VESTNIK
Poštni urad 9G20 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov
P. b. b.
LETNtK XH.
CELOVEC, PETEK, 14. FEBRUAR 1986
ŠTEV. 7 (2263)
Sinow!!!i se je samo informira!
Stvarni razgovori med kancierjem in zastopniki koroških Siovencev so se končati brez konkretnih rezuttatov
Prestati smo hudo limsko neurje
Brez konkretnih odgovorov na odprta vprašanja so se končati prejšnji teden razgovori med zastopniki koroških Stoven-cev in zveznim kancterjem Fredom Sinowtzem. Lahek premik je opaziti te v totiko, daje zvezna vtada sedaj pripravtjena se pogovarjati z zastopniki manjšine o odprtih vprašanjih v „de-tovni skupini", ki je naj bi vodit minister Franz Loschnak. Detovno skupino, katere detokrog trenutno še ni točno dotočen, tahko pojmujemo kot tahek premik predvsem zaradi tega, ker v zadnjih tetih avstrijske vtade niso kazate pripravtjenosti se razgovarjati s Stovenci izven sosvetov.
informativni raigovor
Slovenska delegacija, ki so jo sestavljali predsednika Feliks Wieser in Matevž Grilc ter Franci Kukoviča, Karel Smolič, Marjan Sturm in Franc Wedenig, je uvodoma predvsem poudarila, da si želi s strani zvezne vlade jasno zavrnitev ločevalnih tendenc v dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Takšno jasno stališče smatramo Slovenci kot predpogoj za novo zaupanje v dialog z vlado. Med drugim je slovenska delegacija predlagala, naj se izvedejo tudi na zvezni ravni strokovni ..heai ingi' u dvojezičnem šolstvu. Predvsem pa je slovenska delegacija predlagala takojšnje ukrepe za ustanovitev dvojezičnih skupin v javnih otroških vrtcih, podporo
Htvnti pri kanclerju
Teden pred obiskom koroških Slovencev so bili na razgovoru z zveznim kanclerjem Fredom Sinowtzem zastopniki Hrvatskega kulturnega društva (dr. Muller) in Prezidija socialističnih županov in podžupanov (Fric Robak). Časopis gradiščanskih Hrvatov „Hrvatske novine" poroča, da je razprava tekla predvsem o vstopu v sosvete in o sestavu le-teh. Hrvatske novine ugotavljajo, da skuša Sinowatz v bodočem sosvetu „ohdražti in garantirati" pariteto obeh velikih avstrijskih političnih strank.
obstoječim dvojezičnim vrtcev in za izboljšanje izobrazbe otroških vrtnaric, ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu, korake za uresničitev celodnevnega slovenskega radijskega programa, dokončno razjasnitev glede žitrajskega televizijskega pretvornika in finančne podpore za informacijsko, izobraževalno in kulturno delovanje slovenskih organizacij.
Zvezni kancler Sinowatz se v zvezi z dvojezičnim šolstvom ni hotel opredeliti in je smatral stališča slovenske delegacije le kot informacijo za svoj razgovor s predstavniki treh koroških dežel-nozborskih strank.
Vrtci, trgovska akademija
Glede otroških vrtcev je kancler opozoril na pristojnost dežele, izpovedal pa je tudi pripravljenost zvezne vlade, da za eno leto prevzame stroške za eno otroško vrtnarico, če občinski svet sklene uvesti dvojezično otroško skupino v vrtcu. Tudi v zvezi z dvojezično trgovsko akademijo je zvezni kancler kazal načelno pripravljenost uvesti znotraj obstoječe trgovske akademije dvojezični (se pravi, da odklanjajo samostojno akademijo). Seveda je uvedba takšne paralelne akademije odvisna od prošnje, ki bi jo moral na Dunaju vložiti koroški deželni šolski svet. Za manjšino pa je
jasno, da takšno dvojezično trgovsko akademijo more sprejeti le, če ima le-ta samostojno vodstvo.
Radio, teteviiijn, sosveti
V zvezi z zahtevami po izboljšanju radijskih in televizijskih oddaj za slovensko manjšino je kancler Sinowatz samo obljubil, da bo predloge Slovencev posredoval predstavnikom kuratorija ORF-a. Tudi v drugih vprašanjih ni bilo konkretnejših dogovorov. Prav tako je prišlo do razhajanja, ko je slovenska delegacija zavrnila stališče zunanjega ministra Gratza, ki je govoril o ..izpolnjenem členu 7".
Predsednik ZSO Feliks Wieser je po razgovoru povedal, da so kanclerja Sinowtza seznanili z dejstvom, da koroški. Slovenci dokler nimajo konkretnih pozitivnih rezultatov pri uresničevanju odprtih vprašanj - ne morejo imeti zaupanja in tako tudi ne more biti govora o vstopu v sosvete. „S skeptičnim optimizmom pa bomo opazovali korake delovne skupnosti, kjer obstajajo sedaj možnosti za resen pogovor o odprtih vprašanjih", je dejal Wieser.
S plugom samim ponekod ni šlo (posnetek na cesti v Lobnik).
Že desetletja ni bilo tako hudega zimskega neurja, kot smo ga preživeli med minulo soboto in torkom. Nepretrgan snežni metež je zajel srednjo Evropo od svojega jugovzhodnega dela do centralnih Alp. Močno prizadeta je bila skoraj vsa Jugoslavija, Madžarska, južna in vzhodna Avstrija ter severna in srednja Italija, celo Sardinija in Korzika.
Nad meter in pol debela snežna odeja pokriva južne in vzhodne predele naše dežele. Zaprti so bili gorski prelazi preko Ljubelja in Jezerskega, začasno so bile zaprte

Sneg - veselje xa otroke.
tudi druge ceste, npr. v Slovenji Plajberk. V vzhodnem predelu Koroške je še posebej močan veter zaosril položaj.
Otežkočen pa je bil tudi železniški promet, dostavljanje pošte; gorski kmetje - če niso bili začasno sploh nedosegljivi - pa so imeli težave spraviti mleko do zbirališč. Nepregledna je trenutno še škoda, ki jo je povzročilo neurje, jasno pa je že, da bodo stroški za odstranjevanje snega s cest in poti letos dosegli rekordne višine. Deželna cestna uprava sama bo v ta namen v tej zimi porabila več kot 18 milijonov šilingov. V Celovcu - kjer so letos porabili že vso proračunsko vsoto za pluženje cest - se je v teh dneh zaostrila kritika nad pristojnim mestnim cestnim referentom Candussijem (FPO), ker je predolgo čakal s poveljem za pluženje cest.
Od srede naprej se je položaj že normaliziral in ponekod je prodrlo skozi oblake tudi že sonce. Od napovedanega mraza, ki naj bi sedaj konzerviral snežno odejo, pa v sredo še ni bilo kaj čutiti. Morda je danes že pritisnil napovedani mraz?
Hud 205.000 Mudi je bfe: de!u
Rekordno števito hrezposetnih opozarja na napet sociatni po)ožaj deta avstrijskega prehivatstva. 205.592 tjudi je bi!o konec januarja brez deta (7,1 %). Totiko jih že teta ni bito. Od teh jih je 57.000 starih
PREBER!TE
na
strani
2	Kaj so in zakaj so potrebni šolski poizkusi
3	Slavnostni govor Toneta Partljiča ob slovenskem kulturnem prazniku
4	O dejavnosti SPD Celovec
5	Občni zbor SPD Bilčovs
7	Propaganda za nemško Koroško - predavanje na Koroških kulturnih dnevih
8	7 dni na
..Slovensko plažo" -posebna nagrada za pridobivanje novih naročnikov
15 do 24 tet!
Na Koroškem je bilo konec decembra 19.833 brezposelnih ali 10,7 %. To je 1476 ljudi več kot leto prej. In tudi na Koroškem je okoli 6000 takih, ki so stari komaj 15 do 24 let. Nekateri sploh še niso imeli vajeniškega mesta.
V javnosti so te številke izzvale vroče diskusije tudi o tem, da se v statistikah porazgubljajo številni brezposelni. Menda je brezposelnih celo četrt milijona Avstrijcev. Tako, da je posredno prizadetih -skupaj z družinskimi člani - skoraj milijon ljudi. Vedno več pa je tudi govora o „novem siromaštvu".
Številke povedo, da se je v zadnjem obdobju podaljšala tudi
doba brezposelnosti posameznika in da se je povečal delež žena pri brezposelnih. Vse to prinaša v družbeno življenje več resignacije, saj doba brezposelnosti nujno ojači tudi občutke nemoči in obupa. Poveča pa se tudi družbena izolacija posameznika. Saj so psihologi med drugim ugotovili, da celo otroci brezposelnih staršev pred sošolci skrivajo, da starši nimajo dela.
Razplamtela pa je tudi diskusija o ukrepih proti brezposelnosti. Medtem ko konzervativni zastopniki kapitalističnega gospodarstva zahtevajo znižanje podpore brezposelnim, mnogo
ljudi že v trenutnem položaju občuti močan pritisk s strani podjetnikov, saj so lahko izbirč-nejši, dostikrat celo prezirnejši. Znižanje podpore brezposelnim bi ta pritisk seveda še povečala. Tisti, ki pravijo, da brezposelni nočejo delati, naj povedo, kako naj bi npr. decembra 1985 delalo v Celovcu 5500 brezposelnih, če pa jim je bilo na razpolago le 380 prostih mest?
Ojačuje pa se tudi diskusija o socialnem partnerstvu, saj morajo celo tisti, ki so socialno partnerstvo označevali kot izhod iz izkoriščevalnega zahodnega kapitalizma, priznati, da je v stanju edinole ublažiti posledice kapitalističnega sistema.
V trenutnem finančnem položaju pa država tudi ni več v stanju zbrati več sredtstev za ukrepe
proti brezposelnosti, čeprav se dividende avstrijske gospodarske smetane v zadnjem času niso zmanjšale. Nasprotno.
L3bkQ

Iz brošure ..Ratgeber fur Arbcitslose", ki jo je izdala Zbornica za delavce in nastav-Ijence.
Šolski poizkusi so na vsak način potrebni
Razgovor z ravnateijem žitrajske šoie Francem Kukovico
OJ oJ/oč/Zcv na zveza/ rava/ )e ateaJa oJvFaa AoJočao?/ Jvo)ez/čaega s*o/-vtca na ForošAeat. 7'oJa taJ/ zveza/ Aaac/er FreJ A/aravatz .sc na zaJa)ear razgovora n; AoZc/ JoAoačao ;z)a.saA/ o fen; vprašaaja -predeč zeže /raa;o nanneč ni AorošAc straaAc. :Vco Jv/sa o ni/ /ega, AaAo AoJo /zpaJ/e oJ/oč/Zvc na /e/: „v/.s/7A" ravaeA, pa;epr/zaJe/o prcA/va/sZvo nsln, /c/ se /so atora/o še naprej aacaz/vao AavA/ .s .s'o/szvora .?vo/A o/roA. FeA prav/c /n oJgovoraosZz paz azAčc ne A o oJvzc/. Za/o je vprašaaje šo7sA;7; po/zAasov .se naprej aA/aa/ao vprašanje.
Dolgotetna žetja po razvoju dvojezičnega šoistva narekuje šotske poizkuse
Ze prei/en s/a F///) n; 7*7'(9 z /pa/-.sAnn g/a.sovaa/cza /n zaA/evo v Jcžc/-aea; zAora ztavaAA na sc Jazz)/ .s/.szcrzz Jvzz)cz/čacga poaAa, .so ,se ač/Ze/p /n i/rng; peJagog/ zrzzJz/; za /zAo/)šazz)e /n za razvoj so/s/va v Jvo)ez/čaeza po Jroč/a, A/ ga Arezaea/ ZaJ/ soe/a/no /n go.spoi/ar.sAo zao.s/ajanpz V razgovor//;, scrazzzarpA /n s/roAovn/7; posve-z;A so se ač/Ze/)/, A/ .so AvaA//c/raa/ za Jvo)ez/ča/poaA, razprav/ja// o /zAo/)-šaa)a poaAa s/oven.s'č;ne /n J/z/aAz/t'-n/A rae/oJ. A/o/ AoaArezea .sat/ /aAega sarno.sioj/iega Je/a. A/ .sAa.sa v oAv/rn avAZr/sAz/z šo/sAz/; zaAonov /zAo/).sazz ZaJ/ poaA A Jvzz)cz/čz;cra poaAa pr/-jav/jen/A o/roA, je prej/og za /zveJAo s'o/.sA;A po/zAn.sov, A/ j/A je /zJe/a/ zzčz-Zc/pA/ Ao/eg/j Jvo)ez/čae /jnJ.sAe.s-o/e v Z//ar/ va.s/.
/a pre J/og za šo/.sA/ po/zAn.s je AJ v p/szrzcaz oAAA/ preJan jnAja /933 n;J/ Aoros'Aenni Ježe/aezaa šo/sAernn sveža, A/ pa je preJ/og zavrnZ/, oz/.s/eč, Ja preJ/agaZe/j/ nn.s//jo v oAv/ra šo/sAega po/zAn.sa v .s/oven.še/n/ poačevaZ/ ZaJ/ še aepr//'av/)eae o/roAe. Fč/Ze/jsA/ Ao/eg/j žJraj.sAe šo/e je v oAv/ra preJ-p/.sov naprav// pr/z/v proz/ Zej o J/oč/Zv/ /n opozor// na /o, Ja naj šo/sA/ po/z-Aa.s pre ver/ možno.?// za .soJoAnejše prz.sZopc Jvojez/čnega poaAa /n naj poJp/ra .sož/Zje ačeacev, Aar pa ne spremen/ sZvarno.sl/ g/eJe pr;jav.
Kaj so spioh šoiski poizkusi
Tudi stranke odktanjajo šoiske poizkuse, prav tako pa je med prebi-vaistvom mnogo nejasnosti kaj so in koiiko šo) bi zajeti šotski poizkusi. Zato smo se razgovarjati z ravnate-tjem žitrajske tjudske šote Francom Kukovico o tem in drugih šotskih vprašanjih.
,S7oven.sA/ ve.snnA. FJzzy /n AaAo s Z e .se zače// Aav/Z/ z vprašanjem šo/.sAtA po/zAa.sov?
Franc/ FaAov/ea.' Ta ideja je že stara par tet. Na naši šoti že četrto teto
priskušatrfo skripte, za tiste prijav-tjene otroke, ki ob vstopu v šoto ne znajo ati te mato znajo stovenskega jezika. To je konkretna potreba, ki je vsem znana. Tudi pristojni vedo, da si učitetji detajo pregtavice. Vsak učitetj ima pravico, da uporabtja pri pouku svoje stvari (pripomočke, besedita) po tastni presoji - to je po zakonu krito.
Vzporedno z uporabljanjem teh skriptov (iz katerih naj bi v krajšem času nastata tudi knjiga), smo že pred tremi teti čutiti potrebo po datjšem šotskem poizkusu. Teke) naj bi nekaj tet in privedet do zaktjučkov, na pod-tagi katerih bi spremeniti dosedanji način poučevanja na dvojezičnih tjud-skih šotah.
.S*V; FaAo .s/e /zJe/a/Z preJ/og za šo/.sA/ po/zAa.s?
FaAov/ca.' Že datj časa smo se učitetji pogovarjati kako bi tahko prišti do izstedkov in jih vgradili v dvojezični pouk na Koroškem. Seveda ob pristanku šotskih obtasti. Na pobudo ..Strokovnega združenja pedagoških delavcev" smo se pred dobrim tetom dni srečati učitetji skupaj s tremi strokovnjaki celovške univerze (Peter Gstettner, Dietmar Larcher in Mirko Wakounig) za dva dni na ktavzuri v Rebrci. Tam smo naše ideje, ki so prej zorete v posameznih gtavah, skonkretizirati in izdetati tri vzorce za šotske pouizkuse.
.S'P Mnog/ /ma/'o ze/o JZ v/c prcJ-s/avc v zvez/ s šoFA/za/ po/zAa.s/. MFA)'o, Ja )e /o oAJoA)e popo/nega
Aao.sa /n Ja po/zAa.s/ za)ezaa)o vse šo/e. Fzz) .sle preJ/aga/Z?
FaAov/ca.' Izdetati smo tri vzorce:
a)	dvojezični pouk s podpornim učiteljem, da se v razredu ustvarita manjši skupini, v katerih je mogoče v enaki meri podpirati učenje obeh jezikov;
b)	v vseh predmetih ostanejo šolarji skupaj, te v jezikovnem pouku se šotarji razdelijo na dve (jezikovno mešani) skupini, da se otajša jezikovno didaktični pouk; c) šolsko učenje se okrepi z iskušnjami iz praktičnega življenja.
Ravnatetj Franci Kukoviča: na Južnem Tirotskem so šoiski poizkusi samoumevni
Mistim da bi bito pravitno, če se vsak od poizkusov izvede vzporedno na dveh šolah, da je mogoča primerjava. Naš predtog bi tako zajet največ šest šot. Ža šolske poizkuse vetja v Avstriji ktavzuta petih odstotkov, prenešeno na dvojezične šote je to nekoliko višji delež, toda z manjšim številom ne gre. Važno je, da bi poizkusi trajati tri leta, od prvega do tretjega razreda, da dobiš dobre rezultate, ki jih je mogoče primerjati s sedanjo prakso.
Zeto važno je tudi, da so vsi učitetji pri tem poizkusu dvojezični. To je važno za sodelovanje med učitetji in tudi med učitetji in šotarji. Za pojasnitev še to, da se naši predlagani poizkusi nanašajo te na jezikovni pouk (DSL - nemščina, stovenščina, branje). Pri prvih dveh variantah bi razne pospeševalne obtike učenja preizkušati v razredu. Pri tretji varianti pa bi skušati vključevati izvenšotsko življenje v potek šotske ure. Če poučuješ o mteku, greš h kmetu, če poučuješ o kruhu pa obiščeš peka. Takšen preizkus je žeto idealen, ker bi zato bit zelo stvaren pouk, v stiku z ljudmi, ki to delo opravljajo.
Na Južnem Tirolskem so
šotski poizkusi normalni
V tej zvezi je zanimivo to, kar je pripovedovat na svojem obisku na Koroškem predstavnik SVP dr. Hubert Frasnetti. Južni Tirolci so dobiti od Italije vse tipe šot, ki so si jih žeteti: od vrtcev preko učiteljišč, trgovskih akademij, višjih strokovnih šot do gimnazij. Povedat pa je tudi, da trenutno teče več šotskih poizkusov. Predvsem si na Južnem Tirotskem nihče ne more predstavljati izvedbo bistvenih sprememb v šolstvu brez kakršnih šotskih poizkusov!
A F. FaAšzze AorzsZzzc sir ar/ /c Ara.s -ae/A .še poveJa/?
FaAov/ca.' Na Južnem Tirotskem sicer nimajo dvojezičnih šot. Da pa morajo pri njih učitetji, ki poučujejo na nemških šotah itatijanščino, biti perfektni tudi v nemščini. Na ugotovitev, da na koroških dvojezičnih šotah od teta 1976 naprej ravnateljem ni treba več imeti usposobitve za sto-venščino pa je dejal, da bi morata biti neobhodna samoumevnost, da zna ravnatetj oba jezika!
A V' Fa) zzz/.sAzc o /reaa/ao preJ/aga-zzera ,,a.s;'.sZe;;čz;eza" ač/Ze/)a /a AaAo sc zazv/)a „A/roAovno zJražea/e"?
FaAov/ca. Pazljivo sem zastedovat izjave koroških politikov k dvojezičnem šotstvu, tudi novoletni govor deželnega gtavarja, ki ste ga objaviti v Slovenskem vestniku. Tam govori o asistenčnem učitelju in kako bosta razredni in asistenčni učitetj vsako teto menjata odgovornost. To mi ni razumljivo, to je nemogoče učitelje spravljati v takšno negotovost, da nobeden ne bo vedet, kdo je šef. Popolnoma zgrešeno je, če je eden v prvem razredu razredni učitetj, drugi pa asistenčni; v drugem razredu pa naj bi bito to obratno. To kar hočemo mi in kar bi tahko bito pri šotskih poizkusih preizkušeno, je enakopravno deto obeh učiteljev pri jezikovnem pouku.
Glede „Strokovnega združenja pedagoških detavcev" pa bi dejal, da deta pod zelo otežkočenimi pogoji in da zanj pri šotski obtasti ni razumevanja. Razumevajo ga kot konkurenco k političnim učiteljskim združenjem, čeprav smo z delom za šotske poizkuse dokazati, da vršimo izključno strokovno deto v korist dvojezične šote, ki sojo drugi-pristojni-popolnoma zanemariti.
Znano je tudi, da smo vključeni v mednarodno učiteljsko združenje FIAI, ki bo tetos imeio svoj kongrez v Marakesu v Maroku. Ta kongres in publikacije združenja pa bo mogoče koristiti za širšo informacijo evropske javnosti in 3. sveta, katerih učitetjske organizacije so v gtavnem včlanjene v to organizacijo.
AV.' /7t a/a za razgovor.
V bogaJiA Roči/aA se vozi/o
V ?o// so aam pro/csor/7, oA Araaja A/era/arc z začc/Aa /ega s/o/ez/a, Joc/-ra//, Ja )o moramo razaracz/ zgoJo-v/asAo.' Zo Aar so aam zapa.sZ/A M. pr. /raacozA/ Zo/a, acmsA/ /ZrccAz, av-s/rp.sA; /'cZzo/J, rasA/ GorA/ a// s/o-vcasA/ CaaAar - vse /o )c A//o, vsega /ega ae Ao a/Ao/i več. DražAeM/A raz-reJov M/ več m M/č več razreJMega Ap/a. Fap/ZaAzem se /e soc/a//z/ra/, Aamaraz/ra/. /zAor/ščaM/a č/oveAa po č/oveAa M/ več m vsaA A/ /o ZrJ/, je čas zaspa/ a//pa os/a/MepoAo/jš/j/v Aoma-M/sZ.
- Da reš/m čas/ projeserjev s/oveM-sAe g/mMaz/je, moram JoJa/A ZaAo je zveMe/o a; (čeprav veJao z/š/'e) zvea/ ZaJ/ /z ce/o/Mega avs/r/jsAega z/sAa, /ž /zjav poAz/Aov m vseA z/sZ/A, A/ meaJa sZoj/jo v javaem ž/v/jeMja.
A/varaos/ pre/eA/ega /cJaa je vse /e /raze pos/avJa r;a /až. ZgoJovma se poaav/ja, je že ZrJ// meaJa zas/areA Fra/ Mars. F/Zera/Mra zgoraj omeMje-M/A p/saze/jev je aA/aaAia AaAor v aj/-Aovera časa. V poMeJe/jeA pre/eA/ega ZeJaa je ceZra/a/ avs/r/jsA/ sZaZ/sZ/ČM/ a ra J oAjav// š/evJo Arezposc/M//; v Avszr;j/.' 2AA.Z/Z/Z/ a// 7,2 %.' FarJoa, JaM Aasaeje je sZaZ/sZ/ČM/ araJ pro-ceM/MO s/evJAo Aor/g/ra/ MavzJo/ Ma 7,7 %. F/jaA Zema je Zo izevJo a/arm/-ra/o po/A/Ae m Movmarje. /Vajv/šja Arezpose/aosZ oJ /eZa 7939 - /a M/
Smo v novih prostorih
Uredništvo Stovenskega vestnika
dosežete sedaj v novih prostorih pod naslovom:
Tarviserstr. 16,9020Ce)ovec tei.:((!42 22)5t43t)()-30 (Rado Janežič) 3t(LuboUrbajs)
32	( Andrej Kokot)
33	(Vinko Wieser).
Pod istim nastovom so dosegtjivi tudi pisarne Zveze slovenskih organizacij in vključenih organizacij.
/zg/eJov, Ja A/ se v Jog/eJaem časa Aaj poAo/jša/o. FoMzervaZ/vc/ že /majo svoj recepz/ ApremeM/Z/ je ZreAa Attrz m zM/žaZ/ poJpore Arezpose/-M/m, Ao/ je Zo Arez sramu preJ/aga/ seArezar Zvezae /rgovsAe zAora/ce FeArer. FjaJje meaJa raje Aas/rajo soc/aAto poJporo, Ao/ Ja s/ po/ščejo zaposA/ve. FaAsaa je /og/Aa poAz/Aov avs/r/jsAe /jaJsAe s/raaAe.
OJ sreJe Maprej Arezpose/aosZ a/ A//a več Zema v avsZr/jsAem javaem (= oAjav/jeaem) maeaja. Faj že s/eje 203.900 Arezpose/a/A AaraA /a paraz/-Zov soc/a/ae Jržave, Ao se AAza „Jraž-Aea/ JogoJeA" avs/r/jsAe reptrAZ/Ae Opera/ p/es. Fa ZeJea poprej, ea Jaa poprej, eao aro poprej je avs/r/jsAa Ze/ev/z/ja pr/prav/ja/a svoje g/eJa/ce aa Za JružAea/ JogoJeA. At po/em Jve ar/ J/reA/aega preaosa/ Ae - OFF a/ varčeva/ ae z Jeaarjem ae z oseAjem -Ja preaasa Za perverza/ mra asA/ p/es meJaaroJae /a avs/r/jsAe Auržoaz/je v vsaAo soAo s/eAeraega avs/r/jsAega TV-poZrosa/Aa. /a Zam v oper/ so se roAova// pr/s/aa avs/r/jsAa gro/Zca Fo/Ze FoA/scA s soc/a/JemoAraZsA/m Aaac/erjem A/aotv/zeo; A: še aaJa/jaj/ čas/a/ gos/je, o J F. 7. A/raassa Jo Fes-s/etjev/A JvojčAov /a F/ammerja /a FraaA/a. VaaA/aja F/rcAscA/agerja pa je sAapao z aaJa/jaj/m/ /A9 par/ sme/a oZvor/z/ Za moaarA/sZ/ča/ špeAza-Ae/. 30 m/Ajoaov so /e/os /avesZ/raA za JoJa/ae /ože aa oJra, A/ so j/A atoraA Aa/paJa pr/AoJaj/ Jaa zope/ sprav/Z/.
7a sam še/ OFF-ovsAe zaAave, Fras/ Gr/ssemaaa - /sZ/ Gr/ssemaaa, A/ je maja prejšajega /e/a A/oveaceat za/roAJ, Ja a/Ao// ae AoJo sme// g/e-JaZ/ s/oveasA/A oJJajpo avs/r/jsA/ /e/Z-v/z/j/ - je Za „JogoJeA /e/a" AomeaZ/ra/ /a JoAazova/, Ao/ZAo prom/aeaza/A /ja J/ pozaa /z Ja/jave. ZJ/ se, Ja je oA vsaAem prez/Jeaza, m/a/s/ra, gro/a a// Aaačaem J/reA/orja, A/ ga je zag/e-Ja/, JoA// ejaca/aZ/o praeco.v, ZaAo je vsaj veJao zavzJ/Aa//, Ao je Ar/čaA „/a v Zej /ož/ v/J/at gospoJa FF s soprogo a// AčerAo".
/a A/aorvaZz je Jeja/, Ja a/č a/ma
s/aAe ves/Z, Ao se vr/Z aa operaem p/e-sa, ZaJ/ ae oA Jejs/va 203.000 Arezpo-se/a/A; zaAaj ZaJ/ A/ ga peA/a ves/, Ao je A// v JoAr/ sprem/jav/, saj se je ZaJ/ MocA Zam vr/e/ /a seveJa Fr/scAea-scA/ager - /oAra/ Arez FeJerja.
Foža je ve//a/a /20.000 š/Aago v - Ja se razamemo, Zo je popreča/ /eZa/ JoAoJeA avs/r/jsAega Je/avca - vs/op-a/aa Jo JaZa/A 7.600 /a sZeA/ea/ca šam-paajca /.700. FJo je reAe/, Ja a/ več razreJov, Ja a/ več Aap/Za/Zzata?
Baržoaz/ja je Za večer os/a/a meJ seAoj /a je os/a/a aemo/eaa. Fes/gaa-c/ja avs/r/jsAega Je/avsZva je oč/Zao /aAšaa, Ja a/z/ ae zazaava več, A Jaj ga provoc/ra Aap/Za/. FeZa 796A, če se prav spom/ajam, je pr/š/o aa Zem p/esa a!o majAaega šAaaJa/a, Ao so šza JeaZje z ga/er/je /ros/A' /ezaAe, češ Za se zaAavajo m/Ajoaarj/, meJzem Ao v V/eZaama am/ra /jaJsZvo (Zo je A// AAraZ/ avs/r;jsAZ pr/speveA A š/aJea-ZovsA/ revo/ac/j/, A/ je ZaAraZ v/Ara/a po Fvrop/, z/asZ/ aa FraacosAem /a v /Vemč/jZ). MeJaaroJaa soAJaraos/ je vsaj ZaAraZ še zAaja/a pro/es/ae aAc/je.
ZJaj se aajaAamo v časa, Ao se m/A-joaarj/ s/ej Ao prej zaAavajo /a Ao aeatajAa/ JeA avszr/jsAega /jttjszva začeajajo s/raJaZ/. VeaJar zJaj a/ proZes/a/A aAc/j proz/ ZaA/ cat/ča/ pro-voAactj/ Jeaaraega p/ems/va. .S'o//Jar-aos/ se v Jaaašajem časa reJac/ra aa „Ara/a Jrevo" - /a s Zem se soAJar/z/-rajo ZaJ/ /a preJvsem groj/e, Aer so več/aoma /asZa/A/ zeA Jreves.
„V AogaZ/A AočtjaA se voz/jo" - Za CaaAarjev /zreA je Jaaes s/rašao aAzaa/ea. FJo ZrJ/, Ja a/ več JražAe-a/A raz/ZA?
FavaoAaAor so po raJ/a sporoč/A, Ja Ao ja/r/, v poae Je/jeA, ateJ & /a /2. aro, s/a/ prej Je/ova/at araJom aa GampeaJofjers/rasse aa Daaaja, av/o FJcčcga Ar/ža za Jarovaaje Arv/. Če že a/atajo Je/a a// ga zaataa /ščejo, pa aaj Jarajejo svojo Ar/, za par Are-aovA /a Aozarec v/aa /a /00 š/Aagov. C/a/zem je pos/a/ vsaAJaajsA/.
FJo ZrJ/, Ja a/ več razreJov?
9. 2. t986	fra-ter
Scrinzi se pogovarja z FPO
Gtede podpore pri majskih volitvah za državnega predsednika se kandidat Scrinzi pogovarja s koroško FPO. To je Scrinzi na votitnem zborovanju v koroškem StraBburgu povedat prejšnji teden. Poudarit je tudi, da je še vedno čtan FPO. Kandidat pravi, da je zbrat že potovico od potrebnih 6000 podpisov, podirajo ga skrajno desne site, na tajerskem in na Dunaju se je
vktjučita NDP, na Koroškem ga podpirajo čtani FPO, tako da ni čudno, če organizatorji njegovega votitnega boja gtasove za Scrincija pojmujejo tudi kot krepitev „ko-roške smeri" znotraj FPO.
Zvezno združenje mtadinskih organizacij je te dni zahtevalo prepoved kandidature desničarskega kandidata, ki uganja pro-tiavstrijsko, „deutsch-votkisch" potitiko.
Škandali se nadaijujejo:
Zdaj je rta vrsti meso
Zloraba medikamentov in hormonskih živino- ali svinjereje ob istočasnem štede-sredstev v svinje- in živinoreji je dosegla nju časa in krmila, torej gre za znižanje podobne dimenzije kot svojčas manipula- stroškov. Nekateri mesorejci - in tudi
cije z vinom. Raziskave državmh organov so tokrat imele svoj začetek na Koroškem.
Tako so na primer aretirali grosista K. P. Mayerja iz Gospe Svete zaradi ilegalnega prekupčevanja z medikamenti. Gre v gtavnem za antibiotike in hormonske preparate. Prvi so v mesoreji vezani na recept živinozdravnika, drugi pa so v Avstriji sploh prepovedani. Kljub temu najdejo uradniki ministrstva za zdravstvo letno sto do dvesto primerov z medikamti okuženega mesa.
Z antibiotičnimi in hormonskimi sredstvi je mogoče pospešiti rast živine. Ob redukciji krmilne hrane - a z dodatkom kemije - je v krajšem času mogoče zrediti svinje in teleta, jih pripraviti za klanje. Antibiotike po veljavnih predpisih smejo uporabljati le živinozdravniki, ki pri bolni živini odmerijo tudi čas, ki mora preteči od uporabe zadnjega medikamenta do klanja. V primeru, da kdo prekrši ta predpis in kolje že preden izteče rok. najdemo v mesu sledove teh medikamentov (antibiotikov). Človek, ki užije takšno meso, postane v primeru bolezni sam neodporen; medikamenti nič ne učinkujejo. Resne zdravstvene posledice pa nastopijo tudi zaradi stranskih učinkov stalncga(inv takem primeru neprostovoljnega) užitja antibiotičnih medikamentov ali celo hormonskih sredstev.
Namen takih manipulacij v mesoreji je očiten. Gre za povišanje dohodkov iz
marsikaten trgovec - so se na tak načtn podali na krivo pot - in to na račun potrošnikov. Zakoni to prepovedujejo, toda kakor praksa kaže, so se eksekutivni organi in ministrstvo veliko premalo pobrigali za konkretno nadziranje in izvajanje določil. Nekatere črne ovce so sicer že dobili, a celotne dimenzije problema trenutno še ni mogoče zaznati.
I.Sch.
Drobovina

Tudi SPZ in KKZ Slavnostno prireditev ob slovenskem kuiturnem prazniku
posvetiH spominu Vaientina Polanska
Prvič sta Siovenska prosvetna zveza in Krščanska kuiturna zveza siovenski kulturni praznik -8. februar - proslavili na skupni slavnostni prireditvi, ki je bila prejšnjo sredo v velikem javnem studiu Koroškega radia v Celovcu. Ta odločitev je med našimi rojaki, pa tudi v matični Sloveniji naletela na dober odmev, prav tako je bilo na mestu, da sta slavnostno prireditev posvetili spominu lani umrlega pesnika Valentina Polanška.
