Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ? Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 VENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkii in dneva po prazniku Zveza Slovenije z morjem Železniški sistem, ki smo ga podedovali od bivše Avstrije in Ogrske, je bil zgrajen po drugih vidikih, kakor so bili potrebni za naše razmere. Tako predvsem nismo imeli dobrih zvez med Avstrijo in Ogrsko radi samosvoje ogrske politike. Ko smo prišli v novo državo, srno bili Slovenci brez najkrajše poti do morja. Ler nam nista pripadla niti Trst niti Reka. Zato je morala prometna politika po vojni gledati, da dobimo boljše zveze z ostalimi deli države. Dobili smo zvezo Rogatec—Krapina, nadalje zvezo s Slovensko krajino z /.graditvijo železniške proge Ljutomer—Oranož. Vseskozi od leta 1919 dalje pa je vsak dan vedno nolj aktualno vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem. Sicer imamo že železniško zvezo čez Karlovec, vendar ta zveza ne odgovarja našim gosj>odarskiin in prometnim |»v trebam tako kot je želeti. Zato smo se koj po vojni podali na delo, da dobimo čimprej to zvezo, pa žalibog doslej nismo uspeli. V začetku je bilo projektiranih več tras in po strokovnem kakor ostalem časopisju sc je vodila dolgotrajna polemiko, katera trasa je aajboljša in katera končno odgovarja vsem potrebam. Že 1. 1922 je bila vzakonjena železniška zveza Kočevje—Vrbovsko, ko je bilo realizirano večje inozemsko jiosojilo. Ker pa nismo dobili celega posojila, se proga ni gradila in je ostala samo na papirju. Medtem so se pojavili tudi drugi projekti in cela stvar je zaspala, dokler končno |>red par leti nismo prišli do tega, da je tu proga dobila končnovcljavno traso. Osnoval sc jc tudi že širok odbor s predsednikom, sušaškim županom na čelu, ki je že parkrat zboroval in poskušal predvsem najti potrebna denarna sredstva /a zgraditev j»roge. Šesta vil se je tudi že datajlen načrt. Že nekaj časa sem pa ni slišati o nadaljnji akciji ničesar več, čeprav je zgraditev te proge nujna gospodarska potreba. Vsekakor j>a sc nam zdi potrebno opozoriti merodajne faktorje, kako to vprašanje postaja vedno bolj važno zu naše gosjHKla rstvo in promet. Predvsem bi se ves sedanji potniški turi-stovski promet iz severnih držav lahko usmeril skozi Slovenijo k našemu morju, katerega turistični jionich čedaljebolj narašča. Tudi Slovenija vedno bolj prispeva k tujskemu prometu na nnšem morju, pa bi z boljšimi zvezami lahko v šc večji meri. I>alje plačujemo vsako loto nad 80 milijonov dinarjev tujim pristaniščem in železnicam, kor mora naš promet iskati najboljšo jiot skozi tujo državo, ki nc zamudi nobene prilike, du nas v vsakem oziru oškoduje, še vedno imata Trst in Reka veliko zaslužka od naše trgovine, ko bi lahko postala nosa pristanišča ob severnem Jadranu s Su-škom na čelu središča še večjega prometu kakor so sedaj. Z novo železnico bi dobili ugodne zveze za izvoz na lesu bogati in doslej zapuščeni kraji. Predvsem pa bi gradba v sedanjih težkih časih prišla prav vsemu našemu prebivalstvu posebno v krajih, kjer je že od nekdaj cvetelo izseljevanje, ki nam je vzelo toliko živih sil naroda. Sploh moram« poudariti potrebo, da država s svojimi javnimi deli v naših krajih pomaga gospodarstvu, ker sc zavedamo, da so naša gospodarska sredstva premajhna, da bi preživljali vedno bolj naraščajoče in gosto prebivalstvo. Stremeti moramo za tem, da se naši ljudje ne bodo izseljevali iz naše pokrajine v druge, še manj pa v inozemstvo, in jim dati možnost zaslužka doma. V ta namen izdana sredstva |>a niso neproduktivno breme za državni proračun, ker jc treba vedeti, da je rentabilnost jiodana in da bo sploh narasla davčna moč krajev, skozi katere Ivo tekla nova železnica. Da nam je nova železnica potrebna, je razvidno tudi iz. dejstva, kako zelo sc jc zavzela za gradbo ravno privatna inicijativa. Sredstva, ki bi se morala zbrati, so velika, jia vendar bi se dala večinoma dobiti doma in to skoro brez državne po moč-i razen garancije za najetje posojila. Naš kapitalni trg ni ravno slab. saj smo pred nedavnim čitnli, da je šlo doslej nad 300 milijonov dinarjev za nakup državnih dolarskih papirjev. To ni samo navadna naložba kapitala, pač pa je bil to (udi odtok domačega kapitala, ki ga na kapitalu revna država (ako potrebuje. Saj stalno poudarjamo potrebo dotoka inozemskega kapitala, posebno sedaj, ko smo dobili zlato valuto. Kakor omenjeno, bi lahko domači kapital prispeval v veliki meri za zgradbo nove železniške. zveze, za kar imamo žc zagotovilo mero-dnjnili faktorjev. V slučaju pa, da domača sredstva niso v zadostni količini no razpolago, bi se moral pritegniti inozemski kapital, ki vkljub svetovni gospodarski krizi kaže zanimanje za naše gos|x>durstvo. Ojiozarjomo samo na gradbo železniške zveze Požarevac—Kutje-\o. katero bo finansiral inozemski kapital z zneskom 3 milijonov dolarjev. Za našo železnico bi bilo potrebno le malo večja svota in mnenja smo, do bi se z garancijo države dal dobiti potrebni inozemski kapital |*> razmeroma ugodnih pogojih zo daljšo dobo, kar kože ravno navedeni slučaj. Nastaja seveda vprašanje, če jc oportuno izdajati tako velika dela inozemskemu kapitalu. Če bi imeli dovolj domačega dolgoročnega kapitalu na razpolago, bi seveda stvar bila en vstavila. ker bi pač inozemskega kapitala ne potrebovali. 1'nko pa vkljub vsemu zaenkrat naš trg kapitala ni tako močan, da bi prevzel Nemčija ima na izbero: ali polom ali likvidacijo revanšne politike Berlin, 13. jul. Položaj v Nemčiji sc je jako poostril in je finančna kriza dosegla svoj višek. Na podlagi podatkov, ki jih je prinesel predsednik državne banke dr. Lutlier iz Londona in Pariza, kjer je zaenkrat zastonj iskal kreditov, bo vlada pri-inorana proglasiti generalni notranji moratorij, oziroma proglasiti državni hankerot. Govori se, da bo vlada izdala tozaveden manifest na narod. Po- gospodarsko falirati in je ogrožena po državljanski vojni. Nasproti temu se v Parizu odločno poudarja, da bi bila Nemčija lahko sama prostovoljno ustvarila položaj, ki hi ji omogočal finančno pomoč inozemstva, ako bi se bila s&ma etl sebe brez vsakega pritiska odpovedala liniji z Avstrijo in pa nepotrebni gradbi novih Križark. ("'isto razumljivo javil sc je beg marke v ogromnih količinah. Ino- ' je tudi. da mora Francija vedeti, zakaj ho Nemčiji zeniske države, oziroma upniki in vložniki jemljejo denar iz nemških bank nazaj tako rekoč v masah Pozdaj jc bilo dvignjenih že okoli 150 milijonov zlatih mark. kar pomeni naravnost rekord. 0 vzrokih, zakaj Nemčija ne dobi jiosojila v Franciji, so razširjene različne verzije. Baje Iran coeka vlada ne zahteva samo. da se Nemčija odpove carinski liniji z Avstrijo in Ansrhlussii ter nadaljnji gradbi križark, ampak predlaga tudi. da naj se nemške državne finance sploh postavijo pod koatrolo komisije evropskih držav, da ne bi se denar v Nemčiji razsipal. Nemški nacionalisti in komunisti porabljajo to priliko, da ščuvajo nemško vdado k neodjenlji-vosti napram Franciji, ki da hoče Nemčijo naravnost podjarmiti. Razume se, da tudi italijansko časopisje hudo napada Francijo, češ, da hoče skrajno stisko in bedo Nemčije izrabiti v to, da doseže one efekte, katerih ni mogla doseči niti po versaillski pogodbi. Francija da zahteva tudi sporazum s Poljsko, da ho Nemčija prenehala s propagando za revizijo vzhodne meje. Te pogoje misli Francija, da bo sigurno dosegla, ker bi sicer morala Nemčija posodila prihranke svojih državljanov. Pariz. 13. jul. Alarmantne vesti iz Berlina, češ, da hoče nemška vlada zaradi izredno težkega I |ioložaja odstopiti, se tu ne potrjujejo. Briining bo i vztrajal pogumno na svojem mestu in nosil otlgo- I voruost, dokler ho le mogel. Baje bosta dr. Brii- J ning in dr. Curtius še danes odpotovala v Pariz, i ; da dosežeta sporazum glede kreditov, ki so po- i ■ trebni Nemčiji in katerih se dr. Liithru ni posrečilo dobiti. Tozadevno je imel že razgovor z ministrskim predsednikom Lavalom nemški poslanik ! von Hocsch. Na podlagi (cga je Laval sklical iz- Položaj je obupen Berlin. 13. jul. tg. Kol posledica težkoč Danatske banke se je danes pokazal velikanski naval publike ua vložile blagajne velikih bank in hranilnic. Posebno velik je no hroniltiice, kjer vlagajo mali ljudje svoj denar. Manjše hranilnice so danes izplačale polno vse zahteve, ki so bile deloma zelo visoke. Tudi dvigi v velikih bankah so bili danes zelo obširni. l)o 12. ure dopoldne je bilo v malih depozitnih blagajnah dvignjeno več stotisuč inark. Mnoge hanke so zaprosile za policijsko pomoč. Policijska straža je v vsem Berlinu oja-čentt. Prostor okoli parlamentu je strogo zastražen. Tudi javna poslopja je vzela policija v v a rstvo. Berlin. Iv jul. tg. Danes se je vršjUt seja ravnateljev vseli velikih nemških bank. na kateri sc jc sklenilo, omejiti izpločilo. Omejitev sc , ... * ,, . . , ravna po resnični potrebi vlagatelji ter po \t- renno sejo ministrskega sveta, rrancoska tavnost .. . ... , ,- . ... 1 ______. , , , . _._«,,_ ! sini zahtevane vsote, kot največja mera se jc določilo 30(1 mark. samo v izjemnih slučajih se stoji slejkoprej ua stališču, da je treba Nemčijo j spričo grozečega finančnega poloma, ki bi mogel katastrofalno vplivati tudi na ostalo Evropo bodisi gospodarsko bodisi politično, rešiti, vendar pa se Francija v interesu svetovnega miru nikakor ne more odpovedati pravici, da zahteva strogih garancij. da sc ho njeno posojilo uporabilo v resnici za sanacijo nemških financ, ne pa za politične namene nemške revanže. Anglija svetuje: poslušajte Francijo! London. 13. jul. A A. Tukajšn ji politični in gosjiodarski krogi se živo zanimajo za težko finančno krizo v Nemčiji. Živahno se razpravlja o odredbah nemške vlade za preprečenje bega kapitala iz Nemčije, ki je zavzel zadnje čase naravnost nevaren obseg. Danes bo razpravljala banka za mednarodna izplačila v Haslu o vprašanju kredita Nemčiji. Predsednik nemške državne banke Luther je odpotoval davi z letalom v Basel. Včeraj je imel telefoničen razgovor z zastopnikom nemške državne banke pri reparacijski banki dr. Vockejetn, ki je Luthra obvestil o želji upravnih svetnikov banke, naj Nemčija povzame inirijativo pri prvih odredbah za finančno pomoč v njeno korist. Listi pozdravljajo nemško prošnjo za pomoč. ^Morning post* piše, da bi Nemčija zelo dobro napravila, če hi ustavila gradnjo druge kri-zarke. ki bo stala veliko denarja in se odpovedala carinski zvezi z Avstrijo. »Manchestpr (iuardian-v pravi, da hi Nemčija prav storila, če bi ustregla francoskim zahtevam, dasi te koncesije ne bodo ravno pogoj za posojilo. »Times pravijo, da so se odprla narodom, odkar so ustanovili Društvo narodov, nova pota. List nadaljuje, da potrebuje svet zaupanja. Vsako dejanje dobre volje in spravljivosli ho pomoglo, tla se ustvari ozračje medsebojnega razumevanja. V leni duhu so predlagali nekateri, ki žele Nemčiji dobro, naj pokaže v času. ko se pripravljajo drugi narodi, dn ji pomagajo, da reni njihovo pomoč, in se odpove začasno nekaterim koristim. Nemčija tega ni storila. Anglija ni hotela izrabiti težkega položaja Nemčije, da jo prisili v koncesije. Če hi Nemčija prostovoljno storila, kar se je od nje pričakovalo. bi bilo njeno dejanje svobodne volje neprimerno več vredno kol izsiljena koncesija. Dolgotrajna pogajanja, ki so Sledila Hoover-jevemu predlogu, so zelo zmanjšala njegov blagodejni efekt. Davi je prispela vest. zaključuje list. da je Nemčija storila potrebne korake, da prepreči beg kapitala. Vendar sedaj ni več časa za niešetarenje. če Nemčija želi. da se obnovi zaupanje v njeno politiko. Zopet bančen hrah -- Ljudje dvigajo vloge - Policim straži vladna poslopja in parlament -- Kaj bo? Berlin. 13. jul. AA. Nemška vlada je danes objavila proglas, kjer pravi, da so odpovedali nemškim bankam na milijarde mark kratkoročnih kreditov, to pa zato, ker so velesile preveč odlašale z izvedbo Hooverjevega predloga, dasi je sama odložitev repa raci jskih plačil zelo olajšala nemške državne finance. Odtegnitev kreditov je napravila privatnim podjetjem ogromno škodo. Proglas nadaljuje, da skuša nemška državna banka dobiti dolgoročne kredite v inozemstvu. Vlada v tem proglasu obenem javlja, da je zašla v težkoče znana Danat-bauka (Darnistadter Nationalbank). Vlada pravi: »Dannstadtska narodna banka je danes sporočila, da je priniorana zapreti v ponedeljek svoje lokale. Z zasilnim odlokom državnega predsednika bo državna vlada skrbela za to, da se bo vršilo poslovanje podjetij, ki so odvisna od Danat-banke, v popolnem redu. Z odrom na veliko važnost nastale ukinitve plačil je državna vlada dala borzam navodilo, ustaviti v ponedeljek in torek promet z efekti in devizami.« Ta vest, ki je bila objavljena v zgodnjih jutranjih urah, je vzbudila v vseli nemških gospodarskih krogih in javnosti velikansko senzacijo. Sicer so se v zadnjih dnevih širile vedno bolj in bolj govorice o težkočah neke velike nemške banke, vendar je prišla ta vest nekoliko nepričakovano. Že do sobote so opazovali velik naval vlagateljev na vse nemške banke. Danatska banka se je bala. da bo naval vlagateljev v ponedeljek še večji in je zaradi tega v sporazumu z ostalimi velikimi bankami in državno banko zaprosila vlado za pomoč. Državna vlada je, oziraje se na vse nemško gospodarstvo, ukrenila takoj potrebne korake. Istočasna zatvoritev vseh nemških borz danes in jutri naj prepreči še nadaljnja vznemirjenja. Vlada upa. da bo s temi ukrepi hitro odpo-mogla sedanjemu kritičnemu položaju. Nemčija nu no prosi Francijo za pomoč Pariz, 13. julija, tg. Ministrski predsednik Pa-val, ki je nameraval ostati do državnega praznika 14. julija na svojem posestvu na deželi, je bil nujno odpoklican v Pariz, ker ga jc nemški poslanik von Hoescli prosil za avdijenco. Kmalu po 9 je prispel Laval v Pariz in je že ob 10 sprejel v notranjem ministrstvu nemškega poslanika. Razgovor je trajal tričetrt ure. O njem ni bil izdan nikak uradni komunike, vendar jc potekel, kakor poročajo listi, zelo napeto, cclo v tragični obliki. V obupnih besedah je opisat nemški (oko velike /noske, sodeloval Ihi |»t gotovo v odlični meri. kor je le pozdraviti. Te misli so se nam vrinile v pero, ko smo čitali pred nedavnim, kako bo inozemski kapital finansiral zgradbo omenjene proge. Ravno sedaj. k<- izgrajujemo naša pristanišča (zgraditve železniške zveze Bakru z morjem) je postalo to vprašanje zelo aktualno in trebo je. do Slovenci zopet s poml -rkom ntisiopimo za čimprejšnjo zgraditev naše zveze z morjem. —O— poslanik ministrskemu predsedniku katastrofalen položaj Nemčije. Ponovno je apeliral na solidari-teto Francije. Laval je poslušal s sočuvstvovanjem besede nemškega poslanika, toda ni mu mogel zakriti, da irancoska vlada trenutno ni v tako dobrem položaju, da bi lahko ugodila prošnji za tako veliko in znatno pomoč. »Nemčija se mora,« je rekel, »sama junaško potruditi, da se reši iz težkoč. To pa ne pomeni, da noče Francija ničesar storiti, da priskoči trpeči Nemčiji na pomoč.« Današnji pariški jutranji listi pozdravljajo z zadovoljstvom misel, da prideta Briining in Curtius eventualno še danes v Pariz. Tudi ukrepi nemške vlade so napravili v Parizu zelo ugoden vtis. Nemški nncitonalci liuiskojo Berlin. 13. Jul. AA.V zvezi z zadnjimi sejami nemške vlade so se širile naifautastičivejše vesli o finančni krizi in o pogojih, ki jih stavlja Francija. Tako se govori, da Francija zahteva razpust Slnhllielma. Hindenliitrg pa tla je zagrozil z ostavko. če vlada (a pogoj -pri ime. Z merodajne strani vse le fantastične vesti kategorično demantirajo. izplača več. Sicer je pa to stan je le provizorno in bo trajalo le toliko časa. dokler se situacijo nc razčisti. Od omejitve i/.pinčil so seveda izključene vse inozemske zahteve no nemške hanke. Berlin. 13. jul. tg. Danes opoldne je bilo izdana zasilna odredba glede Danatske banke. Ta odredba je povzročila veliko spremembo vodstva Danatske banke, katero bo vodil kolegij. Državna vlada je tudi pooblaščena, po potrebi spremeniti način uradovanja v banki sami. V izjavi državne vlade sc poudarja, da ni država prevzela jamstva zato. da reši premoženje hanke. temveč zato, tla poti p i ra stotine in stotine vlagateljev, ki hi v>i prišli v propast, ako hi jim država ne pomagala. Amerika hoče pomagati London, 13. julija, tg. »Daily Herald« poroča j h zanesljivega vira, da je ameriški predsednik ; Hoover obvestil nemško vlado, da je Amerika pri-; pravljcna k nadaljnji pomoči, ako ji da Nemčija j dovolj garancije. Po trditvi tega lista gre za posojilo v znesku 40 milijonov funtov. Seja ministrskega sveta Belgrad, 13. julija. AA. Danes od 11. do 12.*!0 je bila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve armij-skega generala Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tekočih zadevali. Patriotična slavnost na Topoli Topola. 