0 [iH! ne* ne; 0 n ■ov®5 se^ 01 ftMERIŠKft^OOMOVlNfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY | "iglezi so bombardirali Berlin POO nemških letal nad Anglijo MOW AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 26, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Hi v£ndonom so švigali ognjeni zublji, ko so nem-® bombe užigale poslopja. London je bil na-Ja«en štirikrat v 24 urah. Prizadeta škoda je "romna. Angleži prvič nad Berlinom. o. ^PHH^ r'in. v' v avg- — Angleški letalci so danes dvakrat napadli itj; tdtiinij so nac^ kancelarijo Adolfa Hitlerja in drugimi 0 t ed]| n Pos'°P.ji v sredini mesta. Angleški piloti, ki so danes So ' naPad na Berlin, so prodrli skozi salve protizra-e ^ ^uhalj u ^i s0 postavljeni na strehah vladnih poslopij, ' Tako Pro^ angleškim bombnikom, da se je tresla zem- nb, So grmeli ti topovi, da ni bilo niti slišati detonacij p VzdolgS° Angleži. Angleški bombniki so metali bom- - 'er!inuCeSte "'Under den Linden," ki je glavna prometna ulica fd'e'; Poi'o"^etT1^a v'ada naznanja, da nima še na rokah popol-ob 0 škodi, ki so jo napravili Angleži. Napad se je pri-J1: «nt|0' 5 zjutraj in je trajal dve uri in 46 minut. tej Aa So\25- avS- — Nemška vfH1 -&a SvVCeraJ vprizorila zopet f1(1 masnih napadov. . K »atraf trpela mesta Dover, ^ Uli t-in Portsmouth. Dva-loi-th'' -at 80 Prileteli Nem" ivV »etaiia°liah nad London> k->er < ibe. ' razstreljive in užigalne , »e neko bomba Je priletela s"1' tthu 110 gledišče v Ports-'ieb']11 Ka razbila. Koliko nsfle ve , ° ubitih V gledišču, se y se £ °da ker se je ugotovilo. galerija, je bilo tffsWl Jl naPad nemške sile gi? "i iti ?n na3»ilovitejših v. tej y.{ 'dallir,adna poročila zatrju-ir ll1 do2ci ° še v nobenem nalili1'6 l)o prizad-iane toliko T/<^ji kot včeraj. W. Vp utrjujejo, da so skla-a sami so .eV > 1 deset v boju z Nem- 5? N; '5laj. s0\?anes zjutraj navse-P] b%be mci metali užigal- 1 d« i^. London. Kmalu so ^ N 2Ubl"Vigati Pf0ti n6bU if1 ^e.stn j1' ki so razsvetlje- X'ržrt» Č naokr°£- čl°" lSe|V je „eV ni bil°- toda mnogo L i 4 ^ Ljudje so hiteli gasili, podajajoč Ni je v roke po lestvah. % ' ^e tf*1 skoro Prav d0 V stal na nevarnost so e^Nd ^ Jla ulicah in gledali ^fPiloti 'pleškimi in nemški-JjS 8 B°mbe so treskale, Jpjfafc 8o° sijale, protizračne -„P v v globokem basu E"'L Vir/' Sodi se. da so po- h1000 k Si 80 nemški bombni- ' T P0 A«^1.!1' 80 i^m nemški topovi na S Njevali0brežju in 45 minut :,F Ko Roka angleško obrežje tfš SoVske&a preliva. Od-3 »m angleške bate- r5 L ijt i Vori. m** poro" • di L°ndona so za-Vr^^lin Je °dšel Adolf Hit-i' ^t K 'n se P°dal v Fran ^ , nadzoroval nov na- i$^račajomil° i1?1 J'J4- avg. - Angleški /47® Va )C°;,Šno noč napadali S , Lt0sC ?e P°stojanke na % >Bo,,rrežju'vse °d ca- t Z , ?ne- Bombardira-> J°jaški zrakoplovni j4 l! so Angleški j na rtl iskali topovske f< * Kerhrancoskem obrežju, Cl obstreljujejo an Kitler JE BAJE ODŠEL NA FRONTO gleško obal preko morja. Angleži so bombardirali več kot dvajset nemških zrakoplovnih pristanišč v severni Franciji in po Nizozemskem, hoteč s tem uničiti baze nemške letalske sile, odkoder se vrše zdaj letalski napadi na Anglijo. Angleži so bombardirali tudi industrijska mesta v Porurju, katere obiskujejo skoro dnevno. ITALIJANI V KRATKEM NAPADEJO E{jflPT Rim, 25. avg. — Italijansko vrhovno poveljstvo poroča, da njih letala neprestano napadajo angleške postojanke v Egiptu in v Sudanu. To je predpriprava za splošen napad armade na Egipt. Italijani tudi poročajo, da so zasegli v Somalilandu, ki so ga vzeli Angležem, mnogo orožja in municije. (Angleži so pa poročali, da so vse pravočasno odpeljali). Laško časopisje napada egiptovsko vlado, ki se je odločila, da pomaga Angležem, če bo laška armada napadla Egipt. Italijani pravijo, da je to proti želji egiptovskega kralja in naroda in da je kabinet popolnoma v rokah Angležev. -o-;— Pevske vaje Glasbene Matice Prihodnje pevske vaje Glasbene Matice se vršijo v sledečem redu : danes zvečer za moški zbor, v sredo zvečer za ženski zbor in v četrtek za mešan zbor v SND na St. Clair Ave., soba št. 2. Obenem sporočamo, Poslanik zanika, da bi bil obljubil Franciji pomoč v orožju Washington. — Ameriški poslanik za Francijo, William C. Bullitt, je odločno zanikal, da bi bil kdaj obljubil Franciji, da bodo šle Zed. države v vojno. Poslanik je pisal tozadevno pojasnilo senatorju Clarku, ki je pismo prebral v senatu. "Nikdar nisem pisal pisma kakemu francoskemu ministrskemu predsedniku, ali komu drugemu, v katerem bi bit namignil, da če bo šla Francija v vojno, da ji bodo kmalu nato sledile Zed. države," zatrjuje poslanik. Dalje je poslanik zanikal, da bi bil kdaj prisostvoval sejam francoskega kabineta, kot je pisalo ameriško časopisje. --o- Vpisovanje v šolo Vpisovanje v šolo sv. Vida se bo vršilo v torek in sredo dopoldne, od desetih do 12. Tako naznanja msgr. B. J. Ponikvar. Zvečer se ne bo vpisavalo. V torek naj pridejo oni, katerih priimki se prično s črkami od A do N. V sredo pa ostali. Z vsakimi Armada noče žensk! Savannah, Ga. — Rekrut-va postaja v tem mestu je objavila v časopisju, da se potrebuje za armado steno-grafslcih moči. Od vseh strani so se začela oglašati dekleta, zmožna stenografije. Rekrutni narednik jim je povedal, čeprav s težkim srcem, da armad« zaenkrat še ne jemlje v sjj,itžbo ženskih stcnografinj, ampak samo moške. Francozi se držijo pri pijači "nazaj" Vichy, Francija. — Odslej bodo morali Francozi pogledati na koledar, predno bodo smeli naročiti kako močno pijačo. Vlada je namreč določila, da se sme prodajati oziroma točiti ob torkih, četrtkih in sobotah samo vino, pivo, šampanjec in mehka pijača. Na druge dneve pa lahko pije vsak, kar hoče oziroma kar pač more kupiti. -o- Delazmožnim odvzamejo relit' Danes bodo dobili od mestne administracije uradna naznanila oni moški, ki so zmožni za delo in ki nikogar ne podpirajo, da bodo dobili samo še enkrat denar za najemnino in eno naročilo za živež. Potem se jih bo pa črtalo z relifne liste. V sredo se bodo ti javili na 608 St. Clair Ave., kjer biMo določili, kdo je zmožen ža delo in kdo ne. Najprej bodo poklicali NOVI GROBOVI Terezija Mramor Bermuda je pripravljena dati Zed. državam v najem pristanišča otrokom mora priti eden od staršev. Ne pošiljajte k vpisovanju samih otrok, ker se jih bo poslalo domov. Msgr. Ponikvar tudi sporoča, da oni, ki bi nikakor ne mogli pripeljati svojih otrok na samske moške in potem »samske ženske. Tudi vsi oni, ki niso državljani in ki ne bodo takoj zaprosili za državljanski papir, bodo črtani z relifne liste. Župan pravi, da je vedno več privatne zaposlitve na razpolago in da se mora relifna lista razbremeniti. 27. in 28. avgusta k vpisovanju, j naj poslušajo v cerkvi tozadevno) oznanilo. Vse starše, ki imajo za I šolo godne otroke, se prosi, naj j gornje vpoštevajo, da bo red. Za večje plače Councilman Miller bo danes predložil mestni zbornici resolucijo, da se določi za mestne1, uslužbence plačilna lestvica. To McNutt bi debatiral z Willkiem New Haven, Conn. — Paul McNutt, ki je mislil, da bo pred- V nedeljo popoldne je preminula v Huron Road bolnišnici znana Terezija Mramor, rojena Nose, po domače Jelenova Terezija. Stara je bila 57 let in je stanovala na 1241 E. 169th St. Tukaj zapušča pet otrok, Joseph, Rose, omožena Dudley; Justina, omožena Kaušek; Edward in William, brata Johna Nosse in dve sestri: Antonijo, omoženo ZabukoVec in Mary, omoženo Ivrall ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Vekore, fara Krka na Dolenjskem, kjer zapušča enega brata in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let ter je bila članica društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, društva sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 41 SŽZ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v cerkev sv. Jeronima in potem na pokopališče Kalvarijo. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Mary Markovich Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu, 15709 Saranac Rd. znana Mary Markovich, rojena Grdan, stara 66 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz vasi Dolga njiva, fara sv. Lovrenc na. Dolenjskem, h čer h Mary, rimožeha Erjavec in Rose omoženo Marincle, vnukinjo Elizabeth in več drugih sorod-nikov. Rojena je bila v vasi Po-, tok, fara sv. Lovrenc na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 31 let. Bila je članica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in društva Kras, št. 8 SDZ. Pogreb se bo vršil v četrtek iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnobevzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Cas pogreba bo naznanjen prihodnjič. Naj Hamilton, Bermuda. — Angleški otok Bermuda, ki leži 700 milj južnovzhodno od New Yor-ka, je ena izmed strategičnih' točk, kjer bi Zed. države postavile svoja zrakoplovna in ladijska' pristanišča za obrambo Zapad-nega Sveta. Denis Bernard, go-verner Bermude je povedal svoji legislaturi, da je Anglija pri-' pravljena dati Zed. državam za' 99 let v najem ta otok oziroma samo gotove strategične točke,! kjer bi Stric Sam zgradil svoja zrakoplovna pristanišča in pri-' stanišča za bojne ladje. Toda otok bi ostal še naprej angleška' last. IZRAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Sharon, Pa. — V soboto, dne 10. avgusta, je umrl Anton Zi-danšek, potovalni zastopnik Prosvete (poleg drugih itapred-! nih listov) v zapadni Pennsyl-' vaniji. Star je bil 74 let in ro-1 jen v Dramljah pri Bizeljskem' na Spodnjem štajerskem. Joliet. — Tu je umrl rojak An-ton Šraj, doma iz Gradišča pri j Prinskovem, ki zapušča ženo, tri: ! siijovfe in hčer. ! Strabane, Pa. — WatteY Vrček se je moral podvreči operaciji na pretrganju. Zdravi se v General Hospitalu v Canonsbur-gu. — V Herminieju, Pa., je pred dnevi umrl Peter Stanovnik, star! 52 let in rojen v Zmincih pri I Škof j i Loki na Gorenjskem. Willard, Wis. — Tukaj se dnevno dogajajo avtne nesreče. ; Pred dnevi sta se pobili sestri i rtelena in Dionna Parkel, hčeri' znanega slovanskega farmarja [ Fr. Parklja, ko se jima je avto prevrnil irt padel v šest čevljev globok jarek. —V drugem slu- Kljub slabemu vremenu, se je zbralo 1,500 ljudi v Brae Burns Garden v Euclidu, kjer je zveza društev Najsvetejšega ' Imena praznovala slovenski katoliški ali Baragov dan. Najprej sta godbi sv. Lovrenca in sv. Vida zaigrali, pod 'vodstvom g. Bečaja par koma-' dov, nato pa je Mr, A. Grdi na ' otvoril program. V kratkem govoru je pojasnil pomen dne-jva in nato pa je izročil nadaljnje vodstvo Rev. Bazniku. Rev. Bazilik je najprej v an-Igleškem nato pa v slovenskem jeziku pozdravil navzoče ter i predstavil glavnega govornika Rev. Gabriel Rusa, kateri se je nekaj izgovarjal, da mu slovenščina ne teče preveč gladko, videli pa smo, da je res Slovenec in nam je prav lepo domače povedal o svojih vtisih v stari domovini, katera se mu je tako priljubila, da bi bil takoj pripravljen vrniti se nazaj, če bi mu njegovi predstojniki tako ukazali. Povedal je, da je Švica, kjer je on študiral, lepa dežela in da ji pravijo, da je raj na zemlji, a v resnici pa je naša slovenska zemlja še vse lepša. Po- je samo za one, ki so pod civilno službo. Mestna zbornica bi najprej določila maksimalne plače za uslužbence, do katerih bi ti prišli s petletnim zvišanjem. Na primer, če bi bila za stenografko določena plača $2000 in dobiva ; sedaj $1000, bi dobivala pet let j po $200 zvišane plače, če bo zbornica predlog odobrila, bo prišel novembra na glasovanje državljanom: Mestna administracija bo najbrže proti temu. da se dobijo vstopnice za koncert 8. septembra v predproda-ji pri Mrs. Makovec in pri pevcih in pevkah Glasbene Matice. Koncert bo zelo zanimiv. Občinstvo je prošeno, da seže po vstopnicah. Barberton zmagovalec "Dež na okno je rOsil," pa tudi naše slovenske lovce je prid-, no namakal, ko so tekmovali v j streljanju na leteče golobe naj Goriškovi farmi na Green Rd. Zmagal je Barbertonski lovski klub z 204 točkami, drugi je bil Rainbow Hunting klub z 183 točkami in Euclid Rifle klub z 180. Vsak po 25 točk sta napravila Frank Kramer od Euclid Rifle kluba in Tony Gradi-šar od Barbertonskega kluba. V bolnišnico V petek se je podal v Lakeside bolnišnico dobro poznani rojak Louis Krall iz 1177 Norwood Rd. Obiski začasno še niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu po-, vrnilo. Zadušnica V torek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Rozalijo Mohorčič v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. sedniški ali podpredsedniški kandidat demokratske stranke, je poslal Willkieu poziv na javno' debato. Willkie, kot znano, je poslal ponudbo za javno debato predsedniku Rooseveltu. McNutt pa pravi, da bo šel z Willkiem on debatirat, če si Willkie! tako želi debat. Max Traven v bolnišnici ! Danes zjutraj je bil odpeljan J v St. Lukes bolnišnico Mr. Max] Traven, pomožni glavni tajnik SDZ. Zbolel je na vnetju slepih ča in se bo moral najbrže podvreči operaciji. Pozdravi iz New Yorka Iz svetovnega mesta New Yorka pošiljajo vsem prijateljem in znancem lepe pozdrave Mrs. James A. Slapnik, Mrs. Jack Pintar in Frank Znidar. počiva v miru v ameriški zem-ilji, preostalim naše sožalje. --o-- Trotskyev morilec se izgovarja Mexico City. — Frank Jack-! ;son, ki je storil atentat na Leona j S Trotskya, se zagovarja, da ga je i umoril zato, ker mu je Trotsky | ; ukazal, da mora iti v Rusijo ter [tam umoriti Stalina in druge ; sovjetske voditelje. To je Jackson napisal v pismu prej, predno je napadel Trotskya. Policija mu pa tega ne verjame in ga še na-j I dalje dobro straži v bolnišnici. -0__- * Londonski policisti morajo1 nositi jeklene čelade. Boje se ' namreč, da bi ne padlo nanje ka-! ko nemško letalo. čaju se je prekucnil avto, v katerem so bile Julija Trampuš, hči slovenskega farmarja Fr. Trampuša, njena mati in sestra. Vse tri so bile le lahko poškodovane. — Anton Debevc mlajši je pa z večjim avtotrukom trčil z avtom, čigar vozitelj John Du-binski si je pri tem zlomil nogo. Davis, W. Va. — Dne 14. avgusta je tukaj umrl Andrej Arhar, doma iz Cerknice pri Rakeku. Dve leti ga je mučila rudarska naduha. Zapušča štiri i sinove. Milwaukee. — Dne 17. avgusta je umrl Frank Maci iz West Al-i lisa. star 55 let in rojen v Devici Mariji v Polju. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Kemmerer, Wo. — Joe Sedaj, mlad rojak, je pravkar dobil licenco za privatno letalstvo. Mla- Princeton, N. J. — Ameriški institut za javno mnenje, ki je vprašal volivce v vsaki državi, kako bodo volili, naznanja, da sta oba predsedniška kandidata precej blizu skupaj v številu glasov. Odzivi iz vseh 48 držav kažejo, da je Willkie še nekoliko naprej z elektoralnimi glasovi, toda jvedal je, da je slovenski narod v domovini veren, kar nam pričajo neštete cerkvice po prijaznih gričih in hoJmih. Sporočil je naročilo č. g. škofa Rozmana, s katerim opominja Slovence na tujem, da ne pozabimo svojega jezika in vere svojih i staršev. Povedal je tudi, da bi Slovenci morali biti ponosni na našega misijonarja škofa Baraga in da moramo delovati nato, da bo čim prej proglašen svetnikom. Za njim pa je bil predstavljen Brother J. Perko, ki je v angleškem jeziku omenil pomen dneva in velika dela svetniškega škofa Baraga. Poleg omenjenih govornikov so bili navzoči tudi starosta slovenskih duhovnikov msgr. Vitus Hribar, msgr. B. J. Ponikvar, Rev. Julij Slapšak, dalje šerif M. L. O'Donnell, naša dva slovenska pomožna šerifa Gornik in Zakrajšek, councilman 23. varde Eddy