r
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev y Ameriki,
The largest Slovenian DeHy faft the United Sfnfrt,
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
No. 285. — Stev. 285.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 6, 1935. — PETEK, 6. DECEMBRA, 1935
TELEFON: CHelsea 3—3878 .
w
Volume XLI1I. — Letnik XLII1. ^
"NAJPREJ ZMAGA, POTEM MIR!" PRAVI MUSSOLINI
Izvedenci so sestavili načrt za pogajanja
FARLEY SI JE SVEST ZMAGE
Pravi, da bo Roosevelt dobil toliko glasov kot leta 1932. — Sklical je narodni demokratični odbor.
WASHINGTON, D. C., 5. decembra. — Generalni poštar in predsednik narodnega demokratičnega odbora James A. Farley je časnikarskim poročevalcem povedal, da je v začetku januarja sklical v AVashingtognu sejo narodnega demokratičnega odbora. N a tej seji bo določen Čas in kraj narodne konvencije. Farley je rekel, da bo konvencija samo prijazen 'sestanek brez bojev in prepirov. 4 4Roosevelt in Garner bosta zopet "imenovana", je rekel Farley.
Do sedaj sta se za konvencijo potegovala Chicago in Philadelphia. Poleg tega i>a prideta v pošte v še Kansas City in St. Louis. Navadno dobi konvencijo ona država, ki prispeva za volilno kampanjo največ denarja.
Farley je rekel, da se i>opol-lioma strinja s predsednikom Roo se vel toni, kar je rekel o senatorju Norrisu. Roosevelt je namreč demokratom priporočal, da naj glasujejo za Norri-sa, četudi je po imenu republikanec.
Norris se je zadovoljno muzal, ko so mu sporočili, kako prijazno je o njem govoril Farley. Norris je pogosto Far-leva zelo ostro napadal.
Farleva so oblegali z vprašanji, na katera je rade volje odgovarjal. Po njegovem mnenj« j° vse z maslom pomaza-no, v kolikor pride demokratična stranka v poštev. Napovedal je, da bo Roosevelt prihodnje leto zmagal v ravno to. liko državah kot lota 1932. Farley je tudi rekel, da bo F. D. Roosevelt porazil gover-Jierja države Kansas Landonn v njegovi lastni državi, ako ga republikanci postavijo za predsedniškega kandidata. Po Farleyevem mnenju sen. Borah ne bo dobil nominacije, Hoover pa da sploh ne pride v poštev.
GORSKI PLAZ UNIČIL VAS
Guayaquil, Ecuador, 4. dec. Ecuadorska vlada je poslala pomoč v okrožje Andov, kjer je gorski piaz zasul vas Verde Co-eha in 50 prebivalcev. Plaz je bil širok skoro dve milji.
Po prvih poročilih je bilo u-bitih 27 oseb in 14 ranjenih. Nekatera trupla so bila najdena več kilometrov od vasi.
Brez kakega svarila so se odtrgala skale in zemlja od gore in so padle na vas. Uničenje je bilo v nkaj sekundah dokon-
KRITIZIRANJE "NEW DEALA
'Socijalizem, razred n o sovraštvo" doni s zborovanja tovarnarjev. — Zborovanje gospodarskega kongresa v New Yorlcu.
V New Yoricu zborujoči a-meriški gospodarski kongres, ki je zvezan s konvencijo National Asociation of Manfac-turers, bo najbrže izkopal še večji prepad med velikimi podjetji in vlado v Wasliingto-nu.
Na zadnji seji kongresa so prodajali svojo modrost taki gospodarski voditelji, kot so predsednik General Motors A. P. tSloan, predsednik zveze tovarnarjev Robert Lund in drugi predsednik iste organizacije C. L. Bardo. Vsak izmed teh je ostro obsojal Roo-seveltovo gospodarsko in so-cijaluo politiko.
Sloan je takoj spočetka svojega govora nastopil proti u-deležbi na konferenci delodajalcev in delavcev, ki je bila •sklicana v Washington. Na tej konferenci skuša vlada doseči sporazum med delodajalci in delavci, da bi s skupnimi močmi prišlo do boljšega gospodarskega položaja.
Avtomobilski magnat je odločno odklanjal vsako vladno vmešavanje v poslovanje vele-podjetij ter je kratko zavrgel vsako misel, da bi bile delavske plače zvišane in delovni ča»s znižan, ker notranji trg ni dovolj velik, zunanji trg pa je splošna svetovna gospodarska kriza skoro popolnoma uničila.
Še mnogo bolj ostra sta bila v svojih govorih Lund in Bardo, ki na New Dealu nista našla niti ene dobre dlake in Bardo je govoril o tiranstvu Rooseveltovega državnega so-cijalizma. Zagovornikom New Deala je očital razredno sovraštvo ter je napadal zvezno postavo za socijalno oskrbo. Po njegovem mnenju so vse vse postave New Deala protiustavne. »
Na prihodnjih sejah bo izdelan načrt po naziranjih, ki so jih podali dosedanji govorniki. Vrh vsega pa bo stala "Obramba ameriške ustave".
Medtem pa se je načelnik nove NRA, Berry, iki je sklical konferenco delodajalcev in delavcev, pripravlja na boj proti opozociji velekapitala.
AMERIKA NA RAZPOTJU
Notranji tajnik svari. —. Fašizem ali pa Amerika očetov. — Največje strašilo je komunizem.
DETROIT, Mich., 5. dec. — Notranji tajnik Harold Iekes je v svojem govoru v Town Hall rekel, da mora biti povprečnemu državljanju za jam, čena gospodarska varnost, — drugače bo v Združenih državah nastopil fašizem mesto demokracije.
"Naši robati individualist!, so že pričeli aktivno in finančno dobro podprto kampanjo x namenu, da bi zopet prišli do moči, da bi mogli še dalje postajati vedno bogatejši, velika masa naroda pa bi postajala vedno revnejša in revnejša," je rekel Iekes. " Individualiste svareče opozarjam, da drže gorečo vžigalico v sod smodnika. Gre za fašizem ali pa za Ameriško očetov republike.''
44To vam rečem," je nadaljeval Iokes," z ozirom na dobro premišljeno prizadevanje, da bi nas prepričali, da je komunizem resnična nevarnost, ki grozi naši svobodi. Komunizem pa je samo majhno strašilo... V resnici so fašistično navdahnjeni možje Amerike pravi sovražniki naših ustanov, ki v svoji solidarnosti, s svojimi zmožnostmi in svojo trdno voljo izkoriščajo bogastvo Amerike proti blagostn nju Amerike."
Na vprašanje, kako miUi vlada znižati narodni dolg, je Ickes odgovoril:
. . od katerega smo podedovali 20 biljonov od prejšnje vlade. Dolga ne moremo znižati s tem, da znižamo davke kakor je skušala prejšnja administracija. V času prosperi tete moramo gledati na to, da znižamo dolg, mesto da zniža mo davke."
Na vprašanje, ako bo prihodnja generacija pri volji plačati stroške sedanje vlade, je odgovoril notranji tajnik:
"Prebivalstvo se ne bo pro-tivilo plačevati davkov, ako bo vedelo, da je denar pošteno izdan za družabne namene."
se ni rešil, da bi povedal, ako fe ie kdo prebudil, predno je prišel plaz.
Država Ecuador si je nadela to ime, ker leži ravno na ekvatorju. Dežela je zelo gorata in je več navpične, kot pa vodo-
čano. Niti en prebivalec vasi ravne površine.
VIHAR V ČRNEM MORJU
ISTANBUL. Turčija, 5. dec. Osem mornarjev je utonilo in v tč oseb je bilo ranjenih v velikanskem viharju, ki je divjal v Čr nem morju ob turškem obrežju.
iiiiiiiii;^iiiiiiiiitiiHiii;*tiiiii!iiiiiiiiii;^ii
SLOVENSKO - AMERP KANSKI KOLEDAR za leto 1936 smo poslali vsem, ki so ga naročili. Naročite ga še vi. — Stane 50 centov s poštnino.
HAUPTMANN POVSEM MIREN
Pastor ga je obiskal v ječi. — Lindberghov o-trok je bil pred smrtjo v Philadelphiji.
TRENTON, N. J., 5. dec. — Ko je pastor John Mathieson že tretjič obiskal Ilauptmanna v njegovi smrtni celici, je rekle, da je bolj kot kdaj poprej prepričan o Hauptmannovi nedolžnosti nad smrtjo Lind-berghovega otroka.
Dalje je rekel Mathieson:
"Hauptmann je v telesnem in duševnem oziru v najbolj-em sta.nju. Navzlic nasprotnim vestem mu ne dajejo o-mamljivih sredstev, da bi ]>o-mirili njegove živce. Takih zdravil Hauptmann ne potrebuje."
Najbolj pa je pastor postal pozoren, da ima Hauptmann veliko usmiljenje do trpečih ljudi.