13. julija. A A. Včeraj je semkaj prišlo 100 prebivalcev mesta in okraja Vele«, ki so se prišli poklonit na Topolo blagopokojnemu kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju, jibenem po si ogledati Sumadijo in prestolnico. Ko so se gostje nekoliko odpočili v hotelu, so krenili proti veliki kraljevi zadužbini na Oplencu. Nato je predsednik občine veleške Todor Živkovič položil na grob prekrasen venec z napisom: Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju prebivalci Velesa in okraja. Če?. Mladenovac so nato gostje pod večer kreuili v Belgrad. Otvoritev bakarske proge Sušak, 13. julija, ž. Včeraj je bila otvorjen« oh navzočnosti številnega občinstva iz vseh okol nih mest bakarska proga. Vršile so se velike svečanosti, kalerih so sc udeležili tudi zastopnik Nj. Vel. kralja in zastopnik prometnega ministra. Gospodarski kongres Belgrad, 13. julija. AA. Na konferenci zastopnikov gospodarskih krogov v Belgradu so sklenili, da sc pokrajinskemu kongresu gospodarstvenikov, ki se bo vršil od 11. do 13. septembra t. I., predlaga tale dnevni red po predlogu prireditelj-skega odbora tega kongresa: 1. Ugotovitev količine naših proizvodov /a izvoz v prihodnjem izvoznem letu, ki se začne 1. septembra 1931 in traja do 31. avgusta 1932, trr pretresanje ukrepov, ki jih je treba storiti, da se ta izvoz zagotovi. — 2. Naši poljski pridelki in ukrepi, ki jih je treba storiti in ki so ž.e storjeni za pospešitev tega izvoza. — 3. Pregled stanja našega gospodarstva v obrtništvu, industriji in trgovini. — 4. Avtomobilizem in avtobusni promet v krajih, kjer ni železnic, in 5. finančna obremenitev v zvezi s predpisi o samoupravnih cestah. Vprašanje obveznega zavarovanja trgovcev, obrtnikov in industrijccv, ki bi bilo moralo priti na dnevni red, je odgovorno, ker so nekatere gospodarske zbornice izrazile v tem pogledu neke pomisleke. Vinsko nadzorstvo zopet v Liubliani Ljubljana, 13. julija. AA. G. minister za poljedelstvo je imenoval z odlokom z dne 19, februarja 1931 št, 10.968-2 g. Žmavca Andreja, vpoko-jenega ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru, za vršilca dolžnosti kletarskega nadzornika v dravski banovini. Na podlagi § 45 pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se jc odredil vršilcu dolžnosti kletarskega nadzornika sedež pri kmetijskem oddelku kr. banske uprave v Ljubija-n i. Spričo dejstva, da ie imel prejšnji vršilec dolžnosti kletarskega nadzornika svoj sedež v Mariboru, sc gornje razglaša s pripombo, da sc je ohra. čati v vseh zadevah, ki se tičejo kontrole vina in so urejene z zakonom o vinu odnosno s pravilnikom za izvrševanje zakona o vinu ter drugimi odnosnimi predpisi, na kmetijski oddelek kr. ban-i ske uprave v Ljubljani, 99 Francija prva hcerkh Cerkve u K i m. 18. julija. Položaj so ni nič toprcmenil. ločim Mussolini po|K>lnoimi molči, napada fašistično časopisje Vatikan * nezmanjšano ogorče-nest jo, obenem ;>;> dela vtis, da je v defenzivt napram svetemu očetu, ki je podal posebno krepko zjavo proti nasilju faSisIičnegu režima voditeljem češ k. slovaške Katoliške akcije. Povsod bolje ho v Italiji Tu i/.iava sv. očeta, da uživa namreč katolika akri.ia v Hu>ovi deželi popolno svoltodo, med-om ko jo fašizem » Petrovi prestoliii preganja, je režim pcsobno razburila. Uiornale d' ltalia . ki se smatra za glasilo zunanjega ministrstva, skuša v dolgem članku ovreči trditev sv. očeta in navaja nekaj podatkov. - katerimi bi rad dokazal, da je položaj katoličanov v Češkoslovaški veliko bolj ogrožen kakor v Italiji, ker je dala vlada zapreti samo. nekaj brezpomembnih katoliških krožkov (iiomale d' ltalia očividno hote pozablja, kakor omenja Osservatore Romano , da je dala fašistična vlada zapret'i nič manj kakor 5000 katoliških krožkov za mladeniče in okoli 10.000 katoliških krožkov za dekleta, v katerih je bilo organiziranih skupno okoli 800.000 niladeničev in uilndeuk. Vodstvo K. A. se nastani v Vatikanu Lavoro Fascista poroča, .da je osrednji odbor Italijanske katoliške akcije sfokral fnreme- stiti svoj sedež iz Rima v Vatikansko mesto. Lisi pristavlja, da je tii vest resnična iu grozi, da bodo" fašisti' odslej še bolj pazili na delovanje lega odbora in da bodo razkrinkali vsak njegov protifašistični '[>oizkus. Fašistični listi imenoma . napadajo nekatere katoliške duhovnike, ki da so sc pregrešili proti fašizmu. Tako je župnik v C orli na d' Ani-, pezzo v svoji pridigi že 31. marca dejal, da je fašistična vlada prekršila konkordat. Interpelacija radi okrožnice V senatu se obeta javna razprava o položaju med Vatikanom in fašistično Italijo, ker je znani italijanski publicist sen. Morello vložil nn ministrskega predsednika kol notranjega ministra in na ministra zunanjih zadev Grandija interpelacijo, v kateri trdi, da pomeni papeževa okrožnica hudo kršitev lateranskih )>ogodb. Veličastna manifestacija v Lillu Težak položaj cerkve v Italiji se posebno zrcali v poročilih, kii prihajajo iz Francije o zadnjih veličastnih katoliških manifestacijah v tej de-, želi, ki se je kaj rada slikala kot sedež »vobodo-mteeMva. Tako so poročila o Gvhar vsem videzu odtrgana s silo. Služkinja misij,, da lo ni njegova kravata. Možno je, da je ?>il dr. Bnrkhausen napaden že potem, ko se je ilegol »pat. ler pri obrambi odtrgal napadalcu kravato z vratu. Italijani se boje Trst. 13. julija, ž. Radi akcije hotelirjev v luga.daviji. da se uvede na Jadranu tudi zimska sezona iii povef« propaganda, je fašistični tisk po svoji slari navadi dvignit zopet hrup in začel opozarjati na škodo, ki bo nastala vsled tega Italiji. Popolo di Trieste naglaša, da ni v teku le enat akcija, temveč da so se te dni vršili v Carigradu sestanki turističnih organizacij iz Turčije, Jugoslavije. (»rčije in Albanije, na katerem je bila istvarjena balkanska turistična zveza, kar vsekakor izziva upravičeno bojazen za turistični promet v Italiji, posebno še v Julijski krajini. Že nekoliko lei obstoji nevarnost ngroženjn italijanskega turizma. Naši- nasprotniki piekp Snežnika so imeli v resnici nekaj uspeha v tej konkurenci. Na to novo ofenzivo pa moramo takoj odgovoriti1 s proti-ofenzivci. ker ho drugače progresivno padan.ie turističnega nr«me:a v Julijski krajini postalo fatalno. in izguba'bo loitka. da bo vsako upanje na obnovo turizma v Italiji Jatalno. 5-Popolo di Trieste pc.ziva. da se vse turistične organizacije v Julijski krajini postavijo v obrambo svojih interesov. pri tem pa lahko računajo seveda na pomoč državnega komisarja za razvoj turizma v Italiji. Suvicha. ki bo brez dvoma takoj pričel z. delom iu -toril vse. da odvrne nevarnost. PofifSčne senzacije s z Romunije Bukareil, 13. julija, ž. V političnem življenju ja Izzvala rani. du ju kralj sprejel pieraj n avdi-jenco vet vplivnih političnih osebnosti nacionalno kmetice stranke, veliko senzacijo. Med drugim so bili v avdijenco sprejeti: Dobescu, Emil Haliega-nu, bivši minister v vladi Mironescua. dr. Jonel, Tilea, bivši državni lajnik v predsedstvu vlade za ;asa dr. Maniua, Moldovanu, dr. Stepan Popp-Či-čo, bivši predsednik parlamenta in Biteseu. bivši pravosodni minister. Izredno zasedanje romunskega zasedanja bo trajalo do 15. t. m. Do srede bo parlament sprejel še 7 raznih zakonov. Preteklo noč jc bilo izglasovunih 21 zakonov, a do otvoritve parlamenta jc bilo izglasi ivanih skupno '200 zakonov. Po novem zakonu se ukinejo s 15. I. m. iblaslvc samouprave. Izdan je zakon o poljedel-ikih zbornicah, a novi zakon o avtonomiji teh '.bomic jc ukinjen. Komunisti v Romuniji Bil k are št. 13. jul. ž. V Brašovu je odkrila nova komunistična organizacija. Aretiranih je 30 oseb. med njimi neki kapetan in en podporočnik, več podčastnikov in ločena žena nekega majorja. Pri liisni preiskavi se je ugotovilo, da so bile rs«? omare v dveh sobah odprte. Policija je dobila vtis, kakor da je hotel ubijalec v veliki naglici preiskati nmarc. Generalni konzul dr. Barkhausen, ki je bil 45 let star, je tafas bival sam v stanovanju, ker je njegova žena s hčerka m a na letovišču na morju. V sob«, kjer je ležal dr. Barkhausen, so našli pod prevrnje.no mizo revolver, za katerega še niso mogli ugotoviti, ali je last žrtve ali pa ga je pustil morilec, še drugi znaki kažejo na to, da «c je vršil med žrtvijo in morilcem srdit dvoboj. PO' izjavah dr. BarkhauSnovih znancev je zašel ta v zadnjem času v velike finančne ležkocr. Smatra se, da je v zvezi s polomom Severonečnške volnene delniške družbe in je pri'tem mnogo.zgj.i-bil. Po vsem tem ne bi bila izključena misel .tja samomor, vendar pa je po dosedanjih ugotovitvah samomor neverjeten. Na vrtu. pred njegovo h so našli tudi sledove. Jugoslovan prvak v telovadbi na orodju ruriz, 13. juli.ia. Tu so se 11. t. ni. otvorile mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi. Tekmujejo posamezniki in ne vrste. Borba je jako napela in ostra. Tekmo,, ki- so prirejeno ob priliki 50ietnlce Mednarodne, telovadne unije, so se začele s prvim nastopom v ogromnem aerodromu. Telovadci so defilirali pred predsednikom republike Douptorjem. Nato so se začelo borbe. V tekmah za svetovno prvenstvo v telovadbi na orodju je dosegel dosedaj največ točk član Jugoslovanskega Sokola, Slovenec Leon Š t u k e 1 j s 115 točkami. Za njim so sc dozdaj vrstili: Cpho-slovak s 113, Finec s 112, Švicar s 111 in Italijan s 107 točkami. Vendar'se -pa do kpnea tekom la vrstni red lahko Se izpremeni, Kulturne zadeve Ženeva, 13. julija. AA. Odbor za intelektualno sodelovanje s posebnim sklepom naglaša veliko važnost kulturnih filmov za pospeševanje mednarodnih čuvstev in dviga kulture. Zato odbor zahteva od komisije Društva narodov za mednarodno intelektualno sodelovanje, naj dela na to, da se v kinematografske programe redno sprejemajo tudi kulturni filmi. Odbor je dalje sprejel obvestilo od mednarodnih organizacij avtorjev', založnikov in bibliotek, da se uvede mednarodna biblio-graiija prevodov. Taka bibliografija bo dobro služila avtorjem, založnikom in knjižnicam. Zagrebško vremensko poročilo. Stalno, jasno, vroče s prelfiznimi oblaki. Temperature ostajajo visoke. Gospodarska kriza m M UD (Dalje.) Bombužna industrija nudi naravnost klnsi-čeil zgled, kako neredno in brezinisejno ustanavljajo iio-vc produkcije, Pred uvedbo strojev so proizvajale skoraj vso 'države, da so mogle kriti potrebe na obleki. V 10. stol. je pimešel razvoj te industrije I ancnsliiro prednostni položi j. In sedaj stremijo vso države znova, fin bi krile potrebe tekstilnih predmetov ikinilr. Novi konkurenti Kvrope. Združene države Amerike. Daljni Vzhod, južna Amerika in kmalu - tudi Bližnji Vzhod in Kgipt so Ustanovili tkalnice, katero izpopolnjujejo vedno bolj z, novimi pre-(tilnicaini. Procent narusta v livropi je znašal v letih 1913 do 1950 le 4,8; v Aziji pa 100.55 >j(n:i Kr-tajskčm 236.91. nu'Jupciriskohi I85.9L in v Indiji 43.06); v Ameriki 15.5 (v Bruziliji 129.16, \ Ka-.tiiiiji 43.03. \ Združenih državici Amerike 10.3); v ostalih delili -sveta 4IV1L Kar sc tiče stalev znaša odstotek narasta za Kvropo 28.88 (Britanija j-c nazadovala zn K,13); »i Azijo 130.96 (/a Kitajsko 409.02, z,a .Japonsko 298,76, /u Indijo 7My; /a Ameriko 8.49 (/a Brazilijo pa -58.5). Brrz, dvoma pride nuz^nlovonjc bombažne .industrije v povojni dobi. zlasti pa v zadnjih treh letih, na joči vidnejše do izraza v Britaniji. Izvoz angleške bombažne industrije je po navedbeh Pomirita '1'ltoni'psoiia nazadoval v lotili I9R do za 2,300.(k)o kv. vardov. I'o mnenju 'podfid-m;ku zu bonibažno industrj jo,, ki ki tariT, lako navadno označujejo zaščitno iarino, jo- prišel zopcl do veljave. Goiovp morajo biti razliko. 1'oda tudi uaj-priprostejsi protekciohizom jo povzročil zla dejanja. Modna rodna gospe,st svetovnega gospodarstva. Žc lotu 1927 jc postajal plotekoijonizom nevaren. Od takrat (kii ni pruv nič prenehalo tekmovanje nu polju carin. Samo en z.nučiloil /glod: 17. junija 1930 jo stopil v "vi-ljtno tarif-SnnH)lh-lIawlcy. Ta turil nnj bi Oinogočeval 'delodajalcem Združenih držav Ameriki: enakomerno zaposlitev. Menili, so. du so IkkIo lin tu način obvarovali prod nadlogo velike krizo. Ilkrali so |>a morali računati ve liikral z. nevarnostjo, da IhmIo s toiii kjo druenK.I |K)vzročili brezposelnost. Resnično. ()d vseh struni so prihajalo pritožbe. Protest So dvignilo Zveza švicarsko industrijo ur. Zvezo svileno industrije v l.yonu, Zve /.o industrijo za čipke v Severni Franciji, četudi so ptnsu-inczne točko omilili, vendar jo bila evropska industrija, kateri jo zadala žo lota 1922 hud udarec uzakonitev tarifa Kordnev-Mao ('ainl)or in ki so jo pričoln z unfiroditjočo prilagoditvijo na ameriškem trgu zoipet nvolja v I juti. znova v svojeni iKislovanju ogrožena, številni delojemalci so postali radi toga brezposelni. Pri toj priliki jo označil Mussolini novo carinske moje kot onega izmed glavnih vzrokov krizo. Po pravici: Novo ameriško carine so v prvih II mesce i li leta 1930 znižale uvoz itu-lijnnske itmo.lno svile v Ameriko na 764. ton. dočiin jo znašal v preteklem lotu v isti dobi 1.153 ton; uvoz umetno isvilone tkanino na 28.3 ton.nasproti 93.3 ton letu 1929; število uvoženih klobukov jo znašalo 562.000, leta J'929 pn nekaj n;id I milijon komadov. ■ 1'oda ni ti povzročila ta tarifnu politika motenja v Ameriki sami. (ločim naj l>i utrdila zaposlitev ameriških delavcev ? Negledo na to, da so je po razglasu tarifa blago nuku pičilo in nnsililo (rg za dolgo dobo. čigar posledica jo bila brezposelnost, je dejansko padci tudi amr-likunski .izvoz in sicer rudi ukrepov drugih držav. , No o morju, v obliki premijo, podpor in drugačnih jzpodbud za izvoz. Končno imajo slično nosledico diiiupingi v svojih različnih oblikah. Včasih v porabljam ta izraz, krivično. Ž njim sto v z.ve/.i bojazen in nevoljn prnduceiitov in včasih zmotni ter nc->arui predlogi za protiukrepo. Odlikovan romar Zagreb, 13'. jul. '/.. Oroslav A rman o, ki id' 53 let hodi na procesijo v Marijino Bistrico, jc 'difbil od sv, očeta red pro ecclesia el pont^ice, in sicer radi marljivega romania v Marijino Bistrico. Za odlikovanje ga jc predložil zagrebški nadškof prevzv'. g. dr. Antc Bauer. Armano roma že skozi 53 let v Marijino Bistrico in sc le trikrat ni udeležil romanja ker jc bil pri vojakih. Zato pa je šel na romanje tri leta po dvakrat. Nov šef G. S. italijanske mornarice Rim, 13. julija. Fcgllo iPOrdlni objavlja, da je imenovan zn šefa generalnega Slaba italijanske vojne mornarice dosedanji eskadrski admiral (iino Ducci. Dosedanji šef g. m. vojne mornarice admiral Ernesto Burzngli prevzame komando prve eskadre. 2s>$ev Krke Novo mesto, 13. julija. , V nedeljo 12. 1. m. je utonila v Krki osemletna deklica Mrciks a Lenart, hčerka krojača iz Smolenj.e vas-i. Popoldne jc prišla vsa -Vcst;i Ivli-da povzamemo še enkrat, to v prašanje, bi niogji ] cat hčerko nekega, soseda, dn bi se š!« kopat z zopet vpostav jti, duha modsobojiioga /au.pa i.i.ja. njo. Obe sta. odšli v vas Krko tik ob reki Krki ki bi dvigal zamenjavo od države do.države ki bi bogatejše in srečnejše obrazoval mednarodno gospodarsko -življenje? Kako bi mogli mednarodno zamenjavo blaga čimprej oprostili umetnih pioja. katere.držo v okovih jjano,s bfjlj kakor kodaj od vojno som svobodno kretahjo trgovine? • • Zapreko so: Prepoved uvoza ali izvož-i. dovoljenje in kontiiigontiran jo, uailzorov ari j/i deviznega prometa itd. kako razočarujoče so bilo posledico! Kakor hitro se je utrdila v rodnost denarja. jo morala večina držav nastopiti i pot trgovskih pogodb, dn - bi odprle v,v'oji iln« maoi industriji izvorna o/emlja. Klasičen , t j-- ter, se pripravili za kopanje,. Mala Micika, ki ni znala, dobro plavati, se jc spustila naenkrat s plitvine in, izginila pod vodo. To je opazila njena prijateljica,. ki je takoj hitela na pomoč, in bi pri tem tudi sama kmalu utonila. Drugi kopalci, ki so videli, kaj se je zgodilo, so takoj prihiteli r. pomoč, izvlekli pa so malo Miciko že mrtvo tz vode. Upajmo, da jc to prva in zadnja žrtev lene Krke. Dunajska vremenska napoved. Na zapadli Avstrije zelo oblačno. Rveniualne nevihte. Na jugu in Tin. vzhodu ■ nagivjenosl k nevihtam. Popoldne nekoliki) hladneje. V m spansma v v® simpsema Vlado bodo sestaviti repubUčane m socialisti — Sindikalisti bi radi uprizorili revolucijo Madrid, 13. julija. Dočim poraja revolucionarna agitacija sindikalistov vedno slabše posledice po vsej deželi, ki se ne izražajo samo v štrajkih, ampak tudi v nemirih, so vladni krogi slejkc^ircj zelo optimistični. Jutri sc Sestanejo poslanci ustavodajne skupščine na prvo zasedanje. Izgleda, da so se stranke, ki so združene v provizorični vlaui, to so desni in levi republikanci ter socialisti, sporazumele, da bodo tudi v ustavodajni skupščini ustvarile vladno večino. Za predsednika republike menijo, da bo izvoljen sedanji šel provizorične vlade Alcala Zamora, Novo vlado bi pa sestavil Lerroux s pomočjo socialistov in sedanjega provi-zoričnega vojnega ministra Azana, ki vodi najbolj levo krilo republikancev. Socialni demokrati bi dobili razen treh ali šlirih ministrstev tudi ored- sedstvo ustavodajne skupščine. In sicer bi bi) na to mesto izvoljen socialist Bcsteiro. Vendar bo pa položaj, te nove večine ■ in vlade zelo težaven, ker je kljub optimizmu g. Zamore treba konstatirati, da sc člani sedanje vlade, oziroma vladnih strank, tudi šc sedaj niso zedinili glede načrta ustave, ki sc ima predložiti skupščini. Ustavni načrl se bo s predlogi in Snnande-mčnti, ki so jih sestavili razni ministri, predložil skupščini, ki ga bo izročila v proučitev posebnemu odboru, jc dejal Alcala Zamera. Toda s tem g.' ministrski predsednik ni povedal nič novega. Kjr se tiče telefonske stavke, ki so jo izzvali sindikalisti z revolucionarnimi nameni, j« pu.tliki v tojiko simpatična zato, kar je diktatorska vlada lelcfone dala v zakup neki ameri.ki • veledružbi. Čeprav la štraik optimistični vladi ij. Zamore ne prizadeva prevelikih skrbi, je pa jako resen štrajk metalurgičnih delavcev v Biskaji, kjer počiva žc nekaj plavžev. Štrajk sc razširja tudi na okraj Bilbao. V Gijonu so sindtkalislični delavci vprlzo-rilt demonstracije, pri katerih so napadli poslopje aristokratskega regatnega kluba in razbili njegovo pohištvo. 