnem razmerju ni sploh lahko srečni in zadovoljni, če se zgolj pre- (v prid slednjemu)? A kaj ko sta pasivnost in golo puščamo inerciji in je niti ne skušamo (neprestano) obstajanje postala tako demonizirana, da se nas premagovati? Javni diskurz je ustoličil mnenje, da večina zgrozi že ob misli na to, da bi se v kakršni ne samo, da to ni možno, pač pa je celo prepove- koli meri (razen morda nekaj ur, največ nekaj dni dano. Kot piše Cohen, besni smo na tiste, za katere naenkrat) odpovedali prisili po produciranju, aktiv- se zdi, da so zmožni biti srečni, ne da bi se trudili nem udejstvovanju, smiselnem izpolnjevanju svojih stalno producirati in nekaj početi, kot da bi jih hoteli potencialov. Povedno je, da sta v zadnjem času pos- zaslišati, kako si drznejo uživati v drobnih radostih tali uspešnici tudi knjigi Hvalnica počasnosti (Carl in celo brezdelju – v tako »primitivnih, nepremišlje- Honore), ki analizira, kako trenutna delovna kultu- nih, neproduktivnih in kratkotrajnih oblikah zado- ra ogroža naše duševno zdravje, ter Lenoba: težav- voljstva«. Čudimo se tistim redkim posameznikom, na disciplina (Manfred Koch), v kateri je imperativ ki izberejo tvegane nestorilnostne poklice s skrajša- nenehnega, neutrudnega dela predstavljen kot ena nim delovnim časom, prožne oblike dela z manjšim osrednjih zagat naše dobe. dohodkom in slabšimi rezultati, ki se ne ženejo za napredovanji in nazivi in veljajo za »neambiciozne«. Zakaj smo tako nekritično sprejeli idejo, da je (in da mora biti) delo oz. nenehno premagovanje inercije Kot da bi se vedno znova spraševali, mar ne bi bili in težnje po ne-delu, nenehno prizadevanje in trud zares srečnejši, če bi se le še malo bolj potrudili za osrednji temelj naše pravice do obstoja in – subtil- samouresničitev, se še malo močneje uprli težnji po neje, a enako zastrašujoče – do sreče? In vse to kljub inerciji in ne-produciranju ter se »bolj potrudili«? vsem dokazom iz resničnega življenja, ki pričajo o Zdi se nam, da s tem, ko si drznemo želeti pasiv- nasprotnem (množični problem prokrastinacije, lenarjenja na delovnem mestu (angl. slacking off), sprejemljivo in radikalno idejo, da morda ključni hrepenenje po dopustu, počitnicah, prostih dneh, problem ni težnja po inerciji, ki jo tako demonizira- praznikih, upokojitvi) ravno zaradi pretiranega pe- mo, pač pa naši siloviti in obupani poskusi nenehno hanja za delom? Smo res obsojeni na nenehno zasle- se ji upirati in jo premagovati, četudi nas to upiranje dovanje iluzije – neizmerno prepričljive iluzije –, da stane vsakršen duševni mir in na koncu – paradok- se skriva pravica do sreče (celo pravica do obstoja) sno – dobro življenje.  tam nekje za naslednjim premaganim izzivom, na- slednjim doseženim ciljem, naslednjim neumornim uporom težnji po inerciji? Vir 49 Cohen sklene knjigo s preprosto, a v kulturi, ki te- melji na dosežkih (angl. achievement culture), ne- Cohen, J. (2020). Not working: why we have to stop. Granta Books. DIGITALNA BRALNICA ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Strokovni priročnik je namenjen: • vzgojitelju začetniku (kot opora in izhodišče za razvoj profesionalne identitete vzgojitelja) in • vzgojitelju z izkušnjami (ponuja celosten vpogled v njegovo delo ter daje možnost prevetritve in osvežitve vzgojno-izobraževalnega dela). V priročniku je predstavljen celovit pregled delovanja dijaških domov v naslednjih vsebinah: • Namen in vloga dijaških domov • Zakonodajni okvir delovanja • Dijaški dom kot varno in spodbudno učno-vzgojno okolje • Mladostnik v sodobni družbi • Vzgojitelj • Vzgojno-izobraževalno delo • Pomen sodelovanja s starši • Svetovalna služba in druge službe • Etični kodeks in • Samoevalvacija kot način zagotavljanja kakovosti vzgojnega dela Dostopno v Digitalni bralnici ZRSŠ: www.zrss.si/digitalna-bralnica/dijaski-domovi