Ob navzočnosti številnih obiskovalcev, med njimi tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, predsednik Kulturne skupnosti Vladimir Kavčič, predsednik ZKOS Jože Osterman in predstavniki slovenskih kulturnih in političnih organizacij na Koroškem, je kot slavnostni govornik nastopil predsednik Društva slovenskih pisateljev Slovenije Tone Partljič, medtem ko so kulturni spored oblikovali reci-tacijska skupina slovenskih dijakov z recitalom Polanškovih pesmi, ki jih je z nastopajočimi naštudirala Sonja Ban, Obirski ženski oktet SPD „Obir" z Obir-skega, mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kaple, Janez Gregorič in Roman Verdel ter Silvija in Eda Velik iz Sel-Kota.
Tone Partljič je v svojem govoru (izvlečke objavljamo na posebnem mestu) orisal umetniški lik Valentina Polanška, povedal pa je tudi marsikaj, kar po njegovem ni dobro da počnemo, zlasti z ozirom na slabe medsebojne odnose koroških pisateljev ter na širjenje gesel in stališč politične emigracija, ki je, ne le izgubila vojno, ampak „celo svojo stvar", končno pa je pozdravil odločitev, da obe kulturni organizaciji skupno praznujeta slovenski kulturni praznik.
Nastopajoči so izvajali Polan-'škove pesmi, izbrane v harmonično celoto, ki je poslušalcu predstavila pesnikov oz. pisateljev umetniški opus, tudi izbor pesmi OŽO so v glavnem bile Polanškove kompozicije; Joško Wrulich pa je z mešanim zborom SPD „Zarja" izvajal skladbe, primerne za tako slavnost, medtem ko sta Janez Gregorič (kitara) in
Roman Verdel (prečna flavta) nastopila s Scheidlerjevo sonato v D-duru, sestri Velik pa sta zapeli svoje skladbe. Spored je bil na umetniško visoki ravni, posebno so presenetili mladi recitatorji, pevska zbora in glasbeniki pa so splošno znani po svojih kvalitetnih nastopih.
Tako smo koroški Slovenci oz. naši centralni kulturni organizaciji dostojno proslavili Prešernov dan in se s tem vključili v vseslovensko praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Prepričani smo, da bosta SPZ in KKZ tudi prihodnje leto skupno vabili na Prešernovo proslavo.
Roman VdrJe/ (n Grpgor/č (zgoraj), Er/a (a Vg//A; (t7<?.S'no) o? r<?c(-/ac/)'.sA/a .sEn/z/na s7ovLn.sA//7/ ///'/nA/or (s'/LO<7aj) .so m<?<7 <7rngt'm/ oM/AroFaA/ A/a/Anm/ ^poretA .s7ar'aoVa<? /Lr/retAnrr oT> 37oFBM.yAvm Aa/faraoat /?raza/Ara v Ce/opca, Ar/ .sfn /o fr/r<7<7/7/ 5PZ /a 7777Z.
Tone Partljič
Govor na stavnostni prireditvi ob siovenskem kuiturnem prazniku v Ceiovcu
... VLoLo na Ohir/M poč/va Va/enhn že fas!/ weyec, jaz pa M naj, LaLcr p;Je v prijaznem va/n/a, spregovori/ o njegovem //Zrn v slovenskem Zm/itirnem iisivnrjan/M. Po/anše/i je pesnih, za ZcnVsne smo v Vovenj/i' mis/iVi, 4a so že „i'zMmr/i". Po je /jni/sV pesnik, /ja4ski' iri&an, prosvei/i'?e/j /n raz^vet/j/fe/j, zborovodja m režiser, borec za nac/o-na/ne pravice, pobbčni de/avec, organizator narodnega živ/jenja i'?d. Zaio je bd njegov pogreb podoben vse/jnd-skemn iabora, zaio se je na njegov/b zadašn/cab pe/o /n ne mo/i/o, zaio se je vda kača /jndi /z vas/ visoko gor na Obir... Berem, da so pred osemdese-iZm/ /ei/ na iak način pokopa/i na Pri-morskem Gregorčiča...
... Kat/ar s/isim ime Fo/ii Po/ansek pomis/im na iisio do/go vrsio s/oven-skib pesnikov, ki niso raz/ikova/i svojega /iierarnega de/a od javnega de/a za narod, /n v iej časini vrsii so Frnbar, Fevsiik, Pavčar, Cankar, Voranc, Kreft, /čocbek, Kaja/t, Kranjec, Mt/te-/ičeva iid. iid. do Po/anška. De/a/ je za narodno manjšino, za narodne manjšine Evrope, za s/ovensivo, za svobodo. /Ve moremo in ne smemo zameriii pesnikom, ki so zapri/ v svoj sio/p besed in mis/i, dragocena je raz/ičnosi med nami, ioda in v Ce/ovcn, na Koro-skem skoraj ni mogoče Lragače, koi je de/a/ Fo/ii. V /eksikonn ocenjujejo nje-
Tone Partljič
kakor mu je .Sivaraik gr/o MSivari/, ampak iudi o Obirskem, Lepeni, /čoroški. iudio/iudemčasu. ki jepevca za vekomaj zaznaniova/. OtroLLa in janiovska /eia je sin iz pankriske bajie v Lepeni preživ/ja/ v času krvave ribie, nemškega barača. nucisiične apoka-/ipse in nič čudnega ni, da je b;7 njegov spomin „pekoča komemoracija", „krik pobiiib in usire/jenib, doma sežganih", in da se zanj koroška s/ovenska irojica ni g/asi/a oče, sin in sveii dub, ampak kri-ogenj-pepe/...
... Po/anšek je uspeva/ odgnaii kra-gu/ja od zore do mraka, s prijaie/j-sivom, pesmijo, ce/o ša/o, a ga ni moge/
,,Več veselih giasov nam je treba..."
govopoezijo inko/e.' „Piše /iriko s kraji-narsko, /jubezensko, rej/eksivno in narodnosino moiiviko..." Oznaka je iočna in prav čudim se, kako je mogoče v ie /eLs/LografšLe de/inicije sirniii Po/anškovopesem... /čaji/prav žive/ je pesem, ni /oči/ med poezijo in g/asbo, kadar sva bi/a skupaj, je po/ govori/po/ pe/... /Vjegove otožne, a tudi grenke in ostre	pesmi,	njegove
ža/ostne in /jubezenske ga postav/jajo v vrsto pesnikov, kot so Gregorčič, Lenko, Murn, danes pa morda Kantner in še kdo. ZVa Parnasu se pesniki drenjajo, vsak boče kam višje, nekateri prav na vrb, mnogi z vese/jem koga pustijo na pobočju a/i ce/o suvajo navzdo/, saj je na vrbu ob Prešernu res ze/o ma/o prostora. Po/anšek se niko/i ni drenja/ navzgor, svoje pesniško pos/anstvo je razume/ kot izpoved in do/žnost; /ite-rarnipreda/i, mesto v zgodovini itd., to ga ni zanima/o. Morda se bo kdaj kak /iterarni strokovnjak obregni/, da je to neko/iko preveč preprosta /irika, da je razsvet/jite/jska... Poda eno drži, bi/je pravi pesnik, še bo/je po Prešernovo „pevec" in bog bo zagotovo morebitnim Po/anškovim neprijaznim kritikom odvrni/s Prešernovim verzom;
Pusti mojga stavca peti,/ kakor sem mu grto ustvarit,/ Komur pevski duh sem vdihnit,/ ž njim sem dat mu pesmi svoje;/ drugih ne, te te naj poje,/ dokter ne ho v grobu utihnit.
Njegove Grape in sonce, Lipov bogec, Karantanske in druge knjige pa ne bodo priča /e o pevcu, ki je pe/,
- od mraka do dne. Da bi prekri/ bo/e-čino, da bi jo pozabi/, da bi mis/i/ na jutri in ne na včeraj, je od sebe in od nas terja/;
Več vesetih gtasov/je nam treba.../ več vesetih kretenj/je nam treba...
... Po/anšek je „dobro v srcu mis/i/". kar so po/itiku in meje /oči/e, je skuša/ povezovati. Morda je ime/ kake po/i-tične pomis/eke, morda je zameri/ tako imenovani matični domovini, ker je z/osti v pretek/osti zanemarja/a rojake, ki so ostu/i v drugih državah a/i je postav/ja/a krafkoročnejše po/itične ci/je pred narodnostne, vendar zamere ni pog/ab/ja/, raz/ik ni povečeva/, sovraštva ni podžiga/. V tem je resnično /abko vzor mnogim .S/ovencem, na obeh straneh državne meje, kajti prav nikamor ne vodijo razprtije in ce/o sovraštva med pisote/ji, ki jih je na ža/ost ce/o več med Morene/ v /ta/iji in /twtr//7, kot doma. Prav možno je, da nisem sposoben razumeti raz/ogov, ki so najbrž svetovnonazorski in po/itič-ni, toda pos/edice so s/abe. Kakšno večno kuhanje zamer, je to? Kakšno pog/ab/janje prepadov? Baj vendar vemo, komu pride prav/ Kot veste in kot to pridno objav/jajo tuji časopisi, smo v Lugos/nviji v ve/ikih gospodarskih in tudi drugih težavah. Ža/ nismo priča /e finančni inf/aetji, ampak tudi inj/uciji besed, gese/, paro/, po/itičnih izrekov... M/adi so kritični do po/itike, ne verjamejo več praznin; včerajšnjim besedam, zahtevajo besedo „za današ-t Da/je na L. strani/
O resnični podobi škofa Rožmana
V škofovi poslanici, ki je bila 6. maja (daljša) 1941 objavljena v italijanskem in ljubljanskem časopisju na prvih straneh, je bila izražena:
„...najgloblja zahvala v imenu vse duhovščine...
zaradi širokogrudne in skrbne ureditve... Duce,
sprejmite tudi izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja..."
(podčrtal 1. J.)
To sodelovanje je bilo tako tesno, zvesto in učinkovito, da je bil škof v začetku oktobra 1941 (objavil je tudi Slovenec 5. okt. 1941) po Mussoliniju nagrajen z visokim italijanskim odlikovanjem. Pa ne za verske obrede in dela, temveč za tisto, kar se dejansko imenuje narodna izdaja. Namesto v sramoto je bilo to škofu in škofovemu krogu v,ponos'.
Tako škofovo zadržanje, prežeto s hlapčevstvom in izdajstvom, je na verne množice nujno delovalo negativno. Odražalo se je kot hud pritisk zlasti na tiste vernike, ki so že množično sodelovali v Osvobodilni fronti.
ni vnašalo le zmedo, temveč tudi hude zadržke.
Slovenski poročevalec je 29. novembra 1941 prinesel članek, kjer je tudi pisalo:
„... proti slovenskemu narodu, njegovi enotnosti in njegovi osvoboditvi (buržoazni voditelji, kjer je sodeloval tudi škof) pripravljajo obsežno in široko zasnovano zaroto... Slovence bi radi razcepili na tiste, ki so za .Moskvo', in one, ki so za .London' ... Z vsemi svojimi dejanji služijo dejansko in zavestno fašističnim zatiralcem slovenskega naroda..."
Namesto da bi škof ostal na strani svojega bojujočega se ljudstva, je vedno bolj nasedal voditeljem Katoliške akcije.
Katoliško akcijo je klerofašistični del vodilne duhovščine ustanovil že nekaj let pred vojno. Po zlomu zahodnih držav je bilo v glasilu KA „Mi mladi borci" zapisano: „...Komunistično nevarnost uspešno odbiti in njeno silo zlomiti more samo zavedna in močna organizacija, povezana v trdni disciplini. To pa je lahko
samo K A... ki bo naša najboljša četa proti zlim silam komunizma." KA je bila po fašističnem zgledu osnovana kot vojna organizacija. To je ugotovil tudi belgijski duhovnik Kothen, ki je KA prišel proučevat v Ljubljano. Duhovščini je škof govoril:
„Koliko sobratov mi je ta mesec že vzdihnilo: ko bi imeli KA povsod po župnijah organizirano in laične apostole po poklicnih okoljih vzgojene!... Res je! A žal, da prihaja spoznanje pozno. Dolga leta, ko seje KA toliko urgirala od papeža in škofa, se mnogokje kar niso mogli lotiti prepotrebnega dela, ki ga je Bog od nas duhovnikov terjal. Izgovorov je bilo vedno dovolj: ni časa... se ne strinjam z metodo K A v naši družbe... Pridi, Sveti Duh, in pokaži nam vse te in slične izgovore..."
Na duhovniških konferencah, ki jim je prisostvoval tudi škof Rožman, je bilo v letih 1941 in 1942 to poglavitno vprašanje. Ni jim šlo torej v resnici za vero in boga, temveč kako se čim uspešneje boriti proti OF! Nikoli pa se niti z besedo ni nihče
spomnil, da bi se organizirali za boj proti okupatorju, še manj da bi res kaj takega storili. In škof Rožman je podpiral tako smer in dejavnost.
Vse delo OF pa je temeljilo na usmeritvi in boju proti okupatorju. Na osnovi odkritij o delovanju klero-fašističnih skupin in njihovih prenapetih voditeljev, ki so bili tudi v duhovniških oblačilih, je vodsvto OF 30. novembra 1941 poslalo škofu dr. Gregoriju Rožmanu pismo, daljšo spomenico. V njej je vodstvo OF razložilo stališče do vere in do svobode prepričanja, se pravi idejnih nazorov, izreklo pa je tudi željo, naj „bi v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovala tudi duhovščina, če pa to ne, naj bi ostala vsaj nepristranska". Izvršni odbor OF (IOOF) je hkrati tudi prosil škofa, naj s svojim ugledom in vplivom prepreči nevarne pojave, ki se glede odnosa do narodnoosvobodilnega gibanja kažejo med delom duhovščine in v nekaterih organizacijah, pri čemer je bila mišljena predvsem KA.
In ne le to: IOOF je škofu prelagal tudi osebni sestanek, kjer bi se pogovorili o vseh teh vprašanjih. Spome-
nica je bila napisana jasno, vendar vljudno.
Toda - čeprav se je s tem tedaj najbolj ukvarjal Tone Fajfar, eden izmed predstavnikov krščanskih socialistov v OF, čeprav je šlo za usodna vprašanja in sodelovanje Slovencev proti okupatorju, škof ni niti odgovoril...
To je bila velika narodna škoda, kajti poslej so žrtve padale še pogosteje in razkol med škofom in njegovimi ljudmi na eni strani ter med zbranim in zbirajočim se ljudstvom v OF je nevarno zazijal.
Na dlani je. kdo je bil temu kriv! OF, ki se je borila proti okuparotju, prav gotovo ne.
A škof Rožman je na to vabilo vendarle nekako odgovoril! Na nasvet svojih sodelavcev se je še bolj udeleževal raznih okupatorjevih prireditev. In še več: v nedeljo, 30. novembra 1941 je imel v stolnici pridigo, za katero je Slovenec 21. decembra ugotavljal, da je škof s to pridigo pretresljivo naslikal podobo naših dni in današnjih ljudi".
(se rtatAttA/ajc)
O dejavnosti SPD Ceiovec
Slovensko planinsko društvo Celovec ima poleg dežuranja v svoji planinski postojanki „Koči nad Arihovo pečjo" na Bleščeči (vsako nedeljo in ob praznikih) tudi še druge dejavnosti, nam je na vprašanje odgovoril zastopnik SPD Celovec in nam naštel nekaj akcij.
V	nedeljo 23. februarja bo v okviru 14. nacionalnega Smučarskega dneva smučarski tek v Selah.
Dan poprej v soboto 22. februarja se bodo najbolj srčni planinci podali na zasneženi Stol. V dneh od 21. do 23. februarja je namreč že 21. zimski pohod na Stol v spomin na bitko vrhu Stola 20. februarja 1942.
V	nedeljo 2. marca bo že tradicionalni, tokrat že 8. zimski pohod „Ari-hova peč" v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo. Prireditelji so Slovensko prosvetno društvo „Rož" iz Šentjakoba v rožu. Sloven-
sko planinsko društvo Celovec in Slovenska športna zveza. Poleg pohoda s Čemernice do slovenske polaninske postojanke na Bleščeči, bo kot po navadi na Čemernici tudi ljudski tek s smučmi.
Dežurniki na cilju
,,Več veselih giasov nam je treba. . ."
.s3. sfran;)
njo rabo". Zafo /c Mb/m boZ/AmcJno b: nepotrebno, če v neAnfert/t zanre/4A;'/t /nemrn/h rcvijab pojav/jajo gas/a, Ha/F-ča, pobbba predvčera/Jn/e generacije nače emigracije, bi je, ne /e izgubila vojno, ampak „ceio .svojo stvar"... Če smo kritični bo beseb .,naJ;7t", boonib, kiso v največji slovenski preizkušnji zmagali, tebaj smo še bolj kritični in skeptični bo onib, ki niso mogli in smeli počakati csvobobiteijev... IVobenega razloga ni, ba bi jim prav slovenska literatura bajala roko... /šes bunašnji čas izbaja iz včeraj, toba oči moramo upreti naprej in ne nazaj. Če bočete, boseči moramo spravo v sebi, si naliti čistega vina zgobovine in pribobnosti, toba vsaka nostalgija po preseženem je otročja in smešna in nepotrebna. Zakaj bi ne ravnali kakor pevec, o katerem banes govorimo? Zakaj bi ne prisluhnili njegovi pesmi? iVe pa pesmi sovraštva. /tli nas ni tubi Prešeren opozoril preb ..razprtijami očetov"? Prav zato se mi zbi banašnji večer po svoje prelomen in simboličen in na moč koristen. Menda je prvič, ba obe kulturni organizaciji pripravljata skupno proslavo slovenskega kulturnega praznika, bivala jima za to posrečeno ibejo. Hvala tubi Polanska, ki jo je s svojim beiom in življenjem omogočil. Prav zato, ker je bil ..ljubski", pošten, pokončen. Vede/ je, ba živi banes, v tej Evropi, v bržavi /Ivstriji kot -Slovenec. Slovenci rabi ne brez razloga tarnamo, ba smo bobriž na borzi svetovne zgobovine, ba so z nami v St. Germainu, na /alti, v Parizu kupčkali kot pri hazarbu. In žrtev takega stanja ste pravzaprav vi, zamejski Slovenci, o katerih smo še v bajcu 1943 sanjali, ba bomo skupaj v eni bržavi... Poba še a.;odne/Ja je najbrže tubi bruga, ravno tako ne več nova misel, ba se ne moremo vebno izgovar-
jati prebvsem s tem, kaj beiajo brugi z nami, ampak je pomembneje, kaj počnemo Slovenci sami s seboj. Zagotovo/ A"aj je s slovensko zavestjo, če smo pozabili, ba je S. jebruarja 1S32 pisal Prešeren Čopu svoje prvo pismo iz Celovca in potem še številna bruga, če smo pozabili, ba je Cankar imenoval Prst pljuča slovenskega naroba, ba je Celovec zibelka naših literarnih revij in poznamo banes obe mesti samo kot bva nakupovalna centra? Kakšen bes nas je obsebel? Pes, v zabnjem času lahko, naj rečem neskromno, tubi po zaslugi slovenskih pisateljev, govorimo o močnejšem narobnem zavebanju in obgo-vornosti, veliko govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, izhajajo nove knjige o Koroški, vaši publicisti s svojimi spisi razkrivajo nove bimenzije tukajšnjega slovenskega življenja; Cipnš, Panuš, Kokot, Messner, Hartmanova, Prnnč, pokojni Polanšek so integralni bel slovenske književnosti, njim se priključujejo božica Čertov, Maja Haberlap, banko Ferk, Fabjan Hajher, Cvetka Fipuš itb. itb. Žal so le štirje, obkar smo pokopali Foltija, člani slovenskega pisateljskega Društva. Naj izrabim to priložnost in jih povabim v našo srebino, saj je v Ljubljani na Fomšičevi 12 tubi njihov bom.
Vrnimo se k Poianšku in njegovi pesna/ Že šest mesecev leži pokopan na Obirskem.
Nekoč je zapisal
Glej, vrh Obirja sam stojim, zbaj bi lahko njegov verz popravili v Vrh Obirja sam ležim, pozbravijam te koroška bomovina. Po pesem ste peli tubi na njegovem pogrebu in peli jo boste, bokier bomo živeli Slovenci na obeh straneh Karavank; torej vebno, saj je bil tubi Polanšek tisti, ki je obgo-vor nasilnikom in pesimistom meb nami zapisal ..slovenske smrti ni".
V nedeljo 6. aprila se bodo naši turni smučarji udeležili turnega smuka z Mačenske planine (Klagen-furter Hutte) do Johannsen Ruhe/ Trate (če bo dovolj snega pa celo do gostilne Stouhtitte). Organizator tega turnega smuka je Osterreichischer Alpenverein/Avstrijsko planinsko društvo.
Marca meseca vabi Slovensko planinsko društvo ljubitelje zimskega športa na smučanje na Voglu nad Bohinjskim jezerom. Točen datum bodo še pravočasno objavili.
Iz teh nekaj podatkov, ki smo jih prejeli, lahko razberemo, da našim planincem zima ni čas počitka. Zlasti dežurniki imajo pozimi trdo delo, saj se morajo tudi v debelem snegu „pre-riti" do svoje planinske koče, kjer imajo vremensko postajo. Delo, ki ga opravljajo, je v tem. da vsak teden izmerijo količino padavin, debelino snega ter ugotovijo temperaturo in vlago. Slednje - temperaturo in vlago celega tedna izmeri oziroma zapiše avtomatična naprava na posebnem listu, tako da dežurniki vedo za vsako uro v tednu, kakšna je bila takrat temperatura in vlaga. Ta list je treba vsak teden ob nedeljah zamenjati z novim. Seveda ni to edina naloga, ki jo imajo dežurniki. Oni nudijo tudi vsakomur, ki ga zanese na planino zavetje, pomoč in pa tudi vroč čaj. Skratka koča je na razpolago vsakomur
Potovanje
s "Sončnim viakom"
Arbeitsgemeinschaft Sonnenzug / Delovna skupnost Sončni vlak bo od
29. maja do 1. junija 1986 omogočil 310 avstrijskim in 50 inozemskim gibalno oviranim (Behinderte) potovanje s „sončnim vlakom". Pot bo tokrat vodila z Dunaja preko Salzburga, Innsbrucka in Reute v Friedrichs-hafen ter preko Bodenskega jezera v Konstanz, kneževino Liechtenstein in Južno Tirolsko (Meran, Božen) nazaj na Dunaj.
Poleg avstrijskih gibalno oviranih iz vseh zveznih dežel, je še, kot že omenjeno, 50 takšnih iz 7 -- 8 drugih držav, tako da bo posadka „sončnega vlaka" predstavljala mednarodno skupnost ljudi, ki ne pozna meja.
Delovna skupnost ..Sončni vlak" že 22-ič organizira takšno krožno potovanje, ki je povezano z velikimi denarnimi sredstvi. Zato je prisiljeno potrkati v javnosti za podporo. Kdor ima razumevanje in privošči tem prizadetim ljudem nekaj veselja, naj pomaga z denarno podporo. Denar lahko prenakažete na vseh poštah na konto 4236083, z geslom „Sonnen-zug".
Pozor! Gibalno ovirani imajo še možnost udeležiti se omenjenega potovanja. Pogoj pa je, da so interesenti drugače zdravi ter da se v vlaku lahko gibljejo brez vozička (da lahko sedijo v kupeju). Pismene prijave: ..Sonnenzugskomitee", Floragasse 4/ 1/2,1040 Wicn.
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1986/87 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, v času od 10. do 28. 2. 1986, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijan-stva.
2.	Sprejemne izpite bo treba deiati prijavljenemu učencu ie v izjemnih primerih in sicer iz siovenščine, nemščine in matematike. Odiočiino bo ietno spričevaio. Termin za sprejemne izpite: sreda, 2.juiijal986.
3.	Konec maja 1986 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo, Nato bo rav-nateijstvo gimnazije pravočasno obsvetiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veijajo podobna praviia. Proporočijiv je v tem primeru razgovor z ravnateijem. Pretop iz giavne šoie v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski
pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence, Prof.-Janežič-Pi. 1,9020 Kiagenfurt/Ceiovec.
Ravnate//:
c/c. Reg/na/c/ Vospernik /. r.
Ljudske univerze
gradiščanskih Hrvatov se uveijavijajo
Pred kratkim je imela Narodna visoka škola Gradiščanskih Hrvata/ Ljudska univerza Gradiščanskih Hrvatov v Eisenstadtu/Železnem svoj občni zbor. Obračun te univerze je pokazal razveseljive rezultate, ki se odražajo v zelo živahni dejavnosti na področju izobrazbe odraslih.
V vseh predelih Gradiščanske je N.V.Š.G.H izvedla 25 tečajev za hrvaščino, katerih se je udeležilo skupno 308 ljudi. Polega teh tečajev je bilo na razpolago še 20 dobro obi-
ČEST1TAMO
Pred dnevi je Jožko Einspieier, absoivent Siovenske gimnazije v Ceiovcu, na dunajski univerzi promovira! za doktorja medicine.
Mlademu zdravniku iskreno čestitamo z najboijšimi žeijami za prihodnost.
skanih predavanj, ki so jih imeli akademiki hrvašne narodne skupnosti na Gradiščanskem. Še posebno so bila sprejeta dia-predavanja na medicinsko temo z diskusijo.
Tudi na publicističnem področju so gradiščanski Hrvati zelo aktivni: v minulem maju so se v javnosti predstavili z dvojezično informativno brošuro (hrvaško-nemško), katere naklada znaša 12.000 izvodov. Tik pred božičem je izšel še majhen besednjak (nemško-hrvaški) najvažnejših izrazov iz pravnega in upravnega območja (naklada 3.000 komadov).
Za leto 1986 načrtava ljudska univerza gradiščanskih Hrvatov z njenim ustanoviteljem in predsednikom dr. Herbertom Gassnerjem izdajo moderne, izrecno za potrebe izobraževanja odraslih prirejene hrvaške učne knjige. Zaključno naj še zapišemo, da ima ljudska univerza gradiščanskih Hrvatov okrog 500 aktivnih članov, ki so pomemben faktor v izobraževanju odraslih.
Prireditve
REBERCA
SEMINAR ZA DRUŽINE -„NAUČ!MO SE NOVO PESMICO"
v soboto 15. 2. 1986 od 9. do 18. ure v Mladinskem centru na Reberci Prijave sprejemata:	KKZ, Viktringer
Ring 26. tel.: 0 42 22/51 25 28-23 ati 24 Referat za družino pri Katoliškem delovnem odboru. Viktringer Ring 26, tel.: 042 22/51 11 66
Prireditelja: KKZ in Referat za družine pri Katoliškem delovnem odboru
ŠENTJAKOB V ROŽU „V DVOJE NA POT! V ŽIVLJENJU"
(Dvojezični tečaj za mlade pare, zaročence in mlade zakonce) v soboto 22. 2. 1986 (pričetek ob 9. uri) in v nedeljo 23. 2. 1986 (sklep ob 12.30 uri) v farnem domu v Šentjakobu v R.
Referenti: dr. Peter Smolnig kot zdravnik, Jože Kopeinig kot duhovnik, Francka Kropiunig in Janko Merkač kot mož in žena, dr. Tomaž Partl kot pravnik. Prireditelj: Referat za družino pri Katoliškem delovnem odboru
SPD ..Srce" v Dobrli vasi vabi na
igro v dveh de!ih (premiera) - LUC!JA
v nedeljo 16. 2. 1986 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dobrli vasi
TEČAJ ZA ZAKONCE - TEMELJ!
ZAKONSKE !N DRUŽ!NSKE SREČE
*	V soboto 15. 2. 1986 od 9. do 17. ure v župniščuvGaliciji
*	V nedeljo 16. 2. 1986 od 8.30 (skupen zajtrk) do 16. ure v župnišču oz. mežna-rijivBilčovsu.
Prireditelj: Referat za družine in katoliško
prosveto
Zveza slovenskih žena in Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabita na
ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE O V!RALN!H !NFEKC!JAH -PREHLAD, !NFLUENCA (GRIPA)
v ponedeljek 24. 2. 1986 ob 19. uri v COOP-restavraciji v Borovljah
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na
!4. NAC!ONALEN SCHDVANDERTAC/ !4. SMUČARSK! MLET
v nedeljo 23. 2. 1986 Start: ob 11. uri ob cesti na Šajdo Proga (loipa) je dolga 5 kilometrov. Odrasli jo morajo prehoditi v 1. uri, šolska mladina pa v 1.15 uri
Kdor doseže ta čas (kar res ni problem), prejme za nagrado medaljo
KONCERT KLAS!ČNE GLASBE
#	v petek 21. 2. 1986 v Mestni hiši v Borovljah. Nastopajo: Danica Kežar. Stanko Polzer. Ludvik Karničar, Janez Gregorič, Andrej Varl, Andreja Močilnik, VolodjaBalžarolski in Roman Verdel.
*	v soboto 22. 2. 1986 ob 19.30 uri v farnem domu v Šmihelu. Nastopajo: Danica Kežar, Stanko Polzet , Ludvik Karničar, Janez Gregorič, Andreja Močilnik, Gabriel Lipuš, Marija in Lucija Feinig
Prireditelji: SPZ in krajevni društvi
GLOBASNICA
^ALKOHOL MED MLAD!M!"-(V okviru akcije Katoliške mladine -„Dobra volja brez alkohola")
Kraj: gostilna JUENA na Čepičah Čas: v petek 21.2. 1986 ob 19.30 uri Predava: dr. Jože Ramovš Prireditelj: Katoliška mladina
REBERCA
„Ž!V!JENJE PO ŽIVLJENJU" -referent dr. Andrej Kajžnik
v nedeljo 23. 2. 1986 od 8. do 17. ure v Mladinskem centru na Rebrci Cena: 100 šil. (zajtrk, kosilo, malica) Prireditelj: Podjunska baza (PoBa) Katoliške mladine
ŠMIHEL
DEKAN!JSK1 SESTANEK
v ponedeljek 17. 2. 1986 ob 20. uri v šmi-helskem župnišču
Prireditelj: Podjunska baza Katoliške mladine
Alpski klub ..Obir" na Obirskem vabi na
LSMUK
v nedeljo 16. 2. 1986 ob 13. uri pri Cimpa-serju
Trening samo v soboto 15. 2. od 14. do 16. ure
Razglasitev nagrad pri Kovaču
GLOBASNICA
!gra: LUC!JA
v nedeljo 16. 2. 1986 ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici
Gostuje igralska skupina SPD ..Srce" iz Dobrlevasi ,
Režija: Silvo Ovsenk - asistent: Franc Podrečnik
Prireditelj: SKD Globasnica
CELOVEC
OBČN! ZBOR SPD „B!SERN!CA"
v četrtek 20. 2. 1986 ob 19. uri v prostorih SPZ (sejna soba), Tarviserstr. 16 v Celovcu
B1LČOVS
„VEČER V Č!TALN!C!" - Igra
vsoboto 15.2. 1986ob20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu
Gostuje igralska skupina AG Vrba. Vrblje pri Zahovcu
Prireditelj: SPD ..Bilka" Bilčovs
VOGRČE
KONCER!-
OD PLIBERKA DO ! RABERKA
v soboto 1. 3. 1986 ob 19.30 pri pri Florjanu v Vogrčah
Prireditelj: SPD ..Edinost" Pliberk
VAŽN! !N! ORMA! !VN! S! STANK!
#	vsoboto 15.2. 1986obl9.urivPosojil-nici Pliberk
Prireditelji: Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in krajevna prosvetna društva #v torek 18. 2. 1986 oh 19.30 uri v gostilni Pušnik v Ločah
*	v petek 21. 2. 1986 ob 18. uri v hotelu Obir v Železni Kapli
CELOVEC
Predstavitev dvojezičnih izdaj
PREŠERNOVEGA SONETNEGA VENCA - (ilustrira! Valentin Oman)
v torek 18. 2. 1986 ob 19. uri v Mohorjevi knjigarnivCelovcu
Osrednji odbor NSKS sklicuje v smislu pravil
REDN! OBČ N! ZBOR NSKS
v soboto 23.3.1986 ob 14. uri v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu, !<).-Oktober-Str. 25
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" Škofiče vabi na
OBČN!ZBOR
v soboto 15. 2. 1986 ob 19.30 uri v otroškem vrtcuvPapračah pri Škofičah
MENJAVA DENARJA
Stanje v četrtek 13. februarja 1986
Za 100 dinarjev dobite	4.00 šil.
Za 100 dinarjev plačate	5.25 šil.
Za100lirdobite	0.99šil.
Za 100 lir plačate	1.05 šil.
Za 100 mark dobite	694.00 šil.
Za 100 mark plačate	710.30 šil.
Našemu rojaku Rudiju Gaiobu v spomin
4. februarja je stala na gozdnem pokopališču v Mežici veiika množica ijudi, da se poslovi od človeka, ki ni bil le za svojo ožjo okolico, temveč za mnogo širši svet slovenskega ozemlja pomembna osebnost. Bil je to naš koroški rojak Rudi Galob, rojen iz znane Markove družine na Bmci.
18. aprila 1900 se je rodil v tej zavedni hiši in rasel v dolini pod mogočnim Dobračem v nadebudnega mladeniča, ki je obetal veliko podporo kulturnemu in političnemu življenju tedaj narodnostno zelo razgibane okolice naše spodnje Zilje.
Kot mlad učiteljiščnik se je že zastavil za pravice svojega ljudstva v letih 1918 do 1920 v svojem domačem kraju, na mestu svojega šolanja v Celovcu in posebno še v Kotmari vasi
MMena Grobfacher obhajata 65-)etmco
Včeraj je dolgoletna predsednica Zveze slovenskih žena Milena Gro-blacher iz Škocijana obhajala 65. živ-tj^njski jubilej. Ob njenem prazniku je bila deležna številnih čestitk od blizu in daleč, saj je obče znana iniciativna in prizadevna narodno politična delavka.
