Glasilo delniške dru: DELC — y in špoT)% g '.ibutov * fV..' .ll v. 7JKJ I j I XI 95 18.0 O I ' '- vTn^j r. гл?1^ :tl\; v-n 21. oktobra - prva skupščina delniške družbe Aipina %a/namujmo zgodovinski datum: sobota, 21. oktober, ko se je prvič sestala skupščina delniške družbe Alpine. Mirno, preudarno, brez pompa in (kakih J^'soko donečih besed). In prav je tako, saj formalna preobrazba ne pomeni ničesar, če "e gre za bolj smotrno delo in poslovanje. Pa tudi sicer je to le ena (sicer pomembna) preobrazba; od takrat, ko so se pred petdese-timi leti začeli zbirati žirovski čevljarji po drugi svetovni vojni in 30. julija 1945 usta-"pvili Čevljarsko zadrugo (izmed ustanovitvenih članov sta živa le še prvi direktor 'Sipine Vinko Govekar in Rudolf Kristan). Ali ko je 30. aprila 1947 postalo državno podjetje, kar je nekakšen rojstni dan Alpine. i Skupščino je vodila Polona Žakelj (desno), v ■•"■edini predsednik uprave Bojan Starman, '®vo notarka Erika Braniselj ^ Zasedanja skupščine Za revizorja je bilo imenovano revizijsko podjetje Deloitte & Touche iz Ljubljane. Določili so nagrade za člane nadzornega sveta: za predsednika 600 DEM za sejo, za člane 400 DEM za sejo bruto v tolarski protivrednosti. Naj ob tem omenimo, da so člani nadzornega sveta veliko bolj odgovorni za uspešno delovanje, kot so bili npr. včasih člani delavskega sveta. Vsebina seje je bila ista kot na združenju notranjih delničarjev 14. oktobra. Kljub vsemu smo bili priča slovesnemu zgodovinskemu trenutku, ko je delniška družba začela delovati tudi preko skupščine delniške družbe. Notranje delničarje je na skupščini predstavljala vodja združenja Jana Erznožnik. Prisotni so bili člani uprave, nadzornega sveta, skupna predstavnica zunanjih (so)lastnikov LB Maksime, pokojninsko invalidskega in odškodninskega sklada in nekaj posameznikov, nečlanov združenja notranjih delničarjev, ki so se v skupščino zato vključili sami - neposredno. Potem, ko je predsednik uprave Bojan Starman ugotovil sklepčnost in so bili izvoljeni delovni organi skupščine, vključno z notarko Eriko Braniselj iz Škofje Loke, je Bojan Starman spregovoril nekaj besed o vlogi nove delniške družbe, je predsednica skupščine Polonca Žakelj nadaljevala s sejo. Na skupščini so izvolili nadzorni svet, in sicer kot predstavnike kapitala; Marijana Bogataja in mag. Boga Filipiča (Aipina); Ilia Mediča in Deana Premika (oba zunanja člana); svet delavcev pa je že izvolil predstavnike Maja Jenko (v ospredju) je zastopala vse tri sklade delavcev v nadzornem svetu: Alojza Bratkoviča iz Murske Sobote, Antona Enika, Milana Sovinca in Polonco Žakelj. Dobro organizirano zasedanje je bilo res bolj formalnost kot velike odločitve. Svoja pričakovanja pa bomo morali uresničevati sami s svojim delom in poslovanjem. Upamo lahko, da bosta tako uprava kot nadzorni svet izpolnila svoje naloge, kot si seveda želimo delničarji. Nejko PODOBNIK Združenje notranjih delnićarjc'v koristno 14. oktobra se je sestalo združenje notranjih delničarjev, med katere spadajo: zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci. Do sklica združenja je pristopne izjave podpisalo 1881 notranjih delničarjev, ki predstavljajo skoraj 54 % vsega kapitala Alpine. S tem so vodji združenja delničarjev za 15 mesecev prepustili, da jih bo zastopal na zasedanju skupščine delni.ške družbe. Seveda pa le na podlagi predhodnega dogovora na sestanku združenja, ki naj bi bil pred vsakim zasedanjem skupščine delniške družbe. Druga prednost, ki jo imajo člani združenja pa je v tem, da bodo bolje informirani, saj bodo na .sestanke vabljeni tudi vodilni in drugi strokovnjaki. Tako bodo tudi stališča lahko bolj pretehtali. Prvi sestanek združenja je bil v dvorani Svobode v Zadružnem domu. Člani so za predsednico združenja izvolili Jano Erznožnik. za namestnika pa Adolfa Križnarja. Obravnavali so vse točke dnevnega reda, ki so bile predvidene za bližnje zasedanje skupščine delniške družbe. Vse sklepe, ki so bili predlagani za sprejem na skupščini, je združenje podprlo, saj je zanje glasovalo več kot polovica vseh prisotnih članov. Rezultati glasovanja pri posameznih predlogih sklepov pa so naslednji: za predlagane sklepe o izvolitvi predsednika skupščine, preštevalce glasov in notarja, sprejem poslovnika skupščine, izvolitvi in potrditvi članov nadzornega sveta in imenovanje revizorja je glasovalo ZA - 100 % vseh prisotnih; za predlagan sklep o določitvi nagrad članom nadzornega sveta pa je glasovalo ZA - 62,6 % vseh prisotnih. Vodja združenja je na skupščini glasovala v imenu vseh članov združenja v skladu s sprejetimi sklepi na sestanku združenja. Naj vas opozorimo, da je vstop v združenje mogoč kadarkoli, le izjavo morate napisati in poslati v pravno službo, pa še pooblastilo o zastopanju podpišite, da vas bo vodja /druženja na skupščini lahko zastopal... N. P. kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Vloga organov delniške drožbe - s podobnimi cilji - a deljena Preoblikovanje družbenih podjetij v kapitalske družbe pomeni tudi spremembo strukture upravljanja. Namesto delavskega sveta, direktorja, se srečamo z novimi organi: skupščino, nadzornim svetom, upravo, brez katerih družba ne more obstajati in delovati. Vsak od teh organov ima določeno vlogo in pomen pri upravljanju družbe. Odgovornost za vodenje je zaupana upravi, njeno delo nadzoruje nadzorni svet, ki upravo tudi postavlja. Skupščina jc pristojna za imenovanje (in razrešitev članov) nadzornega sveta, finančnega revizorja, za delitev dobička, odločanje o spremembah statuta, za razreševanje eventualnih sporov med upravo in nadzornim svetom. Kakšen je medsebojni odnos teh organov? SkupSčino sestavljajo vsi delničarji, torej lastniki družbe. Je kraj in sredstvo za uveljavljanje pravic delničarjev (odločanje, uveljavljanje pravice do informiranosti o zadevah družbe). Ker skupiSčina imenuje nadzorni svet, ga lahko tudi odpokliče, izreče članom uprave nezaupnico. S tega vidika je najvišji organ družbe. Odloča torej o temeljnih vprašanjih družbe, vendar so njene pristojnosti strogo določene v zakonu in ločene od drugih organov. Skupščina torej, čeprav jo opredeljujemo kot najvišji organ družbe, v pristojnosti drugih organov ne more posegati. Vodenje družbe je zaupano upravi. Uprava mora družbo voditi v dobro družbe in na lastno odgovornost. Vodenje obsega vrsto odločitev; člani začasnega nadzornega sveta so bili prav tako na zasedanju Rezultate glasovanja sta ugotavljala Jure Krznožnik in Marinka Tušek Mojca (iantar, direktorica sektorja za splošne in kadrovske zadeve določanje podjetniške politike in uresničevanje cilja in namena družbe ter sprejemanje ukrepov, ki jih zahteva uresničevanje poslovne politike. Uprava prevzema tekoče posle: vodi proizvodnjo, prodajo, financiranje in druge potrebne posle. Sprejemati mora odločitve kot so planiranje, koordinacija, nadzor. Izvaja torej vse podjetniške funkcije in uresničuje poslovno politiko družbe. Lastna odgovornost uprave pri vodenju družbe pomeni, daje uprava v okviru svojih pristojnosti avtonomna. Ni obvezna upoštevati morebiti izraženih želja, mnenj nadzornega sveta, skupščine ali delničarjev samih. Odgovornost članov uprave družbi za vodenje je skupna kljub eventualni delitvi dela med njimi. Zato pa se med člani uprave uveljavi poseben medsebojni nadzor. Vsak član uprave mora posredovati, ukrepati, če ravnanje drugega ne ustreza zastavljeni politiki. Poleg vodenja je pristojnost uprave tudi zastopanje, predstavljanje družbe; ima določene pristojnosti in odgovornosti do skupščine; obveznost poročanja nadzornemu svetu; dolžnosti ob izgubi, preza-dolženosti ali plačilni nesposobnosti družbe. Pri sprejemanju določenih odločitev pa ima obveznosti tudi do sveta delavcev. Posebno vlogo v upravi ima delavski direktor, ki ga po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju morajo imeti večje družbe, v katerih je organizirano delavsko soupravljanje. Delavski direktorje polnopravni član uprave, z vsemi pravicami in odgovornostmi člana, v upravi pa zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj. Glede njegovega položaja in vloge v zakonodaji ni veliko napisanega, njegov dejanski položaj in vlogo bo izoblikovala praksa. Uprava torej vodi družbo samostojno in zato na lastno odgovornost; je pa pri tem vendarle nadzirana. Nadzor nad upravo opravlja nadzorni svet. Čeprav nadzorni svet imenuje skupščina, ni podrejen njenim direktivam, ampak ima samostojno vlogo. Njegove pristojnosti določa zakon. Nadzor se nanaša na izvajanje bistvenih odločitev uprave in ne na odločanje o vseh podrobnostih. Pristojnosti nadzornega sveta so razvidne iz poročil, ki jih mora uprava dajati nadzornemu svetu. To je načrtovana poslovna politika in druga načelna vprašanja poslovanja: o donosnosti družbe: o poteku poslov, še posebej o prometu in finančnem stanju družbe; o plačilni sposobnosti družbe; letno poročilo o poslovanju. Nadzorni svet lahko zahteva tudi poročila o drugih vprašanjih, ki so pomembna za družbo. Krog nadziranih se omejuje le na upravo, ne pa tudi na podrejene delavce, pa čeprav bi bili ti delovno pravno opredeljeni kot vodilni delavci. Nadzor pomeni presojanje smiselnosti in gospodarnosti odločitev uprave. Pomeni presojo, ali uprava ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja. Pri izvajanju svoje funkcije pa tudi nadzorni svet, tako kot upravo, zadevajo pravila o skrbnosti vestnega in poštenega poslovanja, saj oba organa varujeta podjetniški interes. Nadzorni svet pri izvajanju nadzora daje mnenje glede poročil uprave, pregleduje in preverja dokumentacijo družbe, njeno blagajno, eventualne shranjene vrednostne papirje, zaloge blaga, preizkuša letno poročilo o poslovanju, predloge odločitev o delitvi dobička (o čemer odloča končno skupščina), imenuje in odpokliče člane uprave. Nadzorni svet lahko daje upravi tudi neobvezna mnenja, ji svetuje. Kontrola in svetovanje sta pogosto neločljiva, zlasti takrat, ko se oblikujejo stališča do globalne poslovne politike. Vsak organ družbe ima torej svojo vlogo in položaj pri upravljanju družbe, do neke mere samostojen in neodvisen, vendar pa je uspešnost družbe na koncu odvisna predvsem od uspešnega in dobrega (so)delovanja (tudi) njenih organov. Mojca GANTAR Slovenija 15. članica FEIEA Od 21.-23. septembra je v Lisbon! potekalo zasedanje sveta (councill meeting) FEIEA - Evropskega združenja urednikov in novinarjev internih podjetniških časopisov, katere temeljno poslanstvo Je razvoj obveščanja v podjetjih in komuniciranja z zaposlenimi. Torej, za sodobno podjetje najpomembnejšo javnostjo. V združenje Je včlanjeno 14 evropskih držav z nekaj manj kot 6.000 člani. Naša delegacija Je bila že prvi večer v središču pozornosti vseh udeležencev srečanja. Zanimalo Jih Je prav vse. Od naše organiziranosti in delovanja sekcije, do naših izkušenj pri vsakdanjem delu in še posebej so deževala vprašanja o Sloveniji. kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Bogo Т^*1 • • v Filipic predsednik nadzornega sveta Predsednik nad/.ornega sveta Namestnik predsednika nadzor- Bogo Filipič nega sveta Tone Kniko Marijan Bogataj V petek, 27. oktobra se je na prvi seji sestal novi nadzorni svet. Se enkrat predstavimo vse člane, l astnike (kapital) predstavljajo: Ilia Medič (LB Maksima), Dean Premik (pokojninsko-invalidski '»klad in odškodninski sklad), '^arjan Bogataj in mag. Bogo ("ilipič. Zaposlene delavce predstavljajo: Polona Žakelj, Alojz Nratkovič (iz Murske Sobote), i^ilan Sovine in Anton Kniko. Na prvem sestanku so člani nadzornega sveta izvolili za predsednika mag. Boga Filipiča, za namestnika pa Antona Knika. Nadzorni svet (NS) bo v kratkem nadaljeval svoje delovanje, saj je predvideno, da bi člani uprave NS predstavili svoje delo in pro-Rrame. Kot kaže, je bila sicer prva seja namenjena bolj medsebojnemu Spoznavanju in prvemu stiku s Podjetjem, kar zlasti velja za nova člana, ki Alpine doslej nista poznala. Kaj o začetku delovanja nadzornega sveta meni predsednik Hogo Filipič: »Mislim, da bosta zunanja člana Pomembna pridobitev, saj imata Veliko izkuSenj tudi s podobnimi nalogami in zahtevnimi projekti. Pa bolj nepristranska bosta lahko, "aj bosta razmere ocenjevala le skozi dejansko stanje. Seveda računam tudi na druge člane in upam, bomo dobro začeli. '^ean Premik v nadzornem svetu Nastopa Interese pokojninskega in invalidskega ter odškodninskega sklada ^^iOUvljenje Polona Žakelj Ilia Medič zastopa LB Mak.simo MIlan Sovine Alojz Bratkovič V kratkem se bomo sestali tudi s člani uprave, da bodo predstavili svoj pogled na razmere v Alpini. Člani nadzornega sveta se dobro zavedamo svojih nalog in vloge, ki jo moramo odigrati. Naš cilj je uspešno podjetje in to ne samo na kratki rok. To pa pomeni, da moramo postaviti dobro osnovo za poslovanje v prihodnje - ki bo prinašalo tudi dobiček. Nikakor ne smejo biti cilj podjetja samo plače zaposlenih, saj bi to jutri onemogočilo obstoj.« In kaj pravita zunanja člana ND Ilia Medič in Dean Premik? Ilia Medič, diplomirani ekonomist: Pravzaprav Alpine do danes nisem poznal nič, razen kot potrošnik. Današnjo sejo smo bolj posvetili medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi informacij. Če izhajamo iz naše vloge, lahko rečem, da imamo vsi iste cilje, čeprav so interesi morda nekoliko različni. Dobil sem občutek, da bi bilo sodelovanje med starim nadzornim svetom in upravo lahko boljše. Mislim pa, da se bo uprava, ki se je znala prilagajati vsem tržnim razmeram in drugim spremembam, lahko prilagodila tudi novim lastninskim odnosom. Kar zadeva interese zaposlenih pa bi rekel, daje poglavitna osnova za obstanek (in službo) rast podjetja in dobro delo. To pa lahko dosežemo z inovacijsko naravnanostjo podjetja, racionalnim poslovanjem in širitvijo trga. Dean Premik: Alpino sem doslej poznal predvsem kot kupec, saj sem zlasti kupoval smučarsko obutev... Sicer pa je moj prvi vtis, da se bo dalo delati. Vloga zunanjih članov bo koristna tudi za podjetje, ker bomo na stvari gledali nepristransko. S temi stvarmi imam že izkušnje in upam, da bo naša nadzorna funkcija uspešna. Spremljanje poslovanja bo seveda učinkovitejše, če bomo vzpostavili ustreznejše sodelovanje. Dialog z upravo, ki jo nadzorni svet postavlja, je nujen, saj gre vendarle za iste cilje - uspešnost podjetja. Seveda je veliko odvisno tudi od ostalih zaposlenih delavcev. Ta nadgradnja bi lahko v novih odnosih prinesla tudi nekatere rezultate. Razmišljanja članov nadzornega sveta so torej v smeri učinkovitejšega in uspešnejšega podjetja. Praksa v sistemih, kjer imajo take odnose že dolgo, kaže, da vplivajo na dogajanje, čeprav manj upoštevajo človeško, socialno plat, bolj pa poslovnost in vsestransko tržno naravnanost. Nejko PODOBNIK kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad. Združenje pomemben dejavnik dogovarjanja znotraj delniške družbe Predsedujoči na sestanku /.druženja notranjih delničarjev, z leve: Marinka Tušek, Tone Eniko in Milan Sovine Kot vemo, smo notranji delničarji ustanovili združenje notranjih delničarjev (zaposleni, nekdanji zaposleni), da bi se lažje dogovarjali pred zasedanji skupščine delniške družbe in odločilno vplivali na dogajanja. O tem razmišljata predsednica združenja Jana Krznožnik in strokovna sodelavka Marinka Tušek. Marinka Tušek: Naj za uvod na kratko povzamem glavne značilnosti in namene združevanja notranjih delničarjev in njihove povezave v združenje delničarjev, kot običajno imenujemo delničarski sporazum: skupno uresničevanje delničarskih pravic, predhodna obravnava gradiva za zasedanje skupščine, usklajevanje stališč in interesov in skupni dogovor o glasovanju na skupščini. Sama sem poimenovala sestanek združenja kar »mala skupščina«, saj proceduralno poteka tako kot skupščina. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da člani združenja na tem sestanku dobimo vse informacije, ki so nam potrebne za odločanje. Na sestanek so poleg članov vabljeni tako člani nadzornega sveta, kot člani uprave, ki po zakonu predlagajo sklepe za sprejem na skupščini. Tako je infonnacije možno dobiti kar iz prve roke. Po izkušnjah sodeč pa vemo, da je taka informacija najboljša. Morebitna različna mnenja in predlogi pa so večkrat dobrodošli tudi zato, ker se zadeve na tak način lahko obravnavajo iz več zornih kotov in tako pripomorejo k pravilnejši odločitvi. Vsi se v fazi lastninskega preoblikovanja šele učimo, spoznavamo različne pojme in njihovo vsebino in verjetno boste priznali, da se je kar težko navaditi na to, da smo vsi delničarji lastniki Alpine, hkrati pa je večina od nas tudi delavcev. Pojma »lastnik« in »delavec« pa v svojem razmišljanju nikakor ne moremo povezati, saj bi se v konkretni situaciji kot lastniki vsekakor opredelili drugače kot delavci. Če temu dodam še to, da delničarji, torej lastniki Alpine, tudi delavci, ki so nekoč bili zaposleni v Alpini, upoko- Vodja združenja delničarjev Jana Erznožnik jenci, pokojninski sklad, odškodninski sklad in dve investicijski družbi {Maksima 1 in Maksima 2), je paleta interesov lahko zelo pestra. Dejstvo je, da vsak delničar pričakuje, da mu bo vložena delnica prinesla tudi dividendo - »dobiček« kot ga vsi radi pojmujemo, Ko govorimo o dobičku, hkrati ugotavljamo, da se bodo ob njegovi delitvi pojavili različni interesi v vseh možnih variantah, premalo pa se zavedamo, da bomo morali listo, kar bi že radi delili, še ustvariti. Načini, kako dobiček ustvariti, so seveda različni, za izbiro pravega pa je odgovorna uprava, ki vodi poslovanje družbe. Vsekakor pa o pomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe, in posredno vplivajo tudi na njen finančni uspeh, odloča skupščina, ki jo sestavljajo vsi lastniki - delničarji. Verjetno se boste vprašali, ali ni potem vseeno, če nisem član združenja in grem na skupščino sam, saj tam tudi lahko glasujem tako, kot mi odgovarja. To je po eni strani sicer res, res pa je tudi, da bi se skupščine potem moralo udeležiti skoraj 1400 delničarjev (ob predpostavki, da ima vsak delničar povprečno število vseh notranjih delnic), če bi pri glasovanju hoteli biti vsaj s sestanka združenja delničarjev enaki štirim predstavnikom »zunanjih« delničarjev (obema skladoma in obema investicijskima družbama), ki predstavljajo pri glasovanju 40% vsega kapitala Alpine. Delničarji, povezani v združenje, pa svojo glasovalno pravico na skupščini uresničujemo preko vodje združenja. Ta glasuje na skupščini v imenu vseh članov združenja (do konca septembra jih je bilo 1S82) v skladu s sklepi, sprejetimi na skupnem sestanku združenja. Torej vodja združenja na skupščini zastopa 54 % vsega kapitala Alpine. To pa je v primeru različnih interesov lastnikov kapitala odločilnega pomena, saj niti odločitve, ki se na skupščini sprejemajo z dvotretjinsko večino, brez soglasja združenja ne morejo biti sprejete. In že se tu samo po sebi postavlja že drugo vprašanje, kako zagotoviti, da bo k oblikovanju skupnega predloga združenja pripomogla večina članov združenja. Združenje izgubi svoj prvotni pomen, če je na njegovem sestanku navzočih le nekaj delničarjev, ki potem odločijo v imenu vseh članov, čeprav je to formalno pravno dopustno in v skladu s sporazumom h kateremu smo pristopili. Zato bi na tem mestu še enkrat poudarila, da je sestanek združenja kraj, kjer lahko povemo svoja mnenja in predloge in na tak način vplivamo na oblikovanje skupnega predloga. Zaradi svoje neaktivnosti pa je kritika sprejetih odločitev povsem neumestna. Kot strokovna delavka združenja delničarjev bom vsekakor skrbela za zakonitost njegovega delovanja, hkrati pa je moja naloga tudi skrb za pravočasno in objektivno informiranost članov o zadevah, ki bodo predmet odločanja na skupščini. Pri tem se še posebej zavedam dejstva, da je preko 600 članov, ki niso več zaposleni v Alpini (upokojenci in bivši zaposleni) in jim je zato informacije potrebno zagotoviti po drugačni poti. Hkrati pa tudi upam, da se bo naše razmišljanje kmalu obrnilo tudi na lastniško plat, da se bo v nas začela oglašati tudi lastniška vest. Upam, da se bomo večkrat vprašali ali smo ravnali kot lastniki in s tem dobri gospodarji in tudi sami storili kakšen korak, ki ga kot samoupravIjalci morda ne bi. Jana Erznožnik: Zavedam se odgovornosti, saj je moja osnovna naloga, poleg tega, da sklicujem in vodim sestanke združenja notranjih delničarjev, da stališča do Z leve: strokovna sodelavka združenja delničarjev Marinka Tušek in predsednica združenja Jana Erznožnik kako POSLUJiMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Informacije v službi organizacije in reda »v Gorenji vasi smo zaključili s proizvodnjo za Padus in s proizvodnjo za jesen-zimo in že začeli delati obutev И sezono pomlad-poletje. Tu je bilo treba izdelati nekaj Ponaročil za izvoz,« je povedal vodja obrata Vinko Bogataj. »V proizvodnji je v tem času kar Veliko težav, zlasti zaradi materialov. To je res zaskrbljujoče. Če bomo hoteli iz nekaterih materialov narediti kvalitetno obutev, bomo morali vložiti veliko več dela in ustreznih postopkov neposredno pred obdelavo v montaži. Če so materiali lepi in kvalitetni, ni težav, sicer pa so lahko velike težave, kar je odvisno tudi od različnih artiklov. Prav gotovo bo treba delovne postopke nanovo preštudirati, če želimo, da bo proizvodnja kvalitetna in uspeJSna.« Delo življenje: Kako pa komentirate težave, ki jih imajo v montaži zaradi balhanja zgornjih delov? Vinko Bogataj: Težko se spuščam v ocenjevanje dela drugih, ker ga dobro ne poznam. Če imaš sam težave, še ni rečeno, da imaš prav, če kažeš na napake drugih. To je le nekaj ocen o razmerah v našem oddelku. Lahko pa rečem, da se trudimo, da bi kolikor je mogoče racionalizirali proizvodnjo, med drugim tudi s točno in sprotno evidenco o porabi materialov v prikrojevalnici. Delavci v proizvodnji so, kot je čutiti. zavzeti za delo. Razumejo tudi, zakaj 'barija Arnolj in Anica Dvojmoč na pripravi v šivalnici У razmerah v Alpini je na zdru-'■®nju delničarjev govoril pred-sednik uprave Bojan Starman "'"^oljevanjr s 4. sir. '"klepov na skupščini delniške družbe Stopam tako, kol smo se dogovorili na Ostanku združenja. Poskrbeli bo ireba ludi, da bomo v P'^ipravah na zasedanje skupščine imeli ovolj informacij in možnosli, da bomo *^o)oblikovali slališča, ki bodo v skladu 'nieresi notranjih delničarjev. To bi Oral biti tudi interes uprave, saj so tako notranji delničarji, da ukrepamo usklajeno in da ne bi morebiti Pi'evladaii (včasih drugačni) interesi ^unanjih delničarjev. Sklepanje na zase-potem postane bolj avtomatizem. Kar pa zadeva vsebino, je razumlji-0. da gre tu in tam za formalnosti; ko W bodo na vrsti pomembne stvari, J Ofajo člani združenja imeti dovolj za razmislek. Če ugotovijo, da predlagani sklepi za zasedanje skupščine delniške družbe niso v njihovem interesu, lahko sklenejo, da dajo drugačen predlog. Navsezadnje pa lahko preko združenja (in vodje) predlog zavrnejo. Zalo je še toliko bolj pomembno, da združenje združuje več kot polovico vseh delnic delniške družbe, saj v praksi ne bi bilo možno pričakovati. da bi lahko kdaj neposredno na skupščini delniške družbe dosegli tako velik odstotek udeležbe, ki bi (v sklepih) uresničili interese. Toliko morda tudi v premislek dvomljivcem, ki vidijo v združenju manipulacijo. Namesto tega bi se veljalo udeleževati sestankov združenja, da bodo stališča do sklepov res v njihovem interesu (ali pooblastiti nekoga, ki nas bo zastopal na združenju). Včasih se bo verjetno potrebno na skupščini odločiti nekoliko drugače, kol smo govorili na združenju (vendar Se vedno v skladu z interesi notranjih delničarjev). Ne smemo pa zaradi malomarnosti ali neutemeljenega nezaupanja dopustiti, da bi združenje razpadlo, saj bi s tem izpustili možnost učinkovitega nadzora notranjih delničarjev nad dogajanji v podjetju. Pri tem imajo posebno vlogo najvišji vodilni; na eni strani kot najbolje informirani strokovnjaki, ki lahko na združenju najbolje seznanijo ostale člane, na drugi strani pa so kol vodilne osebnosti nekakšen zgled, če to želijo ali ne. Tega moralnega vidika bi se morali bolj zavedali, saj združenje ni nasprotnik (opozicija) uprave. Gre za možnost poenotenja podjetniškega razmišljanja, kar vsem zagotavlja večjo sigurnost. Sicer pa si predvsem želim, da bi tudi združenje pripomoglo k dobremu delu delniške družbe, saj je to zanesljivo interes prav vseh delničarjev. Cecilija Bohinc, mojstrica v šivalnici, s sodelavkama » Marija Tavčar na popravilih defektov Rajii ocenjujem delo v lastnem oddelku - za katerega mislim, da se trudimo delali dobro. Pri proizvodnji za Padus pa ne morem biti zadovoljen. Kar zadeva količine ali doseganje plana po parih, pa je dvomljivo, kajti plan je odvisen cxi realizacije minut na zaposlenega. Tu naj omenim težave zaradi majhnih količin in kratkih rokov - od naročila do materiala, s čimer se bomo morali sprijazniti. Dell) življenje: Kako pa ste kaj opremljeni? tudi s tem težave? So Vinku Bogataj: V Šivalnici smo dobili precej novih strojev, tako da so razmere na tem področju dobre, v prikrojevalnici pa so nekateri stroji zelo stari. so se razmere spremenile. Seveda ne pozabijo potarnati nad prenizkimi plačami (visokimi normami) ali neustreznimi materiali. Oglasil sem se tudi v skladiSču, kjer Peter Oblak materiale evidentira s pomočjo računalnika. Pa ne samo zaloge, temveč tudi izdajo, natiska krojne liste, na podlagi katerih jc ločna evidenca. kje je material, koliko je kdo od delavcev naredil in prihranil. To je spel osnova za plačo. Važno je tudi. da je v vsakem trenutku na tekočem z zalogami, kar omogoča pravočasno in ustrezno reagiranje pri oskrbi proizvodnje, ne da bi delali nepotrebnih zalog. Pa Se manj papirja je...«. Nejko PODOBNIK osrednja TEMA Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krišpin Obutnik. Zaloge v skladišču športnega programa Vemo, da so tudi zaloge materialov pereč problem. Ta mesec smo povabili nekatere vodilne ljudi s športnega programa, da pojasnijo ra/.mere in nakažejo rešitve. To pa naj ne bi bilo le njihovo (osebno) razmišljanje, temveč tudi napotek vsem, ki se v procesu po stroškovni plati vključujejo. Sodelovali so: Jaka Bogataj, vodja linije športne obutve. Tone Možina, vodja nabave za športno obutev in lioris Markelj, direktor komerciale športne obutve. Delo življenje: Kje so vzroki, da nastajajo zaloge? Jaka Bogataj: Ko govorimo o zalogah materialov, moramo v prvi vrsti razmišljati o rentabilnosti, to je o ekonomiki. Tu na eni strani mislim na to, da poskrbimo, da proizvodnja nemoteno teče in da je hkrati čimmanj polizdelkov, na drugi strani pa, da ne kopičimo zalog materialov v skladiščih. Torej, da material prihaja sproti in ne vse količine naenkrat. Mislim, da na našem programu to načelo že precej upoštevamo, saj včasih za dostavo predvidimo ne samo dan, ampak celo uro, kdaj naj material pripeljejo. Načrtovanje proizvtxinje (časovni plan) je torej zelo pomembno. Včasih se dobesedno borimo, da je v pravem trenutku vse pripravljeno, saj ne moremo ljudi pošiljati domov, češ da ni dovolj (pripravljenega) dela. Torej moramo upoštevati tudi časovne nonnativc. Tudi medsebojno obveščanje vseh v verigi je zelo pomembno; če nismo pravočasno obveščeni, se začnejo kopičiti zaloge. Tone Možina: Vse to drži. Vse je odvisno od Starta, če je kolekcija dobro pripravljena in daje hkrati poskrbljeno za materialno plat, ne glede na to, če gre za standardne ali netipične materiale, se načrtovani proces lahko dejansko uresničuje. Če bo več netipičnih materialov, lahko pričakujemo več težav. Medsebojna povezava, od denarja, nabave materiala do proizvodnje je zelo važna. Tu govorimo o planski disciplini. Seveda mora zato vsak (poslovne funkcije) v verigi imeti čas, da svoje delo lahko dobro opravi. Na.?a težnja je, da je čas kvalitetne priprave čimkrajSi - z logistiko vred. Če so za to dani pogoji, gre; če pa ne, nastajajo dodatni stroški, pa še efekti niso taki kot si jih želimo. Na vsak način pa je čas zelo dragocen; če je start v pripravi pravočasen, je tudi proizvodnja dobro oskrbovana, ne da bi kopičili zaloge. Ker to ni vedno, zaloge seveda nastajajo. Včasih težave povzročijo malenkosti, saj je elementov delovnega procesa veliko. V praksi lahko ugotavljamo, da ljudje lahko naredijo veliko več, če so za to dani ustrezni pogoji. Proces moramo izvajati stoprocentno, če ne. so tako težave, povečujejo se zaloge, ne moremo spoštovati rokov itd. imamo preveč vrst materialov, kar je povezano z minimalnimi količinami (včasih manjša količina več stane); če naročamo prevečkrat in spet pride do možnih ostankov. Če tako imenovane minimalne količine niso p• obliki lastniškega deleža v družbi. Pravimo, da .so lastniki deleža i' kapitalu družbe (v pravnem pogledu). Delnica tako ni samo dolgoročna, temveč tudi trajna naložba. Trajna naložba i' delnico pa se lahko .spremeni i' začasno tako, da jo delničar proda na trgu kapitala. Delničarji imajo v družbi premoženjske pravice. Delničarji imajo zaradi deleža r kapitalu družbe določene premoženjske pravice. Najpomembnejša je pravica do deležu pri dobičku v .sorazmerju s številom delnic. Izplačani dobiček, ki ga družba navadno izplačuje v.sako leto, .se imenuje dividenda in je različno velik ali pa ga sploh ni. Poleg te imajo delničarji .še pravico do likvidacijskega deleža družbe, če preneha obstajati, in pravico do prednostnega nakupa delnic ob povečanju kapitala. Delničarji imajo v družbi članske pravice. Te pravice ob.segajo i'.vc tisto, kar sodi k pojmu upravljanja delniške družbe. Omogočajo mu torej pravico do obveščenosti o v.seh vidikih delovanja družbe, nadzorovati delo družbe ter voliti in hiti voljen v organe družbe. Naložba у delnice je na splošno bolj tvegana in donosnejša. Delnica na .splošno omogoča večji donos, vendar je ta negotov in spremenljiv, zato je naložba r delnice za vlagatelja bolj tvegana. Zato .so delnice tudi najatraktivnejši predmet trgovanja in špeku-liranja na vseh svetovnih borzah. Iz Borze vrednostnih papirjev ^IlO življenje kako POSLUJfMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Prilagajati se hitreje Jesen Je (as, ko v domači prodaji pričakujemo porast prometa; zadnji štirje mesec! predstavljajo skoraj 40 % letne realizac^e v maloprodajni mreii. Lahko trdim, da se v teh mesecih odloča o uspehu celega leta. Že vrsto tet ugotavljamo, da Je na* Start v jesen, to je mesec september, slab*! v primerjav! z rezultati, ki Jih dosega konkurenca. Zalo smo se letos *e posebej pripravili na nakupe, ki so vezani na začetek le. Alpina je predstavila novo skupino (grupo) obutve za mlade (bulerje); dopolnili smo tudi ponudbo iz dokupa in se odločili za popust na listi del ponudbe, k! Je namenjen začetku šole. Vse skup^ smo podprli z reklamo na televiziji. Rezultat je bil dokaj dober, prodali smo 40 % več kakor v prejšnjih letih in zmanjšali zaostanek za konkurenco. Nek^j je k dobri prodaji pripomoglo tudi nestalno in deževno vreme. počakati. Število reklamacij je, žal, začelo naraščati in pojavljajo se ravno pri boljših modelih. Grosislična prodaja bo letošnjo jesen manjša, kol bi lahko bila. Nekaterim kupcem smo morali zaradi njihovega neplačevanja ustaviti dobave. Negativno pa so na naročila vplivale tudi naše zamude, tako v proizvodnji za gro-sistično prodajo, kakor pri kasnitvah od preme iz skladišča. Nekateri kupci navimajo zalo za neresnega dobavitelja. Vsi poznamo naše objektivne in subjektivne težave, toda kupce to niti najmanj ne zanima. Ta dejstva smo občutili tudi pri zaključevanju za naslednje leto, saj je naročil manj. Trenutno se pospešeno pripravljamo na zimsko sezono. Bližajo se sejmi smučarske opreme, kjer vsako leto prodamo precej smučarskih čevljev. Veliko pozornost posvečamo ureditvi naših starih zalog v mreži, ki jih nujno moramo zmanjšali. Del teh bomo poskušali prodali v naši novi industrijski prodajalni, predvsem smučarski del pa na sejmih. Dobra prodaja na sejmih je pogoj za dobro sezono. Najpo- mcmbnejSi je sejem v Ljubljani, Isjer homo tudi letos prodajali na povečanem prodajnem prostoru, omogočen pa bo tudi servis. Preuredili bomo tudi na.(o staro prodajalno v Žireh, kjer bo več prostora namenjenega prodaji smučar^lte obutve, boljše bo svetovanje pri nakupih: v prodajalni bo tudi servis obutve. Tu bomo kupcem opravili manjk prilagoditve čevlja, oblikovali anatomske steljke in brezplačno montirali pri na% kupljeno opremo. Prodajalno želimo urediti tako, da bo kupec takoj lahko odšel na smučanje, ne pa da bi moral še iskati serviserja za ureditev opreme. V začetku novembra smo pripravili tudi seminarje za prodajalce smučarske in tekaške obutve, in to dvakrat - za naše prodajalce oz. grosistične kupce. Za prodajo smučarskih čevljev mora prodajalec imeti veliko znanja, da lahko kupcu pravilno svetuje in mu pomaga pri odločitvi. Le kupci, ki bodo zadovoljni z našo postrežbo in proizvodi, se bodo Se vračali v naše prodajalne. Aleš DOLENC Modna rubrika MODNI DODATKI Modni dodatki so pika na i pri oblačenju po modi. Na drugi strani pa omogofajo, da z mah iznajdljivosti prentkatero ohlačilo, ki ga le imamo, obnovimo oz. posodobimo. Letošnjo sezono so posebno r fisUh: ROKAVICE So lahko usnjene ali tekstilne, enobarvne ali pisane. Za k večernim oblekam za gala priloinosti pa modni n AlcA Dolenc, direktor domače prodaje Konec septembra smo izdali lepo opremljen katalog naše ponudbe, kjer smo ob programu Alpine predstavili tudi boljite modele na.(ega dokupa. Katalog je poleg kratkega tehničnega opisa opremljen tudi s prodajnimi cenami. Prve ocene kažejo, da je naletel na dober odmev, zato se bomo te oblike oglaševanja posluževali še naprej. Kako rešili težave naših grosističnih liupcev, ki imajo zaradi praviloma višjih cen težave s prodajo, je seveda še vedno vprašanje. Čeprav nas je katalog stal precej sredstev, bomo vse sejme podprli tudi z reklamo na lolialnih medijih. Obstaja seveda reklama ali akcija, ki bo zagotovo dala (Kllične rezultate in je ne more nadomestiti nič drugega, za povrhu pa je celo zastonj: snežena in mrzla zima. S prodajo v oktobru nismo zadovoljni: za lanskimi rezultati smo zaostali 10%. Upamo, da je vzrok le sončno in toplo vreme. Pri kolekciji opažamo dobro рпхЈајо pri modelih. Iti so ponovljeni iz lanskega leta, pri novostih pa je odziv različen: tako bo za točnejšo oceno potrebno še malo ustvarjalci predpisujejo segajo fez komolec. rokavice, ki I KRZNO IN PERJE LetoSnja moda se zgleduje po filmskem hliSču HoUyM ooda, brez krzna in včasih celo perja ne gre. Pojavlja se na različnih mestih, od ovratnikov, ohroh rokavov, pokrival pa do torbic. To krzno je večinoma umetno, enobarvno ali pa tudi imitacija divjih nuičk. PASOV! Brez pasov ludi lelos ne gre. Zelo tanki krasijo kostime, pri drugih ohla-čilih npr. krilih in hlačah pa so Sirii. Narejeni so lahko iz gladkega usnja, Meičečega laka ali imitacij kačjega usnja. TORBICE Te so po velikosti precej manjie kol v preteklih sezonah, različnih oblik in prav tako iz raznoraznih usnjenih in umetnih materialov. POKRIVALA Baretke različnih oblik, krznene kape. klobuki in kapuce plaSčev obrobljeni s krznom. Dokup širi naše tržne možnosti l^los smo dokupili 25-30 % \ei obutve kol tani, ztasti na račun večjega uvoza. Kol veste, dokupujemo predvsem zato, da na domačem trgu lahko ponudimo širši program. Če lega ne bi delali mi, bi v položaju kot je danes, lo vrzel zapolnil nekdo drug. Uvoz je bil ugoden tudi zaradi nizkega tečaja italijanske lire in ameriškega dolarja, s čimer smo ustvarili celo večjo razliko med nabavno in prodajno ceno kol smo računali. Poudarjam, da smo uvažali lake vrste obutev, ki je v AlpinI ne delam« (najprej ugotovimo prav to): PVC natikači, moški mokasini, športne copate In platneno obutev. Kar zadeva dokup z domačega trga, se pozna, da so šla v stečaj mnoga podjetja, druga, razen redkih izjem, pa so zaostala v razvoju. Izjema Je npr-Kopitarna Sevnica, ki se zna prilagajati in Je tudi eden naših največjih dobaviteljev za visoki srednji razred, kjer želimo ostati. Seveda Je pomembno, v kakšnih pogojih poslujemo; plačilne pogoje smo Izboljšali, tako da so ob normalnem ritmu prodaje kar ugodni. Moram reči, da nas partnerji, kljub težavam s plačevanjem, smatrajo za kar solidnega partnerja. I)el obutve nam uspeva dohiti tudi na komisijsko prodajo; to pomeni, da lahko neprodano blago vrnemo. Dokup Iz tujine Je pogosto vezan na dolge dobavne roke (z Daljneg* vzhoda celo 9 mesecev), kar tak posel naredi dokaj rizičen. Vemo, da sla pomembna tako funkcija, izgled obutve In cena na eni; na drugi strani pa seveda čim večji iztržek. Cenovno Je ta obutev za nas zanimiva; so pa tudi slabosti: blago t Daljnega vzhoda včasih zamuja, kar nas navaja k previdnosti pri (pravočasnem) naročanju. V takem primeru pošiljka lahko pride tudi prezgodaj, kar Je tudi neprijetno (zaloga, čas plačil, preden je prodaja realizirana itd.). Za naprej si bomo šc bolj prizadevali za izboljšanje obrata zalog, kjer se še da kaj narediti. Sicer pa bomo s količino dokupa ostali približno na istem obsegu-Dokupljeno obutev smo začeli prodajali tudi preko grosistične prodaje (1% že omenjenega razloga), s^ si s tem širimo trg In znižujemo stroške režUe na enoto dokupljene (in prodane) obutve. Kot novost bomo začeli uvažati rolerje v manj zahtevnem (cenejšem) razredu kol dopolnilo lastnemu, zahtevnejšemu programu. SIcer pa si želimo, da bi dokup imej svoj prostor v skladišču, kar bi povečalo preglednost in s tem tudi hitrejše ol>račanje zalog. Ivo PIVK kronika DOGODKOV u strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Kake smo poslovali v devetih mesecih v Alpini je bilo v prvih devetih mesecih leta 1995 izdelanih 1.378.790 parov obutve, kar je 13% manj kot v enakem obdobju lani in nekaj manj, kot J® bilo načrtovano. Struktura proizve-tlene obutve je enaka načrtovani, saj znaiSa delež športne obutve (po parih) ^2 %, modne obutve pa je 68 %. Od vse proizvedene obutve je bilo 1.368.650 parov izgotovljenih v oddelkih Alpine, ostalo, torej 10.140 parov obutve pa so izdelali naši kooperanti. Največ smo izdelali brizgane obutve (352.000 parov), ženskih nizkih (32I.0(X) parov), tekaških (234.0(K) parov), sandal (151.000 parov) in smučarskih čevljev (I I2.(XX) parov). Športno obutev le v športno prodajalno »Za prodajo čevljev so bila že tudi ''oljša leta,« je zatrdil Igor Bačnar, poslovodja športne prodajalne v Žireh. »Prodaja letos je približno enaka, kot Je bila lani, tako po parih kot po vred-"°sti, medtem ko je prodaja tekstila "ekoliko padla. Ker prodajamo tudi ^Роппо opremo in tekstilne izdelke, naj Po^em, da je razmerje med prodajo obutev;tekstil 60:40 v korist obutve. Poleti smo dobro prodajali npr. krat-hlače in superge (s pomočjo akcijske prodaje), kasneje, že jeseni, pa planin-^1^0 obutev. Sedaj se je prodaja ustavila, ('er je tako lep oktober za našo prodajo ■vredno neugoden. Smo pa v fazi reorganizacije, saj bomo v drugem prostoru organizirali prodajo smučarske in tekaške obutve, s servisom in montažo smuči, ki jih bodo kupci kupili pri nas. Računamo, da bomo s tem povečali tudi prodajo. Tudi sicer nameravamo nekoliko preurediti prodajalno. Mislim pa, da bi se morali sedaj zmeniti, da bi v Žireh športno obutev prodajali samo v naši prodajalni. To bi bilo veliko bolj smiselno, kol da tako obutev pnxiajamo v treh prodajalnah. Tu naj bi bil poudarek na športni obutvi in opremi, če smo že prodajalna športne opreme. Nejko PODOBNIK "i I "P"- Ponekod v naših prodajalnah "^0 že rečemo, da teh pogojev nimajo. Program, ki ga imajo naše proda-Wlne, je sedaj je kar širok. Mislim, da bi normalnih okoliščinah morali uspešno "■■Rajati. Žal je prodaja zelo odvisna na ^'strani od vremena, na drugi strani pa Kupne moči potrošnikov. taka kot je, tovrstno prodajo ■•^ifa, na drugi strani pa se kupna moč slovenskih potrošnikov še vedno zmanjšuje (dokaz, da v Žireh npr. slabe plače v Alpini vplivajo na našo prodajo). Naša težnja je, da v prodajalnah ponujamo kvalitetnejše blago uglednih proizvajalcev. V naši ponudbi je zelo malo izdelkov z Daljnega vzhoda. Sicer pa je prodajo nehvaležno ocenjevati sredi sezone. Lahko rečem le to. da so ljudje pri nakupih zelo premišljeni. da marsikdo nima niti denarja za poceni nakupe in da mnogi že spra.šuje-jo, kdaj bodo sejmi, saj vedo. da se takrat da kupiti ceneje. Nada GOVEKAR PRODUKTIVNOST DELA, NORME IN KAKOVOST Norme so bile v devetih mesecih v povprečju presežene za 14.7 %; ob tem smo dosegli manj minut na zaposlenega (kol v preteklem letu). Če k temu d(xlamo še močno preseženo število dovoljene škart obutve, se moramo res zamisliti, kje koreninijo vzroki za te pojave. Pojavi slabe kakovosti so zlasti v nekaterih oddelkih prav kritični (brizgana obutev - zakaj?). Tudi reklamacij je več kot lani. KAKO PA IZKORIŠČAMO DELOVNI ČAS? Skupni delovni fond ur je bil v letošnjem devetmesečju nekoliko manjši kot v enakem obdobju lani. do bistvenih sprememb v strukturi fonda ur pa ni prišlo. Precej manj (kot v enakem obdobju lani) je bilo narejenih nadur, predvsem je izrazilo zmanjšanje proizvodnih nadur in nadur v skupnih službah. PRODAJA IN IZVOZ Na domačem trgu smo skupno z dokupljeno obutvijo prodali 430.411 parov obutve. 321.500 parov preko MPM. 109.000 parov preko grosistične prodaje. Izvozili smo 1.141.130 parov (na zahod 1.089.000 parov, na vzhod 52.(X)0 parov). Skupaj smo tako v devetih mesecih prodali 1.572.000 parov, od tega Alpi-nine obutve 1.354.000 parov. KAJ PA ZALOCE? Skupni indeks zalog v proizvodnji (s skladiščem) je v primerjavi s 30. 9. 1994 - 91. medtem ko je indeks zaloge v MPM 30. 9. 1994 nasproti 30. 9. 1995- 117. Število dni vezave zalog je nekoliko večje (končni izdelki + 12). Dnevov vezave zalog v MPM pa je nekaj manj. Ob koncu septembra je bilo na zalogi skupaj 570.(XX) parov obutve, od tega v MPM 245.(K)0 parov. HLAČK SO VLŠJK. VENDAR ZA INELACIK) Masa izplačanih bruto plač v Alpini je v devetih mesecih leto.šnjega leta 9 % višja, kot v enakem obdobju lani. torej je naraščala počasneje kol inflacija. Cene na drobno za obdobje januar-september 1995 so. v primerjavi z enakim obdobjem lani, namreč porasle za 13.9%. cene življenjskih potrebščin pa za 15.1 %. Povprečne neto plače v Alpini so porasle nekoliko bolj. kol celotna bruto masa plač. pa vendar še vedno manj. kot inflacija in precej manj. kol so porasle plače v gospodarstvu Slovenije. Na podlagi poslovanja je bil v devetih mesecih dosežen naslednji rezultat: čisti dohodek iz prixiaje je znašal 4,5 milijarde SIT. poslovni stroški in izdatki so bili 4,3 milijarde SIT. Dobiček iz rednega poslovanja je blizu 202 milijona; drugi prihodki blizu 127 milijonov. Drugi odhodki so znašali skoraj 287 milijonov, izredni prihodki 14.7 milijonov. izredni odhodki 56,6 milijonov SIT. Dobiček pred obdavčitvijo je tako 48.000,(X) SIT. po poslovnem poročilu Začetek na domačem trgu dober Športni prodajalni širimo program,« pravi poslovodja Igor Bačnar Lepa jesen in nizke plače vplivajo na slabo prodajo Prodaja športno tekstilnega blaga v ^'•niih prodajalnah, kjer imamo tak pro-"Jni program, je povečini zadovoljiva. Seveda pa mora imeli prodajalna, ki tak program, za to ustrezen pro-"lor ali vsaj stojala, daje kupcem razvid-kaj ponujamo, ne pa da je vse na V tem času, ob koncu oktobra, končujemo z izdobavami obutve kupcem za jesen-zimo. Če ocenjujemo prodajo, lahko ugotavljamo, da tako kot nam, tudi kupcem nagaja za ta čas neustrezno vreme. Morda bodo k boljši prodaji pripomogli bližajoči se prazniki, kar kaže praksa v preteklih letih. Sicer pa v zvezi s poslano obutvijo večjih pripomb doslej še nismo slišali. Mislim na kakovost izdelane obutve, cene in drugo. Kot že rečeno, domačo obutev smo že poslali, sedaj pričakujemo še nekaj obulvc iz dokupu, ki je doma ne izdelujemo (npr. apre.ski obutev). Začeli smo tudi z izdobavami smučarske obutve. Kot kaže, je zanimanje za to obutev približno v istem obsegu kot lani. Če zaključim to začetno oceno trenutnih razmer na tržiSču. lahko rečem, da so letos naSi partnerji, ki jim dobavljamo obutev na domačem trži.šču, odkupili približno toliko Alpinine obutve kot lani, medtem ko naročanje dokupljene obutve stalno rasle. Jani JERMAN iskrice Organizacija; Tisti, lii predvidi vse, ali lisii, ki ne predvidi ničesar - je slah organizator. Predvideti velja spremembe. Kadri: Ko z nikomer nisem zadovoljen, je čas, da pomislim: kaj je narobe z menoj? Kadri: Imamo lahko zgovorne bleferje ali molčeče skrivače, potrebujemo pa sodelujoče .itrokov-njake. Denar: Prav tisti, ki najbolj želi zaslužiti denar, ho moral najbolj misliti na ljudi. Od TU in TAM Dogodki s področja širših interesov, šolstvo^ zdravstvo^ akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. KADROVSKE NOVICE za mesec OKTOBER 95 Mesec oktober je za nami in v tem mesecu je delovno razmerje nastopilo 5 delavcev, z delovnim razmerjem pa je prenehalo kar 9 delavcev. Pa poglejmo najprej nastope delovnih razmerij: kot pripravniki so pričeli delati Simon Selak v obratu Gorenja vas ter Damijana Tolar in Špela Gliha v oddelku šivalnica. Delo v proizvodnih oddelkih v Žireh sta nastopili tudi Janja Ti-nauer in Sonja Nediževec. Z delom so v mesecu oktobru iz proizvodnih oddelkov v Žireh prenehali: Ivana Kržič, Stanislava Fa-kin, Regina Eniko, Matej Poljan-Sek; v slovensko vojsko so odšli Miha Erjavec in Igor Jereb iz Žirov ter Primož Špiček iz obrata Gorenja vas. V službi za organizacijo in informatiko je z delom prenehal Marko Kopač; v prodajalni Škofja Loka I pa Jožica Krajnik. Dostojen spomin na prelomne čase OB ODHODU v POKOJ: Dolgoletnima sodelavkama Ivani Kriič in Stanislavi F akin iz oddelka prikrojevalnica v Žireh oh odhodu v pokoj želimo predvsem mnogo zdravja, zadovoljstva in razumevanja v domačem krogu; veliko veselja in časa za drobne aktivnosti. POROČILI SO SE: Oh sklenitvi zakonske zveze sodelavcem Mariji Mlakar in Anici Reven iz oddelka šivalnica, Mojci Dolenec iz ohrata Šentjošt ter Dragu Krolniku iz orodjarne, iskreno čestitamo in jim želimo dobrega razumevanja z zakonci, predvsem pa zdravja, sreče in zadovoljstva v zakonu. Irmo DOLENEC Občutljivo ravnanje mladih Kot vsako šolsko letu, tudi letos poteka izobraževanje na treh glavnih področjih: redno poklicno izobraževanje, potem izobraževanje za poklic ob delu, tretje področje pa predstavljajo tečaji tujih jezikov in seminarji za posamezna strokovna področja. Število rednih Štipendistov se je od lani nekuj zmanjšalo; pozna se, da je bila letos od srednjih šol razpisana le obutvena, od višjih in visokih pa le usnjarskopredelovalna in ekonomija. Tako imamo trenutno 62 štipendistov, 31 na srednji obutveni, 8 na gimnaziji, N na višji usnjarskopredelovalni in IS na drugih višjih ali visokih šolah, v glavnem na ekonomiji (10). Kar 9 študentom pa so pogodbe o štipendiranju že pretekle in čakamo, da dokončajo študij in pričnejo s pripravništvom. Na šolanju ob delu imamo 28 delavcev, 4 na poslovodski, ostali so na obutveni. Ta pouk je v Alpini in teče brez posebnih težav, vsi so zelo prizadevni in mislim, da nam ne bo žal velikih finančnih sredstev, ki se za to namenjajo. Od tečajev tujih jezikov pa tečejo 4, Na Ledinici je bila med vojno najbolj partizansko usmerjena vas na Žlrov-skem. Tu so se takrat odigravale vse pomembnejše gospodarske in politične odločitve o usodi Žirov in narodnoosvobodilnega boja. Na dan praznika, v ponedeljek, 23. oktobra so se člani združenja borcev narodnoosvobodilne borbe zbrali na družabnem srečanju pri Krogarju na Ledinici. Obujali so spomine na težke medvojne dni in zapeli nekdanje pesmi borbe in dela. Žirovski planinci so v nedeljo, 22. oktobra izvedli že tradicionalni pohod okrog Žirov v počastitev osvoboditve Žirov. Pohod se je začel ob 8. uri zjutraj izpred Zadružnega doma in je vodil čez Stare Žiri, Vrsnika, Govejka, Ledin. Korit in Greznice nazaj v Žiri. Lepo vreme je privabilo veliko ■Število pohodnikov od blizu in daleč: Vrhnike, Poljan, Škofje Loke, Ljub- ljane; Se celo osemdesetletnik iz Litije je korajžno ubiral stopinje na vsej poli. 500 metrov dolga kolona je živ dokaz o piljubljenosti tega planinskega pohoda. Žirovski taborniki so ob svojem indijanskem Šotoru v Dragah pri Vrsniku poskrbeli za topel čaj. Kratek postanek v točilnici v Ledinah, kjer si planinci malo ohlade oznojena telesa, da laže nadaljujejo ob obronkih senožet proti Koritam. To pot kmetje iz Korit niso imeli zaprtih gozdnih kolovoznih poti, kot so bile poleti, ko so pasli živino. Na Breznici je bil pripravljen za pohodnike topel čaj in golaž. Tu je bil tudi vpis v pohixIniSke izkaznice in podeljevanje ustreznih bronastih, srebrnih in zlatih značk ter plaket za desetkratno udeležbo na pohodu. LetoSnje uspelo praznovanje žirov-skega praznika, 23. oktober torej ni le praznik, ki hi ga bilo moč zavreči. Ivan REVEN dva nemSka in dva italijanska. Zaradi omenjenih finančnih sredstev smo morali nekatere kandidate celo zavrniti. Če povem Se stavek za zaključek, bi rekla, da se že dve leti osipa vpis v obutveno Solo. Letos tudi nobeden od gimnazijcev, ki so zaključili 4. letnik in so bili naSi Štipendisti, ne nadaljuje na eni od smeri, ki jih je razpisala Alpina, ampak bodo raje vrnili štipendijo. Bližina delovnega mesta ne odtehta vsega, pomembnejša sta denar in varnost. Tako starSi kot dijaki in Študentje zelo pozorno spremljajo razmere in če v panogi (ali tovarni) ne vidijo svoje dovolj zanesljive perspektive, se tudi ne odločajo za kandidiranje za Štipendijo. Franja NOVAK z gorenjskega prvenstva za dečke do 9 let na skakalnici pri Bartelu Skakalci tekmovalno zelo uspešni Res sem lahko zadovoljen s tekmovalno uspešnostjo svojih skakalcev v tej pripravljalni sezoni, kar kažejo na primer tri mednarodne zmage: - Primož Kopač - zmagovalec Rudarske svetilke v Velenju - Marko Bogataj - zmaga in drugo mesto na Marikollenu in Lillehammerju na NorveSkem Namesto proslave recital Jerce Mrzel = Kolo fon= »DELO-ŽIVUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznoinik, Bogo Filipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj. Tik pred krajevnim praznikom, 23. oktobrom, sla zdruicna lista socialnih demokratov in krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV pripravili v večnamenskem prostoru osnovne šole v Žireh recital znane igralke in pevke Jerce Mrzel, katere program je z umetniško besedo povezoval Joie Logar. Že to, da ni bilo dovolj stolov, kaže na veliko zanimanje na eni in svojevrsten protest proti domnevnemu razvrednotenju zgodovine, na katero so prav zaradi dveh dogodkov sredi okupirane Evrope lahko Žirovci prav posebej ponosni: osvoboditev Žirov in ustanovitev prvega narodnoosvobodilnega odbora (NOO) na Gorenjskem (in s tem verjetno v celi Evropi sploh), saj ni predstavljal le organiziranega odbora, temveč je s komisijami vzpostavljal tudi začasno oblast. Dovolj o zgodovini... Doživeli smo čudovit večer, ki so ga s svojimi nastopi popestrili ie Jane: Jan. ki je spregovoril o pomenu praznika: edina še živeča članica prvega N00 Francka Jereb in pisatelj Ivan Jan, ki je predstavil svojo novo knjigo Korenine zla. Oglasil se Je tudi župan Bojan Starman, ki je zanikal, da hi ukinil(i) krajevni praznik, »saj tega sam ne hi mogel, pa tudi ne želimo, in pozval k dialogu. Zahvalil se je za lep večer, ^ki lepii ne hi mogel hiti*, kot je ocenil. Naj omenimo še tiste, ki so s svojimi prispevki omogočili prireditev: semenarna Pika, cvetličarni Marinke Čuk in Jožeta Zvera, frizerski salon Kojler, trgovina Lustik, trgovina Kocka, slaščičarna Biljali in slaščičarna Vilma Mazzini ter gostilna Pri Kafurju. Denarna sredstva Je v ta namen darovalo še več posameznikov. Nejko PODOBNIK - Gašper Poljanšek - pomembna zmaga med mladinci v Breilcnwangcnu v Nemčiji - v nordijski kombinaciji. Med slovenskimi klubi smo tako bili. kar zadeva dosežke, najuspešnejši. Tudi na državnih prvenstvih smo bili uspešni: 4. mesto Primož Kopač - člani ' Velenje 10. mesto Gašper Poljanšek - mlH' dinci - Velenje 2. mesto Davorin Stanonik -ml. mladinci - Mostec 8. mesto Simon Sturm - ml. mladinci - Mostec 8. mesto Miha Albreht - dečki do 15 let - Kranj Nordijska kombinacija: 4. mesto Gašper Poljanšek - absolutna - Kranj 1. mesto Gašper Poljanšek ' St. mladinci - Kranj I. mesto Davorin Stanonik -ml. mladinci - Kranj 6. mesto Boris Oblak - ml. mladinci - Kranj 7. mesto Simon Sturm - ml. mladinci - Kranj. Kot trener sem zadovoljen tudi t napredkom v osvojeni tehniki, predvsem pri mladincih. Smo pred sezono in vsi tekmovalci potrebujejo kvalitetno opremo. Tu pa smo pred problemom denarja... Janez POLJANŠEK Od TU in TAM Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. 18. World Jamboree - Holland 1995 Svetovni skavtski zlet, l.-l 1. avgusta 1995 s prvega sestanka nadzornega sveta ' vzorci pravočasno i/delani - in še kvalitetni povrhu? '•namo obutev za vse vrste kupcev, mlajše, starejše Kdai učni center skakalcev? ^ pripravljalnem obdobju morajo ''Kakalci med Ireningi in tekmovanji '■"flenjati kar nekaj skakalnih oh-■lektov, da se njihovo znanje širi. "'ujemo po Evropi in prihajamo v ^»dobne skakalne centre, ki omogo-ajo res kvalitetno delo trenerjem in ^kmovalcem. , jjkakalnico lahko zgradimo kjer-. Na voljo so lahko neobljudeni ^■■fni, strmine, grape. Iz teh skoraj I'prehodnih pobočij nastajajo objek-. ~ skakalnice, z vso pripadajočo ""^strukturo, da se človeku ob po-spočijejo oči. Zeleno v zelenem. " so parki, kjer vsak človek rad ®*'vi urico svojega prostega časa. smo žirovski skakalci vredni, da 2j "'■novi dokazanih rezultatov v teh letih, odkar sam sodelujem v tej javnosti, dobimo pionirski ali mladin-' Center za nordijsko smučanje? Vsaka Štiri leta se. vedno na drugem koncu sveta, zberejo skavti in skavtinje z vsega sveta. Letos je bil svetovni skavtski zlet ali jamboree po daljSem času spet v Evropi, točneje na Nizozemskem. Ker je bil ta zlet dokaj blizu, smo to izkoristili tudi slovenski člani svetovne skavtske zveze - katoliški skavti In taborniki. Tako sta bila med 270 člani slovenske odprave tudi predstavnika tabornlSk^a Rodu Zelenega žirka (RZŽ) Iz Zirov - Špela Krvina In Ga-S per Eniko. Morda je ob tem za koga nerazumljivo, ko omenjamo skavte, katoliške skavte in tabornike. Beseda skavt predstavlja člane svetovne skavtske zveze (WOSM), katere člani so tako katoliSki skavti kot taborniki, le da smo taborniki obdržali slovenski naziv. SIcer pa se v svetu skavtske organizacije, kol smo taborniki, ki se ne navezujejo na nobeno Prostor imamo - pri Krajerju v Novi vasi. Teren je problematičen, vendar tak kot drugod po svetu. Tam je možno realno zgraditi kompleks, ki bi bil ŽIrovcem v ponos: 10-, 20-, 40- In 65-metrsko skakalnico, pokrito s plastično oblogo In 90-100-metrsko, za zimsko uporabo, z garderobami, WC, vlečnico... Seveda mora biti uporabno tudi za zimske razmere, smučarski tek - kot eden najboljših rekreacijskih športov mora biti dostopen vsakemu. Dolina Račeve je idealna za to. Tudi za drsališče bi bil prostor pod skakalnicami. Imamo svojo občino - z lastnimi odločitvami o lastnih idejah. Je mogoče to čas, da omogočimo domačim skakalcem redno vadbo in ostalim, da bi v Žlri - Žirovsko kotlino prihajali radi, z veseljem in željo po tekmovalnem izzivu In spoznavanju našega kraja. Janez POUANŠEK y premislete Kakovost doseiemo л preprečevanjem ne pa z ocenjevanjem. Philip B. Crosby Za uspešnost ni recepta. Cliff Bowman Spravljanje "Slvari v predale« ni redoljuhnost, temveč izogibanje reSevanju. Mark H. McCormack Načrt ni He nič; skupaj z intuicijo je He nekaj: oboje — s srečo - je vse! Philip Kotler Učimo .se z delom: kajti kako naj vemo, ali znamo, če ne poskusimo. Sofoklej Če ne veste, kam цге.Ие, boste verjetno pristali drugje. David Campbell Če pogosto hodimo po gobe, je velika verjetnost, »da bomo ili po gobe« - kasneje. Anton Franovič Uredništvo religijo. Imenujejo laične skavtske organizacije. Imamo pa Se pravoslavne, protestantske, muslimanske itd. In predstavniki vseh teh skavtov so skupaj preživeli in se družili na Nizozemskem dobrih deset dni. Na zletu je poudarek predvsem na druženju mladih skavtov (12-18 let), poleg tega pa je na prizorišču Se ogromno dejavnosti, prireditev, predstavitev, delavnic, od kulture do Športa, ekologije itd., ki se jih je bilo mogoče udeležiti. Naj povem, da je skavtsko »Sotorsko mesto« na zletu Štelo skoraj 30.(XX) prebivalcev, v Šotorih je bilo tudi preko 3(X) trgovin; bile so Se ambulante, poŠte, telefoni; imeli so svoj dnevni časopis in vse, kar gre Se zraven. Torej res precej velika stvar, ki naj bi se ponovila zopet čez dobra Štiri leta v južni Ameriki, v Čilu. Morda bomo lahko poročali tudi od tam. za RZŽ Robert ŠUBIC a (iradnja centra Pri Matic bre/. prekinitev kronika KRAJA Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. Naša občina bi bila lahko zelo uspešna To je trditev tajnika občine Ziri Andreja Poljanška, ki je novo dolžnost prevzel 15. avgusta. Morda za začetek nekaj podatkov: Andrej PoljanSekje bil rojen leta 1968. Po poklicu je inženir tekstilne in kemijske tehnologije, kar mu daje določen strokoven vpogled v del vedno pomembnejše naravovarstvene vloge občin, saj vemo, da to področje obsega precejšen del nalog (in denarja) tudi novih občin. Trditev, da lahko tajnik s svojo vlogo veliko pripomore k razvoju kraja in občine, je torej lahko na mestu; to pa je bil tudi razlog za razgovor z Andrejem Poljanškom. I' Delo-življenje: Ali ni nekoliko nenavadno, da ste se takoj po .študiju tekstilne tehnologije lotili tega zahtevnega dela? Doslej ste bili aktivni kot predsednik najprej občinske loške organizacije Socialdemokratske stranke Slovenije, v zadnjem času pa ste vodili žirovsko organizacijo SDSS in bili svetnik občine Žiri. Andrej Poljaniek: Najprej je treba vedeti, da tajnik občine ni poklic, ampak funkcija, z mandatom štirih let. Po tem se lahko stvar obrne tako ali drugače, odvisno od rezultatov volitev. Na drugi strani (kot že rečeno) mi osnovni poklic daje večje razumevanje pomembnega dela občinskih nalog, to je ekologije. Prav na tem področju nameravamo u prihodnje narediti več. Med drugim lahko omenim načrte za drugačno organiziranost odvažanja smeti in odpadkov, pa tudi drugih materialov. Delo-iivljenje: Kako hi to šlo odslej? Andrej Poljanšek: Kot veste, se del kovinskih odpadkov že urejeno zbira v nekdanjem kamnolomu. Tu lahko oddaste tudi odsluženo belo tehniko. Pogodbo za nadaljnje odvažanjc smeti smo že tudi podpisali z Loško komunalo d.d. iz škofje lAike, medtem ko nameravamo ostalo infrastrukturo urejevati in urediti sami v občini Ziri. Kar zadeva smeti in odpadke, je ocena, da hi velika večina gospodinjskih in podobnih odpadkov končala na kompostnicah, s čimer bi pri- 12 hraniti tUdI pri odvažanju smeti, hkrati pa bi pridobili naravni gnoj. Za ostale materiale, kot so papir, steklo, kovine itd., pa bo treba organizirati ustrezno obliko zbiranja in ljudi spodbuditi, da se bodo tega držali... Delo-iivljenje: Komunalna infrastruktura je seveda le ena od dejavnosti občine, kajne? Andrej Poljaniek: Tega se zavedamo že od vsega začetka. To prvo leto samostojne občine je nekako prehodno, niti sistemsko še ni bilo vse urejeno; tudi v Žireh se šele uvajamo. Zato smo se lotevali neobhodnih stvari in tistih, kjer so ljudje pokazali največji interes - to pa so npr. ceste. Tu smo letos res naredili veliko. Je pa res, da je na občino, ki je nastala v Žireh, prešlo veliko dejavnosti, ki jih prej ni bilo (zdravstvo, kultura, šolstvo, socialno varstvo itd.). Prej so bile večje občine male državice, ki so opravljale 70-80% opravil države, ostalo pa so bila področja občinske samouprave. Po novem je ravno obratno; lokalna samouprava je osnovna dejavnost občin, če pa država morda občini poveri kakšno od drugih opravil, to financira posebej. Seveda je vse odvisno od denarja. Lahko rečem, da je delovanju novih občin namenjenega sedaj več denarja, kot ga je bilo prej za krajevne skupnosti. To konkretno velja tudi za Žiri. S tega vidika lahko rečem, da so Žiri pridobile, ko so postale občina. Delo-življenje; Veliko stvari pa ljudje lahko opravijo samo v Škofji Loki. Andrej Poljanšek: To nima z občino nobene zveze. V Škofji Loki je upravna enota, ki pa opravlja zgolj funkcijo države. Seveda pa si bomo prizadevali, da bi čim več teh stvari ljudje lahko opravili v Žireh, preko bivšega krajevnega urada. Delo-življenje: Kako pa ocenjujete delo organov kot predstojnik občinske uprave in koordinator mnogih dejavnosti, saj sodelujete tako z županom, občinskim svetom, pa tudi z občinskimi odbori. Andrej Poljanšek: To sodelovanje ocenjujem za zgledno; mislim, da to poteka zelo učinkovito. To velja tako za pripravo gradiv za seje občinskega sveta in drugih organov, ki jih pripravljajo različni predlagatelji, odvisno od vsebine, do postopkov obravnav - do izvajanja. Ne trdim, da vse poteka idealno, vendar se počasi oblikuje »seznam nalog", ki bodo osnova za nadaljnji proračun oz. program občine in njen razvoj. Svojo vlogo koordinatorja seveda pri tem tudi vidim. Pri tem se zavedam, da je interes krajanov v prvem planu. Mislim, da je temeljni interes vseh krajanov skladen razvoj kraja in če bomo uspeli zagotoviti to, bomo svojo nalogo opravili. Delo-življenje: Torej ste optimist, kar zadeva razvoj žirovske občine? Andrej Poljaniek: Lahko celo rečem, da bi Žiri lahko postale idealna občina. Zato sem se že v času preoblikovanja zavzemal, da bi to postale. Majhne občine (po ozemlju), ki imajo veliko ljudi zaposlenih, imajo večje možnosti za hitrejši razvoj. Kot primer naj navedem, da prav ta čas tečejo prizadevanja na področju zdravstva in so-ciale. Anketa je npr. pokazala veliko zavzetost Žirovcev za organizacijo doma ostarelih in kažejo se različne možnosti za urejevanje tega vprašanja, zlasti še, če bomo imeli možnost razpolagati s sredstvi (zdravstvena postaja). Podobno velja tudi za druga področja, pri čemer bo strankarska naravnanost v drugem planu; interes in potrebe ljudi v kraju morajo biti na prvem mestu. Nejko PODOBNIK Lroš Vehar je letos na državnem prvenstvu omagal /,e tretjič, tokrat v hitrostnem i/.bijanju ..Л" Kdaj bodo v Goropekah spet tekme? OtlOživljenje^^