Za ves mesec Din 12'-
D 1 H Zedinjenja	ECEMBE ]J S Dama* 12	C Alekaand. 13	F Lucija 14	S Konrad	R 22	N 4. adv. 23	P Viktorija 24	T Adam in E. 25	S Božll 26	C Stefan 27	P Jane* Ev, 28	S Ned. otr.
2	P Bibijana 3	T Franc 9 4	S Barbara 6	C Saba « P Nikolaj 7	S Ambrož 8	N 2. adv. 9	P Delfina 10 T Melbiad ©		
	16	N 3. adv. 1« P EvzebiJ 17	T Lasar C 18	S Gracijan 19	C Urban 20	P Evgenij 21	S Tomaž	
		29	N Pred n. let. 30	P Evgenij 31	T Silvester
„QbAS NARODA"
LJUBLJANA — NEBOTIČNIK
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel.2290. Celje, Prešernova 6/1
€LA§
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po eeniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Št. 214 izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 2. decembra 1935
___________________________________>
Današnja številka vsebuje:
Veličastna proslava narodnega praznika
Krevs in Kotnik zmagala pri teku zedinjenja Spominu velikega graditelja Jugoslavije
Materinska posvetovalnica Slikarski okras Trgovske akademije
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Ukaz o splošni in delni amnestiji
Za kazenska deiania* tiskovne krivde in zaporne kazni
Beograd, 1. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kraljevskega namestništva in na predlog pravosodnega ministra je na osnovi člena 30 ustave kraljevine Jugosla-vije podeljena po milosti splosna amnestija in pomiloščenje za te-le krivde:
A.	Podeljujemo splošno amnestijo za kazenska dejanja iz členov 99, 100, odst. 1, 101, 127 do 131, 154—156, 161, 164, 165, 302, 307—310, 166 kaz. zakonika (v kolikor se ta člen 166 nanaša na gori omenjena dejanja, za katera se podeli splošna amnestija), in za kazenska dejanja iz čl- 3, 4, 5, 6, 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, dejanja, storjena do vštetega 1. dec. 1935, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel ali je v teku, in ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba, bodisi da je pravomoćna ali ne.
B.	Podeljujemo splošno amnestijo za tiskovne krivde, ki se kot take kaznujejo po tiskovnem zakonu, storjene do vštetega 1. decembra 1935, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel ali je v teku, ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba, bodisi da je pravomočna ali ne.
C.	Podeljujemo splošno amnestijo za krivde po gozdnem zakonu z dne 21. decembra 1929, storjene do vštetega 1. decembra 1935, ne glede na to, ali se je sodni ali upravni postopek že začel ali je v teku in ako se postopek še ni začel, da se ne začne, ali je že izrečena razsodba, bodisi pravomočna ali ne.
D Oprostimo osebam, obsojenim pred civil-nimi sodišči na zaporno kazen, ki ne traja dalje od 12 mesecev odnosno v neizvršenem pst. iku, in na denarno globo do 5U00 Din, odnosno v neizvršenem ostanku, izvzemši za uvrede in klevete, ki se kaznujejo samo po privatnih tožbah, pod pogojem, da pomiloščene osebe v roku treh let od dneva ukaza ne store nobenega zločina ne orestopka ali kršitve. Pri osebah, ki so razen zaporne kazni do 12 mesecev obsojene še na denarno globo, kjer je ob zaporni kazni izrečena kumulativno Pidi denarna globa, oprostimo samo zaporno kazen po gori navedenih pogojih.
London, 1. decembra. ^VA. Reuter poroča: Poročilo, ki ga je poslal iz Gprahaja naš posebni dopisnik, nekoliko razčiščuje položaj v Ogadenu, ki je bil zaradi protislovnin vesti zadnjih 14 dni docela nejasen. V svojem poročilu, ki ga je dopisnik poslal 27. novembra in ki se je zakasnilo zaradi transmisije, poudarja dopisnik, da so netočne vesti iz Adis Abebe, da bi bile abesinske čete ponovno zavzele Gorahaj in Gerlogubi. Dalje izjavlja dopisnik, da vlada na bojišču izvzemši letalske izvide popolno zatišje, ker Abesinci ne napadajo čvrstih italijanskih postojank severno od Gorahaja in Gerlogubija. Vse kaže, da se bo splošna abesinska ofenziva začela na vseh frontah v začetku decembra; tako se da presoditi po vesteh, ki so danes prispele tako z italijanske kakor z abesinske strani. Italijanski letalci poročajo, da korakajo zelo močne abesinske čete proti severu. Po drugi strani javljajo pa iz Desija, da se bodo v kratkem odnravili na fronto nadaljnji abesinski oddelki.
Reuterjev dopisnik poroča iz Desija, da nove abesinske formacije po večdnevnem odmoru polagoma odhajajo na fronto. V Desiju ostanejo samo nekaj dni, da se odpočijejo od dolgega marša iz Adis Abebe. Konec preteklega tedna so se odpravili Večji oddelki vojske v Tigrejo pod poveljstvom glavnega svetovalca prestolonaslednika v pokrajini Volu.
Ko je donisnik včeraj dopoldne obiskal Poveljnika Vodača, ga je dobil pri koncu Poslednjih priprav in pri sprejemanju navodil od vojnega ministra Molugete.
Mnogoštevilni poglavarji, ki nestrpno čakajo bojev, so že odšli na bojišče. Večji del Prestolonaslednikove garde, dobro unifor-fhirane in oborožene z modernimi puškami lh s preceišnio količino municije, bodo spremljali Vodača. čmar odhod je pospešil telefonski ukaz cesarja samega.
Eden izmed dveh irskih zdravnikov, ki Organizirata ambulante na bojišču, je dobil hujen poziv, da odide k četam rasa Sejuma; ?dšel ie včeraj z nekim sanitetnim oddelkom. Drugi zdravnik bo odšel takoj, ko dobi Pričakovani sanitetni materijal.
E.	Delno oprostimo z znižanjem kazni zaporno kazen osebam, obsojenim pravomoćno z razsodbo civilnih sodišč do dneva ukaza, če znaša kazen več ko 12 mesecev, in sicer:
1.	obsojencem, ki so obsojeni na 10 do 15 let, za tri leta, če so prvič obsojeni, drugi pa za dve leti:
2.	obsojencem, obsojenim od 4 do 10 let, za dve leli, če so prvič obsojeni, drugim pa eno leto;
3.	obsojencem, ki so obsojeni na več ko 12 mesecev do štiri leta, za eno leto, Če so prvič obsojeni.
F.	Od amnestije pod A so izvzete tiste osebe ki so jih že obsodila civilna sodišča zaradi gori navedenih kazenskih dejanj, razen na glavno kazen še na stranske kazni (izgubo državne in druge javne službe).
Iz amnestije pod A, B in C in pomiloščenja pod D in E so izvzete osebe:
1.	ki so obsojene za sprejemanje podkupnine, kakor n. pr. državni, samoupravni ali drugi javnopravni organi,
2.	ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v državi ali v inozemstvu in se do dneva tega ukaza niso prijavile oblastvom in se niso vrnile v državo, da se nad njimi izvrši kazen ali uvede proti njim redni kazenski postopek,
3.	ki so obsojene na smrtno kazen, a jim je bila milostno oproščena in izpremenjena v zaporno kazen, in
4.	ki so obsojene zaradi vohunstva v korist tuje države.
Pri pomilostitvi pod E veljajo iste določbe glede izenačenja kumulativne kazni kakor tudi pri pomilostitvi pod D. Od pomilostitve pod E in D tega ukaza so izvzete krivde, kaznive po čl. 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Določbe pomilostitve pod D tega ukaza se imajo izvajati pri vseh razsodbah, izrečenih ’do dneva tega ukaza, če niso postale že izvršne. Zato bodo sodišča dovršila nadaljnji redni postopek in se bo potem izvajal ukaz po izvršeni razsodbi tako kakor ustreza razsodbi, izrečeni v poslednji instanci.
Reuterjev dopisnik pri italijanski severni vojski poroča, da so izvidna letala opazila med Ambatago in Ašangijem veliko formacijo abesinskih čet, kako polagoma korakajo proti severu. Več abesinskih oddelkov se mudi še v zasedenih krajih, ki jih je zavzela danakilska kolona na skrajnem levem krilu italijanske vojske. Leteči domačinski oddelek, ki deluje pri Tembijenu proti četam rasa Sejuma, se zdaj opira na divizijo Gavignana, ki prodira s severa, čete rasa Sejuma so razdeljene na oddelke po sto mož, ki skušajo napadati prometne črte italijanskih kolon. Visoki hribi in megla še bolj otežujejo neprilike, ki jih ima premagati italijanska vojska.
Reuterjev dopisnik iz Džibutija poroča, da pripovedujejo potniki iz Abesinije, da so nedavno razglašene zmage napravile v Adis Abebi veliko veselje. Abesinci so vsi brez izjeme prepričani, da se bo v kratkem začela splošna ofenziva na vseh bojiščih.
Trdijo, da je abesinski cesar prodal svoje delnice železniške proge Džibuti—Addis Abeba neki britanski družbi v zameno za orožje in municijo, ki jo potrebuje za svojo mnogoštevilno mobilizirano vojsko.
Uspel koncert novinarjev
Kakor vsa leta v Union, so tudi ob 15. jubilejnem koncertu snoči romale iz vseh strani Ljubljane procesije na sokolski Tabor, k novinarskemu koncertu državnega praznika, že zjutraj so bile vse vstopnice razprodane in do zadnjega kotička polna dvorana nudi veličastno sliko pod podobo Nj. Vel. kralja Petra II. na široki trobojnici. Razen vse Ljubljane se je koncerta udeležil^ tudi mnogo novinarskih prijateljev z dežele.
Koncert so počastili ban g. dr. Marko Natlačen s go. soprogo, podban g. dr. Stanko Majcen, komandant drav. divizije general g. Nedeljkovič, z generalom g. Popadi-čem in generalom g. Jovanovičem z načelnikom štaba polkovnikom Kelerjem in polkovnikom Lukancem, prorektor dr. Slavič z mnogimi univerzi.tetnimi profesorji, knezo-
Pri delni oprostitvi in znižanju zaporne kazni osebam pod E tega ukaza, ki jim je bila s prejšnjimi ukazi kazen že znižana, se bo računalo zdaj znižanje odstotka od tistega dela kazni, ki jim je še ostala od prejšnje pomilostitve, to je od ostanka kazni, ki jo imajo še presedeti.
