» List 39. Tečaj lu i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 28. septembra 1894. Grof Kalnokv je imel kaj težavno stališče. Na jedni Politiški oddelek. mmg fmam ^ M............................................................................................................................^ T 9 strani mu je bilo zagovarjati svojo politiko in gledati da Rumunije ne potisne mej nasprotnike Avstrije, na Ogerska delegacija. Ogerska državna polovica plačuje le 30 o o skup- drugi strani se pa ozirati na delegacijo, ki mu ima do voliti budget. Dokazoval je, da bi tukaj ne bila brez ozirna politika umestna ker nim državnim stroškom in še k tem 30 % odstotkom lep pomagali donašajo Hrvatje, ali vendar hočejo Madiari imeti na krmilo ničesa ne dosegli kajti del glavno besedo pri vprašanjih, ki se tičejo sku pne države. Avstriji nasprotnim življem v Rumuniji Povedal je tudi, da od rumunské vlade ne more Posebno vnanjo politiko bi radi popolnoma podredili svo- zahtevati stvari se ne vjemale s tamošnjimi zakoni jemu vplivu. Grof Kalnoky je sam Madjar, kar že kaže Madjari bi radi, da bi se njim na ljubo v Rumuniji za njegovo ime, ali vendar gospodom v Budimpešti se zdi, trla društvena in pa tiskovna svoboda, kakor so da njegova politika ni dovolj madjarska, kar se ozira doma. Minister vnanjih stvarij tudi na splošne državne koristi in se ne ravna samo po ne gre. je pa opazil sami da to željah Arpadovcev. Letošnje zasedanje delegacije v Mi vemo kakšen vpliv bode to zabavljanje proti marsičem razkrilo madjarsko teženje in mišljenje ter po- Rumunom napravilo v sosedni državici. Dobrega gotovo kazalo njih gospodaželjnost. Čitatelji že vedo, da je bivši minister in predsednik pi Minister vnanjih stvarij je sam priznal, da je Rumunija priznala mirovni značaj trodržavne zveze in se jej ogerski delegaciji Ludovik Tisza pri otvorjenji omenil ru- približala, to je, da je po svoji moči podpirala avstrijsko munskega vprašanja. odseku za vnanje stvari se je politiko. Hvaležnost za to je pa, da nad njo Madjari ves pogovor sukal zopet največ o tem vprašanji. Zahte iztresavajo ves svoj Rumunija je važna po legi v valo se je, da naj naša država z vso odločnostjo postopa orijentu. Balkanske stvari še niso uravnane in še vedno proti Rumuniji, ker Rumuni v kraljevini podpirajo neko- je mogoče, da se bodo uravnale z mečem in baš v tacih liko težnje ogerskih Rumunov, da jih Madjari ne morejo slučajih bi bila nam posebno dobra pomoč Rumunije. Na kar pogaziti. V letošnji delegacijski sesiji pokazala se je druge države na Balkanu se nimamo zanašati, ker skušnje silna jeza Arpadovcev, da ne morejo kar zatreti vseh ne- nas uče, da je v Srbiji in Bolgariji vse premalo stalnosti, madjarskih narodnostij na Ogerskem. Hudovali so se na Pled dolgoletnega prizadevanja Avstrije v teh državah so Rumunijo î da podpira rumunské šole na Ogerskem čemur je oporekal Kalnoky sam, ker svota, uničili nekateri notranji obrati. Sedaj naj pa od sebe od je dolo- bacnemo še Rumunijo, pa smo osamljeni. Posebno pa cena za rumunské £ole v inozemstvu, se porablja za ru- Madjari morali gledati, da si zagotove prijateljstvo Ru munske šole v Makedoniji in se tudi slednje leto točno munije, ker vedno nete sovraštvo proti Rusiji poroča, kako se je porabila. Sicer je pa baš to kaj slabo svojim zabavljanjem proti Rumuniji so Madjar spričevalo o skrbi pač pokazali, da nimajo tistih velicih državnih zmožno t ^^ ? ogerske vlade za kulturni napredek svojih narodov ako stij katere še jim rade pripisujejo. V vsem jih vodi slepa mora Rumunija podpirati rumunské šole na Ogerskem. strast Iz besed raznih govornikov se je lahko posnela želja, i najrajše, da bi naša da država z najostrejšim sredstvi ki odnostmi tudi dokazuje njih strah pred druzimi na v ji Bati so se začeli, da ne bodo dovolj močni, da bi postopala proti Rumtmiji. Madjari bi menda najrajše vi- mogli obdržati svoje gospodstvo nad nemadjarskimi na deli 9 da bi kar vojno napovedali,* sosedni mali državi, rodnostmi. Zaradi tega sedaj tako zapirajo Rumune in v vCl tv/- * « iv " - itr A-tSM- > 370 preganjajo Slovake ter delajo zapreke vsakemu svobodnemu gibanju Srbov in naposled še kličejo vnanjo politiko na pomoč. Vse to jezenje pa jim ne bode nič po- ^ magalo. Baš letošnje zabavljanje proti Rumunom v delegacijah bode zopet obrnilo pozornost Evrope na osodo dopoln Politični pregled Državni zbor se baje snide dne 16 oktobra, ako sled zborovanja delegacij stv kaj ne zavlečejo Dopolnilna volitev v Istri. ilna volitev jednega deželnega Dne 15. oktobra je poslanca za nemadjarskih narodnostij na Ogerskem. Do zadnjega časa se za Nemadj na Ogerskem ni nikdo menil, in Mad mestni okraj in veda kak Italija ko trgovsko zbornico Volj pazinski bode se- jare so vsi irreli za svobodoljubni viteški narod Sedaj Preziranje slovenščine \ nego četrt toletj ie že minolo ka imamo včlanu 19. državnih osnovnih zakonov pa vedno bolj svet spoznava njih azijsko barbarsko nrav, zagotovljeno narodno jednakopravnost ali endar se vedno v kar je gotovo dobro in bode pač pripomoglo da mnogih uradih na Slovenskem bode prej konec njih mogočnosti mnogi uradniki niso toliko vešči slovenščine, da bi mogli brez tolmača občevati s slovenskimi Pa še neka druga stvar v odseku za vnanje stvari Je vzbudila občno pozornost. Nadškof Samassa se je prebivalci Ned davčni v Grahovem brdu na Primorskem oglašal nadzornik Lach iz Trsta imel nekaj opraviti. Slovenskih strank ni mogel razumeti, tolmača pa v celi slovenski vasici biti vpliv Da kmalu da poživljal ministra vnanjih stvarij, da utegne ni bilo dobiti. To mislimo pač dovolj dokazuje, kako nenor-\olitev novega papeža in da naj porabi svoj malne so razmere v jezikovnem oziru v nekaterih krajih na ) bode voljen kak nepovoljen kardinal za papeža namen malo prikril, je nadškof končno go- Slovenskem To pač kaže, da je tudi vladi manjkalo dobi svoj nekaj o svobodni papeževi volitvi volje. V trt stoletj bi gotov bila dobila ze sposobni Škof Samassa uradnikov, da jej dobre ni manjkalo že dolgo v veliki milosti pri ogerski liberalni vladi Nepotrj zakoni Trij zakoni, katere je sklenil Rada koroški deželni zbor, niso dobili najvišjega potrj Potrdil ga bila spravila na primatski stol, kar se jej Se ni nov občinski in volilni red za mesto Celovec Nemški pa ni posrečilo Želj ki jih je izrazil nadškof, so želje gospodje v Celovci hoteli so z im občinskim redom otresti ogerske vlade. Jedro umovanju tega madjarskega nadškofa se vseh slovenskih log Zato so bili sklenili da je adni je bilo da naj minister vnanjih stvarij gleda, da bode jezik nemški in se sprejemajo vloge v nemščini. Gospodje voljen kot papež, ki bi bil morda Slovanom kakor je sedanji. prijazen v Celovci so obračali, ministri na Dunaj so pa obrnili î Drugi nepotrjen zakon je bil tudi naperjen proti Slovencem Tikal se je razdelitv enske občine Tolsti vrh. To občino vensko šolo. S tem so mislili slovensko šolo preprečiti, pa se Seveda naravnost