1'redsednik Alcala Zamora je izjavil, da bi se bilo lahko zgodilo še kaj hujšega, če bi bili demonstranti namesto pohištva razbili glave članov legalnega kluba. Zaradi loga misli g. predsednik, da ludi tc demonstracije nc predstavljajo nobene .resne nevarnosti za špansko republiko. Madrid, 13. julija, ž. Zakonodajni parlament se bo sestal danes ob 10 zvečer na svojo prvo sejo, na kateri bo izbran predsednik. Prva službena seja sc vrši jutri Velikanski požar v Tržiču Ogenj je popolnoma uničil Bornovo žago in nad 3000 m' lesa — Zgorela sta dva železniška vagona in lokomotiva — Shode ie 2 do 3 milijone Tržič, 13. julija. Turobno in strahotno so se v nedeljo ob 1 ponoči oglašale gasilske sirene v lovarni •»Peko« in zatem na cerkvi sv. Andreja in klicale na pomoč. Komaj je bil Tržič potihnil v prvem nočnem spanju, pa klic: . Gori' je zadostoval da je bilo trenutno zopet vse na nogah. Vsem jc bilo jasno, da mora biti ogenj velikanski, zakaj sij ognja jc bil tako velik, da je bilo svetlo kakor podnevi. Gorela je žaga gosp. barona Borna pri kolodvoru, ki je oddaljena od mesta četrt ure. Velikanske zaloge lesa, obdelanega in neobdelanega, velika suša, ki traja že nekaj časa in Se veter, ki je močno pihal, vse lo je požar povzročilo, kakršnega Tržič ne pomni že 120 let. Proti sili ognja so bili gasilci skoro brez moči, dasi so delali vso noč in nekateri še skozi cel dan s požrtvovalnostjo, ki ji ni primere. Od vseh strani so prihiteli na kraj nesreče, saj je delovalo enajst motornih in enako število ročnih brizgal n. Kljub nečloveškemu naporu je ostal na mestu. kjer je slala modema parna žaga in velikanska skladiščit lesa, kmalu kup žerjavice in pepela. Rešili so samo skladišča materiala -za električno instalacijo, ki pa je velikanske vrednosti. Na bližnjem železniškem tiru je zgorela tudi stara menda že nerabna lokomotiva in dva tovorna voza, česar ni bilo mogoče rešiti. Kolodvor stoji namreč v ne,posredni bližini žage in se je zahvaliti samo hladni preudarnosti g. postajnega načelnika, ki je pravočasno ukrenil, da so odpeljali ostale voze na varen kraj. Posrečilo se je, da so obvarovali železniško skladišče, ki je bik) že pravočasno izpraznjeno. Prav tako ni nič trpelo kolodvorsko |>oslopje, par korakov od žage stoječa gostilna Košir in tovarna »Peko*, na katere so bili obrnjeni curki iz brizgal n in so tako preprečili nesrečo, ki bi bila lahko neizmerna. Škoda je ludi tako velikanska in se ceni od 2 do 3 milijone dinarjev. Samo lesa je 'zgorelo okrog 3000 ms, koliko pa je uničenih dragocenih strojev za specialne lesne izdelke, od katerih je oslal le kup zvitega /.elez.jn. Usodno je bilo. da je ogenj nastal najbrž v bližini elektromotorjev. Kmalu je namreč pregorel glavni električni kabel. Tako so poslale gasilne naprave, ki so bile nameščene na žagi, nerabne, a predno so prišli gasilci, je požar zav/.el že prevelik obseg. Kako je nastal ogenj, je danes še nepojasnjeno. Človeških žrtev na srečo ni bilo nobenih. Veliki železni dimnik, ki je z velikanskim truščem zgrmel na tla, ni napravil druge škode, kakor da je zdrobil streho cvetljičnjaka lovarne > Pekov. Upamo, dn katastrofa ne bo prevelika, ker je škoda vsaj približ- i no krita z zavarovalnino. Želimo, da kmalu zraste nov obrat, da bo tako pomagano tudi nad 50 delavcem. ki so ostali vsled nesreče brez dela. Nov rimski zid stare Emone odkrit Ljubljana, U. julija. Na Rimski cesti gradi gradbeno podjetje Ton-nies tiskarnarju Hrovatinu dvonadstropno stavbo nasproti Ulice rimske legije. Majhno pritlično stavbo. ki je stala na tem mestu, so delavci podrli in začeli včeraj izkopavati temelj. Niso p r i SI i še globoko, ko so zadeli na velik kompleks z malto zalitega kamenja, ki se je pri nadaljnjem odkopava- Sijajen dekliški tabor pri Sv. Trojici v Slov. Goricah Maribor, 12. julija. Ves v zastavah je bil danes trg Sv. Trojica v Slov. gor. ob priliki svečane proslave 15001et-nice efeškega vesoljnega cerkvenega zbora, združene z velikim dekliškim taborom za dekleta iz Slov. goric. Prišla so dekleta celo iz mnogih krajev ljutomerske, ptujske, jareninske in mariborske dekanije. V tolikem številu so prihitela zavedna slovenska in krščanska dekleta na to staroslavno romarsko pot, da je bila ogromna svetotrojiška cerkev premajhna, da bi vse zajela. V cerkvi je govoril prisrčne in ognjevite besede stolni kanonik mariborski Franc Časi, voditelj lavantinskih Marijinih družb; nato je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval svetotrojiški gvardijan p. Frnest Jenko. Cerkvenim slovesnostim je sledil zunaj cerkve veličasten dekliški tabor, ki ga je otvoril neumorni mladinoljub in prosvetni delavec svetobe-nediški župnik Franc Gomilšek. Za predsednico zbora je bila izvoljena Amalija Klobasa od Sv. Benedikta, za podpredsednico pa Marija Poljancc od Sv. Antona. Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik mariborske Prosvetne zveze prof. dr. Hohnjec. V svojih izvajanjih je v zvezi s proslavo 1500 letnice efeškega cerkvenega zbora na-glašal visoke ideale našega prosvetnega dela med nladino. V toplih besedah je proslavljal «v. očeta •cot prvega in najhrabrejšega bojevnika za katoliška načela mladinske vzgoje in pravice katoliških mladinskih organizacij. Njegove spodbudne in bo- vaše zdravljenje je uspelnelie ako Vaše srce in živce varuje KM MM HMG drilnc besede so našle gromkega odmeva v velikem zboru slovenskih krščanskih deklet. Sledile so pozdravne besede zastopnic posameznih dekli ških organizacij; nastopile so; Marija Lorbck oi Sv. Benedikta, Marija Senekovič iz Sv, Len: i Marija Padovnik od Sv. Trojice, Marija Hujdec Marije Snežae, Alojzija Mlinaric iz Ncgove, Neža Reš od Sv. Benedikta. Terezija Črnko iz Sv. Jurija v Slov. gor., Marija Špan s Kapele, Marija Šuc od Sv. Rupcrta, Marija Senekovič od Sv. Benedikta, Jera Pignar od Sv. Andraža, Barbara Leopold od Sv. Ane, Marija Poljanec od Sv. Antona, Genovefa Ljubcc od Sv. Benedikta, Marija Pihlar od Sv. Lovrenca, Marija Brus iz Zgornje Sv. Kun-gotc, Marija Sever od Sv. Urbana pri Ptuju, Anica Čuš iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Roza Zorko iz Ptuja, Marija Kocbek iz Gornje Radgone, Alojzija črnčič od Sv. Jurija v Slov. goricah ter Marija Druževič od Sv. Andraža. Današnji veličastni tabor je bila močna manifestacija krščanske ženske mladine za vzvišena gesla katoliške prosvete in poglobljenega verskega življenja. Avtomobilska nesreča Berlinčanov Kranj, 13. julija. V dopoldanskih urah se je včeraj začela širiti vest po Kranju o težki nesreči nekih nemških nvtomobilistpv, ki da so se ponesrečili blizu Nakla. — Praviln/o in resnično ozadje teh govoric je bilo sledeče: Werner Schutt iz Berlina se je pred par dnevi v avtomobilu odpravil iz Berlina s svojo družino, to je ženo Ano m hčerkama Regino ter Rozulo. Družina je bila namenjena na Bled. kjer bi ostala v letovišču kake 3 tedne. Srečno so prevozili Nemčijo in Avstrijo, ter so v soboto dospeli v Čakovec. Mogoče zaradi hude vročine, mogoče radi tega, da prej prispejo ua Bled. so v nedeljo igodaj zjutraj, to je še v nočnih urah, odrinili iz Čakovca, pasirali Ljubljano ter nekako ob pol 9 dospeli v Kranj ter odtod naprej proti Bledu. Schutt, ki je bil utrujen od prejšnjih dni vsled dolge vožnje, in ker je poslednjo noč. le malo spal, je s poslednjimi močmi šofiral avtomobil ter podloge! vplivom zaspanosti in utrujenosti. Ko je vozil skozi Pivko, je na nekem ovinku zgubil oblast nad volanom, avtomobil je zavori I v jarek in pri tem dobil tak sunek, da se je prebrnil s potniki vred. Za Schuttom je vozil neki Ljubljančan z avtomobilom in ko je videl pred seboj ravnokar nastalo nesrečo, je obrnil avtomobil in odbite! v Kranj po pomoč. Naložil je na svoj avtomobil zdravnika g. dr. Bežka. obenem pa se je odpeljal na mesto nesreče avtoizvošček g. A. Erman. ki je pripeljal razbiti Schutt«v avtomobil v Kranj v delavnico g. Cyranaki-ja. Ponesrečeno družino so pripeljali v Kranj, kjer je dr. Bežek ugotovil, da je najhujše poškodovan \Verner Scbutt, ki ima dvakrat zlomljeno roko. je na več krajih obrezan od razbite sipe in je dobil več udarcev na glavo iu vrat. Žena in obe hčerki so k sreči odnesle poleg velikega strahu in pretresenja le neznatne praske. — Avtomobil je precej razbit. Ponesrečenci so se za kratek čas ustavili v hotelu '»Jelen?, dn se je Schutt nekoliko odpočil. Okrog 11 nalo je s svojim avtomobilom odpeljal Schutta v ljubljansko bolnišnico g. Lcnardič. Pri tej vožnji je Schutta spremljala njegova žena. Obe hčerki st« ostali opoldan v Kranju v hotelu >JedeaK, kjer sta nekoliko uredili svojo potno garderobo. Ob po! t sta se z vlakom odpeljali naprej na Bled, kjer bosta počakali na mater in očeta. Otvoritev kopališča v Kamniku Lepe športne manifestacije — Številna udeležba Po dolgih letih so v nedeljo končno tudi Kamničani dobili tako potrebno kopališče. Kajti me«to ki želi tujski promet, mora imeti kopališče. Letovišče brez kopališča je skoro nemogoče. To so dobro vedeli tudi v Kamniku, zato se niso ustrašili velikih stroškov in dela. Vendar pa ti stroški niso veliki, ako se vračunajo koristi, ki jih bodo imeli ■vsi občani od kopališča. Prav je imel dr. Lapajnc niških ulicah štafetni tek, pri katerem je sodelovalo 8 štefet. Zmagala je štafeta Primorja. Po koočani štafeti je vse — kar leze ino gre — odšlo na kopališče. Za županom Kratnerjem, kateri jc otvoril kopališče, jc govorilo še več govornikov ki so vsi hvalili in povdarjali važnost kopališča za tujski promet ki naj postane eden glavnih dohodkov Kamnika. Po svečani otvoritvi pa pla- ko |e tift slavnostnem obedu rekel, da je občina dolžna storili nekaj ludi za mladino. Gradite igrišča in kopališča, da nc boste rabili bolnišnic. Z zdravim športnim gibanjem pa odvrnete mladino od pogubnega gostilniškega življenja. Nedeljska slavnost v Kamniku je bila pravi triumf športne misli. Številni gledalci so lahko videli, kaj je pravzaprav vodni šport in kaj so pridobili Kamničani z lastnim kopališčem. Novo otvorjeno kopališče ni nič manjše kakor ilirijansko v Ljubljani. Glavni bazem je ravno tako velik, prostor za skakalce je pa celo ločen od plavalnega bazena. Z jezom so pa dosegli, da voda skoro stoji. Imajo lorej bazen, ki se neprestauo polni in ludi prazni. Vod« pa oslanc zmeraj črista. Slavnostne otvoritve sc je udeležilo veliko število Ljubljančanov katere je spremila v mesto godba. Takoi po prihodu vlaka se je vriil oo kam- vafii in skakači Ilirije pokazali, kaj vse lahko delajo v vodi. S plavanjem, posebno pa s skoki so zadivili tisočglavo množico. Marsikateri je prvikrat videl skoke, katere so res mojstrsko izvajali Ilirijani. Tudi vvalerpolo igra je navdušila gledalce. V najkrajšem času ho tudi Kamnik s svojimi športniki tako nastopil, kakor so gostje pokazali. V tem kopališču bodo pa Kamničani lahko imeli tudi plavalne tekme, ki bodo privabile številne tujce. S kopališčem pa program, ki si ga je napravila občina, šc ni izčrpan. Kamničani bodo menda prva občina v Sloveniji, ki bo zgradila vse športne naprave. Tako sedaj hočejo še izgraditi že obstoječe nogometno igrišče. Na novo bodo pa gradili tenis prostore. Po zimi bo pa tujce vabilo drsališče in pa krasni smučarski tereni, ki so pa žal, premalo poznani. Vse hiti daleč na Gorenjsko, zanemarjamo oa preveč najbližjo okolico dasti Kamnik Zahvalni obiski ameriške KSK Jednote Glavni uradniki KSK Jednote: Rev. John Plevnik, Mr Frank Opeka, Mr. John Germ in Mr. Jos. Zalar so sc v soboto, 11. t. m. poklonili knezoškofu dr. Gregoriju Rozmanu ter županu ljubljanskega mesta, dr. Dinku Pucu, da so se zahvalili za sprejemne pozdrave dne 29. junija. Pri knezoškofu dr. Rožmanu je izpregovoril besedo zahvale duhovni vodja KSK Jednote, Rev. John Plevnik. Prevzvišeni je zadržal deputacijo pri sebi nad pol ure. Zanimal se je za vse prilike naših ljudi v Ameriki, zlasti pa za organizacijo KSK Jednote, za katoliške slovenske župnije in za pouk v župnijskih šolah. Z navdušenjem je tudi govoril o prireditvi, ki bo 26. t. m. na Brezjah in pri kateri bo imel on sam pontifikalno sv. mašo, g. duhovni vodja ameriške KSK Jednote, Rev. Plevnik, pa cerkveni govor. Končno je obiskovavce ljubeznivo povabil, da ga še posetijo. — G. županu dr. Pucu pa se jc zahvalil za lep sprejem mesta Ljubljane glavni predsednik KSK Jednote, Mr. Frank Opeka. Gospod župan stolnega mesta je izrazil gospodom v deputaciji svoje veselje, da so ga obiskali ter poudaril upanje, da bodo stiki med ameriškimi Slovenci in med nami zmerom tesnejši in prisrčnejši. On kot župan mesta Ljubljane da bo le stike po svojih močeh vedno rad pospeševal. Gospodu banu dr. Maruiiču, ki ga 11. t. m. niso dobili doma, sc predstavijo glavni uradniki KSK Jednote prihodnje dni. nju izkazal za pravi rimski zid, ki teče skoraj v smeri od juga proti severu od-že znanega rimskega zidu na Mirju. Zid je tvoril potemtakem temelj zapadnega obzidja stare Emone in sega skoraj tri metre globoko v zemljo, širok pa je skoraj prav toliko. Rimljani so bili znani dobri zidarji, zato sta delavcem pri razkopavati ju zidu odpovedala kratnp in lopata, tako da so začeli razkopavati z dletom na zračni kompresor, ki ga že poznamo iz del ob frančiškanskem mostovju in iz Šelenburgove ulice. Usodno srečanje vu±u z avtom Murska Sobola, 12. julija. Pri židovskem pokopališču na cesti, ki vodi iz Sobote proti Rakičanu, se je zgodila precej huda nesreča. Kmet K. iz Rakičana se je peljal iz Sobote domov. Ko je prispel /, vozom do ovinka pri židovskem pokopališču, .je pridrvel od druge strani avto. ftofer je dal znak. Konj je začel striči /. ušesi in je |>ostal nemiren. Ko je šofer lo opazil, je avto ustavil. Žival se tudi sedaj ni pomirila. Poskočila je. Voz je bil v trenutku v obrestnem jarku in se je prevrnil. To je konja še bolj preplašilo. Za hip je bil tudi on v jarku. Začel je nu vso moč divjati. Ker se je prevrnjeni voz zadrgo val. so se vajeti strgale. Ko je žival začutila, da je prosta, je zdivjala po njivah. Konj se je potolkel, a ne pre hudo. »Grof Zcppclin- nad Mariborom. Mednarodni šah. turnir na Bledu Za vse prijatelje šahu, posebno pa za naše šahiste, se pripravlja za letošnje poletje velika senzacija. Od 22. avgusta do 25. septembra se bo vršil na Bledu mednarodni šahovski turnir prve vrste. To bo za turnirjem v Rogaški Slatini 1. 1920. drugi naš mednarodni turnir, ki bo prvega po jakosti udeležencev in po pomenu daleč presegal. Kakor čujemo, bo to eden največjih turnirjev, kar jih šahovska zgodovina sploh obsega. Največ zaslug za to res velikopotezno delo ima naš velemojster dr. Milan Vidmar, ki je bil iniciator in ie kot strokovnjak glavni pospeševatelj pri predpripravah za blejski turnir. Za izvedbo priprav za beljski mednarodni šahovski turnir se je sestal poseben pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo sledeči gospodje: častni predsednik ban dr. Marušič, predsednik blejski župan dr. De Uleria. podpredsedniki dr. K. Stare. A. Praprotnik in E. Lovšin, blagajnik dir. dr. Kliment. tajnika člana Ljubljanskega šahovskega kluba Ciril Vidmar in L. Gabrovšek in odborniki Costaperaria, dr. Golia, dr. Gorup, dr. Gregorin, prof. Evgen Jarc, Kranter, A. Lebinger, dr. Marn, Pleničar, dr. Sclnvab, dr. Slokar, N. Vclikonja. dr. NVindisehcr, St. Virant in dr. A. Vovk. Predvidoma je določenih Sest nagrad v zneskih: L 30.000 Din, 11. 20.000 Din, lil. 10.000 Din, IV. 12.000 Din, V. 10.000 Din in VI. 8.000 Din. — Turnir bo nnjbrže omejen na štirinajst udeležencev in sicer bodo igrali za Jugoslavijo dr. M. Vidmar, dr. Artaloš, Krstič in Pire, izmed velemojstrov se bodo turnirja udeležili še svetovni prvak dr. Aljehin, Njemcovič, Bogoljubov, Spieltnann, Rubinstein, Ma-roczy in dr. Tartakovver, mlado generacijo pa bodo zastopali poleg Pirca še praški mojster Flohr, švedski mojster Stoltz, Indijec Sultan Kltan in če bo prostor mogoče tudi Američan Kashdan, ki jc gotovo eden izmed najboljših mlajših mojstrov. Kot vidimo so na listi udeležencev razen hivšegn svetovnega prvaka Capablance in holandskega velemojstra dr. Kuvvea vsi velemojstri, izmed mlajših mojstrov bi pa prišel vpoštev le še nomški mojster Rodi, ki je na močno zasedenem turnirju za prvenstvo Nemčije delil prvo in drugo mesto z velemojstrom Bogoljubovim. S tem, da je število udeležencev omejeno na štirinajst, so seveda združene težave, ker ni mogoče pozvati vseh šahovskih veličin. Kljub temu pa bodo na blejskem turnirju dobro zastopani tako velemojstri kot mlajši mojstri iu tudi naša država. Prednost tako omejenega števila udeležencev je. dn bo turnir dvokrožen, to se pravi, dn bo vsak igral z vsakim dve partiji, kar bo vsekakor veliko bolj pravilna presoja jakosti posameznih igralcev. Po ideji dr. Vidmarja ima blejski turnir namen, pokazati nam borbo med staro in mlado gardo. Veselo dejstvo je za nas pri tem lo. da imamo Jugoslovani v obeh gardah dva prvovrstna zastopnika. namreč velemojstra dr. Vidmarja in mladega mojstra Pirca. Vsekakor pa bo pomen biojskotra turnirja najbolj povzdignila udeležba svetovnega prvaka dr. Aljehinn in njegovega naj resnejšega konkurenta Njeinroviča, ki bo imel ua lein turnirju priliko pokazati, če je res upravičen aspirant za prvenstvo v šahu. Prvovrstna zasedba po velemojstrih in talentiranih mlajših mojstrih, ki bodo s svojim mladostnim ognjeni poživili borbo, nam jamči, da se bo na Bledu vršila res prava šahavskn borba. Ker ni vsakomur mogoče, da bi z lastnimi očmi opazoval to borbo, se bo Slovenec potrudil, da bo z vsakodnevnimi izčrpnimi poročili vsem svojim čitateljem kolikor mogoče nazorno opisoval dogodke blejskega turnirja. Kdor se pa za šah še bolj zanima, bo prišel tudi na svoj račun, ker bo s pomočjo glosiranih partij, ki jih bo prinašal Slovenec , lahko sam pri šahovski deski opazoval, kako so se borili na Bledu. — V kratkem bo poslan vsem pomembnejšim svetovnim listom tiskan turnirski program v francoščini. Kakor čujemo bodo ti lisli poslali na Bled svoje poročevalce, ki bodo poročali svojim čitateljem in jih obenem seznanjali z našim, res prvovrstnim letoviščem na Bledu, kar bo za Bled siiaina reklama. Ljubljana 22.196 tujcev v Ljubljani Ljubljana, 13. julija. Na razpolago imamo sedaj številke o tujstam prometu v Ljubljani za prvo polovico letošnjega leta. Seveda so te številke le končna vsota vseh tujcev, ki so prenočevali v ljubljanskih hotelih in koncesijoniranih prenočiščih, ne obsegajo pa tistih tujcev, ki. so prenočevali po zasebnih stanovanjih, raznih penzionih, tudi ne tistih tujcev, ki se v Ljubljani čez noč niso mudili, temveč so le zjutraj prišli, zvečer pa odšli. Znano je, da inozemcetn ni treba dati vidirati potnih listov policiji, zato nihče qe more kontrolirati števila onih inozemcev, ki pridejo v Ljubljano, pa ne prenočujejo po hotelih. Med velesejmom je na primer mnogo tujcev stanovalo po zasebnih stanovanjih in vsi ti ne pridejo v poštev pri tej statistiki, čeprav se vele-sejem pozna takoj pri znatno višjih številih za meseca maj in junij. Naša statistika je res bolj statistika obiska po ljubljanskih hotelih, je pa obenem tudi edina možna statistika, ki more vsaj približno kontrolirati tujski promet v tako velikem mestu, kakor je Ljubljana. tlolelov in prenočišč je v Ljubljani 17, večji hoteli, kakor Union, Slon, Miklič, Štrukelj; dalje Lloyd in Soča, prevzemajo dobri dve tretjini tujskega prometa. Ostalo odpade na razna prenočišča. Meseca januarja jc Ljubljano obiskalo 3487 tujcev, meseca februarja 3120. meseca marca 4162, meseca aprila 3458, meseca maja 4508 in meseca Nočna bilka na štepanjskem mostu Ljubljana, 13. julija. Fantovska nespamet iu objesnost sta bili vzrok razburljivi noči, ki so jo nocoj preživljali Stepanjci in prebivalci Kodeljevega. Ta objestnost pa je zahtevala tudi smrtno žrtev mladega fanta. Snoči in še prav pozno v noč se je namreč vršila v Ste-panji vasi pri Briclju gasilska veselica. Že na veselici je prišlo v pozni nočni uri med fanti do nesporazumov, kakršne pač izzoveta pijača in ljubosumnost. Fantje so se razdelili v dve stranki. Točno na Štepanjskem mostu čez Gruberjev prekop pa sta se obe fantovski stranki spopadli. Na eni strani mosta so bili sovražniki, na drugi strani pa, no, neprijatelji . Po prerekanju so po drugi uri ponoči pričeli fantje streljati z revolverji. Padla je cela serija strelov, dokler ni eden fantov obupno zastokal: Ustreljen sem! Fant se je umaknil iz bitke, ki j« se nekaj časa trajala, dokler se fantje niso zavedali, kaj prav za prav počenjajo in se porazgubili v noč. Ranjeni fant se je počasi zavlekel nazaj do Briclja. kjer se je zgrudil. Fant jc bil 22-letni Mihael Skraba, hlapec pri posestniku Antonu Valentinčiču v Štepanii vasi 0. Fant jc dobil revolversko kroglo, ki mu je prestrelila život med rebri in obtičala v telesu. Telefonično jc bil poklican ponoči reševalni avto, ki ie Skrabo prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so Skrabo zdravniki takoj operirirali. Kljub vsem naporom zdravnikov v splošni bolnišnici, pa je bila rana Mihaela Skrabe tako težke narave, da je ranjenec ob 3 popoldne umrl. lako je nočni spopad v Štepanii vasi zahteval žal smrtno žrtev. Bilo jc lažje ranjenih tudi več drugih fantov, ki pa so se potuhnili. Dalje je bil lažje ranjen tudi Valentinčičev sin. Stepanjski orožniki so že ponoči uvedli obširno nreizkavo ter davi aretirali več fantov. Pred sodiščem jim bo predla zaradi uboja in drugih zločinov precej trda. Na te paragrafe naj bi fantje malo pomislili, preden se spuščajo v takšne liojevitosti! (I Vročina v juliju. .lulij je bil letos do sedaj prav suh mesec, če izvzamemo dneva t. in 2. julij, ko so bili močni nalivi. Malenkostno je rosilo_ le t in 5. I. in., ko je padlo skupaj le 1.3 mm dežja, drugače pa je vladala ves čas suša. Največja vročina je bila letos dosežena v nedeljo 12 t. m., ko je ob 'J popoldne kazal termometer v senci 32.5" C. To jc ugotovita najmodernejša vremenska hišica na vrtu ženske porodnišnice na Stari poti. Včeraj dopoldne je kazal termometer 25° C. Za kopalce je «reme v juliju ugodno, ne pa seveda za lastnike vrtov. ... . • Krajevni odbor Kdečega križa v Ljubljani ^abi samaritane in samaritankc od prvega in do -'adnjega tečaja ua sestanek, ki se bo vršil v sredo. 15. julija t. 1. ob 7 /večer na drž. moškem učiteljišču na Resljevi cesti v II. nadstropju. Na sestanku bo predaval g. dr. Fr. Mis. Izprašanim Površnike, obleke in vsa druga oblačil a za gospode in deco nudi t; največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Alehsandrova cesta 12 junija 4213. Skupno torej 23.03S. Od tega števila pu moramo odšteti 842; toliko je bilo namreč Ljubljančanov, ki so prenočevali v hotelih; potem dobimo številko 22.1%, kolikor je res tujcev prenočevalo v ljubljanskih hotelih. Od teh 22,100 tujcev jih je bilo: iz dravske banovine (razen Ljubljane): 073S; iz Zagreba 1030; iz ostale savske banovine 1205, i/ Belgrada 502, iz ostalih banovin 20110 (tega števila se nismo izmislili, temveč jih je točilo (oliko bilo: meseca januarja 312, februarja 284, marca 410, aprila 412, maja 370, junija 200, torej točno 2000!). Inozemcev je dos|)elo v Ljubljano: Celioslovakov 002, iz Rusije 63, iz Nemške Avstrije 2773, iz Nemčije 1687, Madjarov 266, iz Italije 1423, iz ostale Evrope 511, iz Amerike 06, i/ ostalih delov sveta 41. Zanimivo je tudi ugotoviti, jio koliko časa so se ti tujci mudili v Ljubljani: po en dan se je mudilo v 6081 tujcev, po dva do osem dni 13.321, po osem do štirinajst dni 2864, po štirinajst dni do štirih tednov 1230. nad štiri tedne pa 240. Približno moremo po tem računati, da so tujci plačali v Ljubljani vsaj 70.000 prenočišč. Z obema številkama, s številom prijavljenih tujcev iu s približnim številom prenočnin more biti Ljubljana zaenkrat zadovoljna, ker dokazujeta obe števili, da je naše inesto največji tujsko-prometni kraj v Sloveniji. Ta samozavest Ljubljane ne sme iti tako daleč, da ne bi 'pozabila kako velike in va/ue naloge jo še čakajo v delu za povečanje tujskega prometa v njej sami in v vsej Sloveniji. Profesor dr. Zalohar je odpotoval in prične na novo ordinirati začetkom avgusta. udeležencem zadnjega tečaja se bodo razdelile sa-maritanske diplome. Točno in vsi! 0 Značilna nesreča v tovarni. Včeraj popoldne se je pripetila v tovarni pločevinastih izdelkov Laiovic v Kamniški ulici za današnje razmere v industriji prav značilna nesreča. Nad strojem je naenkrat omedlela 10 letna delavka Vera Novakova. Udarila je med padcem s tako silo z glavo ob stroj, da se je močno jioškodovala. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico. Ni znano, zakaj je tej delavki postalo slabo. Morda je bila od napornega dela |>reveč utrujena, morda pa je bila celo lačna, kar pri sedanjih mezdah ni izključeno. © Kontrola piva. Tržno nadzorstvo bo izvedlo kontrolo piva. V neki gostilni je zaplenilo 2 steklenici piva, ki ga je dalo preiskati državnemu higienskemu zavodu. Ta je ugotovil, da je pivo izredno motno in da ima v sebi mnogo vsedliu. Gostilničarka bo kaznovana in bo morala plačati 600 Din za preiskavo. Sama se izgovarja, da je ia-ko pivo prejela iz pivovarne. Cujejo se pritožbe, da je več oseb obolelo zaradi preslabega piva. Tržno nadzorstvo je odločeno izvršiti še strožjo © Na trgu in drugod zaplenjena živila. Meseca junija je tržno nadzorstvo vzelo 25 vzorcev mleka, ki jih je nato preiskal državni higienski zavod. Od teh sta bila 2 slaba in sta bili mlekarici kaznovani. Izvršila se je tudi preiskava sladoleda. Vzetih je bilo 7 vzorcev. Sladoled je glasom pre-iskave higienskega zavoda vseboval takozvane kol-li-bakterije, ker se je s sladoledom premalo oprezno manipuliralo. Tržno nadzorstvo je zadnji čas zaplenilo 2 jerbasa črvivih in gnjilih črešenj, dalje 6 vencev suhih fig slabe kvalitete. Pri branjevcih in drugod je tržno nadzorstvo pregledalo tehtnice in 4 tehtnice zaplenilo, ker so bile nepravilne. Pri neki prodajalki je dobilo tudi tehtnico, pri kateri je bila goljufivo privezana utež. Prodajalka je bila ovadena sodišču. O Prof. dr. Zalokar je odpotoval in prične na novo ordinirati začetkom avgusta. 0 Sadni trg. Za črešnje se bliža konec sezone. Največji dovoz domačih črešenj jc bil pretekli mesec in neki dan se je na trgu prodalo nad 10.000 kilogramov črešenj. Bosanci so s svojo konkurcnco povzročili, da so cene črešniani bile nizke in so se I ceneje prodajale kakor v Zagrebu. Sedaj prihaja ! sezona za hruške. Prihodnje dni dospe na trg ve-| lika pošiljka lepih bosanskih hrušk-zvončnic, ki se bodo prodajale po 4 Din kg. Tc hruške so pripravne za kompot. V kratkem bodo Bosanci postavili na trg tudi prvo grozdje. 0 Razgrajači. O devetih razgrajačih, ki jih je policija aretirala v noči na nedeljo, je poročal Z.c Slovenski list-. V Trnovem pa so pijančki razsajali v noči na nedeljo. Neki pijančki so imeli najprej majhen protestni shod na vrtu neke gostilne na Opekarski cesti, ker jim po policijski uri niso dali pijače, nato so nahrulili nočnega čuvaja, potem pa so iztaknili samokolnico in z njo vpri-zarjali dirke po Opekarski cesti, dokler jih ni zapisal policaj in zapodil domov. Na vsak način so ti pijančki vsaj samo razgrajali in vznemirjali speče, niso pa napadali ljudi, kakor se je to zgodilo pri onih devetih v noči na soboto. Da pa tudi to, kar so počenjali, ni ne dostojno in ne obzirno, bodo spoznali, ko bodo zvedeli o kazni. Marihot Samega sebe zaklal Obupna borba matere, da ohrani sinovo življenje so življenjska razočaranja V ozadfu Maribor, 13. julija. Poslednje dni je bil nekam potrt in depri-miran; tovariši, ki so skupaj z njim delali pri nekem tukajšnjem stavbnem podjetju, so ponovno in zaman poizkusili zvedeti in dognati, kaj je na dnu njegove duše. Globoko jih jc pretresla vest, ko so zvedeli, da se je na svojem domu pri Sv. Petru samega sebe zaklal z nožem. 30letni tesar Ludovik Rivec si je s silnim zamahom prerezal z nožem žilo odvodnico ter čez par minut izdihnil v naročju svoje matere. Zaman so bila vsa prizadevanja njegove matere, da v mrzlični borbi s sinom reši svoje krvi življenje. Pognala se je proti njemu, ko □ bi zopet Mcljski hrib. Sobotni in nedeljski nalivi so povzročili, da so veliki plazovi zgr-meli z Meijskega hriba na šentpelersko cesto in v Dravo. Radi popolne zadelano.ti ceste se jc moral promet ustaviti. Na štirih mestih jc bila cesta zasuta preko pol metra visoko. Na lice mesta so bili pozvani arestanti, ki so pričeli z odstranjevanjem kamenja in čiščenjem ceste. Navzlic hitremu delo se vendar ni posrečilo dovršiti čiščenja preko nedelje. lekoin včerajšnjega dne pa jc bilo mogoče zopet vzpostavili na omenjeni cesti ;eden promet. □ Ribe hitrejše od brzojavke. Tukajšnji trgovec z ribami K. je prejel iz Dalmacije brzojavko, da so ribe na potu. Pa ni važna okolnost, da je prejel brzojavko, ampak da je prejel brzojavko dve uri potem, ko so se brzojavno napovedane ribice žc dve uri pražile .. . □ Smrtna kosa. V starosti 76 let jc umrla v splošni bolnišnici za^ebnica Jožefa Hartl; pogreb bo danes ob t4 iz mcslne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Umrla je v starosti 30 let soproga tkalskega mojstra PranCišKa tior-ton. Pogreb danes ob pol 16 iz mestpe mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše najgloblje sožalje. [H Pri telovadbi na drogu sc je ponesrečil 171ctni trgovski pomočnik Oton Ferenčak; padsd je z droga in si pri padcu poškodoval desno ključnico in dve rebri. Odpremili so ponesrečenca v splošno bolnišnico. □ Za šalo in za hcc so sc šli v soboto na Mariborovem igrišču mariborski športni velmožje in sodniki, hoteč preizkusiti svoje vrline in veščine na zelenem polju; vsa stvar pa je v ljutosti bitke privzela povsem resnobno lice. Velmožje so podlegli v občutnem porazu. Sedaj pa krožijo po Mariboru vesti da bodo ve'možje rezultat čisto enostavno razveljavili. Živijo! Mariborska športna publika si slejkoprej želi', še enkrat velmožje in sodniki skupaj! je zagledala nož v njegovih rokah in njegovo od' ločitev; oprijela se je z vso silo sinovega telesa in ga skušala rešiti pred činom obupa. Vso srajco mu jc potrgala v tej ljuti borbi; toda sin ni poslušal materinih presunljivih krikov in njenih tolažbe polnih besed; iztrgal se je iz njenega objema ter zaiial s kuhiliJSKim nožem .smrtonosni sunek ter .. nrr.iezsl ' .vo truplo so prepeljali v mrtvašnico pii Sv. Petru. V ozadju dogodka «o težka življenjska razočaranja pokojnega Rivca. V povojnem Mariboru je ta dogodek drugi tc vrste; na sličen način si ie pred leti kakor znano končal življenje sin tukajšnje mesarice A. Ogrinc v Vr-banovi ulici, □ Kam... kje...? Že od 5. junija sem je brez sledu izginil 21letni dijak Ladislav Pušelc; je visoke in vitke postave ter podolgastega obraza, črnih las in oblečen v temno modro obleko. Nad laktom jc imel tetoviran znak L. P. Ce ga |e kdo videl, naj to naznani našemu mariborskemu uredništvu. □ SSK Maraton. Drevi ob 20 sestanek plavalne sekcije na Livadi; sestanka naj sc udeleži; vsi odsekovni člani in tisti, ki bi se šc radi vpisali. □ Detomor. Na Mcljski cesti 91 je umrl novorojenček moškega spola, sin lesarjeve žene Jožefe T. Ker je bil novorojenček krepko razvit, se jc odredila sodna obdukcija; v komisiji so bili sodni svetnik Kramer, sodni izvedcnec dr. Zorjan ter državni pravdnik Sever. Pri raztelesenju trupla se je ugotovilo, da je bil otrok sposoben za življenje in rast ter da je bil živ rojen in da jc živel in po porodu dihal, Ugotovili so se brezdvomni znaki, da je otrok umrl nasilne smrti in radi zadušenja; tudi so se opazili sledovi udarcev s pestjo. Komisija je prišla na podlagi tega do soglasnega zaključka, da ni mogel otrok umreti naravne smrti. □ Ker se je obesil na drveči avto. 171etni viničarjev sin Ivan Zavec iz Zgornjega Dupleka se je za zabavo obesil na drveči avlo, ki je vozil preko dupleškega mostu. Pri ostrem ovinku ob koncu mosta pa jc Zavca vrglo z ?.»lomobila; padec je bil tako hud, da si jc stri levo ključnico. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela; 1. pečar, 1 delavec, 3 hlapci, 3 pekovski vajenci, 2 kleparja, 2 mizarja, 1 kamnosek ter 6 pekovskih vajencev, nadalje 16 dekel, 6 natakaric, 27 kuharic, 3 pomožne delavke za opekarno, 1 vzgojiteljica, 3 plačilne natakarice, 1 trgovska pomočnica, 35 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 3 postrcžnice, 4 gospodinje, I tekačica ter 2 pletiljski in 2 šiviljski vajenki. Celje cj Zahvala Nj. Vel. kralja. Predsednik društva organistov za mariborsko škofijo gosp. Kiirol Borvar, vodja orglarske šole v Celju, ji' prejel iz kabinetne pisarne Nj. Vel. brzojavno zahvalo za udanostno brzojavko nu Nj. Vel., poslano z občnega zbora društva organistov dne ii. t. m. J3 Smrtna kosa. V nedeljo, 12. t. m. je umrl v javni bolnišnici v Celju v starosti 73 let vpoko-jeni drameijski župnik v Vojniku g. Kostunjevec Josip. Pokojnega župnika bodo prepeljali v sredo, 15. t. in. zjutraj v Vojnik, kjer se bo vršil pogreb. Naj v miru počiva! & Knjižnica kat. prosvetnega društva v Celju je odslej vsled sklepa društvenega odbora dostopna tudi daljni okolici Celja kakor Žalec, ftt. Peter, Vojnik i. t. d. in ne več samo najbližji okolici. Knjižnica posluje vsak delavnik od 8 do 12 do|iol-dne in od 3 do 0 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 10 do 11 dopoldne v prosvetnem tajništvu (kjer se nahaja tudi podružnica Slovenca ) v Cankarjevi ulici 1 & Oglasi za »Slovenca« se s|irejemajo pri podružnici Slovenca v Celju, Cankarjeva cesta I vsak delavnik od 8 do 12 in od 15 do 18. Nesreče. Zagožen Josip, delavec v cinkarni, doma v Štnarjeti pri Celju, je padel v nedeljo 12. t. m. s kolesa ter si izpahnil levo roko. — Bubček .losip, 70 letni berač iz Kostrivnice pri Šmarju, se je na cesti hotel izogniti vozu in se pri tem zaradi svojih slabih oči prevrnil v jar ler so hudo potolkel po obrazu in po glavi. & l/. Logarske doline. V nedeljo, 12. I. in. je bilo polno izletnikov v Logarski dolini. Nekateri so se podali na izprehod, drugi so odšli v planine in zopet so se kopali v Piskernikoveui bazenu. Med temi je bila tudi ga. Blažonova iz Celja. Po končanem kopanju se je na prostem solnčila, kar se nenadoma odtrga kamen od pečine ter prileti ua-vzdol in zadene gospo na levi nogi tik jiod kolenom pa jo občutno rani. Prenesli so io hitro v Piskerni-kovo zavetišče, kjer ji je nudil prvo pomoč gospod Hoppe iz Celja. O Fantovski pretep na Ponikvi. V nedeljo ponoči so so fantje na Ponikvi zopet enkrat spopri-Jelt. Naravno da ob Inkih prilikah ne gre brez noža: pa so jo zopet trije skupili, odeti lažje, dva pn težje, tako dn so enega morali pn zdravnikovi odredbi odpeljati v bolnišnico v Celje. ,t Hrastnik V počiiščenje usmiljenih kineekih src. I nilsko li to .se je tukiij ustanovil ua iMibudo dol-skega g. kuplunu janku VerbajnšKo pomožni odlior /u revno rudarsko deco. S pomočjo jhiiI-pore kr. bunske upruve je taisti odbor luni po-slal okrog 40 revnih, slabo prehranjenih otrok na kinete. Sprva sc je mislilo, du se cela nkeijii ne Ik> posrečila, toda koncem počitnic s<> .r otroci vrnili tukšni. dn hi jih kmalu niti njihovi lastni sta riši več ne poznali. In kuj je gjuvno še pri tem: otroci nis«> iztrgani i/ družine; iz domačo družine so prišli sicer \ tuji» družino iti zopet ne \ tujo družino, ko pu bili tnko l jubeznivo sprejeti in |iresk rbljeni od dobrih kmečkih src v lepi Prlckiji. Imeli so pa tudi priliko videti trudu|xihio kmečko delo, du bodo enkrat dorasli znali tudi kmetu ceniti. In letos! Kar 120 mnlčkov jo sprejetih pod gostoljubno streho nosili dobrih kmetov, \kljnb te/k i gospodarski kri/i sc jc šc vendarle našel košček odvisnega kruhu in dobrih prlcških jx>guč v ltii/.uici dobrih kmečkih hiš /u revno delavsko deco. Veliko trudu jc gotovo imel g. \l. Znlur, pridno jih je pora/delil uosuiiic/.niiii hišam, veliko delo gu /opet čuku. ko jih bodo po počitnicah spravljal nazaj v naročje njih stnrišcv vse srečne in telesno čile in krepke. Du sc jc po ta akcija |>osrečilu, jc to /.uslugo našega vrlega kmetu, ki še v vsej stiski deli vsakdanji kruh / revnejšim. Poizvedovanje Od Ljubljane do Lavrice se jc zgubila 11, julija obleka. Kdor jo je našel, nuj jo dostavi proti uagradi k Čet novo r ju. Mačke (Memoari iz mladosti.) Iz slabe mladosti se jih še spominjam. — Oba sta mi postala že nezvesta, radost in fantazija, ki sta tedaj tako globoko gibala moje življenje. Od tedaj se nič več ne zgodi, vse je samo slabotno ponavljanje in zdi sc mi kakor stokral preinlatena melodija, kot oguljen denar, ki mu nikdo več ne gleda na njegov sijaj in lesk. Tudi ljudje se mi /.de kot oguljen denar, ki kroži okrog kot plačilno sredstvo, a jaz se ne brigam ne za njegovo vrednost ne za svetli sijaj. Ni mi mogoče popisati bolečine, ki me je skrbela, ko sem izgubil prvi krajcar, ki sem ga imel. Točil sem ga ves radosten po skednju, da bi izčrpni vse veselje, ki ga more dati kaka stvar, katere vrednost je obsegla vso mojo domišljijo. Zdaj je radost deljena, obsega le mali del življenja, a tedaj sem pozabil celi svet, listi okrogli, lepo zveneči krajcar, ie bil zame celi svet. Naenkrat zleti v razpoko, ki je bila med deskami, in ni gn bilo več, ki je pred trenutkom gibal vse moje življenje. O videl sem jo že prej listo razpoko, kako jo zijala, in z grozo sem opazoval, kadar je krajcar tekel mimo nje in se srečno gnil nevarnega mesta, še rajše sem stekel za njim in ga pobral, ko se je ustavil ob steni. Vsakokrat sem ga rajši imel, ko jo srečno prestal nevarnost. A zdaj ga ni več in zrl sem brezupno /.a njim: saj nisem mogel verjeli, da ga več ne bo. Kadar je umrl kak sosed, ki sem gn vsak dan videl, si nisem dal v svojem srcu dopovedati, nisem si mogel predstavljati, da gu ni, vedno sem mislil, da je že zmeraj tukaj. Tako m i ie tudi za kraicariein vera vedno na novo vstajala in se ni mogla vživeti v brezupno misel izgube. Vsak dan sem hodil k razpoklini z isto živo mislijo, da ga zopet najdem. Sani ne vem, kako som ga pozabil. In ko sem drugega dobil in tudi tega izgubil, sem bil ravnotako žalosten in nevtolažen. Šele čez dolgo je jirišel čas, ko mi je bilo vseeno, kadar sem izgubil krajcar, ali če sem izgubil prijatelja ali mlado ljubezen. In tedaj si človek zopet nazaj želi onih časov, ko je čutil bolečino za izgubljenim novčičem ali izgubljeno ljubeznijo, da mu ne bi bilo dolgčas. Zdaj je lažje, ali bolj hladno je, kot je bilo prej. Sedel sem zvečer ob kotlu, gledal žareče pla-polanje ognja in poslušal zamolklo žuborenje vrele vode. Večerni mrak se je priplazil skozi vežnu vrata in se vgnezdil po vseh kotih, le mene je sijaj žerjavice ovijal v mehko svetlobo, da setn v prijetnem razpoloženju pozabil na bolečino po krajcarju. Tam zunaj nad strehami so sc vžigalc zvezde, vse po vrsti, dokler niso zažarele nad našim vrtom, skoro nad vrhovi dreves. Kar kvišku sem se dvignil, da bi strmel v nočno nebo, u ko se oprem z roko, pritisnem malo belo inačico, ki se je bila v temi priplazila do mene. in zrla v platnen. O ti, lepa, mehka inačica, ali mi boš delala družbo, nobenega ni doma. In inačica me je razumela in sc pritisnila z mehko dlačico k nogi; oči so ji žarelo kot dve svetli zvezdi, nato jo pa za-mijavkala in mi skušala nekaj povedati. -Le vesela bodi, inačica, jutri boš dobila mleka, sani ga bom zajel naravnost iz golide, morebiti še danes, ko pride mati domu. Mačica od veselja švigne od meno v temo, nato pn zopet pride nenadoma in mijavka: Kaj boš tukaj sedel, glej kako je okrog prijeten mrak, zvezdo in luna so že zunai. Nn vrtu prhutajo netopirji in rogini brenče po zraku. Idi ven, jaz pa boni tukaj skakala in malo okrog pogledala. Mačica je mijavkala, da me je spreletelu zona. Stari oče mi je včasih pripovedoval, da ima mačka na koncu repa devet hudičev. To mi je trenilo v glavo in zgrabil setn inačico ter jo nesel k plotu, ki je bil blizu hiše. Nato sem se vrnil zopet h kotlu nazaj. Cez nekaj časa je mačica zopet pri meni. Ali si me spet našla? Vstala mi je peklenska misel, da jo ubijem in devet hudičev, ki jih ima koncu repa. Pograbim jo in tečem z njo po plašni lunini svetlobi do plota, kjer jo z vso silo zaženem ob zid. Nobenega glasu, le padec na tla setn šc čul in odbežal h kotlu, kjer sent vrgel nekoliko drv na ogenj in globoko sopel od razburjenosti. Šc nisem mogel dobro premisliti, kaj sem storil, že je mačka zopet pri meni. Prav nič sc ji ne pozna, da bi se ji bilo kaj zgodilo. Z isto udanostjo sc pritiska k meni in mijavka kot poprej, u v metli zapelje lju-tost pomešana s strahom, kot bi videl mrtvega, ki se je povrnil iz groba nazaj. Zopet jo pograbim in neseni h plotu, da jn pobijem do konca. Moja sdnea je v lunini svetlobi tekala po vrtu, kot bi me hotela podžigati k odločnemu dejanju. Z vso silo jo dvakrat treščim ob plot. Obležala je, jaz pa sem čakal, če se bo še vzdignila, kakor star, Izkušen tolovaj, ki ve kako je treba ubijati. Nato jo vrženi čez plot na .'.ose.dov vrt. >Ne boš več tlačila trave,- * Od silnega napora utrujen nisem čakal večerje. Šel sem v postelj in zaspal. A kmalu sem se zbudil z bolečino v prsih, ki jo bila podobna bolesti po izgubljenem krajcarju. Z istim sladostrastjem sent ločil krajcar mimo nevarnih razpok, kakor sem metal mačico ob plot s strahom pred nečem ne- znanim. In zdaj zopet žari dvoje svetlih oči iz temine kot dve svetli zvezdi, ki jih vidim skozi okno, kot dve lučki na grobu, tam koncu njiv jiri gozdu. Po ušesih pa zveni prijetno, laskavo drmljanje, ko je prvič k meni pritekla, kot bi hotela reči: Jaz to intum tako rada... Preteklo je že mnogo let od takrat, a mnogokrat me še obide žulosten spomin. Drugi dan sent šel pogledat, če jo še tam, a ni je bilo več. Ko se je delala jesen, sc je neki popoldan pritepla k nam lepa bela mačku. Hodila je, gosposko kot dekle v nedeljo, ko obleče bol predpasnik in gre pogledat nu vrt in polje. Imel sem vse dopa-dajenje nad njo, kar ga premore mlada duša. Glodal sem jo neprenehoma, šele čez dolgo sem se jo drznil pobožati. Polahko sem jo vzel v naročje in jo nosil previdno, da se ne bi kam zadela z glavo. Brkice so ji štrlele široko na obe strani in me prijetno ščegelale po obrazu, kremplji se pa niso skoro nič videli. Mucu, ti si lačna, kaj ne?* Nič ni odgovorila, samo podrgnila me je s svojimi brkicami, kot bi bil a že zdavnaj /.nuna. Dal sem ji mleka in kruha v malo čepinjlco in jo gledal /. naslado, kako nežno sreblje /. jezikom mleko, se oddahne in pogollne malo drobtinico kruha. (Dalje.) ! Vso fotopolrebščine doblto t Jugoslovanski knjigarni r Ljubljani Zahtevajte cenik! Dnevna kronika Koledar Torek, 14. julija: Bonavoiiluni, cerkveni učeuik. Novi ([robovi •f V Ljubljani je včeraj umrl g. Julij Pavlo -čič, sm upokojenega g. ravnatelja bivše prisilne delavnice. Pogreb bo danes ob 5 jiopoldne iz splošne bolnišnice. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli H Mariji Pomagaj na Brezje so prihiteli gg. novomaštiiki iz leta 1000-1001 zvečer 13. julija, da drugi dan 14. julija v svetišču Kraljice Ajio-stolov opravijo 30 oz. 31 letno zahvalnico svoje posvetitve v inaziljence Gospodove. Izmed 16 no-vomašnikov je sedaj še deset živih, ki zahvaljujejo Marijo za vse njeno nialerno varstvo tridesetletnega mašnišlva: Jože! Cuderinan, Janez Erjavec, Jakob Kalan. Janez Lonišek, Anton Mrkim, Andrej Pavlin, Jakob Razlioršek, France Vidmar, Alojzij Vole, Ignacij Zaplolnik. Gospodje, na mnoga blagoslovljena leta! Na svidenje pri Mariji Pomagaj ob 10 letnici! Avtobusna nesreča pri SkoSljici Ljubljana. 13. julija. Avtobus, ki vozi na jirogi Ljubljana—Ig, jo stiocl okoli 10 odpeljal izpred Cešnovarja na Dolenjski ceslj proti Igu. V avtobusu r-o bile samo 4 osebe in sicer šofer, njegov spremljevalec in 2 jictnika. Ko je avtobus privozil do tJkofeljce, so naenkrat ugasnile sveliljke lako, da je šoferju bila onemogočena orientacija iu ji; hkratu izgubi! gospostvo nad volanom. Avtobus je krenil v stran in se prevrnil v obcestni jarek. Orožniki v ško-folje.i so takoj pričeli s poizvedbami in bodo dognali, kako je prav za prav nastala ta nesreča, ki bi bila lahko prav katastrofalna. Sreča v nesreči je namreč bila, da avtobus ni bil nalrjian pulni-kov. ftofer in njegov spremljevalec sta ostala nepoškodovana. dočim sta dobila oba mlada politiku težjo poškodbo. Mimo vozeči avlo banske uprave ju je naložil In takoj odpeljal v javno bolnišnico. Ponesrečena sla dva mlada tehnika, ki sla rez. jiočitnioe zaposlena jiri gradnji veliko oesle čez Krim n« Rakitno. Stanujeta na Igu. a ob nedeljah prihajala v Ljubljano k svojcem. Najhujše je poškodovan '20 letni lehnik Jurij Bobil, ruski begunec. Dobil je težke notranje |ioškodbe, močno mu jo poškodovana hrbtenica, a tudi |to glavi imu težjo poškodbo. Drugi [>oškodovunee jo tehnik Davorin Burja, stanujoč na Celovški cesti šl. KR Težko je jtoškodovnn po glavi In rokah. Oba sla na-nieščeu.i na moškem oddelku kirurgičnega oddelka !er spita na tleh. kajti v nedeljo in danes Je bolnišnica sjirejeln 13 |>oškodovancev in ponesrečen-oev. Zdravniki so Inieli silno mnogo |)osln z operacija m i. Nesreča v Julijskih planinah V Julijskih planinah se je v nedeljo |ionc-srecil 34-letni tvgen llerrenslcin. bančni uradnik in sin tovarnarja iz Karlovca, Preradovičeva o. Na planinah sc je nepričakovano sprožil nad njim kamen, in ga zadel v glavo, llerrcnsteiii se-jc zelo resno poškodoval. Prvo |iomoč mu je nudil zdravnik dr. Wolbank v Kranjski gori, ponoči so jionesre-tcnca pripeljal i v ljubljansko bolnišnico, • včeraj zjutraj pa se je llerrenslein preselil v l.conišče. Smrt požrtvovalne reševalke Strašni po/ar v sredo na Mlaki pri Kranju je zahteval tudi eno smrtno žrtev. Poročali smo /c, da se je pri reševanju iz goreče Setnenovc hiše, ki jc bila najbolj v plamenih, ponesrečila 42-letna Marija Kopač, na katero se je jiodrlo goreče tra-movie. Dekle se je tedaj spremenilo v gorečo bakljo in ji jc na živem telesu zgorela vsa obleka. Ogenj ji je obžgal |ietiuo vsega Iclcsa. Iludo opečeno so revico tedaj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Kljub skrbni zdravniški pomoči pa jc Kopačeva po štirih dneh strašnih muk In trpljenja v nedeljo umrla. Pogumni in požrtvovalni ženski bodi ohranjen blag spomin! Osfale vesli — Slovesen krst Židinje. V nedeljo, 12. julija je doživela župnija Šmartno pri Litiji redko slovesnost in omembe vreden dogodek, namreč prestop Židinje Regine Lcvy iz Zvonimira v Bosni v katoliško cerkev, ki se je slovesno izvršil po prvi sv. maši. Naval ljudstva pri jutranji maši je že naznanjal, da je danes nekaj posebnega. Velika prostorna cerkev je bila polna kol malokdaj. Po sv. maši je prišla Regiua v spremstvu botrov in zaročenca Mirka Jagodica, voj. veterinarja iz Zvonimira, pred cerkev, kjer je g. dekan izvršil predpisane krstne obrede in jo nato krstil. Po sv. krstu sta prejela oba zaročenca sv. obhajilo, nato sta se odpeljala v Ljubljano, kjer je prejela Regiua sveto birmo, po sv. birmi pa sta bila |ioročeiia. Drugi dan sta se odpeljala nazaj v Zvonimir. Želimo jima obilo sreče na novem življenjskem j^olu. — Vojaki iz svetovne vojne udeležite so običajnega sestanka na Brezjah dne 15. avgusta. Spored bomo pravočasno objavili. Prošnja za polovično vožnjo je vložena in upamo, da bo skoro ugodno rešena. — Odbor zvezo bojevnikov v Ljubljani. — Opozorilo bolnikom I — Zaradi defekta na Rontgenoveni aparatu v splošni bolnišnici v Ljubljani so za 14 <1 ti i ukine rontge nološko obsevanje v bolnišnici ler so zalo bolniki opozarjajo, naj no Napredek v zdravljenju revmalizmu Po strokovnih ocomih, dobljenih od preko frtioo zdravnikov, med katerimi jo mnogo pri/.nu-n i h profesorjev-zil ru v nikov, sc zdravi rovmatizem us|)ošuo s Toga I tabletami. Toga I tublete so jio-polnoma neškodljive Zli želodce, sito in ostalo organe. Topil tublete odvajajo na prirodon način mokrotno kislino, ter delujejo direktno uu korenu bolezni. Tudi v zastarelih sluča jih, kjer so bilu druga sredstvu brez iisjielln, so loga I-tablete rešilo bolnika. Vsa k i dan nam pišejo zdravniki in bolniki. odpore, naj mu ne naseda iu naj mu ne naklanja miloščine ' vse dotlej, dokler ne bo povedal, kaj je iu kako je pravzaprav / njegovimi študijami. Ne gre, da bi ; se na račun naših akademikov, ki se bore s jiošte-nimi sredstvi za svoj obstanek In ki morajo t. resnimi študijami pridobivali naslove, okoriščali razni umetniki' in akademiki,, ki sc jim jc uek.iko v sredini zamerila gimnazija, včasih pa /e takoj s|x>-četka. Sicer naj pu s takimi ljudmi obračuna tudi policija. — Kdor rabi orožje. Dne 20. 7. |01t >c vrši od 15. ure dalje na upravi policije v Ljubljani, Bleivveisova cesta, javna dražba raznega dovoljenega orožja. K dražbi bodo pripuičene osebe, ki posedujejo veljavni orožni list oziroma dovoljenje, ter kopcesjjonirani trgovci / orožjem. — Zojiei avtomobilska nesreča. Grosupeljska okolica bo menda v številu avtomobilskih nesreč dosegla rekord. Nedavno smo jiorocali o nesreči pri binarju; nedelja je bila pa /opet tak nesrečen dan. Dočim sc je kolesarska tekma za državno prvenstvo končala dopoldne brez kakšne večje nesreče, se je pripetila i>opoldne v vasi Blato pri Gro-suplju zo|)Ct avtomobilska nesreča. Okoli 4 popoldne so šli fantje s Police pri Viinji gori domov iz Grosuplja po državni cesti. Nekaj sc jih jc peljalo, trije pa so šli pes pred vozom par deset metrov. Ko so prišli ti trije ravno nasproti liiše it. 4 na Blatu, pridrvi za njimi neki majhen dvosedežen avto.Lden izmed fantov je menda 2c nekoliko preje šel na levo stran ceste, dočim sla druga dva ostala na desni in šla drug zj drugim. Ko pridrvi avto mimo, se je eden izmed obeh hitro naslonil na leseno ograjo, ki ravno tam ob cesti, drugega — sedemnajstletnega Franceta Tratnika s Police 17 — pa je avto zadel, podrl na Ila; in sicer je lez.il fant tako, da je imel noge že preko ceste na travi, tako da je segala na cesto samo glava in nekoliko trupla. Dobil je precej poškodb po glavi — najbrž i ga je zadel avto — pretresel si je možgane in ludi drugod je bil precej krvav. Ljudje so hitro priskočili na pomoč, avtomobilist pa je šel na zahtevo ljudstva po zdravnika g. dr. J. Kalana v Grosuplje. Ta je takoj prispel in v hiši št. 4 izmil rane jionesrečencu. Nato so poklicali g. Fr. Mehleta s Peči pri Polici, da ga je peljal z avtomobilom v bolnišnico. Kdo je kriv nesreče, se točno ne ve. Gotovo je, da je jtrecej kriva »udi cesta, ki je ravno tain precej oster ovinek in cesta visi na desno stran; seveda bi pa avtomobilisti morali bolj paziti, kar pa menda vedno manj znajo. Avtomobilist tudi najbrž ni dal nobenega signala, kakor izpovedujejo domačini, kateri so bili v neposredni bližini kraja nesreče. Sicer pa: več pazljivosti od obeh strani. — Pravilnik o telelonski službi. Knjiga pod lem naslovom je izšla le dni in vsebuje vse izpre-uienibc, dopolnila in pojasnila o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije od 31. decembra 1021 do konca junija 1931. Telefon se je v desetih letih jako izpremenil in izpopolnil iu zalo bo to brošuro marsikateri telefonski naročnik in (udi poštni uradnik ob telefonskem aparatu pozdravil i odkritim veseljem. V knjigi so reglementirana določila, kakor: uporaba telefona, delovni čas, čuvanje telefonskie tajnosti, reklamacije in pritožbe, telefonske naprave, določila za stranske jiostaje, instalacijske pristojbine, telefonske naročnine, pristojbine za instalacijo, začasni telefoni, javne govorilnice, državni pogovori, službeni |iogovori, omejitev službenih pogovorov, službeni jiogovori poštnih uslužbencev, službeni pogovori železniških ustanov, službeni pogovori meteoroloških zavodov, (^ogovori javnih interesov, |irivatnt pogovori, časovna enota, sprejemanje telegramov po telefonu, dostavljanje telegramov |io telefonu, vrstni red pogovorov in dr. V tej knjigi dobiš vse, kar jiotre-buješ glede telefona. Pravilnik o telelonski službi je jiriredil in izdal dr. Jožko Lebar, svetnik pri Dravski direkciji pošle in telegrafa. Papir je bel in močan, tisk jc čist, jezik lep in domač, Brošura stane samo 30 Din iu bo dobro služila trgovcem, obrtnikom, industrljcem In sploh vsem telefonskim abonenloni. Nad 20.000 Zagrebčanov sc jr preteklo nedeljo, ki je bila izredno vroča, hladilo v Savi. Vsa tri obširna kopališča so bila prenapolnjena. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slnmič na Go-sposvetski cesli. Šmartno pri Litiji Zidava šole na Llbergl. / o/iiotti na In. | du uuše j>rošnjo glede zidavo novo fole niso ; našle odmevu, sc obračamo nu javnost s sledečimi jiojasnili: Ljudstvo jo proti lomu. da bi ,se .sedaj zidulu nova šola, ker i tej ki i/i, ko ljudje večkrut niti /u sol nimajo, stroškov za zidavo nove šole ne prenesejo. V la namen so bili storjeni že vsi mogoči koraki in prošnje. Deputaciju je bila pri sedanjem g. banu in jtodbunu. Obljubila sla, dn bosta željo in jtrošnjo kmetov upoštevala. \ ložona je bila pismenu priložita s 30 jiodpisi. Županstvo iu okrajpi šolski svet sta storila, kar jo bilo mogoče, da bi ljudstvo rešila novih, no ucobhod-no potrebnih iu ne neodložljivih bremen. Ko so jo niin. predsednik g. Živ kovic mudil \ Ljubljani, je šla deputucija z županom ludi do njega. Prosila ga jc za posredovanje, ker se ljudstvu hoče vsiliti zidava uove šole. (I. min. predsednik se je vpričo podbana izrazil takole: Ako ljudje llo zmorejo /iduve nove šolo. nikdo jih ne more k temu siliti, če so hodili * Šmartno 50 lel. naj hodijo še HI lel ali dokler so no /boljšajo razmere.* ko so ljudje /a to zvedeli, so bili pomirjeni, toda ne dolgo. \ kl jub beseduiti g. min. jtredsodnika, kljub Itrošnjam. pritožbam in doputaoijum jo prišel od merodiljnih oblasti neprii ikovan odgovor in /uhtevu. zidavo novo -sluhšunjc /e ituk skrajno slabega položaja. Glasom ru/pisu ministrskega sveta / dne \ junija 1951 prihajajo na niiiii-sliski svet pritožbo, da se zlasti imi poljedelca pritiska z vedno večjimi davščinami, taksami in javnimi dajatvami, tako. tla tisti svojim dolžnostim no morejo več zadostiti uo kot državljani ne kot očetje družin Zato je * /mislit zgoraj navedenega ru/.piso kraljevska banska ti|trava dravske banovine naročila vsem občinam. da vpeljejo skrajno slednjo. \ se utvari, zlasti pa gradnjo novih hiš iu drugih objektov, ki niso neobhodno (»otrebne in no neodložljive, naj se prelo/e ua prihodnji čas. ko >e križu ublaži. Brez dvoma zadene ta odredba tudi mišljeno šolo ua I iborpi iu zato upruvjicuo pričakujemo, da se bo odložila na poznejši čus. Zadnji ču.s jc pa pri-Iti odredba, da motu jo vsj otroci (NO—100), ludi oni. ki so lelos š<- hodili v Šmartno, v prihodnjem šolskem lotu obiskovali Mtl-ki pouk \ Nel. Koslrovnioi. v nt ki bivši trgovini s prostorom reci in |tiši 75 kubičnih metrov. Mi so zdravstveni itrodjtisi samo na papirju? Očividilo nemogoče in proti zdravstvenim predpisom jc. du bi dnevno posočulo lako sobo SO—IOO otrok, /uto botilo tudi v bodoče rudi iu raje |)ošilj,ili otroke v šmurtiio, kjer jo več in bolj zdravega prortoru. kdor pa hoče imeli novo šolo. naj jo lo zida. p.t naj tudi plača. — Pri lenhosll črev, Utlcztiih n.t jetrih tu žolču, odehelelosti. protinn. kotom v želodcu in t" revi h, oteklini notranjosti debelega črevesu, obolenju zadnjega črevesu odpiranju naravna Franz-Josef« gronoicu naglo vsako zu-stajnnjc v organih spodnjega drla telesa in l<> brez l>olcčin. Dolgoletne izkušnjo v bolnišnicah dokazujejo, da rnbu Frani-JoscI vode izborno urejuje delovanje črev. Franz-Josef grcnčieu se dobiva v lekarnah, drogciijult iu sprecerijskih trgovinnh. Novo mesto V kandijski bolnišnici jc umrl dne in. I. in. /večer Novak Miha, o katerem sni,, * našem listu obširneje jtoročali, du jo i/pil ko/urcc ocetne kisline v samomorilnem namenu. \ kljub temu, tla so v bolnišnici storili vse, tla bi ga rošili, jc vendar )K>dlcgel. ker mu jo ocetnu kislina čisto i/žpalu jiožirnlnik in želodec. Zvezna strolsku družina v Novem inostu vabi vse one. ki so /unimujo /a strelski šport, da pristopijo k tej putriotični družini kot člani in to bodisi kot redni, izredni, ustanovni ali |>odporni člani. Redni člani plnčnjo mesečni j»ris|icvrk 2 Din, izredni člani (dijaki) mesečno po I Din. Ustanovni člani plačajo enkrat /n vselej v«oto 250 Din in podftorni člani enkrat za vselej 500 Din. Priglaso sprejema blagajnik g. Ferdo Vidrah, poštni upravitelj, ali pit tajnik. sodnik okro/negu sodišča p. Božidar Itn mili. Prvo streljanje z vojaškimi puškami so bo vršilo v nedeljo, 10. t. m., na vojaškem strelišču. To dan so zberejo vsi priglašenci ob 10 do|Xildne pred rotovžem nn Glav netit trgu. od koder odkorakajo ob /vokilt novomeškega Godbencgu društva« na strelišče. Kranj Jubilejna slavno*! Obrtue zadruge«. V nedeljo. dno 10. julija bo kranjsko obrtništvo proslavilo 20lotni jubilej obstoja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju . Spored slavnosti jo sledeč: Nu |iredvečor proslave, to jo dne IS. julija, bo jtromonadni koncert kranjske godbe ila glav nem trgu ob 21. V nedeljo, dne 19. juliju dopoldne sprejem došlih gostov z. vlaki po deputa-ciji; pri dop. vlaku /, godbo na čelu in nato odhod v mesto. Ob 0 bo slovesna sv. maša za umrle člane obrtnike, po sv. maši pa >e bodo obrtniki poklonili na jtokopališču spominu prvega načelnika zadrugo jtokojnegu Rud. Jegliča. Ob II se bo vršilo obrtniško zborovanje v veliki dvorani hotela Kranjski dvor (g. Peterlin). O. 13 ho banket na vrtu hotela Stara po£ta . Ob lli so bo pričela velika vrtna veselica v vseh prostorih hotela Kranjski dvor . • isti dobiček jo namenjen za Obrlni dan . V slučaju slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo. dne 20. julija. Preselitev. V soboto se je |>reselil iz. Kranja v svojo domovino v lirno na Češko ugledni kranjski meščan g. Karel Schindlcr, ki j,- dolgo časa bival v Kranju, kjer sla skupno z g. Frnncom Gorjancem vodila lesno trgovino. Kako jo bil znan in priljubljen v Kranju, kjer je dobil tudi ženo. je pokazal njegov odhod v soboto zvečer. Vojnik Kočevje Samomor. V četrtek zjutraj jo nušel mlad pekovski raznušulec kruha no daleč od Klinjo vasi moško truplo, ko jo priklical vaščunc. so ti v truplu spoznali komaj 25 let starega strugarja Frica šerijava iz Rudnika. Poleg njega jc le/al samokres, v katerem so našli -c pet patronov. dočim si jo bil cticgu izstrelil v jtrsa. Kaj jc gnalo nesrečnega mladeniču » smrt. nihče ne ve. Kup ga je zadeln. V Mali pori pri Stari cerkvi so našli mrtvega 56 lolnoga posestnika Alojziju Tehemeta. Zadela ga jo kup. Pokojnik jc. bil vdovec, pa dober in vzoren po sfKxln r. Smrtna kosa. V Gradcu je pretekli teden umrl dr. Hans Schlcimer, državni bibliotekar. Poko jni dr. Schlelmer jc bil doni,t iz kopriv-nikti iii bil nu glasu kot učenjak. V Gradcu je bil že dolpo let knjižničar na ondotni univerzitetni biblioteki. Trbovlje Zadnja pot Holešku Ignacija, kako jo bil priljubljen pokojni Nace jo pokazal njegov pogreb. Pojvolnoma jiokrilu je bila v vozil z venci njegova rnkrv, katero jo spremljalo devet gasilskih /ustav, za katerimi jo korakalo 250 uniformiranih gasilcev trboveljsko, žalsko in litijske /upe. Polop teh pa je korakalo in ga spremljalo k počitku tudi und 700 uradnikov. jTodurndnikov, delavcev in njih ženu. Ob odprlem grobu so sc od pokojniku poslovili in opisali njegovo ztisliipo p. donutči župnik Gh-šparšič. starostu in predsednik luposlnvunske gasilske zvc/.c p. Turk. podnnčolnik rud. gasilcev p. Ilnunlmau, načelnik trboveljsko gus. /upe g. Guček. Podu rudniški oktet jia je za zadnji jtozdruv zapel žalostinko. /c dolgo ui bilo pri nas lako časlucau jiogreba. Nova s\, ntaša. Dne Jt>. julija i. I. bo opravil v cerkvi sv. Jo/ota ua Fruiikolovcni pri \ojnikti prvo sveto »laiilev novoninštiik krške skolijo p. Janko Medved. No\ ollla Mlisk i gnvtif bo imel g. dr. Jo.sijt Vole. ruvnutolj salozijan skopa zavoda na Rakovniku pri Ijtibljuni. /.adujo novo sv. mušo je imel julija I. I«)IJ šeduj /o rajni p. Anion čečko. Srebrni jubilej. Prostovoljno gasilno društvo v škofjivasi jc i tiotlcljo nu jako lop na-oiu proslavilo |»otitid\.ijsctletnioo svojega obstoja. Zjutraj ob osmih si» po sprejotnu došlih poslov »mIšII gasilci v kroju / podbo na čelu iu z tlvoina /ustavalita i/ skofjevasi »kozi tip vojnik, ki jc bil vi-.s \ /ustavah, i cerkev s, llorijana. kjor jo ob dovolili opravil iiajsic-tojšo daritev domači žujtuik \iitou I asbachoi. prod sv. mašo pa jo Imel p. žtijiuik n.t pasi lic jako loj) nagovor. Prod tMlhodom k m. maši jc gasilce v trgu Vojnik pričakoval tudi |mhIsIu-1 "sta gasilski- /vozen g J. Venguši. t«-■ okrog 20 gasilcev \ kroju i/ Vojnikii. Sv. mnše se j,-udeležilo v krojil okrop ,tn gasilcev. Po|ioli!n< jo pa imelo društvo pri gusilnom domu v -k,, jivusi bogato tombol.,, po k.tlori s(> j, ru/.< ila prosta zabava. Pri celi |>riroditvi jc -odelov.l podbu |tro>lov oljnega gasilnega tlruštia \ Trnovljuh. Iz raznih krajev Zavrče. 2"> let trgov, pomočnik > , ni n:i. vini. Dne 15. julija obhaja gosjt. Ju-, f \likl,n žin«, trg. iKtinočnik. 25 letnim kot i.tk v vel. trpodni gosp. Mihollča Prišel j. pt.il .'"» I, kol iiiI.kI |)omočliik v hišo gosp. Mihclii.t. Da jc /an>opcl tako dolgo pri istem go-|H>duijii ostali, gre nu račun njegovih lepili l.istnosi pošteno«!, pridnost in ponižnost. « .lstitntno g., s (vodu Miklui zinu iu urdki Miliolič k temu m bilejti. Bog daj šc 5« letnico! Polhov gradeč. Licitacija |ioslne vozti|e se je vršila trikrat, a vedno brez uspeha Nalo so s« |tričela |togajanja. Podjetnik poštne vo/nje Polht)\ gradeč—Ljubljana je zahteval /a enkratno poštno j vožnjo na dan letno 2>.(100 Din. Pogodili so se za I ta znesek, ampak za dnevno dvakratno poštno vožnjo. — Prihodnje dni se odpre na našem poštnem j uradu javna telefonska govorilnica, žice so napeljane in celica je tudi že postavljena, samo nekaj pritiklin za telefonski aparat še |iogrešuino. Od ' nas so napeljane telefonske žice v Rov te, ki dobijt t nami in Dobrovo vred isti dan imenitno pronicl-no sredstvo. Otvoritev bo /a Polhov gradeč zgodovinski dan. — Letina jc dobra, ceste pa se vedno j silno slabe. Ljudska kuhinja v Kočevju 2o dolgo lel, odkar se je naselila v mejiti Industrija, se je občutila iivn potreba |>o javni, ljudski kuhinji. T a m, kjor ji* delavno ljudstvo z majhnimi jtlačkami, jo nujno nu meslu laka liti manilarna ustanova. Xn žaloel takrulno razinon niso bile za Inke korako zrele in luko je moralo nnše delavstvo še dolgo let čakati na lo prepotrob no ustanovo. l«w<>ko leto jo odprhi Živinorejska zadrug« v Dolenji vasi po«l vodslvtun niscga jnv noga tlrlavua, svetnika Karla .skulja v Kočevju *vo io mlekarno. V istem trenutku jo začela misliti tudi na delavsko kuhinjo, katero je čez nekaj mesecev ludi dejansko ustanovila. Mi smo že lansko loto \ Slovencu sjiruz.il zamisel, da naj bi bila la kuhinja v občo javna, lo je ljudska kuhinja, kamor bi inieli zlasti še siromašni dijaki. Problem siromašnosti kočevskega dijaštva je dal mnogo mislili tudi nekaterim odločujočim gospodom v mestu. Sestanek, ki -c jo vršil v soboto zvečer v prostorih g. Beljanu iu ki so se ga udeležili zastopniki mestno občino. !jini-uazije in drugih oblasti, jo pokazal, du imajo ti gospodje dovolj dobre voljo, da bi ustanovili za kočevsko dijaštvo posebno dijaško kuhinjo. Iz položaja, kakršen nuni jo na dlani, moremo za bodočo dijaško kuhinjo najti sama dvojo možnosti: ali se la kuhinja priključi žo obstoje čemu društvu Dijaški dom tako. da bi bilo lo kol ona oelola ali pa, da «e delavska kuhinja preuredi v ljudsko kuhinjo, kamor bo Imel doMojt zlasti siromnšon »lijak. Prvo možnost je uničil sklop Dijaškega doma . ki jirnvi. naj bo že obstoječi Dijaški dnin popolnoma ločen od bodočo dijaške kuhinje. Obstoja torej še druga možnost, ki se prav lahko realizira: priključitev dijaške ku-kinje k delavski. Zopet obstoji torej možnost, tla se ustanov t v Kočevju javna ljudska kuhinja. Gre |>ii stvari le Je za vprašanje, kdo nnj bi prevzel podjetje suni«. Dosedanjo izkušnjo kažejo, po!nomii objektivno upravljalo podjetje. V Kočevju še živi Vinconcijeva konferenca. kale.ro glavni natnen je. dn dola na humanitarnem jiolju in tla lajša bodo onim, ki so najbolj |ep:i jiolrebni. Mnenja smo da lahko pričakujemo nt/ ovita in |ioj)olnega usjvehn pri ustanovitvi dijaški ozir. ljudske kuhinjo lo tedaj, če bo vodstvo Vin-conoijevo konferonoc prevzelo lo socialno ustanovo \ svojo roke. Ktlor so čuti resnično poklicanega, du bi storil z nesebičnega stališča kaj v dobro našemu dijašlvu j>a tudi beilnomu delavstvu, naj gro v tej smeri na delo I Ponavljamo |vi. da naj stori sedanja delavska In bodoča dijaška kuhinja eno celoto. IR(HflNGElW .ENINGRflD Iz spominov stotnika Kasieiica Ko sem dovršil lil. razred normalke — bilo je to 18;«3.1. — oditi smo morali vsi Dolenjci, kateri smo spadali pod novomeško kre-sijo, v Novo mesto. V Ljubljani je bilo namreč toliko gimnazijcev, da so morali napraviti v I. razredu paralelko s 100 učenci (pod p rovi/., orofesorjein Jakšelom). Meni je bil profesor o. Bonaventura (Stermec), doma blizu Trebnjega. Bil mi je naklonjen, morda zato, ker je bil blizu 30 lel preje inštruktor mojega •trica Antona Kastelica. Izvolil me jc za pater 'amilias, ki je imel nekaj zaslužka, duši ni- NI0V05IB. OTOKI 5EVERN !• f! TfllMVRr:;-:-;, TEČA3 ' . V°^0T0R N FR 6 301- DEZ- 3 / - " BELI 0TOU_ ^ /t dežela • : • ■ BERlilHTflflKEN •Vfe »FRiEORiCHJHflFEN »Zeppelinova« pol na severni tečaj. Zrakoplov odpluje po vsej priliki 24. t. m. iz Friedrichsnafena v l.jcningrad; od tam |iojde pot če/ Arliangelsk in Novajo zemljo v arktične predele. Tu se bo /ep-pelin v bližini Belega otoka sestal z ruskim ledo-lomilcem Malyginom . je le: Storita, kar hočeta. Dal mi je tolar, i i j. 2 gld, ter mi dal napraviti lepo suknjo. Leta 1840. sem prišel v Ljubljano ter vsto- : pil v poezijo (V. razred gimnazije). Pouče- i vala sla me prof. Martinak in katehet Globoe-nik. Bila sta oba dobra moža, le prvi-je bil prevelik vinski bratec. Sleherni večer je v veseli družbi pri Lozarju (v Rožni ulici), zdaj | Stadt Miiuchen , pregloboko pogledal v kozarec. V rhetoriki (VI. ginin. razr.) sem začel igrati tarok. Izgubljal sem, zlasti takrat, kadar j sem igral z inodroslovci (sedmošolci), ki so znali bolje od nas. Spominjam se dobrega ! igralca Urlia iz Tržiča. Dasi sem bil ponosen, i da sem smel sedeti v družbi takih gospodov, I sem vendar rajši komaril, ker sem imel malo | l denarja razven prvih dni v mesecu, ko sem ' dobil plačane instrukcije, in ob dneh, ko so j prišli oče na semenj v Ljubljano. Tedaj so pripeljali prodajat med, žito, prašiče ali pa so prignali konje ali vole. Mnogokrat sem prišel ob večerih, kadar smo tarokirali, pozno domov. Gospodinja me je gledala tedaj nič kaj lepo, vendar rekla mi ni nič. Pa kaj naredi la vražja ženska? šla me je tožil v šolo h kalelietu. Ta me je poklical k sebi in mi očital stvari, ki jih nisem storil nikdar. Vsi ugovori in zagovori so bili zaman. To lelo sem se učil z dvema součencema tudi plesati pri notarjevi rodbini dr. Orla. Učil nas je takrat splošno znani plesni učitelj Scio. To je bilo za gradom, blizu zidanega mostu, na levem bregu Groharjevega kanala. Tudi ples gospodu katehetu (ilobočuiku ni bil po volji. Prej dobri mož je bil poslej z menoj silno strog pri izpraševanju krščanskega nauka. In ex moribus sem dobil L namesto eminentiam. V poeziji in rhetoriki smo morali dekla-mirati. kar sem storil vselej z velikim veseljem. Izbiral sem si navadno dolge pesmi ter jih pripovedoval dobro, kakor so mi zatrjevali profesorji in součenci. Opomnili so me le, tla imam premočan glas. Prav to se mi je očitalo v poznejšem življenju — privatnem, pa tudi , pri vojakih. * V Kastelčeve spomine, ki smo jih priobčili j v nedeljski številki, sta se vrinili dve tiskovni : napaki: rojstna vas se imenuje Zubina in ne Zabina, v vasi Grm pa bivajo Polončiči in ne Polenčiči. sem bil ne tako priden, pa tudi ne tako reven, da bi bil potrelioval te podpore. Tudi moji součenci niso bili otroci revnih staršev; navezan ni bil nikdo na podporo tujih ljudi, kakor sedaj toliko in toliko dijakov. V prvem razredu (parva) bila jc nemščina ični jezik. Kako me je to mučilo pri učenju. Preglavice mi je delalo zlasti zemljepisje. Treba je bilo cele lekcije memorirati dobesedno. Koliko predragega časa sem izgubil - tem! Rajši sem se tičil latinščine, ki je bila •udi profesorju najljubši predmet. Po dovršenem ii. razredu me je povabil slric, župnik v Radečah nn Dolenjskem, k sebi. šel sem res. ker so mi prigovarjali tudi starši. Stric me je sprejel dobro, .lodel sem pri njegovi mizi. spal v lepi sohi. Vsak teden so bili v župnišču gostje ali pa smo šli mi k sosedom duhovnikom v Loko, Laški trg, na /iri nad Zidanim mostom, v Boštauj; najraje i>a smo zahajali k župniku Poluku, poznejšemu mnogoletnemu in oličespoštovanemu dekanu v Leskovem Manj priljubljen je bil zadnji dekan Sterbenc. doktor prava. Kasneje je bil prestavljen v Rako. Navzlic gosposkemu življenju pri stricu sem si želel domov. Stric je bil dober, a strog mož. Ako nisem naredil vsega do pičice po njegov i volji, mi je rekel gumper. To me je liolelo tembolj, ker sem se res potrudil ugoditi njegovim željam in poveljem. Razveselil sem se. ko so oče prišli nu semenj v Laški trg ter mi obljubili, da me nazaj grede vzemo s seboj domov. Stric lennt ni ugovarjal, rekel IT" km na uro v motornem čolnu. »Svetovni rekordni vozač Kuyo Don (na levi spodaj) je nu Oardskem jezeru .