Ža pravomoćno obsojene osebe na zaporno kasen, ki prestajajo kazen za dve ali več obsodb za več kazenskih dejanj, se bo računalo, kakor da so obsojene z eno obsodbo na celotno kazen za vsa kazenska dejanja, pri katerih se ima računati označeni odstotek znižanja kazni, to je ostanek kazni, ki jo imajo še presedeti.
Pri osebah, ki so obsojene na enojno zaporno kazen zaradi več kazenskih dejanj po čl. 62 kazenskega zakonika, ki jim je zdaj za neko dejanje dovoljena pomilostitev, za drugo dejanje pa ne, se bo izvajala označena pomilostitev po odbitku od ostanka gornje kazni, po kateri imajo prestati zaporno kazen, toliko kolikor jim je s to pomilostitvijo kazni oproščene.
Če so osebe pravomoćno obsojene na zaporno kazen ali to kazen prestajajo za več kazenskih dejanj in so nekatera obsegana z amnestijo, druga za s pomilostitvijo, se ima pri teh kazenskih dejanjih izvajati amnestija ali pomilostitev v smislu tega ukaza, ne glede na to, da gre tu za kazenska dejanja v smislu čl. 62 kazenskega zakonika, zaradi katerih so obsojene na enotno zaporno kazen.
Pri amnestijah pod A, B in C in pomilostitvi pod D ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do odškodnine, pri pomilostitvi pod D tudi do plačila ostalih že prisojenih taks in troskov kazenskega postopka.
Pravosodni minister bo razsojal v vseh spornih vprašanjih, če nastane kakšen dvom, kako naj se izvaja ta ukaz.
Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz.
Pavle 1. r.
dr. Stankovič 1. r.
dr. Perovič 1. r.
Beograd, I . decembra.
Pravosodni minister dr. llišknliii
škofa zastopa stolni župnik g. kanonik dr. Klinar, župan dr. Vladimir Ravnihar, senator dr. Kramer in senator dr. Gregorin, bivši ban dr. Puc, železniški direktor Cug-mus, zastopniki tujih držav v Ljubljani itd.
Vse točke programa je občinstvo spremljalo s frenetičnim aplavzom, a primadona ga. Gjungjenac in operni pevec g. Tone Petrovčič sta dobila krasne šopke nageljev. Po koncertu se je razvila v dvorani in vseh ostalih prostorih najživahnejša zabava, ko so vrle Taborjanke v resnici poskrbele za vse najboljše ter so gostje odhajali šele v jutranjih urah nadvse zadovoljni.
Manifestacljsko zborovanje obrtnikov v Mariboru
Uvod v letošnji obrtniški leden v Mariboru je bilo manilestacijsko zborovanje, ki so ga priredili danes dopoldne mariborski obrtniki v Ganibrinovi dvorani.
. Zborovanju je predsedoval predsednik krajevnega delovnega odbora za priredbo obrtniškega tedna v Mariboru g. Anton Kra.icer, ki je pozdravil navzočega podžupana g. Žebota, obrt-nego referenta g. dr. Benkoviča ter zastopnike Slov. obrtniškega društva in .lugoslov. obrtnega društva. Prečital je tudi pismo knezoškofa doktor ia Tomažiča, kjer visoki cerkveni dostojanstvenik pozdravlja zborovanje in mu želi mnogo uspehov v boju za srečnejšo bodočnost.
Glavni govornik-zborovanja je bil g. Reicher, ki je. govoril o splošnem položaju obrtništva. Poudaril ie, da je gospodarska kriza v največji meri škodila obrtništvu, ker. konzumenti zaradi nizkih plač kupujejo vse svoje,'življenjske potrebščine pri trgovcu s ceneno tovarniško robo. Da pa bo uspeh hoia za zboljšanje položaja večji, naj obrtništvo vselej nastopa solidarno v strnjenih vrstah. Za n M m ie pozdravil’zborovalce v imenu občine podžupan g. Žebot. Nato ie govorit za okoliške obrtnike g. šabeder in še nekateri drugi govorniki.	-
Prav tako v okviru obrtniškega tedna je bila v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu razd/ijitev diplom vajeniške razstave, ki je bila na letošnjem mariborskem tednu. Najprej je o pomenu 1. decembra govoril strok, učitelj g. Rode. Na zbrano obrtniško niladino pa so naslovili precej koristnih besed obrtni referent dr. Benkovič, obrtni in zadružni nadzornik g. Založnik in predsednik Slov. obrtnega društva g. Snjč. Pri slavnosti je igral orkester naraščaja, ki je včlanjen v Slov. obrtnem društvu. Razdeljenih je bilo 12 diplomi in 15 denarnih nagrad.
Masaryk, Beneš in opozicija
Rim, 1. dec. AA. Agencija Stefani poroča iz Prage: V političnih krogih trde, da bo predsednik republike Masaryk podal ostavko 3. decembra in da bo zunanji minister Beneš kandidat vladne večine za predsednika republike. Tudi opozicija bo postavila svojega kandidata. Po Masarykovi ostavki in Beneševi kandidaturi je pričakovati velikih izprememb tako v vladi kakor v diplomaciji.
Proslava zedinienia v Beogradu
Beograd, 1. decembra, ta. Praznik zedinjenja se je danes proslavil v celi državi na izredno dostojanstven način. V Beogradu se je vršila služba božja v saborni cerkvi ob 11. Prisostvovali so Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki se je pripeljal s prvim kraljevim adjutantom generalom čolak Antičem, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, predsednik min. sveta dr. Milan Stojadinovič, minister notranjih del dr. Anton Korošec, minister vojske in mornarice gen. Peter živkovič, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, prosvetni minister Dobrivoj Stošovič, minister za gozdove in rudnike G j ura Jankovič, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Stevan Čirič, minister dvora Čolak Antič, vsa generaliteta s komandantom Beograda gen. Tomičem, člani Vrhovnega vojaškega sveta, armijski generali Milan Milovanovič, Milan Nedič in Emil Belič, predsednik beograjske občine Vlada Ilič, rektor beograjske univerze dr. čorovič, predsednik srbske kraljev, akademije, predsednik kasacijskega sodišča, guverner Narodne banke, predsednik Državnega sveta g.. Sagadin, upravnik mesta Beograda, upravnik Državne hip. banke, šef Centralnega presbiroja in starešinstvo Saveza SKJ z br. Gjuro Paunkovičem. Službe božje so se udeležili tudi vsi poslaniki tujih držav in veliko število visokega uradništva. Službo božjo je opravil patrijarh Varnava ob številni asistenci. V svojem govoru je poudaril, da je naš narod prišel po božji previdnosti do sedanje državne skupnosti.
Tudi v ostalih cerkvah so se vršile svečane službe božje. V katoliški cerkvi Kristusa kralja jo je opravil nadškof dr. Rodič. Med drugimi so se je udeležili prosvetni minister Stošovič, minister dr, Krek ter papeški nuncij Peligrinetti.
Ban odsoten
V lorek 3. decembra in r petek 6. decembra ban Dravske banovine g. dr. Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
2,000.000 Din
lahko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri
najsrečnejši kolekturi
Konstantina L. Jošića Batlije
Beograd,Zanatski dom
Prospekt brezplačno. Pišite takoj!
Pred splošno ofenzivo
Abesintev
Sport
Tek Zedinienia
Zmagovalca Krevs (Primorje) in Kotnik (Ilirija)
Ljubljana 1. dec.
Danes dopoldne se je že osmič vršil po ljubljanskih ulicah tjk Zedinjenja, ki je bil prav lepa manifestacija naših športnikov. Že dolgo pred napovedano uro se je zbralo^ zlasti na Aleksandrovi cesti izredno veliko število občinstva, ki je potem z velikim zanimanjem sledilo poteku. Točno ob napovedanem času je prispelo na start 49 atletov, elanov vseh klubov Dravske banovine in tudi nekaterih iz Zagreba.
Atleti so startali v dveh skupinah. Prva je startala skupina dolgoprogašev, ki je imela preteči pribl. 5 km dolgo progo, ki je vodila od Nar. doma po Aleksandrovi, Tyrsevi. Tavčarjevi, Komenskega ulici, dalje po Resljevi cesti čez Zmajski most, po Kopitarjevi in Krekovem trgu na Študentovsko ulico in odtod preko gradu do Dolenjskega mostu pö Grubarjevem nabrežju čez Prutski most in nato ob Ljubljanici do Coj-zove ceste, po Emonski, Vegovi preko Kongresnega trga, šelenburgove in Aleksandrove ceste na cilj pred Narodni dom.
Po kratkem presledku so startali tudi atleti tekmovalci na krajši prib!. 3 km dolgi progi, ki se je odcepila na Miklošičevi ter ter peljala preko Marijinega trga in frančiškanskega mostu, po Stritarjevi, Starem trgu, Sv. Jakoba trgu preko mostu in nato po istih cestah kot daljša proga.
Izredno veliko število tekmovalcev je obetalo prav ostro in zanimivo tvorbo. Zanimanje med občinstvom je bilo zlasti za daljšo progo izredno veliko. Vsi so namreč pričakovali borbo med najboljšim jugoslovanskim tekačem na dolge proge in balkanskim prvakom na 5 in 10 km Bručanom in lanskim zmagovalcem Krevsom. In res borba med omenjenima se je bila vse od starta pa do cilja. Do 400 m pred ciljem je bil še na vodstvu Bručan. Toda na cilj je prispel prvi Krevs, ki je v finishu prehitel Bručana in zmagal s 50 metri prednosti.
Prav tako se je tudi na krajši progi bila izredno ostra borba, ki je proti pričakovanju končala z zmago mladega izredno talentiranega Kotnika, ki je prispel kot prvi na eilj s skoraj 80 m prednosti. Na tej progi sta bila od vsega začetka favorita Srakar in Skušek. Vendar pa je Kotnik v teku pokazal, da jima je kos. Dočim je bil Srakar sigurno drugi, je Skušek popolnoma odpovedal in je prispel na cilj šele šesli.
Tekmovalci, ki so startali na daljši progi, so prišli na cilj v naslednjem vrstnem redu:
1.	Krevs Ive (Primorje) 18:10.
2.	Bručan (Ilirija) 18:21:6.
3.	Srakar Ivan (Primorje) 18:51.
4.	Bläh, 5. Krpan, 6. Starman Lado 19:16:2,
7.	Dolinšek, 8. Kvas, 9. Šindar, 10, Grebenc.
Na krajši progi pa so prispeli »a cilj takole:
I.	Kotnik (Ilirija) 8:51.4.
'2. Srakar Franc (Primorje) 9:08’0.
3.	Končan (Jugoslavija, Celje) 9:30:6.
4.	Hlebec Jože, 5. Končan II., 6. Skušek Marjan, 7. Kos Vinko, 8. Janežič, 9. Renčelj 9:53, 10. Nabernik.
Po kategorijah, za katere so bili prijavljeni, pa so zasedli atleti naslednja mesta: i. Kategorija vojaki. —- Dolga proga: 1. Krevs Ive (Primorje) 3. plan. bat. 18:10. — Kratka proga: t. Knez Rudolf (S. K. Jug), 4. plan. bat. 10:10.
II.	Neverificirani 1914. — Dolga proga: 1. Bec (Jug. Celje), 21:23. 2. Pikš (Jug. Celje) 21:22,
8.	Tavčar Slavo (Primorje) 22:07‘6. — Kratka proga: 1. Kos Vinko (Elan Novomesto) 9:52.
lil. Neverificirani 1914—16. — Dolga proga: 1. Bezlaj Jože (Prim.), 21:47, 2. Ravnik Adolf (Kamnik), 21:51. — Kratka proga: 1. Eltrin Jože (Litija) 10:01.4, 2. Tekalee Franc (Litija) 10:32, 3. Glinšek Adolf (Jug.) 11:29.
IV.	Neverificirani 191"—19. — Kratka proga:
1.	Janežič Jože (Ilirija) 9:52*4, 2. Renčelj M. (Prim.) 9:53, 3. Žgajnar (Korotan) 10:01*6.
V.	Jnniorji 17-19 let: 1. Kotnik (Ilir.) 8:5P4,
2.	Končan I. (Jug.), 9:30’8, 3. Nabernik A. (Pr.).
VI.	Juniorji 20—22 let. — Kratka proga:
1.	Končan II. (Jug.) 9:40, 2. Jančar Silvo (Litija) 10:15, 3. Belaj Ivan (Jug.) 10:46.
VII.	Seniorji preko 800 m plas. — Dolga proga: 1. Bručan Jože( Ilirija) 18:21*6, 2. Srakar Ivan (Prim.) 18:51, 3. Bloch (Makabi Zagreb) 18:59. — Kratka proga: 1. Srakar (Prim.) 9:09.
2.	Skušek Marjan (Prim.) 9:45.
Vlil. Seniorji neplas. preko 800 m. — Dolga proga: 1. Kvas (Ilirija) 19:48*2. 2. Javornik (Korotan) 20:34*4. - Kratka proga: 1. Hlebec Jože (Prim.) 9:38*6.
Popoldne ob 16.30 se je vršila v dvorani hotela »Miklič« svečana razdelitev nagrad in razglasitev rezultatov.
Predsednik A. S. K. Primorja g. Ivo Sancin je uvodoma pozdravil navzoče, zlasti pa še zastopnika bana g. podbana dr. Stanka Majcena, zastopnika divi?., gen. Neđeljkovića g. polkovnika Ivana Sando in delegata »Soče« g. Sfiligoja. Nato je orisal pomen današnjega tekmovanja in prešel takoj k razdelitvi nagrad.
Kot zmagovalec na daljši progi je prejel Ive Krevs krasen pokal hana Dravske banovine in lično izdelano diplomo. Zmagovalcu na kratki progi pa pokala niso izročili, ker ga lanski zmagovalec Romun Lapusan ni pravočasno vrnil. Ostali tekmovalci pa so prejeli lične diplome.
Pokalni turnir Slovana
Zmagovalec S K Mars
Danes se je na Slovanovem igrišču za Kolinsko tovarno, nadaljeval nogometni pokalni turnir, ki je končal z zasluženo zmago Marsovcev. Kot prvi par sta nastopila
Svoboda : Grafika 2 : 0 (1 : 0)
Grafika je morala nastopiti z 9 igralci in so bile še med temi kar 4 rezerve. Dejstvo, da Grafika ni mogla nastopiti polnoštevilno, priča, da v klubu ni prave discipline. Razumljivo je, da to skrčeno moštvo ni moglo uspeti proti kompletni Svobodi. Pri zmagovalcu se je posebno izkazal levi half Povh in tudi Zemljak, ki je zabil najlepši gol dneva — iz daljave 30 m je igral prav dobro Pri Grafiki bi omenili dobro igro halfov in je zlasti žagar povsem popravil slab vtis, ki ga je napravil zadnjo nedeljo. Obramba je bila slabša kot običajno. Napad (s 4 napadalci) je igral kot po navadi nekoristno in je bil zopet brez strelca. Po-
vsem negativno igro je pokazal Verčnik na levi zvezi.
Sodil je zelo slabo, čeprav nepristransko g. Sontag, ki ni obvladal igre.
Kot finalista sta nastopila
Mars : Slovan 2 : 2 (1 : 0)
Mars je bil v vsakem pogledu boljše moštvo, vendar pa kljub vsej svoji premoči in podaljšku ni mogel izsiliti zmage. Marsovci so podali lepo kombinacijsko in prav fair igro in je le škoda, da pred golom niso znali bolje izrabiti številnih šans. Najboljša je bila obramba razen golmana in gresta oba gola na njegov račun.
Slovan je bil za najmanj 50»/« slabši od nasprotnika in je zabil oba gola na zelo lahek način, ker je bila ravno napadalna vrsta najslabši del moštva.
Zmago je odločil žreb in je bil vsaj ta Marsovcem pravičen. Tekmo je sodil prav dobro g. Černe.
Mariborski spori
Tek Zedinjenja
Maribor, 1. decembra.
Medmestna tekma Maribor : Varaždin 6:0 (2:0)
Danes dopoldne je bil po mariborskih ulicah že tradicionalni tek Zedinjenja za prehodni pokal pok. Toneta Vahtarja. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo ll tekačev in sicer iz Maribora in Zagreba. Start je bil točno ob 11. uri dopoldne v Ljudskem vrtu, proga pa je vodila po Koroščevi, Maistrovi ulici, Zrinjskem trgu, Kolodvorski ulici in po Aleksandrovi cesti na Trg Svobode, kjer je bil cilj. Dolžina proge je bila približno 1800 metrov. Rezultati teka naslednji: 1. Flas (Marathon Zagreb) 5 58.4; Z. Grmovšek (Marathon, Mbr.) 5.59.2; Kangler (železničar) 6.0.2; 4. Cigler (Marathon Mbr.); 5. Podpečan (žel.); 6. Štrucl, 7. Hož, 8. Stojnšek (vsi Marathon Mbr.). — V imenu pokrovitelja teka komandanta mesta, je zmagovalcu predal pokal podpolkov-
Maribor, 1. decembra.
Današnja reprezentančna tekma med Mariborom in Varaždinom je_ privabila na igrišče železničarja le pičlo število športnega občinstva, pa še to je odhajalo domov razočarano. Ne samo, da so Varaždin-čani poslali v Maribor svojo drugo garnituro, tudi Mariborčani so nastopili v postavi, ki gotovo ni najboljša, če k temu še dodamo, da je bila igra skoraj drugorazredna, potem lahko rečemo, da si mariborsko špcirtno občinstvo ne želi več sličnih reprezentančnih tekem, še manj pa takih reprezentančnih igralcev, kot smo jih morali danes poldrugo uro z muko gledati.
Strelci golov so bili: Bačnik 3, Pavlin, Kreiner in Lešnik. Sodil je Kopič.
Nogomet doma in v tuimi
Kvalifikacijske tekme za drž. prvenstvo
nik Nikolič.
BSK : Hajduk 5 : 1 <1 : 1)
Beograd, 1. decembra. Hajduk je bil danes zelo slab. V prvem polčasu je še nekako uspeval, da se ubrani pogostih napadov BSKa, ali je zato v drugem polčasu popolnoma odpovedal. Igral je čisto podrejeno vlogo, ter taktično in tehnično veliko zaostajal za svojim nasprotnikom. Najslabši del moštva je bil napad, obramba z golmanom vred je bila sicer boljša, toda nesigurna. Nova nada Hajduka golman Mrkušić se ni izkazal. BSK je posebno v drugem polčasu v celoti igral izvrsten nogomet, čeprav tudi v njegovem moštvu nekateri igralci niso bili v najboljši formi. Zmago je popolnoma zaslužil.
Včeraj je igral Hajduk z Jugoslavijo neodločeno l : 1.
Zemun: Sparta : Vojvodina (Novi Sad) 2 * 1'
Subotica: Žak (Sub.) : Žak (Vel, Kikin-da) 4 : l;
Zagreb: Hašk : Slavi ja Var. 0 : 0. S to tekmo Varaždinska Slavij a izpade iz nadaljnjega tekmovanja za vstop v ligo, ker je prvo tekmo v Varaždinu izgubila. Hask pa mora odigrati še dve tekmi s Hajdukom iz Sarajeva.
*
Rouen, 1. decembra. Reprezentanca Normandije : B reprezentanci Jugoslavije 6 : 2.
Budimpešta, Repr. Budimpešte : repr. Pariza 5:1.
VeUlastna proslava narodnega praznika
Ljubljana, 1. decembra.
Ljubljana je slovesno in dostojno proslavila naš narodni praznik. Ne le z državnih in javnih poslopij .ampak tudi z zasebnih hiš vise državne zastave. Trgovine so ostale ves dan zaprte, čeprav je današnja nedelja zadnja pred dobrotnikom Miklavžem in so sicer trgovine na to nedeljo odprte. Nekatere večje trgovske hiše, kakor Soss in Kol-mann, so priredile spretno aranžirane razstave svojega blaga, drugi trgovci pa so dali izložbam tu in tam vprav razkošno-praz-niško lice*
Na' vseh ljubljanskih šolah so gojenci s svojimi učitelji in profesorji s posebnimi šolskimi proslavami počastili dan zedinjenja. Gojenci so nastopili z deklamacijami, recitacijami, s pevskimi točkami in z govori, ki so pričali, da se mladina globoko in iskreno zaveda jugoslovanske državne misli in da ji dela krivico, kdor jo radi njene emoeijonalnosti in odpora proti socialnim ranam naših dni sumniči ali celo dolži protidršavnosti.