1 okrat ne bomo pisali o njenih zaslugah v dobrobit naše narodne skupnost o tem smo pisali ob njeni 60-letnici, pač pa ji tem potom ob njenem prazniku iskreno čestitamo z najboljšimi željami ter da bi še nadalje bila tako prizadevna za našo pravično stvar.
Številnim čestitkam se pridružuje tudi
uredništvo Slovenskega vestnika
z ustanavljanjem narodne straže, organiziranju plebiscitnih shodov in raznih akcih kulturnega in političnega značaja, da si je nakopal sovraštvo vseh zagrizenih nasprotnikov naše narodne skupnost, ki so ga vrgli iz celovškega učiteljišča in je moral tudi po končanem plebiscitu, kakor mnogi naši rojaki, zapustiti svojo domovino, da se reši srditega zasledovanja podivjanih nemškonaciona-lističnih tolp tedanjega „Volkswehr-a".
V Ljubljani je nato zaključil šolanje za učitelja in v letu 1921 nastopil svojo
prvo službo v Mežici, ki mu je postala nova izvoljena domovina.
Tako se je vključil tudi tam v kulturno in politično delo, postal član in organizator SOKOL-a, planinskega društva in prosvetne dejavnosti, za katero je imel kot učitelj posebno sposobnost in nagnjenje. Od vsega začetka se je v prosvetni dejavnosti povezoval s svojimi koroškimi rojaki in vzdrževal vezi s pevskimi zbori Fol-tija Hartmana in domače Brnce, ki so gostovali v Mežici in utrjevali vezi med Koroško tu in onstran meje.
Nešteta so bila področja njegove iskrene zagnanosti po izobraževanju ljudi. S svojo pedagoško sposobnostjo ni vzgajal le mladi rod v šoli, kjer je postal upravitelj in v otroškem vrtcu, ki ga je z očetovsko vnemo oskrboval. Svojo izobraževalno težnjo je posvetil tudi gospodarskemu življenju. Bil je med ustanovitelji Sreske gospodarske poslovalnice v Mežici, posredoval je gospodarjem znanje o vrtnarstvu in sadjarstvu in še prav posebno o čebelarstvu, h kateremu ga je sililo neko podedovano nagnjenje, kajti tudi njegov oče na brnškem domu je bil zapisal svoje življenje čebelam. Širom Mežiške doline je ustanavljal čebelarska društva in uril čebelarje v znanju te panoge, da se ga še danes hvaležno spominjajo.
Skozi preganjanja in zapore nacistične strahovlade je vodila njegova pot za časa okupacije in komaj je zasijala po krvavi moriji svoboda, najde njegova neutrudna sla po množičnem delu široka področja, kjer lahko raz-troši svoje sile in jih posveti spet organiziranju po vojni uničenega gospodarstva, kulture in pedagoških panog doline, ki mu je postala druga domovina. Najdemo ga kot tajnika in blagajnika občine, upravnika šole in otroškega vrtca, odbornika krajevnega sindikata in odbora osvobodilne fronte in kasneje odbora SZDL, kjer prevzame tudi funkcije kulturno-pro-svetnega referenta. Spet je prisoten v skorajda vseh gospodarskih organizacijah doline in širše pokrajine od Dravograda in Slovenj-gradca do Ljubljane, kjer po svojih neizčrpnih močeh svetuje, organizira in deluje v gradnji in izpopolnjevanju novih struktur, nastajajočih v novi socialistični državi.
Konjiček pa mu ostane ukoreninjena nagnjenost do čebelarstva, kjer se posebno zavzema za organizirano zatiranje kužnih bolezni čebel. Temu področju se posveča z vso vnemo in mu ostane privržen do zadnjega dne. Zlata čebela, znak neutrudnega dela, ki jo je prejel za svoje zasluge, je simbolična prispodoba njegove neu-
morne delovne energije, ki mu je bila dana in mu je dajala vedno nove pobude vsestranske kreativnosti vse do zadnjih dni njegove visoke starosti, ki jo je lahko doživljal s ponosom na retrospektivo svojega iniciativnega nemira in dela polnega življenja.
Dolga vrsta govornikov političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Mežiške doline, ki so ob zadnjem slovesu počastili njegov spomin, je potrjevala, da je odhajal človek, ki je globoko zaoral brazde v svojem izvoljenem domačem kraju in zapustil za seboj sledove, ki bodo še dolgo pričali o njegovem plodonosnem delu in jih bo čas le težko prerasel.
Spoštovanemu učitelju so zapeli drobni glasovi najmlajših njegove nekdanje šole v poslednji pozdrav in ob odprtem grobu je zadonela pesem pevskega zbora ,.Rož - Podjuna -Žila..." kotznamenje njegove najtesnejše povezanosti s celovito koroško domovino - od zibelke na Zilji, preko Roža in Podjune do kraja njegove zadnje poti v dolini Mežice. „Preču-den cvet v grapi črni..." je končal s pretresljivim koncertom mogočne godbe na pihala žalni obred in zapustil v srcih vseh globok in nepozaben občutek, da je odšel človek, ki je zapustil svoji srenji bogato in plodno setev ter neizbrisen spomin.
h SPD „Dobrač" na Bmci
vabi na komedijo v treh dejanjih
Kraj: Kuttumi dom na Bmci
čas: sobota, 15. februarja 1986, ob 19.30 uri
Prisrčno vabijeni!
Občni zbor SPD ,,Bilka" v Bilčovsu Obračun bogate kulturne dejavnosti
Tonti Gasser je novi predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Bi)ka" v Biičov-su, podpredsednika sta Franci Krušic in mag. Anica Gasser, tajnica Rina Kropivnik, namestnica Micka Miškuinik, medtem to sta za biagajniške posle odgovorna Gregor Reichmanu in Rezi Vaientinič. Skrb za deset referatov je prevzeio dvajset odbornikov, ki bodo v bodoče skupno z giavnim odborom nositi odgovornost za stovensko kutturno dejavnost v Bitčovsu.
Udeležba občnega zbora ..Bilke" (nad sedemdeset ljudi) je potrdila, da se naši rojaki v Bilčovsu živo zanimajo za kulturno delo v bilčovski občini. Razvejenost dela je prišla do izraza v delovnih poročilih, ki sta jih podala predsednik Rupert Reichmann in Cilka Miškuinik. Društveni odbor je od zadnjega občnega zbora (19. 2.1984) do 7. 2. 1986 imel 20 sej, ki so tudi odraz številnih prireditev, ki jih je društvo organiziralo v zadnjih dveh letih. Naj med njimi omenimo igro Poslednji mož, mate-
ČESTITAMO!
Ančka Schuschu iz Hodiš je pred dnevi obhajala 75. življenjski jubilej.
Želimo ji vsenajboljše, predvsem pa zdravje.
Številnim čestitkam se pridružuje uredništvo Slovenskega vestnika
rinski proslavi, kulturne večere, rožanski izobraževalni teden, razstava koroške panjske čelnice, diskusijo o šolstvu, plesni tečaj, večer pripovednikov, šahovski turnir. revijo pokaži kaj znaš, društveni izlet in druge prireditve, zlasti gostovanja igralskih skupin z Radiš, Brnce, in lutkarjev iz Celovcu.
Novo izvoljenemu odboru je v imenu občine čestital župan Hanzi Ogris, ki seje društvu zahvalil tudi za bogato kulturno dejavnost in poudaril, da društvo v občini opravlja pomembno kulturno poslanstvo. Občnemu zboru je prisostvovala tudi kulturna referentka občine Stefi Ouantsch-nig. Kot zastopnik Slovenske prosvetne zveze je spregovoril tajnik dr. Janko Mal-
V prometni nesreči umri znani kirurg dr. Marko Godina
Prejšnji petek se je med Višnjo Goro in Ljubljano pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta zgubila življenje svetovno znani kirurg dr. Marko Godina (43) in njegova žena Vesna (28). Nesreča seje zgodila pri prehitevanju nekega avtobusa, nasproti pa je pripeljal avto dr. Godina. Posledica trčenja je bila grozna, dr. Godina in žena sta bila na mestu mrtva, medtem ko se vozaču prehitevajočega avta ni skoraj nič zgodilo, samo njegova sopotnika sta bila lažje ranjena. Avto je vodil Gottfried Zudermann z Obirskega pri Železni Kapli. Baje je zaradi tega tako neprevidno prehiteval, ker je hotel dohiteti svoje sošolce slovenske gimnazije, ki so se z avtobusom peljali v Medjugor-
je-
le, ki je za zgled postavil pokojnega Janka Ogrisa, saj je on postavil temelje kulturne dejavnosti v Bilčovsu, kjer je SPD „Bi!ka" nudila možnost in prostor vsakemu, ki mu je bilo delo za narod blizu. To mu je uspelo tudi v težkih časih, posebno ko so med nami bila velika nazorska nasprotja in ko je cerkev izvedla ekskomunikacijo. Tedaj se je Janko Ogris skupno z župnikom Štihom odločno postavil proti takemu ukrepu cerkve. Janko Malle je ob tej priložnosti nakazal tudi nove oblike dela, ki ga razvija SPZ. zlasti na področju tehničnih možnosti kot je snemanje na video trak, ker omogoča beležke pričevanj in s tem ohranjanje važnih zgodovinskih podatkov.
V živahni diskusiji je prišlo do izraza, da društvo ..Bilka" tudi v bodoče želi delovati z vsemi kulturnimi dejavniki v občini in tako ostati zvesta svojemu načelu: biti odprta na vse strani. Isto odprtost seveda pričakuje tudi od drugih, zlasti cerkve, saj društveni zbor redno sodeluje pri mašah in drugih cerkvenih obredih. Za tako sodelovanje je priravljen tudi obnovljeni mladinski pevski zbor, katerega vodstvo je prevzel prof. Jožko Kovačič.
P!es in pust pri ,,Danici"
14. ples Danice 1. februarja v Kulturnem domu Danica v Šentprimožu ni bil samo velikega združevalnega pomena. Kot vsi vedo, je takšen ples pomemben tudi za okrepitev društvene blagajne. S tem laže izvedemo manjša popravila v Kulturnem domu in ga lažje ogrevamo.
Toda ker je L februarja dopoldne precej snežilo smo se že bali za obisk. Zvečer pa so predvsem domačini napolnili dvorano in stranski prostori do zadnjega kotička. Priljubljenost našega plesa je res velika. Nabito polna ni bila samo društvena koča pri Micki, kjer so gostje prijetno pohav-žvali, gosto je bilo tudi na plesišču, kjer so se ob vižah ..Veselih hmeljarjev" iz Celja vrteli vsi tisti, ki so jih srbele pete.
S pomočjo številnih podjetij in privatnikov pa smo sestavili srečolov.
Z žrebanjem in srečkami pa so si gostje osvojili številne velike in manjše dobitke, ki so jih prispevali podjetja in privatniki iz okolice. Za razvedrilo so poskrbeli tudi udeleženci plesnega tečaja, saj so pred polnočjo uprizorili na plesišču pravi dis-covihar.
Na pustno nedeljo pa je društvo priredilo ples za otroke. V Kulturnem domuje bil eden lepše našemljen od drugega. Peli so, plesali in se zabavali s skupinskimi igrami. V Šentprimožu smo pač veseli ljudje.
Franc Petek
SPOMINI
48
Kljub temu sc pozneje stvar s priključitvijo slovenske politične organizacije k VF ni izvedla popolnoma po prvotni zamisli mladih.
O nameravani politični likvidaciji manjšine sta bila inlormirana tudi dr. Villan in dr. Besednjak."^ Slednji je o tem govoril s Korošcem in ta je od slovenskih klerikalcev na Koroškem odločno zahteval, naj obdrže Slovensko prosvetno zvezo in ji dajo značaj predstavnice manjšine. V tem smislu je potem dr. Tischler prišel v odbor Vatcrkindische Front kot predsednik Slovenske prosvetne zveze in je bil tam priznan za predstavnika slovenske manjšine. Kot takšen je dr. Tischler šel potem na manjšinski kongres predstavljat slovensko manjšino na Koroškem.
S tem, da je bila rešena stvar pristopa k VF, je tudi Politično društvo izgubilo še tisti pomen, ki ga je dotlej imelo. Naš notranji položaj se je zelo močno zaostril v času, ko je bilo ljudsko štetje. Jaz osebno sem bil le še privesek, slej ko prej sem bil še lastnik lista, v pritličju Mohorjeve hiše smo imeli še pisarno in uredništvo, v bistvu pa sem bil popolnoma odrezan. Na terenu so proti meni jako močno agitirali in na splošno so me označevali, žal tudi s slovenske strani, kot iredentista. Očitali so mi
da sem vodil iredentistično politiko in bila je dejanska nevarnost, ko so Hcim\vehrovci prevzeli oblast v roke, da z menoj fizično obračunajo. To so tudi v resnici poskusili.
V Velikovcu je tedaj delovala pretepaška skupina, ki je sistematično napadala politične nasprotnike. Pred njihovim napadom me je obvarovalo samo naključje. Pripravili so se namreč neko jutro, da bi vdrli v mojo hišo in z menoj obračunali. Naša gospodinjska pomočnica, kije sicer vsako jutro že zgodaj odpirala hišna vrata, je prav tisto jutro zaspala, tako da so napadalci, ko so se pojavili ob petih zjutraj pred hišo, našli vežna vrata zaklenjena. Ker očitno niso hoteli vbujati obče pozornoti, so potihem zopet odšli, ne da bi kaj opravili. Nekdo, ki se je tega pohoda udeležil, mi je pozneje osebno povedal, v kakšni nevarnosti sem tedaj bil. Po tem neuspehu pozneje česa podobnega niso več poskušali.
To se je zgodilo nekako v času ljudskega štetja leta 1934. Ljudsko štetje je imelo še bolj ko vsa prejšnja avstrijska ljudska štetja namen število Slovencev na Koroškem zmanjšati kar največ mogoče in v ta namen so štetje izvedli naravnost na škandalozen način. Sklenil sem zato sestaviti pritožbo na Društvo narodov. O stvari pa sem razpravljal tudi s tedanjim predstavnikom jugoslovanske vlade v Ženevi. Ta mi je takšno pritožbo odsvetoval, češ v teh razmerah to pomeni, da s tem sami sebe likvidirate. Ta nasvet pa me od mojega sklepa ni odvrnil in tako sem osebno podpisal tisto pritožbo, ki je odšla na Društvo narodov. S tem sem se nekako afirmiral pred svetom in morda bo držalo, da se zaradi tega odslej niso več upali nastopati odkrito proti meni.
Ko že govorim o tej pritožbi, naj omenim, da smo pri redakciji napravili napako, imenovali smo občino, ki dejansko ni obstajala in avstrijski zastopnik oz. avstrijska vlada so se potem sklicevali na to, češ da niti formalno nismo pritožno pravilno oz. utemeljeno sestavili. Odgovarjali smo, daje takšno očitanje otročje, ker se izgiba bistvu vprašanja.
S pritožbo na Društvo narodov sem si nekako zavaroval hrbet, drugače pa seveda nisem mogel več priti na zeleno vejo. Tako imenovano manjšinsko politiko na Koroškem so popolnoma odstranili, vse skupaj je ptecej zaspalo. Vendar pa tradicijo misli na slovence kot na narodno manjšino ni bilo mogoče docela izbrisati, tudi ne v krogu katoliških Slovencev. VF in krog Katoliške akcije so si zato močno prizadevali, a niso uspeli, tako da so končno nekako resignirano izdali geslo, češ pustite jih, naj se svetovno nazorsko izživljajo, vodstvo stvari pa imamo tako mi v rokah. Tudi to, da so Tischlerja morali priznati kot oficialnega zastopnika manjšine, je bila določena koncesija, ki je ustrezala dejanskemu razpoloženju ljudi na podeželju, ki absolutne spojitve z VF niso hoteli.
Mladi so mislili, da so dosegli, kar so hoteli in ob obisku Schuschnigga v Celovcu so nekateri krogi od navdušenja kar noreli. Schuschnigg je sicer sprejel slovenske zastopnike, vendar nikoli nisem bil zraven. S Schuschniggom nisem imel nobenih vezi, nisem ga poznal in nikoli nisem imel z njim kaj opravka. Pri obisku leta 1935 mislim, da tudi Starca ni bilo zraven, ker tedaj že ni več bil poslanec. Verjetno so tam nastopali Vinko Zwitter, Bluml in Tischler.
(Se nadaljuje)
			L A ^ i
Za stadkost in zdravje
Okus p o medu
Boian moški je siten moški
Imate doma lonček medu? Seveda, saj nam je ostalo v krvi, da pravo gospodinjstvo ne more brez medu. Pa veste, da je bil med svoje čase sladkost brez primerjave? Šele okrog leta 1700 so čebele dobile resnega tekmeca v nasadih sladkornega trsa in sladkorne pese. Prej pa so stari Grki mešali svoje vino z medom in na ta način pripravljali „nektar bogov". Stari Slovani so iz medu varili medico. V srednjem veku so pekli torte in piškote na osnovi medu, ker sladkorja ni bilo. V domačih zdravilnih receptih pa ima med od nekdaj pomembno vlogo.
Medeni kruhki
PotreAM/efno: 300 g n:oAe, 2 z/ici meda, 7 ziico o/ja, .ščepec .s*oA, 23 g Avasu, wa/o vode.
Priprava. 3 are, če všfe/emo sAaja-n/e. Peka. 30 minnt.
Skrbno premešamo moko, med, olje, sol in kvas, ki smo ga raztopili v kozarcu mlačne vode. Počasi dolivamo vodo in mesimo, dokler ni testo gladko in primerno mehko. Oblikujemo 10 majhnih, ploskih kruhkov, jih položimo na namaščen in pomokan pokač, ter pustimo, da shaja vsaj dve uri. Potem damo pekač v ogreto pečico in pečemo pri predejšnji vročini približno 30 minut. Kruhke ponudimo še tople.
Domača medica
Potrebujemo.' 7 /aer 30-cdstotnega a/AoAo/a, /apmo dveA pomaranč, 600 gramov meda, 2 nag/jev; žbici, ma/o cimeta, 600 g vode.
Kuban/e.' 70 minut.
Bolečina v križu je tako pogost pojav, da se z njim v življenju prej ko selj sreča veliko ljudi. Po izkušnjah lahko trdim, da najmanj vsak deseti pacient prihaja v ordinacijo zaradi težav, ki jim pravimo lumbalgija. Izraz žal pacientu, pa tudi zdravniku kaj prida ne pove. Vzrok tiči v tem, ker ne gre za neko točno definirano bolezen, marveč za enotno poimenovanje raznoterih bolezni, ki jim je skupna bolečina v križu. Za diagnozo so zato potrebne še številne preiskave, zlasti laboratorijske in radiološke.
Za začetek se spomnimo, da je hrbtenica nadvse pomemben del ogrodja, ki daje telesu oporo. Nenehno je izpostavljena vsem mogočim pritiskom in nategom, ki kvarno vplivajo na vzajemno igro njenih sestavin: vretenc z velikimi in malimi sklepi, medvretenčnih diskov, vezi, mišic, živčevja itd. Zato bodo med najpogostejšimi vzroki bolečin v križu okvare, poškodbe in bolezni le-teh. Okvare so lahko že ob rojstvu, lahko so pridobljene v razvojni dobi, ali pa nastanejo kasneje zaradi poškodb, neprimernih obremenitev, obrabe in raznih bolezni, med katerimi zavzemajo pomembno mesto sklepni in nesklepni revmatizem. Prirojene in v dobi rasti pridobljene okvare hrbtenice imajo to posledico, da se ta nepravilno razvije in krivi. Tako spremenjena je mnogo bolj dovzetna za škodljivosti in obrabo. Tudi „obraba" naredi hrbtenico bolj občutljivo za bolečino. Pri tem so, bodisi prizadeti veliki sklepi (spondiloze) bodisi mali (spondilar-troze), ali pa medvretenčne ploščice. Če slednja zdrkne iz ležišča in pritiska v hrbtenični kanal, povzroči tako hudo bolečino, da bolnik otrpne kot
Žlica medu in skodelica vročega mleka pomagata pri angini in vnetem grlu. Kadar se opraskamo ali ranimo, namažemo rano z medom, pa se bo hitreje celila in se ne bo vnela. Medje tudi sijajno zdravilo za vse, ki imajo čir na želodcu, saj znižuje stopnjo kisline v želodcu in pospešuje celjenje rane. Če dajemo majhnim otrokom med, se jim bodo kosti in zobje pravilno razvijali. Če pa raztopimo 100 g medu v enem litru vode, dobimo sredstvo, ki pomaga kadar se zastrupimo z gobami.
Med nabirajo čebele. Toda ker ga nabirajo v različnih krajih in različnih
Nastrgamo lupino dveh pomaranč in zlijemo na lupino alkohol. Pustimo, da se namaka vsaj dva tedna. Potem pristavimo na ogenj vodo ter v njej počasi ratapljamo med. Dodamo nagljeve žbice in cimet, nazadnje pa zmešamo medeno vodo z alkoholom in pomarančno lupino. Tekočino pustimo počivati dva dni, vmes večkrat premešamo. Počakamo še dva dni, nato nalijemo medico v steklenice in jih zapečatimo.
Medena torta
PotreAnjento: 306 g moAe, 30 g s/adAorju, 7 zaviteA Avctsa, 7 Aozarec ndeAa, 700 g ndetiA orcAov, limonino lupino, 7 žlico ArnAoviA droAtin.
Priprava.* 30 miuMt. PcAa.' 7 ara 73 mlnMt.
V skledi zmešamo moko in sladkor, kvas, orehe in mleko, Temeljito mesimo, da dobimo mehko testo, nato pa med mešanjem dodajamo med, ki naj bo precej tekoč. Dodamo
paraliziran in je nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Pri že omenjenih spondilozah in spondilartrozah bolečine niso tako izrazite. V začetku so sploh bolj blage in občasne. Po daljšem mirovanju (zjutraj) ima bolnik občutek zatrdelo-sti in omejene gibljivosti, ki se nato postopoma izgubi. Po predolgi ali premočni obremenitvi se bolečina v različni jakosti povrne. Bolečine lahko iz hrbtenice izžarevajo, bodisi v ramena bodisi v medrebrje ali v noge, kar je odvisno predvsem od tega, kateri odsek hrbtenice je najbolj prizadet.
Omenili smo že vnetne spremembe na hrbtenici in v vezivu ali mišicah okrog nje. Pogostni vzroki zanje so revmatična sklepna in nesklepna vnetja. Nasploh je obhrbtenično vezivno tkivo (mišice, tetive, vezi) kaj dovzetno za škodljivosti. V mislih imam zlasti neprimerne obremenitve (debelost, slaba drža, ploska stopala itd.), a tudi vnetja, kot rečeno, niso ravno redka. Pri teh najdemo poleg lokalnih znakov s strani hrbtenice, kot so omejena in boleča gibljivost, še splošne znake infekcije kot: temperaturo, zvišano sedimentacijo, pozitivne revmatološke teste, izgubo teka, utrujenost in podobno.
Ne smemo tudi pozabiti, da številne bolezni organov v prsni, še bolj pa v trebušni votlini, a tudi zunaj nje, projecirajo bolečino v križ. Bolnik s čirom na dvanajsterniku ali želodcu, žolčnimi ali ledvičnimi kamni ima pogosto lumbalgijo. Pri ženskah so bolečine v križu na splošno pogostejše kot pri moških, kar je posledica nekaterih anatomskih razlik in bioloških posebnosti (nosečnost). Pri bolečinah v križu moramo misliti še na morebitna obolenja živčevja, kosti,
cvetovih, ni ves med enak. Poznamo več vrst medu, različnih barv in različne gostote. Gostota pa je odvisna tudi od starosti medu. Sčasoma se namreč med kristalizira in otrdi. Vsak med je v začetku tekoč; ko se postara, pa otrdi. Zadostuje, da postavimo lonček z medom nad soparo, pa se bo spet utekočinil.
Pa niso zdravniki in bolniki edini, ki znajo ceniti med. Tudi mojstri dobre kuhinje so ohranili nekaj receptov, s katerimi so se medojedi sladkali že v srednjem veku. Zdravo in okusno - zakaj ne bi katerega teh receptov preskusili tudi v svoji kuhinji?
nastrgano limonino lupino in še naprej mešamo. Model namažemo z maslom in potresemo s kruhovimi drobtinami. Vključimo pečico in damo testo v model. Prve pol ure pečemo pri močni vročini, nato vročino zmanjšamo in pečemo do konca, ne da bi odpirali pečico.
Medeni kotač
PotreAMjemo: 230 g moAe, 230 g tcAočega medu, 70 g sode AiAnrAone (ali pecilni pra^eA), pomarančno lupino.
Priprava: 73 minut. PcAa: 33 minat.
Moko in med dobro premešamo, pustimo, da počiva približno eno uro. Dodamo nastrgano pomarančno lupino in sodo bikarbono ter damo testo v visok, namaščen model, Postavimo v pečico in pečemo pri srednji vročini približno 35 minut. S pletilko prebodemo kolač, in če je čista, kojo izvlečemo, je pečen.
tuberkulozo, tumorje, nekatere infekcijske bolezni itd.
Nikoli se zato ne smemo zadovoljiti z diagnozo lumbalgija, ki, kot zdaj že vidimo, lahko pove vse ali nič. Diagnostični postopki so nediscipliniranemu bolniku včasih celo odveč in morda tudi razlog za nezaupanje v zdravnikovo veščino. Vendar bi se morala, tako zdravnik kot bolnik zavedati, da le skupna prizadevanja in vztrajnost obetajo uspeh.
Gotovo ste že letovali na morju. Potem poznate tisti znani, polni in neuničljivi vonj, ki je značilen za obmorsko ozračje. Seveda, to je rožmarinov vonj, ki ga opeva celo slovenska narodna pesem.
Grmičasta rastlina je do 2 metra visoka in spada v družino ustnatic. Veje so nagosto porasle s črtalasti-mi, sivkasto zelenimi listi, ki so nasprotno ali vretenasto nameščeni. Spodnja stran listov je volnato dlakava. Bledomodri, vijoličasti ali belkasti cvetovi so združeni v gro-zdasta socvetja. Najbolj bujno cvete spomladi, vendar pogosto tudi še poleti.
Njegova domovina so sredozemske dežele, pogosto pa ga gojimo tudi v srednji Evropi. Ker ne prenese ostrih zim, ga navadno gojimo v lončkih in ga pozimi vzamemo v hišo. Uporabljamo liste in cvetoče poganjke, ki jih nabiramo od pomladi do jeseni. Poganjke pove-
Zgodi se, da imata ona in on enako bolezen. Na primer nahod z malo vročine. Ona pogumno jemlje vitaminske tablete, kuha si čaje in hodi kljub slabemu počutju na delo, pa še gospodinjska opravila postori in z otroki se ukvarja. On pa se ob enakih težavah počuti na smrt bolnega. Nenehno hodi v kopalnico in si ogleduje grlo. Je še vedno rdeče? Po večkrat dnevno si izmeri vročino. Ostane doma in nebogljeno poležava v postelji do takrat, ko je na vrsti prenos nogometne tekme. Tedaj čudežno ozdravi in je dovolj močan, da sede pred televizor. Ona prenaša svojo bolezen molče in zlahka, on pa oznanja svoje slabo počutje na ves glas. Siten je in neznosen. Pravi, da hoče imeti svoj mir in da takle nahod zares ni karsibodi. Včasih se lahko razvije celo v pljučnico!
Zakaj so moški bolj sitni kot ženske? Pustimo odgovore, ki bi izzveneli preveč osebno, in poglejmo, kaj menijo o tem zanimivemu pojavu strokovnjaki, psihologi.
Baje so najneznosnejši tisti bolniki, ki so sicer zelo zdravi in zelo krepki fantje. Na živce jim gre, da morajo nemočno ležati v postelji in čakati, kdaj bo bolezen minila. Strah jih je. Strah nemočnosti in odvisnosti od zdravih ljudi, ki jih sedaj negujejo (običajno žena).
Včasih pa zakrivi neznosnost prav preskrbna negovalka: v otroških letih se je posebno rada igrala zdravnike in bolniške sestre, pa ji sedaj godi, da lahko igro nadaljuje s pravim (ne preresnim) bolnikom: rahlja mu blazine prav takrat, ko bi on rad v miru bral časopis. Sili ga z vročo juho in vsemi vrstami čajev, nenehno ga sprašuje, ali se že kaj bolje počuti, ne da mu miru, da bi v samoti prebolel najbolj zoprne trenutke. Manj slabe volje in sitnobe bo v družini, če bo lahko on v miru poboleval, ona pa ga bo sicer sočutno spraševala, kaj mu je, vendar ne vsakih pet minut in ne tako, kot da mu privošči vse njegovo trpljenje.
Nekateri moški pa preprosto nočejo biti bolni. Tudi če imajo vročino in vse vrste težave, se vlečejo okrog. Ti so sitni zato, ker se slabo počutijo, a tega nočejo priznati. Najlaže jih ukrotimo s prepričevanjem, da se zastarana bolezen vleče v nedogled in da bodo hitreje spet pri moči, če si bodo privoščili malo bolniške postelje. Tudi zdravila niso nujno zlo, ampak pomoč, da hitreje okrevamo.
Najhuje pa je z moškim, ki ni pravi, ampak namišljen bolnik. Preobčutljiv
Rožmarin, Rosmarin, Rosmarinus officinaiis L.
žemo v šopke in jih v senci dobro posušimo.
Rožmarin ima izredno zdravilno moč: pospešuje prebavo, poživlja presnovo in na splošno dvigne optimizem, prežene nespečnost in poveča veselje do življenja. Rožmarinove kopeli pomagajo tudi pri revmatičnih boleznih. Pripravimo si jih zjutraj, kajti rožmarin poživlja in po njih ne bomo zaspali. Rožma-
je in nadvse pozorno spremlja svoje telesno počutje. Najrahlejša sapica ga spravi iz ravnotežja, pogovarjati pa se skoraj ne zna o drugem kot o svojih minulih, sedanjih in prihodnjih boleznih. Hipohondra ne bomo spravili na kavarniški vrt, ker zvečer tam vedno piha. Namesto mrzlega piva bo raje pil mlačno, da si ne bi uničil zdravja. Če ga zapraska po grlu, bo takoj pomislil na raka ali pa na nevarno angino.
Ti moški izrabljajo bolezen za beg pred resničnostjo. Običajno so se hipohondrije nalezli v otroštvu: kadar je bil deček bolan, takrat je bila mati še posebej nežna z njim in mu je posvetila več časa kot sicer.
Za krinko trpljenja in bolezenske preobčutljivosti pa se pogosto skriva samoljubje. Mogoče kliče bolezen zato, da bi bil v središču pozornosti ali da bi izvabil iz življenjske tovarišice
materinsko skrbnost in požrtvovalnost. Ne trpi zato, ker bi mu bilo hudo, ampak zato, da bi si s tem zagotovil določene ugodnosti.
Nagnjenost k hipohondriji se z leti stopnjuje. Vse hujša in vse neznos-nejša postaja. Celo tistim potrpežljivim ženam, ki so leta in leta negovale svojega trpečega življenjskega tovariša, nekega dne prekipi, da mu v obraz povedo vse, kar si mislijo o njegovi bolezni: ..Zberi se, tega tarnanja ne morem več poslušati". In žeje razdor vhiši.
Z vzgojo hipohondrov je treba začeti že takoj v začetku. En način je, da ga za vsako malenkost pošljemo k zdravniku, kar naj mu zdravnik pove, daje zdrav kot riba. Ali pa se delamo, da njegovih tožba ne slišimo. Bolan si? Dobro, tu so zdravila, tam je postelja. In nobenega pretiranega sočutja. Čim bo namišljeni bolnik opazil, da kljub bolezni ni v središču pozornosti, mu bo namreč odleglo. Ozdravel bo in bo - do naslednje bolezni - spet zdrav in prijeten kot vedno.
rin je tudi cenjena dišava. Liste dodajamo mesnim juham, omakam, enolončnicam in pečenkam. Vendar jih ne smemo dati preveč, kajti rožmarinovo eterično olje ima izredno močan vonj. Čebele naberejo na rožmarinu okusen, belkast med.
Rožmarin potrebuje bogato peščeno prst, in veliko sonca. Najbolje je, da ga gojimo v lončkih, ki jih pred mrazom umaknemo v hišo.
Rožmarin lahko razmnožujemo s potaknjenci. Mlade poganjke damo v vodo, da napravijo korenine. Nato jih posadimo v mešanico gnojevke in peska in jih pustimo do pomladi. Splomladi presadimo rastline v lončke, oziroma na stalno mesto.
Besedilo pripravi/a Tatjana Angerer
Od kod bo!ečine v križu
{j DiŠAVE !N ZAČtMBE ji
Jezik in denunciacija - retorika in kiišeji propagande za nemško Koroško
Dr. Gero Fischer - Predavanje na 17. Koroških kuiturnih dnevih, 27.12.1985
C. Amery: ...Sr/s/nt/;/ </<?//, A/ (z Ha,sVH/H./o nov; /r;.r;zw;', sr/ s//rV /M - /n ČMr/ež /// M, če Z?/ /ž//o r/rugače. NatrAa o /a.sv'z/MM Aot .s/g/;;///iM (zna^M) rreAe rfo/oče/;e epoAe, A/.se/e Ao?:ča/a /era 7943, a; mogoče več zago-rar/a/;'." //9<32)
K. Knolle „, Mor/erra' aemiA/ ra.s/zea; rfaaesprav;,/;aror/', Ao oa's7/ pravzaprav ,rasa', a/; pa prav/ ,Aa/rara' /a ,/r/ear/rera'. -Or/ 9. ma/a 7943, eao m/aaro čez po/aoč, v /Vearč/p šara o, ae-poAo//'.s/pv/' govore o aorr///'sA/ ras/..."
Uvodne pripombe: V prer/avaaja aa; A/ pre/sAa// oč/reA, <7a y'e p/saa;e //sra /7a/ r/er 77e/mar //74/7) <r/esaora-4/Aa/ao, ce/o aac/sr/čao. V ra aamea sem pre/sAa/ /r/eo/osAo vseA/ao /avea-rarja pojmov 77477, aaa//z/ra/ ape/a-r/vae /aaAerje /rjegovega jez/Aa /a se aAvarja/ z zgrar/Z/o s/oga/:ov.
V	aa4a//'a;7 sra4rp, A/ A/ jo Za/o rreAa se/e oprav/4, A/ mora// prever/4, Ao/ZAo sra pojmova/ sver a: jez/Aovaa raAa AorosAega /7e/mar4/easra /A//70) že pos/a/a sp/osaa /asr AorosAega vsaA4aajega jez/Aa /AoaArerao r/sAa, 4aevaepo//r/Ae/r4.).
Najprej Aomo po/sAa// s/e4ove, porem pa aaraačaeje preg/e4a// aeAaj aajAo/j aporaA/jaa/A pojarov 77477/ 7/770.
Iskanje sledov: nacionalsocialistični pojmovni svet
V	RdH najdemo neposredne namige na nacistične pojme v dveh funkcijah:
7) aeAaAo neprečiščen/, Avaz/ „av-rear/ča/"/aaAcrj/.'
1.	primer: pojem „drugoroden" (artfremd) (citat: RdH 50/1979)
„Kdor za ziodejev denar razproda četudi samo majhen košček domače zemlje drugorodnim ljudem ali sovražno nastrojenim podjetjem, ne ljubi domovine, je podlež, ki ni vreden sreče, da živi v svobodni domovini. Morda je ravno tisti košček zemlje napojen s krvjo ljudi, ki so ljubili domovino, ki so za Koroško dali svoje življenje. Komur so politični, gospodarski ali osebni interesi vredni več kot interesi domovine, je izdajalec, kot slab značaj nevreden, da bi na kateri koli način zastopal deželo in ljudi naše za zmeraj drage domovine."
V tem besedilu se kopičijo vsakršne fašistične formulacije, predvsem rasistični predsodki, razvrščeni okoli pojma „drugoroden":	Naravnost
nujno se vsiljuje analogija s fašistično sovražno in hujskaško formulo o „drugorodnih Židih, ki razprodajajo zemljo domačije, prepojeno z nemško krvjo".
Ponovna uporaba takšnih jezikovnih obrazcev povzroča, da se zgodovinska podoba sovražnika prenese na drugo skupino in jo stilizira v novega, aktualnega notranjega sovražnika, z vsemi prejšnjimi (to se pravi biologi-stičnimi in rasističnimi) asociacijami in konotacijami.
2.	primer: „država gostiteljica" (Herbergsstaat)
„Čeprav Slovence na Koroškem naravnost razvajajo, njihovi nacionalistični, od Jugoslavije usmerjani
voditelji vedno znova nekvalificirano napadajo svojo državo gostiteljico Avstrijo." (RdH 41/1977)
Tako tudi Feldner v govoru 1978: „... pri tem mislim predvsem na številne narodne skupine in etnične manjšine v najrazličnejših zahodnoevropskih državah. Te skupine so tiste, ki danes ne zavračajo samo vsakršno integracijo v večinski narod svoje države gostiteljice..."
Pojem „država gostiteljica" je narejen po vzoru nacionalsocialističnega pojma „narod gostitelj" (Wirts-volk) in je po svoji biologistični vsebini z njim identičen. Funkcija tega pojma je v izgraditvi in utrjevanju napačne zgodovinske zavesti, izgradnji napačnih biologističnih asociacij in nevzdržnih analogij z družbenimi razmerami. Biologistični modeli družbe kot popačenje in odtujitev stvarnosti za podkrepitev in legitimacijo vladavine nad drugimi narodi in ljudmi (skupinami ljudi) so značilnost fašistične ideologije. V konkretnem primeru hočejo Slovence na Koroškem z zavestnim ignoriranjem zgodovinskih dejstev narediti za „para-zitske" tujce.
2) Draga /aa/rcZ/a aporaZ/c aac/oaa/-soc/a/Mt/čnega Ae.s'c4a)aAa /e za ces tna 4//n/?;nr/)n z vzp<M?av//v//'o napačn/A para/e/ /n aaa/og//.' npr.: „De!ovna služba" (Arbeits-dienst), „de!ovni obvezniki" (Ar-beitsdienstverpflichtete) (RdH 61/ 1982) namesto „brigade" (Brigaden) (v solidarnostnem gibanju itd.), v podobnem pomenu: „strankin kandidat" (Parteianwarter) (RdH 61/1982)
Pri uporabi teh nacionalsocialističnih pojmov listu Ruf der Heimat ne gre za vsebinsko razglabljanje in diferenciacijo, ampak za dokazano napačno in demagoško enačenje socializma" in ..nacionalsocializma". (To je podlo v toliko, ker je v KHD in RdH veliko takih, ki bi zaradi svoje neutajljive osebne in ideološke kontinuitete morali biti pravzaprav bolje poučeni.)
V tej zvezi je važno tudi, da odgovorimo na vprašanje, kakšen je odnos RdH do fašizma, nacionalsociatizma, neofašizma. V številnih primerih je še preveč jasno formuliran:
..prikazen že davno uničenega fašizma"
„fantom", ..izkopano truplo" ..izmišljotina skupina od blagostanja oškodovanih psevdointelek-tualcev"
..Antifašistični hrup - gigantski komunistični slepilni manever" (RdH 56/1980)
..Namesto razprav brez konca in kraja o letu 1938: vse sile za prihodnost Avstrije" (RdH 45/1978) Zavestnega (samo)kritičnega ukvarjanja s predfašistično in nacifa-šistično miselnostjo, z inventarjem pojmov in nacionalsocialističnim obdobjem ni. Nasprotno, ugotovimo lahko asociativno navezavo na ravno te tradicije. Zanikavajo stvarnost fašizma, difamirajo kritično ukvarjanje s fašizmom, antifašiste brez ovinkov denuncirajo kot sovražnike obstoječega družbenega reda, kot outsiderje, obrobne eksistence družbe. V tem kontekstu je tradicija fašistične prakse - v jeziku, pojmih,
Dr. Gero Fischer na predavanju v Celovcu
mišljenju - živa in jo lahko brez dvoma dokažemo.
Izvirni pojmi KHD
„Slovenizacija" (S!owenisierung) in „ohranitev Koroške nemške"
(Deutscherhaltung Karntens)
Na prastrahu temelječe napačno tolmačenje stvarnosti: pojem „slove-nizacije" naj bi sugeriral analogijo k pojmu ..germanizacija", to se pravi, da gre za ekspanziven, agresiven proces, ki da zajema vsa področja družbe. Res veljavnih dokazov za t. i. ..slovenizacijo" ne morejo navesti (pač pa je proces ..germanizacije" brez vrzeli dokumentiran in s tem dokazljiv):
/.s<? aar/aZ/aje)
A V S T Rt J A 1
EU
! IPetek, 14. 2.: 9.00 Poročila -
9.05	Živalski raji-9.30 Ruščina -10.00 Šolska TV-10.30 Bela vrtnica -12.30 Poročila in ozadja-13.30 Poročila -1 4.00 Pavel - prvi kristjan -14.55 Arhimedova kad - 15.00 VValtoni - 15.45 Voščila -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -
17.05	Niklaas, mladenič iz Flandrije - 17.30 Pustolovščina v puščavi — 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Nick Knatterton - 21.20 Moda - 22.05 Onstran utopije - 23.05 Leavin' on a jetplane - 23.50 Poročila.
Sobota, 15.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina
-	9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Cervantes - kraljevi pustolovec - 12.05 Jour fixe - 13.05 Poročila - 16.25 Obiskovalec — 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanje - slikanje -oblikovanje - 17.30 Mr. Mertin 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Dva x sedem - 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads -18.50 Župnik Josef Moosbrugger odgovarja -
19.00	Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske- 19.30 Čas v sliki in šport-20.15 Stavim, da... - 22.05 Werner Schneyder poje - 23.05 Solid Gold-23.50 Poročila.
Nedelja, 16. 2.: 11.00 Ura tiska - 12.00 Orientacija -14.05 češkoslovaški film -15.30 Tukaj prihajajo lutke -16.30 Tao Tao -16.55 Nadaljevanja ne bo! - 17.40 Prometni klub za otroke -17.45 Klub seniorjev -18.30 Mi -19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori superintendent Hellmut Santer - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Viva !a mamma - 22.15 Zemlja živi - 23.00 Nočni studio - 0.05 Poročila.
Ponedeljek, 17. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Bocuse a la carte -10.00 Šolska TV - 10.30 Češkoslovaški film - 11.55 Zeleni otok -12.00 Saga o Porscheju -13.00 Poročila -16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS
-	17.05 Calimero - 17.30 Heidi - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.30 Slike iz Avstrije -
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport - 21.45 Kuharski mojstri - 21.55 Cagney & Lacey - 22.45 Velika osvoboditev - 23.30 Poročila.
Torek, 18.2.: 9.00 Poročila-9.05 Živalski raji-
9.30	Angleščina -10.00 Šolska TV -10.30 Šramli -12.05 Ponedeljski šport -13.35 Poročila -
16.30	Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS -
17.05	Čebelica Maja - 17.30 Tudi pošaliti se je treba - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec. Tarvi-serstr. 16.
Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarvi-serstr. 16. Tel.: (0 42 22) 51 43 00 - 30/31/ 32/33. Teleks 42 20 66 sndk a.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z. o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Prednost -
21.15	Dallas - 22.00 O filmu - 22.45 Številka šest-23.35 Poročila.
Sreda, 19.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji -
9.30	Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Kdo je Scarlet Pimpernel? - 12.05 Prednost -
13.00	Poročila - 16.30 Slaven gost - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Risanka - 17.30 Zvezda Marca Pola - 17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Pilot - 21.55 Zrcalne slike - 22.10 TV film - 23.55 Poročila.
Četrtek, 20.2.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji
-	9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska TV -
10.30	Pilot - 12.10 Nastanek plunke - 12.15 Klub seniorjev - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Sindbadove pustolovščine -17.30 V kraljestvu divjih živali - 17.55 Otrokom za lahko noč -
18.00	Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Prvič, drugič in tretjič... - 21.15 Znamenje smrti - 23.20 Zločin na pošti - 0.05 Poročila.
AVSTRIJA 2
!	Petek, 14. 2.: 16.25 Poldark -
17.15	Srečanje z živaljo in človekom - 18.00 Tedenski pregled - 1 8.30 Kung Fu -19.15 Kdo nudi več? -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Saga o Porscheju -
21.15	Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal-21.45 Šport - 22.15 S surovo močjo - 23.30 The mun-sters - 23.55 Poročila.
Sobota, 15. 2.: 13.40 Tannhauser - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Panoptikum - 18.25 Šport - 19.00 Trailer -
19.30	Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti -
20.15	Grog - 21.45 Šport - 22.20 Smrtonosna past-0.15 Poročila.
Nedelja, 16. 2.: 9.00 Poročila -9.05 Sto mojstrovin - 9.15 Katoliška služba božja - 10.00 Tibetanski pogrebni obred - 10.45 Nautilus -
11.00	ORF-stereo-koncert - 15.00 Športni popoldan -17.00 Falco - live - 17.30 L' ecole des facteurs in Soigne ton gauche (dva filma) -
18.00	Simsalabim bam bum - 19.00 Gospod Rossi išče srečo -19.30 Čas v sliki -19.45 Primer za ljudskega odvetnika - 20.15 Primer za dva 21.15 Kellermannov proces - 22.25 Dinastija - Denverski klan - 23.10 Sedem dni športa
-	23.30 Jean Sibelius - 0.25 Poročila.
Ponedeljek, 17. 2.: 17.30 Bio tehnologija -
18.00	Cesta LindenstraBe - 18.30 Kung Fu -
19.15	Kdo nudi več? -19.30 Čas v sliki - 20.15 Jakob in Adele -21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Kuharsi mojstri - 21.55 Šiling - 22.15 Z (film Francija/Algerija, 1968) -0.20 Poročila.
Torek, 18. 2.: Šolska TV - 17.30 Orientacija -
18.00	Kviz - 18.30 Kung Fu - 19.15 Kdo nudi več? - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaj sem jaz? -
21.15	Čas v sliki - 21.35 Kultuni žurnal - 21.45 Klub 2 in poročila.
Sreda, 19.2.: 17.00 Jaz sem lastni šef - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Ljudje in živali 18.30
Kung Fu - 19.15 Kdo nudi več? - 19.30 čas v sliki - 20.15 Jaz in duče - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Duša Srbije -
22.30	Superman Nunzio-23.50 Poročila.
Četrtek, 20.2.: 17.00 Šport-17.30 Doživetja in pustolovščine onkraj polarnega kroga - 18.00 Kulinarična Avstrija - 18.30 Kung Fu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal -.21.50 Klub 2 in poročila.
LJUBLJANA
Petek,14.2.:9.00TVMozaik-15.55 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila - 17.30 Oživele strani, nanizanka TV Skopje - 17.50 Merlin, nemška nadaljevanka -18.15 Oblika za prodajo, konec izobraževalne serije-18.45 Risanka-
19.00	Danes - 19.02 Obzornik ljubljanskega območja - 19.15 Ne prezrite - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Risanka - 20.15 Vojna: Ohranjanje stare igre, kanadska dokumentarna serija - 21.20 Pod krinko, ameriška nanizanka - 22.05 Dnevnik -22.20 Vse najboljše, Wanda June - ameriški film.
Sobota, 15.2.: 8.00 Poročila - 8.05 Avstralske pravljice: Kako so živali prišle v Avstralijo - 8.20 Zaplešimo stroje - 8.35 Oživele strani, nanizanka TV Skopje - 8.55 Lutkomendija, otroška serija TV Novi Sad-9.25 Periskop -10.10 Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina - 10.35 Potovanje skozi osončje: Luna in človek, ameriška serija - 11.05 Ščepec širnega sveta: Paprika,
angleški izobraževalni niz - 11.30 Ljudje in zemlja - 12.00 Vojna: Ohranjanje stare igre, kanadska dokumentarna serija - 13.00 Poročila - 14.35 Zgodba o potovanju, romunsko-sovjetsko-češkoslovaški mladinski film -16.15 Poročila - 16.20 Fini, dokumentarna oddaja ciprske TV -17.00 PJ v Košarki - CZ: Partizan, prenos, v odmoru Športni non stop - 18.30 Na zvezi, oddaja za stik z gledalci -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Turistični globus -19.23 Napovednik večera - 19.25 Zrno do zrna -
19.30	Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Pot brez vrnitve, francosko-itali-jansko-španski film - 22.10 Dnevnik - 22.25 Zabavnoglasbena oddaja.
Nedelja, 16. 2.: 9.00 Poročila - 9.05 Živ žav -
10.00	Merlin, nemška serija - 10.25 Večni klic, sovjetska nadaljevanka - 11.30 Čez tri gore, Frankolovčani - 12.00 Kmetijska oddaja -
13.00	Poročila - 14.15 Ipavci-Josip, nadaljevanka - 15.30 Mozaik kraktega filma: sprehod po nebu, avstralski film -16.15 Poročila-16.20 Obmejne slike - Goričko, glasbena oddaja -
17.05	Helen Keller, ameriški film -19.00 Danes -19.30 Dnevnik -19.45 Šport -19.55 Vreme -
20.00	Sivi dom, nadaljevanka TV Beograd -
21.00	Športni pregled - 21.30 Pot iz Preljubovi-čev, reportaža TV Sarajevo - 22.10 Poročila.
Ponedeljek, 17. 2.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Pesem giba: Začetki baleta, P. I. Čajkovski: Andante cantabile - 9.50 Naši olimpijci: Alpski smučarji - 15.55 TV Mozaik - 17.25 Poročila -
17.30	Halo, tu otroška kirurgija - 17.50 Lutkomendija, lutkovna serija TV Novi Sad - 18.15 Videogodba - ponovitev - 18.45 Risanka -
19.00	Danes - Podravski obzornik - 19.30 Dnevnik -19.55 Vreme - 20.05 Risanka - 20.15 Vihre vojne, ameriška nanizanka -21.10 Omizje -23.10 Poročila.
Torek, 18. 2.: 9.00 Poklicno usmerjanje: Poljedelstvo - 9.30 Človekovo telo: Moč -10.00 Slikarstvo XX. stoletja: slikarska resnica - 15.55 TV Mozaik -17.25 Poročila -17.30 Pedenjžep - 18.00 Čarovnik s peresom, pravljični portret pesnika Nika Grafenauerja - 18.10 Barve k barvi -18.15 Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke - 18.45 Risanka - 19.00 Danes -Celjski obzornik -19.30 Dnevnik-19.55 Vreme -20.05 Risanka-20.151. Cankar - F. Tomizza-Idealist, priredba gledališke uprizoriteve PDG Nova Gorica - 22.25 Svet na zaslonu - 23.10 Dnevnik.
Sreda, 19.2.: TV Mozaik - 9.00 F. Detela: učenjak, predstava SNG Maribor - 10.20 Piranski glasbeni večeri - Moravska narodna Teče voda teče, L. Boccferini: Menuet -15.55 TV Mozaik -ponovitev dopoldanskih oddaj -17.25 Poročila -17.30 Avstalske pravljice: Rijoča kost -17.40 Videospot: NK Mucek - 17.45 Ko se korenin zavemo: Vstaja, dokumentarna serija - 18.45 Risanka - 19.00 Danes - Severnoprimorski obzornik - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme -
20.05	Risanka - 20.15 Svinčeni vojščaki, španski film - 21.55 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 22.35 Dnevnik.
Četrtek, 20. 2.: TV Mozaik - 9.00 Reka sv. Lovrenca, kanadski dokumentarni film -15.55 TV Mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj -17.25 Poročila-17.30 Zgodbe o poluhcu: Kako je Poluhec premagal velikega stepnega volka-17.45 Potovanje skozi osončje: četrti planet, ameriška serija - 18.15 Čas, ki živi: Upehane pohodi čas - 18.45 Risanka - 19.00 Danes -Gorenjski obzornik - 19.55 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Risanka - 20.15 Tednik -21.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.20 Freud, angleška nadaljevanka - 22.20 Dnevnik.
O
(0
N
C
(D
0)
+-*
O
>o
(D
>
(D
O
(3
E
s—
o
C
' " " < 	 		 Novega naročnika/novo na-	o Drucksache		
ročnico pridobil(a):	Tiskovina		
(ime in priimek)			
	P. n.		
(naslov)	SLOVENSKI VESTNIK		
(pošta)			
	Postfach/poštni predal 408		
	9021 Ktagenfurt/Cetovec		
	3^				
Avstrijsko mtadinsko nordijsko prvenstvo
Tek s smučmi: Miadi slovenski tekači iz Roža ne štejejo samo med najboljše koroške tekače s smučmi. Na avstrijskem šoiar-skem in mladinskem prvenstvu v Eisen-erzu so se uveijaviii v samem avstrijskem vrhu. Jakob Graber, p. d. Mlinarjev iz Maine pri Ledincah, je postal avstrijski prvak pri mladincih; s štafeto pa je dosegel tretje mesto. Heinzi Janach z Reke je s koroško štafeto osvojil bronasto kolajno; pri starejših šolarjih pa je zasedel 9. mesto. Peter Wr«tich iz Loč pa je pri mlajših šolarjih postal odlični tretji.
Skoki: Istočasno s tekači so se tudi ska-
kalci borili za avstrijske naslove. !n tudi v tej panogi so se športniki s Koroške dobro uvrstili. Pri mladini je bil Hannes Stauda-cher (SV Malta) drugi; med najboljše pa se je uvrstil tudi mladinec iz Zahomca. Na četrto mesto se je uvrstil Christof Mtiller (ŠD Zahomc). !n še pri šolarjih sta se uveljavila dva Zahomčana. Pri mlajših šolarjih je bil 5. Gunter Kaiser, pri starejših šolarjih pa Christian Moser deveti. Nesrečo je ime) Martin Wiegele. ki ga je veter potisnil navzdol, tako da je hudo padel. V bolnici so ugotovili možganski pretres, vendar se je njegovo stanje vmes že precej izboljšalo.
Smučarski skoki na Obirskem
V nedeljo 9. 2. 1986 je Slovenski športni klub OBIR priredil na Poder-šnikovi 25-meterski skakalnici na Obirskem pri Železni Kapli 8. mednarodno tekmo v smučarskih skokih, ki je štela tudi k „Atomic-cupu". Kljub temu, da je Slovenski športni klub - OBIR tekmo izvrstno pripravil (to je izpovedal zastopnik deželne smučarske zveze g. Fritz Kinzel), smo bili na koncu vsi veseli, da smo tekmo spravili „pod streho". Cel dan je namreč močno snežilo in tako tudi ni čudno, da se je tekme udeležilo samo 23 tekmovalcev. Zaradi snega so tudi manjkali tekmovalci iz Slovenije, ki so pri zadnjih tekmah bili vedno navzoči.
Za prireditelja prav gotovo nerazveseljiva dejstva. Razveseljivo pa je bilo to, da se je kljub slabemu vremenu tekme udeležilo kar lepo število gledalcev.
Na Koncu pa poglejmo še, kako je
šlo domačim skakalcem. Moram na žalost povedati, da ne posebno dobro. Pokali niso ostali doma!
Zmagovalci v posameznih skupinah: Otroci: I. Robert Fuchs (Celovška športna skupnost); 2. Manfred Rainer (Vrba); 3. Rene Schneider (Vrba).
Otroci H: I. Stefan Woath (Celovška športna skupnost); 2. Vincent Grote (Celovška športna skupnost); 3. Kristijan Brandstatter (Beljak).
Šolarji 1: 1. Kristijan Samitz (Celovška športna skupnost); 2. Arne Serei-nig (Vrba); 3. Guido Wiesenreiter (Celovška športna skupnost).
Šolarji H: I. in najboljši dneva: Arno Tomantschger (Celovška športna skupnost), (Dosegel je največ točk: 174); 2. Richard Fuchs (Celovška športna skupnost), (Skakal od vseh najdalje: 22 m); 3. GunterLamprecht (Vrba).
Mag. Mirko Oraže
4. lobniško sankanje
Sankanje je v kapelških grapah nadvse prtjubljeno. Ne le kulturna in športna društva, tudi krajani sami prirejajo športne tekme. V Lobniku -glavne priprave so nosili Peter Lipuš, Flori Knez in Johi Sadolšek - so se tudi letos v začetku februarja pomerili v sankanju. Na izvrstni progi po Mikijevi cesti so smeli na start torej le domačini. - Vobenčani. Zbrala se je res vsa soseska. Od najstarejšega Johana Sadolška (76 let) do najmlajšega fantka iz družine Kogoj (2 leti). Tekmovalo je vse, kar je že kdajkoli sedelo na sankah. Tako se je zbralo 96 udeležencev in še nekaj gledalcev. To pomeni, da ta dan prav nobeden ni ostal doma. Za zaključek velikega srečanja veščanov, ki je vsako leto enkraten dogodek pa se je spustilo po progi še 62 dvojic. Pri Žleživu je pre-
jel prav vsak udeleženec lepo nagrado, najboljši pa so bili nagrajeni s pokali.
Moderna meritvena naprava ŠDK Obir ter merilci SŠK in SPD Zarja pa so poskrbeli za korekten potek.
Uvrstitev najbotjših: Otroci: I Nataša Bevc,
2.	Annemarie Kogoj, 3. Verena Wutte. Fantje: I. Erich Storgl, 2. Toni Kogoj, 3. Manfred Schnitzler. Dekteta: i Maria Kogoj, I. Aleksandra Podbregar, 3. Waltraud Schnitzler. Mta-dinci: I. Siegfried Schnitzler, 2. HannerKuchar,
3.	Peter Brucknig. Miadinke: I. Angelika Kogoj, 2. Rozalija Kuchar, 3. Matin Storgl. Moški (splošna): 1. Hubert Kogoj, (najhitrejši dneva) 2. Johi Maloveršnik, 3. Mihi Sadolšek. Ženske (splošni razred): I. DianaOlip.2. Karolina Slanovc, 3. Greti Kogoj. Moški (sen.): I. Johi Sadolšek, 2. Pepi Stare, 3. Martin Storgl. Ženske (sen.): ). Elsa Kogoj, 2. Lizi Olip, 3. Verica Maloveršnik. Moški (sen. H): I. Jurij Slanovc, 2. Kori Osojnik. 3. Johan Sadolšek. Ženske (sen. H): I. Rezi Slanovc, 2. Kati Količil, 3. Marija Sadolšek. Dvojice: I. Hubert Kogoj/Diana Olip, 2. Hannes Kogoj/Toni Kogoj, 3. Mihi Sadolšek/Helmut Lipuš.
Boksarji otvoriH pies S AK-a
Tradicionalni SAK-ples v Globasnici pri Šoštarju je bil tokrat zares nekaj posebnega, nenavadnega. Na sporedu je bil namreč prijateljski boksarski dvoboj med boksarskim klubom „VARAŽ-DIN" iz Jugoslavije in Koroško reprezentanco, ki stajo sestavljala med drugimi tudi dva slovenska rojaka, oba dijaka slovenske gimnazije v Celovcu; Marjan ORAŽE in Franci „Rocky" WIESER. Tovrstna neobičajna otvoritev plesa je privabila tako množico ljudi, da je bila Šoštarjeva dvorana nabito polna.
„Amaterska" publika je bila navdušena in zadovoljna, to je potrdil aplaz. Najprej je spregovoril kratko in preudarno dr. Roland Grilc, predal pa je besedo takoj SAK-nogometašu Marijanu Veli-
ku, ki je kot športni reporter radia Celovec prevzel spremljevalno -komentatorsko vlogo. K „šport-nemu špektaklu" pa še to: za najbolj borbenega in spretnega boksarja je režija oz. strokovna komisija izvolila Francija Wieserja in mu podarila lep pokal. Seveda je „Rocky" dobil svoj dvoboj kot tudi njegov rojak Marjan Oraže'! Preden se je iztekla boksarska predstava so dopotovali z (majhno) zamudo ljubljanski vižarji, ansambel ..DOBRI ZNANCI". Okoli dvaindvajsete ure je že blo, ko se je začeloa prava veselica. Končno se je razvnelo plesno vzdušje, žejni so dvignili čaše, mladi pa so se zabavali in plesali. Tudi gospodar hiše ..ŠOŠTAR" je bil zelo dobre volje, saj je proti jutru priključil že sedmi sod piva!
1. P.
Predstavniki športnih zvez Siovenije obiskati SŠZ
Predsednik Telesnokulturne skupnosti Slovenije Tone Florjančič, predsednik Zveze tele-snokulturnih organizacij Slovenije Ljubo Jasnič, predsednik medrepubliške komisije ZTKO Slovenije Evgen Bergant in pomočnik sekretarja ZTKO Marjan Jemec so se pretekli teden na sedežu ZSO, srečali s predsednikom Slovenske športne zveze Danilom Prusnikom ter predstavniki včlanjenih športnih društev na Koroškem.
Danilo Prušnik je gostom dal podroben pregled slovenske športne dejavnosti ter opozoril na dosežke slovenskih športnih društev, pa tudi posamezniko, ki ne dosegajo samo deželne in državne, temveč celo mednarodne uspehe. Ob tej priložnosti so pregledali možnosti za tesnejše sodelovanje med športnimi organizacijami v Sloveniji in SŠZ in ugotovili, da je še mnogo športnih panog, ki omogočajo stike športnikov tu in onstran meje.
Kratke športne vesti - termini
* Stovenski hitjardski k!ub - Žc v prvih tekmah dosega Siovenski hitjardski kiuh (SBK) dobre rczuttatc. V prvih dveh tekmah za ..Spodnjeko-roški poka)" (Untcr)and-Cup !9M) je obakrat zmagah) moštvo z Avgustom Serajnikom na ee)u. V prvi tekmi je SBK premaga) moštvo iz Ettendorfa. v drugi tekmi pa proti Ptiberku ttt. obakrat z rezu)tatom S : 4. hiformacijski )ist koroških bitjardistov poroča o pozitivnem presenečenju, ki ga predstavtjajo stovenski hitjardi-sti. saj po prvih dveh tekmah vodijo skupaj z moštvom Atthofen ! v tabe!i. Turnirja se udete-žuje osem moštev, štiri se bodo kvatificiratc za p)ay-ott tekme, ki bodo v soboto 22. marca ()4.00) v Labodu. Po sedanjih rezuttatih sodeč se bo SBK uvrsti) gotovo med zadnje štiri.
Vse, ki hočejo podpreti samostojno udejstvovanje s!ovenskih bitjardistov, pa še enkrat opozarjamo na to, da potrebujejo za nakup bitjard-skih miz krepko finančno podporo Podpore
sprejemajo na kontoštevitko 34272 pri Zvezi-Banki v Cetovcu.
*	Šentjanž - Mednarodna tekma cicibanov -
!29 tekmovalcev iz 25 društev Koroške in Stovc-nije se je minuto soboto ude!eži)o mednarodne tekme na Šentjanških Rutah, ki jo je organiziral ŠD Šentjanž. Najhitrejša izmed vseh tek-movateev je bita Mctani Sehdffmann. ki je zmagata pri dektetih tt. Prav dobro pa so se uvetja-viti tudi športniki ŠD Šentjanža: Danic) Užnik jc bit v svoji skupini drugi, Birgit Fitipič pa tretja.
Uvrstitve šentjanških športnikov: Dekteta !: 3. Birgit Fitipič (t:03,St), 5. Katja Mattc (t:()5,43). Fantje !:2. Daniet Užnik (3Š.72). UL Martin Gabriet (!:!).40). Dekteta !!: h. Dunja Jamnig (t:0t,0S), )4. Andreja Gabriet. !7. Lucija Hafner. Fantje !!: h. Peter Mosehitz.
*	Hanzi VVaschnig (tetnik )976) je bit najbotjši izmed t04 tekmovakev. ki so se udetežiti šot-skega prvenstva tjudske šote v Kotmari vasi.
*	„Tek treh dežet" bo v nedetjo. tb. 2. tOSb. Proga vodi iz Kranjske gore preko Trbiža v Pod-ktošter.
Obirčani še vedno predzadnji Wo!fsberger AC!! -SŠK„Obir"6:2
Postava: sabitzer - Ramaš 0:1, Mit-teregger - Jammer 0:1, Čeplak -Hallcr 1 : 0, Rass - StoBier 1 : 0, E. Rass - Weitzer 1 : 0, Rainer - Han-scho 1 : 0, Vallant - Wolte 1 : 0, Schlacher- Kukoviča 1 : 0.
Na lestvici vodi prvo moštvo Wie-tersdorfa, za nas pa je predvsem zanimiv boj proti izpadu na koncu lestvice: 9. SV Klagenfurt-Ost (27 točk), 10. SŠK „Obir" (22) in 11. SG RBB WolfsbergI (13,5).
Predzadnje koto betjaškega šahovskega prvenstva: v skupini A je Lojze Gallob premagal Loscherja in ima tri in pol točke. Z dobro igro pa si danes v zadnjem kolu turnirja lahko zagotovi mesto med prvimi petimi. V skupini B je Herbert Rulitz zmagal in drži pri dveh točkah. Franci Rulitz pa je z vodečim Gagglom le remiziral in s tem zgubil vse možnosti na zmago v tej skupini; tudi on se bo moral zadovoljiti z enim mestom med prvimi petimi.
Mtadinsko šahovsko prvenstvo Koroške se je začelo s kvalifikacijskimi turnirji v vseh koroških okrajih, za Slovensko športno zvezo igra Herbert Rulitz, ki je v prvih dveh kolih celovškega kvalifikacijskega turnirja že premagal Špitalerja (Blatograd) in remiziral s Kovarczem (ASK). Turnir se bo nadaljeval v nedeljo.
Razprodaja knjig v Dravi - Naši knjigi
Izrabite izredno priložnost!
Romani, strokovnje knjige, mladinska literatura, izbrana dela slovenskih avtorjev (Cankar, Prežihov Voranc, Finžgar idr.)
100 knjig po 1,- šiling 100 knjig po 10.- šilingov 100 knjig po 20.- šiiingov 100 knjig po 30.- šilingov 100 knjig po 40.- šiiingov 30 knjig po 50.- šilingov.
Velike plošče (ansambli, klasična glasba) po 60.- šiiinogv! 150 kaset za polovično ceno.
Nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov
Posebna nagrada
Ste se že vključili v tekomovanje za pridobivanje novih naročnikov?
Kot nov naročnik v smislu tega tekmovanja velja vsakdo, ki bo Slovenski vestnik ali sam ali preko druge osebe naročil in najkasneje
do 31. maja 1986
vsaj za eno leto poravnal naročnino, ki letno znaša 250,- šilingov. Naročilo nam lahko sporo-
čite z naročilnico (ki jo objavljamo poleg tega obvestila), v obliki pisma ali dopisnice.
#	Vsak naročnik dobi majhno nagrado
*	3 posebne nagrade smo pripravili za tiste tri, ki bodo zbrali največ novih naročnikov
#10 velikih nagrad pa bomo razdelili z žrebom med ostale, ki so pridobivali nove naročnike. Prav tako čaka sodelavce pri tekmovanju še vrsta drugih nagrad.
SLOVENSKI VESTNIK 40 LET
V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov naročam „Slovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošiijate na naslednji naslov:
Ime in priimek____________________________________
naslov____________________________________________
pošta_____________________________________________
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a) in prosim, da mi pošijete račun in poiožnico.
(kraj in datum)
(podpis)
Ena izmed treh posebnih nagrad za pridobivanje novih naročnikov Siovenskega vestnika je
7-dnevni dopust na „Stovenski ptaži" za dve osebi (poipension) ..Slovenska piaža" je novo turistično naseije v bližini črnogorskega bisera, starega mesta Budva. „Siovenska plaža" je moderno urejeno turistično naseije s šte-viinimi apartmaji in 10 hoteii, z vso potrebno infrastrukturo in rekreacijskimi možnostmi za odraste in otroke. Življenja v naselju ne motijo avtomobili, varno so spravijeni na bližnjem parkirišču.
Turistična
agencija
€
CARTRANS
..Slovenska plaža" v bližini Hndvc