ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jgo IX. . gtev. 231 (2541) Od 4. de 11. eklebra Teden našega dijaka. Prispeva jle Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 1. oktobra 1953 Cena 20 lir S^QEPOLlTlCNA DEBATA V RIMSKEM PARLAMENTU Uravnavanje tržaškega vprašanja Lstilu beraškega imperializma narhist Cantalupo očita vladi, da se ni „dovolj pogajala" pri vsto- V atlantfilri nnl,« S„ J. __________ ._______ . zavezni- co L* at^ntski pakt, in priznava, da je pogosto menjanje ________________ nQ "v*^ka tradicija" italijanske diplomacije - Saragat se opira Cammarato in zahteva popolno italijansko upravo v coni A tivami, ki jih je glasilo PSDI | nah. Od stavke bodo izvzeti de- i don. Ob prihodu je novinar- // (i-i netivi -i.. m /-»l*- r, -i Annn ^ ^_ i_ r: _i_.-l 1; i ^ • • . • i >-< * , - v RlJ?,3onaie,a dopisnika) Danes popoldne ^i'azebornWtaliians'ki -P°' , *Us>ia n”V.“vl ,rlaPovedana Sru ra7n_ politiki P ?vljania Milani! anJeea v o prora- !S8*«F a“r“™ St tali jt.t-,!1 in n JS1JO so SvunL'!'0'1!10 odlašali, em zahodni i bodo med-c.na Peliov Ve jlle odgovorili. Tega 0 P!ebi- wlo: odgovora doslej ni “ jugoslovanska Sitev8 jc le Žoslanik v wa‘^hjanski ve' vh,8ni P?novn gtonu Tar- ?etiškem drž. U,'siral pri a- ??rejel pa , *jnern tajništvu. ,.'k Livin.it dr??vni, Podtaj- kot ^ston Merchant ki *k?ga v*iraVl P°r°dilo italijan- ?!ia o posv.t estil Tarchia- j ^ 2 ostalw anLlh ameriške Žanii o irill? zahodnimi vla- ra,°„.tržaškem [^govoru ^ 'bi želi »vil. vprašanju. je Tarchiani iz-A. italijanska vlada, !*Worila aka.vlada čimprej °d 13 italijansko no- « Pell0v n^laT1 ki vsebu- A ttaliian?|f dlog 0 plebisci-!archiani n v.lada. je dodal bi bil j “želi predvsem, odgovor ameriške jevaVi?ayalj>v in da bi upo. aškem 'Janske pravice na 2u * °«»lj»». 4na debata v ,a?Zp°riu'd se je torej to Vosti hr Se v ozračju ne-«v’ ki bi Ppnz onih elementi1 2a „wlovo vlado sprani 2a“etne 7a-C0 Vlse na Poti ta st«nost oiasnosli v zažele-S?.v disk,;.® aym kalibri da. l , itVzgni Se n'so posegli #aPe?o n?--Suragata- Na;>' tii. dal skujejo, kaj bo zša '■ zlasti zaradi «llo, zadnjih razgovorov s itjdiil?* diskusiji se zdi. C zelo ?pf,ka zunanja po-ij!iav no „ vna 'n da prav-*’ 5 ka‘°pZ^a drugega vpra-kotTr /m' bi 'r‘ ''kvai-‘i i. i[st- Edino prof. Ma- tkva fi??* je t-J.41- Edino prof. M te? 'n asfe*1 0 faznih obli. ttlf^hja ri evropskega so. abih *„ * zabelil z . n° zakr°-b in ,ud' VaŽnP.. iufU s Trstom. s vrsto on Ost ki dtk' Zdanil' ]° vlada pnpi-ia • dokal ?unanjepol Š. Oni, ■ - • - *A dal? * rat d.i. PfVo itični , tudi dejstvo, adr\a agencija AN- Š «*i “ate 5eia poročilo o začet-^‘e ob 21.30, čeprav naprav lačeld ze °b 16. uri vVad> oLPn tej hih ta °dd»iV 'UJ agenciji po Poročil Parlamentar- p no Urn ,e zaostaja več kot CihT.v' je za dogodki. V0r alupo tF.°V01'il monarhist ital,. razvil t-J1 Y svojem go-ttnj ZOske ?,d'c'onalne teme pe* rim-i, d'Plomaeije kot t, a'izttia riga bei'aškega im-tilj^Aovna , 'PJi°mactje. kate-k,*Vanje in ®datva so bila iz- #ii p ,CantaWe'ietarjenje- Ta’ t >UovlalUpo razlagal zad- h -“v no, razlagal !n°ma n;° .°r (verjetno halji*8 hadais ”0)’ da je po-'* Pr? v atlan«nie s°delovanje Mra«?nanj0 , skem paktu «ne 5kihnje itail? tudi pod- a lahtev>, nskih življenj-“i&^Sovem810 ^ dejal, da ai«o^’ vstop vm(n.en.lu za ita-* to 1 Voli .a”tskl Pakt ‘iubib > jaSnoPOgaiaU» in da Postavljeni po- ['vzln^slAneo dejal monarhi-& ' afAške'kS0°,ntakra‘ Ita!i' ?eii» Je kriro -ie ln <11 n luPo °vm? Pogajanj», »1 Va De p? °al na Sfor-b‘ItamoPerija' ki se je Mir?°da Itair oata'a izolira-je riS ?e aa vedno e v atla * i Canlalupo- tt Vpratanfo m P«ktu; “rca,,° KijApovem “di ta stavek v j,\j®a PolitiknV°ru: (Levica t» tS?« P°ve*ave z tra#?- °dgovar-S^om^jam itflij •Oin-t* «v.,?De m politik d i c i j e », ki v" lih "o ?velikV *‘n Politike», Ih 1 Pto druBih Ho*ai ^e#’ ki l^°Vo^cej druol* b imeno- btnenfc- po Can(a- ^vei^ vedn^niso ve bi0'rezniXte"v)i- t«»la skih »-i yprasanja «>■ 5's»? ‘?;a s It.flbstb. a tlienn puurocju, vlo )a st?*- To’ n “evropsko v°8i vapet te?i Pomeni da JanLk! b^ile in a°- "ekdanji bi pred- Sn votr,."';«!! pr(,j”‘V*m vPra- S? - Pa llia ,na . ,anie, da km “a naj» odranskem ra. “e ian“ koman-šeJat 3e n., ' zljubi. de- vTaaP°Ve"dai'’ / zunanji a. *r n. ada to, kar bi "‘b^P^Ver “ama^n dosegla, 's j(Mjia'ov b' bila .ypa Priti a ta le pre. i;rvbl'*'al tiidl]e bil tak, da 8m?tn'h ^“‘'-sikoga v ' ie’t Pa tuH^0 juden VjRoiJ? treba “dl fašist. bitcua pozabneniti. da 11 a trZ1 P.a Pel- «Giustizia» nekaj časa zagovarjalo, pred kakšnim tednom pa pokopalo. Saragat danes se ni potrudil niti toliko, da bi pokazal vsaj navidezno objektivnost in demokratičnost. Njegova osnovna teza je bila: dejstvo, da Italija nima popolne uprave nad cono A, je kršitev mirovne pogodbe. Izhodišče za Saragatovo ((socialistično« razglabljanje v duhu najbolj nesramnega imperializma je znana Cammara. tova teza o «neugasli suverenosti Italije« nad STO. Podobnih juridičnih vratolomnosti je njegov govor poln: odlok ZVU, da rimsko kasacijsko sodišče ni pristojno razpravljati o razsodbah tržaškega apela-cijskega sodišča, je kršitev določila mirovne pogodbe, da naj ostane v veljavi juridična ureditev, kot je obstajala 9. septembra 1943, itd., itd., itd.. Nato se je Saragat pritožil, da dela ZVU v Trstu vse. da bi «cono A vedno bolj izolirala od Italije« (!) Nato je naštel vrsto «kršitev mirovne pogodbe na škodo Italije v coni A» in pri tem n. pr. omenil, da daje londonski sporazum angloameriški okupaciji cone popolnoma vojaški značaj, da pa si (ongloameriške oblasti prisvajajo oblast, ki bi jo imel guverner, če bi obstajal STO». Povedal je še nekaj podobnih na račun londonskega sporazuma in dejal; «Toda naj bo jasno, da Italija z londonskimi sporazumi noče biti opeharjena«. Končno je Saragat govoril o plebiscitu, pri tem logično za. ključil svoja dosedanja izvajanja in izrazil verjetno željo italijanske vlade ((Zahtevo po plebiscitu mora spremljati istočasna zahteva, naj se vrne Italiji uprava cone A». kajti, šele če bo tej zahtevi zadovoljeno, bo ((zahteva po plebisci. tu dobila ves svoj pomen«. Po .splošnem mnenju ie Pa ragat v svojem govoru izrazil željo italijanske vlade, ki ji, kot vse bolj kaže, gre v sedanjem položaju predvsem zato, da dokončno položi roko na Trst; če bi se to posrečilo, bi lahko pozabila tudi na plebiscit in vse drugo. Oziroma: za, lvteva po plebiscitu ima za glavni cilj, da se Italija vsidra v Trstu in da se jugoslovanske čete umaknejo iz cone B. Potem bi Rim dosegel svoje namene tudi brez plebiscita. V primerjavi s Saragatovim govorom je bil fašist Anfuso skoraj še zmeren, prav tako tudi demokristjan Bartole, ki je dejal, da «iz nekega vira. dobro ve, da je jugoslovanska vlada res hotela priključiti cono B«, in je pri tem navedel še zelo čuden dokaz: kvestor (?) v Pulju je ((sklical številne krajevne prebivalce in jih vprašal, ali nameravajo ostati v Pulju, če bi priSo do priključitve«. Ubogi Rim, če res nima boljših dokazov! Sicer pa je Bartole poskušal zavračati jugoslovanske trditve o raznarodovanju in izseljevanju Slovencev iz Trsta in okolice. Vse tri sindikalne organizacije so medtem napovedale za petek 2. oktobra splošno 24-ur- lavci v občinskih plinarnah, ker so se z njimi začela pogajanja. Nasprotno pa je bila odložena 48-urna stavka delavcev v avtomobilskem prevozu, ker je ministrstvo za delo ponudilo svoje posredovanje. A. P. Eisenhower o ameriški politiki WASHINGTON, 30. — Predsednik Eisenhower je danes na tiskovni konferenci izjavil, da postavlja dejstvo, da pozna tudi Rusija vodikovo bombo, nove obrambne probleme za ZDA. Dejal je, da morajo ZDA zdaj povečati svoje napore, da bi spoznale namene ZSSR, zlasti pa kar se tiče možnosti, da se z Moskvo doseže iskren sporazum. Omenil je nato, da se je v zavezniških državah razširilo mnenje, da so ZDA bojevite in impulzivne in da so izgubile vsako zaupanje v možnost pogajanja; to je dejal predsednik, ni resnično in »prijatelji bi morali razumeti, da tudi ZDA zasledujejo en sam cilj, mir«. Na vprašanje o možnosti pogajanj med zahodnimi velesilami in ZSSR je Eisenhower odgovoril, da državno tajništvo proučuje načine, kako bi bilo mogoče čim bolje izkoristiti vsako priložnost za zmanjša-nje svetovne napetosti. Ven- i dar, je dejal, je težak problem, če se hoče točno določiti, kako in kdaj bi lahko prišlo do pogajanj, in tudi državno taj-i ništvo o tem še ni sprejelo! dokončnega sklepa. Na vprašanje o možnosti no- jem izjavil: »Počutim se do bro in sem pripravljen zopet prevzeti delo. Ne morem povedati, kakšni so moji načrti za bodoče, dokler se ne posvetujem z ministrskim predsednikom. Ni dvoma, da bova potem on in jaz imela kaj povedati«. Eden se bo udeležil tudi seje vlade, ki je določena za petek. TEHERAN, 30. — Sporočili so, da je bila razprava proti Mosadeku določena na 3. oktobra. Skupno z Mosadekom bo na zatožni klopi tudi bivši načelnik glavnega štaba iranske vojske general Riahi. E. DAVIES PRI BEBLERJU BEOGRAD, 30. — Podpred- j roči poslanico «nekega držav-sednik zveznega izvršnega sve. nika svetovnega slovesa«. Ni ta Edvard Kardelj je sprejel hotel povedati, za katerega dr. danes na protokolarni obisk i žavnika gre. izrednega poslanika in^opolno-1 Stevenson je tudi izjavil, da močenega ministra Egipta v Jugoslaviji Huseina Mansuro. Egiptskega predstavnika je mu je Churchill sporočil svoj namen, da se neposredno sestane s sovjetskimi voditelji sprejel tudi podpredsednik i j-er je pripomnil, da bi morali zveznega izvršnega sveta Mo- j sovjetsk:iin voditeljem, zato da sa Fijade, podtajnik v zuna- se ugotovijo njihovi pravi na- njem ministrstvu dr. Aleš! meni, ponuditi razumna jam- Bebler pa je sprejel laburistič. j stva. Ce bi bila ta jamstva za-nega poslanca in bivšega pod-, vrnjena, bi ZDA pokazale, da tajnika v britanskem zunanjem ministrstvu Ernesta Paviesa. Dopoldne pa je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas sprejel tudi na protokolarni obisk opolnomo-čenega ministra Avstrije v Beogradu dr. \Valterja Wo-daka. Ste vensonov sestanek z Eisenhowerjem W ASHIN GTON, 30. — Kandidat demokratske stranke pri zadnjih predsedniških volitvah, Adlai Stevenson je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo jutri odšel k predsedniku Eisenhowerju, da mu poroča o svojem zadnjem potovanju okoli sveta in da mu iz- so napravile vse za omilitev svetovne napetosti. Stevenson je dalje dejal, da ameriški tisk ni dovolj poudaril njegovih nedavnih izjav v Chicagu, da bi morale ZDA upoštevati možnost medsebojnega jamstva o nenapadu s Sovjetsko zvezo, ter je dodal, da je z zadovoljstvom ugotovil, da je podoben predlog sta. vil v glavni skupščini OZN francoski delegat. PARIZ. 30. — Francoska in ameriška vlada sta sklenili dogovor na podlagi katerega bo-dd ZDA dale na razpolago Franciji do konca leta 1954 dodaten znesek 385 milijonov dolarjev za vojno v Indokini. RIMSKI EMISARJI DOSLEDNO IZVAJAJO SVOJE POSLANSTVO NOV ATE NA SLOVENSKE ŠOLE Prosvetni urad ZVU sRlenll ukiniti na področju tržaške občine osem razredov osnovnih šol Iz učiteljskih krogov se je izvedelo, da je Prosvetni urad ZVU, kateremu načeluje rimski emisar prof. Fadda, sklenil ukiniti na področju tržaške občine 8 razredov slovenskih osnovnih šol in sicer: 1 v Ul. sv. Frančiška, 1 v Ul. Donado-ni, 2 na Katinari, 1 v Barkovljah, t pri Sv. Ani, 1 v Bazovici, in 1 v Sv. Križu. V taj zvezi naj bi bilo odpuščeno odgovarjajoče število učnih moči. Svojo odločitev je Prosvetni urad motiviral s trditvijo o pomanjkanju zadostnega števila šolskih otrok. Po vrsti diskriminacijskih ukrepov proti slovenskemu šolstvu na Tržaškem, ki jih je v zadnjem času izvedla šolska oblast, ki je. v celoti v rokah rimskih emisarjev in strupenih tržaških šovinistov, predstavlja ta poslednji ukrep pravi atentat fašističnega tipa na slovensko šolo. Po stopnjujoči se dejavnosti proti Ha Zahodu poudariaio nejasnost zadnje note sovjetske vlade V odgovoru bodo verjetno zahtevali pojasnila - Razočaranje britanskega tiska - Churchill bo predlagal nove „Bermude“? MOSKVA, 30. — Diplomatski opazovalci v Moskvi so pesimisti glede sovjetske note. Vendar pa imajo opazovalci na podlagi komentarjev sovjetskega tiska vtis, da ima moskovska vlada še vedno mnogo interesa za idejo o se- «ber- delo, da se o noti sedaj posvetujejo med tremi zahodni- mi vladami jn si postavljajo sledeča vprašanja: 1. Ali Sovjetska zveza podreja konfe-! coj izjavil, da bo poteklo pre- renco štirih o Nemčiji konfe-1 cej časa. preden bodo zahodne renči petih o splošnih vpraša- (vlade odgovorile na dvoumno njih? 2. Ali Sovjetska zveza l sovjetsko noto. Dodal je, da v ve kampanje za novo mudsko« konferenco. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je no- tska stanku vladnih poglavarjev, [ sprejema načelo konference j sedanjem položaju ne vidi no-kakor je predlagal Churchill (štirih o Nemčiji, čeprav od-; benega vzroka za sestanek med vih predlogov za sestanek med j če se za ta sestanek že prej .klanja razpravljanje o avstrij-1 Churchillom, Eisenhotverjem voditelji vlad Velike Britani- ne postavijo pogoji, je. Francije in ZDA (namesto j Sovjetska nota predlaga, ka-odložene konference treh ve-, kor je znano, sestanek zuna-likih, ki bi morala^bit^julua | njih ipinistrov na sledeči pod- lagi; 1 na Bermudih) je Eisenhower izjavil, da takih predlogov še zmanjšajo nt b.lor-m dodal, da tudi m t t Ja sestank ki poučen o trenutnem zdravstve- - ..... ski državni pogodbi, drugače! in Lanielom, ter je pripomnil, kakor po diplomatski poti? j da bodo odgovor na noto po-3. Ker daje nota prednost kon. I slali po diplomatski poti. ferenci petih pred konferenco | V francoskih diplomatskih Proučitev ukrepov Jej! štirih, ali je treba to razumeti... mednarodno ! da sovjetski voditelji hočejo, da se konferenca petih sklice nem stanju Winstona Churchilla. Med svojimi izjavami je Ei-senhower tudi poudaril, da ZDA nočejo vojne, kajti vojna je najslabši način reševanja svetovnih nesoglasij. Priznal pa je. da ZDA govorijo «s stališča sile« in da je zaradi tega mogoče njihove namene slabo razlagati. Na vprašanje o špansko-a-meriških sporazumih je predsednik dejal, da so letalska in pomorska oporišča v Španiji zi ZDA zelo važna in izrazil prepričanje, da bodo ti sporazumi zelo koristni za ZDA. Končno je Eisenhower še dal i razumeti, da proučujejo mož-1 nost uporabe Taft-Hartleycve-ga zakona, da se prepreči stavka pristaniških delavcev. ki_ je napovedana za to polnoč v New Yorku in v drugih eneja-stih pristaniščih ob atlantski obali ZDA. naj 'j bi se ga udeležili zunanji mi-, nistri Francije, Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Kitajske. 2. Razpravljanje med zunanjimi ministri istih vlad o nemškem vprašanju, vštev-ši tudi proučitev vseh predlogov, ki bi bili stavljeni med pripravami za ta sestanek. O Avsrtriji pravi nota, da je pred konferenco štirih? Ameriški izvedenci ne najdejo v noti odgovora na ta Vprašanja. Zato se predvideva, da bodo v odgovoru sovjetski vladi zahtevali v glavnem pojasnila. Ameriški opazovalci sodijo, da se v sovjetski noti uporabljajo dvoumni izrazi z namenom zavlačevanja pri- sovjetska vlada pripravljena . Prav za štiristranske razgovo- nadaljevati razgovore do diplomatski poti. Sovjetska vlada pravi da je pripravljena proučiti vprašanje splošnih volitev v Nemčiji. Zahteva pa, naj se organiziranje volitev poveri re. To zavlačevanje naj bi bi lo pripisati zaskrbljenosti nad j. (sovjetskim notranjim položa-: j jem in nad odnosi med SZ in njenimi sateliti. Britanski tisk je na splošno razočaran nad sovjetskim od Nemcem Vzhodne in Zahodne govororn. Vendar se ne izklju- Edenov povratek v London LONDON, 30. — Britanski zunanji minister Eden se je no stavko delavcev v plinar- danes z letalom vrnil v Lon- Nemčije brez vsakega vmešavanja ali pritiska tujih sil. ge vedno pa zavzema stališče, da je treba še pred volitvami sestaviti vlado za vso Nemčijo. Nota pravi med drugim tudi, d^ je v sedanjih pogojih nemogoča rešitev nemškega vprašanja brez aktivne udeležbe in sodelovanja štirih zasedbenih sil. Izvedelo se je, da se bodo v kratkem sestali v Londonu diplomatski izvedenci treh zahodnih držav, da proučijo sovjetsko noto. V Washingtonu se je izve- PO JUGOSLOVANSKEM odgovoru na pellov predlog NEGATIVNI ODGOVOR FLRJ ni na zahodu nikogar presenetil Sumljive tendence na zahodu za inlet nacionalizaci jo celotnega S TO Odobreno besedilo sporazuma o stalnem tajništvu balkanskega pakta Italijani beže čez mejo v Jugoslavijo gradu klede na dosedanje ske države sprejela pobudo «labe izkušnje z Italijo ne dvo- T- inijo da bi Italija v primeru uresničitve tega predloga po---- “ tiTrža- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Trije diplomatski akti obeležujejo pričetek tega tedna. Odgovor na tržaškega vprašanja, nota Bol gariji zaradi nadaljevanja ob. mejnih incidentov in prekinitev pogajanj za ureditev obmejnih incidentov z Albanijo. Zavrnitev Pellovega predloga ni izzvala presenečenja v zapadnih diplomatskih krogih v Beogradu, so pričakovali, da Jugoslavija ne bo nasedla, da se z navidezno demokratič. nim sredstvom — plebiscitom — uresniči tristranska deklaracija Zato se je še pred odgovorom Jugoslavije opazila v teh diplomatskih krogih ten denca. da se s predlogom o internacionalizaciji celotnega Tržaškega ozemlja omogoči zbližanje jugoslovanskega in italijanskega stališča. Jugoslovanski politični kro. g: vidijo, kot smo že poročali, v tem navidezno kompromisnem predlogu poizkus, da se po drugi poti uresniči mirovna pogodba, ki je danes za Jugoslavijo nesprejemljiva zaradi imperialističnih tendenc Italije. ki so dokazale, da' je Italiji to ozemlje potrebno samo kot etn; 'VI ‘I mostišče za prodiranje na alterna-l Balkan. Poleg tega pa v Beo- etek tega tedna, ucigovor nlavila tudi cono B s «T predlog Italije za rešitev pri5eijcnci iz Italije, m ikon* vn,x»,a not« Rni. raznimi manevri skušala ustvariti priključitev celotnega STO k (imadrepatrijiM. Zato bi morebitni predlog o internacionalizaciji celotnega ozemlja naletel na negativen sprejem v Beogradu. v zadnjih treh mesecih je zbežalo v Jugoslavijo 28 italijanskih državljanov, med njimi tudi dva pripadnika italijanske vojske in en karabinjer. Prebegli Italijani so izjavili po prihodu čez jugoslovansko mejo, Sa so se za ta korak odločili zato, ker so -zaposlitve ali pa s-o sploh bil. v težkem materialnem položaju Večina beguncev so delavci, pobegla vojaka, in karabinjer pa so po lastnih izjavah zbežali v Jugoslavijo zaradi negotovosti, ali bodo po odslužitvi vojaškega roka mogli Odnosi z Bolgarijo in Albanijo samo potrjujejo besede maršala Tita v Splitu, » j* še dolga pot do normalizacije odnosov s satelitskimi državami. Pri tem je značilno zlasti zadržanje Albanije. Albap ■’* je podobno kot ostale satelit- že več časa brez Jugoslavije za pričetek pogajanj za ustanovitev mešanih komisij, ki bi reševale obmejne incidente, vendar pa je že ob samem pričetku pogajanj pokazala, da ne želi uspešnega zaključka razgovorov. Albanija, poudarjajo v Beogradu, o-čitno ne želi niti obnovitve normalnih diplomatskih odno sov z Jugoslavijo ker se zaveda. kakšen vtis bi napravil v Albaniji morebitni prihod jugoslovanskega poslanika To je po mišljenju dobro obveščenih krogov v Beogradu e-den izmed glavnih vzrokov, da je Albanija onemogočila uspešen zaključek pogajanj v Ohridu. V Beogradu so izdelali končno besedilo sporazuma o nalogah stalnega tajništva balkanskega sporazuma Besedilo je bilo sestavljeno na o-snovi jugoslovanskega predloga in dodatnih pripomb Grčije in Turčije, Sporazum bodo morale podpisati še zainteresirane države, nakar bo začelo tajništvo balkanskega sporazuma s svojim delom. Jugoslavijo bo zastopal v stalnem tajništvu bivši veleposlanik v Turčiji Ljubo Radovanovič, Grčijo in Turčijo pa njuna veleposlanika v Beogradu Spiros Kapitanides in Agah Aksel. B. B. čuje možnost omilitve napetosti med Vzhodom in Zahodom, «Times» pravi: «Ce se ne upošteva propagandni del sovjetske note, se opazi v njej strah s sovjetske strani. Ko bo ta strah na obeh straneh, tedaj bo mogoče v pravem trenutku predložiti skrbno pripravljeno varnostno pogodbo.« «Daily Telegraph« govori o dvoumnosti note, kar povzroča nova zavlačevanja, ki jih skuša Rusija izkoristiti za okrepitev svojega položaja, ki je v Vzhodni Nemčiji omajan, ter za nadaljevanje propagande za preprečitev ustanovitve evropske obrambne skupnosti. List pa se izreka za Churchillov predlog za sestanek najvišjih predstavnikov štirih držav. Tudi liberalni list ((Manchester Guardian« pravi, da je sovjetski odgovor meglen, in je mnenja, da hočejo Rusi pridobiti na času zaradi oši-bitve njih položaja v Nemčiji. «News Chronicle« zahteva, naj zahodne države zavzamejo skupno stališče na Daljnem vzhodu zlasti glede Kitajske. V ta namen bi bil po mnenju lista potreben sestanek med Churchillom. Eisenhowerjem in francoskim vladnim predsednikom Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je danes izjavil; «Prvi pregled sovjetske note kaže, da je v njej le zelo malo, česar bi ne bilo o istem vprašanju že v prejšnjih sovjetskih notah, s poskusom razširitve delokroga konference se skuša sovjetska vlada očitno izogniti razgovorom o tistih vprašanjih, ki bi jih z dobro voljo lahko hitro rešili, kar bi prispevalo k zmanjšanju mednarodne naDetosti.« V petek bo Churchill na seji vlade poročal o dosedanjih po. svetovanjih z ameriško in francosko vlado ter o svojem stališču. Na seji bo po dolgem času navzoč tudi zunanji minister Eden, ki se je pravkar vrnil v London. V diplomatskih krogih v Parizu izjavljajo, da je Churchill sklenil zahtevati v bližnji bodočnosti razgovor z Eisenho-vverjem in Lanielom za koordiniranje zahodne strategije in za iskanje načina, da pride do sestanka z Malenkovom. Kakor je znano, so v pričakovanju sovjetskega odgovora v Downing Streetu uradno izjavili, da Churchill ni menjal misli o nujnosti sestanka štirih velikih. S tem v zvezi ugotavljajo v diplomatskih krogih, da je ta izjava predstavljala prvo potezo Churchillo- krogih so tudi mnenja, da je sovjetska nota nejasna. Francoski tisk zatrjuje, da Rusi ne vedo, kaj bi napravili. »Franc Tireur« pravi: «Vzrok sovjetskega stališča je jasen: Edina sovjetska možnost, da doseže kak kompromis, je ta. da se razširi dnevni red konference.« List odobrava misel konference, ki ne bi obvezala nobene udeležene vlade na razgovore. List zaključuje, da je sovjetska nota nov dokaz, da si novi kremeljski poglavarji ne upajo, da bi svojim predlogom dodali konkretna priporočila. «Aurore» poziva zahodne vlade, naj sprejmejo pogoje sovjetske note in pripominja, da Zahod ne more zavrniti pogajanj. Ce je zadnja sovjetska nota samo manever, pravi list. morajo zahodne države ravnati tako, da bo ta manever zadel Rusijo. »Combat« pripominja, da ko je Washington predlagal splošne razgovore o vseh nerešenih vprašanjih, je Moskva temu ugovarjala, češ da je treba reševati posamezna vprašanja. Sedaj, ko je Anglija uspela pripraviti Ameriko do tega, naj bi razpravljali o posameznih vprašanjih, trdijo Rusi, da je treba razpravljati o vseh nerešenih vprašanjih. Socialistični «Populaire» pravi, da je škoda, da hoče Wa-shington še vedno zadostitev določenih pogojev pred sestankom z Rusijo, in pravi, da je sestanek tudi o omejenem številu vprašanj edino sredstvo za vzpostavitev stikov med obema blokoma in za povečanje možnosti splošnega razumevanja. «Figaro» piše, da je sovjetski odgovor spreten način, da se sovjetska vlada izogne zahodnemu predlogu, in da je tudi uraden dokaz, da Moskva nikakor ne namerava urediti nemškega vprašanja. Nova danska vlada KOPENHAGEN, 30. - Radikalna stranka je sklenila, da ne bo sodelovala v novi vladi socialno demokratskega voditelja Hedtofta. Zato je Hedtoft sestavil vlado samih socialnih demokratov. Zunanji minister v novi vladi je H. C. Hansen. Earl Ularren predsedniK vrhovnega sodišča ZDA WASHINGTON, 30. — Predsednik Eisenhovver je danes i-menoval kalifornijskega guvernerja Earla Warrena za predsednika vrhovnega sodišča ZDA. Warren, ki ima 62 let. bo nasledil Freda Vinsona, ki je umrl 8. septembra. Imenovanje mora potrditi še kongres med svojim prihodnjim zasedanjem, ki se bo začelo januarja. Piccam dosegel globino 3159 m PONZA 30 — Prof. Piccard je danes s svojim batiskafom »Trieste« dosegel globino 3159 metrov pod morsko gladino; Potapljati se je začel ob 8,18 minut, na površino pa se je spet vrnil ob 10,40 uri. Naprava je delovala bolje, kot so pričakovali; potapljala se je z brzino 1,5 m na sekundo. Med potapljanjem je nekoliko deževalo, toda morje je bilo mirno. Po poskusu je prof, Piccard izjavil, da današnjega uspeha nima za «zmagoslavje znano-šti« temveč samo za etapo na nadaljnji poti. Dodal je, da bodo batiskaf zdaj pregledali, pri čimer bodo izkoristili današnje izkušnje nato pa, bodo nadaljevali s potapljanji Dejal je tudi. da v morski globini ni bilo videti ničesar, le tu in tam nekaj fosforescirajočih luči. Močni žarometi batiskafa niso mogli prodreti daleč v popolno temo, ki vlada v morskih globinah. Pri potapljanju sta Piccardu pomagali korveti italijanske mornarice «Fenice» in «Te-nace«. slovenski šoli postaja očito, da nameravajo sedanji šolski oblastniki ob popolni indiferentnosti ZVU postopno doseči to, kar je fašizem storil na podlagi Gentilejeve šolske reforme — se pravi: uničiti obnovljeno slovensko šolo na Tržaškem, ki je v veliko napoto italijanskim imperialistom pri izvajanju njihovih imperialističnih načrtov. Motivacija Prosvetnega urada ZVU, da je podvzel gornji ukrep zaradi pomanjkanja slovenskih šolskih otrok, je tipično fašistična. Dejstvo je namreč, da Je letos število učencev v večini prizadetih razredov isto kot lani in le ponekod neznatno nižje, vendar še daleč ne v takšni meri, da bi bila upravičena njih ukinitev ali pa spajanje z uvedbo vzporednega poučevanja učencev dveh različnih razredov v eni sami učilnici. Toda neutemeljenost izgovora prosvetnega urada o pomanjkanju slovenskih otrok in diskriminacijski značaj njegove odločitve o ukinitvi osmih razredov na slovenskih osnovnih šolah je razviden iz še enega neovrgljivega dejstva. Znaino je namreč, da obstajajo številni razredi na italijanskih osnovnih šolah v mestu, in še bolj izven mesta, ki imajo zelo malo učencev in pogosto tudi mani kot nekateri slovenski razredi, pa vendarle ni bil zaradi lega ukinjen en sam italijanski razred. Nasprotno, zabeležiti sme morali celo primer- ko so italijanski agenti hoteli ustanoviti italijansko šolo v popolnoma slovenskih Ricmanjih, za katero bj pripeljali učence od drugod. Isto je z italijanskimi učitelji. Medtem ko groze slovenskim z odpusti, ni bil odpuščen niti en sam italijanski učitelj, čeprav je znano, da je bilo, s stanjem 1. februarja 1953, v Trstu 235 italijanski!! učiteljev, ki so se natepli sem iz Reke, Zadra, Pulja in ostalih krajev, osvobojenih italijanskega jarma in kjer so potujčevali naše otroke, in ki dobivajo redno plačo z vsemi dodatki za službovanje v ((obmejnih provincah«, sploh ne poučujejo, ker je ostalih italijanskih učiteljev že tako preveč. Plačevani so pač kot čuvarji iiitalijonstva« Trsta in kot tisti umetno doseljeni in vzdrževani element, ki je potreben za sestavljanje raznovrstnih statistik o italijanski večini v Trstu in pa za volitve. Vest o tem najnovejšem a-tentatu na slovensko šolo je razumljivo in upravičeno povzročila razburjenje in ogorčenje tako med slovenskim učiteljstvom kot med prebivalstvom, Zvedeli smo, da so že podvzeti nekateri prvi odločni koraki, da se prepreči izvedba tega diskriminacijskega ukrepa Prosvetnega u-rada, oziroma njegovih italijanskih funkcionarjev rimske vlade. Tudi ob tem primeru pa moramo poudariti, kar smo poudarili že večkrat (zadnjikrat ob zavrnitvi prošnje za otvoritev slovenskega otroškega vrtca, v središču mesta) da gre sicer za dejanje rimskega emisarja pri ZVU, ki pa bi ne bilo mogoče, če ne bi tudi najvišji angloameriški predstavniki iste ZVU z gen. Wintertonom na čelu dali rimskim emisarjem proste roke in s tem omogočili, da se nadaljuje pod fašizmom začeto in nedokončano raznarodovanje -našega življa in našega narodnostnega ozemlja po emisarjih rimskega cunjastega imrierializma. Ta poslednji napad na slovensko šolstvo na Tržaškem zato ne zahteva samo ostre obsodbe in enotnega nastopa vseh stanovskih organizacij slovenskih šolnikov in vseh slovenskih političnih predstavništev v obrambo elementarnih pravic našega naroda tem. več tudi obsodbo s strani vseh demokratov in antifašistov na Tržaškem. j. K. DELO POSAMEZNIH ODBOROV GLAVNE SKUPSCINE OZN MAROKO IN TUNIZIJA na prvem mestu v političnem odboru Koreja na zadnjem mestu dnevnega reda - Posebni politični odbor bo razpravljal o sprejemanju novih članic in o preganjanju Indijcev v Južni Afriki NEW YORK, 30. — Politič-, govem mnenju lahko še nekaj ni odbor glavne skupščine OZN je imel danes popoldne svojo prvo sejo sedanjega zasedanja. Predsedoval je belgijski delegat Van Langenhove Za podpredsednika je bil izvoljen kolumbijski delegat Francisco Urrutia. Prvi je govoril kolumbijski delegat in predlagal, naj se najprej razpravlja o Maroku in Tuniziji ter naj korejsko vprašanje pride na zadnje mesto dnevnega reda, češ da o tem ni umestno razpravljati pred 2.8. oktobrom ki je bil določen za začetek politične konference. Sovjetski delegat Višinski se je temu uprl in je dejal, da se konferenca morda ne bo mogla niti sestati, ne da bi o tem prej razpravljali v OZN. Dodal je, da je značilno, da so tisti, ki sedaj zagovarjajo prednost razpravljanja o severnoafriških vprašanjih, pred enim mesecem v Varnostnem svetu zatrjevali, da OZN ni pristojna za razpravljanje o tem. Višinski je nato pozval odbor, naj takoj za korejskim vprašanjem prouči tudi sovjetski predlog o «ukrepih za preprečitev nove vojne«. Avstralski delegat se je izrekel za kolumbijski predlog in prav tako tudi ameriški delegat Cabot Lodge. Glede Severne Afrike je Cabot Lodge izjavil, da ne vidi vzroka, čemu ne bi maroško in tuniško vprašanje prišlo na prvo mesto dnevnega reda političnega odbora Tudi britanski delegat Sel-wyn Lloyd se je izrekel za odložitev proučevanja korejskega vprašanja, toda Višinski je ponovno zahteval naj se temu vprašanju da prednost in je izjavil, da razpravljanje o tem «ne more ovirati neobstoječih pogajanj«. Tudi francoski delegat Hop-penot se je izrekel za odložitev razpravljanja in je izjavil, da bo francoska delegacija sprožila na politični konferenci o Koreji vprašanje razširitve te konference. Indijski delegat Krišna Me-non je izjavil, da se po nje- časa počaka z razpravljanjem o Koreji, toda nikakor se to vprašanje ne sme postaviti pod zadnjo točko dnevnega reda, ker bi tak sklej) lahko napravil pri Kitajcih in severnih Korejcih vtis, da se skupščina OZN ne briga, ali bo do konference prišlo ali ne. Govoril je zopet sovjetski delegat Višinski in za tem je odbor sprejel avstralski dodatek, da bo odbor lahko spremenil svoj dnevni red in dal prednost ko. rejskemu vprašanju, če bodo okoliščine to terjale. Sprejet je bil tudi kolumbijski predlog, da se korejska zadeva vpiše kot zadnja točka dnevnega reda. Dnevni red je takole sestavljen: Maroko, Tunizija, bakteriološka vojna, spor med Burmo in Kuomintangom, razorožitev, sovjetski predlog o «u-krepih proti novi svetovni voj. ni«, Koreja. Na zahtevo egiptovskega delegata se bo razprava o Maroku in Tuniziji začela šele prihodnjo sredo, zato da se neposredno prizadete delegacije lahko pripravijo na razpravo. V posebnem političnem odboru je bil za podpredsednika izvoljen filipinski delegat Salvador Lopez. Sklenjeno je bilo, da pride razpravljanje o sprejemu novih članic v OZN na prvo mesto dnevnega reda. Takoj za tem pa bo odbor razpravljal o zapostavljanju Indijcev v Južni Afriki. Razprava o prvi točki se bo začela v petek. ISTANBUL, 30. — Francoski vladni predsednik Laniel in zunanji minister Bidault sta prišla ob 18.30 po krajevnem času na tukajšnje letališče in sta nato nadaljevala z vlakom pot v Ankaro, kamor bosta pri. spela jutri zjutraj. stih pristaniščih ameriške atlantske obale, ki se bo začela danes opolnoči. Delodajalci so sporočili, da bodo zahtevali od Eisenhovverja, naj uveljavi Taft-Hartleyev zakon, zato da se stavka odloži za 80 dni, v katerih naj bi se vodila pogajanja. Kratke vesti Stavka pristaniščnikov v ZDA NEW YORK, 30. — Sindikat ameriških pristaniških delavcev je proglasil stavko v enaj- BONN, 30. — Jugoslovanski poslanik v Zahodni Nemčiji Ivekovič je danes izrazil svoje sožalje zahodnoberlinskemu občinskemu svetu ob smrti za-hodnoberlinskega župana Reuterja. Ivekovič je izrazil svoje sožalje tudi socialdemokratski stranki, v katere vodstvu je bil tudi pokojni Reuter. * * * BEOGRAD, 30. — V zvezi z neutemeljenimi podatki, ki jih je objavil neki zahodnonemški list o repatriaciji nemških otrok iz Jugoslavije, je zastopnik jugoslovanskega Rdečega križa izjavil, da je bilo iz Jugoslavije do sedaj repatriira-nih 1564 nemških otrok, katerih starši so med narodnoosvobodilno vojno zapustili Jugoslavijo. Od skupnega števila repatriiranih nemških otrok jih je bilo 1182 poslanih v Zahodno Nemčijo, 359 v Avstrijo, 23 pa v druge evropske države. * # * 2ENEVA. 30. — Iz statistike, ki jo je objavila evropska gospodarska komisija, je razvidno, da se je proizvodnja surovega jekla v poletnih mesecih zmanjšala zlasti v Belgiji, v Franciji in v Zahodni Nemčiji V ostalih evropskih deželah je proizvodnja jekla v glavnem ostala na visoki ravni, zlasti pa v Angliji, kjer je prekosila vse dosedanje rekorde. Izvoz iz glavnih zahodnoevropskih držav izvoznic jekla je ostal znaten. » « * MOSKV1A, 3Q. — Novi jugoslovanski poslanik v Moskvi Dobrivoje Vidič je danes izročil poverilnice podpredsedniku prezidija vrhovnega sovjeta, Tarasovu. PRIMORSKI DNEVNIK Sr 2 SPOMINSKI IINKTI Na danaSnji dan je bilo leta 1943 prvo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda. w\r H IPPi lili I S% C, LP 1V j . 1 Danes, četrtek 1. ok,obr* Remigij, Semisla'va Sonce vzide ob 6.03 m za 17.47. Dolžina dneva H«- .55. vzide ob 24.00 in ' Jutri, petek 2 oktobra Angeli varuhi, Miran OB ZAHTEVI OBČINSKE IN POKRAJINSKE UPRAVE DO DELAVSKIH ZADRUG Na osnovi fašističnega zakona sknSajo preprečiti demokratizacijo DZ Proti tem nakanam klerofašistov morajo vsi člam Delavskih zadrug, včlanjeni v obstoječe odbore, nastopiti enotno ne glede na politično opredeljenost Pred dnevi sta občinska ln pokrajinska uprava vložili pri conskem predsedništvu zahtevo, da se razveljavijo vsi dosedanji postopki komisarske u-prave Delavskih zadrug, ki jo je imenovalo consko predsed-ništvo, glede normalizacije položaja v upravi in vodstvu Delavskih zadrug in predvsem glede na okrajne skupščine članov za izvolitev vodstva te u-stanove. Obe krajevni upravni ustanovi s« potegujeta za določene «pravice» prt odločanju o usodi Delavskih zadrug, češ da sta pred leti (za časa fašističnega režima) in sicer 1835. leta, prispevali k povišanju kapitala Delavskih zadrug z določeno vloženo vsoto. Res je, da sta tržaška občina in tržaška pokrajina v omenjenem letu, prispevali k povišanju kapitala te ustanove. Toda to sta storili na podlagi fašističnega zakona, ki je Delavskim zadrugam odvzel značaj zadružne ustanove članov, ki so svobodno odločali o svoji ustanovi in napravil iz Delavskih zadrug nekako «moralno» ustanovo. Na osnovi tega fašističnega zakona skušajo danes predstavniki občinske in pokrajinske uprave ustaviti končno odločitev komisarske uprave, da se vendar pride do tako Bričakovanih volitev vodstva elavskih zadrug, z izgovorom, da hočejo zaščititi «svoje interese v tej ustanovi«. Interesi dveh javnih ustanov so brez dvoma zaščiteni na podlagi novih zakonskih odredb, ki zagotavljajo dvema javnima upravama pravico članstva Delavskih zadrug in jim priznavajo vložen kapital. Toda korak občinske in pokrajinske uprave je treba tolmačiti kot odkrit