Slovesne službe božje, ki jo je v stolni cerkvi sv. Nikolaja opravil generalni vikar preč. g. Naglas, so se udeležili ban dr. M. Natlačen s podbanom dr. Majcnom, divizio-nar div. gen. P. Nedeljković, brig. gen. Jovanovič, art. gen. Popadle, mestni načelnik dr. Vladimir Ravnihar z večjim številom občinskih svetnikov, šefi državnih in samoupravnih uradov, deputacija uprave Sokolske župe Ljubljana v kroju, predsedniki raznih kulturnih, gospodarskih in karitativnih društev in korporacij ter veliko število ljubljanskega meščanstva.
Prav tako so se zastopniki državnih oblasti in samoupravnih oblasti udeležili slovesne liturgije v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča v Maistrovi ulici. Slovesna služba božja je bila opravljena tudi v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti za evangeljske vernike, a v kapeli poleg nje po starokatoliškem obredu za staro-katolike
Zvečer ob 18. je četa vojaštva z godbo 40. pehotnega polka priredila bakljado po glavnih mestnih ulicah. Občinstvo je povsod toplo pozdravljalo korakajoči odred naše vojske. Bilo je mnogo navdusemn vzklikov kralju in domovini. Svečano, praz-niško razpoloženje je dvigal zlasti tudi nas častitljivi grad, ki je v slavnostni razsvetljavi res čudovito lep. Ob pogledu nanj se zdi človek kakor odtrgan iz suhe vsakdanjosti.
Tako je Ljubljana vzlic težkim časom in vzlic stoterim tegobam, ki nas davijo, častno pokazala, kako globoko čuti sama in z njo ves slovenski narod pomen prvega decembra za naš razvoj in obstoj.
*
Proslava v Mariboru
Maribor, 1. decembra.
Letos so v Mariboru proslavili državni praznik zopet s sijajem in veličastvom. Mesto se je že snoči odelo v zastave, danes dopoldne pa je bilo na ulicah izredno živahno vrvenje. Ob 10, uri je bila v stolnici slavnostna služba božja, ki jo je daroval ob asistenci visoke duhovščine knezoskot dr. Tomažič, prisostvovali pa so ji najodličnejši zastopniki oblasti, stanovskih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Pra
tako so bile slovesne službe božje v pravoslavni kapeli v Melju, ter v
cerkvi _vsi šolski zavodi so letos priredili
izredno svečane proslave Naj na prvem mestu omenimo proslavo dijastva trgovske akademije, ki je bila obenem združena z razvitjem prapora Podmladka Jadranske straže. Praporu je kumovala ga. Kinka Pintarjeva, lep idejni nagovor je imel direktor g. Peter Modic, blagoslovitveni obred pa je opravil prof. dr. Anton Trstenjak. Obširen spored je obsegal deklamacijske, godbene in pevske točke, ki jih je dijaštvo Izvajalo v splošno zadovoljstvo navzočih. — Lepa in prisrčna je bila tudi proslava realne gimnazije, ki je bila v veliki kazinski dvorani. Mimo dijastva je bilo navzočega tudi mnogo občinstva, ki je izvajajoče dijake nagradilo s toplim priznanjem. — V veliki dvorani Narodnega doma je na najsvcca-nejši način proslavilo praznik zedinjenja mariborsko Sokolstvo. Navzoči-so bin mimo najvišjih predstavnikov mariborskega, Sokolstva tudi zastopniki oblasti m drugih nacionalnih organizacij. Slavnoot je o tvoril br prof Struna, nakar je br. Vlado Kralj prečital savezno poslanico članstvu. Godba »Drave« je nato zaigrala primerno slavnostno skladbo, zatem pa je prof. Struna v daljšem govoru označil pomen praznika zedinjenja. Po še nekaterih deklamacijskih in godbenih točkah je sledila svečana prisega članstva. Slavnost- je zaključila godba z državno himno. — Popoldne je bil v veliki unionski dvorani mladinski koncert Podmladka Rdečega križa. Sodelovali so orke-• šter deške meščanske šole. pevski zbor iste šole in mali harmonikarji Rdečega križa, vsi pod vodstvom strokovnega učitelja V. Šušteršiča. Občinstvo je prireditev obiskalo v velikem številu.
v
Proslav« Školske župe Ljubljana
Na večer pred praznikom 1. decembra je priredila Sokolska župa Ljubljana v telovadnici Narodnega doma lepo. sicer skromno proslavo ob prav lepi udeležbi svojih pripadnikov in prijateljev sokolske misli. Pročelje telovadnice je bilo okusno okrašeno z zelenjem in državnimi zastavami, s sliko . prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra n. in s
kipoma ustanoviteljev Sokolstva br. Tjaša in Fügnerja.
Proslave so se udeležili kot gostje komandant dravske divizije general Peter Nedelj-kovič z generaloma Jovanovičem in Popa-dičem, zastopnik bana prosvetni šef prof. Breznik, češkoslovaški konzul inž. Minov-sky, francoski konzul Remerand, načelnik štaba drav. div. polkovnik Keler, novi ko-dandant 16. art. polka polkovnik Lukane in številni častniki ljubljanske garnizije, za mestno občino obč. svetnik br. Urbas, prvi nam. staroste SSKJ br. Gangl, podnačelnik te. Jeras, starosta Ruskega Sokola br. Tka-čev in mnogo zastopnikov naših kulturnih organizacij.
Kmalu po 20. je godba Sokola I zaigrala sokolsko koračnico, nakar so prikorakali v dvorano bratje praporščaki s prapori (10) in zavzeli svoja mesta na odru. Pod vodstvom br. Juvane» je nato sokolski pevski zbor zapel Pašeanov »Sokolski pozdrav«, nakar je imel daljši govor o pombnu 1. decembra za naše osvojenje in posebej za Sokolstvo župni starosta br. dr. Pipenbacher. Ob zaključku svojega govora je nazdravil mlademu kralju Petru II. in močni, nedeljivi Jugoslaviju nakar so vsi navzoči krepko zaklicali sokolski »Zdravo!« Godba Sokola I je ponovno zaigrala švajgarjeve narodne pesmi, potem pa je br. Viktor Markič zanosno recitiral Ganglov »Prvi december«, med navdušenim odobravanjem zborovalcev. Sokolski pevci so nato zapeli »čuvajte Jugoslavijo«, žuoni prosvetar br. Janez Po-hare pa je prečital poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je napravila na vse zelo globok vtis. Lepa in dostojna proslava je bila zaključena z igranjem državne himne, nakar so vsi zborovalci zapeli sokolsko himno »Hej Slovani«.
Proslava pri Ljubljanskem Sokolu
V telovadnici Narodnega doma je bila ob 11. proslava državnega in sokolskega praznika ob zelo številni udeležbi članstva, naraščaja in dece. Slavnost je otvorila društvena fanfara s koračnico, nakar je imel govor o pomenu X. decembra za naš narod in Sokolstvo starosta br. Kajzeij. Svoj govor je zaključil z pozdravom prvemu Sokolu Nj. Vel. kralju Petru II., nakar so vsi zaklicali sokolski »Zdravo!«. Br. Viktor Markič je nato prečital poslanico SSKJ, nakar je imel zanimivo predavanje o 100-letnici ilirizma prosvetar prof. br. Ivan Polovic. Sledila je prevedba dece v naraščaj, naraščaja v članstvo in zaobljuba novega
članstva. Po tem svečanem aktu je fanfara
zaigrala državno himno, nakar je bila lepa svečanost zaključena. Popoldne ob 16. pa je lutkovni odsek priredil proslavo za mladino. Lutkovna dvorana je bila polna sokolske mladine. Odsek je z velikim uspehom vpri-zoril Albrehtovo lutkovno igro »Koren tečen«, ki je mladini zelo ugajala. Sledile so dnevu orimerna recitacije in deklamacije, ki so jih izvajali dečki in deklice. Mladini bo ostalo to lepo popoldne v prijetnem spominu.
Lepil proslava Sokola Liubliana-Vič
Na večer pred državnim in sokolskim praznikom se je odel Vič v državne zastave, in prav redke so bile hiše, kjer ni plapolala naša zastava, ta simbol našega narodnega in državnega zedinjenja. Posebno slovesno je proslavil praznik 1. decembra domači Sokol z izborno uspelo akademijo. Obisk je bil prav lep, vendar smo pričakovali še večjo udeležbo. Akademijo je otvoril s pomembnim govorom br. Vekoslav Bučar, v katerem se je spomnil 100-letnice ilirizma, poudaril pomen 1. decembra za nas marod in Sokolstvo in orisal naloge Sokolstva za ves naš narod. Govornika so navzoči nagradili z burnim odobravanjem. Salonski sokolski orkester, pod taktirko br. šerbeca, je nato zaigral sokolsko koračnico, nakar je ženska deca lepo izvajala vaje po pesmici »žabe«, članice pa so skladno ooravile ra-jalne vaje. Br. Velušček je nato recitiral Gradnikovo »Ujedinjenje«, devet naraščaj-nie pa je ljubko in zelo skladno izvedlo simbolične vaje »Čanum na sred sela«. Zelo učinkovita je bila recitacija br. Battelina Bronija Grudnovih »Minerjev«, nakar je moška deca strumno izvedla 4 nrav posrečene skupine. Prav dobre so bile tudi vaje naraščajnie na gredi in nato simbolične vaje članov po Kovačevi telovadni skladbi »Jadransko morje«. Občinstvo je nagradilo vse nastopajoče z burnim odobravanjem. Sokolski orkester je nato zaigral še venček čeških narodnih, nakar je bila usnela akademija zaključena s petjem sokolske himne »Hej Slovani«. Po končani raiji je bil v dvorani prijeten družabni večer. Na državni praznik se je društvo oo deputaciji udeležilo zahvalne službe božje v župni cerkvi, ob 11. pa je bila v Sokol, domu svečana seia društvene uprave, na kateri je bila nrečitana savezna poslanica in izvršena zaobljuba novega članstva. Lepa svečanost je bila zaključena s sokolsko koračnico. NacUooalni Vič ie včeraj zonet znova dokazal, da je za močno in nedeljivo Jugoslavijo ter bo zvesto čuval oporoko bla-gopokojnega kralja Mučenika Zdravo!
