Dr. Vladimir Kokole Agrarna pokrajina in agrarna izraba tal v Veliki Britaniji Agrarna izraba tal v Veliki Britaniji je stara že dobrih štiri tisoč let. Od tedaj se je silno povečalo število prebivalstva otoka in danes živi tu od kme- tijstva le dobrih 6 odst. vsega prebivalstva. Toda še vedno je agrarna proizvodnja ena najvažnejših panog britanskega gospodarstva. Majhno število ljudi v pri- meri s celotnim prebivalstvom ne daje prave podobe o vlogi agrarnega gospodarstva in komaj kaj pove o vlogi agrarnega izkoriščanja, ki je v dolgi dobi tako korenito spremenilo lice pokrajine v Veliki Britaniji. Prav agrarna izraba tal je globlje posegla v angle- ško pokrajino kot industrijska revolucija in pojavi, ki so jo spremljali. Po današnjem videzu pokrajine je komaj mogoče slutiti, kakšna je bila Velika Britanija pred prvimi za- četki kmetijstva. Po svojih klimatskih prilikah je sko- raj vse Britansko otočje v glavnem prirodno področje gozda. Ta prvotna gozdna odeja res ni bila nikoli povsod in dosledno sklenjena, niti ni bila sestava go- zda po vsem Britanskem otočju enaka, a gozd je bil le dominantna rastlinska združba. Kljub temu, da Ve- lika Britanija ni velika dežela, je vendar dovolj pro- storna, dovolj raztegnjena od juga proti severu, da se poznajo učinki matematično geografske lege in fizikalnih svojstev morja okrog otočja, ki so poleg položaja na zahodni, atlantski strani Evrope vplivali na razlike v podnebju in v zvezi s tem tudi na rastje. Osnovna razlika med višavskimi in nižinskimi pod- ročji otočja je .dalje važnejša, kot bi sklepali le po naših predstavah nizkega in visokega. V deželi, kjer je gornja meja gozda mnogo nižja kot pri nas, tudi manjše razlike niso brez pomena. Zato je tudi nižavje bliže gornji klimatski meji vegetacije na splošno in kulturnih rastlin posebej. Medtem ko so višinske raz- like važne predvsem, glede na temperaturne prilike, je relief važen tudi za razporeditev padavin, ki so, kakor vemo, na zahodni strani Škotskega višavja in Penni- nov ter v Walesu povprečno mnogo višje kot so v vzhodni polovici Velike Britanije. Tako so v višino kakor v smeri vzhod—zahod važne klimatske ločnice. Ker višavje v Veliki Britaniji prevladuje na zahodu, moremo govoriti nekako o dveh delih otoka: o vlaž- nem in zaradi višin v znatnem delu povprečno hlad- nejšem zahodu, in o relativno sušnem in toplejšem vzhodu. Seveda pa ne smemo pri tem prezreti, da ve- lja taka klimatska dvojnost le v omejenem smislu, predvsem le za toplejšo polovico leta. Kajti nižji pre- deli na zahodu so pozimi dejansko toplejši od vzhod- nih. Ker pa zima za domala vse kulturne rastline ni vegetacijska doba, je v agroklimatološkem pogledu vsekakor upravičeno poudariti omenjeno dvojnost. Loč- nica te je nekako letna izohieta 30 inchev (ca. 760 mm), ki seveda od leta do leta v skladu z množino letnih padavin zelo niha, vendar na splošno le tvori kritično zono med vlažno in relativno suho Britanijo, potekajočo nekako ob vzhodnem robu Škotskega vi- šavja in Penninov preko osrednje pokrajine Midlands proti jugu nekako do zahodno od otoka Wight. Če- tudi ta črta ni nikjer prav jasno izražena, je bil njen pomen za izrabo tal in gojenje kulturnih rastlin ved- no zelo globok in trajen. Te poteze prirodnega okolja, v katerem se je spre- minjala podoba Britanskega otočja, so ostale skozi dobo zadnjih nekaj tisočletij v glavnem neizpreme- njene, kakor je še mnogo bolj nespremenjena ostala geološka osnova za prst, ki jo prekriva. Vendar Be je agrarno izkoriščanje tal začelo že nekoliko prej, preden so se ustalile klimatske prilike, ki prevladu- jejo danes. Postdiluvialne 'klimatske spremembe, ki jih poznamo kot borealna, bolj kontinentalna in at- lantska, (bolj namorska obdobja, so še zajele najzgod- nejšo dobo agrarnega gospodarjenja. Domnevajo, da segajo začetki poljedelstva še v zadnjo borealno dobo, ko je bilo podnebje bolj suho in poleti toplejše. Tedaj je obstajalo mnogo neolitskih naselij. Toda ta niso bila v vzhodem, nižavskem delu, temveč skoraj iz- ključno v zahodnem, višavskem delu. Ostanke teh naselij je mogoče še danes videti po pustem travna- tem višavju na planoti Dartmoor, ki je bila takrat porastla z gozdom, četudi bolj redkim. Okrog teh naselij iz okroglih koč s kamenitimi zidovi in obdanih s kamenitim nasipom, so bile razkropljene majhne njive, več ali manj pravokotnih oblik, ki so jih obde- lovali z motiikami. V nižje predele na vzhodu je pro- drlo poljedelstvo kasneje, po invaziji Keltov v tisoč- letju pred našo ero. Keltska poselitev pa se je tudi tu držala bolj planotastih vzpetin iz krede, ki so za- radi poroznosti bolj sušne in je bila na njih prvotna gozdna odeja mnogo redkejša in nemara na posamez- nih sektorjih sploh prekinjena s prirodnimi jasami. Tudi prst je na teh krednih platojih na splošno plit- vejša in lažja, kar je pri primitivnih obdelovalnih orodjih igralo zelo važno vlogo. Stanehenge na Salis- bury plain, eni teh močno vravnjenih, nizkih planot, je bil središče keltske Britanije. Tudi keltska polja so bila majhna in nepravilnih oblt'k. Le tu pa tam, na manj položnih pobočjih, so ležala v umetno ureje- nih kulturnih terasah (tako imenovanih »linchets«). Še danes jih potnik lahko opazuje iz avtobusa na več krajih v južnozahodni Angliji, posebno okrog veli- kega gradišča Maiden Castle blizu Dorchestra. Veliko krčenje gozdov v nižinskem svetu pa se je začelo šele kasneje. Danes je ugotovljeno, da je pri- šel železni plug v uporabo deloma že v keltsko-rim- ski dobi. Prineslo ga je eno izmed keltskih plemen iz današnje Belgije. Vendar se uporaba pluga ni bi- stveno razširila. Rimska doba starega keltskega kme- tijstva ni bistveno izpremenila, četudi je imela v dru- gih pogledih globok vpliv na deželo. Korenito spre- membo je pomenila invazija Anglov, Sasov in drugih germanskih ljudstev, ki so prinesla s seboj uporabo močnejšega, železnega pluga z vprego štirih parov 40 volov. Ta tehnološka izboljšava je v zgodnjem sred- njem veku omogočila oranje na mnogo težji prsti kot do tedaj, in začelo se je veliko 'krčenje zemljišč na težji zemlji v nižavju, ki je ostala do tedaj pod gostimi, pretežno hrastovimi gozdovi. Angli, Saši, Juti in kasneje Danci so prišli z vzho- da in so poselili in izkrčili predvsem1 vzhodno polovico dežele, kamor se je zaradi tega v srednjem veku premaknilo težišče prebivalstva. Zahod je še dolgo obdržal ne le staro keltsko prebivalstvo, temveč tudi keltski agrarni sistem z malimi zaselki in samotnimi kmetijami. Anglosaška, oziroma bolje germanska po- selitev, je bila poselitev po različno velikih vaseh. Osnovne poteze v načinu izrabe tal so se uveljavile, še preden jih je fevdalizem še po svoje dopolnil. Va- ška skupnost je bila osnovna anglosaška socialna eno- ta in v njenem okviru so začeli z urejanjem zemljišča v agrarne namene. V zvezi z močnejšim plugom in dolgo vprego so se začele pojavljati na novo osvo- jenih ornih tleh tudi dolge njive, na katerih so mogli potegniti dolgo brazdo, povprečno 220 čevljev dolgo (a furrow long), in furlong je še danes angleška dol- žinska mera, kakor tudi chain, 22 čevljev, kar je bila povprečna širina njivskih parcel. Te podolžne njive so bile po več skupaj na treh prvotnih kosih vaškega polja prav tako značilne za srednjeveško Anglijo, ka- kor so še danes po velikem delu zahodne in srednje Evrope. Na njih so kmetovali po tako imenovanem tripoljskem sistemu, kjer so se menjavale na isti njivi vsaka tri leta jara pšenica, ozimna pšenica (ali kako drugo žito) in praha. Na glinastih tleh, ki jih zlasti v osrednjem delu Anglije, v Midlands, ne manj- ka, so zaradi boljše drenaže izkopali na posameznih njivah vsakih nekaj čevljev narazen jarke in vmes namestili prst, tako da je bila prst tudi tam, kjer je pridelek rastel v nekoliko višji legi in se je bolje odmakala. Ta način urejevanja njiv, ki ga imenujejo »ridge and furrow«, je pod travnato odejo, ki je pre- krila ornico mnogokje na težki zemlji v zadnjih sto- letjih, še danes ponekod prav razločno ohranjen. Ostali del vaškega zemljišča je bil običajno vlažen travnik ob potoku ali reki in gozd ah pašnik na naj- slabših tleh, ki jih sploh niso obdelovali. Ta so bila trajno srenjska last, gmajna, kjer je vsak vaščan lahko pasel ali sekal les za drva in druge potrebe. Res pa je, da je že v srednjem veku mnogo te srenj- ske zemlje bilo tudi naknadno izkrčene, in prvotna tri polja so se s tem na škodo gozda ali pašnika povečala. Fevdalizem tega sistema v bistvu ni izpre- menil, le rustikalni zemlji je dodal še dominikalno, ki pa so jo obdelovali tlačani na isti način. Proti koncu srednjega veka so se začele v agrar- nem sistemu in vzporedno v agrarni pokrajini velike spremembe, ki so v dolgem razvoju do danes popol- noma spremenile njen značaj. Z začetki denarnega gospodarstva so zemljiški gospodje začeli oddajati svojo dominikalno zemljo v najem podložnikom ah tudi svobodnjakom, obenem pa so raje zahtevali denarne dajatve tudi z rustikalne zemlje, namesto dajatev v naturalijah in tlake. Izkazalo se je, da je najeta de- lovna sila bila pri kultivaciji bolj učinkovita kot dote- danje prisilno delo tlačanov. Nenadna okoliščina, ve- lika kužna epidemija ob koncu 14. stoletja, M je po- brala skoraj polovico vsega prebivalstva, je silno po- Agrarne pokrajine na krednih planotah JZ Anglije. Parcele so zelo velike in precej kvadrataste oblike. V sredini kulturne terase, verjetno keltskega izvora 41 spešila najemništvo. Kmetsko prebivalstvo, ki je pre- živelo »črno smrt«, je bilo preveč razredčeno, da bi zadovoljivo obdelovalo vso zemljo, rustikalno in do- minikalno. Tisti, ki so ostali, so tekmovali z delovno silo zemljiških gospodov in so imeli ugodnejši polo- žaj s tem, da so lahko zahtevali visoke mezde. Po- sledica je bila, da so zemljiški gospodje mnogo orni- ce opustili in prešli na ovčerejo, ki je zahtevala mno- go manj delovne sile. Konjunktura za volno je bila prav tedaj ob razvijajoči se flamski manufakturi on- kraj Rokavskega preliva nadvse ugodna. Z opušča- njem ornice so seveda opustili tudi periodično razde- ljevanje njivskih arealov, ki so jih zato v velikih arondiranih parcelah pustili kot pašnike. Po veliki kužni epidemiji je mnogo kmetov povečalo svojo po- sest tudi z zemljišči pomrlih sorodnikov in so tudi lahko bolje arondirali vsaj nekaj svojega zemljišča. Sistem treh polj se je začel krušiti. Tedaj so bili po- stavljeni temelji angleškemu agrarnemu sistemu, ki ga sestavljajo veleposestniki (landlords), farmarji, ki imajo deloma svojo zemljo. Še več pa jih ima vele- posestniško zemljo v najemu in plačuje zanjo zem- ljiško rento. Tretji so poljski delavci (labourers), kmetski proletariat brez lastne zemlje, ki delajo pri farmarjih. (Veleposestniki oddajajo namreč svojo zemljo po velik večini v najem farmarjem in je na lastnih gospodarstvih ne obdelujejo z najeto delovno silo.) Do končnega izoblikovanja tega sistema pa je bila od konca srednjega veka še dolga pot. Na tem mestu nas zanimajo predvsem posledice za agrarno pokrajino, ki so se sprožile z arondiranjem. Zaokrožena posestva so se začela pojavljati v za- četku novega veka, pa tudi že malo prej, vendar na drugačen način. Obogateli trgovci in prekupčevalci z volno, ki je bila glavni pridelek za izvoz, so začeli kupovati zemljo in urejati tam svoja podeželska po- sestva, .postavljati po deželi zlasti svoje domove, skratka, posnemati način življenja veleposestnikov, landlordov, socialna skupino, ki je bila za klin više na družbeni lestvici. Ddoma so zemljo obdelovali v last- ni režiji, pogosto pa so jo tudi dali v najem farmar- jem in pobirali od njih najemnino kot stalen dohodek. Tudi bogatejši kmetje so z nakupovanjem prišli več- krat do lastnih večjih posestev s precej arondiranim zemljiščem. Ti svobodnjaki so zaradi hipotek v kas- nejšem kapitalističnem razvoju zelo pogosto sicer spet prišli ob lastništvo, toda njihova gospodarstva, če- tudi v najemmiškem odnosu, so ostala zaokrožena. An- gleška agrarna pokrajina se je začela na ta način vidno preobražati. Namesto na delce razdeljenih polj s podolžnimi parcelami, brez meja vmes, se je po- javljalo vedno več arondiranih posestev z večjimi, bolj kvadratnimi ali pravokotnimi parcelami. Ob me- jah teh parcel, ki so označevale posestne meje, so običajno nasadili žive meje ali pa so jih obdali z zidovi iz kamenja ali prsti. Po meji so pogosto na- sadili tudi drevje, zlasti v kasnejših stoletjih, ko je vprašanje preskrbe s kurivom in lesom postalo pereče. V sedemnajstem, zlasti pa v osemnajstem stoletju so namreč nekdanji obsežni gozdovi skopneli na sila skromne ostanke. Gledano z daljave, napravi zaradi tega drevja ob mejah angleška pokrajina na prvi pogled vtis, da je precej gozdnata, četudi je ta vtis popolnoma varljiv in zgrešen. Ograjene parcele, »En- closures« so sicer brez drevja. Razvoj »ograjevanja« ni bil tako nenaden in hi- ter, kakor se je tudi zgodaj začel. V 17. in 18. sto- letju je bilo še vedno zelo dosti neograjenih agrarnih površin. Toda kmetijska revolucija, ki se je tedaj začela še pred industrijsko revolucijo (kakor imenu- jejo angleški zgodovinarji velike sodobne tehnološke spremembe v proizvodnji), je razvoj po svoje silno pospešila. Kmetijska revolucija pomeni sprva in pred- vsem uvedbo štiriletnega kolobarja (tako imenovane- ga norfolškega kolobarja) brez prahe, ki so jo za- menjali s krmilnimi rastlinami, zlasti z deteljo. Prve poskuse v tej smeri so napravili nekateri kmetje-svo- bodnjaki, pa tudi nekateri zemljiški gospodje, ki so v Angliji mnogo bolj obdržali kontakt z gospodarje- njem na svojih zemljiščih kakor v sosednjih zahodno- evropskih deželah. Ti poskusi so bili mogoči seveda le tam, kjer tradicionalni predpisi1 v kolektivnem go- spodarjenju po sistemu treh polj (prvotnem ali mo- dificiranem) niso preprečevali, da bi se gojile druge rastline, kot one, katere so gojili vsi drugi iz vaške skupnosti. Po starem sistemu so vsako leto 1. avgu- sta po žetvi odstranili z njiv začasne ograje med po- sameznimi parcelami in vse polje je bilo spet skupna posest in so ga kot tako obvezno prepustili živini, da se je tam pasla. Na teh njivah seveda ni bilo mogoče gojiti nobenih strniščnih kultur. Obenem pa je prosto mešanje živine na paši preprečilo vsako kontrolo nad razplodom, kar spet pomeni, da ni bilo mogoče vzgo- jiti in vzdrževati boljše pasme živine. V obeh prime- rih, v primeru poljedelstva in živinoreje, je bilo mo- goče doseči napredek šele, ko so začeli ornico in trav- nike ograjevati s stalnimi ograjami kot individualne, trajne parcele. To ograjevanje se je začelo, kot vemo, že precej prej, toda agrarna revolucija ga je zelo pospešila. Za tehnološko izboljšavo kmetijstva je po- stalo sčasoma nujnost. Videli smo že, kako so nastajala ob koncu sred- njega veka, po epidemiji kuge, zaokrožena posestva z nakupom in dedovanjem. V dobi agrarne revolucije pa to ni bil glavni način. Največkrat so ograjevali parcele, primerno komasirane, združene z medseboj- nim dogovorom med samimi kmeti oz. farmerji, po- gosto pa tudi po dogovoru med zemljiškim gospodom in vaščani. Četudi je bilo ograjevanje predvsem ko- renit poseg v parcelacijo in ne predvsem v lastništvo zemlje, je bilo pri tem nemara tudi mnogo samovolj- nosti in nasilnih odtujitev kot posledica angleškega običajnega prava. V to dobo spada gibanje »leveller- jev«, lokalno organiziranih vaščanov, ki so razdirali posamezne ograje. Pri ograjevanju so posebno trpeli kočarji, ki so imeli svojo zemljo, če že ne v lasti pa vsaj v užitku na vaških gmajnah (»commons«), ki so bile takrat še močno obsežne. Kljub očitnim pred- nostim, ki jih je pomenilo ograjevanje, je bil sprva odpor proti ograjevanju precej hud in parlament je moral v tej dobi sprejeti več zakonskih predpisov o prepovedi ali vsaj o kontroli nad ograjevanjem. Toda ti ukrepi so proces samo regulirali, ustaviti pa ga niso mogli. Po letu 1740, ko je na široko prodrla 42 agrarna revolucija in so prednosti ograjevanja postale na široko znane po deželi, jei bilo ograjevanje posebno živahno. Do leta 1840 je bila praktično vsa ornica že ograjena pa tudi velika večina travnikov in deloma nekdanjih skupnih (pašnike?/. Podolžne, a ograjene parcele tu in tam še danes kažejo, da so nastale iz komasiranih njivskih »prog«, četudi so na splošno izjema med pretežno četverokrilnimi velikimi parce- lami, ki jih v angleški agrarni pokrajini danes lahko opazujemo. Ograjevanje je učinkovalo na parcelacijo pa tudi še sicer posredno na pokrajino. Tehnološke in socialne spremembe, ki so sprožile ograjevanje, so z njim od- ločilno vplivale tudi na končno izobliko angleške cest- ne mreže. Z izjemo starih rimskih cest in nekaterih redkih srednjeveških romarskih poti so nastale angle- ške ceste iz lokalnih potreb, to se pravi, kot pota, ki so peljala iz vasi na posamezna polja in do skupne gmajne, pa pota, ki so vezala vasi med seboj in z najbližjim trgom. Ob ograjevanju so ta glavna pota na splošno pustili, izginilo pa je zelo mnogo kolovo- zov, ki bi se bili sicer kasneje verjetno tudi razvili v stalne ceste. Kvaliteta tal je z ograjevanjem vred odločilno vplivala na širino cest, ki so ostale. Kjer je bila zemlja dobra in zato dragocena, so nove meje stisnile pot na zelo ozko traso. Kjer pa je bil svet slabši in posebno, če je bil na glinasti osnovi, so pu- stili širše robove na obeh straneh, da so se vozila, ka- dar je bilo1 vlažno in blatno, lahko umaknila tna trdejšo travnato osnovo na obeh straneh trase, oziro- ma cestišča (če smemo neutrjene površine tiste dobe tako imenovati). Ob cestah so bile seveda prstene in kamenite ograje, ali take iz žive meje in pogosto v njih drevje. Iz vseh teh razlogov je danes velika večina angleških cest vijugastih, ozkih in so zaradi drevja pogosto zelo neprijetne za hitri in danes ma- sovni avtomobilski promet — četudi so dosledno vse asfaltirane ali betonirane. Podoba angleških vasi izvira v osnovi še iz dobe pred ograjevanjem, prav tako kakor so ohranile svoj prvotni položaj v pokrajini. Danes pa je le sila malo vasi ohranilo prvotno agrarno strukturo. Ena izmed teh zelo, zelo redkih vasi, Laxton, v grofiji Noting- hamshire, je proglašena za nekak živ agrarni muzej. Znamenita je predvsem zato, ker je ohranila ornico v glavnem še vedno v treh kompleksih brez ograj med posameznimi parcelami, tako da je polje res odprto in zasluži naziv open field (to je angleški ter- min za poljsko razdelitev na delce). Potnika iz Sred- nje Evrope, vajenega naših ozkih »prog« oziroma »jermenov«, pa tudi ta »klasični« angleški primer razdelitve na delce nekoliko razočara. Ozkih parcel, tudi 22 čevljev širokih, v Laxtonu ni več, četudi so v primeri s parcelami sicer resda dokaj ožje in so res dolge. Historični razvoj angleškega kmetijstva je šel pač v komasacijo že zelo zgodaj in ne v eksce- sivno drobljenje. Celo polja v Laxtonu se komasaciji niso povsem izognila. Precej domač vtis napravi sama vas Laxton. Je še domala povsem agrarna, to se pravi, da prebivalci živijo od kmetijstva, od obdelo- vanja okoliških zemljišč. Kmetski domovi so precej obsežni, a gospodarska poslopja so v njih večja od hiš samih, ki so vsekakor tipično angleške, nizke, eno- nadstropne, izključno stanovanjske stavbe. Stare, pr- votno lesene in pritlične kmetske hiše, so tudi v Lax- tonu povsem izginile. Vendar stojijo domovi še danes za angleško vas kar precej narazen, čeprav še vedno v izraziti gruči, brez pravega reda. Med domovi je obilo vrtičkov pa tudi sadnega drevja, ki ga danes sicer v vaseh običajno ni kaj prida. Tudi od ceste so domovi bolj odmaknjeni. V sredi je nepravilen, odprt travnat prostor z nekaj drevja. Skratka, človek ima vtis, da je »na kmetih«, oziroma, če prezre telegraf- ske drogove in osamljene televizijske antene na eni, dveh hišah, pa seveda asfalt na cesti, da je v An- gliji preteklih stoletij. Takih in podobnih vas«, kot je Laxton, pa je že zelo malo, vsekakor nimajo več open fielda. Moderna angleška vas je sicer svoj agrarni izgled in zlasti značaj močno, če ne že domala povsem izgu- bila. Z napredovanjem ograjevanja so nastajali kmet- ski, bolje rečeno, farmarski domovi izven starih vasi, zunaj med njivami in travniki, po možnosti sredi na novo arondiranega zemljišča. Sprva so bili to posa- mezni, sčasoma pa si je večina farmarjev postavila svoje domove zunaj. Vsekakor pa so večinoma ostali v vaseh še kmetijski delavci, labourers, in živijo v hšah ali hišicah, ki so bile pretežno, in so mnogokrat še vedno last farmarja, h kateremu hodijo po po- godbi na delo. Take hišice, ki so vezane na kmetijo (tied cottages), so redni sestavni del vasi. Včasih stoje te hišice poljskih delavcev tudi v majhnih sku- pinah kje blizu farme ali tistih farm, kjer delajo, vendar pa ne zelo pogosto, V vaseh so ostale od sta- rega le gostilne, cerkve s farovži, večkrat domovi manjših zemljiških posestnikov, včasih domovi malih posestnikov, vrtičkarjev in hiše nekaterih obrtnikov. Med njimi so kovačije in kolarske delavnice v veliki meri zamenjale mehanične delavnice. Mizarske in čev- ljarske popravljalnice in redkeje delavnice še nekako uspevajo. Tu pa tam dela še kakšna žaga, a na elek- trični ali motorni pogon, medtem ko so mlini na vod- ni pogon izginili iz agrarne pokrajine in so tudi pe- karne po veliki večini prestavili v večje kraje. V de- vetnajstem stoletju je začel prihajati v vasi tudi mest- ni živelj, delavci in uslužbenci, zlasti v vasi ob želez- nicah in blizu mest, ki so v! Veliki Britaniji pač dovolj na gosto posejana. Dobro organizirani in zelo na ši- roko razpredeni avtobusni promet, ki zajame domala vsako kolikor toliko večjo vas, pa je urbanizacijo vasi posebno pospešil. Razen v bolj odročnih vaseh, v manj urbaniziranih zahodnih in višjih pokrajinah, so f/ mnogih vaseh nastale novi »urbanski« deli. To so ali privatne hiše delavcev in nameščencev pa ljudi iz raznih svobodnih poklicev in penzionistov ali pa so stanovanj sli e kolonije lokalnih oblasti (lokalnih sve- tov, po katerih take hiše običajno imenujejo »council houses«, ali po naše »občinske hiše«). Te poslednje oddajajo v najem vedno pogosteje tudi poljskim delav- cem. V današnji angleški vasi je v primeru z našo vasjo tudi precej trgovin. (Anglija je pač v znatni meri — a nation of shopkeepers, dežela malih trgov- cev, kakor Angleži sami včasih pravijo pol v šali, pol zares). Celo prav majhne vasi imajo vsaj »ge- 43 neral store« (nekako trgovino z mešanim blagom), vas je v znatni meri tudi trgovski center za manjše Večje vasi pa imajo običajno skupino pol ducata vasi in farme v okolici. osnovnih trgovin za razne potrebe. Skratka, angleška (Nadaljevanje sledi) Vera Marchisetti • • • . . , v tf Londonska letališča do letališča. Zaradi velikega prometa v mestu je pre- voz do letališča daljši od prevoza z avionom. Na pri- mer od Londona do Amsterdama se z avionom potuje 1,20 ure, medtem ko se pri prevozu od središča' mesta do letališča in obratno izgubi 2,20 ure. Na splošno ve- lja; čim krajša je zračna pot, tem večji je pomen prevoza do letališča. S tem v zvezi je treba poudariti, da bo imel helikopter v bližnji bodočnosti življenjsko vlogo. Prostor, ki je izbran za letališče, mora biti velik. Treba je vedeti, da ne služi samo za izletne in pri- stajalne steze, temveč tudi za izgradnjo drugih ob- jektov, ki jih zahte^ letališče. Seveda se pa mora položaj letališča ravnati tudi na mesto samo. Lep primer za vse to je londonsko letališče. Zgo- dovinski razvoj prikazuje, da se je londonsko letališče vse do leta 1939 razvijalo nenačrtno. Skromni pričet- ki so se začeli leta 1919 pri Hounslow Heath na za- hodnem robu londonske mestne aglomeracije, na ob- sežni ravnici ob Tema. Od leta 1939 je bil promet razdeljen na štiri letališča: Croydom, Heston, Gat- wich in Lympul. Heston oskrbuje predvsem interni promet in vezi s kontinentom. Zaradi vedno večjega prometa (letna kapaciteta 30.000 letal), je zmoglji- vost teh letališč postala premajhna. Da se reši ta problem, je bila določena vladna komisija. Ta je do- ločila, da se za London postavijo nova letališča in to v smeri, od koder prihaja največji promet. Dolo- čeno je bilo tudi, da se razširi Heston in da se novo letališče postavi pri Fairlop-u (Essex). Vojna je prekinila ta načrt, tako da leta 1945 ni bilo v Londonu nobenega letališča, ki bi ustrezalo naraščajočemu prometu. Vojna je prinesla tudi velik tehnični napredek, Heathrow je bil že leta 1943 iz- bran za transportno bazo RAF-a in kot središče za povojno civilno letališče. Leta 1946 je na novo usta- novljeno Ministrstvo za! civilno letalstvo izdelalo načrt za Heathrow, kakor se uradno imenuje londonsko le- tališče. Podrobna analiza in študija londonskega zračnega prometa kaže, da je ta promet največji na jugu in jugovzhodu ter severozahodni Btrani Londona. Zaradi tega je bil izbran za novo letališče Heathrow, prostor, ki je zahodno od Londona. V prirodno geografskem pogledu ima Heathrow določene prednosti. Leži na širokem prostoru prodne Temzine terase. Razlike v reliefu so neznatne. Od sre- dišča Londona je letališče oddaljeno ca. 30 km. Ves prostor zavzema v glavnem predele obmestnih vrtič- kov, tako da so porušili le malo zazidane površine. Prod v terasi, ki je 4,5—7,5 m debel, je dobra osnova za letalsko stezo. Majhen problem je vedno velik trušč oz. ropot na letališču, čemur se upira bližnja Zaradi naraščajočega zračnega prometa je potre- ba po zgradnji velikih letališč vedno večja. Pri izbiri mesta za zgraditev letališča je treba upoštevati dolo- čene pogoje: prirodno geografske in gospodarske. V okviru prirodno geografskih Imometov se zahteva relief s čim manjšimi višinskimi razlikami. Glavno polje pa mora biti ravno, kolikor je to mogoče. Važni so tudi meteorološki pogoji, od katerih je najpomembnejša vidljivost. Velika ovira je tudi megla, zapostavljati pa se ne sme vloga padavin in temperature. V gospodarskem pogledu se zahteva, da je leta- lišče postavljeno čim bliže središču mesta. Stremi se za tem, da je izguba časa zaradi prevoza od mesta do letališča čim manjša. Zato je danes eden najbolj perečih problemov prevoz potnikov od središča mesta Delež posameznih (važnejših) smeri v prometu london- skega letališča; 2 — Genova, 4 — Milamo, 5 — Rim, 6 — Basel, 7 — Zürich, 10 — Bordeaux, 11 — Lisbona, 13 — New York, 16 — Dublin, 17 — Glasgow, 18 — Stavanger, 19 — Oslo, 22 — Hamburg, 23 — Amster- dam, 26 — Düsseldorf, 27 — Bruselj, 28 — Para 44