poizkus reakcionarnih elementov, ki hočejo na vsak način preprečiti vrnitev Delavskih zadrug članstvu, to je tržaškim delavcem, ki so Delavske zadruge ustanovili, jih vdrževali in vsestransko podpirali. Torej predstavniki občinske in pokrajinske uprave, ki sta javni ustanovi in na čelu katerih stojijo danes, na žalost, predstavniki klero-faši-zma, hočejo preprečiti, da se Delavske zadruge vrnejo resničnim lastnikom, to je, tržaškim delavcem. V bistvu hočeta občinska in pokrajinska u-prava s svojimi zahtevami preprečiti volitve vodstva v Delavskih zadrugah. Naravno je, da se bodo proti tem zahrbtnim manevrom reakcionarnih elementov, ki sedijo na visokih stolčkih javne uprave, uprli vsi člani Delavskih zadrug, ki zahtevajo da se končno preneha s komisarsko upravo in da pride čim. prej do volitev, Zato je nujno, da Vsi člani Delavskih zadrug, organizirani v določenih odborih, enotno nastopijo proti tej nevarnosti ln preprečijo nakane klerofašistov, ki ae po osmih letih končane vojne lahko še vedno sklicujejo na fašistične protidemokratične in protisocialne zakone, da oživljajo fašistični duh. Toda ta enotnost ne sme poznati političnih diskriminacij proti članom, ki se monja ne strinjajo s politično lmijo nekaterih tržaških strank, ki si lastijo monopol «zastopanja» delavskih interesov. Mislimo na odbor ustanoviteljev in starih članov Delavskih zadrug, ki se je žaljivo izrazil o delovanju «Odbora članov Delavskih zadrug« s sedežem v Ulici Al-fierl. Zdi se, da hoče ((Odbor ustanoviteljev in starih članov Delavskih zadrug«, v katerem so zastopani kominformisti. socialdemokrati in Nennijevi socialisti, uvesti v Delavskih za drugah politični monopol do-tlčnih strank zastopanih v tem odboru, ki bi zastopal po vodstvu, ki naj bi ga te stranke imenovale, svoje strankarske intereae. Zato je tudi omenjeni odbor proti skupni borbi vseh članov. Delavskih zadrug, ki se hočejo pokoravati njihovi politiki in interesom njihovih po-litičhih strank. Menimo, da je prišel čas, da predstavniki tega odbora pustijo ob strani , strankarsko borbo in pristopijo k lojalni, enotni borbi vseh članov Delavskih zadrug, vseh ! delavcav in uradnikov, ki ima-1 jo do Delavskih zadrug vso pravico. Predvčeraj zvečer pa je tr-1 žaška gospodarska delegacija IT olftohni 9f) OfihndOV priredila tiskovno konferenc^, » URlUUlU 7U UU1IUUUV kateri so poleg avstrijskih političnih in gospodarskih predstavnikov prisostvovali tudi številni avstrijski novinarji in na kateri je bila obrazložena gospodarska dejavnost Trsta ter gospodarski stiki med Trstom in Avstrijo. Določila o začasnem razveljavljenju pridržkov glede prepovedi podnajemov Zavezniška vojaška uprava je začasno razveljavila določbe o prepovedi podnajemov v najemnih pogodbah, kt zadevajo stanovanja, na britansko-atneriškem področju STO. V ta namen je bil 25, sep tembra 1853 podpisan ukaz ZVU št. 116, ki bo stopil v ve. ljavo z dnem objave v Uradnem listu, imel pa učinek od 1. januarja 1852 dalje. na pomorskih progah iz Trsta Po ugotovitvah gospodarske agencije ASTRA, bo v oktobru na rednih progah iz Trsta 96 odhodov ladij, kar je precej več kot v septembru in več kot lani oktobra. Porast števila odhodov je pripisati ojačenju nekaterih linij in pa sezonski konjunkturi prevažanja svežega sadja iz raznih de. žel Bližnjega vzhoda. Od navedenega Števila odhodov odpade 10 odhodov na linijo Jadransko morje - Sicilija . Malta - Tirensko morje; 44 odhodov na linijo proti Bližnjemu vzhodu; 3 odhodi na linijo indija - Pakistan - Daljni vzhod; 8 odhodov proti A-friki; )o odhodov proti Zahodni in Severni Evropi; 9 odhodov proti Srednji Ameriki in severnemu Pacifiku; 9 odhodov proti Severni Ameriki in 3 odhodi proti Južni Ameriki, Tržaško ifjirašaoje spog v oa seji v Miljah Včeraj 200 učencev naTrgu Unita pred županstvom Sinoči je bila v Miljah izredna seja občinskega sveta, na kaleri so nadaljevali z dhku&i-jo o tržaškem vprašanju. V začetku seje so kominformisti predlagali; novo resolucijo proti internacionalizaciji Trsta, nato so pa razpravljali o stari. Svetovalec Ljudske zveze za neodvisnost tov. Vatovec je proti resolucijama glasoval zato, ker Tečajniki zahtevajo izboljšanje plač, menzo in družinske doklade Včeraj zvečer se je okoli 200 učencev preučitvenih tečajev c...a zbralo na Trgu Unitž pred žu. niso sprejeli nekaterih njego- panstvom, Zahtevali so, da tr- vih amandmajev, ki zahtevajo jamstva za ohranitev STO. Zanimivo dejstvo je, da so se kominformisti glede resolucije o plebiscitu, ki go jo predložili predstavniki iredentističnih strank, glasovanja le vzdržali,, niso pa glasovali proti. Obširnejše poročilo s seje bomo objavili v naši jutrišnji številki. D010ČIU GLEDE SOCIALNEGA zavarovanja osebja uprave trošarin Zavezniška vojaška uprava je izdala ukrepe glede socialnega. zavarovanja osebja, ki je nameščeno pri Upravi trošarin (Gestioni delle Imposte di Consumo«) na britansko-ame-riškem področju STO. V ta namen je bil' 28 septembra podpisan ukaz ZVU št. 117, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in se izvajal od 1 januarja 1852 dalje. VČERAJ V VELIKI DVORANI TRGOVSKE ZBORNICE V TRSTU Skoraj 150 kmetovalcev nagrajenih za dobro vzdrževanje kleti in hlevov Načelnik Kmetijskega nadzorništve priznava, da se kmetijstvu v primerjavi s tehničnim nivojem Trsta, ne posveča odgovarjajoča gospodarska važnost - Skoraj vsi nagrajenci so Slovenci Včeraj dopoldne je bila v | važnosti zapostavljeno ter V eliki dvoiani Trgovske zbor- j našem gospodarstvu nima ti-nice razdelitev nagrad kmeto-1 stega mesta, ki mu po vsej valcem, ki so se udeležili če- j pravici pripada. To je bilo naj. trtega natečaja za dobro vzdr-1 točneje prikazano v spomeni-ževanje vinskih kleti ter dru-1 ci Kmečke zveze, ki je bila gega natečaja za obnovitev | sprejeta konec lanskega leta hlevov in živinorejo. Zbranim kmetovalcem je spregovoril načelnik Kmetijskega nadzor-ništva tr. Emo perco, ki je nato v daljšem govoru poudaril pomen kmetijstva na našem področju ter potrebo po stalnih izboljšanjih kmetijskih naprav za čim večjo in kvalitetnejšo produkcijo. Dejal je, da bodo kmetovalci nagrajeni zato, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi drugi, tako da Od 4, do 11. oktobra »Teden našega dijaka' Kakor vsako leto, bo tudi leto« od 4. do 11. oktobra Dijaška Matica organizirala »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA«. V tem tednu naj vsak zaveden tržaški Slovenec s svojim prispevkom za revnega slovenskega dijaka dokaže, da mu je pri srcu rast naše študirajoče mladine, naših bodočih intelektualcev. bo umno in moderno kmetovanje zajelo najširše plasti. Posebno zanimiv* je bil* izjava dr, Perca, ki je ob koncu svojega govora izjavil, da žal kmetijstvo na Tržaškem ne uživa tolikšne gospodarske važnosti v primeri s tehnično ravnijo Trsta ter da je zaradi tega treba količino, v kolikor manjka, nadomestiti s kvaliteto. In da bi se temu zadostilo, je treba Z akcijo nadaljevati tako, kot se je delalo doslej. Izjava dr. Perca je za nas izredno važna, saj nam potrjuje to, kar že toliko let pišemo ln trdimo; namreč, da je kmetijstvo pri nas kljub svoji na zborovanju KZ, saj je dokazala, da kmetijstvo kot gospodarska panoga po vrednosti prekaša celo industrijo. Zato bi bilo edinole prav, da bi Kmetijsko nadzorništvo take stvari večkrat poudarjalo na pristojnih mestih, ter skušalo doseči, da bi naši kmetovalci uživali tako podporo, ki bi dvignila kmetijstvo z dosedanje nizke ravni na višjo stopnjo. Jasno je, da se bo to dalo doseči le z izdatnimi podporami. Dr. Percu je sledil svetovalec Tržaške hranilnice dr. Nobile. ki se je zadržal predvsem pri analizi našega vinogradništva v zadnjih petih letih ter o uspehih, ki so jih dosegli nagrajenci v obdobju četrtega natečaja za dobro vzdrževanje kleti. Potem je zopet spregovoril dr. perco, ki je prikazal uspehe drugega natečaja za popravilo hlevov in za boljšo živinorejo, nato pa je sledilo razdeljevanje nagrad in diplom. Prvo nagrado v znesku 25.000 lir za vzdrževanje kleti in za dobro pripravo vina Je dobil Puntar Ivan; drugo nagrado v znesku 15.000 lir pa so dobili Presello Giordano, Jercog Valentin, Parovel Peter, Pirc Bruno in Kralj Drago; tretjo nagrado v znesku 10.000 lir so dobili; Pregare Mario, Bandi Vladimir, Zuccoli Giovanhi, Zobec Viktor, Stubelj Drago, Norbedo Josip, Struj n Avrelija, Marassi Pletro. Jercog Josip in Hrevatin Oreste; četrto nagrado v znesku 5.000 lir so dobili: Rosin Francesco, A-bram Natale, Flego Celestin, Bri-šček Anton, Milič Anton, Hrevatin Peter, Bertok Josip, Sancin Anna, Sancin Josip, Cok Emil, Danev Alojz, Zobec Ivan, Radovič Ivan, Hrevatin Josip, Hrevatin Gizela, Pirc Mario, Milič A- NOVA ŽRTEV PREDRZNIH VLOMILCEV POVEČANJE PODPORE za tuberkulozne bolnike Ukaz ZVU št 118, ki bo sto. pil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in »e izvajal od 29. aprila 1883 dalje, povečuje in izboljšuje višino ter tra. janje podpore za tuberkulozne bolnike za čas po odpustu iz sanatorija, kot je določeno z ukazom št, 14 z dne 20, septembra 1947, sledeče; za družinske poglavarje na 500 lir dnevno za dobo enega leta; za tiBte, ki niso družinski po glavarji na 3Q0 lir dnevno za prvih šest mesecev in na 200 lir dnevno za naslednjih šest mesecev Tržaška udeležba na graškem velesejmu Kot smo že poročali, je na graškem velesejmu zastopano tudi Tržaško ozemlje v okviru programa »Enotnega odbora za propagando« z avtopulmanom turist, n« ustanove, »Tržaškim Lloydom* ter s številno gospodarsko delegacijo. Preteklo soboto, nedeljo in ponedeljek je Pr0PaBan,dni topuiman obiskalo nad 50.000 oseb, v ponedeljek zvečer pa so na glavnem graškem trgu predvajali dokumentarni rum »Trst« in drugo dokumenturje o tržaški gospodarski in turistični aktivnosti. Za 274-000 lir zlatnine plen spretnih vlomilcev Skozi okno vdrli v stanovanje in razbili leseno skrinjo v spalni sobi, kjer jo bila zlatnina spravljena Sinoči ob 20.20 so prišli na telefonski poziv agenti civilne policije v Ul. delle Quer-cie 18. kjer jih’ je sprejel 50-letni Lorenzo pallini, po po klicu gostilničar Ta je agentom povedal, da je njegova hčerka, 18-letna Gina, odšla iz stanovanja okoli 19. ure ter za seboj zaklenila vrata in ko se ja okoli 19.30 vrnila, je ugo tovila, da so neznanci medtem vlomili v skrinjo, ki je bila v spalnici ter iz nje odnesli za 274 000 lir raznih zlatih predmetov in gotovino. Vlomilci so v stanovanje prišli skozi sicer zaprto okno, ki pa mu je manjkala ena šipa, odkoder so jo mahnili naravnost v spalnico. Razbili so lesena vrata ter iz neke škatle u-kradli 2 verižice, 2 zapestnici, 5 prstanov, uro in ovratnico, vse v zlatu ter iz druge škatle, ki je bila prav tako v skrinji, 15.000 lir gotovine. Okno skozi katero so prišli vlomilci, je na dvoriščni strani ter le 1 90 metra oddaljeno od tal. Skoda ni krita z zavarovalnino. Policija je takoj izvedla preiskavo v bližnji okolici, ki pa ni prinesla zaželenega uspeha S preiskavo nadaljujejo. v bolnico 55-letnega Luigia Bracciana 12 Ul, Cavazzenl 1, ki je kazal vse znalke zastrup-ljenja Močno je bljuval ter tožil nad bolečinami v žellodcu, zaradi česar so ga takoj sprejeli na IV. medicinskem oddelku Bracciano je izjavil, da je zjutraj »pil pol litra mleka, ki ga je kupil v neki mlekarni v Ul. Cavana, toda že po nekaj urah je začutil boilečine v želodcu, ki so bile večino hujše. V bolnici so mu seveda najprej sprali želodec, potem pa odredili, da mora tam ostati od 5 do 7 dni. Zastrupitev i mlekom Z nekim osebnim avtom sd sinoči okoli 21. ure pripenjali Zaradi padca po stopnicah v nevarnosti za Življenje Sinoči ob 20.50 so z avtom RK pripeljali V splošno bolnico in sprejeli na ortopedski oddelek 78*letno Marijo Turk por. De Rosa iz Ul. del Ponte 6, kateri so zdravniki ugotovili zlom stegnenice. Ponesrečenka je ob prihodu v bolnico izjavila. d* si je zlomila nogo na stopnišču svoje hiš*, kjer je prala stopnice, pa se ji Je naenkrat spodranldo In je padla. Njeno stanje je resno