Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2;72 K, za četrt leta 1 *36 K. — Za Nemčijo za celo leto 6 96 K, za pol leta 2’98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 15.	V	Ljubljani,	dne	13.	aprila 1906.	Leto	IX.
NASLOVI: Za vse dopise, rokopise, pisma, tičoča se *j«ta: Uredništvo ..Rdečega Prapora", Ljubljana. Za denarne pošiljatve, naročila, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnifitvo,,Rdečega Prapora1', Ljubljana, Zidovske ulice štev. 5/1.	Sakrament, Tavčar s trobento in Hribar z bobnom, kaj takega pa še ne — to je stališPe^-^terterega presoja »Ljubljana* de-želnozborske volitve, in kdor misli, da je provzročilo obisk galerije, shodov i. t. d. resno zanimanje za volilno reformo, pozna prokleto slabo ljube Ljubljančane in našo »metropolo*, ki je tako nepolitično mesto, da jih je malo takih na civiliziranem	Deželni zbor je v svojem zadnjem zasedanju pozval vlado, naj mu predloži volilno reformo, ki bi določila splošno in enako volilno pravico z vporabo proporcionalnega zistema. Vlada odgovarja, da ni mogla vdo-voljiti deželnega zbora, ker misli, da je za deželne zbore najbolj primerno, odnosno potrebno »zastopstvo interesov*, meni pa, da je njen načrt prav blizo zahtevi deželnega
H| ■ | Prvi majnlk se pribli- Q 91101 žuje. Pripravite se, da Uniflllll! ga dostojno praznujete! vuiuiuii Ne pozabite, da Je Vaš prainik letos posebnega pomena, kajti ▼ leta reforme živimo. Storite vse potrebno, da bode Vaš letošnji praznik tostojna in mogočna manifestacija za ■Plošno in enako volilno pravico!	oboležje nepolitičnosti, se izraže v tem, da je sodba o dogodkih zadnjega tedna obsežena v dveh absolutnih formulah: «Liberalci imajo prav» — »klerikalci imajo prav.» »Slovenec* zakriči s svojim znanim patosom: »Liberalci nasprotujejo ra/širjenju volilne pravice* in vse, kar prisega na pobožno politiko, je s tem doseglo »modrosti zadnji sklep*. »Slovenski Narod* napiše: »Zadaviti hočejo meščanstvo in delavstvo,* in vse, kar se navdušuje za naprednost, zaploska kakor da naj tisoč rok pomnoži rene iz deželne zbornice.	Stališče vlade je brez dvoma razumljivo. Drugo je vprašanje, ali je pravično ali opravičeno.- Zakaj naj bi bile v deželnih zborih kurije dobre, ko v državnem zboru niso, tega možgani ljudstva nikoli ne bodo razumeli. In zakaj vlada ne vpošteva zadeve, ki jo je večina deželnega zbora izrazila v svoji resoluciji, tega ne ve nihče razven vlade in — morda klerikalnega dela tiste večine; kajti zelo verjetno je, da so imeli klerikalci pri osnovi načrta svoje prste vmes. Ako bi vlada hotela vpoštevati javno izraženo stališče deželnega zbora, bi bila morala predložiti načrt splošne in enake volilne pravice s proporcionalnim zistemom. To bi bilo pravično in opravičeno. Tega ni storila, ker je hotela potolažiti veleposestnike in v to si je najbrže poskrbela dovoljenja klerikalcev. _____ Ako je hotela deželnozborska večina ostati dosledna, bi bila morala načrt vlade na vsak način odkloniti. V kakšni obliki naj bi se bilo to zgodilo, je vprašanje druge vrste. Ali naj bi bila zahtevala predložitev novega načrta, ki bi odgovarjal deželno-zborski resoluciji, ali naj bi bila sama predelala vladno osnovo v tem smislu, to je postransko. Da sede v deželnem zboru tudi
Obstrukcija. Bela Ljubljana je imela velik »hec*. Kajti to je treba najprej naglasiti: Koncerti “beralne bande v kranjskem * deželnem zboru niso «beli Ljubljani* nič dru-^ga, kakor prijetno iznenadenje, nov in Že ▼sled tega z zadovoljstvom pozdravljen ton v dolgočasju vsakdanjosti, pripraven predmet J* plitko gostilniško politiziranje, skratka to, *ar pravi Ljubljančan nad vse ljubi in za W slovenski jezik vendar nima lastnega “fraza: Velik hec!	Politična opravičenost pa ni ne na eni, ne na drugi strani; na pravice ljudstva ne mislijo ne liberalci, ne klerikalci — o veleposestnikih menda ni treba govoriti! — temveč korist lastne stranke je polama zvezda narodno - napredni ravno tako, kakor »slovensko-\judski stranki*. Opazujočemu hinavščino v obeh taborih se mora človeku kar želodec obrniti. Kako pa je vendar bilo? Vlada je predložila načrt volilne reforme za deželo, čegar glavna točka je vstvaritev nove, četrte kurije s splošno volilno pravico in z deseterimi mandati.	
Listek. Hana Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Z namiznim nožem je Hercog prerezal pismo, vprašujoč se, kaj naj bi pač bilo v njem, saj vendar ni ničesar. — A že so plesale črke, neprenehoma naraščajoče, pred njegovimi očmi. Čital je: »Prečastiti škofovski ordinariat je odločil, premestiti Vas v Dolenjo vas. Ukazuje *e Vam, da nemudoma odidete na svoje ®°Y° mesto in da sprejmete svojo jurisdik- v Farjem dvoru.* Torej premeščeni Prva premestitev je za mladega duhovna včasih dogodek, ki odločuje o celem njegovem življenju. Mrzla olečina je izpreletela kaplanovo telo. Torej	proč iz župnije, s katero se je danes na njeni najvišji točki takorekoč na novo poročil v ljubezni. Ker kliče srce, kadar trpi, vedno drugo sočutno srce, je pogledal kaplan župnika in s tožnim glasom, kakor da kliče na pomoč, je dejal: , Gospod župnik, premeščen sem!“ „Že vem. Jutri pride Vaš naslednik. Prihodnjo nedeljo morate že pridigati v Dolenji vasi. Ako bi bili danes Še pravočasno prišli domov, bi že jutri lahko odpotovali. No, meni ni nič več mar, kje ste se danes potepali. Saj niste več moj kaplan." Hladno kakor ledena sapa so prišle besede iz druge strani mize. Kuharica ni rekla ničesar. Podprla si je samo boke in s porogljivim smeškom je gledala kaplana. Da ga je premestitev močno bolela, to je opažala in to jo je veselilo. Saj je zmagala ona. Tega kaplana pač ni mogla trpeti in zato je neprenehoma silila	v župnika, da je vendar dvakrat poprosil za drugega pomožnega duhovnika. A zaman. A sedaj se je zbudil kuharičin ponos. Čegar ni mogel doseči župnik, to je bila za njo malenkost. Saj je bila načelnica deviške družbe, torej tudi nekakšna duhovska uradna oseba. V tej lastnosti je znala toliko poročati o kaplanu, da je končno njena volja prodrla pri škofovskem konzistoriju. Kaplanu je prešel sedaj celo tek do pogrete juhe. S svojim dekretom je šel v svojo sobo. Žalosten je gledal dol na pokopališče. Saj je življenje kaplana tudi tako pokopališko polje z mnogoštevilnimi križi. In danes so mu zasadili posebno velik križ v srce. Malo da ni v svoji žalosti pozabil, da danes še ni končal svoje brevime molitve. Vzel je knjigo, pa je molil, a tako raztresen ni bil še nikoli pri molitvi, * * *
Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
veleposestniki, je seveda dejstvo. To pa vendar ns more biti vzrok, da ne bi slovenska večina poskusila, izvršiti, kar je pred par meseci sama sklenila.
Tukaj so klerikalci storili napako, iz katere se po vsej pravici lahko izvaja, da niso imeli čistih namenov. Deželni zbor bi bil moral vsekakor izvesti generalno debato
o	vladnem načrtu; vse filozofiranje o opra-vilniku ne izbriše te napake. Ge bi bil obsegal vladni načrt, kar je resolucija deželnega zbora zahtevala, bi bilo hitenje razumljivo. A ker je vstvarila osnova novo situacijo, bi bila generalna debata vsaj razjasnila položaj. Ako bi se bilo tedaj pokazalo, da zahteva večine po splošni in enaki volilni pravici in po proporciji nikakor ni izvedljiva, bi bil še vedno čas, iskati kompromis, ki bi se kolikor mogoče približal principu. Klerikalci tega niso storili. Šušteršič je hotel imeti reformo čim prej pod streho in odtod je jasno, da mu ni nič za načelo splošne in enake volilne pravice, temveč da hoče samo klerikalno hegemonijo in da mu je za njo dobro vsako sredstvo. Odgovornost za obstrukcijo, ki se je tukaj izlegla, imajo torej na vsak način klerikalci.
S tem seveda liberalci niso oprani. Da so poskusili preprečiti vzakonenje načrta, jim ni zameriti. Da so v ta namen porabili muziko,, je stvar okusa. Ali tega niso storili iz ljubezni do splošne in enake volilne pravice, temveč zopet le zaradi tega, ker je vladna osnova za njih stranko neugodna in radi bi sprejeli vsako ref rmo, ki bi jim zagotovila toliko mandatov, da bi ostali odločilen faktor v deželnem zboru, pa če bi obsegala preosnova še več privilegij kakor dosedanji volilni rod. «Narod» se je izdal, ko je trdil, da je deset mandatov za splošno kurijo preveč in da bi bili štirje dosti za splošni razred. Resnično je nasprotno. Ako ne bi bila mogoča drugačna reforma, kakor laka z novo kurijo, tedaj bi se moralo zahtevati, da ta razred vsaj v številu mandatov ne bode prikrajšan, temveč se krivico, ki tiči v ohranitvi privilegij, vsaj z večjim zastopstvom doslej brezpravnih ponekod oblaži.
Sedaj je deželni zbor odložen. Vlada torej upa, da se doseže med strankami kompromis. In v resnici bi imele stranke sedaj nalogo, da ga iščejo. A politična poštenost bi zahtevala, da se postavita obe slovenski stranki na stališče Splošne in enake volilne pravice ter proporcionalnega zistema, ter od tega izhodišča iščeta sporazuma z veleposestniki. Obenem pa bi bila deželnozborskim
Bila je huda noč. Vzlic svoji utrujenosti ni mogel spati niti eno uro. Vsake četrt ure je slišal biti in z vsakim udarcem se je bolj približevala ura ločitve, ura, ko mora vzeti slovo od ljubljenih gora, od naroda, s katerim se je komaj seznanil.
Tak kaplan je kakor mlado drevo, ki ga presade iz drevesnega vrta semenišča ob daljno, tujo cesto. Plašno iščejo korenine stalnosti v neznani zemlji. Kadar mine prva kruta zima, se ozaljša drevesce s popki in s cvetjem. Tedaj pa pride gospod in z železno voljo zapove, naj se iztrga drevesce in naj se ga presadi v druga tla. Pri tem pa mu potrgajo najnežnejše korenine, raztresejo najlepše cvetke,'oj, in kako dolgo je treba, da končno vsaj deloma ozeleni! Lastnih sadov pa se ne sme nikoli veseliti. In če tako drevo celo popolnoma usahne, pride gospod s sekiro, poseka drevesce in ga prekolne, ker ni moglo zeleniti na vsaki zemlji.
XI.
Šele zjutraj, ko so prišli že vrabci na njegovo okno, je Hercog malo zaspal. Na-
strankam dolžnost, dogovoriti se tudi s tistimi, ki doslej niso bili zastopani v zbornici, katerim pa ima reforma odpreti, če že ne poti vanjo, vendar pravico za boj. Ako slovenski stanki ne razumeti te naloge, tedaj je za sodbo bodočnosti vseeno, ali «zmaga» ta ali ona. Obsojeni bodete obe. Dosedanje grehe se da še popraviti, ako se jim doda še novih, pa ne bode več popravka, pa tudi narodove odveze ne.
Politični odsevi.
Drž. zbor je odšel zadnjo soboto teden na počitnice. Vnovič se snide šele 24. aprila. S tem so ustavljene tudi seje odseka za volilno reformo. Baron Gautsch hoče počitnice porabiti za dogovore s strankami ter je že konferiral s poljskim kolom in z grofom Sylva-Taroucca. Fevdalni veleposestniki in Poljaki objavljajo izjave, da stoje še vedno na slojem stališču, kar pa ne pomeni nič druzega, kakor da upajo še vedno na veliko politično kupčijo. Poljakom se ne gre le za pomnožitev galiških mandatov, temveč oni bi radi, da se zagotovi mandate poljskemu kolu. Obenem hočejo razširjenje gališke deželne avtonomije, da bi imeli vsaj doma Rusine v krempljih. Skratka oni so tudi za splošno in enako volilno pravico, ako se jo more tako popačiti, da imajo oni profit od nje.
Rešitev ogrske krize se lahko imenuje najvažnejši politični dogodek zadnjega tedna. Kakor skoraj vsaka pomembnejša stvar v Avstriji in na Ogrskem, se je tudi to dejanje zgodovinske drame odigralo prav senzacionalno.
V	zadnjem trenotku, ko je imel biti ogrski absolutizem slovesno potrjen z manifestom, ki bi razložil, zakaj so ne razpiše volitev, kakor zakon zahteva, je dosežen sporazum, ki bi ga bila koalicija pač lahko prej in ceneje dosegla. Kajti več kakor sedaj tudi pred enim ietom ne bi bila morala popustiti in njen ugled ne bi bil takrat tako omajan, kakor je danes, ko prevzema vlado. Vojaške zahteve so bile glavna točka koalicijskega programa; zaradi njih je trajala več kakor leto dni borba med krono in med večino ogrskega parlamenta; tekom tega boja je bilo imenovano uekonstitucionalno ministrstvo, suspendirana avtonomija županij, razpuščen državni zbor, imenovani kraljevski komisarji in končno je imel biti odložen razpis volitev, s čemur bi bil absolutizem uveden in optima forma. V zadnji uri je koalicija spremenila svoje stalisče. Nenadoma je prišel bivši po-
enkrat ga je vzbudilo močno Vopotanje. Hlapec se je peljal s staro župnijsko kočijo po dvorišču. Ne da bi bila vprašala župnika, je kuharica sinoči naročila, naj gre kočija po novega duhovnega gospoda na postajo. Čeinu naj bi vpraševala? Saj je milostljivemu gospodu itak vse prav, kar ona ukaže. Itak razume ona vse najbolje.
Dopoldan je pretekel kaplanu z žalostnim opravkom pospravljanja. Obleka in perilo je prišlo v kovčeg, knjige pa v tri zaboje. Pri tem delu mu je prišel še v okrvavljenem robcu zaviti nož, s katerim je bil pred meseci Miha zaboden, pod roke. Prej svetlordeča kri je popolnoma zlepila robec in ga pokrila s črnikasto skorjo, tako da se je kaplanu kar gabilo, izvleči nož.
Toda kaj naj bi začel ž njim? Najbolj enostavno je, da ga spravi med druge reči v kovčeg. V njegovi roki je najbolje shranjen, drugod bi ga slučaj še vedno lahko razkril, pa bi izdal morilca. To pa se zaradi svetega spovednega pečata ne sme Zgoditi.	Dalje prih.
slanec Bela Barabas dne 2 aprila dogovorno sKošutom k baronu Fejervaryju ter mu je predložil površen načrt, na čigar temelju bi bila morda vendar še mogoča mirna sprava. Fejervary je s Kristof-fyjem pregledal načrt in oba sta se takoj odpeljala na Dunaj in sta bila sprejeta v avdijenco. Z dovoljenjem krone so tedaj začeli pogovori med vlado im med voditelji koalicije na temelju sledečih pogojev:
Vojaška vprašanja se kloči. Vlada dobi prosto roko v notranjih vprašanjih. Gospodarska vprašanja je rešiti v dogovoru ogrskega in avstrijskega parlamenta; ako se ne doseže sporazuma, se ohrani gospodarsko skupnost do leta 1917. Novi državni zbor dovoli proračun, normalni kontingent vojaških novincev in neizogibne izdatke za vojsko ter potrdi trgovinske ugovore in colninski tarif. Kardinalna točka v programu nove vlade bode splošna volilna pravica. Volitve se izvrše na podlagi sedanjega volilnega reda; parlament pa bode po sprejemu splošne volilne pravice razpuščen in nove volitve bodo razpisane na podlagi nove volilne pravice.
Te pogoje je koalicija sprejela in tedaj je nastalo vprašanje, kako sestaviti novo vlado. Za ministrskega predsednika je bil izvoljen bivši minister Wekerle, ki pa je s svoje strani predlagal Andrassyja. Ta je odklanjal in Wekerle je že bil pripravljen, prevzeti vlado, ko je nastopila klerikalna «ljudska stranka» proti njemu. Na ogrske klerikalce deluje namreč W e ker le tako, kakor rdeča barva na bika. On je kalvinist, odločno je protiklerikalen ter je madjarskim tretjerednikom v najslabšem spominu, ker je kot ministrski predsednik uvedel cerkveno-nolitične postave s civilnim zakonom. Gel* truma klerikalcev se je pripeljala na Dunaj, intrigirat proti njemu. Wekerle je že hotel popustiti, a Košut in njegovi prijatelji so silili, da prevzame on ministrsko predsed-ništvo.
Končno je bilo v soboto ministrstvo sestavljeno z VVekerlom na čelu in z voditelji vseh koaiiranih strank za posamezne stroke. Grof, Julius Andrassy je prevzel ministrstvo za notranje zadeve, grof A p p o n y i pouk in bogočastje, Košut trgovino, Geza Polonyi pravosodje, grof Aladar Zichy ministrstvo na dvoru, dr. Ignac Daranyi poljedelstvo. Po strankah pripadajo Košut, Ap-:ionv in Polonyi neodvisni stranki, Andrassy in Daranyi ustavni, Zichy ljudski. Wekerle stoji izven strank.
Glavni del sporazuma je ta, da je prevzela nova vlada splošno volilno pravico v svoj program. Bodoči parlament nima sploh nobene druge naloge, kakor dovoliti državne potrebe, da pride državno gospodarstvo v red, potem skleniti volilno reformo in se posloviti. S tem je splošna volilna pravica na Ogrskem zagotovljena. To pa je velikanskega pomena tudi za nas, kajti absurdno je misliti, da bi mogla Avstrija ohraniti svoj zastareli, reakcionarni zistem privilegij, kadar dobi Ogrska splošno vol lno pravico. To naj premislijo tisti, ki Še danes mislijo, da bodo preslepili avstrijske narode in ovekovečili privilegije.
Srbsko zarotniško vprašanje je prišlo
zadnji čas zopet na dnevni red. Anglija je zahtevala, da se odpusti 11 častnikov, ki so bili v zaroti za umorstvo kralja Aleksandra in kraljice Drage, iz vojske ter da potem Anglija zopet vstopi v diplomatično zvezo s Srbijo. Dotični srbski častniki so izjavili, da se podvržejo zahtevi, ako se penzionira dvakrat toliko pristašev nasprotne stranke. Izjavili pa so tudi, da ne pojde samo tistih enajst, temveč vsi častniki, ki so bili prizadeti v zaroti, ker so takrat vsi skupaj i zvr* šili svoje delo. To je bil menda glavni uzro*;) da je Gruičeva vlada sklenila, odložiti rešitev zarotniškega vprašanja, dokler ne bode gotov trgovinski ugovor z Avstrijo.
Konferenca v Algecirasn je končno p° dolgotrajnem guganju vendar nekako prišla v ravnotežje in je dosegla sporazum. Pl®*
.PrHoš* »Rdečemu praporu" št. 15.
n&rna seja, ki je v soboto trajala do G. ure zvečer in je bila posledica dopoldnevnega Pogovora med poslanikoma Revoilom in Bfofom Tattenbachom, je razdelila ma-r°čanske luke za policajno službo med Špa-?'j° in Francijo tako, da dobi Španija Tetnan ® Larache, Francija Mogador, Saffi, Mazagan, tjabat, obe državi skupaj pa prevzamete ^sablanca in Tanger, Ugovor o pol:cajni Uredbi velja 5 let. Tudi v bančnem vprašanju je dosežen sporazum. Končno je bil ^voljen odsek, ki sestavi protokol. Tako je wrej konec tudi nesrečnega maročanskega Jprašanja, ki je vzdignilo toliko prahu, da je bil evropski mir dolgo časa v nevarnosti.
Domače stvari.
Proporcionalni zlatem, za katerega se Je deželni zbor kranjski v svojem zadnjem inskem zasedanju izrekel, je v krogih slovenskih poslancev zopet popolnoma pozabljen. Tako je pri nas seveda z vsemi računi, kajti vsa slovenska politika je samo dnevna, vse, kar se govori, namerava, snuje, obljubuje, začenja, je od danes do jutri, “led dvemi dnevi je noč, ponoči se spi, ako se ne kroka in na vsak način se danes pohabi na to, kar je bilo včeraj. Državni zbor Je izročil vladno osnovo volilne reforme posebnemu odseku, v katerem sede tudi slovenski poslanci, med njimi en liberalec. Znano je, da so liberalci z osnovo barona pautscha zelo nezadovoljni. Na Štajerskem >n na Koroškem je premalo mandatov za Slovence, na Kranjskem so volilni okraji tako razdeljeni, kakor da bi bil ta del načrta izdelal dr. Šušteršič popolnoma sam. Liberalci mislijo, da volilna reforma ne sme jtaeti namena, da posadi klerikalce na konja ■n da ubije vse druge stranke. In to je res. »olilna pravica naj bi podala v zastopih miniaturno sliko političnega razmerja v deželi 111 v državi. Nekatere malenkosti izginejo ^ v vsaki miniaturi in take volilne pra-VlCe ni mogoče iztuhtati, ki bi zagotovila zastopstvo tudi najmanjšim manjšinam. Ali nikakor ni njen namen, dodati večini vse Mandate, vse manjšine pa potlačiti. Volilna Pravica more biti več, kakor glasovalna Pravica. Večina ima pravico do tako velikega zastopstva, kakršno odgovarja njenemu številu, ali pojem pravice zahteva, da naj °bi tudi manjšina svoji moči primerno feprezentanco. To leži tudi v bistvu parlamentarizma, ki postane nezmiseln brez opo-Zlc*je. »Parlament* izvira od »parlare* = go-y°riti. v skupini, sestavljeni iz enotne večine, Kovoijenje nepotrebno in brezpomembno. ,°navljati eno misel, varirati eno načelo, Je samo izguba časa. Vlada večine brez opo-Z|cije je ravno tako absolutistična, kakor ^*ada posameznika. Globokejši smisel parlamentarizma je ta, da izrazijo govori raz-mnenja, da je mogoče dobiti popolno ***o, popraviti pomote in tako priti kolikor ~?ogoče do utemeljenega prepričanja. Opojna je torej že s tega stališča neizogiben *** parlamentaričnega telesa. Potrebna pa je Pozicija tudi zaradi kontrole, katero mora •adajoča večina, ki ima poštene namene, etn bolj želeti, ker taka kontrola opravičuje Jeno delovanje. Zastopanje manjšin je torej . stališča čistega parlamentarizma potrebno Z1 pravično. Prave slike večine in manjšine Pa ne daje nobena druga metoda tako na-v^n°, kakor proporcionalni zistem, ki je sekakor najpravičnejši. Da so klerikalci hitro čui 1 na 8V°j°	resolucijo, se	nam ne	zdi
bil	o*	bi	bilo najljubše,	ako ne	bi
Mče V Par*amentu nikogar razven Šušter-4e . v' medenim besedam ni verjeti ni-Hed m *cattar deklamirajo o lepih načelih, je Ali70011,0 < da se za njimi skriva egoizenii »o	V naS^m	slučaju ne bi smeli	pozabiti,	da
^	«P°mini	na	volilnopravno	gibanje	še
s *a n ,n 80 K*asova*1 v deželnem zboru 4|^roPorcionalni zistem, je Se nepozabljeno, bodo 2e sedaj s takim veseljem poka
zovali, da jim splošna in enaka volilna pravica ničesar ne velja zaradi načela, temveč da hočejo samo tako ali tako vtakniti vse slovenske mandate v svoj žep, bodo pre-litro razkrinkani in koristilo jim to ne bode.
Za liberalce vstvarja volilna reforma drugačno situacijo, kakor za klerikalce. Njih zastopstvo je v nevarnosti, pa kličejo, da se ,im godi krivica. Na Kranjskem da jih je vendar toliko, da bi po pravici morali do-iiti nekoliko mandatov. Seveda ne vemo, toliko je v tem resnice. Koliko je enih, drugih, tretjih, bodo volitve šele pokazale. Ali gotovo je vendar, da so med meščanskim industrijalnim in kmetskim prebivalstvom vsled različnih gospodarskih interesov tudi različni politični nazori, da pa so po razde-itvi kranjskih volilnih okrajev neagrarni prebivalci razven Ljubljane povsod a priori majorizirani. Slika političnega razmerja v deželi je na podlagi te razdelitve nemogoča. Liberalci sklepajo sedaj resolucije, ki zahtevajo posebne mestno - trgovsko - industrialne skupine. To je zopet n metna razdelitev, ki l.udi ne more imeti trajne vrednosti, ker se razmerje med industrijo in poljedelstvom izpreminja. Podjetnosti je pač pri nas malo in razvoj je počasen, a vendar ne more nihče zanikati, da imamo tudi na Kranjskem dobo prehoda v industrijalizem. Tu se postavi novo tovarno, tam se odpre rudnik, drugod se sezida železnico; prebivalstvo dobi drug karakter. V desetih letih bi bilo treba zopet izpremeniti okraje. Temu se je pa lahko izogniti s proporcionalnim zistemom, ki pokaže letos sliko sedanjega razmerja, v desetih letih pa zopet sliko tedanjega, in sicer čisto avtomatično.
