177. št. - S. let©. &&štnrn pafiallrana.
Posamezna številne 1 Din.
r,W9MMKvj,Vl/aud
V ' ''"Mianl, v nedeljo 6. avgusta 1922
*l«'0čnina za kraljevino
SHS
D. Utoo iao D
inozemstvo :
^••Cuo 20 O, Letno SMO D
®Ste>is enostolpna nnn vrsta za Sn^rai 50 para, večkrat popast
JUGOSLAV
*V
la
/•> •- **• tik
-v i, r v •
■ <X -j. o. rr
Uredništvo:
-it l/L Telefon m
Uradniška pragmatika odložena do nadaUnega.
IjliKO nezadovoljstvo v sled odgoditve narodne SKUP.
Kam «e RAZLOGI ZA ODGOD1TEV. - OPOZICIJA ODKLANJA
VSO ODGOVORNOST,
^ Beograd, S. avg. (Izv.) Radi od-toditve narodne skupščine do srede septembra vlada v vseh peptičnih krogih veliko nezadovoljstvo,
Masti vsled tega, ker je morala vlada gro*itl 2 ostavko, ker ni mogla ra-«®ati na sodelovanje zadostnega »tevila poslancev. Sicer pa so odgo-*htev, narodne skupščine povzročili Padi drugi razlogi. Vlada se ni mogla •Porazumeti z odsekom, ki se je ba-Vu * vojno odškodnino, prav tako ni ®}ogla uveljaviti svojih predlogov Slede uradniškega vprašanja. Tako bila ta dva važna zakona, ki jih
je vlada slovesno obetala uveljaviti v tem zasedanju, odgodena na september. Z ozirom na to bo opozicija v posebni izjavi odklonila vsakršno odgovornost radi tega, da se ta dva načrta nista vzakonila.
Zagreb, S. avgusta. (IzvJ »Slobodna Tribuna« izjavlja, da vlada nikakor ne odstopi od svojega stališča glede zakona o vojni odškodnini, kar je baje tudi vzrok za odgoditev narodne skupščine.
Uradniška pragmatika že potuje v oktober.
^vvtiau, 5. avgusta. (Izv.) »Podtika« javlja z Bleda, da bo kralj ^tivolil v to, da se zakonski načrt o Uradnikih izroči zakonodajnemu odjeku dne 1. oktobra t L, tako da bo
ta zakonski načrt predložen narodni skupščini dne 20. oktobra! — Kje sta pa sedaj dr. Žerjav in dr. Kukovec?,!
Konferenca režke komisije.
Beograd, 5. avg. (Izv.) Včeraj Pbpoldne se je vršila konferenca delegatov in izvedencev o reškem Vprašanju, o katerih se bo razpravljalo v Opatiji. Te konference, katero je sklical minister zunanjih poslov dr. Ninčfč, so se udeležili vsi dele-£atl> ki jim je pomočnik ministra zunanjih poslov Ljuba Nedič izročil potrebno gradivo ter jim na to podal vladne direktive.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Reška komisija je imela včeraj popoldne v kabinetu zunanjega ministra med 5 ® Pol 9. uro svojo drugo sejo. V odsotnosti zunanjega ministra, ki je bil kadržan z drugimi posli, je prisostvoval seji za zunanje ministrstvo polno-
močni minister Nešič, ki je dal komisiji potrebna pojasnila. Pred počet-kom zasedanja se je komisija konstituirala. Za predsednika je bil izvoljen poslanec in bivši hrvatski ban dr. Matko Laginja, za podpredsednika Pa poslanec Nastas Petrovič. Tajniki in ostalo potrebno osobje bo dodeljeno po zunanjem ministrstvu. Kot odposlanci, ki bodo v imenu kraljevske vlade vodili neposredna pogajanja z italijanskimi odposlanci v Opatiji so določeni: admiral Priča kot šef delegacije ter kot člani visokošolski profesor Silovič iz Zagreba in ravnatelj »Dubrovačke ploviibe« Stefan Račič.
Seja ministrskega sveta.
ZADEVA KRALJEVIČA GJORDJA PRED MINISTRSKIM SVETOM. -VLADA MOL ČL — ODLIKOVANJE URADNIKOV. — DELEGATI ZA
ZVEZO NARODOV.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je v svoji današnji seji med drugimi tekočimi vprašanji razpravljal tudi o zadevi princa Jurija. Na to Je seja razpravljala o vprašanju zasedbe mesta ministra notranjih Poslov. Sklenilo se je, da se predlogi Posameznih ministrov glede odlikovanja uradnikov odkažejo ukaznemu komiteju. Dalje je seja vzela na znanje sklep finančnega ministra, da bo i svojem področju imenoval državnega podtajnika. (Op. uredn.: se je že izvršilo.) Na seji so bfli določeni tudi delegati za prihodnje zasedanje
zveze narodov, ki se bo vršilo v Ženevi. Na predlog ministra za šume in rude se je sklenilo, da se ukaznim Članom komisije za razmejitev gozdov zvišajo dnevnice za 30 odstotkov.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Za tretje zasedanje zveze narodov je ministrski svet določil sledeče osebnosti: jMinister zunanjih zadev dr. Momčilo Ninčič, veleposlanika v Bernu dr. Milotina Jovanoviča in poslanca dr. Hinko Križmana ter visokošolskega profesorja dr. Ladislava Poliča.
Bivši hrvatski ban & hrv. vprašanju.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Da ^ašnja »Epoha« priobčuje interviev * bivšim hrvatskim banom dr. Mat-Laginjo. Med najinteresantnej-inni vprašanji urednika »Epohe«, ki ie stavil dr. Laginji, je vprašanje, meni o sporazumu med Beogra-In Zagrebom. »Na to Vam žal jp® morem odgovoriti,« je dejal dr. Laginja. »Glejte na to, da se Stjepan Radič in dr. Mate Drinkovič čim-breje sestaneta k razgovoru s Paši-Protičem in eventualno tudi z ljodo (opomba ured.: Jovanovičem). J^-en sem to stvar blagoslo-sa	ie dejaI dr- Laginja, naj
nekai* ne sprašuje dalje, ker že te od 5aSa sem opazuje ves razvoj vprašanje, kaj meni —blok o tem, da je stopil dr.
Laginja v tesnejše stike z onimi, ki vzdržujejo današnji režim, je odgovoril dr. Laginja: Vsakdo, ki bi verovat da sem se s tem korakom oddaljil od Hrvatskega bloka bi sodil krivo. Na moj prvi korak v tej smeri, namreč na brzojavko, ki sem jo poslal ministrskemu predsedniku Pa-šiču in katero je on izročil ministru zunanjih poslov, dr. Ninčiču, ki se je takrat nahajal v Genovi, je predsed-ništvo Hrvatskega bloka vzelo to moje naziranje na znanje, še preden je bila brzojavka oddana. Končno je omenil dr. Laginja, da pri vprašanjih, ki se nanašajo na one dele ozemelj, ki so bile naši državi v mednarodnih odnošajih nesporno pripoznane, med Hrvati, Srbi in Slovenci ne sme biti nikakih razlik.
Posvetovanja © položaju kraljeviča
_	OJordJa.
predsediSVa&č8' (Izv) Ministrski poslov dr. Ninčič’ ;®inist?r zunanjih rodne skupščine dr&m!dsednilc ^a“ raj popoldne sestali v vhfr!S° Se V^* sedništvu, da razpravlja^”?1? ? iT Princa Jurija, ki so bile priobčene Javnosti. Pri tem sestanku še ie v JPlošnem razpravljalo o položaju grinca Jurija, ne da bi se pri tem sklenilo. Do sklepa pride šele, ko o tem obveščen kralj. ^Včeraj je j^doke m&rnt
brzojavko, v kateri poroča kralju o tej zadevi. Iz vladnih krogov se do-znava, da bo današnja seja ministrskega sveta obravnavala o tem vprašanju, ako dospe med tem odgovor z Bleda. Nekateri člani vlade so mnenja, naj se princu Juriju da vila na Topčiderskem brdu in naj se mu prizna vse, kar mu gre.
Delhi. 5. avgusta. (Izv.) Major Blake je na svojem MK
LEGAUGACIJA HRVATSKE NARODNE CERKVE.
. ..
Beograd, S. avg. (Izv.) V ministrstvu ver se pripravlja medkonfe-sionalni zakon, v katerem je predvidena tudi legalizacija brvatske narodne cerkve.
PODTAJNIK ZA NOTRANJE MINISTRSTVO.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Povodom imenovanja dr. Svetislava Popoviča za državnega podtajnika v finančnem ministrstvu je izjavil ministrski predsednik Pašič, da bo za svoje stranke zahteval mesto državnega podtajnika v ministrstvu notranjih zadev. Radikalni klub bo o tej stvari razpravljal danes ali jutri.
DRŽAVLJANSKA' VOJNA V ITALIJI.
Rim, 5. avgusta. (Izv.) Represalije fašistov so se včeraj po mnogih mestih nadaljevale. V Milanu, kjer so komunisti hoteli preprečiti vzpostavitev dela, so prodrli fašisti s svojim načrtom, da odstopi socijali-stični občinski, svet in da se imenuje vladni komisar, na kar so zapustili mestno hišo, ki so jo bili zasedli. Industrialci so v odgovor na stavko delavcev sklenili enodnevni izpor. Popoldne so izbruhnili pocestni boji. Fašisti so porušili več delavskih domov. Med delavci in fašisti je prišlo do bojev z bombami, pri čemer so bile 4 osebe ubite. Končno se je posrečilo karabinjerjem s pomočjo strojnic, da so napravili borbi konec. Ob 18. je napadlo dvesto fašistov poslopje lista »Avanti«. Ber-zaijeri, ki so poslopje stražili, so bili potolčeni, na kar so fašisti zapalili upravniške in uredniške prostore ter knjižnico. Preprečili so tudi požarni brambi, da bi požar omejevala. Uredniki in drugi nameščenci so zbežali skozi zadnia vrata. Ko je vojaštvo dobilo ojačenja. so se fašisti umaknili. Ubita sta bila dva fašista, mnogo pa ranjenih. V. Genovi, kjer je vso noč divjal boj s strojnicami, so se podnevi nadaljevali manjši boji, ki so se končali šele, ko je vojaštvo nastopilo z vso odločnostjo. Pri tem je bil ubit en fašist. V Livornu mir ni bil moten. Tekom bojev, ki so se vršili zadnje dneve, je bilo ubitih osem oseb. V Parmi so zahtevali delavci, preden začno delati, da se umaknejo fašisti, na kar so ti razdejali dva delavska doma ter upepe-ljili redakcijske prostore kakor tudi strojne naprave lista »Piccolo«. V delavskem delu mesta so bile zgrajene barikade. Kasneje so ta del zasedli vojaki. Proti večeru so dobili fašisti ojačenje. V Anconi je položaj kar naprej napet in zelo resen. Fašisti so zapalili dve zbirališči železničarjev. Iz Minoritskega samostana so izvlekli dva socijalista. ki so ju obdolževali, da sta na fašiste streljala. Nato so fašisti porušili delavsko zbornico in poškodovali vodovod. Nekaj vlakov, na katerih so se nahajali fašisti, so delavci obstreljevali, na kar so fašisti prijeli dva delavca in ju takoj ustrelili. Demolirali so tudi stanovanje komunističnega poslanca Cornella in socialistično tiskarno. FaŠistovske formacije so prispele iz Umbrije, Bolonje In drugih krajev. Fašisti izjavljajo, da
Trst 5. avgusta, (zv.) Delavska zbornica v Muggia je razrušena. V Gorici so poskušali ponoči komunisti s strojnicami prodreti v notranjost mesta. V Mastre je bil socijalistični občinski svet prisiljen k odstopu. Po došlih poročilih so fašisti v 43 mestih uničili delavske domove in razne druge delavske zborovalne prostore. Milanski »Avanti« ie izšel danes v neki TurinSki tiskarni.
5000 ŽRTEV VIHARJA!.
Hongkong, 5. avgusta. (Izv.) Po brezžični vesti je tajfun v okolici Swatala povzročil velikansko škodo, ker je na daleko in široko opustošil tamošnje kraje. Pri tem viharju je izgubilo življenje pet tisoč ljudi.
Curih. 5. avgusta. Berlin 0.655, New-york 526, London 23.43, Pariz 43.10, Praga 12.80, Budimpešta 0-25, Zagreb 1.60, Bukarešta 3.15, Varšava 0.08, Dunaj 0JJ1225, avstrijske krone 0.01875.
Beriin, 5. avgusta Dunaj 1.53, Budimpešta 37.20, Milan 3595.50, Praga 1902.60, Pariz 6367, London 3505to, Mewyork 78&01, Curih 14771.50.
Zagreb, 5. avgusta. Zagrebška borza dane ni poslovala.
Beograd, 5 avgusta. London 373, Pariz 676. Švica 1600, Praga 253.60, BerEq 1L50,
Dmmj	/	-	■
Stopite na plani
Pot
Vsaka državna zajednica ima namen, stremeti za občo blaginjo svojega prebivalstva. Zgodovina pa nam tudi dovolim dokazuje, po kateri poti se prir bližaje jo posamezne države tej obči blaginji. To pot tvori podrobno reševanja pojavljajočih se potreb narodnega gmotnega in duševnega žtvljenja. V. takem delu se bo morala usmeriti tudi jugoslovanska država, ako bo hotela obdržati svoje prebivalstvo v zadovoljmsti ter mu nuditi svobodo, nezavisnost in srečo, ki mu jo je obetala pri ustanovitvi.
Nesreča je hotela, da naša država danes še ni na tej srečni poti širokega, vestnega, zapadne civiUzatorične in kulturne načine posnemajočega dela. In tri leta se nahajamo v težkem ustavnem boju in prebivalstvo je razdvojeno A temeljnem vprašanju ustavne ureditve svoje nove domovine. Razkol je nastal tamkaj, kjer smo ga najmanj pričakovali. Nesposobnost naših državnikov in javnih tribunov je dovedla do današnjega stanja, ki kali poglede v bodočnost. Še več! Razvoj ustavnega prepira kaže čezdalje ostrejše oblike.
Potrebno je, da se tega razvoja zavemo, da z njim računamo, da izpregU* damo njegove bodoče možnosti,
Možmsti so enostavne: alt bomo brezdelno prisostvovali nadatjnemg ustavnemu razkroju jugoslovanskega prebivalstva ter v tem slučaju prej ati slej utonili v vrtincu obče državljanske vojne, ali pa bomo enkrat v pravi HA' bežni do bratskega sožitja in dosežene državne svobode pristopili k prigovor* janju, k sporazumnemu razpravljanju in rešitvi nesrečnega ustavnega sporo. Kajti ta spor nam že danes vete roke, nas duši pri duševnem ustvarjanju; o* omejuje kulturni in gospodarski razmah jugoslovanskega prebivalstva, težo tega razdora tonejo naše najboljše energije. Ne moremo se posvetiti mt~ logam, ki so vsaki kulturni državi cilj in svrha. Čim manj je ustavnega boja, tim srečnejša je država.
Današnje vladne stranke nočejo rešiti ustavnega vprašanja. Videli smo, dtt * se je hrvatski narod odrekel sodelovanju v narodni skupščini, kjer bi bil eno* stavno majoriziran, ter da ta radikulnodemokraiska vlada ni niti enkrat čatU« višjo, državno potrebo, iz vladnega stotca poklicati zastopnike hrvatskega nčh roda na razgovore, na katerih naj bi se določili izhodi ter ustvarilo definitivno ustavno stanje jugoslovanske države. Nasprotno! Vlada se id obotavljala, upravljati državo s pomočjo parlamenta, ki je bil okrnjen z odsotnostjo po-slancev hrvatskega naroda ter z uničenjem nadaljnih 58 poslancev druge skupine. Poleg tega je demokratska stranka, oziroma njena desnica izrazita prečk, stavnica ustavnega boja do konca, do razpada države. Radikalna stranka pa gleda iz velikosrbskega stremljenja v tej prehodni dobi izbiti čim več ugodnosti za bodoče razprave s hrvatskim narodom. Proti sporazumu samemu se radikalna stranka doslej še rji izrekla in akcija Stojana Protiča bo mogla f ugodnem trenotku računati na pristanek radikalne stranke v celoti.
Mimo teh dveh strank pa vidimo, kako se trudijo razumnejši državniki, politiki in javni delavci, da pripravijo pol k sporazumu. Naj se reče o prizadevanju in nazoru Stojana Protiča karkoli, nesporno pa je, da predstavlja mož. most, preko katerega bo mogoče strniti razprave za rešitev hrvatskega, oziroma ustavnega vprašanja.
V isto smer so krenili hrvatski in srbski demokratski desidentje, najbolj možje demokratske stranke.
Poleg teh se je pojavila še tretja skupina, ki vidi v rešitvi hrvatskega, oziroma ustavnega vprašanja izhod v boljšo bodočnost jugoslovanske država, To so takozvani Trumbičevici, politiki okoli *Slobodne Tribune«. Njih cilj je, stvoriti gibanje nezavisne inteligence. Njihov program je tudi našim čitateljem poznan.	-j
Sedaj gre predvsem zato, da se te struje združijo v enotno akcijo. Pripravljalni sestanek se je vršil nedavno v Itidžah. V septembru pa bo v Zagreba kongres, na katerem se bodo zbrati ti možje treznih in stvarnih pogledov, da razpravljajo o hrvatskem vprašanju ter mu skušajo najti izhodišča. Ta kongres bo lahko vsled svojega moralnega ugleda izzval preobrat naše notranje politike ter mogoče položil prvi kamen trajni konsolidaciji jugoslovanske države.	m	"	•
Kaj pa mi Stovenci? AU bomo dopustiti, da se tako važno vprašanje r šuje brez nas, ali bomo stali ob strani v teh zgodovinskih trenot kih? Naši današnji strankarji res da niso sposobni podvzeti kakoršnokoti akcijo v enakt smeri. Imamo pa številno skupino javnih delavcev, kulturnih mož, z globokimi literarnimi in zgodovinskopolltlčTumi pogledi, ki so vprašanja jugoslovanstva študirali v naši preteklosti in so torej poklicani, da zavzamejo vplivno mesto ,v gibanju jugoslovanske inteligence. Interesi slovenskega naroda in zgodovina jih kliče, da se zganejo in da stopijo na plan. Kljub vsem klevetam bo njih treznost, idejna pripravljenost in morasrti vpliv odločil marsikatero vprašanje. Če že id inicijativa pri nas, pokažimo vsaj interes, enak tistemu, ki vodi neodvisno jugoslovansko inteligenco. ; *.■	TV
Beogradsko časopisje o aferi kralje«
viča OJordJa.
Beograd, 5. avgusta. (Izv.) Vse včerajšnje časopisje se bavi z objavljenimi pismi princa Jurija, v katerih zahteva ureditev svojega položaja. Listi, posebno »Radikal« s podpisom dr. Momčila Ivaniča, in »Stari beo-gradski dnevnik« s podpisom Cicva-riča, obsojajo vlado, da je prišlo tako daleč. Nekateri listi obsojajo hkrati tudi postopanje princa Jurija, ki se je zatekel k tem sredstvom in spravh tako vso stvar v javnost Ci-cvarič piše: Princ Jurij je po-seta nekatere člane vlade in jim izraza svoje želje. Prejel je od njih zagotovilo, da se bo vlada na eni prihodnjih sej bavOa z rešitvijo njego-
vega vprašanj^, češ da se mora vla ™i * *° zadevo resno baviti, kar -j želeti v int dinastije, kakor drži ve- Po mojem mnenju, je dejal Q cvarič, se mora dati princu Jurij popolno zadoščenje, toda zahteva rudi od njega, naj se umakne v mfrn življenje, da ne bo Škode za držav m da nasprotniki ne dobe povodi zbirati iz tega vprašanja gradiva z agitacijo proti državi in dinastij Končno je omenil, da bi se bila t afera, ki je osebnega značaja, mogi preprečiti, ako bi bila imela v^t da nekaj več uvidevnosti, kako tudi več udanosti do domovine h dinastije.
SHOD NSS V MARIBORU ODPADE.
Maribor, 5. avgusta. (Izv.) Ker se shod dr. Otokar Ribara, ki bi se imel vršiti sinoči v Gčtzovi dvorani vsled važnega zadržka poročevalcev v Beogradu Oi mogel Vršiti, se naznanja, da se bo isti ponovno sklical v najkraj-JSssl Ktmm Mžamsaoia NSS,
ostanejo v mestu, dokler ne bo aretirani pobegli voditelji stavkaj cega delavstva. Socijalistični posla ci zbornice so imeli posvetovanj Kakor se govori, bodo vsi socija! stični občinski funkcij onarji odlož svoja mesta.
Dan dijaštva in vojaštva.
fla začetku naSega narodnega prebujenja se Je oglasila Trubarjeva beseda, sledila je Prešernova pešam, SE 70. letih so zabučali tabori Beseda pesem in tabor so bili v službi duševnega bogastva. Vse troje nas }e po tisočletnem robovanju obvarovalo narodnega propada.
Danes, na sredini narodne zgodovine, v bleščanju razširjene domovinske ljubezni, v objemu svobodne državnosti, prihajajo dnevi, vseh živih dnevi. To so zbori namenjeni nam samim, da si utrdimo sokolsko misel, da si potrdimo cilje novega življenja.
^ Dnevi naraščaja, dijaštva, voja-ŠtVa, vi nam dokazujete, da leži naj-veČji pomen sokolskega gibanja v Živi sili narodnega zdravja in vzvišenega hotenja, ki ga razširja v vse Plasti našega prebivalstva. Edlnice Spaja v skupine, skupine v zveze, v VŠfemogočno in občenarodno gibanje, ki;Abo trajalo po naši globoki veri ve-kbve. To bo mogočna reka, ki bo valita Idealne sokolske pobude p"&ko dfiŠ in src pokolenj, tja v daljno danost.
Dan dijaštva! To ni samo piirSlo od strani inteligence, da je sokolstvo izraz slovanske evgenike, da so v sokolstvu zapopadene vrednote telesne In socijalnoetiCne vzgoje. Do dijaštva dokazuje, da inteligenca raaSir-
Jn delokrog svoje voUe preko Individualnega obzorja ter da se podreja, da se predaje občenarodnlm stremljenjem. Dan dijaStva pomeni, da se dljaštvo noče odtegniti narodu, da se obratno hoče strniti ž njim v enoto, da vidi najvišji smoter svojega življenja v socijalizacljt inteligence, v posvetitvi svojih sil občenarodnim in etičnim stremljenjem. Tu tiči zveza med dijaitvom, sokolstvom in narodom. To je dan dijaštva!
Dan vojaštva! Kako smo sovražili pred vc&no vojaščino, to tuje, ponižujoče vojaško hlapčevanje. Danes je drugače. Ko čujemo odjek korakajočih bataljonov naše narodne vojske, se dvigajo ponos in ljubezen« sila in zadovoljnost v naših srcih. Olazba teh korakov Je simbol naše svobode, naše samostojnosti. Sokolski dan vojaštva! Ne vojaštvo kot drli in poslušnost, marveč vojaštvo kot pro-stovojlna služba za domovino, prežeta s sokolskimi idejami, v službi občega telesnega in re-acalnega napredka. Dan vojaštva jo korak k razvoju, ki bo prinesel r nsio vojašnice telesno in moralno vzgojcslovje, ki bo napravil iz vojaške organizacije občenarodno ustanovo telesne kulture. Vojaštvo, ki se prekvasa 7 sokolstva. stopa po tej poti! To bo na}- i višji dan sokolstva in v.?j?štval
Pozdravljeni taki dnsvi dijaštva in sokolstva!
Sfavhe s ogromnem otep.
^že vet dni stavkajo v Ljubljani knjigovezi. V četrtek so pričeži stavkati tudi mizrrji, ki zahtevajo Jed-ni^ko knjigovezom zvišanje čc&vne niezde. Kakor znano, pripravljajo Stavko, oziroma so v mezdnem gibanj«! rudarji, tipografi, stavblnski deleči železničarji, trgovski nastavljene! In natakarji, katerim slede go-toVp še druge kategorije delavstva. Dat'jned državnimi javnimi nslnž-bSftci tudi vre, ni nobena tajno« več. »Slovenski F?.rod« vprašuje v pet-kflvl številki r.n podlagi teh dejstev, Č<£)e sploh kaj takega mogoče !a ali n#tiči za vsemi temi stavkami satov si sem. Oboje bo resi Mogoče je in sistem bo tudi! In poleg tega popol-nctaia upravičeno! Odpirajo se ventili ljudske nevolje, ventili, v katere tudi »Jtttro« še ne verjame.
'"'Delavstvo ima za svoj obstanek na- razpolago edinole svojo delovno moč. To blago nese na trg in ga proda podjetniku za kolikor mogoče visoka ceno. Seveda je delavec pri prodaji svoje delavne moči veliko na slabšem od podjetnika. Iz enostavnega vzroka, ker Ima podjetnik v današnjem kapitalističnem gospodarskem redu za seboj vso opero držaje oblasti, dočim je delavec na mll&št in nemilost prepuščen edtaole pravu, ki sicer n? nikjer uzakonjeno, a ffr utemljeno v pravici do življen-skt&a obstanka.
Dnevno naraščajoča draginja fiv-Ijemkih potrebščin in stanovanjska beeba sta faktorja, ki ogrožata eksistenčne pogoje delaVnega ljudstva. Zajftfžek delavstva fle zadošča, da bi se"iahko preživljale družine, ki Žive izkajižno le od dela rok svojih pre-hranueljev. Če »Slovenski narod« ali to ne verjameta, naj gredo gospodje v proletarske domove, naj poš&ttsajo samo en teden živeti na na$m kot se tam živi, potem Si ne bo* dojpOfU zatisniti oči pred bedo, fca* te13Ljpi.se kamen usmilil,
"vsak ŽSovek, ki si je v svesti *vo-.'ega...prava do življenja, s® bo tudi honT.;ža *to pravo. Upravičen je V. to.
  .m i . I.f
Pavii Vebsvec:
-;ks
Jraoa, ^'ssden, foipjj, Ml
(Nadaljevanj*:)
Češka predstava je bila vzorna. Če-■ i imajo razmeroma mnogo dobrih ple-tudi dosti smisla. Oba gosta, Sa&TLeontjev kot Jožef iii Wegeuarje-
Hot Potifarka sta dvignila niveau Straussove zmote do brezhibno posre-čerr4''p red stave. Poieg umetniške in bogate opreme, ki je zopet enkrat pokazala, kaj zmore Narodno gledališče.
M tem je dirigiral Strauss v nem-škeff gledališču svojo »Salome*, »El®-|ctro*- in »Rosenkavalirja«.
To j6 bil zopet pristni, Strauss! Tista vroča, dušeča glasba, ki dopušča sanlb vročično čutiti, ne misliti. Ki drzl, se okjepa in ne Pusti oddiha. Začelo Je V »Salomi« in se le izbesoelo v »Ele-
Pbitem kot zaključek blagodejni »RQ§Bnkavalir«.
b)	Dresden.
lfetn©ja je danes zrušena. Na cestt grečavamo ljudi, ki pričajo o trdem in žalostnem delu, ki ga ™rajQ vrš,u 2a 'obstanek. Zdi se nam, kakor da tri v«€ obrazov.
Tudi dckvec! Dvoje lo&^tiih potov je. Delavstvo si zagotovi lahko svoj obstanek potom politične moči, ali pa potom gospodarskih, oziroma so-cialnih bojev.
Politično moč delavnega razreda je zaenkrat onemogočil dsufišnji me-žčanskp-kapitalistični dtužabni s»-sem. Ce tudi je delavno ljudstvo v večini jugoslovanskega naroda, ni- < ma prav nobenega vpliva na zakono j dajno moč parlamenta izključeno je., j da bi zaenkrat naš parlament v svo- j ji sedanji sestavi Sklenil uspešne za- j kone v varstvo dela in zaslužka tei i pravično uravnal razmerje med delodajalcem in delojemalcem.
Neposedujočim preostane za zaščito svojih mezdnih ta socialnih zahtev le boj na mestu, kjer neposredno oddajajo svojo delovno moč, to je v tovarnah, delavnicah, pisarnah Itd. Kakor podjetnik po svoji volji z ustavitvijo dela lahko vrže na cesto vse svoje delavce in pri tem prav nič ne pomisli na bedo brezposelnih, tako se tudi delavstvo lahko poslužl pravice, da zapusti delo, brez ozira na gospodarske neprllike podjetnika. Stavka je eno najdragccenejših orožij delojemalcev, da si oribore svoje odvzete pravice in te pravice si delojemalci tudi nikdar ukiniti ne bodo dali.
Za slučaj, da delojemalci propadejo v svojem gospodarskem boju in zmaga sila nad pravom, potem poseže organiziran delojemalec po zadnjem obupnem sredstvu: nasilstvo pobij protlnasilstvo! Tako nastanejo iz gospodarkih bojev revolucionarna gibanja delavskih množic. Predno bo poginil delavec s svojo družino na cesti brez strehe, sestradan in raz* trgan, se bo v samoobrambi gotovo poslužil vseh sredstev., da si zagotovi obstanek.
Vseh napovedanih mezdnih bojev torej ni vzeti tako lahkotno, kot bi sl ta ali oni mislil Veliko resnost se mora posvečat! tem gibanjem, če se p rt 9 doživeti stvari, k« gotovo ne bodo v dobro razvoju naše mlade dr* iave Dvakrat žalostno pa je, da S« morajo v naši bogati domovini prl-
Ostalo Je Nemcem samo še gledišče in to so si ohranili. Prevreli iž predvojne dobe ter ga negovali s požrtvovalno, nesebično ljubeznijo do današnjih duL
(Težko s« predstavljam kal popolnejšega« kot je dresdenska opera in drama.
Že sam prostor, na katerem stoji operno gledišče tako mogočno v svojem dostojanstvu, napravi na obiskovalca nenavadno globok uti*. Všepov-sodi diši po težki zgodovini nekdanjih dvorov.
In priznajmo danes odkrito: kljub temu, da je bila v dobi dvorov in dvornih gledišč igralska Inteligenca in individualnost stisnjena v pretesne forme, da Je bila razvojna možnost manjša od današnje, kljub temu so bile te razmere za gledališče pomenibnejle tn pospeHji-vejše, kakor so današnje.
Igralcu ie treba notranjih zaprek. 1 njimi se meri, na njih poskuša ekspaft-zivnost svoje individualitete, ki mu v dobrem slučaju pomore do tem trdnejšega, ižbistreaega pojmovanja. Ne najlažje, temveč najtežje Je bilo takrat igranje izmed »poklicov*. Ln naj bi bUo tudi danes.
Dresdenska opera ima tradicijo. Dvorno, ln ždelo se mi je, da celo publika še nekaj v6 in se z mehkim ob* Čatkwm SSiominia nekdanjih «y«ttofe, H»
pravljati tako obsežna mezdna gibanja delavcev. Ob zadnji uri opozarjamo vladajoče, da prenehajo z ne* znosnim gospodarskim, socialnim In političnim terorjem in pokažejo vsaj nekoliko uvidevnosti za potrebe stradajočih. Ne zanaiajte se na bajonete In kanone, ker ti ne bodo udušill ljudske nevolje!
Gonja brez konca
»VčerajŠntl »Novi čas« poudarja čisto pravilno stališče, da »o poklicane to afer« razjasniti kompetentne nepristranske oblastL Pristavila, da vse t« afere dokazujejo, kako ?.ek> propada gospodarska in politična morala v portal kapitalistični dobi.* Citat »Jotm $t 183 od 5. t m.
Zadeva Jadranske Banke v Trstu je z Izjavo njenega upravnega sveta od 3. t. m., objavljeno v tržaških, tukajšnjih in drugih Ustih postavljena po večdnevnerrr razbljlnjanju in uraet-non potvarjanj*! v prave meje.
Prvo dejstvo ju, da je Jadranska Banka v Trstu cd 3. t. m. vzpostsvUa zapet svoje nenn^o poslovanje, katero je upravni svet prostovoljno crsd nekaj dne v! deloma vstavil zgolj v svrho, da stavi ves notranji iStroj banke preiskovalni oblasti na razpolaganje in 4» s svoje strani z vsemi sredstvi ptdpre preiskovalno delo in pospesi razčiščenje cele za-dsve.
V zvezi s tam si je upravni svet pridržal postopati z vso strogostjo proti svojim uradnikom, glede katerih bi Izhajala kakršna si bodi odgovornost Že radi ckoinosti same, da 30 izvršili spremembe v bančnih knjigah, zlasti pa proti onim, glede katerih bi se ugotovfb. sploh kakršnakoli kaznjiva dejanja, ve so torej kaki podrejeni in bodtsi uidi višji uraaniki poslovali nekorektno m proti službs-mm predpisom, jih uprava ne krije; B&robe: postopala bo tudi kot zasebni udeleženec pr'Pii onim, ki so kakorsi-bodl prišli v navskrižje s kazenskim zakonom. Ni Izključeno, da bo pri tej priliki prišla na dan rnarsfkaka plkan-tedja nekdanjih, sedaj odpuščenih merodajnih funkcionarjev zavoda. Zatorej je popolnoma pravilno, da bo imelo sodišče zadnjo, poklicno in odločilno besedo. Najbrže bo tedaj ka<-kega »zanesljivega poročevalca* uram svojih, recimo tako, fantazij. Že v par dneh je doaedaj skopnelo prvotnih 22 milijonov lir, za katere naj bi bil oškodovan italijanski erar, na spornih 2 ln pol milijona SHS kron. glede katerih pa je bila spremenjena le tekstacija vpisa v knjigah, rK* pa Številčni efekt. »Panamski Škandal«, fei ga je dobrohotno »Jutro« v svoji umetni razgretostl blagovolil primerjati z ogromno afero Italijanske »Ban-ca di Sconto« se Je v par dneh vestne preiskave prelevil v dosedaj po svo-Jtft razlogih še ne popolnoma pojasnjeno službeno nekorektnost posameznih uradnikov, o kateri generalni ravnatelj g. Kamenarovlč — ki se ga Je hotelo Žigosati kot glavnega kriv* ca, kar je bil pravzaprav namen »Ju-trove« gonje ne samo ni ničesar vedel, nego je bil sam napovedal naj-strožjo kontrolo proti vsakojakim nekorektnostim, ki so se svoj čas »ood blaženim režimom« vgnezdile In hotele razpasti. Kakor upravni svet Jadranske Banke v Trstu, tako mora zahtevati vsak poštenjak, in to je storilo tudi pošteno časopisje, da nepristranske oblasti razjasnijo to afero In tudi Še kake druge doka] bog zloglasne afere.
Kot tretje dejstvo je ugotovil upravni svet Jadranske Banke v Trstu v svoji Izjavi, da okolnost, ki tvo-
ri predmet sodne preiskave, kakor tudi iz nje izhajajoče eventualne posledice nikakor ne morejo prejudicirati moralnemu in finančnemu položaja banke, ter da bo zavod oprt na neomajno zaupanje svojih klljentov in vreden popolnega uvaževanja od strani vse Javnosti In državnih oblasti nadaljeval svojo pot vseskozi korektnega trgovskega poslovanja.
To je stališče, katero je zavzela uprava Jadranske Banke v Trstu, ki je tudi iz trgovskega, moralnega in gospodarslc. ozira edino mogoče za gospodarsko podjetje, ki hoče uživati ugled, kakor ga dejanski uživa vsepovsod v jugoslovanskem in tujem svetu Jadranska Banka. Zato smo se prijeli za lase, ko smo brali drzno trditev včerajšnjega demokratičnega glasila, da objavljena izjava upravnega sveta Jadranske Banke v Trstu potrjuje vse to kar je *iutro« po svojih izvrstnih informacijah poročalo o aferi. Ako se ne vid! diametralne razlike med strastno razburjenimi poročili »jntra« o tej zadevi ln med ugotovitvami izjave upravnega sveta. Jadranske Banke v Trstu in dosedaj površne preiskave, Je to dokaz, da se je — ss mara In noče videti, ker realne ugotovitve križajo prvotni umetno zasnovam načrt obsežne gonje preti Jadranski Bank? in njenemu generalnemu ravnatelja g. Kame-narovičii.
Le kot epizodo naj omenjamo med drugim stavek, ki je bil v organizirani časnikarski gonji proti goriime-novanerrr.t vtihotapljen v graško »Ta-gespost«, Iz da se vidi- kakšno vsa kojako orožje je dobrodošlo napram nasprotnik"! v odnošajih, ko že »Jutro« citira dosedaj njemu nepriljubljeni »Novi čas<r. Poročilo iz Trsta znanega izvor h o tržaški bančni aferi v »Tagesposti«. zaključuje 3 stavkom, .fda je g Kamenarovič že 7 prejšnji monarhiji dajal avstrijski vladi povoda za nezaupanje.« V zvezi 2 gospodarskim m moralnim značajem afere se je hotelo g. Karnenaioviča, ki je naravno kot bivši črnogorski podanik in osebni tajnik pokojnega črnogorskega kralja Nikole bil politično trt) v peti bivše avstrijske vlade, osumiti kot moralno ta poslovno nezaneslfsvega tudi že ped prejšnjim režimom. Mar res ni drugega orožja 2a zavratne napade, kakor ono iz starega blagopokojnega arsenala?
Zaključujemo tudi ml s citatom ha čelu članka: Besedo naj Ima nepristranska oblast, da razjasni tržaško bančno zadevo in tudi drage slične vnebovpijoče tukajšnje afere. Vsekakor pa dokazujejo take zavratne intrige in nmetno organizirane gonje proti jugoslovanskemu gospodarskemu zavod«, kako zelo propada gospodarska in politična morala v povojni kapitalistični dobi.
X. K.
Slika !2 v<?i!komest»esa £f v Usnja,
Dunaj, 31. julija 1922.
Aretacija takozvauega »apostola« plesa in lepote ie tukaj dvignila mnogo prahu Policija )e posegla vmes in sv aretirala Alberta Henrika Hiebra. 2a enkrat samo njega, ker 10 bile deklice in otroci končno le njegove irtve, ki niso storile drugega, ko da so brez osebnih komu kazale svoje čare »umetnikom in slikarSsm« in so se Člani ta-kozvanega K. K, K. (Korperkuiturkiub — klub za telesno kuinuo) omejili samo na gledanje.
riieber, ki se je početkoma vrgel v pozo amerikanskega državljana in ki je svojo aretacijo označil kot neprija-teljiki akt proti dobrotljivi Ameriki, Je postal nekoliko skromnejši, ko mu je
polletja povedala, da Je imel že tudi 9 Berlinu podobne »sitnosti«. 2a »apostola plesa« se pa še vedno izdaja. Ob trdi, da je vsled nekega spora v svofl družini odšel v Ameriko, kjer se je pre* Življa! kot umetni slikar in plesni uči*, telj. Leta 1917. je, po svojih trditvjtfr ustanovil K. K. K. in s! obenem ptidofiD amerikansko državljanstvo, ne da bibfl' kot Avstrijec interniran. Po končni sve* tovni vojni ga je pognalo hrepenenje nazaj na Dunaj. Prišel je semkaj L 1919. 7. namenom, da nadaljuje svoje plesne študije. Na ladji mu je bil ukraden baje ves njegov denar in moral se Je preživeti z majhnim ostankom dolarjev in izkupičkom pohištva, ki so ga poslali za njim iz Amerike.
V januarju letošnjega leta Je ust*' novil tudi na Dunaju K. K. K., po njegovih trditvah z istim ciljem, kot v New Yorku. Potom inseratov in nagovorov na cesti si je pridobil obiskovalke za svoj kurz. Morale so mu plačati počet* koma 3000, pozneje pa 10.000 kron, plačati zato, da je lahko izrabljal njTho* ve telesne čare. V klubu so se počet* kom izvajale ritmične plesne vaje ▼ trikotu pred gospodi in damami. Hieber še vedno trdi, da so bila njegova stremljenja popolnoma Idealna. On je za to stremljenje žrtvoval baje celo svoj denar in ni imel od cele stvari nikakega dobička. Da bi moral imeti za svoja Iz* vajanja koncesijo, tega ni vedel, ker ga je neki odvetnik informiral, da to rd potrebno. Šele pred štirinajstimi dnevi Je po svojih navedbah ustanovil takozva-no »borzo modelov«, ki je poslovala pod vodstvom K. K. K. v nekem ateljeju. Kot smoter te borze navaja Hieber stremljenje, preskrbeti deklicam, k! 90 3e pri njem izučile telesne kulture, po šten zaslužek kot modelom. (Model se imenuje osebe, ki stoje slikarjem kot živn slika za slikanje), izbiro »umetnl-kov."; radi katerih so se deklice gole razkazovale, je prepustil Hieber, kot to sam trdi. svojemu tajnika S tem prepušča le-temu odgovornost zato, da se med obiskovala ai nahajala niti ena oseba, ki bi bila z umetnostjo v kakršnemkoli stiku. Povabljeni gostje »o morali plačati po 20.000 kron. 2a razkazovanje telesnih čarov baje ni Hieber od deklet ničesar zahteval.
Medtem ko je Hieber porabljal deklice v otroški starosti — od dveh let dalje — za bolj nedolžne poze, je pastil starejše deklice postavljati se tako* d 30 vplivale jako erotično. Tako so morale držati te deklice, obrnjene proti občinstvu in popolnoma gole, takozva-ni »most«. Hieber je tudi zahteval, predno je kako dekiico sprejel v svoj kurz, da se popolnoma sleče in Jo Je preiskal, če je zrava ali ne. Pečal se Je tudi z mislijo, da bi ustanovil na tako* zvanem »Oansehauiel« (naplavina pe* ska ob Donavi tik ob Dunaju) restavracijo, v kateri bi stregle lepe na pol gole natakarice.
Poleg tega je upravičen sum, da je kuočeval z dekleti ali da je to vsaj poskušal Iz raznih izjav se da posneti, da je nagovoril deklice za sprejetje službe v kakern kabareju ali baru v Argentirdfi. V klubu so se prirejala pole* razkazovanja tudi predavanja, v katerih je Iti©* b<*r poučeval deklice seksualnosti ln homoseksualnosti Prirejali so se . tudi plesni večeri, pri katerih so pari plesali le v srajcah, ali pa deklice samo z lahko kopreno, moški p« v trikoju. ObiSko* valce za svoje večere je pridobival Hieber potom vabil v katerih Je Uk)
Ali ste ie Član Jugoslovanske Matice*
govori glasneje, kot Je prav, ne večerja po ložah, kakor je danes navada po nekaterih gledališčih, sploh, ohranilo si je še nekaj stare predvojne dostojnosti in spoštovanja.
Opera sama je Idealna i« brezdvom-ao najboljša v Nemčiji.
NIČ več scene, nič več orkestra in pevcev, nič ve theatra — samo velika celotnost neposredno doživljanje dogodka in treba se je siliti k anali*!, tako popolno učinkuje vsaka predstava.
Slišal sem »Nižino« z Burgom in Taucherjem. Potem Rigoletta in Tosco z Burgom in Pattlero.
Cim lepša Je kaka stvar, tem težje je pisati o njej. Čudežno je, s kako sko-ro neorgansko lahkoto zmaguje baritonist Burg najtežja mesta in igraje obvladuje belcanto, ki ma teče tudi v najvišjih legah.
Mogel bi poročati še, kako je interpretiral dirigent ta ali oni ritem, kako je fraziral ta ali oni del, toda na vse to p« dovršenosti predstav niti pazil nisem.
Zbor v Rigolettu, Ifl potem odpelje Oildo, Je edino na Dunajski dvomi operi tako neskončno lep in bi mogel biti (po glasovnem materijalu in pevskem hotenju) samo Se v Ljubljani.
jKaisfi.ee m p *J8B stoppfi staji
drama. Ce rečem na višji, je to morda samo	osebni občutek, pač
pa vem, da sem imel takrat po predstavi Goethejevega Fausta čisto jasno željo, da bi nikdar več ne videl Qou-nodove opere. Zlasti pa ne Margarete, ki je že tako poirančoščena, da na odru kar diši samih francoskih parfumov in je vse preje, kot posrečena presaditev Goetheja v francosko opero.
Treba je slišati govorjeno besedo Wiecke-fausta, Ponto-Mefista in Ver-den-Gretchen — pa je Človek prepričan, kako v principu nesmiselno je »operizirati« drame svetovnih mojstrov. Drug primer za to je Karnogol-dova opera »Die tote Stadt«, ki jo je zmašil po krasnem romanu in drami Rodenbachovi in je le še bolj ponesrečena in zmedena reč, kot Goudonov »Faust«. Ne glede na to, da je moderno pisana opera, ki kar puhti Pucinija, Straussa in dunajsko - židovske sentimentalnosti.
c)	Leipzig.
Leipziška opera je solidna mestna opera, katere najboljša moč je znana »Salome« interpretka Alina Sandenova.
Neprimerno boljše je dramsko gledišče (Schauspielhaus), kjer sem videl Strindbergovo »Krcnbraut«.
3Wflw ae Je pisalo o Reinhardta,
kdor pa je videl »Kronbraut«, katero H režiral Martin Vlehweg, pride do ta* ključka, da se Je pisalo o Reinhardta preveč, o Viehwegu pa premalo,
Strindberg, ki je v svojih tadnJOt delih globok vernik in mehak pravljičar — ni mogel dobiti boljšega režiserja, kot je Viehweg s svojim ansamblom. Njegova zasluga je, da so v Leipslga danes na višku kakor samo Se Rusi s KaČalovem, Cechovo L dr.
Zapomnil si nisem niti enega imena igralcev, živo pa vidim §e danes ostro medsebojno izigravanje karakterjev, ki so se trli eden ob drugega v neomajni doslednosti do končne onemoglostL
Potem Je zaigrala »JOeine Bflhne« Schnitzlerjev zloznani »Reigen«. To pot pa so Nemci strahovito nasedli. Poznalo se je, da so temeljiti, težki Nema zagrabili ciklus dunajske lokalne karale* teristike od problematične strani ln Si hoteli obdelati kor filozofsko.
Višek imenitnosti pa je Ml, Ce se Je ta ali oni igralec poskusil v dunajskem lahkem dialektu. Stvar sama ni, da bi se jokal, smejal pa sem se bolj načina vprizoritve in pojmovanju, kakor stvari sami
Po Strindbergu in Schnitzlerju sem odšel v Berlin.
<dau* usa
Storjeno siceil s^nao o stremljenjih os Č ^ telesfl° ^turo, katerih tekst lahir 1. , ta^-° sestavljen, da je vsakdo jako takoj slutil, za kaj gre. Hieber » nagovora svoje gojenke in njihove
M* ^ 30 11111 Pr'P°ročale druge enice« in ravnotako je nagovarjal
* _0Je goste, da ga priporoče še drugim
stom. Pii »predstavah« je sam hodil okoli, čeprav je-vse prej, kot kak ftoonis (bog lepote). Oblečen je bil le K:Popolnoma kratke plavalne hlačke in okoli ramen ogrnjen suknjič.
Splošna stavka g Italiji
Trst, 4. avgusta.
- 'Vstea nasilnih dogodkov $ strani Rsistov v Raveni in radi fašistov-sploh, je prišlo te dni | Atalifl do splošne stavke. Delavka tveza (AUeanza del Lavoro) je za n slučaj prekinila svoje vodstveno X«? Ie P°verfta vodstvo tajnemu whoni, ki mu je dala pooblastilo za roinomočno presojanje položaja in “dajanje ukrepov. Ta tajni odbor je I ?revzel vodstvo, presojal po* in proglasil splošno stavk) po državi. Tajni odbor je deloval »neznanem kraju Italije. Istotako so J® ustanovili tajni pododbori po raeh fiSovincah.
tirJ2 tega 56 311 sklepati, da h imelo sodstvo zelo re«ne in globoke name-Kakšni so bili ti nameni? O njih W mogoče govoriti z vso gotovostjo, WQko pa si ustvarimo hipoteze.
. iVodstvo, sito neprestanih nasfl-*®v s strani fašistiv, je hotelo s jWo§no stavko po vsej državi hržko-«© pritisniti na vlado in priti do moči
* njej. To nam sili misliti močna socialistična parlamentarna struja, ki » 2a sodelovanje y vladi (social-Sollaborazlonisti). Ako bi prišlo do TOa, potem bi bilo fašistovsko gibale zatrto ali pa vsaj potlačeno.
Druga možnost je, da je mislilo Sodstvo na delavski preobrat, tretja Pa, da je hotelo vodstvo izzvati faustovsko revolucijo, ki je bila že tolikokrat obetana od faustovskih Voditeljev samih. V hipu, ko bi faši-*ti prišli v konflikt z vlado, bi nato prešli delavci v pfotireakcijo in izvršili preobrat.
Da je to domnevanje lahko pravo, P°dkreplja takojšnja akcija faustovskega vodstva, ki je izročila wi 5? P°. proglasu splošne Slavke Vladi ultimatum, v katerem je stalo, k« vlada v 48. urah ne ukrene ^česar proti splošni stavki napra-Mio fašisti sariii red ter prevzamejo •and vodstvo vlade. To se pravi: lasisti bi zasedli vlado in fašistovska devolucija bi bila tu. Pozabiti pa ne *memo, da je bila ravno v teh dneh w Italiji ministrska kriza. In politiki •o odklanjali drug za drugim sestavo Oove vlade.
•Vsa javnost je stala pod utisom ifeSnih dogodkov, ki bi lahko prinesli meščansko, vojno, katera je grozila
* dveh strani: s strani proletariata ® s strani fašistov.
i Ali Prišlo je drugače. Še pred potekom fašistovskega ultimata je bQa jesena ministrska kriza; na površje je prišel zopet Facta, kakor se je že Predvidevalo v članku »Ministrska *riza v Italiji«, ki ga je priobčila Jugoslavija« sredi krize.
Dejstvo, da je bfla sestavljena nova vlada, je imelo brez dvoma va-t^o pomen v razvoju dogodkov, Fantovske grožnje v ultimatu se niso ^ife kljub temu, da vlada ni penila prav nič izrednega proti ^Plošni stavki. Fašisti so se pač Prenaglili: začutili so, da bi stvar ne *ta tako gladko, kakor hitro bi se dotaknili vlade. vVlada jih sicer pro-
težira, dokler ji služijo zvesto; kakor hitro pa bi hoteli postati gospodarji, bi gotovo zadeli na odpor. Zato so ostali mirni in niso skušali drezati v vladni ustroj. Vsled nedoslednosti so seveda fašisti moralno padli.
Pa tudi proletarijat ni pridobil. Splošna stavka se ni obnesla tako sijajno, kakor bi se morala, predvsem zato ne, ker ni bilo zadostne priprave in ker proletarijat ni enoten, temveč razdeljen v razne stranke, ki imajo zopet različne taktike. Vsled neenotnosti, vsled nezadostne predpriprave in vsled fašistovskega kru-mirstva se torej splošna stavka ni tako obnesla, kakor bi se morala, ako bi hotela biti uspešna.
Omenil sem krumirstvo fašistov. TI ljudje so prevzeli razno delo, da bi vsaj nekoliko nadomestili proletarske sile: vozili so tramvaje, nado-mestovali železničarje, strojnike na parnikih in v plinarnah itd. Ponekod so prisilili delavstvo, da je šlo na delo. Openskim tramvajskim uslužbencem so grozili, da jim požgejo hiše, ako ne nastopijo službe. S svojim lastnim nastopom in z nasil-stVom so dosegli, da je bila stavka zelo polovičarska.
Kljub fašistov bi stavka uspela, ko bi ne bilo med delavstvom samim mnogo krumirjev, ki so pod krinko fašizma ostali na delu. Odkod ti krumirji?
Ti krumirji so naravna posledica velike brezposelnosti v Italiji. V Italiji je na stotisoč ljudi, ki so brez posla. in komur se posreči najti zaslužek, ta se ga drži trdno. Za tisti kos kruha proda svoje prepričanje, zavrže svoje ideale. Takih ljudi je v Italiji mnogo in oni so naj večja ovira delavskega razvoja in gibanja. Brezposelnost je strup za delavske organizacije in ne kvas za delavske revolucije, kakor se navadno govori. Le večji odstotek nezaposlenih dolav-cev bi utegnil nositi v sebi kali revolucije.
Danes so zopet izšli listi, ki prinašajo vest, da je Delavska Zveza (Alleanza del Lavoro) proglasila konec splošne stavke. Listi poročajo o spopadih med fašisti in delavci, ki so se vršili po vsej Italiji. Tudi ti dnevi so zahtevali mnogo žrtev. Po zadnjih poročilih se nadaljujejo izgredi po vsej Italiji.
Politične vesti.
Izjava dr. Slavika o pieri Jadranske banke v Trstu.
(Dr. Sla vik je dolgoletni politični voditelj tržaških Slovencev in nj'egova Izjava zasluži vso verodojstonst.)
Včerajšnji »Piccolo« prinaša v poročilu o zadevi Jadranske banke tudi nastopni razgovor ?. dr. Slavi-kom:
»Danes smo govorili z odvetnikom dr. Slavikom, ki je izjavil glede Jadranske banke sledeče. Smatram za izključeno, da bi šlo za poizkus goljufije na škodo državnega zaklada in sicer zato, ker se je bilo pri ekonomsko - finančnih dogovorih med italijansko in SHS vlado vprašanje
ji-
Dnevne vesti.
— V Trbovljah je mir. Ker so se mezde delavcem, uradnikom 3n pod uradnikom zvišale za 30 do 35 odstotkov, se v rudnikih zopet normalno dela. Vsled zvišanja plač so se tudi cene premogu povišale za 37 kron.
E~ Vpisovanje na strokovni šoli za pu-ikarstvo %■ Kranja se bode vršilo dne 1. ta
2.	septembra t L od 9. do 12. in od 14. do
16. Sprejemni pogoji so:	»Absolvirarta
ljudska šola, starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem solarnem letu) in telesna usposobljenosti Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov m se izkazati z odpustnico ljudske šole, rojstnim listom in domovnica. Vpisnine In šolnine ni. Šola bode s prihodnjim letom vsebovala 3 oddelke In sicer: puškarski, kopitarski (puškina kopita) in graverski Učna doba 4 leta. Po dovršenju učne dobe se bodo izdala učencem odhodna izpričevala ki jim bodo dala po izpolnitvi zakonitih predpogojev, pravico do samostojnega izvrševanja dotične obrti Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo strokovne šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropja državne gimnazije v Kranja. Ravnateljstvo.
>■— Posebni vlaki povedom vsesokoi-skesa zleta v Ljubljana. Oa se omogoči občinstva ljubljanske okolice prisostvovati ■jokolskim prireditvam brez prenočevanja y Ljubljani, bode vozil dne 13., 14. In 15. avgusta posebni vlak od Ljubljane drž. kol.— Kranja, z odhodom iz Ljubljane drž. kol ob 21. uri. Za povratek v Ljubljano bode vozil dne 14. In 15. avgusta tudi iz Kranja do Ljubljane posebni vlak z odhodom iz Kranja ob 6. uri. Ravno tako bode vozil iste dneve posebni vlak tudi na kamniški progi.
Odhod iz Ljubljam: &Z kol. ob 20. ml 30. min. ter odhod Iz Kamnika ob 5. uri 18. min
«— Izpremembe p osebju. Za dvornega svetnika ad personasa y 5. činovnem razredu je imenovan g. dr. Bogumil Senekovič. — Za avskultante so imenovani pravni pra-ktikantje gg.: dr. Viktor Brežnik, Karl Turk, dr. Janko Drnovšek Silvester Pakiž, Anton Lovšin in Miroslav Rebula. Upokojen je sodni kanclist v Kostanjevici g. Karl Fišer.
*- Iz carinske službe. Carinik IV. razreda v Gor. Cnravafcn g. Marko Zorko Je odpuščen Iz držr.vn? službe. Carinik 111. razreda v Celju g. j os. Zidarič pa Je upokojen.
— Promoviral h na graški unirorzi za doktorja prava g. Armln Stanger, brat narodnega poslanca V, timkem parlamenta g. dr. Uliksa Stanger ja.
— Uradniške pokojnine. Z dnem 10. julija je prenehala pristojnost glavne kontrole za odrejanje pokojnin uradnikom. Od takrat določa pravico do pokojnine kakor tudi količino pokojnine ono ministrstvo, kateremu je bfl uradnik podrejen.
— Nadzomištvo državnih užitntn v Ljubljani je odpravljeno z 31. julijem t l Vsi njegovi posli so s tem dnem prešli na ?inančni okrajni ravnateljstvi v Mariboru in Ljubljani, oziroma ca delegacije ministrstva financ.
— Nemci se vtihotapljajo čez naZo mejo. V Praču na Prekmurskem je 300 Nemcev prekoračilo našo mejo Od teh so 5Di 50 viele naše obmejne straže. Nemci so tihotapci.
— Samomor. V Scherba umovem mlinu v Mariboru je bil odslovljen delavec Štefan Friedl. To ga je spravilo v popol obup in
kronske izmenjave že zaključilo in je bil italijanski zaklad že obveščen o količini kron, za katero je upravičena izmenjava.
V^vladi SHS se nahaja tudi minister Žerjav, ki je pred časom v Ijub-lijanski centrali Jadranske banke izzval škandal. S pomočjo njenega tedanjega ravnatelja je prejel nekoliko milijonov, ki jih je porabil pri političnih špekulacijah. Upravni svet te centrale je vsled tega odslovil ravnatelja, ki je nato, podprt po ministru prijatelju, ustanovil banko, ki aživa veliko prijaznost od strani jugoslovanske vlade.c	‘J-
pretečeno sredo sc je prt postaji Hoče w-gel pod vlak.
— Točenje pijač pod'milim nebom. Za tako pravico (»gostilne pod vejico«) je plačati za vsakega pol leta t J, od 1. maja do 31. oktobra takso 250 Din, kdor pa bi hotel točiti pred 1. majem ozir. po 31. oktobru mora plačati zopet po) letno takso.
— Sasilen ruski kapetan. Pri Sv. Ani j na Ajgnu je ruski kapetan Desinov v pi>
janosti ustrelil nekega nemšk. kmeta. Kapetan je zaprt v Murski Soboti.
— Razne tatvine. Strojni tiskar Fr. Cankar je pozabil na stranišč« suknjič, % katerem je irafll 16 bankovcev po 100 Dan. Denar mn je nekdo iz listnice vzel, vse drugo pa prsti! — Angeli Vesel iz Sodražice je nekdo ukradel na glavnem kolodvoru usnjato listnico z vsebino 500© kron. <— Med vožnjo iz Celja do Zid. mosta je bfl Milanu Todiču iz Beograda ukraden usnjat kovček z rasnim perilom. — Danici Beles-Ijijin, soprosi inšpektorja v ministrstvu za soc politiko, fe bilo med vožnjo lz Beograda na Bled pokradeno iz kovčka fazne obleke za 80.000 kron.
— Nečloveška mati. Iz Jesienic se nam poroča: Mtaoli četrtek v jutro so našli na stojnici branjevke Jamar pred kolodvorom na kljuki obešenega otroka, ki s?, je nečloveška mati porodila po 6 mesečni nosečnosti in se ga na ta način iznebila. Storilko tega nečloveškega zločina zasleduje orožni-štvo.
— Posledica alkohola. V Mostah pri Žirovnici se je obesil 51 let ‘"tari posestnik in tov. delavec jeseniške tovarne Jože Poljak ,ki Je bil znan kot strasten in nepoboljšljiv alkoholik. Nepremišljeno dejanje Je storil gotovo v pijanosti.
— Afera Jadranske banke v Trstu. Prejeli smo sedeči popravek: Tret, 4. avgusta. V člankn »Afera Jadranske banke v Trstu«, objavljenem v št 174. »Jugoslavije« je rečeno, da je vest o hišni preiskavi pri Tržaški Jadranski banki prva prinesla večerna izdaja tržaškega lista »Era Nuova«, »La Sera-, In da Je sotrudnlk tega lista, ki je eden najbolj šovinističnih italijanskih časopisov, tudi tržaški sotrudnik »Jutra«, M je, kakor bitro je zagledal omenjeno vest v »La Sera«, sedel na vlak, se pripeljal v Ljubljano in hitel v »Jutrovo« uredništvo. To ni res! Res je pa, da nisem »otrudnik ne »Ere Nuove* ne »Sere«. Res je nadalje, da sem tisti večer, v soboto, 29. julija t L, sedel z zn?nd v Sosičev! gostilni v Trstu, pozneje pa v kavami »Miramar« in se torej nisem pripeljal v Ljubljano in hitel jr »Jutrovo* uredništvo.
Res je končno, da sem vt*rt o dogodku, ki sta io objavila »La Sera« fe» »D Piccolo delle ore 18 Istočasno, nemudoma sporočil »Jutru« in s tem storil le svojo poročevalsko dolžnost. Anton Ekar, tržaški poročevalec »Jutro«.
— Strašen zločin. Dne 25. julija ponoči so v Gornjem Braneticu neznani lopovi popolnoma zabarikadirali hiša posestnika Milana Aksentinijeviča, nato pa zažgali In zbežali. Poslopje Je pogorelem v njem pa 5e našla strašno smrt vsa Akseotinijevičeva družina, obstoječa iz 13 oseb*	j	<
— Vlom v konzum. Na Pragerskem so neznani tatovi vlomili v prostore ljubljanskega delavskega konzuma. Pokradli so vse, kar se ie vzeti dalo, nato pa Izginili brez sledu.
— Neprevidnost. V Št. Bečeju le nekega Janeza Kekiča bolel zobu Sklenil je, da si zob Izdere sam in v to svrho se le
( poslužil navadnih zarjavelih klešč. Skušajoč si Izdreti zob se je v ustih ranil in si pri tem zastrupil kri, vsled česar le čez dva dni umri
— Konf je udaril delavčevega sina Stanko Štruklja iz Za dvora tako močno, da mu je zlomil noga
— Pazite na otrokel V Železnikih so mali dečki pobirali stare patrone, iztresali
j smodnik in ga potem zažgali. Pri tem ne-j varnem delu pa Je bušnil smodnik v dečka | Antona Logarja in ga tako obžgal po obrst-j zu, da so ga morali oddati v bolnico.
Amatifeve gosli.
■lfr. "I* .V (Berlin.)
»Dama, ki že dolgo občuduje Joeja Jenkinsa in njegovo bi* ^roumnost, si srčno želi osebnega *aanja ž njim.
,	13 namen pride drevi ob šestih
dSi?“Je Grunewaldskega iiitiHo*'"’** 111 se 1)0 5teIa srečno, ako ^de tam Mr. Joeja Jenkinsa. Pri-
&rda*U mora> da ui “it* ^ara niti
na r>it Piisi?° Je ležalo malone že uro sobi-	v detektivovi hotelski
^ odšel V ,bU. - Prin?f1’ je pravkar J™;i r* Jenkins> kl se je ja, je DQJJ”.U °,d popoldanskega ča-
pazno prefnai ,Prl ovoj in dvakrat molil pismo svnfStlce’ Nat0 je po' Ki je vstopa tik ®mu sPremlievalcu, gospodu fine vri.?„a njlm> starejšemu
»Cftajte, Mr. KeŽJJ!°$ti 5n beiih las’ Spremljevalec 'je*nr„i * ,
i očmi; osupnil je neK ’ vrst,Fe naje požugal s prstom 1 Vnt smel-‘ dim. Mr. Jenkins se vam* oK+°r- V,‘ Berhnu galantne prigode!. V J šestih... nu... če vam je prav r* Popeljem z vami in vas pdstim lenega, kadar bo čas; rad bi si pri ffijjljfe ncrlft/fal «StadiQrf>
Jenkins se je nasmehnil in zmajal z glavo. —
»Nič se ne ceremonite, Mr. Jenkins, saj veste, da nimam znancev v tem mestu; in ker odpotujem že jutri zjutraj «
»Sami se boste morali peljati v .Stadion’, Mr. Kelly. Zakaj po tem pismu ostanem doma.*
»Kako to?« se je začudil znanec. »Ste li takšen sovražnik žensk?«
»Nikakor ne. Ako bi bila pisala res ženska roka...«
»Ako bi ga ... ženska roka i.. Tak mislite, da ga ni pisala ženska?«
Jenkins je zmajal z glavo. »Oglejte si posamezne črke. Pazite, kako so postavljene pike na i-jih, in ne prezrite odločnih, malone trmastih začetnih potez... pa boste videli, da ne držite v roki nič drugega nego pritvorjeno moško pisavo!«
»To se pravi, da vas hočejo zvabiti z doma?...«
»Vsekako.«
»Z namenom, da bi vas napadli — morda celo ubili?«
»Tega ne, ker si morajo misliti, da sern yedno pripravljen na takšne stvari.«
»A vendar ste baš dejali, da vas hočejo zvabiti z doma.«
'■	oix	jc&Lag	ie	vitr
ši je detektiv pogledal na uro. »Pol šestih je. Potemtakem bi moral vzeti avto, da bi prispel točno na lice mesta. Vidite, prav to je tisto: pisec želi, da me — recimo — od polišestih do polisedmih ne bi bilo v hotelu.«
»Kaj hoče doseči s tem?« je vprašal gost majaje z glava
»Bržkone pride v tem časn nekdo, ki je potreben mojega sveta; a pisec ima razloge, da želi preprečiti najin sestanek.«
Z debelo pogrnjenih hodnikov se je zamolklo oglašal ritem nemirnega življenja, ki je noč in dan vročično utripalo v velikem hotelu. Klici sobnih zvoncev so pretresali zrak; vrata so se odpirala; iz čajnih prostorov v pritličju se je slišala oddaljena godba: menuet iz »Dona Juana«.
Vtem je rezko pozvonil mali telefon na pisalni mizi. Mr. Jenkins je vzdignil slušalo. In dočim je poslušal vratarjevo prijavo, je zadovoljno kimal z glavo in smehljaj mu je preletaval obraz. »Ali right,« je dejaL »Pripeljite gospoda gori!« Položiv-Ši slušalo nazaj je uprl svoje sive oči v Mr. Kellyja ter mu smeje pomežiknil.
»Prosto!« _ ' •’ :	' !	1‘
.Vjgoa so spi odprta. S potomražne-
ga hodnika se je zasvetila z zlatom obšita čepica dvigalnega sluge.
V sobo je stopil elegantno napravljen gospod, ki mu je utegnilo biti do petintrideset let. Njegov pravilni, ozki obraz se je zdel obraz umetnika. Temni, polni in gladki lasjei so valovali nerazčesani ob visokem čelu; majhna skrbno ostrižena ostra bradica je dajala njegovi pojavi nekam inozemsko lice. V velikih, temnih očeh mu je tlel vročičen blesk in težke sence so se krožile pod njimi.
»Mr. Joe Jenkins?« je vprašal tfl-jec z nekoliko drhtečim glasom in tiho priprl vrata za seboj. Molče je pogledal oba gospoda, očividno ne vedoč, h katerem naj se obme. Detektiv mu je stopil korak naproti. »Prosim,« je rekel vljudno.
Tujec je pazno premeril Američanovo lice. »Mr. Jenkins,« je izprego-voril po kratkem premolku, »nekaj se moram pomeniti z vami. Stvar je nujna in ne trpi odloga, tem manj,« nervozno je pogledal na uro — »ker imam le malo časa.«
»Razpolagajte z mano,« je odgovoril detektiv. »A prej naj vas nekaj vprašam: ali ve kdo, da ste bili ob tem času •"> med polišesto in žesto aro “ namenjeni k meni?«
• I'
*« Tetka nesreča s samokresom. VI Št Janžu pri Krškem ie posestnikov Jernej Gole ogedoval in pretipava! nabasa« samokres. Med tem se je samokres nenate' doma sprožil In krogla je zadela Oolet« glavo. Težko poškodovanega so prepeljali D bolnico, toda njegovo stanje je brezajjDft.
Liubliana.
«= Cthoslovaškt akademiki v LjubiianL V nedeljo, dne 6. avgusta t 1. dospe z v»* čarnim vlakom ob 9.45 uri iz Prage prekcf Maribora 20 akademikov, da si ogledal^ znamenitosti naše države. V ponedeljdf ostanejo v Ljubljani, nato pa se odpeUeJai na Bled in v Bohinj. Tovariši akademiki, te ste v Ljubljani, pridite polnoštevilno na k»s lodvor, da sprejmemo dostojno brate C*» he. — Odbor jugoslov. akad. društva glav«, podružnica v Ljubljani.
= Narodno žensivo vljudno vabtoP,
•e udeleži jutrajšnje javne telovadbe im zletnem telovadišču ter večerne prireditve pod Tivolijem v kolikor mogoče velike® številu v narodni noši. V nedeljo, dne 6. k m. ob 3. uri popoldne povorka dilaštva, laštva in Sokolstva v kroju izpred Mesi*, nega doma na zletno telovadišče. Ob 4. uri velika javna telovadba. Po telovadbi velika, ljudska veselico pod Tivolijem. Na yspor»* dn akademije, godba, pevski nastopi Udeležite se teh prireditev y čim več}qpt številu.	,4
«= Vlom. V trgovino Vatovec in Sv^» tina na Kongresnem trgu je vlomil neznan tat in odnesel za 4800 kron ogrske salam« In 2500 kron denarja.	v~:
= Tridesetletnica dela. Kuharica Marija Čarman praznuje letos tridesetletnico, odkar je vstopila v službo k peku 2užka
v Florjanski ulici. Bog jo živi!
^ Napaden sluga. Pretečeno sredo SO med 8. in 9. uto zvečer napadli trije mo« ški v Hradeckega vasi blizu Vestrove tUM tiskamiškega slugo Jožeia Hudnika, ki s%. je vračal domov. Roparj so govorili bnra» ško in zahtevali od Hudnika denar, ako ne, bodo streljalL Hudnik je dal roparjem 25 K* vse kar ie imel Srebrno uro so mu milostno pustni	-	\
» Tatvbtt r Ljubljani. Cevijinfeffltt mojstru Ivanu Kranjcu je bilo na Vodnika*
vi cesti ukradeno perilo, vredno 1900 krotb —< Majorju Francu Globočniku v Betbovnoi« vt ulici je bila ukradena rjava usnjata bluz«, > vredna 4000 kron. — Stavbeniku Franca Martincu na Prulali je bilo kradepo kola, vredno 5000 kron.
!** Na tehniški srednji šoU v Lfnbljalš bodo v šolskem letu 1922123 otvorjeni tila oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja stroj* n* šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. do lovodska strojna šola; 5. elektrotehnična de* lovodska šola; 6. mizarska in trugarska. mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šolar 9. javna risarska šola. Vpis^* vnje v L letnik višje stavbne in višje strojne šole bo dne 11. septembra t L, v višje letnike pa dne 14. septembra. Dne 12- septembra bo vpisovanje v L letnik oddelkov, ki so zgoraj navedeni pod točkami 4., 5, 7. in &.; dne 14. septembra pa v višje let* nike teh oddelkov. V mizarsko ln strugar« sko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 12* septembra, v lavno risarsko šolo dne L afc* totora, v stavbno rokodelsko šolo pa od dn« L do 15. oktobra (v. ta oddelek tudi pisnih* no). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 1L septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno tat višjo strojno šolo dne 12. sep. tembra, sprejemne preizkušnje za obrtno šolo pe dne 13. septembra. S po*' ukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 15. septembra. Pouk v javni risarski. šoli prične dne L oktobra, v stavbni rokodelski Soli pa dne 3- novembra t L V* dmge podrobnosti glede sprejemnih pogoje^ itd. so razvidne iz razgalsa v Uradnetn 'Ur stu št 73, z dne 11. julija 1922, in iz objav« n* razglasni deski v zavodu. Se potrebna pojasnila f» daie na zahtevo ravnateljstvo šola
Prišlec je uprl svoje temne oči z vprašujočim nedoumevanjem v Mr, Joeja Jenkinsa, ki mu je napeto gledal v obraz. »Ali ve.. kdo...« za«, mišljeno je pogledal predse. »Da.., je nekdo, ki ve. A tista oseba me je-dva pozna in ne more impti ^ičesa® domene.«	,
Mr. KeIIy je vstal. :
»Zbogom, Mr. Jenkins,« se* je poslovil; in tiho je dodal: »Ako me vse ne vara, je bila vaša razlaga pravdna.*
Mr. Jenkins je sedel k svoji pisalni mizi ter ponudil gostu naslanjač, & je stal na njegovi desnici.
Možu se je poznalo, da ga tišči težko breme. Pobešal je glavo in sre-% po strmel na vzorec mehke preproge, kakor bi blodil z duhom bogve kod; le njegovo težko dihanje, ki je sigalt*
v tišini detektivove sobe, je pričalo, da ga pretresa hud notranji nemir. »Glasbenik sem,« je izpregovori! mahoma, kakor bi se utrgalo iž njes ga. »Virtuoz na gosli. Moje ime pen znajo v Evropi in Ameriki — gotov« ste ga tudi vi že slišali, Mr. Jenkins; Holger Karst.«
Detektiv je pokimaL »To se ve,a je odgovorit »Mnogo hvale sem sli« šal o vas in o vaših slavnih gosiih* Ce se ne motim, so AmaittgsaZ*
rt«
Strane
Maribor.
_ Odpaičanre delavcev v deloma tatr*
?Mni °- “ ba Mčstao: delavnic* tai. i*l v Maribora, m *aaj malčuj« nad slovenskimi delavci v 'ra' 0br- ravnateljstvo je namreč *a-«clo odpuščati v delavni« na Koroške,n ko. Jodvorn vse one Mmm, ki bi morali priti tetos v provizij skl sklad. Ti delavci so pa Moro sami Sloveti, ker po obratu s« bili »prejeti večinom? Slovenci. Zdaj pa. hoče nemCutskl O. zapoditi te slovenske deiav-te, da bi ostala zopet sama stara nernšku-terska sarda. Celo zadevo je vrela v. roke strokovna društva, med njimi tudi nar rodna »Zveza Juzoslov. železničarjev*, na katero apeliramo, da reši to zadevo sa~ mo iz stanovskega, tomveč tudi iz narodnega stališča. Na noben način ne bomo pustili, da bi bili slovenski delavci vrženi na cesto, stara garda pa obdržana, čeravno jih je med slednjimi mnogo, ki bi že davno morali oditi v blaženo Avstrijo, a so zopet pp milosti gosp. vlš- nadzornika še vedno tu ter odjedajo domačinom kruh In ~ st»-to\tmja, Dovolj je teh
Celje.
CeSki Sokolski rmrašiaj tx Ptnge pride v sredo 9. avgrstr. v Celje ia priredi telovadno akademijo, Nafcančnejg še poročamo,	.
Ptuj.
PGJASNILOl.
Na upravičen dopis Iz Ptuja, kmerega Je prinesel naš list it, 1S3 pod n? slovo m »O- dr. Pirkmajerju y album«, je čtrtft potrebo odgovoriti v »Jutra« Št 172 načelnik JDS organizacije % Ptuju in se obregniti ob NSS mestne odbornike, čei, da so volili »Nemca« za Župana, mesto narodnjaka tet povzročili narodno razcepljenost s twn, da so oddali pri volltvi bele Ustka. Gleda sedanjega župana konstatiramo, da je ravno JDS klub mestnih odbornikov Usti, ki le odklonil volitev iramlčno Čistega narodnjaka za Župana s Totu, da se je postavil na Stališče močnejšega (za 3 glasove-krogllce) ia le ravno ta JDS klub v prvi sej* mestnega odbora slovesno izjavil, da je izvoljeni g. Lozinšek prvi slovenski župan M Ptuja tol da socialni demokrati v Ptuju niso ana-clonalni (protinarodnO. Ne morerco razumeti, zakaj so sedaj gospodje nezadovoljni in vedno pikajo po svojih Časopisih pristaše NSS. Menda ja ne v svrho boljše narodne konsolidacije? Glede večnega lncdi-data za Županski stolec imajo gospodje prav drzno Čelo, da si upajo povdarjatl slovanstvo in zmožnost, kljub uradni reviziji mestnega gospodarstva, ki je dognala, da Je isto od prevrata sem popolnoma »zahirano«, Mestno občino so imeli JDS od prevrata sem popolnoma v svojih rokah. Radi tvoje malomarnosti in nezmožnosti so naprtili JDS svetniki milijone dolgov ar rame ubogih davkoplačevalcev. Pokrajinska vlada je z dopisom št 19.147 od 26. maja 1922 Izrekla bivšemu gerentu grajo in naložila sedanjemu županu, naj sodnim potom postopa proti vsem krivcem, ki so za milijone oškodovali mestno občino. Ako bi bK Izvoljen bivši gerent še za župana, potem si lahko izračuna vsak šolarček, kam bi t na-daljnlh par letih dovedla njegova nezmožnost mestno gospodarstvo. Mesto, da bi bili tukaj ob meji dobro gospodarili in tako dokazali dragorodcem svojo zmožnost, so Jim z občinsko korupcijo dali najboljšo agitacijo v roke. Človek, ki zna dobro kričati raz balkona mestnega magistrata, ie ni zato dober Slovenec, najmanj pa dober župani Kakšen narodnjak Je ta edino zmožni JDS kandidat za županski stolec, kaže že samo dejstvo, da Je kot gerent podpisal pogodbo z »Panonijo«, s katero Je oškodoval mestno občino dnevno za 1000 kg premoga to 2 delavne moči. skupno torej za težke tisočake. Na drugi strani se j* S njim pogajalo »Dramatično društvo« za večletni na-
jem mest gledališča le tam tega, da bi v istem gospodarili izključno Slovenci in bi as raz odra glasila samo slovenska beseda. Zavlačeval pa je sklep pogodbe dve leti In končno t*k pred odstopom, na splošen pritisk sklenil pogodbo, ki jemlje društvu vse dohodke. De JDS krivdi še danes ni ugodno rešeno to vprašanje. Bivši gerent je sedaj predsednik pravnega odseka. Ker je stari mestni štatut nemški, ki vsebuje tudi do-ločbo, da je razpravni je2ik mestnega sveta nemški, bi vsakdo upravičeno pričakoval, da se br to. »narodnjak« vsaj toliko potrudil, da bi sestavil nov slovenski Štatut V občinski seji ga je naš tov. M. na to opozoril In celo dostavil, da po novem volilnem redu, ki velja za večje občine v Sloveniji, ni Izključeno, da bodo dobili po krivdi JDS Nemci ptujsko občino zopet v svoje roke, ki gotovo no bodo hoteli po tem spreminjati Statuta. Izgovarjal se je, da nima časa! Odstopite in be sabotirajte s svojo pasivno re-sistenco narodnega dela. Za Idealno narodno delo JDS pač ni, ker nič rs nesel Ako bi hoteli nrvajati ie gola dejstva, da JDS odborniki rajši glasujejo v prilog Nemcem za pridobitev obrt koncesij, kakor pa NSS pristašem Slovencem (Brecelj-Seiding) bi nas vedlo predaleč. So pač svinčene duše! Glede večkratnega motenja nočnega miru, dopisniku »Jutra« ni ničesar znanega. V PtnJu, pravi, vlada najlepši red. Vsak po svojih občutkih! Vljudno ga spominjamo na to, kako je lansko leto on sam vodil ob »zgodnjih urah« cel tamburašld zbor, plesal kolo y Prešernovi ulici tor klical »stoj Otmar« i Kdo naj bi se pritožil potem na edino pristojno mesto? Vodja okr. glavarstva je sam posredoval 2a premestitev nekaterih vestnih stražarjev, ki so se ravnali po zakonu tudi proti JDSarskim razgrajačem. Mlajše je postavil na višja mesta itd Nobeno Čudo ni, če sledilo slabemu zgledu tudi drugi. S tem si pridobijo nočni premožni razgrajači vso svobodo. O tem drugič kaj več.
Sokolstvo.
PRIRhUITVE OB PRTLtKl VSE« SOKOLSKEGA 2LETA.
'te^rtek, dne 10 avgusta.
Prihod tiiodnarodnih tekmovEtoev.
Seja sodnikov to sodnic ta uran« JSS ob
M29. rA
Ob 20. ra koncert vojaške go®* na čast mednarodnim tskmcrcfcea, o& vrte hotela Tivofl.
Pttek, dne 11. omcstcu Ob ft. ten tekma članic društev JSS Ob 8. 'XI začetek VIL mvdsarodne telovadk« tokme na zletlšču.
Ob 20. m y opernem giedriiščn »Prodana neve_uryv
Ob 20. rai. v dramskem giedaSSČu »Pohuj-š*ris V, dolini št Florjanski«,
Sesata, dne 12. avgnstc.
Prihod cCtJes hi jugoalovaaskega Sokolstva.
Ob 6. uri tekma Članov društev JSS.
Ob & uri nadaljevanje mednarodne tekme.
Prireditve.
Ob 20. url pozdravni večer rtrtsdnarodnlm tekmevrJcem na vrtu Kazine.
Ob 20. url v opernem gledališča »Boris
Godunov«,
Ob 20. uri v dramskem gledališču »Golgota«. Ob 20. url v dvorani hotela Union simfonični koncert Sredočeške filharmonije Iz Ki? dna.
Ob 20. uri r Filharmoniji (Kongresni trg) koncert pevskega društva »Slavec*
Ob 20. uri v dvorani Narodnega domu Akademija »Bratstva« na čast češkemu Sokolstvu.
Ob 20. uri na slavnostnem prostoru (letno telovadišče Sokola v Ljubljani).
Ob 20. uri v Tivoliju koncert godb« in pevskega zbora Zve* e Jugoslovanskih železničarjev. Ljudska rabava.
Ob 20. uri na trgu Tabor koncert orkestra Sokola L
Ob 20. mi a* vrm hotela Tivoli kotrwrt vojaške godbe Dravske divizije.
Nedelja, dne IX avgusta.
Ob K6, tiri pričetek uvrščanj* članov in Slanic za izkušnje v oblačilnicah,
Ok 7. ari izkušnje za proate vaje članov in članic
Ob 9. uri izkušnje ra proste vaje članov COS.
Ob 9. url izkušnje ra nastop Zup JSS in za Naprej.
Ob b. uri pohod S^kriov izpred Narodnega doma na grob prvega staroste brata dr. Ivana Oraž-*a.
Ob K10. uri Izkušnje ta. skupine COS.
Ob 10. uri izkušnje za hkratne vaje na bradljah COS.
Ob y» 1L uri matineja v opernem gledališču: Slavnostni prolog, operna in koncertna pevka sostr* Pavla Lovšetova, koncertna ptntlstbi]* ga. Dana Kobler-Golijeva, kvartet dr. Kozina.
Ob Mi 11. url matineja v dvorani Filharmoničnega društva, Kongr. trg:	Operna
in koncertna pevka gospa Vilma de iThierv - Kavčnfkcva, vokalni kvartet Primorje«.
Ob II. un izkušnje za vaje s kiji čtenin COS.
GO 'A 12. uri promenadni koncert Sredočeške filharmonije iz Kladnu v ZvezdL
Ob M 12. uri promenadni koncert na slavnostnem prostoru v Tivoliju godbe ia* gosiavenskih železničarjev.
Popoldne.
Ob 15. url javna telovadba: 1. proste Vaje članov, 2. proste vaje članic, 3. vaje gestov, 4. vaji- COS. n* bradljah, 5. prosto vaje Sanic COS. s kiji, 6, proste vaje članov COS, 7. a) vaje vrst članov na orodju, b) nastop žup JSS., 8, »Naprejc.
Prireditve,
Ob 20. url v dramskem gledališču »Deseti brat«. Igra št Jakobski gledališki oder.
05» 20. url v. opernem gledališču koncertni to plesni večer umetniške plesalke Mar, Ježkove iz Prsg® žn koncertna pevka gdč. Ljubica SfG!«oJeva.
Ob 20. uri v dvorani hotela Union koncert Jugoslovanskih: narodna pesmi permskega zbora društva »Ljubil. 2von*
Ob 20- ari v dvorani Filharmonične družbe Kongresni trg: koncert kvartetu prot Kozina.
Ob 20. uri na Vitu Narodnega dCDft !con* cert Sredočeške filharmonije.
Ob 20. uri na slavnostnem prostoru (Trtno telovadišč* Sokola v Ljubljani) v Tivoliju, telovadna akademija gostov In društev JSS.
Ob 20. url na vrta hotela Tivoli koncert vojaške godba Dravske divizije.
Ob 20. uri na trgu Tabor koncert orkestra Sokola L Petje društvenega zbora
Ob 21. uri pozdravni večer starešinstva reprezentance gostov v dvorani Kazine Po pozdravnem večeru koncert vojaške godbe na Kazinskem vrtu.
Pondeljth, H, avgusta.
Ob 6. url proste In posebne tekme, iSS.
Ob 7. url izkušnje vojakov.
Ob $. url zajutrkovdni koncert na slavnostnem prostoru (letno - telovadišče Sokola v Ljubljani) v Tivoli
Ob 9. uri izkušnje naraščaja.
Ob H12. uri promenadni koncert Sredočeške filharmonije iz Kladna v Zvezdi
Popoldne,
Ob 10. uri javna telovadba: L Vaje vojakov s puškami, 2. vaje čeških vojakov, 3. raje moškega naraščaja, 4. vaj* ženskega naraščaja, 5. vaje podoficirske šole v Zagrebu, 6, vaje	%
VMS.
Prireditve,
Ob H 20. uri v opernem gledališču »Prodana nevesta«.
Ob X 20. uri v dramskem gledališču »Ju-gena vfiu najmlaJSa« to »Knez Sembe-rlskf«.
Topel smehljaj Je zaigral n« umetnikovem obličju. »Da,« Je dejal, »mo-je Antatijeve gosli so krasne I Kadar igram nanje, čutim, kako zmagovito prodirajo njih čisti glasovi, ki pojo o najgloblji boli in najvišjih slasteh, v srca mojih poslušalcev. Mojim gosjim so kos le ene, ki jih poseduje milij: rdarska rodbina Astor.*
»Ste li prišli v Berlin g namenom, da bi tu prirejali koncerte, gospod Karst?«
»Da. Baš sem dovršil turnejo po Zedinjenih državah; jedva štirinaist dni je zdaj, kar sem spet v Evropi Imel sem dva koncerta v Stockholmu in Kopenhagenu, ta teden pa sem preživel v Berlinu. Tudi tu sera v modi, kakor pravijo. Snočl sem igral na neki. dobrodelni prireditvi, drevi pa Imam svoj veliki solo-koncert v »Filharmoniji’, še včeraj sem se veselil tega nastopa, ki odkrije moje bne in mojo umetnost novim tisočim ljudi. Toda snoči.. snočl se je nekaj zgodilo.. kar me je pretreslo tako, da ne vem, če mi drevi ne odpovedo živci sredi koncerta.«
»Nesreča se vam je zgodila?« Je .vprašal Mr. Jenkins mirnodušno.
»Nesreča ne. Še .neprijetnost* nfe morem reči. Najrajši bi dejal, da le ni Zgodilo sni ob nič, AVo naj se
Ob url v dvoremi hotela Union kocem Glasbe®* Matic« v LjUbljatd.
Ob >4 20- uri r dvorani filhannoni&res* društva koncert pevskega zbore »Zvere fugoslovecsislh železničarjev.
Ob M 20. uri na vrtu Narodnega dom* koncert oddelka Češke filhertnonis* tz Kladnto
Ob M 20. ttri na vrču Kazine koncert vojaške godbe Dravske Dlvizihe.
Ob M 20. uri na trgu Tabor telovadna akademija Sokola I- s koncertom.
Ob 20. uri na slavnostnem prostora (letno telovadišče Sokola v Ljubljani) pod Tivolijem, telovadna akademija gostov in društev JSS. Koncert godbe Zveze jugoslovenskto Železničarjev In vojaške godbe iz Zagreba.
Ob 20. uri na vrtu hotela Tivoli Slovanski pozdravni večer, koncert filharmonije Iz Kladna.
Ob M 23. url slavnostna serenada Sokolstvu na ljubljanskem gradu- Združeni zbori In lanfare.
Torek, dne IS. avgusta.
Ob M 8. uri začetek uvrščanja v izprevod, Ob 8. uri toirališče narodnih noš na slavnostnem prostoru.
Ob 8. uri zbirališče pevskih zborov na dvorišču realke.
Ob H 9. uri slavnostni izprevod po mestu, Popoldne.
Ob 14. uri Izprevod narodnih noš s Kongresnega trga na zietlšče.
Ob 15. uri javna telovadba: 1. proste vaje članic, 2. proste vaje članov, 3. vaje gostov, 4. skupine članov, B. vaje članic COS. s kiji, 6. nastop Žup JSS., 7. Naprej, 8. vzorne vrste aa orodju COS. in JSS, 9. vaje Jezdnega odseka sokolskega društva v Ljubljani.
Ob 20. uri poslovni večer združen z veliko ljudsko veselico na slavnostnem prostora pod Tivolijem. Koncert godb to raznih pevskih zborov.
Ob 2L ari nastop adrai. pevskih zborov.
Šport In turlstlka.
S. K■ Slovan—S. K. Korotan. Danes gostuje S. K. Slovan v Kranju proti tamoš-njemu Korotanu.
& S. K. Maribor — K, Primorje igrajo danes popoldne prijateljsko tekmo na novem nogometnem igrišču Dunajska cesta za Aleksandrovo vojašnica Primorje nastopi v sledeči postavi: Peterlin—JRujgeij, Pavaiec— Slamič, Birsa, Bregar Aro-Kotnnc Čargi St, Tembvic, Cuiajati, žargi F. Začetek točno ob 18. uri.
Gledališče In glasba.
Dramsko gledališče:
Danes v soboto to jutri v nedeljo vsa- * kokrat ob k uri zvečer dramska predstava na čast dijaštvu ta vojaštvu ob znižanih cenah. V soboto se igra: »Spavaj moja deklica _* v nedeljo pa »Razvalina življenja«
Društvene vesti.
Jugvsl. ckad. društvo »Trtglav> sklicuje sestanek delegatov centrale to podružnic ter Starejšinske zveze v torek, dne 8. avgusta ob 9. uri zjutrai v Narodnem domu v Celu (v gostilni). Ker Je zadeva jako važna prosimo za slugrao in točno udeležbo. — Odbor.
Izredni občni * zbor društva državnih
pisarniških uradnikov za Slovenijo se vrši aa podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 25 marca t. L dne 13. avgusta t L ob 9 url v mestni posvetovalnici v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev pravil pogrebnega to podpornega sklada, ter sprememba pravil; 2. ustanovitev Saveza admtolstretlvilfh Čtaovnfka kraljevine SHS. Radi važnosti dnevnega reda se p. n. tovarfŠI-čLan? vabijo, da se tega Izrednega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ako M bil Izredni občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši v smisla § 19,
odstavek 2 društvenih previl po) ure po* meje drogi občni Izredni zbor * Istim dmrv* ntm redom to le sklepčen ne glede na
vilo navzočih afi zaatopatrfb sdjorovulcev.
Gasilsko draitvo na tiardeka tik Oto tndta prosim svojo 251etnico združeno # občni« zborom ormoške gasilske žape dn» 13. avgusta t L Predpoldne Je sprejem gostov, služba božju »a glavnem trga v Or* moža, pohod po mesto to zborovanje, po* poldne gasilska vaja na Hardeku to veseO* ca na vrtu gostilne »Pri sotocn«.
Društvo tOpsposvefstA Zvon« vabi c*nj» gg. odbornike k svoji redni velevažni od-borovi seji v ponedeljek dne 7. avgusta ob 6- uri zvečer v pisarno dr. Oblak (hotel Štrukelj).
Drobiž.
* Mačka rešiteljica treh liudt. Angleški časopisi pojo slavospeve mački »Nippj« IZ mesteca Selby, ki je rešila Življenje gospel Pearson in njeni hčeri in sinu. Služkinja j* namreč zgoda! zjutraj vstaia, skuhala v kuhinji zajutrek in potem odšla ne da bi prej pogasila ogenj. Poleg Štedilnika je Mo mnogo drv, ki so se užgala. Najmlajša. hS Dorica se je prebudila, ker jo Je mačka za/. čela neusmiljeno praskati. Za tem je skočila mačka v drago sobo in na isti način Zbudila mater in sina. Ko so se dvignili Iz postelj, je bila že polna soba dima. Klicali so na pomoč to ko so prišli sosedje ter pogasili ogenj, so našli v sobi mačko, že vsej onešveščetio od dima. Da ni mačka pravočasno, četudi na precej robat način prebu* dila spečih, bi se bili seTeda vsi trije zadušili.
* Pol milijona sodov petroleja tgorelo.
Češka brezžična brzojavna postaja je prejela iz Washingtona poročilo, da je strela udarila r veliko skladišče petroleja v Be> autnontu v Teksasu. Nastal je strašen požar ie uničil pol milijona sodov, polnih petroleja. Škodo cenijo na poldrugi mflljc© dolarjev.
* Srečna Anglija. S I. avgustom bodo na angleških železnicah znižane za osmlnko tako cene voznih listkov (vozovnto) kakog tudi pristojbine za prevažanje blaga.
* Aasi odpirajo knjlgotrinlct v Parim m Berlina. D očim so češki knjigotrlct zaprli svoje prodajalni« n* Dunaj«, je odprto češko-rusko založništvo »Naša RjeČ« L-nju gotržaice r Berlin« to Pariz«.
Tisoč* ljudi v vseh deželah treta aponti>
!)%<> 1* 26 let prijetno dišeči
Feller-jev JlseflufiT
tet KOSMETBCUM .'
ta nego sob, tobneps "}«a, glave, tet dcdaTOk C vodi sa umivanje, t« j* redi svojega entirtp-ttčaege la čistečega osvežujočega delovanja ne), boljšega učinka. Ravno tako je priljubljen tet krepko blago delujoče la vrio priletno sredstvo se drgnenje hrbta, tok, nog in catega telesa. J« mnogo močnejši In delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste, Tlscf* priznanja 1 Z samoto« !u poštnino ia vsakega c Za psodejsice.
12 dvojn. ali 4 spe«, steklenice . , 309 K n »	. 8	»	„	..«70 K
36	„	„ 11 „	„	. . 800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdee denar naprej pošlje, dobi popust v a*r«rt.
PRIMOT: Elza oblit ca kurja oč**a • ia to K E)s» nreotoljii klin«4 18 K; EIm posisalni pretek 12 K: Pravo Ele* ribje olj« 80 K: Elsa ved« za usta 48 K; Esa kolonska voda $0 K; Esa tumskinurie 80 K; Olrcarin 1« in 80 K; LrsoL Ljrsoibm 48 K; Kiosski i«j S K; Esa mr£wri pretek 16 K; Strup za podgane ia tal« po 16 i 20 K
BUČEN V. PELIER, lekarnar, STUBICA. ctonla. Efeatrg It 337 Hrvatsko.
izrazim jasno, morem reil kvečjemu, da sem nekaj v 1 d e 1. To pa, kar, sem videl, je tako Čudno In zagonetno, da me razburja malone do blaznosti. A povedati vam hočem vse.
Nastanil sem se v neki penzljl na Hardenbergovl cesti. Tam ml je blizu v mesto, hkrati pa živim v mirni hiši z lepo, ugledno In tiho okolico. Zakaj trušč, kakršen vlada po hotelih, bi me silno motil pri mojih vsakdanjih vajah. HIŠa je pravzaprav stara vila nekega državnega uradnika, ki jo je sedanja lastnica temeljito prezidala, da more Imeti v nji pen-zijo. Gospa je sama imovita in pen-zija ji služi le bolj v zabavo; občevati z zanimivimi ljudmi vseh mogočih narodov je gotovo prijetno. Sama sebi je prihranila najlepše tri sobe v prvem nastropju.
Zalibog se nisem pobrinO, da bi se prijavil o pravem času: In ko sem se oglasil pred tednom dni v penzljl gospe Valentinove, je bilo že vse oddano, razen majhne Izbice v prh gam, ko ml je napravila domačinka tličju. 2e sem se hotel obrniti dru-nesebično ponudbo: predlagala ml je, da ml odstopi ta ta dva tedna, ki ju preživim v Berlinu, svoje lastne tri sobe, sama pa se hoče medtem za-£,J2Wa> pg geh. pobta go*
SSBEtoSMSGBtBMBHB
SINDIGO-PAPIRS
The Rex Co, Ljubljana.
SSEBtfafcSJUJtffJUd
spa Valentinova me ceni pač jako visoko, In — z eno besedo, sprejel sem.
Tako sem postal srečni lastnik treh naj višjih in najlepših sob v vsej hiši. Prvo Imam za sprejemnico, ker prihaja k meni mnogo ljudi. V srednji spim, a v zadnji sem si uredil delavnico.
Se nekaj moram omeniti: v moji spalnici je glavno pretikalo za vso eketrično razsvetljavo v hiši. Gospa Valentinova, ki vlada nekam bolj po očaško, ga Je dala napraviti pri sebi, in vsako noč, kakor mi je sama smeje pripovedovala, utrne točno in neizprosno ob dvanajstih vso hišno razsveljavo; zakaj prejšnje čase se je dogajalo, da so brezobzirni gostje žgali svoje lestence do jUtržl( posebno mladi dijaki in lehkoživl tujci, k! sl radi napravijo iz noči dan. Zdaj jim o polnoči takorekoč, pred nosom upihne luč*. Vse te stvari omenjam obširno, a ne brez tehtnega razloga, kar boste kmalu spoznal!.
Povedal sem vam že, da sem snoči igral, in to na dobrodelnem koncertu v dvorcu državnega kan-celarja. Moj solo na gosli je bil nastavljen zelo pozno, toliko da ne na koncu programa. Zato je bilo že blizu pdldvanajstlh, ko sem opravil
svojo nalogo. Navajen sem, da pred Igro ne užijern ničesar; in tako jadram lačen in vesel naravnost proti mrzlemu bufetu, ko me zdajci nekdo oklflcne. Okrenem se: bil je princ W., ki sem ga spoznal pred tremi leti na Revijeri. Potegne me k mizi, kjer je bilo še več gospodov. Kmalu smo bili najboljše volje. Se nekajkrat sem se žalostno ozrl na mrzle prigrizke, ki so bili razpoloženi na mizicah v drugem koncu dvorane — toda vljudnost rni je branila prekiniti razgovor. Tako se Je zgodilo, da smo odšli najzadnji, o polidveh; naglo smo sl podali roke in krenili vsak svojo pot. Jaz jo ubiram počasi po ulicah; avtomobila nikjer nobenega kakci daleč seie oko. Ves zlovoljen se končno odločim ter stopim v prenapoljen voz cestne železnice.. Pri Zoološkem vrtu izstopim, ker zavije tam proga na levo, v Cesarski drevored. Uberem jo tedaj pod železniškim mostom in tako dospem iz šumnega berlinskega Zapada namah v vse drugače svet
Nemo In malone brez konca se širi tiha, gospodska cesta pred menoj. Počasi stopam mimo temnih, globokih vrtov, kjer se ne giblje niti listič na drevesu. Vsa okna v teh molčečih hišah so temna in mrtva.
Ali je bila kriva utrujenost po na«
pornem večeru... ali popito vino.,, sam ne vem ; toda pomalem se ml je ovila okrog srca neznansko težka in daveča tesnoba. Kakor bi m« gonil skrivnosten strah, se umaknem s cestnega hodnika na sredo asfald« nega vozišča. Končno dospem vendar že do Valentinove penzije. S čustvom globokega olajšanja sežem v Žep po ključ. Kakor izgubljen mi polunevedoma zblodi pogled po stari, prazni hiši, ki stoji na svojem zanemarjenem, temnem In globokem vrtu baš nasproti naše penzije. Sno. či, v drhtečih žarkih mesečine, se ml je zdelo to poslopje še prav posebno zapuščeno in pošastno. Kakor neho te mi zleti oko po pročelju; v svojo začudenje vidim, da se v prvem nadstropju odpira okno — počasi — s vidnim prizadevanjem, da ne bi nastal niti najmanjši šum. Nehote snx pim v kraj; skrijem se za drevo hi gledam gori. V naslednjem trenutku uzrem pri odprtem oknu človeški . Pogledu na ta obraz me zdajci upreleti ledena zona — za« kaj mahoma sem se zavedel, dt poznam to lice... da ga poznam prav natanko... in se vendar si morem spomniti, odkod!...
<D»Ifc
Socialni g»r@gied.
Dragotin Kosem:
la belile beSnflke tovstva.
Pri zdravljenju posameznih bolezni pri delavstvu se je treba najbolj ozirati na okolščine, v katerih delavec živi ali dela. Zdravniška veda je že precej natančno ugotovila, v kolikih odstotkih je kaka bolezen vzrok umiranju delavstva v tej ali oni stroki. Danes je znano, da na primer tiskarsko delavstvo ali še bolj gostilniško in kavarniško uslužben-stvo močno podlega jetiki; v kaki drugi stroki je zopet inočno razširjena kaka druga bolezen. To je gotov znak, da jo dotično delo ali s žimo izvor bolezni ali pa da tako bolezen močno pospešuje. Takih, s pomočjo statistik doseženih ugotovitev, bi se morale posluževati zlasti ustanove za delavsko bolniško zavarovanje. Vsaki bolezni ne škoduje vsako delo ta ravno statistike bi lahko pripomogle ugotoviti, v kateri stroki bolan delavec ne sme delati, oziroma nasprotno, kateremu bolnemu delavcu ne škoduje njegovo delo. Koliko delavcev se je Že do danes pripustilo v bolniško stanje z boleznijo, ki jo njegovo delo čisto nič ne pospešuje, ravno tako tudi ne ovira ozdravljenja, koliko se jih je pa tudi zavrnilo, ker javljena bolezen mogo-fe ni zgledala težka, ki je pa postala zbog okolščin pri delu uscdepolna. Manj nevarna rana na nogi ne more Oa primer krojača popolnoma nič Ovirati pri njegovem delu in tudi ne more to delo ovirati zdravljenja; istotaka rana pa lahko na primer stavbnega delavci močno ovira pri delu in pri zdravdenju. Če velja to že na navadne zunanje rane, koliko bolj velja to za notranje bolezni. Vse take okolščine bi se morale vedno Upoštevati, zlasti pri boleznih, ki so Sele v prvem razvoju. Delovanje bolniških blagajn na takih osnovanih bi bolnemu delavstvu veliko bolj ustrezalo, poleg tega bi pa tako delovanje tudi znatno skrčilo blagajniške l2datke. Blagajniški zdravniki bi morali po ugotovitvi bolezni natančno ugotoviti poklic dotičnega bolnika, izprašati ga, s kakimi tvarinami ta na kak način prihaja v dotiko, kakšni so v splošnem higijenski od-nošajl v njegovi delavnici, potem šele bi morali odločati, če je potrebno, da bolnik izostane od dela ali ne. Pri tem bi jim moral priskočiti na pomoč tudi moderen obrtni zakon, ki bi nehigienično urejene delavne prostore sploh zabranjevah
Delavska masa dandanes večinoma zelo malo skrbi za ohranitev svojega zdravja. Ta brezskrbnost je tudi ena izmed posledic vojne. Posameznik se zave nevarnosti šele takrat, ko je direktno prizadet. Velika naloga bodočnosti je tudi, pripraviti ljudstvo do treznega mišljenja, da ne bo živelo z dneva v dan, kar bo imelo za posledico tucll večjo skrb za svoje zdravje. Tudi naj ne bo edina skrb ustanov za bolniško zavarovanje delavstva — kakor doslej — zdraviti bolne, ampak skrbeti tndi za zdrave. To je seveda za enkrat mogoče samo, v kolikor tega delovanja ne ovira socijalni položaj delavstva. Dokler bo moralo delav-»Vo stanovati v podstrešnih luknjah ter vagonih in še tam natačeno kot vžigalice v škatlici, dokler bodo plače proletariata tako mizeme, da ne zadostujejo niti za zadostno prehrano, toliko časa ne bo nobeno, pa naj sl bo še tako Idealno in požrtvovalno delovanje v prospeh ljudskega zdravja, popolno.
Svoječasno je izšla zelo umestna naredba, da mora vsako večje podjetje zidati za svoje ulužbenstvo stanovanjske hiše. škoda le, da se ta naredba ni dosledno izvajala, kar bi zelo olajšalo skrb za ljudsko zdravje.
Vendar je tudi v danem položaju jnogoče storiti še marsikaj. Umestna ® zelo koristna bi bila periodična ra1Xstvena predavanja. Začetkoma oi obisk teh predavanj ne bil popol-bi 3 *,adovoIiiv. toda z dobro voljo Tav6 0 doseč' večje zanimanje, latiapre(*avanja bi bilo treba prire-z delavskimi orga-Davanlf01 K1 nai bi skrbele za pro-nes iJ * iT svojim članstvom. Daka Drpa pridobiti delavce za ka-
življenje^af^’ 2lasti tiste- ki rim plčlo^ ,težke skrbi in kate-tadoSta	iaskomal
družino. Tem fti8* biti za to vajence bi jf pndo' zadnje lahko tud?VSS?j predavanja. Zdravstvena Sfi |
je delpvno ljudstvo potrebno kot kruha. V svoji nevednosti zapazi pri-prost delavec bolezen največkrat šele takrat, ko ga podere. Kako se kako bolezen zatira že v htanih začetkih, o tem nima pojmn ali pa popolnoma napačnega. Na nekem predavanju dr. Volavška so se n. pr. — z mano vred — mnogi začudili, ko so zvedel!, da solnčna kopelj v mnogih slučajih jetiko celo pospešuje. In med ljudstvom vlada še povsod naziranje, da jetičnika, naj si bo v kateremkoli stanju, ozdravi edino solnce. Takih in podobnih napačnih naziranj še vedno kar mrgoli med ljudstvom in ljudje se ga drže kot vraže.
S predavanji se bo vse to dalo polagoma odpraviti. Zlasti so potrebne predavanj mlade matere, ki si največkrat ne vedo čisto nič pomagati, do zdravnika pa pridejo- z dojenčkom največkrat potem, ko je že vse zamujeno. Za matere je izšla zadnji čas dobra knjiga, ki se pa ne bo med ljudstvom nikdar zadostno razširila, če ne bodo prevzele razpečavanja bolniške blagajne Ni pa dovolj, če sc j knjiga vzame v razpečavanje in po- i tem leži v skladišču, odkoder pride i na dan samo, kadar jo kdo zahteva, i ampak mora se tudi v resnici razpe- j čavaji. Ljudske zdravstvene spise j bi bilo najboljše kolporiirati po ulicah kakor časopise, in iih glasno po- i nujah za nizko ceno v nakup. Bol- j niška blagajna naj deluje za ljudsko j zdravje v pni vrst' torej s predavanji in poučnimi spisi.
Zdravnik je človeku tudi svetovalec. Taki svetovalci morajo biti delavstvu, ki nima sredstev za plačevanje zdravniških honorarjev, bla- i gajnični zdravniki. Bolj kakor zdra* i vila, potrebuje pilprost delavec pri- j jateljskega zdravnikovega nasveta, i Ce bodo blagajniški zdravniki rado- ; dami z nasveti, bo veliko delavcev- j obvarovanih hujših posledic. Večkrat j kdo toži o kakšnih bolečinah. Na na- ! svet, naj gre k zdravniku, pa odgovarja: »Kaj bom hodil! Zapisal mi bo kake kapljice, pa ne born vedel pri čem da sem!« Zal, cta jo to večkrat res. To bo trebe. Izpremerdti. ,
Mnogo bolnih delavcev je pa tud! prelenih, da bi se potrudilo v vsakem slučaju k zdravniku. Taki posamezniki ogrožajo večkra tudi svojo okolico. Treba bo na vsak način Izvesti prisilno preiskovanje delavcev Mesečne ali pa čertletne splošne zdravniške preiskave po vseh delavnicah bi bile zelo, zelo umestne. Dalje bi bilo zelo potrebno redno zdravniško pregledovanje delavnic in dosledno kontroliranje higijenskih predpisov, kar naj bi se pozneje, ko se nekoliko omeji stanovanjska mizertja, razširilo tudi na delavska stanovanja.
Zdravje je zlasti za delavsvo, ki nima razen njega ničesar dragega, neprecenljiv zaklad. Zato se mora delati z vso silo, da se mu ga ohrani.
©Srapno slame šalila I@Sessnllari®v.
iz železničarskih krogov smo prejeli sledeči obupni dopis: Potnik, ki se vozi po železnici, bodisi po državni ali južni, zapazi na prvi pogled, da je nastop železničarjev in njih vedenje nenavadno resno in obrazi Želez.- uslužbencev nekam otožni, zamišljeni.
Potujoče občinstvo ni poučeno, da izvirajo vsi ti pojavi preje dobrodušnih in prijaznih železničarjev iz neznosne bede in revščine, katero so si nakopali železničarji s tem. da so vstopili v železniško službo. Tu so izročeni na milost in nemilost najbolj reakcionarnim upravam, ki namenoma sistematično in brezobzirno uničujejo najinteligentnejši jugoslovanski proletarijat, to je slovenskega železničarja.
Panični beg najboljših v želez, službi izveŽbanih železničarjev-uradnikov, poduradnikov in delavcev iz želez, službe bo v bližnji bodočnosti prava katastrofa za železnice.
Čitamo v časopisih, da sprejme južna in državna železnica uradniške pripravnike — ml pa pravimo in kličemo vsem onim, ki razmišljajo o svoji usodi in si izbirajo poklic: »Le k železnici nikar!« Vse informacije o našem bednem stanju in življenju jim rade volje pojasnimo, samo da ne bodo šli k železnicam stradat, kakor se je to zgodilo nam. Tu prinašamo mesečne dohodke nekaterih železniških uslužbencev.
Uradniški in podurad niški pripravniki: plača Din 90.—, drag. doki. 540.—, nočne doki. 5.50, pis. pavšal 0.15, skupaj Din 635.65; poduradnik: plača Din 100, drag. doki. 570.—, nočne doki. 5.50, pis. pavšal 0.15, skopat Din 67.65; uradnik-asistent: plača Din 133.—, drag. doki. 660.—> nočne doki. 5.50, pis. pavšal 0.15, skopaj Dtn 798.65; delavci, stalni ali za-
časni mkvaliiic. dnevno: plača Din 3.—, drag. doki. 13.—, skupaj Din 16.— ali mesečno 16krat 25 t. j. 400 Din.
»Pfuj Tetifel!* bi rekel gospod Govekar, če bi bil oti v železniški službi in dobival tako mizerno plačo, ko bi de* '.at lačen najtežjo prometno službo, ter H ga gospodje Prometni kontrolorji za njegovo marljivost nagradili vsak mesec recimo samo r. 50 Din kazni, ki si jo prometnik ni zaslužil iz malomarnosti, temveč vsled duševne in teiesne onemoglosti, ki ima izvor v nezadostni hrani in morečih skrbeh za obstanek.
Dajte nam kruha! kličemo z rudarji vred vsem onim gospodom, ki se igrajo z stradajočo železničarsko maso in ki ■ so pritirali razmere do skrajnosti. Kako i se more preživljati In oblačiti uradniški | in poduradniški pripravnik, ki dobi me-i sečno 2540 K, plača pa za hrano 2000 j kron, za stanovanje 300 K, da mu ostane mesečno 240 K... Torej z 240 K naj , sl kupi potrebno perilo, obleko, obuvalo j itd. K temu je komentar nepotreben, i Nam železničarjem ne preostaja druge-I ga, kot samopomoč, to je organizacije.
; Vsi železničarji v organizacije! Pripra-j vimo se za skrajni boj!
Posredovani« dela »a Slovenilo let« 19211.
Kakor že v vseh kolikor toliko napredita državah, se i« uredilo tudi pri nas takoj po prevratu Javno posredovanje dela, Id ga vodi v Sloveniji Državna posredovalnica zu delo s svojim osrednjim uradom v Ljubljani ter podružnicami v Ljubljani, Mariboru, Celin, Ptuju ta Murski Soboti. Eksistenčno potrebo te Institucije dokazuje najbolj Sivciten promet In pa lept uspehi, ki jih jo do sedaj dosegla, vkljub temu, da se je Imela boriti še z velikimi težkcčarnl. V preteklem letu izkazuie namreč Državna posredovalnica za delo naslednji promet:
Skupni promet 32.747 strank (moških 22-043 jn ženskih J.0.684), (M teh je bilo delodajalcev 16.106 strank (moških 10.490 in ženskih 5616) in delojemalcev 16.641 strank (moških 11.57« ta ženskih 5086. Posredovanj so je Uvršilo 10.066 (in sicer moških 6623 In {SpaskCi 3463), losr onačl, de. je preskrbela posredoval ni er,- zaprošenih delavcev 61.4 % delodajalcem (leta 1919. le 43%, leva 1920 pa 61%), zaprošenih služb 60-6 % delojemalcem deta 1920- pa 30%) Vseh dopisov je rej'a posredovalnica 923« (leta 1920. le 6901)
Posamezne podružnice lzkaznjejo naslednji promet in uspehe:
1. Ljubljanska podružnica 12.529 'frank In 4254 posredovan*.
2. Mariborska podružnica 12.090 strank ta 2477 posredovanj.
3. Celjska podružnica je bila -aprta, ker ni bilo uradnika.
4. Ptujska podružnica 737 strank ta 85 posredovanj.
3.	Prekmurska podružnica 7391 strank in 3270 posredovanj.
Normalno so poslovale ljubljanska, mariborska in prekmurska podružnica, celjska se je morala začasno zapreti, ker ni bilo uradnika, ptujska je pa v preteklem letu le životarila, ker je bila nameščena v Stmišču pri Ptuju. Meseca decembra se ji je pa posrečilo dobiti v Ptuju potrebne lokale, vsled česar je upati, da bo mogla odslej tudi ta v večli meri vršiti svoje naloge.
Celokupni promet in uspehi Državne posredovalnice z« delo v Sloveniji so bili naslednji:
Leta 191». je bilo 36-553 strank in 6860 posredovanj; leta 1920. 28.518 strank, 7820 posredovanj; leta 1921. 32.747 strank ta 10.086 posredovanj; skupno torej 97.818 strank ta 24.766 posredovanj.
te številke kažejo, da promet vkljub vedno večjemu konsolidiranju naših gospodarskih razmer nikakor ne nazaduje, obratno, da je, pričakovati vedno večjega prometa, uspehi pa stalno naraščajo, Čim bolj se Izpopolnjuje notranja organizacija tega novega, a zelo važnega socialnopolitičnega zavoda.
Osrednji urad, ki vodi vso organizacijo in poslovanje, za takrat še ni polagal tolike važnosti na ; da se poveča promet, kakor zlasti na to, a izpolnjuje zavod tiste socialnopolitične naloge, ki so mn namenjene. Tako Je posvetu v preteklem letu posebno pozornost veliki bedi brezposelnih prekmurskih poljskih delavcev, potem težkemu položaju naših sezonskih gozdnih delavcev, ki so jih doslej razna židovska podjetja zelo Izkoriščala; dalje posredovanju vajencev Itd. V tem oziru Ima zaznameno-vati zavod v preteklem letu prav lepe uspehe. Tudi v bodoče namerava posvetiti zavod, če bo našel pri merodajnih faktorjih dovolj razumevanja In podpore, tem vprašanjem posebno skrb; poleg tega pa namerava še intenzivno organizirati invalidno posredovanje, posredovanje v Inozemstvu In iz Inozemstva Itd. V gospodarskem oziru je zlasti važno to, da je začel zavod organizirati obrtne vajence Iz Bosne v Slovenijo v evrho dvignjenja bosanske obrti.
K položaju ne delovnem trgu v letu 1921. bi bilo f tpiošnnn pripomniti naslednja
Veliko brezposelnost je bilo opažati vse leto med nekvalificiranimi delavci (industrijskimi in agrarnimi) ter med rudarji,
živilskimi delavci, trgovskim ta pisarniškim osobjem ter med kovinarji.
Pomanjkanje delavcev je bilo opažati zlasti v lesnih ta gradbenih strokah ter med kvalificiranimi specialisti vseh panog. Da se to nenormalno razmerje izravna, je poizkusil organizirati osrednji urad posredovanja naših sezonskih delavcev (zlasti poljskih) v inozemstvo, iz inozemstva pa dobavljati za našo obrt in industrijo neobhod-
no potrebne tpeclallst* ta gradbene delavcu (te zlasti iz našega Primorja), žal, da m bili tl koraki, vsled strogih tozadevnih prede ptsov, doslej še skoro brezuspešni, treba bo pa v interesu vsega našega gospodah* skeča Življenja to vprašanje člmprej rešiti.
Končno bodi še omenjeno, da js »tdal zavod v preteklem letu skupno 3790 nakaznic za polovično vožnjo na železnM f, skupni vrednosti 73.343.70 Din; skupno St*, vilo brezposelnih dni pri posredovalnici v evidenco vzetih delavcev je pa zraSalo 108.047 dni. (Po »Obrtnem VestnikuO
is tehnike.
O zgodovini in iz-delovaniu papirja.
Nobene pisave si ne moremo misliti brez podlage, na kateri bi se nahajala. V ta namen služijo pač razne stvari kakor: steklo, kamnite, Škri-ljaste ali kovinske plošče itd. Vse te nahajamo na raznih mestih in ob raznih prilikah, vendar pa za tisk ta pisavo rabimo drugo pripravnejše sredstvo, in to sredstvo je papir. Radi svoje pripravnosti. je največje važnosti za celo družbo, za človeštvo, za umetnost in znanost, za obrt, industrijo, za pouk in zabavo. Ta važnost je rastla od leta do leta, od stoletja do stoletja. Velikanske so množine papirja, ki se rabijo dnevno. Koliko milijonov kilogramov porabijo letno razni časopisi, letaki itd. Pa ne samo 2a tisk, ampak tudi za razne svrhe rabimo mnogo papirja, tako za izdelovanje raznih kartonažnih Izdelkov, igrač, posod, 2a omotavanje itd.
Papir se ne da nadomestiti z nobenim drugim sredstvom, ne samo, ker je najpripravnejši, ampak tudi zato, ker je najcenejši nositelj tiska. V starih časih, ko so že pač imeli pisavo, papirja pa še ne, so si pomagali na razne načine. Pisali ali gravirali so na glinaste, kovinske in kamnite plošče, ah lesene tablice z voskom povlečene. Zelo razširjeno sredstvo, na katero so v starem veku pisali, je bilo tudi pergament, ki pa je služil vsled visoke cene le za dragocenejše spise, za katere so sl hoteli zagotoviti pisci daljšo trajnost. Tudi usnje so 2a te namene uporabljali. Se danes najdemo pri Židih na usnje pisano postave in zakonike o katerih učenjaki trdijo, da so stari 1000 let.
Prvi 30 uporabljali snov, podobno današnjemu papirju, Egipčani. Takratni papir je sestojal sicer ravno-tako kakor današnji iz rastlinskih niti, vendar pa je bil po izdelovanju in kakovosti bistveno različen od današnjega. Izdelovali so ga iz rastline »papirus«, ki je visoko trsje, ki se ob vrhu razraste kakor palma, je visoka do 5 m in raste ob vodi ali v močvirnih pokrajinah. To rastlino, ki pa danes ne raste več v Egiptu, ampak samo še v južnem delu gornjega toka Nila, so za časa Faraonov ta drugih vladarjev umetno sadili in gojili. Izdelovanje papirja so imeli kot monopol, od katerega so imeli velike dohodke, kajti vsi narodi ob Sredozemskem morju so bili odvisni od tega monopola ta rabili egipčanski papir. Rimski zgodovinar Pitat j opisuje izdelovanje egipčanskega papirja takole: »Od bilk rastline so odstranili zunanje lubje in še prišli do večjega Števila tanjših kožic, ki so bile proti notranjščini vedno bolj fine in nežne. Te kožice so odluščili v dolgih, ozkih kosih, katere so z daljšimi robovi zlepili drugega ob drugega, če je imel list svojo normalno velikost, so zlepili še eno plast počrez In so nato ves list strnili, posušili in ogladili«. Vsled tega razumemo, če gledamo tak list proti luči, zakaj da ima veliko sličnost s tkanino. Po kakovosti ni bil ta papir posebno trpežen, kajti lahko se je zlomil in propuščal je snov, s katero so pisali. Zato pa so pisali vedno tudi samo na eno stran.
Dolgo časa je imel vodilno mesto papirus. Sele pozneje, okoli 300 let pr. Kr. so izumeli pergament. Ime je •
dobil od maloazijskega mesta Per-gamen. Izdelovali so pergament Iz oslovskih, kozjih ali ovčjih kož. Tudi barvane pergamente so uporabljali. Pisali so nanje z zlatimi ali srebrnimi Črkami.
Papirna trgovina Egipčanom, o katere početku nimamo natančnih poročil, je trajala preko 3000 let Sel vil. stol., ko se je pojavila nova konkurenca v papirju, izdelanem Iz bombaževine, je propadla. Ta nov način izdelovanja jo prišel baje Iz Kitajske. Gotovo je, da je prištl 12 Azije. V Damasku je cvetela ta industrija. Arabci so jo potem prenesli v Španijo. Tam je dosegla višek srednjeveška arabska kultura. Mauriška Španija je bila središče in zatočišče znanosti in umetnostL Ko so Španci zavzeli mesto Toledo, so dobili tudi v njem papirnico in Izdelovanje baje zboljšali. Leta 1340 js nastala prva papirnica v Ankon!, 1390 v Ntlmber-gu, 1440 v Baselu, 1477 v Kempttau. Že v prvih časih izdelovanja paphrja so prešli od čiste bombaževta* k bombaževini in platnenim krpam In cunjam. Vse te snovi niso mnogo stale in so se dale lažje predelati. Zato pa so kmalu v prvi vrsti te su-rovtae uporabljali za izdelovanje pa* pirje..
Krpe so danes zelo iskano blago in dosežejo visoke cene. Ker pa odrezki, krpe In cunje ne zadostuj#* jo več vedno rastočim potrebam papirja so si morali poiskati Izdelovalci razne nadomestke. In te so našli v raznih rastlinskih snoveh. V Angliji so rabili posebno iz Španije importi* rano travo. Na kontinentu pa uporabljajo največ les in slamo. Izdelovanje papirja pa je nastalo na Angleškem v začetku 19. stol. Način Izdelovanja iz lesa so izumili na Nemškem in so začeli 1846 v Heidenheimu na Wflrttemberškem Izdelovati papirno snov po tem načinu. Razne vrst# svetlega, mehkega lesa se med dotokom vode med velikimi brusil, kameni zbrusijo in zmečkajo v nekako drobnonitkasto kašo. Nato se s Stiskanjem voda odstrani in v podob! okroglih hlebov pride ta snov v promet. Ta lesni izdelek služi le kot dodatek papirni snovi iz cunj. Vendar pa se lahko po kakovosti papirja doda tudi do polovice lesne snovL Papir iz take mešanice napravljen id trpežen, ker so lesne nitke prekratke ta se drže vsled tega premalo skupaj. Zato so skušali lesne nitke na drug način uporabljati 2a Izdelovanj« papirja. V ta namen se les mrdta na enako dolge kose In se kuha v posebnih parnih kotlih v razstoplnf sode pod pritiskom večih atmosfer nekaj ur. S tem procesom se ne odstranijo Iz nitk samo vse smolnate snovi, ampak les pri tem razpade v dolge niti, ki se dajo boljše uporab-ljati za izdelovanje lesa kakor kratke.
Slamo ne uporabljajo samo od raznih Žitnih vrst, ampak tudi posušene bilke graha, leče, fižola itd. Te snovi se uporabljajo posebno za Izdelovanje lepenke in močnega 2avi« jataega papirja. Vse skupaj se kuha v posebnem kotlu skupaj z apr,rtct, kjer se vse skupaj razkuha v redko kašasto snov.
Seveda se omenjene snovi kakor lesna snov uporabljajo le kot pridatek papirni snovi iz cunj. Kajti do danes se še ni posrečilo najti načina izdelovati papir brez platnenih krp. le delajo papir dragega, ker so 1$-nove količine vendar samo omejene.
testenin „PEKATETE“ izvira iz uporabe prvovrstnega zdroba, zmletega iz jeklene pšenice iz Rusije, Maroka in Amerike ter posebnega načina sušenja.
Parfumerija.
Krema za lice. Krema to roke. Kremo se zobe. Voda za usta, Milo za amtvanfe, Barva za lase. Barva za obrvi, Kotni sok šminka, BrUlantine, Kotonjska vodo, Padert, Shampon za pranje las, Vse vrste parfuma na dkg itd.
V zalogi imamo ie celo vrsto drugih pr+ paratov. Zahtevajte prospekte o naših olepševalnih sredstvih; pošljemo Vam Jih brst* Plačno.
Parfumerija Oran,
Ljubljana, THestni trg II
MALI
OGLASA
LJUBLJANSKI VELESiMENJ
/IGalaTRk
^KSUMBIK^
Tovarna gumbov - Slov. Bistrica
d. d. menjalnica v MUI1, KolodvopsHa ulica številka 21
kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po naj višji obrestni meri
LOKAL, preče) velik, po možnosti v sredini Ljubljane se išče za takoj ali s 15. septembrom 2s ureditev moderne delavnice- Ponudbe je poslati na J. Gračak. — Bled I.	210
ŽEPNE USE, precuijske in stenske, popravlja naj-solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I. 506
\m. Mulim m. a
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Alat Junghems budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz enkerikanskega deta rai-pošilj« JAKOB PfBC Zagfrefc.
Nica 63.
te pridejo krpe V tovarno, se
najprej razdele po kakovosti. Nato se v posebnih strojih razrežejo. Velike važnosti pa je čiščenje umazanih krp. Predno pa postanejo take krpe cele in Čiste, jih je treba na razne načine čistiti. To čiščenje se vrši suhim in mokrim potom. Na prvi način s posebno pripravo, v kateri se nahaja boben iz žične mreže, ki se ;Vrti (LumpenwoIf). Razne krpe in odrezki, ki se nahajajo v tem stroju in se ž njim vrtijo, oddajo pri tem prah in del nesnage. Manj enostavno Je čiščenje mokrim potom. Čiste krpe se samo izperejo v mrzli vodi. .Umazane pa se kuhajo v lugu iz sode in ugašenemu apna. Zelo umazane 'Cunje se kuhajo v samem ugašenem apnu. To kuhanje ima še to prednost, 'da barvaste cunje pri tem že nekoliko obledijo.
Imamo dve vrsti izdelovanja papirja. Starega in novega. Prvi način da takozvani ročni papir (Butten-papier). Drugi pa je strojni papir, ki je sedaj že tako splošen, da prvega sploh ne nahajamo več. Samo za prav posebne in dragocene tiskovine in risbe rabimo še danes prvega.
Prvi stroj v papirnici, skozi katerega gredo krpe, ki so na prej omenjene načiii3 očiščene, je tako-fevani holandec. Ta stroj ima ime od tod, ker so ga najprej uporabljali na Holandskem. V tem stroju se raztrgajo krpe med ostrimi jeklenimi iostmi na niti. V vsaki papirnic! se nahajate dve vrsti holandčev. V prvi se cunje raztrgajo samo na drobne •kosce. Nato se po potrebi še obdelajo s klorom, da cbledijo razne primesi. Nato pride \s.ji masa v drugo vrsto holandčev. Tara se raztrga vsa snov na drobne niti. Vse skupaj ima obliko bele kaše, ki se s posebnimi stroji !Vedno meša.
- Z izdelovanjem papirne snovi v lem štadiju so v zvezi še nekatere važne operacije. Te so: mešanje, lepljenje in barvanje.
Pri mešanju se pridenejo papirni snovi iz financielnih ozirov razni pridatki kakor: lesna snov, slamna snov in takozvane polnilne snovi kakor glina, gips itd. Lepljenje — če se ■že to v holandcu — se vrši z nekim smolnim milom, ki se izdeluje iz solde, kolofonija 't dodatkom galuna. Pred barvanjem se papirna snov obdela še z modriloin, da izgubi rumenkasto barvo. Za barvanje se uporabljajo razne primerne barve.
Izdelovanje papirja iz z vodo razredčene papirne snovi se vrši y dveh procesih. Ta procesa sta:
1. raztegnenje tekoče snovi v tenjko, enakomerno plast.
2. odstranitev vode, pri čemer se obenem ostala nitkasta sdov strdi in zgosti.
Za izgotovljenje je nadalje potrebno še sušenje in obdelovanje ali apretacija.
Sedaj pa stopimo v papirnico in poglejmo stroj 2a izdelovanje papirja. Iz višje ležeče posode, v katero se izpraznjujejo holandci, se enakomerno odtaka tok papirne snovi najprej v mešalni stroj in nato v posebno pripravo, kjer se odstranijo debelejše primesi. Nato gre tok papirne snovi skozi nekake grabljice in pride na ozko pleteno žično mrežo. Ta mreža je razpeta brez konca okoli dveh valjev in se pomika zgoraj naprej, spodaj nazaj. Na tej mreži se razgrne papirna snov kakor velik prt. Dva jermena, ki drsita ob strani, določujeta širokost papirja. Da ima mreža kolikor mogoče vodoravno lego, drči po kovinskih valjih. Razventega se ta mreža trese vedno sem in tja in to radi tega, da se ta papirna »kaša* enakomerneje razdeli. Voda se iz te papirne snovi odstrani deloma mehaničnim potom s tresenjem, deloma pa potom zračnega pritiska. Proti koncu njene poti drsi ta mreža nad koritastim predalom, ki je v zvezi z navadno zračno črpalko. Zunanji zrak pritiska na papirno plast, ki drsi z mrežo nad to pripravo in stisne vodo iz papirja. Učinek tega se kaže takoj. Ravno še napol tekoča snov se na mestu strdi v trdno snov brez proste vode. To snov lahko že imenujemo napol gotov papir. Sedaj je ta snov že trdna dovolj, da gre skozi prvi par valjarjev z mrežo vred. Med valjarjema se mreža od papirja loči in tečfe spodaj nazaj, medtem ko drči papir s pomočjo brezkončno ovite tkanine naprej do drugih valjarjev, kjer dobi večjo trdnost in gladkost. Končno gre papir skozi več votlih, kovinskih, s paro kurjenih valjarjev, kjer izgubi še zadnje ostanke vlage in je napeljan nato na vreteno, kjer se ovija. Pot papirja od posode do vretena je dolga 10 m in še več. Ves proces od tekoče oblike papirne snovi do gotovega papirja ttaja k večjem 3 do 5 minut.
Da morajo razni deli stroja zelo natančno teči In funkcionirati, je samo ob sebi umevno, če hočemo, da se navija široki papirni trak brezhibno in se ne raztrga. Premikanje vseh strojnih delov se vrši od ene glavne osi potom kolesja ali transmisij. Posebno važnost je polagati na vreteno, na katero se gotovi papir ovija,. Ker se obod z vsakim vrtežem vsled novega papirja poveča in če bi se vreteno vedno enakomerno vrtilo, bi hotelo sprejeti več papirja, kakor ga more stroj izgotoviti In posledica bi bila, da bi se papir trgal Zato mora hitrost vrtenja v onem razmerju pojemati, v katerem se obod veča. Zato gre od ene Izmed Strojevih osi brezkončna transmisija, ki je s posebno pripravo vedno napeta. Ta transmisija gre čez kolo, ki ima na obodu dobro uglajen žleb in je nasajeno na osi vretena, okrog katerega se ovija papir. Transmisija drsi po tem žlebu in vrti vsled majhnega trenja vreteno le tako dolgo, dokler pride iz stroja dovolj papirja. Kakor hitro pa se to ne vrši, se vreteno ustavi in transmisija drsi v žlebu, medtem ko kolo stoji.
Papirni trak, ki prihaja iz stroja s hitrostjo približno 5 metrov v sekundi, se razveže navadno s posebno pripravo na tri ožje trake, ki se potem navijajo na vreteno. Ce je vreteno polno, se naviti papir razreže nato na zahtevane pole. Vsi odrezki in odpadki pridejo zopet v holandec. Strojni papir je navadno le napol lepljen in sicer na poseben način, katerega Imenujemo vegetabil-no lepljenje. Skuha se namreč iz smole in luga neko smolnato milo, katerega raztopino se da v drugo vrsto zgoraj omenjenih holandčev. Kmalu nato se pridene primerna raztopina galuna: milo in galun se razkrojita in nastane neko novo, v vodi neraztopno milo, ki se prime nitk papirne mase. Za bele, fine papirje vzamemo mesto smole bel vosek, ki da popolnoma belo milo. Kakor že omenjeno, se papirna snov beli med prvim in drugim holandcem s klorom. Ker pa bi ta papir uničil, se ga takoj nato s pr ari era in posebnimi sredstvi (antiklor) iz papirne snovi odstrani.
Boliše vrste papirja dobivajo svoj svilnat lesk s posebnim strojem, ki sestoji iz valjarjev, med katerimi se stiska in gladi papir, kateremu je bil že pri izdelovanju dodan gips,
kaolin itd. Seveda zboljšajo te primesi le zunanjost papirja, ne pa trpežnosti, To obdelovanje se imenuje satiniranje.
Razven različnega pisalnega papirja in papirja za tisk imamo še razne druge specialne vrste. Kredni papir itd. so pomazani z mineralnimi barvami in močno satinirani. Za brušenje raznih mizarskih in strugarskih izdelkov služi takozvani »šmirgel-papir«,; to je^hečen papir, ki je namazan s kakim lepilom in potresen
s steklenim prahom. — Pergamentni papir dobimo iz močnega nelepljene* ga papirja, kateri je namočen v raz** redčeno žvepleno kislino in nato po-< sušen.
Največja množina papirja služi danes za tisk. Ce ne bi imeli tega, bi se gotovo nahajala papirna industrb ja na nizki stopnji. Sele z velikan-: skim razmahom tiskarstva, kakor ga Imamo danes, se je mogla razviti papirna industrija. Zato bodeta ta in tiskarstvo vedno tesno združena.
Enkratna objava 11|2 din.
Priporočalo se sledeče tvrdke:
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul 3, tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V iti A ? Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica.
FOTOGRAFSKI AT E LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik._____________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8.________________________
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 25ll._________________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD..
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
0. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg.
PAPIRNA TRGOVINA:
1. Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c.
STAVBENO PODJETJE:
Dr. ing. M. Kasal, Ljubljana.
Ivan Vižintin, Ljubljana, Vodmatski
SLAŠČIČARNA:
Kalaš, Ljubljana, Zidovska ul* ? trg 7.____________________________1
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg jubilej* nega mosta, Štefan Mikolič. ' JADRAN, Breg, vsak dan koncert. }-TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE« BRNINO:	i
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20,
KAMNOLOM IN OPEK. STROJI; Kleemanns ver. Fabriken, Obet% tilrkhem und Faurndau.
IZDELOVANJE IN POPRAV^7 LJANJE ROČNIH HARMONIK : '
F. Vodišek, Ljubljana VIL, 156.
PARNA PEKARNA:	_	?
Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče,,
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO 1 sta otvorila ing. Alojz Hrovat tn ing. Albin Černe, avtorizirana d-vilna inženerja v Ljubljani, Krekov trg št. 10,1. nad str.________
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, reg. z. 4 o. z., Ljubljana, Gosposka ul. 4. -
IZ DE L OVALNIC A ŽIČNIH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER ŽIČNIH PLETENIN:
Šimen Šablatnik, Jesenice - Fužine, domače prvovrstno podjetje.
PRODAJft:
DAMSKO KOLO. JJazpotna sL 6. Trnovo.	242
'HIŠA z dvema vrtoma v Zg. Slškt. Poizve se pri I. Malenšku. Sp. Šiška. Kme-tijska ulica 210.___________239
ŠIVALNI STROJ, »Singer« dobro ohranjen po ugodni Ceni. A. Smolž, Kranj, Ko-kržko predm. 45.	238
PRODAM ali zamenlam popolnoma novo Izgotovljeno hišo s 4 sobami in kuhinjo, 2 veliki kleti, 1000 m* in vrtom v bližini Ljubljane. Stanovanje prosto. Vprašati je v upravi lista._____________221
VILA OB KLOPINJSKEM 'JEZERU. 4 sobe, kuhinja, obširna veranda, poslopje za pralnico in pritikline pose-
bej, ca 5000 m* sveta, deloma sadni vrt deloma naraven park, lastna obširna kabina na Jezeru, dlvna lega. za 350.000 SHS kron. Ponudbe pod »Vila na Klo-pinju« na upravo lista. 230
GOSTILNA, enonadstropna hiša v predmestju Maribora, se proda. Dopisi pod: On* stilna, poštnoležeče. Maribor.	202
sl ji vesa,	stavbnega In ga-
lanterijskega kleparja. Fr. Smajdek, Jesenice. Gorenjsko.	237
BOLJŠE, KONFEKCIJSKO PELO se odda dobrim, samostojnim krojaškim mojstrom. Naslov ti; upravi lista.
236
VIJOLINA, dobro ohranjena, se ceno proda.. Več se poizve pri I. Ciber, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
KUPI:
KUPI SE TR1CIKL, dobro uporaben. Ponudbe z navedbo cene pod »Trictkl« na uprava	170
SIUZBE:
3 UČENKE za šivanj# perila sprejme šivilja Habe, Kopališka ulica 12.	241
IŠČEM pridnega in zane-
IŠČEM MESTA, kjer bi se izučil za šoferja. Nastopim lahko takoj. Otrin Josip, Rovte pri Ljubljani. 231
PRODAJALKO srednje starosti. pridno In zmožno samostojno voditi trgovino z mešanim blagom se išče. Ponudbe na: Hinko Humer, Sv. Križ pri LitiJL 232
RAZNO s
RAZGLAS dražbe, vršeč© se na Razborju v Soli dne 13. avgusta 1922 ob 10. uri dop. Oddalo se bo testorsko zidarsko, pleskarsko, pe-čarsko, slikarsko delo šolskih popravil, cenjeno na 200.000 K proti varščini 10 odstotkov.	240
Parketne deščice
is slavonskega hrasta,
strešna lepenko, tel cement
dobavljam v vsaki množini najceneje.
I. Jugoslovanska tvornica Baku la
Srsdaška ul.
,»1110 Miškini lili
mn umi«.
fcomecflMSMse t, (Osrerf.) Projektiranje vseh stavb. Urad za statiko, železne stavbe, izdelovanje železnih postelj itd. Špeci-jalni oddelek za arhitekturo, umetnost, dekoracijo in reklamno umetnost
Papirnice in trafike pozori
Preskrbite se hitro z lepimi
nsvii mišim
ljubljanskih trgov, umetno iz-delaneln po nizki ceni. IOO kom. K 120 -, 400 kom. K 440-—. Dobyo se v pisarni Zvezne tiskarne, Ljubljana, Wo!fova ul. 1.
AUTO
Bencin. — Pneumatika, Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi 3ugQ*AutO d. i ©_ t v LiabilaniL
fPB0yrstB0
^ a ——fr~1 wmm
brivsko in
priporoča
Pasrfumerila „STR5iOL!*** Ljublian
Pod Trando 1.
3=5. IVAN JAX IN SIN
L3UBL3ANA - GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV.
Siwalni stroji m stroji ** pletenji
izborna konstrukcija In elegantna izvršitev W tovarne v LINČU — Ustanovljena leta 1867 Vezenje poučujejo brezplačno — Popravila sna sprejemajo, — Lastna delavnica
Pisalni stroji Jdieri wMj||| Mn b pralli lroarHi|
Dflrkop	Styria	■■ Waftear.fid
fmmmm ••• •«
ZQ do 30°|o prištedife premoga
s pomočjo
Izkoriščanja toplote plina In dima.
Ekonomiser visoke kapacitete. Brateč dobavni roh! Prvorazredna spričevala I
„GEFIA“
d. d. za industrijske naprave
Hien, Praga, Bodapcst, Milano, nOsscMorf.
Ponudbe In obisk Inženfra brezptaino In brezobv«xflO od strani slavnega zastopstva za Jugoslavijo
„0 R B I S“
Tržlšte uzoraka industrijaine robe Zagreb, d. d. Paromlinska c. 1. Tel. 10 ali 12-30.
••• •<
Zaloga:
R. Bunc in drug, Celje—Ljubljana, Maribor.
Potniki v Rmerika, pozor
UNITED - AMERICAN - LINES • INC;
prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki pi cka|
mmi Miptoni in Mnnii f
v New-York.	|
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila'izdaja
SIMON KMETEC, zastopnik za Sloven-ttfc Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
C. 0ABOJKIAU:
Zločin v Orcivalu.
(Dalje.)
j. A npt®.r ne mislite, da je bil mladi mož od rojstva tako posvarjen! Narobe, ko mu je bilo dvajset let, je imel dobro, ka-lerikrat celo velikodušno srce. Toda šest let kvarne sreče ga je izpridilo do mozga.
Njegova blazna ničemurnost je bila pripravljena storiti vse, le ohrani svoj čudni sloves. Odlikovala ga je nevarna se-icnost vseh tistih, ki niso imeli nikoli drugih skrbi nego zase ■Ji* *	ni.. treba trpeti. Plehko laskanje takozvanih
Prijateljev, ki jih je mamil njegov denar, ga je upijanjalo do DUuvanja, m tako je občudoval svoje namišljeno dovršenstvo, smatraje sirovo brezstidnost za znak duha in preziranja sle-uerne nravstvenosti za posledico trdnega značaja.
Inpri je bil slabič: nešteto muh, a nikake volje. Šibak fcakor dete di ženska; če hočete, kakor vlačuga.
Njegov življenjepis si lehko sestavite iz žurnalčkov in lističev onih dni; tam najdete ovekovečane vse njegove najmanjše besede in dejanja.
Neko noč, ko večerja v »Cafe de Pariš«, vam zmeče vso posodo skozi c/kno; to ga stane tisoč luisdorjev. Bravo! Drugi v e»i s® opije ter vprizori z ”eko pouličnico škandal v pros-Mnijskl loži, tako da mora posredovati policija.
? Lepega jutra zve brezdelni Pariz z začudenjem in občudovanjem, da je odfrčal na Saško in ž njim soproga bankirja, .devetnajstletna mamica jedva rojenega otroka.
-Orof se dvobojuje z goljufanim možem in ga rani. Joj, kak pogum! Drugi teden iztakne sam majhno prasko. Junak, recite kar hočete!
"7 Nekoč se odpelje v Baden igrat in razbije banko. Drugič posreči izgubiti 120.000 frankov v šestdeseturni igri z ®*klm ruskim knezom...
* _ Sloves, ld se je širil o njem po lahkomiselnem svetu, je ®“Crofu Hektorju več nego v naslado. Citati svoje ime ali vsaj jtfegove začetnice neprestano v vseh Izvestjih iz pariške druž-
se mu je zdelo višek slave in časti.
A vendar je skrival to zadoščenie. Po vsaki novi prigodi " ponavljal z cčarujočo skromnostjo:
* »Ali res ne mislijo nehati govoriti o-meni?«
1 Pri posebno pomembnih prilikah je govoril z Ludvi-AV«;
r »Za mano naj pride potop!«
A potop jc prišel za njegovih živih dni.
* Nekega krasnega aprilovega jutra je stopil grofov sobar,
je sam priučil in omikal ob devetih v njegovo spalnico, tekoč:
»Oospod, spodaj v predsobi čaka nekakšen eksekutor, ki Pfavi, da vam je prišel zarubit vaše pohištvo.*
Hektor se je obrnil na blazinah, zazehal, pretegnil se In Sejal:
. »Nu, reci mu, naj 2ačne svoj posel v hlevih in kolarnah; tato se vrni. da me oblečeš,«
^	odšel, ves osupel in zadivljen nad
fospodarjevlm mirnodušjem.
Grof se namreč že dolgo ni več varal o svojem gmotnem Položaju.
Obžažififtlca aa $lownUo, r. s. s§»i.v Ljubljani.
Ko }e pred tremi leti padel s konja in ležal šest tednov v
postelji, je v duhu izmeril globino prepada, v katerega je drevil.	;e.
Takrat se je še mogel rešiti. :A v to je trebalo izpremeniti način življenja, omejiti svoje izdatke in vpoštevati dejstvo, da pomeni vsak posamezni luisdor dvajset frankov! Fej te bodi!
Zdelo se mu Je, da bi z vsakim zlatnikom, ki bi ga utrgal na mesec svoj! začasni ljubici, zlezel z'2 centimeter globlje z višine, na katero so ga povzdignil sodobniki. Rajši umreti!
In tako je sklenil po treznem preudarku, da pojde prav do konča. Kadar napoči usodna ura, pobegne kam v drugi konec Francije, strga monograme s svojega perila in se upihne kje v kakem gozdnem zatišju. -;■?
 Ta ura je trkala zdaj na vrata.
Z večnim najemanjem posojil, podpisovanjem menic in plačevanjem obresti — zakaj na vračanje glavnic se ni dalo misliti pri takem življenju .— je - Hektor zapravil kneževsko imetje, več nego štiri milijona, frankov v samih krasnih posestvih, ki jih je nekdaj prevzel po. očetovi smrti.
Samo zadnja zima ga je stalarpetdesettisoč tolarjev. Pred tednom dni je zadnjič potrkal za stptisoč frankov posojila. Odbili so ga,	:	. . 'j
Ne da ne bi bila vrednost njegovega imetja še vedno presegala višine njegovih dolgov; toda posojalci so previdni ljudje, ki vedo, kako globoko pod ceno se prodajajo nepremičnine ..na javnih dražbah.	.
Ko je pravkar vstopil sobar in je rekel: »Oospod, eksekutor je tu!« se je zdelo grofu Tržmprelskemu, da je vstala pred njim dolgo pričakovana pošast in mu je velela z neizprosnim glasom: »Besedo ima pištola!«
Bodro je sprejel poziv in je vstal, mrmraje sam pri sebi:
>Hajdimo! Končano je.«
Bil je docela miren in poln hladnokrvnosti, dasi nekoliko omamljen. Toda kako se ne bi človeku zvrtilo v glavi, kadar zdrkne takorekoč.brez prehoda s konja.na psa’
Prepričan, da opravlja toaleto. zadnjikrat, se je potrudil bolj nego katerikrat prej — baš kakor stari francoski vitezi, ki so jahali v smrt v veliki dvorni gali.
. Malone uro je trajalo, cb. je bil gotov. Kakor vsak dan, si je pripel i danes zlato uro z briljantno verižico; razentega pa je vteknil v stranski žep «vojega lahkega površnika dvojico' ličnih pištol s slonovinastim držajem, izdelkov slavnega angleškega puškarja Brighta.
Nato je odslovil sobarja in odprl pisalno mizo, da vidi, kolike sredstev še ima.
Naštel je desettisoč in nekaj sto frankov. •
: S tem denarjem je mogel iti na potovanje In podaljšati svoje življenje za nekaj mesecev; toda z grozo je zavrnil nevredno misel na klavrno obotavljanje, ki bi pomenilo strahopeten beg pred dejstvi.
Pač pa si je rekel, da je teh deset tisočakov baš dovolj za čin kraljevske radodarnosti, o katerem bo svet Še dolgo govoril.
Pomislil ie, kako viteško bi bflo. če bi se povabil k ljubici na obed in bi ji pri desertu poklonil to »bagatelo«.
Med obedom bi prekipeval živahnosti in veselosti; na koncu pa bi napovedal svoj samomor.
Dekle bi gotovo brž raztrobilo ta prizor; razneslo bi njegove zadnje besede na vse vetrove, in zvečer bi jih ponavljali po vseh kavarnah, stale bi v slehernem časopisu.
Ta misel ga je zelo vziadostlta Ih pokrepčala. Že Je hofel oditi, ko se je ustavil njegov pogled na kupih papirjev, ki Jflbt je hrabril v pisalni mizi. Morda je bil vmes kak listič, ki bj mogel kahti sijaj njegovega: spomina.
Naglo je Iztresel predale v kamin, ne da bi kaj pregledoval ali Izbiral, nato je vzel užigalico in zapalil vso grmado.
Z upravičenim ponosom je zrl na ta kres. Vsa njegova pisma so gorela, ljubavna, poslovna, obveznice In plemiške diplome. Ali se ni v teh plamenih vredno končavala njegova bleščeča prošlost?
Ko Je zoglenel poslednji košček, se Je spomnil eksekutorja in krenil doli.
Eksekutor-je bil vljuden človek, ki ie umel občevati z visoko gospodo.
Med čakanjem je mimogrede zarubil osem krasnih konj s sedli, komati, vajeti, uzdami In odejami vred; nadalje pet voz z vso pripravo, hlevsko opremo in še marsikaj drugega. K" je zagledal na dvorišču grofa Hektorja, je stopil k njemu In se priklonil, rekoč!
»Nisem se.dvizal, gospod grof, saj vem, da boste hoteli ustaviti tožbo. Vsota je res da znatna, a v vašem položaju —< »Oospod,« je ošabno odvrnil grof Tr6morelski, »znajte, da ne bi stali tu, če ne bi bil jaz zadovoljen z vašo navzočnostjo. Moj dvorec mi ne ugaja, ne mislim se več vrniti vanj. Gospem dar ste vi — opravite svoj posel!«
To rekši se je zavrtil na petah in odšel.
Čedalje trdnejši v samomorilnem naklepu Je stopal po bulvarju k svoji ljubici, ki je imela nedaleč od Magdalenske cerkve majhno stanovanje za šesttisoč frankov na leto.
Pred nekako desetimi meseci jo je vpeljal v pariški polsvef pod imenom miss Jenny Fancy. V resnici se je zvala Pelagija Taponnetova in je bila — česar grof ni vedel — nezakonska popolisestra njegovega sobarja.
Pod Hektorjevim pokroviteljstvom Je bil nastop rr*» Fancy v pariškem polsvetu resničen in glasan uspeh, tako glede toalet kakor glede lepote.
In vendar je bila vse prej nego lepa v pravem zmlslu besede. Predstavljala je le dovršeni tip pariške »žalostit, ki ima vzlic svoji'neopredeljenosti mnogo navdušenih častilcev. Imela je nežne, mično oblikovane roke, dražestno no#'co, krasne kostanjeve lase, drobne bisernobele zobke in v nameček dvoje velikih črnih oči, ki so umele gledati predemo ali medleče, nežno ali izzivalno, kakor je naneslo r- oči, ki M bile zapeljale še kamnatega svetnika.
Miss Fancy ni bila kdovekako umna, toda naglo sl je prt«! lastila vso tisto posebno prekanjenost, ki je zahteva njen poklic. Nemalo so učinkovale tudi njene ekscentrične toalete.
Pobral jo je grof v nekem javnem plesišču najslabše vn+e, kamor ga je zanesel čuden slučaj. In Pelagija Taponnetova Je namah prestopila iz najhujše bede v razkošje, o kakršnem se ji dotlej še sanjalo ni.
Zjutraj se je zbudila na umazanem posteljnjaku v meblo vani sobici za dvanajst frankov na mesec, zvečer je zaspala za svilenimi zastori palisandrove postelje!
Ta pravljična izprememba je ni presenetila tako lelo, kakor bi človek mislil.
Oseminštirideset ur po svoji selitvi je Imela miss Panc? vso služinčad na vrvici. Posli so Jo ubogali na migljaj, Šivilje in modlstke so begale za stavo po njeni komandi.
Toda prva omama nove radosti je skopnela kakor marčev sneg.	(Dalje	prih.)
feS..8r.3.& — ladrsafea caratraSsž m maiaisfaktMre - en cSefasii
1 Zgoij prvovrstni češki in angleški izdelki 1 Skladišče v ..KRESIJI", Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje.
Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5.
Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova ulica štev. 11. Upoštevajte pri nakupili! a a m e © n Upoštevajte pri nakupilil
~ -     ?
lar/al
p Slovenska banka da-de Uiibliana
forele Jugoslovanska Union banka)
Zagreb	•-
1 Bjelovar, Brod n. S, Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona,
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Afres (Argentina).
Aff°l *S ■ ®ut*apest: Balkan Bank r. t.	•
Split: Jugoslavenska industrijska'"banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve ca 200,000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najkulanfnefe.
Stanovanje v Mariboru
Tan°^eČe 12	S°^’ kuh,nie *n pritiklin, elektrika in plin v mirni, drevoredni
ttenbachovi ulici (blizu sodišča, Narodnega doma, nedaleč od Glav. Trga)
I El ŠkopeHf
l Qoll!ift l8StnItii!U. S
i Veljka zšlDga it. zlatulire, sre> * a feilra In-optikB. - Popravna n a
* Iznio}eio strokomo In pod 2
*	.	: jamsrtom. =
Cen« nizka.
sistelrttsjti'
Kamnik pri LlubHanl sprejmejo uti
m
s
ZBBBBjss n tula i LjBbliasi
iZr* “	Po"adbe	^	■»kamenjava" na upravo lista
-a.. *****^aaaaa»a»aaaaaaaa«>aa • aaaaesaaa«a»'aaaaaaa»aaa*
m enogn
kleparja
** tovarniško dalo takoj ali potneje v trajno, dobro pla-  žano službo.
Kopdilne Kostume, mate. fro-EiNJJlaSie. ieplca. plavalne Pasova ftd. pifporoSa
A.&E. Skaberne
UbbOena. Mestni trg «. 10.
9 •••••«
®
2
©
S
©
©
§
:
©
©
v
M.	UUBUftNA.
Tehniško ih elektrotehniško podjetje. Trgovina % tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne h\ automobilske pneumatike.	^
Glavno zastopstvo polnogumljastih obroSev lz tovarne nWalt«r	©
Martiny". Na razpolago je hydraullčna stiskalnica za montinuv}t polnogumljastih obročev.
Centrala: Uubllana, Sirnika cesta itev. 2.
Telefon 5tev. 58S.	Brzojavi:	KuStrin»	l]ubl)tll4k
Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta Štet. 20»
Telefon itev. 470.
Maribor, Jurčičeva uk Stet. 9. Telefon štev 133.
Beograd, Knez nihaflova unča brol Ib
^••••••••••••©•••••••®©©©©©©©«®I«®M§<
Nafstarcjia špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER
LlubSjana	špedlcijstia	pisarna	Jesenice
Podletfe prevažale' blagra Julne laletnlce. 6r*ovcnd In tovorni nabiralni pro* met Sz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje ta prevažanje pohištva.
Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohiitvo.
Brzojavit Banzlnger.	Int«turban telefon 00..
[ THM1IB0, d. i
| ZAGREB
©
©
©
»
9
I
m 3 Mazuratiičev trg 3 >:
Brzojavi: TRANS3UOO.
27-60 Telftvon 27-60
PODBUZNICt:
BE03KAD, Reljlna ul 2.
IZPOSTAVE:
OSI3EK, Široka Ul. 8. SUBOTICA kod frukovit I drug
k	I	SKOPLJE.	ti	^	^duucin	nmiuijdl.	#
•••©•©•©•••®«®®©®®©e©ee®e®®®ee®®ee©e*#
Stalno sortirano
skladiife:
traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips,
i i' ....
trstiko, Žico, deske in
T'*1'1	•	-«f	■■fT-..at=a—ggaaKaBaam
ves gradbeni materiiaL
~— i ii ■ i ii 11  	n	i—i ni—
•e
©
•
S
:
:
I
^ w""»|MaM©»»aBMBmMMlMB,©<
!MJnderwood II
^asllrfalle .Jugoslavijo"!
©«©«
»•WM
©o®
 	gm	■	THE KEX Co.
*#«B>oW,« »	I«i	UUBL3ANA
aB(JuaaaBaaBana	vi	TeL 268 - Gradišče it 10 - TeL 268
  Zakt©va!te ^ofiadbet ©•©••©	3jali
©©©iitwiiwii^ihiiIM     	©©©———a—a©»® anaanManaa®®®
»©©©——'■Tli
»©•©I
li Opalograoh !!
razmnoževalni aparati so svetovno* st u tt u n u znani » n o n n » tevaf te ponudbe!
©••r
>©«•<
I
___
m
m
m
LJUBLJANA Prešernova ulica št 50, (v lastnem poslopju) LJUBLJANA
  "i 1 5SS Braojatk* — KREDIT LJUBLJANA. — T«Won it 40, 467. in 648 11 ——................. —
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in. krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-ponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t, d.
NajveCJt davki,
katere pt«<ate Vam aastan«fo mko ne giedat« na to, kja nakupujete, zgubite denar in Imate poleg tega večkrat *e sitnostL Poskusite enkrat 2 Ilustrovanlm katalogom tvrdke H Sottner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani, Mestni trg 8. ia V&m srvetuje resnično dobre tire, spe-4? v? ,2namke JKO** Iz lastne tromloe t Svicf, kakor tudi drage dobre lep ne are, zapestne are, svetilne in stenske ure, renilce, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmtka darila In vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n, pr. fkarie. nože. britve, lasestrižnc in brivske stroje, steklorezce, doze za tobak, svaltlce In Smodke; nallgate Tn denarnice kupite dobro In ceno pri tvrdki:
H. Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani St. 8.
I
MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amertkanskih oblikah izrezane, dobavila za tvornlce obuvala in čevljarjev. A part ne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmoinost v montiranja zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV’.
Zahtevajte projekte od RALPE F. RICHTER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah moderne, mehanične Izdelave obuvala.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTEt
I
I Jadranska banka- Beograd
Delniška glavnica ° Din 60,000.000.
sssssa Rezerva; Din 30,000.000
^itiiiitiiuniirminnnniniimmiiniimmiiinniiiuiinnimnmnimnninnnnlii^
(Mi vtajn v' ‘
I 3. do 10. septembra 1922.
s!
Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša
Podružnice?
Jesenice
Korčula Kotor K* *nj.
Ljubljana
Maribor
Metkovid
AMER1KANSKI ODDELEK.
II
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
Skladišče kož
Herman Hary i sin
Varaždin,
Telefon šte. 68	Tete fon ste 6S<
priporoča svoje bogato skladišče v°eh vrst kož in čevljarskih potrebščin. Solidna in točna postrežba! Tovarniške cenel	Zahtevajte cenike!
CE“*Di
POKRIVALA NA VAGONE
najboljše kakovosti, takoj v vsaki veli« kosti In najfinejše razpošilja podjetje xa tekstilno industrijo in trgovino
MAKSO ŠALGO, OSIJEK I
a a Lanena roba, vreče, motovoz. a a
itasiov za hrzojave: JHDRflTiSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, WIen, Zadar.
FRANK SAK8ER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York Cfty,
BANKO YUGOSLAVO DE ČH1LE: Valparaiso, Antofagasta, Punta A; sr,as, Puerta Natal es, Porvenir.
3Bsrdflp-TBE
Na veliko.
Ttlefon: 395. k Brzojavi: Maualoo. OaOak.
Prometni zavod za premog i d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
u mrnfn toorIki Jrnkp tiiif! r (nAnvMIsil^ n •
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
Ž
Itojcenujši 'mM za naava p aznovrstnOi izdelav čehoslovoške Industrije.
Velesejmski 2nak z izkaznico stane 25 dina-rov, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pri vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad
Sreskrbi udeležnikom ugodna stanovanja, iatančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslo-vaški konzulati, zastopniki Praškega velesejma in
Velesejmska pisarna:
PR9B31., Stapomestskd rodnice
| hjsr se prndauajn tudi znal in izkaznice.
i1
|aloga klavirjev in pianino*
...............................    ■!	III.■lil"*
najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, * Czapka, Holzl, Schweighofer, Stingl itd.
Tudi na obroke.
v
perica HUBAD, rol. Dolenc
Ljubljana, Hilšerjeva ulica S
Lisice
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo Izdelavo	V
krznarstvo ROT, Ljubliana*
6radišce 7	*f
kupuje kože divjačine po najvišjih cenah Sprejema moderniziranje.
: PRVA JUCOSLOVJHiSM HRU1 Wm ID MUL:
Sprejemam ilslt]« In drug« kot« v banro; »troj In popolno tad.laro mo-oemižiranje kožuhovin izvriujem točno in po najniijfh cenah, Kupitfem vsakovrstne divje kože po nfijviijih dnevnih ceneL
P. SEMKO, krznar, Glince 230.
Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča
TONE MALGAJ
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska uiica št. 6.
v državnih In narodnih barvah. Velikost 30X40 cm, ž K 30 -ima v zalogi
^ Drago Schwab
or Ljubljana	fluora!	tpg	l
K Prva odlom BalmaMa Parna Destiiarija
V. MORFURGD, SPLIT
fepadjena m soim izložbama najoečim adinsavanjima.
za civilno delo sprejme ».TVOftNA ČBVUABSKA ZADRUGA v PfcsJir za stalno. Plača od komada po dogovoru in ocenitvi de). Za stanovanje je deloma preskrbljeno Ponudbe in vprašanja na naslov tvrdke.
Raki j e svake vrsti -Maraške — Ekstrakt ctnal, prvorazredni obljubljena marka -fin oče — Svakovrsm Sirupi Cenik na zahtevi!
- Svetski Maraschino — Ekstrakt od od Charry*Brandy — Cognac I* Medi" produkt — Cognac Dalmatia vieaux,
- Cremes doubles, likeri izvanreene najfiniji likeri — Esendje od punča — od voča — Limunade.
Cenik na zahtevi l
lllllliillil
IWl ■lll» 1	a	Cc	f	9	ti	I	■	I	fi«	{3II ll l IUs I ItlllsillcKi
Kapital: 20,000.000 kron.
Rezerve okrog 6,000.000kron..
Interesna skupnost s Hraatsho es&omptno filOKS In Srbsfeo DSflltO B &ptlL	L]ublj8n8i S6l6nburQ0^2 Ulica 1, KT Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge. Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi. Borza.
W delovanje lesa
T
Transmisije
ttitmitmnimmitmniril«
lilllllllllllllllDIillH
____
Strajne tovarne in livarne d. i
zvonovi ss LJUBLJANA. mM0 •••
rmature
Hlavni In odeovorni ureduik Zorko Cikfc
Izdala *Ju£osloy. aovinsko i i«.
riska »Zvezna tiskarna« v Ijubliafll