Štev. 22. " V Ljubljani, dne 28. maja 1914. Leto XXVII. I z h a| a vsak četrtek. Cena mu je a K na leto. (Za Nemčijo 4 K. tt Ameriko in druge tule države 6 K). — Posajnezne Številke ae prodajajo - po 10 vinarjev. '- S prilogama: Ml kmečki dom" m »Naša gospodinja". Spisi in dopisi se poiitjajoi Uredništvu domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina. reklamacije in in-sernti pa: UpravniStvu „I)onioljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulico.- Ob otvoritvi belokranjske železnice. Zadnji ponedeljek zjutraj je odšel slavnostni vlak iz Ljubljane. Malo nad pet ur kasneje pa je zabrlizgal v Metliki. Zapuščena Belakrajina je zdaj zvezana z drugo deželo in s svetom. Belokranjska železnica je dovršena in kmalu bo tudi zvezana s Karlovcem in z Dalmacijo. Bilo je boja in truda, preden je država preskrbela potrebne milijone kron za to delo. Nasprotoval je Madjar z vsemi silami in samo s silo se je dal ukloniti. Na sever, v Nemčijo, more le po avstrijski progi na Oderberg; kakor oči v glavi potrebuje najmanj še enega tira za svojo trgovino na ti krogi. Leta 1907. se je sklepala pogodba naše države z Ogrsko. In tu so zastavili naši poslanci vso svojo moč. Rekli so: Če se ne zgradi belokranjska železnica in njeno nadaljevanje v Dalmacijo, ne dobi pogodba z Ogrsko naših glasov. Naša vlada je lo razumela in je pritisnila na Madjare. "Dejala jim je: Vaše zahteve po novem tiru na Oderberg ne izpolnimo, dokler se ne vdaste. To je pomagalo in danes je belokranjska železnica že zgrajena in zveza z •Dalmacijo popolnoma zagotovljena. Par sto milijonov državnega denarja je po ti poti prišlo za ljudske potrebe, v korist slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu, v neizmeren dobiček zlasti naši deželi. Poleg Madjara je pa nagajal tudi domači liberalec. Metal je polena pod noge naši stranki, hujskal revno belokranjsko ljudstvo, lagal in klevetal, da železnice nikoli ne bo, da naša stranka samo slepi ljudi, jim meče pesek v oči in jih prodaja in izdaja. Zdaj gre železni konj v zapuščeno Belokrajino, odpira promet, prinaša novo dobo; milijoni so še za časa dela ostali v deželi; ko se zgradi cela proga do Dalmacije, bo to vir napredku in blagosta- nju. Zavoljo Črnomlja, ki je imel po prvotnem načrtu ostati osamljen, zvezan samo z lokalno progo iz Metlike, je bilo prepirov in nezadovoljnosti vse polno. Naša stranka je posegla vmes in edino nji se je zahvaliti, da se je ta reč srečno rešila. Liberalec je tudi tu samo hujskal in lagal grdo, kakor le on zna, nesramno, kakor se mu spodobi. Bil je čas — dvojne volitve so to pokazale — ko se je velik del belokranjskega ljudstva v svoji zapuščenosti dal vjeti liberalnim lažem in obrekovanjem in je oddajal svoje glasove v velikem številu za liberalce. Resnica, ki jo je takorekoč lahko otipal pred seboj, ga je pa kmalu izmodrila, luščine so mu padle z oči in vrnil se je Belokrajinec v ogromni večini nazaj v svojo stranko, ki dela zanj in za blagor vse slovenske domovine. V lorek teden so bile volitve za državni zbor na Notranjskem. Vipavska dolina je pokazala topot tisto lice, kakor svoj čas Belokrajina. Pozabila je na Goče, na mučeništva, ki so jih prestajali naši možje po Vipavskem in po raznih krajih Notranjske vsled liberalnega nesramnega nasil-stva, pozabila je na oderuške magnate, ki so jo drli v gospodarskem oziru in z vsemi silami zavirali ljudstvo, ki si je poizkušalo pomagati s svojimi močmi, pozabila na vse ogromno delo, ki ga je zvršila slovenska ljudska misel tam doli, pozabila na neumornega svojega poslanca dr, Žitnika, kateri je vse svoje moči tvegal za svoj vo-livni okraj, in ki je z našo stranko in v nji kot brat, kot oče skrbel zanj in v tem .svojem delu izrabil svoje orjaške telesne in duševne sile in legel do smrti utrujen v pre-rani grob. Več stotin mož, ki vedo za Goče in Knežak, ki so na svoji koži čutili sa-mopašne in oderuške magnate, ki bi morali poznati našo stranko in njeno delo, je oddalo zdaj liberalcu svoje glasove. Naj gredo vprašat zapuščenega Belo-krajinca, kaj to pomeni in naj se gredo zdaj k njemu učit! Nekaj osebnih, krajevnih sporov je odprlo njihova ušesa liberalnim lažem o deželnem gospodarstvu in padli •so. Pozabili so, da je pred vsem po prizadevanju naše stranke padla laška klavzula, pozabili so, da je kmetu vkljub strašni denarni krizi naše posojilništvo ohranilo po ceni kredit, prezrli, da urejene deželne finance pomenjajo za vse gospodarstvo v deželi neizrekljivo korist in poslušali tiste ljudi, kateri so proti ureditvi deželnih financ in novim nakladam kričali, da se ozira naša večina samo na kmeta, ko so jim zdaj lagali, da gre samo proti kmetu. Laž se je sama snedla v Belikra-jini, ki danes ponosno obnavlja svojo zvestobo Slovenski Ljudski Stranki; snedla se bo tudi na Vipavskem. Ne smemo pa ob teli dogodkih zamol-čati trde, toda tolikrat preizkušene resnice, kako silno težka je butara tistih, kateri v javnosti delujejo v ljudski blagor. Svojo kožo nosijo na trg; izpostavljeni so vednim napadom; sovražnik meče nanje neprestano blato in gnoj; ljudje, za katere gre, ki bi imeli držati ž njimi in jih braniti, so pa često kakor prah, ki ga veter pometa zdaj sem, zdaj tja. Ne vsi, ne večina, hvala Bogu, toda kolikor jih je, jih je preveč, da ne bi poštenega človeka srce zabolelo, Volitev v deželni zbor v radoljškem okraju, boj proti poslancu Pibru, ki je ob njem ravno ta okraj gospodarsko vzrastel, pa zdaj Vipavska dolina, — to so črne pege na značaju ljudstva, ki sicer niso še nevarne, ki so pa žalostne nad vso mero. Izučiti bi se dali laki omahljive! pač naenkrat s tem, da bi se liberalcem dala večina in vlada vsaj za eno lelo. To bi jih mahoma zmodrilo, A zatrdno smo prepričani, da se bodo izučili tudi po drugi poti. Oči naj odpro in pogledajo velikopotezno politiko naše stranke, ki se bori za svobodno veliko slovensko hrvatsko domovino, ki dviga ugled našega ljudstva, ki odpira pota njegovemu napredku na vseh straneh. Belokrajinska železnica je samo eno kolesce v veliki verigi njenih dejanj Nikogar ni, ki bi se nje ne veselil in zato bi tudi ne smelo biti nobenega poštenjaka na naših tleh, ki bi obenem ne bil vesel S. L. S., in ne bi s ponosom delal in se boril v njenih vrstah. o^oS38p^jEoS8SSSS°rra3jS883S8c8SjE838S3c8S3SSSSS38 pO Političen pregled NAŠI POSLANCI V DELEGACIJAH. Pretekli teden sta govorila v Budimpešti v delegacijah slovenska poslanca dr. šusteršič in dr. Korošec. Dr. Šusteršič je opozarjal na veliko nevarnost, ki nam preti od Italije, ker nas Lahi naravnost sovražijo in komaj čakajo, da nas napadejo. Od takih zaveznikov stran! Iščimo si boljših! Dr. Korošec je pa govoril o tem, kako naj vlada dela na to, da bodo avstrijski Slovani v Avstriji zadovoljni. Oba sta se tudi zelo odločno potegnila za koroške Slovence, ki jili Nemci na nezaslišan in škandalozen način pregajanjajo. SLOVENCI NA KOROŠKEM VSTAJAJO. Predpreteklo nedeljo je bil v Šmi-helu nad Pliberkom na Koroškem velik tabor koroških Slovencev, katerega se je udeležilo 4000 ljudi. Na taboru so govorili koroški, štajerski in kranjski po-slinci. Med njimi: dr. Brejc, dr. Krek, Grafenauer, Demšar, Pišek itd. Na shodu je vladalo veliko navdušenje. Slovenci so sklenili, da hočejo svoje pravice, naj pride, kar hoče. SMRT AVSTRIJSKIH POLITIKOV. Na Češkem je umrl bivši minister dr. Pacak. Zanimivo je, da je bil 3 leta zaprt zaradi nekega govora in je sedel v ječi od leta 1868. do 1871. Za Čehe je zelo veliko storil, za kar mu bodo vedno hvaležni. — Na Ogrskem je pa umrl znani Franc Košut, vodja ogrske stranke, ki jc delala na to, da se Ogri ločijo od Avstrije. REVOLUCIJA V ALBANIJI. Odkar pozna svet Albance, so bili vedno enaki. Puška, punt, svobodno življenje, brez davkov, brez oblasti, na to je Albanec vajen in zato bo minulo šc veliko let, preden se bo ta neukro-čeni narod navadil na red in miroljubno življenje. To sodbo o Albancih potrjujejo vesti, ki prihajajo iz Albanije in poročajo o revoluciji, ki so jo začeli mohamc-danski kmetje v Albaniji, tako da je moral njih knez bežati pred njimi. Stvar se je zgodila tako-le: Mohamedanski Albanci kneza Wie-da na albanskem prestolu nič kaj radi ne vidijo, ker je kristjan. Da bi kristjan Turkom vladal, kdaj se je lo že slišalo! Vojni minister albanski, Essad paša, je vedel za to razpoloženje turških Albancev in je začel pripravljati čisto na tihem punt med Albanci. Nameraval je pregnati albanskega kneza, Ll svojega gospoda in se sam polastiti prestola. To je knez Wied zvedel po svojih zaupnikih, poklical dne 18. maja Essad pašo k sebi in mu rekel, naj odloži vojno ministrstvo. Essad paša je odstopil. Drugi dan sc je pa premislil, pomnožil svojo telesno stražo na 80 mož. Knez Wicd je poslal k Essad paši nizozemske častnike, ki so zahtevali od njega, naj takoj svojo telesno stražo razoroži, drugače bodo rabili silo. Essad paša prijet in odpeljan v Italijo. Essad paša jc ukazal svoji straži, namesto da odloži orožje, streljati. In tako se je razvil med orožniki kneza Wieda in telesno stražo boj. Obenem so se izkrcali z vojnih ladij avstrijski in laški mornarji s topovi in začeli streljati proti polači Essacl paše. Ko je ta videl, da je vsak boj brezuspešen, sc jc podal. Orožniki so prijeli njega, njegovo ženo in njegove služabnike, jih odpeljali na avstrijsko bojno ladjo Szigetvar, odkoder so ga spustili, da jo odšel v Neapelj na Laško. Prej pa je moral obljubiti, da no pride nikoli več v Albanijo in se za Albance tudi več brigal ne bo. Albanski knez beži. Ko so pristaši Essad pašo zvedeli, kaj se je z njim zgodilo, so se zbrali skupaj in korakali proti Draču, glavnemu mestu in prestolici kneza VVieda. Dne 23. maja, preteklo soboto, so prišli že do Drača. Vseh skupaj jih je 15.000. Oblečeni so civilno, s seboj pa so imeli strojno puške, topove in navadne puško. Knez je poslal nasproti njim par sto katoliških Malisorov, svoje orožnike in častnike. Častnike in orožnike so vstaši ujeli, Malisori so pa zbežali na laško in avstrijske ladje. Ko je knez videl, da je brez moči in da je Drač popolnoma brez brambe, je na prigovarjanje avstrijskega in laškega poveljnika ušel s celo svojo družino na ladjo in tam čakal, kaj sc bo zgodilo. Med tem jc zasedlo mesto 600 avstrijskih in laških mornarjev in zavarovalo vse tuje hiše in knežji dvorec. Vsi tujci v Draču so ušli na ladje, bojne ladje so pa pripravile kanone, da začno mesto obstreljevati, če ga vstaši vzamejo. Knez zopet v Draču. Ko so videli vstaši, da sc gie za resne stvari, so stopili s knezom v pogajanja. Prišli so namreč k njim odposlanci kneza in tem so naročili sledeče: 1. S knezom bodo govorili sami. 2. Knez mora nazaj v Drač in njih pogoje sprejeti. 3. Proti njim ne sme rabiti nobenega orožja več. Če teh pogojev ne sprejme, bodo vse ujetnike pomorili. Knez se je nato udal, se vrnil zopet v Drač in začel z vstaši pogajanja. Kako se bo vse končalo, se še danes ne ve. Vstaši baje zahtevajo, naj knez odstopi in naj so vrne Essad paša nazaj. Dom in svet. Romarski vlak na Trsat pri Reki, ki ga priredi šentpeterska Marijina kongrcgacija v Ljubljani, pojde v nedeljo, dno 21. junija 1914, in sicer p0 izpremenjenem voznem redu: Odhod iz Ljubljane ob 2. uri 30minut zjutraj; prihod na Beko ob 6. uri zjutraj. Od-hod z Reko ob 4. uri 30 minut popol-dne; prihod v Ljubljano ob 9. uri 30 minut zvečer. — Vožnja stane iz Ljub. ljane na Reko in nazaj: za II. razred 10 kron, za III. razred 7 kron. Vlak J)0 obstal na postajah: Brezovica, Borovnica in Verd po 2 minuti, da bodo nio-#gli udeleženci vstopili, oziroma izsto-'piti. — Nazaj grede bo vlak na postaji Opatija — Matulje 30 mitu t obstal za vstop listih, kateri si bodo Opatijo ogledali. — Vozni listki sc dobijo v žup-nišču pri Sv. Petru v Ljubljani ob uradnih urah, pri gospodu Podboju poleg šentpeterske cerkve, pri gospodu Orehek v Novem Udmatu in pri g. Ojstriš Tta Poljanski cesti. — K obilni udeležbi sc vljudno vabijo romarji in romarice iz Ljubljane in z dežele, ker je zveza vlakov zelo primerna za vožnjo iz Ljubljano. — Prosi so, naj bi se udeleženci priglasili kmalu, da so more število ob pravem času naznaniti pri železnici. Zadnji čas je 14 dni pred odhodom. — Vodstvo. V Zatičino pobite v nedeljo, dno 7. junija, ljubljanski in okoliški krščanski možje in mladeniči. Odhod z južnega kolodvora ob 8. zjutraj. Oglasiti se je najkasneje do Binkoštnega torka pi\ upravi »Slovenca« ali pa v domačem društvu. Možje in mladeniči, zganinio se in pokažimo pred svotom svoje krščanstvo! Poletni vozni red s koledarjem prejmo brezplačno vsi, ki se do konca junija naroče na dnevnik »Slovenec. Mesečna naročnina znaša po pošti 2 K 20 vin. »Glavna posojilnica«. Likvidacijskemu odboru še manjka nekaj izjav upnikov »Glavne« glede 30odstotne poravnave. K e r s e b o d ne 1. julij a t. 1. pričelo z izplačevanjem dogovorjene kvote, sc oni upniki (vlagatelji), ki doslej še niso podpisali tozadevne izjavo, nujno prosijo, da to čimprej store in z zavlačevanjem nc otežujejo dola likvidacijskega odbora. — »Kreditna zadrug a«. Vnovič in zadnjič : se poživljajo oni zadružniki »Glavne, J ki se doslej vzlic večkratni urgenei še 1 niso odzvali k vplačilu predpisanega prispevka. Najpozneje do 1. j«" n i j a t. 1. se morajo zglasiti v društveni pisarni, če nočejo biti izpostavljeni vse svoje življenje groznim posledicam neomejenega jamstva. Poslanca Stapinskega hoteli obesiti. Politični nasprotniki poljskega poslanca Stapinskega so ga na nekem shodu napadli, ga krvavo pretepli i» vlekli na polje, da ga obesijo. Le svojim pristašem so ima zahvaliti, da s° ga iztrgali iz rok sovražnikov in v zadnjem trenutku rešili. Nesreče. Utonil je na praznik Državni železniški svet. Železniški Vnc-bohoda v Senožečah v pivovarni-škem bajarju Jožef Peče, trgovski vajenec pri gospodu A. Zadniku. Šel se je vroč kopat v tri metre globok bajer, prijel ga je krč in bi bil kmalu še drugega potegnil v globočino, ki ga je skušal rešiti. Doma jc bil v Zatičini na Dolenjskem. Bil je prav prikupljiv dečko, star šele 16 let. — Iz Gorice: Pretekli teden je med nevihto pri Soči pri tovarni Moser strela ubila 43 let stare-t;';i Jožefa Batiča iz Sfračec, ko je vozil gramoz. — I z Š k e d n j a pri Trstu. V škedenjskih plavžih sc je zgodila grozna nesreča. Težak 341etni Anton Pe-trič je pri neki peči nakladal na dvigalo premog. Zvrnil jc voziček premoga na dvigalno ploščo. Pri tem jc stopil v trenotku, ko se je dvigalo že začelo dvigati, na stran. Dvigalo ga je prijelo in neslo s seboj nad deset metrov visoko. Od tu je padel Pctrič na tla, kjer je nezavesten obležal. Inšpekcijski zdravnik rešilne postaje je bil takoj na licu nesreče in je konštatiral, da si je Pctrič pri padcu zlomil obe nogi in več reber ter da je dobil tudi druge zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je'po 10 minutah izdihnil. — V Kočevju se je dne 18. t. ni. ponesrečil 181etni Ivan Smuk, delavec pri premogokopni družbi, na grozen način. Pri delu ga je pograbil za roko transmisijski jermen, zavrtel po zraku in vrgel ob steno, da je obležal z razbito lobanjo. Došli zdravnik ie mogel konštatirati le smrt. Živio alkoholi Ko bi mogli vse solze zbrati, ki jih povzroča žganje, solze strahu in grenke potrebe, solze revščine in globoke žalosti, solze najgro-zoviiejših telesnih in dušnih bolečin: resnično, iz vseh dežela bi se pred naše oči razlila povodenj, podobna morju. Strahovito jezero krvi bi se zbralo, ako bi stekla skupaj vsa kri, katere je žganje krivo; kri ubojev, umorov in bolezni. kri, ki glasno kliče k nebu za maščevanje! Grozepolna gora mrtvaških lobanj bi se pred nami vzdignila, ako bi nagromadili lobanje vseh onih, ki so sc posredno ali neposredno kol žrtev pijančevanja ločili od življenja. .Mi to vemo, in vendar kličemo ko za stavo: Živio alkohol! Nobenemu kralju se ne skazuje tolike časti kot temu trinogu. Pred njim pripogibajo koleno bogataš in siromak, visoki in nizki, zdravi in bolni, tresoči se starček ob palici in smehljajoče se dete v zibelki, učenjak na katedru kakor preprosti kmetič, celo anarhisti se pred tem prestolom klanjajo. Temu gospodu služimo z otroško vdanostjo in prepričanjem, s katerim bi resnično lahko služili boljši stvari. Mi ne poznamo nobenega veselja, ne da bi njega nc povabili, nobene slavnosti, ne da bi njemu ne odkazali častnega mesta. On je naš sovražnik, mi. pa ga ljubimo; on nas peha v nesrečo — ini pa ga hvalimo; on napravlja iz nas siromake — mi pa mu damo zadnje, kar imamo; on nas muči do smrti — mi pa mu še umirajoči kličemo: Živio alkohol; minister je imenoval v železniški svet za dobo od leta 1914. do leta 1918. sledeče gospode: Janko J o v a n a , ravnatelja Gospodarske zveze v Ljubljani, svetnika F ran P o v š c t a, državnega in deželnega poslanca; deželnega posla nca Henrika pl. S c h o 1 m a y e r -L i cli t e n b c r g; deželnega poslanca primarija dr. Vinko Gre gori ča; ravnatelja Kmetijske družbe Gusta-v a P i r c a , dvornega svetnika Konrada R u b b i a, gozdarskega nadzornika v Ljubljani. Goljufiv ravnatelj hrvaške hranilnice. V Karloveu na Hrvaškem je propadla hranilnica. Bavnatelj Herman je igral na borzah in zapravil velikanske vsote. Pravijo, da manjka 5 milijonov kron. Nesreča v gorah, štirje turisti so šli preteklo nedeljo na goro Grigna na Laškem. Trije turisti, ki so bili z vrvjo privezani drug na drugega, in sicer inženir Miazo, dijak Vcnturali in mehanik Devecliio, so padli v globočino ter bili takoj mrtvi. Društva v Avstriji. Ob koncu leta 1913 je bilo v Avstriji 18.837 društev, in sicer: denarnih zavodov 12.132, konzu-rnov 1423, stavbnih društev 601. Po jeziku je bilo 6538 .društev nemških, 5303 poljskih, 2917 rusinskih, 1925 slovenskih, 952 hrvaških, 896 laških in 218 rumunskih. Čeških društev ie na Češkem 3459, na Moravskem 1677, v Šleziji 142, na Dunaju 21 in na Spodnjem Avstrijskem izven Dunaja 4. trn Lisfek 1» Smrt. Poljsko spisal Jan Lada. (Dalje.) Ko sem se drugi dan v svoji sobici prebudil, nisem videl nobene žive duše; oblekel sem se sam. Kmalu je vzbudil mojo pozornost drdrajoč voz, ki se je ustavil pred našo hišo. — Naša hiša je namreč stala v neki čisto stranski, majhni ulici. Tu sem je redkokdaj zašel kak voz, kočija pa gotovo nikoli. Zato me jo tem bolj zanimala krasna kočija in sluga v livreji1, ki sem ju videl pred hišo. Ilitcl sem v predsobo. Gospa Felicija jc tam ravnokar sprejemala visoko gospo in jo peljala v salon. Spoznal sem v nji kneginjo." Videl sem jo bil že večkrat, toda vedno peš in črno oblečeno. Danes pa je bila v svetlejši obleki in je imela vijolice na klobuku. Čez nekaj minut sc jc slišalo iz salona glasno govorjenje. Končno so 1 Livreja je lepa obleka, katero nosijo sluge bogatih gospodov ali gospa. " To je bila kakšna poljska knegi-nja, ki je zavoljo svojega bogastva in visokega rodu vživala tudi med Rusi velik ugled. se vrata odprla in prišla je moja mati, ki jo je podpirala kneginja. Nikoli nisem videl matere še tako blede in utru-jene, kakor tistikrat. Bila je črno oblečena. Tucli klobuk je imela črn, samo šerpa okoli klobuka je bila vijoličaste barve. Iz besed, ki so jih mecl tem govorile, sem spoznal, da gre mati h generalnemu gubernatorju prosit, da bi Stanislava pomilostili in da gre kneginja z njo. Največ je govorila gospa Felicija. Šla je za mojo materjo, popravila zdaj gubo na obleki, zdaj klobuk, zdaj šerpo na klobuku. »Samo še trenutek, prosim,« — je hitela vsa upehana. »To še ni dobro pripeto. Lahko bi se razpelo in morda bi rekli, da ste nalašč prišli taki.« — Kneginja je pogledala na uro. »Imava še dovolj časa,« — je dejala. »Gubernatorica ne sprejema prej, kakor ob desetih, in prav takrat bi jo rada dobila.« — Moja mati je stala mirno in tako malomarno, kakor da ne bi vedela, kaj se z njo godi. Gospa Felicija je hodila okoli nje, stopala ji na čipke, popravljala in dejala končno: »No, zdaj mislim, da bo držalo.« Mati se je vzdramila kakor iz sna in rekla kneginji z žalostnim, pretrganim glasom: »Kadar pomislim, da čaka tamkaj mojega otroka v bedi in pomanjkanju smrt, mi krvavi srce in polašča se me obup, kadar pomislim, da moram iti k njim, tem----pred njimi se plaziti in jih prositi usmiljenja, milosti, življenja, — in po nedolžnem, po nedolžnem ....« »Vse res, ali pomislite, tla vse to delate za svojega sina« — je zašepetala kneginja in objela mojo mater. »Za Stanislava, predragega našega,« je dodala gospa Felicija in poljubila materino roko. Vrata za njima so se zaprla. Za trenutek je bilo šc slišati njune korake, odmevajoče po hodnikih, nato se jo z ulice slišalo zapiranje vrat kočije in drdranje voza po blatni ulici. Končno je vse utihnilo. Odprl sem vrata, zakaj hotel sem iti v jedilnico, toda zadržal me je glas gospe Felicije. Pogledal sem jo. Sedela je v kotu predsobe, roke so visele ob nji kakor mrtve, oči jc imela zaprte; ni se gonila. Glava se ji je počasi začela tresti, kakor starki, in po upadlih, bledih licih so se ji usipale solze. Ne morem reči, da bi jo bil ljubil. Preveč ostro, se mi je zdelo, da me drži zaradi učenja. Ali takrat, ko sem jo videl tako žalostno, se mi je stisnilo srce v sočutju in ljubezni. Prišlo mi je na misel, da že trideset let služi v naši rodovini. Moj Bog, trideset let, svojih' najlepših mladih let se je ona veselila in trpela z našo družino. — Priskočil sem k nji, in stiskajoč se k nji, sem jo objemal kakor sem imel navado to pri svoji materi. »Felicija, kaj vam je?« sem zakli-cal. »Zakaj jokate?« Z veliko nežnostjo me je pritisnila k svojemu srcu. »Zakaj?« je odgovorila v solzah; »zakaj? Ob, ko bi nikoli tega ne vedel, ubogi moj otrok! < Gospa Felicija si je zakrila obraz z rokama. Zopet sem bil ubogi: Zakaj ? .»Ali je Stanislavu zopet hujše? sem vprašal. Hujše, mnogo hujše, je odgovorila z zamolklim glasom. — Moli zanj, Štefko. Bog mnogokrat usliši otroško molitev. Toda še boljše bo, da greš z menoj, greva v cerkev. Čez nekaj trenutkov sva odšla. \ cerkvi je molilo mnogo ljudi, kakor da bi bila nedelja. Pred oltarjem Matere Božje, pri desnem oltarju, je bilo vse črno, toliko gospa je klečalo tamkaj v globoki žalosti. Gospa Felicija, držeča me za roko, me je peljala tjakaj. Poklekni, Štefko, in moli vroče za nesrečnega Stanislava. Tudi ona je pokleknila, skl nila reki in ihteče molila. Pred oltarjem Božje Porodnice je imel duhovnik sveto mašo. Bil je to P. Osmotski, tisti, o katerem sem slišal, da izpoveduje na smrt obsojene v zaporu in jih spremlja na njihovem poslednjem potu — v smrt. Bil je to še mlad duhovnik, -ošolec Stankov iz gimnazijskih let. Moja mati ga je imela jako rada, zato, ker je lahko z njim govorila o svojem ,-inu. Bil je tudi večkrat pri njem, in jaz sern ,-ilno rad poslušal njegov zvonki glas. ki mi je odmeval v ušesih kakor krasna godba. Danes ni imel pravega glasu. Vsak trenutek mu je postajal slabejši in za-molklejši, in pri Ite missa est mu je obstal v grlu. Obraz je bil docela iz-premenjen in jako bled. Kaj se je neki zgodilo? To sem opazil tudi na drugih poznanih mi osebah, ki so bile v cerkvi, in bilo jih je jako mnogo, pa tudi vsi drugi so bili tako žalostni, nemirni in prepadeni. Vsak trenutek je prišla kakšna nova gospa, in vsaka me je poljubila, vprašala za mater, nato pa pokleknila zraven mene. Teta Angela, materina sestra, je jokala tu, sklonjena k tlom, obličje pokrivajoča si s skic. njenima rokama. Teta Zigmundova je klečala poleg gospo Felicije, a tik poleg oltarja sem zagledal v svoje veliko začudenje svojo staro mater Justino v njenem premakljivem naslonjaču; ona je bila najstarejša v naši rodovini, mrtvoudna, gluha in slepa in ni sicer nikoli zapustila svoje sobe. Zadnji evangelij je bil končan. Duhovnik je pokleknil na stopnico oltarja. V cerkvi je vladal orobni molk, oči vseh so bile uprte na oltar. »Molimo v ta dobri namen, da bi Bog uslišal naše prošnje. Prosimo Najsvetejšo Mater . . .« Nekoliko raztrganih glasov je zletelo k cerkvenemu svodu in zopet je bilo za trenutek tiho. Naenkrat nekdo v zadnjih klopeh glasno zajoka in v tistem trenutku je že cela cerkev odmevala bolestnega ihterija. Kakor iskra, kadar pade na suho snov, ki se rada vname, zagori z velikim plamenom in objame mahoma vso okolico z morjem ognja — tako je tudi iz teh preveč ob-4i toženih in žalostnih src, polnih gorja in strahu, planilo naenkrat na dan vse, kar sta dolgo časa žalost in trpljenje skrivala v njih. Toda v tistih strašnih čnsih je bilo pač dovoljeno trpeti, ni pa bilo dovoljeno trpljenja kazati na zunaj. Duhovnik Osmolski je naglo vstal, se obrnil k jokajoči m ljudem in za klical z gromovitim glasom: Tiho, za milost božjo, tiho!« Nato je zopet pokleknil, napel vse sile. da bi prevpil to mogočno jokanje in bolestni krik ter intoniral s polnim glasom: Pod Tvoje varstvo pribežimo . . .! In zgodilo se je nekaj nenavadnega. Jok sicer ni prestal in ihtenje ni utihnilo, toda jokanje in ihtenje se je izlilo v spev in molitev, združilo se jc z močnim glasom orgel in iz ust vseh se je dvignila kvišku pobožna pesem. Bila je sicer to pesem, toda drugačna kakor navadno. Bila je pretrgana mnogokrat vsled solza, ki so bile toliko časa zadrževane v globini duše; odzivala se je v njej nezimerna bolečina kakor je bila neizmerna nesreča teh ljudi, zvenela je v njej brezupna žalost tega zemeljskega življenja, a obenem tudi prošnja za usmiljenje in za milost, samo za kapljico te nebeške rose, da bi omočila njihova u^ta, ožgana od trpljenja in njihova srca, izsušena od bolesti. »Pod Tvoje varstvo pribežimo . . . Boke so bile sklenjene, oči, s solzami zalite, so se obračale k temu nebu, odkoder je bilo edino še pričakovati pomoči in obrambe, ko jih je na zemlji vse preganjalo. In vsa ta srca, žalostna in obtežena, so se sklanjala v prah pred Njo, ki so jo imenovala svojo »Gospo« in iz ust, tresočih se v trpljenju, se je glasila ponižna in vrača prošnja: »In ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah«. Ah, te potrebe so bile tako velike, prošnje tako nujne, stiska tako neznosna; saj jo bila Ta, ki so se k Nji obračale njihove oči, usta in srce, njihova Priprošnjica in Tolažnica, bila Kraljica tega ljudstva od vekov! Od takrat je minulo dokaj let. Življenje me je že upognilo k zemlji, srcc mi je postalo trdo in neobčutno. Slana je pokrila cvetje moje mladosti in spomine mojih otroških let; mnogo jih je pomorila, nekatere pa je ožgala, tako da jih ni moči spoznati. Videl sem trpljenje in ljudstvo, ki je v trpljenju umiralo, gledal sem krčevito zvijanje umirajočih, slišal sem stokanje ranjenih. Toda noben glas na zemlji ni za-glušil v meni spomina na himno, katero sem slišal v kijevski cerkvi, na tisti spomina vredni dan, deževni in temni, kakor ta, ki je imel priti za njim. Ko sva se vrnila domov, sva srečala na stopnicah Leonijo. Gospa Felicija jo je takoj ustavila. »Ali se je že milostljiva gospa vrnila?« — Leonija ni odgovorita. Prijela je gospo Felicijo za roko in jo peljala s seboj v jedilnico; potem ji je v kotu poleg okna nekaj s tresočim glasom pripovedovala. Slišal sem samo vzklike gospe Felicije: »Usmiljeni Bog! Zjutraj! In niti videti ga ne smemo! Mati se ne sme na veko- maj posloviti s svojim sinom! O, Bog, o, Bog!« Končno jc Leonija utihnila. Obe ženi sta začeli glasno jokati in sta se objeli. Toda gospa Felicija je ta trenutek s silo zadušila jok. »Tiho, za Boga,« je zašepetala; »gospa maršalova bi nas lahko slišala.« (Gospa maršalova, to je bila moja mati.) Leonija jc odkimala z glavo in z roko. »Gospa maršalova je v spalnici. Tam je tudi gospod prelat in nekaj gospa. To se tja ne sliši. Sicer pa je vseeno. Saj ve vse.« »Tudi to, da se ne sme posloviti s sinom?« »Tudi o tem.« »Toda kako se je to zgodilo? Ali si morda ti kaj slišala?« »Kneginja je pripovedovala. Sli sta z našo gospo v palačo generalnega gubernatorja, in ker je kneginja z gu-bernatorjevo ženo precej znana, se nista nič prej naznanili, zakaj siccr ju ne bi bila sprejela. Gubernatorica ni bila prijazna. Naši gospej jc nekaj nerazumljivega zamrmrala, nato pa jc kneginjo prijela za roko in jo peljala v stran. »Vse je zastonj,« pravi, »zastonj mi napravljate te neprijetnosti. Ta stvar je že popolnoma gotova. Moj mož je včeraj potrdil razsodbo vojne komisije. Meni je že davno prej, ko ste se nameravali zaradi te stvari obrniti na me, prepovedal, naj sc ne vmešavam v to reč. Pa tudi če bi hotel kaj pomagati, ne more. On ni car — sam pa se boji.« Kneginja jo vpraša: »Morda bi se dal pa vendarle preprositi? Morda hi ga to ganilo, či bi videl pred seboj mater, ki je njen sin obsojen na smrt? Toda gubernatorica o tem niti ni hotela slišati. Končno se je sama razjokala. »Ne sodite me preostro,« pravi, »saj vendar nisem iz kamna, meni sc smili ta nesrečna mati in srce me boli, toda kaj vse to koristi! Ničesar vam ne vem svetovati. Samo eno uslugo vam morem skazati: pustim vas v njegovo pisarno skozi svoje sobe, čeprav vem, da se bo mož srdil na me. Jaz vem, ila | to ne bo nič pomagalo, pa si pozneje vsaj ne boste mogli nič očitati.« Tako se je tudi zgodilo. »Torej je naša gospa videla generalnega gubernatorja ?« »Kajpak, da ga jc videla! Pokleknila je pred njim na kolena, ona, ki bi tega za ves svet drugače ne storila. Toda kaj mati nc stori za svojega sina/ Kneginja je dejala, da je bil guberna-tor hladen in malomaren kakor Li bil iz kamna. O, vrag e v človeški podobi, če bi . . .« Gospa Felicija ji jc usta pokrila 3 roko. »Tiho, Leonija, umiri se, ne prokli-njaj, boj se Boga! Povej naprej t Kaj je bilo z generalom?« »Vzdignil je našo gospo, posadil jo na stol, ukazal ji je dati vode in ji dejal, da nc more nič storiti, popolnoma nič. Ta zver v človeški koži, ta ra- bel j v belih rokavicah. In Bog vse to gleda . . .!« Gospa Felicija jo je zopet prekinila: »Leonija, ne preklinjaj! Ne delaj povrhu vse tc nesreče še greha. Zgodi se volja božja! Torej tudi tega ji ni dovolil, da bi ga pred smrtjo še enkrat videla?« Leonija je odkimala z glavo. »Nc morem,« jc dejal, »je ostro prepovedano.« Potem pravi: »Svidenje z njim bi slabo vplivalo na vaše zdravje in njemu bi odvzelo tisto mirnost in udanost, ki mu je v njegovem položaju tako potrebna.« O, ta razbojnik, ta satan! — Njega skrbi zdravje naše gospe, mirnost našega Stanislava ... O, Jezus, Jezus!« Gospa Felicija jc molče sklonila glavo. »Kdo ve,« je šepetala, »morda pa je bilo v tem vendarle nekaj resnice?« To je Lconijo razburilo. »Vi boste pa še hvalili njihovo po-čenjanje?« je zaklicala. »Čc našega Stanislava nc pomilosti in če naši go-spej — o, Mati Najsvetejša! — ne dovoli, da bi ga še enkrat videla pred smrtjo in se z njim poslovila, kaj bo potem? Ali je ne bo do smrti grizlo in peklo, ker ji tega niso dovolili?« »Resnica,« je zašepetala gospa Felicija, »strašna resnica . . .« (Dalje pri h.) Vnovčevalnica za živino v Ljubljani je ustanovljena z namenom pospešiti živinsko kupčijo, to je nakup in prodajo živine. Zlasti skrbi Vnovčevalnica za izvažanje živine v druge dežele, na trge, kjer se živina bolje proda kot pri nas. Vnovčevalnica je izvozila mnogo krav za pleme in za meso, nadalje mnogo ovac in plemenskih rer prašičev za pitanje. Najbolj se je razvila kupčija s plemenskimi prasci. Večina plemenskih prascev se je prodalo doma v deželi. Kupci za prasce pa so se oglašali tudi iz drugih dežel. Prasci so to leto dosegli precej visoko ceno. Torej je še vedno treba več plemenskih praset vzgajati, vsaj toliko, da jih ne bo potreba iz drugih dežel k nam uvažati. To pa bi se lahko doseglo, ako bi se bolj strogo gledalo pri izbiri za pleme, da se izberejo le najlepše živali in potem sposobne živali dalje časa za pleme ohraniti. Lepi prasci se danes lahko vsak čas prodajo. Nadalje je zlasti sedaj v hudi vročini skrbeti, da se dajo prašiči cepiti proti rudečici, da se jih tako na stotine otme poginu. Vnovčevalnica je dosegla lepe uspehe v kupčiji, ker je kupce zadovoljila z najboljšim blagom. Slabega blaga Vnovčevalnica ne razpečava, ampak samo boljše blago. Prašičerejci, ki še žele kupiti prascev za pitanje ali za pleme, naj jih naročijo pri Vnovčevalnici, kjer se jim bo najbolje postreglo in prasce poslalo cepljene proti rudečici na najbližjo železniško postajo. Razpolagamo z več sto prascev. Pri naro- čilih naj se zapiše natančen naslov, zlasti železniško postajo. Vsa naročila je pošiljati na naslov: Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta. Kupčija z živino. Na zadnji ljubljanski semenj se je prignalo okroglo 500 glav goveje živine ter 500 prascev. Kupčija za govejo živino je bila še precej živahna. Prišlo je nekaj tujih kupcev. Vprežni voli so se prodajali po 80 do 84 K 100 kg žive teže. Za pitane vole je bila cena višja. Izmed 500 prascev je bilo najmanj dve tretjini izvenkranjskih, katerih je tudi precej ostalo. Domači prasci so dosegli ooi-čajne cene. Na Dunaju je bila zadnji teden kupčija nekoliko slabši kot prejšnji teden, zlasti so prašiči in biki znatno padli v ceni. Dne 18. maja se je pripeljalo na Dunaju na semenj: 7256 mladih lahkih in 8545 starejših debelih prašičev. Cena za prima debele prašiče 1 K 18 vin. do 1 K 22 vin. za kg žive teže. — Cena za prima mlajše prašiče 1 K 28 vin. do 1 K 36 vin. za kg žive teže. Ker se je pripeljalo okrog 1800 mesnih in 1300 debelih prašičev več kot na zadnji semenj, je cena istih padla pri kg za 4 do 6 vin. v nekaterih slučajih celo za 8 vin. Teleta živa boljša se prodajajo na Dunaju kg po 1 K 20 vin. do 1 K 28 vin. Teleta zaklana boljša kg po 1 K 36 vin. do 1 K 48 vin. Prašiči boljši zaklani kg po 1 K 34 vin. do 1 K 56 vin. Voli se prodajajo po 90 do 104 K 100 kg žive teže prima blago. Biki po 84 do 86 K 100 kg žive teže prima blago. Krave po 70 do 80 K 100 kg žive teže prima blago. Telice po 72 do 84 K 100 kg žive teže prima blago. Ker se je pripeljalo 600 glav goveje živine manj kot na zadnji 'Semenj, je cena vkljub temu ostala ista kot prejšnji teden, cena bikov pa je še nekoliko padla. Cene živine iz večjih trgov so jako važne za živinorejce, ker se tudi naši trgovci z živino ozirajo vedno na večje trge pri nakupu živine. Gorenjske novice g Cerkveni shod v Davči bo letos mesto zadnji dan maja binkoštni ponedeljek, to je 1. junija. Ker bosta že binkoštno nedeljo proti večeru in bink. ponedeljek spovedovala dva gospoda, in bodo dve sv. maši, bc lepa priložnost prejeti sv. zakramente. g Koroška Bela. Ustrelil se je predzadnjo nedeljo zvečer v postelji na svojem domu posestnik Lovrenc Pristavec p. d, Pernuš. Mož je zašel v dolgove in je bilo že na tem, da mu bo prodano. Da bi se iz-nebil sitnega položaja, si je pognal kroglo skozi usta. Zjutraj 'So ga našli mrtvega. Možu se je vera omajala, v cerkev je redko prišel, zato tudi nesrečno končal. Ker je komisija potrdila, da je bil ranjki v usodnem trenutku zmešan, zato je bil cerkvcno pokopan. g Mengeš. Pogreb gosp. Ivana Hribar ja, kaplana pri Sv. Juriju v Slov. goricah, ki je postal žrtev pljučnice, se je vršil ia Vnebohod pop. ob ogromni udeležbi ljudstva in nad vse sijajno kakor je malokdaj videti. Sprevoda so se udeležili: obe Mar, družbi, ognjegasci, domača godba lepa vrsta Orlov, ki so tudi nosili krsto, za katero je šla velika množica drugega ljudstva. Prihitelo je tudi sedem sobratov duhovnikov, da 'Se poslove od dragega sobrata. Počivaj v miru, dragi Ivan! g Obrtna zadruga gostilničarjev, mesarjev in Žagarjev v Št, Vidu (Brdski sodni okraj) je sklenila na svojem občnem zboru 16. marca, da je glasilo gostilničarjev »Gostilničar« za vse člane obvezen. Vsak član pa mora plačati za to 2 K letno. Nekateri lista nočejo sprejeti, ker list pripravlja tla liberalizmu. Le berite notice in članke in videli boste, kako udriha čez deželni odbor itd. Zato je poslala zadruga, katere načelnik je pristen liberalec Jos. Rus iz Št, Vida, vsem, ki lista nočejo, opomin, v katerem zahteva, da je poslati naročnino tekom 8 dni načelniku, drugače se bo uporabljal § 25. društvenih pravil — tiskana so pravila v Narodni tiskarni v Ljubljani —• § 25. pravil pa pravi, da sme načelstvo članom, ki ne izvršujejo redno storjenih' sklepov zadružnega zbora ali načelstva itd. nalagati redovne kazni, ukore in globe do 20 K. Kaj naj torej stori član, ki noče »Gostilničarja«? (Opomba uredništva; Izstopi naj iz zadruge I) g Št. Vid nad Ljubljano, Prostovoljno gasilno društvo v Št, Vidu nad Ljubljano obhaja dne 7, junija t, 1. 25letni jubilej društvenega obstoja, ki se bo isti dan slovesno praznoval. Najstarejši člani gg. Anton Belec, Franc Bernik, Franc Bezlaj, Iv. Krem-žar, Vid Mohar, Lovrenc Porenta, Ivan Štrukelj in Ivan Zalokar bodo ob tej priliki za njih zvesto 25letno sodelovanje odlikovani s častno kolajno. Slavnost, ki bo združena z veliko ljudsko veselico, se vrši ob vsakem vremenu, na kar vsa bratska društva opozarjamo. g Iz selške doline. Na Binkoštni ponedeljek, dne 1, junija prihite br. »Orli« iz celega škofjeloškega okrožja v našo prijazno Loreto — v Sušo pri Zalem logu. Ob 9, uri se v cerkvici milostne Marije lavre-tanske vrši duhovno opravilo. Po sv. maši pa se pred cerkvijo razvije mogočen »Mladeniški tabor«, kjer govori našim br. »Orlom« in drugim vrlim fantom iz župnij našega okrožja č. gospod dr. Krek. Izleta se v polnem obsegu udeleži tudi naša bratska orlovska godba iz Selc. — Fantje, vsi na plan! g Na Sv. Gori v Zasavju še ni bilo tako veličastne slavnosti, kakor je bil mladeniški tabor v nedeljo, 24. t. m. Tisočglava množica je prihitela od blizu in daleč. Ob 11. je korakalo čez hrib v cerkev med tro-bentanjem in zvonjenjem s tremi zastavami 135 Orlov v kroju in veliko število fantov Marijinih družb, društev in neorganizova-nih, celotno 500. Orli so prišli iz Šmart« na, Vač, Prežganja, Moravč, Trbovelj, Sv, Helene, Zagorja in Radeč, a fantje iz Marijine družbe pa iz Čemšenika, Šmartna( Vač, Prežganja, Štange, Hotiča in Moravč. Cerkveni govor in sveto mašo je opravil 51 Stran 342 D om ol j u b 1914. ■Štev. 22 g. svetnik Jan. Kalan. Taboru pod starodavno svetogorsko lipo jc na predlog gospoda župnika Lovšina predsedoval litijski župan Bric. Ko pa so navzoči culi navdušene govore g. poslanca dr. Pogačnika, ar Adlešiča svetnika Kalana Majdiča ter lan-tov Benka iz Čemšenika in Galet3 s ?re-žganja, prikipelo jc navdušenje do vrne in fantje so zapeli pesem Lepa naša domo-\ina . Tabor je napravil neizbrisen vtis. g Iz Tržiča. V nedeljo jc bil poročen Janez Hočevar, kovač, z Katarino Vuk. Ženin je odbornik društva sv. Jožeia. telovadnega odseka in član pevskega zbora. Pevci so mu na predvečer priredili podoknico. Bog živi vrlega društvenega odbornika v novem stanu prav mnogo let! — Kovač Rabič Jakob ;e prejel od deželne vlade častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje pri enem in istem gospodarju g. Francu Ahačič, tovarnarju in trškem županu Svetinjo mu ie pripel slovesno g. župan mi-nolo nedeljo. C Na Vačah je na praznik Vnebohoaa \ izobraževalnem društvu zelo poučljivo predata! živinorejski nadzornik g. R. Leg-\art o reji mladih telet. — Naši fantje iz Marijine družbe in Orli so se skoro polno-šteti no udeležili svetogorskega mladeni-'-kiii tabora v nedeljo, dne 24. t. mes. V -:: u tih je bilo 21. Ob 9. uri dopoldne so r.:i .<■ svetohelenskimi in moravškimi Jrh postavili na trgu v čveterostop ter ih je med veselim trobentanjem 45 odko--akalo na Sv. Goro. Krasni dan jim ostane nepozaben. — Kmetijska podružnica na \ aeah nima nič dolga, marveč je imela ob novem letu še 170 kron gotovine. Vsak član nai«. podružnice se lahko oglasi pri tajniku Fr 'lajdiču. ako želi kako reč izposiovati pciom kmetijske družbe. Z našim liašem :C bomo pa drugič prav temeljito pomenili. l' Velesovo. Binkoštni torek bo v V.lesovem shod Dekliško Marijine Iružbe kranjske dekanije. Družbe se -uidejo do 8. ure pri Sv. Marjeti na Trati, odkoder gredo v procesiji v žup-no cerkev velesovsko. Gredoč po jo Luj-ko pesem . katero naj dekleta s seboj prineso. C> da Bog lep-j vreme, bo -hod veličasten, ker je že do.-- daj priglašenih nad 1100 udeleženk. i Dolenjske novice $ h ^m^mi^m^mm d Nadomestna deželnozborska toli-ev v trebanjskih kmečkih občinah, i z - java. Zadnii Slovenski Dom z dne 23. t. m. je v svojem dopisu iz Litije prinesel ravno dvajset laži o moji osebi. Ker -Slov Doma zaradi njegovih laži ne norem tožiti — njegov odgovorni urednik je oržavni poslanec dr. Ravnihar — ki je prtd sodnijo varen, prosim svoje somišljenike sledeče: Vre razšir;evalce takih laži naj s pričami vred naznanijo tajništvu S. L. S. v Ljubljani, da ne bodo nekaznovano in nemoteno lagali. Oroslav Bric. žunan in posestnik v Litiji, kanaidat S. L. S. d Iz Cerkch na Dolenjskem. Občinski odbor je sklenil, da nc bo dalo iupans.o nobenemu gostilničarju licence za godbo in pies. Vsi pametni občani so tega t-.seli: dobro vedo, koliko zla jc prišlo ravno po plc;u Samo gostilničar Hanzi sc jezi in se je- zaklel, d t bo ze pokazal klerikalcem. Jmel jc dvakrat godbo in ples kar na sv_>;o roko. Okraino glavarstvo v Krškem ga je pa poučilo, da ni tako prav. Samo precej drag je bil ta pouk — 100 K. — O g. Pletcl-skem, trgovcu % Cerkljah, širijo najeti hujskači govorice, da nas bo zapustil. To so le pobožne želje liberalcev, ker je naš somišljenik. Nasprotno naj ga našinci pridno obiskujejo. — Odprto pismo na c. k r. o k r. glavarstvo v K r š k e m. Bila je izdana odredba, da je prepovedano točiti žganje vsako soboto in vsak dan od petih popoldne in pa v nedeljo oziroma na praznik dopoldne. Gostilničar Ivan Vahčit se pa za to prav nič ne briga. d Nemška Loka pri Kočevju. Pri nas je veliko Slovencev, ki ne znamo nemškega jezika, bi pa radi čuli kako sloven-i sko pridigo in hodili k spovedi. Žalibog, da ne moremo, ker nimamo slovenščine zmožnega duhovnika. Ali bi se ne dalo temu I cdpomoči? d Jančc. Letos je dobila cerkev z-^pet nov krasen kinč. namreč nove orgle, delo g. Milavca v Ljubljani. Orgle imajo dva ma-nuala in pedal z 10 registri. Cerkveni Glasbenik je prinesel zelo pohvalno oceno o njih. Pravi namreč- Intonacija je jako solidna in značilna, tehnično delo in funkcija naravnost izborna. Orgle so nekako i čudo: z malimi sredstvi velik učinek. Siro-i ški so se pokriii s prostovoljnimi darovi domačih in tudi nekaterih sosednih župljanov. Tudi iz Amerike smo dobili precejšnjo s>o-to. Vsem domačinom in tujim darovalcem ; bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala! Blagoslovile so se orgle na Vnebohod Gospodov. Blagoslovljenie je izvršil g. Matej Rihar, dekan v Šmartnem. s preleoim govorom. Naj pojo torej note orgle Bogu v čast, vernim pa v izpodbudo k pobožn isti! d Kostanjevica. V nedeljo, dne 17 ir>ai-nika, se je vrši! pri cerkvi Matere božje na Siinovcih shod mladeničev iz leikovške de-kanije. \ kljub neugodnemu vremenu ie bila udeležba zlasti kar se tiče Orlov, zelo novoljna. Ob 8. uri je bila sveta maša z obhajilom, katerega se je udeležilo nad 100 Orlov in drugih fantov. Petje med šteto mašo je oskrbe! pevski zbor cerkljanskih Orlov ir, je prav častno rešil svojo nai ;gc Po sveti maši je bil kratek odmor namenjen okrepčilu. Potem se je vršilo zborovale ored cerkvijo cb nepričakovani obilni udeležbi 1'udstva. ki je z vidnim zanimanjem poslušalo govornike, zlasti g. dr. Ogrizki. Lepi shod se je zaključil s cerkveno 'lc-tesnestjo. Dri kateri je imel govor Dredsed-nik okrožja g. Anton Komijanec. Vsa prireditev se je izvršila v najlepšem redu. Le par nberalnih pijančkov, ki so že zdavnaj izgubili vsak čut za dostojnost, je skušalo motiti zborovanje s svojo neslanostjo. Ker pa niso nič dosegli, so na poviatku dejan-i sko nanadli g. prireditelja kaplana Kom-i i snca. Le s skrajnim naoorom se je ufcra-■ ml gospod kaplan. Zgodilo se je to ored že itak dosti razvpito Bučarjevo gostilno, ' v kateri so vsi napadalci in izzivači imeli noje shajališče. Naše mladeniče smo na-tavnost občudovali, kako so z moško samo. zavestjo vse liberalne neotesanosti dosledno prezirali. Obenem opozarjamo na iibe. ralno nesramnost, ki dosledno dela na to da bi si noben gost več ne upal priti Kostanjevico. d Popotnik iz Mirne doline. To pot bi pa rad tržiškim občanom nekaj na ulij povedal: Občinske volitve se bližajo. Flajs že stiče za volivci kakor koza po gimovju. Razdelil je že p"> mnogih hiiah neke papirje, na katerih ima napisane Kandidate. Seveda je sebe tudi napisal Za i pomagače ima pa Cimermana, Majcenove-ga Anzeta s Polja in Jelenca. To so sami Domovci". Volivci, tem le pokažite pot domov, odkoder so prišli, če vas bodo glede volitev kaj nagovarjali. Prav posebno pazite, da jim ne boste dali pooblastila. Če so vas pa že preslepili, da ste jim podpisali pooblastilo, tedaj morate pa preklicati pooblastilo! Drugače bo šei vaš glas v liberalen koš. — Pokažite pri teli volitvah zopet, da sle odločno katoliškega mišljenja. Sicer smo pa Flajsa itak vsi -iti, še liberalci. Da bi bil on dober župjn. se mu tudi ne more dokazali, Do Bovhanove-ga travnika je prišel prav poceni. Pa kako? Na tiho je razglasil dražbo, da z: njo nihče o pravem času ni zvedel. Tako so bili na škodi upniki in otroci. Pri nakladi j hoče imeti dvakraten dobiček 5 vin. p.ača . pri litru sedaj vfeč. On pa je žc zvišal c- id pri litru za 8 vin., zraven pa pravi. da_ o-ra sedaj za 8 vin. ceneje kupovati. Ti rej od naklade hoče imeti 11 vin. dobička p litru. Takim ljudem nai bi mi šc nada1 zaupali gospodarstvo občine? Nikakor r; Možie, le porrenile se med seboj, po .t ; pa složno nasiopite. — Spomniti vas r.3-ram še, kako je bil .lelenc pri zadnjih .fc-činskih volitvah zahrbten. Knezu jc zatrjeval z vso resnostjo, da zanj agitir . pa je za Flajsa agitiral. Ne zaupajte n J d Škocijar. pri Mokronogu. Dur ava c pribil na hišo z mnogimi žeblji naget. Človeka. Ljudje so se zgražali, ali je t ck ali žival. Nekateri so rekli, da je to ? ol. Eden je opomnil, da je zato nag, ke>- so imeli lani v Novem mestu zgube 800"* A, Drugi so sest dejali, da bo Durjava ,oil možu obleko, kadar dobe liberalci dt/eio j v oblasi Največ jih je pa bilo, ki so mcnilL i da se Petru meša. Morebiti bodo Utdi Durjava. poštni fant in drugi libera! začeli brez obieke letat: po Škocijanu. d Skocijan. Ker naše ugledr :.u-pansivo nič ne zmeni za ccslni red ir mir, i misli Durjava. da sme tudi on rogoviliti iu kričati na ljudi celo po noči V pete! dt'c j 22. maja, zvečer ie razgrajal Durjava poldrugo uro po cesti. češ. da mu ie nagega moža pretrgal. Ker hočejo ljudje, H vkljub temu, da Durjava svoje Adame pri- : bija na hišo, na cesti mir, naj župan-.v0 lega človeka pouči, da jc \pitje in razhajanje na mirne ljudi na cesti kaznjivo. Sicer j'e p? tudi orožnik Ivan kričal 23. maja r"«d fiostilno Zuoet: Auf permajduš! Bctel! — \ nedeljo, 17. maja. proti mraku ic bil spe' preleD na Škocijanski ccsti. Napadli s-1, £ed njimi Metež, Weissovega fnnla iz L1«'1' Radule. Tudi streljalo sc je. Weissova Lo- bila pa Je morala čutiti kamenje. Orožnik Vrtačnik je pa mirno kartal pri Zupetu, češ, danes ni moja služba. Srečne razmere v Škocijanu! d Šmartno pri Litiji. Umrl je 25. maj-nika v Šmartncm pri Litiji g. Jožef Izgor-šek, mizarski mojster in hišni posestnik. Bil je dolgo vrsto let skrben ključar župne cerkve in občinski odbornik ter svetovalec, poštenjak in vzoren možak, vnet za cerkev in tudi za izvencerkveno katol. življenje. Naj počiva v miru! — Poročil st jc dne 25. majnika v Šmartnem psi Litiji eden ličtj-delavnejših članov društvenega življenja, /.lasti dramatičnega odseka, okrajni sluga z Ivano Volk. Oba sta bila tudi člana Marijine kongregacije. Obilo blagoslova in sreče! d V Šmarjeti je občinski odbor soglasno imenoval velečast. g. duh. svetnika-župnika A. Zaniana za častnega občana. Čestitamo I Prav tako, saj so res zasluge gospoda za faro vsega priznanja vredne. To je najlepši odgovor nasprotnikom! — Katol. izobraževalno društvo je bilo na Vnebohod priredilo predstavo »Skrivnostna zaroka« s petjem. Ponavljala se bo na Binkoštni ponedeljek po litanijah. Čisti dobiček dobi cerkev. d Velike Lašče. Da dostojno proslavimo imenitni naš narodni spomin 500let-nice, kar je zasedel zadnji slovenski vojvoda prestol na gosposvetskem polju, smo se farani velikolaške župnije odločili, da priredimo pod vodstvom g. kaplana romanje v Gospo Sveto, na Blejski otok, Brezje in v Kropo, k štirim slovenskim božjim potom Matere božje. V ta namen bomo naročili skupni vlak, ki nam je pod izredno ugodnimi pogoji že obljubljen po posredovanju [ našega postrežljivega g. postajenačelnika. i Odhajal bo vlak iz Vel. Lašč zjutraj ob 5e-stih in prišel ob enajstih v Gospo Sveto. Drugo jutro ob dveh se bomo odpeljali na Bled, od tam pa ob sedmih na Otoče. Še pred deseto uro bomo že na Brezjah, kjer ostanemo do dveh popoldne. Ker odrinemo nazaj domov šele zvečer ob sedmih, jo bomo oiahnili po kosilu v pet četrt ure oddaljeni znameniti trg Kropo obiskat nekdaj slovečo in mnogoobiskano Mater božjo usmiljenega srca pri Kapelici«. Ogledali si bomo lahko tudi delavnice žebljev. Zvečer ob četrt čez deset bomo pa že zopet v Vel. Laščah. — V dveh dneh bomo torej silno veliko lepega in zanimivega videli, štiri božje poti Matere božje obiskali in — kar je tudi važno — vsa vožnja z vlakom tja in nazaj ter vožnja po jezeru bo stala samo 7 kron in 30 vin. in še za »Slovensko Stražo« v pomoč obmejnim bratom na Koroškem bo — kakor upamo, ne'e bo vipavska dolina kmalu zopet uredila in ostala to kar je bila, na strani S. L. S! n Bloke. Razmerje glasov pri zadnjih volitvah je ostalo isto, kakor jeseni. Samo en glas je razlike. Dr. Pogačnik jih je dobil 281, Lavrenčič pa 113. Praznih glasovnic je bilo 22; nekaj pa je bilo neveljavnih in nekaj tudi razcepljenih. Tudi cesar je dobil dva gla;ova. Pokazalo se je, da tam, kjer Domoljuba pridno bero, liberalni agitatorji ne opravijo veliko. Tam dobro poznajo liberalno skrb za kmeta, vedo, kako je z 10 milijoni in novimi dokladami, s katerimi je Lahov Francelj hotel zopet slepiti.' Ta gospod nosi sedaj pri nas liberalno lano. Prav priden je; teka ponoči in podnevi. Tako sta s Petkom po trojiških hribih skušala ljudi premotiti s tem, da sta farbala, da jima je dalo že veliko volilcev črtati našega kandidata in zapisati liberalnega. Pri volitvah pa se je pokazalo, da to ni bilo res, ker naših glasovnic ni bila nobena popravljena. Drugod sta govorila: -Mi hočemo kmečkega poslanca, mi smo za domačega kandidata. No, no! Jeseni je kandidiral g. Drobnič, res pravi kmečki kandidat, pa :te vpili, da kravarja- ne marate in ga tudi niste volili. On je domačin, župan in posestnik domače občine; vsi ga poznale, a volili ste tujca, ki ga komaj po imenu poznate. Mi hočemo kmeta, ki pozna kmečke potrebe: ali nas bo dohtar učil krave futrat? Solit se pojdite, liberalci! Vam ni za kmeta, ne za domačina. Vsak vam je dober, naj bo kmet ali dohtar ali uradnik ali duhovnik, samo da js iiberaicc. Dr. Pogačnik kot kmečki sin pozna kmečke potrebe in težave vsaj toliko, kot milijonar Lavrenčič; pomagati pa bo znal kot uradnik deželne kulture, kjer ima s kmečkimi zadevami vedno opraviti, stokrat bolj kot kak liberalni tovarnar. Lavrenčič ie dober in skrben gospodar. Ta je pa še posebno debela! Zalo ima Postoina, k:er on kot župan gospodari, 600.000 K dolga. Takega moža volijo naši liberalci. Re:, leni ljudem bi bil dober tudi Leviš. n Postojna. Pri nas je dobil dr Pogačnik v celi občini 228 glasov Okrog 20 glasovnic je bilo praznih, torej neliberalnih. Z drugimi besedami od zadnjih volitev, pri katerih so volili isti volilci, smo napredovali vsaj za o0 glasov. To je tembolj čudno, ker je 8i ; kandidiral eden izmed nas. Na listih vabilih, ki jih je razposlal napredni i kandidat, je bilo brati, da je lo naš mož, ki ga poznamo. Drugod je to učinkovalo, kakor se sploh vsaka reč iz dalje i drugače vidi kakor od blizu. Pri nas : pa so dejali: Ravno zato, ker so pozna-! mo. ne bomo liberalno volili. Tako s o je vaba izpremenila v strašilo. Ravno ta osebno-podrobna agitacija je drugod marsikoga omamila. Pri nas je pa lo nekaj vsakdanjega, tako da smo mi trpini že do grla siti tistih »gospodove, s katerimi nas obsipajo ob volitvah, dasiravno bi laliko vedeli, da se pri gospodih sploh no agitira. Pri mnogih je vplivala tudi tista velika »predstava . ki so jo v noči od 16. na 17. maja naslikali na društvo. Radi verjamemo, da ni šel kateri izmed velikih gospodov, ki se soglasno zgražajo, pač pa je to delo njihovega naraščaja, kajti čudno, vsi zvračajo odgovornost na napredno stranko. Pa je tako: porite, kakor hočete, nekaj se bo šo vseeno držalo, ker so je predobro prijelo. Tako se ljudem odpirajo oči. Na volišču smo slišali nekoga, ki je dejal, da jih zato no voli, kor še ne hodijo v cerkev. Drugi je dejal, da ni bilo prav, ker so pred tremi tedni liberalni fantje podrli mlaj ki so ga dostojni meščani postavili na čast nekemu knezu, ki je prišel v Postojno. Tretji: So žo preveč dolga napravili. Pa je izgovoril čisto tiho, ker je vedel, da ga lahko tožijo. Četrti je menil: Dolga sem se — hvala Boru — rešil, sedaj volim lahko po svojem prepričanju. Žalibog smo videli šo mnogo volilcev, ki so oddali sicer liberalno glasovnico, pa se jim jo bralo na obrazu: »No zamerite, za sedaj šo no smem drugače, pa tudi nc morem, kor je preveč oči uprtih v mojo roke. Tako jo dne 19. maja leta 1914. volila v Postojni tista stranka, ki ji dosodaj liberalci šo niso priznali meščanske pravice. Kajne, počasi bo žo šlo! n Iz reške doline. Pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah se je pokazala vsa liberalna olika in dostojnost. Hodili so po hišah agitatorji in delali na vse kriplje, da bi zmagali, pu vse je bilo zastonj. Propadli so. Pravijo, da bodo šele pri S. državnozborskih volitvah zmagali! No, no! Mo(| vsemi občinami se Je najbolj držala ob volitvah občina Jablanica. Tu so jo pokazalo, kdo misli s svojo glavo in kdo ne verjame laži-kmetom. Da ni Kutežcvega, bi bil skoro j soglasno izvoljen dr. Pogačnik v občini Jablanica, le Kutežovci naprej vse obljubijo. potem pa liberalno volijo. To ni možato! .Tablanški župan Lavrenčič se je ob koncu volitev pokazal v pravi luči. 'Jri glasovnice so so glasile na ime Ivan Lavrenčič in bile so neveljavne za Lavrenčiča iz Postojne, a on je odločil, da so prave. Jo pač dobro, da se poznamo. — Pri volitvah v mlekarsko zadrugo so zmagali liberalci. .Mi se nismo brigali veliko za to, ker jo šlo za g. II. Valenčiča, ki je, čeravno iiboraloe, vendar dostojen in delaven, ki dola brezplačno pri mlekarni. Pač pa hoče- mo in tudi bomo zmagali, ko se bo šlo za 1'rbančiča, ki vodi mlekarsko zadrugo s svojim vzornim gospodarstvom v propast. Z njegovo modrostjo se bomo odslej naprej že šo večkrat bavili. Kaj misli! da bomo mlekarno potem zaprli, ko njega no bo, kakor so hvali, da držj mlekarno po koncu edino le on! n Ustje. Pri nas nimamo že več časa duhovnika. Dokler smo imeli last-nega duhovnika, so mu vedno sitnosti delali, zato pa ni nobenega več sem. 18. maja jo prišel sem ljubljanski knezoškof. Presvetlega je pozdravil g. župan, cerkvena ključarja, šolska inlaT dina in pa katoliško društvo. Občinski možje z županom vred in ljudstvo, vsi so prosili,da bi dobili v duhovnijo zopet lastnega dušnega pastirja. To jo bilo 18. maja. Drugi dan pri volitvah dne 19. maja jih je pa 4i volilo Lavrenčiča, enega najbolj zagrizenih liberalcev, 38 jih je pa volilo katoliškega poslanca. Dne 18. maja so vsi kakor r je deček navadno po progi hodil do bližnje postaje, odkoder so je z železnico vozil v Postojno, kjer jo obiskoval meščansko šolo. Sedaj pa so je dognalo, da je dočok šol svojevoljno v smrt, kor jo dobil slabo izpričevalo, kabvetra je iz strahu pred starši popravil. I'a5 žalostno! n Iz Trnovega. Pogorele - o v Kosezah obema Mravljincema hiše gospodarskimi poslopji. Zavarovana sta bila za majhne vsoto. — Na l upo lu so napadli štirje sinovi Jurje\ea dva mirno v gostilni sedeča fanta lei' ju z železnimi kosi, ki so jili imeli v rokah, vsa razmesarili. — L e o p o I d Oblak iz Jaso n a je otvoril sta\ lino obrt s sedežem v Trnovem. Opozarjamo na to, da je to edini zidarski mojster, ki ima izkušnjo v našem kraju in zatorej smo vsaka dela prevzemali, kar s c tiče le stroke, drugi pa sinejo iz- vrSevati le male stavbe in popravila. Ker je izvršil z dobrini uspehom obrtno šolo v Ljubljani, ga lahko priporočamo kot izvežbanega strokovnjaka._ Najboljša in najsigumejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i% brez kakega odbitka. ne ure od Mulrai do i. popoldne. Glej inserat! Izobraževalno društvo Preddvor. V Preddvoru priredi dne 31. maja in 1. junija t. 1. tamo-šnje k. s, izobraževalno društvo v grajskih prostorih popoldne ob 3. uri dve igri: »Skrivnostna zaroka« in »Prisiljen stan je zaničevan«. škofjeloško bratsko okrožje »Orla« priredi letos svoj redni letni občni zbor na Binkoštni ponedeljek v Železnikih v veliki dvorani ^Društvenega cjoma« — na povratku z »Mladeniškega tabora« v Suši. Ženski odsek izobraževalnega društva v Žireh priredi Binkoštno nedeljo po litanijah veselico v »Domu«. Igra sc »Deseti bral«, narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Pelje, godba itd. Vstopnina navadna. S to igro se zaključi letošnja sezona izobraževalnega društva ter zato posebej še vabimo k obilni udeležbi. Igralci, ki so se letos toliko trudili in nam nudili toliko krasnih iger, zaslužijo, da se jim da priznanje s tem, da napolnimo dvorano. Predstave se bo radi zgodnje ure mogoče udeležiti tudi okoličanom. Vsi iskreno vabljeni! »Orel« v šmartnu pod šmarno goro vabi k petletnici, ki jo praznuje v nedeljo, dne 1. junija 1914. — Spored: 1. Popoldne ob 1. uri sprejem »Orlov« pred vasjo. — 2. Ob 2. uri litanije v župni cerkvi. — 3. Po litanijah javna telovadba »Orlov« po sledečem redu: a) Rajalni nastop in proste vaje članstva; b) nastop naraščaja in njih proste vaje; c) telovadba na orodju; č) skupine; d) vaje s palicami in odhod. — 4. Po telovadbi ljudska veselica: srečolov, govori, petje, šaljiva pošta, abstinenčna gostilna itd. — Vstopnina k veselici 20 vin. za osebo. Vsa prireditev se vrši na prostorih g. Jož. Rotar. Pri celi slavnosti sodeluje društvena godba z Viča. Dramatični odsek v Št. Vidu nad Ljubljano. Dramatični odsek Blaž Potočnikove čitalnice uprizori na Binkoštni ponedeljek točno ob pol 4. uri popoldne veliko Anton Medvedovo zgodovinsko žaloigro v petih dejanjih »Za pravdo in srce«. Z njo zaključi tudi lelošnjo sezono. To je gotovo najlepše, a tudi najtežje delo, ki se je kdaj uprizorilo na šentviškem odru, in zahteva zelo veliko od igralcev. Igra nam v pretresljivih prizorih slika boj tlačenih kmetov za svoje pravice, za staro pravdo — proti brezvestnim srednjeveškim grajščakom; v njej gleda ljudstvo precejšen odlomek svoje žalostne zgodovine. Vspo-redno z bojem za staro pravdo se bije boj za srce. — Ta naša klasična žaloigra bode pritegnila marsikoga tudi iz okolice; gotovo naj si jo pa ogledajo vsi Šentvidčani. Igra, ki sc uprizori na korist dramatičnega odseka, se ne bo ponavljala; naša dolžnost je torej, da iz hvaležnosti do naših igralcev, ki so nam skozi celo sezono pripravili toliko duševnega užitka, napolnimo društveno dvorano do zadnjega kotička. Vsak izgovor naj izostane! Na Binkoštni ponedeljek vse v Št. Vid! Slavje vipavskega »Orla«. Vipavcil Letos poteče pet let, odkar je zadnjič v Vipavi nastopil »Orel«. V nedeljo, dne 7. junija t. 1. pa se naši telovadci zopet enkrat pokažejo, kaj so v telovadnicah delali in koliko napredovali. Spored za orlovsko slavje: 1. Ob pol 12. uri sprejem »Orlov« srednjevipavskega okrožja. ■— 2. Kosilo. — 3. Ob pol 2. uri popoldne slovesne litanije. — 4. Ob 2. uri telovadna skušnja. — 5. Ob 4. uri javna telovadba: a) rajalni prihod; b) proste vaje 1914; c) proste vaje naraščaja; d) vaje članov s palicami; e) vaje na orodju; f) moreška; g) skupine; h) rajalni odhod. Pri telovadbi svira vojaška godba iz Gorice. Vrši se na vojaškem vežbališču, kjer se bodo napravili tudi paviljoni za krepčilo in zabavo po javni telovadbi! — Dne 7. junija vsi v Vipavo! — Za izobraževalna društva sledi nov spored. Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 26. maja 1914. Deželni pridelki: Cena Pšenica . . . . . Rž....... Ajda...... Ječmen..... Oves...... Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova • . Leča..... Grah..... Laneno seme . . GraSica ...... Domača detelja . . Fižol RlbniCan . . Fižol Prepellčar . Fižol Mandalon . Čebula..... Krompir . * . . Zelje sveže . . . Zelje kislo brezsoda Repa gorenjska . . Repa sveža . . Repa kisla brezsoda Brinje...... Komnu..... Orehi...... Gobe suhe. • . , Suhe hruSke . . . Suhe čeSplje. , . Jožice ...... Želod...... Smrekovi storži . Seno...... Slama..... Slelja...... Živina, meso živa vsga: Goveda pitana . Teleta težka . . Teleta mala , , PraSiči .... KoStruui . . . Cena Kuretnlna in drugo Maslo kuhano od K £00-— do . . . Maslo surovo od K 270*— do . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Loj....... Jajca 100 komadov 1'iSancl..... Golobi..... Raca...... Gos ...... Kolonijalno blago na debelo: RIž Rangon od K 26-- do . . . Kova Santos od K 20» — . . . . SladkorodK84 -do Petrolej..... LAK ZA PODE POLITURA ZA PARKETE. Smešnice. Prerok, A,: »Kaj pa dela tvoja soproga?« — B. (ob devetih zvečer): »Zdaj sc najbrž uči pridigo, s katero me bo pozdravila, ko pridem do- Točen odgovor. Gospod iz mesta: »Kolikokrat pa zakoljete pri vas prešiča?« — Kmet; »Samo enkrat, gospod!« Podobnost. Mati: »Saj jc res! Zdaj ko ata zdeha, mi je šele prišlo na misel, da niso hišna vrata še zaprla.« Kratko, pa dobro. Gospa: »... In kaj imate, gospod proiesor, za glavni vzrok nesrečnih zako« nov?« ■— Proiesor: »Ženitev.« ne more noben človek, toda iz dogodkov vsakega dne se pa lahko marsikaj naučimo in si tako olajšamo pot življenja. Bog nam je dal oči in ušesa, da vidimo in slišimo, kako si drugi izkušenejši ljudje vedo pomagati pri raznih boleznih, ki lahko zadenejo tudi nas. Če imamo oči odprte, videli bomo, da mnogo ljudi vpo-rablja pri raznih zvitjih, opeklinah, trdem vratu, slabosti udov, bolečinah, tresljajem telesa in trudnosti mišic Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Elza-fluid", kar bi morali mi sami posnemati. Cenjene bralce bode morda zanimalo zvedeti, kaj piše zdravnik dr. Em. Burger, Dunaj I., Lugeck 7, o Fellerjevem „Elza-Fluidu": „Z veseljem Vam poročam, da se je Vaš ,Elza-fluid' pri revmatičnih bolečinah vporabljal z najboljšim uspehom in bodem ta odlični, bol lajšujoči in dobro dišeči izdelek še nadalje vporabljal. Na tisoče enakih zahvalnih pisem potrjuje, da je Fellerjev fluid z znamko „Elza-flui" neprecenljivo domače sredstvo pri vseh vrst bolečinah, utrujenosti, slabosti. slabi,h očeh itd. Naj bi ne manjkal v nobeni hiši! Tudi želodčne slabosti, zaprtje, pomanjkanje teka in napenjanje ne smete prezreti, temveč takoj vporabiti za njih odstranitev Fellerjeve odvajajoče rhabarbara-krogljice z znamko Elza-krogljice". Teh naročite G škatljic za 4 krone poštnine prosto in Fellerjevega fluida z znamko „Elza-fluid" 12 steklenic za 5 kron poštnine prosto od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elza> trg št. 16 (Hrvatska). --— ekri SlecRenulerd - lilijno mlečno milo BERGMANN & CO., Tešin ob Lahi je slejkoproj neobhodno potrebno za racijonaino negovanjo kožo in lepoto. Vsaki dan pohvahiice. Dobi so povsod k 80 vin. 745 BIRMA! Botri in botrice! Ako hočete kupiti dobro in po ceni. si oglejte mojo največjo zalogo ali pa pišite, da Vam pošljem cenik brezplačno. F. ČUDEN Ljubljani) 250 Prešernova ulito i. Verižice, ure, uhani ln druge zlatnine. Zanesljivo blago! Nizke cene! pljučne bolezni j Vse obolelosff. | sopilnih organa? oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenjejnf luencaiu ^S^jfSI, SIROL1N Dobi se a v vseh lekarnah. ROCHE' Pri vsakem delu, doma, na vrtu in na polju se pripetijo ranitve, katere moramo varovati pred zastrupljenjem. Najboljše sredstvo za take slučaje je znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej inserat! £axiserL (idealno odvajalno sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in uiilo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) L 1-30. Oobiva so v lekarnah in pri glavni zalogi: C. Brady, Dunaj I. Fleiscbmnrkt 2. Stara in nova lilozoiija se vkljub velikemu ovinku, ki ga naredi človeška misel v teku tisočletij, v nekaterih točkah čudovito strinja. Grški modrijan Thales je rekel: Kdo je srečen? Oni, ki je zdrav in izobražen.« In duhoviti nemški pisatelj Herder je pisal: -Zdravje, otrok neba! Vir najboljših darov, iz katerega nam privre blagoslov, veselje in mir.« Najvažnejši predpogoj za telesno zdravje, s katerim gre tudi dušno zdravje roko ob roki, je izdatno vsakdanje odvajanje. Znano je, da se dobi ljudi v vseh slojih prebivalstva, ki premalo upoštevajo to potrebo, in slav-Ijajo svoje zdravje in celo življenje v nevarnost, kateri bi se lahko izognili, ako bi uporabljali naravno »Hunyadi Janos gren-čico::, —63-- LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trsi, 20. maja: 75, 16, 42, 85, 7. Dunaj, 23. maja: 29, 68, 34, 87, 54. OSTANKI za nizkotno ceno! Poseben priloEnoslni nahupl V pretekli sezoni se je nakopičilo na stotine ostankov za moške in ženske obleke, ki jih lazprodajamo za nizkotno ceno. Zahtev, vzorce in zaznamek ostankov. Prva šlezijska razpošiljalnica platnenih izdelkov ..SUDETIH" Japrrdorl gf. 42, avstr. Šiez. Varstveno zavarovano. primernih tudi zanajtežjadela l»« v *«g«imr- "" . . ' B«, dobro preizkušena pri tezkoe, 1, pri prebavi m v želoden, zaprtju, pomanjkanju slasti. Irejuje prebavo, V vseh lokarnah po k t-20 in 2 i0. sprejme tnkoj v trajno delo Alojzij Fablan, čevljarski mojster'* Črnomlju (Belokrajna). 1636 pritlični hiši Na prodaj sta dve docola prenovljeni blizu Ljubljane in železnice. Vsaka ima po tri sobe, jedilno shrambo, klet in vsaka svoj vodovod ter lep vrt s sadjem in za zelenjavo. Lepa lega, kraj miren in zdrav. Vpraša se pri Fr. Jerko, Črnuče, poŠta Ježica. 1?82 Razpisana je služba v cestnem okraju Skofjelo5kem, za progo Starldvor—Bitno in Staraloka — Sv. Ouh z mesečno plačo 50 kron. Prošnji jo priložiti nravstveno izpričevalo in rojstni list. Prošnje naj se vložijo do dne ?. Junija 1914 pri cestnem okrajnem odboru v škofjlloli, naslovljene na deželni odbor v Ljubljani. Službo je nastopiti s 1. julijem 1914. Škofjaloka, 17. maja 1914. Cestni okrajni odbor škofjeloški 1722 J. Hainer, t. č. načelnik. Mlad cerkvenik dobro izučen, vojaščine prost, iiče službe. Naslov pove uprava „I)omoljuba' pod St. 1789. (Znainku za odgovor!) 1759 it vem z opeko krita hiša v Zubini St. 21 in z vsemi gospodarskimi poslopji v prav dobrem stanu le naprodaj. Poizve se pri lastniku ianaiu Culkar. posestniku na Medvedjeku St. 35, poŠta Št. Vid pri Zatlčini, železniška postaja Radohova vas. 1775 Samostan Zatičina zago daje od 25. junija t. 1. naprej v najem pri samostanu pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje samostansko oskrbniStvo v Zatlčnl. 1728 V samostanu dobe takoj službo pridni in zanesljivi hlapci. Dekla pri Ina in poštena se sp.ejme s 1. junijem pri IVANU OGRINU na Lavercl pri Ljubljani. — Mesečna plača 24 K. Naprodaj je hiša in mlin s tremi tečaji, hlev in pod, krito z opeko in tremi gozdovi. Bedi se lahko tri glave živine in 7 prašičev. Posestvo je v zelo dobrem stanu ter je 2 >/2 ure oddaljeno od Ljubljane. Kupna cona K 8000--. Več pove janež Žitnik, Llpoglav St. 1, poŠta Šmarje - Sap. 1776 Otvoritveno naznanilo £ P. n. S tem vljudno naznanjam da bom otvoril : z dnem 8. junijem 1.1. na Bledu filijalo za Špecerijsko in kolonljalno blago, delikatete, Špirit, žganje, vino !n deželne pridelke, na drobno in debelo. Priporočam to svoje podjetje kar naj-topleje s prošnjo, da mi slavno občinstvo ohrani tudi v bodoče doslej izkazano zaupanje. Z velespoštovanjem 1790 EDVAHD DOLENZ, Set Ivrdke Franc Doienz » Kranju. Obleče se lahko cela rodbina' Krasni ostanki blaga zn obleke, suknje, bluze, srajco itd. Novih lepih vzorcev toio s hi zavoj K13 - lopšavrsla zavoj K14 - najlepša vrsta zavoj K 16-' Franko po povzetju pošilja: R. Jelinek, I. češka tkalnicav Jimramove (Morava), Zelo toplo priporočeno! Kdor poskusi kupi mnt! KRAVAR oženjen, brez otrok, se takoj sprejme pri Iv. Ogrinu na Lavcrci pri Ljubljani. 1'lača po dogovoru. 1706 i Josip Peteline i edina zaloga šivalnih strojev Gritzner, Vesla, j | Ljubljano, KrlZevnlSka ulica si. 7. j * Tem potom naznanjam vsakomur, ki lio I '. rabil res dober 3 | šivalni stroj i ' naj se obrne na moj naslov. Kot večletni! ' strokovnjak lahko priporočam le najboljše I ' stroje, za vsako obrt in domačo rabo. Na- j • vedeue tvrdke obstojajo vse že nad 45 let in . i imajo že nad tri in pol milijona strojev v j ' prometu. Stroji so vsi opremljeni z najno-l ' vejšimi iznajdbami, imajo krogljičen tek, 5 (Kugellager), krpajo (mašijo) perilo in" no-', " gavice in umetno vezejo (štikojo. — Pouk Je! popolnoma brezplačen. — Trgovina je opromljena j z vsemi k strojem spadajoiimi deli. — Na željo ! pridem na dom. llustrovani prospekti zastonj ! in poštn. prosto. Sole in druStva poseben popust. ' Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata I Lepo in belo lice daje, in odstrani v najkrajšem času vsako nečistoto kože, kakor pege, mozole, izpuščaje; obrazu in rokam daje že po kratki uporabi poselmo lepo in svežo polt in napravi kožo izredno gladko Olimpija kremaj rabi se tudi kot najboljše milo (žajfa). Oena malemu lončku K 1-20, velikemu K 2 — Prodaja se samo v lekarni Trnk6czy v Ljubljani, apoteka zraven rotovža. in po pošti se pošilja poštnine prosto ako se pošle v pismu poštne znamke za mali lonček K 1-40, za veliki K 2-20. Janus kolesa 03 letno jamstvo) 1234 so z ozlrom na kakovost in cenenost nedosežna! šivalni stroji in zraven spada-oc"e, pnevmatike itd. po oka-ijskili venah. Krasen katalog XI. zastonj in franko. Ma s Sku-eetzky, Dunaj/l, Stubenring 0, Advokat d^Ferdo Cerne se je priselil v Kranj v hišo gosp. Iv. Pfeiferja (vhod z Jahačevega dvorišča). 1050 • V ■ • * ISRIII II jo bil v liotelu pri „Maliču" nasproti glavno pošto, dno 0. t. m. otvorjen ter 80 priporoča p. 11. občinstvu za vsa zobozdravniška in zobotohnična dela. Zobo-tohnični laboratorij vodi g. Leopold Weihs, ki je N bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seydl kot prvi [/ asistent in tehnik. Atelije odgovarja najmodernejšim zahtevam higijene in jo opremljen z najnovejšimi iznajdbami na polju zobotohnike. — Vsakojako zdravljenje zob se vrsi brez bolečin. — CENE ZMERNE, za revnejše tudi primeren popust. Ordi-nacijskc ure od 8. ure zjutraj do 0. uro zvečer. lGfto Ljubljana, hotel pri JAMČIT', nasproti ilavne pošle. ■j M m * lepim sadnim vrtom, Hg^l 5 ^^ zemljiščem in gospo- jggjl I darskim poslopjem, z Bil več stanovanji, 5 mi- K H ■ nut od tovarn v Grad- ^ ou pri Litiji štev. 7, se proda zaradi službenih razmer za ceno 7000 kron. Poizvo se pri gosp. Martina Pregelja, posestniku v Gradcu pri Litiji, ali Davidu Hauptmanu, Zelena Jama St. 99, Moste pri Ljubljani. 1645 Stružnica (Drehbank) prav primerna za kovača in ključavničarja so :eno proda. Stružna dolžina 90 cm. Naslov povo jprava lista pod. St. 1781. Znamka za odgovor. Častite gospodinje ! Zahtevajte povsod domačo: v zavitkih po lo, 20 in 60 vin. Pristna le z imenom „VIKTOHIA". - Razpošilja so tudi v. vrečah t'i 1» kg proti povzetju za K 4' - franko na vsako postajo s krasnimi darili. Viktorla tovarna ftavii suronatsv v Ljubljani Vzorci brezplačno! Vzorci brezplačno! • i • j •• ivalni stroji || so „PFRFF" m 10 letna garancija lin. lfob Ljubljana, Sodna ulica št.7. Edino zastopstvo: Puch-holes Ceniki zastonj In poSInlne prosto. \\ SANATORIUM • EMONA / " ZA-NOTRANUE-IN-KIRURGilCNE-BOLEZNl. •porodnišnica. ] LtJUBLAJANA • KOMENSKE GA'ULICA' 4 sef-zdiwnik:primariJ'Dr-FR.DERGANG Sprejmeta se takoj pod ugodnimi pogoji dva krepka dečka 14 do 16 let stara, poštenih staršev, v popolnoma na novo moderno urejeno vodno iužino, kjer se izdeluje razno orodje. J. Hočevar, izdelovalnica sokir in raznega orodja Mekinje-Kamnik. 1574 INGER šivalni stroji za vse šivalne smotre = se dobivajo po vseh naših prodajalnah -- Singer Ko. deln. dr. šivalnih strojev. Ljubljana, Sv. Petia cesta M.4. Novo mesto, Glavni trg št. 45, Kranj, Glavni trg št. 119-Kočevje, Glavni trg št. 79' Samo K IOa— stane v prvi gorenjski razpošiljalnici IVAN SAVNIK, KRANJ, 151 za ono fino žensko obleko 4 in pol metra volnenega blaga, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz Sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilen pas ter še več drugih različnih stvari za povrh. — Ista množina še boljše vrsto K 15'— Isto najfinejše vrsti K 20• -Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike! 906 to ni bilo in ne bode. Resnica pa je, ako boiiovi kavi mojo izvrslno žitno kavo primesite, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stano 5 kg samo K 3'50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar še dve lepi, prav koristni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem denar. Naročite si takoj, a le pri K. »r, Scinield uri Rečovu (čelo). Na prodaj je iz proste roke na lepem solnfnem kraju v bližini Novega mesta, 10 minut odduljeno od fare Šmlhel 1712 posestvo z zemU, sadnim vrtom, gozdom, podom, kozolcem, obokano kletjo, hlevom in svinjakom. Cena 8000 K. Več se izve pri posestnici Tereziji Smuk v Regerči vasi št. 14 pri Rudolfovem, Dolenjsko. Kraljica kos je srebrno-jeklena kosa z znamko „Komet", Dolge 66, 71 in 76 cm po K 2'—. Za vsako koso se jamči (garantira), te ne reže dobro, se pošlje druga ali pa vrne denar. Najnovejše hitro klepilo, s katerim vsak brez truda v par minutah skleplje koso K 3'20. Zelo dobri naravni brusni kamni po 25 h. Pri naročilu nad pet kos se pošlje vse po-1325 štnine prosto. 1325 Razpošilja F. ČEBTANC, Vače pri Litiji. 10 lzbornili vrst se ceno proda. 093 40 m dobrih ostankov za obloko......K 18'— 40 „ popol. modernih ostankov za obleke ,, 20-— :I0 „ „ finih ostankov snkna......" 18'— 5 komadov težkih, belih, postelj, rjuh .... tO-— 1 ducat dobrih brisač.............2'00 1 „ zelo težkih platnenih brisač ...... 4'8o 1 . iinih brisač iz damnstft........ d*—• 4 komadi najboljših ženskih srnici s čipkami „ «-40 4 . solidno baivanih moških srajc . . „ 040 50 kom, močnih žepnih robcev belih in barv. „ 8*— Adolf Zucker, Plzen 131 (češko). Najvoo/a izdelovalnica perila in tkanin. Razpošiljam samo po povzetju. Vzorce ne razpošiljam. Isougnjajoče vzamem brez obotavljanja nazaj. lise skupaj samo bron 29*50. Izredni priložnostni nakup! Kompletna moška obleka! obstoječa iz suknjiča, hlač in telovnika, iz najboljšega, trpežnega kamgama, ali brnskega sukna ali iz pristnega štajerskega lodna v poljnbni velikosti, svetle ali temne barve, gladkega ali kariranega v lepih in modemih vzorcih. Moški klobuk „Kavalir" mehak ali trd iz najboljše klobučevine s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modem, črn ali rujav. Moški črevlji iz usnja! (na lastiko ali za hribolazcel iz najboljšega usnja, lepi, udobni, moder, fason. Vsled nakupa velike tvorniške zalog nam je mogoče to moško garnituro obstoječo iz klobuka, obleke, ln črev-Ijev, prodajati po tako znatno reducirani ceni za samo K 29 50 namesto K 60. Kot mera za moške obleke zadostuje obseg črez prsa, trebuh, dolgost rokava, hlač in koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za črevlje pa dolgost stopala. 3379 Šamorazprodaja po povzetju M. SW0B0DA, Dnnaj IH/2t Hiessgass^ 13-404. 91313153233232234830 Najcenejša in najhitrejša vožnja^ 56 = je s cesarskimi brzoparniki . Kronprinzessin Caeilia, Kaiser Wilheim II., KronprinzWiihelm.KaiseiWllhelni popolno votlo bruena K 3'—. E. LUNA, Maribor ob D. štev. 65 Prva razpošlljalna galanterijskega in pletenega blaga in gosp. orodja. Razpošilja v vse dežele Le enbrat v življen u! 50.000 spalnih odej po •95 p a izvoz na Balkan določene, a radi končane vojske pridržane, iz pristne brnske Himalaja-volne, okoli 200 cm dolge, 130 cm široko, v krasnem črtastem mele-desinu h krasnimi barvanimi bordurami so bodo samo šc kratek čas prodajalo za polovično tovarniško ceno po K 1-95 komad. — To spalno odojo so vredno dvakrat tega denarja in so dobe i>ri nas po teb senzacijonelno nizkih conah samo dokler je kaj zaloge. I komad Himalaja spalno odeje stane le .... K 1 96 3 komadi Himalaja spalnih odo j stane le ... e K 670 B komadov Himalaja spalnih odej stane lo . . . K 11 -Samo prodaj a po povzetju 057 M. Svvoboda, Dunaj III 2, Hiessgasse 13—404.