Izgovor, da je proporcionalni zistem kompliciran, je piškav. Od volilca ne zahteva ničesar druzega, kakor pri sedaj navadni majoritetni volitvi. Vedeti mora, za koga glasuje. Volilcu ni treba ničesar kombinirati in nič računati. On voli toliko kandidatov svoje stranke, kolikor jih je sploh voliti v njegovem okraju in z oddajo listka je njegova naloga končana. Računanje pa je stvar volilne komisije, od katere se pač lahko toliko zahteva, da zna izračunati enostavno proporcijo.
V	taki deželi, kakršna je Kranjska, se vsiljuje proporcionalni zistem takorekoč sam. Tukaj nimamo čistih industrijalnih okrajev, mesta so majhna, meščansko in delavsko prebivalstvo je razsuto po celi deželi, po Gorenjskem, po Dolenjskem in po Notranjskem in drugače kakor s proporcijo ga pri volitvah ni mogoče zbrati. Cernu torej umetne kombinacije? Ako ste že enkrat bili složni za proporcionalni zistem, tedaj ostanite pri njem, pa ne bodite političarji kakor muhe brez glave.
„Sl0Vene0“, lažnivi prijatelj delavcev, sladko besedni kristjan, apostol ljubezni do bližnjega, bojevnik vere, ki prepoveduje trgati zaslužek delavcem, farizej ki ne iz-pregovori besede, da ne bi tičala v njej kakšna laž, se zaletava v krojače, ker hočejo tudi v Ljubljani doseči človeške razmere pa so vsled kratkovidnosti in trmoglavosti mojstrov prisiljeni, bojevati se za košček pravice, ki bi ga sami gotovo rajši dosegli mirnim potom. Ta kos papirja, ki se vsak čas pomaže z visokodonečimi tiradami, s katerimi bi rad pokazal, da kranjski popje in njih oprode kaj razumejo o de lavskem gibanju, se zaletava n. pr. v stav kine straže, ki so neizogiben aparat vsakega štrajka. Delavce, ki sov boju, blati krščanski obrekovalec v pravem kranjsko - klerikalnem tonu. No, med krojaškimi delavci je bilo še nekoliko takih, ki so verjeli v obstanek »krščansko-socialne* stranke, pa so mislili, da klerikalci lahko zastopajo delavske interese. Sedaj se tudi njim odpirajo oči. Dvema bogovoma se ne more služiti, prebrisani «Slovenec» 1 Nekaj časa se lahko slepari na dve strani, ali enkrat se mora sneti krinko in krojaška stavka jo. trga tem patentiranim kristjanom prav nemilo z obraza.
Pa le napadajte krojače! Le še bolj! Pokažite se take, kakršni ste! Čim prej, tem 3olje, kajti večno vendar ne morete tekati z dvojim Janusovim obrazom po svetu. Civ-cajte, čivkajte, po tem se izpozna ptička!
Liberalni socialni program. Na shodu liberalnih zaupnikov je bilo slišati tudi neke vodilne misli o socialnem ddu novega programa, ki ima biti izdelan po leti, sankcioniran pa v jeseni. Klerikalni clovvn »Slovenec* piše, da so tiste točke posnete po derikalnem programu. S tem pa nas spominja katoliško trobilo na nekaj, česar naj ji rajši ne zbudilo. Kje pa imajo klerikalci pravzaprav svoj program? 27. novembra 1.1. se je z velikanskim pompom in z glasnim vriščem konstituirala «slovenska ljudska stranka*, beri «stranka preoblečenih klerikalcev*. Ali programa te stranke še do današnjega dneva ne poznamo. Prekrstila se e in to je bilo vse. Šušteršič je mnogo pe-oriral o demokratizaciji stranke, toda demo-cracija ni ime. Kje je program? Ali velja še vedno program stare «katoliško - narodne stranke* ?, Čemu tedaj novo ime? Kje je tu pomladitev? Sedaj šele prav pokazujete, kako velika politična sleparija je bila cela tista komedija v hotelu »Union*.
Iz programa »ljudske stranke*, katerega ni, torej nihče ni mogel ničesar prepisati. Socialne fraze v starem klerikalnem programu pa itak niso bile katoliški original, temveč slab prepis iz socialno - demokratičnega programa. In ta prepis je ostal na papirju, kar se je najbolje pokazalo pri zadnjem krojaškem štrajku, kjer so klerikalci zopet izdali delavce kakor že neštetokrat, tako da so tudi katoliški krojaški pomočniki dobili čislo novo mnenje o »Slovencu* in o njegovi stranki. Naj torej klerikalni moniteur kar nič ne čenča
o	socialnem programu.
Svetovati pa bi bilo tudi liberalcem, naj si ne delajo nobenih iluzij s svojimi socialnimi točkami. Če bi tudi imeli dobre namene s socialno reformo, jim to vendar nič ne pomaga, kajti če hočejo, biti meščanska stranka, ne morejo biti delavska. Saj pa tega tudi nihče ne zahteva od njih. Dosti bi imeli dela, ako bi hoteli organizirati moderno svobodomiselno meščansko stranko. V delavski politiki ne morejo biti nič druzega, kakor diletantje; s tem nikomur ne koristijo, svoje lastne naloge pa bi zanemarjali.
Liberalni shod, ki je bil v soboto v »Mestnem domu*, je bil pač v marsičem zanimiv, s čemur pa ni in ne more biti rečeno, da je bil morda vzoren. Liberalni shodi so na Kranjskem, zlasti pa v Ljubljani, redkost, ker v stranki že dolgo let ni bilo nobenega življenja, pa zato ni čudno, da zborovalci nimajo mnogo rutine in takta. Prikrajševanje svobode govora je nekaj navadnega pri ljudeh, ki se bavijo s politiko kot diletantje pa vsled tega niso vajeni, da bi mirno poslušali nasprotnikovo mnenjo. Da na socialrio-demo-kratičnih shodih tudi liberalci in klerikalci neovirano govore, je pripisati tisti izvežba-nosti socialno-demokratičnih poslancev, ki more biti samo plod dolgotrajnega, iednega, aktivnega sodelovanja v javnem življenju. Tega pa manjka liberalcem. To je tudi razlog, da je bilo slišati toliko deloma surovih, deloma frazami h medklicev, kakor se jih sliši sicer le pri klerikalcih. Toda to samo mimogrede. Bolj zanimivo je že to, da je bil predsednik shoda dr. Vladimir Ravnihar. ki je stal še pred nedavnem v najostrejši opoziciji. Sedaj je seveda član iz-vrševalnega odbora liberalne stranke in s precejšnim patosom je povdarjal slogo, ki se jo povrnila v liberalne vrste. Ravno te sloge pa ni moči razumeti, kajti razen dejstva, da so bili Ravnihar, Turk i. t. d. izvoljeni v eksekutivo, ne vidimo ničesar, kar bi se bilo tako temeljito izpremenilo, da bi bila brez-, pogojna solidarnost »mladih* s prejšnjimi nasprotniki razumljiva. Prav v vprašanju volilne pravice mora nastop mladih osupniti človeka, ki je do zbora liberalnih zaupnikov čital njih članke in poslušal njih govore. Pod
predsedništvom dr. Ravniharja se je na sobotnem shodu mnogo govorilo in sprejeli sta bili tudi dve resoluciji. Dve na enem shodu; človek bi dejal, da je to dovolj.. In vendar to ni nič. Kajti ravno tistega, kar bi bilo najbolj važno, ne pove nobena resolucija. Poslancema Graselliju in Hribarju je izrečena zahvala za obstrukcijo; poročilo dr. Tavčarja je sprejeto na znanje in izrečeno mu je zaupanje. Prvo resolucijo je predložil dr. Švigelj, drugo Fran Bergant. Nihče pa ni predložil resolucije, ki bi povedala, kaj naj se zgodi. Liberalni poslanci so govorili, da so za splošno in enako volilno pravico; zakaj se torej ni sklenilo, da se imajo bojevati zanjo? Ne ene besede ni bilo slišati, s katero bi se bili gospodje zavezali glede bodočega nastopa. Vladni načrt hočejo obstruirati. S tem namenom se je pod stalnimi pogoji mogoče sprijazniti, ali to je samo negativno? To bi bilo bolj važno izvedeti, a glede tega je vse molčalo kakor grob.
0 socialnih demokratih je na liberalnem shodu modroval dr. Tavčar. Njemu naša stranka ne ugaja; že davno vemo, da mu je premalo fina. Ali to vendar ne more opravičiti, da ji z zavijanjem besed podtika duševno inferiornost. Dr. T a v č a r se je že sam — recimo — motil. Ko je v državnem govoril zoper splošno in enako volilno pravico, se je tako zmotil, da je pozabil, kaj obsega program njegove stranke. V soboto, ko je pripovedoval, -da je bila njegova stranka vedno za splošno in enako volilno pravico, se je zopet tako motil, da je pozabil na svoj lastni govor v parlamentu. Neprevidno je torej očitati drugim pomote. V konkretnem slučaju pa je njegovo očitanje tudi krivično in razlagati ga je le s tem, da se on, političar, državno- in deželnozborski poslanec, in illo tempore urednik, pa vodja stranke, ni brigal za to, kar se je godilo po deželi m po mestu v času boja za volilno reformo. Dr. Tavčar je dejal v soboto na shodu, da se glede Gautscha ne bode prepiral s socialnimi demokrati, «ki v spoznavanju značajev niso baš mojstri, saj so danes sami pripo-znali, da so bili tako lahkoverni in neizkušeni, da jih je celo mož kakor je Gostinčar vodil za nos in jih speljal na led. Dr. T a v -čar je dosegel svoj namen; žel je burno pritrjevanje — tistih, ki vedo o gibanju lanske spomladi toliko ali pa še manj kakor on. No, take špekulacije ne bi smele biti stvar političarja, ki ljubi višave. Tega, kar je on trdil, ni nihče priznal in ni nihče mogel priznati. Sodrug Kocmur je pač karakteri-ziral lažnivo demagogijo klerikalcev in je povedal, kako so v času volilnopravnega boja prihajali na naše shode ter se izrekali solidarne, a ko so dobili signal z Dunaja, so se izrekli zoper politični štrajk. Ali kaj je s tem priznal? Ake bi bil dr. Tavčar informiran, bi vedel, da smo naše shode prirejali mi sami, da smo izvrševali svoje delo, da smo demonstrirali in manifestirali, a nismo vpraševali, klerikalcev, ali jim je to všeč ali ne, temveč smo samo varovali načelo svobode, pa smo dovolili vsakomur, udeleževati se naših shodov in govoriti na njih. Ravno tako je imel tudi dr. Triller na našem shodu dne 28. novembra prosto besedo. Začeli smo svojo akcijo sami in vodili smo jo sami. Nasprotij med nami in med klerikalci nismo nikoli teijali in v samem «Slo vencu» bi dr. Tavčar še danes lahko čital, kako odločno smo zagovarjali svoje protiklerikalno stališče. Posebno pa Gostinčar ni igral nobene uloge, kajti on ni niti govoril na naših shodih. Ergo nas ni mogel nihče voditi za nos in nihče speljati na led. Zakaj govori dr. Tavčar neresnico? Ali misli, da bodemo vsled tega napustili svoje stališče glede volilne reforme? Nam je vse eno, zakaj se je Gautsch izpreobrnii, kakor nam je vseeno, zakaj glasujejo klerikalci za njegov načrt. Tudi liberalcev, ako bodo glasovali za reformo, ne bodemo vprašali, kakšen namen jih vodi. Od naših naeprotnikov ne
moremo nikoli pričakovati, da bi imeli naše nazore. Videti pa je, kakor da bi dr. Tavčar s svojimi lamentacijami o Korošcih in Štajercih rad speljal koga na led. A če mu je res kaj na tem ležeče, da ondotni Slovenci ne poginejo, bi se moral odločno izreči za reformo. Ako dosežejo liberalci še kak mandat za Korošce in Štajerce, nam je gotovo všeč. Ce pa to za sedaj nikakor ne bi bilo mogoče, ne da bi prišla reforma sploh v nevarnost, tedaj mu delavci nikoli ne bi odpustili, da je zaradi enega ali dveh mandatov preprečil nujno potrebno preosnovo in s tem oškodoval tudi Korošce, ki bi morali izgubiti vsako upanje na zboljšanje, ako bi ostal sedanji volilni red v veljavi, dočim je gotovo, da bi se morale na temelju reforme tudi tamkaj zboljšati razmere. Govor dr. Tavčarja o državnozborski volilni reformi je bil zelo sumjiv. Naj liberalci pazijp, da ne na-rede kakšne neumnosti v parlamentu! Delavci hočejo na vsak način volilno reformo: kdor bi jo preprečil, bi moral obžalovati to.
Roditeljski večeri v Ljubljani. V soboto večer dne 7. aprila je bil prvi roditeljski večer v telovadnici druge mestne deške ljudske šole (na grabnu). G. ravnatelj Gabršek je najprej opisal namen roditeljskih večerov in naglašal, da se bode na roditeljskih večerih obravnavalo snov v zmislu učnega načrta, ki velja za šole pri nas. Nato je predaval g. učitelj Likar o vzgoji otrok pred šolsko dobo. Predavatelj je obravnaval snov, dasi ne obširno, vendar s tako poljudnostjo, da so bili poslušalci in poslušalke prav zadovoljni s predavanjem. Namen predavatelja je bil v tem in bo tudi v naslednjih roditeljskih večerih, da dokaže potrebo enotne vzgoje doma in v šoli in pa, da je potreba posebno v nežnih olročjih letih paziti na to, da se otročji duh ne presili. Dokler otrok ni goden za šolo, ga ni treba učiti ne pisati ne brati in ne drugih stvari na pamet. Zadostuje popolnoma, ako dobi otrok v svoji najnežneji dobi nagnjenost k čednostim, ki so potrebne človeku. — Glede na vzgojo so roditeljski večeri pri nas prav potrebni in tudi naše delavstvo naj bi se jih udeleževalo. — Prosimo, da bi tudi našemu uredništvu naznanjalo slavno ravnateljstvo priredbo roditeljskih večerov.
Ob sklepu lista«
Ustanovili shod krajne skupine Trst 111 pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo je v torek, 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Trstu, ulica Boccaccio štev. 10, gostilna gospe Cokelj, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Predavanje. 3. Volitev odbora. 4. Predlogi in vprašanja. Vsi udje in tisti, ki žele pristopiti društvu, so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže tega zbora.
Stavka ljubljanskih krojačev je po večini delavnic končana, in sicer uspešno za delavce. Povod stavki je bil, da mojstri niso hoteli sprejeti tarifa, ki ga je predložil pomočniški zbor vsled naraščajoče draginje, kateri stare plače že davno niso bile več primerne. Nekateri mojstri so izdelali drug tarif, ki pa je bil popolnoma nezadosten, ter bi bili imeli pomočniki od njega precej veliko škodo. Večini mojstrov niso bile prave zahteve pomočnikov niti natančno znane, ker od mojstrskega zbora niso bili prav poučeni. Ker torej po tej poti ni bilo mogoče doseči sporazuma, so delavci dne 25. marca skoraj soglasno sklenili, vstopiti v stavko. Dne 26. marca je stavka začela. Udeležilo se je je 78 krojaških pomočnikov. Kmalu so začela pogajanja po posredovanju obrtnega nadzornika in obrtnega komisarja ter je večina L razreda ugodila v redo, II. razred v četrtek, III. razred pa v petek zahtevam delavcev. Samo nekoliko mojstrov ni hotelo vsprejeti predloženega tarifa ter se je v njih delavnicah nadaljevalo stavko. V drugih pa je delo takoj drugi dan začelo. Natančneje o tem v prihodnji številki.
■   > •• "
Shodi.
Ljubljana. Izvrševalni odbor in ljubljanska lokalna organizacija jugoslovanske socialno-demokratične stranke sklicujeta j a ven 1 j n d ski shod. ki bode v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 10. uri dopoldan na vrtu restavracije «pi'i levu*, na Marije Terezije cesti. Na dnevnem redu je: Deželnozborska obstrukcija in stališče delavstva. Povabljeni so tudi deželnozborski po«lanci.
Volilna reforma za kranjski deželni zbor se živo dotika interesov delavstva, ki doslej nima nobene besede v deželnem zboru, a ima vendar pravico do primernega zastopstva tudi v deželnem parlamentu. Zalo je nujno potrebno, da označijo delavci svoje stališče, katero morajo deželnozborske stranke upoštevati, ako hočejo biti pravične. Naravni namen vsake volilne reforme, ako noče biti reakcionarna, je podelitev volilne pravice tistim, ki so še brez nje. Kranjski deželni zbor je od-goden. Kadar bode zopet sklican, mu bode odločevati o, volilni reformi. Naj torej pravočasno izve, kaj zahteva in pričakuje delavstvo od njega. Pridite zato polnoštevilno na nedeljski shod in agitirajte pridno, da izve sleherni delavec v Ljubljani in okolici, da je njegova dolžnost, udeležiti se tega shoda. Pri sklepanju o volilni reformi se ne sme preiti na dnevni red preko delavstva.
Splet. Da se giblje tudi v Dalmaciji, v tej najbolj zapuščeni vseh dežel; kar jih stoji pod avstrijsko upravo, se vidi tudi odtod, da smo priredili te dni dva predavanja z jako lepim uspehom. V Dalmaciji je prav malo industrije, čeravno se ne more trditi, da bi ne bilo tat za njo. Dežela ima mnogo pogojev za njo, ali' kdo ve, koliko časa bode še treba, preden se tukaj kaj razvije. Res je, da je vlada zelo zanemarila deželo, ali tudi domačini so mnogo krivi. Ljudi z denarjem je tukaj, ali oni hočejo dobivati obresti brez skrbi, brez rizike, samo z najprimitivnejšim izkoriščanjem. Najbržef bodemo dobili industrijo, kadar jo ustanove tujci; tedaj bodo seveda narodnjaki zakričali. A kdo jim bode kriv? Uboga dežela je popolnoma izsesana. Največji bogataši in tako-rekoč gospodarji dežele so popi in kutarji, katerih je toliko tukaj, kakor menda v nobeni drugi avstrijski deželi ne. V Spljetu n. pr. je zastopan vsak katoliški samostanski red. Tu se pri vsakem kouaku naleti na meniha ali pa na cele gruče njih, tu na bele, tam na črne, na rujave, na vsakršne. Mesto nima prav 20.000 prebivalcev, pa ima dva škofa in več kakor 40 cerkev. Razume se torej, da je cela armada popov tukaj. In ubogo ljudstvo naj vse to izdržuje. Dve tretjini spljetskega zemljišča sta v popovski posesti. A menihi ne delajo. Delo morajo opravljati kmetje, takozvam težaci, ljudje, ki žive v razmerju kakor pred 48. letom. Težak mora plačevati od zemljišča davke in vse mogoče, a od pridelka mora dajati polovico »gospodarju*, samostanu, župniji, škofiji, s kratka popom. Nekdaj so morali dajati šestino, ali prebrisani kutarji so pri vsakem novem sklepanju ugovora znali povečati svoje pravice. Kako naj ubogi kmet pridela in kako naj ostankom živi, to jim ni nič mar. Človek bi mislil, da imajo v takih razmerah dosti. Ali ne. Celo leto še bera* čijo. Vsak hip hodi kak »sluga božji* z nabiralnikom od hiše do hiše: »Almozinu za šv. Josipa* — »almozinu za majku božju od milosti* — »almozinu za majku božju od zdravlja* — tuko gre celo lelo in gorje človeku, ki ne da vselej svojega obolusa. N« čudo, da se ljudstvo izseljuje trumoma v ■ Ameriko. Kar pa živi še v Dalmaciji, j® propadlo, da je groza. Treba je le pogl®' dati stanovanja spletskih težakov. To s0 propadle koče, pač iz kamna, ali slabejd® kakor hoče kranjskih in celo hrvatskih kmetov. O sobah ali izbah se ne more govo* riti. To so luknje, podobne svinjakom prod vrati leži kup gnoja, da smrdi ljudem
pravnost v nos, pri jedi v spanju. Naravno, 'da razsajajo tukaj nalezljive bolezni vsako Jeto. Kadar je južno vreme, je celo mesto en smrad in kogar je usoda prignala sem in Sa je prisilila, da mora živeti tukaj, mora postavno resignirati, ako ne pogine prej. ~orje, ako bi se zneslo sem kakšno kolero! fedaj tudi petsto zdravnikov ne opravi ni-,esar. Vsega tega pa ne vidi gospoda, ki ,nja neprenehoma blagor naroda na jeziku. ~~ To, se mora vedeti, ako se hoče raz-**j®eti, kako je mogoče, da se razvija socialna demokracija tudi pri nas. Ljudstvo se je Naveličalo narodnjaških fraz. Velika večina v popolni apatiji, misleči del se pa oklepa s°cialne demokracije, ki ima sicer še težak Položaj in hude boje ali tudi zagotovljeno bodočnost.
Prijateljstvo do delavcev se je pokazalo z°pet, ko smo naznanili svoja predavanja, j^a katera smo povabili sodr. E. Kristana iz Ljubljane. Prvo predavanje v nedeljo dopoldan smo imeli v kavarni na obrežju, kjer -3e lep, velik prostor, drugo pa smo mislili Prirediti v gledališču v ponedeljek zvečer. Z f>ledališčem disponira občina, kateri stoji na *elu župan dr. Trumbič. Odločilno besedo J njej imajo demokratje, ki se laskajo delavcem na vse pretege. A ta ljudstvu prijazna gospoda ni hotela dovoliti gledališča, »sled tega je moralo bili drugo predavanje v delavskih društvenih prostorih, ki seveda *a tako svrho niso tako pripravni kakor gledališče. Nič ne de. Gospod^ naj le tako dalje pokazujo svoje praktično prijateljstvo, Jjudstvo pa bode izvajalo svoje praktične konsekvence iz tega.
Predavanja so zato vendar lepo uspela. Sodrug Eibin Kristan je govoril prvi dan ® predmetu: «Zakoni razvoja in bodočnoti* drugi večer pa o: »Delavstvo, inteligenca in socializem*. Udeležba je bila pri obeh predavanjih za spljetske razmere zelo velika, seveda v nedeljo večja, ker v pondeljek imeli dosti prostora. O predavanjih ^druga Kristana nam ni treba poročati.
1	ali smo ga govoriti že v drugih krajih in £ av zato smo ga povabili tudi sem. Nje-~°Va temeljita in temperamentna izvajanja naredila velik viisk in sodrugom je bilo P‘Ošn0 žal, da ni bilo mogoče prirediti še ,esoliko podobnih predavanj. Upamo pa, .J*, se to zgodi pozneje. Snoči je sodrug Ustan odpotoval v Dubrovnik, pa mu že-tudi tam enak uspeh, kakor ga je r16,1 v Spljetu, v interesu dalmatinskega
Proletariata.
Nesreča v Conrrieres.
^ ogromnem grobu courrierskega rud-fud , ki je požrl več kakor 1200 delavcev ju ariev se je zgodil komaj razumljiv slučaj.
delavcev je živelo v njem 20 dni in žive 'tak spravili iz rovov. Porušili so se pač *>, d® so postali skoraj okostnice, a vendar živi in rešeni. Skupina delavcev, ki je ga-požar v rovu III, jih je našla ter je «*nani|a neverjetni slučaj tovarišem.
tev ] ..vest Je Provzroč'la, naravno, skoraj Se ?luc'jo nad jamo. Na tisoče in tisoče ljudi 'Oži^i zbral° P" *zllodu jame, tisoč upov je
JtaV ~~ in t‘soč UP0V žalostno poginilo.
neštetim	množicam, ki so čakale vsak
.	adi, da so	ravno njegovi ljubi rešeni, se
* Pomilo samo 13 ljudi.
$}rjl petek 30. marca je bilo, ko se je raz-duiff ve?*\° Cudni rešitvi, o kateri pripove-..,ofilv*dec	sledeče: Danes zjutraj se je
Pot L moštvo v rov II, da očisti zasuto k0r rovu Naenkrat prihiti delavec ka-gled az®n in zakliče tresoč in z motnim po-t0v m ‘nženirju, ki je vodil delo: «Dol v »i j,n^a.VOi4 Je trinajst živih mrličev,
1	oženi. J0 8°rI* ~ «Zivi mrliči?* vpraša "Do * -ve? ,v. Cudu! *kaj pomeni to ?» — M 80 se rešili v ka-4avc; . odgovori rudar. Inženir in de-poskočili proti rovu. Kmalu na to
se je pojavil koš, izs katerega je izstopilo 13 delavcev, podobnih sencam, iz podzemeljskega sveta. Eden izmed njih, kopač Nemy, se je tako Čudno smejal, da nas je kar zona obhajala.
Ko je ljudstvo izvedelo, kaj se je zgodilo, se je polotila množice silna razburjenost. Imena rešenih so šla od ust do ust in vsakdo jih je hotel videti. Pripovedovalo se je tudi, da je slišati še klicev na pomoč, toda te vesti ni mogoče kontrolirati. Rešeni rudarji so tako oslabeli, da se komaj vlečejo. Njih vodja Nemy je pripovedoval, da so prišli iz jame III v Mericourlu, kjer so bili več kakor 20 dni zaprti. Z naj večjo pažnjo so jih spravili na dan. Svetlobe niso mogli prenašati, bili so jako slabi, sicer pa so se še precej dobro počutili. Vsi so odgovarjali na vprašanja ter so pripovedovali, da so se hranili od jedil, ki so jih našli pri ponesrečenih tovariših in od ovsa iz konjskega hleva.
Nemyja je pričakoval njegov oče. Njemu je, ko ga je ves solzan objel, pripovedoval :
»Eksplozija me je silno prestrašila in takoj sem zbežal, da najdem kakšno zavetišče. Naletel sem na gručo mrličev. Posrečilo se mi je, doseči konec rova. Bili so obupani, ko so izvedeli, da je tudi on, ki so ga imeli za rešitelja, #asut. On pa jim je prigovarjal in jim je dajal poguma. Tako so ostali osem dni v tistem rovu. Nemy ni nikoli pozabil, naviti svojo uro in tako je vedno vedel, kako pozno je. Vsem pa je manjkalo jedil. Tedaj so se hranili z zemljo in s skorjo lesa, skratka z vsem, kar so našli. Zaman so izkušali v temi sredi mrličev in ruševin najti izhod iz zagate, v kateri so bili zaprti. Nekega večera so dotavali v konjski hlev. kjer so našli ovsa, s katerim so se dva dni hranili. Jedli so potem meso konja, ki je že začel gniti in pili so vodo, ki so jo imeli še v steklenicah in katero so pomnožali z lastno vodo. Zadnje dni so se razdelili v tri skupine, da bi ložje našli kak izhod. Snoči so začutili svež zrak. Tedaj so se privlekli do tistega prostora, kjer so jih danes našli.
Zdravnik, ki jih je preiskal, je izjavil, da se boji, da izbruhne ined njimi infekciozna mrzlica vsled hrane z lesom, surovim ovsem in pokvarjenim mesojp. Vendar upa, da jih ohrani na življenju. j
Eden izmed rešenih je padel ob času eksplozije na svojo svetilko in si je poškodoval oko. Ker je ostala rana vseh dvajset dni brez nege, je izgubil oko. Vsi pripovedujejo, da so mnogo trpeli, ker jih je zeblo. Spali sploh niso, temveč neprenehoma so iskali kak izhod. Sobe v bolnišnici je bilo treba popolnoma potemniti, ker ne prenašajo svetlobe.
Za družbo je tudi ta rešitev nova obtožba. Delavski delegati so še pretečeni teden rekli, da so bržčas še živi ljudje v jamah. A vendar se je ustavilo vsako reševalno delo in samo z gašenjem ognja so se še pečali.
Dne 31. marca so spravili še nekoliko mrličev na dan, ki so izgledali kakor mumije. Zdravnik, ki jih je preiskal, trdi, da so pred 20 urami še živeli. V njih bližini so našli konja še živega.
Inženir Laur pravi, čeprav je slišati ne-veijetno, da je najbrže še nekoliko živih, ali pa vsaj umirajočih ljudi v jamah. Dejal je še:
»Moje mnenje je bilo takoj po eksploziji, da je treba izčistiti rov III, ker je bila vsa verjetnost, da se najde tam še živih ljudi. Prodrl sicer nisem s svojim mnenjem, ali sedaj ni čas, da bi igral občutljivca. Ker pa človečnost zahteva, je, da se takoj še enkrat preišče najbolj oddaljene kraje, kamor je najtežje prodrl dim in strupeni plin.
Socialistični poslanec Basly je interpe-liral o stavki, pa tudi o načinu, kako se je vodilo reševalo delo.
Umetnost in književnost.
Slovenski igralci na Hrvatskem. Nekoliko članov slovenske drame in opere je
sestavilo družbo, ki je odšla po končani ljubljanski sezoni na Hrvatsko, kjer,priredi v Karlovcu in pozneje v Varaždinu več predstav in sicer dramskih, opernih in operetnih. Družbo vodita gospoda. Lier in Draguti-novič. Zagotovila sta si tudi več gostov iz Zagreba za prav ličen repertoir. — Druga družba je odšla pod vodstvom g. Danil a r Slavonijo, kjer priredi več predstav v Osieku in v ondotnih mestih. Upamo, da bodete imeli obe družbi dober uspeh — umetniški in materialen.
Socialni pregled.
V tržaško okrajno bolniško blagajno
so bile v soboto, 31. marci, nove volitve. Blagajna je bila vsled velikih nerodnostij, ki so se godile pod liberalno upravo, precej dolgo brez odbora in komisar jo je vodil. Ko so bile končno razpisane nove volitve, so socialni demokratje takoj postavili svoje kandidate, dočim so nasprotniki molčali, kakor da jih ni. Ker je v Trstu potajno ro-varenje nekaj navadnega, je bilo misliti, da skušajo nasprotniki tudi tukaj v kalni vodi in na skrivnem naloviti svoje ribice. Ali če so to poskusili, so se morali vendar kmalu prepričati, da jim je med delavci odzvonilo in res ni nihče imenoval kandidatov, ne liberalci, ne avstriakantovski «partito popolare», ne »nacionalni socialni defhokratje*, ta najnovejša spaka, ki pač hitreje pogine, nego se je rodila. Socialni demokratje so torej zmagali takorekoč brez boja; seveda ne brez dela. Kajti že davno pred razpisom volitev je začelo delo in agitacija in ravno temu je pripisati, da so nasprotniki izpoznali popolno slabost svoje pozicije ter se niso spuščali v boj, v katerem bi se bili samo blamirali. Sedaj začne v tržaški bolniški blagajni nova doba in delavci bodo v bolezn^ uživali vsaj tiste pravice, ki jim jih daje itak dosti skopi zakon. Ali to je prvi korak, ki ga je bilo treba storiti, ako hočejo delavci doseči razširjenje svojih pravic tudi na polju bolniškega zavarovanja.
Stavka v Labinju. Ker je trboveljska premogokopna družba odbila vse zahteve delavcev rudnika Karpan v Istriji in ker so bili vsi poskusi, doseči mirnim potem kakšno zboljšanje, brezuspešni, so delavci sklenili stopiti v stavko, kar se je tudi zgodilo. V začetku je bila družba v vsakem oziru trdovratna, pozneje pa se je spustila v pogovore z delavskimi zastopniki. Stavka traja dalj«. Natančneje poročamo v prihodnji številki.
Raznoterosti.
Svetost zakona. Med ogrsko aristokracijo zavzema kneževska družina Odescalchi odlično mesto. Dasiravno Odescalchiji nimajo bogastva, je vendar njih plemstvo zelo staro, razven tega pa so tudi zelo pobožni in vsled tega papežu dragi in ljubi. Leta 1902. je poročila iz te družine princezinja Alinka Odescalchi navadnega posestnika Gustava Korerja. Pred poroko je moral srečni ženin svoji nevesti pred javnim bilježnikom zapisati
300.000 K kpt ženitvansko darilo s pogojem, da 'izplača to vsoto ženi, ako bi se zakon ločil. Ze poldrugo leto pozneje je vložila princezinja tožbo za ločitev ter je zahtevala, da se ji izplača 300.000 K. Za dokaz moževe nezvestobe je predložila več ljubezenskih pisem, ki jih je neka natakarica pisala njenemu možu, ki pa jih je sluga pridržal in izročil princezinji. Toda Korerju se je posrečilo dokazati, da ga ta natakarica niti ne pozna in da je pisala tista pisma *po naročilu sluge, katerega sta na to napeljala princezinja in njen brat, knez Odescalchi. Dokazalo se je, da so imeli pobožni Odescalchiji od prvega trenutka namen, opehariti plebejca za
300.000 K, zakon pa je bil sredstvo, ki je imelo posvetiti cilj.
Gospodarski pregled.
Nove zveze čez Ljubljano. Ko so prišla v jasnost poročila, da se namerava napeljati novo vzbodno ekspresno zvezo iz Pariza čez Trst, Ljubljang, Zagreb v Belgrad, se je obrnila zagrebška trgovska zbornica v tej zadevi do pariške, od katere je dobila sledeči odgovor: «Na naši seji dne 21. t. m. smo sklenili, da se ima naznaniti francoskemu trgovinskemu ministrstvu in ministrstvu za javna dela, da pariška trgovska zbornica ne zagovaija samo ureditve mednarodnega vlaka po primeru orientnega ekspresnega, temveč tudi ureditev brzih in direktnih navadnih zvez iz Pariza čez Pontarliere, Lausame, Milan, Benetke, Trst, Zagreb v Belgrad.* — Te zveze bi šle torfcj tudi čez Ljubljano. Radovedni smo, koliko praktičnega zanimanja pokažejo slovenski kapitalisti za ta namen. Optimisti, ki mnogo pričakujejo, se bodo najbrže zmotili.
Društvene vesti.
Drnifvo »Ljudski oder“ v Trstu je
imelo v soboto, dne 31. marca, svoj prvi redni občni zbor. Iz poročila odbora je razvidno, da je društvo v teku enega leta doseglo res velik moralen vspeh na polju izr obrazbe, ki tvori program tega društva. Ustanovili so pred letom slovenski so-drugi, in sicer so se postavili na delo s praznimi rokami, toda z resno voljo do dela in s prepričanjem, da store s tem del svoje dolžnosti v pospeševanje emancipiranja slovenskega delavca, ki je, zlasti v Trstu, zelo zanemaijen na polju izobrazbe.