- svojim motornim čolnom vMiss lingland ii« dosegel hitrost 177.30 km nu uro. Vladna svetrica Josephina Erkens, voditeljica ženske kriminalne policije v Hamburgu, ki ima baje na vesti skupni samoumor dveh podrejenih kriminalnih uradnic. Nadzornica Dopfert in tajnica Fii-seher, katerih trupli je sedaj morje vrglo na obalo, sta prišli predminolo noč skrajno razburjeni iz j urada. Potem živih niso več videli. Pustili sta pismo, v katerem sta naznanili, da gresta skupaj v smrt. Viljem zopet daje izjave Pariški dnevnik Pariš Midi«, je poslal k bivšemu nemškemu cesarju Viljemu svojega poročevalca, ki se pa seveda ni izdal, marveč se je predstavil kot ameriški časnikar in dobil tako vstop v Doorn. Poročevalec je imel nalogo, vprašati cesarja po njegovem mnenju o Hooverjevem načrtu. Viljemovi odgovori so za svojega moža nad vse značilni, najsi si jih je že poročevalec izmislil ali pa jih podal po resnici. Viljem je dejal o Hooverjevem načrtu: Ah, veste, neglede na kretnjo, ki je vsekakor kolikor toliko trgovska, ne pričakujem veliko od te strani. Vi Nemčije ne poznate in ne morete presoditi današnje zmede. Sicer je pa (lindenburg samo tal. ki ga bo kmalu doletela zaslužena kazen. Nemčija je najlepša in največja vseh narodov in sedanja kriza bo deželi gotovo odprla oči.« Na vprašanje, kaj naj se sedaj zgodi, je Viljem ii. odgovoril: Jaz sem prestar... toda hohenzollernska kri je Nemčiji vedno na razpolago, da jo ojači in olepša. Evropa in Amerika nimata po njegovem mnenju nobenega pojma o nevarnostih, ki prete: komunizmu in rumeni nevarnosti. Posebno sovražno se je izrekel exkalser o Francozih: Mi jim bomo že kmalu dali lekcijo, je besno izjavil in nadaljeval: Francozi so krivi krize, ki zadeva tudi vns \.me-ričane. Namesto, da bi zbirali moči, jih pa sku-sajo razdejali. Kopičijo zlato in ženejo narode v lakoto. Francija in Belgija sta nepokojneža i>elega plemena; jaz pa prejemam vsak dan številnejša pisma, sprejemam važne delegacije ... Jutri bo Nemčija zopet vredni' Hoiien-zollernov, pruskih kraljev, Friderika Veli-i kega.. Ta pogovor /. Viljemom beležijo s pridržkom glede pristnosti tudi nekateri berlinski I listi. Krvavi poboji ua Koreji. Na polotoku Koreji jc prišlo do .klanju inud Koreuuci i it Kitajci. V glavnem mestu Soul je nad 500 Kitajcev zbežalo v kitajski konzulat, katerega so Koreanoi napadli in popolnoma porušili. Velik del Kitajcev so pri tem poklali. Naša slika kaže glavno ulico v Soulu. v Šahovska olimpiada v Pragi Jugoslavija ima največ šans na zmago ? Neki newyorški list jo razkrinkal razmere po kaznilnicah v Atlanti in Leavvengortu, kjer so se mogli dati politični koznjenei začasa poldne vročine premestiti v zdravejše in hladnejšo kraje. Stvar se je dala narediti oroti podkupnini 800 do 1000 dolarjev. si/ele na dimniku neke opekaiiir * Scinven-ningenu. Na čuden način se dimnik ni porušiL V Pragi se je začela znamenita šahovska olimpijada, katere se udeležuje 20 držav. Pokroviteljstvo je prevzel sam državni predsednik T. G. Masaryk. Boj se suče za naslov svetovnega prvenstva narodnih skupin in pa za naslov ženskega svetovnega šahovskega mojstrstva, ki ga poseduje sedaj Čehoslovakinja Vera Menšikova. Razne države so poslale svoje najboljše sahiste: to sta Rusa dr. Aljehin in Bogoljubov, od katerih zastopa prvi Francijo, drugi pa Nemčijo: potem Rubinstein, Tartakover, Mar-shall, Spielmann, sir Thomas, Sultan Kan, Stoltz, Mattison, Neteboom. markiz Rosselli del Ture,o itd. Jugoslovansko skupino sestavljajo Vidmar, Kostič, dr. Astaloš, Pire in Konig; po mnenju praških listov ima Jugoslavija največ nad na zmago. Olimpijada se vrši v palači >Novak<: v središču Prage. Igrajo vsak dan od 8. do 13. in od 15. do 19. Prireditev vzbuja splošno zanimanje. 123 letna starka padša v prepad Mesto z 200.000 ljudmi v pol uve porušeno Minole dni so se vršili nad mestom Dun-kerque veliki francoski vojaški zračni manevri, na katerih so ugotovili, da je mogoče z dobro organiziranim zračnim napadom uničiti z bombami mesto, ki šteje do 21 KI.000 prebivalcev, v pičli pol uri. v Gospod Bukvič je vedel svojega svaka v narodno galerijo. Ko sta si vse ogledala, ga je vprašal: No, Tone, kako so ti bile slike všeč?- Cisto lepe so, samo temu se čudim, zakaj ni spodaj nikjer napisan dovtip.c Post in Gatty ob povratku v Nev York na Koone-veltoven letališču. Letalcema (nasa slika jc prva izvirna slika, oddana po radiu) sc pozna popolna izčrpanost po velikanskem naporu. — Post in Gatty sta bila v priznanje za njim pole! okolu sveta v 8!l> dnevu imenovana za pr.lkovnika državne milice v Oklahomi. Briti se ne &mejo V mestu Cenlralia v državi Washington bodo dne 20. t. m. obhajali običajno obletnico i pionirjev, ki so polagoma naselili severne po-j krajine pacifiške obale v zadnjih 50 letih. Le-i tos bodo dali slavnostim zgodovinsko lice in ; bodo nosili moški križaste srajce kanadskih j gozdarjev in pa neobrite brade. Mestna oblast je izdala ukaz, da se moški do 12. avgusta t. 1., • ko minejo slavnosti, ne smejo brili. Prijetne razmere v ameriških ječah Židovska mamica Rebeka Haim-Nuseu v vasi Adjud na Romunskem je te dni še čila in zdrava dočakala svoj 123. rojstni dan. Predvčerajšnjim se je odpravila v 5 km oddaljeno vas Ruginesti in na tej poti zdrsnila v precej globok prepad. Zlomila si je nogo in ostala vs^ noč brez pomoči. Ko so jo naslednje jutro našli, je bila slarka komaj še živa in je med prevozom na dom umrla. Koliko zob treba mornarju V ameriški mornarici je mogel doslej po stati častnik samo mož, ki je imel osem zdravili in močnih kočnjakov. Tako so zadnjič zavrnili nekega mladega moža iz Virginije, ki je izvrstno prestal vse izpite in bil tudi odličnih telesnih sposobnosti — samo zalo, ker je imel nezadostno zobovje«. Ta slučaj je nagnil sen. Cartesa Glassa, da se je z vso vnemo zavzel za izpremembo predpisa glede zob in bodo poslej mogli poslali mornariški častniki tudi taki, ki imajo samo štiri zdrav kofnmke Udeicženci iuLovske olimpijudc v Pragi |ad zgoraj navzdol — od leve na desno): Aliues — Nemčija, gdč. Mcnšik — Anglija in Rogoljubor -■ Nemčija; Hclling — Nemčija; Sultan kan — Anglija, Richter — Nemčija; Tartakovvcr — Poljska, Aljehin — Francija, Griinleld — Avstrija. Gospodarska kriza v Haliji Frankfurter-Zeitung- z dne 11. t m. prinaša zanimivo podatko o sedanjem gospodarskem lasivnost trgovinske bilance zmanjšala od Narodna banka kupila delnice Mednarodne veparacijske banke v Bazlu. Iz poslovnega poročila banke za preteklo polletje posnemamo, da je banka baš prod zaključkom knjig za '2«. junij 1931 dobila pismo od Banke za mednarodne ob-racunp, s katerim je bila obveščena, da ji je bilo definitivng odstopljenih 4.0»X) komadov delnic in da sprejme plačilo 25% za te delnice v znesku 2.5 milj. švic. frankov. Tako je N. b- postala delničar Banke za med narod ne obračune, kar jo le pozdraviti, saj nam je znano kako neugodno se (je svojčas komentiralo dejstvo, da le Portugalska in naša država nisla sodelovali pri vpisu teh delnic, radi neurejenih valutnih razmer. Istočasno je banka prejela tudi obvestilo, da je ton k a za mednarodno obračune položila kol svojo prvo vlogo odgovarjajočo vrednost v dinarjih in je Narodna banka otvorila tozadeven lačun v znesku 27,420.000 Din. Poročilo pravi nadalje, da se lahko upravičeno nadejamo, da bo velika finančna institucija iz liazla plasirala del svojih razpoložljivih sredstev tudi v naši državi sedaj, ko je naša država postala član mednarodne zajednice držav •j. zlato valuto. Na prvem rednem občnem zboru banke v Bazlu je sodeloval kol gost guverner banke. Žigosanje delnic Narodne banke. Narodna banka poziva svoje delničarje, da v kolikor jih niso predložili že za občni zbor 12. t. m., predlože svoje delnice za označenje povečanja nominalne vrednosti od 500 na 3000 Din. Že deponirane delnice bodo v kratkem dobile označenje povečanja nominalne vrednosti. Zadnji rok za predložitev delnic je 1. januar 1032. Največji vpisnik natega stabilizacijskega posojila je, kakor piše belgrajsko Narodno blagostanje .., Tomaž Bafa, znani češki industrijalec čevljev, ki ima dober |>osel tudi v naši državi. Ta vsota je najmanj 10 milijonov frankov. Nadalje piše list, da mu je bila iz okolice I late pol rjo na ta vest s pripombo, da je Bafa žc pred tem kupil velik paket Blcrovih obligacij. ... Švicarski uvoz vina. Po N. Z. Z. posnemamo, da je znašal lani uvoz vina v Švico 966.531 bl v vrednosti 43.1 milj, frankov. Od lega je znašal uvoz iz naše države 5515 hI v vrednosti 167.000 frankov, povprečna vrednost hI je znašala torej 30 frankov. Jugoslavija je med vsemi uvozniki na 7. mestu in uvaža slabejša vina, kajti le povprež-oa vrednost po hI ruskega in grškega uvoza je manjša. Tc številke so samo za naravna rdeča vina pod 13 st. Uvoz belega vina je znašal iz Jugoslavije 6693 hI, ves švicarski uvoz pa jc znašal 128.000 hI. Mednarodni kartel cinka jc bil sklenjen v Dstcndc. Pripadajo mu tele države; Nemčija. Poljska, Belgija, liolandija, Francija, Španija, Italija in Anglija s svojimi inozemskimi podjetji, nadal|c pro-ducenti Kanade, Mehike in Avstralije. Kartel bo rmanjšal evropsko produkcijo za 25?«, ravno loli-Vo »c bo zmanjšal uvoz v Evropo iz prekomor-ikih držav. Sestanek županstev in drugih i/grar. gotdnili interesentov v llreiicah in Sevnici. Okrajni kmetijski odbor brežiški priredi sestanke žu|>anstev olnoma jasno, da bodo imele [x>vsod prednost občino, in bi vsaka razdvojenost bila skupni stvari le v škodo. Kdor so za stvar zanima, naj pride na sestanek, ki je dostopen vsakemu interesentu. — Okr. kmet. odbor Brežice. Ustanovni občni zbor živinorejskega selekcij-tkega druMva. Novo mesto dne 12. julija 1931. V nedeljo dne 5. I. m. se je vršil na kmetijski šoli na Grmu ustanovni občni /.bor /floraj omenjenega društva, ki ima svoj sedež v Novem meososl.nik v Gotni v asi. Franc Zagon-, posestnik v Smolouji v a« i, &a njegovega namestnika okr. krnel, referent Malasek Franc za tajnika, šali Alojzij, župan in posestnik v Cešdl vasi, za blagajnika ing. Mate Ab-seo in Janez Nardin, posestnik v Solili pri Toplicah pa sta izvoljena za odbornika. Daljo v nadzorstveni iu selekcijski odbor. — Društvo ima tudi svoje razsodišče, v katerega so izvoljeni trije ugledni posestniki. Zborovale* je pozdravil tudi načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani ing. g- Podgoniik Anton, žoleč. kmetovalcem obilo uspehov, ter jih navduševal zlasti y.a umno živinorejo. K društvu je pristopilo takoj 60 kmetovalcev. Vse one, ki Se niso Člani te za kmete zlasti za živinorejce tako koristne organizacije vabimo, da čimprej e pristopijo k društvu, kajti le v zadružništvu je moč! Poravnalno posto^nje je uvedeno o imovini Knoohiel Ivana, krznarskega mojstra v Celju, {Slomškov trg 1; roki: 27. julija in 3. avgusta; nadalje o imovini Milller Iliharda, trgovca v Slovenski Bistrici, roka: 12. in 19. avgusta 1931. Potrjena, poravnava. Pollak Josip, trgovec v Dolnji I^ndrvi za 10%. Nedeljski spori Finžgar v srbščini 2U«7 na 1.249 milijonov lir. Zanimivo pa je, da je količina izvoza padla le nekaj voč kakor /a 1%. ker se je agrarni izvoz razen nekaterih izjem dobro drial. Velik jiadec izkazuje potrošnja pijač in tobaka: piva od 361.000 na 250.000 lil, prodaje to-balnib izdelkov za 20%. Posebno drastično se v velemestih odraža splošna omejitev v velikem številu jiraznih stanovanj in tudi lokalov, za ka-tere jo bilo še v prejšujili letih veliko povpraševanja, pa malo ponudbe. Insolvence stoje v maju V 1109 slučajih na rekordni višini. V j>rvjh petih mesecih 1931 je sicer nara>tlo število delniških družb šc za 150, delniški kapital j>a je kljub vsemu padel od 52.3 na 51 milijard lir. Samo v maju se je zmanjšala delniška glavnica družb za 1.400 milijonov lir. Tudi italijanske borze čutijo splošno depresijo. ludeks delnic je sicer v prvih mesecih nekoliko naraetel, do konca pa je padel na rekordno nižino 84. Hooverjev predlog je sicer povzročil nekaj čvrsloče, toda v naslednjih dneh so delnico zopet padlo. I pis/ v trgovinski register: Kvartič Josip, trgovec z lesom v Stari vasi pri Velenju; Romanca Škof, Jugoekla , tovarna pletenin, komanditna družba. I'p*s o zadružni regislor. Zadružna elektrarna v Spod. Pobrcžah, r. z. z o. z. Borza Dne 13. julija 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so se učvrstili tečaji Bruslja in Pariza, dočim so ostali tečaji z izjemo Curilia, ki je ostal neizpremenjen, nazadovali. Promet, jo bil srednji. Ljubljana. Amsterdam 2272.58—'2279.42, Ber-liu 1334.07—1338.09, Bruselj 787.85—790.21. Budimpešta 986.45—980.41, London 274.48-275.30, Nevvyork 5631.56—5648.56, Pari/. 221.56—222.22, Praga 107.10—167.00, Trsi 295,18—296.08, Curih 1095.75—1099.05. Dunaj 793.00— 795.40. Zagreb. Amsterdam 2272.58—2279.42, Dunaj 793.09—795.19, Berlin 1334.07—1338.09. Bruselj 787.85—790.21, Budimpešta 986.45—989.41, London 274.48—275.30, Milan 295.18—296.08, Ne.wyork kabel 5642.56—5659.56. ček 5631.56—56-48.56, Pariz 221.56-222.22, Curih 1095.75—1099.05. Varšava 632.26-634.12. Skupni promet brez kompenzacij 7 milij. Relgrad. Amsterdam 2272.58—2279.42, Berlin 1831.07—1338.21, Bruselj 787.85-790.21, Budim-pešta 086.45—989.41, Curih 1095.75—1095.05, Dunaj 793.09—795.49, London 274.48—275.30, Nevv-york 5631.56—5648.50, Pariz 221.56—222, Praga 167.10—167.60, Trst 295.18—206.08, Varšava 632.26 -634.12. Curih. Relgrail 9.095, Pariz 20.225, London 25.05, Nevvvork 514.60, Bruselj 71.90. Milan 26.99, Madrid 49, Amsterdam 207.45, Berlin 121.70, Dunaj 72.35, Slockholni 138, Oslo 137.85, Kopenhagen 187.85. Sofija 3.7275, Praga 15.245, Varšava 57.55. Budimjiešla 90.(r25, Atene 6.68. Carigrad 2.44, Bukarešta 3.065, llclsingfors 12.95. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca za državne jnipLrje je danes zopet bila slabejša. Tečaji so ponovno popustili. Promet je bil zelo slab iu je v Zagrebu prišlo samo do zaključkov v promptni vojni škodi ter 7% Bleru, v Belgradu pa samo v promptni škodi ter v delnicah Narodne banke. Nekaj več prometa je bilo v bančnih papirjih. Do zaključkov ni prišlo samo v običajnih delnicah Jugobanke iu Unionbanke, pač pa tudi v delnicah Srbske, in Zemeljske banke. Tudi v industrijskih papirjih je bilo nekaj več zaključkov. tako v delnicah Vevč po 120, Drave (»o 235. torej po neizpremenjenih tečajih. Nadalje je bila zaključena Trboveljska, ki je oslabela v primeri s prel. tednom, po 250. Med jxvro p lovnimi družbami je bil edini zaključek v delnicah Oceanie po 190. Ljubljano. 8% Bler. pos. 90.50. 7% Bler. pos. 80.50 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 050 den.. Kred. zavod 195 den.. Vevče 120 den., Stavbna 10 dnu.. Ruše 145 deu. '/.a/ireb. Drž. |>ap.: 7% invesl. pos 81—85, agrarji 16.50 den., vojna škoda ar. 386.50—387 (387. 885, 388. 887, 386 50), kaša 380.50-388 (387), 8. 386—388. 12. 393 bl., 8% Bler. jws. 90-90.50. 7% Bl«r. pos. 70.75—80 (80), 7% jk>s. Drž. hip. bauko 80—82 (80.50), 6% begi, obv. 61—62. — Bančne delnice: Ravua gora 60 den.. Hrvatska 50— 60. Katolička 33—35. Poljo 53.50—55, Kreditna 121-120, Unlcn 163—166 (163), Jugo 67 -68 (67). Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den.. Narodna 6350 den., Obrtna 36 den., Praštediona 957.50-967. Srbska 190-192 (191). Zemaljska 120-121 I (120). Industrijske delnice: Nar. sum. 25 deu., Outtmann 110—112.50, Slavonija 200—215, Danica 65 den., Pivara Sar. 210 bl., Drava 235— 236 (235). i šečerana Os.jek 230 bl.. Brod. vag. 5-1 bl., Vevče 120—122 (120), Isis 1« bl.. Ragusca 300 den.. Oce-ania 190—195 (190), Trboveljska 249 -251 (250). Relgrad. Narodna banka 0600, 7% inv. jx>s. ; 84.50 bl., vojna škoda 384 50-386 (200 kom.), 6% begi. obv. 62 —03. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.20, Wiener Bankverein 14.80. Escompteges. 150. Union 19, Aussiger Chemische 120.50, Mundus 90.50, Alpine 13.99, Trboveljska 29.25. Lcvkam 2. Rima Muranv 37.60. Žifni trg Nori Sad. Pšenica sr. nova 78/79 kg 170— 172.50. 78'80 kg 172-174, slav. nova 78/79 kg 170 I —172.50. ječmen bač.. sr. novi 64 kg 100—102.50. oves bač., sr.. slav. novi 150—155. koruza bač. 97 — 100, okol. Sombor 97.50—100, sr. okol. Indjija | <)7—100, sr. okol. šid 102.50—10}, otrobi bač. pše-nioni. stari v juta vrečah 117.50—122.50. Tendenca za koruzo čvrsta, ostalo neLzpremenjeno. Promet: 27 vagonov pšenice, 9K- vagonov koruze, 2 vagona I moke. Vse ostalo brez izpremembe. RudimpeMa. Tendenca prijazna. Promet ome-! jen. Kom/a julij zaklj. 13.72—13.75, avg. 13.79 13.83, zaklj. 13.78—13.79, maj 12.50—12.6(1. zaklj. 12.58—12.60. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Eja i Torek, 14. julija: 1215 Plošče. 12.45 Dnevne vosti. — 18 Casovun napoved, plošče, vremenska napoved. — 13.30 Borzne veati. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Prof. F. Pengov: Beljakovine. — 20 Vremenska napoved. - 22 Časovna napoved, dnevne vesti, spori, vreme. — 22.15 Prenos iz Zagreba. Sreda 15. julija: Opoldanski spored odpade. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 P. dr. R. l"o-minec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti, Lord Byron. — 20.00 Samospevi gdč. Anitc Mezetove. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport, vreme. Drugi programi i Sreda, 15. julija. Belgrad: 11.45 Radio orkester. 19,00 Radio orkester. 20.30 Glasbene uganke. 21.00 Klavirski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 30,30 Radio or-kester. — Budapest: 12.05 Koncert. 17.25 Koncert vojaške godbe. 199.15 Kopcert. 20.00 Koncert bu-dimpeštanske Filharmonij«, nato ciganska glatba. — Dunaji 12.40 Opoldanski konccrt. 19.40 Klavirski koncert. 20.15 Pester in vesel spored. 21.15 Večerni koncert. — Milen: 12.00 Pestra glasba. 20.45 »Rozini*, opereta. — Oslo: 20.00 Pianinski konccrt. 21.00 Radio oktet. 22.35 Plesna glasba. — Praga: 19.55 Ljudski večer. 21.00 Pesmi. 21.30 Pianinski koncert. — Langenberg: 20.00 Vojaški koncert. 23.00 Plesna glasba. — Rim: 21.00 Moč | ufode«, opera, Verdi. — Berlin: 20.00 Budapest. ! 21.35 Ciganska glasba. 22.30 Plesna glasba — Ka-tovlcei 20.15 Koncert orkestra. 22.30 Lahka glas-: ba. — Toulousc; 12.45 Radio orkester. 21.00 Or-j kestralni koncert. 22.45 Akordcon. — Stuttgart: j 19.05 Saxofon, konccrt. 20.00 Pihalni koncert. J Novosti Jugostov. knjigarne v Ljubljani Baumann Ferd.. So liebt der Herr. Ilerz-Jesu-Verehrung als -Inbegrill der Rcligion ' und Richtschnur der Vollkommenheit — 72 strani, nevezano Din 16,— Bartmann dr. Bernbard. Unser Vorschungsglaube. 168 strani, kartouirano Din 50. Bertram Adolf, Charismcn priesterlirher Gesin-nung und Arbcit. Skizzcn u. Winkc fiir fage der Recollectio. 1% strani, vezano Din 67. --Bucbbergrr dr. Michsel, Gibf cs nocli eine Rettmig? Gcdanken fiir heutige Zcit und Lagc. 147 strani, nevezano Din 43,— Ficdler Emil, Hausgenossen Gottcs. Jiinglings-ansprachen bei den inonallichcn Kommunionen. 70 strani, nevezano Din 20.— Geisler dr. Johann, 16 Vortragr zur l.ebcnsforni fiir Weltleute. 104 strani, nevezano Din 25,— Johnson Veruon, Ein Gott — Ein Glaubc. Eine Rechtfertigung. 220 strani, vezano Din 56.—. Pius XI. Rundschreiben uber die gesellschaftliche Ordnung. 113 strani, nevezano Din 30.—. Scbeivviller Otmar. Ani heiligen Quell des Lebens. Im Anhatig Rundschreiben Pius' XI. uber die christliche Ehe vom 31. Dez. 1030 in authen-tiseher Obersetzung. 288 str., vezano Din 80. Stingeder Fran/. Homiletischer Fiihrer durch das Alte Testament. 396 strani, nevezano Din 90.50. Pred nekaj dnevi se je pojavila po belgraj-skih knjigarnah debela knjiga r naslovom: Pod svobodnim sunccm. To je srbski prevod znanega Finžgarjevega zgodovinskega romana v dveh delili istega imena, ki jc zadnja leta perijodično izhajal v Vencu«. Trdim, da Venac ni bil niti zdaleč primerna mesečna revija za prvo objavljenje obsežnega in umetniško dozorelega Finigarjevcga romana. Vedeti pa je treba; da v srbskem revi-jalnem življenju ne vlada prav nič manjša medsebojna borba in podjetnost na smeri in koterijc ko pri nas. Zato se nc sme nihče čuditi, če človek, ki se je zavzel za prevod omenjenega slovenskega romana, ni mogel najti primernega in odgovarjajočega mesta, kjer bi ga objavil ampak je bil po sili razmer prisiljen, da ga objavi ravno tu ali pa nikjer. Je pač tako v naših težkih književnih razmerah in smo lahko od srca zadovoljni, da jc prevod sploh zagledal luč sveta. Srbski prevod Finžgarjevega romana jc oskrbel g. SI. Živojinovič, Ponatis v knjigi je, odkrito povedano, škandal za belgrajsko knjigotrštvo. Delo je izšlo v skrajno nesimpatični broširani opremi na 439 straneh. Oba dela sta .strnjena v eno knjigo. Naš čas in naš okus po veliki večini nima smilila za resno in resnično umetnost. Finžgarjev roman bi konccm koncev mogel in moral biti dogodek za srbski književni trg. To iz enostavnih in razumljivih razlogov, ker je lo eno prvih obsežnejših in književno veljavnejših del slovenske literature, ki je doslej izšlo v srbskem prevodu. Pogrešani primeren in potreben uvod s karakterizacijo pisatelja in razmer, v katerih je roman napisan. Morda bo temu minusu — ali samo deloma in v daleč premajhni meri — odpomogel pisateljev faksiinile v slovenskem jeziku, ki ga je pisatelj lastnoročno napisal dne 8. decembra 1. 1929 in ki glasi: Dokler je kaj solnca. dokler je kaj mečev, se Sloven ne vda. To geslo davnih Slovenov me jc napotilo, da sem pisal to povest. Z njo sem želel izpodbiti nam sovražno učenost, ki je slikala stare Slo-vene kot suženjski narod in tajila njih junaška j dela. Naj b; vsak, zlasti mlad i preprost slovenski človek zajel iz nje ponosno zavest, da je Slovan, in živo spoznanje, da jc lc v pravični bratski slogi moč. Pred bratsko složnimi južnimi Slovcni se ie Bizancii tresel, nesložnim je pisal zakone tuji meč,« V oceno prevoda samega se ob tej priliki nc bom spuščal. To bodo na potrebnih mestih in na svoj način storili drugi in poklicnncjši. Kečem pa, da me jc zabolelo in me še boli, ko vidim Finž-garja in niegovo, mogel bi reči, življenjsko delo, v tej obliki, tako ležerno in nereprezentativno. dano v roke srbskim, lepe in umetniške knjige željnim čitatcljom. Tone Potokar. (K S. Knjigi jc priložena pisateljeva slika. Naročati pri S. B. Cvijanoviču. Cena 40 Din. Primorske vesli Gospodarska stiska. Zadnjo dni junija so jo začela občutili suša. V Istri imajo ua Poreščinj lepo pšenico, drugod pu slabo. Vino jo po Istri in Vipavi že padlo na 50 stotink za liter ua debelo. Pri leni pa znaša mestna užitnimi v Trstu 85 stotink, torej okroglo 150% vrednosti blaga. — Med Cerovljaim in Trvlžem po I si ri je pobila toča. Toča je bila tudi okoli Bistrico. — V Pazin vozijo kmetje seno po t lire kvintal in sicer trdo (goveje) seno. Cena l-o vedi je okrog 200 lir za stot žive teže. — Grah ie letos prepozno dozorel za izvoz, zato je bil brc/, cene. Plačevali so ga po 20 stotink za kilogram. — Na Krasu so letos gopli prav malo sviloprejk Že lani so obupali, ko je bilo blago po 8. Mn^ pa jr po t. F'ašisti plešejo. Dopolavoro jo v Komnu Može tri plesu priredil, da nabavi kaj denarja. Ti ph>> so vso Ijudsko-izobraževaliio delo fašistovske v ladi Birmiivanje. Tržaški škof jo birmoval iulii v Hruftlci, 7. na Munah, 8. v Slivju. na Golcu in Vodicah, 9. v Brezovici. Naše dijaštvo Abiturijrnti! \ dneh od 14 do is. julija borlo v Domu duhovnih vaj duhov ne v a je /a a b 11 u r i j e n t e. Akademska /voza Vas vljudno vabi. da -o teh duhovnih vaj v ii rti (.istnejšom številu udeležite. To Ik> le|>a in -i guma priprava zn bodoei iioklie. Javite so vodstvu Doma duhovnih vaj. Ljubljana, Zrinjskeg.i cesta 9. — Akademska zveza. Naznanjam žalostno vest. d* je umrla moja ljubljena sestra Ivanka Kobal dne 12. julija t. I. po dolgi bolezni, pre-videna s svetimi zakramenti. Pogreb pokojnice bo v torek 14. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti Ob zeleni jami 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. julija 1931 ŽALUJOČA SESTRA IN SVAK DOLNIČAR. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica VSO Din ali vsaka beseda »O par. Najmanjši oglas • S Din. Oglasi nad devet vrstie se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Tapetnika prvovrstnega, za (ina dela — sprejme A. Amann, .ovarna pohištva, Tržič. Iščeta se za 1. avgust, za malo rodbino na Sušaku dve dekleti kot kuharica in sobarica ki bi opravljali vsa hišna dela. Začetna plača 400 in 350 Din. Upošteva se samo dekleta z dobrimi spričevali. Naslov se dobi v upravi »Slovenca« pod št. 7933._ Slikarskega učenca nadarjenega sprejmem takoj. Železnik, dekor, slikar, Predovičeva 11, Moste pri Ljubljani, Tovarna moških in ženskih kap išče za takojšnji nastop dobro uvedenega zastopnika za Slovenijo. jamo dobro uvedene moči pridejo v poštev. — Ponudbe Društvu industrij-cev in veletrgovcev, — Ljubljana, Gregorčičeva št, 27. Strugarski pomočnik išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Leso strugar« št. 7938. Prodamo Prodam dva motorja s prikolicama, oba v dobrem stanju. Interesenti naj se obrnejo na podružnico »Slovenca« Novo mesto. Proda se ostrešje, dobro ohranjeno, velikost 8X6, po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7936. Wanderer limuzino malo, prodam ali zamenjam z večjim. Naslov pri upravi Slovenca« pod št. 7937. V najem vzamem takoj srednje velik mlin na prometnem kraju z nekaj posestva in stanovanjem. Vpraša se v oglasnem oddelku »Slovenca« v Ljubljani pod št. 7885. EG33E33 Vsakovrstno zlato fenpnje po oajvisjib cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana, Wollova ulica It. 3. Vajenca za mehanično delavnico sprejmem. Najraje iz okolice. Naslov v upravi pod -i Vajenec«. Pridno dekle nošteno, za vsa kuhinjska iela sprejme takoj Hotel Štrukelj. Kmečki Sant nteligenten, 27 let, s 5. •■azr. gimn., zasebno izobrazbo, vešč slov., srbo-hrv., poljskega, madžar. iezika ter poijedejstva in vinogradništva, dober organizator, jšč» primerne 3užbe kjerkoli v državi. Naslov pove uprava SL« pod št. 7935. Dve kolesi moški, ceno naprodaj v garderobi pri Figovcu. Starine! Krasne starine v obliki pohištva ter porcelan, se prodajajo. Vransko pri Celju, Soršak. Srečke, delnice, obligacije I kupuje Uprava »Merkur«, j Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospeiu ši 16 zastoni- Pišite ponj! Trgovino z mešanim blagom oddam v najem lakoj ali koncem avgusta z vso zalogo in inventarjem, v prometnem trgu blizu Celja, tik larne cerkve in šole. Potreben kapital ob prevzemu 15—20.000 Din, ostalo v obrokih. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 7884. Trgovski lokal ali že vpeljano špecerijsko trgovino vzamem v najem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Trgovski lokal« št. 7827. Izjava. stanovanja Stanovanje v novi hiši na Dolenji Pi-rošici pri Cerzejah, se odda skoraj brezplačno. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki. Stanovanje oddam s 1. avgustom t. 1. Trisobno, solnčno, moderno in z vrtom. Cena Din 1200 mesečno. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 7964. Učitelj glasbe sposoben, ki bi bil voljan prebiti počitnice — dva, tri mesece — v morskem kopališču v Trpnju — se išče za poučevanje novih godbenikov proti brezplačni hrani in stanovanju. Ponudbe naj sc pošljejo na župni urad Tr-panj, Dalmacija. IEE32BI Kupimo glasbila (Blechinstrumente), 20 kosov, za sestavo godbe. Instrumenti so lahko rabljeni, a dobro ohranjeni. Ponudbe naj se pošljejo na župni urad Trpanj — Dalmacija. Soba lepo opremljena, zračna, z elektriko in parketom, se takoj odda. Dvorakova ul. 3/111, levo. Snažno sobico oddam takoj solidni gospodični. Resljeva c. 26. Posestva Dve parceli po 700 m' prodam po ugodni ceni. vrt popolnoma urejen. Izve se Cerne-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Posestvo z vsem inventarjem, 5 glav živine, 7 oralov gozda, več njiv in travnikov, blizu Domžal, ugodno prodam. Štefan Ves, Rodica št. 16, Domžale. Enonadstropno hišo v kateri je gostilna in trgovina, na prometnem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7887. Za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Ferdo, tu ali v Mokronogu nisem plačnica. Josipina Grabri-jan, Krakovska ul. 10 -Ljubljana. afdo, koruzo, rdečo deteljo m i repo dobite pri FRAN POGAČNIKU Ljubljana, Dunajska c. 36 Hišo v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« ,Hiša v Ljubljani' št. 7828. Pred nakupom žimnic otoman, spalnih divanov, itd. se blagovolite potruditi k tapetniku A. Kobilica, Ljubljana, Dunajska c. 25, vhod Dvoržakova ul. 3 dvorišče, ki Vas s svojimi solidnimi izdelki, in nizkimi cenami, praktičnimi nasveti gotovo za-dovoli. Posestvo pri Mariboru ali Ptuju sc kupi za 100—200.000 Din. | Ponudbe na upravo »SI.« pod »Takojšnjo plačilo« št. 7934. Jnserati v "Slovencu« imajo največji uspe k' aHBHIBBSIDIB »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater Ljubljana, Dunajska cesta 25 vhod Dvoržakova 3 dvorišče. Kamcnliiasfc cevi HAIIRIA" v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno v zalogi i IL TRG. DR l 0.1. LJUBLJANA, Dunajska cesta M11. TelelOn 27-16 Drzolovl: riAURIAL Preklic. Preklicujem kot neresnično vsebino svojega pisma, ki sem ga pisala g. Ivanu Č. o njegovi soprogi. Obžalujem to svoje dejanje. F. T. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 v Škropi 6,000.000 MKROhOV S4A £Ali SAA10 Muhe raanašajo klice legarja, otročje griže, škrlatice in drugih smrtonosnih bolezni. One se razmnožujejo v umazanih kotih, živijo, od nesnage, družijo se z mikrobi, potem onesnažijo Tvojo hrano in običajno Te okužijo. Čuvaj se teh ogabnih predhodnikov smrti. Škropi Flft. Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ternjihova jajca. Fli-tova para je mrčesu smrtonosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Ne kupuj konv, ki niso plombirane. Inserirajte v Slovencu4! Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljai in srbež izgineta če uporabljate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Steklenička 20 Din. Proizvaia in razpošilja stara, I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelaiičev trg 20. Pozor gostilničarji! Domače salame, priznane najboljše, in polno-maslen polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica. ješprenj, ajdovo moko vedno »vežo oddaja oa debelo veletrgovina A. VOLK. LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Kopalne čepice od 8 Din naprej dobite pri vLuna«, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 19. Poštna naročila točna. Naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Pavločič Julij je danes, previden s svetimi zakramenti, Bogu vdano umrl. Pogreb bo v torek, dne 14. julija 1931 ob 5 popoldne iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. julija 1931. Žalujoče rodbine: Pavločič, Dr. Pavločič, Ogrin, Poljanec in Gaberščik. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. id tad oS.5 22 2o5® fi S g iisifig mte S S ee ® „ S co —» > ai > co * • o • pO« 1 . 1 I g 15 .9 ^ —* 1 Q a> o oe e4 I -K .= (M c ti 1 , ti f -a I ,, a 1 !i .C's5fl S Ki E -JD ;r -So on a £ - St JE-Sji SO a a g=» A i §3(2 gen ~ I Otlrid v. Hanstein: 88 Strahotno potovanje no luno Žrtvujmo eno kisikovo bombo! Ne smemo. Vsega skupaj imamo samo še sedem lx>ml>. Za vsakega potrebujemo dnevno po eno, in lako moremo na luni živeti še dva dni, pa ena rezervna bomba nam ostane!« Sprva sta se oba ustrašila, pa že spregovori Korns in se sili, tla bi sam sebi verjel: -»Jutri sneg moramo najti!« Egon mu pritrdi: Moram o!« Američan zazeha in se zlekne po tleh. »Ali right, saj ga tudi bomo našli.« * Malo kasneje. časnikarja sta ležala drug ob drugim in spala spanje srečne mladosti. Egon pa je stal pri oknu, kjer i je odprl kovinske lopute in gledal venkaj. Mesec! | Prostrana ploskev, pokrita s srežem in prav lahnimi, | po tleh se plazečimi meglicami, kraj ledenih tal, kraj večne lišine, negibnega, neizmernega nebitja, to je ! torej mesec! Velika uganka človeštva! Otožni prijatelj Zemljanov, pa v resnici njihov največji sovražnik. ! Mesec, ki povzroča plimo in oseko. Mesec, ki se že tisočletja polagoma vedno bolj približuje zemlji, dokler končno ne napoči dan, ko se bo raztreščil v vihro ledu in točo kamenja, se zrušil na ubogo zemljo in napravil nov vesoljni potop in morda uničil vesoljni človeški rod! On, Egon, pa je človek, ki diha in živi, človek, j katerega je podjetnost presmelega duha zanesla semkaj in ki mu je živeti le še osem in štirideset ur, ako se ne zgodi čudež. 6. poglavje. Na drugi strani lune. Veliko potovanje. Platonova žrela in nasipi. Na nasprotni strani. Pogled v brezmejno vsemirje. Egon odkrije sneg. Nazaj v kabino. Kisik je tu! Kisikova j omotica. Veselje in pretep. Za tri tedne dobri. Prav mnogo dela so dale priprave za prvo poto- J vanje po mesecu. Namenoma so dolgo poležali, in lako je pretekel skoraj še ves naslednji dan, preden so bili gotovi. Seveda mislimo na zemeljski dan. Na zemeljski pohiti, ki je bila obrnjena proti njim in ki so na njej lahko razločili ameriško celino, se je zno-čilo, dočim je imel petnajstdnevni mesečni dan trajati še tri dni. Najedli so se, si umili telo s staljenim mesečnim snegom in vse skrbno preudarili. Tudi pri izberi jedi so bili zelo previdni. Najskrhneje so se ogibali vsake i nepotrebne tekočine, iz bogate zaloge konserv, ki so ostale čudovito sveže, so pa jedli zdaj skoraj samo nežno meso in žrtvovali celo veliko pušico zmrznjenih ostrig, ki so jih izbrskali iz zaloge. Morali so namreč poskrbeti, da nžiicjo čim največ redilnega in da bo čim najmanj odpadkov. Ker je bilo nemogoče, da bi umetno kožo tudi le za sekundo odprli, so se morali yso dolgo pot, ki jih je čakala, odpovedati ne le vsakemu obedu, ampak tudi vsem drugim človeškim potrebam. Opremljeni pa so bili prav kakor prvi dan. Bilo je čisto vseeno, ob korej odrinejo, ker je na mesecu itak bilo svetlo. Potovanje pa je bilo vse prej ko lahko. Res so na karti ugotovili, da leži visoka gora z žrelom kakih sedemdeset kilometrov proti severu, pa kaj, ko je zemeljski kompas bil neraben. Niti sanjalo se jim ni, kako se sponaša magnetna igla na mesecu. Samo zemlja jim je še ostala, da so se po njej ravnali. Ta pa je nocoj bila temna. Če jo primerjamo z mesecem, bi rekli, da je bil zemeljski mlaj. Vendar pa zemlja, ki je malo večja., ni bila docela nevidna, ampak le zavita v šibko, rdečkasto svetlobo. Taka zemlja torej in pa zvezde, katerih položaj in gibanje je Egon ves dan opazoval, so jim morale kazati pot. Ker so bili spočiti, se jim je potovanje spočetka zdelo krasno. Sami sebi so se videli ne kot ljudje, ampak kot orjaki. Hiteli so lahnih korakov kakor po peresih in svojih težkih tovorov še čutili niso. Igraje so ob polnih palicah preskakovali po deset in petnajst metrov široke razpoke. Kvečjemu to jim je po poti nekoliko grenilo veselje, da se niso mogli med seboj pogovarjali. Egon se je večkrat ustavil, da je opazoval, pa je vselej moral hiteti za mladima, lahkomiselnima tovarišema in ju pismeno opominjati, naj ne skačeta tako neumno predrzno. Kajti ako kdo pade v takole globoko poč, ali pa si zlomi nogo, bo za vse nekaj strašnega. Ko so kakor po operesenih kavčukastih blazinah skakljali dalje, jim je bilo spočetka kakor nevajenim drsalcem, ki se še niso naučili vzdrževati ravnovesje. Pokrajina je postala bolj divja. Mogočno skalovje je rastlo v odsekane strmine in pobočja, vstala je pred njimi silna gora. Za Jmioalovanskc tiskarno » Liublianl: Karel Čet Izdaiateli Ivan Rakuvea. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar-