Dolgo, lepo poletje so imele. Zdcy, ko seje pozlatilo drevje, hoje pokošena in spravljena otava in pobiramo z vrtov in njiv še zadnje pridelke, je prišel njihov čas. Dvignile so se in poletele toplim južnim krajem naproti... (dd) Foto: F. Perdan -eto XXXII. Številka 75 »Unovitelj!: občinske konference SZDL S««*, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ' Trlič - Izdaja Časopisno podjetje kt Kr«nj - Glavni urednik Igor Slavec Od|ovorni urednik Andrej Žalar Kranj, petek, 21. 9. 1979 Cena: 5 din Li8t izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. >LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Obetajo se ostrejši pogoji gospodarjenja anjski Savi preti zastoj Uprav «i je kranjsko gospodar-ob pregledu polletnega poslo-iahko zapisalo kar zadovoljivo pa trenutno kaže, da drugo :je za marsikatero organizacijo dela prihajajo težji časi. ni misliti, da bi delovnim aacijam kaj upadel delovni p*l pa je v sedanjih pogojih renega gospodarjenja, ki z ad-tivnimi restrikcijskimi ukre-ttko <>og08to prizadenejo tudi %n gospodarje, težko pričakovati j ferJne gospodarske rezultate. Vse .> .t--- i , Visoko odlikovanji Stanetu Dolancu Predsednik republike Tito je v Splitu spn\ malijskega predsednika Traoreja, v Spima pa izročil članu predsedstva CK ZKJ sSUt tu Dolancu red junaka socialističnega dUT — Pičel uspeh londonske konference o # deziji — Zasedanje generalne skupil Po uspeli 6. konferenci neuvrščenih držav v Havani, ki je teden še vedno odmevala po svetu, je predsednik Tito v Splitu ap«* malijskega predsednika Traoreja, ki je vročil Titu najvišje mu* odlikovanje. Generalni sekretar Demokratične unije malijsken 1 stva in predsednik republike Mali general Moussa Traore je bi* uradnem in prijateljskem obisku v naši državi. Državnika sta * | varjala o mednarodnih vprašanjih, še posebno o problemih v at* o dejavnosti neuvrščenosti in neuvrščenega gibanja, o polotiH: Bližnjem vzhodu. Razgovore o vseh pomembnih vprašanjih so'm? Ijevali sodelavci Traoreja in predsednika Tita. Po končanih pogovorih v vili Dalmaciji je predsednik Traot* čil predsedniku Titu največje malijsko odlikovanje — veliki kni" cionalnega reda Malija in poudaril, da ga Titu izroča iz velike«'" štovanja, ki ga ljudstvo in vlada Malija čutita do dela in wj0 predsednika Tita. Predsednik Tito pa je v Splitu odlikoval Staneta Dolanca* izročil red junaka socialističnega dela. Član predsedstva CK ZKJš*' Dolanc se je za visoko odlikovanje Titu zahvalil z besedami -i' vedno stopal po Titovi poti, po poti partije, po poti njegovega učitelja Edvarda Kardelja. V svetu pa so se vrstili komentarji in ugibanja o smrti afnm«**' skega predsednika Tarakija. Ze po govoru novega afganistantH predsednika Hafizulaha Amina so nekateri komentatorji napov^-i da je bil Taraki ubit v spopadu v afganistanski palači, čeprav so ura?! poročila napovedovala, da je generalni sekretar CK narodne den\v ske stranke Afganistana in predsednik revolucionarnega sveta odsO Afganistanski predsednik pa je podlegel ranam, ki jih je (J5 spopadu s pristaši dosedanjega premiera Hafizula Amina. Amin * strmoglavil Tarakija. Brežjev in Kosigin sta nemudoma p čestitko in poslanico novemu vodji, ki je v svojem govoru po dri*v udaru oznanil, da bo država sprejela novo ustavo in da bodo 1 trdneje opredelili odgovornost državnih organov. Afganistan m v prihodnje uveljavil politiko mirnega sožitja, neuvrščenosti. m vanja, teritorialne nedotakljivosti in suverenosti naroda, poudari predvsem v Moskvi. V Sovjetski zvezi pa po moskovskem Komunistu ostro knt^ nekatere sekretarje komitejev zaradi administriranja. Ti sekretan bi po kritiki krenili po poti poveljevanja, kar zmanjšuje p kolektivnih teles, ki jih vodijo. V časopisih večkrat poudarjalo, »i sovjetska partija drži leninskega pristopa h kolektivnosti voden* so po drugi svetovni vojni napravili marsikaj, da bi odstranili nei pomanjkljivosti v partijskem življenju. V Londonu poteka londonska konferenca o Rodeziji, ki t*«* drugi teden. Sklicali so jo z dokaj hrupa, vendar je uspeh kaj pj^j kaže, da bi se pogajanja utegnila kaj kmalu končati s celovitim < zumom. Pogajanja potekajo o vprašanjih, če bi Rodeziji priznali nito neodvisnost ali pa naj bi, kot je vztrajala patriotska fronta, ferenca odločala tudi o vrsti občutljivih predustavnih spon Nova država naj bi se imenovala Zimbabve, vodila pa naj bi jo šef države in izvršni premier, ki naj bi ga imenoval predsednik Zimbabve bi imel dvodomni parlament s spodnjim domom, člane bi volili na splošnih volitvah in senatom, ki bi ga izbrali Volilno pravico bi imeli vsi državljani, stari več kot 18 let. S volilnimi enotami, namenjenimi belcem, naj bi za vsako ceno navzočnost predstavnikov bele manjšine v spodnjem domu ta. Predlog patriotske fronte vztraja na tem, da bi v bodoči morali imeti vsi državljani popolno svobodo in da bi morali o^ konference ZK Skofja Loka. TRŽIČ Prihodnji teden se bodo v' tržiških temeljnih onjal združenega dela in v krajevnih skupnostih začele javne ajjjjl samoupravnem sporazumu o prehodu na ekonomske stanan* bile razprave res kvalitetne in do roka izpeljane, bo občinskiP$Wt sindikatov skupaj s komitejem občinske konference ZKS Vjv W ob 13. uri pripravil posvet s predsedniki osnovnih organitto*mP sindikatov in sekretarji osnovnih organizacij zveze komunista jiave na zborih delavcev morajo biti sklenjene do 10. oktobra R osežen sporazum mi seji izvršnega sveta, delavskega sveta ista ter predsednikov stanovanjske in Ine skupnosti so se dogovorili, da Loka-postane nosilec planiranja in uresničevanja usmerjene stanovanjske gradnje U lani jeseni sta izvrsni svet več predlogov in stališč za hiti« sčiMke »kupicine Skofja Loka trejšo stanovanjsko gradnjo v I imtilni odbor samoupravne škofjeloški občini. Gradnja ^ Haaoranjake skupnosti sprejela družbenih stanovanj namreč I t* w A Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. Kri makovo, komunalna cona TOZD Gradnje objavlja prosta dela in naloge tesarja Pogoj: poklicna šola gradbene stroke in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Objavlja prosta učna mesta: VAJENEC ZA POKLIC ZIDARJA VAJENEC ZA POKLIC TESARJA VAJENEC ZA POKLIC KAMNOSEKA Pofoj: končana osemletka oziroma 7 razredov osnovne šole za uk umnoseka ter zdravstvena sposobnost. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge in za prosta učna aana naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, komisija za klovna razmerja TOZD GRADNJE. t (redit za dom upokojencev , *riliv denarja iz samoprispevka ne dohiteva strokov gradnje doma upokojencev v Bistrici pri Tržiču - Dom upokojencev v ffkta, ki ga bodo odprli ob letoš-dnevu republike in bo sprejel V40f. vlrstvo 120 starejših obča-I M vel ja 1 okrog 60 milijonov di-jrv, torej dvakrat več kot so ajevali ob njegovem načrto-Razlog za tak skok je treba i predvsem v hitro rastočih celi padbenih del ter v nekaterih 'katnih delih, na katera projektanti« računali. Cdotna gradbena dela skupaj z irtaiikimi in inštalacijskimi bodo Hjala 49 milijonov dinarjev, okrog I milijonov pa bo zahtevala Ae zu-ureditev, oprema doma in za-MKi stroški. Znano je namreč, da W< tak objekt v prvem letu še ni do poln, da bi stroške lahko nosili IkrV/vanci, zato bo tudi tržiški dobil okrog milijon dinarjev za Hnvanje zajetne nerentabilnosti. h )r/adnjo doma je republiška tya«*t invalidsko pokojninskega (mnjvanja lani prispevala 18,2 mi-dinarjev, večina denarja pa se Mt*kala iz samoprispevka trži- ških občanov in nekaterih organizacij združenega dela. Zal so prav te precej zatajile. Nekatere sploh niso podpisale družbenega dogovora, druge pa zaradi skromnega sklada skupne porabe prispevka niso mogle poravnati. Na ta način je izpadlo iz programa okrog 10 milijonov dinarjev. Zdaj, malo pred zaključkom gradnje, je postalo očitno, da priliv denarja iz samoprispevka ne dohiteva stroškov del. Zmanjkalo je za zunanjo in notranjo ureditev. Investitor je zato zaprosil izvajalca SGP Tržič za blagovni kredit, Ljubljansko banko — Temeljno banko Gorenjske pa za premostitveni kredit v višini 8 milijonov dinarjev, da bi dom do 29. novembra lahko zgradili. Oba kredita sta sicer odobrena in zamude torej ne bo, vendar pa bo skoraj celotni priliv denarja iz samoprispevka v prihodnjem letu potreben za vrnitev kreditov. Nekaj malega bo ostalo le za načrtovane naložbe v krajevnih skupnostih. H. Jelovčan DOGOVORIMO SE *MA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE - ^/fiedeljek, 24. septembra, se bo ari sestal družbenopolitični ir občinske skupščine, v sredo, 26. hfcattfa, ob 16. uri pa zbor zdru-Vt» dela in zbor krajevnih skupit ~#)\ bosta v skupščinski dvo-I drugem nadstropju. Med Ltffhnimi točkami dnevnega re-1 zasedanj je poročilo o JV/Jar-skih gibanjih in izvršitvi sjov na področju splošne in porabe v letošnjem prvem , n osnutek družbenega do-m t oblikovanju in izvajanju kfftte politike v kamniški obči-r,y,f //Iruženega dela in zbor kraki! ukupnosti pa bosta obrav-Ufc tudi odlok o ureditvi neka-/prasanj s področja zakona o r/mm prometu in odlok o sani-/, higienskih in drugih pogojih priložnostno opravljanje gostin-itkvnotti zunaj gostinskega UGODNI REZULTATI GOSPODARJENJA ittoAnjem prvem polletju je ko gospodarstvo uspelo zadr-i ij|odno začrtano smer iz prvega fja, kar je po nekajletnem mP gospodarske rasti vse-av//r razveseljiva ugotovitev. Ust-i\|r, f. za 30 odstotkov več celot- nega prihodka kot v istem obdobju lani, dohodek je porastel za 33 odstotkov in čisti dohodek za 38 odstotkov. Izvozilo je za 171.990 tisoč dinarjev, kar predstavlja 24,9 odstotno povečanje in torej še naprej ohranja svojo izvozno naravnost, ki je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah posebej ugodna. Ekonomičnost poslovanja se je povečala za 1 odstotek, zaposlenih pa je bilo za 1 odstotek delavcev manj kot lani, k čemur je največ pripomogla industrija. Poprečni neto osebni dohodek na delavca v gospodarstvu je znašal 6.212 dinarjev, kar je za 20 odstotkov več kot v lanskem polletju. V razporeditvi čistega dohodka se je povečal predvsem delež sredstev za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela. Ustvarjena sredstva za reprodukcijo so za 59 odstotkov višja, k čemur je pripomogla ugodnejša razdelitev za sklade, medtem ko se je znižal delež amortizacije. Posamezne interesne skupnosti uresničujejo svoje programe. Tudi proračunski prihodki so se gibali v okviru planiranih, razen prenesenih sredstev, ki so bila po zaključnem računu za leto 1978 večja od planiranih. Razdelitev proračunskih sredstev je v mejah doseženih prihodkov in plana. Občutno večja pa je bila poraba sredstev za intervencije v gospodarstvu zaradi pojava stekline, ki je terjala zaščito živali. zaostaja za planom in je vprašljivo, če bo moč zamujeno nadoknaditi v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Skupne službe stanovanjske skupnosti so se oblikovale v okviru delovne skupnosti skupnosti centra služb samoupravnih stanovanjskih skupnosti občine Skofja Loka tako, da so vsa strokovna opravila prenesena na delovne organizacije v občini. Obrtnik Skofja Loka je prevzel vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Razmerja med Obrtnikom ter njegove obveznosti in pravice ureja poseben samoupravni sporazum, ki ga je podpisal s stanovanjsko skupnostjo. Sprejet je bil tudi samoupravni sporazum, ki določa namenska sredstva stanovanjske skupnosti za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Ustanovljena je bila stanovanjska zadruga, ki dela brez krajevne omejitve. Niso pa bili razčiščeni odnosi oziroma naloge med stanovanjsko skupnostjo in podjetjem Lo-kainvest, ki naj bi postal strokovna služba stanovanjske skupnosti. Lokainvest bi moral po predlogih IS in stanovanjske skupnosti na podlagi dogovorjenih ciljev in usmeritev pripravljati vsa gradiva, dokumente in predloge za uresničevanje stanovanjske gradnje, o katerih bi potem odločala delegatska skupščina. Hkrati pa bi moral poskrbeti za realizacijo sprejetih usmeritev. Ker nikakor niso mogli najti skupnega jezika, so se v torek sestali na skupni seji delavski svet in vodstvo Lokainvest, izvršni svet občinske skupščine ter predsednik izvršnega odbora stanovanjske in komunalne skupnosti — enote za gospodarjenje z zemljišči. Dogovorili so se, da naj Lokainvest postane nosilec in organizator planiranja in uresničevanja usmerjene stanovanjske gradnje in bo hkrati opravljal tudi opremljanje stavbnih zemljišč. V ta namen bodo pripravili poseben samoupravni sporazum, ki ga bodo sklenili stanovanjska skupnost, občinska komunalna skupnost — enota za komunalno urejanje zemljišč in Lokainvest. Predlog samoupravnega sporazuma mora biti pripravljen do konca me-8eca- L. Bogataj Programov ne uresničujejo Tržič - V torek je bila v Tržiču razširjena seja sveta za oblikovanje dohodka in delitev po delu. Obravnavali so uresničevanje stališč republiškega sveta v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka ter uveljavljanjem načela delitve po delu, ki naj bi jih v vsaki temeljni organizaciji po posebnem programu vnesli v svoje samoupravne akte. Programe so v temeljnih organizacijah, razen v dvanajstih manjših, sicer sprejeli, uresničiti pa jih še niso uspeli. Kaže, da ne bo nič bolje kot ob sprejemanju aktov, ko so bile razprave o njih šele nekaj dni pred določenim rokom ali celo zadnji dan. Člani sveta so zato sklenili, da bodo skupaj s komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu obiskali vse temeljne organizacije, v katerih programov aktivnosti sploh niso sprejeli, kasneje pa bodo preverili še, kako jih uresničujejo tam, kjer so jih sprejeli. Po seji sveta je bil še razgovor s predsedniki konferenc osnovnih organizacij zveze sindikata v BPT, Peku in Zlitu. Beseda je tekla o pripravah na prvo konferenco zveze sindikatov Slovenije in na občne zbore osnovnih organizacij. H. J. Anketiranje delavcev Tržič - Pri občinskem svetu zveze sindikatov v Tržiču so se odločili, da bodo anketirali 220 delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, ki so zaposleni v tržiški občini. Iz ankete želijo zvedeti, kakšno delo opravljajo ti ljudje, kako se vključujejo v samoupravljanje, kako jih sprejema okolje, v kakšnih stanovanjih prebivajo, kakšne možnosti imajo za družabno, kulturno in športno življenje in podobno. Rezultati, ki bodo vsekakor zanimivi, bodo dali grobo sliko o delu in življenju delavcev iz drugih republik. Anketa bo zajela delavce, ki so prišli v tržiško občino 1971. in 1975. leta. H. J Trgovska delovna organizacija Golica o.o. Odbor za delovna razmerja Temeljne organizacije ROZCA o.sub.o. Jesenice Delavska 11 objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas dveh prodajalk za potrebe poslovalnic TO Pogoj: končana šola za prodajalce Kandidati naj ponudbe z dokazilom o strokovnosti pošljejo na naslov: Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice — Kadrovska služba Jesenice, Titova 1, v 15 dneh od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Mladi pred novimi nalogami Kranj — Pred dnevi se je na razširjeni seji sestal sekretariat občinske konference ZSMS Kranj in obravnaval poročila in programe njenih organov: konference mladih v izobraževanju, mladih delavcev, mladih v kmetijstvu in mladih iz krajevne skupnosti, zatem delo komisij za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za idejnopolitično izobraževanje, za mednarodno in občinsko sodelovanje in komisije za kulturo ter centra za obveščanje in propagando, centra klubov OZN, centra marksističnih krožkov in centra za mladinske delovne akcije. Delo vseh teh konferenc, komisij in centrov je bilo v prvem tričetrt-letju uspešno, za vnaprej jih kaže predvsem kadrovsko okrepiti in najti za njihovo dejavnost tudi večjo odmevnost med fronto mladih v osnovnih organizacijah. Opozorili so na neuresničene naloge, ki jih sicer ni veliko, stare dolgove pa naj bi poravnali do konca leta. Obenem so sprejeli tudi rokovnik za delo vseh organov kranjske občinske konference do konca leta. Nalog ni malo, veliko pa bo potrebno opraviti še do programske konference v začetku oktobra. Med pomembnejšimi akcijami kranjskih mladincev v zadnjih treh letošnjih mesecih velja omeniti javno tribuno na temo »6. srečanje neuvrščenih — Havana 79«, posvet o sodelovanju mladih Gorenjske z našo narodno skupnostjo na Koroškem, priprava skupščine mladinskih delovnih brigad. Center za obveščanje in propagando naj bi opravil tehnično in vsebinsko analizo glasila Naprej, organiziral novinarsko šolo in pričel z izdajanjem internih informacij INFO za potrebe občinske konference in njenih organov. Veliko nalog si je zadal tudi Center klubov OZN, ki naj bi pripravil občinsko kviz tekmovanje, proslavo ob dnevu OZN in ob dnevu človekovih pravic v decembru. Kulturniki bodo oživeli klub literatov in preučili možnost še večjega kulturnega sodelovanja s Koroškimi Slovenci. Komisija za IPD se bo do konca leta ubadala s problemi kolektivnega vodenja in odgovornosti in z izvedbo mladinske politične šole. Med pomembnejše naloge konference mladih v izobraževanju sodi analiza delegatskega sistema v devetih srednjih šolah in organiziranje okrogle mize o usmerjenem izobraževanju in o problematiki predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se v teh dneh pospešeno ubada s pripravami na akcijo Nič nas ne sme presenetiti, za oktober pripravlja občinsko kviz tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti in za december osrednjo prireditev ob dnevu naše armade. Zapisali smo le nekaj nalog in zadolžitev mladih iz kranjske občine. Več je zapisanih v programih posameznih konferenc, komisij in centrov občinske konference in bodo uresničljive le s sodelovanjem fronte mladih, organiziranih v 147 osnovnih organizacijah. C. Z. Uspela krvodajalska akcija Letos poleti je bila v škofjeloški občini redna krvodajalska akcija. Občani so tudi tokrat pokazali izredno pripravljenost sodelovanja v tej največji solidarnostni akciji Rdečega križa. Kljub velikemu odzivu občanov pa Še niso povsem zadovoljni z organizacijo akcije. Občinski odbor RK Skofja Loka se zaveda, da je dajanje krvi prostovoljno in da je treba primerno pristopiti k občanu - krvodajalcu, vendar tako široka Osnovna Šola FRANCE PREŠEREN Kranj Osnovna Šola SIMON JENKO Kranj Osnovna Šola STANE ŽAGAR Kranj Osnovna Šola LUCI J AN SELJAK Kranj Osnovna Šola __ Josip BR0Z-TITO Predoslje Osnovna Šola MATIJA VALJAVCA Pred dvor Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje Osnovna Šola STANKA IN JANKA MLAKARJA Šenčur Vpis v osnovno šolo bo v soboto, 22.9. 1979 od 8. do 12. ure v šolskih prostorih. Vpisujemo vse otroke rojene leta 1973 in otroke rojene rjo konca junija 1974. akcija zahteva podporo in sodelovanje družbenih dejavnikov na eni in disciplino občanov na drugi strani. Pripombe na predolgo čakanje za odvzem krvi v Škofji Loki so bile umestne, vendar je bilo zanje vrsto objektivnih vzrokov. Glavni pa je najbrž v tem, da ni bilo mogoče zagotoviti več odvzemnih dni, kar bi bilo glede na izredno velik odziv krvodajalcev nujno. Tudi delovne organizacije letos niso poskrbele za organizirano prihajanje svojih delavcev, zato je bil pred šesto in po drugi uri zelo velik naval. Za prihodnje leto se bo treba dogovoriti, da bo prihajanje organizirano, največ 30 do 40 krvodajalcev na uro in tako ne bo treba nikomur dolgo čakati. Letos je prišlo na odvzem krvi veliko delavcev iz Jelovice, ki se doslej niso organizirano vključevali v akcijo. Preseneča pa tudi, da je bilo največ delavcev iz kolektivov, ki so se že januarja v velikem številu udeležili odvzema krvi. Omeniti je treba Gorenjsko predilnico, LTH, Jelovico, Termiko, Alpetour, Alples, Iskro in Alpino. Akcije se ie udeležilo 3076 krvodajalcev. Po posameznih mestih pa je bil odziv naslednji: Gorenja vas je vpisala 425 krvodajalcev, Ziri 432, Skofja Loka 1258 in Železniki 961. Do 1. avgusta letos pa je v občini dalo kri že 3570 občanov. Ob tej priložnosti se občinski odbor Rdečega križa zahvaljuje vsem darovalcem krvi. M. Žagar Tržič — V tržiški občini je okrog 880 stalnih darovalcev krvi. Letošnja akcija, ki jo vodi občinski svet zveze sindikatov, kandidate pa zbirajo v osnovnih organizacijah, bo od 23. do 26. oktobra. Odvzem krvi bo v ljubljanskem zavodu za transfuzijo krvi. Pričakujejo, da bo to dragoceno tekočino darovalo vsaj toliko občanov kot na zadnji akciji. H. J. G L, A S 4. STRAN. PETEK, 21 SfPTfig] © Boljši gospodarski rezultati 8. skupno zasedanje /bora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora bo v sredo. '.i', oktobra,ob Iti. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Z izgubo je v prvem polletju gospodarilo le deset delovnih in temeljnih organizacij radovljiške občine — Več pozornosti smotrnim naložbam in zaposlenosti Dnevni red 1. Izvolitev komi kij« za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja i. Razrešitev predsednika izvršnega sveta občine Radovljica S. Volitve predsednika izvršnega sveta občine Radovljica 4. Volitve članov izvršnega sveta občine Radovljica 11. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 3. oktobra, po končani skupni seji v sejni dvorani krajevne skupnosti Radovljica Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 7. skupne seje vseh zborov 2. Predlog delovnega programa skup-'scine občine Radovljica do 31. decembra letos 3. Analiza gospodarjenja v ohcini Radovljica za prvo polletje letos 4. Predlog odloka o ustanovitvi centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del na območju Slovenije za obdobje 1976 do 1980 S. Sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo Akode, povzročene po neurju v občini Šentjur pri Celju 7. Poročilo o gradnji doma Jota Almana in muzeja Tom al« Godca v Bohinjski Bistrici 8. Razrešitve in imenovanja 12. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica bo v sredo 3. oktobra, po končani skupni seji v mali sejni Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 7. skupne seje vseh zborov z dne 25 julija 197» 1. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del 3. Predlog odloka o ustanovitvi centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje 4. Sklep o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo škode, povzročene po neurju v občini Šentjur pri Celju 6. Analiza gospodarjenja v občini Radovljica za prvo polletje letos 9. Statut temeljne organizacije Psihiatrične bolnice Begunje 7. Poročilo o gradnji doma Jota Aimana in muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici g. Razrešitve in imenovanja 9. Delegatska vprašanja 12. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica v sredo, 3. oktobra, po končani skupni seji v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica Dnevni red 1. Potrditev zapisnikov zadnje skupne seje in zbora združenega dela 2. Predlog delovnega programa skupščine občine Radovljica do konca leta 3. Analiza gospodsrjenja v občini Radovljica za prvo polletje 4. Predlog odloka o ustanovitvi centra za opazovanje, obveščanje in alarmiranje 5. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del na območju Slovenije za obdobje 1976 do 1990 6. Poročilo o gradnji doma Jota Aimana in muzeja Tomaža Godca v Bo-hinjaki Bistrici 7. Statut temeljne organizacije Psihiatrične bolnice Begunje 8. Delcgataka vprašanja RADOVLJICA - Gospodarstvo radovljiške občine je po podatkih polletnega obračuna v marsikaterem pogledu izboljšalo rezultate gospodarjenja. Pri ocenjevanju dosežkov pa se ne more mimo cen, ki so v tem obdobju porasle tako kot še nikoli doslej. Tako je bila po podatkih republiškega zavoda za statistiko rast življenjskih stroškov zelo visoka. Ugodni finančni rezultati radovljiškega gospodarstva pa so tudi posledica večje industrijske proizvodnje — za 23 odstotkov — porasta prenočitev za 11 odstotkov ter tudi boljše prodaje. Odločilno za gospodarsko rast je še vedno notranje povpraševanje, ki poteka znatno hitreje kot ponudba in tako predstavlja trajni pritisk na politiko cen in gibanje izvoza. V primerjavi s prvim polletjem prejšnjega leta je celotni prihodek porasel za 37 odstotkov, doseženi dohodek za 33 odstotkov, amortizacija po predpisani stopnji za 21 odstotkov, amortizacija nad predpisano stopnjo za 10 odstotkov. Gospodarstvo je za druge udeležence v razporeditvi, za skupno porabo in splošne potrebe ter za druge namene namenilo 41 odstotkov dohodka, za združeno delo pa 58 odstotkov. Lani je bilo razmerje manj ugodno. IZGUBE V prvem polletju so bile izgube manj problematične kot lani, saj je z izgubo poslovalo deset delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Višina izkazane izgube je skoraj za polovico nižja in znaša 14.200 tisoč dinarjev. Večina izgub se nanaša na gostinstvo, kar 90 odstotkov, ostalo pa na kmetijstvo. V gostinstvu je pomemben razlog za izgube mrtva sezona, poleg tega pa so nekatere delovne organizacije znatno vlagale v nove naložbe. Del prihodkov v gostinstvu je izostal zaradi devizne stimulacije, ki v prvem polletju ni bila obračunana. Nekatere gostinske organizacije so imele tudi precej neplačanih prihodkov, ker imajo z lastnimi turističnimi agenci- Stanko Slivnik — kandidat za novega predsednika izvršnega sveta Radovljica — V občini so opravili postopek evidentiranja za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, ki ga je vodila koordinacijska komisija pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Ta komisija delegatom predlaga tudi izvolitev, kandidata pa takole predstavlja: Stanko Slivnik je bil rojen leta 1944 na Bledu, po poklicu je diplomirani ekonomist, zaposlen v Hotelsko turističnem podjetju Bled kot vodja gospodarsko-ra-čunskega sektorja. Izhaja iz delavske družine, oče je bil železničar, bil je aretiran in odpeljan v Begunje, od tam pa v Mathausen, kjer je umrl. Slivnik je že kot dijak in študent sodeloval v športnih organizacijah, v Veslaškem klubu Bled, med študijem pa je odšel na Švedsko, kjer je študiral in diplomiral iz ekonomije na univerzi Uppsali. Ho vrnitvi se je zaposlil v tovarni Sukno, nato pa v HTP Bled. Član Z veze komunistov je, družbenopolitično aktiven v občini in na Gorenjskem. Stanka Slivnika naj bi delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljice izvolili na mesto predsednika izvršnega sveta skupščine občine. To dolžnost je prej uspešno opravljal Franc Podjed, ki pa je odšel na novo, pomembno delovno dolžnost v Kranj. jami sklenjene pogodbe, po katerih priznavajo fakture po 90 dneh. Glavni vzrok za nastanek izgube pri Kmetijski zadrugi Bled so neplačani prihodki, v K ZK- kooperaciji Radovljica pa še vedno neusklajene cene med nabavljenim materialom in storitvami in prodajnimi cenami mleka. VEČJI IZVOZ Ugodnejši so tudi rezultati na področju zunanjetrgovinskih odnosov. Tako je radovljiška industrija v prvih šestih mesecih izvozila kar za 25 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, od tega na konvertibilno področje 82 odstotkov. Slovenija beleži za enako obdobje 23 odstotkov povečanje izvoza in 32 odstotkov povečan uvoz. Struktura izvoza se ni bistveno spremenila, največ izvaža Elan, lesna in kovinska industrija. Kljub precej večjemu izvozu pa se delež izvoza v celotnem prihodku ni bistveno povečal. Glavni vzrok za to je ne-konkurenčnost našega gospodarstva na tujih tržiščih in pa ugodno povpraševanje na domačem tržišču ob relativno visokih domačih cenah. Radovljiška industrija tudi ni izpolnila polovice letnega plana izvoza, kar pa je povsem razumljivo, saj moramo upoštevati sezonski značaj izvoza dveh glavnih izvoznikov: Elana in Verige. V prvem poletju so delovne organizacije uvozile za 36 odstotk v več. Plačilna bilanca Slovenije za prvih šest mesecev je pasivna, radovljiško gospodarstvo pa beleži aktivno plačilno bilanco, saj je radovljiška industrija izvozila za 4,4 odstotke več kot uvozila. Gostinstvo je v obravnavanem* obdobju ustvarilo okoli 3 milijone ameriških dolarjev deviznega priliva. Slabosti zunanjetrgovinske menjave pa so predvsem v počasnem razvoju menjave z deželami v razvoju in prepočasno nadomeščanje uvoza surovin z domačimi surovinami: V občini je v prvem polletju letos vplačanih več kot 400.000 tisoč davkov in prispevkov, kar je za 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (Na Gorenjskem prav tako za 31 odstotkov več.) Najbolj so se povečali dohodki krajevnih skupnosti, nekoliko počasneje dohodki skladov, dohodki družbenopolitičnih skupnosti in dohodki interesnih skupnosti. NALOŽBE Za šest mesecev je bila značilna intenzivna investicijska dejavnost, saj so izplačila za investicije v osnovna in v obratna sredstva v primerjavi z lanskim obdobjem večja za 56 odstotkov. Dejanski porast je nekoliko nižji zaradi porasta cen. Realizirana vrednost investicij v osnovna sredstva je znašala 350.000 tisoč dinarjev, kar predstavlja 15 odstotkov družbenega proizvoda in 70 odstotkov celoletnih • vlaganj v lanskem letu. Največ je vložilo gostinstvo, sledi mu kovinska industrija ter Elan, ostale dejavnosti pa predstavljajo znatne nižje deleže. Največ naložb je Še v teku, medtem ko je bilo v prvem polletju dokončanih 21 odstotkov vseh investicij. Izpolnjevanje plana poteka nekoliko počasneje, vendar znatno bolje kot lani. Pomembne ovire so predvsem v zamudah pri gradbenih delih, v dolgih administrativnih postopkih, v zamudah pri dobaviteljih opreme, v nezagotovljenih finančnih sredstvih. Delovne organizacije še vedno gradijo večinoma z bančnimi krediti in se tako le počasi uveljavlja združevanje dela in sredstev na dohodkovni povezavi. DOSEGLI PLAN stroškov je znatno višja od planirane. Da bi na vseh področjih dosegli dobre rezultate tudi ob koncu leta, bodo morali odpraviti še nekatere slabosti, ki ovirajo nadaljnjo rast. Zagotoviti bodo morali smotrno rast zaposlovanja, združevati delo in sredstva na dohodkovnih odnosih, poskrbeti za moderno tehnologijo, za notranjo organizacijo dela, za produktivnost, več izvažati in nadomestiti domače surovine z uvoženimi, na področju naložb pa naj bi odgovorno planirali. Tudi radovljiški izvršni svet je obravnaval analizo gospodarjenja v prvem polletju. Predlagal je, da naj bi oddelek za gospodarstvo in finance pripravil razgovor s tistimi organizacijami združenega dela in temeljnimi oranizacijami združenega dela, ki niso izpolnile planskih predvidevanj in ki ne dosegajo planiranih naložb. Pohvala gradbene, odboru Radovljica - Sef.., začeli z gradnjo doma . v Bohinjski Bistrici in njem 1. maju je bila v ska in slovenska prvom«*-va. obenem pa so zgradili t Tomaža Godca v Bohinj Gradnjo dvorane in muzeja so pravočasno kljub izredno kratkemu hitri gradnji niso pret*aj| čunake vrednosti, kar « celo izjemen primer pri ložbah. Poročilo gradbenega „. zasluži za svoje vestno tk*! hvalo — je obravnaval i svet in sprejel nekaten? l končno morajo še una*] objekta muzeja, dom najavj vali, enako tudi muzej To ca. Odlok o geodetskih delih DOGOVORIMO SE Delegatski vprašaj Radovljica - Na zadnjih sejah zborov so delegati postavili tudi dve delegatski vprašanji. Najprej so se zanimali, kdaj se bo začela gradnja radovljiške in blejske obvoznice. Interesna komunalna skupnost je odgovorila, da si precej prizadevajo, da bi z deli čimprej začeli, vendar pa so za take naložbe potrebne precejšnje tehnične priprave, sporazumevanje in dogovarjanje in ne nazadnje finančne možnosti. Za malo obvoznico Bled so že naročili projekt, vendar imajo še delo na trasi in tako računajo, da bodo kmalu začeli z deli. Obvoznica Radovljica pa je razmeroma zelo težavna naloga, saj bodo največji stroški z železniškim podvozom. Šele po izdelavi ustreznega projekta bo znano, ali bo železniška proga eno ali dvotirna in od tega bo odvisen tudi železniški podvoz. Dokumentacija je v izdelavi, tako, da bo šele pozneje razviden potek trase radovljiške obvoznice. Na ostalem delu obvoznice pa dela potekajo po programu in so že začeli s postopkom za pridobitev zemljišč pri tistih občanih, ki bodo prizadeti. Računajo, da ne bo večjih težav, saj so bili o poteku trase krajani že prej obveščeni. Delegate je tudi zanimalo, kdo razpolaga z objektom na pašniku Rakovnik? Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in varstvo okolja je posredoval cJgovor delegatom za sejo. Kmetijako-živil-ski kombinat Kranj, TOZD kooperacija Radovljica je že nekaj let skup- no s kooperanti iskala pr.rr^ stor za pašo govedi na d$A lovice. Obstajala je le p* 1 ki pa po velikosti ne zadeli potrebam. Zaradi tega N ška zadruga zavestno oc.y stiti 19-hektarski prostor' dobivanje krme lastni in* oddala za gospodarjenj pt* nosti Mošnje — Lancovc nem soglasju in v sodelova* nimi upravičenci so pros* urejati za čredsko pašo fctit*! ni pašnik je ogTajen. Za w vali imajo hlev. Hlev so i vili. Velikega hleva na Ril kmetijska zadruga ne piti. Delovni program zborov obji Radovljica - D*V*! na prihodnjih sejah rud, tudi o delovnem progrta*', združenega dela, zbor« \rt skupnosti in družbeno« zbora skupščine občine ca za čas do konca leto** ta. Programa v prej^,, I leta niso do konca ure$r> jim ostaja nekaj pomen* lovnih nalog tudi za drugri KAJ i 1*0*1 Radovljica — Delegati bodo spregovorili tudi o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o srednjeročnem programu uresničevanja in financiranja geodetskih del na območju Slovenije za obdobje 1976 do 1980. Tako se bo deloma spremenilo besedilo, ko se bodo na novo vključila geodetska dela v zvezi s komasacijami zemljišč, pove- čal se bo obseg del in stroškov pri izdelavi zemljiškega katastra, spremenil obseg del pri temeljnih topografskih kartah in preglednih kartah Slovenije ter zmanjšal obseg del na sanaciji mrež temeljnih geodetskih točk. Ukinila se bo tudi valorizacija sredstev za zneske po posameznih letih, financiranje in uresničevanje pa se bo preneslo še na leto 1981 Ko analizirajo polovico planskega obdobja, z zadovoljstvom ugotavljajo, da radovljiško gospodarstvo dosega ali celo presega planska predvidevanja na več področjih. Tako količinski obseg proizvodnje, realno rast družbenega proizvoda, hitreje raste izvoz, naložbe, produktivnost dela je porasla realno za okoli 7 odstotkov, kar pa seveda ne velja za vse panoge gospodarstva. Ugodna gospodarska gibanja v gospodarstvu so omogočila, da je doseženi dohodek presegel planirani dohodek gospodarstva za 1,5 odstotka. Preseganje planiranega dohodka se kaže v industriji, v gozdarstvu in družbeni obrti. Vendar pa zaostajajo za planom pri zaposlenosti, vse oblike porabe hitreje naraščajo glede na rast družbenega proizvoda, rast realnih osebnih dohodkov ne dosega planirane rasti, investicijske ambicije pa niso vedno razvojno uskla-• jene. Tudi rast cen in življenjskih V radovljiški občini so zabeležili izredno ugodne gospodarske' na vseh področjih. Beležijo tudi porast produktivnosti.. i«) RADOVLJICA i pozornost naj bi v novem družbenem planu občine posvetili razvoju tistih vej gospo i, ki so že do zdaj dosegle dobre poslovne rezultate ... žbenemu planu vso pozornost tlegati vseh treh zborov skupščine občine Ra-jljica so na julijski seji razpravljali o več po-mbnih vprašanjih — Omejiti črne gradnje — maja smetišča ponovno v javni razpravi do konca septembra — Smotrno zaposlovati IDOVLJICA - Na 7. skupni zbora združenega dela, zbora i jenih skupnosti in družbe-ieaega zbora ob koncu n)ega Julija so obravnavali smernic za pripravo 1* plana, predlog odlo-Berilih za razvrstitev ob-ki so že v uporabi, a so brez lokacijskega do-v občini Radovljica, odloka o spremembah in tvah odloka o urbanistič-aaćrtu Radovljica — Les-•Befunje, osnutek odloka o lokacije za centralno lijo odpadnih snovi v obči->v)jica, osnutek odloka o d ivljanju lokalnih in neka-■iriranih cest v občini Ra-družbeni dogovor o iranju v SRS s poroči-itipendiranju v občini Ra-i, predlog dogovora o usnju meril za določanje ila za uporabo stavbne-valjišča. Sprejeli so tudi reni sklep o sprejetju sa-imega sporazuma o iz-centra usmerjenega izo-»ja v občini Radovljica jfsfebje 1980 do 1984, predlog inja športno-rekreativ-ia kulturnih objektov, pred-agjepa o razdelitvi sredstev za odpravo posledic ih nesreč ter poslušali in-o problematiki zapo-v občini Radovljica, tega so govorili tudi o občinskih priznanj za U7I, o razrešitvah in imeno-ter o delegatskih vpra- ,'ŽBENI PLAN OBČINE logu smernic za pripravo plana občine in Sloveni-l naslednjih pet let so imeli dele-n£ pripomb. Tako jih je zani-», kak*ni »o kriteriji za malo go-tvo, opozorili na to, da so preveč splošne in da kon-ni upoštevana komunalna imont, premalo tudi gospodarni) varstvo okolja, kmetijstvo pa eoMimo nadaljevanju so delegati opo-ili na pereče probleme stanogradnje ter na kadrovsko Tiatiko. na položaj tekstilne rnje v občini, ki zaposluje več 20) delavcev, od tega več kot 80 dtov žensk, ki tako ustvarjajo nben delež v družbenem proiz-ob/ine Radovljica. Menili so, morajo smernice upoštevati Ino vse panoge gospodar-liirr «e medsebojno dopolnju- (% koncu obširne in plodne raz-paj m »prejeli predlog družbenega .Sjm občine Radovljica. 0 Crne gradnje predlogu odloka o merilih za razvrstitev objektov, ki so že v uporabi, a so zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja v občini Radovljica, so delegati spet rzpravljali. Delegat Elmonta je povprašal, zakaj se objekti ne rušijo že v začetni fazi, ampak šele po končani gradnji oziroma tedaj, ko so že v uporabi. Predlagal je, da naj se lastniki nedovoljenih gradenj v gradivu prikažejo s posebnim seznamom, ker je sedanji pregled vseboval le gradnje po številkah in po določenih območ-jih. Delegatka krajevne skupnosti Bled je na podlagi razprave v svoji delegaciji predlagala, da se v območja, ki jih zajema odlok, vnesejo tudi zemljišča desno od ceste Gorje, del Mežakle, Ukane v Bohinju in vsa dolina Radovne. Predlaga, da se na predelih, ki mejijo z občino Jesenice, radovljiška občina dogovarja o enotnih ukrepih. Nadalje so predlagali, da se v odlok vnesejo tudi zemljišča levo od ceste Begunje-Tržič. V nadaljevanju razprave so pojasnili, da so doslej v občini porušili že 18 objektov. Tako so odlok sprejeli s tem, da se po šestih mesecih poroča o uresničevanju odloka, po sprejemu prostorskega plana pa naj bi odlok z njim uskladili. * CENTRALNA DEPONIJA Med drugimi vprašanji so delegati namenili precej pozornosti osnutku odloka o določitvi lokacije za centralno deponijo odpadnih snovi v občini Radovljica. Delegat krajevne skupnosti Begunje je prebral pripombe vaščanov na to, kje naj bi lokacija za centralno deponijo bila. Vaščani so predlagali, da se osnutek odloka umakne iz obravnave, dokler vsa vprašanja varstva naravnega okolja in pitne vode ne bodo povsem razčiščena in dogovorjena s prizadetimi krajani. V občini Radovljica še niso izdelali načrtov o vodnih virih, zato vaščane zanima, kdo lahko sploh odloča, da se potok Peračica onesnaži. Razen tega se ob ogledu lokacije predsednik zveze vodnih skupnosti ni opredelil. Vaščani želijo tudi odgovor o tehnologiji deponije. Tako so na seji sprejeli osnutek o določitvi lokacije za centralno sanitarno deponijo v občini Radovljica, javna razprava pa bo potekala do konca septembra letos. V tem času naj bi uskladili tudi potrebne dokumente. Precej vprašanj so imeli delegati o določitvi lokalnih cest v občini, osnutek odloka pa so dali v javno razpravo, ki bo trajala do konca septembra. Prav tako so z nekaterimi dopolnitvami sprejeli predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji s poročilom o štipendiranju v občini Radovljica. DRUŽBENI CENTER IN DRUGI OBJEKTI V občini so se samoupravno že dogovorili za izgradnjo družbenega centra, delegati so sprejeli ugotovitveni sklep. Za financiranje športno-rekreativnih in kulturnih objektov v občini Radovljica pa naj bi namenili 20 odstotkov sredstev, ki jih zberejo od davka na alkoholne pijače. Tako bi z zbranimi sredstvi omogočili izgradnjo tretje etape žičnic K obla, tunstičnih in rekreacijskih objektov na Bledu in gradnjo občinskega družbenega kulturnega centra. Tako bo skupščina prevzela obveznost da bo iz sredstev davka na alkoholne pijače zagotovila letno do 20 odstotkov sredstev za sofinanciranje izgradnje objektov širšega družbenega pomena. Sredstva se bodo lahko uporabila v obliki enkratnega prispevka ali v obliki prevzema odplačila kredita. V primeru enkratnega pnspevka znaša udeležba proračuna največ 10 odstotkov, v primeru odplačila kredita pa do 30 odstotkov predračunske vrednosti. Prednost pri sofinanciranju imajo naložbe, za katere se združujejo sredstva s strani združenega dela oziroma se sofinancirajo iz samoprispevka. Sredstva od prodanih občinskih stavb se bodo namenila za gradnjo objektov na Bledu ter za gradnjo občinskega družbenega centra. Razen tega pa bo skupščina občine prevzela odplačevanje kredita za nekatere objekte. Potrdili so še predlog o znižanju prispevne stopnje na bruto osebni dohodek za dogovorjene programe občinske izobraževalne skupnosti ter poslušali informacijo o problematiki zaposlovanja v občini, ki so jo sprejeli z nekaterimi sklepi: zaposlenost se v občini ne sme povečati, stopnja zaposlovanja pa se mora diferencirati. Razvoj gospodarstva naj bi temeljil na novi tehnologiji in na avtomatizaciji, ki bo zahtevala kadre, ki jih že zdaj usposabljajo. DOGOVORILI SMO SE Višje prispevne stopnje za zdravstvo Na minuli seji zbora združenega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Radovljica so delegati sprejeli predlog za višje prispevne stopnje — Proti dolgim čakalnim dobam Radovljica - Na skupni seji zbora združenega dela skupščine občine Radovljica in skupščine občinske zdravstvene skupnosti Radovljica so obravnavali predlog za spremembo višine dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1979 in 1980 v občinski zdravstveni skupnosti Radovljica. Obravnavali in sprejeli so tudi ugotovitveni sklep 0 spremembi višine dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1979 ter ob ravna vali predlog odloka-o spremembah odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti Radovljica v obdobju 1976 do 1980 za leto 1979. BOLJŠA ORGANIZACIJA V ZDRAVSTVU Na seji je bila široka razprava. Delavci TOZD Vezenine Bled so bili proti spremembi višine prispevne stopnje za zdravstvo, ker so bili mnenja, da se iščejo sredstva le s povišanjem prispevne stopnje, ne iščejo pa drugih rešitev. Tudi v zdravstvu bi si morali prizadevati za odpravo negativnih pojavov z boljšo organizacijo dela zdravnikov in osebja v zdravstvenih ustanovah. Zmanjšati bi morali bolniški stalež, ki je v nenehnem porastu, bolje organizirati čakalno dobo, zboljšati zobozdravstvene usluge, ki so zdaj dolgotrajne. Prispevna stopnja je v občini Radovljica najvišja v regiji. V nadaljevanju razprave so opozorili na to, da so stroški za zdravila v občini precej porasli, obenem pa tudi bolniški stalež. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je menilo, da se strinja z višjo prispevno stopnjo, vendar pa naj to ne bi postalo stalna praksa. Zato naj bi v vseh sredinah, tudi v ljubljanskem Kliničnem centru, ocenili lastno delo in poslovanje in sprejeli ustrezne ukrepe. Odločno naj bi se v zdravstvu zavzeli za stabilizacijske ukrepe, delegati pa so na seji tudi menili, naj bi se vendar disciplina zdravstvenih delavcev izboljšala. Predvsem gre za njihove prihode in odhode z dela. VISOK AMBULANTNI STROŠEK Zdravstvene ustanove naj bi tudi združenemu delu predložile svoje programe, v nadaljevanju pa so se delegati predvsem spraševali, če se bo obseg zdravstvenih uslug skrčil. Vsekakor bo treba zmanjšati porabo zdravil ter bolniški stalež, povečati pa nadzor nad porabo pri posameznih zdravnikih. Glede na to, da je za vse gorenjske zdravstvene skupnosti v tem letu ponovno aktualen problem financiranja zdravstvenih storitev v Kliničnem centru, so v tem delu že dosegli določene spodbudne rezultate. Neugodno pa naraščajo predvsem ambulantni stroški, ki so večkrat brez bolezenske osnove. Posebna komisija, ki so jo imenovali, bo pripravila predlog ukrepov za izboljšanje stanja na zdravstvenem področju. Tako je skupščina sprejela predlog za spremembo višine dogovorjenih sredstev. JAVNA RAZPRAVA V občini Radovljica je potekala široka javna razprava o spremembi višine dogovorjenih sredstev za zdravstveno varstvo v letu 1979. Proti predlogu za povečanje sredstev zdravstvenega varstva je glasovalo 13 delovnih organizacij, v nekaterih pa sploh niso razpravljali. O predlogu je tako razpravljalo 11.444 delavcev, za predlog se je odloČilo 7.380delavcev ali 64 odstotkov. Razprava v združenem delu je tudi pokazala, da se večina delavcev strinja s tem, da se poveča prispevna stopnja s 1. septembrom letos za 0,95 odstotkov. Tudi delegati so na minuli seji brez pripomb potrdili ta predlog in tako sprejeli tudi predlog odloka o spremembi odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničitev programov interesnih skupnosti, družbenih dejavnosti v občini Radovljica v obdoblju 1976 do 1980 za leto 1979. SKLEPI Na osnovi razprave so tako sprejeli več pomembnih sklepov. Med drugim pravijo, da planiranje v zdravstveni skupnosti občine Radovljica ni bilo primerno. Združeno delo v prihodnje ne bo več sprejemalo predlogov za zvišanje prispevne stopnje. Takšen način dela povzroča motnje v uresničevanju že sprejetih planov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Zbor združenega dela tudi zahteva, da samoupravna interesna skupnost zdravstvenega varstva občine Radovljica poskrbi za temeljitejše strokovno planiranje. Zdravstveni delavci, pravijo sklepi, so se premalo prizadevali odpraviti negativne pojave. To pomeni, da sprejeti stabilizacijski program regionalne zdravstvene skupnosti ni bil pri vsem kadru v zdravstvu sprejet odkritosrčno. Takemu sprejemanju je bilo primerno tudi uresničevanje (čakalna doba, zdravstvena preventiva, nega na domu in tako dalje). Slabosti zdravstvenega varstva nismo še odpravili, skoraj stopnjuje se, čeprav se za to namenja zadosti sredstev. Izredno problematična pa je čakalna doba, glede na način financiranja pa ni prave stimulacije zobozdravstvenih delavcev. To pa jih ne more opravičevati, da ne bi vložili napore v svojih sredinah. Nevzdržni so posamezni pojavi v zdravstveni službi, saj se močno približujejo administraciji, včasih pa so že birokratski. Interes združenega dela je, da se stanje izboljša, kajti že nekaj let delavci razpravljajo o vedno istih problemih. Zato naj bi si zdravstvena skupnost prizadevala, da izvajalci poiščejo vse notranje rezerve in o rezultatih poročajo skupščini občine Radovljica. Uporabniki pa morajo racionalno koristiti zdravstvene usluge, saj bo le disciplina omogočila višji zobozdravstveni standard v občini. Javna razprava o smetišču v Dvorski vasi bo trajala do konca septembra O L AS 6 STRAN PETEK, 21. SEPTEMBT Kranjska industrija ima mesečno do 20 ton nevarnih odpadkov S pirolizo nad odpadke * ..... u; iih imaio največje kranjske Klasično sežiganje nevarnih odpadnih snovi je še ne tako davna preteklost - Le sodobna tehnologija je kos vsem zahtevam varnega odstranjevanja in tudi varovanja okolja kov, ki jih ,majo največje kranjske^ industrijske organizacije. Peč *g na kratko rečemo je proiz-že izdelal, potem ko je napravi *J»U orav tako pa tudi republiški Od julija letos se iz nepropustnih glinenih jam v smetarski jami v Te-netišah ne kadi več. S 30. junijem so namreč delavci KOGP tozd Komunale prenehali zažigati v glinenih jamah nevarne odpadne tekočine, ki nastajajo kot stranski produkt v proizvodnji kranjske industrije. Razredčila, topila, razna olja in gošče vsekakor niso odpadki primerni za smetiftčno jamo, kjer se »shranjujejo« odpadki na drugačen način — z nasipan jem zemlje. Vse doslej je bilo pač treba razne vrste nevarnih tekočin, ki jih industrija ne more več uporabiti, uničevati na dokaj primitiven način: z enostavnim zažiranjem. Posledice takšnega preveč enostavnega uničevanja so krajani Tenetiš in drugih okoliških krajev krepko občutili; gost dim in smrad sta bila skrajno neprijetna, na čase pa je bilo že kar nevzdržno. »Nismo mogli drugega, kot da smo sredi poletja začeli odklanjati prevzem te vrste odpadkov iz kranjskih delovnih organizacij,« je povedal inž. Andrej Ber-gant, vodja tozd Komunala. »Sami dobro vemo, da taksen način uničevanja nevarnih odpadkov ni pravšnji. Dim in smrad smo lahko le tako pregnali, da smo prenehali sežiga ti. Vendar pa nam je bilo jaano, da industrija nekam mora odvažati odpadke, ki so sicer nevarni za podtalnico. Tega je vsako leto več. Se pred leti je imela kranjska industrija tri do štiri tone takšnih odpadkov mesečno, zdaj pa že petnajst do dvajset ton ns mesec.« Nekatere delovne organizacije imajo toliko nevarnih odpadkov, da bi odlašanje z dokončno rešitvijo uničevanja teh odpadkov lahko imelo še vse drugačne posledice. Najbolj enostavno bi bilo, obenem pa nadvse brezbrižno do okolja, če bi odpadke vozili drugam, pod nos krajanom kake druge krajevne skupnosti. Vendar to nikakor ne more biti rešitev. Izhod seveda je: ni tako enostaven, pa tudi ne tako poceni in trenutno mu — kljub izredni racionalnosti in upoštevanju vseh varstvenih mer glede okolja krajani še prav nič ne zaupajo. Tozd Komunala je namreč naročala švicarsko sežigalno napravo Ho-val prirejeno prav za »izbor« odpad- Hitro je pokošeno, pograbljeno in spravljeno na voz, če vsi poprimejo za delo, tako kot pri Drajnarju v Pševem nad Kranjem. — Foto: D. D. ■ vajalec Šmelt, prav tako pa komite za varstvo okolja in pa komisija za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici. Manjka le še uvozno dovoljenje. Krajevna skupnost Stražišče, kjer naj bi sežigalna naprava stala, doslej še ni dala pristanka. Nezaupanje do naprave, ki naj bi praktično brez dima in smradu goltala nevarne odpadke in jih razblinjala v nič oziroma še v dodatno energijo za sušenje opeke v tozd Opekarni, je glede na dosedanje izkušnje z odpadki razumljivo. Stražišče je že imelo kaj neprijetno smetiščno jamo, razen tega pa je tu še pretežni del kranjske industrije s spremljajočim dimom in sajami. »Naprava za sežiganje golta odpadke poliuretana, raz redčila, čistila, topila, razna odpadna olja in gošče ter s postopkom pi-rolize snovi vplinja, nato pa nastale pline sežiga na neškodljiv način za okolje. Pri tem nastaja tudi precej toplotne energije, ki se jo da koristno uporabiti. V tako suhih energetskih časih bi bilo nedopustno, da bi energijo 40 ton gorilnega olja mesečno spuščali v zrak: zato je najbolj racionalno peč postaviti v bližino kakega objekta, ki potrebuje energijo. Mi smo mislili našo sušilnico,« pripoveduje inž. Ber-gant. Naprava za sežiganje nevarnih tekočin lahko na mesec pogoltne okoli 150 ton odpadkov, seveda ob 12-ur-nem dnevnem obratovanju. Trenutne količine odpadkov iz delovnih organizacij, ki so prispevale 40 odstotkov vrednosti za nakup peči, so seveda še sedaj dosti manjše, vendar pa v ostalih občinah regije prav tako ne poznajo ustreznega načina uničevanja te vrste odpadkov, tako da bi lahko uporabljali kranjsko peč; naprava je prilagojena tudi za odpadke, ki jih imajo zdravstvene delovne organizacije, razen tega pa bo potrebno uničevati nevarne odpadne usedline iz filtrov bodoče čistilne naprave kranjskih odpadnih voda v Za-rici. Takšna sodobna naprava, ki ji poveljuje elektronika, seveda ni poceni. Zanjo je bilo treba zbrati več kot 8,7 milijona novih din. Polovico sredstev je prispevala kot kredit Ljubljanska banka TB Gorenjske, ostalo pa so združila sredstva delovne organizacije in pa investitor KOGP tozd Komunala Kranj. Kranjska peč sicer trenutno ni edina v Sloveniji, vendar pa je glede na vrste snovi, ki jih »predeluje«, ekskluzivna. L. M. Uvoz premoga in podražita Pogodbene količine premoga za letos so pn Kurivu že prodali — Letošnjo sezono bo potrošnja okoli 100.000 ton — Uvozili naj b brikete, premogovniki pa predlagajo poeta- žitev Na Gorenjskem prodaja premog Merkur v vseh občina razen v Skorji Loki, v Tržič pa dobavlja premog Mercator* Lani je bila potrošnja premoga na Gorenjskem do 64.000 ton s letos pa so do zdaj sklenili pogodbe za 91.000 ton. Premogovniki so Merkurju do konca avgusta dobavni odstotkov pogodbenih količin, s tem, da nekateri premogov povsem izpolnjujejo obljube, drugi pa imajo težave. Prima*} jim rudarjev, ne dosegajo planskih obveznosti, imajo staro a mo in druge težave. Razen tega iz nekaterih premogovnikov pr haja izredno slaba kvaliteta, tako iz Kosova in Mostarja, na morajo pri Kurivu sprejeti številne reklamacije. Ni tudi Bobe* skrivnost, da premogovniki iztržijo za prodan premog ainfc potrošnji 40 do SO odstotkov manj kot če ga prodajo terraoeie* trarnam. Prav zato si zdaj prizadevajo, da bi premog podratf za okoli 35 odstotkov in da bi tako cene uskladili z ostaha energetskimi viri in prišli do ustreznega sorazmerja med 1» mercialnim premogom in premogom za termoelektrarne. Letos se je popraševanje po premogu povečalo, predv*,, nesezonskih mesecih, ko so bile običajno precejšnje zalof*. h praševanje je bilo večje zaradi izredne podražitve naftnih fa> vatov. Poslovni odbor TOZD prodaje na drobno je tako sprejeli sklepov. Pogodbene količine za letos so prodali, sprejemajo s naročila s plačilom akontacije, z dobavnim rokom v let« itd kupcem pa priznavajo 7,5 odstotka obresti od dneva vplačila premoga ne dobavijo v 30 dneh. Med drugim so tudi omejili nt čine. Da pa bi izboljšali dobave, se bodo morali podpreti prtJt gi slovenskih premogovnikov za podražitev, predlogi za d*» čene ugodnosti za uvoz opreme in predlog o uvozu briketa« Pri Kurivu ocenjujejo, da bo potrošnja v letošnji jesa okoli 100.000 ton, toliko pa nikakor niso mogli predvideti koncu leta 1978, ko so sklepali pogodbe. Vendar pa sodij« bodo ob stalnih dobavah lahko prodali toliko premoga kot kupci potrebujejo in zahtevajo. NA DELOVNEM MESTU Slavko Sajn - avioreferent Skoraj ves čas, ko se pogovarjava o njegovem delu, avtomatično vrti telefon. JAT in Inex kliče. Najbolj zasedene številke so to. Nič čudnega, saj jih kličejo vse številne jugoslovanske turistične agencije. In če le za trenutek odloži, že zazvoni pri njem: Ali je še kaj prostih mest za Beograd? Je rezervacija za London urejena? Kdaj gre prvi avion za Hamburg? In Slavko odgovarja, preverja po datumski in poimenski kartoteki, odgovarja in spet išče Inex, JAT... Sedmo leto je že turistični delavec. Dobro leto je pa avioreferent. Od lanskega maja, ko je Alpetour dobil registracijo za prodajo mednarodnih kart. Prej so jih naročali pri njihovi agenciji v Ljubljani in prav nerodno je bilo, ko so jim vozovnice za njihove potnike pošiljali zdaj po pošti, zdaj po avtobusih. Danes se praktično letalski potniki z vse Gorenjske obračajo nanj. Razen morda Jesenic in Bleda, kjer imata to službo uvedeno tudi Viator in Kompas. Prav te dni je najhuje, ker se pričenja sejem mode v Beogradu, pa potem sejmi v Frankfurtu, Hamburgu, Kolnu, Parizu in tako naprej. In za take polete je treba rezervirati vozovnice veliko prej. Ze za polet v Beograd morate rezervirati vsaj 10 dni pred odhodom. Posebno za Inexove avione je gneča, ker odletijo z Brnika že ob 6.45. Njegovo delo je sprejem rezervacije, priprava letalske vozovnice za določenega potnika, za določen datum in uro in seveda obračun vozovnice. Za doma to ni težava. Zlahka se izračuna cena tudi za prvo letališče zunaj nafte države. Težji pa je izračun naprej. Na primer, iz Frankfurta, ki ie za nas okno v svet — včasih je bil to Zurich — v Boston, New Vork. Los Angeles in nazaj, ali pa iz Frankfurta za New Delhi, Sin-gapur, Bali in tako naprej. To je pa že druga pesem. Kaj vse moraš tu upoštevati! Na enomesečnem tečaju je bil v Beogradu, kjer so jih naučili tega znanja, toda cene vozovnic se na svetovnem tržišču vsak dan spreminjajo. Iz Beograda pošiljajo teleks za teleksom samih sprememb. Njegov »brevir« je debela knjiga, kot nekakšen telefonski imenik, le da je še bolj na drobno tiskana in še bolj polna številk; »APT, Airline passenger tariff,« kjer najdeš linije in cene za cel svet, kjer le leži potniško letališče. Upoštevati je treba vse podražitve v posameznih deželah, popuste, ki jih daje ta ali ona letalska družba — paziti ali je to povratna karta ali »specialka« — ta je vedno povratna in vrniti se moraš na letališče, od koder si poletel ob točno določenem dnevu 1 lav in uri. Pomemben je tudi čas, koliko dni se zadržiš v tujini, seveda spet od dežele do dežele različno ... Pošteno je treba napenjati možgane, da vzameš v račun prav vse. Vas zanima, kdo vse ima popust pri letalskih vozovnicah? No, pri nas doma so jih deležni vojaki, od 20 do 35 odstotkov, glede na čas poleta, otroci do 2 let plačajo le 10 odstotkov vozovnice, 20 odstotkov je družinski popust. Ceneje je tudi za skupine, za mladino, študente, za borce za severno mejo, za nosilce albanske spomenice in tako naprej. Dosti je tega posebnega dela. In kdo so največ Slavkove stranke? Tujci, ki prihajajo k nam na dopust, potrebujejo naj večkrat le rezervacijo za domov, toda vedno več nas je, ki hočemo hitro in udobno potovati po svetu: največ je komercialnih potnikov in turistov. Vse več je tudi poletov čez ocean. In število rezervacij narašča, kljub temu, da so ftle cene močno gor. Najhuje pa je v poletni sezoni in ob času sejmov, kot je zdajle. »Rad moraš imeti to delo, sicer bi že ušel,« se smeji Slavko. »Ljudje pogosto ne morejo razumeti, da jim ne morem takoj rezervirati vozovnice. Zato raje vidim, da jim kasneje po telefonu ali kako drugače sporočim, kako je z rezervacijo. Najhujši dnevi za rezervacijo so ponedeljek in torek, ob četrtkih in petkih pa hodijo po vozovnice. Imamo pa veliko stalnih strank. Ljudje se te le navadijo. Tudi take primere imamo, ko so se ljudje preselili v Ljubljano, pa še vedno pri nas naročajo vozovnice.« »In kaj je pri vašem poklicu najtežje?« »Dobiti po telefonu Ineks, JAT ...« Iskrina telefonska cen v Moskvi Mednarodna tranzitna elektronska teL centrala pripravljena na tehnični prevzem T, dela na montaži lskrine centrale potekajoči nu — Visoka ocena kvalitete opravljenih delL v Sovjetski zvezi odpira nove možnosti Olimpijsko leto 1980 je čutiti na vsakem koraku. Praktično se je maskota medvedek Miša vtihotapil v celotni vsakdan Moskve, saj nas gleda skoraj iz vsake izložbe, znak olimpijskih iger pa se nahaja skoraj na vsakem, za turista količkaj zanimivem predmetu. Tudi Iskri ni strokovnjaki hite pri delih na usposobitvi mednarodne tranzitne elektronske telefonske centrale v Moskvi, ki jo je treba vključiti v mednarodni telefonski promet do konca letošnjega leta. Kot so nam povedali v predstavništvu Iskre v Moskvi so se montažna dela praktično končala, končujejo se tudi zadnji preskusi centrale in se v naslednjem tednu že pričenja tehnični prevzem s strani sovjetskih poštnih strokovnjakov. Temu bo sledilo vključevanje kanalov in s tem poskusni telefonski promet, 31. decembra pa naj bi bila centrala dana uradno v javni promet. Direktor Iskrinega predstavništva v Moskvi Franc Ferkolj je izrazil vse priznanje tako strokovnjakom in delavcem Iskre, ki so sko sovjetski pošti prilagojeno i sko telefonsko centralo tet H izdelali in dostavili v Mo«*] tudi Iskrinim strokovnjake« v Moskvi vodili in izvajarj celotne naprave. Sama m dela so pod vodstvom Iskro? kovnjakov kvalitetno u*ag| ski montažerji, ki so bili fep som na šolanju v Kranju s i rah. Vodja celotnega obj^l inženir Franc Jurjevčič naa«ii dal, da ima Iskra v Moskvi pini strokovnjakov, ki j« dipl. inž. France Plavčak th*i ware), ki skupaj s sovjetafo I tažerji praktično nepr*ut«#| treh izmenah delajo na tnonoll trale že od 29. novembra \fS skupaj se zavedajo, da je ^ i tata njihovega dela v rt« odvisna nadaljnja poslov^ cija ter trajen prodor lakr* sovjetsko tržišče telefonije proizvodnih panog. Zavod za pospeševanje in razvoj turizma 64260 BLED Komisija za delovna razmerja objavlja potrebe po delavcih za opravljanje naslednjih del i*, 1. DELA BLAGAJNIKA v smučarskem centru Z s trni k v zimski sezoni in 11 liscu na Bledu v poletni sezoni — 2 delavca; 2. STROJNIŠKA DELA na žičnicah na Zatrniku (ponovitev objave) S dakv«. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati isaolsjajalJ naslednje pogoje: Pod 1.: srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih ibz. nižja strokovna izobrazba in'3 leta delovnih t Pod 2.: poklicna šola kovinske, električne ali dni« stroke z izpitom za KV delavca in 2 leti del šenj. Zahteva se tudi moralnopolitična neoporečnost ter , zdravstvena sposobnost, pri moških kandidatih pa tudi ški rok. Osebni dohodek po Pravilniku o osebnih dohodkih in drugih, delavcev TOZD (akontacijska osnova za blagajniška dela ca. za strojniška dela pa ca. din 7.000. Delo se združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim cajo» skusno delo je 3 mesece. Stanovanj ni na razpolago. Rok za prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtev je M fe' dneva objave na naslov: Komisija za delovna mnatca' TOZD Turizem in rekreacija Bled - Cesta svobode 13. Nepopolnih prijav komisija ne bo upoštevala. Na podlagi prijav bo opravljena izbira v 5 dneh po preteku za prijavo, v nadaljnjih 5 dneh pa bodo kandidati 1 o izbiri. Nastop dela takoj po izbiri ali po dogovoru. ? okviru prireditev »Rivolijski september* so nov % trk v novem delu Rivolija poimenovali po po-» ntenem Kranju. — Kranjski kolesarji tekmo-a oii po ulicah Rivolija - Batista razstavlja v testni galeriji svoje grafike - Kranjski ribiči na tfooritvi ribiškega doma - Navdušenje nad kranjskim pihalnim orkestrom »Piazza Giardino Kranj« v Rivoliju Vakoktto v septembru prirejajo v iwnju. pobratenem mestu Kranja, tgft tportnih. kulturnih in dru foih prireditev. V letošnje prire-itve pa so vključili tudi svečano tfontev parka v novejšem delu hobja. ki bo predvsem namenjen takom. Park nosi ime po pobra-attr, mestu Kranj: »Piazza Giar-»o Kranj«. Pravzaprav je bil to teden srečanj i»oJi-Kranj. Najprej so se v »Rivo-■t. september« vključili kranjski Ibarji. ki »o se od 8. do 10. sep-feora udeležili tekmovanj po ulita Rivolija in dosegli v kategoriji *v, drugo in tretje mesto. , Kulturna delegacija Kranja je J v Rivoli 11 septembra. Aka-J hr..i Milan Batista je v mestni Efj odprl razstavo svojih grafik, taae Tavćar pa je v dveh preda-kjjjk v Rivoliju in bližnjem San «wniu. pokazal vrsto zanimivih " bp)ativov o Gorenjski, ki so jih "J tabjani poimenovali »Pot po naj-| ^lihitorah«. 14. septembra pa je prišla v Rivoli uradna delegacija skupščine občine Kranj, ki jo je vodil Jože Ahačič, član komisije za medobčinsko sodelovanje, Peter Tulipan, član DPZ skupščine občine Kranj in Vili Eršte, tajnik ribiške družine Kranj. Z njimi pa je v Rivoli prišel tudi kranjski pihalni orkester pod vodstvom Branka Markiča, ki je ob vseh številnih nastopih žel izredno navdušenje in pohvalo. V soboto, 15. septembra, je župan Rivolija, Silvano Siviero, slovesno odprl park, ki se imenuje po Kranju, o pomenu takega sodelovanja med mesti in deželami pa je spregovoril tudi naš konzul v Milanu, tovariš Aleksander Frančeškin. Pozno zvečer je kranjski pihalni orkester priredil na glavnem trgu v Rivoliju promenadni koncert, ki je privabil več kot tisoč meščanov. Navdušeni so bili nad kvalitetnim igranjem kranjskih godbenikov, pa tudi nad programom, saj ni manjkalo poznanih italijanskih skladb kot Bella Italia in partizanska Bella Ciao, pa seveda tudi poskočnih domačih viž. Tudi v nedeljo, pri otvoritvi novega ribiškega doma v bližini Rivolija. ki so ga zgradili ribiči sami, ni šlo brez godbe. Tudi tu je kranjski pihalni orkester priredil promenadni koncert. Morda še majhna zanimivost: prav zaradi tako uspešnega sodelovanja na kulturnem področju med obemi mesti, pripravlja priznan profesor glasbe iz Rivolija skladbo »Pozdrav Kranju«. Tudi ob tem srečanju so predstavniki političnih organizacij poudarili, kako pomembno je naše sodelovanje z njimi, da imajo prav v nas oporo za uresničevanje njihovih socialističnih ciljev, kajti v naši družbeni ureditvi vidijo red, osebno in družbeno varnost ter zbliževanje in krepitev prijateljstva med narodi. Tekst. D. Dolenc Fotografije: A. Mavric i pihalni orkester je v Rivohju navdušil z italijanskimi skladbami in t domačimi viiami e TK Gorenjski tisk TOZD KARTONA2A Kranj objavlja prosta dela in naloge OBTRGOVANJA KARTONSKIH ZLOŽENK IN SPREJME VEC DELAVK ZA PRIUČEVANJE Pogoj: končana osnovna šola, delo je dvoizmensko, združuje se za nedoločen čas in je zanj določeno enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in izobrazbi sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Moše Pij ade 1, Kranj, v roku 15 dni po objavi. Slovenski paviljon sta obiskala tudi voditelja katalonske združene socialistične partije Gregori Lopez Raimundo in Antoni Gutierrez Diaz, ki sta si z zanimanjem ogledala razstavljene eksponate o razvoju slovenskega nacionalnega vpraSanja. — Foto: M. V. Predstavitev Slovenije Slovenska izdaja Komunista organizirala udeležbo na festivalu glasila združene socialistične partije Katalonije — Slovenski paviljon obiskal tudi generalni sekretar KP Španije Santiago Carrillo Barcelona — V okviru letošnjega programa sodelovanja na razstavah komunističnega tiska je slovenska izdaja Komunista organizirala udeležbo na že tretjem festivalu katalonskega Treballa - glasila združene socialistične partije Katalonije — ki je v Barceloni potekal od 14. do 16. septembra. Slovenski komunisti so se Kataloncem predstavili že drugič. Tokrat je bil slovenski paviljon obogaten z razstavo o razvoju slovenskega nacionalnega vprašanja in 28 razstavljenih eksponatov je nosilo geslo »Slovenci so si z orožjem in knjigo v roki izborili svobodo«. Razstava je vzbudila veliko zanimanja, saj v Kataloniji poteka živahna politična dejavnost v zvezi z avtonomnim statusom te španske pokrajine. Poleg zastopstev evropskih komunističnih partij je na festivalu sodelovalo tudi več osvobodilnih in naprednih gibanj Latinske Amerike in Afrike, med katerimi je posebno pozornost vzbudilo zastopstvo Polisa ria. Slovenski paviljon je obiskal tudi generalni sekretar KP Španije San- tiago Carrillo, voditelja katalonske združene socialistične partije Gregori Lopez Raimundo in Antoni Gutierrez Diaz ter veleposlanik SFRJ v Madridu Rudi Cačinovič. Izrazili so zadovoljstvo ob ogledu razstave, saj je bila Slovenija na festivalu prav gotovo najbolj poglobljeno predstavljena. Carrillo je na sprejemu delegacij posebej poudaril, da je zelo pomembna udeležba evropskih komunističnih gibanj. Festival je bil zaključen z mitingom, ki je bil uglašen na oktobrski referendum o avtonomnem statutu Katalonije, ki ga označujejo kot pot uresničevanju nacionalnih pravic. Na mitingu je poleg voditeljev katalonske združene socialistične partije spregovoril tudi Carrillo. Treballov festival je obsegal tudi vrsto športnih in kulturnih prireditev. Tako je bila slovenska udeležba dopolnjena z nastopom beograjske folklorne skupine Edinost, ki je predstavila plese in pesmi Jugo- 8,avije M.VoIčjak W PA NISMO SE UKLONILI fcfejta bi, da bi jih videli, kako na svojem teanakem srečanju na Colle de Lys, po-a^r. v partizanske vrste, s ponosom nosijo I *ivi titovko s partizansko zvezdo, rdečo Hbttf vratu in na prsih odlikovanja. Mi M»borili n Titom, s Titovimi partizani. Mi » kaj je bila prava borba, govore njihove v j/^ebnem zanosu. In ko so z nami, se fet,jo kot doma, tako naši .. . danes pridejo k nam, v pobrateni tat; m prav je, da veste, koga sprejemamo v španski delegaciji, ki prihaja. Med njimi so »i partajani, naši partizani, ki niso klonili nt ob dkipaciji Italije in pohiteli nazaj v k/idomov7no, kamor so jih hoteli spraviti ijtrr. Bežali »o iz taborišč, v katera so jih pfMemci. Pridružili so se našemu boju in kjtaui m preskušnje trdega, krvavega par-tukjp življenja. Od 40.000 italijanskih toiinov, ki so se borili pod našo partizan-l uatavo, jih je v bojih padla polovica. Wi* ki bi vam jih rada predstavila danes, uk/> naši, po duši pravi Jugoslovani in ni EL katerihkoli predstavnikov Kranja z mM RivolijČani, da bi nas ne prišli po- Vavauori ^tokratno zgodbo ima tovariš Clemente domačin iz Rivolija, ki zdaj živi v in te tam bori za enakopravnost in tujih delavcev v Franciji. Njegov boj NaAjenial. Ltyudlacija Italije ga je ujela v Gravini rtfs Hotel je v partizane, pa mu An gle I postili. Potem je šel na glavni ameriški ti jih tam prepričal, da je Jugoslovan, i n Milj pri Trstu in da ae piše Va rosic" Bil je tako prepričljiv, da so mu dali potrdilo in ga spustili. S posebnim transportom je prišel na Vis, kjer je dobil orožje in takoj padel v hude boje še na morju, ko so na Korčuli in Solti izgubili veliko borcev. Le polovica jih je še ostalo, se spominja. Nemci so jih tolkli s Hvara, onitpa jurišali s klici: »Viva Tito!« V I. in II. Prekomorski brigadi je bil najprej in potem v I. Proleterski diviziji, kjer je bil njegov komandir Koča Popovič, in v 13. proleterski brigadi, pod komandirjem Milanom Zežljem, pa v 13., 14. in 15. Hercegovski proleterski brigadi, in nazadnje v avto-bataljonu II. armije do osvoboditve. Kdaj mu je bilo najhuje? Ni bilo manj ali bolj hudo, poudarja Klemen, bilo je hudo. Ves čas. Bilo je hudo, ko so borci padali pod težo bremen, od lakote, mraza, bilo je hudo, ko so jih bombardirale štuke, ko so selili bolnico preko Vrbasa, nekje med Jajcem in Travnikom, ali ko so prekoračili reko Bosno, ki je bila hitra in velika voda in so v njej izgubili vsoživi-no, komoru. Ali pri Konjicu, ko so bili tako lačni in so dobili Češnje... Vsako pomlad, ko v Grenoblu dozore češnje, se spomni Konjica .. . In potem desant na Drvar. Takrat je bil v glavnem štabu. Tri mesece je bil s Titom. V Četi je bil, ki je varovala tuje misije. Ko se je pričel desant, je bil s svojimi na malem lesenem mostu, kakšnih 500 metrov od general štaba. Takoj so užgali po padalcih. Kakšnih petnajst, dvajset so jih sestrelili, potem so se morali umakniti v gozd, kjer so vzeli v zaščito angleško in rusko misijo in se poskusili prebiti do Kupresa ... 2e v Drvarju mu je Tito obljubil odlikovanje in danes je Clemente Vava-8sori ponosen na orden za hrabrost in orden zasluge za narod, s katerima ga je po vojni odlikoval tovariš Tito. Zaradi odličnega zadržanja med borci je hitro napredoval: bil je poročnik, potem komandir čete in komandant bataljona. V VIL ofenzivi je bil komandant brigade in iz vojne se je vrnil s činom kapetana. »Bilo je hudo. Kamorkoli si prišel, nisi vedel, kaj boš našel v hiši: četnika, ustaša, petokolonaše? Pa vendar, ko bi ne bilo z nami ljudi, ki so nam dali vse, kar so imeli, bi ne zmagali. Cel vaš narod bi moral biti odlikovan. Ce smo zmagali, smo zato, ker smo imeli za seboj take ljudi. In vedite, Tito je en sam na svetu!« Vincenza Giuglarja iz Condove v bližini Rivolija so Nemci zajeli pri Budvi in ga vtaknili v posebno taborišče v Splitu. Kmalu pa so dobili stike z domačini in nekoč ga je mlada partizanka, Mileva Rožič, Splitčanka, vprašala, če hoče v partizane. Bil je takoj za to in v svojem taborišču je zbral dvanajst tovarišev. Neke noči, bilo je 12. decembra 1943, so ušli in se priključili III. udarni Dalmatinski brigadi. Okrog Livna in Duvna se je boril s svojo brigado, v Imotskem, v.Kninu, Mostar- ju, Obrovcu, Širokem bregu. Najhuje pa je bilo v borbah v Čapljini ob Neretvi: od 400 borcev, bili so »sami italijanski partizani, so ostali le trije. On in še dva. Vincenzo je skočil v Neretvo in na drugi strani naletel na partizansko milico. Postal je vodnik naše narodne milice. Toda hudo je bilo tudi pri Kninu. V borbah za Knin je padlo 2000 partizanov in 6.000 Nemcev. 70 topov so usmerili partizani na mesto. Pri Kninu je potem prišel v IV. Dalmatinsko brigado. O Vincenzovem življenju med jugoslovanskimi partizani je italijanski pisatelj Giacomo Scotti napisal knjigo »Bataljon raztrgancev«, kjer realno opisuje našo borho, trpljenje, navezanost ljudi na našo borbo. Točno opisuje koliko borcev je bilo v brigadah, v katerih je bil ali jih srečeval, koliko žena, koliko žrtev. Tudi o tem pripoveduje, kako je nastajala naša nova oblast, kako so jih naše partizanske matere sprejemale kot svoje sinove, čeprav so bili prej okupatorji. Ko je bilo konec vojne, se je vračal v Italijo na francoski ladji la Marigot. Angleži so bili sicer na njej in ko so se bližali Bariju, so jim veleli, naj vse zvezde, titovke in vse znake, kar so dobili v partizanih, vržejo v morje. »Da bi zavrgel to, za kar sem se tako srčno boril, kar mi je še danes tako sveto, ne to pa ne. Še danes imam titovko in zvezdo na njej. V avtu jo imam. Jutri jo bom imel na glavi, ko bo proslava na Colle de Lys ...« Tudi on je bil naš partizan in je bil celo med tistimi brigadami, ki so osvobajale Slovenijo: bil je v borbah v Železnikih, Kranju, Radovljici, na Bledu . .. Zato se čuti še bolj našega. Vincenzo Giuglar Upam, da bo njegova knjiga kdaj prevedena tudi v slovenščino. Omero Cappelli ni Rivolijčan, temveč je doma v Ca.stelefioren ti no pri Firencah. Toda tu v Rivoliju ima prijatelje še iz vojne in kadar pridejo Kranjčani sem, je vedno tu. Ornem Cappelli V italijanski vojski je bil kurir pri 19. armadi v Dubrovniku. Ze kot rojen antifašist je imel pri nas stike s komunisti in jim je nosil razen material. Ko pa je prišla kapitulacija, je njihov komandant dejal, da je on začel z Nemci in tudi ostal bo z Nemci, in Nemci so jih spravili v posebno taborišče pri Dubrovniku. Kakih 30 vojakov - 10 jih je bilo iz iste vasi ko Omero — so sklenili, da bodo ušli. Ubili so nemškega stražarja in zbežali v bližnje hribe. Tri dni in tri noči so hodili. Da bi dobili stik s partizani, so si iz italijanske rdeče bombe izrezali petokrako zvezdo. Visoko v hribih so našli pastirčka in ko je ta videl zvezdo, jih je peljal k terencem nad Boko Kotorsko. Prišli so v Popovski bataljon. Omero je imel izkušnje kot bolničar, zato je bil tudi pri partizanih bolničar in so ga poslali v bolnico 29. Hercegovske divizije, ki je imela sedež v Črnem Kuku. Ko pa se je formirala 13. udarna Hercegovska brigada, je bil premeščen vanjo. Tam je bil nekaj časa kar za zdravnika, ko ni bilo drugega. Pozneje so dobili pravega italijanskega zdravnika iz Genove, dr. Armandola. Brigada je osvobodila Mostar in potem osvobajala tudi po Sloveniji. Najhujših borb se Omero spominja na Bileči v Novem Sadu v okolici Reke in Poste jne. Z Bleda je potem njegova brigada pohitela proti Mariboru, kjer so razoroževali Nemce, ki so bežali. Iz partizanov je prišel kot podporočnik naše vojske. D. Dolenc G LAS 8.STRAN Tomo Križnar: BOGINJA - MATI VETROV ANDREJ STREMFKLJ 11. nadaljevanje Naslednjega dne smo ostali na sedlu. Ves dan smo delali na žičnici. Ivč in Igor sta včeraj s Šerpama Lakpo in Nurujem opravila rekordnih sest voženj. Tudi danes nam pomagata Lakpa in Nuru. Stara sta toliko kot jaz in sta prvič na ekspediciji. Zelo sta marljiva. Neprestano se menjamo pri delu. Kdor počiva, pa v zavetju med skalami kuha juho ali čaj. Vse si delimo s Šerpama. Dobro se razumemo in postanemo pravi prijatelji. S sedmimi vožnjami smo postavili nov rekord. Drugič se nam pot do Induplatija bolj vleče. Cela horda nas je. S seboj smo nesli precej materiala, tako da bodo imeli tisti, ki bodo ostali v taboru, dovolj dela za naslednji dan. Vreme se je zgodaj pokvarilo, tako da smo že v močnem sneženju prišli do opreme, ki smo jo pustili na koncu vrvi. Skalnato ramo povezuje s položnejšim pobočjem kratek grebenček. Na Tibetanski strani tega grebenčka se lotimo kopanja ploščadi za šotor. V taki višini je to vse prej kot lahko. Nekaj zamahov z lopato ali cepinom ti že vzame vso sapo. Ker nas je glede na število preveč. Zvone prične napenjati vrvi. V veliki formi je. Daleč pred vsemi je prišel sem gor, sedaj pa mu komaj sproti odmotavam vrv. Sicer je ta res nemarno zvita, tako da mora priti še Franček, da sploh lahko odmotava »solato«, ki je nastala. Vzdušje v bazi je popolnoma drugačno kot na hribu. Moreče se mi zdi. Vseh šest spremljevalcev in Murna, vsi so že naveličani baze. Kako tudi ne, saj je že skoraj mesec dni, odkar so prišli. In ves ta čas čepeti v bazi, to mora biti grozno. Jaz sem v začetku prisilno podaljšal bivanje v bazi za kak teden in sem bil že tako siten, da je bilo kaj. Sedaj mi je baze že po dveh dneh počitka dovolj in sem kar vesel, da grem lahko nazaj na hrib. Radioamaterja imata težave. Obe Hondi, ki dajeta energijo za oddajanje, sta se pokvarili. Sploh ne vesta več, kaj bi. Zato sta razumljivo slabe volje. Slave se cele dneve ukvarja s Hondo in nima časa niti kuhati. Z Nejcem ga kar uspešno nadomestujeva. Se posebej vešč kuhanja je Nejc. V Hondo sta se na koncu vtaknila še Franček in Štefan. Slednjemu je končno uspelo, da je eno spravil v pogon. Tako sta Slave in Matjaž po daljši prekinitvi spet lahko začela oddajati. Vsega je bil kriv slab ne-palski bencin. Napredovanje na hribu je za nekaj časa zastalo. Na novo postavljena tabora Induplati in Rašica (III) je bilo treba opremiti. V vsakem taboru so štirje šotori s po tremi ležišči. V vsakem šotoru mora biti kuhalnik za kuhanje in posoda, ter veliko hrane. Vse to predstavlja ogromno število tovorov in seveda prav toliko nošenj. Na našo srečo so bili Serpe odlični in eno največjih pozitivnih presenečenj naše odprave. Seveda so tudi med njimi izjeme. V teh nižjih taborih, kot sta Induplati in Rašica, smo skušali čim več kuhati na srednjih, tri kilogramskih jeklenkah. V »Džungla ni noben bav-bavii kilogramskih jeklenkah, ker velike, 10 kilogramske, v katerih je mešanica propana in butana, slabo gorijo. Naš kuhar v Alpini je postal Pasang Temba, Serpa, ki je našo skupino spremljal na poti do baze. V začetku smo računali na Pasanga, ki je kuharski pomočnik. Na Makaluju je bil višinski nosač in je izgubil prste na roki. Vendar je zbolel in to tako hudo, da je moral zapustiti bazo in oditi v dolino. Ravno na dan ponovnega odhoda na hrib, je imel Mk rojstni dan. Zato sva se z Nejcem še posebej potrudila s kosilom. Napravila sva odlično pizzo. Tako smo se je najedli, da nam je bilo popoldne popolnoma odveč oditi v Alpino. Počasi, kot megla, smo se premikali do pod stene. Mku se hrana še ni dovolj »usedla«. Pri vstopu v steno je moral bruhati. Tudi Nejc se je slabo počutil, tako, da smo bili kaj žalostna povorka. Veselo smo presenečeni, ko nam v Alpini ni treba ~*---1 - -~iJt;«« za- kuhati. Temba nam je takoj postregel z jem. nato pa še z okusno večerjo Iz baze no popoldne, ker smo čakali poštarja. T vročim ča-smo šli poz-Takoj, ko pa Pogled na zahodno Ramo iz baznega tabora. Pri napenjanju vrvi do Induplatija smo za pritrjevanje vrvi v kline, vsi uporabljali vponke. Te bomo potrebovali za napenjanje naprej, zato smo morali vponke nadomestiti z vrvicami. Z Mkom sredi kopanja ploščadi s to nalogo odideva navzdol. Rahlo sneženje se je spremenilo že v pravi snežni metež. M k mora pri vsakem klinu sneti rokavice, odpreti nož in odrezati kos vrvi. Kljub vsemu nama gre delo hitro od rok in še pred vsemi prideva v Alpino. Danes, 15.4., ima Nejc rojstni dan. Kaj žalostno praznovanje ob delu na žičnici. Za nameček je bilo še oblačno, pihal je veter, tako da je bilo vse prej kot prijetno. Delali smo do srede popoldneva, dokler nismo izpraznili spodnjega depoja. Zadnji dve vožnji sta bili namenjeni že kisikovim jeklenkam. Srauf, Zvone in Stipe so dosegli zahodno ramo in po grebenu prvo sedlo. Tam so iz Zahodne globeli leta 1963 na greben prišli Američani, ga kmalu zapustili in nadaljevali v severno pobočje. Srauf je ves navdušen. Po radiu nam je sporočil, da pot ni težka in da je vrh tako blizu, da bi ga lahko prijel z roko. Vsi smo veseli tega hitrega napredovanja. Popoldne sestopimo v bazo. smo odnesli pete, je prišel. Tako bomo pošto dobili šele na hribu. Igor, ki je danes dežurni na spodnji postaji žičnice, naju je z Romijem poklical, naj prideva gor. Tole pa ne bo nič dobrega. Ze pod steno smo zaslišali žvenke-tanje kovine, potem pa smo opazili jeklenko z odbitim ventilom, kako je priletela na spodnji snežen stožec. Na spodnjem depoju dobiva pravo razdejanje. Igor je obupan. Prav pri zadnji vožnji, ko so peljali dve plinski jeklenki in sedem kisikovih, seje že močno načeta vlečna jeklenica utrgala. Košara s tovorom, ki je bila že skoraj na zgornji postaji, je kot strela zdrvela navzdol in na spodnji postaji napravila pravo raz —•— —i--1:____ vreča pa raztrgana. Ze takoj ob »pnstanku« sta z košare padli dve kisikovi jeklenk, Košara je bila Sedaj kakih 10 m pod depojem. Visela je le na tanki vrvici v previsnih skalah. Da bi rešil vsaj tisto, kar je ostalo, sem se spustil h košari. Povsod so bile raztresene drobnarije, ki so bile v zaboju s hrano. Le-ta se je vsa raztresla. Prav previdno sem povezal košaro z vrvjo, Romi in Igor pa sta jo potegnila navzgor. Le tri kisikove jeklenke so bile dobre, ostalim pa je pri udarcu potrgalo ventile. Ze takoj naslednjega dne je prišel na hrib Štefan, ki je ob pomoči tovarišev popravil žičnico, tako da so takoj potem že lahko vozili z njo. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NAKLO - Toma Križnarja, 25-letnega absolventa Visoke ekonomske šole v Mariboru, doma iz Naklega, poznamo po sijajnih potopisih, ki nam jih prinaša s svojih poti po svetu. Prikazuje nam živo, neposredno in trdo resničnost svetovnega juga, brez nabreklega opevanja, sentimentalnosti ali vzhičenosti in tudi brez olepševalnih ovinkov. Tomo je neusmiljeno stvaren in zato prepričevalen. Slika s kratkimi, a učinkovitimi potezami, ki so polne vsebinske tehtnosti, jasnosti in nedvoumnosti, ki so polne tudi porogljivih in h umornih prebliskov. Njegova potopisna beseda izžareva radost, ki jo občuti ob srečanju s pravim človekom, gnev in srd, ki ga čuti do podležev in surovežev. Križnar očitno ne piše zato in tako, da bi jokavo v zdramil in bolestno razvnel bralčevo sočutje ali srd; ne gre mu za trenutni uspeh, Križnarju gre za vrednost. Bogatejši je za številne izkušnje, za širše obzorje, bogatejši za trezen pomislek o sebi, svojem bivanju in nehanju, za razmislek o človeku, o človeštvu nasploh. Ves mladosten je, vitalen in razigran; tako, kot so mladostni, a zreli njegovi potopisi, tako, kot je živahna njegova pisana izpovedna iskrenost, ki jo plemeniti čutna dojemljivost in intenzivno doživljanje. BREZ DEPRESIJ IN KRIZ SREDNJIH LET »Od kdaj in zakaj si na svetovnem popotovanju?« »Od osemnajstega leta, ko so mi lahko izdali potni list. Prej sem precej bral, pa sem hotel videti vse tisto, kar je bilo pisano o svetu in ljudeh ... A ni tako, vsaj vedno ni tako, kot pišejo .. .« »Kaj ni tako kot pišejo?« »Poglej: ko pridem s poti, me vsi začudeno gledajo. Res sem bradat, a zato nisem ne hipi ne »hašišman«. In vzklikajo: joj, kako mora biti nevarno tam v džungli, kako si le upaš? Kače, malarija, tigri, jaguarji . . . Figo je nevarno! Veliko bolj mori motorizacija. Malarijo moraš preboleti, z jaguarjem pa sva se srečala, a sva krenila vsak po svoje. Me ni ugriznil ne on, ne jaz njega.. . Ampak čez pet minut sem se začel tresti... Pravim ljudem in tudi doma: džungla ni noben bav-bav. Komarji so še najbolj zoprna stvar. Res pa je, da legendarnega netopirja, ki ti pri priči spije kri, nisem še spoznal. Sem torej prikrajšan za izkušnjo ... »Se res ničesar in nikogar ne bojiš?« »Seveda se bojim in me je večkrat strah. Če rečem, da vase zaupam, bo preveč domišljavo. Zaupam v svoj občutek; tudi tvegam. Vendar povsod naletim na ljudi, ki so tako topli, tako človeški, da nikjer bolj . . . Nimajo nobenih depresij in ne kriz srednjih let, preprosti so in ne kot mi, ki smo napol umetni, razrvani, živčni, pehajoči stalno za nečim. A niso neumni. Bolj naravni so, bolj razmišljajoči. Mi je nekoč dejal misijonar: »No ti, ki si tako važen, ali sploh veš, kdo si?« Saj res, kdo sploh »Grozno, v Braziliji, grome T^1 mesecev in pol sem bil v .Jvjftv. W 1 riki, s Tomosovim motorjetr. j9 rija sveta v malem. Nikojar' upal ničesar vprašati. Potem je nekdo ogovohl Prosil me je za dolar, češ da^J H ari Krishna tempelj, že slišal za to versko sekto, ki | Indije, najbolj pa se je \ času razvila v ZDA. Pod^ vsega prenažrti Amerikan jim je že odprlo malo vec Obrnem žepe in mu ptjktk*! katere moram imeti do H**! Ko mu povem, da sem UuVn*J lje v nek tipičen hongkonSki nik. Spodaj je katolišks M prvem nadstropju budistih, pelj, nato sledijo pisarn? < cije, skoraj pod vrhom pa im»<' pelj H ari Krišne. Cerenu?! večerjo so trajale dve uri •'J skoraj ubile. Mesa nejetkv1 umreti kot ubiti kravo SE HiM 03 Folkloristi j na Visokem Vi#oko - Praznovanje krajevne < Lw»ti Visoko se ho zaključilo v I Ktlio oh 17 uri z občinsko revijo ' kiomth skupin. Prireditev bo v I Iroznem domu na Visokem in jo «? »lodelovanju z domačim kultur t ^metniAkim društvom Valentin v) *kaij pripravila Zveza kulturno 9 ^vrtnih organizacij Kranj. Na A Ibuo bo preko 200 folklorist o v iz jj tfcbce Preddvora, iz kranjske o ►»» in Iskre, predstavila pa se ;t tu tudi domača mladinska in [• hmk» skupina. Prikazali bodo Invke. belokranjske in štajerske CZ. Gorenjski gasilci lo tekmovali trisj - občinska gasilska zveza ija bo v nedeljo,23. septembra, tnem igrišču v Štražišču iia področno tekmovanje ih gasilskih društev, ki so se odrezala na letošnjih občin-tekmovanjih. Prireditev je po-100-letnici gasilstva v Kra-oartijskim, mladinskim in sindi-B jubilejem, sodi pa tudi v vseslovenske akcije Nič nas ne presenetiti. d k| tekmovanju, ki se bo začelo i iirt] oh 7. uri, bodo sodelovale te pionirjev in pionirk A in B, *inv.ev m mladink, članov in čla-■ uwstarejših članov iz prostovolj-? I a mdustnjskih gasilskih društev i' 'Gorenjskem. v Prikazali bodo vaje s hidrantom, z i lrwko. z motorno brizgalno, tekiji pa bodo tudi v štafetah z oviri. J. Naročniki žrebajo naročnike Anica, Zasavska 19, Kranj ila naslednje naročnike i Franc, Kidričeva 8, Kranj; (več ; v naročnik). Janez. Zg. Besnita 8; (več kot t naročnik). Katarina, Zg. Besnica 34; Ivo, Ješetova 4/d Kranj; niji Marija. Partizanska 46, Ivanka, Zg. Kokra 56, Zg. (ml kot 15 let naročnik). Alojz. Kropa 38; Marija, Sora 13, Medvode; ; 15let naročnik). M peter. Podbrezje 82, Duplje; 'M 15k*t naročnik). ZDRAVJE V NARAVI Vodnogospodarsko podjetje Kranj ul. Mirka Vadnova objavlja prosta dela in naloge 3 voznikov kamionov Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit B in C kategorije, — kot dopolnilno znanje je predpisan šoferski izpit D kategorije, zato bodo imeli kandidati z izpitom D kategorije prednost pri izbiri, — l-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje 15 dni po objavi. Proženj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 40 dneh. SAP-VIATOR DO Tovorni promet Viator TOZD TOVORNI PROMET Jesenice Razpisna komisija DS TOZD objavlja dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih opravlja vodja temeljne organizacije (ni reelekcije) Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbeni dogovor, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih v gospodarstvu. — da ima strokovne, delovne in organizacijske sposobnosti, — da ima moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, s sposobnostjo za razvijanje samoupravnih odnosov in z razvitim čutom odgovornosti do dela in delavcev. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v zaprti ovojnici skupaj z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: SAP-VIATOR, DO TP Viator Ljubljana, TOZD Tovorni promet Jesenice, Kidričeva 41 c. p.p. 47 z oznako »Za razpisno komisiio DS TOZD« J Rok za prijavo je 15 dni po objavi. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po imenovanju. Trgovska delovna organizacija MODNA HIŠA LJUBLJANA nudi za novo; jesensko-zimsko sezono aktualen asortiman ženske, moške in otroške konfekcije, toplih športnih in elegantnih pletenin, modnega metrskega blaga ter galanterijskih artiklov. Modna hiša vas vabi, da obiščete njene TOZD prodajalne v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu. PRIPOROČA SE TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA MODNA HIŠA n. sol. o. LJUBLJANA. [elisa (Melissa officinalis) naravno zdravilo, ki pomirja živce, me-žganje pa je odlično sredstvo za vtiranje I revmatizmu Mehu je prijetno dišeča rastlina (pravo meliso »ujejo tudi citronova melisa, ker sveži listi dišijo otrom, Če jih zdrobimo), ki jo največ gojijo po -n/yvifl. raste pa tudi v bližini naselij. Je trajen, Stoje velik grm z močno razvejanim steblom in Jroko jajčastimi listi, ki so na robovih nazobčani, i ao bledo rumeni ali beli. Za zdravljenje ljamo liste, ki jih trgamo neposredno pred j. Uporabljamo sveže, ali pa jih posušimo v , Melisni »čaj« in izvleček je moč dobiti v >t»rtah. Ker melisa prijetno diši, jo uporabljajo tudi HjBfipravi likerjev in parfumov. IfiU vsebujejo eterično olje, smolo, sluzi in %gke »novi Melisa je znano naravno zdravilo, ki tSsana živce. Obstaja trditev, da zelišče učinkovito nnifj* nervozna obolenja želodca in srca. Učinek i|s)jšamo z dodatkom medu (čajna žlička). Melisa 7*ftai0 tudi pri histeriji in hipohondriji. Pomirja in \\tm orjfanizem in povzroča veselo razpoloženje. w / priporočajo meliso pri neprijetnostih živčnega izvora, kot so glavobol, razni krči slabosti, nevrastije, melanholije in nespečnost. Rastlina je postala najbolj znana po »melisnem žganju«, imenovanem tudi melisni cvet«, ki ga dobimo v lekarnah, ali pripravimo sami (1 del me-lisnih listov namočimo v 3 delih žganja ali razredčenega špirita in pustimo na toplem nekaj dni). Kupljeno ali doma pripravljeno meliso o žganje izredno učinkuje pri vtiranju oz. masaži revmatičnih ali nevralgičnih delov telesa. Tudi notranje deluje ugodno: eno čajno žličko melisnega žganja, razredčenega v dveh žličkah vode, pijemo enkrat do trikrat na dan — osvežujoče in krepilno vpliva pri telesni in duševni utrujenosti. Doba, v kateri živimo, je doba nemira. Živimo prehitro, zato ni čudno, da veliko ljudi trpi od nespečnosti. Tu pomaga melisa oz. melisni čaj, ki blago pomirja, vendar tudi za meliso velja pravilo, da količina ne sme biti premajhna: 2 čajni žlici droge na skodelico vroče vode. Ce imamo hkrati težave z živčnim želodcem, zelo koristi zmes enakih delov listov poprove mete in melise. Ker gre pri obeh za eterično olje se moramo pri pripravljanju čaja držati pravila, da mora biti voda le vroča, ne pa vrela. Pri hudi nespečnosti je zelo priporočljivo vzeti melisno žganje ali melisni ekstrakt (v lekarni) približno 20 kapljic, razredčenih z vodo, pred spanjem. ABC Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (136. zapis) Naj bo tale zapis v vencu zapisov o krajih radovljiške občine eden od zadnjih. Morda sem se res kar preveč razgovoril o krajih ene same gorenjske občine — vsega itak še nisem mogel povedati — kdo ve, če mi bo ostalo še dovolj sape za po-menke o krajih ostalih treh gorenjskih občin (in četrte pol, če stopim še v občino Ljubljana-Šiška, ki sega globoko v Gorenjsko)? BLEJSKI KULTURNI DELEŽ Seveda so mi v mislih veliki možje in žene, ožji blejski rojaki, ki so tako ali drugače obogatili slovensko kulturno zakladnico — kot pesniki, pisatelji, likovniki, znanstveniki ali javni delavci. Vseh mi nikakor ni mogoče niti našteti, saj bi bil že seznam sam preobsežen. Zaradi tega se bom omejil le na kratke označbe nekaterih manj znanih, a vendarle zelo vidnih Blej-cev. V mislih imam šolnika, jezikoslovca in prosvetljenca, Blaža Ku-merdeja, Prešernovega prijatelja oskrbnika briksenške blejske gospo-ščine Hieronima Ullricha, matematika Josipa Plemlja, kiparja Franceta Ropreta, kiparko in risarko Karlo Bulovčevo in še koga, ki ga še niso zajeli prejšnji zapisi. Vsekakor bom v zapisu opozoril le na že pokojne Blejce in Blejke; tega mi najbrž še živi in delovni blejski velmožje ne bodo zamerili. PROSVETLJENEC BLA2 kumerdej Rojen 27. februarja 1738 v blejski Zagorici, umrl 10. marta 1805 v Ljubljani. Učen mož, po izobrazbi doktor prava in filozofije. Sicer pa skromen, a goreč delavec na področju organiziranja osnovnega šolstva v nekdanji Kranjski. Ze v rani mladosti si je osvojil več prosvetljenskih gesel, hrepeneče si je želel, da bi po svojih močeh oplemenitil slovenski jezik. - Od avstrijske vlade je zahteval, naj uvede obvezno osnovno šolstvo s slovenskim učnim jezikom. Kaže, da Blaž Kumerdej ni bil vase zaprt in vase zaljubljen možak. Rad je sodeloval z enakomislečimi tovariši na slovstvenem in pedagoškem področju. Najdemo ga kot sodelavca Antona Janše pri njegovem »spisovanju« čebelarskih učbenikov, še tesnejše pa je sodeloval z Jurijem Japljem. Skupaj sta prevajala Sveto pismo stare zaveze. Pri svojem delu sta se ozirala na slovenske prevode in se posluževala raznih slovenskih besed. Prizadevala sta si pisati čisto slovenščino in iztrebiti iz Dalmatinove biblije nepotrebne tuje besede. Njun jezik je veljal za mnogo boljšega, kot ga je pisal Primož Trubar. HIERONIM - SVETOIMENI ULLRICH Tako, Svetoimenega, ga je imenoval pesnik Prešeren v svojem posvetilu na izvodu rokopisa Nebeške procesije. Hieromm Vllrich (1811 - 1866) Hieronim Ullrich je bil rojen dne 31. marca 1811 v vasi Hornv Orlice na Češkem. Po končani osnovni, srednji in gozdarski šoli je služboval v raznih krajih na Češkem in Mo-ravskem. Od 1. marca do 5. novembra 1837 je bil nameščen pri Ilirsko-primorski kameralni dohodarstveni upravi v Bovcu, nato pa eno leto pri kameralnem gospostvu na Bledu. Dne 10. novembra 1838 je bil Ullrich imenovan od prevzemne komisije briksenške škofije za oskrbnika njenega blejskega gospostva. -7. februarja 1841 se je Ullrich poročil na Bledu / domačinko, gostilničar-jevo hčerko, Marijo Strojevo (rojeno 27.decembra 1817). Ta mu je na Spomenik Josipu Plemlju na Bledu Bledu rodila osem otrok, enega pa na Javorniku, kjer je Ullrich pozneje služboval. Vse sestre in brate je preživela hči Frančiška (Radojka), ki je umrla v Kranju, 19. novembra 1944. - Ko je leta 1858 fužinar Viktor Ruard kupil od briksenških škofov posest blejske graščine, je Ullrich premen jal službo. V začetku 1. 1859 ga je baron Mihael Zois namestil za direktorja svoje železarne na Javorniku. - L. 1865 je Ullrich stopil v pokoj in se za stalno naselil v Kranju, kjer si je že I. 1860 kupil hišo Mesto št. 45 in 46 (sedaj Tomšičeva ulica št. 42). - Ullrich je bil izobra žen mož, izvrsten gozdarski strokovnjak in razgledan gospodarstvenik. Doma je imel bogato knjižnico nem ških, francoskih in italijanskih klasikov ter mnogo zgodovinskih in gozdarskih knjig. Del Ullrichove knjižnice hrani sedaj Študijska knjižnica v Kranju. - Ullrich je bil član Kmetijske družbe za Kranjsko. L. 1849 je bil njen zastopnik na dunajskem kmetijskem kongresu. Bil je soustanovitelj Gozdarskega društva za devetero avstrijskih alpskih dežel in bil njegov generalni tajnik ves čas obstoja, do konca 1. 1856. - V letih 1850, 1854 in 1858 je bil Hieronim Ullrich državni iz-praševalni komisar pri izpitih za samostojno gozdno gospodarstvo, za gozdno varstvo in tehnično gozdarsko službo. - V letih od 1852 do 1856 je urejeval gozdarski časopis — štirinajstdnevnik, prvi na Slovenskem. L. 1853 pa je izdal obsežen zbornik gozdarskih razprav. — V času Prešernovega življenja v Kranju, je bil Ullrich kot pooblaščenec brikvenških škofov ena najboljših strank njegove odvetniške pisarne in pesnikov ožji znanec. Prešeren mu je ob neki priložnosti podaril rokopis Nebeške procesije in napisal nanj tudi posvetilo. — Hieronim Ullrich je umrl v Kranju, 13. februarja 1866, v starosti 55 let. MATEMATIK JOSIP PLEMELJ Ker so matematično usmerjeni ljudje bolj redki v vsaki družbi, jih okolica in vrstniki tem bolj cenijo. Posebno, če zvemo za pomembno izpovedno misel Josipa Plemlja: »Matematika mi je bila življenjska potreba in umetniški užitek.« Josip Plemelj, soustanovitelj ljubljanske univerze in eden prvih pravih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil rojen na Bledu, 11. decembra 1873..— Na univerzi je ustvaril pravcato svojo — Plemljevo — matematično šolo. ki je vzgojila Slovencem vrsto uglednih matematikov. — Plemelj je umrl v izjemno visoki starosti 94 let. Ob stoletnici matematikovega rojstva je Slovensko društvo matematikov, fizikov in astronomov postavilo svojemu vzorniku Plemlju lep spomenik: bronasto oprsje na kvadru pohorskega granita. Kip stoji v zelenju pred nekdanjo blejsko osnovno šolo (zdaj gostinsko). Na kamnitem podstavku so vkle sane tudi besede: »Doma iz kmečke hiše na Bledu, ustvarjalec in učitelj matematike, začetnik slovenske matematične šole.« Bled pa še drugače časti svojega velikega sina: v rojstni hi?i Josipa Plemlja je urejena posebna spominska soba s prikazom učenjakovega življenja in dela. In Še popravek: v prejšnjem zapisu je prav s. Darinka Bajčeva: v kotlini niso Lesce, pač pa Leše C L, A S10. STRAN PETEK. 21.S£l»TEMM»i »Ko planSar se s planin poslavlja, na kravjem balu vas pozdravlja . •. r V Bohinju bo v nedeljo spet kravji bal, tokrat jubilejni — Skoraj pozabljene so šege in navade našega planšar j a — Planšarstvo spet oživiti Bohinj — V Bohinju spet bo kravji bal, v nedeljo, 23. septembra, v Ukancu, tokrat jubilejni. 25 let je že minilo od prvega kravjega bala, zato bo letošnji Se bolj slovesen: s starimi znanci bohinjskimi planšarji, z ansamblom Gorenjci in Veselimi planšarji, s pevci in folkloristi. Turistično društvo Bohinj-Jezero bo ob jubileju nagradilo vse, ki so prizadevno sodelovali, nagrade bo prispevala Zavarovalna skupnost Triglav pa Kmetijska zadruga Srednja vas in občinska kmetijska zemljiška skupnost. Na prireditvenem prostoru ne bo blišča in kiča kramarske šare, povabili so Ribničane s suho robo, prodajali bodo lepe spominke, ne bo manjkalo žgancev, mleka in zelja ter seveda bohinjskega sira. Za ogrevanje bo ob 10. uri zaigrala gorjanska godba na pihala, ob 11. uri pa se bo začelo. PLANŠARJI SE BREZ KONKURENCE Zanimivo je pobrskati po zgodovini vseh petindvajsetih bohinjskih kravjih balov, ki jih je domala vse pozdravljal starosta planšarjev, oča Ukc. Dodobra so se nasmejali obiskovalci njegovim dovtipnim pozdravnim nagovorom, zgovorno pa pričajo, kako je bilo z našim plan-šarstvom v vseh teh petindvajsetih letih. Pravzaprav so zametki kravjega bala že v letih pred vojno, ko so se planšarji in planšarice vračale v dolino, gostinci, še v starem Zlatorogu, pa so kdaj pospremili na pot zadnje goste. Pa so se tedaj skupaj zavrteli, skupaj vzeli in skupaj veselili, tudi po teden dni. Porodila se je ideja, da bi bilo vračanje planšarjev s planin morda zanimiva turistična posebnost, pa je nastal bohinjski kravji bal. Oča Ukc bi dejal, da to ni nič čudnega, saj imajo planšarji in gostinci nekaj sorodnega: oboji radi molzejo. Prvi uradni kravji bal je bil leta 1954, oča Ukc je imel kratek in jedrnat nagovor in vseh naslednjih nekaj let so bili v Bohinju bogatejši za nekaj novih pridobitev: pritekla je voda na Dedno polje, živine je bilo dovolj, vse se je združevalo v misel in rek: dokler ne kupijo plan-šarske licence, smo še brez konkurence . . . CEZ OGRAJO CIKA GLEDA Pa je šlo počasi navzdol, tudi z bohinjskim planšarstvom. Slaba volja se je polotila planšarjev zaradi prepovedi paše po gozdovih, zaradi neurejenega zavarovanja, zato, ker je mlada planšarica iskala službo v dolini (« . . . jaz bi te že rada imeva, če bi ne imel preveličga hleva, saj si čil in zdrav, ne maram gleštati pa krav...«). Planšarji so bili hudi, gozdarji paše po gozdovih niso pustili. Zdelo se je planšarjem kot da gozdarji že po naravi sovražijo krave. Nič kaj zadovoljni tudi niso bili z zadrugo, ki so jo poimenovali v »kmetovo zadrgo«, z uvozno carino in nasploh s položajem planšarstva, živinoreje in sirarstva. Krave so ogradili, Ukc je spesnil: ».. . čez ograjo cika gleda, spominja preteklih se let, ko svobodno se je pasla, v družbi bikov in telet. . .« Kljub očitnim težavam, mimo katerih tudi veseli kravji bal ni mogel, pa so se bohinjski planšarji radi spominjali nekdanjih dni na planinah, še posebej fantovanja. Vasovanje je bilo mlajšim pod dvajset let nekako prepovedano, pod noč so smeli s hiše le starejši. Će se je mlajši le vzdignil, da odide s starejšim, je največji modro uprl roke v bok, potegnil prah skozi nosnice in važno dejal: »hm, ale se vam ne zdi, da vranov drek smrdi . . .« ali pa povsem kratko: »hm, oblačno je ...« Tedaj je bilo treba koj spat, da ni kaj padlo. ograjo cika gleda, spominja preteklih se let. ALPETOUR DO CREINA KRANJ Vozniki, ali ste že pripravili svoj avto za vožnjo v zimskih razmerah? Vašemu avtomobilu je potrebno zamenjati vodo v hladilnem sistemu s tekočino, odporno proti zmrzovanju, pregledati akumulator, naravnan vžig, preveriti delovanje zavornega mehanizma, in opraviti še vrsto manjših popravil Samo s tehnično usposobljenim vozilom bo zagotovljena varna vožnja v vsakih vremenskih pogojih. Potrebno j« samo da pripeljete svoj avto na: Alpstour — TOZD SERVIS ošabnih vozil in mehanizacije. Ljubljanska cest« 22, Kranj SPET KRAVE NA PLANINE Ukčeve napovedi z vseh kravjih balov, da se bo moralo spremeniti in bo planšarstvo moralo dobiti več veljave in več ugleda, »...saj je veliko bolje imeti manj lesa, zadost pa mleka in mesa« ... se bodo prav gotovo morale uresničiti. Radovljiška kmetijsko zemljiška skupnost že kaže dovolj razumevanja, da planine v Bohinju spet oživijo, ob prizadevanju pašnih odborov, ki že tudi dobro delajo. Kmetijska proizvodnja bo skupaj s turizmom morala govoriti enak skupen jezik ... Bohinjska cika, ki jo bodo v nedeljo prignali na prireditveni prostor v Ukancu, bo prav gotovo zanimiva turistična privlačnost, skupaj s planšarji, ki še vedno vztrajajo na bohinjskih planinah. Z Uskovnice bodo prinesli s seboj tudi sir, za pokušino; ob zvončkljanju kravjih zvoncev pa si bodo najbrž vsi zaželeli, da se s planšarji in planšaricami ne bi srečali le na kravjem balu, temveč kadarkoli tudi na lepih bohinjskih planinah. D. Sedej 1 Radovna — v opomit Dvajsetega septembra leta tisoč devet sto štiriinštiridesetm. ranem sončnem jutru, je nemška zverinska vojna pošast dit*. enem najhujših zločinov na Gorenjskem. V Srednji Radovni, v partizanski Rodovni. Tam, kjer so j* kajtarji in bajtarji, ki so imeli v peči vedno kruh za lačne m prm žene. Tam, kjer so živeli otroci, ki so pešačili uro ali dve do solen*, toliko nazaj. Tam, kjer so pasli živino in iz leta v leto iztrgali 4 zemlji nekaj krompirja. Da so lahko preživeli. V Srednji Radovni so na včerajšnji dan pred petintridesetim k v topli jeseni kot je naša zdaj, v prebujajočem jutru, polnem prtim vitih jesenskih barv in ob mirnem toku prezelene reke Radoime**, vse stanovanjske hiše, vsa gospodarska poslopja. Iz njih so v sivk* moreč dim odmevali nemočni, obupni kriki štiriindvajsetih ki so živi goreli. Med njimi triletni Rekarjev Viktor, osemmesečni Pritn^ starejša mati Jožefa s sedmimi križi. Goreli so očetje in hčerke , in sinovi, sestre in prijateljice, hlapci in dekle. Goreli so vsi, ki tedaj v Radovni in niso mogli zbežati. Dim požganih domačij in ljudi seje valil tja do Krme, tja do in Mežakle. Ljudje, ki so se prebujali v sosednjih vaseh, so Nemci so držali obljubo: če se v osmih dneh ne vrneta as8 vojaka, ki sta izginila ob spopadu v partizanski Radovni, bo ratjS la. Požgali bomo ... In — požigali so. Vaščane so žive metali v plamene njihoak* mačij. Ušli so le tisti, ki so bili dovolj srečni, le tisti, ki so bih tim V Srednjo Rodovno se ni nihče več vrnil. Tisti, ki so jo tisi strahotni agoniji, je ne morejo več podoživljati. Ne zmorejo. V Srednji Radovni so danes le pogorišča in — spomenik I pogoriščem, tem ljudem, ki so nam danes, jutri in pojutrišnjem, <• in mislih, smo dolžni življenja. Žrtvovati so se morali na taksen m ki si ga lahko izmisli le najbolj okrutna vseh zveri — človeška | Dvajseti september je naš zgodovinski opomin . .. D. Mi Veriga odklepa vrat; in njeno srce V naselju Svetje pri Medvodah se je najemnica enajst mesecev borila za svojo stanovanjsko pravico — Vrata zazidana, premoženje v garaži — Zdaj brez elektrike in brez vode MEDVODE - Lepo je v naselju Svetje pri Medvodah. Ljudje so si uredili lepe vrtove, obnovili hiše, zasadili rože, prepleskali vrtne ograje. Stare hiše, nekdanje vile, še kažejo svoje mogočnost in arhitekturno izvirnost. Tudi hiša, kjer prebiva najemnica Jerica, čeprav je že prvi pogled nekam mučen in tegoben. Okoli velike hiše je ograja, vrata ograje pa je lastnik na več mestih ovil z dokaj debelo verigo, kot da navadna ključavnica ne bi bila dovolj ali celo odveč: prav lahko mi je ograjo tudi preskočiti. Tresem vrata, tresem ograjo, kličem in vpijem. Nič. Odpravim se zatorej okoli hiše, čeprav nemoteno okoli vseh štirih voglov ne more nihče. Tudi tu se je lastnik odločil za nekam čudne preventivne ukrepe, saj je za-plankal polovico okolice hiše. Na drugi, neugledni polovici hiše naletim končno na Jerico ... ZAZIDANA VRATA Jerica, ki stanuje v povsem vlažnem pritličju skromne površine, primerne kvečjemu za klet, pripoveduje hlastno in nadvse prizadeto. Pose-deva na divan, med obleke, perilo, vaze, blazine, omare, kajti vse premoženje ima v enem samem prostoru. Ne ve, kaj bi, kako bi... Dvajset let je stanovala v vili, v tej hiši, lastnik je Jerico vsa leta do svoje smrti spoštoval in cenil. Jerica je bila z možem in hčerko »ta domača«: rade volje in od srca je skrbela za hišo, kadar je bil gospodar zdoma, skrbela je za dvorišče in za vrt, zasadila nešteto lepih in dišečih rož, jih negovala. Lastnikova družina je večkrat prihajala k Jerici v stanovanje, bili so resnični prijatelji .. • Sama ni imela sreče v zakonu, ločila se je, mož pa je ostal v stanovanju. Jerica je bila drugje, pri hčerki v Loki in tudi bolehala je večkrat, bila je v bolnici. Nazadnje so jo invalidsko upokojili, mož pa je umrl. Po moževi smrti je prišla nazaj v Svetje in se hotela vseliti. Ze leta prej je pristala, da bo stanovala tudi v pritličju. Vendar pa so medtem hišo prodali in Jerici na vsak način odrekali stanovanjsko pravico. Prišlo je tako daleč, da je morala na sodišče, novi lastnik ji je vhodna vrata zazidal, njeno premoženje pa je našlo svoj prostor v garaži. HUJE KOT V BUNKERJU Enajst mesecev so trajala vsa sodna pota, da se je Jerica nato ob prisotnosti milice spet nekega dne vselila. Enajst mesecev je vlaga načenjala njene omare in žrla perilo; hudo ji je bilo zaradi barvnega televizorja in za omaro, ki je bila še zelo dobra. K hčerki v Loko se ni mogla preseliti; majhno stanovanje ima. Sicer pa: zakaj naj bi se sploh selila, ko pa ima svoje stanovanje v hiši, kjer je preživela leta in leta? Bil je deževen dan, ko je morala najeti in plačati delavce, da so odmetali zemljo od njenega vhoda in prebili zidake. Vso svojo opremo in obleko je nato preselila nazaj, Takšen je njen vhod zdaj, ko je od kopa rolo in prekopala vrata v stanovanje .. . Lastnik je vrata zazidal. kamor spada po sodni odločbi, klopili so ji elektriko, kuha m nem plinskem štedilniku, po hodi k bližnjemu sosedu, kajti ne more. Vhod na vrt je tudi t strani zaplankan ... »Huje je kot v bunki Jerica, zrela in pametna komaj more verjeti, da so tako poigrali in z njo tako no ravnali. Saj res komaj jeti, da je takšna očitna sploh še mogoča. Jerica stelji in se boji, da bodo spet ven znosili; venomer a nehoma straži svoje imetje, ri majhnem prostoru leži m a je kljub vlagi, ki zaudara f vedno čisto in belo oprano Prejšnji lastniki, ki soh&« nekako obljubljajo drugo st» nje. A Jerica bolj kot drupm so obljube. Bolj kot drugo s*§ nje ima v mislih zimo, hlad m ko bo prezebala v tisti lukn je bo novi lastnik usmilil \? j nil luč, bo morala spet pajaj plačati nekoga, da ji name«m co, da priklopi. Vse mora plačati, vse sami J viti, vse sama izprositi ali »V§ Prav to je hudo, da morski trnovi poti ženska, ki je vsem nemočna. Moškemu jjl obotavljivemu, bi bilo lah>\ zidana vrata bi sam prebil \^ kup zemlje bi sam premeti I da Že prej ne bi trdno \ ugovora odločno branil sv« ce. Jerici pa je sodni postopa celih enajst mesecev ... Vredna je vsega sočutja, atf in bodrilne besede, a kaj pw Tisti hip, ko bi jo rad potoki gledaš močno verigo, ki jeo\it)i lesenih vrat. Ne bi te motilvV nekaj korakov stran in v »ti vela ženska, ki so ji že $ m mi dejanji vcepili v srce trdiv najbolj grenkega trpljenja. in nadvse trpkih življenjskih šenj. iNove najdbe na Ajdni Arheologi nadaljujejo izkopavanja v petnajst stoletij stari naselbini na Ajdni itor Boris Sajovic in umet-zgodovinarka Beba Jenčič \ koščke poslikanega ometa časa ne bomo vedeli. Tudi tega ne, kdo so pravzaprav ti staroselci bili. Očitno je, da jih je tako visoko primora! nek drug osvojevalski narod, saj so iz varnega zavetja poraslega vrha lahko opazovali gibanja v dolini daleč proti Kranju, Bohinju, Trbižu in Koroški. Ta čas nafte zgodovine je najmanj , poznan. Arheologi, ki raziskujejo Ajdno zato upajo, da jim bodo prav te najdbe pomagale razjasniti številne skrivnosti: kdo so bili staroselci, kakšni so bili odnosi med Iliri in Slovani, ki so se tu naselili v 7. in 8. stoletju, zakaj so prebivalci Ajdne svoje domove tako na hitro zapustili in tako dalje. Ze lani so arheologi izkopali ladjo krščanske cerkve na Ajdni, ki je bila v prvotno naselje z dvajsetimi objekti morda vkomponirana kasneje. Obstaja namreč slutnja, in ta se potrjuje v dobro vidnih prezidavah, da je bila Ajdna naseljena v različnih dobah. Zadnjič jo je do kraja najverjetneje opustošil potres, saj se po najdenih predmetih da spoznati, da so prebivalci vas hitro zapustili. Medtem ko so na prejšnjih izkopavanjih odkrili največ kosov iz keramike, pa so letos naleteli še na >:S' M Pogovor s pobudnikom in vodjo izkopavanj na Ajdni arheologom Andrejem VaUČem, in to na višini 1048 metrov > I I* Obrtno podjetje za popravilo tehtnic Tehtnica Kranj Benedikova 1 razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATIVNO KOMERCIALNEGA REFERENTA 2. KLJUČAVNIČARJA (dve delovni mesti) Pogoji: Pod L: ekonomski ali administrativni tehnik, — poklicna administrativna šola, — znanje strojepisja Delo se združuje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodni tkem dopustu) Pogoji: Pod 2.: poklicna kovinarska šola Poskusno delo tri mesece. Pod 1 i nastop dela 22. 