PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 13 (9318)
TRST, petek, 16. januarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAKLJUČEN^ PR}! KROG POSVETOVANl S POLITIČmm STRANKAMI
Socialisti predložili predsedniku Aldu Moru nov načrt za preureditev industrije in za Jug
Vodstvo KD izrazilo Moru solidarnost in podporo pri naporih za rešitev vladne krize - Sestanek socialistov s sindikalno federacijo in z Agnellijem
RIM, 15. — S pogovori z voditelji PSI, PSDI in PRI je pooblaščeni predsednik Moro danes zaključil prvi del posvetovanj za morebitno rešitev vladne krize. Moro se je po srečanju s predstavniki treh strank udeležil seje osrednjega vodstva krščanske demokracije, ha kateri so razpravljali o reševanju krize in mu soglasno izrazili solidarnost in podporo v njegovih naporih.
Po današnjih posvetovanjih in po
seji vodstva KD prevladuje v Rimu precejšnji pesimizem. Moro je na srečanju s socialisti zagotovil gospodarski načrt, ki ga je pripravila vlada za industrijo in za Jug, ki ga socialisti zavračajo. Na seji vodstva KD pa je ponovil, da bo skušal sestaviti vlado v okviru stare štiristranske večine brez neposrednega ali posrednega sodelovanja KPI.
Po sestanku z Morom je De Martino, ki sta ga spremljala predsednik poslanske skupine Mariotti in predsednik senatne skupine Zucca; là, izjavil časnikarjem, da so pooblaščenemu predsedniku obrazložili predloge PSI in mu poudarili, da socialisti nasprotujejo predčasnim volitvam. Zato, je dejal De Martino, «smo Moru povedali, da menimo, da je treba rešiti vladno krizo v najkrajšem času». De Martino je dodal, da je prva točka za rešitev krize vprašanje, zaradi katerega je kriza nastala: «gre za gospodarska vprašanja, o katerih smo Moru predložili obširno gradivo našimi predlogi in mu dodali, da obstaja za nas tudi vprašanje sestave širše parlamentarne večine, ki ne bo zaprta na levo in ki bo podprla vladni program».
De Martino je še izjavil: «če bodo naša stališča upoštevana, bo možno računati na naše sodelovanje. Če pa to ne bo mogoče, je dolžnost krščanske demokracije, da nakaže rešitve, ki jih bomo proučili z namenom, da prihranimo državi posledice, ki bi lahko nastale, če b: ne prišlo do rešitve vladne krize.»
Na sestanku so socialisti predo-čili Moru tudi obstoječe težave v nekaterih tovarnah, kjer grozi odpust z dela mnogim delavcem in zahtevali posredovanje vlade, da se preprečijo odpusti.
Predsednik vlade je vzel na znanje socialistične predloge in bo odgovoril potem, ko jih bo podrobneje proučil. Ko so časnikarji vprašali De Martina, «kaj pomeni širša parlamentarna večina», je odgovoril: «Večina, kateri bo KPI zagotovila svojo podporo, vsaj v pogledu vladnega programa.»
Moro se je sestal tudi s socialdemokrati in republikanci. Prvi so potrdili svoje stališče, da je treba obnoviti štiristranske koalicijo leve sredine. Republikanci pa so izjavili, da bodo kaj več povedali po sestanku njihovega vodstva, ki bo šele v torek.
Na seji vodstva krščanske demokracije je imel tajnik Zaccagnini kratko poročilo, v katerem je izra-zil predsedniku Moru solidarnost vodstva in parlamentarnih skupin stranke ter željo, da bi mu uspelo speljati svojo nalogo do konca, da se prepreči nevarnost predčasnega razpusta parlamenta in sklicanja Predčasnih volitev. Na seji je go;
yoril tudi pooblaščeni predsednik, ki je dejal, da je začel posvetovanja s političnimi strankami v okviru napotil, ki mu jih je dalo vodstvo stranke s ciljem, da se sestavi demokratična koalicija, ki bo v skladu z novimi časi in ki bo še posebno upoštevala prispevek in težo italijanske socialistične stranke. Mono je tudi izrazil nasprotovanje udeležbi komunistov v vladni večini v kateri koli obliki.
Ob zaključku sestanka so soglasno sprejeli resolucijo, s katero izražajo Moru priznanje za njegove napore in željo, da bi pozitivno zaključil mandat, ki mu ga je poveril Predsednik republike.
Pred posvetovanjem z Morom, se je delegacija socialistične stranke srečala s tremi tajniki vsedržavne sindikalne federacije Lamo, Storti-jem in Vannijem. Z njimi so bili še nekateri drugi voditelji CGIL, CISL in UIL. De Martina pa so spremljali njegov namestnik Mosca, poslanec Giolitti, senator Codignola, odgovoren za gospodarska vprašanja Giannetta in nekateri drugi voditelji.
Po srečanju je PSI objavila sporočilo, v katerem pravi, da so socialisti obrazložili sindikalistom svoj gospodarski dokument, ki ga je pozneje socialistična delegacija pred-
ložila pooblaščenemu predsedniku Confindustrie Agnellijem, ki je prišel
Moru. Socialisti poudarjajo, da je	............. '	'	"
v tem srečanju prišlo do uskladitve mnogih stališč, ki se nanašajo predvsem na osnovna gospodarska vprašanja in ukrepe za rešitev hude gospodarske krize. Poleg tega je bilo poudarjeno, da je treba gospodarske ukrepe usmeriti tako, da bodo razširili proizvajalno osnovo
Tudi sindikati so po srečanju ocenili pogovore s socialističnimi voditelji. Poudarili so, da je prišlo do uskladitve mnogih stališč glede načrta gospodarske politike, ki ga predlaga socialistična stranka. Zato so ocenili srečanje za konstruktivno, čeprav je prišlo tudi do nekaterih različnih ocen. Sindikati se niso strinjali z zahtevo PSI o fiskalizaciji socialnih dajatev.
Popoldne se je De Martino skup-
na sedež socialistične stranke. De Martino je po pogovoru z Agnellijem. izjavil, da so iskreno proučili nekatera važna gospodarska vprašanja in prišli do mnogih stičnih točk. ki pa jih bo treba še poglobiti, zlasti pa glede vprašanja premeščanja delavcev v podjetjih in o zagotovitvi zaposlitve. Agnelli pa je izjavil, da so razpravljali o gospodarskem položaju v zvezi s socialističnimi predlogi in dejal, da se strinja z mnogimi točkami. Ée posebno je poudaril soglasnost s predlogom za fi-skalizacijo socialnih dajatev, za pomoč malim in srednjim podjetjem ter za zagotovitev službe mladini. Agnelli je dejal, da bo treba denar za industrijsko preureditev pravično razdeliti med zasebnimi in javnimi podjetji. Zato bo treba izkoriščanje določenega sklada strogo nadzorova-
no, da se ne more strinjati, da bi ta sklad uporabili izključno za povišanje delavskih plač.
no z Giannotto sestal s predsednikom ' ti. Pri tem je- dodal, da je narav- čajev za delavce.
Preklicana stavka šolskega osebja
RIM, 15. — Po današnjem srečanju z ministrom za šolstvo Malfat-tijem je enotna federacija šolnikov preklicala stavko vsega šolskega osebja, ki je bila napovedana za 20. in 22. januarja. Na srečanju so prišli do sporazuma glede enkratne pokojninske doklade vodilnemu I osebju, o ureditvi vprašanja karier, j o pospeševanju postopka za izpla-1 čevanje zaostankov plače, ureditvi «kratkih stavk» in o raztegnitvi na vse višje zavode za telesno vzgojo pravil, ki veljajo za prirejanje te-
IZREBNO USPELO ZBOROVANJE SKGZ
Mobilizirati vse sile v boju za pravico do rabe slovenščine
Poudarjena potreba po najodločnejši, čimbolj osredotočeni in enotni akciji vseh slovenskih in naprednih sii
iiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil.(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1iiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiUiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiliiiii
VSEDRŽAVNA ŠTIRIURNA STAVKA KOVINARSKIH DELAVCEV
Boj za zagotovitev delovnega mesta in za premostitev gospodarske krize
Kovinarji protestirajo proti zavlačevanju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe - Kritični položaj v tovarni «Leyland-Innocenti»
.............................................
POGREBNE SVEČANOSTI Zfl POKOJNIM REVOLUCIONARJEM
Čuenlajev pepel so razpršili v kitajske reke in po poljih
PEKING, 15. — S skromnim obre-1 V trenutku, ko so žaro s pokojni-dom se je Kitajska poslednjič pošlo- ‘ kovim pepelom odpeljali iz dvorane
vila od predsednika vlade Čuenlaja. Njegov pepel so nato razpršili po kitajskih poljih in rekah. Tako je namreč želel pokojni revolucionar in svojo željo izrazil malo pred smrtjo.
Pooblaščeni predsednik Moro ie danes zaključil prvi krog posvetovanj s političnimi stranka-•ui. Pogovarjal se je s socialisti, socialdemokrati in republikanci. Socialisti so mu med pogovorom obrazložili gospodarski načrt, ki so ga pripravili za rešitev gospodarske krize. Gre predvsem za zahtevo, da se ha novo sestavi načrt o industrijski preureditvi in ° Jugu, ki ga je vlada že odobrila v obliki zakonskega odloka ln ga predložila v razpravo parlamentu. Po pogovoru z Morom je De Martino v bistvu izjavil, da Pričakujejo Morov odgovor na njihove zahteve. Poudaril je tudi, da so pri predsedniku zahtevali novo vladno večino v parlamentu. ki bo odprta na levo. Panes je imel De Martino s svojimi sodelavci sestanek s sindikalno federacijo in z Agnellijem, s katerimi je preučil gospodarski Položaj v luči predlogov sociali-•tičn« stranke.
sic s rsissr.s1 - ^ u~•* * ssjt&s
j RIM, 15. — Vsedržavna štiriur-na stavka kovinarskih delavcev je popolnoma uspela. Stavkali so delavci v vseh velikih in malih obratih. Stavkalo je milijon in pol delavcev v zasebni in javni industriji.
Med stavko je sindikalna federacija priredila v večjih mestih in industrijskih središčih delavske shode. Na njih so delavci protestirali proti neugodnemu poteku pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki jih sindikalna federacija kovinarjev vodi s «Fe-dermeccanico», «Intersindom» in «Confapi». Federacija kovinarjev je napovedala nadaljnjih osem ur razčlenjene stavke, ki jih bodo opravili najkasneje do 8. februarja.
Sindikati so danes priredili tri o-srednje delavske manifestacije, in sicer v Firencah, Padovi in Brescii. V Firencah, kjer se je zbralo na tisoče delavcev, je govoril glavni tajnik kovinarjev Trentin. Dejal je, da je današnja stavka važen mejnik v boju sindikatov. Z njo delavci ne stavkajo samo za obnovitev delovne pogodbe, temveč tudi v okviru najširšega boja vseh italijanskih delavcev za ohranitev zaposlitve. Delavci hočejo z največjo silo pritisniti na politične sile, da se bodo zganile in da bodo poiskale ugodne gospodarske rešitve, ki naj pripomorejo k odpravi gospodarske krize in zagotovitvi novih delovnih mest.
Velik delavski shod je bil tudi v Milanu, kjer se je zbralo na Trgu Leonardo Da Vinci več kot trideset tisoč kovinarjev milanskega območja. Delavci so prišli na kraj shoda v štirih sprevodih. Na shodu so sindikalisti poudarili kot glavno vprašanje celotnega boja milanskih kovinarjev in ostalih delavcev, boj za ohranitev delovnih mest v tovarnah, kjer grozijo z odpustom vseh delavcev. Med, temi, so sindikalisti o-menili predvsem «Leyland Innocenti», kjer grozi, da bodo v najkrajšem času odpustili z dela vseh 4.5Q0 delavcev in uradnikov. Kot je znano, je bila ta tovarna zaprta že,
Včerajšnja vsedržavna štiriur-na stavka kovinarskih delavcev je zajela vsa zasebna in javna kovinarska podjetja. Delavci so stavkali proti zavlačevanju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, obenem pa so na številnih shodih zahtevali od vseh političnih sil da se odločno zavzamejo za premostitev gospodarske krize in za ohranitev delovnega mesta. V Milanu je bila stavka tudi v znak solidarnosti z delavci «Leyland innocenti» in drugih podjetij na milanskem območju, kjer delavcem grozi odpust z dela. Sindikati v Milanu so skupno s predsednikom deželnega odbora, županom in pokrajinskim predsednikom poslali Moru brzojavko, v kateri zahtevajo takojšen poseg vlade, da se prepreči odpust z dela 4.500 delavcev. Tudi ministra Do-nat Cattin in Toros sta danes
razpravljala o položaju v «Leyland Innocenti» in zahtevala sklicanje medministrskega odbora.
kitajske narodne skupščine ga je pozdravilo 4000 vojakov, pripadnikov vseh rodov oboroženih sil. Nosili so črn trak na rokavu in bel nagelj v gumbnici v znak žalovanja.
Zadnja žalna svečanost je bila v dvorani narodne skupščine. K žari, ki jo je pokrivala partijska zastava, so položili venec Maocetunga, ki se sam ni udeležil obreda ter venec CK KP Kitajske. Pod žaro pa je bil venec Čujeve vdove
Svečanost je pričel član centralnega komiteja Wang Hung-ven, ki je prisotne pozval k enominutnemu molku. Govor v slovo od pokojnika je imel podpredsednik vlade Teng Hsiao-ping, ki velja skoraj gotovo za Čuenlajevega naslednika na tem vodilnem mestu. Dejal je, da je Ču-enlaj bil «zvest partiji in narodu» in je «altruistično posvetil, vse svoje življenjske energije pri uresničevanju revolucionarnih smernic Mao-cetuhga ter zmagi, osvoboditvi kitajskega ljudstva in stvari komunizma».
Obredi pred pogrebom pokojnega predsednika vlade so se pričeli že pred dnevi, ko je najmanj dva milijona Kitajcev, predvsem pekinških meščanov, položilo cvetje pred spomenik na Trgu Tien. An-men. ču-enlajevo truplo je nato počastilo, več desettisočev aktivistov in partijskih funkcionarjev, dokler ga niso upepelili, žaro pa prenesli v park delavske kulture, kjer so pred njo šli v mimohodu predstavniki vseh kitajskih najbolj oddaljenih pokrajin in kmečkih komun.
pred dvema mesecema. Delavci so tovarno zasedli in so že dva meseca brez plače. V teh dneh pa so se razširile govorice, da namerava ravnateljstvo družbe, ki je napovedalo stečaj, poslati vsem delavcem pismo, da so odpuščeni z dela.
Na shodu so sklenili, da bo jutri v Milanu demonstracija delavcev «Leyland Innocenti» pred milansko prefekturo.
Na popoldanskem srečanju z javnimi upravitelji, so poslali predsedniku vlade brzojavko, v kateri zahtevajo takojšnje posredovanje vlade, da se prepreči uresničitev odpustov z dela. Obenem zahtevajo tudi čimprejšnji sestanek z vlado, da se pogovorijo o vprašanjih za rešitev tovarne.
O «Leyland - Innocenti» sta danes razpravljala tudi minister za delo Toros in minister za industrijo Donai Cattin. Tudi ministra sta sklenila, da bosta pismeno obvestila Mora o položaju te tovarne in zahtevala medministrski sestanek, da se dogovorijo, kakšne ukrepe je treba
Na pobudo izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze je bilo sinoči v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa zborovanje za izvedbo množične akcije v podporo boju za pravico rabe slovenščine v izvoljenih svetih, prvenstveno v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Zborovanja se je udeležilo veliko število članov glavnega odbora, predsedstva Slovenske prosvetne zveze in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, predstavnikov vanju včlanjenih društev in skupin, kakor tudi predstavnikov drugih članic SKGZ.
Po izhodiščnih poročilih predsed- j nika SKGZ Borisa Raceta in reje- j renta za krajevne uprave in de- ! želna vprašanja Boga Samse ter po j
nih skupnih nastopih vseh slovenskih in naprednih sil na vseh ravneh. Osvojen je ’ bil tudi predlog, da se z zborovanja pošlje pismo z gornjo zahtevo na že navedene naslove.
Nadalje je bila osvojena misel naj bo vse letošnje leto, tako kot je bilo lansko posvečeno 30-letnici o-svoboditve, posvečeno boju za uveljavljanje slovenskega jezika. V
tem okviru bodo upoštevane vse sugestije, ki so prišle do izraza na zborovanju in sprejet je bil sklep, da bo SKGZ priredila o posameznih vprašanjih, ki zadevajo slovenski jezik, vrsto posvetov. Poudarjena je bila tudi želja in pripravljenost društev, da bodo tudi bližnje Prešernove in Cankarjeve proslave izzvenele v duhu boja za naše jezikovne in splošne narodne pravice.
razpravi, v katero je poseglo večje število prisotnih (Stojan Spetič. Aljoša Čok, Klavdij Palčič, Vojko Kocman, Samo Pahor, Edmund Košuta, D. Jelinčič, Miloš Kodrič, dr. Sonja Mašera), so zborovalci soglasno podprli stališče, da je v tem političnem trenutku potrebna naj-odločnejša, čimbolj osredotočena in enotna akcija vseh Slovencev ob podpori italijanskih demokratičnih sil, da se uveljavi pravica rabe slovenskega jezika v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Ta akcija mora. zajeti vse organizacije in vsa društva, pri čemer naj pride do izraza njihova avtonomnost tako v oblikah, kot 'v vsebini njihovih nastopov. Predstavnika obeh množičnih organizacij SPZ in ZSŠDI sta tudi kot tolmača volje članic zagotovila tej akciji najširšo podporo in mobilizaciio vseh svojih sil.
Ta akcija se bo izražala v obliki zborovanj, na katerih bodo sprejete resolucije z zahtevo. po uveljavitvi pravice do rabe slovenščine v izvoljenih svetih, naslovljene tržaškemu županu, predsedniku pokrajine, načelnikom svetovalskih skupin in strankam ustavnega loka, v nastopanju delegacij, v neposrednem spremljanju zasedanj občinskega in pokrajinskega sveta, v
BEOGRAD, 15. — Člani zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa, ki so sinoči pod vodstvom predsednika odbora Thomasa Morgana prispeli v Beograd, so danes začeli pogovore z jugoslovanskimi predstavniki. Dopoldne so se najprej pogovarjali s člani zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Izmenjali so mnenja o dvostranskem jugoslovansko - ameriškem sodelovanju in o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, zlasti o razvoju razmer na Bližnjem in Srednjem vzhodu.
Ameriški kongresisti so prispeli v Jugoslavijo potem, ko so obiskali nekatere države Bližnjega vzhoda in Balkana. Ko so spregovorili o svojih vtisih s poti, so naglasili, da je v določenem smislu opaziti rezultate prizadevanj za ublažitev krize na območju vzhodnega Sredozemlja. O tem so povedali svoje mnenje tudi jugoslovanski delegati. Kot so dejali, je opaziti določena gibanja v smeri utrditve miru na Bližnjem
.............................um,m,
sprejeti. O tem je danes govoril mi-; plakatih in še, v vseh‘drugih mož-nister Toros tudi s podpredsednikom nih oblikah. Posebej pa je bila pou-vlade La Malfo.	i dar jena potreba po čimbolj enot-
(iiiiiiiiiiitiuiimiimimiiiiiHiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiiimmiiniiHimmiUi
V OSPREBJU BVOSTRANSKI OBNOSI
RAZGOVORI AMERIŠKIH KONGRESNIKOV V SFRJ
Izmenjava stališč o razmerah na Bližnjem vzhodu
TISKOVNA KONFERENCA GEASNIKA TAJNIŠTVA ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ
vzhodu. To je brez dvoma velikega pomena za celotno območje vzhodnega Sredozemlja.
V pogovorih so poudarili, da se dvostranski odnosi v celoti razvijajo ugodno in da je dosežena zelo visoka stopnja vzajemnega razumevanja in zaupanja, tako da je že danes mogoče konstruktivno razpravljati o vseh vprašanjih, tudi o tistih, pri katerih stališča dveh držav niso podobna in kjer so razlike v mnenjih.