tega povedati ni mogel. Vidi se so Nemci hoteli zaradi tega razbiti, ker je prosila za slo- pa iz postopanja tega nadškofa vsa predrznost Madjarov, ki bi že radi vplivali na izvolitev papeža in jo izkoristili v svojo korist, kar se seveda jim ne bode posrečilo, ker jim menda ne posreči Tretj potrj nad izvolitvijo papeževo pazi sveti Duh še Madjari Tako o nakladi na pivo in žgane pijače za na žgane pijače ne 10 let predloga je zakon Vlada naklade dovoli za tako dolgo, ker misli država P* katerem pa sama vpeljati neki nov davek na žganje. sreči nimajo odločilne besede, postopanje madjarske delegacije je vsekako poniževalno za našo državno polovico. Svet bode naposled mislil. Nemščina na Hrvaškem Dne 21. oktobr pri • v mis da imajo v naši državi govoriti le Madjar Zato je pa dolžnost tostranskih državnih politikov, da tudi rede hrvatski magnatje veliko dirko. Dotični odbor je pa razposlal jedino nemški vspored, kar gotovo dovolj označuje ljenje hrvaških plemenitašev. Poslednji čas se je mnogo Čehi na Moravském gov da se Mlado- in Staročehi na Moravském do odločneje nastopajo in posebno pri obnovljenji pogodbe z da postav V • J • 1 vse opolnilne volitv se imajo v Ogersko resno pomislijo, ako je v avstrijskem interesu da se pusti Madjarom tako gospodariti. Pa tudi v vojnem odseku ogerske delegacije se je skupne kandidate. Žal, da se to ne izvrši. Y • J • vršiti imajo Staro- in Mladočehi svojega kandidata kratkem Ivančičih Sp se je go vorilo, da bodo Staročehi v tem mestu volili mladočeškega kandidata. Staročehi sedaj opravičujejo s tem postavlj svo- kazal madjarski šovinizem. Govorilo se je zopet o osnovi j ega kandidata, da so se radikalci izrekli da posebne ogerske vojaške akademije, katera stvar pa ne gre po vsem po volji Madjarom. Vojna uprava nima pravega zaupanja v avstrijski patrijotizem vojakov, ki bi se ne kandidata nemška zmaga glasuj Posledica tega razpora mladočeškega pač bode Posebne šole za nemščino v • zavodu Letos » zato pa z na vzgojili v kakem čisto madjarskem raznimi pretvezami stvar odlaša, madjarskih delegatov sprožil misel, da bi Ogerska svoj« stroške osnovala vse vojaške šole od najnižje do akademije. Namen temu nasvetu je očividen. Radi bi dobili vojaška odgojevališča popolnoma v svoje roke, da bi Li stv priporočajo Narodni Ta list priznava, da je za mnoge Čehe potrebno druzega deželnega jezika Ker se pa v ljudski in meščanski pa jeden šoli nemščina ne sme poučevati, naj se vpeljejo posebni tečaji za pouk nemščine. Za Nemce naj se pa vpeljejo posebni te- čaj za pouk češčine. Sedaj pošiljajo mnogi češki stariši otroke častnike vzgojili v duhu ) ki Po našem mnenji šole vpelje poduk druzega deželnega jezika v taki meri, da se [ga bodo učenci v nemške šole, da se priuče nemščine, pač bilo bolje, da se po mestih v navadne se je kazal ob Košutovi lahko naučili. Da se pa ne bode godil kak nepošten pritisk smrti mej Madjari. Prepričani smo pa î da bodo višji krogi že skrbeli, da se ta želja Madjarom ne uresniči i naj bode drugi deželni jezik neobvezen predmet, na srednjih šolah pa bodi drugi deželni jezik obvezen, kakor so češki vele- ker vojna, ki bi poznala le madjarsko domoljubje, bi ne bila najboljša opora Habsburške države. posestniki že večkrat zahtevali je učenje nemščine po trebno, zakaj bi je ovirali ali pa potrebo tajili Srbija in Italija Mej srbskim ministrom vnanjih del, Lozaničem in namestnikom italijanskega poslanika v Be- lemgradu, Raduzzijem, nastalo je neko nasprotje, vilo vsako osobno občevanje mej njima nemogoče napra čem ob stoj to nasprotstvo in kaj mu je dalo povod, je neznano. Da pri tem nareja žvepleni vodik. Pri tej preiskavi se dene je pa na celi stv nekaj ažnega, potrjuje okoliščina, da je italijanska vlada Raduzziju naročila, da naj ostavi Beligrad, kar je ta storil, in da je italijanski poslanik baron Gralvagna tudi ostavil Srbijo in to brez vsake odhodne avdijence. malo barve v poskuševalno steklenico, in pridene solne Bolgarija Te dni so se vršile volitve v sobranj Kakor je bilo pač pričakovati, prodrla je vladna stranka in si kisline, ako je pa barva že napleskana, se pa kapne solne kisline in začno zginjati modre barve. Raztopljina živega natrona, s katero se delajo ravno taki poskusi, kakor s solno kislino, ultramarina nič ne premeni. pridobila veliko večino. V vsem je voljenih le 39 opozicijo-nalcev, katerih posamezni bodo pa tudi vlado podpirali Ostalih 114 mandatov je vladnih. Vlada imela bo torej v sobranji tričetertinsko večino Ta volitev je pač pokazala, da bo nova belimo ultramarin, se barva le toliko premeni, da ni več vlada živela in da je pri narodu popolnoma Ako nad špiritno svetilnico na platinasti ploči raz vkljub pletkám nekaterih domačinov in kljub mnogim tako živa. Vijoličast ultramarin pa postane moder. željam ]n anjem inozemcev ki so prizade toli kmalu pogin apovedali novi ladi in trdili, da si bolgarske vlade brez Stambulova še mi volitev bo imela ta lep vspeh, da bo vsakdo za- Vroča golunova (alaun) raztopljina ne premeni vijolet-nega ultramarina, kateri malo na rudeče udarja. Vijoletni sliti ni. Ta ultramarin, kakeršni pa poslednji čas prihaja v trgovino, oj in prôspevanje Bolgarske z večjo Pa premeni taka raztopljina, ravno tako tudi modri in Glede pripoznanje princa zeleni ultramarin. da naprej motril nadaljni raz\ mirnostjo in brez predsodk Ferdinanda knezom bolgarskim od strani Rusije se poroča je knez kmalu po nastopu nove vlade predložil ruskemu carju obširno spomenico, v kateri je mej drugim obrazložil uzroke, sled katerih je Stambulov moral odstopiti. Car je dal Kobur Strupen pa ultramarin ni. Pariško modřilo je spojina železnega klorita in železnega cijanida. Včasih ima v sebi nekaj kalija. Stru- žanu obširno odgovoriti in mu sporočiti pogoje, od katerih iz- peno to modřilo ni. polnitve je odvisno sporazumlj z Rusijo. Car zahteva, naj sobranje voli vnovič kneza in naj se obnovi odpravlj ločba ustave Dokler se ti da mora prestolonaslednik biti pravoslavne pogoji ne izpolne, ni govoriti o sporazumlj do- vere. Berolinsko modřilo je ravno isto, samo da je mej Rusijo in Bolgarsko zredčeno z belimi zrncami. Solna kislina pariško in berolinsko modřilo meni v zeleno in naposled rumeno, če se ogreje. prevodi Rusija Zadnj čas se prav mnogo piše o zdravji pa potem zopet dobi modro barvo. ruskega carja. Izvestna poročila vedo povedati, da je njegov zdravj slabo druga zopet pravijo, da je isto pov Naj- temu Raztopljina živega natrona razruši to barvo. Raz novejše se poroča, da se gre cesar zdravit v Krim. porcčilu pa se brzojavlja iz Peterburga, da so vesti o slabem topi se barva v tej raztopljini ne popolnoma, temveč Če pa hudo to barvo zdravju em popolnoma neosnovane in da car slabega zdravja velikega kneza Jurija vino za nekaj časa v Krim. Naj bo to ali ono istinito zaradi odpotuje s svojo rodo- brez- dvomno je, da ves politiski svet želi velikemu miroljubnemu carju Aleksandru III najboljšega zdravja. ostane