CO LI j EG EVIL LE, Pa., 5. deeenibra. — Državni policist \V. K. Duhrkoff je rekel, da preiskuje izjavo neke ženske, ki živi v gorenjem delu doline Perkiomen in ki je pisala, da je bil Lindberghov otrok pred svojo smrtjo ujet v Philadelphiji. Duhrkoff ni hotel izdati imena ženske in je rekel, da zvezne vlade o tem še tudi ni obvestil.
Žena pravi v svojem pismu na državno policijo, da je v letih 1926 in 1927 živela v Plii-lodephiji. Tam so nekatere o-sebe, katere je poznala, v sobi četrtega nadstropja držali nekoga ujetega. Po njenem mnenju so isti ljudje odvedli leta 1932 Liudberghovega o-troka. Žena pravi, da je do -sedaj molčala, ker so jo plašili s pretnjami.
DIVJAŠTV0 MEHIŠKIH UPORNIKOV
Učiteljem režejo ušesa. Mnogo jih pomore. — Enega učitelja so vlačili do smrti.
MEXICO, Mehika, 5. dec.— Pod vodstvom dveh žensk, katerim so uporniki odrezali u-šesa, je 12,000 učiteljev in u-čiteljic s komunističnimi zastavami korakalo mimo palače predsednika Cardenasa in so zahtevali povišanje plač in varstvo proti napadom upornikov, ki posebno gospodarijo po državi Jalisco.
Z balkona svoje palače je predsednik Cardenas imel na nje nagovor in izjavil, da sedaj o povišanju plač ni nika-kega govora, pa tudi ni ničesar obljubil glede varnosti. —
RUSIJA BO VEČ PRIDELALA
Z ozirom na naraščaj prebivalstva se mora pridelek zvišati za 50 odstotkov. — V deželi ni revežev.
MOSKVA, Rusija, 5. dec.— V svojem govorni na kongresu kolekt i vrnili delavcev je Josip Stalin rekel, da je z ozirom na naraščaj prebivalstva v prihodnjih treh ali štirih letih treba pridelek žita povečati za 50 odstotkov.
Letošnji pridelek žita je po njegovem zatrdilu znašal okoli 100,000,000 ton.
Stalin je podal lepo sliko dežele ter je rekel, da je v sovjetski uniji ni revežev.
"Sedaj smo na poti v življe-ljenje blagostanja," je rekel Stalin. 4 4 Od 20 do 30 milijonov revnih kmetov je v kolek-tivah. 90 odstotkov kmetov je včlanjenih v koletivali. Sovjetska unija sedaj nima samo dovolj žita, da zadostuje potrebam naroda, temveč tudi dovolj za vsako silo. Predrevolu-cijonarni pridelek žita je znašal na leto od 80 do 100 miljo-nov ton in v inozemstvo je bilo prodanega od 80 do 100 tisoč ton. Razmere so se sedaj izpremenile. Več milijonov kmetov sedaj dela v industriji-"
Primerjajoč preteklost s sedanjostjo, je rekel Stalin, da je bil pridelek bombaža povečan za 50 odstotkov; znatno pa so bili povečani tudi pridelki prediva, pese in drugih tehničnih pridelkov.
"Vsakdo ve," je nadaljeval Stalin, 4'da se je blagostanje sovjetskega delavca zelo izboljšalo. "Življenje je z vsakim letom boljše iu veselejše. Vsled tega so rojstva zelo na-rastla, smrtni slučaji so se pa zmanjšali.
"Najvažnejše v poljedelstvu pa je, da izurimo delavce v porabi traktorjev in drugega poljskega orodja, ki ga sedaj izdelujemo v veliki množini."
Učitelji so Cardenasu prisegli zvestobo.
Uporniki v državi Jalisco so si izbrali za svoje žrtve učitelje. Učitelji zahtevajo, da smejo v svojo obrambo nositi jo-rožje. Zvezne čete v državi Jalisco so ostro za petami za poveljnikom upornikov Lauro Rocha. Upajo da ga bodo kmalu prijeli s celo njegovo tolpo.
V Huiscolco v državi Agu-as Caliente so uporniki učitelja Mario Murio Murillo privezali za konja, ki ga je vlačil talko dolgo, da je umrl.
Advertise in 'Glas Naroda"
MOČAN ABESINSKI ODDELEK JE VČERAJ OD ZADAJ NAPADEL LAŠKO PR0VIANTN0 KOLONtf
MUSSOLINIJEVI NAČRTI
Iz Pariza poročajo o ponovnih posredovanjih; Anglija je odpoklicala več velikih bojnih ladij iz Sredozemskega morja; italijanski mmstr. pred-* sednik Mussolini pa noče odnehati. V Abesiniji bo skušal orožjem doseči svoj cilj ter prisiliti abesin-skega cesarja Haile Selassie k pokorščini. Ko se mu bo to posrečilo (če se mu bo posrečilo) bo poslal svojega zastopnika v Ženevo, kjer bo diktiral mirovne pogoje.
Maršalu Badogliu, sedanjemu italijanskemu vrhovnemu poveljniku v Afriki, je dal prosto roko. Kakor kaže, vojne ne bodo odločile niti pretnje diplomatov, niti gospodarske sankcije, pač pa topovi. V Rimu so prepričani, da bo italijanska armada kos svoji nalogi. Končni cilj mora biti dosežen še pred deževno dobo, to je pred mesecem majem, in predno ho embargo na olje občutno škodoval Italiji.
USODNE POSLEDICE SANKCU
Se vedno je dosti ljudi, ki so prepričani, da bi embargo na petrolej utegnil izzvati vojno v Evropi. Mussolini sicer ne preti javno z evropsko vojno, toda njegovi privrženci, ki smejo le to govoriti, kar hoče on, pravijo, da bi bila v slučaju embarga evropska vojna neizogibna. Oficijelna Italija je prepričana, da bi razširjenje sankcij imelo za posledico razširjenje oziroma podaljšanje vojne.
PRESENETJIV NAPAD
Pri mestu Tabaca je močan abesinski oddelek obkrožil Italijane ter od zadaj napadel italijansko proviantno kolono. Abesinci so usmrtili večje število laških vojakov ter zaplenili velike množine živil in drugih potrebščin.
Po mnenju častnikov pripadajo napadalci armadi rasa Seyuma, vrhovnega abesinskega poveljnika na severni fronti.
Laški letalci so obstreljevali včeraj abesinsko armado, ki je koncentrirana v provinci Gojam ob Tana jezeru. Ras Imeru je bil ranjen.
DE BONO V RIMU
Včeraj je dospel v Rim maršal Ernilio de Bono, ki ga je nadomestil maršal Pietro Badoglio. Na postaji se je zbrala ogromna množica fašistov. Pozdravil ga je sam Mussolini in sicer kot "zasvoje-valca province Tigre".
De Bono, ki je bil poklican zaradi nezmožnosti, bo poslan v pokoj.
NAČRT STROKOVNJAKOV
Angleški in francoski strokovnjaki so se sporazumeli glede sledečih temeljev za sklenitev miru:
Italija naj da Abesiniji pristanišče v svoji koloniji v Eritreji.
Sedanjo mejo med Abesinijo in Eritrejo je tre^ ba nekoliko izpremeniti, tako da bo Abesinija dobila sveto mesto Aksum, ki je sedaj v italijanskih, rokah.	j
Italijani naj dobe provinco Ogaden. Ostali de| Abesinije naj bi bil popolnoma neodvisen.
Sliši se, da bi Mussolini v skrajnem slučaju pri-« stal na ta načrt.___________J
! i i.*'
If L 21» VAHVDA"
New York, Friday, "December 6, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A,
-----— #—/'-
"Glas Naroda
9f
WnUk Sakaer. President
OwMd and Published by
HLOVENIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. BeneC'-i, Trees.
HIW.
tbe corporation and addreewe of above officer*:
of Manhattan,	New York City, N. X.
"SLAB NARODA <V«tee of the feepfa)
"•*••■■•••«•••»«»•»» Jfl.00 pOl Iftft •«••••»• man mu,,,, fl.08 8«trt lete fUO	Za New York aa celo leto MMM 97.00 Za pol leta ............fIim>i 9ffffo
	Za Inoaeaatro aa celo Mo ..»« 97j00
Subscription T early 96.00	
"Qlaa Naroda" inbaja Taakl dan layaemW nedelj Is praznikov.
brea podplaa In oeebnoetl ee ne prloDCnJeJo. Denar naj ee blagovoli pnMIJetl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tadl prejlnje bivali«* naaaanl. da hitreje pajdeto paalor^r
"GLA8 NAHODA". »i W. IStfc Street. New Veric. M. T.
CHdra 1—IffN
ENAJST MILIJONOV NEZAPOSLENIH
v . Iz poluradne statistike je razvidno, da je bilo meseca septembra v Združenih državah približno enajst milijonov nezaposlenih.
Vlada je obljubila, da ne bo treba nikomur trpeti lakote. Kdor ne bo dobil dela, bo pač dobival podporo v tej ali oni pbliki, iz tega ali onega vira.
Izza meseca marca leta 1933 je dobilo delo približno pet milijonov oseb.
Reliefni administrator Harrv L. Hopkins je mnenja, da se deli danes število nezaposlenih v dve tpoloviei. Meseca j i-nuarja l!>3o, ko je v tem letu dosegla nezaposlenost svoj višek je bilo približno pet milijonov družinskih očetov odvisnih od reliefa, doeim so se drugi sami vzdrževali.
Ko je kongres dovolil za javne gradnje, dobavo dela in pomoč nezaposlenim 4880 milijonov dolarjev, je predsednik u-pal, da bo mogoče preskrbeti delo 3,500,000 nezaposlenim, doeim bo približno isto število indirektno za}>oslenili, to se pravi, da bodo prvim dobavljali razne potrebščine.
Nihče ne ve, če se je to res zgodilo, ker ni na razpolago potrebnih podatkov.
Pa vzemimo, da so se predsednikovi načrti uresničili. Potemtakem je v deželi še vedno štiri milijone o^eb brez dela in zaslužfka.
Hopkinsa in tajnika za notranje zadeve, ki jima je podrejeno vodstvo reliefa, začasno ni v Washingtonu, vsled česar ni bilo mogoče izvedeti o tej zadevi nobenih podrobnosti.
Ve »se le toliko, da je ostalo dne 1. julija, torej ob začetku tekočega fiskalnega leta, od sklada, <ki je bil svoječateno dovoljen, samo devetsto milijonov dolarjev.
Kongresnih Buchanan, predsednik zborničnega apro-priacijskega odbora, pravi, da bo prihodnje leto dovolil kongres za javne gradnje oziroma za relief kvečjemu tisoč milijonov dolarjev.
Bivši predsednikov svetovalec, Robert R. Nathan, ceni, da je dobilo med mesecem marcem leta 1933 in septembrom 1935 približno pet milijonov o^eb delo in zaslužek. V istem ča-3U je pa postalo milijon mladih ljudi zmožnih za delo.
Meseca marca 1933 je bilo v Združenih državah petnajst milijonov sedemdeset tisoč delazmožnih oseb brez dela in zaslužka.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
PTUJ, 21. nov. — Že leta 1932 su.o poročali o tragičnem družinskem dogodku, ki se je zgodil pri posestniku Ivanu Perneku v Novi vasi pri Rogoz-nimi. Mož je zelo slabo ravnal z ženo in jo je nekoč tako pretepel, da je morala v bolnišnico V času, ko se je žena zdravila, je na lepem posestvu nenadno nastal ogenj, ki je skopaj do tal uničil vsa poslopja. Nekdo pa je celo z žico zavezal \ rata hleva, da so jedva rešili živino. Po tem nesrečnem dogodku se je kmalu vrnila iz bolnišnice 46 letna Roza Perne-kova, njen mož pa je bil aretiran zaradi suma požiga, vendar je bil kmalu izpuščen, ker mu niso mogli požiga dokazati. Rpet je bilo slišati, da mož pretepa ženo, lepega dne pa je za Rozo izginila vsaka sleci. Listi «o t- krat poročali o skrivnostnem nestanku Roze Perne-kove. Vsa leta so se vršile poizvedbe, a vse iskanje je ostalo brezuspešno do danes in tudi
voljo tega je škoda še večja. Mlini ob vodi so čisto razdejani. Voda je vdirala skozi vrata in okna. Ljudje pa so si komaj rešili življenje na kmečkih pe&di in podstrešjih. Govedo in svinje so povsod še ob pravem Ča3u rešili, odneslo pa je s seboj velike množine poljskih pridelkov in drv, pripravljenih za bližajočo se zimo.
Pri posestniku Kavčiču je voda prišla celo v prvo nadstropje stanovanjske zgradbe, mu zaliia tvornico smrekovega olja Ln popolnoma uničila vodno žago Pri Moljku je dosegla voda streho hiše in se je draži na ponoči le z največjo težavo rešila v podstrešje, ker je voda s tako migi i no naraščala. Veliko razdejanje j* voda napravila tudi v Furlanovem mlinu in ž-liri ter mu odnesla velike množine lesa. V celem je prizadetih okrog dvajset posestnikov Človeških žrtev k sreči ip bilo, pač pa sta bili dve osebi v zadnjem trenutku rešeni s splavom.
V torek je začela voda naglo padati. Poplavljeno ozemlje njen mc ž ni znal, ali pa ni ho-1 nam nudi strašno sliko. Molel dati nikakih pojasnil o po-Jgočon
MLEKO
V V
IZCISTIL0 KOŽO
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75....................Din. 100
$ 5.15 .................. Din. 200
9 7.25 ....................Din. 300
fil.75 ____________________ Din. 506
$28.50 .................. Din. 1000
M7JH _____________ Din. 2000
T ITALIJO
Za 9 9.25.................. Ur 100
$ 18.20 .................... Lir 200
9 44.00 .................. Lir 500
$ 87.50 .................... Ur 1000
$174.00 .................. Ur 2000
$260.00 .................... Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORl ALI DOLI
0* laplačllo Te6]lh sneakor kot sgoraj navedeno, bodi«! ▼ dinar J lil «11 Urah doTolJaJemo it boljo pofoje.
IZrLACELA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH
la teptam« $ Borate poetatl..........11.71
, »16.—	" ..........$16 M
Ilk- " " ..........$16—
INyH " ** ....v...,'
i " "	$4L2f
"	•••••• r« a $91«M
Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L—V t; /
BtQVENIC PUBLISHING COMPXBX
»GUi Naroda"
N. ¥.
pojasnil o po ; grešani ženi. Ako je slučajno bilo naplavljeno kako žensko truplo pri Markovcih so orožniki nn to najdbo vedno opozorili Tvara Perneka, naj gre pogledat. če ni to mogoče njegova žena Pemek je pa le skomignil z rameni, češ: "Saj vem za srotrvo la ni!" Lepo posestvo je začelo propadati, ker ni bilo doma prave gospodinje, in letos njo pomlad je bilo prodano na' sodri dražbi. Ivan Pernek se je še nekaj časa potikal po vasi, pred dnevi pa je tudi on izginil. V torek j dospela iz Maribora na občino Rogoznico brzojavka s katero je bilo sporočeno, da so našli pri Mariboru obešenega pogrešanega. Perneka in so i^a pokopa'i na pokopališču v Po-brežju. Skrivnost smrti svoje /ene je odnesel s seboj v grob.
Se tole: Za Perneka je bilo leto 1932 usodno. Ne samo, da je žena neznano kam izginila, j oba zakonca sta istega leta tudi I izgubila sina edin ca, dve leti j starosta Tvana, ki se je utopil na I domačem dvorišču v gnojnici. Vse to, s prodajo posestva letos pomladi na sodni dražbi vred, je gnalt 49 letnega Tvana Perneka v obup. Po njegovi smrti so širijo domneve, da je svojo ženo ubil in jo sežgal doma v peči.
KONEC POVODNJI V LOGAŠKI KOTLINI
DOLENJI LOGATEC, 21. nov. — Martinova nedelja je bila za nekatere prebivalce vzdolž Logaščice zelo nesrečna. Neprestano deževje v zadnjih dneh je povzročilo, da je sicer pohleven potoček, ki ne zadošča, narasel v deroč hudournik. Neobičajno hitro naraščanje vod'1 je imelo za posledico, da ljudje niso mogli rešiti niti najpotrebnejše iz svojih stanovanj in gospodarskih poslopij. Za-
P G Z 0 R ROJAKI IN ROJAKINJE!
K0SIRNICKS
VARIETY STORE
683 KNICKERBOCKER AVE, blizu Cornelia St. * BROOKLYN. N. V.
IMA V ZALOGI:
IGRAČE,
iVAKlfc ZA BOŽIČNA DREVESA Razglednice in pisemski papir. STEKLENO POSODO in LONCE Oil - Cloth	Porcelan
KUHINJSKE POTREBŠČINE IZDELUJEMO ZAGRlNjALA za OKNA od 39c naprej.
Na željo se naročilo dostavi na dom.
ObtiKite nas in se prepričajte o našem blagu in
pritisk vode je napravil v mnogih dolinah nove požiralnike, kjer je voda dobila nov odtok v kraškem terenu; s se-?,°j P« jt1 seveda nosila zemljo z njiv ter uničila ozimino. Z vodr prepojeno zidovje v hišah so v zimskem času sploh ne bo moglo posušiti. Tako visoke vode ne pomnijo niti najstarejši ljudje.