in »e 2dravnik; zaradi tega o njem niso izjasnili. lojz, Radetič Avgust, Lovrlha Josip, Volpi Giuseppe. Častne diplome so dobili: Pun-ter Karel, Sergas Anna, uprave posestev princev Torre in Tasso, Furlan Edvard, Plncln Pietro, Hrevatin Avgust, Vodopivec Just, Lenardon Mario, Svab Valentin, Cač Rok, Štolfa Karel, Ražem Anton Košuta Kristjan, Nonl Mario, Kocjančič Ivan, Hrevatin Franc, Hrevatin Mihael, Graho-nja Anton. Pohvaljeni pa so bili: Sedmak Josip, Kukavec Josip, Maver Karmel, Santi Giuseppe, Komar Ljubomir, Petelin Alojz, Cok Edvard, Sodnik Josip, dediči Starc Andreja, Samec Vincenc, Guštin E-dvard, Maver Valentin, Škerjanc Anton Smotlak Ivan, Hrevatin Sebastian, Cok Friderik, Puntar Danilo, Sedmak Lovrenc, Košuta Rudolf', Starc Ivan, Svab Friderik, Sancin Ivan, Maver Ivan, Klabjan Roman, Samec Jakob, Purit Ivan, Gerlanc Ivan, Slavec Anton, Slamič Josip, Bandi Rodolfo, Montagna Mario, Gabrovec Anton, Skupek Anton, Ellero Giovanni, Brajnik Vojteh, Milič Edvard, Smotlak Josip, Gruden Josip, Danev Bruno, Ota Ignacij 2erjal Jakob, Hrevatin Josip. V drugem natečaju za dobro vzdrževanje hlevov in živine je dobil prvo nagrado LeglSa Drago Iz Devina in sicer 50.000 lir, sledijo pa mu Mihalič vd. Ražem Zofija Iz Gročane s 35.000 lirami, Bandi Vladimir iz Prebenega 29.000, Marc Mihael iz Boršta 25.000, Gruden Avgust iz Mavhinj 25.000, Puntar Karel iz Beloglava 25.000 Milena vd. Struthoff 19.000, Puntar Girolamb s Ko-lonkovca 15.000, Milič Dušan iz Zagradca 15.000, Milič Anton iz Saleža 15.000, Grilanc Alojz s Proseka 10.000, Ukmar Viktor s Proseka 10.000, Strajo Josip Iz Boljunca 15.000, Stepančič Albert lz Sv. Križa 14.000, Grahonja Albert tz Gročane 14.000, Corbatti Andrea Iz Borita 10.000, Urbih Josip lz Mavhinj 10.000, LeglšS Venceslav Iz Mavhinj 10.000, Ražem Anton Iz Boršta 10.000, Fonda Viktor iz Gročane 5.000, Rosin Francescn s Kolonkovca 11.000, Komar Karel s Fernetičev 10.000, Milič Franc iz Zgonika 9.000 Guštin Emil iz Velikega Repna 9.000, Milič Edvard iz Malega Repna 9.000, Maver Ludvik iz Doline 9.000, Guštin Ludvik s Cola 5.000, Starc Andrej s Konto-vela 5.000, Luksa Franc s Proseka 5.000, Brlšček Anton Iz Bri-ščkov 9.000, Bacchi Angel s Peska 5.000, Cok Stanislav lz Lonjerja 5.000, Hrevatin Ivan lz Jelerjev 5.000, Ražem Stefan iz Gročane 5.000, Grahonja Angela iz Gro-čane 5.000, Smotlak Filip iz Mač kovelj 5.000, Guštin Ivan s Cola 4.000, Guštin Edvard s Cola 4.000, Knez Ivan S Koludrovce 4.000, Štolfa Karel iz Saleža 4.000, Jercog Valentin iz Doline 4.000, Gra. honja Anton Iz Doline 4.000 in Bukovec JosipO s Proseka 4.000 llr' Skupno je bilo torej pohvaljenih in nagrajen skoraj 150 kmetovalcev, med katerimi je večina Slovencev. Zaradi tega ne bi bilo napačno, če bi se med ceremonijo oglasil k besedi tudi zastopnik Kmetijskega nadzorništva v slovenščini, kar bi brez dvoma vplivalo na priarčnejše razpoloženje. Poskus samomora zaradi nesrečne ljubezni Pol ure po polnoči so danes g avtom RK pripeljali v sploi. no bolnišnico 19-letno Franco Felzone s Kolonkovca 624, ka_ tero so zaradi zaužitja nedoločene količine varekine sprejeli s prognozo okrevanja v petih dneh na opazovalnem oddelku Mladenka je policijskemu funkcionarju v bolnišnici izjavila, da je včeraj okoli 22. ure »pila precej varekine z namenom, da bi si vzela liv ljenje. Samomor ja botein na. praviti zaradi nesrečne ljubezni. žašk; župan sprejme njihovo delegacijo, ki bi mu pojasnila spor, ki je v poslednjem času nastal med učenci in vodstvom iečajev. Odgovorili so jim, da župana ni in da jih zato ne morejo sprejeti. Tedaj so šli pred consko predsedstvo, toda tudi tu so jim dejali, da jih ne more nihče sprejeti Končno je le prišel neki policaj in sporočil učencem, da bo župan sprejel danes zvečer ob 18. nji. hovo delegacijo. Spor med vodstvom tečajev in tečajniki traja že precej časa. V preučevalnem tečaju je sedaj okoli 300 učencev, ki dobivajo zelo nizke mezde, s katerimi se ne morejo preživ, ljati. Res je. da gre pravzaprav za pomoč, ker so vsi ti učenci brezposeln; in se sedaj preusmerjajo iz enega poklica v drugi, toda razna dela, ki jih opravljajo, se ne vrlijo le v tako imenovani ekonomiji, marveč so rentabilna. Prav zato pa bi moral; prejemati pla. če, ki jih določajo za njihove stroke razne pogodbe, ker so njihove plače zgubile značaj podpore, odkar je delo postalo produktivno. Učenci zahtevajo med drugim; sklenitev nekake pogodbe z revizijo sedanjih prejemkov, ki morajo biti enaki s prejemki zidarskih vajencev, pri. znanje družinskih doklad, usta. novitev tovarniškega odbora, ustanovitev menze ter mleko in gumijaste gnloie za električne varilce. Vodstvo teča jev pa je vse te upravičene zahteve učencev odbilo, češ da bi fondi, ki jih daje na razpolago ZVU, ne zadostovali, ter da bi morali precejšnje število učencev odpustiti. To pa ne drži. Vsota, ki jo daje na razpolago ZVU, znaša 250 milijonov lir za vsakih 6 mesecev, Učenci prejemajo okoli 20.000 lir na mesec in zadostuje torej za njihove plače 36 milijonov lir. Torej ostane za material in druge stroške še kakih 214 mliijonov. Prav zato so učenci na odklonitev svojih zahtev odgovo. rili z belo stavko, ki je trajala eno uro. Za danes pa so sklenili, da ne bodo delali pri produktivnih delih, kar tudi pomeni dejansko stavko. Za u-čence so se zavzele tudi sindi. kalne organizacije, ki So zahtevale od urada za delo, da jih skliče skupno s predstavniki učencev, kar pa je urad za delo odbil, češ da sprejme ali učence ali pa sindikalne zastopnike, ne pa obojih skupaj. Vsekakor bi bil že čas da se ta spor pravično reši. Začetek pouka na osnovnih šolah Včeraj je bil zadnji dan vpisovanja za vse razrede slovenskih osnovnih šol. Danes I. oktobra t. l. je svečana otvoritev šolskega leta z mašo; jutri 2, oktobra pa se začne redni pouk. Otroci so šoloobvezni od izpolnjenega 6. leta starosti do 14. leta. Sestanek Santin - Colognatti Izvedeli smo. da se je pred nekaj dnevi sestal s tržaškim škofom Santinom poslanec ita. lijanskega parlamenta Colognatti Na sestanku je bilo go_ vora o coni B. Skof Santin, ki ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi znova pogreval svoje trditve o preganjanju Italijanov v jugoslovanski co. ni, je fašističnemu poslancu Colognattiju govoril o tragičnem položaju italijanskega prebivalstva in o preganjanju vere v coni B. POGREB ŽRTEV PROMETNE NESREČE Včerai popoldne,je več tisoč Tržačanov prisostvovalo pogrebu dveh mladih žrtev prometne nesreče na cesti Trst-Skofije: Henrika Kobala in Marija Paolija, Krsti s trup. li obeh mladeničev so nosili njuni prijatelji na ramenih do Ul Parini, odkoder sta nadaljevali pot z avtofurgonom do pokopališča pri Sv. Ani, Tragični dogodek v noči od nedelje na ponedeljek še ved. no ni popolnoma pojasnjen. Pričakuje pa se, da bo policija, ki vodi preiskavo, kmalu izdala uradno poročilo o njenih izsledkih. Vsakodnevne objave prostovoljnih prispevkov za Dijaško Matico so merilo visoke kulturne zavesti našega ljudstva. IZPRED VIŠJEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Še nerazčiščeno vprašanje o značaju angleškega zlatnika Akademsko razpravljanje o razliki med zlatnikom in tolarjem M. Terezije ■ Danes verjetno zasliševanje obtožencev TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krti: «5 - •• Gasilcu * ■ M POltCII* 8-33 Je angleški zlatnik «Gold Suvereigns« še v prometu in ga smatrajo še za zakonito plačilno sredstvo? Tudi med vče. rajšnjo razpravo je bilo to vprašanje temeljito prerešetano. Glavno vlogo so imeli tudi včeraj zagovorniki in britanski strokovnjak mr. Anderson, ki je moral odgovarjati na vsa mogoča vprašanja, ki so bila postavljena tako spretno, da so strokovnjaka včasih le spra. vili v nekakšno, čeprav prikrito, zadrego. Dejstvo je, da st je strokovnjak pridržal pravico, da na nekatera vprašanja, ki morda res niso v njegovi kompetenci, odgovori šele danes Včerajšnje ugotovitve bi lahko brez dvoma strnili v besedah, ki jih je ob koncu razprave izrekel predsednik maj. Grabb, da angleški zlatnik resnično zelo malo kroži kot plačilno sredstvo v deželah britanske skupnosti narodov. Predvčerajšnjim je mr Anderson na kratko dovino tolarja Marije Terezije. Da bi bolje opisal zgodovl. no tega znanega srebi nega ko-vanca je priča prečital* poro. čilo neke francoske komisije svoji vladi. Poročilo navaja, da je Anglija (njej st* sledili Francija in BelgijaL skovala določeno število tolarjev, ki jih je razdelila svojim državljanom, ki so imel! svoja trži. šča v Adenu in na arabski o bali To je bilo mogoče, ker so smatrali tolarje kot kolajne in ne kot denar. Strokovnjak Jc nato izrazil svoje mnenje o razliki med tolarjem ln angleškim zlatnikom Medtem ko »o smatrali tolar za trgovski denar je bil zlatnik vedno znan kot veljavni denar in »o ga uporabljali za plačilno sredstvo. Zlatnike so tudi kovali vedno, z razliko s tolarjem, Ki so ga kovali najprej n* Dunaju in nato v Rimu, v kovnicah britanskega kraljestva. S tem (e hotel strokovnjak brez dvoma dokazati, da je bilo kov*, nje tolarja legalno predvsem ker so ga smatrali za kolajno Po vprašanjih pravnega *n». Čaja, ki so se nanašala na sate. pe mirovne pogodbe * Nemčijo po končani prvi svetovn’ vojni ponarodele samospeve. ‘ -. Jugoslavija v narodni pesni ^ su. 18.15 Koncert morne glasbe. 23.10 Gla „-0{iia. ko noč. 23.30 Zadnja P0r(l ntsr u- 306.1 m ali 980 KC-S«K 13.00 Slovenske narodne P°L,. R. Kozem in D. Trobe , gaIicln. moniko ju spremlja «• Kiiituf' 14.00 Zmerni ritmi,. 14-*" ,, tj ni obzornik. 14.20 MeMd il.Oj vij. 17.30 Plesna 8‘fj ,» Sanit-Saens: Koncert st. f., RF lino in orkester. l®-4® G glasb?" lada op. 24. 19.15 Pestra !s ^ 20.05 Lepe melodije - >epih K vi. 20.30 Odlomki 2J0* certov. 21.00 Dramatizira ba: Jože Peterlin - Sli«*1 j Gaspari. 21.30 Priljuj«f\ dlje. 22.30 De Falla. ^°v£‘bllo * skih vrtovih. 22.56 va Ples- ■ tu**t „ 25 GiaS; 12.15 operna glasba. bena fantazija. 17.30 . in pe orkester BBC. 18.20 P«"11 g;s»ft lodije. 19.05 Ameriška 21.00 Terence R^^/lanjm- 33‘ Winslow», igra v 3 deja Nočni harlem. mi. o V K » J 327.1 m. 202,1 m- i 'j 30 rv‘ i* 12.00 Lahka glasba. !'ntazlJ« j čila. 13.15 Predigre in ■» m znanih oper. 14.40 .Dval yeJ,iiF z Avgustom Stankom i godci. 15.45 Glasbena ifinn rZAioil -ne — .(77 F- pil- 16.00 Želeli ste - , n(e, 17.10 Zabavne mel - Saša Vuga: Hindenbu Ij RJd poved 21.00 Ob 25-1 e n Ljubljana. 22.00 Poročna' ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. septembra 1953 se je v Trstu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen), umrlo Je 10 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: agent CP Giuseppe Smillovich in gospodinja Ines Muggia, finančni stražnik Silvan Pečar In gospodinja Renata Sbarbati. tramvajski u-službenec Elio Guida in gospodinja Diana Maspni, delavec Aldo Musina in gospodinja Fides Norma Bratina, zidar Mario Ructia in delavka Jolanda Ganduslo, narednik am voj, Huey O. Nevvson in gospodinja Annamaria Lizzi. UMRLI SO; 7l-letna Adalgisa Castellani vd. Bacota. 78-letna Marina Vatovec por. Glardlno, 15-letni Paolo Troncon, 66-letna Ca-terl-na Režem vd Fuk, 67-letnl Giovanni Giacomini, 32-letna An. na Palin por. Ruzzier, 42-letni En-rlco Vatta, 73-letna Teolia Cra-snich por. Depangher, 79-letna Antonia Marcella Oberstar vd. Dalneri, 53-letna Valeria Mauri. NOČNA SLUEBA LEKARN Al Ca-mmello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Čampo S. Glacomo I: Sponza, Ul. Montorsl-no 9 (Rojan); Vernari, Trg Val-maura 10; Vlelmettl, Trg della Borsa 12; Harabaglia, Barkovlje In Nlcoli, Skedenj. IZLET V IDRIJO IN BOLNICO »FRANJA« Motoklub «Skedenj» organizira 11. oktobra t. I. zanjniv in poučen izlet z obiskom rudnikov v Idriji in ogledom partizanske bolnice »Franja« pri Cerknem. Prehod bloka pri Fernetičih bo ob 6. uri zjutraj 11. oktobra. Potovalo se bo po cesti Sežana - Ajdovščina — Crni vrh, na povratku pa po cesti Zelin - Sv. Lucija-Nova Gorica — Vipava - Trst. Izleta se lahko udeležijo člani in simpatizerji vseh motoklubov na Tržaškem. Vpisovanje n» sedežu še danes od 18. do 20.30 ure. MOTOKLUB »JADRAN« OPČINE priredi 11. oktobra izlet v Postojno in Ljubljano Vpisovanje na sedežu danes 1. oktobra. MOTOKLUB »AMATORI« priredi 11. oktobra krožni izlet skozi Pivko, Postojno in AJdov-ščlno.AVpisovan.je za člane še danes od 17. do 19. ure. 17. in 18. oktobra pa bo izleL v Pulj. Vsi, ki so se za ta izlet prijavili, naj se oglasijo na našem sedežu. OBVESTILO Odhod za udeležence tabora v Kočevju bo v soboto 3. t. m. ob url zjutraj z začetka Ul. F. Severo. Zamudnikov se ne bo čakalo, P D T organizira 11. oktobra izlet v Crni vrh-Javornlk. Vpisovanje do 2. oktobra na sedežu. POOBLAŠČENA SOFE8 LA KRALJ (Carli) P«.. Nabrežini. Kamnolomi ' j„j»i J intridesetletnico popu51 Te£aJ čaja za 50 odstotkov. , volL avto 3.000 lir, za motor" ^ 1.000 Rr. Vpisovanje v ioab & v Nabrežini in na v* tl- ,p Kralju, Avtostrada »»" gr s** jemnina avtomobilov poroke 1.000 Ur. jjiJJ ČISTILKA ZA URAD ^loV pomočnico išče delo. upravi lista. ^ pd” TOV. KAREL PEROSA nJ A JANA št. 54 je včerf ^ngf"^ Pomjan-Koper 'frc šofersko knjižico, os■ dI ^ macljo in druge oseD^tr^ mente. Ker jih nuJnf prosi najditelja, naj Tri»*M' mente vratarju hjjfm_ pri Kopru, denar pa si t« Za oglase, osmrtnice itd. ie obračajte vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIK A Ul. sv. Frančiška 29/111. Tel. 7338. John GallWOrt: Modeme komedije, platno , . Rudolf Badjura: Ljudska geografija, platno , Vtt. Stanko Arko; Zivinoidravniški nasveti, pUtnn D. Defoe: Robi neon Krozue, broš. . - - Swift: Gultver med pritlikavci fn velikani. broš 2.400,— 900.— 420 — 200,— KNJIGA Josip Broz Tito CtSeTuD od VLAD Oobite jih v slovenskih knjiq9fnah v Trstu, Gorici in Sesljanu Rossettl. 16.30: »Divja sfast«, G. Pečk, J. Bennett. P. Foster Excelsior. 15.45; «Vrnitev Don Camilla«. Fernandel, G. Cervi. Nazionaie. 16.30: »Nevarna roka«, R. VVidmark, J. Peters, Fliodrammatlco. 16,00; «Clovek bestija in čednost«, po slavni Pirahdellovi komediji. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 15.00: «Rešlte kralja«, A. Dexter. Astra Hoiano. 16.30: «Bobneči orli«, J. Derek, M. Freeman. Grattacielo. 16.00: «Doba lju- bezni«, M. Vlady, P. Beck. Alabarda. 14.00: «Na.|večja predstava sveta«, B. Hutton, J. Ste-vvart, C. Wiidc, D. Lamour. Ariston. 16.00: «Ana», S. Manga-no, R. Vallone. Armoma. 16.30: «OčarlJlvl vrt«, Gianni in Pinotto. Aurora. 16.00: «Snežišča na Ki-limandžaru«, G. Pečk, S. Hay-word. Garibaldi. 15.00: »Vohun«, R. Mil-land, R. Gam, Ideal«. 16.30: »Lotarlnški križ«, G. Kelly. Impero. 16.00: «Snežlšča na Ki-limandžaru«, G. Pečk, S. Hay-vord. Italia. 16.30: «NaJvečja predstava sveta«, B. Hutton, J. Stevvart, C. Wllde, D. Lamour. Vial*. 16.00: »Puščavski strelec«, G. Cooper, T. Marshall. Kluo ob morju. 15.30: »Krvave arene«, R. Hayworth, L. Dar-nell, T. Povver. Masslmo. 16.00: »Dežeianka«, G. Lkillobriglda, G. Farzetti. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16,00: »Dve sestri ljubita«, E. Rossi Drago, P Trent. MAMICA ! 6» tet« V» Obveščamo Te, že izšla prva številka adci^’’ Žrtvuj za svojci* ol)0ja-20 lir ln dom 8° tel za pravljic-veveric, palčkov >n Ijic I®0' 00 ADEX IZL 10 in II. o*ioWi izlet v PULO ROVINJ P AZIN ol5t0t>r< Vpisovanje do ~"”T nra 10. in 11. ok.o«r* izlet v OPATIJO v,PAV0 AJDOVSCtf10.*, KANAL o» SO* MOST na TOLMIN kobario BOVEC i" REKO sod Vpl^vanje^d^^l«^^. 5-b pri »Adri* Severo dt»*B Včeraj ob 14. uri je preminila n*^s TEREZIJA ŠKERLAVAJ , # petek z' Pogreb nepozabne pokojnice bo v p br* Iz hiše žalosti na Opčinah. ^ s;rloV Žalujoči hC*^>tvd-in ostalo sorov Opčine, 1. oktobra 1953. TOLM*» *OVOtCTTO dCDAO N* K A« Ta Slovenije »OKisu OO I OEC IB ‘TIN‘ *>•»«,* °PiT'»* SA ’5*Ab 7J • 100«* *V>2A«NA« oglCj 'nUKIIiNA ^ioPsvltu n -vrsta’ kot t0 Italijane^.; ^ priicazati uradni ^ oi? mkr,0glL sploh ni "iti ul»iie bistven razlog KiiVjpp ?° ?nie italijanske Skife a”arhile m ia te iz-PotrJila S°sPodarske krize, je bife jnr> ,l ..zadnja velika 4,s«h H Ji in Polje- nski’ m z” iih vladajoči ?JWovi v,^e-canski razred in sltor nočli • !eksponenti "i-Mu v nehr. ,Skati - "a P°d-krivic innetb°vP>l °čih socialnih Pdvisnosti alne gospodarske ^jonskih m ,P°drejenosti mi. palcev c -‘c osnovnih pro-'■#1. lzkoriščeval- br«im 1 1 ■ bančnim in ~ i* magnatom. , Dn?i* celike stavke je vsled stal- ^rarnim k’m' b Do zSrrlagnatom-Prišlo !„?,e Vehke J | JV. SeSa slabša^1- k--j?f vsled stal-f°iev delavk Zlv leniskih po-aražčanja vi3, vse večjega *.asčania v. se večjega ?rit>ska delna ZPoselnosti in em Prišln • še pred r,sta stavkP0 daliji do “^alneja 71?v-m!^ manifestacij ?ile vIL^ia. nakar so si testno akenJ °S°rčeno pro-Proletari n+Vse,ga .italijanske-?nkrat odin-a’ ie s tem še ^ PravzanvP0 a povedal. na kai koli lil P3"«- bolj kot Bnski državn *3, ha ita* Jp° italH* i n organizem. d«kih je' dan h "radnih po-»^‘‘ijona innS*V d-ržavi °kroS seveda P • brezposel-»ot takšni Van\° .tlstih, ki so •lci Pa iih Peglstrirani, v res-« dvakrat t Tn6h skuPai orž-pa nezarl.*ohko- Niih števi-t ®e tolju« jaste, kar zbu-N. ist večjo zaskrblje- P45 osnovne”0 se od ’eta Jebščine Ji,, z.lvl]enjske po-i^totkov pra*zile za oelih 20 k tetijskiv, postopno slabšanje JezPoselnost?g°lev večanje i' Zna5ilnosti dve °s"ov- ^tjinih i» L < Ianskih Pro' koliščin ploJml1 družbenih ega so hile sindi-svnJn° nri«frC'te’ hočeš nočeš, l°k «anstvnene mobilizirati ?*, "'noi”CetVoH m ostale delov-cev dJ> bi od deloda-da . le dvoje; jP" reduk0J?^edei9 "amerava-o?aveev t i am i"dustrijskih govedi' in' Prekličejo vse c?Ude *en(5?v*čajo družinske teai. Poljedelskim delav- i Cepra . l$u druž?„Ziah>.teva P0 izbolj-hkim rs, h doklad po-m delavcem važna, je bil vendar osnovni razlog stavke namera industrijalcev, da ponovno odpuste večje število industrijskih delavcev in tako še zaostre že itak pereče vprašanje brezposelnosti, ki danes predstavlja enega osrednjih socialnih vprašanj Italije. Javljeno je bilo, da bodo in. dustrijski obrati v oblasteh Terni, Savona in Piombino' od. pustili 10 tisoč delavcev, s čimer bi spet bilo 10 tisoč delavskih družin obsojenih na gladovanje. Sindikalne organizacije so tokrat vedarle razumele, da se bo to lahko preprečilo samo s kolektivnim odporom, ker bi v nasprotnem primeru ofenziva delodajalcev zavzela takšen obseg, da bi z njo bila ogrožena eksistenca še neštetih drugih delavskih družin. Od svoje strani so industri-jalci opravičevali to svojo namero na sledeči način: 1 zaradi potrebe po modernizaciji ir, racionalizaciji svojih obratov, pri čemer se zmanjšajo potrebe po delovni sili, in 2. zaradi padca proizvodnje, zmanjšanja notranje potrošnje njihovih proizvodov, zmanjšanega izvoza, ker se jim je zaradi tega zmanjšal dobiček in ker ne morejo proizvajati samo zato, da bi se blago kopičilo v magacinih, ali da bi delavcem omogočili zaposlitev. Nekaj tega drži, toda ne povsem tako, kot trde oni Res pa je, da padata notranja potrošnja ter izvoz v inozemstvo. Predstavniki sindikatov priznavajo padec proizvodnje, kakor tudi izgubo domačega in inozemskega trga, saj to dovolj očitno kažejo vse statistike, vendar se ne strinjajo s tem, da bi za sanacijo tega bilo treba odpuščati delavce. Mnenja so, da je za izboljšanje položaja predvsem potrebno poceniti proizvodnjo, da bi tako postali predmeti laže dostopni domačemu potrošniku, pa tudi bolj konkurenčni na inozemskih tržiščih. Samo na Petdnevno potovanje na luno Predsednik medplanetarnega društva v Londonu, Arthur Clarke, je nadavno izjavil, da bo prvo potovanje izven zemlje na luno. Za pot 480 tisoč kilometrov bo raketa, ki bo letela s hitrosjo 40.000 kilometrov na uro potrebovala pet dni. tak način bi se proizvodnja spet dvignila. Odpuščati delovno silo pa pomeni povečati množico brezposelnih, nižati kupno moč širokih ljudskih množic, pomeni slabiti notranje tržišče prav glede plasiranja industrijskih proizvodov. Predstavniki sindikatov so tu. di mnenja, da je potrebno znižati dobičke tovarnarjev, ne pa pritiskati izključno na delovno silo. Upravni odbor jeklarn v Terniju, ki je najavil odpust 2000 delavcev, češ da treba o. brat racionalizirati, ker ne u-streza sodobnim zahtevam, je v svojih bilancah zadnjih štirih let objavil sledgče številke o svojih dobičkih: za leto 1949-50; 075 .milijonov, 1950-51: 656 milijonov, 1951-53: 784 milijonov, 1952-53: 1254 milijonov lir dobička Kot je razvidno, dobiček stalno raste. Jeklarne so pod državno kontrolo, vendar je tu soudeležen s svojim kapitalom tudi Vatikan, nekateri švicarski kapitalisti in drugi, ki se tem dobičkom nikakor ne nameravajo odpovedati. Pač Pa so od leta 1948 odpustili okrog 8 tisoč delavcev, se pravi tretjino vseh, ki so tu bili zaposleni. Ko je Pella sestavljal svojo vlado in je zatem objavil v parlamentu svoj program, je zelo mnogo obljubljal, kaj vse bo v tem pogledu napravil. Tako lepo je govoril, da so mu verjeli tako socialdemokrati kot nenijevci No, danes se gotovo zavedajo, kako jih je prelisičil. Kmalu po Pellovi investitu. ri so industrijalci napovedali velike odpuste delavstva, in ko so sindikati začeli stavljati svoje zahteve, jih je Confindu. stria (Zveza industrijalcev) gladko zavrnila prav zato, ker je vedela, da ima vlado na’ svoji strani Pellova ministra dela in industrije (Rubinacci in Malvestiti) sta se delavskim zahtevam izmikala s praznimi obljubami. Kako bi drugače, saj so vsi ti gospodje sami industrijalci in eksponenti Conf-industrije v vladi, v katero so se prerili prav z njeno pomočjo. Tu so. seve, tudi vatikanski prsti vmes, kajti Vatikan ima pravtako čedne kapitale, ki se morajo povečati in je naloga gospoda P.elle, da jih zaščiti. Mesto torej, da bi se ti «re-šitelji« Italije z največjo vnemo lotili reševanja teh in podobnih ekonomsko - socialnih problemov, vsaj toliko koli. kor jih mora danes reševati ce- NOVA A0MA BOMCN zemljevid je objavljen v pravkar Izšli knjlgt dr. Lava Čermelja •Slovenci pod Italijo*. lo vsak pameten buržuj, pa se histerično napenjajo in kažejo s prstom na Trst. kot bi sa. mo v tem bila vsa njihova tragedija, kot bi bilo samo od tega . odvisno, ali bodo lahko nasitili svoje lačne stotisoče. To je opazil celo «New York Times«, ki je v zvezi z zadnjo Pellovo gonjo omenil, da je s tem italijanski ministrski predsednik samo hotel na zelo «prebrisan» način odvrniti pozornost italijanskih delovnih množic od perečih socialno-gospodarskih vprašanj ter jih nadomestiti z »višjimi nacionalnimi interesi«. Italijanski delavci se seveda ne dajo več voditi za nos, in njihova energična akcija za izboljšanje svojih življenjskih pogojev gotovo ne bo ostala na pol poti. C RAB: ŽIVA PRIČA «KULTURE IN CIVILIZACIJE» ITALIJANSKEGA OKUPATORJA ") Da bi jih še bolj izstradali Nekako vse do 20. decembra 1942 je bilo v celem taborišču razdeljenih okrog 2250 paketov, medtem ko je še konec decembra istega leta bilo v taborišču nad 11000 internirancev. Že meseca novembra 1942 pa je ležalo v skladišču nad 12000 paketov, ki so jih začeli počasi deliti šele v drugi polovici decembra. Pri tem se je seveda mnogo hrane pokvarilo ali pa so jo požrle miši in podgane XI Pokopališče je bilo vse doslej nepregledna vr.sta temnosivih, prstenih grobov, brez zelenja, z nizkimi lesenimi križi, prava mrliška njiva, tako zelo turobna in brez slehernega umetnega povečanja turobnosti, kakor je pač bilo grenko in žalostno životarjenje pokojnikov v rab-skem taborišču. Ti grobovi obtožujejo... Nad 4400 žrtev gladu in mučenja Nad 4400 internirancev — mož, žena, deklet, otrok in starcev v rabskem taborišču je umri/ zaradi gladu a’i zaradi mučenja. Maše in druga cerkvena o-praviia je opravljal drug vojaški duhovnik, Italijan, ki je dobro govoril hrvatsko. Maša in pridige so bile večidel na prostem, na «Trgu lakote« in ob vojaški asistenci s trobento; še tu je italijanska soldateska uganjala burke. Ljudje so bili spričo strahotnega položaja v taborišču povečini brezbrižni do verskih obredov, saj. so bili človečanski nauki krščanstva v strahotnem nasprotju z divjanjem fašističnih strahovalcev, početje duhovščine pa je bilo v posmeh pravim naukom vere. Od udeležbe pri verskih obredih je ljudi še bolj odtujilo to, da je duhovnik skušal celo ob takih prilikah povečini odraslim, zrelim slovenskim internirancem vsiljevati osovraženo la-ščlno; «očenaš» je namreč moli! v italijanščini in zahteval, množica prisotnih ponavlja molitev v laškem jeziku. Takšno razpoloženje internirancev je prišlo do izraza tudi tedaj, ko je taborišče obiskal škof Srebrnič; ženske so ga naravnost odklonile, med možmi pa so njegove besede in geslo slovenskega klera, češ da je treba trpljenje vzeti 'kot pokoro od boga, ki je tudi trpel, naletele na hud odpor. Tretji taboriščni duhovnik, Pucchio, pa je bil drugačen človek; imel je nekakšno dobrodelno misijo in je skrbel za gmotni blagor internirancev. Vtihotapljal je denar, posredoval dopisovanje, poizvedoval o preminulih Slovencih, sporočal o tem svojcem, delil jedila in drugo. Bil je po rodu Furlan; razumel je dobro slovenski in je z dobro voljo napravil ljudem marsikatero uslugo. Tako je italijanska cerkev tudi v rabskem taborišču pokazala troje različnih obrazov. Miki s svojci Italijanske fašistične organizacije so do konca decembra 1942 očitno namerno preprečile vsako dopisovanje med interniranci in svojci. Ljudje so sicer pisali domov, a nihče ni skrbel, da bi hitro in brez ovir mogli sporočiti svojcem pravilne naslove. Taboriščnih dopisnic ali pisem ni bilo že iz stroge formalnosti pa so zavrnili mnogo dopisov. Cenzura je šla takrat polževo pot, saj so nekatera pisma romala po! leta ali celo po devet do deset mesecev, preden so dosegla naslovljenca. Sele decem-I bra 1942 se je to stanje izbolj-1 šalo, ko je postala cenzura v taborišču bolj nekakšna formalnost, oziroma ko je začel pozneje poslovati cenzurni urad v Spili tu. Nemarnost s paketi Paketov z jedili in obleke od septembra do konca decembra 1942 skoraj sploh ni bilo. Uprava taborišča se za njihovo hitro in točno delitčv ni brigala in je to prepustila preprostim vojakom, ki so v civilu imeli opravka z vsem, drugim kol pa z odpremo poštnih pošiljk. Tudi seznami internirancev niso bili urejeni. Vse je šlo po polževo in težko je interniranec prišel do svoje pošiljke. Nekako vse do 20. decembra 1942 je bilo v celem taborišču razdeljenih okrog 2250 paketov, medtem ko je še konec decembra 1942 bilo v taborišču nad 11.000 internirancev. 2e meseca novembra 1942 pa je ležalo v skladišču nad 12.000 paketov; do počasne delitve je prišlo šele v drugi polovici decembra. Pri tem se je seveda hrane pokvarilo a‘Ii pa so jo požrle miši in podgane. Za pravilno funkcioniranje poštne službe v taborišču bi bili morali organizirati cel aparat; vse, ka-r so ukrenili, pa je bilo nezadostno. Mnogo paketov je romalo nazaj. Spočetka so pakete deflili po sektorjih; včasih je bilo treba tekati tudi po tri ure, da je človek lahko prišel do svojih stvari. Bolniki, ki iso bili najbolj potrebni in ki niso mogli k pozivanju, so prav zlahka prišli ob pošiljko. Sele decembra 1942 so interniranci sami posegli v delitev; odtlej so vsa imena takoj pre-čitali z voza, nato pa še enkrat pri delitvi. Počasi ie nastal red, zlasti ko so uredili imenske sezname. Najbolj so bili prizadeti tisti, ki so odšli v bolnišnico ali v kako drugo taborišče, zlasti pa interniranke iz ženskega taborišča, kjer ni bilo prav nikake evidence in od koder so pošiljke povečini vračali odpošiljateljem. V najhujšem boju za obstanek od oktobra 1942 pa do marca 1943 so si ljudje skušali tudi pri paketih pomagati na najraznovrstnejše načine. V mnogih primerih je bila pravcata živalska borba za obstanek. Nekateri pokvarjeni ljudje so goljufali in kradli, kjer so le mogli. To je bilo možno zlasti pri paketih, ki so se glasili na enako ime, ali pa tedaj, če so posamezniki Zvedeli za jme odpošiljatelja, ga pravilno navedli in z lažno pretvezo izvil paket. Vendar so bili taki pojavi redki. Vseh paketov je ves čas taborišča prispelo na Rab okrog 70.000, razdeljenih pa jih je bilo okrog 55.000. Teža od doma prispele in kakovostno dobre hrane je znašala okrog 275.000 kg; dosti več življenjskih potrebščin od tega niso niti Italijani razdelili internirancem iz svojih dobav, in sicer v istem času, čeprav je bila vsota po tabelah razdeljene hrane višja. Zopet Gambara Iz te primerjave sta pomen in važnost oskrbovanja internirancev z jedili po svojcih iri dobrotnikih dovolj očitna. Pošiljanje hrane je bilo omejeno po številu paketov in teži: en paket v teži pet kilogramov mesečno na osebo. To težo so, kakor je razvidno iz dopisa poveljnika XI. armadnega zbora štev. 3-276 z dne 18. januarja 1943, zvišali za dva kilograma. Slovenske žene so z vlogo z dne 12. januarja 1943 prosile za zvišanje teže paketov na de-sel kilogramov. V odgovor*pa je novi komandant XI. armadnega zbora, vojni zločinec Ga-stone Gambara odredil, da smejo interniranci od 1. februarja 1943 dalje dobivati le po en paket v teži pet kilogramov mesečno, Tudj pri oddajanju paketov so Italijani delali ovire, Sprva so sorodniki lahko oddajali pakete na poštah, nato po italijanskem Rdečem križu, od 1. decembra 1942 dalje pa za taborišče Rab. Renicci, Monigo - Treviso, Chiesanuova-Padova in Gonars pri posebnih uradih vojaških posadk v Ljubljani, Logatcu, Novem mestu, Kočevju, Črnomlju in Grosupljem. Kakšna je bila zmeda glede paketov v zimskih mesecih na Rabu priča dejstvo, da je taboriščno poveljstvo dne 9. januarja 1943 vrnilo 10 pošiljateljem 291 paketov, in sicer po prevozni družbi Gondrand na Reki ter brez vsakega pojasnila. Italijanski imperializem se Je bal tudi slovenskih otrok, saj je bilo ukazano, da morajo v taborišče vsi, ki so «sposobni za orožjen! Večina kmetov Kar se tiče družbenih plasti internirancev, je bilo med temi največ kmetov, kmečkih družin, deklet in kmečkih sinov; manj številni so bili delavci, obrtniki in trgovci. Maloštevilna je bila inteligenca; duhovnik pa je bil vmes samo eden in še ta upokojenec. Najbednejše so bile družine iz Gorskega Kotora, ki so jim italijanski okupatorji požgaij domove in jim pobrali vse imetje; povečini niso imeli nikogar, da bi jih oskrboval z živili. Kak kolektiv se ni organiziral, kajti mnogi interniranci za to niso imeli smisla; pač pa so posamezniki v mnogih primerih darovali živila tistim, ki jih niso imeli, zlasti osiroteli mladini izpod petnajstih let, ki so jo fašisti zločinsko pustili v taborišču odraslih. Hlapčevanje okupatorju Pomoči od slovenskih javnih ustanov ni bilo; tudi ni bilo čutiti, da bi se kdo doma vsaj količkaj uspešno zavzel z.a rab-ske internirance. Na obiske so sicer prihajali razni italijanski uradni veljaki, razni generali in fašistični hierarhi. ki so hodili ogledovat, koliko so že uspeli z uničevanjem našega življa. Neki general je slovenskim materam, ki so ga opozorile na neznosne razmere v taborišču, dejal, da morajo vse to prenašati pač zato, ker so partizanske matere. Italijanske oblasti so vse internirance prikazovale v javnosti kot aktivne partizane, ki da so bili ujeti v borbi, Na ta način so menda hoteii prikazati uspehe svojih z mnogimi divizijami izvedenih akcij; ko pa jim partizanov ni uspelo zatreti, so si pač «uspehe» prikrojili po svoje. Italijanski vojaški komandant; so si seveda vse to zamislili z ukazi za interniranje in pobijanje slovenskega ljudstva ob raznih hajkah in blokadah, kakor potrjujejo to italijanski uradni akti. Pra- vih partizanov je bilo v taborišču zelo malo, kajti teh niso zajeli, če pa so ?e koga prijeli, so ga po navadi ubili. «Zaščitenci» in vobuui Med interniranci je bilo razmeroma neznatno število tistih, ki so se J>ilj zatekli pod italijansko zaščito. S temi se je usoda kruto poigrala. Bodisi namerno ali pa iz malomarnosti so Italijan; ravnali z njimi kot z drugimi, čeprav je bilo na papirju zapisano drugače, tako glede stanovanja kakor tudi glede hrane. Nič bolje ni bilo s plačanimi vohuni, ki so si le domišljali, da imajo pravico do česa drugega kakor ostali interniranci. Organizacija OF jih je naglo izsledila, da je vsakdo vedel zanje in se jih izogibal; pozneje pa so ti izdajalci prejeli zasluženo plačilo. Razen OF ni bilo v taborišču nobene organizirane skupine, kar se je pokazalo tudi ob likvidaciji taborišča. Posledice zavezniških zmag Konec decembra 1942 se je Italijanom naenkrat posvetilo. Mogočni udarci Rdeče armade in velika zmaga zaveznikov v Severni Afriki so fašističnim oblastnikom vsaj nekoliko omehčali možgane. V taborišče so prišli zdravniki, naročili, da so se interniranci zbrali, in po obrazih določili, kdo je potreben nege in okrepitve. Vse oslabele, ki so bili sposobni za prevoz, , so postopoma odpravili v bolj-i ša taborišča, hudo bolne v bolnišnice, nekatere pa v okrevališča. Cele trume izčrpanih internirancev so januarja 1943 romale na Reko, v Padovo in v Treviso, ženske pa v Gonars. Na Rabu so razširili bolnišnico, ustanovili okrevališča, namesto ambulante postavili nasproti židovskemu taborišču pomožno bolnišnico, v ženskem taborišču pa okrevališče «Ten-de Roma«; tega so junija 1943 premestili v moško taborišče. (Nadaljevanje sledi) Po pivških kraških jamah 4. Vrnila *va se v prejšnjo dvorano, ki je niže doli prehajala v brezno, padajočo v glavno «turistično» jamo iz Konjskega hleva. Brez lestve ali vrvi nisva mogla dol, četudi so bili tudi tu vidni ostanki nekdanje lestve. Seveda ne smemo misliti, da bi bile te lestve še delo Erazma Predjamskega — marveč skoro moderno delo (iz jeklenih vrvil) njegovega potomca, kneza Windischgraetza, ki jo bil precej podkovan raziskovalec jam (v nekem letniku «Le grotte dTtalia« sem čital njegov članek o Predjami in izkopinah) ali vsaj svoje jame, Predjamske. Dal je bil nadelati jamska pota, posebno iz Konjskega hleva, in kot smo sedaj videli tudi po Fižnici in zvezo z dolnjo jamo. Morda njegov nagib k temu ni bil znanstven, merveč vsaj v neki meri samoljuben, da je razkril skrivnost svojega davnega prednika g-razma, kar se mu je vsekakor posrečilo, — s prehistoričnim izkopavanjem v Konjskem hlevu pa najstarejših svojih predhodnikov. Popoldne smo obiskali še prof, Brodarja v Betalovem spodmolu, kjer je ravno kon-čaval arheološko izkopavanje mlajše paleolitske pečine s svojimi pomočniki. Spodmol (naši Kraševci bi jo imenovali ((pečino« t, j. vodoravno jamo. dostopno brez vsakih tehničnih pripomočkov, zato je navadno imela predzgodovinsko prebivalce) leži na položnem pobočju male vzpetine tik nad cesto iz Postojne v Predjamo, na njeni prisojni strani, da bije poletno sonce z vso silo k vhodu. Sivi dobrodušni znanstvenik nas je ljubeznivo sprejel kmalu ob vhodu, ki vodi v notranjost nekam čudno, ne naravnost, marveč na levo tik pod skalno plastjo, ki tvori skoro točno poševno pobočje. Razkazal nam je najprej jamo samo, začenši s svojo ((pisarno«, ki je plitev podaljšek jame na desni strani, očitno pod isto skalno plastjo, ki se tu nadaljuje po presledku, ki je nastal po nekdanjem udoru plasti na mestu, kjer je danes širok vhod na obe strani. Pod pre~ višjo, ki še danes ščiti tudi pred neurjem, so še ostanki ognja, kjer so sedanji začasni jamski prebivalci kuhali kavo, — okrog pa so razpostavljeni kamni-sedeži ki služijo za o-premo «pisarne», kjer jp kot vodja znanstvene ekipe zapisoval in risal izsledke ter delal prve zaključke ter načrte za nadaljevanje dela. Jama vodi po manj kot 1Q m poševno pod vrhnjo skalno plastjo, nato pa pravokotno obrne na desno, naravnost navznoter, kjer po desetini metrov prehaja rahlo v navzgor vodečo kapniško jamo. Ker je nekaj metrov pred tem prehodom prenehalo izkopavanje, in je tu ostal več metrov visok presek, ki nazorno kaže v nanesem materialu vse geološke razvojne plasti, kar namerava ohraniti za obiskovalce in znanstvenike s prozorno varovalno steno, — smo zlezli na desno više gor skozi tesen kapniški preduh zadaj za preseko, v glavno jamo ki postaja kmalu ožja in nižja kapniška jama. Tu so za poskušnjo še kopali, a so našli le kosti predzgodovinskih živali. Q človeku pa tu ni več sledu. Jama gre še dalje, vedno nižja, a bogato kapniška in dostopna skozi dva prav ozka preduha. Arheološko najzanimivejša izkopavanja so takoj na začetku jame v globino do 7 m, navznoter do ovinka in nato še desno do omenjene preseke. Seveda bi lahko kopali še dalje, a po mnenju prof. Brodarja bi pač lahko količinsko obogatili izkopani material, toda bistveno novega ne bi več odkrili. Izkopavanja so dosegla povsod, spodaj in ob straneh živo skalo, kjer je lepo vidno kako jo je izgladila nekoč tu tekoča voda. Po obliki jame, po obrušeni ali po usedlinah polepljeni skali in po geoloških plasteh je razviden posebno v tej jami geološki postanek jam v preteklih desettisočletjih, ko jo je izjedala voda ali ko so jo pokrivale usedline morja, ki je ležalo na postojnski planjavi, V krasnem jutru smo se naslednjega dne odpeljali z vlakom v Planino, da si ogledamo bližnjo Malograjsko jamo, Napotimo se po bujnozele-ni, romantični dolinici, ki jo na dnu namaka Pivka, tu že imenovana Unec, odkar priteče iz jame. Ob straneh se dvigajo položni grički, porasli največ z visokim jelovim gozdom, — v ozadju pa se beli preostali stolp starega gradu. Po ozki cesti pod njim, mimo žage na Uncu smo kmalu pred mogočnim vhodom v to notranjsko kraško čudo. Nadelana pešpot vodi ob Uncu po jami. široki do 10 m In včasih toliko ali pa še bolj visoki. Aktivna vodna jama sicer nima pa svojem svodu kapniških tvorb, vendar je veličastno resna v harmoničnem druženju velike mračne skalne dupline s spokojnim svetlikanjem skrivnostne reke, ki ji še danes ne poznajo nekaj kilometrov podzemnega toka od pivškega predela v Postojnski jami. Po nekaj sto metrih se jama razširi ob jezercu, ki je pravzaprav sotočje potoka Raka z leve strani v Unec. V daljavi se slišj šumenje slapov tega zanimivega kraškega potoka, ki je edini odtok Cerkniškega jezera. Zakriti za ovinkom skalnatih sten se ne vidijo. Pot se polagoma dviga nad strugo Unca, enkrat se ji celo oddaljimo na mestu, kjer so bili kupi podornih skal zajezili reko in jo prisilili v drugo strugo in so s tem razširili jamo. Nekaj na pol strohnelih lesenih mostičkov smo še lahko prešli, a končno smo obtičali pred ruševinami večjega mostu Bilo je po sili konec naše lepe poti dasi je tekla še pred nekaj leti en kilometer dalje ob reki. Treba bi bilo obnoviti le leseno gornjo konstrukcijo mostov, ker bo železobetonska podlaga še dolgo držala, — in pot bi bila godna za veliki tujski promet, seveda že z izvršeno elektrifikacijo jame. (Nadaljevanje sledi} Ill^LMvvroRK iimes" spregiedai manever g. pelle E21 TRST,AMPAHZAREŠITEV GOSPODARSKE KRIZE oiizin VSE SILE T TRŽAŠKI OKOLICI 1 TRST, četrtek 1. oktobra 1953 VRK1E Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi po-oblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 23.6 stopinje; najmžja pa 18.8 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RADI® Trst II.: Opozarjamo vaj na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Basist A. Kovač poje ponarodele samospeve bec. 13.00: Slovenske narodne pojeta R. Kozem m Trst I.: 17.30: Simfonični orkester BBC. Slovenija. Ob 25-letnici Radia Ljubljana. OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA ! SEJA UPOKOJENCEV GORIŠKE POKRAJINE Vsi poskusi raznarodovanja se bodo morali izjaloviti To potrjuje Število slovenskih otrok, ki so se vpisali v naše osnovne šole in 1» ::rtrt W W ^! 8 Pl •’ |Sj IsiiijliiiilliJ TRENING TEKMA ZA NASTOP KONTINENTALNEGA MOŠTVA PROTI ANGLIJI Z današnjim dnem so se odprla vrata osnovnih šol. Pričelo se je novo šolsko leto za slovenske otroke V Italiji Ob tem dogodku se počutimo kot sejalec, ki je vrgel v brazde seme: bo vzklilo in obrodilo? Mnogo stvari bo vplivalo na to: učenci, učitelji, starši, oblasti itd. Nedvomno se bodo otroci kakor prejšnja leta tudi letos potrudili, da bodo izdelali in da se bodo čim več naučili, da se bodo naučili spoštovati svoj materin jezik, svoj narod To je za naš narod nadvse potrebno, zakaj živimo na narodnostno ogroženem ozemlju, katerega bi hoteli italijanski šovinisti s pomočjo šovinističnih oblasti spremeniti v skladu s fašističnimi teorijami i-talijanske buržoazije. Mladi rod, ki se sedaj vzgaja, predstavlja pravzaprav podlago za obstoj slovenskega naroda v Italiji. Ne smemo namreč pozabiti, da je petindvajsetletno vladanje fašizma pretrgalo nit naše narodne rasti na Primor-morskem. Generaciji, ki je rastla med tem časom, je zadal hud udarec: v marsičem je okrnil njen narodnostni čut, njeno ljubezen do svojega naroda; ustvaril je iz te generacije mlačne ljudi, ki se niso v pravi meri zavedali svojega narodnega izvora. Vse to bi imelo neprecenljive posledice, če bi ne prišlo do narodnoosvobodilnega boja, ki je dal tej deloma zapeljani generaciji hrbtenico in do ustanovitve slovenskega šolstva. Čeprav so povojne italijanske oblasti prizadele Slovencem veliko krivic, pa vendar niso uspele uničiti slovenskega šolstva, katerega je ljudstvo krčevito branilo, Marsikdaj so za ceno groženj in izgube služb slovenski starši svoje otroke vseeno vpisali v slovenske osnovne šole, ker so vedeli, da se samo tako brani obstoj slovenstva v zamejstvu. Do vsega tega bi prav gotovo ne prišlo če bi Slovenci ne čutili noža na vratu, kamor so ga po končani drugi svetovni vojni postavili italijanski šovinisti. Ker pa je šlo za naše življenje, nismo mogli ostati spričo takih resnih poskusov hladni. Na njihovo zaroto proti našemu narodnemu življenju smo odgovorili z borbo za slovensko šolo, z borbo za naš narodni obstoj. To je bilo naravno dejanje. Čeprav pa smo v goriški pokrajini kljub stalnemu ogrožanju osnovne šole (primer premestitve slovenske šole iz Kr-mina, ker je «italianissimo», v pet kilometrov oddaljeno Ple-šivo, dalje izgon otrok staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo, ter še cela vrsta posameznih primerov gospodarskega pritiska in ustrahovanja) še vedno ohranili te in stitucije, se v letu 1953 dogajajo našim bratom v Beneški Sloveniji še vedno nezaslišane krivice, ker jim nočejo dati šol v materinem jeziku, kakor jim jih je prej odrekal fašizem. Beneški Slovenci imajo samo italijanske šole! Imajo torej samo potujčevalnice. Ta genocid izvajajo italijanske oblasti kljub naravni pravici Benečanov, da se izučijo v jeziku, ki ga na splošno doma in na cesti uporabljajo, in kljub mirovni pogodbi, ki priznava slovensko enakopravnost, in kljub italijanski ustavi, ki v členu 6 govori, da republika ščiti s posebnimi določili narodne manjšine, in kljub podpisu deklaracije o človečanskih pravicah narodov, ki jo je podpisala tudi Italija Trmasto in naravnost zločinsko vztrajanje italijanskih oblasti pri nasilnem potujčevanju našega ljudstva bi bilo lahko tudi smešno, ko bi ne bilo tolikanj žalostno in usodno za nadaljnji obstoj zahodnega dela Slovencev pod Italijo. Rimske oblasti nimajo pravice, da zaradi še nerešenega vprašanja Trsta pritiskajo na našo manjšino, misleč, da si bodo tako pridobile kapital za pogajanja. Vedo naj, da je tudi ravnanje oblasti z' našo manjšino tehten vzrok, da si tržaško prebivalstvo in še posebej Slovenci nikoli več ne želijo povratka Italije, Vedo pa naj tudi, da se bo tako stanje moralo slej ali prej nehati in da je zanje najbolje, če začnejo sporazumno z Jugoslavijo odstranjevati najprej manjša sporna vprašanja in da pridejo pozneje tudi do vprašanja slovenske enakopravnosti v Italiji in tudi lahko do tržaškega vprašanja. Samo to je pot, na katero bodo morali stopiti italijanski politiki, nikakor pa ne bodo prijateljstva s sosedno Jugoslavijo in z našim narodom dosegli z ogrožanjem sloven- skega šolstva. Letošnje število vpisanih slovenskih otrok v osnovne šole najbolje potrjuje, da ne bodo uspeli! Pogreb Josipa Primožiča Včeraj ob 16. uri so na pevm-skem pokopališču pokopali pokojnega Josipa Primožiča. Domači pevci so mu zapeli v slovo žaloistinke pred hišo žalosti in na pokopališču. Poleg' drugih vencev je bil tudi venec Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi iz Gorice in briških vasi. SLOVENSKEGA OTROKA V SLOVENSKO ŠOLO! DEŽURNA LEKARNA: Danes je odprta ves dan in vso noč lekarna Alesani v Gosposki ulici štev, 12 - tel. 22-68. KINO VERDI. 17: «Prisiljeni soprog«, E. Taylor in L. Parki?. V1TTORIA. 17.15: «Ponoči na cestah«, Hans Albers. CENTRALE. 17: «Pusti me sanjati«, F. Sinatra. MODERNO. 17: «Ne bo jutrišnjega dne«, James Cagney. mik. M 6D ne zadostuieio za nreživlianie Ppvi go1 je dal Vukas; odli««'» *Sr» Čajkovskega v dru ^ E P II mini tudi klubom in 1 nižjih kategorij. god5 Od 18. oktobra dart £ ^ vse tekme serij A, ° čele ob 15. uri. * * * PARTIZAN GRE V ^ Beograjski nogo' me®1 dof Partizan se je voril. da se bo ucl UrUgVSJ ] •-metnega turnirja v . ki se bo začel 20. )an, vi’ Nišu prijateljsko tek® Kcz#‘ kajšnjim Radnički®-je bil 6:6 (2:4). NESPREMENJENO VODSTVO V Z U E RJ. Brez zmage tudi XVII. Štiri partije so se končale neodločeno, tri pa so Prei ZUERICH, 30. — V XVII. kolu šahovskega turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo so se končale štiri partije, v katerih ni prišlo do nobene zmage. Po pol in pol so si razdelili točke: Averbah in Keres, Najdorf in Bronstein, Szabo in Smislov ter Petrosjan in Re-shewsky. Prekinili pa so Tajmanov in Gligorič, Euwe in Geller ter Stahflberg in Kotov. Prost dan je imel Boleslavski. Od prekinjenih partij iz prejšnjih kol sta Geller in Szabo remizirala, Keres je Pe-trosjana premagal. Tajmanov in Reshewsiky pa sta še prekinila. Stanje po XVII, kolu: Smislov 10.5; Reshewsky 9 (2); Najdorf 9; Bronstein 8-5 (1); Keres 8.5; "Boleslavski 8; Euwe 8 (1); Petrosjan 8; Tajmanov 7 (2); Kotov 7 (1); Averbah, Szabo 7; Geller 6.5 (1); »Gligorič 6 (1); Stahlberg 4 (1). (Z zvezdico označeni so igrali partijo manj kot ostali). V Opatiji vodita Matanovič in Nedeljkovičeva Na moškem turnirju v Opatiji je bila v XI. kolu najvaž-nejša partija med Fudererjem in Matanovičem; drugi je zmagal in se s pol točke prednosti postavil na prvo mesto. Rezultati XI. kola; Donner: Porreca 1:0, Udovčič:dr. Vidmar 1:0, Golombek:Unzicker 0:1, Nikolac:Bertok 1:0, Beni: Ivkov remi, Rabar:Vidmar ml. remi, Kupper:Wade remi, Fu-derer:Matanovič 0:T V izenačeni poziciji je bila prekinjena partija Milič:Pirc. Rezultati prekinjenih partij: Matanovič:Kupper 1:0, Unzi-cker:Udovčič 1:0, Udovčič:Ber-tok 1:0. Stanje na tabeli po XI. kolu: Matanovič 9, Fuderer 8,5, Ra-bar 7,5, Ivkov, Unzicker 7, Don. ner 6,5, Pirc 6 (1), Vidmar ml. 5,5, Porreca, Udovčič 4,5, Milič 4 (1), Bertok, Golo® ^ per, Wade, Beni in. ’’ je P' Na ženskem turpl Vel^vt pravila presenečenJe.taljjSnL vičeva z zmago naa je prvakinjo Beninijevo- delJ‘ la doslej skupno * s« vičevo v vodstvu. tudi na tem turt>irJ vpr3*3rf nadaljnjega rešilo jjedw vodeče, ki je seda) ^ vičeva. . 50 ^ Na turnirju ®atllS ti: XI. kolu ti re2U! ner:Lazarevič ,\,v> Vukovič 1:0, P vič 0:1, Heemsker \ 1:o 1:0 Velimlrovic.Bei tur j XII. kolo: šahov-k ja moških: Porreca er r remi, Wade : uriXlC fr Vidmar : Milič re® -. pgb»f • Nikolac remi, Ivk® j.0j P1^ Bevid®ar„ dr. D°nl nien3 «1 rje1 mi, Bertok Kupper 1:0, lombek remi prek-: Vnovič P1- vel-j tija Milič, Pi>'c z / " „...- fljr tem ■v Miličeve zmage. ,u Stanje P°, te®.. 9.5; ^ slednje: Matan°TvkoV in,r® rer 9; Raba,- 8! » cker 7.5; Pirc 7 ( ' por>*{ 1* (1); inž. Vidmar b'udnvi>-Bertok 5; Mil® ®‘ i* (1); dr. Vidmar- G® ^ de, Nikolac P° 4. A Kupper P° *■ „0 ®e^viž.i XII. kolo žen »k - z3i ..rtsrn'. * .liltl*1 nega prvenrtv3, . tA Bcnini 0:1, Na^em. osice1* fj! A. 1:0, Bussers : “rt pt&UAČl Kaiakova : , ,°VJ !"T rt’ Kaif piek., -ner i -ih Haa’nP>rX A' zant remi. 0:1, Vukovič - jz , . Končane PartUpeiaK kol: Roodzant . £ : čič : Nagy 0-E pede jeva 1:0. . k®la: i»1-\ 1 Stanje P° j lO- jj,«fg kovič 10.5; 0C'75 (l,-.|1iir1’, vič 8: Bussers/7-,. (,); Heem.*«;-J;*l& $ J in Roodzant ^et S fjni . va. Delak ® 4g (>^1'* derna 5; Kalf j(; 4, jeva 4.5; Vukov* ^ 3.5; Pudar 0.5- t0sl V sredo je bl1 V*