DNEVNA PRATIKA
Ponedeljek. 2 decembra. Katoličani: BibijaB*' Pravoslavni: 19. novembra, Prop. Avdija.
DEŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI Dr. Pieeoli, TyrSeva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, (Jarlus. Moste, Zaloška cesta h*
Glas slovenska žene
Levo dnevni kostum s kožuknvinastim obšitjem in posamentnim okrasom, /raven je plaše »* kožuhovine s pasom in kravato na strani. Posebno praktičen je črni plašč v sredini e» popoldneve k zavihanim perzijanskim ovratnikom. Desno od tega je ljubka popoldanska obleka s koSuhoviiiastim ovratnikom. Naposled kaže slika še večerno obleko z okusno rožnato girlando
Materinska posvetovalnica
Gospa M. U. iz Lj. Sem iz nižjih slojev in Imam kopico otrok, /daj o Miklavž« trpini kakor nikoli. Otroci mi postajajo pred (rogatimi izložbami ter mi o n jih pripovedujejo. Trga se mi srce. Vse bi radi imeli, jaz jim pa morem dati komaj košček črnega kruha. S težavo sem jim dopovedala, da jim ne morem ničesar kupiti. Jokali so in najstarejša hčerka mi je rekla zagrenjeno; -Vem, da smo berači in da so lepe stvari samo za bogate!« V njenih besedah sem čutila sovraštvo do sitih in prosim Vas, da «plivate na razstavljale«, da ne dražijo lačnih z lepimi igračkami. S tem še večajo že itak velik prepad med bogatimi in reveži. — Odgovor: Draga mati! Verujte, nam, da razumemo Vaše trpljenje, ko ne morete osrečiti malčkov z bogatimi darili. Tudi matere iz srednjih slojev, (če že sebe imenujete iz najnižjih), niso danes v stanju kupiti otroku, kar si želi. Bolj kakor kdaj prej je danes doba splošnega odrekanja otroku. Proti sedanjim razmeram smo vsi brez moči. Uplivati na razslavljalce nam ni mogoče, kajti bogate izložbe so sredstvo, da privabijo kupce. Njih sredstvo je pa danes v resnici nesocialno za večino mater.
Gospa Vera P. iz G.; Miklavžev čas ima svojo lepoto. Toda, kako me je trpko zadelo, ko me je vprašala moja štiriletna Majdiča: »Mamica, kdo je Miklavž?« Osupla sem in ji povedala legendo o dobrem svetniku. Ona se je navihano zasmejala in pokazala z drobnim prstkom name rekoč: »Ti si!« Preslišala sem njeno porednost. Bila sem zelo žalostna. — Odgovor: Draga mati! Razumemo, da Vas je zabolel hčerkin odgovor. Bodite pa veseli, da Vam je Marica zaupala svojo skrivnost in s tern dokazala, da Ste ji Vi najboljša pri jateljica. Koliko bolj bi Vas bolelo, če bi bila do Vas hinavska. Skušajte obdržati njeno zaupanje, kajti samo tako ji boste mogli pomagati v težkih hipih, ko bo njena osebnost v konfliktu z življenjem. Prav pa ni, da ste preslišali njen odgovor. Res je za Marico minil čas Miklavževe noči, ni pa minil čas otroške vdanosti do Vas.
Otrok ima telo in dušo. Mali skrbi za otrokovo obleko, hrano, snago, — ona skrbi za njegovo telo, Uči ga govoriti, moliti, spoznavati okolico, raduje se z njim. Tako ga vzgaja in izobražuje ler skrbi za njegovo dušo. Skrbi hkrati za telo in dušo, četudi se tega navadno ne zaveda. Ko otrok prestopi šolski prag, se materinemu upli-
vu pridruži upliv šole in okolja. Otrok si širi obzorje, vendar se otrok v materni šoli več nauči kakor v osnovni, srednji in na visoki šoli. V predšolski dobi se seznani s premnogimi pojmi in predmeti. Če govorimo o bistrem malčku, je to dostikrat materina zasluga, kajti otrok je kakor materina podoba v ogledalu. Zato je neprecenljive važnosti dejstvo, da da mati otrokovemu značaju tedaj, ko je samo njen, zlato podlago, ki mu bo vse življenje vir plemenitosti. Da se bo otrok telesno in duševno hkrati razvijal, naj pošlje mati otroka v sokolsko telovadnico. Črpal bo telesno moč, krepil svoj značaj ter vsesal ideal mogočne Aleksandrove Jugoslavije in slovanskega bratstva. Le v zdravem telesu prebiva zdrava duša. In zdravo telo in zdrava duša odtehtata kupe minljivega zlata.
Me. matere, čuvamo Jugoslavijo!
(»Jugoslov. majka«, odsek »Kola jugoslov. sester v Ljubljani.!
MODNI SALON ROZMAN
LJUBLJANA — DVORNI TRG 3. HB (Prelogova hiša)
izdeluje DAMSKE KROJE po meri H iz najnovejših žurnalov. Istotam 1 tudi informacije za izgotovitev | obleke.
Baletni večer v operi bo v ponedeljek 2. decembra ob 20. uri zvečer. Izvajajo ga trije nadarjeni, izvrstno uvežbani gojenci baletne šole Poljakove iz Beograda. So trije solo-plesalci, ki bodo izvajali deloma sami, deloma v skupinah najrazličnejše plese na glasbo svetovnih mojstrov. Nastopijo Iri Vasiljevna, Proskurbikova Ada in Kiirbos Maks, ki je bil več let član našega baleta in gre sedaj na nadaljni študij v Pariz. Natančni spored priobčimo jutri.
Dobova
Koncert je priredila godba na pihala iz Loč v nedeljo 23. t. m. v prid spomenika v vojni padlih. Program je bil lep, obisk pa slab. Tujci niso prišli, ker je bilo odkritje spomenika odpovedano, želeli bi, da bi bil spomenik čimprej odkrit in blagoslovljen m da ne bi bili zopet razočarani.
Spominu Velikega graditelja Jugoslavije
Ljubljana, 2. decembra. V proslavo narodnega in državnega praznika je priredilo Društvo Učiteljski dom včeraj popoldne ob 16. v avli svojega doma lepo in pie-tetno spominsko svečanost odkritje spominskih plošč blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju, Nj. Vel. kralju Petru II. in najzaslužnejšim članom, dobrotnikom in podpornikom društva.
Točno ob 16. je olvotil spominsko slavje načelnik Društva Učiteljski dom g. Stanko Vrhovec, ki je v svojem uvodnem govoru toplo pozdravil zastopnika komandanta dravske divizije podpolkovnika g. Jordana, zastopnika bana ban. šol. nadzornika g. Ivana Štruklja, prosvetnega šefa prof. g. Breznika, predsednika Učiteljske tiskarne in podstarosto SSKJ br. Engelbert» Gangla, sceskega šol. nadzornika g. Rada Gruma. zastopnike JUU go. Završanov«, g. Kumlja, g. Zupančiča, urednika UT g. Mlekuža in vse ostale stanovske tovariše ter zastopnike tiska. Med drugim je načelnik omenil, da je ta dom, ki je bil preje potujčevalniea naše mladine prešel v last slovenskega učiteljstva, ki ga je posvetilo največjemu učitelju našega naroda blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju in njegovemu dičnemu sinu mlademu kralju Petru II. G. načelnik je nato odkril spominsko ploščo, na kateri je z zlatimi črkami Vklesano tole besedilo:
Ta dom sad 4<)letne stanovske požrtvovalnosti posveča slovensko učiteljstvo trajnemu spominu Velikega graditelja Jugoslavije blagopokojnemu kralju Aleksandru I Zedinitelju
L XII. 1935.
Veliki dobrotnik: Nj. Vel. kralj Peter IT Karadjordjevič
1 No je padla zavesa, je mešan zbor učiteljske J šole 7,apel državno himno, nakar je bila sponta-I no odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
K besedi se je nato oglasil neustrašeni borec za učiteljske pravice br. Engelbert Gang), ki se je v pesniško zaokroženem govoru spominja) žrlev slovenskega učiteljstva za svoj dom in zlasti poudari! svoje veliko zadovoljstvo, da odkrivamo spominski plošči ravno na današnji dan, na . največji praznik vseh Jugoslovanov. 1. december, dan našega osvobojen ja in zedinjenja. S pieteto se je nato spominjal blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je z največjim zanimanjem sledi! razvoju jugoslovanskega učiteljstva in mu posvečal vso svojo kraljevsko skrb. Posebno zahvalo pa je izreke) tudi pokojnemu ljubljanskemu žunann dr, Ivanu Tavčarju, ki je zastavil vse svoje site, da je. la nekdanja potujčevalniea slovenske mladine prešla trajno v posest slovenskega učiteljstva. : Čestital je upravi doma v imenu starejše učiteljske generacije, ki se je nad 40 tet borila za svojo lastno streho in želel domu natvečjega razmaha in proevita. Govor br. Gangla je bil sprejet j; velikim odobravanjem, nakar te g. načelnik Vrhovec odkril še drugo spominsko nlo-ščo, posvečeno dobrotnikom društva. Upravnik doma g. Josin Kobal je nato prečita! vse dobrotnike društva in prosil za naklonjenost tudi V bodoče.
Pevski zbor je nato ubrano zapel še »Domovini«, nakar je g. načelnik zaključil z zahvalo vsem udeležencem slavja, lepo spominsko sve-čatiost.	—at,
»Franček guči«
Najprle van moren liibi čitateli tote tiskoče pa vrednike zatožiti. Grum je vdari, kaj so si zmislil. Mojo ime, ki ga še stotine driigih Prlekov itosi, so tak na lepen v Frunčeka spremenili. Pa gUčati jaz Uidi ne ven, ker gučin. Če bodo se ednok to i-aštimali, te bomo se gnali proti »Martinovoj kleti«!
