List 19. Tečaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača q'* leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za clv{ikiat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 6. maja 1892 Važna odločba. to odločbo pa prosilec ni bil zadovoljen. Pritožil se je znova na ministerstvo, katero je odločilo, da se ima prošnja rešiti v slovenščini. Ta ministerska odločba je hudo razburila celjske mestne očete. Imeli so tajno sejo, v kateri so menda Dogodki pri Sokolski slavnosti dne 7. in 8. sep- sklenili pritožiti se proti ministerski odločbi Se pr tembra 1890. leta v Celji so gotovo Slovencem še v živem tožijo na upravno sodišče kot redno instanco ali pa na spominu. Celjska mestna oblast je tedaj tako slabo opi državno sodišče adi prikrajšanja v ustavnih pravicah Ijala svojo dolžnost da so se Slovenci morali pritožiti mi ne vemo. Če se pritožijo na prvo sodišče, so gotovi na višja oblastv in zahtevati, da se mestni oblasti od- že, kak^^odgovor da dobe. To sodišče je že v jednem vzame policijska oblast. Slovenska prošnja v Gradci ni slučaji razsodilo, da se mestna oblast nima pravice pri-bila uslišana, ker gospodom v glasnem mestu štajerske toževati proti odločbam višjih oblastev, ker jim je pod- dežele so celjski Nemci posebno pri srci. Slovenci videč, rejena m to ne gre, da bi se podrejeni urad upiral da niso varni v Celji, sklenili celjski druhalji, katera jih zneje napadala. so se sami braniti pri višjemu. pri vsaki priliki tudi po- Nemški listi se jako jeze, da je ministerstvo se Omislili so si revolverje in prosili za postavilo na tako stališče. Pomenljivo je pa, da se ne orožne liste. Prošnje so seveda vložili v slovenščini, pritožujejo, da se je rušil kak zakon, temveč največ Celjski magistrat se je čutil žaljenega s jih je zatorej odbil in jili rešil nemščini. temi prošnjami, zaradi tega tožijo, da se bodo pri mestnem uradu v Celji v blaženi sedaj morali nastavljati slovenski uradniki, ker nemški ne znajo slovenščine. Zares lepa zahteva. Zaradi nemških seveda pa ni bil Tajnik celjske posojilnice gospod Franc Lončar zadovoljen s to odločbo in se je pritožil na na- uradnikov. ki se iz nasprotstva do Slovencev ali pa iz lenobe niso naučili slovenščine, naj se kratile Slo- mestništvo in sicer proti odklonitvi njegove prošnje in vencem ustavne pi Tudi v Celovci je nemška go- pa proti nemški rešitvi. spoda se sklicevala na to, da uradniki ne znajo sloven Namestništvo v Celji je potrdilo to odločbo v ko- ščine in je zatorej potrebno izključno nemško uradovanje. Sicer pa Slovenci gotovo nismo krivi, če primanjkuje v namestništvo ni ničesa odlo- Celji in Celovci slovenščine veščih uradnikov. Mi zahtevamo že dosti časa tudi za koroške in štajerske Slovence likor se tiče rešitve same. O tem pa, da se je slovenska vloga rešila v nemščini, pa čilo, temveč je to stvar lepo prezrlo. Lončar pa s tem ni bil zadovoljen, temveč se je pritožil na ministerstvo notranjih zadev. Ministerstvo je odločilo, da se ima pro- slovenske srednje šole. Ko bi bile v Celji in Celovci slovenske ednje šole, bi gotovo ne bilo za slovenščino silcu izdelati orožni list, namestništvu je pa, zaukazalo, zmožne uradnike nobenega pomanjkanja. Sicer se pa nam da ima tudi odločiti o pritožbi proti nemški rešitvi. Namestništvo je odločilo, da mestni urad celjski ni dolžen prošnjo rešiti v slovenščini, ker se je v XIX. članu dozdeva, da gospodje nalašč nastavljajo izključno nemške uradnike. Ministerska odločba je sicer za Slovence ugodna, državnih osnovnih zakonov z dne 21. decembra 1867. ali vendar mi Slovenci vladnega postopanja ne smemo drž. zak. 142 določeni narodni jednakopravnosti že zadostilo s tem, da se je vsprejela slovenska prošnja, ko je poslovni jezik celjskega mestnega ui silec tudi nemški zna. in ne moremo biti veseli. če stvar bolj natančno ogle- priti moramo do prepričanja, da vlada sama pod- damo ada nemški m pro pira naše nasprotnike. Slovenci moremo priti do svojih dolgem potu pritožb, kar stane mnogo pravic se po 150 troškov in truda. Nam se dozdeva adi nekako da inaajo nekatei očeno, da naj ovirajo izvrševanje narodne jednakopravnosti. Vsa oblastva postopajo tično v tej zadevi. Državni Politični bor pregled. \ T pi sistema 28 To P' t se vidi ravno tako v zadevah POf^P i. predložil seji po c: T poslanske zbornice dne od 41 slovenskega pouka v šoli, kakor tudi slovenskega urado vanja. predlog. ministi tovarišev dr. ministerstvo je odločilo že v slučajih da posamičnih rki-jka grofa^S c li u b deti_pod zatožbo. Predi iradi kršitve veljavnih zakonov je ukaz štajerskega deželnega šolskega sveta sodi v Tepli i ta ministru, da j proti zakonu 0 obligatnem pouku nemščine v slovenskih ljudskih šolah g, nepostaven. Ta ukaz se pa še dosedaj ni razveljavil. tuji, p os d L R^^o tanovil okraj (T O Predsednik Smolk podpisali so razun i č in dr v osmih dneh v naznanja, da pride predlo Popolnoma podobno, kakor sedaj štajersko namest-ništvo je postopala v analognem slučaju tudi deželna vi j o predlo razgovor. Posl. dr. P a ca k in tov or » • v • cr O' da je glede elj sta ustano pravosodnega ministra ukaz okrajnega sodi vlada koroška. Tudi koroška vlada ločiti o pritožbi proti nemški rešitvi spi ni hotela od Terlago interpePije lado glede v Tepl Po s grot da klavzule v trgovinski pogodbi avstrljsko-italijanski in prisiliti ministerstvo. Po našem mnenji ministerstvo takoj odločilo o jeziku rešitve moi pritožba mu ni treba zavračati stvari na deželno lahko tudi ko mu pride vlado korist mogoče uporabe vinske jo vpraša in v • • r^-sijo V seji dne 2 9 ali na namestništvo. Vse kaže. da in tovariši vi s katerim se i r» J cev se nekater a p r i 1 a a. N to pride v se par ado manj važne točke, nterpeliijejo posl. Zal ling ali adi nekega romana v Freie Presse u hoče zagotovlj stranke pripraviti