na dnu rujava odsedlina. razbelimo, postane rudeča. V solni kislini se raztopi v modro tinto, ki se rabi tudi za pranje perila. Če pariško modřilo prelomiš, kaže lom bakreni Azija Po poročilih, došlih zadnje dni so Japo pet močno natepli Kitaj To Kitajci celo sami potrjujejo lesk, ki mine, ako ga drgnemo. V trgovini ima to modřilo tudi druga imena, kakor Vsled vedno se ponavljajočih zmag so Japonci polni navdu- hortenzijsko, Lujizino, novo, oljnato, prusko, saksonsko, šenja, kar močno pospešuje njih dobre spehe Kitaj so bolj mrtvi in strašno slabo organizovaní Jap prav to bila kraj da se sedaj na- Mukdo mesto si podjarmili kitajsko sveto mesto, leže pokopani kitajski cesarji. Svojedobno je perilno ali vodno modřilo. Seveda se ta različna imenovana modřila semtertja potem nekoliko ločijo mej seboj da bolj ali manj čista ada, da je vsak cesar vsako leto potoval v ta eti Thénardovo modřilo, ki se tudi imenuje kobal podob osobno tja Zdaj se je ta navada opustila in ponese se vsako leto tovo modřilo, ali pa kobaltov ultramarin, je semtertja cesarjeva tja. Zadnjikrat je cesar kitajski potoval se primerilo, da bi Japonci res 1804 Ko vzeli Kitajcem to sveto mesto, smatral bi versko fanatični tajski narod to za božjo kazen, češ ker se je cesarjevo poto vanje opustilo in meščanska vojska bi bila zogibna strupeno, ker ima večkrat arzen v sebi. Sicer je pa ta barva jako stanovitna. Ne premeni je niti solna kislina, a ne raztopljina živega natrona, pa tudi ne huda vročina. (Dalje sledi.) Kitajska je vsprejela predlog ruskega in britanskega poslanika da bi se napravilo premirje, Japonska je pa ta predlog odklonila «S »• Obrtnija. IMHHII Obrtnijske raznoterosti. Zadruga prodajalcev manufakturnega blaga v Razradu je sklenila, da bodo njeni člani blago do 20 frankov vrednosti prodajali točne določene obroke. proti gotovini, večje množine pa na Preiskovanje pristnosti barve za pleskarje. Hranilnični uradniki in služniki bodo morali biti zavarovani pri okrajnih bolniških blagajnicah, kakor je odločilo Ultramarin je modro vijoletno ali zelena barva, ki ministerstvo notranjih stvarij. Hranilnice se pa temu upirajo, ima v sebi kremenčevo kislino, ilovico, natron in žveplo. ker so mnoge že preskrbele za svoje uradnike in ker mislijo, Natančneja sestava še ni znana. Naravni ultramarin je da niso navadna obrtna podjetja O tej stvari bode torej na- lazurni kamen. Ultramarin je tudi znan pod imenom ažurnega ali lazurnega modřila. da niso navadna obrtna podjetja posled razsojevalo še upravno sodišče. Nameravani velik kanal. Na Francoskem se je se- stavila posebna komisija, sedaj proučuje i kako se dalo Solna kislina razruši lazarinovo modro barvo in se Atlantsko morje s kanalom zvezati s Sredozemskim. Vozna bi 372 se s tem znatno okrajšala in Angleži, imajo trdnjavo kaj prištedil ; potem je pa pomisliti i da se taka via Gibraltar, bi francoskim ladij am ne mogli landskega v Sredozemsko morje, kai bi se sedaj ob vojski utegnilo prigoditi. zapirati pota iz At- ganja večkrat rada opustila, posebno, kadar je trda za denar, ali pa bi se v kaki denarni stiski v ta namen na loženi donesek porabil v druge namene. To samozava rovanje je tedaj praktično težko izvedljivo. Navadno je samo pri nekaterih velikih posestnikih. Tako knez Schwar- * = £ mïmm mmm*ife Kmetijstvo. jS» r* Prisilno zavarovanje. Novi trgovski minister grof Wurmbrand je kaj čuden mož. Iz mnogih njegovih govorov bi bili mogli posneti, da je za večjo deželno avtonomijo, ali mož sedi vendar mej centralisti. Pa tudi v narodnogospodarskih vprašanjih ima jako zmedene pojme. On načelno za podržavljenje železnic, ali to ga nikakor ne ovira, da ne bi dajal koncesij zasebnim železniškim družbam. Tudi v načrtu novega obrtnega zakona bodo pomešani ravno nasprotni nazori, na jedni strani se bode hotel varovati obrt, na drugi se pa bode svobodni konkurenci odpirala na stežaj vrata. državnem zboru je grof Wurmbrand, ko še ni bil minister, priporočal, da se vpeljejo deželne oziroma državne zavarovalnice, sedaj se pa menda izdeluje za državni zbor predloga, s katero se vpelje prisilno zava-rovanje, ali ob jednem se pa pusti vsakem na prosto voljo, naj se zavaruje, kjer koli hoče. Jedino v slučaji, kadar bi se sam ne zavaroval, bode ga zavarovalo okrajno vsaki deželi zenberg nima posestev zavarovanih. Seveda, ko bi ljudje se res strogo držali svojega sklepa, bilo bi tako zavarovanje najboljše, ker bi jim ostal denar, ki sedaj gre za upravne stroške zavarovalnic, ki so večkrat jako veliki. Če se vpelje prisilno zavarovanje, bode moral vsak zavarovati svoja poslopja. Župani bodo morali poročati okrajnim glavarstvom, kateri predmeti se v njih občinah morajo zavarovati, koliko so približno vredni in za koliko so zavarovani. Če niso zavarovani ali če so premalo jih zavarovalo okrajno glavarstvo pri zavarovani, bode prisilni zavarovalnici. Tista poslopja, ki sedaj niso zavarovana, ker ni no bene ali majhna nevarnost proti ognju, bodo vzele rade zasebne zavarovalnice v zavarovanje za majhne pre- mije, vsaj bodo tako imele še le dobiček. Pri prisilni za- varovalnici se bode pac redko katero tako poslopje zavarovalo, pa še tisto za malo časa, ker bodo pri njej premije velike in odškodnine malo negotove, kakor bodemo kmalu videli. i tej zavarovalnici se bodo zavarovale pred vsem glavarstvo, ne da bi njega kaj vprašalo, misli se vlada dogovoriti s kako zavarovalnico, da bode prevzemala taka zavarovanja. Zavarovalnice za prisilna zavarovanja bodo organizované po načelu vzajemnosti. Pri tista poslopja, katera so tako nevarna proti ognju, da jih zasebne zavarovalnice prevzeti ne marajo. Naravno je, da bode veliko požarov pri taki zavarovalnici in morala bode nastaviti velike premije in še pri vsem tem ne bode Pri tacih zavarovalnicah se odškodnina ne bode odmerila po škodi, katero je napravil požar, temveč sploh tudi potem, koliko zavarovalnica plačati more. požarov, se bodo morale premije povišati ali pa odškodnine zmanjšati, ali pa oboje, ker bodo vsi zavarovani drug za druzega jamčili. Načelo vzajemnosti samo na sebi še ni nič slabega in mnoge zavarovalnice na tem načelu dobro poslujejo. Za zavarovance je še to dobro, da dobiček pride njim v v nekaterih letih mogla izplačati popolne Prisilne zavarovalnice se bodo izogibali gospodarji Če bode več imajo boljša poslopja, naj bode že v zasebnih rokah odškodnine. ki ali pa naj bode deželna. Pa še nekaj druzega se bode pokazalo. Ko bode vsakdo dolžen se zavarovati in bode pri prisilni zavarovalnici zavarovanje drago, bodo druge zavarovalnice tudi prid ali bi vsaj priti imel Pri prisilnem zavarovanji bode pa vendar to načelo imelo slabe posledice povišale premije, videč, da so ljudje prisiljeni se zavarovati. Ljudje se bodo pri zasebnih zavarovalnicah rajše tudi za visoke premije zavarovali, nego pri prisilni, ker bodo nekoliko gotovejši, da se jim nepričakovano premija Sedaj mnogo poslopij proti ognju ni zavarovanih Nekateri se