PO LJUBAVNI TRAGEDIJI V JEČO
MARIBOR, 22. nov. — Danes je sedela na zatožni klopi pred velikim senatom 23-letna Zofka Lile kova iz Sveči ne, ker je letos v avgustu navalila na tova-rišieo Pakovo in jo s steklenico ranila na glavi, svojega ljub-čka Josipa Cvajdiga zabodla z nožem v trebuh, da je komaj ušel smrti, in se nazadnje vrgla s 4-letno nezakonsko hčerko Erne v Muro, kjer je dekletce :itonilo. Obtoženka sama pa si je bila, kakor je izjavila preiskovalnemu sodniku, premislila ter se rešila iz murskih valov.
Obtožnica pravio med drugim. Zofija Lilekova je delala! v papirnici na Sladkem vrhu. | Tam se je seznanila z delavcem Josipom Pezdičkom. Tedaj je bilo Zofki 18 let. Posledica njune ljubezni je bila hčerkica Erna. Pozneje je vzljubila Josipa Cvajdiga, ki je tudi bil zaposlen v omenjeni papirnici. Zofka je hčerkico izročila staršem v rejo, sama pa se je čisto posvetila ljubimcu. Ljudje fo že ugibali, kdaj se bosta poročila . Usodna posledica te ljubezni je bila strastna ljubosumnost na obeh straneh. Jože ni smel z nikomer govoriti. Ko ;le opazil pri Zofki patološko ljubosumnost, se je začel ogibati vsakr večje družbe. Nekaj krat se je zgodilo, da je Cvajdig govoril z Zofk i no tovariš ico Pakovo. Zofkina nejevolja je udarila na dan 16. avgusta. Ko sta se Cvajdig in* Ndtburga Pakova vračala proti večeru z
Ko vam iHi»rij«'liii izjm-šruji KTvne življenj«-, |n»sku>i-t«* t«» iiri'jirosto IvjMitim zilniv IjtMij«*: i/.pijtc iinjiimnj en k«»-
zatve luleku 11:1 «lau.
Ilvvrf preprosto m* vaiu žili pn-vtN1 jHHfiti? Tml.i veiliti*. da ji* ujlt»k«> izuitil vsHi lir-i-uiv uajlMt^iitejš*- vir kalcija. In kali*ij ji' prva stvar, ki jo predpisujejo «lra^i kožni >1*'-c-ijulisti. da st- izuebite ni'pri-jctnili kožnih uiolcnj. Z vsakim koi:areem mleka, ki }ia i>. .pijete, «lol»ite kaloijsko lepotno zdravljenje. Pomnite tudi da je mleko izrazit vzor resnične cenene iirane.
Izčistite svojo polt z mlekom
IN ČE HOČETE SHUJŠATI
— če hočete strokovnjaško izgubiti težo, pa ohraniti svojo živahnost, pišite po Hollywood knjižico: "The Milky Way." Diete filmskih zvezdnic. Pošlljite . svoje ime in naslov: Bureau ot Milk Publicity, Albany.
THE STATE OF NEW YORK
IMAMO V ZALOGI
BLAZNWOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
8 poštnino vred.
Glas Naroda9'
216 West 18th Street New York, N. Y.
Peter Zgaga
Tudi misliti je prepovedano, ker pač' marsikdo ne sme izraziti svojili misli, toda dovoliti svobode mišljenja, se pravi, odpraviti suženjstvo, cesar so nekateri najbolj boje, kajti prepričani so, da bi brez suženjstvu ne mogel obstojati svet.
U
POZOR ROJAKI!
$5 dobi nagrade, kdor mi naznani osebo, katera je vzela črno moško -suknjo 28. nov. v Italijanski Halli- v Luzerne, Pa., ko je imelo društvo št. 204 veselieo. Poštenjaka prosim, da mi jo vrne, uzmuviču pa povem> da' je najbolj grda suknja tatvina, najlepša suknja pa poštenost. — Vtsaki o-■sebi, ki mi kaj resničnega naznani, je tajnost jamčena.
FRANK BALOCK 858 North St., Luzerne, Pa.
Naročite ss na "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
del;* domov jt* nenadno planila pred oba razburjena Zofija, iz-trirnila Pakovi iz rok steklenico in večkrat zamahnila z njo po T.jeni glavi. Pakova je o-mahnilr. nato pa zbežala. Cvajdig je šel potem obiskat Pakovo, da ;)i videl, k^ko je z njo. Ko pa st* je Cvajdig s svojim tovarišem vračal domov, se je znašla pred njim Zofija, ki mu je stavila ultimat, »la jasno ]>o-ve vpričo njegovega tovariša Januša, ali jo bo poročil aH ne. Cvajdig jo je hotel pomiriti, toda preden se je prav zavedel je Zofija Tx>tegnila nož in ga zabodla Cvajdigu v trebuh. Nevarno ranjenega Cvajdiga so prepeljali v mariborsko bolnišnico
Zofka je 11a to živčno zlomljena čisto izgubila vsako ravnotežje. Najprej je šla k svoji prijateljici Kmetčevi in ji vse razpzvedela, nato pa k svojim c*ari^em na Velko. Odtod je vze M s seboj 4-letno hčerko TCrno, in se odpeljala v Maribor, kjer
je v skrbeli za zdravstveno stanje svojega ljubimca ves dan stikala okoli bolnišnice. Odpeljala se je zvečer v Št, Uj, naslednjega »Ine pa seji* odpravila iz Selnic ob Muri. kjer je l-renočila. k Muri in skočila z ntroivom v vodo. Kaj še je nato zgodilo, ne ve povedati. Ko se je prebudila na obrežni sipini,
bilo o otroku več sledu. Co z nekaj dni ga je Mura naplavila v (ensivcili. Spet je šla k prijateljici Kmetčevi, ji povedala, !:ar se j 1 zgodilo, nato pa se napotila v Maribor na sodišče kjer
preiskovalnemu sodniku <lr. Kramerju vse po resnici raz-1-rila.
Že takoj ob pričetku razprave je bilo i/, odgovorov obto-ž.-nke videti, da je dusevno'za-o.-lala -n omejena, tako da je sam držav ni tožilec predlagal, naj '>i jo »>p;»zovala oba psihiatra. Obravnava se j«< radi tega p'-ekini'a in se je po potlani iz-iavi psihiatrov nadaljevala. Sodna izvedenca in psihiatra dr. Ju reč k o in dr. Zorjan sta izjavila, da je obtožiuika duševno zaostida, da je zaradi dejanja ne more zadeti popolna od;-- »rornost in da |e dejanje izvršila očividno v afektu zaljub-!;en<- že:iske. Zaslišani Jožko Cvajdiga j<* iz]>ove«lal, da je bi-l i obtoženka vedno nasilna, da ga j" stalno mučila z ljubosum-nosiio in ga tudi večkrat tepla. Cvajdig se ni mogel braniti, ker ie h"l šibkejši, vsekakor pa je imela Lilekova tudi njegovega brata n> d a.
L»!ekova je bila obsojena na fi let in a mesecev ječe.
NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE
SL0VEN1C PUBLISHING Company
(Travel Bureau)
216 WEST 18th STREET : : NEW YOKK
■■■■■■■■■ill III'
Bila je veselica, kakoršnih je bilo malo.
Izborna zabava, nebeška jed 111 pijača, godba, da je celo stare l.?udi privzdigovala, lepa in prijazna dekleta — kratko malo — ljudje se niso še nikdar lako zabavali.
V zgodnjih jutranjih urah : o s<» odpravljali proti domu.
Rijak je sedel za mizo in si podprl glavo z rokama.
—	Nt , kaj sediš, sptit pojdi — je rekla boljša polovica.
—	Xak, spat že ne grem.
—	Zakaj ne!
—	Srij nisem neumen. Se nikdar -e nisem tako dobro imel kakor -o noč. Ce bi šel zdaj p pat in bi se }H)poldne prebudil. bi mislil, da ni bilo res, ampak da se mi je sanjalo.
Po šestih mesecih se je vrnil gospodar s potovanja in nena-noveda« je stopil v pisarno.
Vsi so precej pridno delali, le pri peči je sedel mlad fant in držal roke v žepu.
Gospodarja je pogrelo. Stopil je k njemu 111 ga rezko vprašal:
—	Koliko plače imate na teden '
—	Dvanajst dolarjev — je advnil +'ant malomarno.
Gospodar je segel v listnico, mu odštel dvanajst dolarjev 111 zppovedal:
—	Tukaj imate dvanajst do-tarj -v. Sedaj se pa izgubite, da vas nikdar več ne vidim.
Fant se je zahvalil in hitro odšel.
—	Kdo je ta človek? — je vpr šal gospodar načelnika pisarne.
—	Ne vem, ga ne poznam. Zavoj tiskovin je prinesel iz tiskarne in me je prosil, če se sme iti al o pogreti.
*
Nevesta jo hotela preizkusiti zvestobo svojega zaročenca. Pa je rekla svoji lepi prijateljici:
—	Veš kaj, domov naj te spremi. Med potom mu pa reci, naj te poljubi. Redovedna sem, če te bo ali ne.
In res jo je spremil domov.
—	No. kako je bilo? — jo je vprašala, naslednjega dne. — Ali si mu rekla, naj te poljubi!