da se s takim postopanjem Schön born odg popustile ustavno jim pogostili konfiskac itoliška vera. Pravosodni minister grof na tistih nterpelacij ^atskih in posl Sp zaradi lovenskih pi T doseže, ker se mnogih slučajih se namen tudi zagovarjajo slovansko bogoslužje. Minister pravi da tov, se pi se pa to zgodi v slučajih, kjei Prosilec se zadovolj ustraši truda in stroškov. Posebno potrebno hitre rešitve. zgodila nobena k reform rsto pride vladna predlo ni dačiii in sicer načrt o neposrednem osebnem davku. Mlado z ešitvijo, bodi v tem ali onem češka posl. Sla vik in dr. Herold pobijata predlo m jeziku sicer Ko bi štajersko namestništvo ne bilo vedelo adnj da Gr e s s m tako ostro, da ga predsednik poklice k redu, posl S C Ji 1 e s i n g d Gf in T mmisterstvu ustreže, ako pritoževatelju dela sitnosti, nagovarjajo predlogo Razp bi gotovo bilo takoj odločilo v zmislu temeljnih zakonov posebno ker si ne moremo misliti, da bi ne bilo vedelo, je ministerstvo že odločilo o podobni pritožbi proti slanca K N a b o tej točki se prekine Po z^iadL odstavlj^ija prof^ Spin kako postopanju celovškega magistrata. - Mi Slovenci s takim postopanjem sedanje vlade ministra pelacijo tudi^.groL Htrkenwai •goJ m tovariši interpelujejo naučnega od pojp so vsi člani konservativ \ dne m Jc maj od ne na interpelacijo poslanca Z ailing službe. Inter-a kluba in celo grof Schönbora moremo biti zadovoljni, temveč da vse stori amo od nje zahtevati Xeue freie 1 gled bogokletne se da nam po krajšem potu pripomoi do to se pr ustavnih pravic. Naši poslanci morajo na to vlado večkrat opommjati. Vladno postopanje ima le namen po ovinkih (jovouI j pospeševati ponemčevanje. m izjavi, da se prične kazenska preiskava, razprava o neposrednem osebnem davku. Govorilo je več govornikom ki so navajali svoje pomisleke ali zagovarjali vladno predlogo ali nasveto ali kake premembe. tu P go ali nas\ in priporočal hitro' rešitev te^a I i Kei je pa zavraten ažnik sanj Predlo pra se na to odkaže posebnemu odseku 36 članov nevarnejši od očitnega, morali si bodemo pač tudi Slo v pretres in poročanj 1 K venci povpraševati ne bilo za nas skoro boljša levičarska vlada in če se sploh še splača Taatfej da j Posl aj ohke nadzornike v Dalm izroči samostojni predlo imenovati stalnimi k in tov pirati % pod- takim postopanjem se bode tudi mej Slovenci glede odstavil prof na utrdil radikalizem Češk polovičnim postopanjem je vlada em pripomogla Mladočehom do veljave, kdo ve seku, imuni kate Spi ijo predlo da je ti zad ima prei ati ali iz se j od Posl :idi ukaz službe imunitetnemu 3 s tem kršila poslan Foregger interpeluje pravosodnega ministr da ce kaj podobnega pri nas ne doseže Število nezadovolj slovenskim jezikom mora mestni urad Seja celjski reševati ulog s nežev je vedno večje. Vlada bi morala pomisliti takim postopanjem ne bodo več podpi sebi koplje jamo če da s jo Slovani Po deželnih zborih dnevnikov naša trditev, da so se z N se dolgo ne bode držala levičarji ne bodo zadovoljni dolgo poskusili svoje ljudi spraviti na ministerske stole njo kajti temveč bodo Kadar tukajšnjih slovenski po odgovorimo, j ako čudno zdeti, da so škutarji in naši se na to zaklju^ - Hudo i le Ö mci da njegov se gotovo vsakemu olitv ati d zbodla jedne pogajali nekateri rarjanje le toliko mislečemu človeku mora deželnega odbornika nem- se bode v kakem važnem vprašanji prosila vlada za slo gl a jednem če se o tem niso nič dogo venske glasove naj se jej odločno pove, da smo jo pri- baš nanj znana oseba v političnem življ za to ceno, se opusti ponemčevanje tem smislu dajo ukazi nižjim oblastvom pravljeni podpirati po ovinkih in s( Kakeršen odgovor bodo posl. dobili svoje postopanje. Slovencev ne bode nobena vlada čila, narodna zavednost se je že toliko okrepčala da bi in istemu kandidatu DotiČni mož ni tako da bi kar tako obe stranki Kar se pa tiče predloga, o katerem dnevnik bili konservativni poslanci gotovo proti njemu v tako naj pa uravna ni dosegla Schmerling in Auerspergova vlada tudi Taatfeova, pa tudi Plenerjeva ne bode un Ke tega lasovali, naj Nemci glasujejo, kakor hočejo, mi le to opomnimo da pa ni dokazano, da bi pa Nemci bili brez dogovarjanja ravno tako glasovali kakor so, in Nemt'i so pa baš odločili s so svojimi glasovi. Mi smo v svojem članku ravno trdili da imeli Nemci odločilno besedo jasno pokazalo. Da naš konserva kai se je tem slučaju dnevnik ne bode ad priznal, razumlj promisi da bi Sicer bili delali kake kompromise je čisto lahko delali pa mi nismo nost trdili, da so se kom temveč samo da so se druž Tudi nikdo ne !5I more dokazati, da je napredna stranka lani pri volitvah naredila kak kompromis z Nemci, da celo dokazati se ne more, da došli Nemci niso volili konservativcev, ker je volitev tajna, ali vendar konservativni dnevnik je se letos naprednjakom očital to bratenje z Nemci. Tega pa vendar ne more niklo zahtevati, da bi njegovi stranki se ne smelo ničesa očitati, samo on bi sninl drugim vse. Sicer pa mi ne rečemo, da se je z Nemci pogajal bas urednik tega lista, to sta storila dva druga gospoda, ali na svojo roko, ali po naročilu klubovem, tega pač mi ne bodemo preiskavali. Veseli pa nas, da je konservativni dnevnik sam priznal, da so se celo naprednjaki v tem je pač najjasneje dežehiem zboru izrekli za versko šolo dokazano, da pri načelnih vprašanjih ni mej slovenskimi strankami nobene prave razlike, temveč je ves razpor bolj oseben, kakor smo mi trdili, netijo ga pa pretiranci na obeh straneh. Mi smo rekli, da naj bi vsak tudi spoštoval mnenje družili, trdo- Ko pa se bodemo kmalu sporazumeli. Dokler bode vsakdo vratno svojo trdil, je pač vsako sporazumljenje nemogoče, bi hoteli odločilni možje obeh strank poslušata naš svet, kmalu razpor bil pri kraji, in to tudi katoliški v veliko korist. bi bilo narodni stvari pa v Štajerska. — V vvodnem članku govorimo, da je celj s nemški mestni z a stop sklenil pritožiti se proti odlokn notranjega ministerstva. da mestni urad mora slovenske uloge reševati v slovenščini. Pristaviti moramo, da si gospodje celjski pred upravno sodišče ne upajo in so si za pritožbo izbrali državno sodišče. Radovedni smo, katero ustavno določbo je ministerstvo prekišilo po mnenju celjskih Nemcev. Shod stranke prava na Reki. Na Eeki so pri- staši stranke prava imeli shod. Sklenili so, da se organizacija njih stranke raztegne tudi na Dalmacijo, in Istro. Izdali bodo baje manifest, v katerem se bode naglašalo, da na Hrvatskem biva samo hrvatski narod % Prvi maj bil je proti pričakovanju primeroma jako- miren v \seh državah Po pripravah anarhistov bati se je bilo hujšega, posebno na Francoskem, Laškem, Španskem in Belgijskem bile so oblastnije v velikih skrbeh. Policija pozaprla je vse, kar je bilo sumljivih. In ravno opreznosti redar.-^tvenih zahvaliti še tak mir, kakoršen je bil. V Belgiji kjer socijalizem najbolj preobladuje, bilo organov ]e je največ izgredov in v mestu par dinamitnih atentatov, vendar pa brez Človeških žrtev. Sicer so imeli delavci po vseh večih mestih svoje s hode, vendar so p\ ti shodi bili povsem dostojni in brez kakih nemirov. Padale so tudi bombe in posebno v Italiji je bilo več takih slučajev, vendar pa te niso naptavile druzega ko strah, kajti redarst.vo udušilo je prej kal nevarnosti Kratko reoeno, veliko se je pripravljalo z i prvi maj od strani^ delavcev, a se večinoma ni zvršilo, kajti oblastnije posegle so še do časa vmes. Italija. Komaj se je ministerska kriza srečno. v ce tudi začasno rešila, nastopa že nova. Ministerski predsednik Eudini in minister Nikotera prišle sta si menda navskriž in pravi se, da se nasprotje ne '^ode gladkim potom poravnalo. Nikoterjevo glasilo slr<)go prijema provizoričnega finančnega miaistra Luzzatija in po njem tudi njegovega prijatelja Eudinija. Državni ik della Eocca, le pri zadnji krizi tudi dal ostavk je najboljši prijatelj Nikoterojev in okoliščina, da do zdaj ni še prevzel zopet svojega posla,, vzbuja mnenje, da bo tudi Nikotera odstopila. Francija. Volitve v občinske svete, ki so se vršile dne 1. maja, zvršile so se dosti mirno in je njihov izid za republikance ugoden." Po mestih so povsod zmagali, pa tudi na deželi so nekaj pridobili. Eepubličanski predsednik Carnot je pariškemu policijskemu predstojniku čestital na uzdrževanji miru dne 1. maja. Eavachol obsojen na dosmrtno ječo za- radi anarhizma ne ugre smrtni kazni, ker se ima pred dvema sodiščema zagovarjati zaradi ropa in umora. Nemčija. — V pruskem deželnem zboru bila je te dni velika debata zaradi zahtevanega naknadnega kredita, ki se ima dovoliti novemu ministerskemu predsedniku. Vse stranke so po svojih govornikih pri tej točki izrazile svoja mnenja in zahtevale pojasnila glede zadnje ministerske krize, oziroma glede odložitve nove šolske predloge. Pr^^dsednik je dal povoljen odgovor, na kar se je omenjena vladna predloga izročila posebnemu odseku; pozneje pa že tudi rešila v drugem in tretjem branju. Grško. — Na Grškem vrše se te dni nove volitve v a narodno zbornico. Borba je huda in ne ve se kak, bo izid. Isku-šeni politiki pravijo, da ne dobi nobena stranka absolutne večine, relativno pa da bo najmočneja Trikupisova. Le-ta je pa blizu takega politiškega mnenja kakor Delijanis in kralju bo težko dobiti v(č'no, ki bi ugajala njegovim intencijam. ^ ililllillMilMIlM^^ lE^^'ij^M^E nhrfniio = 4 = ^^M^ä^m = UDrtnija. = ^^lÄli 4 ......................................................................................................I ^ I Mašine v mizarski delarnici. (Dalje* % Konstrukcija Fiedler in Faberjevega univerzalnega stroja je v vsakem oziru solidna, pregledna in primerna delom, katerim ima služiti. Trakovna žaga ima vse priprave, ki jamčijo vztrajno, dobro in varno izdelovanje. Posebno važno je, da je podstava žagi lita iz jednega samega kosa. To daje vsemu stroju veliko prednost pred dosedanjimi aparati. Glavni ležišči (Lager) mašine se nahajata na tej podstavi, a od njih'trdne lege je zavisen lahki tek stroja. Zato sta fabrikanta zavrgla dosedanjo metodo, po kateri so gradili podstavo iz več skupaj zvezanih kosov. Na takem solidnem fundamentu se ne premakne najmanjša stvar in vsi drugi predmeti imajo za vselej varno podlago. Težki zamašnjak (Schwungrad) je pritrjen sredi med obemi ležišči. Tako se razdeli njegov pritisk na obe ležišči, ter deluje pritisku napete žage ravno protimerno, kar je jako ugodno za ves stroj. Krožna žaga je zgrajena po znanih, obče veljavnih izkušnjah. Njeno vreteno je od najtrjega jekla ter teče v dvojnem ležišči, narejenem iz jednega samega litega kosa železa. Ležišče se more prestavljati, to je velevažna lastnost, katero naj imajo vsi dobri stroji za lesno obde-lovanje. Tudi priprave za mazanje so duhovito izumljene in jako rabljive. Vse te okoliščine pomagajo, da je tek te žage zelo jednakomeren, lahak in varen — svojstva, katerih pri onih krožnih žagah ne najdemo, ki teko v ločenih in stoječih ležiščih, obrnenih navzdol in privitih s prikrovi na mizo. Vsa priprava se premika na močnem suportu, ter se more z vijakom in ročnim kolesom postaviti za vsako debelino deske. To je posebno ugodno pri rezanji utorov in žlebov. Les se polaga na posebno mizico, ki ostane zmirom popolnoma vodoravna. Železen in premakljiv' kot pomaga delavcu, da more les varno f in točno peljati proti žagi. Glej Hst 17. Krožno žago, kakor sploh vso mašino m e r i š k i m eng Te pravne za prenos moči in ne sredstvo. gonimo z verige so neizrečeno pri-presega jih nobeno drugo - Organi z a' ištetih zadr zadrug pa še vedno ui dovršena. Od vseh je imelo 1. 1891 2857 to j 00 pro centov, shode pomagačev. le 808, to je 15 8 procenta,'bolniške Verige so originalno amerikansko delo iz najboljšega materijala; napete so po zobatih kolesih in zato blagajnice, in celo 195 ga od za ucence in ' za razsodišče. 657 , to je 3.8 procente, bolniške blato je 52 odstotkov zadrus; je imelo se ne morejo plaziti in drsati, kakor se to pri jei na pr. tolikrat zgodi. Veriga teče čisto na lahko napetosti in zato tudi ležišča skoro nič ne trpe. menih brez Velikanska hiša. Amerikanci presegajo na vse strani Pri p stare Evrope v mzaiii t^linicnih iznajdbah in delih. Sedaj začenjajo v Cikali graditi hišo, kateri ne bode para na celem za frezanje stoji na levi spodnji 'I'^inelj ima podobo križa. Spodnji del poslopja bode 20 nadstropij -visok a nad njim se bode dižal stolp, v katerem Strani mize, ter je na podstavo pritrjena. Tudi ta stroj je konstruiran po najnovejših izkušnjah, lahek in soliden. Težki železni zamašnjak se suče sredi stojala; vsled 14 nadstropij. Vsa zgradba bode 167 metrov visoka. bode še Med posameznimi koti stoje posebna poslopja, po 10 nadstropji visoka. Osemnajst vzdigalnili priprav bode stano- tega je vsa mašina dokaj vztrajnejša in trpežnejša, kakor valcem na razpolaganje, da jim ne bode treba peš hoditi v teh bodo še 4 stopnjice skrbele pa one, pri katerih so zamašnjaki na strani in prosto- posamezna nadstropja. Poleg ležeči. za promet. Bode pa li taka Stroj za tanj in dolblj se postavi o tem nam ne poročajo viri ! ogromna zgradba tudi lepa, na mizo Sveder je jeklen in teče v dvojnem Goni vlitem iz jednega kosa železa. Vrtalni stroj ima svojo posebno mizo, ki se more višje in nižje postavljati, se samo s stopalom. v Zaga izkroževalka je grajena po čisto novih načelih. Napeta je jako energično, a vendar se lahko Kmetijstvo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii^ napetost na priprost način spreminja, povečava m po Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski soli ljubljanski se manjšuje ali pa celo ustavi, kar je zelo pripravno tedaj, ko menjavamo žago. List žage se giblje povsem navpično in ne v loku, kakor pri starih konstrukcijah; dolg sme biti do 280 milimetrov. Tako nam podaje ta stroj na silno malem prostoru jako solidno in rabljivo sredstvo za obdelovanje lesa ga prične 1. dne julija 1892» leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati: . s spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika; Vsakemu malemu obrtniku, ki zmore troške zanj, bi toplo priporočali. Natančneje cenilnike pošiljata izdelo z domovinskim listom; 8 spričevalom svojega župnika ali župana > da valca zastonj. Naslov: Fiedler und Faber, Fabrik für je poštenega vedenja, in p Holzbearbeitungsmaschinen. Leipzig, Lindenau 3. 4. da zna brati in^pisati slovenski. Obrtnijske raznoterosti. Obrtnijske zadruge v Avstriji^ Na podlagi obrtne postave, z dne 15. marcija 1883. so se ustanovile pri nas za razne obrti posebne zadruge, katerih je bilo leta 1891. v vsej Avstriji 5113. Po posameznih kronovinah se zadruge tako-le razdele : v število zadrug. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: i ubožni list ) m 2. spričevalo o poštenem vedenji, f 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati Nižja Avstrija . Zgornja Avstrija 534 666 vsaj do Solaograško.........109 Kdor Štajarsko Koroška . Kranjsko Primorsko Tirolsko . češko Moravsko v Slezija . Gališko . Bukovina Dalmacija 338 82 34 Skupaj 295 1884 464 206 435 44 jj 5113 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1892. leta. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo Pred imenovano obrtnijsko postavo je bilo v Avstriji ^ podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih nekak 2870 zadrug, a večina izmed teh brez pomena in ostanek srednjeviških „cunftov". Na Kranjskem jih je bilo 33. in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do iij f!) ii 1 I 153 bode' vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. perkino drevo raste od Singapora na sever vse do Ivan Murnil Penanga, pa tudi na Sumatri, Javi in Borneu, kakor tudi v 1 predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. na drugem otočju. Ker so po gutaperki mnogo popra ševali in se je dobro plačevala, hoteli so ljudje kar za 1 m začeli so grabiti, pomislil, da dobivanji kaučuka. Drevo, ki neusmiljeno sekati. Nobeden ni Naznanilo. Skušnje ua tukajšnji podkovski šoli «e bodo vr- drevo samo narezal, kakor se ravna pri raslo 50 do 100 let, uničili so na jeden mah. Ako vzememo, da drevo ne da več kot 10 do 15% gutaperke, lahko preračunimo, koliko šile dne 2/. in 28. junija r. 1., in sicer : 27. junija so v prvem času škode naredili pr dr Računajo, da Hkušrga iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. junija pa za uče ce podkovske so prva tri leta in pol posekali do 270.000 debel, da so dobili toliko gutaperke, kolikor se je je na trg izvozilo. šole IZ podkovstva in ogledovanja klavne mesa. Kovači,, kateri bo^'ejo (ielati to se naj junijci t. oglase pri pod|)isanem vodstvu do živine in » skušnjo, 15. dne Tudi trgovci sami so se začeli bati, da utegne to koristno drevo pod zlo iti, ako se bode še dalje tako sekalo, to so posegli Angleži vmes. Na Gutaperkino drevo raste najrajše na naplavljenej Vodstvo ponkov.^ke šele v Ljubljani due 1. majfi 1892 zemlji na podnožju malih bregov. Potegne se do 14 1 tudi do 24 m višine, in deblo mu meri v premeru do 2 rn. Dr. Karol vitez Bleiweis. Mleko dobivajo kakor pri kaučuku, samo napravljanje Poučni zabavni = ^m z gutaperke je drugače kakor kaučuka. Mleko se brzo za-siri in napravi luknjasto gutaperko, katero z roko jemljo iz posode in gnjeto v hlebe, ki so po 10 do 20 kg težki. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Ja ros]a v. 252. Povest, svojstva, vulkanizovanje in poraba gutaperke. Balata. Leta 1843 se je v Evropi poleg kaučuka prikazala z Novice. Deželni zbor kranjski. v petnajsti (zadnji) ej dne aprila poročajo v imenu odseka za letno poročilo deželnega odbora: l.j Posl KI o JI obrtni pouk Poročilo govori o obrtnih jedna nova tvar, katera je kmalu v obrtu dobila veliko strokovnih šolah in obrtnih nadaljevalnih šolah o podporah __v vrednost. Bila je to gutaperka, katera se kakor kaučuk napravlja od rastlinskega mleka. Rastlinsko mleko, v katerem se kaučuk dobiva, nahaja se, kakor smo omenili, v mnogih rastlinah raznih familij, ali mleko, od katerega in ustanovah za te šole ter o obrtno-šolskem nadzorstv ročevalec v imenu odseka predlaga: L pouk" u. Po- črka B „Obrtni se vzame na znanje. 11. Deželnemu odboru se naroča, uvaževati in v prihod- njem zasedanji poročati Bi ne kazalo, da se učenci, se gutaperka napravlja, nahaja se samo v jednej rastlin- oziroma vsaj jeden del učencev nadaljevalne obrfne šole na c. v drevesu „Isonandra gutta skej familiji, in to vzlasti katero raste v vzhodnej Indiji in po Azijskem otočju. Outaperka ima ista svojstva kakor kaučuk, samo jednega nima, in ta je, da ni elastična. kr. veliki realki v Ljublj odkaže v pouk c. kr. strokovni šoli Ali bi bilo priporočati, da se na tukaj C. kr strokovni obrtni šoli tekom leta o primernem času ustanovi tečaj za krojaško obrt Ali bi bilo potrebno in mogoče da Kitaja in vzhodne Indije so prinašali v Evropo se v povzdigo domačega idarskega obrta ustanove podpo za zidarske učence m v koliki mei 9 Kako bi se Že v poprejnem času biče od gutaperke, no nobeden ni prašal, od česa so. pora na Angleško večjo množino gutaperke, da opozore 1843. 1. so prinesli s Singa- popolnila obrtna strokovna šola s posebnim tečajem za ple tarstvo in vrbarstvo. Predlogi se vzprejmo. 2) Posl. Stegna o JI obrtniški svet na to novo tvar Do takrat niso niti Ustanov meta se na znanje in 10 3) Po n obne stvari Poročih vza- Og o 11 Različne stvari" ter v imenu odseka nasvetuje resolucijo : domači ljudje v Aziji gutaperke mnogo cenili. Izdelavali Ponavlja se prošnja do vis. c. kr lade naj di so od nje samo toporišča sekiram. Kedar so v Evropi nemu zbora nasvetuj želno nadsodišče proučili gutaperko in osledili v njej izvrstnih svojstev, kmalu je zaslovela. Leta 1844 so poslali s Singapora v za e: 1.) Da slovensko se mi de Štajersko, slovensko Koroško napravi v Ljublj Kranjsko Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom Evropo na poskus 100 kg gutaperke, da vidijo, ali 2.) da se napravi v Ljubljani p akademija, ozirom juri- se dična fakulteta s slovenskim učnim jezikom Posl Svet bode razpečala. Brzo so poprodali vso robo, in nasled- podpira to resolucijo, ter pravi da je tako mogoča narodna •njega leta so poslali 10.000 A:^, a 1846. 1. čez 300.000%, jednakopravnost v uradu ako se izvede to, kar zahteva reso- tako da so 1853. L s Singapora izvozili že 700.000 gutaperke. Ta dobra prodaja je spodbola delavne ljudi, se ogledajo po gozdih, kje bi našli to dragoceno drevo, lucij Eesolucij se zprejme Po tej točki ila se vohtev deželnega odbornika iz vsega zbora. Izvoljen je bil dr. Pap z 21 glasovi; dr. vitez B I e i w dobil je 10, Žitnik 2 m dr. T glas Dr Papež se zahvali na izvolitvi fia katero se do sedaj niso ozirali. Osledili so, da guta- Deželni predsednik baron Winkler odgovarja na interpela eijo posl. dr. Tavčarja in drugo v glede uradnih pečatov pri 2.) z deželno naklado a žgane opojne tekoči okr. sodiščih ter poudarja, da je deželno sodišče postopalo 3.) Z 280/ o priklado na vso predpisano vsoto neposrednih pravilno. V imenu finančnega odseka poroča: 4.) Poslanec davkov z vsemi državnimi prikladami ed Šuklje o proračunu deželnega zaklada za leto 1892. Po Ad Priklado na užitnino prorači je deželni odbor kratkem uvodu preide na proračun sam. Finančni odsek je na 136 158 gld ga sedaj predlaga slavnemu proračun na drobno pretresal ter deželnemu zboru v konečno rešitev. Po proračunu Finančni odsek se str s tem nastavkom. Pri te} deželnega priliki pa je ob jednem natančno zmotri denarni speh odbora znaša za 1892 skupna potrebščina 855.789 gld., onega ukrepa, s kojim se je bilo naročilo deželnemu odboru, skupno pokritje 83u,458 gld. torej se kaže primanjklaj 25.331 da se imenom dežele kot ponudnik udeleži zakupa državne užitnine. Deželni odbor je ustregel temu naročilu. Leta 1891 žavne užitnine v sle- gld. Po nasvetu finančnega odseka pa se proračuna skupna potrebščina z 838.481 gld., skupno pokritje z 844.240 gld., prevzela je dežela v zakup pobir.inje d torej znaša konečni presežek 5.759 gld. Svoj proračun uteme- dečih davčnih okrajih Skofj ( 'i, Logatec, Mokronog \ ljuje finančni odsek tako-le A. Potrebščina. I. Troški nika Senožeče. S tekočim letom pridobil m w J Še sedem deželnega zbora 14 594 gld. II. Upravni troški 53.053 gld. III. Troški za deželno posestvo 14 138 gld. IV. Troški za Radeče, Kočevje in Idrij drugih okrajev, namr deželnokulturne namene in za V. Troški vodne zgradbe 68.020 gld. dohodkov in treskov Brdo, Kamnik, Krško, Kostanjevica, I. Po vestnem preudarku dotičnih ajočih iz tega zakupa, sodi finančni za javno varnost 26.776 gld. VI. Tre š ki zdravstvo 24.856 gld V svoti VII. Dobrodelne naprave 194.899 za gld. odsek da denarnega peh te podjetja ni smatrati ne- ugodnim. Leta 1891 znašal je namreč v prej naštetih petih zapopaden je tudi znesek 50 gld., se naj do- okrajih ves dejanj ski k 68 392 gld kr voli bolnici usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene. Pri VIII. točki režij ni troški 546 ti 83 rt nasvetuje finančni odsek, da se naj razun posebej od slavnega v ze zbora Cirila in Metoda dovoljenih podpor, dado v se te podpore: Družbi sv. 1000 gld. kot redno podporo, nadalje pa 1.) Društvu ..Zur Pflege kranker Studierender' na Dunaju 50 gld., 2.) podpornemu društvu za slovenske visokošolee na filo- je C. kupni tega zneska C. kr. erarju d torej