Ustanovili so svojo čitalnico, v kateri je na razpolago članom lepo število slovenskih, nemških, italijanskih, hrvatskih in drugih časnikov in znanstvenih revij. Čitalnica je bila v tej kratki dobi zelo dobro obiskana in sicer se je naštelo 5000 rednih obiskovalcev. Društvo je ustanovilo potovalno knjižnico, ki je bila letos tudi zadostno obiskana, včasih celo izkoriščana, ker pa je le v korist in v prospeh društvu. Knjižnico tvori jako lepo Število zbranih slovenskih knjig. Vsega skupaj se je čitalo 800 zvezkov in sicer zavzemajo v tem pogledu prvo mesto ruski pisatelji. Med njimi je dosegel največji vspeh Tolstoj "a svojim »Vstajenjem*, ki je bilo 25krat či-tano. Za njim pridejo Cehov, Dostojevski, Puškin, Turgenijev, Potapenko, Čajkovski in Karmak. Od slovenskih pisateljev je dosegel največji vspeh Mihajlek s svojim «Iz nižin življenja*. Potem pridejo Cankar, za čegar -.spise so se člani večkrat kar trli, Aškerc, Šorli, Zotka Kvoder, Govekar itd. Tudi drugi slovanski spisi in prevodi pisateljev drugih narodov so lepo zastopani. Od znanstvenih spisov se je največ čitalo Staretovo ‘Občno zgodovino*. Iz števila čitateljev — primerno po nizkem številu članov in iz knjig, katerih so člani posluževali, je razvidna neopravičena trditev nekaterih, da se med Slovenci ne bi moglo narediti lepe znanstvene in beletri stične književnosti. Treba je le dati sloven skemu delavcu priložnost, in treba je tudi, da uplivni faktorji uplivajo nekoliko nanj in
imeli bomo v kratkem delavca, ki se bode jolj zanimal za resne in koristne knjige, kar >o dalo obenem podlago slovenski književnosti. Dokler pa se bode sililo v svet knjige cakor Mohorjeve, je gotovo ves trud zaman.
Društvo je priredilo tudi 15 znanstveno-poljudnih predavanj, pri katerih je bilo okroglo 4000 obiskovalcev, od katerih so tvorili 90 odstotkov delavci. Tržaškega meščanstva je bilo pri predavanjih bore malo število, kar gotovo ni na čast tistim, ki bi morali biti v izgled delavcu, pa dajejo samo spričevalo svoje nevolje do izobrazbe. Predavalo se je večji del o socialnih stvareh, vendar je bilo par zgodovinskih in zgolj umetniških predavanj ter tri medicinska. )osedanji predavatelji so: dr. Ivan Novak . predavanje, dr. Hinko Tuma dva, sodrug Jtbin Kristan tri v Trstu in eno v Nabre-;ini, prof. dr. Lončar tri v Trstu in eno v Nabrežini, dr. D er e a ni tri v Trstu in Ant. Kristan tri. Število gotovo ni preveliko, )ilo bi pa lahko veliko večje, ako društvo ne ji imelo toliko skrbi v iskanju predavateljev, ter če bi se sploh smelo zanašati na lepo število udeležbe. Tri predavanja se je moralo suspendirati in sicer dvakrat radi nepred-vidnih zaprek, enkrat pa radi premale ude-ežbe. V zadnjem se opazuje sicer vedno večje zanimanje do predavanj, kar nam daje upa, da jih bomo imeli letos veliko več.
Društvo je priredilo tudi eno dramatično predstavo; ta odsek ni mogel nadalje delovati radi pomanjkanja osobja za oder.
To je poročilo predsednika na občnem zboru. Poročilo enostavno, ki pa nam do-cazuje, da je odbor društva res umel svojo vzvišeno nalogo, pa jo je tudi po svojih močeh vestno opiavljal. Ako pomislimo, da so to sami resnični delavci, smo lahko uverjeni, da so imeli res voljo do dela. Poročilo je )ilo pohvalno sprejeto.
Po poročilu blagajnikn se jo prešlo na volitev novega odbora, ki je izšel tako-le: Predsednik: Anton Jernejčič. Odborniki: Ant. Furlan, Vincenc Gogola, Fran Gruden, Ivan Makove, Josip Petejan, Fran Potočnik, Ivan Regent in Fran Šešek. V pregledovalni odsek : Rudolf Može, Jaka Škrbic, Ant Vavpotič.
Pri točki raznoterosti so člani izrekli za bodoča predavanja sledeče želje: Petejani: o socialnem gibanju, Makove: o darvinizmu, drugi o alkoholizmu itd., kar je novi odbor obljubil upoštevati. Naložilo se je obenem novemu odboru, naj nikar ne zapusti predavanj, temveč naj ne poskusi, da se jih čim več priredi, v kar bodo tudi člani v kolikor mogoče primogli. ter da naj poveča knjižnico.
Končalo je prvo leto tega društva, po kazalo se je resnost, pokazalo se je delo in veselje do tega in mislimo, da bodemo v kratkem videli tudi uspeh.
Poslano.
Gospod Karel Linbait, ki seje hotel vsiliti rudar*!5' uniji kot fcjnik južnega revirja, je pridobil nekaj lavcev v Trbovljah s svojimi sofistif-nimi in lažni«® nastopi ter jih nahujskal proti zaupnikom rudarskeunij®> j deš, da so zakrivili, da ni bil on nastavljen kot tajou** Unija ga ni sprejela zaradi tega, ker je njegova preteklo* preveč umazana. Že 12. avgusta 1904 se ga je v Ijani pri strankini konferenci odstavilo iz uredništva «nd*" čega prapora* zaradi nekih neredov. Poizvedeli smo P* pri strankinih zaupnikih, da ni zanesljiv. Da je to ranica, kaže zadnji primer. Iz Zabukovce se nam nam/6” jiše, da je dobil tam enkrat 24 K in enkrat 8 K, ki s®’ jile last unije in ni imel nikakršne pravice do nobene?* zneska. Linhart je vzel denar, a ga do danes ni odr»' čunal, dasi je že od takrat preteklo par mesecev. Obene®' se nam poroča iz Trbovelj, da sedaj tamkaj obrekuj.’ razne zaupnike, preti, da bo izstopil iz stranke in i*“r. brošurico proti zaupnikom in da hočejo razni zaupnik škodovati delavcem v Trbovljah pri njih gospodarski **' drugi. Mi izjavljamo tukaj, da je to sama laž g >sp. M®' harta, ki ima sicer dober jeziček, a vse drugo malo veli** Svarimo vse delavce, da ne verujejo človeku, kateri je ** doslej grozno škodoval trboveljskim rudarjem.
Turn-TOplitz, dne 7. aprila 1908.
Odbor rudarske unije-
Izkaz tiskovnega sklada.
V Trstu nabrano na shodu med uslužbenci c. glavnih skladišč 8 K 16 vin.	Upravništvo.
Organizacijam na znanje.
Izvrševalni odbor ne izda letos poseb' nega majnikovega spisa. Prvi majnik se b°’ poslavil s tem. da se primerno olepša zadnja števika »Rdečega prapora* v mesecu april*1'' S tem bomo omogočili, da dobi vsak n*'' ročnik obenem z listom tudi nekakšen m*r nikov spis. Stroški pri tej številki se bou°j znatno povečali, zaradi tega vljudno vabin®®' da nam organizacije, ki bi potrebovale ve® izvodov kakor navadno, to naznanijo vsaj dc 22. t. m.
UpravniStvo «Rdečega prapora*.
ii,
1 berite in širite svoj
, „Rd. prapor11'
,Rdeči prapor'1 naj ne manjka v uobei^ delavski hiši.
,Rdeči prapor" naj ne manjka v noben* gostilni, kavarni in brivnici, kamor d«' lavci zahajajo.
DeMI
Kdor si hoče oskrbeti trpsiuno blago, naj se obrne naravnost na mojo firmo. Naročbe se izvršuje natančno in po meri.
JL Žakdj
čevljarski mojster v Žireh,
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraj®'-
za celo leto K 5-44, za pol leta K 2*^ za četrt leta K 1‘36. — Za Nemčijo: ** celo leto K 5'96, za pol leta K 2‘98, četrt leta K 1*49. — Za Ameriko: Za & leto K 7*28.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
SSaloga 1« tovarno
pohištva vsake vrste
Aleksandra Lovi Mmzija
Trst — Piana Rosarlo 2 — Trat
(šolsko poslopje).
Bo^at izbor v tapeterijab, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
i
i
i
i
i
I
®
i
I
P
Kavarna
pre|e „Tedesco“
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena.
ladalatelj in odgovorni urednik Ignaci) Sit ter.
m *
tim***************
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranja
Prva kooperativistično urejena
gostilna
v ulici S. Glovuii v Trstu.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organizi* ranih sodrugov v Dalmaciji- J Vedno dobra kuhinja. Na W razpolago »Rdeči Prapor*» »i' «Arbeiter-Zeitung» in ^ voratore*.