10. 1979 pod 2 : nastop dela po dogovoru Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. zelo zanimivo oblikovano okrasno pašno sponko iz srebra. Po naključju so našli tudi del človeške stegnenice, ko so odstranjevali zemljo, korenine dreves in kamenje iz stranskih cerkvenih prostorov. Se posebno pozornost strokovnjakov pa je pritegnil barvan omet. V majhnih kosih so ga našli le v enem delu cerkve. Prevladuje žgani oker, siva, zelenosiva in sivomodra barva, vendar pa se še ne da ugotoviti, kaj poslikave predstavljajo. To bo pokazala kasnejša rekonstrukcija. Za izkopavanja na Ajdni, ki jih financirajo republiška raziskovalna skupnost ter kulturni skupnosti iz Kranja in z Jesenic, vlada med domačimi in tudi tujimi strokovnjaki izjemno zanimanje. Ko bo delo končano, žal bo po obrokih trajalo še najmanj deset let, bo Ajdna prav gotovo ena najpomembnejših turistično zgodovinskih znamenitosti na Gorenjskem. Prav v zvezi s tem arheologi že zdaj iščejo načine, kako bi to dragocenost obvarovali v naravnem okolju. H. Jelovčan Slike: F. Perdan Vsak kamen je treba natančno sati. Karta območja občine Kranj Kranj — Geodetska uprava skupščine občine Kranj in Tržič je pred kratkim izdala karto območja občine Kranj v merilu 1:50.000. Trenutno je karta izdana v tisoč izvodih za strokovne potrebe občinske uprave. Brez dvoma pa bi jo radi imeli tudi občani za svojo rabo, zanjo se zanimajo tako šole, postaja milice, Gozdno gospodarstvo, PTT in drugi. Z manjšimi spremembami bo občinska karta presegla svoj strokovni namen, posebej še, če bodo v karto vrisane meje krajevnih skupnosti, gozdne površine in drugo. Izvršni svet skupščine Kranj se je zato strinjal, da se prva tiskana karta občinskega območja natisne v 10.000 izvodih. Praznovanje pod Krvavcem Cerklje - V nedeljo, 23. septembra, bo pri spodnji postaji žičnice Krvavec že 9. tradicionalno lovsko-športno strelsko tekmovanje na umetne golobe, v tarčo srnjaka in bežečega merjasca, ki ga tudi tokrat prireja lovska družina Cerklje na Gorenjskem v počastitev krajevnih praznikov krajevnih skupnosti Brnik, Cerklje, Poženik, Senturška gora in Zalog. Tekmovanje bo ekipno in posamezno. Organizatorji pričakujejo številno udeležbo tekmovalcev z Gorenjske in tudi iz drugih predelov Slovenije. Konkurenca bo verjetno tudi tokrat dokaj pestra, zlasti za skupno uvrstitev in za prehodni pokal krajevne skupnosti, ki ga z lanskega tekmovanja brani lovska družina Udenboršt. Za najboljše ekipe in posameznike bodo organizatorji pripravili več pokalov in diplom pa tudi praktične nagrade. Ta prireditev pa je povezana tudi z letošnjo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti« in bodo zato v programu sodelovali tudi člani strelske družine, mladina in drugi. S to prireditvijo se pričenja večdnevno praznovanje krajevnih praznikov pod Krvavcem. an Temperament Športnih pedagogov je v živahnosti Vsaka vadba naj bi bila živahna, vedra, izdatna in sproščena. Potekati bi morala uglajeno, brez zastojev, odvečnega ponavljanja istih prvin, izmikanja in nerganja. Morala bi biti pestra po izbiri vaj, zanimiva in prijetna. Šport v številnih pojavih največkrat simbolizira radost in poletnost, je glasnik mladosti našega življenja. Namen športne vzgoje na šolah in zunaj njih pa je tudi v tem, da pri človeku ohranja in ponovno oživlja življenjsko vedrogle-dost ali optimizem. Učitelji, trenerji, voditelji športno razvedrilne dejavnosti so usmerjevalci ali anima-torji, kakor temu pravimo strokovno, vadbenega vrveža, treniranja in splošno gibalnega ritma skupin. Oni določajo način vadbe, vplivajo na razpoloženje in spodbujajo aktivnost. V tem prizadevanju jim pomaga vadbeno okolje. To so lepi prostori, urejena vadišča, pripomočki in za vadbo bolj navdušeni, zagnani vneti učenci ali odrasli športniki. Več zanosa je v jasnem sončnem vremenu, v številnih predelih našega prelepega naravnega okolja. Vadba je odsev vaditeljeve-ga temperamenta. Ta naj bi bil prav tok, kakršnega zahteva igralna, vadbena ali športno razvedrilna dejavnost. Se vec _ vaditelj z živahnim, vedrim, veselim in poletnim temperamentom preprečuje puscobnost in zagrenjenost. Spodbuja lene, navdušuje športno obetavne učence, prispeva h gibalni lepoti, izraznosti in zadovoljstvu. Vaditelj ne bi smel netiti razočaranja in ne malodušja, biti bi moral spodbudne in prikupne narave, prodornega vpliva ali sugestije. Vsak vaditelj ali trener, ki se zaveda pomena vadbe, mora vedeti, koga uri, zakaj ga vzgaja in mora poznati načine urjenja, vodenja in spodbujanja vadbene vedro-sti. Pri vadbi mora poskrbeti za čistost in zračnost prosto-tov, za varnost, upoštevati mora pravila, kako ravnati, da bi učenci ohranili živčno in osebno zdravje, da pri vadbi ne bi bilo preveč napetosti, ne groženj in kar najmanj pritiskov in stresov, ki so značilni pri drugih predmetih. Vadba naj ohranja mladostno vedrino, pri vadbi ne bi smelo biti razočaranja, poniževanja in nobenega zasmehovanja. Vsi vaditelji bi morali vedeti, da aktivnost podaljšuje mladost. Njeno podaljševanje je v živahnosti, poletu in poskočnosti. Osebnost vaditeljev je v naravnih danostih, pridobljeni izobrazbi, v izkušnjah in osvojenem smislu vzgoje. Tako bi moral biti njihov smisel vzgoje, urjenja in treniranja prežet z vedrogle-dostjo, voljo do življenja in dela. Jože Ažman V_----.—,-/ OD VSEPOVSOD asnTMMBnaiasa^BnuaHBB BaaMaSBBBaVn^BHK L NEZNANO ŠTEVILO BOLNIKOV Mednarodni projekt svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi razjasnil, kolikšno je število bolnikov z depresivnimi boleznimi. V Avstriji so izvedli delno raziskavo in ugotovili, da tretjina bolnikov, ki obišče splošnega zdravnika, trpi depresije. Vodja dunajskega inštituta za socialno psihiatrijo je izjavil, da v psihiatričnih ustanovah obravnavajo samo vrh tako imenovane * ledene gore« depresij, to je samomorilce. Po njegovem mnenju se večina depresivnih bolnikov sramuje ali boji obiskati psihiatra, ali pa meni, da je tako stanje neizbežno. TE DNI PO SVETU ŽRTVE V ALPAH Nemško alpsko društvo je pred koncem alpinistične sezone objavilo začasno bilanco smrtnih nesreč na celotnem območju Alp Letos je v gorskih nesrečah umrlo že dve sto ljudi, kar je več kot kdajkoli prej. V večini primerov je vzrok pomanjkljivo znanje in precenjevanje lastnih moči, zelo redko »objektivna nevarnost« kot strela ali kruftenje skal. Oprema planincev pa je v večini primerov zelo dobra Največ nesreč je povzročilo izredno slabo vreme v začetku poletja. DAVKI ZA ENERGIJO Italijanska vlada je privila davčni vijak. V državne blagajne naj bi tako priteklo letno okoli 1000 milijard lir, ki jih bo vlada uporabila za razvoj možnih virov energije in za izboljšanje energetske infrastrukture. Novi davčni predpisi pomenijo za italijanskega potrošnika za 50 lir višjo ceno bencina, podražili pa so se tudi drugi energetski viri: kurilno olje in plinsko olje za motorna vozila. Razen tega je vlada določila še začetek in konec zimskega ogrevanja stanovanj. UTONILO STO LJUDI V Bengalskem zalivu je potonila ladja in domnevajo, da je utonilo kakih sto ljudi. Po poročilih iz Dake je bilo na ladji okoli 2(K) potnikov. Na kraj nesreče so takoj poslali reševalne ekipe. Jimmy Carter odstopil Ameriški predsednik Carter, ki se je udeležil množičnega teka na 10 kilometrov skozi nacionalni park Catoctin Mountain, je po približno štirih miljah — proga je bila dolga 62 milje — omagal od izčrpanosti. Strmine te vrste so bile za prvega moža A merike pač prehude. Poštenost nima cene Dečka, stara 15 in 16 let, sta v ciprskem pristanišču Limasol našla kup denarja: 712 ciprskih funtov ali približno štiri stare milijone dinarjev. Poštenjaka sta jih takoj odnesla na policijsko postajo, kmalu so našli tudi lastnika, ciprskega mogotca, lastnika največjega in tudi najbolj razkošnega hotela. Ta se je dečkoma prisrčno zahvalil in ju nagradil; vsakemu je dal po 20 funtov. Tako malo najbrž zato, da bi do konca prepričal svet, kako se poštenja ne da izraziti v denarju. Devetleten študent Sovjetska agencija TASS poroča, da bo na moskovski univerzi študiral matematiko Afganistanec Said Djalal, ki mu je komaj devet let. Ze s petimi leti se je deček v dveh urah naučil vseh številk, za celotno algebro pa je potreboval samo teden dni. Učno snov dvanajstih šolskih let je obvladal v enem letu. Tudi njegov oče je študent moskovske univerze. LETALSKI NESREČI V jugovzhodnem Oregonu (ZDA) blizu kalifornijske meje je strmoglavilo letalo DC-7, opremljeno za boj proti gozdnim požarom. V letalu je bilo dvanajst oaeb, nesreče pa ni preživel nihče. Sedem ljudi je umrlo, eden pa je bil hudo ranjen v trčenju dveh turističnih letal v bližini Hazebroucka v severovzhodni Franciji. Potniki so bili v letalih, s katerimi prirejajo oglede pokrajine. ZAPRLI RAFINERIJO Zaradi onesnaževanja okolja so na Siciliji zaprli eno od rafinerij naftne družbe ESSO. Sklep o tem je sprejel poveljnik luske kapi tanije v Augusti, ker so odpadne snovi povzročile pravi pomor rib ZA PONOVNO NOVAČENJE Predstavniški dom je zavrnil predlog, naj bi v ZDA ponovno uvedli novačenje, ki bi bilo obvezno za vse 18-lethike toda pritisk tistih, ki se zavzemajo za to, je močan in se bo očitno še nadaljeval. V ZDA so novačenje odpravili 1072. leta in ga zamenjali s prostovoljnim pristopanjem mladih Američanov v vojsko. Ker je bil odziv prostovoljcev slab, so mnogi politiki, ki jih podpira tudi Pentagon, sprožili akcijo za ponovno uvedbo rek ru taci je. MORILSKI »FREDERIC« Zaradi orkana, ki se je nedavno razdivjal nad Kubo. je izgubilo življenje 14 ljudi. »Frederic« je najbolj opustošil zahodni del Kube, od koder so morali okoli 7().(XX) ljudi preseliti. Gmotna Skoda je zelo velika, zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu. Nekaj pokrajin je ostalo brez električne energije', ker so se pokvarile elektrarne MORJE SPODJEDA FRANCIJO Tujec, ki bi po petnajstih letih obiskal kraje ob francoski atlantski obali, bi bil prepričan, da se je zmotil: kilometre in kilometre kopnega počasi spodjeda morje, ponekod vsaj 30 centimetrov, drugod tudi po dva metra na leto. Krivo je morje, ki se počasi dviga, kriv je človek, ki je stoletja odvažal iz rek prod in pesek. ___ O L, A S12.STRAH PETEK, 21 SEPTEMBRA 1J1J Komentiramo V pričakovanju medalje Najkvalitetnejša in najzahtevnejša m«introdni etapna dirka amaterskih kolesarjev Tour de PAvenlr. ki je tekla po najlepših predelih fraacoakifc Alp, je končana. Na njej je sodelovalo IN kolesarjev iz !• drtav sveta. Od vrkanakih kolesarjev, ki bi morda lahko posegli v boj za najboljša anala, ao manjkali edinole Vzhodni Nemci. Zmagal je te drugič zapored Suhoruečeakov iz Sovjetske zvez*, od Basih pa se je najbolje uvrstil Kragujevčan Borovičania na solidno IS. aaeato. To je dokaj dahtr rezultat glede na izredno težko dirko in na močno konkurenco H sja a Kaput, ki je bil pred d vem i leti trinajsti, je bil tokrat šele sraV—dtatd. Vse do šeate etapa je isaci za vodečim le sedem minut zaostanka in torej ugodne mota neti, da bi ae uvrstil celo med deset najboljših. Tedaj pa je zbolel; dve etapi je voaH katna. Zate seveda ni čudno, da je njegov zaostanek močna narasel, tako da ae asa akti kaameje ni splačalo dajati vse od sebe. Arsovski in Cuderamaa sta se uvrstila kot amo pričakovali. Bila sta 72. in 73., kar glede na njuno pripravljeaoat ia aeiikaaranot ae pomeni razočaranje. Precej slabše pa ao se odrezali Lajser, Dostanič ia Valčič. U jih je te sredi dirke ujela časovna rampa in so do konca sodelovali le še kot gledal H. Prodor v svetovni vrh je za naše kolesarje, rasen rea redkih izjem, laiaainl še zaprt. Morda bi bilo malo bolje, vsaj v ekipni uvrstitvi, te M aa Toar s dp štovala celotna drtavna representanca s Prelihoai, Udovičem, Polnaf if isa ia sass da š> Fhsltčrm. ki so mednarodnih tekmovanj bolj navajeni. Po enajstih dnsh počitka naše najboljše čaka start aa sredoaeaaakih igrah v Splitu v vožnji posameznikov. Razea Ropreta, lliiiiiiifsniiis Padi isasas ia Arsov-skega bodo jugoalovanake barve zastopali še Mariakovič in Colig. n ai« i ko sodelovanje Rogovca Vinka Polončiča še vedno ni gotovo. Zvezni kapetan gaje aamrif izključil iz reprezentance, ker zaradi prepovedi svojega tre ae rja Taanokarja ai odšel v Francijo. V Splitu ae te vea september pripravljajo tudi štirje kolesarji, ki bodo sodelovali v ekipni votnji. To ao Frelih in Udovič iz Save ter Novak ix Dola ia Balič iz Sipo-reza. Če bo šlo vse tako, kot napovedujejo koleaaraki strokovnjaki, aa sredozemskih igrah lahko pričakujemo osvojitev eae od medalj. To rea ae bi bilo napak, saj bi bil te skrajni čas, da naši kolesarji ponesejo v sredozemski vrh, če te v svetovnega ne uspejo. H Jelovčan VIII. sredozemske Športne igre Split '79 r Drugo zlato za Boruta ŠVEDSKA JUGOSLAVIJA KRANJ 79 Namizni tenis Naši lahko zmagajo SPLIT - Na enajatih tekmovali ščih v Šibeniku. Trogirju, Sinju, Makarski, na Hvara ia v Splitu ae nadaljujejo tekmovanja aa oamih sredozemskih igrah. Tretji dan tekmovanj je zaživel tudi nov kompltka bazenov na Poljudi, ko so se v vodo pognali plavalci in skakalci. Ze prvi dna je presenetil naš najboljši plavalec Borut Petrič iz Kranja, saj je na 4M metrov mešano premočno zmagal. V tej disciplini je Borut sicer pričakoval medaljo, a ae zlate. Njegov čas 4:35,84 je novi jaajoolo»aiiasi rekord in novi rekord sredozemskih iger. Na 4M metrov kravi je startala tudi Tri-glavaaka Vesna Praprotnik, ki je le za štiri stotinke sekunde izpadla iz finalne borbe. Vseeno je zasedla solidno deveto mesto aaod osemnajstimi tekmovalkami. Draga disciplin« finalnih bojev v drugem plavalnem tekmovalnem delu je prinesla Jugoslovanom novo zlato. Borut Petrič ga je priplaval na 40© metrov kravi. S časom 3-.SS.M je zmagal in postavil nov rekord aredoaemakib iger. V tej disciplini je nastopil tudi Darjan Petrič in s časom 4:IS,2S zasedel odlično šesto mesto. V drugem dnevu je nastopila še Barbara Štem-bergar iz Triglava v disciplini 400 metrov meša no. Dobro je plavala in osvojila sedmo mesto. V tej disciplini se je izkazala Za-grebčanka Veana Separovič, ki je s časom S: 11,04 in novim državnim rekordom osvojila bronasto odličje. Sicer pa so na osmih sredozemskih igrah po štirih daeh največ zlata osvojili .Jugoslovani. Pravi zlati rudnik so na Gripab »izkopali« rokoborci v rimsko-grškem slogu. Kar sedemkrat je v stari dvorani na Gripah zadonela jugoslovanska himna. Odlični so tudi strelci. Živahno pa je tudi zunaj športnih tekmo-vališč. Predstavniki organizatorja olimpijskih iger v Moskvi 1080. leta so na novinarski konferenci predstavili vse športne objekte, v hotelu Lav je bil podpisan sporazum o športnem sodelovanju med Kitajsko in Jugoslavijo, svoje terene in športne objekte pa so predstavili tudi organizatorji zimskih olimpijskih iger v Sara- jevu. I) Humer Iz našega tabora SPLIT — Vsi naši reprezentanc « izredno dobro razpoloženi. Nestn* pričakujejo svoje nastope, tisti pa. ti k tekmujejo, se odlično drže. Med am so tudi Kranjčani. Se najbolj j« udri voljen Borut Petrič. ki je osvojil a>š»' prvi mesti. Od njega lahko pričakaj«*, še zlato na 1500 metrov kravi ia ttt« treh odličij na 240 metrov kravi m wj metrov delfin. Darjan Petrič bo pU,» še na 1600 metrov kravi. Vesaa rV protnik na 800 metrov in štenhrrnr ns 200 metrov mešano. Svoj nastop nestrpno pričakaš« tudi strelca s pištolo, oče in sia. P«,, nela. Medalje se lahko nadejamo a> * lokoatrelca Franca Oblaka, dobro pa* pripravljeni tudi kolesarji Ropret, N-lih in Udovič, ki trenirajo vsak «* Posebno močne nasprotnike imajo reprezentanci Italije in Franci*. M tudi Spanci niso od muh. V naslednjih dneh torej lahko pri«, kujemo nov zbir medalj krtn«*^ športnikov in športnic. KRANJ - Glede na to, da se bosta prihodnji četrtek, 27. septembra, ob 17. uri v prostorih Gorenjskega sejma v Krsnju za prvi točki v evropski namiznoteniški super ligi pomerili reprezentanci Švedske in Jugoslavije, je prs v, da pred srečanjem neksj povemo o naših dekletih in fantih. V jugoslovanski reprezentanci bodo nastopili Surbek, Stipančič in Kalinič ter Pa-latinuševa in Cvetkovičeva. Najzanimivejša med njimi sta prav gotovo stebra našega namiznega tenisa Surbek in Stipančič, ki se bosta od reprezentančnih dresov, tal, poslovila te na svetovnem prvenstvu v Novem Ssdu 1081. leta. Vsi najboljši na rallyju Skofja loka - v soboto. 22. »ep- tembrs, bo AMD Skorja Loka organiziralo rally Loka '19. ki bo veljal za državno in republiško prvenstvo. Proga bo dolga 604.5 kilometra, od trga je kar 180 kilometrov makadamskega cestiščs. Rally bo razdeljen na 11 etap, imel pa bo tudi 12 gorsko hitrostnih preizkušenj v skupni doltini 113 kilometrov. Na rallvju bo nastopilo 73 tekmovalnih posadk. V razredu do 2000 cem bo nastopilo 0 posadk, v 2. skupini rszreds do 1150 cem 14, v 1. skupini razreda do 1150 cem 17 in v razredu do 785 cem 33. Nastopili bodo vsi nsši nsjboljši rally vozniki, med njimi tudi Kuzmič, Skurič, Pušnik, Zonta, Suster, Savič, Vesnič, Simončič, Cernigoj in drugi. Barve domačega kluba bodo branili Pušnik, ki bo po nekaj mesečnem premoru ponovno tekmoval v razredu do 2000 cem z vozilom opel kadet dTI K, v 1. skupini razreda do 1150 cem bo vozil Cernigoj ter posadka Oblak —Kavčič v razredu do 785 cem. Pokrovitelj rallya je Alpetour iz Škofje Loke, pokrovitelji posameznih razredov pa so še Partizanaka knjiga iz Ljubljane, Petrol Ljubljana, Sava Kranj in Dinos Ljubljana. Pri tem je zanimivo, da organizatorjem kljub vsem prošnjsm finančno niao pomagale delovne organizacije iz Škofje Loke, ki jih avto-moto šport očitno ne zanima, feprav ima prav v Skofji Loki te dolgoletno tradicijo. Start rallvja bo v soboto ob 00. uri, cilj pa ob 10.50.' -fp Balinanje Delitev vodstva TRŽlC - V občinski rekrescijski ligi v balinanju, v kateri sodeluje osem ekip in ki jo pripravlja športno združenje 5. avgust, so odigrali peto in šesto kolo. V vodstvu sta ekipi Tovarne kos in srpov in Zlita s po 10 točkami, tretja pa je ekipa Peko-Konferen-ca z 8 točkami. -I Kikel Dragutin Surbek ia Antun Stipančič sta letošnja a vrtov aa prvaka v moških dvojicah. Prvi je ta k o rekoč feaomea med igralci, če vemo. da je star te prek 34) let. Prvi večji uspeh je zabeležil 10«*. leta. ko je postal evropski prvak, od tedaj pa je ne prekinjeno v vrha svetovaega namiznega tenisa. Značilna zanj je izjemna borbenost, nasprotniki pa se ga boje pied»aem zaradi njegovih neobičajno močnih napadalnih udarcev »top-rtpin« Sam pravi, da hi rad kariero v državni reprezentanci sklenil z osvojitvijo naslova sveto s sega prvaka, ki mu je te Ivakrat le za laa ašel. 2ivo nasprotje Sarbeka. resaega aa treningih in borbenega v igrah, pa je Antun Stipančič. za katerega pa večiaa svetovnih namiznoteniški h strokovnjakov meni. da je izreden talent Njegov večji aspeh je razen naalova svetovnega prvaka v dvojicah še drago mesto med posamezniki aa svetovnem prveastva v Kalkati 1075. leta. ko je ze po vodstva 1:0 v finalu izgubil z Madžarom Jonverom. Skup«) s P slatin u ševo je bil Stipančič tudi evropski prvak v mešanih parih. Za tretjega člaaa moške reprezentanc.-, ki ga bomo videli igrati v Kranju. Kaiiaiča. pravijo, da je glede aa avojo aaladoat perspektiven igralec. Je nekdanji evropski mladinski prvak. Čeprav postava švedake reprezentance trenutno še ai zaaaa. zagotovo pa bo v ajej naatopil Beagtaooa. lahko pričakujemo, da bodo naši igralci a prvega srečaaja v evropski super ligi odnesli tudi prvi dve točki. H. J MALI OGLAS oddati pri nas v uredništvo je enostavno: lahko ga napišete in pošljete tudi po pošti ali sporočite njegovo vsebino po telefonu na št. 23-341 Nogomet Turnir v Retečah SKOFJA LOKA - Nogometni klub LTH iz Škofje Loke prireja v nedeljo, 23. septembra, nogometni turnir za merooHal Blata Loneva, umrlega nogometaša tega kluba. Na turnirju bodo naatopile ekipe iz pobratene občine Sele na Koroškem, nogometnega kluba Alpina iz Zirov in dve ekipi domačega moštva. Zaradi preurejanja igrišča v Skofji Loki bo turnir v Retečah, začel pa ae bo ob 10. uri. -I K Borut Petrič, naš najuspešnejši plavalec, je na sredozemskih igrah ustwj dve zlati medalji, do konca tekmovanj pa se bo njegov izkupiček prav Maj še pomnožil. Kolesarstvo Kaveljc in korenina KRANJ — Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja jutri, 22. septembra, kolesarsko preizkušnjo za lovoriko RTV Ljubljana Kaveljc in korenina. Proga bo krotna, potekala pa bo takole: Kokrica — Bela - Preddvor - Visoko - Cerklje—Pšenična polica — Komenda — Moste Kamnik - Mengeš - Utik - Vodice -Brnik - Kranj - Kokrica. Tekmovalci s specialnimi kolesi bodo morali progo prevoziti dvakrat (150 kilometrov), in sicer v 7 urah in 30 minutah, kar pomeni, da bodo morali v poprečju voziti hitreje kot 20 kilometrov na uro. Kolesarji z navadnimi kolesi bodo peljali en krog, dodatno pa Ae krog Kokrica - Preddvor - Visoko - Cerklje - Brnik -Kranj - Kokrica (skupaj 100 kilometrov). Njihova poprečna hitrost ne bo smela biti manjša od 16 kilometrov na uro. Preizkusile se bodo tudi ženske. Te bodo vozile isti krog kot kolesarji s specialnimi kol«), kilometrov), in sicer ne več kot pet ur Pravico sodelovanja imajo vsi kol*** za lovoriko RTV Ljubljana Kaveljc, (• renina pa lahko nastopijo le tinti, t • opravili prvi dve preizkušnji in tn tj** v knjižnici Brazde vzdržljivosti. Tek t' moški konkurenci še 170, v ženski nt Drugi udeleženci bodo dobili bno> Start bo od 7. do 8. ure, skupiti,t » posamezni, na Kokrici. Ce bo jutri izjemno slabo vreme, v,-izkušnja 29. septembra, tedaj pa ob vul* nem vremenu. Po končani preizkušnji bodo nt K«t«' startali pogumni maratonci, p^t * , odločilo, ki se bodo s kolesi poprih Split na sredozemske igre. Sicer otruje zapisali v nobeno knjigo rekordov, pkr nje pa kljub temu zaslutijo. H.Jšovk* 24 ur košarke GORENJA VAS - Na igrišča pri osnovni šoli Ivaa Tavčar v Goreaji vaai se bo daaea oh 17. ari začela aaaimiva košarka raka tekma. V 14 ar dolgi igri se bosta pomerili ekipi Gereaje vaai. v kateri bodo nastopali igralci iz Gereaje vaai ia Zirov. ia Škofje Loke— Iavesta. Tekma sodi v praznovanje 10 let organizirane košarke v Poljanski dolini ia v akcijo Nič aaa ae sase presenetiti, saj kada košarkarji v daa trajajoči neprekinjeni igri lahko preskusih" vztrajnost ia vadrztj« ■ sot, PokroviteJj srečanja je Marmor ia Hotavelj. aa pomot pa so priskočila tudi nekatera draga j—ml podjetja To je te draga zanimivejša športna prireditev v Goreaji vasi v zadajem časa. Prva je bila tri asa k a akcija avai na kolo,, ki se je je adz.li lilo prek 100 občanov, nekoliko kaaairjr pa aamera-vajo pripraviti še tretji Cooaerjev test. H J Judo isti za gorenjske prvake — Gorenjskega prvenstva v judu za mlajše mladince, kije bilo v sredo v Kranju, sta se udeležili le ekipi kranjskega Triglava in Jesenic. Po kategorijah ao gorenjski prvaki postali do 53kg Hudo vernik (Triglav), do 57 kg Fajkovič (Jesenice), do 62 kg Jocič (Triglav) in dn 6M kg Krn/a/tč (Jesenice). — Foto: F. Perdan Beg z dna KRANJ — Nogometaši Kranja so pred ■ovim izpitom. Selekcija Smartna bo v nedeljo popoldne tetka prepreka mladim Kranjčanom, ki so v prvih kolih zaigrali precej slabo. Res pa je tudi, da so imeli izredao tetke nasprotnike in so kar trikrat gostovali. Prav zato morajo na domačem igrišča pred domačo publiko nujno zmagati. Le dve novi točki bosta pomenili tudi beg z zadnjega mesta, ki pomeni vsekakor * neuspeh. Vsi igralci (razen izključenega Tkalca) obljubljajo borbeno igro, ki bo pri nesla tudi uspeh. Mladinri bodo doma skušali osvojiti novi par točk. Tudi oni so bili na gostovanjih poraženi, doma pa so že zabeležili eno zmago. Vsekakor ni razveseljivo, da nekateri mladi igralci ne trenirajo dovolj in s takim odnosom ae bodo mogli prinesti napredka v igro kraajskih selekcij. Kadeti Save in Britofa se bodo pomerili v neposrednem dvoboju. Favoriti so Britof-Ijsni. ki bodo skušali izkoristiti prednost damafiga igrišča. Tekma bo v soboto popoldne, ko bodo igrale tudi pionirske selekcije. Najbolje so začeli Britofljani in Sa včani. ki imajo iz dveh kol po tri točke. K F. KRK ATI VCI so eno kolo odigrsli te med tednom, jutri pa bodo na sporedu tekme četrtega kola v članski A in B ligi. Najbolje so začeli igralci Koro ta na in favo-n u ranega Triglava, v B razredu pa Ki I -marji in malce presenetljivo Grintavce iz Olševka. Sicer pa je o favoritih še prezgodaj govoriti; prvenstvo se bo namreč za-vleHo v prvo polovico novembra. M.Suhic Visoka zmaga Leščanov Za preseaečenje v novi nogometni tek movalni sezoni na Gorenjskem so prvi poskrbeti Lesčani. V Retečah so premagali barhtat domačine z visokim rezultatom. Tudi AI ples je v Železnikih gladko odpravil moštvo LTH, Tržič pa je doma opravil z drago ekipo Bohinja. Rezultati — A skupina: člani: Reteče : Lesce 4:7. Alples : LTH 4:1. Bohikj A : Polet A 1:1. pionirji: Bohinj : Polet 3:2, Reteče : Lesce 0:3; B skupina: člani: Tržič : Bohinj B 0:1. Alpina : Kondor 1:2, pionirji: Alpina : Kondor 10:0. tekma Bled : Gorenja vas je preložena P Novak Rekreacijska liga TR2lC — Občinski nogometni ligi so odigrali prvo kolo v finalni skupini, v kateri nastopa devet ekip, ki so si to pravico priborile v predtekmovanju. Rekreacijsko ligo organizira nogometni klub Tržič, vodi pa trenutno ekipa Petrola pred Mup-pet *howom in Pekom-Obutvijo ter GG Trtic. Rezultati 1. kola finala: Tiko : Muppet ahoar 0:2. Peko-Orodjarna : Peko-Obutev 0:2. Kino : Petrol 1:7 in VAT, Tržič : Koprive I Kikel avto-moto društvo skofja loka 64220 skofja lok«, jogorovo predmestja KJ »lilui n«l t Uko« rthn pri «* krv«. podrafrtu *o<* loka «*»*» »O«*«*« objavlja na podlagi odločbe Republiškega sekretariata za *> tranje zadeve Ljubljana, Številka 13/2-S-22 fo£ 52/79 naslednje začasne zapore cest V SOBOTO, 22. SEPTEMBRA 1979: 11/316 KRNICA-ZATRNIK-MRZLI STUDENEi od 00.00 do 13. ure 11/321 BOHINJSKA BISTRICA-ROVTARICA od 00.30 do 15.30 11/321 RUDNO—DRAŽGOŠE od 3. do 16. ure III / 4019 odsek ZMINEC-BREZNICA-LUBNIK od 10. ure do 16.30 Na navedenih odsekih bodo izvedene gorske hitrostne pmka> nje avto rally tekmovalcev državnega prvenstva LOKA RALD - 79. Uporabniki teh odsekov cest upoštevajte prometno sigualin cijo, uradno zaporo cest ter obvestila o možnih obvozih. P mo za strpnost in razumevanje. rV W t m m V* i 2: Industrijski kombinat Planika Kranj Savska loka 21 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 OBRAČUNAVANJE SKUPNEGA PRIHODKA 2. STRUŽENJE - ZAHTEVNO 3. BRUŠENJE 4 GRAVIRANJE 5. OPRAVLJANJE MEHANSKIH DEL - ZAHTEVNI* Za dela in naloge se zahteva: Pod 1.: Štiriletna srednja strokovna izobrazba ekonomske smeh ■ 2 leti delovnih izkušenj Pod 2., 3., in 4. triletna srednja strokovna izobrazba strojne smer, * 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece." Pod 5.: triletna srednja strokovna izobrazba strojno-kljucavni^ smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek IS dni po obiin Srhljiva najdba Ko so preiskovalci raziskovali, kaj vse naj bi Metod Trobec nakradel in kje naj bi še skrival predmete, so v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu, v hiši, kjer je še lani bival, našli ostanke treh ženskih trupel Metod Trobec, star 31 let Ko so 5. avgusta letos v večernih arih v Kranju miličniki ustavili rdeto »stoenko« ljubljanske regi-«racije ter povabili voznika na na hmm pogovor, Se niso slutili, da se bodo morali z Metodom Trobcem pogovarjati Se in Se. Sprva je kazalo, da gre le za tiznivo dejanje ropa. Nemški državljan, ki je bil pri nas na počitnicah, ■ p namreč od Trobca kar precej kupil Ko sta se prvič srečala v MN ljubljanskem lokalu, mu je Trobec speljal potovalko, ne da bi tev&da vedel, da se bosta že čez dan i.i dva spet srečala in to v Kranju. Nemški turist je namreč razen tega, U jt tatvino potovalke prijavil na milici, Ae na lastno pest iskal T-alopndnega neznanca. V Kranju *j m tako tesno srečala, da se mu Trooec ni mogel izmakniti, zato ga * povabil spet v avto, češ da gresta < njegov vikend, kjer ima torbo. f/peliaJ pa ga je na cesto od Britofa proti Šenčurju, ga tam pretepel, vzel denarnico in pustil na tleh. Na kraj lotodka je prihitel nek občan, ki je |iej od daleč videl dogodek in pomagal nemSkemu turistu na bcstajo milice. Kasneje so ga z »taljeno ključnico, rano na čelu in ^rp-nnami prepeljali na zdravljenje pfc|)ftnsko bolnišnico. Čeprav po-%«k»vani turist ni vedel vse hjostrske številke rdečega avtomo-Wa občan, ki mu je pomagal, pa je bi predaleč, da bi jo lahko videl, so Mimiki že čez nekaj ur ustavili Yr/bca. KLOBClC SE ODVIJA ... Metod Trobec je star 31 let, trenutno v radovljiških zaporih. Rojen na Planini pri Horjulu, stalno prijavljen v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu, dejansko pa je bil gj^ov naslov Rovt 14. Od bivališč aanjka se Sp. Bela 10, kamor je preiskovalce Uprave javne varnosti Kranj najprej vodila sled. Hiša, ki jo p Trobec letos kupil, je bila pravo *iadi*če raznega blaga. Pohištvo je Wo tam bolj malo, pač pa so sobe in ,* oetali prostori rabili bolj za »iranjevanje predmetov, ki so jih r.orali iz hiše odpeljati kar s V/vomjakom. Velik del predmetov so odpeljali delavci Metalke, saj je bil spisek v Metalki ukradenih predmetov sila dolg. Trobec je namreč delal od junija 1977 pa vse do aretacije kot delavec v skladišču Metalke v Ljubljani. Na delu ga sicer niso kaj veliko videvali, saj je bil mnogo tudi na bolniškem dopustu, morda bolj zaradi svoje iznajdljivosti kot zaradi resničnih težav. Vendar pa je med tem časom odnašal mimo vratarja na kupe tehničnih predmetov, ne da bi ta kaj posumil. Na »rampi« namreč niso pregledovali dokumentov oziroma računov za odneseno blago, zato je lahko vsak odnesel, kar je hotel. Prav zato je Trobec včasih lahko naložil predmete kar na voziček, peljal mimo vratarja in zložil vse skupaj v svoj avto. Nekaj je prodal, nekaj podaril sodelavcem v skladišču za molčečnost, večino blaga pa je kot zbiratelj shranil. Metalka je dobila nazaj večino predmetov, na seznamu jih je kar okoli 130, vendar je Stet samo po en kos vsakega predmeta: tu so bili loki za žage, kotne brusilke, varilni transformator, sobne antene, sesalci za prah, razni gospodinjski aparati, barvni TV sprejemnik, avtomobilski radio itd. Vrednost predmetov, odnesenih iz Metalke, je bila kar 128.(XX) novih dinarjev. Čigavo je nakradeno blago Metalka Ljubljana je predmete iz skladišča in prodajalne na srečo dobila nazaj, verjetno pa bodo morali vsaj malce spremeniti način kontrole pri odnašanju blaga. V hiši na Sp. Beli pa je ostalo še na kupe stvari, za katere pa preiskovalci ne vedo, čigavi so. Skoraj dve tretjini seznama najdenih predmetov v Trobčevi hiši je za zdaj neznanega izvora. Del predmetov objavljamo sicer v slikah, seznam oblačilnih predmetov tako moških kot ženskih, brivnikov, denarnic, avtomobilskih delov, avtomobilskih prevlek, moških ročnih ur je sila dolg, saj kaže, da je Trobec kradel kot sraka. V hiši na Sp. Beli so našli tudi dva razstavljena mopeda, ki jih je Trobec ukradel, enega v Predosljah in drugega v Levstikovi ulici v Kranju. Ce ni našel kaj drugega, je bila dobra vsaka ženska torbica, če je slutil, da bi bil lahko v njej denar. Slučajno znanko bi povabil na pivo, nato pa izginil z njeno torbico. Hujšo zadevo si je privoščil v začetku julija letos, ko se je na kranjski avtobusni postaji ponudil starejši ženski, ki je hotela na Planino in je pripotovala z avtobusom, za taksista. Namesto na Planino jo je odpeljal proti Srakov-ljam, nato pa potisnil iz avtomobila ter odpeljal z vso njeno prtljago, torbico, dokumenti in denarjem. Del njenih predmetov so nato našli v Trobčevi hiši na Sp. Beli. Trobec je osumljen tudi ropa v februarju letos ponoči blizu Dor-farjev, ko je ustavil starejšemu upokojencu, ki mu je ušel avtobus. Za vožnjo je zahteval denar, ker pa ga ta ni imel, ga je potegnil iz avtomobila in z roke strgal uro z vgraviranim posvetilom »10 let LTH.« Tudi to uro so pri preiskavi našli. NAŠLI ČLOVEŠKA OKOSTJA Bolj ko so se preiskovalci trudili, da bi razjasnili vsa Trobčeva dejanja, daljši je postajal seznam kaznivih dejanj, za katera so Že napisane ovadbe. S pomočjo občanov, ki so Trobca vsaj malo poznali in videvali na raznih krajih, je preiskovalce sled pripeljala tudi v hišo v Dolenji vasi 22 pri Polhovem Gradcu, kjer je Trobec prebival do konca lanskega leta. Preiskava hiše in bližnje okolice je dala slutiti, da je Trobec morda sodeloval še pri drugačnih dejanjih. Preiskovalci so namreč našli človeške ostanke treh oseb. Dosedanja preiskava še ni potrdila, da gre neizpodbitno za tri že dlje časa pogrešane ženske: Marijo Cankar (roj. 1924), upokojenko iz Ljubljane, Ano Plevnik (roj. 1935) delavko iz Ljubljane in Zorico Nikolič (roj. 1945) delavko iz Ljubljane. Marija Cankar iz Ljubljane, pogrešana od marca 1977 Ana Plevnik, iz Ljubljane, pogrešana od začetka 1978 lkl*dJ*će v hiši — Ko so preiskovalci vstopili v hišo št. 10 na Sp. Beli niso "4/ifli ali je to stanovanje ali skladišče. Tu so našli kupe nakradenega blaga '/ApMj'imke Metalke ter vrsto predmetov iz drugih krajev. Zorica Nikolič iz Ljubljane, pogrešana od novembra 1978 Preiskovalci na Upravi javne varnosti Kranj so izrecno poudarili, da gre v sedanji fazi preiskave izključno za sum, da je bil Trobec na nek način povezan s srhljivo najdbo v njegovi hiši. Vendar pa se na nobeno vprašanje še ne da odgovoriti z gotovostjo. Da bi vsekakor razjasnili tudi to, za zdaj še v meglo zavito skrivnost, preiskovalci naprošajo občane, ki so že doslej veliko pomagali pri razjas-njevanju Trobčevih dejanj in jim gre za to vsa zahvala, da sodelujejo še naprej. Kdor bi karkoli vedel o Trobcu Metodu, bil je že štirikrat tudi obsojen, ali karkoli 0 pogrešanih ženskah, naj to sporoči UJV Kranj ali najbližji postaji milice. Preiskovalce posebno zanima, s kom se je Trobec družil, s kom naj bi se družile pogrešane osebe, zanimivi so tudi podatki o vedenju pogrešanih in vedenju Trobca, kako so potovali, v katere lokale so zahajali in podobno. Zelo pomembni bi bili tudi podatki, ki bi osvetlili Trobčevo osebnost zaradi ugotavljanja stopnje njegove kazenske odgovornosti. L. Mencinger NESREČE NEZGODA KOLESARJA Radovljica - V ponedeljek, 17. septembra, ob 17.10 se je na regionalni cesti v Kamni gorici pripetila prometna nezgoda zaradi nenadnega zavijanja kolesarja. Branko Kavčič, star 12 let, je ne da bi nakazal smer zavil v levo in tako zaprl pot motoristu Branetu Dobarju (roj. 1957) iz Radovljice. V trčenju sta oba padla; Branko je bil v nesreči lažje ranjen. KOLESARKA HUJE RANJENA Kranj - V ponedeljek, 17. septembra, nekaj minut po 18. uri se je na Gesti Staneta Žagarja na Ko-krškem mostu pripetila prometna nezgoda. Motorist Andrej Frhc (roj. 1955) iz Kranja je pripeljal v križišče s Partizansko in Oldhamsko cesto, po neprednostni Partizanski pa je v križišče pred motorista zapeljala Lil Jana Prezelj (roj. 1963). V trčenju se je Prezljeva huje ranila in so jo prepeljali v Klinični center. $ TRČENJE TOVORNJAKOV Kranj - Na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem pri Lahovčah se je v torek, 18. septembra, ob 12.40 pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornjaka Štefan Erzar (roj. 1941) iz Cerkelj je vozil proti Kranju in dohiteval tovornjaka, ki je vozil pred njim Janez Praust iz Kranja. Voznik Praust pa je moral zavirati, ker je pred njim nek osebni avtomobil nevarno prehiteval, tako da je celo popolnoma ustavil. Voznik Erzar pa za njim ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Praustov tovornjak. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 110.000 din. NEPREVIDNO NA CESTO Kranj - V sredo, 19. septembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na Stari cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mirko Stenovec (roj. 1954) iz Kranja je vozil po Savski cesti proti mostu. Z leve strani mu je nenadoma stopil pred avtomobil Anton Kolar (roj. 1935) iz Kranja, ki je prišel na Savsko cesto po stopnicah z Jelenovega klanca in se ni prepričal dovolj, če je cesta prosta. V nesreči si je Kolar zlomil nogo. Dežurna trgovine v občini Radovljica in Jesenice ■^■1 VELETRGOVINE L_2 ŠPECERIJE L- J BLED dne 22. 9. 1979 od 13. — 19. ure _ MARKET, Bohinjska Bistrica, Trg svoboda 1 _ MARKET, Volčji hrib, Radovljica. Gradnikova ul. _ MARKET, Bled, Kaju nova ul 3 od 13.-20. ure. - MARKET -DELIKATESA, Bled, C ob t a svobode 15 (v Park hotelu) TRŽNI PREGLED jesenice Solata 14,40 din, špinača 18 din, cvetača 28,80 din, korenček 9 din, česen 30 din, čebula 9 din, fižol 18 din pesa 8 din, kumare 10 din, paradižnik 12 din, paprika 12 din, slive 18 din, jabolka 12,70 din, hruške 20 din, grozdje 18 din, limone 36,30 din, ajdova moka 24,30 din, koruzna moka 11,50 din, kaša 17,30 din, surovo maslo 98,80 din, smetana 45,50 din, skuta 34,90 din, sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 10,15 din, orehi 227,40 din, jajčka 1.70 do 2,70 din, krompir 5,10 din. kranj Solata 20 do 25 din, špinača 32 din. cvetača 40 din, korenček 18 do 20 din, česen 45 do 50 din, čebula 18 do 20 din, fižol 28 do 30 din, pesa 12 do 16 din, kumare 14 din, paradižnik 10 do 14 din, paprika 15 do 20 din, slive 18 do 20 din, jabolka 14 do 16 din, hruške 24 din, grozdje 20 do 25 din, med 80 din, limone 28 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 12 din, kaša 25 din, surovo maslo 80 din, smetana 38 do 40 din, skuta 28 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 20 do 24 din, kisla repa 18 din, orehi 200 din, jajčka 3 din, krompir 7 do 8 din, buče 15 do 18 din. NEZGODA PEŠCA Kranj — V sredo, 19. septembra, ob 6. uri zjutraj se je v križišču Ulice Staneta Žagarja in Ručigajeve ulice pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Pavlic (roj. 1951) iz Šenčurja je vozil proti Kranju. V križišču je na pločniku opazil dva pešca; Vinko Kojič (roj. 1962) iz Kranja se je odločil za prečkanje, vendar je po enem, dveh korakih stopil nazaj, ko je opazil avtomobil. Voznik Pavlic je zato peljal naprej, vendar pa je tudi Kojič spet stopil čez cesto in obstal na polovici desnega pasu, tako da ga je avtomobil zadel. V nesreči si je Kojič zlomil nogo. L. M. LOTERIJA Srečka št. din Srečka st. din 0 20 17690 1.020 97290 1.020 21 40 71 30 91 30 02 30 42 50 682 100 0792 500 137352 10.000 148872 50.000 272752 500.000 23 50 53 30 83 30 243 200 0443 400 67493 1.000 77543 5.000 86353 1.030 125923 10.050 94 30 834 100 03084 2.000 16154 1.000 17914 1.000 91834 1.100 074854 10.000 268374 10.000 55 40 52535 1.000 234535 10.000 56 916 07026 192616 305416 17 57 797 6447 6607 27097 456837 571477 8 04558 17898 64048 73358 78348 86668 91498 064218 320388 525178 529148 99 909 30349 64239 67029 187229 376909 442349 548089 40 80 1.000 10.000 10.000 70 50 80 400 500 1.000 10.000 10.000 20 2.020 2.020 1.020 5.020 1.020 1.020 1.020 10.020 10.020 10.020 10.020 40 80 2.000 1.000 5.000 10.000 10.080 10.000 10.000 K MESU ODLIČNA KAMNIŠKA GORČICA DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 22. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: kranj: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so dežurne sledeče prodajalne TOZD od 7. do 19. ure: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Na vasi, Šenčur, prodaialna Krvavec. Cerklje, Živila - prodajalna SP Prehrana, Cesta Staneta Žagarja 16, Samopostrežna prodajalna Planina I. Župančičeva c. 17. jesenice: Samopostrežna trgovina na Plavžu — Rožca SKOFJA LOKA: SP Frankov« naselje, mesnica Kidričeva 65 tržič: Poslovalnica Merkator, Cankarjeva 1, poslovalnica ABC Bistrica, poslovalnica Merkator, Križe 24 ZA JESEN mehke flanele in druge različne tkanine modnih barv in vzorcev Informativno prodajni center TEKSTILINDUS Hotel CREINA v Kranju TEKSTILINDUS KRANJ O L, A S14.STRAN PETEK, 21.SEPTEMBfiniii|I Ta mesec na vrtu Za sajenje narcis je najboljši čas september. Ce sadimo narcise na grede, naj bodo vrste 20 cm narazen, če pa jih sadimo v skupine, naj bo med čebulicami 15 cm. Sadimo jih 15 cm globoko. Svežega hlevskega gnoja narcise ne prenesejo. Ce v tleh ni dovolj humusa, ga lahko dodamo samo z dobro preperelim hlevskim gnojem ali z navlaženo šoto. V mokrih in kislih tleh narcise ne uspevajo. Tudi tulpe lahko sadimo že septembra, čeprav je najboljši čas za sajenje tulp oktober. Sadimo jih 10 cm globoko, v težkih tleh pa zadostuje 8 cm. Vrste naj bodo po 20 cm narazen, čebulice v vrsti pa 10 cm. Majhne čebulice, ki pa ne bodo pognale cvetov, pa lahko sa- dimo le 5cm vsaksebi. Za tulpo naj bodo tla dobro propustna za vodo in naj ne bodo pozimi in spomladi suha. Pri hiacintah moramo paziti, da čebulni krožeč pri koreninah ni poškodovan, ko jih sadimo. V težkih tleh sadimo hiacinteMOcm globoko, v lahkih pa tudi do 15 cm. Močnejše čebulice naj bodo 15 cm narazen, slabotnejše pa le 12 cm. Prav tako kot vse čebulnice, tudi hiacinte rastejo najbolje, če rastejo v skupinah. Vse čebulnice, ki jih zdaj sadimo, moramo po saditvi dodatno pokriti. Napravimo zastirko iz slame ali listja. Plast listja naj bo debela 10 cm, že zgodaj spomladi pa jo moramo zmanjšati na polovico. O nasitnosti GOSPODINJE! za okusno pripravljanje jedil uporabljajte nase jedilno SONČNIČNO rafinirano O r v • • I Z1V11 Po angleško panirani goveji možgani Za 6 oseb potrebujemo 600 do 750 g možganov, 2 jajci, malo kruhovih drobtin, 100 r surovega masla. Možgane cvremo 8 minut. Možgane očistimo, oplak-nemo pod tekočo vodo, čez pol prerežemo, zbrišemo, solimo, povaljamo po moki, jajcu in drobtinah. Nato jih počasi cvremo na maslu, tako da lepo porumenijo. Na mizo jih damo polite z maslom, v katerem smo jih cvrli. Najbolj nasitljivo živilo je meso, ki terja od želodca največ dela. Seveda je to le splošna ugotovitev, ker so razne vrste mesa različno prebavljive in nasitne. Kuhanje zrahlja mesno tkivo, tako da želodčni sokovi laže opravijo svoje delo. Na drugem mestu po nasitljivosti je mleko. Lažje je prebavljivo, če ga uživamo s kakim drugim živilom, na primer s kruhom. Človek ima občutek, da je mleko čisto živilo, skoraj sama voda. V resnici pa pri prebavi mleka ostane več neprebavljenih ostankov kot pri mesu ali jajcih. Kuhana jajca so bolj nasitna in mnogo teže prebavljiva kot surova. Ce uživamo surova, jih moramo stepsti, da jih telo bolj koristno prebavi. Kruh je manj nasitljiv, krompir nekoliko bolj. Ce ju uživamo s surovim maslom, sta skoraj tako nasitna kot meso. Svež kruh je prav tako prebavljiv kot star, vendar mora biti rahel in dobro prežvečen. Vse maščobe (surovo maslo, slanina itd.) so zelo nasitne, podoben učinek pa ima tudi sladkor. Ce dodatno jemo sladkor, precej podaljšamo čas prebavljanja. Listnata zelenjava je lahko prebavljiva in manj nasitna. Težje prebavljive in dokaj nasitne so stročnice, na primer fižol, grah, leča. .CEKIN Origano Čudovito zadiši ta dišava s pizze, uporabljamo jo pa lahko tudi za vse paradižnikove jedi, za pečenke, golaž, solate, mesne juhe in juhe iz stročnic, za dušeno svinjino ali ovčetino, za perutnino in morske ribe itd. Dobra misel je do 60 cm visoka trajnica, ki raste v Sredozemlju, Mehiki, Ameriki in drugod, ima pa najrazličnejša imena. Samo pri nas jo ljudje poznajo pod divjim maja-ronom, bolmetom, tošto, zavrto itd. Italijani ji pravijo origano, Amerikanci pa oregano. Pri Srbih in Hrvatih pa je to vranilova trava. Lističe o rigana obirajo od julija do septembra, takrat ko cveti. Prijetno diši, okus pa ima precej oster in grenko trpek. Origano ali dobro misel uporabljajo tudi kot zdravilno zelišče, saj pravijo, da pomaga pri bolezni dihal, jeter, želodca in črevesja. Caj pripravimo tako, da dve žlički dobre misli prelijemo z dvema decilitroma vrele vode in po nekaj minutah precedimo. MARTA ODGOVARJA Zdenka — Kranj Prosim vas za nasvet, kako naj si dam ukrojiti prehod* plašč. Rada nosim predv$e-športna oblačila. Stara $»rj 21 let, visoka 171 cm. tehtam pa 61 kg. Kostimi so vedno priljubljeno oblačilo žene, letošnjo jesen pa jim je dan še poseben poudarek. Ta, ki vam ga danes predstavljamo, je enostavnega kroja, s šal ovratnikom poživlja pa ga žametna obroba Blago je vedno moden tweed. Poskrbimo za naše noge Poleti smo nosili cokle ali natikače in na peti in podplatih se nam je naredila trda koža. Da nam ne bo zdajle jeseni trgala nogavic, jo čimprej odstranimo. Noge najprej dodobra namočimo v topli vodi, potem pa trda mesta oribajmo s plovcem ali s posebnim strgalom, ki se dobi v lekarnah ali pri kozmetiki. Obenem noge tudi dobro zdrgnimo s krtačo, da bodo dobro pre-krvavljene. Odgovor Lahko bi rekla, da je pljj,; ki sem ga izbrala za vas. bofc športen kot ne, zato upam,da' vam bo ugajal. Ima dvorec zapenjanje, srednje veliko ft zono, ki se pod ovratnik« tudi zapne, ravna rameni rahlo podložena in dva fo* Dolžina plašča je čez koWM zadaj po sredini je odp«i guba, pas pa je iz blaga. R04, va krasita paščka, ki sta pt zunanji strani zapeta z p^. bom. 6. vrh v Havani S ŠOLSKIH KLOPI Temu zasedanju pravimo tudi dogovor dveh tretjin človeštva, saj je gibanje neuvrščenih zajelo zelo velik del sveta. Od prvega zasedanja v Beogradu do Havane se je veliko spremenilo v gospodarstvu nerazvitih dežel, v njihovi usmerjenosti in razvoju, marsikaj po zaslugi gibanja neuvrščenih, v katerem ima tudi naša država pomembno vlogo. Predsednik Tito je eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih in tudi on je veliko prispeval k temu, da se uskladijo nasprotja, ki so se v teh letih pojavila med državami — članicami neuvršče- Stevilo držav, včlanjenih organizacijo, je od Beogrsc, danes močno naraslo in 1 raste tudi moč in ugled o*« ščenih v svetu. V Havani * | zvrstilo veliko govornikov ia teh dneh je bilo sprejetih t" važnih sklepov in sprejete ^ nove države, ki so postale tla* ce neuvrščenih. V Havani * odločalo o usodi človeštva ia delegacije so se zavzemale a t na svetu; do tega pa je se 4« pot, vendar ne predolga, bila neprehodna. Robert Porenta, 8. č r. osn Lucijan Seljak, Kranj ni h. Bila je nedelja. Prijateljica me je prosila, naj pojdem z njo n z njenimi prijateljicami na marno goro. Nisem šla rada, me je le pregovorila. Rekla mi je, naj ničesar ne vzamem s seboj, da bo dosti jedi in pijače. Po kosilu smo se odpravile na dolgo pot. Breg je bil strm. Deklice so me čudno gledale, niti govoriti niso hotele z menoj. Ena se je celo norčevala, kaklno torbico imam. Začele so jesti, jaz pa sem lačna sedela in jih gledala. Nobena mi ni ponudila niti koščka kruha. Želodec mi je krulil, a nihče ga ni slišal. Žalostna sem odšla domov in si rekla: »Pri tujih deklicah pa res ni prijetno.« Romana Ribnikar, 8. c r. osn šole Cvetko Golar. Skofja Loka MATEJA IN CAP V h, kako težka je ta naloga — Foto: D. Dolenc Vtisi s spominskega pohoda Sonce se je v zgodnjem septem-berskem jutru svetilo z modrega neba in nas pozdravljalo z žarki. Prihajali so še zadnji zamudniki in ko je bila ura pol osmih, smo se usedli v kombi in se odpeljali v Radovljico, nato pa na Lipniško planino. Bilo nas je devet. Sedem učencev in dva učitelja. Nameravali smo se udeležiti dveh proslav, ki sta bili posvečeni borcem Selške čete in štabu I. grupe odredov pod poveljstvom narodnega heroja Jožeta Gre-gorčiča-Gorenjca, ki so se 9. septembra 1942. leta borili na Lipniški planini v osrčju Jelovice z naci- ji 9^/0+1 ai'**? v> <\ (o$^\ fvv/o9.>iv<9ls },CK l\y *»< imam vprašalnik: »Capko, bi rad malo mesa'?« Ko sem šel prvič z njo v šolo, je bilo strašno. Po cesti so puhti cvilile in drdrale pošasti, stiskal sem se k Mateji in k plotovom. Ko tm pricapljala do semaforov, se je prižgala zelena lučka in Mattn t švrknila čez cesto. Jaz pa nikamor. »Capi, Capči, saj je zelena, B čez!« Zbral sem ves svoj pasji pogum, da sem jo ubral čez bele čr*T? je zelena, se nič ne zgodi, to zdaj vem. Zelena je gosenica, ki jo m* zujem, zelena je trava, ki jo pulim in zelen je semafor, da hitro t»r>«» čez cesto. Pred šolo so me vlekli za rep Matejini sošolci, me boiah i * vihali ušesa. Nekako sem jih že prenesel, ko pa so se me začeli doni« prvčki-črvčki, sem jo užaljeno ucvrl domov, z nikalnim: Nikoli ivtprtt šolo. Zakaj sem sploh šel? Neumen sem bil, kakšen pa! VtiCaj. TELEVIZIJA »Vi |£ *» WJS 15» 15* I" K) :'25 M M Ml M a* M 22. SEP. Porodil« Potepuh in nočna lučka, otroška serija Mala čebelica. otroAka oddaja Vrtec na obisku: NaS pismonoša Nadobudneži Piaamsvet: Vrv Po sledeh napredka A Tolstoj: Trnova pot. TV nadaljevanka Poročila MaVaiam. •ovjetaki film Na* kraj Sredozemske igre — plavanje Risanka TV dnevnik L N. Tolatoj: Ana Korenina - TV nadaljevanka Kako ae oblačimo Vročica, ameriški film TV dnevnik TV kažipot Oaatjaikill.TVtBrese: I M* Teat : J.50 Propagandna oddaja i UM Sredozemake igre: Kajak, tenis. namizni tenis , UM Poročila •'■i: Narodna glasba \Mt> Sredozemske igre: Rugb v (finale) }fiX> Sredozemske igre: odbojka 'porfinalel 2! M Poročila 2. M Zabava vas Jack Parnell 2i 40 Premor ob clasbi 22v) Sredozemake igre. dnevni pregled 23* TV dnevnik TV Zagreb - I. program: !M0 TV violi: Umetnost. Risanka. TV izbor i i« TV v toli: Čebele, književnost 11% TV v toli: izobraževalna oddaja \\m Poročila \%m\ TV koledar ItSS Sredozemake igre: tenis, kajak. namizni tenis .'Ki Sredozemsfce igre: plavanje 1M0TV dnevnik MM Celovečerni film Hit) Sredozemake igre. dnevni pregled Uit TV dnevnik 815 Zakonec tedna 23. SEP. 'iS Poročila U nedeljsko dobro jutro: od vsakega jutra raste dan: Domžale *.t\ TV kažipot 14 F Žižek Ipavci. TV nadaljevanka • a". Sezamovs ulica. mladinska serija 1040 Odkritje »pomenika na Kadinjači. prenos \Vf> Mozaik :j,36 Ljudiein zemlja !J,V5 PoKareliji,dokumentarni film Alfi Kako se oblačimo A10 Teta mama. amenAki film .Vf) Kolesarski maraton M', Sredozemske igre: atletika \tjfi Beograd, sesti del oddaje iz cikla Karavana MM Diaco Berlin 79 UM P.isanki ii»TV dnevnik lMlftnanHaaani: Veterin hrast. nadaljevanka ti';i> Plavajoča cesta. dokumentarna oddaja UM Riasnka 2146 TV dnevnik 22* Sredozemske igre. dnevni pregled ttlfi Sredozemske igre: boks Oddajniki IITV mreže: Mfi Teat iS iS Poletno popoldne 19.15 Sredozemske igre: boks — polfinale 21.20 Film tedna 2.100 Poročila TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila 10.00 Kapetan Mikula Mali 10.30 Čebelica Maja 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.10 Jugoslavija, dober dan 13.30 Kritična točka 14 00 Mladinski film 15.15 Poletno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Veter in hrast 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Sredozemake igre. dnevni pregled 23.00 Sredozemske igre. boks PONEDELJEK 24. SEP. 8.55 10.00 11.10 14.50 15.55 17.25 17.30 17.50 18.05 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 20.55 21t3fi 22.05 TV v soli: Pravljica. Istrske vaSke cerkve. HrvaŠki potopisci TV v Aoli: Materinščina, Risanka. Biologija TV v Soli: Za najmlaiSe Kmetijska oddaja TV Beograd Sredozemske igre: atletika Poročila Sedem stopnic do glasbe: Dva zmerjavca Dokumentarni film Glasba; oddaja iz cikla Estetika Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik l.Curteis: Hess.TV drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Dae, Golgota, makedonska filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.30 Izobraževalna oddaja 19.00 Kratek film 19.30 Sredozemske igre: odbojka iženski finale) port v karikaturi 20.35 Aktualnosti 21.05 Sredozemske igre: Odbojka (finale moških i 22.40 TV dnevnik 23.00 Sredozemske igre. dnevni pregled TV Zagreb — I. program: 15.10 Poročila 15.15 TV koledar 15.25 Pionirji v NOB 15.40 Živel je car 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.30 Izobraževalna oddaja 19.00 Kratek film 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.05 Sredozemske igre: odbojka (finale moSkih) 22.40 TV dnevnik 23.00 Sredozemske igre, dnevni pregled 25. SEP. 9.15 TV v Soli: HrvaŠka, Ali ste vedeli Dnevnik 10 10.00 TV v Soli: Dokumentarni film. Risanka, Glasbena vzgoja 14.55 Propagandna oddaja 15.00 Sredozemske igre: Vaterpolo Jugoslavija : Grčija 15.55 Sredozemske igre: atletika 17.25 Poročila 17.30 Čez tri gore .. . Pevski tabor 79 18.00 Pisani svet: Ogenj 18.35 Obzornik 18.45 Doktor Momir. reportaža TV Sarajevo 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 21.20 H. Sienkievricz: Rodbina Polanieckih. TV nad. 22.40 TV dnevnik 23.00 Sredozemske igre, dnevni pregled TA TEDEN NA TV VROČICA je po svoji 'asovi grozljivka, pa ven-i$r tudi precej klasična kriminalka. Pripoveduje o pfikcittu, ki je na sledi fpngfUrjem, da bi dokazal, kdo je kriv ženine unrft Film je v svojem tatu naredil korak naprej i, prizorih krutosti. V njem k Glenn Ford odigral eno 'v/tjih najboljših vlog. Televizijska nadaljevanka VETER IN HRAST je največji dosežek mlade pnitinske televizije in hkrati prva nadaljevanka lita studia. Posneta je po itUmenskem romanu Si-nosa Hasanija, borca iz SOB, uglednega družbe ntta in političnega de lav-«• ter enega najboljših prtdttavnikov literature v albanskem jeziku v avtonomni pokrajini Kosovo. Rudolf Hess je bil član nscisučne stranke od 1920. leta. Sodeloval je v Munchenskem puču* 1923 ia bil od 1926 Hitlerjev privatni sekretar. Aprila l$M po je postal njegov namestnik in minister Keicha. Od 1938 je bil lian Tajnega sveta. Da bi natrmril britansko vlado ia vzpostavitev miru med itriavama in za skupno lAjn/i proti Sovjetski zvezi, maja 1941 odletel na Škotsko, kjer je bil takoj interniran. Kot Hitlerjev sodelavec je v podrobnosti poznal vse zločinske načrte nacistične Nemčije. Na sojenju vojnim zločincem v Niirnbergu 1946. leta je bil obsojen na dosmrtno ječo. Dokumentarna drama-HESS prikazuje zanimiv izsek iz Hessovega življenja in političnega delovanja. Claude Chabrol, režiser filma ALICE ali Zadnji beg, kot se imenuje v francoščini, je pravzaprav dokaj nenavaden ustvarjalec. Pojavil se je v času novega vala, kasneje pa je predvsem idejno precej spremenil svoj koncept. Venomer išče nove poti in to je menda tudi eden glavnih razlogov, da danes, ko je preteklo že veliko let od pojava novega vala, velja za dokaj modernega režiserja. Film A lice pripoveduje o ženi, ki se odloči, da bo zapustila moža in to tudi stori. LA CHOCA je najbolj »krvav* film indijanskega režiserja Emilia Fernan-deza, vendar ne v slabem pomenu besede. Choca je ime ženi, ki živi z možem, tastom in svakinjo ob reki sredi divjine, prek katere vodi tudi tihotapska pot. V tihotapljenje je vpletena vsa njena družina in v spopadu z vladnimi četami pride do krvavih obračunov. Oddajniki 11. TV mreže: 15,15 Test 16.50 Propagandna odda ja 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.10 Sredozemske igre — nogomet Jugoslavija : Maroko 20.05 Sredozemske igre: boks. finale 23.00 Poročla TV Zagreb — I. program: 14.15 Poročila 14.20 TV koledar 14.30 Pionirske TV novice 15.00 Sredozemske igre — vaterpolo Jugoslavija : Grčija 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.30 Narodna glasba 19.00 Kratek film 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film 22.40 TV dnevnik 23.00 Sredozemske igre. dnevni pregled 2«. SEP. 9.30 TV v Soli: Za učitelje, \ Projekcije zemljepisnih kart 10.00 TV v Soli: Izobraževalni film. Risanka. Kocka, kocka 17.35 Poročila 17.40 Z besedo in sliko: Potepuh in nočna lučka 17.55 Anamorfoze, dokument, serija 18.20 Ne prezrite 18.35 Obzornik 18.45 Na ohisku v PosuSju. glasbena oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Alice, francoski film 21.35 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.40 TV dnevnik 22.00 Sredozemske igre. dnevni pregled 22.30 Dnevi slovenske zabavne glasbe 78 — pesmi svobodnih oblik 22.45 Boks: Parlov : Mindura, reportaža Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zaključek Bitefa, prenos 21.00 Izviri 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Dokumentarna filma T V Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Dokumentarni film 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna sreda 21.30 Zabavno glasbena oddaja 22.00 Sredozemske igre, dnevni pregled 22.30 TV dnevnik 22.45 Boks Parlov : Mindura, reportaža ČETRTEK 27. SEP. 9.10 TV v Soli: Dihanje živih bitij, Celica, Matematika 10.00 TVvSoli: Francoščina 10.30 TVvSoli: Kemija, Risanka, Zemljepis 15.55 Sredozemske igre: atletika 17.45 Mala čebelica, otroSka oddaja 18.00 Letališče, dokumentarna oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Nadobudneži. oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 22.10 TV dnevnik 22.30 Sredozemske igre, dnevni pregled Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test 16.55 Sredozemske igre: polfinale v nogometu 18.50 Narodna glasba 19.15 Sonce, oblaki, veter 19.30 Sredozemske igre — vaterpolo Jugoslavija : Španija 20.15 Sredozemske igre — rokometni Finale, prenos T V Zagreb — I. program: 15.25 TV dnevnik 15.45 TV koledar 15.55 Sredozemske igre: atletika 17.45 Kapetan Mikula Mali 18.15 Znanost 18.45 Kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna tema 20.15 Sredozemske igre: rokomet 22.15 TV dnevnik 22.35 Sredozemske igre. dnevni pregled 28. SEP. 8.55 TV v Soli: Jabolko, SlovenSčina, RuSčina 10.00 TV v Soli: AngleSčina. Risanka. Zgodovina, Izobraževalna reportaža 15.25 RaznaSalci časopisov. mladinska serija 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.30 Risanka 18.35 Obzornik 18.45 Tobak — naslada in pokora. oddaja iz cikla Sodobna medicina 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas ZdravkoColič 20.55 Junaki serijskega filma: Charlijevi angeli 21.45 TV dnevnik 22.00 Nočni kino: La Choca. mehiSki film Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Test 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju, kulturna oddaja 20.55 Sredozemske igre — košarkarski finale, prenos Zgb 22.50 TV dnevnik TV Zagreb - I. program: 14.55 TV dnevnik 15.15 TV koledar 15.25 Mali svet 15.55 Sredozemske igre: atletika 18.30 Risanka 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Zdravko Colič 20.55 Sredozemske igre: košarkarski finale, prenos 22.50 TV dnevnik 23.05 Junaki serijskega filma Se radi poaladkate a čokolado? Pri ŽIVILIH na Klancu jih imajo rea vseh vrat. Cena: 9,80 do 15,'2 din Najatnice ao navdušene nad novo modo majhnih torbic. Pri TINI v Kranju imajo prav zanimive: v kombinaciji usnja in kože, gladke, prelite, poslikane in tako naprej. Cena: 111,15 do 334,60 din IZBRALI SO Ztk VAS Na Kokrinem Športnem oddelku v GLOBUSU imajo naprodaj iskane športne copate ALBATROS. Zgoraj uanje, spodaj guma. Šolarji jih imajo radi, pa tudi na t rim ne moremo brez primernih copat. Barve: rdeča in bela. Cena: 255 do 389.30 din Lepe, modne in tople molke suknjiče iz mešanice volne in sintetike smo videli na Kokrinem oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. V velikosti od 44 do 56 jih imajo, barve pa ao sivo-rja-ve. Zraven lahko izberete tudi primerne hlače. Izbirate lahko med celo paleto jesenskih barv. Cena: suknji* 1744,63 din hlače 684,71 din Letošnja moda zahteva pasove in akoraj si ni moč predstavljati modnega krila brez njega. Bogato izbiro paaov, vaeh barv in dolžin, ozkih in Urokih, usnjenih in iz akaja, imajo pri Kokrini TINI v Kranju. Imajo pa tudi najmodernejše molke paaove. Cena: od 50 do 300 din J KINO KINO KINO Kranj CENTER 21. september slov. barv. KRC ob 16.. 18. in 20. uri 22. septembra slov. barv. KRC ob 16.. 18. in 20. uri. premiera amer. barv. HOOPER - SUPER KASKADER ob 22. uri 23. septembra jap. barv. ris. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri. slov. barv. KRC ob 15.. 17. in 19. uri, prem. franc. barv. ljub, kom. MOŽ. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 21. uri 24. septembra slov. barv. KRČ ob 16.. 18. in 20. uri 25. septembra slov barv. KRC ob 16., 18. in 20. uri 26. septembra slov. barv. KRC ob 16., 18. in 20. uri 27. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK - PAJEK ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 21. septembra prem. amer. barv. pust. LOVCI SUŽNJEV ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra amer. barv. pust. LOVCI SUŽNJEV ob 16.. 18 in 20. uri 23. septembra amer. barv. karate PAZI SE CLEOPATRE WONG ob 14. uri. amer. barv. pust. LOVCI SUŽNJEV ob 16. in 18. uri, prem. domač, barv. vojn. PEKLENSKI OTOK ob 20. uri 24. septembra angl. barv. krim. CRNI MLIN ob 16., 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. zgod. spekt. QUENTIN DURVVARD ob 16.. 18. in 20. uri 26. septembra ameriški barv. akcij. HOOPER - SUPER KASKADER ob 16. 18. in 20. uri 27. septembra ameriški barv. akcij. HOOPER - SUPER KASKADER ob 16.. 18. in 20. uri Trti« 22. septembra amer. barv. pust. GUSAR Z JAMAJKE ob 16. uri. ital. franc. barv. west. NOBODY IN INDIJANCI ob 18. in 20. uri, prem. ital. barv. knm. POLICAJ PROTI TOLPI ob 22. uri 23. septembra ital. franc. barv. west. NOBODY IN INDIJANCI ob 15. in 17. uri, amer. barv. vojni JUNAKI ob 19. uri, premiera amer. barv. akcij. HOOPER - SUPER KASKADER ob 21. uri 24. septembra amer. barv. akcij, kom POLNEŽNO - POLGROBO ob 18.uri. prem. franc. barv. DOSJE 51 ob 20. un 25. septembra amer. barv. akcij. kom. POLNEŽNO - POLGROBO ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barv zgod. spek-takel OUENTIN DURVVARD ob 18. uri. amer. barv. JULIJA ob 20. uri 27septembra ital. barv. krim. POLICAJ PROTI TOLPI oh 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. septembra ital. barv. kom. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL oh 16. uri. amer. barv. pust ČLOVEK - PAJEK ob 18. in 20. uri, prem. amer. barv. vvest. UPORNIK JOSEY VVALES ob 22. uri 23. septembra amer. barv. pust. ČLOVEK - PAJEK ob 15. in 17. uri. amer barv vojni FANTJE IZ 3.ČETE ob 19. uri. prem. amer. barv. akcij. POLNEŽNO - POLGROBO ob 21 uri 24 septembra amer. barv. vojna drama JUNAKI ob 18. in 20. uri 25 septembra amer. barv. karate PAZI SE CELOPATRE WONG ob 18 in 20. uri 26. septembra amer. barv. karate PAZI SE CLEOPATRE VVONG ob 18. in 20. uri . 27. septembra prem. slov. barv. KRC ob 18. in 20. uri Duplica 22 septembra amer. barv. karate PAZI SE CLEOPATRE VVONG ob 20. uri 23 septembra ital. barv. kom. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 15. uri. angl barv. krim. CRNI MLIN ob 17. in 19. uri 26. septembra amer. barv pust. LOVCI SUŽNJEV ob 20. uri 27 septembra franc. barv. ljub. kom. MOŽ. KI JE LJUBIL ŽENSKE ob 20. uri Jezersko 21. septembra amer. barv. pust. GUSAR Z JAMAJKE ob 20. uri Četnjica v Bohinju 23. septembra amer. barv. risani ROBIN HOOD ob 17. uri, amer. barv. zgod. spektakel QUENTIN DURVVARD ob 20. uri Radovljica 21. septembra franc. barv. GROŽNJA ob 20. uri 22 septembra amer. barv. MESTO GROZE ob 18. uri. ital. barv ROBIN HOOD - STRELA, MEC IN KARATE ob 20. uri 23. septembra ital. barv. ROBIN HOOD - STRELA, MEC IN KARATE ob 18. uri, Španski barv. ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 20. uri 24 septembra ital. barv. ROBIN HOOD - STRELA. MEC IN KARATE ob 20. uri 25. septembra franc barv. GROŽNJA ob 20. uri 26. septembra Španski barv. ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 20. uri 27. septembra madžarski barv. NOC ČEDNOSTI V JAVNI HISI oh 20. uri Bled 21. septembra angl. barv. TA ČUDO VITI SVET DIVJINE ob 20. uri 22. septembra angl. barv TA ClJDO VITI SVET DIVJINE ob 18. uri. amer barv. zabavni ENA SMEŠNA LJU BEŽEN V NEVV Y0RKU ob 20. uri 23. septembra zapad. nem. barv. za bavni GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri 24. septembra amer. barv. MESTO GROZE ob 20. uri 25. septembra ital. barv. ROBIN HOOD - STRELA. MEC IN KARATE ob 20. uri 26. septembra franc. barv. GROŽNJA ob 20. uri 27. septembra španski barv. ZA ENO NOC LJUBEZNI ob 20. uri Bohinj - Bohinjska Bistrica 22. septembra zap. nem. barv. zabavni GRŠKE SMOKVICE ob 18. in 20. uri KINO 23. septembra amer. barv. MESTO GROZE ob 17. uri, amer. barv. zabav. ENA SMEŠNA LJUBEZEN V NEW YORKU ob 20. uri 27. septembra ital. barv. ROBIN HOOD - STRELA, MEC IN KARA TE ob 20. uri Skofja Loka SORA 21. septembra angl. komed. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCK HOL MESA ob 18. in 20. uri 22. septembra amer. akcij. MISTER MILIJARDER ob 18 in 20. uri 23. septembra amer akcij. MISTER MILIJARDER ob 18. in 20. uri 25. septembra franc. drama NORO AMERIŠKO DEKLE ob 20. uri 26. septembra franc. drama NORO AMERIŠKO DEKLE ob 18. in 20 uri 27. septembra amer. fantast. KRA-IJESTVO MRAVELJ ob 20. uri Železniki OBZORJE 21. septembra amer akcij MISTER MILIJARDER ob 20. uri 22. septembra franc. komed. L'ANI-MAL ob 20. uri 23. septembra angl. komed. PAMETNEJŠI BRAT SHERLOCKA HOL MESA ob 18. in 20. uri 26. septembra ameriška komedija C. A. S. H. - PLAČILO V GOTOVINI ob 20. uri Jesenice RADIO 21. septembra franc. barv. drama DEKLE MADO ob 17 in 19. uri 22. septembra amer. barv. KOMA — NA MEJI SMRTI ob 17 in 19. uri 23. septembra amer. barv. KOMA — NA MEJI SMRTI ob 17 in 19. uri 24. septembra amer. barv. akcij. VSE DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 17. in 19. uri 25. septembra amer. barv. akcij. VSE DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 17. in 19. uri 26. septembra ital. barv pust. TOLPA GRBAVCEV ob 17 in 19. uri Jesenice PLAVŽ 21. septembra amer. barv. VOHUN. KI ME JE LJUBIL ob 18. in 20. uri 22. septembra amer barv. VSE DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. barv. VSE DOKLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 18. in 20. uri 24. septembra amer. barv KOMA -NA MEJI SMRTI ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. barv. KOMA -NA MEJI SMRTI ob 18. in 20. uri 27. septembra franc barv. DEKLE MADO ob 18 in 20. uri Dovje-Mojstrana 22. septembra Šved barv ARBA ob 19.30 23. septembra amer barv. PEKEL NA FLORIDI ob 19.30 Kranjska gora 22. septembra amer. barv. PEKEL NA FLORIDI ob 20. uri 26. septembra amer barv. VSE IX)-KLER NE UBIJEM TUDI TEBE ob 20. uri PETEK, 21. SEPTEMMTijT G L* A S16.STRAN RADIO Informativne oddHje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje oh 4.30, 5.00. 5.30, 6.00. 6.30. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00. 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00. 3.00, oh nedeljah pa oh 4.30. 5.00. 6.00. 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00. 16.00, 17.00. 19.00 (Radij aki dnevnik). 22.00 23.00 24.00. 1.00. 2.00 in 3.00 drugem radijakem programu prisluhniti novicam oh 8.30, B.30 10.30. 1 1.30, 12.30, 13.30 IS.00. 16.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem pro gramu pa oh 10.00. 18.00 in. 19.55. 22. SKP Nagrada ta Kvljenjako del« 11 25 S popevkami po .liigoslavi u |5 10 j,isti iz notesa tO Nedeliska reportaža 1 5 55 Pri nas doma Iti '_'<> Gremo v kino 7 05 Popularne operne melodiie 7 >i i Zahavna raHiiska igra Marian Manili Nevidna smrt 4 epizoda • Nepoklicani se vrača« 1827 Glasbeni iiiterme//o 1930 Obvestila m nabavna glasba 19.35 l.ahko noč. otro« T 19 45 Glasbene ra/gleIRT - Studio Zagreh (Glasbena inhuiiii mladih 23.05 Lirični utrinki _>:( io Mozaik melodij m plesnih ritmov 005 Nočni program - glasba 4". Razgledi po sodobni glasbi violončelisl Oni Škenane. in pianist Aci Bertonceli v Koncertnem ateljepi IJSfi 50 Literarni nokturin P Kosmač Pesmi RADIO TRIGLAV JESENICE 25. SKP Prvi program 4.30 Dobro jut ro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 9 40 Turistični napotki za naše goste iz tujine Ifl.Ofi Sobotna matineja 11 05 Zapojmo pesem OPZgl sole Franca Št urma — Ljubljana 1 1.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Domače vize 12 10 Godala V ritmu 1230 Kmetijski nasveti dr. Jože Korošec Volčji bob tudi pomembna krmna rastlina 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev — posebna obvestila 13 20 Obvestila ' in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16 (X) Vrtiljak I 7 (H) Studio oh 17.00 18.00 Petar Konjovič: • Na vasi« — simfonične variacije 18.30 Mladi mladim Tomaž I.orenz -violina, Igor Saje — kitara 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19,(5 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute / ansamblom Bratov Avsenik 20.00 Sobotni zahavru, večer 21.30 Oddaja ta nato izseljence '23 05 Liričnimi t ri tik i 23.10 Igramo in pojemo 0 06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 Drugi program 8.00 Nedelia na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo - sport, glasba in Ae kaj 11» in Stereorama 20.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba /a konec programa Tretji program • 19.05 Karta več /a večer z bostonskim simfoničnim orkestrom 21 05 Sodobni literarni portrel Paavo Haavikko 21.25 Giacomo Puccini: Dva odlomka iz opere La Hoheme 22 15 Variacije I,udvviga van Beethovna Prvi program 4 30 I )ohro nit ro' 8 08 Z glasbo v dober dan 8 ti) I / glasbenih sol - Glasbena šola Piran 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za 12.10 I )anes smo izbrali 12 30 Kmetijski nasveti -ing Milica Komun Problematika proizvodnje močnih knml 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših kraiev 13.20 Obvestila in zabavna glasba it to Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15 30 Zabavna glasba 16(10 Vrtiliak 17.00 Studio ob 17 (Ki 18 15 F Chopin: Ktude za klavir 18 35 Zborovska glasba v prostoru in času 1925 Obvestila in zabavna glasba 19 (5 l.ahko noč. otroci! 19.45 Minute/. ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20 45 Tipke in godala 21.06 Radijska igra Momo Kapor! Življenjepis 1937 22 20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.06 Lirični utrinki 23 io s popevkami po Jugoslaviji 0 05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 »ono Na* gost Hi 15 Glasba Janeza Krstnika Dolarja JJ1 io |z komorno glasbenega upusa Gabnela Faureja i i« Mihail Glinka Odlomki 17 opere • Ivan Susanin« 2.20 Revija slovenskih pevcev /abav ne glasbe Lirični utrinki •laz/ pred polnoč jo — New jaz z trm Nočni program — glasba 3.05 t io 11115 PONEDELJEK 24. SKP. SSS 13.00 Radi ste |ib poslušali 13 38 Glasba i/ Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Vladinurja Samca 16(¥) Naš podlistek .1 Puškaš: Petelini 16.15 Lepe melodije 16 40 Glasbeni casino 17 35 l.ahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18IKI Pol nrc /a chansnn 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 19.25 Stereorama 20 30 SOS - V soboto obu jamo spomine 21,30 Ples v soboto 23 48 Znalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10115 »Misel in j>esem« 10.45 PoTalijinih poteh 11.15 Promenadni koncert 16(10 Književnost jugoslovanskih narodov 16 JO Virtuozno in privlačno — VVeber. Chopin, Rahmaninov Hačatunan 16.16 Glasba je glasba 18.05 Kultura danes 18.26 Zborovska glasba p• 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 00 Studio ob 17 (XI 1H (XI Naša glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 l.ahko noč. otroci! 19.45 Minute I ansamblom Gorenjci 20.00 I / naše diskoteke 21.06 Glasba velikanov 22.20 Popevke II jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje ju//a Drugi program , 8.00 Ponedeljek na valu 202 NEDELJA 23. SKP. Prvi program 4.30 Dobro iut ro' 8 07 Radijska igra /a otroke Vladimir Olocer Konjiček Vihravček 8.(7 Skladbe/a mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 1005 Panorama lahke glasbe I i in. Naši poslušalci čestitajo in pozdravliajo 13 10 Obvestila in zabavna glasba It 26 Za kmetijske proizvajalce 1.(50 Pihalne godbe 14.05 Humoreska tega tedna H Lokošek 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.36 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov knžemkraž 14 20 Z vami in /a vas 16 Svet in mi 16.10 Jail na II programu A rt va n Dam me 16,33 »Sredozemske igre - Split 79« 19.30 Stereorama 20.30 I/ zakladnice jaszS Suite Duka K.llingtona 21 00 Popularnih |>erni koncert 18.06 Narava in človek prof dr ing Dušan MlinSek Varstvi, okolja in gojenje gozdov v Sloveniji | 18 20 Minute za And rea Gert terja 19.00 Z našimi solisti -Andrej Jarc. klavir Alojz Zupan, klarinet _'0 (Xi I leseta muza 20.20 Z berlinskih koncertnib fwln.\ 21 45 johan S ved sen: Koncert za violino in orkester v A-duru. op. 6 22 20 Skupni program JRT — studio Sara levo Jugoslovanska glasba 26. SEP. Drugi program 8(X) Sreesmi v priredbah - Anton Trosi Janko Ravnik 16.IH) Zborovska glasba našega preporoda 16.20 Ars anticjua 17.00 Komorni koncert v paviljonu — R. Schumann. J. Brahms 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 Stereofonski operni koncert 19,30 Izbrana proza F. Erjavec: Kura 1945 Glasbeni [iredah 20.00 Večer simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 21 55 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno I Rudolf: I Cankar v St. Michael 22 (XI Akordi za sanjarjenje 22 45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10O5 Radnska šola za višjo stopnjo Skrb za varno delo in razvedrilo 10.15 Orkestrski utrinki II 15 Tekoča re|)ri/.a SSS 16 (XI Kadilska šola /.a višjo stopnjo Skrb za varno delo in razvedrilo 1630 Narodne za koncertni oder 17(X> Ura s Cesarom Franckom 18.05 Zunanjepolitični feljton 18 20 Solistični koncert: pianist Lazar Berman v Mariboru 20.00 Glasbeni klub 21 40 Vabilo v studio 22 22.50 Literarni nokturno •I Murn: Navodnice področje za občino 87,7 _ Gornje- UKVV FM radovljiško megaherza savska dolina 10.3,8 me-gaherza — Jesenice in okolica lOO.h' megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokal.ia porodila - obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna - obvestila. poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame -Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 s — Obvestila - ^ Naš obzornik -vas bo zanimalo - t, domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA 27. SEP. Prvi program . tO Dobro jutro! s 08 Z glasbo v dober dan 8 30 Pisan svet |)ravljic in zgodb ll 06 Z radiom na poti Hi 05 Rezervirano za Hi Veliki zabavni orkest ri 30 Kmeliiski nasveti ing Slavko Hučer Problemi prodate sadja I 2 t" Ob i/vinh liudske glasbene kult ure II (XI Danes do 13.00 -Iz naših kraiev 13.20 Obvestili m iaba> na glasba 13.30 Priporočajo vam 14 o.'. Razmišljamo, ugotavljamo 14 25 Naši poslušalci čestitalo in pozdravliajo 15 30 Zabavna glasi.| 18.00 »Loto vrtiliak« I 7 (XI Stud.....h 17 (Ni 18 (X) Škatlica / godbo 18 to Odskočna deska - ponovitev Sopranist ka Mirel Katarino.' Tojć 1925 Obvestila in zabavna glasba 19 35 l.ahko noč. otroci' 1945 Minute / ansamblom Milana Križana Prvi program 4,(0 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.:((> Mladina poje — MMZ slovenske gimnazije iz Celovca 9.06 Z radiom na poti 10 05 Rezervirano za . . . 12 10 Znane melodije 12 30 Kmetijski nasveti — ing. Marija OreAnik: Vzreja puranov 12 40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13 00 - Iz naših krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba It to Priporočajo vam 14 05 Enajsta šola 14 20 Koncert za mlade poslušalce 14 40 Jezikovni pogovori 15,30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo z. nami zapala 18 15 Lokalne radijska postale se vključujejo Iz glasbenega klasicizma — J Havdn. W A Mozart (Ih vest i la in zabavna glasba Lahko noč. otroci' Minute z ansamblom Atija Sossi 80.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 06 Literarni večer Pozabljene st ram VIII Rokovnjači 21 45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba i/ mgoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki 23 10 Paleta popevk jugoslovanskih avtoriev 0.05 Nočni program -glasba 28. SEP. Prvi program 4,30 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober dan 8,30 Glasbena pravljica Miča in Borut Les jak: Sončne pom latli na bregovih Sotle 8.48 Vesela pionirska 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. . 12.10 Z orkestri in solisti 12,30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Robič: Gospodarska oživitev planin in Krasa dobivata Širši družbeni pomen in pomoč 12 40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 Iz naSih krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 13 60 Človek in zdravje 14.05 Orkestrske miniature 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15,30 Napotki za turiste 15,35 Zabavna glasba 16 (X) Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18 (X) Od arije do arije 18,30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Uganite, pa vam zaigramo . . . 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 2 t 06 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 0.05 Nočni program — glasba 18,35 19 2 19,(5 19 45 Drugi program 8(X1 Četrtek na valu 202 13.00 Vedn zvoki 13 35 Znano m priljubljeno 14 v trte in vina, 31. južnoameriški noj s tremi prsti na nogah, 33.ime naše^s-Jerajeve, 34. zemljepisna kratica za otok, 35. malodušni. neodločni 37. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali, izdelovanjem mesnih lMsk 38. oblika rastlinskega stebla, 40. starogrška boginja prepira. Eris, 4; ^1 ženski glas, 43. najvišje sodišče v starih Atenah, 46. največja ifrib| svetovna reka, 47. Rihard Jakopič, 48. ovalna skleda, 49. agavi p^jj rastlina iz družine lilij z mesnatimi, bodičastimi listi, 51. Remipj^Jl 52. italijanski matematik in naravoslovec, po katerem se imenuje karevai zgib, Geronimo, 54. opera srbskega skladatelja Petra Konjoviča, 5^J del oboda, kroga, 57. grški filozof, Diogenes. NAVPIČNO: 1. kratica za Sovjetsko zvezo, 2. trtovje, 3. kdor hiti revanši, po maščevanju za poraz, 4. ime slovenske pesnice Skerlove. "1 veličanstvo, nekdanji naslov in nagovor francoskih kraljev, b. To*3 Neralič, 7. znak za kemično prvino selen, 8. poziv, klicanje, 9. atriji moško ime Ronald, 10. vrsta kremena, zlato bleščeč okrasni kaj**} ljubljanski baletnik in koreograf. Metod, 12. kislina, acidum. 14. im*um tenorista in vzgojitelja pevcev Dermote, 15. eno od imen pisatelja »ShMjS Holmesa«, sira Arthura C... Dovleja, 18. grški bog vetrov, 2: dvema ničlama, 23. razdobje, vek, 26. Verdijeva opera, 28. dvignjen* pjajfl za uprizarjanje, 30. zaslon, španska stena, 32. rodbina v Crni gori, u |t»t« izhajali črnogorski vladarji, - 33. uglednik, velmož, 34. makedonski"\s§ ples, 36. glavno mesto istoimenske pokrajine v evropskem delu Tui*l\ ime trgovca v Benetkah, ki je potoval po Prednji Aziji in Kitajski in to««] Polo, 38. trup, korpus; v matematiki od ploskev omejeni del prosta* škrat, spaček, 41. ime avstrijskega skladatelja Berga. 44. že umrli slolveaf čeljustni ortoped in lovski strokovnjak, Jože, 45. svobodna posest. ki»j vezana na fevdalno pravo, alodij, 48. vzvišena, slavilna lirska pe^e etiopski plemiški naslov, 53. skrajni konec polotoka, 55. kratica za AkadtJ za glasbo. Rešitev nagradne križanke z dne 14. septembra: 1 smrt. 5. vsota. 9 akm Aretino 17 rasisti. 18. Jimenez. 19 ČT. 20 teginja. 22. ZS. 2,1 Ines, 25. Cona. 26 Pata > nak 31 kolec. 32 I Z. 33. alk. 35. pes. 36. pa. 37. agens. 39 Josip. 41. Lola, 43 Janez. 45 |op» literat. 51 ril, 52. nadlega. 54 obelisk. 56. tjavdan. 57. Marinka. Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Mitja Leber.iHs B 64000 Kranj. nagrado (120 din) prejme Lidija Cimerman, Velesovo 47. 64207 (St* nagrado (1(X) din) prejme Zlata Suaterftič, Prešernova 4 . 6400(1 Kranj. NagTade boroopa* posti Rešitve pošljite do srede, 26. septembra na naslov: Glas, Kranj t« Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2.mcJ 60 din, 3. nagrada 50 din. K MESU ODLIČNA ^ KAMNIŠKA GORČICA Poklicna šola Cankarjeva 2 Kranj razpisuje v šolskem letu 1979/80 izobraževanje ob delu (večerni oddelki) letnik za KOVINSKO STROKO: ključavničar, strojni ključavničar, orodjar, strugar, rezkalec j ■. umetni kovač, finomehanik 2. ELEKTRO STROKO: obratovni elektrikar, elektroinstalater. elektromehanik 3. SLIKOPLESKARSKI ODDELEK: slikopleskar Za vpis priložite ravnateljstvu Poklicne Sole Kranj do 5.oktčv< 1979: 1. Spričevalo o opravljeni osemletki 2. Izpisek iz rojstne matične knjige 3. Potrdilo o zaposlitvi 4. Izjavo o plačani šoinini 5. Osebno fotografijo za indeks 6. Dopisnico s svojim naslovom S šolskim letom 1979/80 bomo pričeli v petek, 12. oktobra U> Izobraževanje za posamezne poklice traja 18 mesecev. O pričetku in organizaciji pouka bomo slušatelje pismeno afe* stili. ALPETOUR skofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kra ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR P BAVARSKA JEZERA in MUNCHEN uj - 28 do 30 septembra 1979 — 3 dni N Jesenski GRASKI VELESEJEM " - 6 10 1979 . P JAJCE DRVAR uj - 27 do 28 oktobra 1979 i DUNAJ m PRAGA — 25 do 28 oktobra 1 979 - 3 dni CELOVEC BELJAK, TRBIŽ - vsako soboto, od 15 septembra 1979 P dalje Sindikalnim skupinam organiziramo potovanja po Jugoslaviji! PRIJAVE IN INFORMACIJE Turistična poslovalnica ALPETOUR Ljubljana, Šubičeva ul št 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR skofja Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovljica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Kranj tn na avtobusnih postajah v SKOFJI LOKI, KRANJU RADOVLJICI, na BLEDU in v BOHINJU ter ALPE-ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4 PRIPOROČA SE ALPETOUR! DELAVCEM IN OBRTNIKOM GORENJSKIH OBČIN! SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU KRANJ Trg revolucije 3, p p 58 tel : 26-07 7 Obveščamo vas, da Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju Kranj s sodelovanjem Združenj obrtnikov občin Gorenjske ORGANIZIRA STROKOVNO EKSKURZIJO SARAJEVO — TJENTIŠTE — BUGOJNO Program 1. dsn: Odhod izpred hotela Creina Kranj ob 5. uri zjutraj Vožnja mimo Zagreba do Banja Luke, kjer bo krajši postanek Dalje do Jajca, kjer je postanek in kosilo. Popoldne nadaljevanje vožnje skozi Travnik do Sarajeva Nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče 2 dsn: Nadaljevanje potovanja do Tjentišta. Ogled spomenika in narav- nega parka Peručica Popoldne nadaljevanje vožnje preko Neve-sinjskega polja do Mostarja. Ogled mesta, večerja, prenočišče. 3 dsn: Nadaljevanje potovanja skozi kraje znane iz NOB: Jablanico, preko Prozora do Bugojna, kjer bo postanek za kosilo Popoldne dalje proti morju skozi Kupreška vrata. Nastanitev v hotelu v Splitu ali Trogiru, večerja in prenočišče. 4. dsn: Nadaljevanje potovanja po jadranski magistrali skozi Šibenik, Zadar, Maslenico, Titovo Korenico do Plitvic, kjer je postanek in kosilo Popoldne povratek mimo Karlovca v Kranj Prihod v poznih večernih urah C€MA: Delavci plačajo 400, — din, ostale stroške povrne Sklad. Obrtniki plačajo 2 700 — din po osebi Ekskurzij« j« štiridnevna in je razdeljena v dve skupini: Prva skupin« ima odhod: 22. oktobra — 25. oktobra 1979 Druga skupin« ima odhod 26. oktobra — 29. oktobra 1979 Rok prijav je do 4. oktobra 1979 Skofja Loka fTOZD POTNIŠKI PROMET Kranj AiPETOUR ALEPTOUR ALPETOUR ALPETOUR . ALPETOUR 1 Umetno llkfl kovinska obrt Kropa razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev dostavni avto IMV kamionet letnik 1973 nosilnost 1000 kg, motor bencinski — zamenjan 1977 1. registnran KR 370-62 do 24.4. 1980, 1. je 2. stružnica z lesenim podstavkom — neuporabna stružna dolžina 1 m Izklicna cena pod točko 6.000.- din 2. je 3.000 - din Licitacija bo v pone leljek, 24. 9. 1979, ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebni sektor. Interesenti vplačajo pred licitacijo 10^ varščine od izklicne cene. Ogled je mogoč vsak dan od 10. do 11. ure. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj Jezerska 41 Krompir za ozimnico sorte IGOR in DESIRE, polnjen v 30 kg vreče po 4,50 din za kg dobite: v TZE Tržič - prodajalna Križe, od 7. do 13. ure ob sredah do 16. ure v TZE Naklo prodajalna v zadrugi, od 7. do 19. ure, ob sobotah do 12. ure TZE Sloga Kranj — Gasilska ul. 5, (Stražišče) vsak dan razen sobote od 7. do 10. ure. Skladišče krompirja Šenčur (ob cesti proti letališču na levo) od 12. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 11. qre. Prodajali bomo od 21. 9. do vključno 10.10.1979. NAMA TOZD veleblagovnica Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoj: — nedokončana osemletka, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s kratkim življenjepisom sprejema poslovodstvo TOZD veleblagovnica Skofja Loka, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi. Ploščice KERAMIX — Volčja Draga za oblaganje fasad, balkonov, kleti, garaž pa tudi vseh notranjih površin, lahko dobite do 15. 10. po zelo ugodnih cenah v naši prodajalni: Velikosti: 1 O X 20 cm in 20 X 20 cm, cena: 3,43 din in 7,92 din za kos. Dobra kvaliteta ploščic KERAMIX in Metal-kma poslovnost, sta porok za dober nakup. metalka 30 let prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure VoUajou Trgovska in proizvodna delovna organizacija Kranj Svet delavcev SDS Skupne službe razpisuje dela in naloge: I. VODJE KNJIGOVODSKE SLUŽBE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še nasled-naslednje posebne pogoje: 1. višja izobrazba ekonomske ali finančne smeri, tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih knjigo-♦ vodskih del, 2. ekonomska srednja šola, pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih knjigovodskih del. II VODJE PLANSKO-ANALITSKE SLU2BE Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: 1. visoka izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj na zahtevno izobrazbo. Prijave sprejema tajništvo delovne organizacije Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. m\ alples Industrija pohištva Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa odbora za kadre naslednja dela in naloge: v TOZD Sestavljeno pohištvo VODENJE TEHNIČNE KONTROLE Pogoji: — dipl. inž. lesarstva ali organizacije, ' _ 4 leta delovnih izkušenj na opravilih proizvodne smeri, od tega vsaj polovico v lesni stroki. Kandidati morajo predložiti na osnovi obstoječega stanja smernice za organizacijo in delo tehnične kontrole. V TOZD Promet blaga MONTAŽNA OPRAVILA (3 delovna mesta) Pogoji: - KV pohištveni mizar, 1 leto delovnih izkušenj na opravilih širokega profila v lesni stroki, - izpit za voznike motornega vozila B kategorije, Delovno področje: samostojno opravljanje montažnih del serijske proizvodnje SKLADIŠČNA DELA (2 delovni mesti) Pogoji: polkvalifikacija v lesni stroki, — 3 mesece delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples Železniki v 15 dneh po objavi. Na osnovi skupnega razpisa za vpis novincev v šolskem 1. 1979/80 objavlja Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana, Parmova 39 vpis v naslednje dole in tečaje — šolo za osnovno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (2-letno) — ekonomsko šolo (4-letno) — poklicno kovinarsko šolo (3-letno) — delovodsko strojno šolo (2-letno) — tehniško strojno šolo (4-letno) — tehniško strojno Šolo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih in sorodnih šol — tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole — poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno) — poklicno šolo za kemijske procesničarje (2-letno) — tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke — dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje filmske in TV vzgoje Tečaji: — strojepisni tečaj, — za stavce na IBM stavnih strojih, — za tehniško risanje, — skladiščnike. — za kontrolorje in preddelavce v kovinarstvu, — za varstvo pri delu (skupine v OZD), — začetni tečaj nemškega in angleškega jezika Priprava in preizkus znanja za visoke in vidje šole: — Višja pravna šola — Maribor — Višja upravna šola — Ljubljana — Višja šola za socialno delo — Ljubljana — Visoka šola za organizacijo dela Kranj Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Organiziramo Studijski center Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu (1. in 2. letnik). Vpisujemo vsak dan, razen ob sobotah, do vključno 30. septembra, od 7. do 13. ure in ob torkih do 18. ure V septembru in oktobru vsak dan. Za izobraževanje se odločite čimprej, ker je vpis omejen. Zahtevajte prospekt! * ■* sn. t, ■<>- ** *:» « n 9 a-'»i-. .#•« G L, A S18. STRAN _T PETEK, 21. SEPTEMBRA!^ S ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete POLONCE GAŠPERIN iz Stražisča — Kocjanova 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem PTT in ZB za ustna in pismena sožalja, darovane vence in cvetje ter za množično spremstvo na njeni poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo predstavnici ZB Stražišče in tov. Smitku za sočutne poslovilne besede, g. kaplanu Lojzetu za pogrebni obred, pevcem DU - Kranj za zapete žalostinke iti vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Žalujoči vsi njeni! 1 D telefon 1 Ei 23 341 ZAHVALA Ob boleči, mnogo prezgodnji izgubi naše ljubljene TATJANE KOŠENINA iskrena zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spremili v tako velikem številu v prerani grob, in ji darovali cvetje, sočustovovali z nami v neizmerni bolečini in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in sosedom, posebno pa kolektivom delovnih organizacij Planike, Kroja in Alpetoura za izkazano pozornost. Iskrena zahvala govornici za poslovilne besede, pevcem in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: mama Dana, oče Rado in brat Rado ter ostali sorodniki! Sv. Duh, 15. septembra 1979 In ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda. V SPOMIN na dragega, neporabljenega sina, brata in strička LOJZETA ROBLEKA 24. septembra bo minilo dve leti, odkar te ni več med nami. Tvoja vedrina, dobrota, tvoje plemenito srce, bodo živeli vedno med nami. Tvoji: mama, sestri in brata z družinami! ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, tasta in starega očeta LUDVIKA FRELIHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nas v teh težkih dneh tolažili, mu darovali prelepo cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni družbenopolitičnim organizacijam in kolektivu Iskra Otoče; družbenopolitičnim organizacijam in KS Ljubno, organizacijam ZB, gasilcem za spremstvo, Društvu upokojencev, kolektivu VVZ Skofja Loka in AMD Podnart. Zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred in tov. Cvenklju za ganljiv poslovilni govor. Žalujoči vsi njegovi! Ljubno, 18. septembra 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta STANETA KALTENEKARJA se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikatu DO Sava, IGD Sava, ZRVS Kranj, drugim organizacijam ter vsem sodelavcem in sodelavkam in dr. Vlasti Mišetič ter Marici Hace za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Žena Rezka, sinovi in tašča! Kranj, 15. septembra 1979 ( DEŽURNI VETERINAR Prodam drobni KROMPIR. Breg St. 6, Križe 7457 Prodam GRADBENI LES -»punte« in »bankine«. Ogled samo popoldan od 15. do 18. ure. Bobovek' St. 7 7495 Ugodno prodam dve TERMO-AKUMULACIJSKI PECI, 4 in 5kW.Strahinj 111,Naklo 7496 Se po stari ceni prodam nova GARAŽNA VRATA. Škofjeloška 28, Kranj 7497 Danes. 21., in jutri, v soboto, 22. septembra, bo razprodaja eno leto starih KOKOSI pri Pavlinu, Pivka 45. Naklo 7498 Prodam KRAVO. Jama 4, Kranj 7499 Zaradi selitve ugodno prodam rabljeno SPALNICO in KUHINJSKO OPREMO. Ogled vsak dan popoldan. Begič Ferid, Kranj, Zasavska 40 (Orehek) 7500 Prodam 100 kg težkega TELETA. Zgofta 47/a, Begunje 7501 Prodam KRAVO z mlekom in 200 kilogramov težko TELICO. Cadov-Ije 3, Golnik 7502 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC, 3 kW ali menjam za PEC na olje. Erbežnik, Mosa Pijade 5, Kranj 7503 Prodam lutzovo PEC, St. 2. Telefon 24-315, Staneta Žagarja 25 7504 Prodam TEHTNICO decimalko (200 kg). Mevkuž 29, Zg. Gorje 7505 Prodam KOBILO z žrebetom, 2 leti starega lipicanca. Lebar, Žirovnica 48 Prodam KRAVO mlekarico. Rib-no 3, Bled 7506 Poceni prodam dobro ohranjen HLADILNIK h imo. Sorlijeva 27, stan. 14 7507 Ugodno prodam novo STREŠNO-OKNO velux (78x 98 cm). Kristan, Kranj, Tominčeva 13 (Stražišče) 7508 Prodam popolnoma nov PLETIL-NI STROJ regina. Metod, Tominčeva 16, Kranj, Stražišče Poceni prodam kromatično HAR MONIKO in 50 W OJAČEVALEC. Jelene Lojze, Kalinškova 4, Kranj 7510 Prodam skoraj nove 300 do 500-li-trske VINSKE SODE. Zlato polje 15/a, Kranj 7511 Prodam dobro ohranjen 16-colski GUMI VOZ ali zamenjam za lahkega 10-colskega. Zalog 6 pri Goricah, Golnik 7512 Prodam omaro za obleko in perilo, OMARO z regali, OMARO za posteljnino, raztegljiv KAVČ, MIZO, FOTELJE in »TEPIH« Informacije telefon 28-412 7513 Prodam dobro ohranjeno kompletno DNEVNO SOBO za 13.000 dinarjev. Pogačnik, Gradnikova 91, Radovljica 7514 Prodam eno leto star PISALNI STROJ Unis. Naslov v oglasnem oddelku. 7515 Prodam skoraj novo mrežasto otroško STAJICO za 800 din. Pobe-žin Milica, Cadovlje 10, Tržič 7516 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice m KOKOŠI za zakol. Cegel-nica 1, Naklo, tel.: 47-226 7517 Prodam popolnoma nov ŠTEDILNIK Iskra - Korona (plin elektrika). Lavrič, Zbilje 11, Medvode 7518 Prodam dvodelno OMARO in VITRINO. Ogled popoldan. Rampre, Kranj, Sorlijeva 15 7519 Ugodno prodam novo GARDEROBNO OMARO s TOALETNO MIZICO in vgrajenim raztegljivim KAVČEM. Informacije po telefonu 25-861 dopoldan 7520 Prodam 2000 kosov dvojnega ZIDAKA. Kušar Jožefa. Draga 6, Skofja Loka 7556 Prodam nov barvni TELEVIZOR. Sovine Andrej, Zminec 21, Skofja Loka. Ogled proti večeru 7557 Prodam mlado KRAVO simen-talko, visoko brejo. Glinje 6. Cerklje 7558 ■ od 21. 8. do 28. 9. 1979 Za občini Kranj in Trti« RUS Jože, dipl. vet., Cerkljt it. 147, tel. 42-015 TERAN Janez, dipl. \ti Kranj, Vrečkova 5, telefos it. 26-357 ali 21-7* Za občino Skofja Loka HABJAN Janko, dipl. v*. Žiri 1S0, tel. 00-280 LIKOSAR Dušan, dipl. v«. Skofja Loka, Podlubnik U tel. 00-030 Za občini Radovljica in Jesenice HOČEVAR Jernej, dipl. Vf terinar, Jesenice, Titovi \\ tel. 82-002 ali 82-004 Dežurna služba pri 2ivm0 rejskem veterinarske« a-vodu Gorenjske v K rt m u Iva Slavca 1, tel. 26-771 ah 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodam lepo PŠENICO. LsW 39, Cerklje Prodam OVCO in K0$TRA Cešnjevek 8, Cerklje Prodam KRAVO dobro mlet** šest mesecev brejo in BIKCA. Ap 9, Cerklje Prodam električni ŠTEDll$ na štiri plošče. Naslov v oddelku. Prodam večjo količino skega KROMPIRJA igor ■ nega KROMPIRJA. Lahovfc Cerklje na Gorenjskem Prodam 9 tednov staro čisu. NEMŠKO OVCARKO Kranj, nova 10, Primskovo Prodam majhno SADNO Pi._ in starinske nabožne SLIKE £ nova 8, Primskovo INEX ADRIA AV10PRO! objavlja razprodajo RABLJFX n5£l PISARNIŠKE OPREME !W 7A5^ daja bo v četrtek, dne 27 9 jJSJil pričetkom ob 11. uri. v prc«t*"i tehnične baze Brnik. Ogled mn je možen 2 uri pred začetkom1* prodaje. Pred razprodajo je jr> položiti 20% kavcijo v gotovi1 začetne cene t Prodam KROMPIR cvet, ozimnico in semenski cvetnik m t tardin semenski KROMPIR slar Franc, Mavčiče 15, Kranj im Oddam PESEK od izko^ savska c. 19, Kranj. Orehek Poceni prodam silikatno 0 za dimnik ali fasado. Telefon Prodam TELICO siment telitvijo, dobrega porekla črno-belih TELIC — motnost f ljavitve 2.500 din regresa pn1 Sloga. Basaj, Suha 40. Kram Prodam PEC za centralno javo feroterm 2500, ter 6 celjskih RADIATORJEV Naslov v oglasnem oddelku Ugodno prodam KO! NO PEC za kopalnico, stanju. Tenetiše 53, Golnik Poceni prodam globok 0TF VOZIČEK. PodbeljSek Za niška 75, Kokrica Ugodno prodam globok , ŠKI VOZIČEK in KOŠARO nič.Golniška 147. Kokrica Izdaja ČP Glas, Kranj, II Pijadeja 1. Stavek: TK G< tisk Kranj, tisk: Zdruieno Ljudska pravica, Ljubljana, tarjeva 2. - Naslov urednu. . uprava lista: Kranj, Mote Pita«* 1. - Tekoči račun pri SDK tis nju številka 51500-603-31»* . V lefoni: glavni urednik, odfvmn urednik in uprava 23-341, arosr stvo 21-835, novinarji 21-«««,■» oglasni in naročniški 23-341. - Naročnina: letna: polletna 175 din, cena ra 1 v kolportaži 5 dinarjev. - 0^ no prometnega davka po pn»u» mnenju 421-1 71. V 70. letu starosti nas je 7. septembra 1979 za vedno zapu stil naš dragi JANEZ NARTNIK iž Stražišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem. so-sedom in drugim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji pot: ter mu darovali vence in cvetje. Hvala KO ZB NOV Stražišče, govorniku, pevcem in pt halni godbi Žalujoči vsi njegovi! AVTOVLEKO poškodovanih vozil in a v tok a mp prikolic nudim hitro in poceni. Hafner Milan, Haraarjevo naselje »7, Sk. Loka, tel. 064 62-625 7489 Prodam 17 mesecev starega VOLA m 1 mesece starega BIKCA. Zg. Lipmca 9. Kamna gorica 7576 Prodam dobro ohranjeno OMARICO za čevlje. PREDSOBNO STENO z ogledalom in T V MIZICO Kranj. MoAa Pijade 46. IK 10 7577 Prodam KRAVO frizijko, po teletu Praprotna polica 19. Cerklje 7578 Prodam globok italijanski VOZI-"K Golenko. Kebetova 20. Kranj 7579 Prodam globok italijanski otroški VOZIČEK Telefon 24-220 7580 Cgodno prodam dva GRAMOFONA: Itkraphon 1003 in Iskraphon M. 2ula. Tončka Dežmana 8, Kranj 7581 Prodam S ton CEJMENTA anho-vo Ropret, Ljubljanska c. 36, Kranj, tel: 27-931 7582 Prodam ELEMENTE za kopal-ato - visoke omarice (2 kom.) in mv 70-litraki HLADILNIK Gorenje Mandelc Božo, Zapuže 2, Begu-aje 7583 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK s prenosno košaro, temno moto barve (zelo ugodno). Kokalj, Sr. /a 2. Begunje 7584 Prodam HOJICO, mrežasto TTAJCO in chicco STOLČEK. Ko-m Alpska 7VBled 7585 Prodam novo PEC za centralno ogrevanje, 35 k. kal., Sr. Bitnje 14, Žabnica 7586 Prodam psa, škotskega ovčarja, fttrega leto in pol. Hribar Mitja, Jeantce, Titova 38 7630 Prodam termoakumulacijsko peč *KW. tel. 21-030 7631 KUPIM Kupim dobro ohranjene manjše •..•utorak* VILE za seno in MEŠALEC za beton. Gašperšič, MiSače 4, Kamna gorica 7634 Kupim DESKE za opaž. Sr. vas fl. Šenčur 7635 Kupim 100 kosov rdečih STREŠNIKOV novotex. Javite se na telefon Kranj, 23-021 - popoldan 7550 Kupim rabljeno termoakumula-njako PEĆ, 4kW. Ponudbe po tele-(«0 74-015 7551 VOZILA Ugodno prodam SIMCO 1000 018, motor generalno obnovljen. Toiefon 23-067 7389 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik m Pegam, Topol je 9, Selca 7464 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970, regstnran do decembra. Jenko Čini Ve*t*r 34, Skofja Loka 7465 Prodam dobro ohranjenega ZA-POROŽCA. dodatno opremljenega, »etnik 1976, prevoženih 40.000 km, registriran do 6.6. 1980. Informacije mkdan od 14. do 15. ure po telefo-sr 26-311 7521 Prodam ohranjeno ZASTAVO )M, letnik 1977 (s stereo radiom in kasetofonom), registrirano do avgu-«u 1980. Ogled v soboto in nedeljo, 22 in 23. septembra, do 17. ure. j&nnko Miličevič, Tavčarjeva 10, bmi 7522 Poceni prodam FIAT 1300 potrata manjAega popravila. Bobovek 5, Kranj 7523 Kuptm avto LADO familiare stazo iio dveh let. Ponudbe na oglasni yjdelek pod Šifro: Gotovina — Kranj 7524 prodam LADO 2101, letnik 1972. Orulovka 46, Kranj 7525 Prodam FORDA 17 M karavan, mk 1970. Kokalj Stane, Retljeva I Kranj 7526 prodam tovorni avto TAM 110 T /jikaaon), letnik 1976, odlično ohra-tfft Kovač Tone. Gregorčičeva 32, Knnj 2 VEC PK DELAVCEV ca opravljanje delovnih nalog natovarjanja in lztovar-janja v prtJjadhai službi in avioblagovnem skladišču 3 VEC SNAŽILK ' sa opravljanje delovnih nalog čiščenja pristaniške stavbe in pisarniških prostorov Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1 • KV električar, starost 18 let in odslužen vojaSki rok, Ad 2 končana osnovna šola, starost 18 let in odslužen vojaSki rok, Ad! 3.: končana osnovna šola. starost 18 let Vse proste delovne naloge so objavljene za nedoločen čas. pod 1. se zahteva uspešno opravljeno poskusno delo 60 dni. pod 2. in 3. pa poskusno delo 30 dni. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. ADMINISTRATIVNO TEHNIČNA DELA (en delavec) za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Končana štiriletna ali dveletna administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj Za delo na letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o prehajanju čez državno mejo in gibanje v mejnem pasu. Kandidate proaimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov AERODROM LJUBLJANA, kadrovska služba, 64210 BRNIK-AERODROM Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnih organov. 74 Miniranje nad železniško progo uspelo Učinkovit »bum« počistil mesto za novi opornik mostu Kranj — Eksplozija, ki je privzdignila okoli 2500 kubičnih metrov mešam ?e konglomerata in zemlje niti ni bila tako glasna, pač pa toliko bolj učinkovita. Tona in pol razstreliva je v torek ob 7.49 počistila teren za opornik št. 0 novega kranjskega mostu čez Savo. Deset močnih strojev - Komaj se je polegel dim po eksploziji, je zahrume-lo deset velikih močnih strojev: začela se je tekma s časom, saj je morala biti nared proga že ob 11.30. Radovedneži, ker pa je bil delovni dan, jih je bilo resnično malo, so se zbirali v Oirčah že okoli 7. ure zjutraj, da bi lahko od daleč in v dovolj vami razdalji opazovali učinkovito delo strokovnjakov Geološkega zavoda SRS in pa strokovnih in drugih delavcev SGP Gradbinca Kranj. Vse je bilo pravzaprav končano v zelo kratkem času. Zavijanje sirene je napovedalo, da bo miner vsak čas sprožil minisekundno eksplozijo, kot temu pravijo strokovno. Nato je treščilo, predel nad parkirnim prostorom Planike pa se je za nekaj trenutkov zavil v dim rumenkasto sive barve. Ko se je dimna zavesa dvignila, je bilo kaj videti. Tisoči kubikov konglomerata so zdrsnili čez železniško progo proti dnu pobočja. Takoj zatem so zagrmeli delovni stroji, ki jih je SGP Gradbinec prav za to priložnost pripeljal od drugih sorodnih delovnih organizacij. Štirje stroji vsaj z 250 in več konjskimi močmi so zrinili ogromne skale, ki jih je razstrelivo dvignilo in zdrobilo, s pobočja proti dnu. Na zasuti, toda s 750 lesenimi železniškimi 2#0 vrtin — Pod mrežnim plaščem in balami slame je bilo v 200 strojno izvrtanih vrtinah poldrugo tono razstreliva. Delavci so okoli 450 kvadratnih metrov površine, ki naj bi se spremenila v razdrobljeno gmoto »pritisnili« z zaščitnim pla ščem, da kamenje ne bi letelo pre daleč. pragovi zavarovani progi pa sta rinila ogromne količine materiala nizdol še dva nakladača. Silovita naglica je bila vsekakor potrebna, saj je bilo treba do roka, to je do 11.30. železniško progo očistiti, da je okoli 12. ure že lahko mimo peljal prvi vlak. No, proga je bila očiščena in nared že ob 11. uri, čeprav so dvomljivci ob pogledu na gmoto, ki je navidezno povsem zbrisala progo s pobočja, samo zmajevali z glavo. Toda stroji, predsem pa dolgotrajna in natančna priprava vseh del, so opravili delo izvrstno. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Kranj inž. Drago Štefe je bil nadvse zadovoljen: »Pripravljalna dela so bila dolga in temeljita zato pa je današnji učinek, čeprav časovno zelo kratek, toliko bolj sijajen.« Klasični način odstranjevanja konglomeratnega robu bi trajal izredno dolgo. Za tak hiter, učinkovit in seveda tudi dražji način, vse skupaj je stalo 2,5 milijona novih din, se je bilo treba odločiti prav zaradi bližine železniške proge, po kateri teče tudi mednarodni promet. »Železnica je v resnici pokazala izredno pripravljenost sodelovati,« je povedal inž. Milan Rus. »Z vodjem nadzornistva SVP Francem Šolarjem smo se dogovorili za zavarovanje proge, odstranitev vseh vrst naprav in zavarovanje APB utice z releji in komandami.« V neposredni bližini je tudi most za plinovod, vendar pa tako kot ostale naprave v bližini eksplozija ni niti malo načela; tako so pokazale naprave Zavoda za raziskavo materiala, ki je prav tako sodeloval pri tem zahtevnem delu. Načrt miniranja je bil delo inž. Vitala Manohina z Geološkega zavoda, tozd Vrtalno minerska dela: »Čeprav je bil teren, kjer bo stal bodoči opornik za most, najbolj težaven, pa je vse šlo tako, kot smo predvidevali. Poldruga tona razstreliva v 200 strojno izvrtanih luknjah, stroj je delal skoraj sest dni, je počistila teren praktično do predvidene trase. Tudi vreme je bilo kot naročeno. Vse strokovne ekipe tako pri Gradbincu kot pri železnici so svoje delo dobro opravile, prav vsak delavec si je prizadeval,, da bi dolgo načrtovana akcija v tako kratkem času tudi uspela. Strah bližnjih stanovalcev je bil odveč, saj tla neposredno na mestu eksplozije niso zanihala niti do jakosti 4. stopnje po Mercalliju, pa tudi kamenje, ki je ušlo skozi Žičnato in z balami slame prekrito mesto eksplozije ni letelo dlje kot do prvih nekaj metrov spodnjega parkirnega prostora. Tako obsežna dela s take vrste .komplikacijo' kot je neposredna bližina železnice, so res bolj redka, recimo enkrat na deset let.« Nekje na vojnem položaju starešine na »specialkah« ugotavljajo /vn** čet . . . Naša moč je v naših ljudeh Te dni je potekala na Gorenjskem večdnevna vojaška vaja, s katero smo preverjali usposobljenost starešinskega kadra za vodenje obrambne vojne. Prišel je namreč čas, ko prihajajo v naše vojaške vrste mladi ljudje, ki niso izkusili vojne in tudi nimajo za seboj izkušenj partizanske borbe. Prav te vaje pa so pokazale, da smo za vodenje izbrali prave ljudi, saj so mladi starešine hitro dojeli partizanske vojaške veščine in navezali tudi tesne stike s prebivalstvom. Ko smo jih v sredo obiskali na vajah, so imeli že nekaj prečutih noči za seboj, toda našli smo jih dobre volje in vse delavne. Vaje so jim dale novih spoznanj. Vživeli so se v določene vojne naloge, ki jim bodo koristile pri nadalnjem izpopolnjevanju. Tudi pri opremi, ki jo nenehno posodabljamo, so prišli do novih spoznanj. Poleg starešinskega kadra so sodelovale tudi nekatere specialne enote teritorialne obrambe Gorenjske. Posebno so bili zadovoljni z delovanjem zvez. Vadili so namreč razne oblike in sredstva, od najenostavnejše kurirske veze do najsodobnejših tehničnih sredstev. Pri tem so ugotovili, da odlično delujejo tovrstne naprave domače proizvodnje. PODHOM PRI BLEDU - V petek. Zl. Hfpii-mhni, ob 16.30 uri bodo v hifti kjer je tivel predvojni komuniat in revolucionar Andrej Pre*eren odkrili apominako ploftčo. Krajevna organizacija ZZB NOV Zaaip-Podhom ae bo tako oddolžila apominu revolucionarja in partizana, ob otvoritvi pa bodo aodelo-vali moški pevaki zbor Zaaip in učenci oanovne Sole iz (Jorij. Vadba za cicibane — TVD Partizan Kranj bo v torej, 2IS. aeptembra, vpiaoval od 18. do 17. ure cicibane vaeh ataroati za vadbo v telovadnici. Vpiaovanje bo v oanovni Soli Helene Puhar na Zlatem polju, kaaneje pa bodo začeli tudi z vpiao-vanjem za vadbo HtarAev akupaj z otroki. SPLIT, 20. aeptembra - Predaednik | Tito je danea dopoldne odpotoval iz Splita v Beograd. Potem, ko je odprl 8. aredozemake igre, je nekaj dni oatal v Splitu na oddibu. Do letališča Kaateli ga je apremila in pozdravila mnoftica Splitčanov, mladine in Športnikov. RIM. 20. SK.PTKMBRA - Sinoči jo moian potre«, ki ga je bilo čutiti po srednji Italiji, epicenter je bil v blizini Porugie — povzročil veliko materialno Škodo. Trenutno je znano, da je v potre-nu izgubilo življenje 5 oaeb, veliko pa je ranjenib. Potrea je imel moč 8. atopnje po Mercalliju. Cez noč pa ao zabeležili ae preko 3000 manjših sunkov LJUBLJANA - Kitajaka goapodar aka delegacija, ki ne te dni mudi v Sloveniji, ae je aeatala a predatavniki (•oapodarake zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in u predatavniki konzorcija za kmetijako goapodar- : atvo. Na kitajakem goapodarakem trgu j amo doalej naatopali bolj kot kupci, tokrat pa ao pogovori tekli okrog naSih inveaticij na Kitajakem. Naai goapo-daratveniki ao jih opozorili na moz-noati naSe gradnje modernih hlevov, tovarn za proizvodnjo hrane, namakalnih aiatemov in podobnega. RKOGRAI). 20. SKPTEMBRA - V Slavoniji in Baranji ao danea pričeli h spravljanjem koruze. Obeta ae eden najboljših pridelkov. Pričakujejo, da bodo družbena zemljišča dala okrog 70 metrskih atotov auhega zrnja na hektar. V K KM V. Obeta ae Se lepo, aončno vreme. Nočne temperature bodo od 5 do 10 stopinj, dnevne pa od 22 do 27 ato-pinj. D Dolenc Zadovoljni — Strokovni team inž. Zaje. inž. Orehar in inž. Rus po uspeli razstrelitvi skalnega robu niso skni>ali zadovoljstva. Dolge mesece pripravila Inih del. ki so bila potrebna zaradi neposredne bližine mednarodne proge, M uspešno zaključili ob vsem razumevanju in pomoči železnice. Na vaji je sodeloval tudi Pot* jinski odbor za Gorenjsko. V,« skladu z razvojem vojne stu*"* usmerjal civilno življenje a f pravljal celotno pokrajino na Aci Puhar, predsednik Pokraj** ga odbora za Gorenjsko, ki jespn* ljal akcijo in v njej neposretbo »jI sodeloval, je v razgovoru pouda* da so mladi starešine nevere* hitro dojeli partizanske vešču**' so z domačini hitro naveiati stike. Akcija je dala pu** poudarek sodelovanju oborose***-s prebivalci v krajevnih skupe**] in občinah, posebej pa * krajevnimi organizacijami \st borcev. »Kaj pomeni dober stik $»«4 valstvom, ve le tisti, ki potni J% zansko borbo. Naša moč je v s*i ljudeh. Vesel sem, da nas mt danes sprejemajo s takim raVl vanjem in s tako odprtost}*« poudaril tovariš Puhar. naaaijevaii s pripravami, čeaa poudarek pri nadaljnjem ur*4 borcev in starešin teritoriah* 'I rambe Gorenjske in kako čim neje opremiti vse enote teritoriji obrambe. D Dala* Naši vezisti so opremljeni z najsodobnejšo tehniko V« ■ Kjer je prava vojska, mora biti tudi prava vojaška kuhinja Foto: F. Perdan Bo uspelo? — Se zadnji posvet tik pred »zdajci«. Na sliki prvi z /mj* Šolar, vodja nadzorstva na kranjski železnici, drugi z leve pa taf Manoh n z Geološkega zavoda SRS, kije pripravil načrt miniranja.] in pa dolgoletne izkušnje ne priznajo spodrsljaja; to se je pokattk tokrat. SGP Gradbinec je organiziral tudi obsežno zavarovanje { pred eksplozijo in tudi po njej. Pripadniki njihove narodne zaščite sori lovanju s CZ občine Kranj in postaje milice Kranj vzorno opraviti sat/M Tekst: L. Mencinger. Slike: F. Perdan