ne zavarujejo, ker so poslopja tako zidana da je nevarnost za ogenj silno majhna in torej zanje za varovanje nima pravega pomena. Drugi se ne zavarujejo i i ker so njih poslopja taka da jih nobena zavarovalnica varno, ne zviša, kar se bode pri prisilni zavarovalnici v neugodnih letih često zgodilo. Sedaj zasebne zavarovalnice ne smejo nastavljati previsocih premij, ker sicer zavarovancev ne dobe, potem bode drugače. Posebno je pa ne- seboj če se zasebne zavarovalnice dogovore mej î ne prevzame, ali vsaj zahteva neprimerno visoke premije. Nadalje so pa tudi gospodarji, ki se iz malomarnosti ne ali si pa upajo drugače pomagati zavarujejo, sebi zavarovanje ni tako neobhodno potrebno î Samo na kakor se da ne bodo ceno jemale zavarovanj, katera jim tako ne odidejo. V današnjih časih so navadne različne zveze podjetnikov in trgovcev, ki ponižujejo ali povišujejo cene kacega blaga. Zakaj se bi kaj tacega pri zavarovalnicah ne rado trdi. Večina gospodarjev bi bila na boljem j ko bi zgodilo. Tako utegne zginiti vsa dobrota zavarovanja, in denar, ki ga dajo zavarovalnicam, nalagali v hranilnico in bi navadno ob požaru imeli že nabrani večji kupček, kakor bi ga jim plačala katera koli si bodi zavarovalnica. Seveda ta način zavarovanja ima svoje slabe strani. Sem- za tertja se primerilo, da bi kdo pogorel predno postati nadloga za prebivalstvo. Prisilno zavarovanje bode pri tacih razmerah varovalnicam v korist. Če se hoče ljudstvu koristiti s prisilnim zavarovanjem, naj se vpeljejo deželne ali državne zavarovalnice, pri katerih bode vsakdo dolžen svoja po- 373 slopja zavarovati, zasebne zavarovalnice naj se pa odpra- upravitelji rešujejo družbine zadeve tedaj, ko jim to Slab vpliv tistih poslopij, katerih sedaj druge za- dopušča stanovski poklic. Ta način družbinega poslo- vijo. varovalnice prevzeti nočejo, se bode pri prisilni zavaro- vanja se je pridržal že vseh preteklih 9 let, da se je valnici ponižal samo, ako bode pri njej zavarovanih mnogo prihranilo več troškov ter vsota mogla rabiti za dru-druzih poslopij. reševalo dospele vloge de- Seveda zasebne zavarovalnice se bodo štvene namene. upirale podržavljenju ali podeželjenju zavarovalnic, ali kjer Družbino vodstvo gre za (bene koristi, se na zasebne ni preveč ozirati. To loma upravnim potom, deloma v svojih sejah, kase je nam zdelo potrebno omeniti, ker stvar pride kmalu terih je, bilo v zadnji upravni dobi osem, in sicer : v državnem zboru v razgovor. prva te upravne dobe ali LXX. dne 30. avgusta 1893., pravil v kateri se je vodstvo v zmislu § 18 glavnih konstituiralo kakor prejšnja leta, ter so vsi dosedanji upravitelji sprejeli zopet drage volje svoje posle. LXXI. dné 28. septembra, LXXII. dné 8. novembra, LXXIII. dné 20. decembra 1893. LXXIV. dné fe- Kmetijske raznoterosti. Bolezen na gobci in parkljih se na Ogerskem vedno bolj širi. Ker je bolezen tudi v komitatih ob štajarski meji, je namestništvo v Gradci že prepovedalo privažanje goveje ži- bruvarija, LXXV. dné 18. aprila, LXXVL dné 14. j u- vine, ovac, koz in prašičev z Ogerskega. Razstava sadja in sadnega mošta bode v Građci od 29. septembra do 2. oktobra Priredi jo sadjarejsko društvo in se bode vršila brez vsacih slavnostij. Od 29. dne t. m. do 1. oktobra je pa tudi razstava sadja v Frajhajnu, na kateri bode razstavljeno poleg diuzega sadja tudi raznovrstno grozdje. Jako odlikovan čebelar. Na čebelarski razstavi na nija in LXXVII. dné 13. julija 1894, O čemur se je razpravljalo v teh vodstvenih sejah, razvidno bo vsaj deloma iz poznejših podatkov. O podružnicah. 3. Kakor veste, čč. skupščinarji, so naši družbi življenska moč njene podružnice. Lani 123 izka- Dunaji je čebelar Miha Ambrožič iz Mojstrane odlikovan v zanim prirastlo je v glavnem imeniku še osem novih petih odsekih Vseh odsekov na razstavi je bilo namreč šest. in sicer: tek. št. 124. Moška podružnica za Rožák in Dobil je 3 srebrne svetinje, jedno bronasto svetinjo in pri- znalni diplom. r = fcS^g : mm : Poučni in zabavni del. okolico 125. Ženska podružnica v Prvačini. 126. Podružnica za Velikovec in okolico. 127. Moška podružnica za Sežano in okolico, kot najlepši spomin na V . ondotno lansko skupščino. 128. Ženska podružnica v Krškem 129 Ženska podružniča v Kobaridu. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX ê ' • lika skupščina dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Vodstvene seje. ve Ženska podružnica v Škofji Loki niča za Škofi o Ves pri Celju. 131 130 Ženska podruž- Poskočilo je tudi število pokroviteljev, pri- deljenih raznim podružnicam, — navadno v bližini _ » . svojega bivališča. Tek. štev. 116. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamenik. 117. Ženska podružnica v Trstu št. 118. Občina Sežana na Pri VIII. skupščini v Sežani bil je v družbino Krasu. 119. Fran Stepančič, veleposestnik v Temnici, vodstvo vsled odstopa odbornika dr. Tavčarja, kateri 120. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah pri Trstu, radi premnogih drugih opravil izvolitve ni hotel več 121. Ženska podružnica v Sežani. 122. f Hinko Kavčič prevzeti, soglasno poklican deželni arhivar kuratAnt. v Razdrtem, posestnik in deželni poslanec, v hvaležni odbornik dr. Tavčar je družbi v dalj njo spomin njegove trudoljubivosti poslali po njega smrti Koblar. razpolago ponudil svoje sile prav tako, kot je doslej njegovi čestilci. 123. f Prelat Andrej Alijančič v Ce- V pravoslovnih zadevah — to storil brezplačno. Vsled lovcu poslal po prijatelju naše družbe še pred svojo preselitve odbornika Antona Žlogar ja iz Ljubljane v smrtjo drž. obveznico s kuponom za 100 gld. 124. Št. Kranjsko Goro koncem aprila meseca spremenilo se Jakobsko-trnovska ženska podružnica št. IV. po za* je je nekoliko vodstveno poslovanje. Glavno tajništvo stopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi 125 Litijske Slo za zdaj se ostalo v prejšnjih rokah, tekoče venke po zastopnici gospej Josipini Koblar jevi 126 upravne zadeve izročile so se mestnemu učitelju Župnija v Rojanu pri Trstu. 127. Vipavska Čitalnica Alojziju Kecelju. Zbog te okoliščine se je pomnožil 128 Ženska podružnica v Trstu št po zastopnici trud osobito našemu neumornemu prvomestniku, ki Milki Mankoč evi. 129. St. Vid pri Zatičini. 130 in 131. paznim očesom motri vse društveno gibanje. Iz teh Mariborska posojilnica št. II. in III. 132. Posojilnica v razmer je tudi umevno, da se tu i tam vsaki želji ali Radovljici. 133. Ženska podružnica v Prvačini. 134. vsakemu dopisu ni moglo takoj ustreči osobito Moška podružnica za Sežano in okolico. 135. Litijske ne, če ni bil pravočasno doposlan. obče naj bla- in Šmartinske Slovenke št. V. 136. Feliks Ferk, zdr, go volé uvaževati slavna podružnična načelništva ka- in veleposestnik v Mariboru. 137. Ženska podružnica kor tudi posamni rodoljubi, da družbino vodstvo do za Krško in okolico. 138. Jos. Rode, posestnik v Ka- danes še nima svoje stalne pisarne j nego posamni meniku, 139. Občina Draga. 