Kaj pa »Glos naroda« ste si naročili? Prvi se bliža, časa de pozimi puno, zakaj bi človik brez dela pri peči seda? Novega pa vsakši dosti rad ve. Za liter vina se prikatiš, pa -:eli mesec lehko cajtinge šteješ. Jaz ti provin za
volo tega, kaj ti dobro čen! Zaj smo se spotili na store reči, pa lehko z novimi začnemo. — Toto štorijo, kak bon jo zaj poveda, sen nedugo na Prekmursken čiija. Godi se v tisten kraji, ki je tri fašenske nedete daleč. Dosti so rajni Fridolin Žuna od njega pisali, za toto povest pa so malo prehitro vmrli.
V Butalah, tak se totemi kraji reče, je posta pod slovnin Mihcastin Kimpežon, ki je prvi vüro iz repe meja prebrat ali revolucija. Stori način volitev za rihtara, ka so prek mlake skokali se je nekin ne moderen vida, pa so si zmislili, da se more na občinske stroške ena viiš kiipiti. Tista viiš de odločila, što de žiipan. Kimpež, ki je duge noge meja, da je daleč skoča ba seveda za stori način. Pa so si »No-vobutalei« zebrah za svojega voditela Jiirja Zabitega, ki je mleko na rešeta merja. Tisti voditel pa je seveda naštima plebiscit. Glasovali so tak, ka so nose notri v ilovico ah pa črnico rivali. »Starobutalci« so nali jilovico, »Novobutalci« pa zemlo. V črnico pa je lože nos vtikati, kak pa v jilovico, zato so »Novobutalci« zmagali.
Kupila se je viiš, znona šprinca Marogla. V občinski hiši je mela svojo štalico, »krvni dovek« pa je vsaki den drugi odbornik plača. Bližale so se volitve. Vsi velmoži so si duge
brade püstili, ka bi Marogla ja gvišno v njihove brade zlezla. »Novobutalci« pa so bli že lK>le kiinštni. Kimpežanon so obećali po en zloti penez, ka so si brade poštučali, v občinsko hišo pa so spravili dugo pa vozko mizo.
Prišle so volitve. Šprinca se je po zakoni mogla djati na sredo mize. »Novobutalci«, ki so tiidi najdugše brade meli, so se spravili tik kraj je. Kimpeža pa so tijan na driigi konec mize postavili, šprinca Marogla se je te brez vsega v najbližje kocine zakadila, ker je pač edini razven Kimpeža, ki je na konci mize bija, Jiiri Zabiti dugo brado meja. »Novobutalci« so zmagah na celoj črti!
Potlan pa je to »vijr, na den« prišlo, pa sen še jaz zveda, pa van poveda. »Butale« so jako daleč, venda pa so na d rügen sveti ne!« sen si misla kda sen to piša. pa se mi je kihnilo pnnojduna.j, če glih sen si ne prpra pod nos drža
Amen pie štorja!	Franček žolec.
Radio
Ponedeljek, 2. decembra.
Ljubljana: 12.00 Socialni in nacionalni pomen obrta (Krapeš Milko), 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15 Valček na valček (plošče). 14.0<' Vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 Zdrav niška ura: O bolezni srca, ožilja 'n krvnega obtoka — nadaljevanje (dr. B. Magajna), 18.20 Slovenski pravopis (dr. R. Kolarič), 18.40 Tz Prešernovih poezij, recitira .inž. arh. Bojan St>’ pica, član Nar. g!., 19.0!) Napoved časa, vremen eka napoved, poročila, objava simreda, obvestila, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 H. Večer moderne glasbe (avstrijske), prenos iz Hubadove dvorane, 21.80 orkester Jacka Hvltona igra (plošče), 22.00 Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda. 22.15 Citraški trio »Vesna«.
Jarnovič-Oevirk:
Večer na Slovaškem
Eberhard, novembra 1935.
Tudi pri nas, v domači vasi, je zdaj že pozna jesen. Vse pričakuje snega, narava in smu-
v
«arji.
Mrzli, iedeni vetrovi gredo preko slovaških polj in se zaganjajo v redko golo drevje. Park pred našo šolo je poln starih mogočnih hrastov in lip, Imrov in smrek. Le par listov po posameznih vejah še kljubuje vsem tem hudim vetrovom. Najine misli o domačem kraju so skrite — cestice in steze so mehke, polne odpadlega listja, polne umiranja. Počasi stopa noga v tem divjem vetru in večeru na slovaški zemlji. Vkljub domačnosti — tujina. Pri nas je vse bolj mirno, tiho. tihi večeri in mirne sapice — tii divji vetrovi, kakor ljudje polni ne-ihimosti, novih idej, nazorov in nalog. Stopaš, noč je temna, veter pa ti ostro reže do kosti, iščeš zavetja. Spomini in misli pa so v takih večerih najjasnejši, najlepši. Stara smreka daje zavetja, ozka klon pred njo je prazna. Kje se j naj ustavilo misli, ko je vsak šum združen z novo okolico, z novimi slikami. Predavanja. Filozofija, sociologija, literatura: jutranja telovadba. obed s »knedelčki«, Bratislava, Dunaj in zopet Eberhart.
Eberhart — velika vas, z madžarskimi prebivalci. Hišice nizke, s stožčastimi strehami, >ia pročelju, ki je obrnjeno na cesto le e dvema oknoma. Ceste dokaj široke z velikimi jamami, ki so zdaj v jeseni polne blatne vode. kjer se Rode in kopajo v blatu črede gosk. V poletju Pa jim tu primanjkuje vode in sadno drevje sploh ne uspeva; kolikor ga pa jo. io starikavo 'n od vetra upognjeno. Le ob ceslah kljubuje vetru in suši akacija. Slovaška vas z madžarskimi prebivalci, kako čudno odmeva slovenska govorica nam. ki med sabo prav vnelo kranihn-NajinTii imen si ne zapomniio in naju kli, '■«do le z Jugoslavijo 1. in Jugoslavijo 2.
Važno delo mi kuiturno-gospodarsbeni polfn Stalna zemledelska škola, na kateri se vrši
tudi naš šesttedenski tečaj. Tu je tudi enoletna gospodarska šola. ki ima letos 59 učencev. So to povečini kmetski fantje iz bližnjih slovaških vasi in madžarskih kolonij. Posestvo in gos(x>-darske naprave šole, je vzorno urejeno in se. pouk vrši največ le praktično. Dočim je naš kratek čas izrabljen le za predavanja, le zadnji teden bo šivanje in kuhanje. Take šesttedenske tečaje prireja Slobodne učenice sedliacke, za fante in dekleta in je naš tečaj že 19 po številu, med temi 7 dekliških. Namen tečaja je: Vzgojiti značajne ljudi, ki se bodo zavedali važnosti kmetskega stanu in borbenosti v vseh pogledih moderne demokratične države. Delo vseh agrarnih organizacij gre s tem načelom med najvišje plasti in se ni čuditi, da smo v Bratislavi srečali na ulici, v menzi, v kinu ali gledališču prav mnogo ljudi z našim znakom — štiriperesno deteljico, ki je simboli vseh agrarcev. Koliko jih srečamo v Ljubljani, razen članov društev kmetskih fantov in deklet? Ali m morda sramotno nekaterim (ali pa vsem), kj žive od kmetskega dela posredno ali neposredno, da bi se pridružili našemu kmelsko-mladinskemu gibanju?
Tu nas vzgajajo, dajejo »serume« proti vsej mlačnosti, da gremo na našo vas polne zdravja in imguma, da ponesemo veselje in upanje v kmetsko vstajenje.
Vso to veselje in toplota nosi nocoj veter daleč, daleč —- prav na jug, v duši pa vstaja novo, novo življenje. Tam pa gledo rosne megle, ki jih veter podi hitro, hitro. Tam zadaj vstajajo in se kopičijo vedno nove in se kopičijo v nedoglednost. Ali bo solnce razpršilo vse to? Kje so trdne granitne skale, kje so stoletni hrasti, ki brez lista in vej kljubujejo vsem tem vetrovom, vsej tej mrzloti? Tako mrzli so ti vetrovi, ki gredo od severa na jug, in nosijo v mojo dušo toliko silnih nad. Toda kdaj zavejo preko ooljan topel dih in prinese miru nam in vsem?
Misli se ustavijo. Tudi ta naša skupina, polna upov in nad, Ivo šla med svet, ki gre preko '"■■'"n mrzel dih — dih krize, brezposelnosti itd. itd.
Ponedelisko pismo
Gospod urednik! o nedeljski šestdesetletnici grabenske šole ste prav lepo poročali, vendar naj Vam podčrtam par pomanjkljivosti. Ko se je po končani cerkveni proslavi usula gosta množica samih »starih bajt«, je bil med njo najbolj viden g. Danilo Cerar, nestor naših igralcev. Dasiravno nosi že sedem križev na ramenih, vendarle poseka marsikoga izmed nas, ki jih imamo po pet ali šest. Bil je čil in svež kakor večni mladenič. Imel je visok, moderen cilinder, ne takšnega, kakor so jih nosili pred 60. leti. Tip-top. Tudi pozneje v telovadnici, ki se je rokoval z gdč. blagajničarko, je bil splošen predmet pozornosti. Pri sprevodu že v prvih vrstah je korakal s svojim sinom Ljubljančanom splošno znani g. H., ki nam je »beim weltberühmten« Maček pripovedoval, da je bil takoj prvi dan po otvoritvi te šole, leta 1875., ko je vstopil v prvi razred, zaprt, ker je bil zasačen v pretepu s součenci. — Z avtom celo se je pri- in odpeljal odvetnik g. dr. ž. Bila je res sijajna slovesnost!
*
Pred kratkim je posetilo nekaj bratov iz Bolgarije našo belo Ljubljano, da si jo ogledajo in se osebno prepričajo o njeni lepoti, o šegah, navadah in razvadah. Med drugim so jih peljali tudi k »činkoletu« na našo toli hvalisano dolenjsko črnino, misleč, kako se bomo ž njo postavili in kako jim bo všeč. Pa bilo je obratno. »Nak, takega vina pa mi ne pijemo« — so dejali — »ker imamo tam doli v Bolgariji vse kaj boljšega.«
*
Vedno ustrežljivi g. č., tam pekje iz kolodvorskega okraja, je zadnjič z Dolenjskega, kamor je šel po trgovskih poslih, s seboj prinesel mlađega prašička, češ, da ga bo na Martinovo doma spekel na ražnju in ga nato serviral povabljenim prijateljem.
Seveda je poleg vsega poskrbel tudi še za dober cviček. »Za 10 Din se boste lahko imenitno najedli in napili«, jim je prigovarjal. Pa so mu svečano obljubili, da vsi pridejo. Dobrodušni gostitelj je prihodnjo nedeljo ves ljubi popoldan skakal okrog ražnja, obračal tolstega prašička in se veselil, kako bo ustregel in zadovoljil povabljene goste. Pa glej ga spaka! Ura se pomika že proti šesti, toda nikogar ni bilo, ne dotlej, ne poslej. Ves žalosten je stopil z belo kapico na glavi in še bolj belim predpasnikom na vežna vrata in zaman čakal... Ni jih bilo. Kaj je počel s pripravljeno robo, o tem zgodovina molči. Ali so ga njegovi prijatelji potegnili ali kaj, o tem ni mogel zvedeti. Naslednjo nedeljo' si je pa on dovolil enako šalo in razposlal v ta namen nešteto okrožnic. Vlekli so tedaj drug drugega. Ljudje so včasih v resnici silno čudni.
*
Po Ljubljani se govori, da je tiskarna »Slovenija« v Wolfovi ulici menjala svoje lastnike in prešla v last konzorcija grafi-čariev. Kaj je resnice na tem, nisem mogel dognati.
*
O iznajdljivem, toda premetenem ps« Vam moram tudi nekaj poročati. Ko sem te dni koracal po Sv. Petra cesti, sem na nasprotni strani hiše št. 9 zalotil leno ra-ščenega dobermana, ki je pridno stikal po naloženih zabojčkih za smeti. Kar ni dosegel z gobcem, pa si je pomagal s prednjimi tacami. Vse je ležalo križem. Menda si je iskal kakih kosti za glodati ali saj kaj podobnega. Na ravnoisti prizor sem naletel tudi v veži št. 6. Se bolj sem se pa začudil, ko sem tega nepridtnrava srečal čez dlje časa v Prešernovi ulici, v veži poleg Slamiča. Kaj menite, ali je ta pes dresiran za tak posel ali mu res taka trda prede, da mora s trebuhom za kruhom. Saj pravim, ta šmentana kriza, ki ne prizanaša niti lačnim pasjim mrcinam!
Ljubljanski pohajkovalec.
i...the Gold in Willy Fritsch v Ufini sijajni velekomediji »Amphitrion« — »Bogovi se zabavajo«. Premiera prihodnji petek v kinu Slogi.
Krasno razstavo porcelana in stekla
je včeraj odprla znana tvrdka F. Kollmann na Mestnem trgu v svoji prastari hiši, ki o njeni častitljivi zgodovini priča napis iz 1. 1578.: Bog pak je moja prizha, da jast v tem ne ifhzhem moje, temuzh boshje zhafti inu ne moj ga, temuzh vfiga gmajn karfzhanskiga prida. Geslo je iz svetle dobe Trubarjeve slovenske cerkve ter prvih slovenskih knjig in so se ga držali tudi vsi Kollmanni, ki so na j večji dobrotniki naših kulturnih, gospodarskih in humanitarnih ustanov, čeprav je razstava predvsem trgovska, vendar je pa prav tako tudi poučna, kdor hoče spoznati sedanje smeri porcelanske in stekleninske umetnostne obrti. Ekstremne modernistične oblike izginjajo, kakor tudi v slikarstvu in kiparstvu, ter se spet vračajo stari slogi z barokom na čelu v modo. Vodilne tovarne izdelujejo pač to, kar kupci zahtevajo, in tako imamo spet dokaz, da je konec kubizma in drugih ekstremov. Razstava nam v pritličju in po dvoranah I. nadstropja odkriva tako krasne stvari, da se počutiš, kakor v največjem muzeju, saj tu občuduješ izdelke vseh naj slo vite j ših porcelanskih manufaktur od Meissena, Dunaja in Berlina ter Rosenthala pa do Weedwooda, ki je svoje izdelke v bidermajerski dobi razširil tudi po vsej Sloveniji pod imenom »tržaški porcelan«, ker smo ga pač iz An-gk'-' dobivali po morju v Trst. Enako je s st: lom, kjer prevladuje dragocen kristal iz slavnih čeških in belgijskih steklarn. Po-r.ajveč je brušen po klasičnih vzorcih, vendar pa s tem ni rečeno, da bi na razstavi ne bilo vseh vrst porcelana in stekla za vse praktične potrebe, saj imate največjo izbiro tudi za naj skromnejši mošnjiček. Posebno prikupna je kmečka sobica s polnimi skledniki posode, prav domač je pa tudi lovski »štibeljc« s poslikano Weedwoo-dovo posodo. Posebno bo pa gospodinje, zlasti pa neveste zanimala praktična moderna kuhinja, skratka, na razstavi je prav vse, kar potrebujemo, v vseh oblikah, da je res poučna' za vsakogar. Končno pa moramo pohvaliti tudi g. Koserja, ki je veliko razstavo prav pregledno uredil s prav umetniškim okusom, a v kristalni dvorani ‘se ti zdi, da si v pravljici med samim ble-sketajočim se ledom.
Pričetek dela na progi št. Janž—Sevnica
Ljubljana, 30. novembra.
Z na j več j im veseljem smo Mirenski dolini in vsej Dolenjski prvi objavili vest, da je s podpisom pogodbe med generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu in znanim domačim podjetjem Dukić in drug gradnja železnice Št. Janž—Sevnica popolnoma zagotovljena. V torek ali sredo pride v Št. Janž že zastopnik podjetja g. ing. Oton Ahlfeld, ki bo vodil vsa dela. Takoj bo pripravil vse, da prično delavci obenem s tremi tuneli, a za to potrebno delavstvo bo v Mirenski dolini pričelo delati že čez teden ali deset dni. Prebivalstvo bo delavce "otovo sprejelo prav radostno, saj mu zida:	železnice prinaša naj-
različnejši zaslužek.
Alpinistična šola »Skale«
Že lani je T. K. Skala začel z alpinistično šolo. Videli smo, koliko zanimanja so vzbudila lepa izvajanja poedinih predavateljev, i krat na teden je bil prostor, kjer so se vršila predavanja ,poln slušateljev, ki so z veliko pažnjo sledili vsaki besedi predavateljev in lepim skioptičnim slikam. Niso bili sanio mlajši, temveč tudi starejši, že izkušeni • alpinisti, ker se vsakdo pač zaveda, da ni nikdar dovolj poučen. Koliko smrti je že povzročila nepoučenost planincev!
Tudi letos hočejo Skalaši prirediti alpinistično šolo — seveda vse bolje pripravljeno kot lansko leto. Tudi prostor bo bolj prikladen, dovolj bo mesta za vse, ki se zanimajo za alpinistiko. Bes, da je. vse to zvezano z velikimi žrtvami T. K. Skale, toda nalaga si to breme, ker hoče povzdigniti nas alpinizem in dati svetu popolnih in v vsem poučenih planincev.
, V šolo se lahko prijavi . vsakdo. Program šole je objavljen v omarici pri tt; »Alpina« na' Tyr.ševi cesti.
Slikarski okras Trgovske
akademiie
Mojster Ivan Vavpotič je že naslikal »Prihod Argonavtov«
Za vso zgodovino likovne umetnosti velja pravilo, da je za razcvet likovne umetnosti predvsem potrebno blagostanje narodov. Ker pa ni pravila brez izjeme, smo gotovo Slovenci ta izjema, saj prav v najtežjih časih svetovne gospodarske krize lahko ugotavljamo skoraj neverjeten razvoj svoje mlade likovne umetnosti na polju arhitekture, kiparstva in slikarstva, a tudi na polju umetnostne obrti in prav tako tudi zgodovine likovne umetnosti. — Med raznimi prav bibliofilsko opremljenimi knjigami izdajamo tudi dr. Steletovo veledelo »Monumenta artis Slovenicae«, s kakršnimi se le redko ponašajo celo najbogatejši narodi. Povsod restavriramo spomenike stare umetnosti in rešujemo ter luščimo staro Ljubljano iz navlake, obenem pa z njo v skladu ustvarjamo moderno velemesto Z obsežnimi nasadi in vsak čas pričnemo tudi zidati Plečnikovo vseučiliško knjižnico. Po deželi in v mestu povečujemo stare in gradimo nove cerkve ter jih krasimo s slikami tako velikega obsega, da tako velikih nismo ustvarili v sto letih. Prof. Matej Sternen je poslikal že prezbiterij frančiškanske cerkve v Ljubljani in že je ometan tudi strop velike ladje te cerkve za Sternenove freske. V kratkem postavimo v Ljubljani Dolinarjevega «Mojzesa« in zbrali smo milijon za spomenik blagopokojnoga kralja Aleksandra I. Z velikimi stenskimi slikami bo okrašena tudi palača Trgovske akademije in že je gotova prva slika prof. Iv. Vavpotiča.
Trgovska akademija bo imela s slikami okrašena oba vestibula na Bleiweissovi cesti in v Gregorčičevi ulici. V vestibulu ob Blei-weissovi cesti je prof. Iv. Vavpotič na desno steno že naslikal al secco ali s tempero nad 5 m dolgo in 2 m visoko sliko »Prihod Argonavtov k mostiščarjem« v kraju, kjer se je pozneje razvila Emona in za njo Ljubljana. S
Vladika Strossmayer I. 1849.
... Najslavnejša naloga Jugoslovanov je, da se združijo, sporazumejo in zedinijo ... Vsak, kdor le količkaj bistro presoja naše odnošaje, ve, da nam vsa naša samostojnost in neodvisnost malo ali nič ne po-moreta, če se nam ne posreči, da postanemo eno politično telo, v katerem bije eno srce...
tem je mojster naslikal prihod tuje trgovine v naše kraje in pričetek našega trgovstva v predzgodovinski dobi.
Pod kiklopskim zidovjem tedanjega gradu je po Ljubljanici priveslala bronastokljuna Jazonova ladja »Argo«, ki se je z njo peljal v družbi sinov trojanskih junakov s Patro-klovim in Heraklovim sinom ter drugimi heroji iskat v Kolhido tam nekje v sedanji južni Rusiji čudodelno zlato runo. Z liro v roki občuduje na ladji olimpijski pevec Orfej prizor na obali in slikovito raznovrstnost pokrajine tuje mu dežele. Iz zlate dežele se vračajo heroji z dragocenimi oklepi, a ves v zlatu je Jazon, preko oklepa se mu pa ovija bleščeče zlato runo.Z zlatom so pretkana oblačila in vsa se blešči Jazonova prelepa družica Medea. Gostoljubno sprejemajo mostiščarji nenavadne goste in jim nudijo plen svojega lova. Prednik naših Trnovčanov in Krakovčanov prinaša težkega sulca, iz mreže je pa med druge ribe vrgel ogromno ščuko. Najlepše izdelana posoda, kakršna danes krasi narodni muzej, obenem pa tudi že bogato izvezena oblačila ter nakit pričajo o estetski kulturi naših davnih prednikov. Jazon in poglavar se prisrčno pozdravljata in naša zemlja navezuje prve stike s tujimi kulturnimi narodi.
Kompozicija slike je zelo razgibana in živa, a čudovito se prelivajo barve vizionarne pokrajine in mogočnih junaških teles. Sijajne so figure mornarjev, ki vežejo jadi’a, drugače je je pa na tri skupine razdeljena kompozicija neprisiljeno povezana med seboj v celoto. Nad 30 oseb je prof. Vavpotič res mojstrsko zrisal in vsej sliki dal tudi blesteč kolorit, ki naj podčrta prihod zlata in blagostanja v sedaj naše kraje. Posebno izvrstno so risani tudi otroci, ki poživljajo veliko skupino. Slika je popolnoma dostojna pomena, da je nase kraje poznala že grška mitologija in jih opeval ze Homer.	.	,
Za sliko je bilo treba tudi dolgotrajnih studij v muzeju In v knjižnicah, a še več časa je vzelo mojstru Ivanu Vavpotiču pripravljanje
studija za sliko na nasprotni steni. Čez trideset portretov ljubljanskih gospodarstvenikov bo na njej! Slika nam bo namreč predočala otvoritev Trgovske akademije dne 4. decembra leta 1920. v avli I. drž. gimnazije v trenutku, ko poverjenik za prosveto, pokojni dr. Vrstov-šek čita ustanovno listino. Na sliki bomo videli vse glavne udeležence te zgodovinske slavnosti, namreč predsednika dež. vlade dr. Brej’ca, komandanta Dravske divizije generala Dokiča, knezoškofa dr. Jegliča, zastopnika mestne občine ljubljanske podžupana dr. Trillerja, zastopnika ministrstva trgovine in industrije načelnika dr. Marna, predsednika Zveze indu-strijcev Dragotina Hribarja, predsednika Iv. Jelačina star. in sedanjega predsednika ZTOI Ivana Jelačina ml., tajnike ZTOI dr. Viktorja Murnika, dr. Plessa in dr. Jožeta Pretnarja, prvega direktorja zavoda dr. Böhma in sedanjega direktorja dr. Pirjevca ter prof. Siča, inž. Milana Šukljeta in Golia Adolfa, direktorja Tykača in direktorja Krofto, predsednika ZTOI Kneza, pok. ravnatelja Ivana Šubica s svojim sinom, graditeljem palače trgovske akademije ing. arh. Vladimirjem Šubicem, generalnega tajnika ZTOI dr. Windischerja in Ivana Mo-
horiča, direktorja drž. trgovske šole Gogalo, zastopstvo velesejma Frana Bonača, Avgusta Praprotnika in dr. Dularja, dr. Cirila Pavlina, kamnoseka Vodnika, trgovca Šarabona in Lil-lega, urednika »Trgovskega lista« Sašo Železnikarja, i. dr. Gospodarstveniki deloma sede okrog mize, drugi pa stoje poslušajo čitanje dr. Vrstovška. Slika je dosedaj že zrisana z ogljem in profesor Vavpotič prične kmalu slikati.Podobnost vseh je že sedaj frapantna, saj vendar dobro poznamo portretista Vavpotiča — toda bog se ga usmili pri slikanju samih brezbarvnih crnih oblek!
Na stopnišču so že gotovi medaljoni s portreti dobrotnikov in mecenov žige Zoisa, Ivana Gorupa, Roberta Kolmanna, A. Kolenca, F. Kotnika in V. Smoleta, ki mladino opozarjajo na podpiranje trgovskega šolstva.
Tudi vestibul v Gregorčičevi ulici, kjer je drž. dvorazredna trgovska šola, bo imel dve enako veliki sliki Ivana Vavpotiča. Na eni sliki bo pogled na sedanjo Ljubljano raz streho poslopja, ki smo v njem, na drugi steni pa pogled na Sušak in njegovo luko, da bo tako najmočnejše poudarjeno stremljenje vseh gospodarskih krogov za zvezo S loven1.Je z morjem.
Že v uvodu smo poudarjali, kako mnogo Slovenci tudi v najtežji krizi žrtvujemo za umetnost. Ponosni smo lahko na svoje izjemno stališče, saj smo pač taki idealisti, kakršni so mnogi naši umetniki, ki z zadnjimi za kosilo namenjenimi krajcarji kupijo barve ... Kulturni smo!	A. G.
Regulacijska dela občine v Zagonu
Na pobudo občinske uprave so se v letošnjem letu izvršila nekatera regulacijska dela, druga so pa v programu in se bodo izvršila čim bo občina dobila obljubljene podpore od strani oblasti. Občinski odbor z županom g. Drnovškom na čelu si prav močno prizadeva, da z raznimi javnimi deli, katera so na programu in nujno potrebna v naši občini, pobija nezaposlenost, ki z dneva v dan narašča. Med drugimi deli si je občina nadela nalogo, da izboljša ceste, ker se s popravo istih pripomore k pridobitvi močnejšega tujskega prometa in pa močnejše trgovine. V letošnjem letu je občina pričela z regulacijo ceste, ki vodi iz Zagorja —Kotredež—Rove—Znojile. Cesta iz Zagorja do Rov je že popolnoma popravljena, zlasti klanec mimo Pirca, po domače Žagar, je temeljito popravljen in izvršena so tudi kanalizacijska dela. Vsa dela so se izvršila iz podpor bednostnega fonda, toda, ker je tudi ta vir usahnil se je delo na nekaterih mestih, ki so pa nuj no potrebna popravila, ustavilo. Tako je del ceste Rove—Znojila le delno popravljen. So pa na tej cesti gotovi kraji, kateri zaradi slabega stanja že ogrožajo promet. Ker je potok Kotredežca na nekaterih mestih izpodjedal cesto, so na dotičnih krajih zgradili oporne zidove. Omenjena cesta je važna posebno zaradi prevoza lesa iz Jelovce, Razlak in Jesenovca.
V občini sami je še več potrebnih popravil
med drugimi tudi nujno potrebni oporni zid ob potoku Mediji v Dolenji vasi. Voda že več let izpodjeda občinsko cesto na tem mestu in s tem ogroža promet. Oporni zid ob potoku je treba napraviti tudi za šolo v Dolenji vasi, katera potrebuje tudi primerno telovadišče, ki ga že dalj časa zahteva šolska oblast.
Prepotreben je most čez Kotredežco pri Weinbergerju, ki se nahaja v tako slabem stanju, da v doglednem času ne bo več sposoben za promet. Važno poglavje v regulacijskih delih zagorske občine tvori pač kanalizacija, ki v sedanjem stanju napravlja zelo mučen vtis na tujce, ki prihajajo v naše kraje; Cestni kanali so vsi odprti in vsa nesnaga, ki se izteka iz raznih greznic teče in zaostaja v istih. Glavni del kanalizacije bi se izvršil na cesti Zagorje—Dolenja vas. Obema ima za regulacijo cestnih kanalov izgotovljene vse načrte že leta 1932. Toda vkljub raznim prošnjam in ponovnim intervencijam pri banski upravi se ji ni posrečilo, izposlovati kredit v znesku 40.000 dinarjev, kateri je bil predviden že v letu 1934.
Cesta, ki vodi od spomenika padlih vojakov v smeri proti kolodvoru in se pri Košenini priključi na banovinsko cesto že več let ni oskrbovana. To pa zaradi tega, ker se nihče
ne briga zanjo. Pred zgraditvijo nove ceste, ki vodi pod Zagorjem v smeri proti Toplicam, je imenovano, sedaj staro cesto oskrboval sre-ski cestni odbor. Po zgraditvi nove ceste, sreski cestni odbor stare ceste ni predal občini v vzdrževanje, sam pa kakor izgleda je tudi ne vodi v evidenci. Vsekakor je že skrajni čas, da se ta zadeva uredi, ker se stranke dnevno pritožujejo zaradi zanemarjenosti te ceste. Da bi jo vzdrževala občina je težko misliti, ker ima ista sama nad 95 km cest v svoji oskrbi.
Občina ima torej na programu precej javnih del, pri katerih bi lahko zaposlila večje število brezposelnih, če bi se ji nakazali tozadevni krediti iz bednostnega fonda. V veliko večjo korist so zneski, ki se nakažejo v ta namen za javna dela, kot pa oni, ki so se prejšnja leta podeljevali za razne kuhinje, s katerimi imamo pač zelo slabe izkušnje.
j, 4“ tl M
lip *	.
■aiiiss
it PS I
■■■:
Italijani so začeli doma nekrvavo ofenzivo proti vsem državam, ki izvajajo sankcije. Celo tuja imena ulic spreminjajo. Stari Španski trg v Rimu so tako prekrstili v Trg maršala de Bona
Razstava L. Kazimirja in Tanne Hoer-nes je odprta dnevno od 9. do 17,	: „
4. decembra se bodo pomerili v Londonu najboljši nemške in angleški nngomMaši. Slika k«*! naislivneiše angleške nogobrcarje, ki sc bodo borih za angleško športno čast pri treningu.
J A.! il,-	sn- Rasti.,. Cravston. Male in kapitan angleškega moštva Hapgood
leve na desno so : Basti n, Cravston.
Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik T Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Mer kur«. pre.Liavmk O. M.halek
Ljul',:»ni.