ostane 62 845 gli. 75 kr se za- s m 400/ o deželna doklada 44 550 gld vseuči- Dunaju 200 gld., 3.) podpornemu društvu na dunajs zofični fakulteti 20 gld., 4.) „Asylvereinudunajskega lišča 50 gld , 5.) podpornemu društvu na „Hochschule für Bodencultur" 30 gld., 6 ) podpiralni zalogi slovenskih deželnemu zakladu s 17 900 62.650 ek vseuči- pa je čisti dohodek lišSnikov v Gradcu 200 gld 7.) odboru Freitischstiftung" Istina je sicer, da tak malenkosten dobiček ne pride v na graški tehniki 20 gld , 8.) podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., 9.) nižji gimnaziji v Ljubljani 300 gld., 10.) gimnaziji v Novem Mestu 250 gld., 11.) nižji poštev, ali z druge strani ne gre prezirati, da v slučaju, ako se dežela ne bi bila udeležila zakupa dražbe, gotovo se nikakor ne doseglo takih zakupni ter led tega dežela morala gimnaziji v Kočevju 100 gld , kuhinjo 200 gld., 13.) ljudski Luki Jeranu za dijaško kuhinji v Ljubljani trpeti občutno izgubo pri oni 40^/^ prikladi, katera se pobira na korist deželnemu zakladu. 100 gld., 14 ) muzealnemu društvu 400 gld 15.) Narodni Dejanj ski vspehi užitninskega zaklada v prvih 'mesecih šoli" 200 gld., 16.) .Rudečemu križu" 100 gld., 17.) Lich- tenthurnovemu zavodu 50 gld. 18.) arhivarju Koblarju posebna nagrada 100 gld , 19.) šolski sestri de Notre Dame v Šmi- helu Mariji tekočega leta tudi niso nepovoljni. Državna zakupnina za onih 12 okrajev, po katerih dežela letos pobira užitninski davek^ ............. 109.690 gld. znaša Regini Thielovi za pouk v ženskih ročnih delih 100 gld., 20.) predstojnici Mariji Joh. Oblakovi za pouk gluhonemih deklic 200 gld., 21.) šolskim sestram de Notre Dame v Trnovem 100 gld. 22.) Heleni Zarnikovi za njeno hčer Stanislajo 20 gld , 23.) 400/ doklada režij ni troški o 1 43.876 12.000 n 11 skupaj 169.566 gld. Ze meseca januvarij in februvarij t. 1. pa sta vrgla bolniškt-mu društvu pomožnih urad- kosmati dohodek skupaj 28.522 gld., vsled tega je pričako-nikov 100 gld. 24) društvu rodoljubnih gospej 50 gld., 25.) vati, da tudi v tekočem letu vsaj izgube ne bode nobene, ter za podpono mladim umetnikom 600 gld. Za podporo za da bode dežela imela vsaj ta posredni dobiček, da vsled zvi- Fachschule für Holzindustrie" v Kočevju v znesku 250 gld. šanih državnih zakupnin raste tudi prihodek iz deželne užit- ne treba preliminirati nobenega posebnega kredita, ker se do-tična potrebščina lehko pokrije iz pavšalnega kredita „Ustanove in podpore za obrtne namene " nin?ke priklade. Finančni odsek. sodeč torej, da poskus, storjen z delnim zakupom državne užitnine od strani dežele, se dosihmal Skupni troški bi znašali uštevši še te podpore: 197.491 ni ponesrečil, si pa vendar nikakor ne prikriva neprilike in gld. IX Troški za občila 142.600. V tej svoti je tudi znesek- neugodnostij, izvirajočih iz sedanjega načina zakupne oddajp. 100 gld., ki se naj bi tudi dovolil blejski podružnici „Alpen- Skušnje, katere smo pridobili pri pobiranji deželne naklade verein-a" ža napravo pota čez Vrtec na Pokluko. X. Troški na žganje, kakor tudi pii pobiranji državnega užitninskega za priprego in vojaške namene 11070 gld. XL Primankljaj davka, dokazujejo jasno, da bode deželni užitninski aparat deželnega posojilnega zaklada 85984 gld. XII. Razni troški stoprav potem prišel do popolne veljave, in sicer na korist 5000 gld. B. Pokritje. L Prihodki iz deželne imovine državnim 1 n deželnim financam. ako dežela pa 56.930 gld. IL Prihodki iz javnih naslovov 3.852 gld. HI. celem ozemlji vojvodine Kranjske, izvzemši Ljub- Prihodki IZ od katerih deželnih zavodov 463 gld. IV. Razni dohodki, Ijano, prevzame pobiranje državne užitnine. V to svrho je^ znaša redno pokritje 37.173 gld. izredno pa nujno treba, da se dežela o stvari pogodi z visokim finančnim 4.500 gld. skupaj torej 41.673 gld. { « • • —. V • .1 era rjem. Istina je sicer, da taki pogodbi nasprotuje pravo- Predstoječa poglavja kažejo toffej rednega pokritja 97.955 močni državni zakon o užitninskem davku, zlasti § 11. Naj- gld., izrednega 4500 gld., skupaj 102.455 * 4 kateri preostaja po odtegneni tej svoti, proračuna deželnega odbora. Primanjkljaj, višje odločbe z dne 25. maja 1829. Ali z vseh stranij se je v smislu priznava, da je baš kompleks državnih zakonov, zadevajočih » t to stroko užitninskega davka, preustrojitve silno potreben. 1.) s 40o/q priklado na užitnino od vina, vinskega in Država se ne bode mogla izogniti reformi, naj se torej poleg sadnega mošta in od mesa; drugih prememb misli tudi na to, da se posameznim deželant { 155 varuje možaošt, z ujihoviini lastnimi organi prevzeti pobi Z om na denarni vspeli deželne naklade na žganje državne na ta vt dotičnimi deželnimi prikla^iami ed Z ozirom odmeri namen etnj finančni odsek koncem znesku 5 o/^ od vsega čistega doiiodka, prvotniii remanencah presega 100.000 gld se 5 za letos poslujočemu osobju posebna nagrada v od vsega čistes^a doliodka, kater O ' s poročila posebno resolucijo, znova naroča, pogajati se z svrho, ob jednem pa naloži, da se za kater isoko se deželnemu odboru po odbitih vlado v gori označeno pooblašča, da po svoji previdnosti Deželni odbor se ieli to svoto med one če bi se zakupna pri pobiranj deželne naklade oče osebe katere so se dražba vršila pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbor znova kot ponudnik udeleži zakupne dr-ažbe imenom dežele. leto s odlikovale po posebni spretnosti in točnosti Iz isteg ka naj se tudi primerno gradi akces-ist Zvonomir Zor Ad Dohodek iz deželne naklade na žgane opnj 4 ) Dežel, odboru se naroča, nadaljevati pogajanj z tekočine proračuna deželni odbo na 160.896 tinančni finančnim terstvom v to svrho da se deželi izroči okim po- pa, opirajoč se na dejanjske vspehe minolega ter prvih odsek dveh mescev tekoče biranje državne užitnine o vinu, nsk^^m in sadnem moštu in o let nasvetu postavi z okroglim zneskom 175.000 gld naj se isti v proračun mesu po vsem Kranjskem, izvzemši II CM ^ • n^ 1 n\__i.:--: ^ ^i-»« rv Iri^t'ol?-«-» r mesto Ljublj Številke dejanjskih ' Zlasti naj stori potrebne korake., da se eventualno dohodkov opravičujejo da na Kranjskem i-aste poraba žganj za leto 1890 je razvidno popolnem zvišek 14.104 gld. kajti, žal, •Iz računskega sklepa potom odstrani zapreke, kitere utegn P takemu tavnim dogo- ! vorii izvirati iz sedanjih postavnih prelp d J da na žganje let 1890 se naroča dež4nemu odboru, da za lučaj v ce bila vrgla čistega 171 858 gld 20 k leta 1891 znašal je dražba zrpob drž ^isti dohodek v ze 177.841 gld 95 ki in tudi prva dva asedanjem deželnega zbora, se . Ob jednem bi se zakupna pred prihodnjem udeleži zakupne dražbe kot užitnine vi meseca tekočega leta sta se povoljno obnesla za . . . ^. , , -■ m Vi finance, ponudnik imenom dežele kajti leta 1891 vrgla sta ta dv m?seca čisto le 30.476 gld Konečno finančni odsek nasvetuje, da so s posameznimi SO kr dočim znaša denarni efekt v istem času leto s v ze 33.491 gl i. 12 krajcarjev. Ker poraba žganih pijač v kasnejših meseci nas skušnja uči, da se množi točkami prora-' ročene prošnje ed rešene dotične finančnemu odseku iz- onec sledi.) železnično radbo. kater se li, dalje bode kmalu p z ozirom na ,, trdno je pričakovati, da se prelimi znesek 175.000 gli. letos vsaj Presvetla cesarica vrnila se je te dni iz Krfa do bržkone pa celo prekoi U preko Mirama'-a in Ljublj pet na Dunaj Nadvojvo- timi ( ni mi neposredne davke z všte-prikladami vred se predlaga nespremenjeno po 28 priklada na vse vdova Štefanija biva sedaj v Osobne vesti Britanskim konzulom za Dalmacijo 430.627 gld etu deželnega odbora s Opomba. Tako urejeni davki so po Pri mor m Kr ko s sedežem v Trstu imenovan je J čunskega George Haggard Brigadir gosp Moric t poveljnik oddelka c. kr. finančne direkcije z dne • • lumj 1891 leta 56. brigade pešcev v št 448 zemlj to 636.924 gld., hišnoi ninski davek 145.290 skupaj 1,546.908 gld. davek 229.539 azredni davek 140.7 pridobninski davek a jem Znani lovenski Lj ubij pisatelj menovan je generalmaj Fridolin K domobranski nadpoi-očnik v Celovcu poroči se je dne to dohodninski davek 394.420 gld. v Oseku z gospodično Marijo Telle rj zdravnik "" ^^ Tn« Uriel Dremešč g dr Jos Uriel premeščen ]e iz C. in kr ma a Štabni nad- Ljubliane t Skupni znesek vseh prihodkov deželneg zaklada za leto Maribor, na njegovo mesto pride pa štabni zdravnik dr. Teodor 189 znaša torej 844.240 gld. V primer s proračunjeno Orgelmeist Stotnik gosp. Alfred Beck premeščen skupno potrebščino v znesku 838.481 to kaže se torej od domačega k presežek s 5759 gld stotnik vitez Oton K is slin g pošpolk k 78. pešpolku bar Sokče m Po daljšem utemeljevanji in pretresovanji predstoječega mačemu pešpolku od 72 pešpolka k eljnik 25. domobranske proračuna poročevalec na to v imenu finančnega odseka konečno v Ljubljani major Eobert Sch pr v v mu do ona rii'olsko nasvetuj I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1892 v na njegovo mesto pa pride od ontod ma) I W o d n i a n s k \ Maj avditor Edvard Uhl premeščen je iz Ljublj v znesku 838.481 gld in zaklada v znesku 102.4 Id., torej Gradec Novoimenovani predsednik deželne sodišča v s primanjkljajem 736.026 gld. se potrdi Za potrebno pokritje primanjkljaj v znesku Trstu g. Eduard A Peck je že nastopil svojo lužbo 736.026 dd. naj se za 1892 pobira 1.) 40 sadnega mosta m deče naklade: opojnih tekoči X po priklada na užitnino od vina, od mesa v znesku 136.158 od porabljenih likerjev nskega in 2.) Sle- in vseh poslajenih — Odlikovanje. Gosp. Danilu Fajgelj-ii znanemu slovenskemu. skladatelju podelilo je naučno ministerstvo umetniško gld pendij Družbi sv. Cirila in Metoda ni bilo v se hektohtra tekočin po litersko stop brez Id. razločka na stopinj ilkoholo od PJ kot l^^tošn velikonoč. 1 takih pred malo leti v Ame to b) od vseh porabljenih žganih opojnih iko odšli misijonar, čast g stopinjah lOOdelneg alkoholometr za iko hekto 18 kr v kupnem nesku 17 000 gld 333 gld j a n s k i z določilom naj kot Zale tanovnike nam dom" na Gorenjskem, (zastop p:sem): prvomestnik v • t • posilj .Gor ali 3.) 8 o/ o priklada na vso predpisano svoto \ r jt eh 3rednih davkov 430.627 gld. z rsemi državnimi ikladami vred v po-2ku njega namestnik) Podholm'-', vas pri Blejskem jezeru, pod II III. 1. Dalj Deželnemu odboru se nai'OČa, pridobiti sklepom stopnik v. J o s i pa Slovenski g č. duhovni predstojnik Gorjanske župnije) in v C g Z a 1 o k duhovnega pasti rj v Ameriki in Nc etuj potr Posestnik M ki bogosl I, r* i n o L u zopetno dar 100 gld Roj v Trstu postal finančni odsek sledeče olucij 1.) plačal 100 gld. Deželnemu odboru se nar^oča, pretresati vprašanje, z ozirom na deželno upravo, ne bi li kazalo pomnožiti deželno konceptno osobje nam je pokrovitelj ter \ na Koroškem nam je naklonila 5 gld. in g- Hr 1 v P ml podr za trto moč. morda z tidnikom v )ziroma m deželnega tajnika ter o tem poročati prihodnjem zasedanju. 2.) Deželnemu odboru se opeto\ s ti et staviti v zbi tajnik v Št o knjig. — Ju ob j na- roča, da v smislu v ze ečkrat sklenenih deželnozborskih reso- poslal lepo morjem, upapolni naši akademi pokrovitelju in našim požrtv- prijateljem kličemo prisrčni Plemenitemu mladi železnici, nam je arovatelju tam za aj mlaj emu svojemu hranilnicam ter drugim Bog lucijskih ukrepov izlela, ter v prihodnjem zasedanji predloži načrt penzijskega statuta za deželne uradnike in služabnike. plati Metoda Tako Slovenci Vodstvo družbe 156 Dolenjski železnici. Ministerski predsednik kot vodi notranjega ministerstv in v dogov ]e na podlagi Najvišjega pooblaščenja Driištv Slovensko pevsko društvo se narjema Karolii knt novitev delniške družbe s soudeleženimi ministerstvi dovolil koncesij Aiierspergu in buj bilo zares prevelike snnje v Celovei v s tvrdko baronu Scli\vegl-u usta Korotanu, pozdravlj pomena za narodno pro- najsrcneie dežem na Dun družba ustanov Dolenjski železnici s se- Nove brzojavne postaje. Trgovinsko ministerstvo oziroma m je potrdil pravila. Pretepeno sredo se je in svetnikom upravnega sveta izvolili so se, je dovolilo, da se nap v Beli peci Jesenicah in Kranjski s^ori. brzojavne postaje, združene s pošto Jož dr. imenovali naslednji Karol baron Sch Franc te Karol Luck knez A u e r s p e r g dvorni L i h a r z i k urnik, dr. Adolf Sch aff . _ Bamberg in dr, Emil Reif prof. Franc Šuklj ces. d Jos s u p p 31.000 3-1 mil glavinskih dehic po 100 to drugo, to je 2 od katere svote pl držav 2 mil. gld , katei svetnik svetnik Otomar obsega, v skupni vrednosti interesentje 600.000 gld. Požar Zgornj V noči od torka na redo Šiški pogorela v. trem posestnikom poslopja Grasilnemu društvu iz Spodnje Šiške se je zahvaliti Družbina gl Pogorelci so bili zavarovani. Skoda ceni da se ogenj ni dalje razširil se na 6000 gld gold hočejo Nižjo gimnazijo v St. Pavlu na Koroškem iti v popolno osemrazredno ,višjo gimnazijo. Potem uprčva, pa vplačata za zdaj koncesijonarja. Za zgradbo oto pozneje prevzame bi na Koroškem tri višje gimnazije proge Ljubljana-Kočevje vložilo se je 11 ponudeb o katerih Mrtvega našli so v pondeljek zjutraj SOletnega bodeta v kratkem določevala ravnateljstvo avstr. drž železnic in upravni svet. v ^ Častnim občanom imenovala je občina Grlobasnica na Koroškem za narodno probujo velezaslužnega skočidolskega župnika preč. g. Ant. Gabron-a. Osemdesetletnico prazaovala je v nedelj posestnikovega sina Janeza Birka iz Vira Nesrečnež je rad pil zadel mrtvoud. doma za hišo zgaaje m najbrže ga je vsled tega Umrl je na Dunaju g. dr. Oskar pl. P on g rat v starosti 66 let. Pokojnik bil dni advokat v Ljublj Karolina B1 e i av e i s - T r s t e ii i š k očeta » Jan. Blei skpö- 3 gospa nepozabnega .Novic' viteza Trsteniškega. Blaga gospa rodom Dunaj oda in ustanovitelj vdova naših je pa advokaturo popustil in se preselil v Zagreb s stavbinskimi špekulacijami pridobil precejšnjo Eazun večih SI je premoženje dr pokojnik tudi posestev na Stajarskem in Hrvatskem imel je več hiš v Ljublj čanka, počuti se vkljub napominanej starosti krarnico in lepo vilo na Bledu mej temi dobro znano cu- še prav dobro kakor Prvi slovenski katoliški shod vršil poroča „Slovenec" se bode V Savo skočil je v dne 30. in 31. starem strelišču v Ljubljani. avgusta t. 1. na N dotni hišni posestnik in voz] isrečnežu se je menda zm Kranj k Tomaž raz bavski most on- T C in ]e utonil V mestno hranilnico ljubljansko vložilo je Zaupnica. Politično društvo „Edinost meseca aprila t. 1. 418 strank 177.669 gld. 80 kr. vzdignilo strank 101.387 gld. 80 kr Izpiti za učiteljsko usposobljenje in meščanske pa 336 seji dne 1. maja 1892. jednogl in deželnemu poslancu prof. Yekoslavu Spinčiču ' je v svoji sklenilo izreči državnemu zaupanj m ajiskrenej zahvalo sole vrše se na Ljubljanskem učitelj • • v v • oglasilo se je 7 kandidatov in 18 kandidatinj ta teden ♦ # lovanji v prospeh hrvatsko-slovenskega naroda neomenjeno na njegovem neumornem de- niim Nadzorovanje. Državnih železnic predsednik dr. Občni zbor društvo za Slovence na Koroškem Katoliško politi m 6 podarsko t svoj občni zbor v Celovcu imelo je dne 27 aprila pl. Bili n s ki prične dne 7. t. m. ogledavati železnice. Mudil se bode tudi v Ljubljani. kmetov shodu gosp. okr. komisar Kremenšek IZ vsega slovenskega Korotana. Vlado Zbora vdeležilo se je do 200 Dva rojaka umetnika astopal je pri pevec gosp Jos Celovcu iz Velikov ga slovenščine, zborovanje nimajo politi (josp predsednik uradnika Gregor kaj ti Trtnik engažovan v in E i 11 s p tohko umel 1 e r otvori ojvode badenskega v Manheimu pevec gospod venskem odru I Bučar, priljubij znani rojak operni za dvorno gledišče nad- — Operni dobo štirih let oseba na našem slo- Gosp. se mor blagajnik poroča o delovanji deželnega zbora koroškega, gledališči v Požunu engažoval se je za bodočo sezono na mestnem b por ati še dosti povolj o denarnem stanju poroča o društvenem delo\ gosp in ka ki tajnik A. Zak pa Redek služabnik. Pri si je društvo priborilo, kakor Št. Jakobsko šolo i.' d na lepe vspehe, katere služi pri nekem posestniku hlapec Na to eprenehoma i let pri hiši. Sveti pri Celovcu je star že 84 let in je gospej voli se po daljšem razgovoru dosedanji odbor in se mu izreče zahvala za dosedanjo vsestransko delovanje. H koncu zborovanja predaval je z dovoljenjem poljedelskega ministra popoto- M a Novo pevsko društvo osnovalo se pri Magdaleni pri Trstu in osnuje se jednako. društ\ valni učitelj in tajnik kmetijske o kmetijstvu, ter je zbranim kmetom uzbe kranjske g P sv. Križu blizu Nabrežine sv. pri umljivem govoru razlagal umno pra izborno in v lahko ami, travniki itd ospodarstv Povodenj. Iz Planine se poroča, da je vsled z gnojem, nji stanih nalivov voda zalila celo dolino nepr zbor na aklj tem nad eno trajajočem govorom bilo je do 80 cm Nad cesto pljuska oda večer istega dne vršila se je pa metre. Iz kraj visoko, na najglobočjem mestu je pa višje nego 4 v to v prostorih hotela „Sandwirth" velika veselica, koj deležba je bila ogromna. Zbranih so ljubljanski bilo je do 600 oseb, katere a) vozijo se po čolničih. Setev bo najbrže vsa uničena in če kmahi voda ne odteče, trpeli bodo tudi trav pevci m domača celovška pozno v noč. godba zabavali niki liv — Celovški mestni župan Pran iz zdravstvenih ozirov odpovedal županstvu Glück Tudi iz Cirknice se poroča, da je vsled velikih najelo nastopati jezero. — Za lovce. G. Šuliaj c. kr. okr. sodnik v Velikih se je Lašičah ultrelil lepega divjes^a petelina te dni na Mokrici 4 kilo težkega in jaka Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki