DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 4om. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 43 Sreda, 30. maja 1934 Leto IX Srednja in jugovzhodna evropska politika Optimistično smo gledali na nekatere politične dogodke v zadnjem času, ker smo bili uverjeni, da vodijo h konsolidaciji in utrditvi miru med evropskimi državami. Tako so ugodno vplivali razgovori med balkanskimi državami, dalje obisk francoskega zunanjega ministra v Varšavi in Pragi. Poznejše vesti, tako prevrat v Bolgariji, ki ni všeč Italiji, nervoznost v Grčiji in v zadnjem času se razširjajo vesti, da se Rumunija upira sprejemu Rusije v Društvo narodov. Poljska že skoraj direktno odklanja prejšnje zavezništvo s Francijo. Ni Pa s tem rečeno, da optimizem ni na mestu. Balkanske in srednje-ev-ropske države iščejo s svojega gospodarskega in političnega stališča, kako bi najbolje uredile svoje razmere s sosedi. Danes pa še ni mogoče postaviti problema in ga smatrati za nedotakljivo svetinjo, ker je še prevelika gospodarska in politična anarhija. Vsi ti dogodki vendar pričajo, da je med državami tendenca po pomirjenju in oživitvi medsebojnega sožitja. Nikakor pa še ni definitivno rešeno vprašanje tega sodelovanja. Nemčija se namreč silno trudi, da odpre Pot svoji trgovini na vzhod, ker ji je zahod zaprt in nima kolonij. Zaradi-eSa nudi razmeroma ugodne pogoje državam, ki hočejo skleniti z njo trgovinske pogodbe. Tudi na Balkan sili Nemčija. Sami ministri prihajajo na Balkan. Nemčija je povabila tudi časnikarje z Balkana, da izkaže Balkanu svojo naklonjenost, česar balkanske države, kolikor je v njih gospodarskem interesu, seveda ne odklanjajo. To koketiranje Nemčije z Balkanom je opazil tudi francoski zunanji minister Barthou ter je v zbornici opozarjal na to dejstvo ter obljubil, da pojde v Beograd, kjer bo skušil nesporazum-Ijenja v teh vprašanjih razčistiti. Ti dogodki torej potrjujejo, da opredeljenost v vzhodni in jugovzhodni Evropi še ni definitivna, vendar pa se porniče z mrtve točke v znaku razvoja in napredka. PodraZitev tivil ? Zadnje čase čitamo, da se dviga cena žitu, predvsem pšenici. Ce kmet opazi, da posevek vsled suše ali dru-fiega vzroka ne uspeva ter da je pričakovati slabe letine, bo žito kolikor 3a še ima zadržal. V slučaju, do bode letina res slaba, ga bode porabil za- v slučaju dobre letine pa ga bo £5°dal po običajni ceni, to je okrog Din za 100 kg. n •'oljedelec ne prodaja žita direkt-. konsumentu nego posredniku ve-e rgovcu. Ta kalkulira z prilikami na ^etovnem trgu, > - -.1 'K' ''mum'* ter dviga na bor-bodo”-6 Dobiček od tega dviga že prel-me^ on> špekulantje, ki so dai nudi;nakup51i P°ceni žito in ga se- — vse rM po zvišani ceni. In škodo za dražif £VnL ^u<^stvo. hi bo moralo nje pare ali« in moko odšteti zad_ Pa — ostati lačno! 28 J*Ullie v Fran™!? ° "»'©dOV hou si prizadej dTbfod^1' ?Rtt' Preke in pridobil Rusiio 7 Društvo narodov. ’° 2a VStoP v Drznost brez primere... Delavci in nameStenci, ulile se In spoznavajte 1 Slovenija je socialnopolitično najbolj napredna. Slovenski podjetniki in industrijci vedo, da je socialno zavarovanje potrebno, da je pokojninsko zavarovanje potrebno in tudi delavsko varstvo. To naglasa meščansko časopisje in tudi delodajalske korporacije. Komaj mesec dni je tega, ko so trgovci in drugi delodajalski zastopniki na zborovanju govorili tako socialnorevolucionarno, da so jim trgovski pomočniki ploskali: »Vi, nameščenci, imate pravico, da se borite za boljše razmere in za socialnopolitične zakone. To je Vaša pravica. Želimo Vam uspeha, priznavamo, da je to celo Vaša naloga, v kateri Vas bomo mi vedno podpirali. Združite se in borite se!« Prav ob tistem času, ko so ljubljanski delodajalci tako govorili, so pa kovale delodajalske organizacije načrt, o katerem smo obširneje poročali v zadnji številki našega lista. Kovali so načrt tajno in tajno bi ga radi uveljavili. Meščansko časopisje poroča sicer obširno o predpotopnih zmajih v morju, o nič važnih mnenjih sto in sto oseb, o teh namerah pa je molčalo in molči kakor grob, dasi bi morala biti naša javnost informirana o nakanah delodajalcev, ki utegnejo oškodovati par milijonov sodržavljanov. Časniki in ne delodajalske organizacije, pa tudi nihče drugi ni javnosti obvestil o nameravani reakcionarni nameri. Zakaj ne? Zato, ker je * r. naperjeno proti delav- stvu in nameščenstvu, in če že to ne, pa so vsaj gospodarski krogi mnenja, da danes pod krinko gospodarske krize lahko proturajo tudi najneob-zirnejši atentat na delavske pravice. Tudi po drugih državah imamo reakcijo. Toda nikier reakcija ne poseza tako globoko v socialnopolitično zakonodajo ’ 'j.'. Kriza tudi pri nas zadeva najbolj delavce in nameščence, poleg tega nizke plače, ki dosezajo komaj še Rekaj nad 40% predvojne paritete. Nimamo zavarovanja za nezaposlene, imamo pokojninsko zavarovanje, ki obseza le peščico privatnih nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji. ‘ i Da bo pa beda popolna in igračkanje z delavci in nameščenci olajšano, naj se v obrtnem zakonu črtajo dosedanje ugodnosti zlasti nameščencem, trgovskim in pisarniškim. Vse naj se podredi delavskemu pravu, ki se obenem po zahrbtnem načrtu tudi poslabša. Ni pravega izraza za to neiskreno početje delodajalcev. Psovka bi povedala premalo. Vsekakor pa mora to razkrinkanje zbuditi med nameščenci in delavci nekaj več interesa za svoje zadeve ter omajati tisto neopravičeno zaupanje do delodajalcev, ki ga še danes kažejo v nekaterih strokah zlasti nameščenci. Napad delodajalcev je naperjen proti nameščencem in delavcem. Podjetniki vseh ver, narodnosti in plemen so edini v tej nakani, zakaj bi ne bili edini tudi delavci in nameščenci? Podjetniki imajo namen še bolj izkoriščati delavce in nameščence, 1 Jtn že zdavnaj pridobljenih in z zakoni garantiranih pravic. Kdo naj ima v teh razmerah še pravico braniti delavcem in nameščencem, da se organizirajo v svojih svobodnih organizacijah ter branijo z najenergičnejšim bojem in skupno svoje zakonite pravice? Nihče nima te pravice! Pravico boja pa imajo delavci in nameščenci. Ne le pravico, marveč dolžnost, ker se bodo borili za boljši socialni položaj zase in za bodoče rodove. Atentat nam bodi resen opomin! Preki sod brez učinka Nove eksplozije v Avstriji Kljub temu, da je bil v Avstriji razglašen preki sod, se bombni atentati ponavljajo. Tako je minuli pon-deljek med zborovanjem heimverov-cev na Dunaju, ki so se ga udeležili kancler Dollfuss, zvezni predsednik Miklas in kardinal Innitzer, eksplodiral peklenski stroj. V zgradbi dunajske borze, kjer se nahajajo tudi uradni prostori »Amtliche Nachrich-tenstelle« so našli bombo, ki so jo še pravočasno odstranili. V nekem dunajskem okraju so atentatorji razstrelili kanal tik pred elektrarno. Radi eksplozije so morali obrat elektrarne ustaviti in je bilo s tem mesto v temi. Mnogo eksplozij in požigov je bilo izvršenih tudi po ostalih krajih Avstrije. Dollfussov režim je v silnih skrbeh, ker atentati kljub drakoničnim naredbam vlade ne pojenjajo. ______ Seia DruStva narodov D,anes se sestane svet Društva narodov k zasedanju, na katerem se bo razpravljalo o vojnem sporu med Paragvajem in Bolivijo. Dr. Edvard BeneS petdesetletnik Dne 26. t. m. je slavil čehoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš petdeseti rojstni dan. Dr. Beneš je eden najpomembnejših mednarodnih politikov. Ustanovil je Malo antanio ter goji v smislu Masarykovih načel politiku miru. Dr. Beneš je bil češki narodni socialist, pa je pred leti izstopil iz stranke, da neodvisno vodi čehoslovaško zunanjo politiko. Dr. Beneš je politično stvaren ter sociološko izobražen politik. Kot dijak je Beneš sodeloval pri soc. dem. »Pravu lidu«. V politiki se je jel uveljavljati med vojno, ko je sodeloval z Ma-sarykom pri odporu proti avstrijski monarhiji. KakSen bo novi zakon o mestnih obfinah Načrt za zakon o mestnih občinah je domala dokončan. Predložen bo Narodni skupščini. S tem dobimo eno" ten zakon za mestne občine v celi državi, ki so bili doslej različni po raznih pokrajinah. Socialna požrtvovalnost in socialna pravica Nič novega ne povemo, če pravimo, da je dobrodelnost prav isto kakor požrtvovalnost. Sistem družbe je rodil socialno zlo bedo. To zlo hočemo popravljati z dobrodelnostjo ali požrtvovalnostjo, to je v bistvu eno in isto, ker oboje gre po zmislu na račun tistih, ki imajo nekaj srca ali pa se hočejo šopiriti z dobrodelnostjo. Sočutni ljudje so pa navadno neimoviti, dočim grabežljivi ljudje mečejo le drobce, da jim nihče ne more očitati trdosrčnosti. Neimoviti daruje od svojih prejemkov ali imetja, recimo, en odstotek, dočim imoviti morda ne niti stotinko tega. To je običajno. V tem primeru je pa dobrodelnost ali požrtvovalnost v socialne namene prostovoljna. To je res dobrodelnost ali požrtvovalnost, ker vsak individuji sam odloča po svoji moralni kvaliteti, koliko se žrtvuje. »r)vpa* pr' -lu.tiolt O požrtvovalnosti in dobrodelnosti tu ni mogoče več govoriti, ker gospodarski sistem sam nalaga neprijetna bremena že itak bednim slojem. Seveda je mnogo odvisno od tega, kako kdo ume socialno pravičnost. Mi. na primer, jo razumemo tako, da je socialno pravično le, če se potrebnim dodele manjkajoča dobra ter jemljejo tam, kjer so. Nikakor pa ne odgovarja naši morali, da ostanejo nakupi-čena dobra nedotaknjena, dočim se bednim ljudem poveča bedo s tem, ker so prisiljeni odstopiti od svojega že itak premajhnega kosa kruha še del svojim sotrpinom. ianir' OaVŠČlnr in /nlJam.. t-iUčc . To bi bilo odkritosrčno in bi istotako zadostovalo, ker ni sile, ki bi se tej socialni krivici uprla. V Avstriji je zopet Izjemno stanje Radi bombnih atentatov V Avstriji neprestano izzivajo z atentati, sabotažo in umori fašistični elementi. Da je bil strah klerikalne vlade še popolnejši, je poročal policijski poveljnik kanclerju, da se socialni demokrati dobro organizirajo ter da imajo 240.000 vojaško izvežbanih mož in tudi mnogo orožja. Socialni demokrati v Avstriji ne mirujejo. V tem ima general prav. Toda to generalovo poročilo je tipično zaradi-tega, ker je moral režim privleči to dejstvo na dan, da se je upal nastopiti z izjemnim stanjem proti fašistom. Dollfussov režim je slaboten. Zato se zateka k takim represalijam. Dollfussova vlada ne vlada, ampak le manevrira in čaka, kaj prinese bodočnost. Pred izpremembo vlade tudi v Rumuniji? O bližnji vladni krizi v Rumuniji šušljajo že dalje časa. Novo vlado naj bi sestavil maršal Avarescu, ki bi se prej sporazumel s kmetiškim vodife-Ijem Maniuom. Kralj ponudene de-misije Tatarescuove vlade še ni sprejel. Nova vlada bi bda nacionalna kon-ccntracija z nalogo, da izprenvni u-stavo. Ti« \ 1 ■»Arin Vojna na Daljnjem Vzhodu neizogibna? Vojna med Japonsko in industrijskimi velesilami je zgodovinsko utemeljena. Glavni vzrok je socialna zaostalost japonskega delavskega razreda Vzroki vseh vojn so gospodarski. V kapitalistični dobi imajo vojne namen zagotoviti oblast vladajočega razreda v družbi. Minula svetovna vojna je bila v glavnem posledica ostrih gospodarskih nasprotij med Veliko Britanijo in Nemčijo. Nfiju interesi so se križali na svetovnih tržiščih, in sicer največ na bližnjem in daljnjem vzhodu. Pozorišče bodoče vojne pa bo Dalj-nji Vzhod. Neposredni vzrok tej vojni je imperializem in gospodarska ekspanzija Japonske, ki je po svetovni vojni bolj in bolj pohlepen. Ta vojna bi se mogla preprečiti samo takrat, Če bi na Japonskem prišlo do prevrata in bi tam zavladali protimilitari-stični in neimperialistični elementi. Toda o tem ni govora. Obratno, vojna s Kitajsko kakor tudi oblast militarističnofašistične klike, ki jo podpira težki kapital, kaže, da bi bilo verovati v tako možnost, samo iluzija. Z nikakršnimi drugimi pomočki, žal, v Dalj-njem Vzhodu ni mogoče preprečiti vojne. Nič ne veljajo vsi mogoči pakti o nenapadanju, vse to ne more preprečiti fatalne neizogibne zadeve, ki je utemeljena v zgodovinskem razvoju družabnih sil. Nič ne more pomagati tu niti Društvo narodov, čeprav bi odločevali v njem samo izraziti nasprotniki vojne. Kapitalistični razred na Japonskem nosi vso odgovornost za pripravljanje katastrofe, ki bo po svojem obsegu daleč prekašal grozote svetovne vojne 1914 do 1918. Da Japonska tu ne misli drugače ter da se mnogo ne ozira na mednarodne pogodbe, je najbolje dokazal spopad 1932 s Kitajsko v Mandžuriji in v Šanghaju. Za kaj gre? Moderna japonska kapitalistična produkcija, japonska industrija se je razvila v zadnjih tridesetih letih tako bujno, da je v stanu preskrbljevati s svojimi produkti vse potrebe ne le doma, marveč vseh držav na Daljnjem Vzhodu vštev-ši ogromno Kitajsko. Sporedno s tem gigantskim razvojem produktivnih sil narašča tudi gospodarska ekspanzija moderne Japonske. Bolj in bolj si v najnovejši dobi vtira japonsko blago tudi na evropske trge, zlasti pa v držaye južne Amerike. Seveda si Japonska osvoja ta tržišča jako težko in z naporom, ker povsod naleti na odpor Zedinjenih držav, Anglije in ostalih zainteresiranih industrijskih sil evropskega zapa-da, ker je njih trgovsko in industrijsko življenje na Pacifiku, Kitajskem, v Nizozemski Indiji, na oceanskem otočju in v Indiji s tem japonskim prodiranjem kar najbolj ogrožano. Ni dvoma, da je tudi eden glavnih razlogov gospodarske krize v zapadu prav bajni dvig japonske industrije, zlasti še, ker se na Kitajskem in v Indiji prav naglo razvija samostojno nacionalno gospodarstvo, ki dopušča vedno manj uvoza iz starih industrijskih dežel Evrope in Amerike. Največji odpor pa je izzvalo med tem postopno prodiranje japonskega bl^ga na evropska tržišča, ki je postalo posebno zadnjih par let živahno. Nizke cene importira-nega blaga, čeprav prihaja prav z drugega konca sveta, odgovarjajo današnjim gospodarskim razmeram evropskih konzumentov, ki so zaradi dolgotrajne krize popolnoma obubožali. Tako se nahajamo pred paradoksom, da prav splošno obubožanje evropskih konzumentov omogoča pot japonskemu blagu k nam, kar bi sigurno ne bilo nikdar mogoče, če ne bi bilo prišlo do zloma kupne sile konzumentov po vseh evropskih državah! Tajnost japonske prodirajoče sile industrijskega gospodarstva Japonske pa se nahaja v nje socialni strukturi. Delavski razred Japonske se nahaja še na povsem nizki stopnji. Mezde delavcev so nizke ter so še vedno tako visoke kakor so bile pred petindvajsetimi leti. Socialna zaščita je ne- A. C.: Tuj kapital v industriji Celotnega tujega kapitala v naši državi je okoli 2.5 milijarde Din. Največji del omenjene vsote, namreč 17% je investiran v lesni industriji, sledi: rudarstvo 16%, industrija žival 15%, kemična industrija 9,6%, tekstilna industrija 9,3%, industrija vagonov, brodogradba 8,4%, kovinarstvo 5,3%, mlini 3,6%, • papir 2,0%. Uipliv tujega kapitala je velik, ker prevladuje v veleindustriji, proti kateri je domača obrt in mala industrija brez moči. Najjačje zastopan je ' francoski kapital ca. 800 milijonov Din. Razpleten je po najrazličnejših industrijah. Najjačja postojanka je rudnik Bor, ki je Lani izplačal 130% dividendo. Francozi so udeleženi pri Trboveljski premogokoipni družbi, njih last sta rudnika zlata Golubec Blagojev,kamen. Lesno 'podjetje Moslovina-Popovača vsebuje francoski kapital, istotako Karbid in cianaanid tvomica v Dalmaciji, francoski kapital je udeležen pri rečni plovbi Obrenovac, pri »Jasenici«, družbi za izdelavo in popravo železniških vagonov v Smederevski Palaniki, pri »Rakovici«, industriji aeroplanskih motorjev, pri »Vesni«, sušački paroplovni družbi, pri raznih elektrarnah; leta 1931 je kupila družba Ghatiers de la Loire, St. Nazaire ladjedelnico Marian, d. d. v Splitu. (Ista tvrdka [je zgradila tudi naše najnovejše podmornice). Angleiki kapital ca. 700 milijonov Din: poleg lesne industrije (Krivaja, d. d.) so Angleži lastniki raznih svinčenih rudnikov kot Trebče, Mežica, nadalje kromovih rednikov. Znana angleška družba Vickers and Armstrong je lastnica! tovarne vagonov v Brodu, Angleški kapital je udeležen pri ladjedelnici Kraljeviča, pri sladkorni tovarni v Novem Sadu, tvornici cementa v Splitu, pri industriji nafte »Astra«, d. d. v Beogradu ter Anglo-jugoslovenski petrolej d. d. Zagreb. Avstrijski kapital 500 milijonov Din: predvsem v lesni industriji in industriji strojev. Avstrijski kapital je udeležen v kemični tovarni Ruše ter »Pe-toviji«. Švicarski kapital ca. 350 milijonov Din: pretežno ?’ lo, kakor da mu je za to njegovo pre‘ davanje sam Goebbels posodil izvirnik svojih zbranih spisov. Razen iz Berlina smo doslej Žuli podobne besede samo še iz Moskve, kjer so precej enakih misli z g. Goebbelsom, kadar je govora o nemški socialni demokraciji. Zelo se je moralo dopusti Kresalovo zmerjanje nemške socialne demokracije tudi ljubljanskemu »Jutru«, ki je vsebino »predavanja« priobčilo v radio kotičku in s tem opozorilo tudi našo nekorumpirano napredno javnost na strašne grehe nemških socialnodemokratičnih voditeljev. Ce bi gospod Kresal in »Ju? ti o« poslala natančne podatke o ko- lo veste, kaj ne: je res domač izdelek! Kupujte jo! Tone Maček: 74 Stuiaf JCutnfccgtc Skozi prazne prostore je vlekel močen prepih. Na desno in levo je bila po ena soba. Lesen pod je bil iztrgan, po tleh je ležal grušč. Strop se je vdrl in leseno tramovje je viselo od zgoraj doli v prazni prostor. Po stenah so se še poznale primitivne slikarije s kmečkimi ornamenti. V kuhinji je ognjišče še stalo, skozi polokroglo istje se je pa videlo naravnost v sobo, kjer peči ni bilo več. Lončene pečnice je najbrže kdo odnesel. Obok nad kuhinjo se je bil vdrl in dež je izpiral črne saje s stropa, da je bil zid poln črnih curkov in marog. Tudi tu so bila vrata sneta, da se je videlo iz kuhinje za hišo, na dvorišče s polpodrtim; svinjakom. Na zamreženem kuhinjskem oknu je še stal črn, lesen in čisto črviv svečnik. Po zidu se je razširjala plesen, iz tal so rastle kilave gobe. Na prsa je legal težak duh po dimu in trohnobi. Podvizali so se ven na dvorišče. Vsepovsod ista zapuščenost in razdejanje. Prazni in s travo pre-rastli hlevi, vhodi brez vrat, porušene stene, vdrto stropovje, kar je bilo železja in trdnega lesa vse izdrto in odnešeno, strehe z oguljeno slamo ali razbito opeko so se sumljivo nagibale na levo ali desno, ali so pa čisto počenile na okrušeno zidovje in omajana podporišča. Po dvoriščih in po gnojiščih so se bujno bohotile koprive, lapuh, ce-duljka in srebotje. Na pragovih in podoknicah so se solnčili martinčki, raz streli so vrabci pulili trhlo slamo. Razgledali, so se še dalje okrog, po mrtvem selu. Vsepovsod je bila ista brezupna zapuščenost in razdejanje: razpokano in razpadlo zidovje, trhlo in polomljeno tramovje, oskubljene in poveznjene strehe. Vmes je pa bujno rastel plevel, grmovje je i>reraščalo vrtove, ob katerih so se še tu in tam videli razpadli plotovi, a po zidovju se je vilo srebotje in bršljin, ki je počasi in vztrajno preraščal in prekrival to začarano kraljestvo, kakor v pravljici o zakleti »Trnjulčici«. Bilo pa je treba precej opreznosti pri hoji med temi razvalinami. Ne samo, da se je človek vsak hip spodtikal nad kupi kamenja in tramovi, ki so ležali skriti med grmičjem in. visokoraslim plevelom, so na mnogih mestih zijale iz tal tudi globoke zemeljske razpoke, kotanje in jame, ki se gosto preraščene, na prvi pogled niti opaziti niso mogle. Skoro sredi sela so pa zagledali široko, več metrov globoko vdrtino, v katero se je zrušila polovica ob robu stoječe hiše. Pol hiše je še čvrsto stalo na svojem stacem mestu, medtem ko se je druga polovica vgreznila, radi česar se je ppetrgala hiša na dvoje in sta oba dela bila le še rahlo med seboj zvezana po par stropnih tramovih in z zapotegnjenim in navzdol nagnjenim strešnim ogrodjem. V jami je poleg pogreznjenega hišnega ogla čvrsto stal košat oreh, ki ni izgubil ravnotežja. Iz pretrgane ruše so iz rujave ilovice molele pretrgane korenine. Ko so stopili bližje, je Planil iz kotanje preplašen poljski zajec, v divjih skokih je tekel preko zapuščenih vrtov med razpadlimi plotovi in je preko njiv izginil v bližnjem gozdu. 1 * ....... »Najbrže ima tu kje v jami mlade,. Pojdimo pogledat,« je silil France. . »Eh, pusti. Kaj pa hočeš z mladimi za j c* Jr so kakor podgane. Saj tu ne morejo nikomur lati dosti škode, najmanj pa nain,« ga je P1 Kurent. , . Franceta je bilo kar nekako strah v stinji. Z začudenjem se je oziral okrog P** dajočih poslopjih. yiv- ••• • »Tu izgleda pa še hujše kakor y■Ljubljani, takrat po tistem velikem potresu. Videi.,sem naslikano v Koledarju Mohorjeve drUfbe, ampak,takole pretrgane hiše na tistih slikah nisem videl.« France je z roko pomajal del zrahljanega zidu m že je kup kamenja in opeke z ropotal v jamo? »Da, je res kakor po kakem hudem potresu.« »Tu je, kakor da bi se bila zemlja zaklela, da hoče požreti in uničiti človeško golazen.« Janez se je sklonil in pomolil ghtvo v obzidan studenec, pred katerim se je;,nahaj?,a sionjena široka kamenita plošča. ■ s'u^)'a za perilnik in pa kos preperelega lesenega korita, iz katerega se je nekoč napajala živina. »Čisto suh je studenec, niti sledu kake vlage, čeprav je moral dajati nekdaj mnogo vode, o čemur priča precej razjedena struga, ki Vodi od studenca v dolino.« ,.jv »Zato pa imamo doli v šahtiv tem več vode. da jo dve parni sesalki komaj zmagujeta.« »Kako?« se je začudil France. »Mar hočete reči,'da se je tale studenec preselil doli v rudnik,. * (Dalje prihodnjič.) rupciji socialnodemokratičnih voditeljev v Nemčijo, bi s tem rešila fašistični režim iz lepe zadrege, v kateri se nahaja, ker še do danes ni mogel nobenemu socialnodemokratičnemu voditelju naprtiti kakšnega procesa radi podobnih obdolžitev. Zlasti Vi, g. Kresal, nikar ne odlašajte. Za Vaše zmerjanje nemške socialne demokracije Vatn je radio blagajna vsekakor že izplačala primeren honorar, če bi javili pa Vaša odkritja v Berlin, bi utegnili dobiti za to še kolajno — v • m« — S korupcijo je že ta- ko, da od nje žive tisti, ki jo uganjajo, pa tudi tisti, ki jo »odkrivajo« in napihujejo. Ljubljanskemu radio pa povemo še to-le na uho: doslej smo vedno čuli, da kukavica leže jajca v tuja gnezda, v Ljubljani pa imamo kukavico, ki je spletla gnezdo, v katero nosijo bolj prebrisani ptički od nje svoja jajčka valit. Tudi Italija hoče gospodariti na račun delavstva in vpokojencev. V Soboto je Mussolini govoril v italijanski zbornici. Mussolini je priznal, da se fašistična gospodarska politika ni obnesla niti v trinajstih letih. Italija je doma mričgo investirala v javna dela, mnogo pa je tudi izdala kot posojilo tujim državam. Primanjkljaj v državnem gospodarstvu znaša že štiri milijarde lir. Ta primanjkljaj se bo pa v letošnjem letu zvišal za dve milijardi. Državna blagajna je torej prazna. Znižati bo treba produkcij-cijske stroške (delavcem plače). Da se poživi zunanja trgovina, se moraJ jo znižati cene blagu. V ta namen je treba predvsem znižati mezde, rente in druga bremena produkcije ter tudi povišati davke. Izšle so tudi že nekatere odredbe glede manipulacije s tujim denarjem. , 'r' Nikola Tesla in njegovo odkritje. Nikola Tesla (po rodu Dalmatinec), profesor v Ameriki, je za Edisonom najslavnejši tehnik. Po desetletnem študiju je odkril pošiljanje glasov in slik po etru, torej brez žice. Odkritje je velikega pomena za razvoj tehnike. Prenašanje glasov in .slik je še slabotno, ker eter preveč razpršuje V&loVe. Tesla dela sedaj poizkuse na železnici ob niagarskem vodopadu, kako bi s temi valovi motorje spravil v tek na večje razdalje in brez žice. Poizkusi so deloma že uspeli. Odkritje potrebuje samo še večje izpopolnitve. V ogledalu O primernem preživljanju. V »Slov. Narodu« z dne 15. t. m. čita-nio popravek tvrdke Remc in Co. k poročilu »Slov. Naroda« o mezdnem gibanju v tej tovarni upognjenega pohištva: Podjetje je bilo vedno na glasu, da plačuje svoje delavce boljše kakor druge slične tovarne in Je tudi v sedanjem položaju lojalno postopalo nasproti delavstvu tet mu nudilo še vedno vsaj ■ toliko zaslužka, da je omogočeno današnjim razmeram primerno preživljanje. Ni res, daje nudilo samo 2 do 0.50 Din, res pa |e, da Je nudilo Din 3 do Din 1.50 urnega, zaslužka po sposobnosti in kvaliteti dela ter v akordu povprečni dnevni zaslužek Din 25.— do Din 30.—. Razen te-p Pa je nudilo podetje še družinske doklade v iznosu 5 do 15 odst. zaslužka po številp družinskih članov in pa, da se bo tudi delavsko stanovanje zaračunavalo za 20 odst. nižje kakor do sedaj, i Ni torej res, da bi bile dosedanje ■st *£ znižane za 50 odst odnosno 45 odjekov, ampak bi se znižale do največ Uo 04«-. in to pri tistih delih, ki so bila te najboljše plačana. Ni res; da so njim beraške, res je le, da so seda-l>lačahazmeram Primerne. Tudi pri teh svniH .'nora podjetje žrtvovati vsak do 3!)i'5ek' samo da obdrži še ca. 200 ur.) Pri delu.« (Podčrtali mi; op. nrečimul>i,',famo. ž°ieii* da bi si ta popravek 'n k' imajo skrb za zdravje nai bi Se i®") obstoj našega ljudstva in Prav, če hi . I/*1 razmislili. Morda bi bilo živeti ttiko h vsai en mesec poskusili no Preživljan*ipan^ln^m razmeram primerkih Popravkov'’:*, °Le,n menimo. da bi ta-pisju Jn bi že na!l k**0 v našem časo-to. Ra tudi -protihih»°vn? oblast skrbela za ne bilo treba. Potemni1' P*""1 kongresov bi bi najprej onega, JT ifi,b!lf| tu sredstvo, ki lilo živeti s temi sredstvi Ka piSe’ pr,si” šele dovililo deliti primem r Potem bi mu način. In število tvrdk k?° niezdo na tak ščanstvom in socialnosti« « s, Sv°bni kr-nrokleto malo. Skopnelo io’ bi bil° soncu. In zadnji čas .bi°žeibMakor snee ob Mariborski delavci na plan! Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru, sklicuje za torek, dne 5. junija 1934 ob pol 19. uri v verando pivovarne »Union« protestno zborovale proti nakani delodajalcev, ki so skrivaj izdelali načrt za izpremembo Obrtnega zakona. S tem načrtom hočejo vzeti delavcem vse pravice, ki jih Obrtni zakon predvideva. Delavci! Nameščenci! Dvignite svoj glas in protestirajte! — Zahtevajte zakon o minimalnih mezdah! Pridite polnoštevilno na protestni shod. Živeti hočemo kot ljudje. Seja mariborskega občinskega sveta Minuli petek se je vršila seja mariborskega občinskega sveta, na kateri se je raz-v, pravljalo o nekaterih važnih komunalnih« zadevah. Uvodoma se je župan spomnil smrti pisatelja Kostanjevca. Po njem se bo preimenovala tudi ulica v kateri je stanoval. Občina je odkupila hišo g. Turka na Pobrežki ■ cesti za Din 400.000.—. Hišo bodo podrli in bo končno vendar Pobreižka cesta regulirana.. Z grabenim materijalom, pridop-ljenim iz te hiše, namerava občina zgraditi nekaj manjših cenenih stanovanj. Za izdajanje »Kronike slovenskih mest« bo mariborska občina ‘prispevala za vsako tiskano stran člankov o Mariboru po Din 200.—. Na interpelacijo o zadevi manipoliran:a z električnim tokom v tovarni Zelenka & Co. je župan izjavil, da bo stvar pojasnil v ta;ni seji. Prošnja za podporo kolodvorskemu misijonu, ki jo je vložilo društvo za varstvo deklet v Mariboru, je bila zavrnjena. Hišo takozvane Kučerjeve ustanove na Slomškovem trgu 12 se bo skušalo preurediti v Vajeniški dom. Radi naprave novih hodnikov na Aleksandrovi cesti je bil sprejet sklep, da bodo morali prispevati za kritje teh stroškov hišni lastniki, vsak okoli Din 3000.—. Mestni občini bo s tem mogočeno, da izvede napravo hodnikov, ki bodo mestoma 4 m široki. Novo sprejeti pravilnik o veseličnem davku predvideva, da so davka oproščene prireditve: vsa predavanja, govori patriotskega, gospodarskega in kulturnega značaja, šolske in cerkvene prireditve, prireditve mariborskih gasilcev, lastne gledališke predstave in lastni koncerti Glasbene matice in tekme športnih društev. Gledališke, koncertne in kulturne prireditve prosvetnih društev uživajo 50% popusta, ako so pravočasno prijavljene in je odpadajoči znesek takse plačati v naprej. Za vse ostale prireditve se plača celotna taksa, to ‘je 10% od vstopnine. Za revizorje Mestne hranilnice so bili izvoljeni občinski svetniki: Petejan, Roglič in Kejžar. Mestna občina bo garantirala za 1 milijon dinarjev, ki jih bo SUZOR v Zagrebu naložil v mariborski mestni hranilnici. Občinski svet je votiral 20.000 Din subvencije reševalnemu društvu, ki bo preuredilo stari rešilni voz v policijski avto (zeleni Heinrich). Veselični davek kino-podjetjem se zniža od 8 na 6 in pol odstotka. Začasno bodo premeščene mesarske stojnice in del drugih prodojalcev z Glavnega trga v Strossmayerjevo ulivo. Pozneje pa se namerava mesarske stojnice premestiti na Rotovški trg. Glavna uprava mestnih podjetij je postala centrala za ves denarni promet mestnih podjetij. Proga mestnega avtobusa bo preurejena, radi česar bo potrebno na Grajskem trgu odstraniti Zemljičevo verando, bencinsko črpalko in reklamni steber. Dopolnilne volitve v upravni odbor mestne hranilnice, ki bi se bile morale vršiti na seji, je župan umaknil z dnevnega reda, radi česar je nekaj občinskih svetovalcev s Tumpejem na čelu demonstrativno zapustilo sejo. Gospodje so se pa po kratkem pre-sletku zopet vrnili, ker so opazili, da je občinski svet kljub njihovi odsotnosti sklepčen. Tozadevne volitve se bodo vršile na prihodnji seji. Tajna seja. V tajni seji se je predvsem razpravljalo o znani manipulaciji toka v tovarni Zelenka & Co., kjer se je zlasti kritiziralo, da se je predolgo zavlačevalo z vložitvijo ovadbe na državno tožilstvo. Delavski občinski svetniki so povdarjali, da ;je nedopustno, da bi v tej zadevi zastopal tvrdko kak advokat, ki bi bil z občino v stikih. Za novega vodjo mestnega gradbenega urada je bil imenovan dosedanji gradbeni svetnik inž. Baran, Napredovali so ravnatelj mestnega 'knjigovodstva Barle in vodja konskripcijskega urada Kramberger. Za sprejem v občinsko zvezo je bilo odobrenih 48 prošenj. Maribor Hala pravica so ogrožene I Poslodavske zfcorniče so izdelale skrivaj, tajno, da bi javnost prehitro ne izvedela, načrt za izpremembo Obrtnega zakona. V tem svojem načrtu hočejo uveljaviti nenavadne iz-premembe v škodo stoinstotisočerih nameščencev in nameščenk, delavcev in delavk vseh strok in profesij. V svojem predlogu in načrtu zahtevajo: 1. Odpust bi bil 14 dneven, če prejemamo plačo mesečno. Če prejemamo plačo tedensko, pa dvodne-ven. 2. V slučaju bolezni naj bi imeli pravico do plače ie po 3 dni. 3. Izgubili bi pravico do dopustov. Trgovski pomočniki in pomočnice, pisarniško osobje vseh vrst, ali bomo to dopustili? Vsi in vse, koli-korkoli vas je in kjerkoli ste, če hočete, da se nam ne odvzame človeka dostojne pravice, vsi na krov! Pridite v sredo, 30. maja ob 20. uri v dvorano Delavske zbornice na protestni shod kjer bomo izrekli odločno: Ne! . . Pomočniški odbor udruženja trgovcev Maribor. Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije podružnica Maribor. Bitka med »Zvezarji« se nadaljuje. Med mariborskimi »Zvezarji« je 'prišlo zopet do hudih prerekanj in medsebojnih groženj, ker se je te dni raznesla vest, da je oblastni odbor v Ljubljani novoizvoljeni odbor mariborske podružnice razpustil in sklical nov občni zbor, na katerem naj ibi bil na vsak način izvoljen za predsednika zopet g. Tum-pej, ki je bil pred kratkim neslavno odžagan. Skupina okrog inž. Grudna trdi, da is tega pod nobenim pogojem ne bo pustila dopasti in namerava v skrajnem slučaju baje razkriti zanimive stvari, ki so se dogajale v raznih institucijah zvezarjev. Grožnje padajo na obeh straneh, eni trdijo, da bodo pome-, tali iz službe v Nabavljalni zadrugi vse 1 umpejeve ‘priganjače, nasprotniki pa zopet zatrjujejo, da bo zletela skupina okrog inž. Grudna, ker ima * !*■ .**.«,•» le g. Tumipej. Za komisarja razpuščenega odbora je bil imenovan inž. Stanojevič, ki bo vodil posle podružnice do občnega zbora, ki bo 10. iunija. Ljubljana nam ne bo diktirala, to je najnovejša parola, ki kroži med mariborskimi zvezarji takozvane večinske skupine. Tum-pejevci pa pravijo, da bodo kmalu naučili upornike discipline. Da bi le ne izbruhnila kakšna vojna med njimil Najnovejša konkurenca med peki in slaščičarji. V zadnjem času so začeli mariborski peki vedno bolj izdelovati tudi razne sladkarije, ki jih prodajajo cenejše kot sla-ščičarnarji. Slaščičarji so morali radi tetfa tudi s cenami dol, ker je bila razlika per-cejšnja. Obenem so slaščičarH dvignili pri obrtni oblasti radi tega protest, da bi pekom prepovedali izdelovanje in prodajanje slaščic. Umrl je v nedeljo sodnik g. Ivan Mi-kluš, ki je že dolgo časa bolehal na zavratni pljučni bolezni, ki jo je dobil v vojni. Pokojnik je bil izredno socijalno čuteč sodnik, ki je bil znan po svoji ljubeznivosti napram revnim slojem in po svoji strogi objektivnosti. Delavstvo, ki je prišlo z njim v stik, ga bo hranilo v najboljšem spominu. O lepotah stare Prage bo priredilo delavsko društvo »Svoboda« predavanje s. dr. Avg. Reismana prihodnjo sredo, dne 6. junija. Predvajalo se ibo okrog 100 skioptičnih slik o krasotah Prage, ki je priznano najlepše mesto v srednji Evropi. Obenem bomo slišali tudi najvažnejše zanimivost', ki jih bodo udeleženci videli na potu na vožnji z avtokarom iz Maribora v Prago na Olimpijado. Ljubljanski velesejem Cena permanentne legitimacije za obisk 14. ljubljanskega velesejma, ki se' vrši od 30. maja do 10. junija, je za izven ljubljanske obiskovalce znižana na Din 20,—. Ta legitimacija daje pravico na večkraten .poblju-ben vstop na velesejem in na znižano voznino na parobrodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, denarni zavodi, županstva itd. Za polovično voznino na železnicah si more vsakdo nabaviti posebno železniško izkaznico, ki jo je izdala železniška uprava sama. Dobi se na vsaki postajni blagajni za Din 5.—, Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Ne velesejmu dobi ipotem potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do 12. maja t. 1. zaključno. Naročniki, pozor I Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, lu so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Za Prago Se nekaj prostih mest V mariborskem avtokaru, s katerim se peljemo dne 6. julija zjutraj na Olimpijado v Prago, je še nekaj mest prostih, ker se bodo peljali nekateri udeleženci z vlakom. Treba pa se je nepreklicno še ta teden prijaviti »Svobodi« v Mariboru. Vožnja bo stala komaj Din 300 sem in tja, kar je uprav pravlično nizko, ker stane vožnja z železnico okrog Din 800.—. Vožnja bo krasna, ker se peljemo skozi nebroj divnih krajev in bo iz odprtega avtokara ob svežem zraku uprav diven razgled. Ceflje Trgovski in privatni nameščenci se vabijo na protestno zborovanje, ki ga sklicuje Z. P. N. J. za petek, dne 1. junija t. 1. ob 20. uri v dvorano Narodnega doma. Pridite vsi polnoštevilno. Trbovlje Načelnik II. rudarske skupine s. Pliberšek, se je po enomesečnem bolniškem dopustu vrnil in bo od 1. junija dalje zopet .prevzel posle. Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom za tolažilne besede in sočustvovanje ob priliki tragične izgube naše ljubljene hčerke Mile. — Posebno pa se zahvaljujemo društvu »Svoboda«, »Zvezi delavskih žen in deklet«, delavski godbi, pevcem, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. — Rodbina Rehar. Kranj Kam bo šlo kranjsko delavstvo? To je sedai največja skrb našega ljubega »Gorenjca«. ki se je ;po končanih bojih med liberalci in klerikalci za kranjsko občino posvetil globokoumnemu razglabljanju socialnih vprašanj. V zvezi s tem je otvoril po vzgledu svojega velikega krščansko-social-nega pobornika Dollfussa veliko kanonado proti marksistom. Duhoviti in dolgovezni člankar bi bil vso svojo modrost lahko povedal v par stavkih: »Delavec naj ostane delavec, podložen in ubogljiv, veren in udan v božjo voljo. Posluša naj posvetno in duhovsko gospodo, pokori naj se njenim zapovedim in naj tudi moli zanjo v litanijah. Nikar naj se na protivi izkoriščanju svojega dela in svojih telesnih sil. Nič zato, če od njegovega dela bogati ipeščica ljudi ,nič zato, če vlada svetu kapitalizem, ki v svoji nenasitnosti zasužnuje sinove lastnega naroda prav tako kot tuje ,ker tako se glasi zapoved: gospod je gospod in hlapec je hlapec. Ne pristoji hlapcu, da bi odločal, ker je pridržano gospodu. Gospod se bo usmilil svojega hlapca ,dal mu bo malo večji košček kruha, da bosta lažje živela on in njegova družina. Hlapec bo smel tudi govoriti in se pritoževati nad izkoriščanjem, udeležen bo na dobičku (kakšen del bo dobil in koliko bo ostalo kapitalisti i, je drugo vprašanje), v glavnem pa mora vse ostati tako, kot je danes na vse večne čase. Bogastvo bo merilo moči, za duševni blagor pa bo skrbela ceTkev.« — Delavski razred pa je prepričan, da prihaja čas, ko se bo dopolnila usoda kapitalističnega razreda, kakor se je dopolnila usoda fevdalne gospode. Za fevdalizmom je prišel kapitalizem, za kapitalizmom bo prišel s ocializem. Tedaj bomo vsi delavci; ne bo več francoskega kapitalista, ki najame jugoslovanskega delavca, ker je cenejši ,da lahko zniža iplačo francoskemu delavcu in tako nahujska enega dlelavca proti drugemu. — Vse kar bo človeštvo .potrebovalo, bo dala skupnost in bo zopet služilo skupnosti. Ne bo več mogoče, da bi Doll-fuss ali kdokoli izdajal plakate, knjige in brošure, ki bi služile samo peščici ljudi, plačevati bi jih pa morale s svojim denarjem množice delovnega ljudstva, proti kateremu so naperjene. Proletarec ni in ne bo tisti, ki z nami drži, ampak tisti, ki ne živi od svojega dela in ne izkorišča dela svojega sočloveka. — Delavstvo je prišlo v nasprotje s cerkvijo, ker predstavniki cerkve stoje na strani tistih, ki delavstvo izkoriščajo in razen tega delavstvo uče, da se sicer more izkoriščanje omejiti, ne pa odpraviti, ki uče, da je treba na tem svetu trpeti, po plačilo l>a iti na drugi svet. Nočemo, da bi ljudje živeli od prebiranja jagod in od molitve — ampak od dela. — Marksizem hoče, da bo bodoči človek imel ne samo dovolj kruha in udobno stanovanje, ki .g,a mu ne bo mogel nihče kratiti ali vzeti (kakor se to dogajaja sedaj tudi pri tistih *ki imajo »svoje« hišice) ampak, da bo užival tudi vse plodove človeške civilizacije in kulture, ki so danes dostopni samo posameznikom. Z edino omejitvijo, da bo odpravljeno vsako izkoriščanje človeka po človeku, dela po kapitalu in naroda po narodu in z vpošteva-njem osnovnega načela, dla 'bo vsak moral delati za vse in vsi za enega, bo človek prost in svoboden. Na vsak način je eno gotovo: Kranjsko delavstvo ne bo šlo s tistimi, ki mu ponujajo kot pomoč proti krivicam: blažev žegen. Oto Bauer' Vstaja avstrijskih de 20 Preval« Talpa avcev njeni vzroki in posledice Aristokratje in generali, ki jim je ideal habsburška preteklost, in pa katoliški klerikalizem: niso marali, da bi prišla Avstrija pod Hitlerjevo oblast. Pač pa so skušali izkoristiti »antimarksistično« konjunkturo, ki je nastala radi Hitlerjeve zmage nad demokracijo in delavskim razredom, da bi tudi pri nas uničili demokracijo in delavski razred ter ustvarili domač, iz krajevnih razmer izvirajoč alpski fašizem. Ko je začelo po 5. marcu1 1933 tudi v Avstriji naraščati nacionalnosocialistično gibanje in je začel Hitler boj z Avstrijo, bi bilo naravno, da bi se proti rujavi nevarnosti zvezale vse sile, ki so bile zoper zvezo s tretjim carstvom. Tega pa niso marali ne aristokrati in generali, ki so skušali zopet obnoviti Habsburško Avstrijo, ne kapitalisti, ki jim je šlo za uničenje strokovnih organizacij in za »odpravo socialnih bremen«, in tudi ne cerkveni knezi, ki jim je, kakor je priznal jezuitski pater Bichlmayer, »fašistovska vzgoja« ljubša kakor demokracija, ki imajo v njej tudi svobodomisleci svobodo propagande. Kajti sicer bi zamudili »pro-timarksistično« konjunkturo. Tako so se začeli naenkrat boriti na dveh frontah: proti nacionalnemu socializmu in proti socialni demokraciji. V boju proti najmanj 70 tim odstotkom lastnega naroda so se morali posluževati zmeraj nasilnejših sredstev, morali so odpraviti vsa od ljudstva izvoljena zastopstva, za cilj so si morali postaviti popolno odpravo splošnih ljudskih volitev, če so se hoteli obdržati na oblasti. Tako so zostrili nasprot-stva do trenotka, ko je preostala delavskemu razredu samo še izbera: ali sramotna kapitulacija ali obupen odpor. Sedaj so zmagali v razrednem' boju proti delavskemu razredu. Sedaj proglašajo: »Odslej ne sme biti nobenega razrednega boja več.« In res! Če mora delavski razreu brezpravno, brez možnosti obrambe prenašati razredno vlado kapitalistov in veleposestnikov, starih generalov in cerkvene hierarhije, ne da bi se jim mogel upirati, ali je potem razredni boj še mogoč? Pomirjenje razredov, ki ga proglašajo, ko so pomorili toliko delavcev, delavskih žen in otrok, pobesili ranjene ujetnike, sestrelili delavska stanovanja — to »pomirjenje« je v resnici popolna uklonitev delavskega razreda pod diktaturo vladajočih razredov. Toda gospodje se motijo! Prav kmalu bodo spoznali, da z njihovo zmago v eni izmed razrednih bitk še ni odločena razredna vojna. In kaj sedaj? Velika zgradba socialnodemokratičnih organizacij v Avstriji je porušena. Ni pa moči porušiti mišljenja 600.000 organiziranih socialnih demokratov v Avstriji. Res, našlo se bo nekaj prebežnikov — prav tako, kakor so 1. 1918 nastali novembrski socialisti, bo sedaj nastalo nekaj februarskih patriotov. Res, nekaj jih bo radi osebnih, materjelnih koristi odpadlo od stranke, veliko boječih bo stopilo v ozadje, še več revnih ljudi pa bo moralo z ogorčenostjo v srcu hliniti mišljenje, ki ni njihovo, samo da si rešijo kos kruha za ženo in otroke. Toda jedro stranke, ki je bilo preizkušeno v ognju, bo ostalo trdno. Silna šola avstrijskega socializma se bo izkazala. Avstrijski delavci so vajeni organizacije. So pravcati mojstri v umetnosti organiziranja. Prav kmalu bodo zopet imeli organizacijo. Prepoved nacionalno socialistične stranke ni mogla preprečiti, da niso naciji danes močnejši, kakor so bili v času, ko njihova stranka še ni bila prepovedana. Prepoved socialne demokracije pa bo delavce še manj ovirala, da bi v novi obliki zopet ne nastala. (Dalje prihodnjič.) Tudi VI obiščite xrv. Ljubljanski velesejem 30.maU-!0.1anila Železniška izkaznica za polo-viino voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja Din 5'— Permanentne velesejemske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih in občin, uradih 40.000 ma obsega sejmišče Vsakovrstno blago. Specijalne razstave: Kartografska, gospodinjska, reklamno-propagandna, ruska Priključeno velikomest. zabavišče Združite koristno s ugodnim! Jesenice Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah vabi na temel u §§ 26 in 33 svojih zadružnih pravil na redna članska zborovanja in na redni občni zbor. Redna članska zborovanja se ibodo vršila kakor sledi in to za oddajališča: Jesenice-Fužine (Sava); v četrtek, dne 21. .junija 1934 ob pol 18. uri zvečer v veliki dvorani Delavskega 'doma na Savi. Jesenice: v četrtek, idlne 14. junija 1934 ob pol 18. uri v Delavskemu domu na Savi. Koroika Bela: v petek, dne 22. junija 1934 ob 7. uri zvečer v zadružni gostilni »pri Konjiču« na Slov. Javorniku. Borovlie—Slov- Javornik: v sredo, dne 20. junija 1934 ob 7. uri pri Konjičiu. Dobrava: v pondeljek, dne 18. junija 1934 ob 7. uri zvečer .[lokal določi naknadno krajevni odbor). Sp. Gorie; v nedeljo, dne 24. junija 1934 ob 3. uri pop. v Zadružnem domu v Sp. Gorjah. Mojstrana! v nedeljo, dne 17. junija 1934 ob 3. uri pop. v 'prostorih hotela Rabič. Dnevni red teh zborovanj bo: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika krajevnega odbora. 2. Poročilo zastopnika osrednjega vodstva. 3. Volitev krajevnega odbora in delegatov za občni z‘bor. 4. Raznoterosti .predlogi in slučajnosti. Redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 1. julija 1934 ob 9. uri dcp. v veliki dvorani Delavskega doma na Sovi s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o dielu’ v letu 1933. in predložitev rač. zaključka za 1. 1933. 3. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za 1. 1933. 4. Volitev izžrebanih in odpadlih čla-nov načelstva in nadiorstva. 5. Ev. volitev odsekov. 6. Čitanie revizij,ketfa poročila Zveze gospodarskih zadrug. 7. Ev. sjjrememlba pravil. 8. Odobritev raznih pravilnikov, ki bo-{'o predloženi občnemu zboru. 9. Sklepanje o drugih .predlogih in razno. Opomba: Če bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši 14 dni pozneje ob istem času in na istem kraj.u drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen Drez ozira na število navzočih pooblaščencev. Po § 23. tvorijo vsi člani, ki stanujejo v območju posameznega oddajališča, člansko »borovanje zadružnikov dotičnega odda-jališča. Vsako člansko zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, ki v tem oddajaliiču redno kupujejo, ali pa so drugače redni in polnopravni člani zadruge. Če ob določeni uri ni navzoče za sklepčnost potrebno števila zadružnikov, se vrši pol ure 'pozneje novo člansko zborovanje, ki je sklepčno brez ozira na število navzočih. s tem je to dnmgo zborovanje istočasno že objavljeno. Po § 24. izvršujejo člani svoje pravice na občnem zboru preko svodih pooblaščencev (delegatov), ki jih izvolijo članska zborovanja vsakega oddajališča za občni zbor na vsakih načetih 25 kupujočih ali polnopravnih članov zadruge po enega. Jesenice-Fužine, dne 24. maja 1934. Nadzorstvo. Načelstvo. Slov. Javornik Knjižnica javorniške »Svobode«. Javor-niška »Svoboda« sporoča vsem svojim članom in vsem obiskovalcem, svoj* javne knjižnice, da bo knjižnica odislej odprta v dosedanjih društvenih prostorih pri Konjiču na Javorniku vsak petek od 7. do 9. ure zvečer. Če je pa na petek ipranik, tedaj dan poprej. Vsi naj si te nove ure idobro zapomnijo in naj marljivo obiskujejo našo knjižnico, ki se stalno izpopolnjuje in nudi vsem dovolj zabave, razvedrila in pouKa. Delavci, vzemite v roke knjige in se izobražujte, da nadomestite pomanjkljivo šolsko vzgojo in da postanete zreli za velike naloge, ki vas še čakajo. Torej vse valbi z geslom: Z izobrazbo k napredku in svobod’, svobodaški odbor. Ptuj Kulturno delo ptufskth delavcev. V četrtek, dne 24. majnika je naše delavsko kulturno društvo »Svoboda« zaključila predavateljsko sezono za čas poletja. Večina naših delavcev in delavk dela po službi v tovarni in delavnicah na svojih, njivah, ki jih imajo v najemu. Tembolj smo se radi tega čudili, da so ljudje še po tem dvojnem dnevnem zaposlenju prihiteli zvečer v tolikem številu na ipredavanje s. dr. Avg. Reismana o Masaryku, da nam ,je zopet zmanjkalo stolov v dvorani in so moratli poslušalci na vseh straneh stati., Ta predavateljski večer se je pretvoril v pravcato majhno akademijo, koje program je trajal do 23. ure. Najprej je zapel 2 pesmi mešani pevski zfcor, ki kaže razveseljiv napredek. Sledilo 'e predavanj* o Masaryku ki je bil ravno ta dan zopet izvoljen v Praji, že četrtič za vaJitel:a Češkoslovaške republike. Izvajanja o Masary-ku in niegov h nazorih O socializma, o pra- vi narodnosti in palriotizmu so zbujale naj-večie zanimanje, posebno, ker je predavatelj preprezal in pojasn!eval Maaarykovo delovanj in njegove izreke o patrlotirmu delavca s primeri in razmerami iz našega življenja. Razen tetfa je predavatelj predvajal na gramofonski plošči fantare iz Smetanove opere »Libuše«, g katerimi so isti dan v Pragi oznani1' izvolitev preziJenta Masary-' n. Na ploščah rmo sHSali še tudi krasno Snictarovo pesem »Rolnicki«, kmečko pe-s -m v dnkaz, kol:ko poezije in 'nteligence je v motivih rarodne pesmi, kako mora viša inteligenca č Tati :ra svoje umetniško ustvar-ianje pri preprostem narodu. Tudi naše delavstvo se torei lahko s samoizobrazbo, či-tanjem in obiskovanjem predavanj, dvigne zelo visoko, ;!a bo sposobno za boj v svojem težkem položaju. Predavanju so sledile daljnje pesmi mešanega in moškega pevskega zbora »Svobode« in globoko občutena recitacija s. Bezjaka. S. Gabrijel je še poročal o raznih perečih zadevah ptujskega delavstva, nakar se je priglasilo lepo število novih naročnikov »Delavske politike«. Predavanje je zaklfučil tamburaški zbor. Muta Občni zbor podružnice Konzumnega društva za Mežiško dolino se je vršil preteklo nedeljo, dne 27. t. m. ob izredno lepi udeležbi zadrugarjev. Zborovanje je vodil s. Po-derschau, poročilo o delovanju zadruge je podal s. Topolovec iz PrevAlj, za njim pa je govoril o pomenu zadružništva v delavskem gibanju s .Eržen. Poročilo o stanju zadruge je zelo zadovoljilo vse navzoče. V manj kot osemmesečni poslovni dobi je zadruga pokazala izredno lep napredek. Vsi zadružniki imajo neomejeno zaupanje v zadrugo. Izvoljen je bil odbor s s. Poderschanom in Srebotnikom na čelu. Tako odbor, kakor tudi trije delegati za občni zbor v Prevaljah so bili., izvoljeni soglasno. — Podružnica na Muti šteie zelo zavcidne zadrugarje, ki so v najtežjih časih ostali ' trdni m neoma:ni v svoji zvestobi do delavskega zadružništva, kot tudi do organiziranega delavskega gibanja sploh. GuStani Občni zbor podružnice Konsumnega društva za Mežiiko dolino se je vršil preteklo nedeljo, 'dne 27. t. m. Vodil ga je s. Verč-ko, poročala sta pa ss. Topolovec in Eržen. Pcslednji je govoril zlasti o odnosih med strokovnim in zadružnim gibanjem. V debati so se pa oglasili k besedi sodrugi in sodru-žice, ki so iznesli razne predloge in stavili vprašanja. Poročilo zadruge pa je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje. Kot predsednik novega podružničnega odbora je bil izvoljen s. Verčko. Določeni so bili nato tudi delegati za občni zbor. Kriza zaslužka v tovarni zaposlenega delavstva silno vpliva na promet zadružne prodajalne. Vendar pa zavedni sodrugi vrše kljub temu svojo dolžnost napram zadrugi, pri čemer sodružice nikakor ne zaostajajo, Kdaj bo konec praznovanja. V tovarni rao zadnje mesece zelo slabo zaposleni. Delamo samo po tri tedne na mesec, kar se seveda močno pO’zna pri zaslužku. Zaupniki so že nekajkrat posredovali v tej zadievi. Najbrž ibi se dalo tudi še kaj doseči, ako bi tudi vse delavstvo izvršilo svojo dolžnost in nastopilo tako kot je treba. — Opažamo, • a se je pri nas uvedel priganjaški sistem. Nameščenci so vsi dobro plačani in prejemajo tudi nekakšne premij« od storitve. Mi jim njihovih plač niti najmanj ne zavidamo, ssj bi tudi mi sami zase radi dosegli kakšno izbol;šanje. Zamerimo pač pa tistim nameščencem, ki mislijo, da se morajo oddolžiti podjetju za plačo s tem, da delavstvo priganjajo, hoteč doseči, da bi opravijo v treh tednih isto storitev kot poprej v štirih. Tem gospodom veljaj naš prija7en opomin, da naj s svojim priganjaškim sistemom na račun slabo hranjenega delavstva nehajo. Postavite se na stališče, .da ste plačani za delo in ne za priganjanje, ne za to, da bi pomagali kapitalistom izkoriščati ubogo paro, ki jo delo na strojih že itak samo ob sebi priganja. Črna pri Prevaljah Tombola »Svobode« je za enkrat preložena, » Delavsko kulturno dru- štvo »Svoboda« torej ne more prirediti svoje tombole ne 3. in ne 10. junija kot se ie to nameravalo in dogovorilo z ostalimi društvi, da bi ne bilo konkurence. III. Delavska Olimpijada v Pragi 45.000 telovadcev. V Prago so prišle sedaj prijave udeležencev delavskih telovadnih društev za III. Delavsko Olimpijado iz cele republike. Po-kret med čehoslovaškimi sodrugi je od zadnje Olimpijade ogromno narasel. V telovadbi bo namreč sodelovalo nad 45 tisoč sodružic in sodrugov. Takšne telovadne armade še do-lej delavstvo v Evropi ni postavilo pred javnost. Angleži na Olimpijadi. Poročali smo že o 'prijavi angleških športnikov na Olimpijado. Pa tudi Angleš‘ta Labour Partv (delavska stranka) je sklenila, da bo poslala v Prago kot oficijelnega zastopnika predsednika stranke Waltra R. Smitha s katerim pride tudi odličen delavec v zunanji politiki major Attlee'. Tudi delavski angleški tisk ibo zastopan na Olimpijadi. Rfnc konference v dneh Olimpijade. Poleg že javljenih sestankov in konferenc bo v dneh Delavske Olimpijade v Pragi še celo vrsta drugih zborovanj kot delavskih gledaliških igralcev, Zveze socialističnih obrtnikov in trgovcev itd. Zabave in akademije. Končno bo v velikanskih dvoranah Slovanskega otoka sredi Vltave vsak večer ob bajni razsvtetljavi večja zabava nastopi godba in telovadnimi akademijami, Z zlet-nim znakom bo znižana vstopnina na številne razstave slik itd., v muzeje, moderno galerij?. itd. in bo znašala komaj po Vi« 50 do Kč 1.—. M Prijatelj Prirode" »Prijatelj Prirode« Maribor. V četrtek, dne 31. maja izlet na Urbana, Sv. Križ. Odhod cb 6. uri zjutraj iz Glavnega trga. V necel jo, dne 3. junija izlet čez Šumik, Beigott, Sv. Arch, Bolfenk, Maribor. Odhod ob pol ?' uri z utraj z vlakom do Ruš. Razno Koliko zvezd je v vsemirju... petdeset let ugotavlja osemnajst ? " servatorijev po vsem svetu, kol* ° zvezd se nahaja v vsemirju. S jem in fotografiranjem sku$*i° dognati število zvezd. V našo1” svetovnem sistemu (to ie naše solnce ^ vsa ozvezdja z zemljo vred, kj se sučejo okoli solnca, je okoli štiri milijone velikih stalnih zvezd, takozvanih stalnic. Toda tudi to velikdf število je le drobec vesoljstva, Število išvezd, anjših še šteli niso, v še nedogna- ni nem svetovnem prostoru, utegne znašati 170 milijard. kupujte svoje potrebščine pri nalili inserentih. LEGAT LJUBLJANA« MIKLOŠIČEVA 28 ŠPECERIJA delikatese ZAJTRKOVALNICA ID NO Sl Tink*: Ljudska tiskarn*, SL 'd. ▼ Maribor«, pretfstaTltelJ Josip Ošlak' ▼ Mariboru. — Za konzorcij Izdaja k arcM« Viktor Erie* ▼ Maribor*.