140. Podružnica v Šiški, 141. Gospa Marija Murnik-ova. 142. Gospa Ivana Vodnikova. 143. Posojilnica v Ribnici. 144. Frančišek Maily, tovarnar v Ljubljani. 145. Elija Predovič, vele- trgovec v Ljubljani. Do 1. avgusta t. 1. torej šteje družba sv. Cirila in Metoda 104 moške podružnice z 8407 člani in 27 z 2958 družbenicami, skupaj 11.365 udov. se je priznala v Sežani našemu $ S , 7f. d^Tf, d. èsY*» Tfïëï Potrjena zakona. Presvetli cesar je potrdil v zad- njem zasedanji kranjskega deželnega zbora vzprejeti zakon o Lansko leto ženstvu palma prvenstva z ozirom na delovanje v prospeh naši družbi; tudi letos biva vodstvo pri tej napravi nove, 380 metrov dolge okrajne ceste pri Radovljici. Dalje je potrdil zakon, tudi sklenjen od deželnega zbora kranjskega, s katerim so se premenile neke določbe zakona o razdelitvi vkupnih zemljišč in uredbi dotičnih pravic. — Podržavljenje južne železnice. Cesar bi nikdo sodbi, kakor je razvidno iz neuradnega spiska od ne bi bil pričakoval še tako hitro, zgodilo se je, južna želez- prijazne nam roke: „Delovanje ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1893", tudi svojo besedo, je to ovirala. Na enkrat pa se je stvar pre- nica se podržavi. Naša vlada je že dlje časa delala na to, da se podižavljenje z vrši, a ogerska vlada, ki ima pri celi stvari ki so ga nedavno prejele naše podružnice Zdaj ko so stopile žene slovenske in dekleta v svojih podružnicah tako številno na plan, da bi se borile z možmi vred za slovenske idejale, zmaga pač ne bo izostala. Da, žene slovenske, kakor je vam ljuba naša deca, tako ljub naj vam je materin jezik, njemu zahtevajte se južna železnica podržavi in sicer ima država glasom kon- drugaôila. Ogerska si hoče ustanoviti svojo samostalno dunavsko parobrodno društvo, v kar pa potrebuje dovoljenja avstrijske vlade. To je dalo povod poganjanjem obeh trgovinskih ministrov in da sta se načeloma pogodila tako, da Ogerska dovoli podržavljenje južne železnice, Avstrija pa ustanovitev samo-stalne dunavske parobrodne družbe. Sedaj je torej gotovo, da v šolah prvo in častno mesto, ne dopuščajte več, da bi se izneverjala mladež svojemu rodu. Ta požrtvovalnost, katero v novejšem času kaže slovensko žen- stvo, cesijske listine že z 1. januvarijem 1896. južno železnico v lastno režijo. Vlada pravico prevzeti pa misli že z novim letom progo podržaviti. To podržavljenje pa ni misliti tako, . • da bi država kupila južno železnico, temveč le promet na nji mora s ponosom in zadovoljstvom navdajati bo prevzela, za to pa plačevala južni železnici primerno rento. slovanske rodoljube, a tudi občudovanje in spoštovanje izvabljati stranskemu svetu. Večina podružnic je uprav tekmovala v svrho denarnih dobav za družbine namene. Dobro sredstvo pridobiti za to znatnih prispevkov, so primerni kon- Shod in slavnost v Celovcu napravi dne 24 oktobra t 1. katoliško politično gospodarsko društvo za Slo vence na Koroškem. Posvetovalo se bode o raznih so posebne važnosti za koroške Slov pr Po shodu bo si- jajna slavnost v spomin SOletnice msgr. Audr. Einspielerja njegovega somišljenika Škota Martina Slomšeka. Vspored certi in zabave. Kolikor se je vodstvu poročalo, zanimiv; slavnostni govor ima dr. Medved iz Maribora osnovale so se deloma ob svojih zborovanjih, deloma Pa pevsko Jruštvo posebej vzgledne veselice, naslednje podružnice: Črna n Lira iz Kamnika poje Prašičjo razstavo v Novem mestu priredi kranjska na Koroškem, ženska podružnica v St. Juriju ob juž. železnici, Teharje pri Celju, Rožak v Tolinčicah kr. kmetijska družba v torek dne 23. oktobra t. 1 v zvezi s prašičjim semnjem Namen in semnju 1.) da idi peh s Podravljah, moška in ženska podružnica v Gorici prelepimi božičnicami v Gorici, Podgori, Pevmi, Loč- 8 primerjanjem prašičev vnemajo razstavi in ž njo prašičjemu se je dosedaj dosegel pri reji prašičev domačih in tujih plemen; 2.) da se gospod za napredek v prašičj • • reji niku; podružnica na Greti, podružnice Beljak, Št. Janž, Priblaves, Steben, Velikovec, Apače, Kotmara ves, Tolsti vrh ; in da se pouče se povzdi dobiti dobrih živalij za pleme ; 3 ) da kupčija s prašiči R a z se bo na Šiška, moška in ženska podružnica v in sicer na prostoru pred dan Lukeževega semnja, ki je jeden največjih na Dolenjskem Trstu veliki koncert s sodelovanjem opernega pevca prašičji semenj Do kjer bode tega dne tudi ure zjutraj morajo biti že vse živali Josipa Trtnika in ondotnih slovenskih društev. '; *' f; . • • ; l ' 1 ' (Dalje sledi.) na mestu razstave, kjer se bodo pripravile potrebne ograje za posamezne vrste razstavljenih živalij Razstava bode ločena v dva oddelka. V prvi oddelek se pripuščajo plemeni prašiči • • • V • V • I 1 « \ in sicer: a posamezni prašiči, kakor jo spuščanj sku Poučni in zabavni drobiž. Izvestja Muzejskega društva tretji zvezek ima na stopno vsebino : S. Rutar, Grobišče pri sv. Luciji blizu Tol- mina. (Dalje). Jos. Apih o obrtni politiki 18. veka. (Konec), šutniki, b) starejši pitani u sicer za vsak oddelek po 10 pre pravni mrjasci, 2.) breje svinje in svinje s praseti, 3.) mladi mrjasci in mlade svinje do starosti 10 mesecev, b) pine plemenih prašičev, obstoječih iz mrjasca, svinj in praset a) per > v V drugi oddelek se pripuščajo pitani prašiči in Dr. Fr. Kos, Regesti domači zgodovini. Nadalje ima ta mij v zneskih po 20 10 Prašiči, katei morejo po zvezek še več majnih zanimivih zapiskov in kratko poročilo o slovstvu, ki se tiče domoznanstvà slovenskih dežel. stati deležni premije, morajo najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jih razstavi. Gospodarji, kateri želij< Starinoslovec Russi. Dne 20. t. m. umrl je v Rimu razstaviti svoje prašiče v kakem oddelku, naj se zglasijo pis / « _ a • . « • a - _ « _ sloveč krščanski starinoslovec Janez Krstnik de Rossi v 73. meno ali ustno pri kmetijski podružnici v Novem es t u letu Po svojem rojstvu bil Rimljan, kj tudi študiral zadnj čas do 1. oktobra t ter naj naznanijo, koliko in pozneje deloval. Prva svoja dela je priobčeval v raznih kake živali lloèeî° razstaviti, da se zamorejo pripraviti potrebue Posebno pozornost je obračal na krščanske napise pr listih. vega stoletja učiliščni profesor v Rimu in član papeževe akademije za sta rinoglovje. Od 1863. leta je izdajal „Bulletino di Arclielogii Christiana". ograje. Možj bodo sodili o premovanji prašičev, izbero se temeljito preiskal katakombe. Bil je vse- P° predpisniku in se morajo ravnati po določenih predpisih, Obesil se je minolo nedeljo v gozdu za Cekinovem gradom v Šiški 381etni Anton Avbelj. Nesrečnež, svojedobno trgovski pomočnik bil močno pijači udan. 335 ! Zmaga na Koroškem. Pri deželno-zborski dopol nilni volitvi v kmetskem volilnem okraii Trbiž-Smohor dne 27. t. m. zmagal je kandidat združene slovensko-nemške konservativne stranke, Huber s 54 glasovi proti 26. Huber je dobil 28 slovenskih glasov, torej več nego nemških. To je v kratkem drugi poraz nemškeliberalne oziroma Ogri imajo navado, da v državnem zboru ali pa v delegaciji zahtevajo vse natančnejše poročilo o vsem nego v Avstriji, kjer smo navadno zadovoljni s tem, kar nam ministri drage volje povedo. Poročevalec v ogerski dele- kaj dogovoril ali nacijonalne gaciji je vprašal tudi ministra, če se je stranke na Koroškem in obakrat so ta poraz odločili slovenski če se kaj misli dogovoriti glasovi. Slovenski Korošec gre na dan ! kako vspešneje preganjali Slovesno otvori se dne in okt. v Krškem anarhizem. s pomenik Hočevarju in po spomeniku ploča zgodovinarja Ivan B. Valvazorji. Grof Apponyi ni bil povsem zadovoljen s tem, da se ministra poprašuje v delegaciji o tej stvari. Njemu se dovljiškem okraji. Novo gasilno društvo snnjejo v Březnici v ra- je zdelo, da s tem že žaljena državna samostojnost Ogerske. On misli, da se ima v stvareh, ki se tičejo poli- Nesreča pri požaru. Predvčerajšnjim zvečer udarila je strela v hišo št. 43 na Ilovci in isto užgala. Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko je prihitelo na lice požara in istega udušilo. Ko pa je bilo že vse pogašeno, se je zrušil trebna pojasnila. Torej vidimo, kako Madjari hitro najdejo cije in sodnije vprašati ogersko vlado v državnem zboru katera se bode že obrnila potem do skupne ivlade za po dimnik, pri kateri priliki se Indof, lahko pa dva druga plezalca. Obsojen odvetniški pisar. V Trstu so obsodili v je težko poškodoval plezavec državni pomislek, če so ga našli celo v tem Minister je odgovoril, da se dosedaj države še niso šestmesečno ječo odvetniškega pisarja Justa Zetina Obsojenec, o ničem dogovorile, kako bi preganjale anarhizem. Sicer ki ima še le osemnajst let je kradel odvetnikom, pri katerih je bil v službi kolke, poštne znamke, knjige in denar. Ko ga je kak odvetnik spodil, izposodil si je na njegovo ime knjige, koleke ali kaj tacega in tako poškodoval več oseb. so pa časopisi bolj zahtevali, da se dogovore vlade o Požarji v Trstu. Dne 19. t. m. po noči se je kakšnem skupnem postopanji proti anarhistom, nego so vlade to želele. O tacih stvareh, ki se tičejo postavodaje, bi se tudi težko doseglo kako sporazumljenje. Zato je vnelo sukno v skladišču Adolfa Rjgutti. Gorelo je dobro uro. pa najbolje, da v tem oziru vsaka država stori, kar se Škoda je velika. Blago je pa bilo za 25.000 gld. zavarovano. Prejšnjo noč je pa v skladišči trgovine Folloy in Zseleznvák se svetilnica prevrnila na sukno, se ie že vnelo. Trgovsko osobje samo pogasilo ogenj, ali škoda je znatna. Dne 19. jej zdi umestno. Nikakor pa minister vse oporeka, da se v • ne bi države dogovorile o kacih policijskih ali administrativnih nai edbah proti histom. Delegatje so bili s je gorela trava in listje na Škorklji. Bilo je že 800 sveta temi pojasnili povsem zadovoljni. Vidi se pa, da se v ognji. Nevarnost je bila velika, ker je pihal veter. Gasilci veliko so s trudom pogasili. Zažgali so menda otroci. Razpust društva. Namestništvo v Trstu je razpu stilo italijansko katoliško društvo za kmetijske koristi (Societa pisalo ugibalo, kaj se stori proti anarhistom i nego so vlade zares storile. Govori se, da bode pruski deželni zbor sklenil ne- €attolica per gl' interesi degli agricolturi), ker je prestopilo katere zakone proti anarhistom in socijalistom. Omejil svoj dele krog. Samomor na morji. Te dni je ob istrijskem obrežji blizu Pirano skočila v morje s parnika isterske parne družbe elegantno napravljena ženska. Vse prizadevanje, da jo rešili, bilo je zastonj. bode baje nekoliko društveno svobodo. Da se na nekaj tacega misli, se da sklepati iz cesarjevega govora v Kra- ljevci, v katerem je poživljal red ljubeče stranke, naj se združijo proti prekucuhom. Za vse nemške države se pa Mrtev najden. V Račici pri Laškem trgu našli izjemne naredbe ne vpeljejo, ker zanje ne mara državni so mrtvega pred jednim tednom Andreja Zupančiča blizu nje- kancelar in bi jih tudi državni zbor ne vsprejel. govega stanovanja. Zadel ga je mrtvoud. Človeške kosti našel je v zemlji posestnik Fran Dne 20. so v Italiji slovesno praznovali obletnico Majer v Palulah pri Celji, ko je kopal za apnenico. Kako so zjedinjenja Rima z Italijo. Zvečer je bila razsvetljava. kosti prišle na dotično mesto, se ne more vedeti. Najbrž se je pred dvajsetimi ali tudi več leti zgodilo kako hudo delstvo. Zasulo je v Pulji tri delavce in jednega hudo poškodovalo, ko so delali nekak reservoir in se je zemlja usadila. Vsi delavci so bili iz tovarne za umetne ploče Neumiil-lerjeve na Dunaji. Mnogo ljudij bilo na ulici, kar je naravno pri taki priliki. Tudi anarhisti so hoteli ta znamenit dan po svoje primerno praznovati. Pri Porta Pia so položili bombo, ki sreči baš tedaj ni bilo nikogar blizu. se razletela. Tako se je zgodilo, da občinstvo za ta napad niti tisti večer izvedelo ni, še le drugi dan so videli razletele kose bombe. Po ulicah so pa ta dan anarhisti raztresli raznih anarhističnih tiskovin. Tudi v Ameriki se zadnji čas časopisje mnogo bavi s tem, kako bi se prišlo anarhizmu do živega. Tako piše «Amerikanski Slovenec" o tem sledeče: Anarhisti. Na Dunaju so te dni obsodili v jednomesečen zapor oženjeno šiviljo Julijo Vihlidat. Dne 19. avgusta je govorila na nekem shodu stavbenih delavcev. Svoj govor je sklenila s tem, da je delavce potožila z barikadnim bojem na gospodujoče stanove. Državno pravdništvo in pozneje sodišče je v tem našlo proslavljanje prepovedanega dejanja. Ta dogodek je pa vsekako vse pozornosti kaznovanju anarhistov in nasvetuje sledeče: „Anarhist ne vreden. Če se anarhistične ideje že širijo mej ženskimi, priznava nobene dolžnosti do vlade, torej tudi ne sme naravnimi odgojiteljicami mladine, potem smo pač lahko zahtevati pravic od nje; kadar se tedaj zve To vprašanje so pretresali narodni zastopniki v Washingtonu. Ameriški mesečnik „Forum" ima članek o » da kedo v strahu za bodočnost. anarhist, naj vlada takoj oznani, da njega in njegovega 376 posestva postave naše države nič več ne varujejo. Z drugo po raznih miznicah z dvojnimi dnomi, za zrkali, pod se besedo j anarhiste treba izgnati, njihovo premoženje pa deži pri stolih polno zlatnine in drugih dragocenostij zapleniti; če se zopet vrnejo, jih je treba kaznovati s Našli so tudi mnogo pisem znanih tatov in jetnikov. smrtio". V Roncarijevi sobi našli so v stenah postelje, v pre-pač težko odobravalo dalnikih in skrinjah nenavadne množine vrednostnih pa-jednako postavo, zapovoljilo bi se, da jih izženo iz Ame- pirjev, polomljenih dragocenostij, listnice, mnogo zlata iit Ameriško javno mnenje rike, ne pa, da bi jim cdvzeli premoženje in jih usmrtili, denarja. Našli so pa tudi različne obleke, katere so ra se vrnili. Najbolje je, da zapremo vrata tujim bili tatovi, ki so* šli krast, da jih ljudje niso spoznali pri nas varnega Bile so zastopane razne domače in tuje noše, ponarejene^ anarhistom, ki so doslej vedno iskali zavetja, dočim pa da dali na izbiro, da ali nehajo z anar- brade itd. V nekem kovčegu našli so male etuje, v ka histično agitacijo ali pa se poberejo iz dežele. Pri po v- keršne spravljajo tatovi majhne dragocenosti, da jih potem ratku naj jih ne pusté v ozemlje, ali pa zopet izženo. skrijejo na najskrivnejših delih svojega telesa. Skušnja uči, da se v skrajni sili tudi anarhist spreobrne Ko je policija stikala po raznih sobah, je njen na in postane rabljiv državljan. Kakor hitro se pokaže, da čelnik opazil, da je dal Roncari nekaj svoji ženi, katera namerava napraviti kak zločin, naj ga oblastvo takoj je hitro vrgla v juho. Načelnik policije sklical svoje zaprlo oziroma usmrtilo, da zagotovi mirnim državljanom ljudi in jih vprašal, ko bi juho jeli in jel je jim iz lonca varnost življenja in premoženja. na krožnik dajati juhe, ne da bi bil koga kaj vprašal za Francija misli odpeljati svoje anarhiste v vroče ka- dovoljenje. _ Juha bila dobra, policijsti so jo ženske naselbine, kjer je podnebje nezdravo in okuženo jeli njih načelnik pa vedno silil da naj pridno jedo. ter jih prepustiti smrti. Amerika pa nima kazenskih kajti lonec je bil velik. Naposled so ga le izpraznili in naselbin ; vsa naša država je jedno skupno ozemlje. Za- • m moremo jih le izključiti ali izgnati iz Združenih držav. Poslaniška in senatska zbornica je že določila, da se pri- na dnu so našli veliko prstanov z najdražjimi kamni ka tere cija. vanj gospa Roncari vrgla, da jih ne dobi poli Ko je gospodar videl, da zanj ni rešitve, hotel je štejejo anarhistični izseljenci k „neljubim osebam" in se skočiti skozi okno, da se ubije, ali so ga zadržali, jim vhod naravnost zabrani. Predlog je gotovo všeč vsem Vsled pisem, ki so jih našli, izvedela je policija za državljanom. Saj je res potrebno, da se branimo družbe razna druga skrivališča tatov. Bilo je potem še več takih oseb, ki se ravnajo po načelih, da je vsaka vlada hišnih preiskav in nobena ne brez uspeha. Zaprli so več nepotrebna. Anarhizem ni več ponočna sanjarija, od kar tatov i mej drugim tudi nekega dragoceninarja, ki imel vidimo tako krvave zločine, zavratne umore in rušenje zveze s tatovi in je od njih kupoval ukradene reči. Kon javnih in zasebnih poslopij kot sad njegovega nauk a. Vse fiscirali so mu vse knjigovodstvo. Policija pa še vedno države bi se morale zjediniti in skupno zatirati začetne upa da najde še več hudodelcev. kali za človeško družbo strupenega anarhizma. Tudi Združene države ne smejo biti proti njemu preveč popustne. Tatj e v Parizu. Samomor igralca. V Monaku se je ustrelil neznan igralec v igralni dvorani, ko je zaigral vse premoženje. Zima na Spanjskem. Dne 12 septembra zjutraj so vse španjske gore bile s snegom pokrite V Madridu je Parizu je minoli teden policija zaprla neki hotel, vlekla mrzla burja, kakor v novembru V Somolki je ta dau v katerem so se že večkrat shajali roparji, tatovi in anar- kazal termometer 22°, v Salamanci 8°, v Avili 5° in Larii histi. Ta hotel je bil pravo pribežališče hudodelcev in čuditi se je, da je to v tacem mestu bilo mogoče, ne da bi o tem kaj vedela policija. 2° gorkote. V nekaterih krajih, zlasti v Alilcantu je vihar in naliv napravil dosti škode. Rop dijamantov. V začetku tega meseca je v Hatlon Grardenu v Londonu se nastavil neki mlad gospod, ki Ta slavni hotel je imel Italijan Roncari, jako velik je rekel, da je trgovec z dijamanti. Tukaj je središče tacih da je morilec Carnotov jedenkrát dalje časa bival mož, ki je marsikaj že doživel na svetu in govori skoro vse evropske jezike. Ta mož je bil bankir, hotelir in pa prikrivalec tatov ob jednem. Zvedelo se je mej drugim tudi, v tem hotelu. Zadnji teden je policija začela večjo pozornost obračati na ta hotel. Pazila je, kakšni ljudje prihajajo in odhajajo. Ko je bila o vsej stvari na jasnem, vzel je načelnik trgovcev. Tujec se je imenoval F. E. Morris. V bližnji go stilni se je seznanil s dijamantnim trgovcem Spiersom iz Am sterdama. Tega je spravil v svoje stanovanje, da kupi od njega več demantov. V sobi je Spiers položil svoje demante na mizo, da jih ogleiata Nakrat vidi, s topijo trije možje. Jeden ga da izza nekega zastora tako udari po glavi, da se ni več zavedel. Ko je zopet prišel k zavednosti, ni bilo nobenega človeka, pa tudi demanti nad 20 tisoč goldinarji vredni so zginili. Vse poizvedovanje po roparjih je zastonj. Tožba proti nemškemu cesarju Italijanska plemiča Ivan in Rafael Mobili di Gruelfi sta vložila tožbo proti pariški tajne policije seboj 10 policijskih nadzornikov in nemškemu cesarju. Zahtevata, da se jima izroči velfski zaklad* in dokazujeta, da sta prava naslednika Velfov. Tožba se je že veliko policistov. Najprej so šli v klet. Tu so našli razne skrite špranje v stenah, v katerih so bili spravljeni vi- » trihi in druge priprave za odpiranje in vlomljenje v hiše. dostavila cesarju Viljemu Umor. Dne 15. t. m našli so Viktorja Viranjo v Ladimirevcih na Slavoniji umorjenega. Zaprli so njegovega Seveda hotelir ni ničesar vedel povedati, kako so take hlapca Odabačiča in kmeta Adama Marinovića, ker sta sum-stvari prišle v klet njegovo. V pivski sobi so pa našli ljiva tega umora. Pri prvem so našli krvavo sekiro. 377 Proti pijancem jako strogo postopa mestni o na- Kolodvor za prevozno blago v Cincinantiju celnik peterburški general Wahl. Tako je odredil, da se v uradnem „Big Four železnice je pogorel. Škode je 300.000 dolarjev policijskem listu razglase imena oseb, katere so radi pijanosti zavarovalnine pa 140.000 dolarj prli haj Ti zapisniki so včasih jako obširni in v njih se na- osebe seh stanov Smrt v wieliškem solnem rudniku. Poznanjski obiskovalci levovske razstave ogledali so tudi solne iame v v jedno leto ječe zaradi bogo- sčaka Teofila Rožickega Pol ure pred smrtjo je še v podze ojimi pesmimi Ustrelil se je v Zagrebu v svojem stanovanj Ivan Zupančič bolehal za jetiko kar je zidar ajbrž povod meljski plesni dvorani plesal z drugimi poljski narodni ples. Nesreča v otroškem zavetišči. V Neapolju se samomoru. je otroškemu zabavišču udrla streha igrišča. Trideset otrok je Tudi v smrti združena. V \\ v na Štajarskem je umrl dne 21. mlinar Franc Klug ob devetih dopoludne v podsulo. Dve deklici sta mrtvi, šest jako hudo poškodovanih, pa lahko poškodovani. Jedna učiteljica je bila opo- drugi so 74 Ter letu Isti dan jedno uro pozneje je pa umrla njegov v 60 letu. Pop žena zorila stavbeno vodstvo, da se je bati, da se hiša podere, pa se se za to niso zmenili. morilec V Mar v Slavonij se e pravoslavni pop Rjoiić tako razjezil, da je hotel ustreliti star-šega sina. Ker je pa mlajši sin prosil za brata, je pa njega Izgredi pri prevažanji bolnika. V Lipni siji so hoteli odpeljati bolnega žida v kolerno bolnico, židje so se temu uprli in prišlo je do boja s policijo. ustrelil Pop bil močno pijan. Popa so seveda prli Nesreče v rudnikih rudniku Amethyst se je bilo užgalo, pregorela je tudi vrv, po katerej so spuščali voziček v jamo. Voziček je padel navzdol in ubil štiri može. Strašna nesreča se je pripetila v rudniku Franklin Mime v Seattle v Ameriki. V četrtem oddelku (levelu) je nastala eks- V Ru- Drugi Dva žida sta mrtva, 8 ranjenih, 6 oseb so zaprli. Redka dvojna slavnost. V Gradci sta te dni slavila zlato poroko c. kr. višji finančni svetnik Jožef Weis, vit. sborn in njegova žena Karolina Weis pl. Osborn rojena pl. Hiittenbrenner. Isti dan sta pa slavila srebrno poroko hčer . Os- plozij začelo je goreti pot zaprlo 62 rudarjem ubitih in zadušenih, drugi 37 jih je naših rojakov, pa med imeni mrliČev se rešili. Ondi dela nekaj nobenega Slovenca Nesreča na parni žagi. Na žagi pri Frankfortu v Ameriki se je razpočil parni kotel, dva moža sta ubita, šest hudo ranjenih. K smrti obsojeni morilec Ermisch v St Paulu v Minnesoti v Ameriki jo je hotel popihati iz ječe. Potegnil je iz žepa svojega stražnika samokres in dvakrat streljal nanj. Ranil ga je lahko na ramo. Prišel mu je pa na pomoč drug redar, zlatoporočencev Marija baroninja Rokitanska roj. Weis born in njen soprog vseucilišcki prof. v Inomostu dr. Prokop baron Rokitanskv. Nesreča na ogerski državni železnici. Pri Ke- lentoldu je dne 20. t. m. zadel osebni vlak v tovorni vlak. Mcčno poškodovana je lokomotiva osebnega vlaka. Od tovor- • _. nega vlaka so trije vozovi zdrobljeni. Mej potniki bil je velik strah, ali k sreči se ni nobeden poškodoval. Razpok. V Hadharu pri Debrečinu se je razletel v Petdeset smrtno, več parnem mlinu kotel Poslopje je močno razrušilo. metrov okrog je letela opeka. Dve osebi sta je zločinca s streli svoje puške obstrelil, ga razorožil in zaprl v novo celico. Novo nasilje je gotovo pečat k njegovi smrtni obsodbi, Napad na vlak. Lopova sta ustavila tovorni vlak pri Deerfieldu v Ameriki, da bi ropala, pa se jima ni posrečilo, dasi sta ustrelila dva sprevodnika. Policija ju je takoj začela zasledovati in jih drugi dan zalotila v gozdu. Branila sta se obupno. Jeden na družeča so ustrelili 100 krat drugih jako hudo ranjenih Ker je bil ravno semenj, je bil mej ljudmi nastal velik strah. Boj z roparji. Ob ogerskosrbski meji se klatijo dobro oboroženi roparji. Dne je bil pri Kazle-Dojki boj mej žandarji in 25 roparji. Dva žandarja in jeden ropar so ubiti. da se bliža neki Boj se je končal, ko so roparji opazili, parnik po Dunavi. Pri Palanki je bil boj mej roparji in vo- Oba sta večkrat ranjena ; zaprli so jih v chicaško ječo West Side police station. jaki, v katerem je pal jeden častnik in Jadernica se je potopila. vojaki. Pri Stolpmundu je Iz strahu osivel. kapitan Ascherdorf s svojim sinkom in nekim gostilničarjem z Lewistonu v Ameriki je šel jadernico šel po mirnem morji ribe lovit. Ladija se je potopila sin tamošnjega farmarja v nedeljo na lov in obstrelil zajca, ki in po njej ni nobenega sledu je bežal proti bližnji strmini. Lovec ga je zasledoval in hitel Nesreča v opekarni. V opekarni v Radebergu na za njim, kar je mogel. Kar se mu spodtakne, da pade in se Saksonskem se je podrl obok in so štirje delavci mrtvi, jeden začne valiti v dolino proti železničnemu tiru. V istem trenotku težko ranjen. pa zagleda tudi vlak prihajati ; lovil se je na vse rastline, pa — Napad na vlak v Tonkingu. Blizu Langsona v strmina ga je gnala pod kolesa prihajajoče smrti. S poslednjo Tonkingu so roparji napali vlak. Ubili so jednega kondukterja silo se upre v groblje pred nosom oddrči ; potem pa omedli. Ko se zave, gre domu, in se res vzdrži, da mu vlak prav in odpeljali dva Francoza. Polkovnik Galieni zasleduje roparje. Mesto pod kuratorstvom. Mestni zastop v Zali-kjer zopet omedli. Drugi dan pa je imel vse osivele lase, dasi Egerszegu na Ogerskem je sklenil naprositi komitatskega podse le 161etni dečko. Odpuščeni delavci iz Pullmanove delavnice v Ćikagi so stopili v posebno družbo in začeli z 250.000 dolarjev kapitala novo delalnico za železnične spalne, osobne in tovorne vozove v Hiawathi v Ameriki. Delavcev imajo 800, malo ljudij, župana, da imenuje kuratorja, ki spravi mestne finance v red, Roparji v cerkvi. V Kobikiji v Galiciji je šest roparjev, od katerih je bil jeden za žensko preoblečen, prišlo v cerkev, ko je bila maša in jelo ropati. V cerkvi je bilo se ki bodo takoj začeli delati, ko urede prve potrebe. V lasti imajo pet različnih patentov ; za jednega izmed teh je Pullman dajal 65.000 dolarjev, naka newyorská družba pa 80.000 -dolarjev. Gledališče se je podrlo v Rovari, ko se je še bilo imelo v kratkem biti dodelano, ali oparjem niso upali ustavljati. sreči je cerkovnik hitro sklical v vasi nekaj ljudij, roparje pregnali. so prihiteli in zidalo. Gledališče sreči stavbena policija bila delo ustavila, videč, da se Vsakdo naj se ob času, ko preti nevarnost kolere, natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo, katerih se bati, da se zgradba podere. To prepoved je zahvaliti, da ni vsakdo držati; to da potem vsakemu tolažilo, da je nihče se ponesrečil. Stavbeni mojster jo je pobegnil. neko varstvo proti koleri in da se vsakdo sam 378 lahko varuje bolezni pri pametnem življenji. — Pred vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in po- prebavanje se obdrži v modrem in drugih za prebavanje Ravnokar je izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani \ sebno na drisko. Zdravo življenji, opustitvi težkih jedil Velika in Mala škodljivih rečij, zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo močno obče R znane Marij aceljske želodč kapljice lekarja Brady Marijaceljske kapljice so pri slabem preba vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače sred za navadno leto 1895. stvo zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji Dobe se t lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Brady) •i i 1 - / ■ .... - • z navodilom á 40 kr. in 70 kr. (33) Trzne cene. V Ljubljani dne 12 sept. 1894. Pšenica gld. 7*20 kr, rž gld. 5-20 kr., ječmen gld. 5 20 kr., oves gld. 6 50 kr., kr, kr. ajda gld. 7 20 kr., proso gld. 5'— kr., turšica gld. leča gld. 12 kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 26. sept. t. L: 38, 21, 54, 4, 53. Samo tista prava Blasnikova Pratika ) ki ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Na Dunaji dne 22. sept. t. 1.: 29, 77, 59, 5, 19 V Gradci dne 22. sept. t. 1. : 46, 79, 47, 65 Neogibno potrebno je za vsako družino j Kathreinerova Prve vrste namiznih rakov Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetju. 100 ko- Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr.; 40 komadov rakov prve redilna pijača datek k pravi kavi Nedosegljiva je kot do vrste (solo) 5 gld.; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: (20) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike Freudmann & Comp Ponaredeb se naj varuje. Dobi se povsod. 7 2 kile 25 kr prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (12) T I v . L*. • r HS^JTtîwTWL V": , - • •• - - • «à?* -1 oktobra i dobitkov glavni dobitki : (7) M v gotovini z le 10 »/0 odbitkom. Levovske srečke Aleks. gld. priporoča v Ljubljani: C. Gruber Mayer in , glavna zaloga tobaka. Odgovorni ureduik: Avgust Pucihar. Tisk in založba Blasuikovi nasledniki