Kovačič in še več drugih odličnih osebnosti. Pevski zbor Ilirija iz Collin-wooda je pod vodstvom g. M. Rakarja zapel tri pesmi "Kje je moj mili dom," "Pobratimi-jo" in Moj deklič." Nato je pa cerkveni mešani zbor fare sv. Kristine zapel dve pesmi in sicer "Jutranja" in "Oj rožmarin." Pevovodkinja tega zbora pa je Mrs. Gerl, ki ima res fino izvežban zbor. Oba zbora sta prav lepo zapela in narod ju je toplo pohvalil. Končno pa se je predsednik zveze društev Najsvetejšega Imena g. J. Resnik, zahvalil vsem navzočim za tako lepo udeležbo kljub slabemu vremenu. S tem je bil program končan in razvila se je prav lepa domača zabava. Za plesalce je igral poskočne polke in valčke naš poznani Trebarjev orkester. --o--— Roosevelt je dobil nekaj, glasov od zadnjega poročila 4. avgusta. Štiri države, ki so bile za Will-kiea v začetku kampanje, to so Oregon, Idaho, Wyoming in Connecticut, se nagibljejo zdaj k Rooseveltu. Toda v 20 državah je Willkie naprej z 284 elektoralnimi glasovi, ali 18 več kot jih potrebuje za izvolitev. Kandidat mora dobiti 266 elektoralnih glasov, da je izvoljen. Predsednik' Roosevelt, ki je naprej v 28 dr-| žavah, ima 247 elektoralnih gla-| sov. Pri poskusnem glasovanju 4. avgusta je imel Roosevelt sa-l mo 227 glasov, in vsak je imel i za seboj 24 držav. Poročila poskusnega glasovanja v državi Ohio dajejo še vedno Willkieu večino in sicer 55'/' za Willkiea in 45 za Roosevelta- Kakor stoji mnenje ameriških voliveev danes, bi bila volitev ena najožjih od leta 1916, ko sta kandidirala Wilson in Hughes. Roosevelt ima še vedno neizpod- bitno moč na jugu. Medtem, ko Roovsevelt pridobiva tudi v za-padnih državah, pa je Willkie precej trden v državah Ohio, Indiana, Illinois in Michigan. Važne bodo države New York, Pennsylvania in druge vzhodne države. Točasno ima tukaj Willkie nekaj večine. Politikarji so mnenja, da bodo volitve odvisne od kampanje in pa od položaja v Evropi, če- se bo položaj v Evropi poslabšal, bo narod gotovo volil za Roosevelta, ker bo mnenja, da je Roosevelt bolj izkušen v državništv-u in da v kritičnih čavsih ne kaže spreminjati vodstva. di letalec se nahaja v Elyju, Nevada. Pred kratkim je uspešno izvršil v družbi z drugimi polet preko Združenih držav. I Warren, O. — Tu je nagloma umrl John Gams, star 68 let in rojen v Iški Loki pri Ljubljani. Tu zapušča ženo, dva. sinova in pet hčera. Brooklyn, N. Y. — Dne 12. t. m. je tu mrl Mihael Baš, star 67 let in rojen v Velikih gobah. — V North Bergenu, N. J., je 13. t. m. umrl Frank Turnšek, star 66 let in rojen v Stari vasi pri Vidmu na štajerskem, pek po poklicu. Zapušča ženo in sina. Mr. Leskovic zbolel Poznani Frank Leskovic iz Hubard Road, Madison, O., je nenadno zbolel. To je bil vzrok, da ni obiskal svojih odjemalk kot navadno. Toda ker se mu zdravje rapidno vrača, bo Mr. Leskovic kmalu naokrog, kot nam sporoča. LEP PROGRAM KAT. DNEVA Roosevelt dobiva glasove, pa Willkie je še naprej AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zla Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3,50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 201 Mon., Aug. 26, 1940 Za obstoj demokracije "Krepana demokracija . . ." se zaničljivo namrdne vselej Mussolini, kadar pride pogovor na Ameriko. In kadar kdo Hitlerja spomni na našo armado, se nasmeje iz srca. Belgija, Holandska in druge evropske države, so imele boljše armade kot jo imamo mi, pa kje so zdaj dežele in kje so armade? In vendar smo določili bilijone, da popravimo vrzel v oboroževanju. Vzelo bo dobrega gospodarja več let, če bomo hoteli imeti dobro zavarovano deželo. Splošno se je govorilo, da je imela Francija najbolj trenirano armado v Evropi. In vendar je šel Hitler skozi Francijo, kot bi žel pšenico. Uspeh v prvi svetovni vojni je morda zrasel Franciji čez glavo, da je preveč zaupala v svojo moč. Res je bila njena ramada leta 1914 vse drugačna kot je bila ona leta 1939, katero je stri Hitler. Kateri so bili podtalni vzroki, da so jo deli med poražene? Ali je bilo pomanjkanje sodelovanja med posameznimi razredi, komunistični element, boji med delavstvom in kapitalom? Ni vprašanje, da je manjkalo v francoski armadi onega duha, ki ga je imela armada 1914, ki jo je privedel do zmage. Francija je postala preveč "demokratična." V demkoratični državi pa ni treba orožja, ni treba discipline, ker smo pač demokratični. Francija je bila v tej zadnji vojni pozabila, da je treba tudi v demokratski državi sloge in edinstva, ker se reče: vsi za enega in eden za vse! Najsi so tudi različna prepričanja med razredi, v času vojne prepričanj ni, ali vsaj biti bi jih ne smelo. Poleg tega je bila pa v Franciji na delu znana peta kolona, izdajice, ki so pripravljale pot Hitlerju. V najnižjih slojih so bili podkupljenci, pa i v najvišjih. Hitler je potrošil skoro več denarja v Franciji pred vojno, kot pa je postrelil vrednosti smodnika. In dobro je investiral denar! Ko je šla Francija v vojno, ni bilo poguma, ni bilo smisla ne pripravljenosti za žrtve. Plačana propaganda je opravila svoje delo, Francija je padla radi svoje lastne notranje gnji-lobe. Toliko opevane francoske demokracije ni več. In ker ni znala vzdržati demokracijo, je morala sprejeti fašistično, diktatorsko vlado. To naj bo zgled in dober nauk tudi za nas, ki pravimo, da je naša dežela še edino živeča demokracija na svetu. Paziti moramo, da jo obdržimo, da se ne bomo nekega dne zbudili pod komando enega samega človeka, ki nam bo delal postave in ki nam bo narekoval način življenja. Skrbno moramo paziti, da ne bomo dali enemu človeku preveč moči, da si ne bo začel domišljati, da je samo on, ki more in ki zna vladati deželi. Kadar si začne kdo domišljati, da je nenadomestljiv, da ga ni med 130,000,000 nobenega drugega, ki bi bil zmožen dovolj opravljati vladne posle, potem je nekaj narobe z deželo. Posebno še, če mi sami pravimo, da je res tako. Tudi prvi ameriški pionirji, ki so si ustvarili svojo prvo in pravo demokratsko državo, so mislili, da je samo eden, kj je zmožen voditi to demokratsko dete za roko naprej. Ta je pa takoj uvidel nevarnost, da bo komaj rojena demokracija umrla, če bo na vladi samo ena dinastija. Bil je demokratičen dovolj, da ni hotel sam uživati vse časti, ampak je bil mnenja, da v demokratski državi naj ima vsak priliko do najvišje časti, ki je zmožen. On se ni zdel nič več kot kak drugi. Zavedal se je tudi, da eden ni vse, da en človek še ni država. Narod je država in narod naj izbira, saj ima dovolj zmožnih mož. In narod ga je poslušal in si volil zmožne može. Demokracija je ostala, dežela je ostala svobodna, ker v njej so bili vsi enaki. Dežela je rasla in cvetela, ker je svoboden narod delal za blagostanje celokupne domovine. Volili so si predsednike, toda moč vlade je ostala pri narodu. Moč vlade je ostala v kongresu, kongres je pa izvolil narod. Predsednik je imel samo toliko uradne moči, kolikor mu jo je dal narod potom kongresa. Le tako je bilo mogoče, da si je narod obdržal moč. Kakor hitro bo dal narod to moč v roke enemu samemu Človeku, bo konec toliko opevane ameriške demokracije. Vsakem človeku je prirojeno, da rad vlada nad drugimi. Rad gleda okrog sebe, da se mu drugi klanjajo in si domišlja, kako je mogočen, kako je velik, ker se mu vse klanja. Napuh je podedovano zlo, ki bo ostalo v človeštvu do konca sveta. Toda ta napuh, to željo po vladanju nad drugimi je treba vedno krotiti. Človeka, ki zrase nad glave drugih, je treba poklicati nazaj na zemljo — dokler je to še mogoče. V Nemčiji ,v Rusiji, v Italiji jim tega ni mogoče. Pri nas ima pa narod še vedno to moč, zdaj še. Kako dolgo jo bo imel, je odvisno od naroda samega. Če to dovolil, da ga bodo uspavali in omamili, bo prepozno, ko se bo zbudil. Čuti je treba vedno in