—	Mu ni bilo treba nič reči. Poljubil me je prej, prodno sem u^tn odprla.
*
Nekd«. je poslal državni za-Madnici štiri tisoč dolarjev, ker ga ie pekla vest.
(V bi vsi, ki so postali na račun zakladnice bogati, isto sto rili, bi ne bilo treba nobenih novih davkov za pokritje primanjkljaja.
*
Življenje se pričenja s kričanjem in se končuje s kričanjem: začetek in konec pa obdaja veliki molk.
*
Nedavno sem čital, da se je število pijanih avtomobilistov podvojilo.
Proti temu bi bilo treba nekaj ukreniti.
Ptrepovedati bi jim bilo treba bodisi vožnjo, bodisi pijačo.
*
Hauptmann pravi, da ni kriv.
Mogoče res ni. Toda kako je to. da so našli ravno pri Haupt-mannu landberghove bankovce?
Pri meni in pri tebi jih niso kaj ne, da ne, dragi rojak?
"GLAS NARODA "
New York, Friday, December 6, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S.
FRANZ WERFEL:
HOTELSKE STOPNICE
i
(Nadaljevanje.)
Petnajst minut se ni bila upala vstopiti. Vedno znova je sestavljala besede tujega jezika, ki naj bi jih izrekla, in jih obupno vedno znova razdirala po njihovem zinislu. Predvsem pa je upala, da bo našla v lekarni sivobradega, prastarega lekarnarja, dobrotljivega starčka, kateremu se bo sploh mogoče razodeti.
Potem par ni stala pred mladim ,pa tudi nikakor ne starim lekarnarjem, marveč — kakor .ii je dokazovala slabost v njenih kolenih — pred moškim najogahnej^ih let. Sprva ni spravila iz sel>e nobene besede, zardevala bolj in bolj in bila v pašo nesramnim pogledom diš- vai ja, ki mu ni bilo na misli, da bi skrajšal njeno zadre-ao "ni svoj užitek. Po bobne-rem molku je vendarle iztrgala iz sebe najnespodobnejšo vseh 1 eseil i n bilo na tem, da se onesvesti.
Lekarnar, ki je hotel slast tega ] rizora <lo dna užiti, je sta-vil z visokodoneeim izrazom zdravniške stvarnosti nesramna vprašanja, svetoval, svaril :n si* izgubljal eimdalje globlje v nasladne zapletenosti. Ko mu že ni preostalo drugega, je segel po steklenieiei z rdečimi kroglicami, o katerih učinkovitosti je pa s kruto naslado izrazil svoj zanesljive modre želje, otipajoe pri tem nežno njeno 1 iket.
('<? je bila storila greh, tamkaj v N kami se je spokorila zanj za vse ease. Zdelo se je, da se je nebo samo s to pokoro 2;^dovoljilo, kajti danes se je ipak pokazal uspeh sredstva, ki ga ii je bil s takim dvomom izročil odvratni človek.
Zdaj si Franeina ni vedela več kaj očitati. Gvido je bil brezhibni smoking z neznanim obrazom nad ovratnikom, je bil pust, počasen boston, katerega klejnsti n ape v pozabiš prav tako hitre, kakor tisti prepredeni ?-;pet. Včeraj je temu člo-vekn m odprto vrnila že drugo pismo. Sledilo bo pač še tretje in četrto. Se ve! Toliko je že vredna. Toda po sedmem ali t le vet en t bn*zuspešnem poizkusu bo gospod s svojo pismeno vsiljivostjo nehal. Ko se vrnejo starši, ji najbrž niti ne bo treba nadzorovati pošte.
Grede po stopnišču prvega i .idstropja kjer so stopinje zamirale v debelih preprogah, je bilo zanjo .sklenjena stvar, da zdaj Gvido nikdar in v vsej večnosti ni živel.
Z lahkimi in vedrimi nogami s' ji* zaeela vzpenjati po novih stopnicah, dočim se ji je po-greznil pogled z veliko neznano dobrohotnostjo v Filipovo pismo:
"Moja ljubljena Francina." — je brala — "slednjič sem torej prišel na konja. Za naju dva sem steaal najlepšo bodočnost. S ponosom smem reči, da se imam za svoj nepričakovani uspeh zahvaliti edinole svoji delavnosti, ne pa pokroviteljstvu. Ncwyorska banka rne pošilja na vodilno mesto v Žene-vo, kjer bom ustanovil in vodil evropsko podružnico. Tako bora, moja sladka ljubica, -prva leta najinega zakona preživela ob vznožju Mont Blanca. Ali to ni krasno ... V*
Neznane dobrohotnosti je bilo konec. Maziljeni zvok Filipovih besed jo je, gredočo po stopnicah, preganjal.
"Sem prišel na konja!" . . . "Stesal sem nama lepo bodočnost!" . . . "Delavnosti" . . . "Najin zakon!" . .. "Ob vznožju* Mpi>t Blanca!" .. Gvido je bil brez obraza, am-
: ■ 4» m.
pak Filip ga je imel, natančno takega, kakor ji ga je iz Amerike prinašal njegov pisemski rlog. \ idela je v vetru poigravajoče plave laske nastajajoče pleše. Filipove sinje oči ( sicer najlepše na njem) so ji segale ravno do ust. Ne da bi bila zgenila % glavo, je bila včasih poljubila njegove oči, toda lu iz usmiljenja, ker je bila sama tako velika, on pa tako majhen Ali je imel mož, čegar oči «> ii segale ravno do ust, ki '( v Ameriki delal kupčije ".n se o tej "delavnosti" sloves-ao razpisoval, kakor da bi bili to viteški čini, ali ima tak mož pravico, da je je tako gotov? !\do pa je bil? Ali ni bil razumel zadržanosti in odreke v pa-1 »a no vem obličju ob njegovi -nubitvi ?
Francina ni mogla dalje čita-1: t« r se je zalotila, da se poganja iz jeze — kakor da bi sam^ sebi ne imela ničesar očitati — prek dveh stopnic hkra-tu. Iznenada se je zdrznila in začela ili počasneje.
V.dik, sijajno vzravnan gospod v fraku z ogrinjalom ji prihajal nasproti, po stopnicah niztlol. Preden je pogled ravnodušno obrnila vstran, je opazila trd, koščen modni obraz, ki 'i-a j-« vzlic vsemu vendarle ljubila, in sivoblesteča senca Gospod je pa s svoje strani pripravlja1 počasen in učinkovit mimohod.
Za Francino je bil trenotek srečanja skrajno neprijeten in se ji je zdel neskončno dolg. Pridržujoč ude in poglede, kakor bi bili dih, si je mogla zastaviti čudno vprašanje, če ■mata dve ladji, ki ploveta daleč zunaj na samotnem morju •Irup.a mimo druge, tesno s krovom ob krovu, podoben občutek mučne zadrege, kakor ona sedaj?
Gospod je izginil za njo! Wn-
dar je natančno in vsa vdana čutila, da je postal, se obrnil in gledal za njo. Tedaj se je Francina izpremenila in izgubila glavo. Enakomerno kakor konj je stopala v vpregi moškega pogleda, ki jo je odzadaj krepko držal na uzdi. Globoko je sklonila glavo, kakor da bi korakala proti rahlemu odporu izkušeno vojne vprege dr.lje. Skrivne plašnice so ji na -lesni in levi slepile oči, ki ven-iar ne bi bile mogle videti nobenega strašila in vobče nič drugega ne, kakor ponarejeni marmor hotelskih sten. Počasi j" postavljala nogo pred nogo, previdno in dobceno kakor mula. Sla je s čisto ozkimi udi.. Kolena so se ji često podrgnila m«'d seboj, kakor bi morala korak mh ti ko nevidno žit«..
Francina sama pred seboj ni mogla tajiti, da ji izsiljena u-b ran ost Hi meglena brezmisel-nost ge.li, tla ji olajšuje hojo. Ko i«1 za njo zopet zadonel gospodov korak in se oddaljil, je skoraj obžalovala, da mora iti dalj: brez vezi, prepuščena sama -ebi.
Se zmerom je visel venčni, lestenec visoko s kupole nizdol. Vsa utrujena je čutila izkušnja-vo. da bi pozvonila dvigalu in se dala odpraviti v peto nadstropje v svojo sobo, katere številka je vsebovala število trinajst. če je seštela posamezne številke: tako je bila prazno-verro ž davno izračunala. A takoj je zavrgla to strahopetno zablodo. Ni bila take vrste, da bi tako izlahka opustila, kar je enkrat sklenila, da bi malo prostovoljno kazen in svojo vo-eo žrtvovala zložnosti, najsi tudi je — iz katerihsibodi razlogov — žrtvovala človeka, o rognr obrazu ji ni ostalo ničesar drugega v spominu, kakor prazen bel kolut.
Grede dalje, ji* začela znova
citati Filipovo pismo. Njena nejevolja je izginila: le da je stran, ki jo je bila ujezila, zdaj preskočila. Tedaj ji je padel pogled na stavek, ki jo je tako prevzel, da se je sredi stopnic ustavila:
1 'Ne zaslužim Te, moja visoka, kraljeva Francina! Visoko : i nad menoj kot telo in kri, kot človek in duh. Kako bi mogel od Tebe kaj drugega zahtevati, kakor da mi dovoliš, da Ti siužim in Te umevam, dokler živim. — Vse, kar storiš, bo zame večno prav storjeno,
(Nadaljevanje na 4. strani)
"TEBI PA OSMODlM KOŽO'
Na zapadni periferiji Berlina je lisica delala nekemu rejcu malih živali že nekaj časa občutno škodo. Ponovno je ponoči vj'rla v njegov hlev iu si odnesla kakšno" gos. Rejec se je odločil, da bo eelo noč prežal i*.a tatic) in ji ustavil rokodelstvo, prežal j«* potem cel teden v se noči. pa zamin. Ijisica ga je menda vohala in je ni bilo blizu.
Potem pa si je rejec v hlevu • zmislil svarilno pripravo, da bi mu Tie bilo treba samemu pre-žati. R'S gka je nekoliko noči pozneje ta priprava zbudila. S s:nom sia hitro skočila s postelje in stekla k hlevu. Prišla ::ta haš še za časa, da sta zagledala lisico ki je tekla na vso raoč proti bližnjemu gozdu. Sin ki je imel puško v roki, je za-vpil: "Čakaj, ti žival tatinska, tebi pa osmodim kožo!** Ta Vzklik je imej nepričakovan .»speli, kajti iz teme pri hlevu se jr utrgala človeška postava, ki je z dvignjenimi rokami stopila proti očetu in sinu in ju milo prosila, naj nikar ne streljata.
Presenečena dvojica je kmalu ugotovila, za kaj gre. Možakar, po poklicu tat, je bil bas to noč obiskal njiju hlev, da bi tu vaj ukradel. Nenadni prihod obeh ga je zmotil, še pre-<len se j" posla prav lotil, in ker a i vede1 za stvar z lisico, je menil, da hočeta njega ustreliti. Ustrelili ga niso, pač pa je romal zavoljo posknšene tatvine 7a š«>st mesecev v ječo.
1936
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenk: Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
KNJIGARNA *
216 WEST 18tH STREET
»»
NARODA
NEW YORK, N. Y
in
Poučni Spisi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 srtrani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one. ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. GUS strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav: priseljevanje Slovencev : njihova društva in dru^o narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kera. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........10
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 BONTON. 2S0 strani. Cena ..
Knjiga o ler>eni vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOfl DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila ;u zakoni za liaseljoiH-e. Cena ..................
MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 73 strani. Cena ____
.90 .60 .50
.25
.50
.15
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos.
Ti čar. 1.15 strani. Cena ..................
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......
V knjigi je 21 slik in en zemljevid, ?-odovi-na in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engllš.
236 strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Ilumek. 2:« str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo: sa-
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena....."35
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih iu egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 2T.6.
strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani, » ena
OJACEN BETON. VI?, strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
T. 1.50 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno proi»agiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 102. 141. l.'I3 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva j»ovost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
107 strani. Cena ........................
V knjigi so opisane leiK»te naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike na.^n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kuko se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije.
.35
.75
1.20
.80
.50 .60
80
.75
.65
.70
dno drevje: kako vrt krasimo: navodila za VHmCsE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD-sobne rastline. 102 sliki.	K . LAGI. Spisal Ivan Robida. 18* strani. Cena .75
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50	Bros. eena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORIIIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena Zanimiv imtopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena ..........................
1.50
.60
1.—
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 206 strani. Cena ....................1.20
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .................-........
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolite.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ----
Poljudni spisi o naravoslovju iu zvezdoznan-stvu
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................
levstik 220 strani. Cena broš. ...90 vez. 1.19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 ^strani. ^ tl OGl
Strokovnjaška razprava o posledicah preobi-lega zauživanja alkohola.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................
V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................I.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal j0 je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. 1-50 RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena ____
.70
.75
S jKimočjo te knjige vain je mogetče naglo izračunati obresti od ih>1 odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
Doživljaj! slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože LavtiŽar.) 243 strani.
Cena......1.50
V tej knjgi obuja naš znani potopisec župnik I>avtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
.50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 709 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLO V.-ANGLEŠKI IN ANG LEŠKO-S LOVEN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .dO
-90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40
.80
.30
.30
.50
.75
.70
Cena: I. Del.....80...-II
Zemljepisni pregled: natančni podatki o pre-bivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
KRINKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-TOV IN SRBOV. 95 stranL Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1-25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lil str.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračuimnje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. »6 str.
Cena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslos ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke.
MISTERIJ DUŠE. Spiral dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................
Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........L25
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanostL
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................1.—
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati ▼ raznih vprašanjih In neprilikah, ki se dnevno pojavljajo ▼ delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec t vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. niegove Sege in navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Here. 60
strani. Trda vez. Cena ...................W
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriSkih učnih knjig. S slikami. Primerno m otroke, katere hočete nančiti slovenskega pravopisa.
Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena .................-6.—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
SPOLNA NEVARNOST. Cena .................25
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc na krat ko izjasnil nalezljive spolne bolezni.
KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar.
UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
nica iu slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25
Vezano......1-50
.30
jat
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
352 strani. Cena ......................i-5®
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani.
Vezano. Cena ..........................^
Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike.
VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena....... -50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 StranL Cena ........................
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena ...........................
V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govenika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leta 1027. 128 str.
Gena.......
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove druibe ter vsebuje Življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva t svobodo.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Gena.. Zanimivosti is ruske zgodovine in natančen opis vojafike republike zaporočklh kozakov.
.50
M
orgy v'A nvvz**
New York, Friday, December 6, 1935
GREHI OČETOV
' Roman v dveh zvezkih'
Zm Glas Naroda priredil I. H.
102
Globoko ganjen, bled in molče sedi Riliard na moji strani. Ko prideva v njegovo stanovanje — kak sprejem!
Tresoča se po celem telesu skoči Nesti s svojega stola in ihte pokrije z rokami obraz. Molče pritisne Riliard dekle k sebi ter jo drži na svojih prsih, medtem pa opazuje bolnika.
Medla svetloba napolnuje sobo. Zastore so zagrnili, okna pa so pustili odprta. Dež je ponehal in le še redko ropotajo kaplje po šipah.
Kot tiho šumenje je bilo slišati bolnikovo dihanje. Rdeča vročica gori na njegovem obrazu. Odprte oči so stekleno trde. Toda v suhih rokah, ki so počivale na odeji, je še bilo nemirno življenje.
Rihard prisrčno pomaga Nesti pri oskrbi bolnika. Ostal sem pri njima in sem skušal napraviti kaj koristnega.
Dvakrat popoldne je prišel zdravnrk. Za Nestina plaha vprašanja je imel pomirljivo tolažbo. Meni pa ni zamolčal kako je bolezen resna.
Okoli šestih tečem v lekarno, da prinesem zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Mračilo se je že, ko sem se vrnil. Pri bolniku najdem svojo mater, Rihard pa je bil pripravljen za odhod.
—	Kako morem očeta zapustiti? Toda moje misli gredo s vami! — slišim Nesti med solzami govoriti Rihardu. — In prosim —. S svojega vratu sname trak z majhnim zlatim križčkom. — To imam po naši materi. Nc<ite ji to! Kot moj zadnji pozdrav.
Ihteč si zakrije obraz.
V	globoki ginjenosti se obrne Rihard od nje. Poznal sem molčeči pogled, s katerim se je obrnil na mene, in grem ž njim.
Molče greva po ulici. Ko dospeva do ograje angleškega vrta, Rihard obstoji. Slišati je bilo padec slapa kot votel, mrmrajoč glas, ki je imel kaj povedati. Tanke megle se razpenjajo čez travnike in objemajo že z mrakom pokrito zelenje. Z rumenih, med tratami in grmovjem se vijočih steza je slišati kramljajoče glasove šetalcev. Skozi drevesno listje s lahnim šepetanjem piha vetrič in nosi na svojih perutih vesele melodije godl>e z gostilniškega vrta.
Samo poglej to sliko! Povsod življenje in veselosti — pravi Rihard, — kdo bi mislil, da je čez ta košček zemlje pred nekaj urami šla smrt.
Dospeva do Kolerjeve hiše; na vseh oknih vidiva zagraje-ne zastore. Stara služkinja naju pelje skozi tiho, temno stanovanje v atelje.
Sredi s tre soeo svetlobo napolnjene sobe leži Jozino truplo na mrtvaškem odru, ki je skoro izginjal poti zelenjem in cvetjem; plapolajoči sij sveč se leskeče nad belim atlasom, v katerega je bila oblečena mrtva Joža. Voščeno bele roke počivajo sklenjene na prsih. Poteze bledega obraza so trde, toda ne spačene, skoro lepše v smrti kot v življenju. Venec rumenih vrtnic se ovija okoli belega čela in skozi razpuščene, težko na ramah ležeče lase.
Ob nogah stoji prazen stol poleg s sivim platnom pre-grnjenega slikarskega stojala, pred katerim leži na nizki pru-čiei paleta z mokrimi barvami.
Veliki, modri zastor, ki je bil raztegnjen med oknom in med vratmi, se je lahno premikal v vetru in od plamenov sveč je prihajalo mehko prasketanje.
Drugače nobenega glasu.
Dolgo stoji Rihard molče in zatopljen v svoje misli gleda Jožo. Nato pa prime njeno roko ter ovije okolo njih otrpnjenih prstov trak z Nestinim zlatim križčkom.
Tedaj pa opazim na J ožini desnici tanek, lesketajoč prstan. Vedel sem, da zjutraj tega prstana še ni imela na svoji roki. Razun cvetlic, iz katerih je prihajal omaljiv vonj, je bil ta prstan edini okrasek, ki ga je imela mrtva Joža na sebi.
S tresočo roko dvigne Rihard eno izmed na tleh raztresenih vrtnic in jo skrije na svojih prsih.
Ko greva skozi temno obednico, slišiva tiho ilitenje.
V	temnem kotu na divanu razločim postavo, sključeno in z glavo zakopano v blazinah.
Hočem se približati, toda Rihard me potegne za seboj.
—	Vsaka beseda bi ga morala boleti! — pravi, ko zapustiva hišo.
Iz mraka je že nastala noč.
Nekaj časa greva molče po ulici. Nato pa vprašam Ri-harda po vzroku njegovega odhoda.
Rihard zmaje z glavo.
—	Pusti me! Ne morem govoriti o sebi in o svojih skrbeli. Ne sedaj!
Ko prideva do njegovega stanovanja, najdeva zdravnika, ki mi zašepeee na uho::
—	Koler je bil pri meni in me je vprašal, kako je z bolnikom T
—	In kaj ste mu rekli?
—	Resnico. To se pravi, resnico minute. Ni izključeno, da se bo delovanje srca tekom noči ojačilo. Potem bi bila rešitev, četudi ne gotova, pa saj mogoča.
Predno odide, še pove, da ga je treba nemudoma poklicati, ako bi se pri bolniku pokazali kaflci vznemirljivi znaki.
Počasi, potekajo ure.	redko je prekinila kaka šepe-
tajoča beseda težko tišino.
Bolnikovo dihanje je neslišno. Zganil se je samo, kadar so mu bili dani ledeni obkladki, tedaj smo ga slišali komaj slišno vzdihniti.
Okoli polnoči zapustim s svojo materjo hišo. Ko greva domov, govori z besedami iskrene naklonjenosti do Nesti.
—	Ako bi bil vzrok tega spoznanja malo manj žalosten, tedaj bi me veselilo to dekle poznati.
Naslednjega jutra, ko se zbudim iz nemirnega spanja, sem čutil, kot bi bil po celem telesu razbit in sem vsled hri-• pavosti komaj mogel spraviti kako besedo iz grla.
V	skrbi, kako je gospod Barka prebil noč, se takoj odpravim na pot proti^ Riliardovemu stanovanju. Pri njem najdem zdravnika. &e, ko se je komaj danilo, so šli ponj in ni več zapustil bolniške postelje. Bolnik je govoril v vročici. Pokrit z belo odejo je ležal naslonjen na nakopičene blazine.
THE LARGEST SLOVENE ffAlLY IN TJ. 19.
HOTELSKE STOPNICE
Nadaljevanj« s 3. strani.
pa naj bo oškodovanje, izdajstvo, ali celo uničenje moje Jastne osebe! Ničesar nimam terjati od tebe. Izročam pa Ti oblast nad mojim življenjem in mojo smrtjo."
Ne da bi se ganila, je Fran-cina poljubila dobre Filipove o-či. Prvič je poljubila te sinje oči (kakor da ne bi ju ločilo morje) s tihim zanosom. Kakšno krivico mu je prej storila! Oh. Filip je s pravo plemeni-testjo umeval svoj položaj! Bil je n«*žen in trden, bil edina zanesljiva duša, katera jo bo vsik-<!ar ljubila. V svoji čudoviti nežnosti je bil tam onkraj vse občutil. Slutil je vse in si ni ničesar prisvajal. Prepričana je bila, da je bil pripeljal na skrivnosten način v naprej sluti! in da je njegovo pismo odgovor na njen doživljaj. Kako bajr.e živce je vendar imel Filip, vzlic njegovi "delavnosti"! Vse ve, ne da bi kaj vedel, in večno bo smela zamolčati, ne da bi bila lažnjivka.
Franci na je srečna požirala malce solz. Prvič po tolikih dneh se je razklenil mrtvični obroč na njenem čelu. Šele zdaj je z vso močjo občutila polnost milosti, katere je bila deležna. Z odprtimi očmi je videla, kakšnim ponižanjem in mrz-kostim je ušla, v katere se je bila pa že skoraj vdala. In Filipovo pismo je izralo najtanjše korenine njene zablode iz resničnosti, šele njegova silna zaobljuba je ločila zadnje Gvi-dove sence od njene usode. Zdaj je brezhibna lutka dejansko le-žala v najglobljem breznu in težak grob se je gomilil nad njo. Nič se ni zgodilo. Franci-na pa je bila prosta. Francina je bila zopet Francina.
Z utripajočim srcem so je skokoma pognala po prihodnjih stopnicah. A' omami burne Iskrenosti je snovala sedaj edinole sliko o stanovanju, v katerem se bo s svojim zaročencem kmalu naselila. V poletu je urejevala sobe in se nežno ozirala na toploto, mir in zadovoljstvo svojega bodočega soproga. Ženeve ni poznala, a bilo je jasno, da njuno stanova-r-ie ne bo smelo biti nikjer drugod, kakor na Qua i Mont Blanc, z vsemi okni zroč na jezero. Prizadevala si je tudi verjeti, da je njena ravnodušnost do otrok ozdravljiva lastnost, zaradi Filipa. V njeni bodočnosti ni zij.ila več nobena razpoka. Za prve dni prihodnjega meseca je Filip naznanil svoj po-vratek v Evrope. Bila je trdno odločena, da mu do Hamburga potuje nasproti in ga nikdar več ne zapusti. Zanjo je Viilo več kakor slučaj, da se je morebiti že danes v Newyorku vkrcal na ladjo.
Francina je z vročimi rokami zgenila pismo. Tedaj je opazila, da leži pred njo na stopnicah zaprta brzojavka. V tre-r.otVu usodnega preokreta so :i jo bil« izročili hkratu s Filipovim pismom. Držala jo je bila ves čas v rokah, ne da bi
KOLIZIJA NA MORJU
Finska barka "Lingard" po "Gerd". Parnik "Gerd" sadke.
koliziji s švedskim parnikom se je potopil z 21 člani po-
bila velela. Takoj je vedela; Starši!
Oče in mati sta si bila privoščila potovanje na Sicilijo. Szma pa je, naveličana nevese-le družbe in strežbe starini, po lastni želji ostala tukaj. Vsekakor .je bilo treba trdih bojev, da ^i je izvojevala zmago te Ž.elje. Oče na noben način ni hotel, da bi prebila tu svoj čas popolnoma prosta in brez vsakega varstva. Šele tihim umet-nijam matere, žaljivim namiga-v m jem na izpremenjene razmere, in običaje, na splašno emancipacijo in Francinino skorajšnjo poroko se je posrečilo, da se j«- oče evoji prepovedi odpovedal. Občutljiva od|K>ved, da to je bila očetova glavna žilica! Toda kako prav je imel topot s s\ o jo zastarelo bojaznijo.
Francina je pričakovala poročilo iz Palerma. Burno je odprla brzojavko. Oddana je bila v Neapolju, odkoder so ji rtarsi naznanjali, da pridejo na poviatku v domovino Še jutri dopoldne ponjo.
Malo, da ni zakričala. Ta brzojavka se ji je zdela kakor zaditji dar neba. Tesno je šu-tila. kako se odpravljajo njeni ljubi od vseh strani na pot, da jo osvobode, kakor bi bila v obsedi. Čutila je, kako se treno-tek za t »"enot kom približuje rešitev. Božje usmiljenje je bilo popolno. Samo eno noč je morda še prebiti v tej prekleti sobi. ramo eno noč še spati v tej prekleti postelji! Z vsem svojim bremenom se je vrnila v resničnosti. Pred jutranje-sve-/o s^ko odhoda se je umaknil zadnji ostanek umazano-sivih sanjskih urokov.
"Takoj pospraviti k&včege!**
In zdrvela je po deseti vrsti stopnic.
Na vi hu je zasopljena posta la. Ipak je bila malo prevet
(Dalje prihodnjič.).
Važno za potovanje.
Kdor j* namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojnsnila h» tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ** hitro. Zato se eaupno obrnite na na« ea vsa pojasnil*..
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje sa povratna dovoljenja, potne liste, viseje m sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ca najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjegn trenutka, ke* predno se dobi ie Washingtona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en meson.
Pišite torej takoj ea breepločna navodilo *n obotavljamo Vam. da host* poceni in udobna votnvnh
SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ZI6 West 16th Street New York. N. Y.
prisodila svojemu srcu. Tudi o«"-i ji zdaj niso mogoče več lo-♦"ili obrisov in barv stvari. Vse se je ziilo med seboj. Treno-tek je morala postati, počivati predno bo nadaljevala pot v sobo zadnji mali kos po hodniku, ki se ji je zdel zdaj tako dolg in težaven.
Nasprotno pa je visel orjaški lestenec v višini njenih oči, to motno blesteče, rahlo zvenčeče bajno bitje, ki je pritezalo Francir-.in pogled od prvega dne z otroškimi predstavami. V resnici je njihal v lahnem, čarodejnem zamahu in delal, če : i ostreje pogledal, majhne, komaj opazljive kroge. Francina je stopila k ograji stopnišča, zakaj iznenada je čuitila potrebne, da bi bila temu blesti čemu orjaškemu ptiču, ki je z razprostrtimi krili lebdel nad breznom, bliže.
Ograja, ki je ločila hodnik od strahotne globočine, ni bila visoka. Francina se je mogla z vsem trupom nagniti daleč naprej. In zdaj je gledala — srce se j^ je zopet popolnoma umi-' ilo — brez vsake omotice ni-zdo! videla, kako se je polnila dvorana z mnogoštevilnimi zaznamovanimi ljudmi, in slišala | zvoke giasbil.
S'iioči se je l>ila ob taisti uri ?. enakim pogledom ozrla v glo-bočmo. In teda se ji je — včeraj — ukradla v kri čisto tiha vaba:
"Kaj, če bi se zdaj nagnila še bolj m izgubila ravnovesje."
Takoj pa je bila to izkušnja-"o ostro zavrnila. Bila je glo-bočina, brezno, prazen prostor in njegova privlačnost za dušo, k: jo je dobro poznala, ne pa želja, da se konča. Tega se je tako jasno zavedala, da je uporno še nekaj časa kljubovala globočini, predno se je odstranila od ograje ... včeraj___
In včeraj je vendarle še imela razlog za obup. Danes je imela pa le še razlog za radost in zahvalne molitve. Francina je hlastno začela v sebi iskati hvaležnost, iskati čuvstvo odrešenja in sreče, ki je še pred malo minutami ob Filipovi izpovedi plalr) v njej. Toda našla je samo še veliko puščavo, ki ji je šumela v ušesih kakor brezbožno vodovtje. Vedno po-šastr.eje je naraščalo zvenenje ft pnšče v njenem sluhu. Toda ni je onesveščalo, ne, nasprotno. izpodbadalo je zločestno ostroumje. Šumela so spoznanja :
"Včeraj sem še nekaj imel\ Stisko, boje, sklepe! Bila sem bogata. Rešitev me je izpraznila. Tako mi je, kakor da me je danes zadela velika izguba. Sreča se skrbi. In kar sem
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU «10 WOT 1Mb mUT 1VBW YOU, M. 1 nam ham za cm voznih lib rov, ma-
EBRVACUO KABIN, IN POJASNILA EA FO-TC VANJI
4
PRI POMIRJEVANJU NEVARNO POŠKODOVAN
LITIJA, 18. nov. — Sv. Martina god bomo obhajali jutri. Patrom«, ki kraljuje čez pijačo, časti vse, staro in mlado. Tudi v litijski okolici so ga že včeraj proslavljali fante in dekleta. Ka<mo v noč so se klanja-'i alkoholu, ki jim je počasi začel mešati glave.
Po stari navadi pa je sredi noči nastal preživahen pome-?«ek zaradi nekih deklet. Razdvojeni v dve gruči so se fantje ločili, nato pa so začeli obračunavati gostilniški prepir na dvorišču. S pestmi, kolci, lopatami in vilami, žal tudi z noži, so si dopovedovali svoja mnenja.
Najhuje jo je skupil Sladič Franc, ki ga je eden izmed pre-tepačev razrezal z nožem, da se je nezavesten zgrudil na tla. Se le žrtev je ustavila pretep. Po-nesrečnega so nato položili na voz, ter ga sredi noči prepeljali k litijskemu zdravniku dr. Via limiru Orlu, ki je nudil poškodovancu prvo pomoč in mu sešil hude rane. Sladič je dobil vbode pod očesom, ušesom, pod pazduho, v stegno, a najnevarnejši sta rani, ki ju je dobil v obe strani vratu. K sreči ni bila prerezana glavna vratna žila. sicer bi nesrečni mladenič izkrvavel.
6.	decembra: Bremen v Bremen
7.	decembra:
lie de France v Havre 14. decembra : Washington v Havre Lafayette v Havr«» Aquitauia v Cherbourg Europa v Bremen Rex v Genoa l^i. d«K-embra :
Conte di Savoia v Genoa
V A 2 N O ZA | NAROČNIKE
i
Naročite se na "Glas Naroda' * največji slovenski dnevnik v Z d ruženih d rza in h.
Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnikn v Vašem k-aju aii pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z aebelimi črkami* ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljtnih.

bi la, vendarle nikoli več ne bom nikoli več ..."
Francina je dobro vedela, kako nevarno je, da bi dalje predla to misel o pušči. Upala je, da se bodo odprla kje kaka vrata, da bo iz sobe stopil gost, da pride mimo sobarica, stre-žaj. Krčevito je prisluhala za kakim korakom. Že sam korak bi zadostoval, da jo odtrga od ograje in jo voljno odvede v njeno sobo.
Pa nič se ni ganilo.
V globočini bleščečega jaška pa je udaril jazz. Stokanje saksofonov, stisnjeno hropenje pločevine, iztepanje tolkačev sc je zbiralo tu pri v lasten jek kakor strahotna menažerija. Krog njihajočega lestenca pa je brnel potuhnjeni šepet nevidnega mrčesa. In spodaj se je začela omamna lenokrvnost plesa.
Francina se je stresla. Med opičje plezajočimi zvoki je menila zdaj prepoznati plehki boston, ki ni bil nič drugega, kakor napev velike puščobnosti. ki je prevladovala v njej, ki je vse prevladovala. Še enkrat je slabotno poizkusila, da bi se oil-trgala od ograje, a že je bil vsak prst z lastnimi ščegeta-jočimi verigami prikovan. In samo pot naprej je ostala prosta. Tedaj se je vdala.
Pa že je rastla iz brezbožne hladnokrvnosti, pušče, smrtna objest. In tej objesti se je zdel zrak gosta prvina liki voda in brezno nosilno. Z dvema plavalnima zagonoma bi morala dosc-či z^ti svetilnik . . .
Zakaj ni stopil noben gost iz «obe? Zakaj ni bilo mimo kakega človeka? Zakaj se po prostranih hodnikih hotela ni usmilil s človeškim odmevom noben korak?
Veliki parnik Hamburg-A-«nerika L»ine se je z velikimi klici siren na pomoč prebijal skozi megle.
Vlak je zapustil Rim in kakor blazen hropel skozi noč.
Pa Franci ne ni moglo nie vee rešiti.
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob COLORADO:
Pueblo, Peter CnUg. A SaXtU Walsenburg, JL J. Bvnk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupauoic
ILLINOIS: Chtcagc, J. Bevcie, J. Lukanlcfr Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* In Illinois)
JoUet, Mary Bamblch. Joseph T-«, vat
La Salle, J. Speltcb Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, Joie Zelcoc KANSAS: Glrard, Agnes Motnlk (ansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kltzmlller, Ft. Vodopivec 8teyer, 4- černe (xa Penna. W. Va. In Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stnlar j MINNESOTA:
Chisholm, Vran k Goni« J Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hlbbinfc. John Povfie Virginia, Frank Hrvatlcb Montana: Roundup. M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Earl Strnlsba Little Falls, Frank tfaaia OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland, Anton Bubek, Chas. Kar> linger, Jacob Resulk. John Slapr'A Girard. Anton Nngode Lorain, Louis Baiant, John Je
Warren, Mrs. I Rachai Toungstown. Anton KikeU OREGON:
Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton I pa vee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Brezove« Exoort. Louis Sopantl* Fa ire 1, Jerry Okorn Forest City, Math Kanin Greensbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taoielj Luzerne. Frank BaUocb Manor. Frank Demshar Midway, John 2rst Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. Demihar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton, Joosoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs. Prank gfca* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Bock Springs, Loots DiamondvlUe, Joo Rollch
to, katero Je prejel
potrdilo ta m>
UPRAVA "GLAB V AROUA"