pazno varovati svobodo in demokracijo. Nauk prirode je, da je treba vedno sveže krvi, svežih mladik, da se narava ne poleni in ne degenerira. Tako je tudi z vlado v demokratskih državah, če hočejo pač ostati demokratične. Voditelj ne sme reči narodu: jaz bom tvoj voditelj! Ampak narod mora reči: ti boš naš voditelj! Le tisti naj vodi, ki ga narod izbere, ne pa. tisti, ki se izbere sam. Dokler bo tako, bo ostala demokracija. Kadar tega ne bo več, bomo narod sužnjev enega ali par mož. BESEDA IZ RAIOM Nova podružnica SMZ Naznanjam, da se je pretekli teden ustanovila v Euclid, O., nova podružnica Slovenske moške zveze, kateri smo iz glavnega urada podarili številko 8. Sestanek se je vršil pri sobratu Jerry Zupecu, glavnemu blagajniku Zveze na 207. cesti. Navzoča sta bila tudi drugi podpredsednik Frank Benčina in drugi glavni nadzornik Be-nevol Charles, glavni predsednik Udovich je sprejel podružnico v Zvezo. Zelo vesela sva bila, ker je bila naša prilika biti med navzočimi, ko se je sprejelo novo podružnico z 25 novimi člani v našo Zvezo. Ta nova podružnica je sestoječa večinoma iz mladih zavednih Slovencev, kateri vidijo potrebo organizacije, katere prvi namen je združevati može in mladeniče na narodnih principih in na nepristranski podlagi. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik John F. Jadrich, podpredsednik Frank Recher, tajnik Jacob Čerček, blagajnik Louis Gorshe, nadzorniki: Edward Strnad, Louis Samsa in William Gorshe. Sedaj je prilika vsem rojakom v Euclidu in bližini, v starosti od 16 do 55 let, da pristopijo k tej podružnici. Za več pojasnil se obrnite na gori omenjene uradnike podružnice št. 8 SMZ ali pa pridite na prihodnjo sejo, katera se vrši dne 9. septembra pri Jerry Zupecu. V imenu glavnega odbora želimo novi podružnici veliko uspeha na bogatem polju za novo Članstvo. Fred Udovich, gl. predsednik; Vincent H. Lauter, glav. tajnik. -—o- Cerkovniki ali mežnarji Čital sem dopis iz Newburgha, v katerem pisec poroča, da imajo v novem zvoniku električno uro, ki bo zvonila mesto mežnar-ja. Torej žob časa, ki izpodrine vse, je sedaj izpodrinil tudi to Častno službo, ki jo je imel mež-nar. Saj smo vsi poslušali zjutraj, opoldne in zvečer, ko nam je zvonil. Vsi smo ravnali ure po njem. Kako smo se jezili, če je katerikrat zaležal ali se drugače kaj zamudil, da ni zvonil o pravem času. Res, cerkovnik je bil velika in častna osebnost v fari. Saj se še spominjamo kako lepo so zvonovi zapeli v stari domovini. Glas je šel čez hrib in plan. Posebno zvečer so nam kaj lepo zapeli, ko so nam naznanjali, da je čas pustiti delo in iti k počitku. Toda zob časa izpodrine vse in izpodrinil je tudi mežnarja in na njegovo mesto pa pride sedaj elektrika, ki bolj točno in ceneje opravlja to delo. Da, čas beži in s časom se spremija vse in se je tudi to, da mežnar kmalu ne bo za drugo delo kot da bo varoval cerkev, da je kdo ne okrade ali razbije. Vse drugo delo pa bo opravila elektrika. čedalje bolj smo napredni in vedno manj je dela zato se tudi ne potrebuje delavcev kakor se je jih je nekdaj, ko povsod uporabljajo elektriko in stroje, človek bo samo nadzoroval delo. Vrnimo se nazaj k cerkovnikom — mežnar jem — v staro domvino. Ali se jih še spominjate kakih petdeset let nazaj? Takrat so bili nekateri cerkovniki zelo modri. Znali so nekaj pisat in čitat in mogoče tudi nekaj besed v latinščini, zato pa so bili bolj zviti in spoštovani pri ljudeh. V naši fari, na neki podružnici so imeli mežnarja, ki je bil znan skoro po vsej bivši Kranjski deželi. Saj je pa tudi veliko vedel in znal, ker je znal poleg slovenskega tudi nemško in latinsko. Ljudje so celo govorili, da je hodil v "črno šolo." Pripovedovali so, da je vsem rad pomagal in da je znal zagovarjati kačji pik, ali če je bila bolezen pri živini in seveda tudi če je bilo kaj začaranega. Pripovedovali so, da je znal pomagati tudi v slučaju, če se je fant kujal dekletu, ali če so se sosedje sprli radi meja in še v mnogo drugih slučajih. Med ljudmi je šla o njem govorica, da ima "črne bukve" in druge take podobne reči. Torej časi se izpreminjajo in z njimi se tudi mi. Kakor nove iznajdbe izpodrivajo druga dela, tako bodo tudi naši mežnarji prej ali slej izgubili svoje častno delo. Bom pa mogoče drugič še kaj več povedal o tem našem mežnar ju. Pozdrav, Frank Opaskar, st. -o- Za sedmo predstavo Sezona za vrtne slivokne predstave se bliža koncu radi vremena. Naravnost uslužno je bilo, da se je vseh 6 predstav zavrst-jo vršilo ob lepem in ugodnem vremenu. Zadnja se je vršila v hladnem vremenu, za to ni upanja, da bo vreme še nadalje ostalo tako ugodno in toplo, za to se namerava opustiti nadaljne vrtne predstave potem, ko se bo izvršila sedma, prihodnjo sredo 28. avgusta. Za prihodnjo predstavo so namenjene tele slike: Dvajset minut bo vzela slika, ki ima zbirko "VSAKEGA NEKAJ." To pomeni, da so zbrane najzanimivejše zbirke, sicer kratke vendar zanimive, večina iz Cleve-landa, nekaj pa tudi zunanjih. V ta film bodo všteti tudi vsi dosedanji "Jagri" s tem, kar so na lovu ustrelili in pripeljali s seboj. Dalje bo všteta tudi slika izleta pev. društva Lire na De-bevčevi farpii, kjer so zbijali šale, da bo vsakega lomil smeh pri gledanju borbe pri izbijanju balonov z njihovih hrbtov. Videli bomo newyorško razstavo. Zatem pa sliko kronanje sedanjega sv. Očeta v Rimu. V domovini bomo videli Moravče na dan sv. Martina, farnega patrona, "žeg-nanje" Videli bomo tudi več podružnic te dekanije, kjer ljudje opravljajo po vaseh svoja dnevna dela. Na vsak način moramo videti Bled, Jesenice in Kranj. Ko se vrnemo v Cleveland naj vidimo tri najznamenitejše vrtove, to so: "Naš narodni kulturni vrt," katerega obiskujejo različni gosti iz raznih krajev. Drugi vrt bo "MEMORIAL GARDEN" v Collinwoodu, ki je bil slikan ob več prilikah in sedaj je slika pomenljiva. Tretji bo vrt, kjer počiva tisoče in tisoče naših najdražjih "Calvarija." Več slik posnetih na tem vrtu ob več prilikah in tudi več spomenikov naših nezabnih pionirjev bo v tej sliki pokazanih, kakor tudi dan 30. maja, ko narodi obiskujejo grobove rajnih. K temu dodatno bo še nekaj novih vrtov, ki so bili zadnje dneve posneti. Gotovo pa bo slika godbe obeh fara: sv. Vida in pa fare sv. Lovrenca z dneva 20. avgusta lanskega leta, ko se je vršil Slovenski katoliški dan na špelko-tovi farmi, kjer so prisostvovali gostje iz vseh krajev in pater Kazimir Zakrajšek. Te slike še niste videli. Prav tako niste še videli slike tikajoče se fare sv. Vida, posnete ob več prilikah, kakor so: prvoobha-janci, potem pa različne cerkvene slavnosti in notranjost cerkve: jaslice, božji grob, šmarnice. Gotovo je, da bodo za zadnjo predstavo zbrane najlepše slike. Gotovo vas bo zanimala slika blagoslovitve zvonov fare sv. Lovrenca in pa cerkve ter parada. Vse to pride na vrsto v sredo večer, ki bo morda zadnja predstava na vrtu, razen če se vreme drugače zasuče na gorko, kar je še lahko. Pazite potem na oznanila v listih. Dohodkov od zadnje predstave je bilo od sedežev za $13.25, dar za vrt od neimenovane en dolar, skupaj $14.25. Od tega se je plačalo za najemnino stolov $9.00, za pomagača pa 75c, ostalo je za vrt $4.50. A. Grdina, lastnik slik. -o- Mrtvih so se bali Kaj čudni primeri se nudijo dandanešnjim delavcem, ko od-kopujejo stare grobove. Tu in tam opažajo, da so bila trupla pokopana z odsekanimi glavami, ali udi, ali pa so bila povsem razsekana. To čudno početje nam sedaj pojasnjuje neki učenjak, ki pravi, da si je treba tolmačiti pokopavanje razsekanih mrličev v starih časih s praznoverjem. Ko se je v starih časih razširila kakšna kužna bolezen, so v družinah mislili, da tisti, ki prvi umrje, pokliče za seboj še druge družinske člane. Da bi se pa kaj takega ne dogajalo, zato so pa svojci umrlega njegovo truplo razsekali. Tako je bil v 1709 v nemškem naselju Kreis-waldu pokopan neki George Eichner. Ker so se pa po njegovi smrti sorodniki bali, da bi jih ne poklical za seboj, so mu odsekali glavo in mu jo položili med noge v krsto. Leta 1584 se je dogodil sličen primer v Ju-eteborgu, kjer so človeku, ki je umrl za kugo, iz strahu, da bi ne prišel po koga, odsekali glavo kar z lopato. Na Sedmograškem so še celo v tem stoletju, leta 1903, hoteli ugonobiti domnevanega ženskega vampirja s tem, da so mrtvi ženski natlačili v usta železa. V drugih krajih so v starih časih skušali onemogočiti povra-tek umrlega človeka na ta svet s tem, da so mu iztrgali srce, odsekali ude, ali pa ga razsekali na kosce. Praznoverje, da umrli lahko pokliče za seboj ostale člane družine, je bilo razširjeno zlasti v dobi preseljevanja narodov. O tem se lahko prepričamo po izkopanih grobovih iz tistega časa. V okolici Bratislave so izkopali mnogo germanskih grobov, v katerih sta bili dve tretjini okostij ljudi, ki so umrli v starosti 22 do 24 let. Torej najbrž za kakšno nalezljivo boleznijo. Pri tem pa je bilo zanimivo, da so vsi okostnjaki ležali z obrazi proti zemlji. Pri mnogih so pa tudi manjkale glave. Nekaj okostnjakov pa je bilo povsem razsekanih. Podobne najdbe iz dobe preseljevanja narodov so našli tudi v drugih krajih, posebno v spodnjem Podunavju in na Ogrskem. -o- Moda se vrača v preteklost Ne moremo se sicer pritoževati, da bi "umetniki na lase" ne imeli domišljije in ne bi znali delati leph pričesk, toda ugotoviti je treba, da so damske pričeske vedno bolj podobne tistirh, ki so jih nosili še v starih časih. Saj moda se vedno vrača v preteklost in naredi iz starega ®ovo. Kar se tiče pričesk, je antika še vedno neizčrpen vir. V Atenah in Rimu so smatrali lase za nekaj izrednega, človek bi rekel skoraj nekaj svetega, ne tako kakor danes. Kadar je bila ženska najbolj žalostna in je objokavala smrt svojega najbližjega, je razpustila lase, da so pokrili grpb dragega pokojnika. Razne slike nam pričajo, da so ženske vložile mnogo enostavnosti v svoje pričeske. Grška dekleta so si zavezovala lase spredaj na čelu in zadaj na temenu. Večkrat so imele lase zavezane na vrhu temena in to so imenovali pričesko na češuljo. V. Rimu niso nosili tako enostavnih pričesk. Pripomniti je treba, da v starem Rimu niso nikdar moški delali ženskam pričesk. Kakor vedno in povsod, so tudi v starem Rimu imeli barvo, ki je bila najbolj v veljavi. Tako so najbolj cenili blondinke. In ženske so poskušale na vse mogoče in nemogoče, pametne in nespametne načine, samo da bi bile blond. Če lasje le niso hoteli postati blond, so si glave obrile ali pa namazale s kakšno tako stvarjo, da so lasje začeli izpadati. Pomagale so si z lasuljami, ki so jih na debelo uvažali iz Ger-manije, in Galije, kjer so imeli blond lasulj na debelo. Kajti lasulje so bile že od nekdaj v velikih časteh. Slovita Agripina, Klavdije-va žena in Neronova mati je nosila pričesko, ki se je končala od zadaj v čopko. To pričesko so posnemali skozi stoletja kar naprej. Livija, Avgustova žena je nosila trak, preko katerega je imela krono iz rož. Vse to je pokrival pajčolan in padal po ramenih. Nikjer niso ženske tako skrbno skrbele za lepe pričeske kakor v starem Rimu, in so bile z njimi bogato preskrbljene. Imele so nebroj najrazličnejših pričesk, najrazličnejših oblik. Večkrat so si posipale lase z zlatim prahom, škrlatno barvo ali kakšnim drugim lepotilom. Večkrat pa tudi Rimljanke niso pokazale posebnega okusa in pravega smisla za lepoto. Moda iz Azije je prišla v Rimu do veljave, pa so jo slabo upregli. Toda kakor vsaka novost, je v Rimu tudi to vleklo in častitljiva lasulja je dobila brco. O okusu naših žensk danes pa nič ne dvomimo! O modi pa bi rekli lahko na kratko: to je plima in oseka. IZ DOMOVINE —Uslužbenci Mohorjeve družbe v obsoteljski dolini. Ob 80-letnici Mohorjeve družbe so priredili uslužbenci Mohorjeve tiskarne knjigarne izlet ,V lep del naše slovenske zemlje — v obsoteljsko dolino. Izletnike je vodil ravnatelj g. dr. Kotnik, izleta pa so se udeležili tudi urednik dr. Pogačnik in prof. dr. Strmšek Pavel, ki je razlagal izletnikom zgodovinske zanimivosti teh krajev. Uslužbenci so pohiteli k Sv. Emi, kjer so si ogledali zgodovinska kužna znamenja, sramotilne stebre in rojstni kraj sv. Eme, od tod pa na Sv. Goro, kjer je opravil dr. Pogačnik sveto mašo, pri kateri je pel pevski zbor uslužbencev Mohorjeve tiskarne. 80-letnico so proslavili v Št. Petru. Izletnike je pozdravil župan in banski svetnik g. Zorenč, ravnatelj g. r. Kotnik pa je imel ob tej priliki lep nagovor o velikem poslanstvu Mo-horveje družbe in vseh, ki sodelujejo pri delu za narod. V imenu uslužbencev je spregovoril g. Jurač Jože. Izletniki so si ogledali cerkev Marije na Pesku, Olimlje, Sladko goro, obiskali Šmarje in tu še posebej lepo proslavili 70-letnico knji-goveškega mojstra g. Trčka. — Velik požar v Predosljah pri Kranju. Nedavno ponoči je začelo zvoniti plat zvona. Gorelo je sredi Predoselj pri posestniku in gostilničarju Liko-zarju Janku gospodarsko poslopje. Bila je velika nevarnost, da se ne vžgo sosedne hiše in gospodarska poslopja, ker je tam že precej gosto naselje. Kljub prizadevanju, *da bi se požar omejil, je začelo goreti tudi sosedno gospodarsko poslopje, katerega lastnica je bila posestnica Sajevičeva Katarina. Na pomoč so prihiteli kranjski gasilci. Posrečilo se jim je, da 'so požar omejili. Škoda je zelo velika in le delno poravnana z zavarovalnino. IIIIIIIIIUIIIIIIIIII verjamete aF pa ne iiiiimiimimmi Gospod Julij od slavtf burške fare, mi je poso^ H no knjižico, v kateri je^ po branje, da se človet' f ^ f letno zdi. Rekel je, n*)' [ dem na to dušno paš°i ih ^ bom žalosten in scagan $ Bam potegnilo vse hude stva1 «0] kot kadar se vsedete na ekni če ste razjarjeni in hu^J' ej 2i položenja. ti In ker me poznate, ^ tak, da bi vse sam sp^ )et dal to fletno branje t* 1 Ampak lepo počasi, nekaj. Saj se tudi dob*1 vila dajejo po kaplji^ ^ ^ čkah. Torej da se ne b° jezila (samo, da se ^ zamerim, pa sem zad" če se bo prenehalo ra# pa najbolj zanimivo. Saj f ^. mor ne mudi! Jaz bi" l0rar skoro Trepka podrl, ^let^ mežnarja na naših BreZ" sem s tako silo pi'i'e", "jj po Slivnici in je ste^'ten; ravno mimo njegove ""l sem bil prenagel. "Štrame!" mi je reJ|^vt metast, kam pa šaura* J ahj ljudi zaletavaš kot ^ ' nosi v roki, kadar ho<$ Jsi 1 tu!" Veste, pa ni bilo" - P Res sem priletel vanj' som in bi bil vsakeg* j krščanskega človeka v boj doli po bregu d<») Ampak ne Trepka, 0 s so rekli, da je širji^ Zato je čutil moj blizt!i s'u bližno toliko, kot če t»'' ^ letel vanj kak titulir*» Samo jezen je bil, W[ e da sem to napravil ^ a* pa vedel, da sem si >j> doli z Slivnice na vse ker je bil že mrak Slivnici so imele v ^ i0.. ' coprnice svoje konve^ >r. le so se namreč takoj' f st< molzle in je odzvonij ^'ti Marijo. Jaz sem se j ^ e> mudil tam v prelep1^ ^ •l1 in ker sem se bal iti P . tQ..s zi Cerknico radi ce,: najbolj prijatelji, e v ril daleč vsaksebi, seflj ^ ^ v'a preko Slivnice. Saj ' ,0 ® ; ne prej in tudi poZ"e], ,0 0vi Kašljal sem pro* molil k vsem svetuj ^ posebno k sv. Mikla^eljVe tam blizu svoj hra^. »a bil čez Slivnico, P1'J Cj ti j o gori cenjene ^ metlarske divizije k v--venciji. i(.j ^ " Pa sva bila oba ^ 6 lt0' jaz in mrak. Tedaj®e j Se poročil svojo dušo in ,(,, Je 2j0 ševskemu farnemu ■ *ili ^ sv. Jerneju, še pose A mojim stopam, naj * s [ ^ rijo svojo dolžnost, ^ fc,. terikrat, stisnil k10 , Ali, pazduho in sem jo v„vjj 61 H, g, senožeti, da je kar K 'e^ menoj. Ne vem ^ menda je taka na,VJL^i"u{ mi lasje stali pokonj t In ^ Slave! ( v8e Slivnica je visoka Jj ^ai] mar hrib, kar vem0 jj ^ P) njobahamo. Pa se*, ^p da sem se samo dva , i pil in že sem bil v 0liUfi mežnarju Trepku. I^a J , Je i Vidite, kam sem bo Slivnica kjer Se, t ^ 1 najbrže tudi več p brezovske zvonov*, j "e^ mu hoteli, naj še to \ f niševski fantje j skem košu odnesti; !fJ^ofa] hotel povedati, je bi1 j \ ^ mo zdaj nekaj Č&sa .i ^ f letne stvari, kot aO'fi ^ ' terimi jaz ljudi ^ 'h ^ Torej jutri bomo 2 1940 AUG. 1940 mg: SEssffiM liiilll Imil23g ,nI uVraga bodete dobili, ne pa 3 5se je razjarjen jetf Tedaj je njegov sosed dvig-)ve'i 11 Slavo. Ves čas je že strmel lš0, ju?0111113' verjemi mu! Tale j, n bo gotovo dobil nazaj. Po-«1 Sf • Old^Shatterhand je." 'j7d Shatterhand —?" je "J/*1"1 Haller. "All devils! To-u ,e] Zato tistih osem strelov —! torej Pa naj -." ■ dS io i«. sem se- Nisem hotel irgvi 8 ušati nj egovih stra š n i h tilj letvic. v3i an °!onel je stopil za menoj in obr» «uden vprašal: icat |lfl 'r; ali je res —? Vi ste . ^atterhand —?" ;eHsSLž a;'Tisti človek me je naj-id°f al nekie videl pa me je spoz-lVDf j . _ aj ^ . Cuite, colonel, dajte mi »ibii j0r &V°i[h Uudi! Nemudoma ki f^"411^ nazaj v Helldorf set- rJ* ^aval je. Dragi sir, ne mo- e i smem!" ;„JJe smete — ?» ■elif- M^k sem in moram storiti, kar mi nala-t tfft. In t0 velja tudi za odii ajši b\dl- Verjemite mi, naj-°\ lii »,1 kar sam tudi šel z va- 10 smem!" 1J i «CPak' sir- ali naj dobri % Jl. Poginejo pod nožem Wa Ali ne veste' i ovr, 1 soodgovorni za nji-a Jšajte me, sir! Svoje- ?f 'Pust?enega mesta ne smem 11 !< 'T rfzen ak0 , za?*eva iiNto' dl svojih ljudi ne :eiA e ' p0slati z vami, ako tega " P Ct6Va ^elezniška služba. % Tod!ren sem za nJ'e- se fcn ? llekaj druga lahko sto-: §e rad bom storil- Do" ^ 'oiiK,Vam' da smete govoriti z 21 J delavci. Ako hoče ka- % ^it°Plti iz službe in se pri" $ '°Hje Vam' mu ne bom branil. ,e. f ivi} / Orožje, strelivo in nekaj ;p'K s m bom tudi dal na pot, 1 ,ti toži.Poeo-iem, da mi konje in ce : "fe Vr«ejo." Hvala vam, sir! C k e v Cfn Sem, da storite, kar i3ejt »8loVi,amerite mi, da se bom ■oti1se 1411111 se> Ko se vrne" jjjl !val{] „Vam bom še posebej za- .0 tlye sij n« Pozneje smo že hi-> jO" PO poti v Helldorf ^ Sož ' štirideset dobro J, !>• fo^ eilib 1-judi nas je sprem- Jej So ei;ou ni rekel besede. Pa rff ko11111 P^amtele in razločne-j ^jh 8(J ^saka beseda povedale, in v nJ'egovi duši. Go- 80 86 dotak" vi. ' S Kzh*0Va zadnja pot K, "teli °dmora in oddiha smo ^ifUi, ' ponoči smo poto- ■ z; !?fjartl Sjno poznali pot. Ne ^eirniem' da smo sto besed 1 jI «sti dan. 011 (li j, ga dne popoldne smo f 6 ležal r°bu kotline, v kateri 3t%JtfUje'a naselbina Helldorf. Ki ? Potil-111 uPebani, konji so lP i 11 njih1' da se je kar kadilo pre) j Jih. Prvi n , vSb v. p°gied po kotlini nam o ^ ^ hw',.1 lagal. Prepozno [p'f^ kade«h se razvalin smo ; A . ,'SaJT3e pokazal Winne-J 4 je i 1Slno- "Sin velikega Du-1V\>1-! Raztrgal bom e' ogellalske!» ft Tudi kapelico so " ^ ln križ so prevrnili po 0 V | Jožil.Jali snio k razvalinam in '•loCH n Železničarji so 51 C n°Cakati na polju, da bi / Vo£?kvarili sledov. Sam med ruševine- / h bitjlhdu ni bilo videti o ži-n- Poklical sem delav- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV i ...................................................................... WINNET0U P» aemttm mteklta K. May* ce, prekopali smo razvaline, morebiti da so ljudje zgoreli. Zaman smo iskali. Nobenih človeških ostankov nismo našli. Vsaj ena tolažba v nesreči. Winnetou je medtem odhitel na višino k razdjani kapelici. Vrnil se jez zvončkom v roki. "Poglavar Apačev je našel glas z višine," je pravil "Zakopal ga bo, dokler se ne vrne kot zmagovalec." Preiskala sva z Walkerjem še obrežje jezera. Morebiti so settlerje vrgli v vodo —. Pa k sreči se tudi to ni zgodilo. Razbral sem sledove krog razdjane naselbine in našel, da so jo napadli o polnoči. O boju ni bilo najti nobenega sledu, Ogellalle so naselbino iznenadi-li, nihče se ni branil. Izropali so jo, naložili rop in ujetnike na konje in odhiteli proti meji držav Idaho in Wyoming. Sklical sem ljudi. "Cujte, niti trenutka ne smemo izgubiti! Počivati ne utegnemo, za sledjo moramo, dokler je še svetlo. Po noči bomo počivali. Naprej!" Odbrzeli smo. Apač je jezdil na čelu čete in ni odvrnil oči od sledi. Ubili bi ga bili lahko, od sledi pa ga bi ne bili odvrnili, tako razdražen je bil. Tudi mi drugi z že-ležničarji vred smo kar koprneli, da poiščemo drzne zločince. Štirideset nas je sicer samo bilo, Ogellall pa najmanj osemdeset. Toda tako bojevito in maščevalno razpoloženje ne šteje sovražnikov. Tri ure smo še jezdili, potem pa se je stemnilo. Mnogo sveta smo prejezdili, konji so se dobro držali in ljudje tudi. Zadovoljni smo bili, utaborili smo se ob sledi, postavili straže in šli počivat. Drugo jutro se je pokazalo, da so Ogellalle tri četrt dneva pred nami. Nič niso taborili, vso noč so jezdili. Njihova naglica je bila razumljiva. Winnetou je pri napadu zaklical svoje ime v sovražne vrste, vedeli so, da je bil na postaji, vedeli pa tudi, da jih bo zasledoval. In zato se jim je mudilo. Žal svojih konj nismo smeli do skrajnosti poditi. Dolgo bi take gonje ne vzdržali, posebno ne konji železničarjev, ki niso bili izbrani dirkači. Pa tudi štediti smo moral z njihovimi močmi za nazadnje, nismo vedeli, kaj vse nas še čaka. Zato jim prva dva dni nismo prišli bliže. "Čas mineva!" je tožil Walker. "Prepozno bomo prišli!" 'Ne bomo!" sem ga tolažil. "Ujetniki so gotovo določeni za mučeniški kol in zato jih bodo Ogellalle spravili domov v svojo vas." "Kje taborijo sedaj?" "Wigwami rodu Ogellalla stojijo ob Quacking aspe Ridgeju," je razlagal Winnetou. "Dohiteli bomo roparje." Tretji dan fmo naleteli na neprijetne težkoče. Sled se je .delila. Ena je peljala naravnost na sever, druga pa je krenila na zapad. Prva je bila močnejša. "Varali bi nas radi!" je pravil Walker. "Beli možje naj počakajo!" je naročil Winnetou. "Nobena noga se ne sme dotakniti sle di!" Mignil mi je. Razumel sem ga. Šel bi naj za desno sledjo, sam pa je mislil opazovati za-padno. Odjezdila sva vsak na svojo stran. Drugi so čakali. Četrt ure daleč sem jezdil. Težko je bilo dognati število konj, ker so Ogellalle jezdili v gosjem redu drug za drugim. Pa po globočini in obliki vtis-kov sem sklepal, da jih ni bilo mnogo nad dvanajst. (Dalje prihodnjič) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 26, 194Q iTjifH To angleško letalo so sklatili italijanski topovi, talco poročajo iz Rima, ki pa ne povejo kraja, samo toliko je znano, dci je nekje v Severni Afriki, kjer se vrše boji med italijanskimi in angleškimi četami. SEPTEMBER 1.—Frances Susel Cadets št. 10 SŽZ imajo blagoslovljenje bandera. Program in ples se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave, 7.—Odprtija novo dekorirane dvorane Twilight Ballroom. Igra Trebarjev orkester. 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11 letnico obstanka in krožek bo blagoslovil svoje bandero. Zvečer ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—White Eagles Club ples v Twilight dvorani. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—National Order of CCC ples v Twilight dvorani. 5.—Taherites Club priredi Harvest Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. , 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Iz dnevnika pisarja Dne 11. marca 1863. Naš šestdesetletni knjigovodja Glotkin pije zaradi kašlja mleko s konjakom in je zaradi tega kašlja dobil mrzlico. Zdravniki zatrjujejo, da bo jutri umrl. Slednjič bom le postal knjigovodja! Ta služba mi je že zdavnaj obljubljena. Tajnik Kleščev ima s sodni-jo opraviti zaradi nekega prosilca, ki mu je dejal, da je birokrat Stvar se je menda že odločila. Zoper moj želodčni katar sem začel piti zdravilne rože. Dne 3. avgusta 1865. Knjigovodja Glotkin je spet na pljučih bolan. Začel je kašljati in pije mleko s konjakom. Če umrje, bo njegovo mesto moje. To upanje je sicer slabotno, saj takale bolezen menda le ni smrtna. Kleščev je nekemu Armencu potegnil menico iz roke in jo je uničil. Prav nič nimam proti temu, če pride stvar na sodišče. Dne 30. junija, 1867. Listi pišejo, da je na Arabskem kolera. Mogoče se bo zanesla tudi v Rusijo. Potem bi mi odprla pot. Stari Glotkin bi nemara umrl in jaz bi dobil službo knjigovodje. Kakšno žilavo življenje ima ta človek! Jaz mislim, da je naravnost pohuj-šljivo, če kdo tako dolgo živi. Kaj bi storil zoper svoj katar? Mogoče bi pil čaj iz ka-melic? Dne 2. januarja 1870. Na dvorišču Glotkinove hiše je vso noč pes tulil. Moja kuharica Pelagija pravi, da to nekaj pomeni. Dve uri sva ponoči še o tem govorila, da si bom moral, ko bom postal knjigovodja, kupiti nov kožuh in novo nočno haljo. Potem se bom tudi oženil, seveda ne z dekletom, ker sem prestar, ampak s kako vdovo. Včeraj so Kleščeva odgnali iz kluba, ker je pripovedoval nedostojno anekdoto in je užalil vlado. Kakor slišim, pride zadeva na sodišče. K zdravniku Botkinu bi šel zaradi svojega katarja. Slišim, da je izvrsten zdravnik. Dne 4. junija 1878. V Vetk-janki je kuga, pravijo. Pišejo, da ljudje kar na kupe umirajo. Glotkin pije poprovo žganje, da bi se ne nalezel kuge. No, takšnemu starcu tudi žganje ne bo zaleglo! Če bo kuga prišla do nas, potem bom jaz brez dvoma knjigovodja. Dne 4. junija 1883. Glotkin umira. Bil sem pri njem in sem ga solznih oči prosil odpuščanja, ker sem mu želel smrti. On mi je velikodušno odpustil in mi nasvetoval, naj pijem že-lodovo kavo zoper svoj katar. To pot jo pa Kleščev le s težavo ušel sodišču. Nekemu Judu je zastavil izposojeni klavir. Za dva novčiča ingverja, za dva kamelic, za en novčič sal-potrove kisline; vse to zmešaš in daš v žganje; piješ na tešče kozarec zoper katar. Dne 7. junija 1883. Včeraj smo Glotkina pokopali! Oh! Smrt tega starca mi nič ne koristi! Gorje ga mi, gorje! Nisem jaz knjigovodja, ampak Čalikov. Nisem jaz dobil tega mesta, ampak mlad človek, ki ima protekcijo svoje tete, generalke. Vse moje upanje je šlo po vodi! Dne 10. junija 1886. Čaliko-vu je žena ušla. Kako je revežu hudo! Mogoče se bo od žalosti ustrelil. In če se bo, postanem jaz knjigovodja. O tem že krožijo govorice. Torej še ni treba, da bi obupal, še bom živel, in do novega kožuha ni več daleč. Kar se tiče kake že-nitve, se pa tudi ne bom kujal. Zakaj se pa človek ne bi oženil, če bi se nudila dobra prili- ka? Seveda se bo treba prej posvetovati To so pač resne zadeve! si Kleščev je zamenjal svoje galoše z galošami tajnega svetnika. Kakšen škandal! Vratar Pajsij mi svetuje, naj zoper svoj katar vzamem sub-limat. Bom poskusil! (Rusko: A. P. Česov) i-o- Muhasti bogataši Pred kratkim je v Cincinna-tiju umrla bogatašinja, ki je vse svoje življenje zbirala postelje. S to svojo zbirko je bilo prenapolnjenih 16 hiš. Neki prezijski nabob je vse svoje življenje zbiral porcelanaste angele. Nekega dne pa je z užitkom razbil vso svojo zbirko. Neki škotski lord je dal zgraditi hišo s 365 okni in to za vsak dan v letu po enega. Ko je bilo prestopno leto, je poklical zidarja, da je napravil novo okno. Na ta način je presiti gospod lord lahko gledal skozi vse leto vsak dan skozi drugo okno. Milijonar John Steall je kot mlad človek zaslužil v Kaliforniji 10 milijonov dolarjev. V svoji objestnosti je začel kaditi cigarete in jih prižigal z ban-kovc. Znano nam je, da so tudi Jugoslaviji počeli slične stvari po končani svetovni vojni, tako zvani "vojni dobičkarji." John Steall je plačal za eno samo predstavo, ki so jo igrali samo za njega 840,000 dolarjev. Kot tridesetletnik pa je ostal brez beliča v žepu. V Bostonu je umrl nek bogataš, ki je pred svojo smrtjo dvignil ves denar iz banke, ga sežgal v peči, da se ne bi nihče mogel veseliti na njegov račun. Neki bogati Belgijec je imel pritlikavca, ki mu je vezal čevlje, ter nekega velikana, da mu je zavezal kravato. Nekoč je poslal za svojim prijateljem palico, ki jo je prijatelj pozabil pri njem za časa obiska, z letalom. Tudi v Franciji imajo čuda-ke-bogataše. Neki francoski bogataš je vse svoje življenje preživel v zaprti sobi. Zakrinkani sluga mu je dajal hrano skozi malo odprtino. -o- Sloni izumirajo Londonski zoolog dr. Kirman je pred kratkim prejel iz Afrike poročilo, da tam pobijejo na leto 36,000 slonov in 2000 povdnih konj. Ob tem poročilu je dr. Kirman izrazil bojazen, da bi afriški slon utegnil biti kmalu popolnoma iztrebljen, ako bo oblast še naprej dopuščala love na slone v dosedanjem obsegu. -o-»-- MALI OGLASI Oda se soba poštenemu fantu ali dekletu. Naslov 1205 E. 60th St. (201) Dober trgovski prostor Naprodaj je dober trgovski prostor, beer garden in restav-rant, z licenco za pivo in vino. Proda se radi bolezni. Prostor je v j ako dobrem lokalu in pripravno za Slovenca ali Hrvata, ker je v slovenski naselbini. Za naslov se izve v uradu tega lista. _(201) Proda se Ford truk za razvažanjfe; prav poceni. Oglasite se na 16811 Waterloo Rd. (201) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Voga! St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Klub društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani. 20. — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. 20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26,—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani. 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 9.—Pevski zbor Adria priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. -1941-JANUARIJ 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. jrs.—Jolly Jester's Club, ples v Twilight dvorani. Predsednik Roosevelt se je na svojem potovanju \ h //0$/ OF YOUR \ Va I i^/ INVESTMENT \0\ ee! ..........mmmimmm^ \ !i* I u_ gg 11 |ffi R11J ■ 2: j 1(1 1 * b I l Bfc> 1B1 [1J w M • I Y\&\ U P TO /£>// l TEKOČE OBRESTI PO 3% " ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO ^ 6235 ST. CLAIR AVENUE 6' POZOR - - - POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in It®1" vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojstni list iz starega KADAR-koli rabite informacije glede vašega HeP' ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali not>fl podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi aH ^ državljanski papir, se vedno obrnite AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar. D0' Naslednjega dne so jo Dy-frinski še pred povratkom domov spremili nazaj v samostan. Erlend je ves teden dan za dnem hodil k večernicam v samostansko cerkev, ne da bi Kristina ujela priliko ,spregovoriti z njim vsaj besedico. Zdela se je sama sebi kot sokol, ki čepi priklenjen na drogu in ima čepico poveznjeno na oči. Bila je pa tudi vsa nesrečna zbog sleherne besedice, ki sta si jo bila drug drugemu rekla ob zadnjem srečanju: saj bi ne smelo biti tako. Nič ni pomagalo, ako je sama sebi zatrjevala, češ, tako nenadoma je prišlo nadnju, da sta Osemletni Jerry Glascock iz South Boston, Va. se postavi kot pridelovalec tobaka. Pričakuje se, da bo poselilo narodni, tobačni festival več kot 150,000 ljudi. Ta festival se bo vršil v South Boston, Va. 5. in 6. septembra. I'H-l'H'HW-l'W'l-'W'WW't' ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina a 6117 St. Clair Ave. HEnder»c"> t! Vojvodinja Windsor se pelje v kočiji generalnega guvernerja v Hamilton, Bermuda. Vojvoda Windsor in njegova soproga sta na V°ti v Nassau, kjer jima pripravljajo sijajen sprejem. Poleg vojvodinje v kočiji sedi Mrs. Francis Hastings Hasting-Brooke, ki je sestra generalnega guvernerja barona Denis Bernard. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši "Spremila te bom nazaj v samostan, Kristina, moraš mi pa nekaj dati za trud — vitez mi je bil obljubil veliko nagrado. Tudi jaz sem bila nekoč lepa, in tudi jaz sam bila prevarana. In lahko se me malo spomniš nocoj pri večerni molitvi — ime mi je Brnhild Fluga." Kristina si je snela z roke prstan in ga dala ženski: "Lepo si ravnala, Brynhild —• toda če je tisti moški moj sorodnik Erlend Nikulausson, se mi ni česa bati; rad bi, da bi ga spravila z mojim stricem. Nič naj ti ne bo žal — bodi pa zahvaljena, da si me hotela opozoriti." Brynhild Fluga se je okreni-la v stran, da bi skrila smehljaj. Odpeljala je Kristino skozi ozke ulice za Klemensovo cerkvijo in v severni smeri proti reki. Tu je bilo po brežini raztresenih več manjših dvorov. Zavili sta med floto ve in tamkaj jima je prišel nasproti Erlend. Ozrl se je na vse strani, nato si je snel plašč, zavil vanj Kristino ter ji potegnil kapuco globoko na obraz. "Kako se ti zdi ta domislek?" je vprašal hitro in tiho. "Mar misliš, da hudo slabo ravnam? A porazgovoriti se morava." "Premišljevanje o tem, kaj je prav in kaj ni prav, nama utegne pač malo koristi," je odvrnila Kristina. "Nikar tako ne govori," jo je prosil Erlend. "Krivda je na meni —. Kristina, vse dni in no-• 7 či sem hrepenel po tebi," ji je zašepetal na uho. Ko mu je za hip pogledala v oči, je vsa vztrepetala. Ob tem pogledu se je začutila krivo, ker je bila mislila na nekaj drugega kot na ljubezen do njega. Brynhild Fluga je bila odšla naprej; ko sta prišla v dvor, je Erlend vprašal: "Ali naj stopiva v hišo, ali poj deva v gornjico na pome- nek?" "Kakor te je volja," je'l vorila Kristina. "Zgoraj je mraz," je t® i kel Erlend. "Leči bi morl posteljo —" Kristina j« prikimala. (Dalje prihodnjih s 4 Kristina je vsa pobledela v, lice. Nihče izmed njiju ni govoril, ko sta v mraku šla nazaj skozi mesto. Na koncu ulice je visel v zeleno modrem zraku srp mladega meseca s svetlo zvezdo v naročju. Eno leto, je mislila Kristina, in zdelo se ji je, da se ne more več spomniti, kdaj je zadnjič posvetila Arnetu kakšno misel. Obšel jo je strah — morda je pa lahkomišljena, vetrenjaška, slaba ženska? Leto dni je minilo, odkar ga je videla na mrtvaškem odru, odkar je mislila, da nikoli več ne bo vesela v življenju. Tiho je zastokala, zgrozivši se nad nestanovitnostjo svojega srca in vpričo minljivosti vseh stvari. Erlend, Erlend — mar bi jo on mogel pozabiti? In vendar se ji je zdelo še hujše, ako bi ga ona kdaj mogla pozabiti. Gospod Andres se je udeležil s svojimi otroki velikega božičnega slavja na kraljevem dvoru. Kristina je videla ves blišč in kras, kar ga je tamkaj bilo; prišli so tudi v dvorano, kjer sta sedela kralj Haakon in gospa Izabela Bruce, vdova po kralju Eiriku. Gospod Andres je stopil naprej in pozdravil kralja, dočim so njegovi otroci in Kristina stali nekoliko bolj zadaj. Domislila se je vsega, kar ji je bila povedala gospa Aashild. Spomnila se je, da je kralj Erlendov bliJLnji sorodnik, materi njunih očetov sta si bili sestri — ona pa je Erlen-dova zapeljana žena in nima pravice stati tukaj, najmanj pa med temi dobrimi in častivrednimi ljudmi, med otroki viteza Andresa. Tedaj pa je nenadoma uzrla Erlenda Nikulaussona. Približal se je bil kraljici Izabeli in stal pred njo s sklonjeno glavo in z roko na prsih, medtem ko mu je ona nekaj naročala; nosil je rjavo svileno obleko, ki jo je imel na kihetski slavnosti. Kristina se je skrila hčeram gospoda Andresa za hrbet. Ko je čez dobršen čas gospa Angerd odvedla svoje tri hčere pred kraljico, ga ni Kristina nikjer več videla, pa si tudi ni. upala dvigniti oči od tal. Ugibala je, če ne stoji kje v dvorani, zdelo se ji je, da čuti njegov pogled na sebi — dozdevalo se ji je pa tudi, da se vsi ljudje ozirajo nanjo, kot bi jim bilo očito, da stoji tu z zlatim venčkom na nepokritih laseh kot lažnivka. V dvorani, kjer se je mladina gostila in rajala, ko so odmaknili mize, ga ni bilo. Kristina je morala ta večer plesati s Simonom. Ob eni izmed podolžnih sten je stala na pod pritrjena miza, na katero so kraljevi služabniki vso noč prinašali piva, medice in vina. Ko jo je Simon ob neki priliki odpeljal tjakaj ter izpil čašo na njeno zdravje, je zagledala Erlenda, ki je stal tik ob njej za Simonovim hrbtom. Pogledal jo je, in Kristini je zadrhtela roka, ko je od Simona sprejela čašo in jo dvignila k ustom. Erlend je živahno nekaj zašepetal možu, ki je bil v njegovi družbi — bil je visok, debelušen, lep starejši mož, ki pa je nejevoljno zmajeval z glavo in bil videti jezen. Takoj nato jo je Simon odpeljal nazaj na plesišče. Sama ni vedela, kako dolgo je trajal ta ples — godba ni in ni hotela prenehati, in od hrepenenja in nemira so bili trenotki dolgi in bolestni. Nav- sezadnje je le minilo, in Simon jo je spet odpeljal k mizi s pijačo. Pristopil je prijatelj, ga nagovoril in odpeljal nekaj korakov proč, k družbi mladih mož. Tedaj je stopil Erlend prednjo. "Toliko ti imam povedati," je zašepetal, "sam ne vem, s čim naj začnem — Jezus, kaj ti pa je, Kristina?" jo je hlastno vprašal, kajti opazil je, da je pobledela kot zid. Ni ga mogla jasno videti, bilo ji je, kakor da med njunima obrazoma teče voda. Vzel je z mize kupico, odpil in ji jo podal. Kristini se je zdela pretežka, ali kot da ji je roka v ramenu odbita; ni je mogla dvigniti k ustom. "Taka je torej, da se ti z ženinom da piti, z mano pa ne?" jo je tiho vprašal Erlend. Kristina pa je izpustila kupico na tla in se mu zgrudila v naročje. Ko se je zavedela, je ležala na klopi, glava pa ji je počivala na krilu neznane gospodične. Odpeli so ji bili pas in zaponko na prsih — nekdo je stal poleg nje ter ji tolkel v dlani, obraz pa ji je bil ves vlažen. Sedla je pokonci. Nekje v krogu, ki jo je obdajal, je zagledala bledi, bolestni obraz Erlendov. Sama je čutila v udih tako slabost, kot da so se ji vse kosti raztopile, glava pa ji je bila nekam velika in votla — toda nekje v njej je tičala in se blestela ena sama jasna in obupna misel: da mora govoriti z Erlendom. Rekla je Simonu Darreju, ki je stal ob njej: "Prevroče mi je bilo — toliko sveč gori tu notri, pa tudi toli-l ko pijače nisem vajena." , "Ali ti je že dobro?" jo je vprašal Simon. "V kakšen strah si nas spravila. — Mar hočeš, da te spremim domov?" "Morala bova pač počakati, dokler ne pojdejo tvoji starši," je mirno rekla Kristina. "Sedi no semkaj—za ples nimam več moči." Položila je eno roko na blazino poleg sebe — drugo roko pa je iztegnila proti Erlendu: ( "Sedite semkaj, Erlend Nikulausson, nisem mogla dokončati svojega pozdrava. Ingeb-jorg je zadnji čas večkrat rekla, kako se boji, da ste jo že čisto pozabili." Opazila je, da je bilo njemu dokaj težje umiriti se kot njej — zato je le z največjim naporom zatrla v sebi nežni smehljaj, ki ji je silil na ustnice. "Zahvalite se gospodični, da seme še spominja," je zaječi jal. "Še bolj sem se pa jaz bal, da me je ona pozabila." Kristina je nekoliko pomislila. Nič ni vedela, kaj naj reče, da bi bilo na videz od vihrave Ingebjorge, pa bi si Erlend vendar prav tolmačil. Tedaj pa! je vzkipela v njej grenkoba nad onemoglostjo zadnjih mesecev, in rekla je: "Dragi Erlend, mar si morete misliti, da bova kdaj pozabili moža, ki je tako junaško branil najino čast?" Opazila je, da se je zdrznil, kot da ga je udarila — bilo ji je mahoma žal, Simon je pa že spraševal, kaj se je bilo zgodilo. Kristina mu 'je povedala Ingebjorgino in svojo prigodo v gozdu na Eikabergu. Opazila je, da Simonu ni po godu. Tedaj ga je naprosila, naj poišče gospo Angerdo in jo vpraša, če ne bodo še odrinili, češ da je vendarle trudna. Ko je odšel, se je obrnila k Erlendu. "Čudovito," je thio rekel, "kako hitro si veš pomagati — nikdar bi ti tega ne bil prisodil."