Delegacijo zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa je danes sprejel tudi podpredsednik predsedstva SFRJ dr. Vladimir Bakarič. Gostom je poias-nil jugoslovanska stališča do sedanjih gibanj in problemov v svetovnih odnosih.
Ameriške kongresnike ie sprejel tudi član predsedstva SFRJ Edv»rd Kardelj. Tudi tokrat je beseda tekla o najbolj aktua'nih mednarodnih vprašanjih, za katera se zanimata obe strani, opsebej v zvezi z razmerami na Bližnjem vzhodu.
VB.
Tito zbolel
Podpora Jugoslavije vladi LR Angole in napori za mir na Bližnjem vzhodu
Ocena balkanske konference - Vojaško opremo in nadomestne dele Jugoslavija ne kupuje samo v ZDA, temveč tudi v drugih državah Četrti dan razprave
v varnostnem svetu OZN o palestinskem problemu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Razmere v Angoli in balkanska konferenca so bile osrednje teme
konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve. Glasnik tajništva
Mirko Kalezič je najprej izjavil, da -----------------
je Jugoslavija z veliko pozornostjo
na Bližnjem vzhodu ter na današnji tiskovni
in zanimanjem spremljala prvo izredno zasedanje Organizacije Afriške enotnosti, posvečeno Angoli, ki se je pravkar končalo v Adis Abébi.
_«Kot je znano — je dejal Kalezič je Jugoslavia vsestransko pomagala boju, ki ga je MPLA vodila med ósvobodilno vojno proti portugalskemu kolonializmu in je priznala vlado Ljudske republike Angole. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je LR Angola tudi na sum-mitu OAE v Adis Abebi še bolj pridobila na prestižu in se uveljavila kot edina angolska sila, ki se je bojevala in se bojuje za popolno svobodo in neodvisnost ter sprejema neuvrščeno politiko. Prepričani smo, da bodo pravični boj angolskega ljudstva razumeli v vsem njegovem bistvu in pomenu. Upamo, da se bo veliko razumevanje boja LR Angole, ki se je pokazalo na zasedanju OAE. V bližnji bodočnosti še bolj uveljavilo in da bo celotna Afrika sprejela LR Angolo kot sestavni del naporov za neodvisnost, osamosvojitev in popolno dekolonizacijo afriške celine. Temu bo Jugoslavija najširše in vsestransko pomagala.»
V zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu je glasnik jugoslovanskega zu nanjega ministrstva izjavil tole:
«Jugoslavija se stalno zavzema za pravično in miroljubno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in v mejah svojih možnosti, predvsem z angažiranjem v OZN in skupaj z dru-gmn neuvrščenimi državami, skuša prispevati k takšni rešitvi. V tem smislu je Jugoslavija podprla resolucijo generalne skupščine, sprejeto na 30. zasedanju, o sklicanju posebne seje varnostnega sveta, na kateri bi obravnavali vse vidike krize na Bližnjem vzhodu, oamo obravnavanje krize v varno-stnem svetu je pomemben korak v uveljavljanju Združenih narodov pri reševanju tega problema. Udeležba Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) potrjuje sklep generalne skupščine o njeni pravici, da si enakopravno z drugimi sprtimi stranmi prizadeva za reševanje krize na Bližnjem vzhodu.
Mirko Kalezič je spregovoril tudi o izraelskem zavračanju udeležbe v delu varnostnega sveta zaradi sodelovanja PLO in dejal, da je to v nasprotju z izraženim razpoloženjem v generalni skupščini in
j varnostnem svetu ter v svetovni javnosti sploh. •
Jugoslavija je v skladu z dosledno politiko dobrega sosedstva, sodelovanja in miru na Balkanu sprejela udeležbo na konferenci predstavnikov balkanskih držav, ki se bo na ravni izvedencev začela 26. januarja v Atenah. Jugoslovansko delegacijo bo vodil podtajnik v zveznem tajništvu za finance Kazimir Vidas, v delegaciji pa bodo izvedenci za promet, komunikacije, gospodarstvo, energetiko in vprašanja zastrupljanja človekovega okolja. V zvezi s tem je Kalezič še dejal, da Jugoslavija pričakuje, da bo to začetek širšega sodelovanja na teh področjih.
Na današnji tiskovni konferenci v zveznem tajništvu za zunanje zadeve je njegov glasnik Mirko Kalezič odgovoril tudi na vprašanje o ameriških vojaških dobavah. Dejal je: «Javnosti je že znano, da je bilo vprašanje nabave rezervnih delov in nekaterih vrst opreme, ki jo jugoslovanska vojaška industrija ne izdeluje, v lanskem letu predmet pogovorov med predstavniki u-streznih resorov in vodilnimi ljudmi dveh držav. Torej gre za nakupe v manjših količinah popolnoma komercialne narave, kar vlada SFRJ prakticira tudi z drugimi državami.»
VLADO BARABAŠ
BEOGRAD, 15. — Agencija Tanjug je popoldne sporočila, da bo predsednik republike Josip Broz Tito nekaj dni na zdravljenju in okrevanju zaradi prehlada in pojava išiasa.
Italijanska agencija ANSA iz Beograda poroča, da so Titov o-bisk v Mehiko odložili za nedoločen čas.
NEW YORK, 15. - Četrti dan diskusije v varnostnem svetu OZN o Bližnjem vzhodu. V svojih posegih so predstavniki SZ, Francije, Pakistana in Velike Britanije tako ali drugače podprli pravice palestinskega ljudstva.
Zastopnik SZ Malik je dejal, da je treba prenehati «z barantanji» in pristopiti, preko ženevske konference, k realističnemu reševanju problema na Bližnjem vzhodu, ki je sicer nerešljiv brez upoštevanja Palestincev.
Medtem pa je izraelski zastopnik v OZN sklical tiskovno konferenco in dejal, da sprejema Sadatov predlog, naj bi sklicali ženevsko konferenco brez PLO in nato o tem razpravljali.
Mc Govern v Vietnamu
HANOI, 15. — Vietnamski premier Pham Van Dong je sprejel ameriškega senatorja McGovema, ki se mudi na obisku v Vietnamu na čelu štiričlanske delegacije.
TRŽAŠKI DNEVNIK
RAZPRAVA 0 KULTURI V POKRAJINSKEM SVETU
Bistvena vloga slovenskih organizacij v kulturni dejavnosti v našem mestu
Predstavniki vseh strank, razen MSI, podprli zamisel o prireditvi konference o kulturni dejavnosti ■ Med razpravo je prišla do izraza tudi potreba po priznanju pravice do rabe slovenščine v izvoljenih svetih
j Po tridesetih letih svečan prenos posmrtnih ostankov žrtev Rižarne
Govorili bodo župan Spaccini, A. Bubnič, sen. G. Maris in posl. P. E. Taviani
renca, je Iskra poudaril potrebo po večji finančni pomoči iz javnih skladov slovenskemu gledališču in Glasbeni matici, na zaključku pa je dejal, da kultura ne more napredovati — niti italijanska, niti slovenska — dokler ne bodo, uveljavljene pravice Slovencev na našem območju. Razprava se je zaključila s posegom Devescovija (PSDI), nakar je predsednik Zanetti povzel zaključke razprave.
Z glasovi vseh strank ustavnega loka so nato odobrili resolucijo, ki v posebnem odstavku omenja tudi vprašanja Slovencev. Ta odstavek se glasi: «Pokrajinski svet poudarja, da pomeni globalna zaščita slovenske narodnostne skupnosti enega od odločujočih pogojev ne samo za vzpodbujanje kulturnega razvoja te komponente, ampak sploh za obravnavanje vprašanja kulture v Trstu.»
Predstavnik KPI Panizon je v kratki glasovalni izjavi napovedal, da bo njegova stranka glasovala za re-
Razprava o pripravah na konferenco o kulturnih dejavnostih v Trstu je bila osrednja točka sinočnje seje tržaškega pokrajinskega sveta.
Uvodno poročilo je podal predsednik Zanetti, ki je najprej naglasil, da je dokaj neobičajno, da neka javna uprava razpravlja o kulturi. Zanetti je tudi poudaril, da gre vsekakor za zelo pomembno dejavnost, za katero se morajo zavzeti vse javne u-stanove in s finančnimi sredstvi o-mogočiti primeren razvoj kulturnih dejavnosti.
V nadaljevanju je Zanetti dejal, da gre za zelo obširno vprašanje in je zato pokrajinska uprava sklenila, da bodo o tem razpravljali na širšem posvetovanju, na pokrajinski konferenci, na katero bodo povabili občine, gledališča, glasbene šole, u-niverzo in vse ostale kulturne dejavnike. Zanetti je tudi govoril o vlogi, ki jo morajo imeti v kulturnem življenju posamezni dejavniki, od knjižnic do muzejev, od univerze pa do šolskih izvoljenih organov, ki jih predvidevajo delegirani odloki. Še posebej je poudaril pomen, ki ga ima za tržaško kulturo dejavnost slovenske etnične skupnosti in obžaloval dejstvo, da doslej ni prišlo do dejanskega srečanja in medsebojnega spoznavanja obeh kultur.
Zanettijevemu poročilu je sledila izčrpna razprava, med katero so predstavniki vseh skupin, razen mi-sovcev, podprli zamisel o prireditvi konference. Prvi je v razpravo posegel predstavnik Slovenske skupnosti Brezigar, ki je poudaril, da mora kultura postati nova priložnost za srečanje med tu živečim prebivalstvom. Podčrtal je tudi važno vlogo slovenskih kulturnih krožkov, ki s svojim živahnim delovanjem po okoliških vaseh in v mestnem središču odigravajo vlogo posrednikov med prebivalstvom in osrednjimi organizacijami, kakršne so Stalno slovensko gledališče. Glasbena matica. Študijska knjižnica in druge. Brezigar je tudi obžaloval, da je bilo premalo storjenega za medsebojno spoznavanje slovenske in italijanske kulture in da so pobude na tem področju prišle doslej skoraj izključno iz slovenskih vrst. Predstavnik Slovenske skupnosti se je tudi dotaknil vprašanja uporabe slovenščine v izvoljenih svetih.
Carbone (PSI) je poudaril tudi politično vlogo, ki jo mora imeti kultura. Kot primer je navedel podatek s predlanskega referenduma o razporoki in ugotovil, da je bil odstotek volivcev, ki so se izrekli proti odpravi razporoke, mnogo višji v krajih, kjer je kultura bolj razvita. Pampanin (PLI) je med drugim omenil tudi vprašanje Stalnega slovenskega gledališča ter se zavzel za njegovo publicizacijo. Ester Pa-cor (KPI) je podčrtala tudi vlogo kulture slovenske narodnostne manjšine v naši pokrajini in obžalovala, da je v preteklih letih obveljala izolacija in diskriminacija, medtem ko se danes nekaj vendarle premika. Sedaj je treba ustvariti take razmere, v katerih bo možno ne le ohraniti tradicije, ampak tudi u-stvarjati novo slovensko kulturo. Za to pa je predvsem potrebno priznanje pravic manjšine.
Po posegu misovca Segariola, ki se je izrekel proti predlogu o prireditvi konference, in demokristjana Locchija, ki je govoril o funkcijah krajevnih ustanov v kulturni dejavnosti, je Iskra (KPI) o-bravnaval odnose med politiko in kulturo in ugotovil, da sta v Trstu obstajali dejansko dve kulturi: kultura proletariata in kultura nacionalističnih vodilnih slojev. Iskra je tudi poudaril pomen slovenske kulture, za razvoj katere pa je nujno, da se slovenski manjšini priznajo njene pravice. V tej zvezi je omenil vprašanje rabe slovenščine, ki bi jo morali uveljaviti tako v pokrajinskem svetu samem kot tudi v vseh ostalih izvoljenih organih.
Potem ko je obžaloval, da ni bilo izkoriščeno delo, ki ga je o kulturi opravila tržaška manjšinska konfe-
iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiHiiimiiiiiinmiuiumimiiiuiriiimwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'ifiiiiin
PREDKONGRESNO DELOVANJE SOCIALISTOV IN DEMOKRISTJANOV
solucijo, da ne bi razbila enotnosti strank ustavnega loka, pri tem pa je obžaloval, da se resolucija ne loteva konkretneje vprašanj slovenske manjšine in med drugim ne omenja vprašanja rabe slovenščine v izvoljenih svetih.
V NEDELJO OB 11. URI
TKB usposobljena za poslovanje s tujino
Z letošnjim januarjem je Tržaška kreditna banka končno dosegla status «banca agente», kar pome- «vittime della guerra ni, da je usposobljena za blagovno '•	■	-r'‘r-
in devizno poslovanje s tujino. To pooblastilo je slovenska banka dobila od Bance d’Italia.
Z omenjeno pridobitvijo, ki postavlja TKB na raven italijanskih denarnih zavodov, se bo pričelo za banko novo obdobje, saj bo odslej imela možnost uveljavitve v širšem poslovnem prostoru.
V nedeljo dopoldne, kot smo že poročali, bo v Rižarni edinem nacističnem taborišču v Italiji,, velika in zelo pomembn?. svečanost. Posmrtne ostanke žrtev Rižarne (pepel in ožgane kosti) bodo namreč položili v nišo, blizu kraja, kjer je od marca 1944 do konca aprila 1945 obratoval krematorij, ki so ga esesovski zločinci porušili tik pred svojim porazom. Pod ruševinami so občmski delavci našli tri vreče človeškega pepela in ožganih kosti, ki so jih decembra 1945 pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Malokdo je vedel za ta grob, na katerem je bila velika marmornata plošča z žaljivim napisom (samo v italijanščini) iz dobe Bartolijevega županovanja Ex pilatura di riso — 1943 - 1945» (Žrtve vojne — bivša luščilnica riža — 1943 -1945). še nekaj ožganih kosti so lanskega februarja našli karabinjerski potapljači na dnu morja pred čistilnico Esso nedaleč od Rižarne, v okviru sodne preiskave proti glavnim krivcem zločinov v Rižarni, proti katerim se bo začel proces pred tržaškim porotnim sodiščem 16. fe-
bruarja.	|v Furlaniji - Julijski krajini s po-
Po svečanem odprtju Rižarne ob 1 sebnim poudarkom na njeni zahtevi navzočnosti predsednika republike po globalni zaščiti in uveljavitvi je-
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
V OKVIRU BOJA ZA OBNOVITEV DELOVNE POGODBE
Kompaktna udeležba tržaških kovinarjev na včerajšnji stavki in manifestaciji
Na Goldonijevem trgu je večtisočglavi množici govoril član vsedržavnega vodstva FLM Sartori
Včerajšnji sprevod kovinarjev po mestnih ulicah.
(24. aprila 1975) je občinska uprava sprejela predlog združenja bivših internirancev ANED, naj bi posmrtne ostanke mučenikov Rižarne, tisto malo, kar niso esesovci utegnili v zadnjih dneh odmetati v morje in kar se je moglo po tridesetih letih najti na dnu morja, dostojno prenesli in pokopali v Rižarni. Nišo v zidu na notranjem dvorišču bo pokrivala cementna plošča z napisom v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in hebrejščini «Pepel žrtev».
Enajst malih žar bo izpostavljenih od 10. do 11. ure, ko se bo začela žalna svečanost, v tako imenovani «Dvorani križev» v pritličnem prostoru na notranjem dvorišču, naprej od celic. Verske obrede bodo o-pravili katoliški, pravoslavni in judovski duhovni. Nato bodo spregovorili tržaški župan Spaccini. Albin Bubnič v slovenščini, sen. Gianfranco Maris, podpredsednik vsedržavnega združenja internirancev ANED in posl. Paolo Emilio Tavia ni, predsednik združenja CVL.
Tržaška občina, ki organizira svečanost. prejema te dni prijave borčevskih organizacij, predstavnikov odporniškega gibanja, odlikovanih mest itd. Tako je napovedal svoj prihod tudi župan iz Cunea, predsednik združenja odlikovanih mest.
Gotovo se bodo udeležili svečanosti tudi predstavniki borčevskih organizacij iz Slovenije in Hrvaške.
Tržaška občinska uprava je o-bjavila razglas, s katerim vabi občinstvo na svečanost, s katero se zaključujejo proslave 30. obletnice osvoboditve. Posebnih vabil ne bodo razpošiljali.
Deželna delegacija Slovenske skupnosti na razgovorih v Bocnu
V ponedeljek, 12. januarja se je delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti iz Furlanije - Julijske krajine sestala z vodstvom Volksparteia, politične stranke južnih Tirolcev v Bocnu ter z njenim parlamentarnim zastopstvom. Namen srečanja je bil — je rečeno v sporočilu SS — vzpostaviti redne in stalne stike z zastopniki nemške manjšine v deželi Tridentinsko-Zgor-nje Poadižje, ki uživa danes najbolj ugoden položaj od vseh narodnih manjšin v Italiji.
Delegacijo je ha strankinem sedežu sprejel in pozdravil predsednik Volksparteia dr. Silvius Magnago s celotnim vodstvom. Prisotni so bili tudi njeni parlamentarci. Po medsebojni predstavitvi članov obeh delegacij je tajnik dr. Štoka prikazal splošen položaj slovenske manjšine
zika v vseh javnih odnosih.
Predstavniki Volksparteia so pozorno in z zanimanjem spremljali izvajanja predstavništva Slovenske skupnosti ter na osnovi prikazanih informacij o stanju slovenske manjšine izrazili pripravljenost poglobiti nadaljnje sodelovanje in izmenjavo izkušenj ter podpreti na ustreznih mestih naše pobude. V teku razgovorov je prišla do izraza pri obeh delegacijah — je rečeno v sporočilu Slov. skupnosti — nenadomestljiva vloga samostojnega političnega nastopa manjšin za učinkovito reševanje njihovih problemov.
Vodstvo Volksparteia je od svoje strani prikazalo bistvene pridobitve nemške manjšine v okviru tako imenovanega «paketa», katerega izvajanje je v polnem teku in nudi konkretne prijeme tudi za druge narodne manjšine.
Delegacijo Slovenske skupnosti iz dežele Furlanije - Julijske krajine so sestavljali: Drago Štoka, Andrej Bratuž, Rafko Dolhar, Damjan Paulin, Franc Mljač, Marjan Terpin, Alojz Tul, Gradimir Gradnik, Jožko Sirk in Simon Prešeren.
Gledališča
Teatro Stabile zaključilo svojo turnejo po Istri
Turneja tržaškega gledališča «Tea-I tro Stabile» z Goldonijevo komedijo «Sior Todero brontolone po Istri in Kvarnem se je zaključila z nastopom v občinskem gledališču v Kopru. Nastop tržaškega ansambla so povsod sprejemali z velikim zanimanjem, strokovna kritika in občinstvo pa nista stedila s priznanji. Razen članov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji so si predstave o-gledali tudi mnogi hrvaški in slovenski gledalci. V nekaterih mestih so prišli gledalci iz okolice s posebnimi avtobusi.
Jugoslovanski tisk in radiotelevizija sta gostovanju posvetila veliko pozornost. Televizija je gledališču in razgovorom z njegovim vodstvom in z igralci, posvetila kar dve oddaji.
Med gostovanjem je prišlo do številnih stikov s predstavniki oblasti in razgovor s predstavniki italijanske skupnosti. V Pulju je na čast gledališču priredil sprejem predsednik občinske skupščine, v Kopru pa je ansamblu priredil sprejem italijanski generalni konzul. Sprejema so se udeležili tudi predsednik koprske občinske skupščine ter drugi predstavniki javnega, političnega in kulturnega življenja. Ob tej priložnosti so predstavniki Teatra Stabile poklonili raznim predstavnikom oblasti nedavno izšlo knjigo «Teatro sloveno», ki jo je izdalo tržaško gledališče
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» DANES, 16. jan., ob 20. uri v Anhovem.
Balet gledališča Verdi
v Kulturnem domu
Gledališče «Verdi» prireja v okviru predstav za šole šest nastopov svojega baletnega ansambla, ki bodo v slovenskem Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. — 16., 17., 19., 20., 21., in 22. januarja z začetkom ob 11.30. Podobne predstave so doživele velik uspeh med šolsko mladino v drugih deželnih središčih. Program, ki ga je zasnoval koreograf Alberto Moro, in ki ga bo izvajal primemo okrepljen baletni zbor tržaškega opernega gledališča, bodo sestavljali plesni ritmi na glasbo Bacha, Johana Straussa in Čajkovskega (Capriccio italiano).
Vstop je prost z vabilom, ki ga je mogoče dobiti v tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931, Riva Tre novembre 1).
ROSSETTI
DANES, 16. jan., ob 20.30 Kafkov-Ripellinov «Proces». Cooperativa Teatro Mobile pod vodstvom Giulia Bo-settija.
AVDITORIJ
DANES, 16. januarja, ob 20.30: «Anatol» Arthurja Schnitzlerja.
VERDI
DANES ob 20. uri za red A v vseh prostorih, prva predstava Wag-nerjeve opere «Lohengrin» v italijanščini pod vodstvom dirigenta Giuseppa Patanèje. V glavnih vlogah bodo nastopili Lorenzo Caetani, Giuseppe Giacomini (protagonist), Maria Chiara, Silvano Carolli, Bianca Bernini, Antonio Salvadori. Scena iz gledališča Massimo v Palermu, režija Karl Heins Krahl. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Gaetano Riccitelli. njegova pomočnika Piero Maranzana in Gabriele Pisani. Vstopnice pri blagajni gledališča, tel. 31-948.
Tržaški kovinarji so se včeraj kompaktno pridružili štiriumi stavki delavcev javne in zasebne kovinarske industrije po vsej državi. Takšne udeležbe na stavki, ki je v Trstu trajala od 8.30 do 11.30, in na osrednji manifestaciji na Goldonijevem trgu si ni pričakovala niti krajevna sindikalna zveza, ki je stavko in manifestacijo organizirala. Številni delavci iz vseh večjih in manjših kovinarskih industrijskih obratov so se že ob 9. uri zbrali pred Lloydovo palačo ter odkorakali po glavnih mestnih ulicah med morjem transparentov in ob hrupnem ropotanju improviziranih bobnov proti Goldonijevem trgu. Večtisočglavi množici, v kateri je bilo tudi več delavcev drugih strok, uslužbencev ustanove INAM, ki so včeraj tudi stopili v protestno akcijo, ter študentov, je na trgu spregovoril član vsedržavnega sindikalnega vodstva kovinarjev FLM Franco Sartori.
Sartori je v bistvu poudaril, da se boj kovinarjev ne omejuje le na ožje vprašanje delovne pogodbe in ni usmerjen zgolj v protest proti neugodnemu poteku pogajanj z delodajalci in vladnimi organi, temveč da ta boj pogojuje tudi globoka zavest kovinarske stroke o sedanji resni gospodarski, politični in druž-
Sekcijske skupščine PSI potrdile enotnost stranke
Jutri pokrajinska skupščina za izvolitev delegatov na deželni kongres PSI - Rinaldijev zaključni poseg na «odprti konferenci» KD
Včeraj so se zaključile sekcijske predkongresne skupščine PSI, na katerih so razpravljali o enotni platformi za vsedržavni kongres ter jo odobrili. Izvolili so tudi več kot 60 sekcijskih delegatov, ki se bodo jutri na sedežu stranke v Ul. Mazzini zbrali na pokrajinski skupščini, da bi imenovali delegate na deželni kongres. Kot poroča tiskovni urad PSI, je razprava v sekcijah omogočila poglobljeno preučitev kongresnili tem, ki se tičejo izgradnje socialistične alternative in predlogov za izhod iz gospodarske krize.
Predkongresna faza na pokrajinski ravni pa se bo zaključila v nedeljo z javno manifestacijo v Avditoriju, na kateri bo govoril član CK PSI Giuseppe Tamburrano.
Včeraj pa so se začele sekcijske skupščine KD, ki bodo izvolile delegate za deželni kongres, na katerem bodo imenovali predstavnike Furlanije-Julijske krajine za vsedržavni kongres. Ta se bo začel, kot
je znano, 4. marca v Rimu.
Medtem pa se je v noči med sredo in četrtkom zaključila «odprta» pokrajinska konferenca KD, ki je dala priložnost za obširno razpravo o kongresni tematiki. V razpravo je poseglo kar 57 diskutantov, med katerimi so bili tudi številni nečlani KD. Konferenca se je končala z zaključnim posegom pokrajinskega tajnika KD Rinaldija, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi poteka in predvsem zaradi širine razprave, na kateri je prišla do izraza potreba po prenovitvi stranke v skladu z linijo, ki jo predlaga vsedržavni tajnik Zacca-gnini. Rinaldi je tudi poudaril, da so v KD vsi soglasni v zavračanju komunističnega predloga o «zgodovinskem kompromisu», da pa je potreb-
beni krizi, ki pretresa državo in v kateri je najbolj oškodovan prav delavski razred. Zraven pa zrela zavest o tem, kaj je treba ukreniti za premostitev te krize, tudi na osnovi predlogov sindikalnih organizacij.
Govornik je nato poudaril odklonilno stališče sindikatov do predčasnih volitev ter dejal, da je treba sedanjo politično krizo reševati ob sodelovanju vseh demokratičnih sil s premostitvijo še vedno živih predsodkov do določenih levičarskih strank.
Glede vprašanja delovne pogodbe je Sartori dejal, da dosedanji stiki z delodajalci niso privedli do zadovoljivih rezultatov, čeprav je ob teh stikih prišlo do izraza dejstvo, da so se odnosi med sindikati in delodajalci v marsičem spremenili. Predvsem se je ublažila polemika glede vloge sindikatov pri nadzorovanju naložb v podjetjih.
Sindikati namreč že dolgo zahtevajo to kontrolo z namenom, da bi se določene spremembe v podjetjih ne odvijale mimo vednosti delavstva ali celo v njihovo škodo, kot se marsikdaj dogaja in kar ima večkrat hude posledice predvsem za zaposlitveno raven.
Posebej se je Sartori dotaknil vprašanja sindikalne enotnosti. Opozoril je na nevarnost določenih tipov stavk, ki so lahko škodljive delavskemu gibanju, ter dejal, da je treba iskati stike in sodelovanje med vsemi delavskimi kategorijami. Ob tem je še enkrat naglasil, da se kovinarska stroka vztrajno poteguje za ustvarjanje najširše enotnosti, da ni korporativnega značaja in da je njen boj usmerjen k spreminjanju italijanske družbe.
Delegacija iz Slovenije gost deželne bezbolske zveze
Na povabilo deželne bezbolske zveze je včeraj obiskala Trst 18-članska delegacija profesorjev telesne kulture iz Kopra, Nove Gorice, Kanala in Tolmina. Goste sta sprejela Bruno Beneck, predsednik evropske in italijanske ter podpredsednik svetovne zveze, ter Enzo Divelli, predsednik deželne zveze. Slovenski profesorji telovadbe so si o-gledali novo igrišče pri Proseku ter poslopje, v katerem bo bezbol-ska šola, kamor bodo prihajali trenerji iz vzhodnih držav, še posebej pa iz Jugoslavije, da bi se podrobneje seznanili s tem v Italiji popularnim športom (Italija je lani postala evropski prvak). Ti stino soočenja s KPI. To soočenje pa ki pa nb jabnoieem neV SHRD THM
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiziiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....iiiiiiiiiiiiiuiiii|iiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
PREISKOVALNI SODNIK DR. SERBO PREDAL AKTE KAZENSKEMU SODIŠČU
Gradbenika Sergio in Claudio Cumin obtožena zaradi usada na Brandežiji
Popolna oprostitev arhitekta Maria Zerlala in župana Spaccinija - la sodno obravnavo se je prijavilo 7 zasebnih strank, med katerimi je tudi ustanova IACP
ne pomeni niti srečanja, niti mešanja vlog in funkcij, saj sta KD in KPI — kot je dejal Rinaldi, sklicujoč se na Zaccagninijeve besede — «naravno alternativni zaradi različnih ideoloških in političnih tradicij».
ki pa naj bi obenem služili za razširitev bezbola na Vzhodu.
Delegacija je nato obiskala še Ronke, kjer si je ogledala tekmo med mladinci tamkajšnje ekipe, ki igra v prvi italijanski
ije el ligi.
Preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo je zaključil preiskavo o usadu na Brandežiji pri Sv. Ivanu in predal sodne akte kazenskemu sodišču; čez nekaj mesecev se bo torej začela sodna razprava o dogodku, ki je bil več mesecev v središču pozornosti tržaške javnosti.
Gradbeno podjetje Cumin je leta 1971 zaprosilo za gradbeno dovoljenje za več stanovanjskih hiš na Brandežiji. Občina je to dovoljenje izdala in brata Sergio in Claudio Cumin sta začela z deli, ki pa sta jih morala prekiniti, ko so bile stavbe že skoraj dograjene, zaradi številnih zemeljskih usadov. Občina je tedaj odredila prekinitev del in dala podreti zgradbe. S tem pa se vsa zadeva ni zaključila, kajti usadi so povzročili precejšnjo škodo na bližnjih zgradbah, saj so morali iz nekaterih celo izseliti prebivalce. Za dalj časa so morali tudi prekiniti promet na odseku ceste Trst -Opčine, kasneje pa se je promet odvijal izmenično le po eni strani cestišča, še sedaj je promet na tistem mestu zelo otežkočen, ker je z zaprekami cestišče precej zoženo, obenem pa je hitrost omejena na 30 km na uro.
Dr. Serbo je moral v svoji preiskavi ugotoviti okoliščine, zaradi katerih je prišlo do usada. Splošno mnenje je namreč bilo, da bi bilo mogoče preprečiti ta usad in da so bile torej nove stavbe zgrajene ne da bi prej proučili geološko sestavo zemljišča. Obtoženci so bili štirje: lastnik podjetja Sergio Cumin, projektant in voditelj del Claudio Cumin, arh. Mario Zerial, ki je sodeloval pri tehničnem vodenju del, in župan Spaccini, ki je bil obtožen, da ni opravljal svoje dolžnosti, ker občina ni stalno nadzorovala gradbišča.
Preiskovalni sodnik v zaključkih preiskave ugotavlja, da sta Sergio in Claudio Cumin nosila precejšnje odgovornosti in ju je zato prijavil sodišču z obtožbo, da sta nenamerno povzročila zemeljski usad in poruše-nje zgradb. Do usada naj bi prišlo, pravi obtožnica, po krivdi obeh gradbenikov, ker sta ravnala neprevidno in nevešče s tem, da sta gradila na krušljivih tleh, da sta spremenila morfološko sestavo tal in s
tem, da sta sprevrgla geostatično i bomik za kmetijstvo. Na seji so ravnovesje. Obtožnica dodaja, da | sklenili, da bodo ponovno zahtevali sta pri tem predvidevala tako hude nujen odgovor na to vprašanje, ko-
SPD TABOR - Opčine
PREŽIHOV VORANC
SAMORASTNIKI
(dramatizirana novela)
Priredba:
Elza Antonac - Marko Sosič Scena:	Marko Oblak
Režija:	MARKO SOSIČ
Premiera DANES, 16. januarja, ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 18. januarja, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Razstava del Marka Oblaka.
DP SLOVENEC in mladina Krekovega doma
iz Boršta priredita jutri, 17. t.m. ob 20.30 in 18. t.m. ob 17. uri v dvorani šolskih sester kulturno prireditev ob priliki vaškega patrona.
Vabljeni!
Prosveta
PD Slavec — Ricmanje sklicuje danes, 16. t.m. ob 20. uri redni občni zbor, z običajnim dnevnim redom.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 23. januarja ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9 z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora:
2.	Obračun in predračun;
3.	Razno.
posledice. Zanimivo pa je, da je preiskovalni sodnik oprostil Mana Zerlala, ker dejanje ni kaznivo (Zerial namreč ni imel odločujoče besede pri gradnji, obenem pa ni geolog ampak le arhitekt), oprostil pa je tudi župana Spaccinija, ker ni bilo ugotovljeno nobenega kaznivega dejanja, ki bi ga bil lahko zagrešil. Gre torej za najširšo možno oprostitveno formulo, ki jo predvideva italijanski zakonik. Iz preiskave je dejansko razvidno, da je podjetje Cumin res prejelo gradbeno dovoljenje, ni pa najavilo začetka del, oziroma ga je najavilo šele poldrugo leto po dejanskem začetku del. Občina pa je dolžna nadzorovati vse gradnje, ki so bile predčasno najavljene. Ko sta se gradbenika Cumin zavedla, da postaja stanje zelo kritično, sta predložila občinski u-pravi osnutek variante, načrta, ki ga je odobrila gradbena komisija, župan pa ga ni podpisal. Spaccini ni torej naredil ničesar, kar bi lahko terjalo kazenski postopek proti njemu.
Razprava, ki se bo predvidoma začela čez nekaj mesecev, bo vsekakor zanimiva, saj bo moralo sodišče med drugim določati tudi o škodi, ki naj bi jo podjetje Cumin povrnilo lastnikom bližnjih hiš. V svoj-stvu zasebnih strank se je namreč prijavilo že 7 lastnikov hiš, med katerimi Ustanova za ljudske gradnje IACP. Sedaj, po oprostitvi Spaccinija, lahko pričakujemo, da se bo tudi tržaška občina prijavila kot zasebna stranka, saj je z usadom na Brandežiji utrpela veliko škodo.
Dežela odobrila načrt za zadružno mlekarno
Te dni se je sestalo vodstvo Kraške zardužne mlekarne. Predsednik Guštin je na seji sporočil, da je deželni odbor končno odobril načrt za uresničitev zadružne mlekarne, ni pa še nakazal ustreznih finančnih sredstev. O tem vprašanju se bo moral izreči v kratkem deželni od-
likor bi pa do njega ne prišlo v doglednem času, bodo zahtevo po finansiranju te pomembne pobude na tržaškem Krasu podprle z enotnim nastopom vse zadružne organizacije z našega področja.
Danes seja odbora za razvoj pristanišča
Danes se bo prvič v tem letu sestal Odbor za študij in razvoj prometa ter tržaškega pristanišča. Odbor sestavljajo predstavniki Assicurazioni Generali ter Lloyd Adriatica za zavarovalni sektor. Tovarne velikih motorjev, tvrdk Haus-brandt, Stock, Vatta in Veneziani Zonca za industrijo in trgovino, Co-sulich. Tržaški Lloyd, Martinolich, Tripcovich in Tripcovich & C. za pomorski sektor in Billitz, Parisi in Tergeste za špediterje. Kot stalni izvedenci so v odboru rag. D’Agnolo, prof. Bartole, dr. Favaretto, Geppi in dr. Sardo.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
) Dl TRIESTE (NA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	687,50
Funt šterling	1391,-
Švicarski frank	263,40
Francoski frank	153,25
Nemška marka	263.—
Avstrijski šiling	37,30
Dinar: debeli	35.—
drobni	35.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 16. januarja TOMISLAV
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. — Dolžina dneva 9.05. — Luna yzide ob 16.25 in zatone ob 6.40.
Jutri, SOBOTA, 17. januarja ANTON
VREME včeraj: Najvišja temperatura 6,4 stopinje, najnižja 5,2 stopinje, ob 19. uri 5,2 stopinje, zračni pritisk 1016,3 raste, vlaga 96-odst, veter 3 km jugo-zahodnik, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,2.
ROJSTV A IN SMRTI
Dne 14. januarja 1976 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 71-letni Augusto Kobal,	60-letni	Giovanni	Ciccarelli,
8 mesecev star Marco Polonia. 73-letni Carlo Scala, 87-letni Antonio Grebel, 70-letni Ermenegildo Bassa-nese,	91-letni	Pietro Moscheni,	82-
letna	Eugenia	Camiato,	38-letni	Al-
fredo Kralj, 68-letni Mario Paren-tin,	82-letna	Vittoria	Paviot	vd.
Ascquini, 100-letna Teresa Bresa vd. Pavese.
Mignon 16.00—22 15 «Mean Streets -Domenica in chiesa, lunedì all’in-femo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Rio zona morte» (1957), režija Nelson Pereira dos Santos.
Ariston 16.30 «Il fratello». Barvni film, v glavni vlogi igra Riccardo Cucciolla.
Grattacielo 16.00 «L'anatra all'arancia». Igrajo M. Vitti, U. Tognazzi in B. Bouchet. Barvni film.
Fenice 15.00—22.15 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Excelsior 15.00, 17.20, 19.40, 22.15 «n vento e il leone». Igrata Sean Con-nery in Candice Bergen.
Nazionale 15.15—22.30 «Lo squalo». Barvni film za vse.
Eden 16.00 «L’infermiera». Barvni film. Igrata Ursula Andress in Duilio Del Prete. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Emanuelle nera». Igrajo Karin Schubert, A. Infanti in Isabella Marchal. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Amici miei». Barvni film, igrata U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «L'importante è amare», Romy Schneider. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Profondo rosso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.30 «Profezia di un delitto». Barvni film. Igrata: Franco Nero in Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Voglie pazze, desideri, notti di piaceri». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «L’insoddisfatta». Barvni
. filili. Ig^a. Patrice Cuny. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film. Siedi barvna risanka «Buon compleanno Paperino».
Vittorio Veneto 16.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film. Igrata G. Giannini in C. Deneuve.
Abbazia 16.00—22.00 «Il ritorno di Ringo». Barvni western film. Igra Giuliano Gemma.
Astra 16.30 «II falso traditore». Barvni film, v katerem igrata William Holden in Lily Palmer.
Radio 16.00 «Troppo rischio per un uomo solo». Barvni film. Igra Giuliano Gemma.
Volta (Milje) 17.00 «Non si sevizia un paperino». Barvni film. Igrajo Flo-rinda Bolkan, Barbara Bouchet in Thomas Milian. Prepovedan mladini pod 18. letom.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina - All’Igea, Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Pietro 2.
nočna služba lekarn
(Od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV
Mortin Petelin - N«br«fi«a las -Tai.aoa-AO-7
m
Tržaški partizanski pevski zbor
ima danes, 16. januarja, ob 20.30 skupno vajo z zborom in orkestrom. Vsi pevci in orkestraši, ki še niso naročili slik s sprejema na Brdu, so naprošeni, da pridejo dve uri pred pričetkom vaje in da se zglasijo pri tovarišu Sergiju Dalmassu.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Alfreda Kralja darujeta Sonja Kozina in Olga Danieli 3.000 lir za pevsko društvo iz Trebč in 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Pepija Pavlice daruje Silvana Malalan 3000 lir za Glasbeno matico.
Komunisti sekcije KPI Zcrko Kralj iz Trebč, ganjeni cb žalostni in prerani izgubi tovariša Alfreda Kralja, izrekajo materi, očetu in svojcem iskreno sožalje.
PD in pevski zbor Primorec iz Trebč izrekata svojcem ob bridki izgubi dragega Alfreda, iskreno sožalje.
Dne 14. januarja je preminil naš dragi
ALFREDO CARLI
Pogreb bo jutri, 17. januarja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah.
Posebna zahvala g. zdravnikom in osebju medicinske univerzitetne klinike za njihov trud.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žalostno vest sporočajo: mama in oče, brata Bogdan in Aldo z ženo Eldo, nečakinja Elena, nečak Stefano ter sorodniki
Tret, Trebče, 16. januarja 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
GORIŠKI DNEVNIK
/ VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
V Tržiču bo vzrastla tovarna za proizvodnjo vitamina C
Odslej samo en nadomestni odbornik v deželni vladi - Kmečka zveza opravlja pomembno nalogo - Odbornik Stoppar o problemih industrije in ladjedelstva
Včeraj dopoldne se je ponovno sestal deželni svet. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonu, ki ga je pred kratkim sprejela pristojna komisija in ki določa zmanjšanje števila nadomestnih odbornikov v novi deželni vladi s štirih na enega samega. Po zagotovilih poročevalca Ginaldija (KD) in predsednika deželnega odbora Comellija predstavlja krčenje števila odbornikov prvi korak k postopnemu poenostavljanju dela deželne vlade in hkrati tudi k smotrnejši porazdelitvi nalog v okviru deželnega odbora, nikakor pa ne morebitne odprave določenih mest v odboru po odstopu dveh odbornikov socialistične stranke.
V razpravo so posegli svetovalci Berteli (PLI), Colli (KPI), Zanfa-gnini (PSI), Lonza (PSDI) in Ribez-zi (KD), nakar je sledilo glasovanje o posameznih členih in o zakonu v celoti. Ta je bil sprejet z večino glasov: proti so glasovali le predstavniki KPI, socialisti in predstavnica Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
Še pred tem je deželni svet obravnaval vrsto vprašanj pretežno gospodarske narave. Odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je med drugim odgovoril na vprašanje svetovalca Lonze o nadaljnji podpori deželne uprave za dejavnost Kmečke zveze. Deželno odborništvo za kmetijstvo — je dejal Del Gobbo — se zaveda Pomena vloge, ki jo Kmečka zveza opravlja v prid razvoju lokalnega kmetijstva in podpira že vrsto let njeno delovanje z določenimi prispevki. Prav tako se bo tudi v prihodnje zavzemala za to, da bo Kmečka zveza deležna podpore Deželne ustanove za razvoj kmetijstva in drugih iavnih ustanov.
Sledil je odgovor odbornika za industrijo in trgovino N. Stopperja na Vprašanje liberalcev Traunerja in Bertolija, socialista Devetaga in komunista Zorzenona v zvezi z načrti za razmah industrijskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Vprašanje se je konkretno nanašalo na Pomoč, ki jo industrijski ustroj naše dežele lahko pričakuje od države v okviru olajšav, ki jih določajo zakoni štev. 1470, štev. 464 in štev. 623. Stopper je naglasil, da je deželna uprava svoj čas nastopila pri Pristojnem medministrskem odboru, ta pa je pristal na predlog, da bi m skladov po omenjenih zakonih države podprla družbo SIRT v Trstu, družbo «Bustese Industrie Riunite» m Gorice in nekatere obrate v videmski in pordenonski pokrajini. S tem bo mogoče zagotoviti nadaljnjo redno zaposlitev okrog 2.500 delavcev.
Poleg tega — je nadaljeval Stop-^>€r.T Podpira deželna uprava razvoj industrije tudi s prispevki iz rastnih sredstev, in sicer na podlagi številnih zakonov, prek deželnih finančnih družb Friulie in Friulie-Lis in prek Krožnega sklada za gospodarske pobude, katerega delokrog je bil pred kratkim razširjen da celotno deželno ozemlje.
Pred parlamentom v Rimu je prav v tem času zakonski osnutek, ki nakazuje krožnemu skladu izreden Prispevek 90 milijard lir. Nakazilo F namensko, v smislu da je že do-mčeno, kako ga bodo _ uporabili, ^hlad bo namreč finančno podprl P°budo mednarodna gospodarske or-ganizacije Roche, ki ima svoj glavni !fdež v Baslu in ki bo postavila v
ržiču tovarno za pridobivanje vita-??na C. Gradnja tovarne bo trajala
lri leta, ustrezna naložba pa bo znašala 130 milijard Kr. Lokalno gospodarstvo si od te pobude lahko o sta predvsem okrog 15 milijonov delovnih ur za postavitev nove to-Varne, nato pa zaposlitev okrog 400 ‘Judi. Približno 90 odst. pridobljene-ga vitamina bo tovarna izvažala, ta-
0 da bo čisti devizni priliv dose-
leto 0kr°g 50 milij°nov dolariev na
Odbornik Stopper je odgovoril tudi
a vprašanje skupine komunističnih letovalcev v zvezi z nadaljnjim
azvojem ladjedelstva v naši deželi, edavni sklep osrednje vlade — j® dejal odbornik — da zagotovi z nakazilom 1000 milijard lir gradnjo določenega števila vojnih ladij, bo ugodno vplival tudi na ladjedelstvo .,Sega področja, saj bodo v trži-j, ern obratu Italcantieri za dalj ča-_ zagotovljene gradnje novih pod-mie. Poleg tega bo ladjedelnica srea ■ vrs^° naročil tudi v okviru ednjeročnega načrta za preosno-trgovskega ladjevja Finmare. Trše 10 pbrat lahko trdno računa — je pristavil odbornik — na ustrezno Poštenost za okrog 38 mesecev. ar zadeva Tržaški arzenal - Sv. via 0 pa. j® v načrtih Finmare pred-tePena njegova nadaljnja prilagodi-z a Zahtevam sodobnega pomorstva srJi uraditvij° zidanega doka in po-oaobitvijo drugih naprav. Končno v atm - ladjedelnico «Alto Adriatico» da v --h odPira konkretna možnost,
;a j J/ poverili gradnjo vsaj enega jJP.oč trajektov, ki jih namerava Trassi Lloyd okrog leta 1978 posta-i.11 Tna redne proge z vzhodno oba-o Jadranskega morja.
Razprava med sindikati in javnimi upravitelji o ljudskih gradnjah
predsednik tržaške pokrajine Za-etti in predstavniki vseh občin na ržaškem so se spet sestali na pokrajinskem sedežu s sindikalnimi Predstavniki. Tokratno srečanje je ho posvečeno vprašanjem ljudskih gradenj. Predstavniki Avtonomne u-tanove za ljudska stanovanja so Poročali o sedanjem položaju na
tem področju. Trenutno je vloženih okrog 6 tisoč _ prošenj za ljudska stanovanja, načrt ustanove pa predvideva izgradnjo 2 tisoč novih stanovanj v teku petih let ter preureditev nekaterih starih poslopij. Razlika med povpraševanjem in perspektivnimi možnostmi je torej o-čitna. Od tu ugotovitev, da je treba zagotoviti finančna sredstva za gradnjo vsaj še tisoč stanovanj. V ta namen je na včerajšnjem srečanju izšlo mnenje, da mora deželna uprava poskrbeti za podroben statistični pregled stvarnih potreb.
Sindikati proti razpremi «Augustus» in «Africa»
Če se načrt za preosnovo ladjevja Finmare ne bo uresničeval po predvidenih smernicah, se bodo pomorščaki odločno uprli izločitvi potniških ladij «Augustus» in «Africa» iz prometa (za prvo ladjo je bil za datum razprave določen 16., za drugo pa 27. januar). Vest je objavila genovska sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL, ki v ustreznem poročilu opozarja na nevarnost, da bi vladna kriza ne zavlekla napovedane
zamenjave potniških z najetimi tovornimi ladjami. Po nedavnem dogovoru med sindikati pomorščakov in vlado naj bi namreč minister za trgovinsko mornarico podpisal do 13. decembra dovoljenje za najetje deset tovornih ladij in trajektov. Te naj bi plule v sklopu Finmare do trenutka, ko bodo ladjedelnice izročile nove naročene tovorne enote.
Videmski ANPI o vladni krizi
Videmsko pokrajinsko tajništvo ANPI je na svoji zadnji seji izrazilo zaskrbljenost zaradi političnega položaja v državi po odprtju vladne krize in zaradi čedalje hujše gospodarske krize, ki ogroža zaposlovanje in življenjske razmere de lavcev. Videmski ANPI opozarja na nevarnost, ki preti splošnemu razvoju države zaradi možnosti prevratniških in protiljudskih poskusov. Partizansko združenje poziva vse demokratične sile in vse antifašiste k največji budnosti ter se zavzema za čim prejšnjo rešitev krize, ki naj prepreči že drugi zaporedni predčasni razpust parlamenta.
AKCIJA, KAKRŠNO VIDIMO LE Nfl FILMSKIH PLATNIH
Dramatična aretacija tatu s streljanjem sredi noči
31-letni Gabriele Carli je z desko napadel policista, nato pa zbežal
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj ponoči aretirali mladega tatu na izredno razgiban način, kakršnega vidimo običajno v ameriških filmih, je pa za tržaške mestne ulice dokaj nenavaden. V sredo okoli 22. ure, je nekdo tele-forniral na policijo in povedal, da je slišal sumljiv ropot v pisarni podjetja Federico Marsich v Ul. Industria 38. Na kraj se je nemudoma podala pohcijska obhodnica, ki je ugotovila, da je pisarna v neki baraki na ograjenem gradbišču. Dva agenta sta preplezala o-grajo in se približala vratom pisarne, kjer sta opazila, da so neznanci z velikim kladivom, ki je bi-Id prislonjeno k štShi,'~zb71i~kiyučav-nico. V notranjosti je bila prižgana luč in eden od dveh agentov se je podal na zadnjo stran barake, da bi prijela tatu med dva ognja. Bilo pa je že prepozno, saj je a-gent ugledal nekega moškega, ki je s pisalnim strojem v rokah skočil skozi okno in izginil v temo. Stekel je za njim in mu velel, naj se u-stavi. Tat pa je odložil pisalni stroj za neki grm, zgrabil desko in z njo navalil na policaja. Ta je bil tako izkušen, da je napadalca razorožil; tat jo je ucvrl, policaj pa za njim. Ponovno mu je velel, naj se ustavi, ker pa tega ni dosegel je s samokresom petkrat ustrelil v zrak. Streli so privabili na kraj stražnika, ki je stal pri predniih vratih in začel se je lov po gradbišču, ki je trajal kakih 10 minut; končno sta tako agenta prijela in aretirala tatu.
Mladeniča so najprej prepeljali na kvesturo in ugotovili, da gre za 31-letnega Gabrieleja Carlija iz Ul. Broletto. Carli je priznal, da je ukradel pisalni stroj in nekaj drugih pisarniških potrebščin, ki jih je nameraval prodati v Jugoslaviji. Dejal je tudi, da je delal sam. Po kratkem zasliševanju so ga prepeljali v koronejske zapore in ga prijavili sodišču; sprva so ga prijavili zaradi tatvine, upora javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb, kasneje pa so vsa ta kazniva dejanja združili in Carla prijavili zaradi ropa.
0 Kot je napisano v zadnji številki Uradnega vestnika Furlanije-Julijske krajine, je bilo iz ustreznega deželnega registra izbrisanih dvajset zadrug, vpisanih pa novih sedem. Med zbrisanimi družbami so tudi «Skala» iz devinsko-nabrežinske občine, «Aurora» iz Gradeža, «Nicoletta» iz Tržiča in pa «Isontina per la zootecnica e la lavorazione di latte» iz Ronk. Med novimi vpisanimi zadrugami pa je «Cooperative edili Trissino» iz Trsta.
jeseni v našem mestu
Posvet o zavarovalstvu v kontejnerskem prometu
Družba Trieste - Consult bo organizirala prihodnje jeseni v Trstu posebno strokovno posvetovanje o zavarovalstvu na Podbočju kontejner-Ikega prometa. Sodelovale bodo naj-
večfe zavarovalnice iz našega me-
darstva iz Zenev • P Dredštav-
do med drugimi "“ ^varova nice niki znane londonske zavarovalnice
ti j- innonske zavarovalnice «Lloyd s», jaP?^ družbe «Arab
International
“iVeast„“A. »«Kf
kovnjakov iz vsega sveta'
NalaiailTiTtlpa»^
razpisala natečaj za tri štipendije po 150 tisoč lir za dijake, ki bivajo v tržaški pokrajini in ki obiskujejo vsaj drugi razred znanstvenih li-eejev, trgovskih ali profesionalnih zavodov, učiteljišča ali navtične šole.
Rok za predstavitev vprašanj zapade 21. februarja. Podrobnejše informacije daje socialna služba ECA v Ul. Pascoli 31 vsak dan ob 8. do 13. ure.
VZNEMIRLJIVA VEST IZ GORIŠKEGA ŽUPANSTVA
Slovensko srednjo šolo hočejo izriniti iz mesta v periferijo
Šola «Ivan Trinko» naj bi se preselila iz Ulice Randaccio v semenišče v Ulico Alviano - Kaj bi bilo s konzorcialnim šolskim centrom v južnem delu mesta ?
Kritika natečaja,., i......
Tržaške hranilnice
Sindikalne sekcije bančnih uradnikov, včlanjene v CGIL in CISL, so včeraj objavile svoje stališče v zvezi z natečajem za zaposlitev petnajstih uradnikov, ki ga je razpisala Tržaška hranilnica. Glavni pomislek sindikatov zadeva tisti člen natečaja, ki določa za kandidate pogoj opravljenih vojaških služnosti. S tem praktično onemogoča večini diplomirancev, da bi se zaposlili pred določeno dobo in so zato med pričakovanjem vpoklica pod orožje praktično brezposelni. Drugi restriktivni pogoj je, da lahko sodelujejo na natečaju le tisti, ki so dopolnili dvajseto leto starosti. Obenem pa se natečaja lahko udeležijo le tisti, ki so se izšolali na trgovskih zavodih ali na šolah za pro-gramatorje in izvedence za upravne posle. Sindikati pa zahtevajo, da se priznajo vse tiste višje srednje šole, ki odpirajo možnost nadaljevanja šolanja na univerzi.
Konec aprila v Benetkah
Tridnevna konferenca o jadranskih lukah
V času od 28. do 30. aprila bo v Benetkah tridnevna konferenca o jadranskih lukah, ki se je bodo u-deležili tudi predstavniki jugoslovanskih pristanišč. Glavno poročilo o «pristaniščih kot inštrumentih za gospodarski :n družbeni napredek» bo podal beneški župan, po štiri spremna poročila pa bosta nato podali italijansko in jugoslovansko odposlanstvo. Poseben poudarek bodo na konferenci posvetili vprašanju sodelovanja med lukami, skupnim naporom za boj proti onesnaženju morja in prizadevanjem za skupno izkoriščanje konjunkturnega momenta, ki ga predstavlja ponovno odprtje Sueškega prekopa.
V teku je vplačevanje davkov na oglase
Tržaška občina obvešča, da bo 30. januarja zapadel rok za vplačilo davkov na oglase za preteklo leto. Zainteresirani se lahko zglasijo v uradih AGIAP na Nabrežju Sauro 10/E od 9. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30 (ob sobotah samo dopoldne), lahko pa plačajo davek s poštno položnico na tekočem poštnem računu 11/10688. Zraven morajo navesti naslov urada AGIAP.
Vprašanje šolskih stavb za slovenske šole v Gorici je še vedno, kot že dolga leta, odprto. Medtem ko se zdi, da se je nekaj pričelo obračati na bolje za stavbe, ki jih bo občina zgradila v Ulici Campi, torej v severnem delu mesta (tu bodo vrtec s tremi sobami, pet-razredna osnovna šola in trgovska šola), je z drugimi šolami vse po starem. V stavbi v Ulici Randaccio je položaj enak kot ob začetku šolskega leta, ko so vse komponente slovenskega šolstva priredile protestno stavko. Klet, ki je služila za telovadnico, ni uporabna, v zgornjih nadstropjih pa so le zavarovali nekaj metrov zunanje električne žice, o prepleskanju prostorov ni govora. Pouk se vrši tako kot prej, razen telovadnega, in dekleta ter fantje morajo tudi v tem mrazu telovaditi na dvorišču, seveda če vreme to dopušča. Občinska uprava, ki je za tc zadolžena, ni poskrbela telovadnice za potrebe te naše šole.
Vemo pa, da iščejo občinski funkcionarji in pristojni odborniki drugačne rešitve. Župan je že ob priliki stavke delegaciji šolnikov, dijakov, staršev in političnih predstavnikov povedal, da bi morala občina zahtevati od lastnika, naj on popravi stavbo ali pa da se mu stroški odbijejo pn plačilu najemnine. Tako bi bilo tudi prav, vendarle pa moramo ugotoviti, da uporabljajo na občini, ko to zahtevajo, dvojno mero. Brali smo, da so na zadnji lanski seji občinskega sveta svetovalci večinskih in nekaterih opozicijskih strank (vzdržali so se socialisti, komunisti in liberalec) odobrili 7-milijonski izdatek za popravila zasebne stavbe v Ulici Brigata Pavia, ki je last nun, ko jo je občina vzela v najem za šolske potrebe. Zakaj je torej tu občina plačala popravljalna dela, v Ulici Randaccio pa zahteva, da prevzame breme zasebnik?
Zaradi teh napovedanih težav pri popravljanju se nekateri ljudje na občini zavzemajo za to, da bi vzeli v najem stavbo nekdanjega semenišča v Ulici Alviano. V tej stavbi naj bi namestili celotno slovensko nižjo srednjo šolo «Ivan Trinko» in tečaj za otroške vrtnarice, ki deluje v sklopu učiteljišča «Simon Gregorčič». V tej stavbi naj bi bilo dovolj učilnic, telovadnica in tudi igrišča na prostem. Baje so občinski funkcionarji že povabili na o-gled: ravnatelje, niso pa, in s tem izpričali svojo zastarelo birokratsko miselnost, obvestili demokratično iz-•yojjenih .šolskih "svetov. O tem
vprašanju se že- 'dalj časa vodijo pogajanja med občino in škofijo
in na zadnji seji upraviteljev škofije je bilo o tem tudi govora. Škofija pa zahteva za to svojo stavbo zelo visoko najemnino, istočasno zahteva tudi, da bi občina sama, na svoje stroške, popravila stavbo. E-nako kot pri nunah v Ulici Brigata Pavia. Obveščeni smo tudi, da se nekateri na občini protivijo visoki najemnini, ki da je, kot v že omenjenem primeru Ulice Brigata Pavia, skoro oderuška.
Morda bi bili s tako rešitvijo, če bi bila začasnega značaja, tudi zadovoljni. Ne zanima nas, ali je stavba občinska, zasebna ali cerkvena. Zanima nas dejstvo, da bi prišlo, v primeru ko bi se to izvedlo, do izrinjenja slovenske srednje šole iz mestnega središča (že šole v Ulici Campi bodo odmaknjene) in da bi se s tem naredil očiten korak nazaj v popolnem nasprotju s težnjo dr. Antona Gregorčiča in drugih slovenskih veljakov, ki so hoteli v letih pred prvo svetovno vojno zgraditi slovenske šole v mestu, da bi vsem pokazali, da tu živimo in obstajamo. S presenetljivo nižje srednje šole «Ivan Trinko» iz Ulice Randaccio v Ulico Alviano bi zadali smrtni udarec zahtevi po drugem slovenskem šolskem središču v južnem delu mesta, sčasoma bi preselili tudi ljudsko šolo in vrtec, ki so ju naši starši s tolikim trudom ohranili pred desetimi leti pri življenju in seveda bi preselitev škodila razvoju teh dveh šol. Po vodi bi šla tudi pobuda treh slovenskih občin, da z goriško občino in s pokrajinsko upravo ustanovijo konzorcij za gradnjo skupne nižje srednje šole.
Vesti, ki smo jih zgoraj objavili, so za nas vznemirljive. Zato bi bilo prav, da bi se vsa slovenska javnost o njih izrekla in z naše strani poudarjamo mnenje, da je treba nižjo srednjo šolo in tudi nekatere druge slovenske šole ohraniti v južnem delu mesta. Tu je treba najti prostor za gradnjo novih šolskih poslopij za naše šole. Občina ima v rokah zakonske adute, da si tako zemljišče zagotovi.
Goriška KD ustanovila konzulto za zdravstvo
Goriška krščanska demokracija je ustanovila konzulto za zdravstvena vprašan ja,a ki' bb delovala kot posvetovalni organ pokrajinskega odbora stranke. Konzulto je umestil pokrajinski tajnik Bruno Longo ob sodelovanju Marina Pianija,-ki odgovarja za zdravstvo, koordinator v limiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiumimiiiiimmtmiiiimiiimiiinmmiiiiitiiiiiuiiiiiiiimiiuuiiiiiiimia
NA SESTANKU ŠOLSKIH PREDSTAVNIKOV
Ustanavljanje tehničnega odbora za športno dejavnost na šolah
Oblikuje se zamisel o ustanovitvi enotnega tehničnega odbora za vse slovenske srednje šole v Gorici
Vodstvo Neodvisne ustanove za industrijsko cono v Trstu obvešča javnost, da je tobačna tovarna s sedežem v Ul. Malaspina 20 razpisala javni natečaj za zasedbo 12 mest specializiranega in 80 mest nekvalificiranega delavca: pri nekvalificiranih delavcih pridejo v poštev samo moški. Rok za predložitev prošenj zapade 22. januarja. Besedilo ■'■«■cv	razpisa je na voljo občinstvu na
Ticfan^ , r Grego. F. Ziliotto e, oglasni deski tobačne tovarne in v Riu£ ?e za ^sko leto 1975/761 tajništvu EZIT, Trst, Ul. Caboto 14.
Prejšnji večer so se v Gorici sestali ravnatelji slovenskih srednjih šol, predsedniki zavednih svetov, profesorji telovadbe na slovenskih srednjih šolah in zastopniki dijakov ter se pogovarjali o pospeševanju športne dejavnosti na šolah. Za razvijanje te dejavnosti so pristojni zavodni sveti, in sicer vsak zavodni svet za svojo šolo. Ker pa število dijakov na posameznih šolah ne dovoljuje izbire in ne zagotavlja zadostne kakovosti, so bili udeleženci sestanka mnenja, da bi ekipe za gojenje atletike, košarka, odbojke in drugih športnih panog sestavljali z vključevanjem dijakov iz vseh slovenskih srednjih šol in tako zagotovili zadostno kakovost.
Sestanek, ki je bil na liceju, je bil posvetovalnega značaja. Služil je kot priprava na sestanke zavednih svetov, ki bodo o tem vprašanju zavzeli svoje stališče. Na podlagi poteka pripravljalnega sestanka je lahko pričakovati, da se bodo tudi zavodni sveti opredelili za sestavo enotnih ekip iz dijakov vseh šol, ki naj bi jih vodil enoten tehnični odbor. Sodijo, da bi morali zavodni sveti v teku enega meseca imenovati svoje predstavnike v tehnični odbor, ki bi kasneje vodil vso športno dejavnost na šolah.
Prav gotovo je športna dejavnost na šolah pomembna za pravilen razvoj mladine, vendar šolniki poudarjajo, da je vsaka takšna dejavnost lahko samo dopolnilo, ki ne sme zamegliti dijakom njihovega osnovnega cilja, ki je učenje in pridobivanje znanja. Žal se opaža padec zanimanja dijakov za šolsko delo, kar kažejo vedno slabši učni uspehi. Ta pojav zaskrbljuje šolnike, prav pa bi bilo, če bi se nad njim zamislili tudi starši in dijaki sami, S slabim znanjem se bo mladina slabo prebijala skozi življenje, zlasti sedaj, ko postaja njeno zaposlovanje vedno bolj težavno.
Tečaj za bolničarje v psihiatrični bolnišnici
Goriška pokrajinska uprava priredi šestmesečni tečaj za dosego diplome bolničarja v psihiatrični bolnišnici. Tečaj se bo pričel 1. februarja. Lahko se vpišejo in prisostvujejo predavanjem tudi ljudje, ki niso zaposleni v psihiatrični bolnišnici, ki so izpolnili 21. leto in ki imajo diplomo nižje srednje šole. Vpisovanje v uradu za osebje pri pokrajinski upravi na Korzu Italia
55, kjer je mogoče dobiti tudi vsa potrebna pojasnila.
Nove pokojnine INPS
Ob izplačilu prvega obroka pokojnine v tem letu bodo izplačali tudi povišek na podlagi premične lestvice, ki jo uvaja zakon št. 160 z dne 3. junija. INPS sporoča, da bodo poviške prejeli upokojenci, ki so bili obvezno zavarovani kot delojemalci ali samostojni delavci in tisti, ki prejemajo socialne pokojnine.
Po novem bo za prve znašala najmanjša pokojnina 66.900 lir, oziroma 46.800 za tiste, ki prejemajo socialno pokojnino.
Upokojencem bodo poslali novo potrdilo o upokojitvi, ki ga bodo morali izročiti delodajalcu, če so se ponovno zaposlili, zaradi odtegljajev.
konzulti pa je dr. Bruno Gregorig, strokovnjak za zdrvstvena vprašanja v KD, ki je na sestanku podal programsko poročilo.
Člani konzulte so zastopniki zdravnikov in zdravstvenih delavcev, u-pravitelji bolnišnic, predstavniki krajevnih ustanov ter funkcionarji zavarovalnih bolniških zavodov. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri so opredelili stališče do vseh poglavitnih zdravstvenih vprašanj, ter bodo svoje stališče sporočili pokrajinskemu in deželnemu vodstvu stranke ter odgovornim za zdravstvo v krajevnih ustanovah.
Na sestanku so obsežno govorili o polni zaposlitvi zdravnikov v bolnišnicah, ki je v tem trenutku na področju zdravstva zelo aktualno vprašanje ter bodo o njem razpravljali na deželni ravni, da bi našli takšne rešitve, ki bi izboljšale bolniško oskrbo.
Na sestanku so nadalje govorili o ustanavljanju zdravstvenega konzorcija, ki bo nova demokratična pridobitev, o prenosu pristojnosti z države na deželo in na krajevne u-stanove ter na konzorcij. Pogovorili so se o ukinitvi ustanove za posvetovanje z materami (ONMI) ter o pristojnosti konzorcija za vodenje središč za boj proti mamilom, družinskih posvetovalnic itd.
NA POBUDO POKRAJINSKEGA ODBORA VZPI-ANPI
Prihodnjo nedeljo v Gradišču srečanje partizank in aktivistk
Podeljene bodo spominske listine - Udeležba predstavnic jugoslovanskega osvobodilnega gibanja - Nastopil bo pevski zbor «Jezero»
Prihodnjo nedeljo, 25. januarja vsedržavnega vodstva VZPI - ANPI, — •	■	zbor prosvetnega društva «Jezero»
iz Doberdoba pa bo zapel nekaj partizanskih pesmi.
ob 9.30, bo v občinskem gledališču v Gradišču zborovanje nekdanjih partizank in aktivistk. Na njem bodo sodelovale slovenske in italijanske borke, mednarodni značaj osvobodilnega gibanja pa bodo poudarili tudi z udeležbo uglednih predstavnic odporniškega gibanja v Italiji ter o-svobodilnega boja slovenskega naroda.
Zborovanje prireja goriški odbor Vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI) v sodelovanju z občinsko u-pravo v Gradišču. S to manifestacijo bodo zaključili proslave 30. obletnice osvoboditve in mednarodnega leta žena.
Poleg nekdanjih partizank, aktivistk in pripadnic odporniškega gibanja, se bosta manifestacije udeležili partizanski zdravnici Franja in Pavla, ki sta vodili partizanski bolnišnici na Primorskem, uglednima borkama v garibaldinski brigadi «Fontanot», Mari Rupena in Mariji Bernetič, pa bodo podelili spominski medalji. Prisotna bo tudi delegacija članic Zveze borcev iz Nove Gorice. Prireditelji bodo podelili spominsko listino vsem nekdanjim partizankam in aktivistkam, ki bodo prisotne na tem srečanju, nanj pa prireditelji vabijo vse žene, nekdanje partizane in aktiviste, člane in prijatelje VZPI - ANPI.
Na zborovanju bo govorila poslanka Gisella Floreanini, predstavnica
Bruno Podbersig predsednik univerzitetnega krožka
V univerzitetnem in mladinskem krožku v Gorici, kjer se zbirajo študentje, ki obiskujejo tržaško univerzo, so imeli sinoči volitve. Na teh so izvolili novega predsednika in odbornike. Predsednik bo v prihodnji mandatni dobi študent tržaške pravne fakultete Bruno Podbersig. Mlademu visokošolcu, ki je bil v prejšnjih letih na čelu goriškega demokratičnega srednješolskega gibanja, čestitamo tudi mi.
Srečanje
primorskih dijakov aprila v Novi Gorici
Letošnje srečanje primorskih dijakov bo aprila meseca v Novi Gorici. Vest so te dni prejeli šolski ravnatelji. Doslej so bila dijaška srečanja v Tolminu, Postojni in Trstu. Zelo verjetno je, da bo naslednje takšno srečanje v Gorici.
.........................................................
POGOVOR Z RAVNATELJEM GORIŠKEGA DAVČNEGA URADA
Davke na dohodke ustvarjene v letu 1974 bomo plačali letos v enkratnem obroku
V pripravi so seznami davkoplačevalcev na podlagi lanske davčne prijave ~ Morda še letos plačilo zaostalih davkov
Davkov, ki se nanašajo na dohodek ustvarjen v letu 1974 in čigar prijave smo vložili lani do podaljšanega roka v poletju, ne bomo plačali kmalu. Brez dvoma pa bodo davčne kartele prišle na naše domove tekom letošnjega leta, davke pa bomo po novem plačali enkratno in ne več v šestih obrokih, kot je bila dosedaj navada. Zaradi lanske nekajmesečne stavke uslužbencev državnih davčnih^gdo^Je ves postopek zavlekel in tisti, ki pravo-
časno plačujejo davke državi, kot gimi,
odtegljaj na svojo plačo, so le de-
lavci in uradhik^Aw^; vsi	^ ireba-plačati davek na dohodek,
ki so v podrejenem delovnem razmerju. Ti plačujejo svoj davek mesec za mesecem že celi dve leti, vsi drugi pa bodo davke na svoj zaslužek plačali z najmanj dveletno zamudo.
Včeraj se je naš urednik pogovarjal na državnem davčnem uradu v Ul. Filzi v Gorici z ravnateljem goriškega urada dr. Giusep-pom Lerrom. Njegova pisarna, kot vsi prostori davčnega urada, so bili komaj prebeljeni. Uradniki so nam povedali, da so na to čakali dolgih dvajset let. Upravitelj zgradbe je namreč lani dal urediti vso zunanjost mogočne sodne stavbe, kjer so tudi nekateri finančni uradi, sedaj pa so v teku notranja popravljalna dela. Stara stavba, zgrajena v avstrijskih časih, pridobiva tako na videzu in tudi v njeni notranjosti bo delo prijetnejše kot dosedaj. Poleg tega pa so v davčnem uradu dobili prav včeraj dva nova pomočnika in pričakujejo še nekaj novih moči, da bodo tako lahko kos težki nalogi, ki jo imajo pred seboj.
Z uvedbo novega davčnega zakona se je lani število prijav izredno povečalo v primeri z onim v prejšnjih lejih. Davčni zavezanci, zlasti bolj preprosti, so vestno izpolnili svoje davčne prijave in jih izročili pristojnemu uradu. Tu imajo sedaj seveda veliko več dela kot prej.
Ravnatelj goriškega davčnega u-rada nam je pojasnil, kako tečejo
priprave za izpopolnitev davčnih kartel, ki jih bodo davkoplačevalci dobili na dom. Njihov urad jih je poslal v centre za predelavo podatkov, odtod se bodo vrnili na davčni urad, nato jih bodo dostavili izterjevalnici, ki jo ureja v Gorici Hranilnica in posojilnica in ta jih bo poslala davkoplačevalcem. Utegne se zgoditi, da ne bodo čakali, da bodo izpolnjene vse davčne kartele in bodo nekateri ljudje dobili te kartele na dom pred dru-
Poleg davčnih kartel, s katerimi
ustvarjen v letu 1974 (prT finančni intendane! bodo lahko ljudje vložili prošnjo za plačilo v več obrokih: v tem primeru pa bodo morali doplačati obresti) bodo prihajale na dom tudi kartele o dokončnem davku na hiše za leto 1973 in tudi kartele za dokončno plačilo tako imenovanega «condona» za prejšnja leta. Kar se slednjega davka tiče, so v Gorici že lani poslali kartele več kot 60 odstotkom ljudi; drugi pa bodo tudi te kartele dobili letos.
Kakor vidimo, bomo letos plačali kar precej davkov, čeprav bo med njimi precej zaostalih, za katere bi bili morali seči v žep že lani ali še prej. čeprav je to neke vrste ugodnost, bo pa na drugi strani to hud istočasni udarec za naš žep.
Še nekaj. Davčno prijavo za dohodek ustvarjen v lanskem letu bo treba izročiti davčnemu uradu, občini ali jima jo poslati po pošti, najkasneje do 30. aprila letos. Obrazci ne bodo enaki lanskim, kajti vanje so vnesli nekaj novosti. Sicer pa bodo ljudje dobili te nove prijavnice v doglednem času.
tem opozorili na svoj položaj. Stavko, ki je bila vsedržavnega značaja, so sindikalne organizacije oklicale v znak protesta, ker ni še prišlo do podpisa nove delovne pogodbe.
Na Goriškem ni bilo včeraj nobene javne manifestacije. Delavci so namreč v samih tovarnah pripravili skupščine, na katerih so razpravljali o teh vprašanjih. V popoldanskih urah so delavci tržiške ladjedelnice Italcantieri trosili po občinah tržiškega okoliša letake, da bi s tem opozorili javno mnenje.
S tem v zvezi moramo zabeležiti zaskrbljujoč primer v tovarni «Sardo Montaggi» v Tržiču: vseh 40 u-službencev se je odpovedalo službi, ker že tri mesece ne prejemajo plače. O tem primeru so razpravljali tudi na občini, ki je zagotovila vso možno podporo prizadetim delavcem.
Drevi, ob 20. uri, bo seja občinskega sveta v Štandrežu. Sklical jo je župan Stanislav Klanjšček. Na njej bodo razpravljali o najemu predujma 10 milijonov lir pri goriški hranilnici, dodelitvi deželnih podpor civilnim invalidom, slepim in gluhonemim, izvolili bodo preglednike računov za leto 1975 in odobrili proračun za letošnje leto.
Uspela 4-urna stavka kovinarskih delavcev
Tudi na Goriškem so včeraj 4 ure stavkali delavci javnih in zasebnih kovinarskih tovarn, da bi s
iiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
STATISTIČNI PODATKI 0 DELOVANJU V LETU 1975
Agenti letečih oddelkov karabinjerjev so avtomobilistom naložili 8.923 glob
Agenti so v lanskem letu posegli v 489 prometnih nesrečah, uvedli 58 preiskav ter nadzorovali pristanišče v Cradežu
Prejšnji dan smo obiskali podpolkovnika Delfrateja, načelnika go-riških karabinjerjev, s katerim smo navezali pogovor o delovanju letečih oddelkov karabinjerjev v Gorici, Tržiču in Gradišču. Iz podatkov, ki nam jih je posredoval, smo u-gotovili, da so tudi v lanskem letu karabinjerji opravili precejšnje delo, od nadzorstva na cestah goriške pokrajine do raznih hišnih in drugih preiskav.
Naše čitatelje bo vsekakor zanimalo število naloženih glob. Teh je bilo v lanskem letu 8.923, od katerih so jih vozniki 8.491 plačali takoj, 431 glob pa niso hoteli plačati in so bili zato prijavljeni sodišču. Iz glob se je v blagajni karabinjerjev nabralo 25.896.126 lir. Pri tem naj povemo, da veljajo ti podatki za vse tri leteče oddelke t.j. v Gorici, Gradišču in Tržiču. Zaradi prekrškov cestnega zakonika sa karabinjerji prijavili 84 oseb,
odvzeli so 47 vozniških dovoljenj I so opravili 213 zaplemb. V zvezi z ter 65 vozniških knjižic. V letu 1975 raznimi krajami in drugimi prekrški
so agenti vrnili lastnikom 36 ukradenih avtomobilov za skupno vrednost okoli 30 milijonov lir.
Lansko leto so karabinjerji 489-krat posegli v raznih prometnih nesrečah. Od teh jih je bilo 9 s smrtnimi posledicami za voznike ali potnike. Opravili so 231 zapisnikov raznih nesreč, pri katerih se je poškodovalo 323 oseb, prometnih nesreč brez ponesrečencev pa je bilo 249. Vedno v zvezi z nesrečami na cestah goriške pokrajine so karabinjerji nudili pomoč 646 osebam.
Agenti karabinjerjev so z globami kaznovali 69 oseb, ker so kršile razne člene kazenskega zakonika. Vedno zaradi kršitev tega zakonika so aretirali 66 oseb, 329 so jih prijavili sodnim oblastem, za 23 pa so zahtevali posebno nadzorstvo. Pri 58 hišnih in drugih preiskavah
so izdali 48 zapornih nalogov. Lansko leto so vrnili lastnikom 28 slik znanih avtorjev, vrednih okoli 5C milijonov lir.
Posebni oddelek goriških karabinjerjev je nadzoroval pristanišče v Gradežu. Tu so v letu 1975 pri 64 lastnikih motornih čolnov in drugih plovil ugotovili razne nepravilnosti. Kot zanimivost naj še povemo, da so lani opravili 1.717 posebnih spremstev pri prevažanju denarja in drugih dragocenosti
V vseh treh letečih oddelkih na Goriškem službuje približno 40 a-gentov, ki razpolagajo z 10 avtomobili. Gornji podatki se nanašajo v prvi vrsti na delo, ki so ga o-pravili agenti letečih oddelkov. Treba je povedati, da so pri tem sodelovali tudi karabinjerji, ki so nameščeni na postajah v mestu in okoliških vaseh.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scenograf
in kostumograf Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Jutri. 17. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 18. trn., ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev Korzo 13.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Frau Marlene». R. Schneider in P. Noire. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «Afrikan-express». U. Andress in G. Gemma. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15-22.00 «Star-dust (Polvere di stelle)». D. Essex in A. Faith. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30-21.30 «Con tanti cari... cadaveri». F. Williamson in R. Forsyth. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—22.00 «Le nove vite di Fritz il gatto». Barvna risanka. Prepovedan mladini pod 18. letom,
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Rollerball». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Detective Bar-per: acqua alla gola». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mafija v borbi z inšpektorjem Tibsom», ameriški barvni film ob
18.00	in 20.00.
SVOBODA «Atentat», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Kun-fu zeleni obad», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je V Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tek 22-68.
16. januarja 1976
KATASTROFA DOSLEJ NAJVEČJE LADJE
Ladje «Berge-Istra» ne bodo več iskali
Lastnik ladje je sicer naročil iskanje na lastne stroške, toda upov ni več - Razne domneve, kako naj bi do nesreče prišlo - Govori se o prelomitvi ladje velikanke
ST AVA NG ER, 15. — Na sedežu družbe Sigvala Bergesena so že skoraj dva tedna v alarmnem stanju. In čeprav so se iskanja ladje-velikanke praktično prenehala, si stari pomorščak m lastnik bogate mornarice 82-letni Sigval Bergesen ne da miru. Na lastno pest je naročil, naj z izkanjem nadaljujejo vsaj tam, kjer doslej še niso iskali. Ne gre mu toliko za ladjo, saj je zavarovana, skupno s tovorom, toda izginila je tudi posadka 32 mož.
Ladja «Berge-Istra» je ladja velikanka : 240 tisoč ton nosilnosti. Zgradili so jo pri Uljaniku v Pulju in je že pet let plula po oceanih.
V bistvu je bila tanker vendar pripravna tudi za prevažanje sipkega tovora. V zadnji dekadi decembra je v brazilskem pristanišču Tuba-roo sprejela velik tovor: 180.000 ton železne rude, ki bi jo morala dobaviti neki japonski železarni. Ladja je bila v radijski zvezi s svojo bazo na jugu Norveške in se poslednjič oglasila 29. decembra popoldne, ter se pri tem dogovorila, da se bo ponovno oglasila 3. januarja. Toda tega dne so v Stavangeru zaman čakali glas s Pacifika. Ko se je molk preveč podaljšal, se je začelo iskanje. Najprej so menili, da se posadka ne oglaša zato, ker je prišlo do kake okvare Toda to verzijo so kmalu odklonili, ker je bila ladja opremljena z avtomatičnimi napravami za primer okvar na radijski aparaturi. Tudi !
za 3. januar, so na svetu in torej tudi na Pacifiku centri, ki prisluškujejo ves dan in vse dneve. In nekdo bi bil ujel «SOS» z ladje «Berge-Istra».
V pomorskih krogih pravijo, da je katastrofa ladje «Berge-Istra» katastrofa največje ladje. Ladja je, kot smo rekli, zavarovana. Londonski Lloyd bo moral lastniku plačati okoli 18 milijonov dolarjev odškodnine, kar je razmeroma veliko, pa čeprav ladja s tem še ni v celoti plačana, pa tudi ne tovor. Brodarsko podjetje pa se je obvezalo, da bo izplačalo odškodnino tudi družinam pomorščakov, ki so s svojo ladjo šli na dno oceana.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Miranda Caharija kot Ana Fjoiiorovn a, Lidija Kozlovič kot Nadežila Polikarpova in Bogdana Bratuževa kot Lidija Pavlovna v Maksima Gorkega «prizorih iz okrajnega mesta» Bar barih, ki jih je tržaško Stalno slovensko gledališče uprizarjalo v decembru
domnevo, da naj bi bili ladjo «u-grabili», so kmalu opustili. Začelo se je iskanje, pri katerem so sodelovali v glavnem Američani in Japonci.
Ladjo so iskali na oceanu od točke, od koder se je poslednjič oglasila, pa dalje v smeri plovne poti, torej južno od Filipinov, konkretno ob otoku Mindanao, kjer je ocean zelo globok, od 8.500 do 9.500 m, vendar pa tu ali tam pomoli iz vode tudi kaka čer, posebno kak koralni otoček.
Rekli smo, da so z iskanjem prenehali. Vsaj Američani. Vtem ko je lastnik ladje naročil, da naj štiri letala iskanje nadaljujejo. V pomorskih in ladjedelniških krogih so se začele širiti domneve, kaj naj bi se z ladjo zgodilo. Govor je o «prelomitvi» ladje. Kar da je zelo možno, ker je ladja izredno velika in če pride «med» dva valeva ali pa «zajaha» velik val, je to možno. Toda ladja je za to nekoliko predolga, saj meri nad 300 m v dolžino. Vrh tega je grajena tako, da se potopiti ne more, tudi če se prelomi, ker je delana iz dveh kosov, ki sta oba «avtonomna» za obdržanje na vodi. Tovor je bil, kot smo rekli, železna ruda, ki da je bil ves v sredini ladje. Ta tovor pa je zelo težak, kakor ga ocenjujejo v mornariških krogih.
Pri tem pa je vendarle čudno, da niso delovale avtomatične signalne naprave. Kajti če so na Norveškem čakali na zvezo z ladjo
...............................................mi..
SPADA VSE TO V OKVIR KAMPANJE PROTI «KLANU» KENNEDY?
Prijateljica Johna Kennedyja hoče za «spomine» dva milijona dolarjev
Z umorjenim predsednikom se je spoznala, ko je bil še senator - Dve leti sta se sestajala - Hkrati pa se je ona sestajala tudi z dvema voditeljema chieaške mafije
NEW YORK, 15. — Kaže, da so ških tednikov ponudila po 250 tise določeni ameriški krogi kar si- j soč dolarjev za skrčeno vsebino stematično pognali na družino Ken- | teh spominov. Mož trdi, da se je
m ori x r T r-i r'Zic r» i /-»i *>r»	~ • :   i » •	• ,
nedy. In resnici na ljubo jim gre delo od rok, ker imajo tudi veliko materiala na razpolago, še več, nekaterim bo to tudi prineslo veliko denarja. Gre za milijone dolarjev. Sicer pa preidemo na konkretno zadevo.
Pred nedavnim smo že poročali o zelo pogostnih ljubavnih zvezah, ki da jih je imel v Dallasu umorjeni ameriški predsednik John Kennedy z vrsto vidnih filmskih u-metnic in z drugimi lepimi ženska mi. Med temi je bila tudi Judith Camphell Exner. In ta ženska se sedaj preko svojega zastopnika po gaja z založbami za izdajo svojih spominov o «tesnih osebnih odnosih» s predsednikom Johnom Ken-nedyjem ter o podobnih svojih zvezah z dvema vidnima predstavnikoma mafije, k; sta bila v službi vohunske CIA zadolžena za umor kubanskega voditelja Fidela Castra. Kot vidimo, se bmenjajo "sama velika imena in je govor o delikatnih zadevah. Zato ni nič čudnega, če Judith Campbell zahteva za svoje spomine nič manj kot 2 milijona dolarjev, kar bi v naši valuti pomenilo 1 milijardo 200 milijonov lir. O tem obširneje poroča danes «Los Angeles Times», ki pravi, da zastopa žensko new-yorški knjižni agent Scott Mere-dith, kateremu je že vrsta amen-
za izdajo spominov doslej priglasilo že najmanj sto založb.
Judith Campbell Exner je danes stara 41 let. S Kennedyjem se je srečala prvič 7. februarja 1960 v neki igralnici v Las Vegasu. John Kennedy je bil tedaj šele senator in je prišel v «mesto igralnic» zato, da bi se sestal s skupino vplivnih poslovnih ljudi ter s predstavniki demokratične stranke, da bi si od njih zagotovil podporo za svojo kandidaturo za predsednika. Camp-bellova je bila tedaj lepa ali vsaj privlačna 25 let stara ločenka, ki se je hotela posvetiti filmu in je v t? namen prihajala tudi v Las Vegas, da bi tu našla «zveze» za dosego svojih ciljev. S Kennedyjem jo je seznanil Frank Sinatra,
Ko so pred kakim tednom postavili, Judith Campbell Exner na neki tiskovni konferenci vprašanje, če je ime}alz lifvšim predsednikom Kennedyjem tudi intimnejše odnose, se je še vedno privlačna gospa skušala izogniti neposrednemu odgovoru in je zatrdila, da so bili njeni odnosi z Johnom Kennedyjem «zelo tesni in osebni» in da sta se v štirinajstih mesecih, kolikor je to razmerje trajalo, srečala «pogosto». Kakih dvajsetkrat je bila celo v Beli hiši. Ko so časnikarji pritiskali nanjo, je Campbellova vendarle priznala, da
							
Pogovori o davkih
DAVKI IN VLADNA KRIZA
Mnogi se vprašujejo, kakšne posledice utegne imeti daljša ali krajša vladna kriza ali celo predčasni razpis vsedržavnih volitev na področju davčnega upravljanja in davčne zakonodaje.
Takoj lahko odgovorimo, da so bila nekatera najbolj pereča vprašanja vsaj začasno urejena z zakonom, ki nosi datum 2. decembra 1975. Glavne točke nove ureditve, ki so jih deloma že obravnavali, se nanašajo na naslednje:
—	uvedena je bila za vse davkoplačevalce nova davčna lestvica, ki je med drugim povišala od 2 do 3 milijone lir prvi pas z obdavčljivostjo 10 odst.;
—	za odvisne delavce in upokojence znaša sedaj letni neobdavčljivi del prejemkov 1.380.000 lir. Spomnili se bomo. da se je že v teku lanskega leta neobdavčljivost zvišala od 840.000 na 1.200.000 lir; s prihodnjo prijavo bodo odvisni uslužbenci in upokojenci, ki nimajo drugih dohodkov, razen plač in pokojnin, oproščeni vsake formalne obveze glede prijave, predložiti bodo morali le znameniti obrazec 101, ki jim ga bo izročil dajalec prejemkov;
—	z letošnjim letom so uvedli nov način obračunavanja združenih dohodkov zakoncev, ki bo zečel delovati pri dohodkih nad 7 milijonov lir (prej 5 milijonov lir), in poleg tega predvideva še nekatere začetne olajšave; k zadevi se bomo podrobneje vrnili;
—• v začetku navedeni zakon je zvišal na 30 milijonov lir neobdavčljivi del premoženja pri zapuščinah v ravni črti in med zakonci. (Nove popravljene določbe o zapuščinskem davku bodo predmet enega ali dveh naših pogovorov) ;
—	uvedli so popolnoma nov način vplačevanja davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) tako, da bodo davkoplačevalci imeli možnost enkratnega vplačila še pred prijavo v izogib 10 odstotnemu doplačilu na prijavljene obdavčljive dohodke, poleg zamudnih obresti.
nakazani in določeni upravni poti.
Lani so davčni obvezanci po do sedaj znanih podatkih predložili o-koli 10,7 milijona prijav. Davčna uprava se spoprijema s prebavo take gore prijav. Neskončna plačana stavka davčnih uslužbencev je spravila finančno ministrstvo v ve likanske težave. Če bi ne bilo točnega mesečnega dotoka nad predvidevanjem visokega davka delojemalcev in upokojencev, bi se znašle državne blagajne v skoraj nerešlji vi krizi. V normalnih razmerah bi morali biti vsi prijavljeni davki ostalih davčnih obvezancev že sko raj izterjani ali v izterjavi. Ker se finančni minister ni mogel poslu-žiti svojega uradniškega aparata, je poveril sestavo davčnih seznamov konzorciju izterjevalcev, ki so pregledali do sedaj že približno polovico vseh prijav. Prva davčna povelja za manjše število prijav-Ijencev bodo prišla prizadetim pravočasno za vplačilo prvega davčnega obroka, ki bo zapadel 18. februarja. Večina davkoplačevalcev pa bo vsaj po predvidevanjih morala vplačati tudi obrok za prijavljene dohodke šele 18. aprila, kai bo skoraj sovpadalo z vplačilom celotne davčne obveze, ki bo, kot rečeno, zapadla 30. aprila. Mnoge zlasti manjše obvezance bo ta okoliščina spravila v težave in predvidevati je, da se bo zaradi tega prenekateri plačnik odločil za o-bročno odplačevanje, kljub večjemu bremenu.
Nato bo sledilo ali bo moralo slediti preverjanje prijavljenih dohodkov in točnost prijav. Glede točnosti in popolnosti so prvi pregledi odkrili mnogo pomanjklivosti, zlasti v okviru prijave, ki zahteva nekatere posebne podatke. Skoraj večini revnejših davkoplačevalcev se je zdelo npr. neumno vprašanje o dirkalnih konjih, o jahtah, o lovskih rezervatih in na taka vprašanja niso sploh odgovorili. Kaže, da bodo v prvem letu nrizanesljivi in da bodo v nekaterih primerih morda celo poklicali prija vi jence
V glavnem se bodo torej davčne za pojasnila dopolnitve in popravke, »adeve razvijale po z zakonom žel Ohromitev parlamentarne dejav-
nosti zaradi vladne krize bo brez dvoma negativno vplivala na ostva-ritev mehanografskega centra za ugotavljanje dohodkov. Finančni minister Visentini je v tem pogledu predstavil parlamentu zelo mračno prognozo. Šele v 1. 1977 boda morda razdelili vsem davkoplačevalcem znamenito anagrafsko davčno številko. Kdaj bo anagrafski elektronski center usposobljen za delo, je seveda vprašanje, saj bo moral parlament šele odobriti potrebna sredstva za najetje in priučitev potrebnega specializiranega osebja. Vladna kriza bo potemtakem brez dvoma dobrodošla davčnim utajevalcem.
Zastoj v delovanju obeh parlamentarnih zbornic ne bo zavrl nekaterih popravkov najbolj oporeka-nega davka INVIM (davek za porast nepremičninskih vrednosti),, ki ga pobirajo v prid občinskih uprav. Zadevni zakon je bil zadnji trenutek odobren na ravni parlamentarnih komisij. Glavna poteza zakona je uvedba INVIM na vse premičnine pravnih oseb vsakih 10 let, tudi če med to dobo ni bilo nobenih lastninskih prenosov, kako» je to že v veljavi pri nepremičninskih družbah. Na predlog levice pa so ob tej priložnosti že odobrili dodatek. po katerem bodo privolili na 49 odst. popust INVIM v primerih lastninskega prenosa zaradi zapuščine v ravni črti. Zadeva je bila nadvse pereča, saj večina revnejših dedičev ni bila v stanju prenesti težkih udarcev INVIM za prénos lastnine, ki očitno ni predmet špekulacije.
Končno bi vladna kriza utegnila imeti za posledico zamenjavo finančnega ministra, republikanca Vi-sentinija. Znano je namreč, da se vse vplivnejše stranke potegujejo za važne gospodarske ministrske resorje, kakršno je finančno ministrstvo. Po mnenju poznavalcev sodi sedanji minister Visentini po sposobnosti med najboljše državne upravitelje na tem področju. Že dolgo ga snubi zveza italijanskih industrij-cev za svojega predsednika.
St. Oblak
je prav v istem času imela «odnose osebnega značaja» tudi s tedanjim chicaškim voditeljem mafije Samom Giancano, ki so ga pozna li tudi pod vzdevkom «Momo», ter z njegovim sodelavcem Johnom Rosellijem, ki so ga klicali tudi «Don Juan».
Kakor znano, so pred kakim mesecem Sama Giancano umorili v njegovem razkošnem stanovanju v Chicagu. Umorili so ga deset dni prej, preden bi se bil pojavil pred senatno komisijo za varnostne službe, kjer bi bil moral povedati kaj več o svojih odnosih z vohunsko službo CIA -in sicer v zvezi s poskusom atentata, ki ga je CIA pripravljala na voditelja sosedne Kube. Seveda zadeva doslej ni bila razčiščena in verjetno ne bo razčiščena nikoli, kajti čemu bi bili umorili Giancano, če bi v vodstvu CIA in tudi V šami Beli hiši hoteli zadevo zares razčistiti do kraja. Sicer pa je prav te dni se-danji,predsednik ZDA Ford '«def7rr. ♦mtivno» spregovoril o tem s o	• » ■
Toda prav ta senatna raziskovanja početja službe, CIA, ki je pripravljala atentate na vrsto tujih državnikov, so pripeljala do «zadeve» Campbell - Kennedy. Hkrati pa v tem primeru ne gre la za morebitne ali resnične ljubezenske stike med pokojnim Kennedyjem in lepo ločenko, pač pa tudi za morebitne pa čeprav posredne stike med Kennedyjem in mafijo. Seveda, Campbellova to zanika in vztraja, da je bila «le dobra prijateljica Johna Kennedyja» in da ni imela nikakršne zveze ,s «spletkami in podobnimi zadevami».' Pod-' črtala je še, da predsednik Kennedy sploh ni vedel za to, da se je ona srečavala tudi z voditeljem mafije Giancano in Rosellijem, dokler: ni tega, razkril tedanji šef druge ameriške vohunske službe FBI Edgar Hoover, ki je svetoval Kennedyju, naj prekine sleherni stik,-
Knjižni agent Scott Meredith, ki obravnava zadevo spominov Camp-bellove z raznimi ameriškimi založbami, je imel sinoči tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da Campbellova v svoji knjigi podrobno opisuje svoje odnose s predsednikom Kennedyjem in z voditeljem mafije Giancano in Rosellijem, pa tudi z znanim pevcem in umetnikom Frankom Sinatro. Meredith je v kratkih potezah orisal delo in zagotovil, da bo knjiga «v najkrajšem času» na voljo bralcu. In ne dvomimo, da bo kmalu bestseller.
Zgodba med lepo Kalifornijko in mladim senatorjem, poznejšim predsednikom, se je začela z «intimnim srečanjem, ki je trajalo štiri dni» v hotelu Plaza v New Yorku. Bilo je to v marcu 1960, mesec dni po prvem srečanju v Las Vegasu. Srečanja so se nato
IMIII|l!|||||l|lll,|||||„|||||||||||||||f||||||n||||Ium||||||
vrstila vse do jeseni 1962, ko sta se Campbellova in Kennedy razšla «brez zagrenjenosti in sovraštva, kajti stalno skrivanje in vedno večja zaposlenost predsednika Kennedyja sta te odnose napravila nevzdržne».
Kot je povedal Meredith, je Sinatra predstavil Campbellovo Gian-cani dva tedna po njenem prvem intimnem srečanju s Kennedyjem.
In ni trajalo dolgo, ko je lepa ločenka postala ljubica tudi mafijskega voditelja. Kot pravi Campbellova, ji Giancana ni nikoli govoril o svojem «delu», vendar pa je enkrat «namignil» o svoji vlogi pri pomoči senatorju Kennedyju, da je prišel na predsedniško mesto. Meredith je dobesedno rekel:
«V svoji knjigi gospa Campbell zatrjuje, da ji je Giancana zaupal, da se bo do skrajnosti zavzel za to, da bi Kennedyju pomagal k izvolitvi. Pri tem je treba vedeti — i je še rekel Meredith, ^ da se je o teh volitvah odločalo v državi Illinois ih da sO^glksoVi te države bili odvisni od nekoga, ki je o tem odločal v Chicagu. V Chicagu pa je tedaj dejansko gospodaril Sam Giancana . . . Gospa Campbell pa ni nikoli neposredno povezovala mafiie in Bele hiše».
Kakor vidimo, je zadeva dokaj zapletena, hkrati pa tudi enostavna. In tudi če ni ali ne bi bilo res, da je bila med Kennedyjem in mafijo kaka povezava, vse to da slutiti, da niti Kennedyjeva pot v Belo hišo ni bila povsem čista.
Sicer pà se človek vpraša, kaj je na oni- strani Atlantika sploh še
cist0,	• snika.	Sl. Ru.
iii""“""i.""ii""„ll|",,,,,,H,,,,,,m,II|l,,,,,,nll,IIIimiiMiii|Hiiii|i|iHn|||||||||||||||„,^|iiii„ii..
Cene Vipotnik:
«Zemije zeleni spomin»
Lani umrli pesnik Cene Vipotnik je pp zaslugi svojega prijatelja Jožeta Kastelica doživel posmrtno izdajo svojega zbranega dela že kmalu po svoji prerani smrti. Cankarjeva založba, pri kateri je bil Cene Vipotnik urednik, je v opremi pesnikovega sina Matjaža Vipotnika izdala knjigo zbranega pesnikovega dela pod naslovom ZEMLJE ZELENI SPOMIN. Knjiga prinaša najprej uvod, ki ga je urednik nazval Poskus liričnega portreta. V njem poskuša Kastelic na eni strani kronološko natančno prikazati razvoj umetniškega u-stvarjanja Ceneta Vipotnika, zlasti njegove poezije. Seveda nam v kratkih obrisih predstavlja tudi druge zvrsti pesnikovega ustvarjalnega dela tako njegovo prozo, ki ! pa jo je Vipotnik odložil. Predstavi nam pesnikovo uredniško delo, njegova predavanja o nekaterih predstavnikih slovenske proze in poezije, zaključuje pa s splošnimi ugotovitvami o pesniku samem. Pri tem prihaja do zaključka, da Vipotnik s svojo poezijo ni vplival na generacijo okoli sebe in tudi ne na naslednjo pesniško generacijo. S te strani je njegov literarno -zgodovinski pomen nebistven. Kvaliteto Vipotnikove poezije moramo iskati v njej sami. Pri tem je Vipotnik ohranil klasično romansko formo, v njej pa izrazil svoj lastni pesniški izraz, ne da bi se kdajkoli spuščal v eksperimente.
Uvodnemu eseju sledi najprej poezija in sicer pesmi iz zbirke Drevo na samem, ki je izšla leta 1956 prvikrat, nato pa še v več izdajah. Sledijo nezbrane pesmi, med njimi pesmi izpred leta 1941, pesmi po letu 1945 in napisi za spomenike padlim talcem in borcem. Za izvirno poezijo je urednik razvrstil Vipotnikovo izvirno prozo, ki se logično razvršča v dva dela, v leposlovno prozo in v članke, kritike ter zapise. V izdajo niso uvrščeni prevodi proze pač pa prevodi poezije. Ob koncu knjige so obsežne opombe,
Knjiga je torej zbrano delo z uvodnim esejem in kritičnimi pripombami urednika, je pa sicer drugače urejena kot zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih izdaja Državna založba Slovenije. Za tako edicijo je čas še prezgoden, pravi urednik, predvsem pa niso bili doslej najdeni drobni zapisi in verzi, ki jih je ohranjenih še precej, čeprav ne direktno v pesnikovi zapuščini. U-gotovljeno ni pravo avtorstvo pri mnogih založniških recenzijah rokopisov, ki so prihajali na uredniško mizo Ceneta Vipotnika, pregledana ni in ne zbrana korespondenca.
Pri tem je pomembno, da gre za pesnika,, .ki je komaj odšel od nas in o katerem sodbe še niso odmaknjene in historične,,Seveda pa to ne vpliva na pomen izdaje, ki v svoji obliki, dostojni pokojnega pesnika, predvsem pa v svoji vsebini, pomeni več kot ugledno predstavitev pesnika in oživitev spomina nanj. Pri tem ima seveda poglavitne zasluge urednik in avtor u-vodnega eseja, ki skuša prikazati ne samo Vipotnikov pesniški razvoj, temveč tudi vsebino in značaj ter pomen Vipotnikovega pesniškega opusa. Z njim si je Vipotnik postavil trajno mesto v poeziji današnjega časa, pa je zato tudi knjiga o tej njegovi poeziji in njem samem trajne vrednosti kot prvi popoln prikaz prerano umrlega pesnika.
Horoskop
OVEN (dd 21.3. do 20.4.) Posta-• vite se na stran poštene kritike. Ne pripisujte nečemu prevelike važnosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes se vam bo sreča nasmehnila. Ne izgubite nadzorstva nad seboi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Novo dejstvo bo spremenilo vsebino nekega vprašanja. Razumevanje v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše sposobnosti bodo pravilno ocenjene. čustva: nasprotja se privlačujejo.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Odvrzite nekoristno vlogo, ki vam je v napoto. Neučakanost v čustvih.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Ne ustvarjajte nadaljnjih zapletljajev.
Ne bo napak, če priznate napako.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nepredviden dogodek bo v prid načrtom. Odpravljena nesoglasja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne napihujte spora. Utegnili bi imeti dokajšnje težkoče. Glavobol.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Pridržite si pravico, da ponovno proučite vprašanje. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Najtežje delo boste zlahka opravili. Storite vi prvi korak.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.Ì Izogibajte se spopadom. Preživeli boste lepo popoldne.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izkoristite novosti tehničnega napredka. V čustvenih odnosih bodite previdni.
12.30
12.55 13.25
13.30
14.10
17.00
17.15
17.30
17.45
18.10
18.45
20.00
20.40
21.45
22.45
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
10.00
15.40
16.40
17.10 17.20
17.55
18.10 18.50
19.15
19.30
19.55
20.05
20.40
21.20
21.40
PETEK, 16. JANUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Zdravje in šport, drugo nadaljevanje Napravimo družno	..
Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Jezik za vsakogar, dopolnilni tečaj angleščine
DNEVNIK
Program za najmlajše AGATON SAX, detektivka Program za mladino: «Načrt Z»
Brez bencina sredi Sahare Nabožna oddaja
Poljudna znanost: Življenje na Kubi
V današnji peti, zaključni oddaji o Kubi bodo skušali dati splošen okvir o kulturnem življenju na Kubi, hkrati pa tudi posamezne faze, v katerih se je kulturna politika razvijala v zadnjih letih. Oddaja bo govorila o pisateljih, razumnikih, pa tudi o tisku v tej deželi
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
TEDEN AKTUALNOSTI Tudi to je glasba
Pisan glasbeni spored moderne glasbe. Fabio Fabor bo govoril o elektronskih inštrumentih v filmskih glasbenih spremljavah DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni dnevnik
Jo Gaillard: POSLOVNA ŽENSKA
Nocoj je na sporedu peta epizoda TV filma, ki nosi naslov po glavnem junaku Gaillardu. Njegova ladja «Marie - Aude» mora ostati v Marseillu zaradi popravil. Poveljnik ne more s svojo ladjo na morje dolge štiri mesece. Kot nalašč dobi brzojavko svojega pomočnika Dumonta, ki mu predlaga, naj b; po zelo ugodnih pogojih prevzel poveljstvo trgovske ladje za plovbo po reki Svetega Lovrenca v Kanadi. In Gaillard se koj odpravi na pogajanja z lastnikom ladje v Quebecu. Lastnik ladje pa ni moški, pač pa ženska Ob 20. uri DNEVNIK
Eduardovo gledališče: GLI ESAMI NON FINISCONO MAI Trodejanka, ki jo je napisal Eduardo De Filippo, ki delo tudi režira in v njem igra eno glavnih vlog
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
TV ŠOLA: Dežele in ljudje, Filmane knjige. Glasbeni pouk Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, posnetek nastopa moških
Pred zimskimi olimpijskimi igrami Križem kražem za pionirjem Pisani svet Obzornik
ALPSKI KVINTET Vzgoja brez avtoritete
Oddaja spada v niz oddaj «Kako bomo živeli jutri». Vprašanje jutrišnjega dne je tudi vprašanje današnje vzgoje mlade ge neracije
Risanka	/
DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar Taversenove pravljice, humoristična oddaja CIA, drugi del dokumentarne oddaje
Danes bo na sporedu drugi del britanske. TV oddaje o delo vanju ameriške obveščevalne službe. Nekdanji agenti CIA govorijo o zlorabah in umazanih poslih te kaj malo priljubljene vohunske organizacije, ki je posebno v zadnjih časih tudi na domačih tleh, v samih ZDA večkrat tarča kritike. Sicer pa ni to nič čudnega, saj ima CIA na vesti veliko zakulisnih spletk, zarot in umorov DNEVNIK	1
Šerif v New Yorku
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19^5-.. Otroški kotiček - ---	•
20.15 DNEVNIK
20.30 Umetnostno drsanje, prenos iz Ženeve
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
10.30
18.15
18.45
20.00
22.50
Dežela in ljudje: KUBA
Vsi enotni v obrambi
ZABAVA VAS TEREZA, glasbeno
Sedem zank, kvizi
Album 75, dokumentarna oddaja
zabavna oddaja
TRST A	zvok; 11.30 Orkester: 13 20 Strnje-
20.15 na.komedija; 14.45 Znanstvena oddaja; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Simfonični koncert.
SLOVENIJA
7.15, 8.15,	13.15, 14.15,
Poročila' 7.05 Jutranja glasba;
11.40	Šola; 12.00 Opoldne z vami;
17.00	Program za mladino; 18.15 Umetnost; 18.30 Šola; 18.50 Kon-certisti; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.30 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 13.30, 14.30	17.30,
18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 9.00 Folklora; 9.15 Melodije,. 10.15 Pop glasba; 11.45
7.00,	8.00, 9.00,	13.00.	15.00.
19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; Snežec; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? ; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Orkestri in solisti; 12.30 Ansambel Singers; 12.00 ir, 13.35 Km.et‘iski nasveti; 12.40 Šonek do-Glasba po željah; 14 00 Tretja macih ra61^1.): 13.30 Priporočajo stran; 15.00 Nasi otroci m mi;
16.45	Dva zamejska ansambla;
17.00	Kulturna panorama; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori; 19.30 Lahka glasba; 21.35 Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00,	19.00
vam...; 14.10 Zbor Bodra Smjana iz Sofije; 15.45 «Vrtiljak», Ì6.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa:
18.15	Ob lahki glasbi: 19 40 Henč kov trio; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Zvoki iz logov
Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in domačih; 23.05 Literarni noktur-jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugi no; 23.15 Jazz.
NA FILMSKIH PLATNIH
Stolto:
«II padrone e Toperaio»
Stenov film «Il padrone e l’operaio» (1975) je očiten primer površnosti velike večine današnjega italijanskega filma. In ne mislimo z vidika «resnosti» politične satire, ki bi jo lahko td film izpeljal, temveč z vidika kompleksnosti filmske zgradbe. Ta film, kot večina italijanskih komedij. sc zadovoljuje z neskončnim ponavljanjem ene same ideje, namesto da bi na eni predpostavki kopičil ideje.
Še enkrat se nam zdi protagonist Renato Pozzetto malo primeren za filmsko interpretacijo, kljub temu da nas je nekdaj zabaval. Direktor fotografije Luigi Kuveiller je morda pravi specialist najbolj banalnih efektov italijanskega filma.	S. G.
N/vn
tS<R.EMO PO = VEM. TUDI MENI VAS BRAT NI PREVEC PO-VSCECl... NEVAREN ČLOVEK -CIE..
SPORT SPORT SPORT
SMUČANJE	v
VELESLALOM V LES GETSU
Švicarka L Morerod pred Mittermaierje vo
Zahodna Nemka zanesljivo vodi na lestvici za SP
LES GETS, 15. — Z današnjim veleslalomom v Les Getsu se je zaključil prvi del «ženskega belega cirkusa». V poslednjem tekmovanju je bila Švicarka Lise-Marie Morerod zanesljivo prva. Na drugo mesto se je uvrstila zahodna Nemka Rosi Mittermaier, ki je tako še povečala svojo prednost na lestvici za SP.
Italijanka Claudia Giordani pa se je morala zadovoljiti z dvajsetim mestom.
VRSTNI RED
1.	Morerod (Švi.)	1’08”40
2.	R. Mittermaier (ZRN)	1T0”56
3.	Kaserer (Avstr.)	1’10”74
4.	Debernard (Fr.)	1’10”84
5. Totschnig (Avstr.)		1’10”95
l.	Serrat (Fr.)	l’H”26
».	VVenzel (Liecht.)	
	in Rouvier (Fr.)	1’11”34
9.	Fischer (ZDA)	1’11”50
10.	Emonet (Fr.)	1’11”52
20.	Giordani (It.)	1’22”75
	LESTVICA ZA SP	
1.	R. Mittermaier (ZRN)	155
2.	Totschnig (Avstr.)	112
3.	Zurbriggen (Švi.)	109
4.	Morerod (Švi.)	100
5.	Serrat (Fr.)	73
6. Nelson (ZDA)		69
7. Debernard (Fr.)		67
8.	Kaserer (Avstr.)	65
9.	Epple. (ZRN)	64
10.	Lukasser (Avstr.)	62
urbanne (Francija)	88:67
Skupno 163:148.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Rabotnički Skopje (Jugosl.) - Tours (Francija)	107:90
Skupno 190:189.
Cinzano Milan (Italija) - Hagen (Z. Nemčija)	107:84
Skupno 201:163.
POKAL PRVAKINJ Wisla Krakov (Poljska) - Akademik Sofija (Bolgarija)	84:80
Skupno 162:140.
POKAL L. RONCHETTI Pagnossin Treviso (Italija) - Hispa-no Barcelona (Španija) 70:34 Industromontaža Zagreb (Jugosl.) -Maritza Plovdiv (Bolg.) 58:70 Skupno 130:127.
DANES V RIMU START PREDOLIMPIJSKEGA ODROJKARSKEGA TURNIRJA
BOKS

V	prvi skupini Italijani favoriti ZDA najtrši tekmec za Jugoslavijo
V	treti! izločilni skupini so odbojkarji CSSR daleč najmočnejši
Danes se bo v treh italijanskih mestih pričel predolimpijski odbojkarski turnir. Zaradi odpovedi Indonezije, Venezuele in Irana je prišlo do majhne spremembe koledarja. Vsekakor pa je potrebno pripomniti, da odsotnost teh držav ne bo imela nobenega vpliva na kakovost samega turnirja.
V prvi izločilni skupini je velik favorit Italija, saj pri Grčiji in še tohko manj Islandiji še zdaleč ne bo naletela na enakovrednega nasprotnika. Kot je znano, je bila Jugoslavija vključena v drugo skupino. Na poti do sklepnega turnirja se bo spoprijela s Kuvaitom, ZDA in Turčijo. Nekoliko trši nasprotnik bodo slej ko prej ZDA. Pred prihodom v Rim so Američani odigrali
iliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiliiiiiiiiiiiiHmiiiuiuiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKA	' '
V 4. ITALIJANSKI LIGI
LESTVICA DRŽAV ZA SP 1. Avstrija 640; 2. Švica 482; 3. Italija 424; 4. ZRN 419; 5. Francija 191; 6. Kanada 136; 7. ZDA 131; 8. Švedska 126 točk.
MORZINE - AVORIAZ, 15. — A-
Krasova šesterka se je letos ojačila
«Za prestop v C ligo ne bo problemov»
Jutri bo moška odbojkarska šesterka iz zgoniško-repentabrske občine startala v novo tekmovalno
bojko s hitrimi in učinkovitimi kombinacijami pod mrežo. Lani smo, žal, večinoma improvizirali in smo
sezono. V primerjavi z zadnjimi, nudili navijačem bolj klavrne pred-
prvenstvenimi obveznostmi beležimo
meričan Andy Mili je dosegel naj-1 letos korak nazaj, saj so lani kra-boljši čas na preizkušnjah za jutriš- sovci po petih letih nastopanja (s
nji smuk za SP. Drugi je bil Klam-mer pred rojakom Eberhardom in Italijanom Strickerjem.
Sneg v Avstriji
DUNAJ, 15. — V Avstriji je končno le zasnežilo. Organizatorji olimpijskih iger v Innsbrucku pa še niso prekinili «velike operacije prenosa snega», kajti vremenoslovci predvidevajo, da bo že s prihodnjim tednom spet toplo.
HOKEJ NA LEDU
CORTINA D’AMPEZZO, 15. — Bolzano, Gardena, Cortina in Alleghe so se uvrstili v finalni del L italijanske lige v hokeju na ledu.
Izidi zadnjega kola: Bolzano -Asiago 9:3, Gardena - Brunice 11:3, Cortina - Renon 9:5, Alleghe - Au-ronzo 10:4.
KOŠARKA
POKAL PRVAKOV
Mobilgirgiju drugi par točk
Italijansko moštvo Mobilgirgi iz Varese j a je brez težav odpravilo francoski klub Villeurbanne in je tako osvojilo drugi pokalni par točk. IZID
Mobilgirgi Varese (Italija) - Ville-
TRBIž	20
NEVEJSKO SEDLO	35
VIŠARJE	129
koča gilberti	170
Ravascletto	1«
SAURIS	40
PRAMOLLO	90
FORNI DI SOPRA	15
FORNI AVOLTRI	10-2S
ZONCOLAN	199
KRANJSKA GORA	15
RATEČE	20
ZATRNIK	10-20
POKLJUKA	40
BOHINJ	15
VOGEL	90
KOMNA	50
Kredarica	10«
KRVAVEC	40
Kanin c	so
Kanin d	200
spremenljivo srečo) v C ligi zdrknili v D ligo. Po sklepu odbojkarske federacije bo tudi četrto ligaško prvenstvo doživelo temeljito preureditev, saj bo ob koncu letošnje sezone kar sedem ekip na osem napredovalo v C ligo. Torej je bližnje prvenstvo le prehodnega značaja in Krasovi odbojkarji bi objektivno ne smeli naleteti na prevelike zapreke in bi morali odigrati eno izmed vodilnih vlog. To pa tembolj, ker je vsaj na papirju letošnja ekipa močnejša od lanske, konkurenca pa ni tako kakovostna kot sicer. Trener prof. Franko Drasič, ki tudi sam igra, ima na razpolago sledeče odbojkarje:	Ivan Budin,
Ladi Budin, Božič Grilanc, Igor Guštin, Ivo Marušič, Bruno Milič, Lucijan Milič, Edi Škrk, Jure Vesna ver in Stanko Živec:1'''
Krasovega trenerja smo vpraša-^ H, s kakšnimi upanji in ambicijami gleda na- prvenstvo D lige.
«Za prestop v C ligo (sedem na osem!) prav gotovo ne bo problemov. Ekipa je dobro pripravljena, poleg tega pa smo se letos ojačili in bomo vendarle lahko zaigrali sproščeno na dostojni tehnični ravni, brez večjih psihičnih obremenitev. Take predpostavke pa so gotovo jamstvo za uspešno sezono, ki nas bo privedla v C ligo, prihodnje leto pa bo treba strniti vse sile za prestop v drugo ligo. Ta je pravzaprav naš kratkoročni cilj.»
Kot ste že sami omenili, se je letos šesterka ojačila.
«Da, vrnila sta se v naše vrste Grilanc in Guštin, tako da razpolagam s povsem novo diagonalo izvrstnih tolkačev. Naša igra je tako zelo pridobila na prodornosti in slikovitosti, še zmeraj pa mi primanjkuje podajačev, pa tudi — kar se tiče pomladka — ni stanje zaenkrat prav rožnato.»
V lanski nesrečni sezoni je kljub seriji slabih nastopov šesterka računala na sedmega igralca — publiko, ki je do zadnjega vdano in v zelo velikem številu bodrila svoje miljence. Mislite, da boste v D ligi imeli enako publiko in kaj obljubljate navijačem?
Upam si trditi, da je daleč naokoli malo ekip, ki imajo tako številno in vztrajno publiko. Lansko prvenstvo je bil pravi križev pot in svojim navijačem smo, žal, nudili le kopico grenkih razočaranj. Letos pa bo naše občinstvo vendarle prišlo na svoj račun, ker bo ekipa zaigrala bolj sproščeno, predvsem pa bo skušala predvajati pravo od-
stave. Prepričan sem, da se bomo v letošnji sezoni rehabilitirah.»
Dvometraš Božič Grilanc se je po devetih letih nastopanja pri tržaškem prvoligašu spet vrnil v vrste svoje matične ekipe, obenem pa trenira tudi mladinsko ekipo. Povprašali smo ga, kakšne občutke ima on ob velikem kakovostnem skoku iz prve v četrto ligo.
«Zelo sem zadovoljen, da spet nastopam pri Krasu, pri katerem sem se naučil odbojkarske abecede. V ekipi smo vsi dobri prijatelji, med nami vlada pravo tovariško vzdušje in ta človeška doživetja u-pam, da bodo kot protiutež razumljivemu (vsaj začetnemu) pogrešanju odbojke na najvišji ravni.»
-bs-
OLIMPIJSKE IGRE
28. januarja odločitev
MONTREAL, 15. — Olimpijske i-gre v Montrealu so še v «nevarnosti». Športni objekti še zdaleč niso nared in délà pa !šb' v stalni zamudi, tako da je komisija OI izjavila, da bo šele 28. januarja odločila, če bodo letne olimpijske igre v Montrealu.
OI bi morale biti na sporedu 17. julija letos.
Borzov poškodovan
MOBILE (Alabama), 15. — Sovjetski atlet Valerij Borzov si je na atletskem tekmovanju v tem mestu poškodoval mišico.
dve prijateljski tekmi s Španijo in so obe izgubili. Na tem turnirju bodo zastopniki ZDA igrali z močno spremenjeno in pomlajeno šesterko, kar pomeni, da bo za «plave» pot do finala občutno lažja, kot je bilo pričakovati.
V tretji izločilni skupini, ki bo i-grala v Faenzi, pa bo potekal v premoči ČSSR. Glede na to, da je Iran odpovedal svoj nastop na tem predolimpijskem turnirju, bo za bivše svetovne prvake formalnost manj. Nigerija in Belgija še zdaleč ne bi smeli delati velikih preglavic varovancem trenerja Kopa. Četrta izločilna skupina bo igrala v Perugii v naslednji zasedbi: Romunija, Bolgarija, Španija in ZRN- Za določitev četrtega finalista bo prav gotovo odločilna tekma med Romunijo in Bolgarijo. Obe reprezentanci sta dokaj izenačeni, toda dobri poznavalci evropske odbojke dajejo to pot prednost Romuniji.
Štirje finalisti bi morali biti naslednji: Italija, Jugoslavija, ČSSR in Romunija.
štirje zastopniki finalnega turnirja bodo odigrali od 21. do 23. vsak z vsakim in samo prva in druga država tega turnirja si bosta priborili pravico igranja na olimpijskih i-grah v Montrealu. Za sedaj imajo pravico nastopanja na igrah: Japonska — olimpijski prvak, Poljska
—	svetovni prvak, SZ — evropski prvak, Kanada — kot organizator iger, Kuba — prvak Severne in Srednje Amerike, Brazilija — prvak Južne Amerike, Južna Koreja — prvak Azije, Tunizija — prvak Afrike.
Današnji spored
RIM: Grčija - Islandija, Turčija -ZDA, Jugoslavija - Kuvait FAENZA: Nigerija - Belgija PERUGIA: Bolgarija - Španija, Romunija - ZRN
Preteklo soboto in nedeljo se je pričelo odbojkarsko prvenstvo 1. ženske in moške divizije. Slovenske šesterke niso najbolje startale. V letošnjem krstnem nastopu je zmagal le Sokol, ki je doma odpravil v slovenskem derbiju Kontovel s 3:0. Tretji slovenski zastopnik v ženski konkurenci — Sloga — pa je moral prepustiti po nepotrebnem izkupiček Julii. S prvega gostovanja, in sicer Trsta se je vrnila praznih rok tudi goriška Olympia, ki je Interju odvzela samo set.
1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 1. KOLA Sokol — Kontovel	3:0
Azzurra — Torriana	2:3
Thter' — Virtus	1:3
Sloga — Julia	2:3
Corridoni — Pav Despar	3:1
PRIHODNJE KOLO Julia - Corridoni, Virtus - Sloga, Torriana - Inter, Kontovel - Azzurra, Pav Despar - Sokol.
1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 1. KOLA Lambertin — Lib. Turjak	3:0
AGI Gorica — Il Pozzo	0:3
Inter — Olympia Gorica	3:1
Fiume Veneto — Kennedy	1:3
Pav Despar — ASF JR	1:3
PRIHODNJE KOLO Kennedy - Pav Despar, Olympia
-	Fiume Veneto, H Pozzo - Inter,
Libertas Turjak - AGI, ASFJR -Lambertin Sportivo.
G. F.
ATLETIKA
«INDOOR» V BERLINU
Elfi Zinn (NDR) svetovna rekorderka
VZH. BERLIN, 15. - Vzhodna Nemka Elfi Zinn je na tekmovanju «indoor» v tem mestu postavila nov svetovni rekord v teku na 800 m s časom 2’01”4. Prejšnji rekord je bil 2'01”8, ki ga je postavila Američanka Decker je va pred dvema letoma v San Diegu.
Italijan Udella ostal prvak
CAMPIONE D’ITALIA (Como), 15. — Italijan Franco Udella je ohranil naslov evropskega boksarskega prvaka v mušji kategoriji.
Udella je namreč po točkah v 15 krogih premagal Chevreta. Sodniki pa so točkovali, kot sledi: 146:144, 144:143 in 147:143 v korist Italijana.
Ali v Beogradu
BEOGRAD, 15. — Beograjski list «Večerne novosti» je danes objavil vest, da obstajajo resne možnosti, da bo svetovni boksarski prvak težke kategorije Muhammad Ali nastopal septembra letos v Beogradu.
List pa ni zapisal, s kom bi Ali boksal v jugoslovanski prestolnici.
BERLIN, 15. — Vito Antuofermo, ameriški boksar italijanskega porekla, bo jutri v Berlinu jurišal na evropski naslov super welter kategorije.
Antuofermo se bo spoprijel z evropskim prvakom Daggejem (ZRN).
i, v- ZVyfW V '/-TV v .	.	J
Na nedeljskem slovenskem nogometnem derbiju 2. AL med Primorjem in Zarjo ni manjkalo nevarnosti za oba vratarja. Na sliki: vratar Zarje Puzzer mora drzno poseči

KOŠARKA

TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
Domovci presenetljivo prvi v prvenstvu dečkov Borovi člani nepričakovano izgubili v Dolini
Poletov mladinec Edi Sosič je doslej skupno zbral kar 4B0 točk - Borovi mladinci kandidati za vstop v finale
PROMOCIJSKO PRVENSTVO tovec 74; Lisjak 59
, r ,	, .	Hrvatič 39; Sirk 34;
«Nedvomno smo odrigah naso
najslabšo prvenstveno tekmo,» tako nam je dejal trener Bora Mari.
Borovci so namreč v nedeljo v Dolini zasluženo izgubili z Meljem 1904. «Plavi» so bili pomanjkljivi predvsem pri metih na koš in tako so košarkarji Interja 1904 lahko mimo branili v coni ter tudi zasluženo zmagali.
Kljub nedeljskemu neuspehu pa je Bor še vedno na prvem mestu lestvice, gre pa omeniti, da ima Sa-grado tekmo manj, Itala kar dve tekmi manj. Sicer pa bodo morali borovci odigrati še zaostalo tekmo z Italo. To srečanje pa bo na sporedu v petek, 23. januarja, v Dolini ob 20.30.
IZIDI 14. KOLA Bor — Inter 1904	60:72
CGI Milje — CUS Trst	81:64
Viilesse — POM Tržič	64:56
Barcolana — Arte Gorica	68:71
Alba — Itala	57:67
Edera — Sagrado	n.o.
Počitek: Uhianità Gorica.
LESTVICA
Bor 20; Sagrado, Radici Arte Gorica in Inter 1904 18; Itala Gradišče 16; POM Tržič in Barcolana Trst 12; Edera Gorica in CGI Milje 10:
CUS Trst in Villesse 8; Umanità Gorica 6; Alba Krmin 0.
PRIHODNJE KOLO (18.1.)
Umanità - Bor (17.1. od 20.00 v Gorici); CGL - Edera; Arte - Villesse; Inter 1904 • CUS Trst; Sagrado - Alba; POM Tržič - Barcolana.
Počitek: Itala Gradišče.
NAJBOUŠI STRELCI BOR: Guštin 138; Fabjan 104;
Kralj 90; Klobas in Kraus 79; Va-
^__ _______________ti
Viviana Kus, Eva Fičur in Erika Mesesnel so v nedeljo uspešno igrale z Borovo odbojkarsko ekipo na turnirju na «Prvem maju»
Kapic 56; Sancin 20; Pertot 15, Mazzucca 14; Francia 13; Marassi 4; Oblak in Žerjal 2. PROSTI METI: Bor 142:260.
MLADINCI
Če je Scoglietto pred nekaj koli pokopal upe borovcev, da bi se kvalificirali za finalni turnir, je to pot napravil «plavim» veliko uslugo, s tem da je premagal Italsider, ki je najnevarnejši tekmec naših košarkarjev za vstop v sklepni turnir.
Borovci so brez težav v soboto odpravili Sorvolano, poletovci pa so proti Interju 1904 pokazali dopadljivo in tehnično veljavno košarko IZIDI 15. KOLA
Bor — Servolana	84:59
Inter 1904 — Polet	73:51
Scoglietto — Italsider	90-85
Juventus — Don Bosco	77:93
Pali. TS - SABA	81:72
LESTVICA
Inter 1904 28; Pallacanestro Trieste 24; Bor 21; Italsider 18; Scoglietto 16; Polet in SABA 12; Juventus 8; Don Bosco 4; Servolana 2.
Bor ima točko manj, ker je med tekmo z Inter jem 1904 zapustil igrišče.	T-
PRIHODNJE KOLO (18.1.)
Bor - Inter 1904 (17.1. ob 17.00 v Dolini); Polet - Italsider (11.00 na Opčinah); SABA - Juventus; Servolana - Pallacanestro Trieste; Don Bosco - Scoglietto.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 328; Ražem 190: Vatovec 183; Žerjal 113; Sancin 110; Košuta 74; Lukjša 68; Parovel 29; Mazzucca 19; Perko 14; Sestan 10; Marassi 9; Renato Furlan-Kneipp in Vouk 6; Mesesnel in Siega 2.
POLET: Edi Sosič 430; Milko Vitez 186; Taučer 110; Tavčar 92; Dane v 77; Škabar 65; Boris Vitez 10; Kalin 9; Valter Sosič 2.
PROSTI METI: Bor 149:282; Polet 128:242
KADETI
V tem prvenstvu imamo na Tržaškem dva zastopnika: Bor in Kontovel. Borovci so uspešno startali. Kontovelci pa so izgubili proti Interju 1904, ki sodi med favorite. SKUPINA C IZIDI 1. KOLA
Flaminio — Don Bosco	n.o.
Kontovel — Inter 1904	51:95
CSI — Servolana A	57:68
LESTVICA
Inter 1904 in Servolana A 2; Kontovel, Flaminio, Don Bosco in CSI Milje 0.
PRIHODNJE KOLO (17.1.)
Bon Bosco - Kontovel (19.00, Istrska ulica); Servolana A - Flaminio; Inter 1904 - CSI Milje.
NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Ivo Starc 15; Klav-
dij Starc 14; čuk 11; Nabergoj 5; Ban 3; Ukmar 2; Perini 1.
PROSTI METI: Kontovel 9:16. SKUPINA D IZIDI 1. KOLA
Bor — Servolana B	94:53
Italsider — Juventus	86:76
Počitek: Pali. TS.
LESTVICA
Bor in Italsider 2; Juventus, Servolana in Pali. TS 0.
PRIHODNJE KOLO (17.1.) Servolana B - Italsider; Juventus - Pallacanestro Trieste. Počitek: Bor.
NAJBOUŠI STRELCI BOR: Renato Furlan-Kneipp 19; Udovič 16; Parovel 13; Marassi 10; Race in Volk 9; Mazzucca 6; Tre visan 4; Pegan 2.
PROSTI METI: Bor 3:10.
DEČKI
Domovci so v prvenstvu dečkov odigrali že dve tekmi in so trenutno prvi na lestvici. V prvem srečanju z Albo so izgubili le s točko razlike, v drugem pa so gladko odpravili ekipo Patriarca B.
IZIDI 1. KOLA Patriarca A — Patriarca B 104:22 Čapriva — Ardita ., M 56:63 Dom — Alba Mobilcasa 49:50 Počitek: Arte
IZIDI 2. KOLA Capriva — Patriarca A n.o. Ardita — Arte	48:84
Patriarca B — Dom 34:60 Počitek: Alba Mobilcasa LESTVICA
Dom, Patriarca A, Arte Ardita in Alba Mobilcasa 2; Capriva in Patriarca B 0.
PRIHODNJE KOLO (17. 1.) Dom - Patriarca A (15.00 v Gorici, Slovenski dijaški dom); Alba Mobilcasa - Capriva; Arte - Patriarca B. Počitek: Ardita.
Domovci bodo torej jutri igrali dokaj težko tekmo proti Patriarci A, ki sodi skupno z Artejem med glavne favorite za prvo mesto.
Domov trener je za jutrišnje srečanje sklical naslednje igralce: E. Cantelli, U. Dornik, R. Buzzinel, D. Klanjšček, B. Mermolja, D. Devetak, I. Cosutta, M. Sošol, M. Vižintin, S. Sancin.
Vsi omenjeni igralci naj se zberejo uro pred pričetkom tekme na igrišču Dijaškega doma.
M. Č.
# » *
Brežani so v nedeljo opravili krstni nastop. Proti Interju 1904 so se sicer požrtvovalno borili, niso pa mogli preprečiti visokega poraza.
Derbi med Borom in Kontovelom se je zaključil v korist Kontovelcev. SKUPINA C IZIDI 1. KOLA
1 Mer 1904 — Breg	98:29
Don Bosco — Chiadino 58:20
Ricreatori— CSI Milje 108:24 LESTVICA
Inter 1904, Don Bosco in Ricreatori 2; Breg, Chiadino in CSI Milje 0.
PRIHODNJE KOLO (17.1.)
Breg - Don Bosco (15.30 v Dolini); CSI Milje - Inter 1904; Chiadino j Ricreatori.
NAJBOUŠI STRELCI
BREG: Barut 13; Boris Slavec 6; Čok in Rajko Pertot 4; Korošec 2.
PROSTI METI: Breg 1:10. SKUPINA D IZIDI 1. KOLA
Bor — Kontovel	36:84
SABA — Servolana	27:87
Aurisina — Ferroviario	n.o.
Počitek: Polet.
LESTVICA
Kontovel in Set volana 2; Bor, SABA, Polet, Aurisina in Ferroviario 0.
PRIHODNJE KOLO (18.1.)
Kontovel - Ferroviario (9.30 na Kontovelu); Polet - Aurisina (9.30 na Opčinah); Servolana - Bor (9.00 v Skednju).
Počitek: SABA.
NAJBOUŠI STRELCI
BOR: Canciani 12: Pegan 10; Švara 6; Raseni 4; Merku in šta-var 2.
KONTOVEL: Ban 32; Bukavec 31; Danieli 6; Micheli 6; Ukmar 4; Sedmak 3.
PROSTI METI: Bor 2:8; Kontovel 4:12.
edko
BEZBOL
Bruno Beneck obiskal Koper
Predsednik evropske federacije za amaterski bezbol dr. Bruno Beneck je obiskal Koper in se pogovarjal z domačimi športniki in predstavniki oblasti o možnosti uvedbe te športne panoge na Koprskem. Ugledni gost je orisal namen in prednosti tega kolektivnega športa, ki ga zdaj igrajo že v petdesetih državah, je pa sorazmerno zelo slabo razvit v sociahstičnih državah, z izjemo v ljudski republiki Kitajski in na Kubi, deloma pa igrajo bezbol tudi na Češkoslovaškem, medtem ko so v Jugoslaviji prvi zametki le v Splitu. Domači predstavniki so se postavili na stališče, da bi utegnil biti bezbol zanimiv tudi na slovenski obali, res pa je, da je tu vrsta nerešenih finančnih vprašanj in da so v velikih težavah že kar zadeva osnovne športne dejavnosti, predvsem šport v šolah in pa rekreacijo. Vsekakor bodo predloge še proučili.
L. O.

q Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ KAVKAZA
N
I

MOSKVA — BEOGRAD — LJUBLJANA četrtek, 15. maja
Zadnje, toda upam, da ne poslednje jutro v Moskvi, dejal, ko me je zbudilo sonce in se skrivnostno priplazilo skozi razkošne zavese naravnost na mojo blazino. Stegnil sem roko in prižgal radio. Sobo so nenadoma napolnili poskočni in znani zvoki plesa s sabljami iz baleta 'jajane, ki ga je napisal veliki sovjetski komponist Aram Flačaturjan. Ti čudežni zvoki so me tako prevzeli, da se P71 je jutro zazdelo kar lepše in tudi boljšega slovesa od v! os k ve si nisem mogel predstavljati. Tudi zato, ker sem e spomnil svojega srečanja z Aramom Hačaturjanom na ledu. Pomislil sem, kdaj je že to bilo? Ah, da, spomnil ejn se. Nekega lepega septembrskega in razkošnega jesenskega dne 1969. leta.
Sediva v sprejemnici blejskega hotela Toplice in sko-1 okno je prelep razgled na jezero in otok sredi njega.
Aramom Hačaturjanom je tudi njegova žena Nina Ma-arova, prav tako skladateljica in pianistka, simpatična 80sPa» & z zanimanjem sledi najinemu pogovoru.
Pred menoj je bil torej takrat avtor slovitega «Plesa s sabljami», ki ga pravkar poslušam. To je človek z markantnim obrazom, sivolas, toplih oči, prijetnega glasu, človek, ki je ponesel slavo sodobne sovjetske pa tudi svoje domače, armenske glasbe daleč v svet. In živo slišim svoje prvo vprašanje velikemu skladatelju:
«Tovariš Hačaturjan, zdi se mi, da ste prvič v Jugoslaviji?»
«Tako je, Jugoslavija je natanko štiriintrideseta, dežela na seznamu dežel, ki sem jih doslej obiskal. Tu se mudim, kot vam je verjetno znano, kot gost zveze jugoslovanskih skladateljev.»
«Sami veste, da je tako po svetu kot pri nas zelo popularen vaš Ples s sabljami iz baleta Gajene. Prosim vas, če bi mi povedali kaj več o nastanku te vaše kompozicije?»
«Sam ne vem, zakaj je Ples s sabljami tako popularen. Balet Gajane sem pisal leta 1942, ko so stali hit-lerjevci pred Leningradom, leningrajsko gledališče opere in baleta Kirova, staro, dobro Mariinsko gledališče pa je bilo takrat evakuirano v Perm. Med nami je vladalo takrat slabo, temno razpoloženje, vendar so vsa gledališča delala. Zanimivo je, da so prav v času najhujše stiske nastajala pn nas najboljša in naj dragocenejša kulturna e a. Morda je bil temu vzrok težko življenje, pomanj-
inTvljenjf m ^ StÌSka’ hkrati pa trdna vera v zmago
.	sem torej živel v Permu, v majhni hotelski
1 jì-*?	■ aj 2 ansamblom znamenitega leningrajskega
gledališča m zanj pisal balet Gajane. Trdo sem delal, po Šestnajst ur na dan in balet kmalu končal. Balet sem mora! namreč napisati hitro, da bi ga lahko čim prej uprizorili. Ko sem delo končal, mi je direktor kirovskega
gledališča rekel, da v zadnjem dejanju ni posebne točke za prvo balerino Nino Asimovo. A jaz sem bil tako utrujen, da sem rekel, da tega ne morem več napisati. Direk-t°r mi je poslal dva kilograma čokolade (to je bilo takrat največje razkošje), toda bolel me je trebuh in še vedno sem izjavljal, da sem popolnoma izčrpan. Dejal sem, da je ustvarjanje težko delo in kako izčrpa človeka. Dalje sem dejal, da je treba počakati, potem pa sem nenadoma
Avtor podlistka v razgovoru s skladateljem Hačaturjanom na Bledu
s prsti začel udarjati po robu mize kot po klavirju in v hipu se je rodila osnovna tema Plesa s sabljami. (Tu moram prekiniti Hačaturjanovo pripoved, kajti sam se je ob spominih na tisti ustvarjalni trenutek tako razvnel, da mi je začel po mizici v hotelskem salonu s prsti bob-
nati tisto znamenito frazo iz Plesa s sabljami, zraven pa prepevati melodijo, da za to čudovito, genialno in preprosto glasbeno frazo res skoraj ni bilo treba inštrumenta, tako umetniško preprosta je). In začel sem komponirati omenjeni ples, bilo je ob treh popoldne, ob dveh ponoči je bil ples končan, takoj so ga začeli prepisovati, naslednjega dne pa sem ples že videl na odru. še do danes nisem v njem ničesar popravil, saj veste, da umetniki radi dopolnjujemo, popravljamo in zboljšujemo svoja dela tudi potem, ko mislimo, da so končana. Res, takrat sem pisal s krvjo in iz vse svoje duše.»
«Poleg baletov, simfonij je pomembno področje vašega ustvarjanja tudi koncertna glasba za violino klavir violončelo in orkester?»
«Moj tovrstni opus obsega v tem smislu nekako dve «rundi». Prva nmda je ciklus treh koncertov, od katerih ima vsak po tri stavke. Tako sem violinski koncert posvetil Ojstrahu, klavirski koncert Oborinu, koncert za violončele in orkester pa Knuševickemu. Druga runda koncertov pa zajema tako imenovane rapsodije - koncerte, to je koncerte v enem samem stavku, ki pa trajajo po petindvajset minut Taksen koncert - rapsodi jo za violino sem posvetil Koganu za violončelo Rostropoviču, medtem ko koncert - rapsodije za klavir in orkester še nisem posvetil nikomur in sem ga tudi pred kratkim komaj končal. Imam ga še v rokopisnem notnem zapisu in še tudi ni natisnjen.»
«Vi ste tudi glasbeni pedagog, profesor na znamenitem moskovskem konservatoriju.»
,*Pa> _na moskovskem konservatoriju poučujem kompozicijo in med svojimi učenci, žal, doslej nisem imel no benega Jugoslovana, ampak so bili moji učenci tudi Japonci.
(Nadaljevanje sledi)
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revtja «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.-—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. teiefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpce: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožaija 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
16. januarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
SAMO V MADRIDU STAVKA VEČ KOT 200.000 DELAVCEV
Kljub ostri ima kr epom vlade se stavke v Španiji množijo
Demokratična opozicija izrazila svojo solidarnost s stavkajočimi delavci
MADRID, 15. — Ukrep španske vlade, s katerim je včeraj mobilizirala poštne uslužbence, ni imela zaželenega učinka in stavkovni val se je še razširil. Juan Carlos je sicer preprečil stavko poštnih uslužbencev, začeli pa so stavkati npr. uslužbenci telefonskega podjetja. Z delavskim bojem so izrazile svojo solidarnost vse opozicijske demokratične organizacije, ki so napovedale aktivno udeležbo svojih pristašev v sindikalnih borbah, ki bodo trajale dokler ne bo vlada priznala Špancem demokratične in sindikalne svoboščine.
V tiskovni konferenci, ki so jo imeli v Madridu je dvajset zastopnikov «demokratičnega odbora» in «demokratične platforme» pripisali odgovornost za sedanji hudi položaj v Španiji vladi kralja Juana Carlosa, ki doslej ni niti v najmanjši meri skušala demokratizirati stare državne strukture. Zastopniki obeh skupin, ki združujejo večino demokratičnih opozocijskih organizacij in strank, so poudarili, da podpirajo delavske boje za ustanovitev svobodnih sindikalnih organizacij ter za priznanje svobode izražanja. Istočasno so napovedali, da se bodo o-pozicijske organizacije in stranke udeležile velike množične manifestacije, ki bodo prihodnji torek. Prisotnim časnikarjem je predstavnik delavskih komisij ,ilegalnih delavskih organizacij dejal, da je samo na območju Madrida število stavkajočih delavcev doseglo rekordno številko 200.000.
Premier Arias Navarro je medtem sklical izredno vladno sejo, na kateri bodo po vsej verjetnosti razpravljali o čedalje bolj eksplozivnem političnem položaju v Španiji. Notranji minister Fraga Iribarne, za katerega menijo, da bo v kratkem nadomestil Ariasa Navarra na čelu španske vlade, je medtem odrekel kakršenkoli političen značaj sedanjim stavkam, ki so po njegovem mnenju neizogibne v vseh pluralističnih družbah.
V večernih urah je španska policija zelo ostro nastopila proti skupini približno 2.000 žensk, ki so zahtevale enakopravnost z moškimi in osvoboditev političnih jetnikov. Manifestacija je potekala v najlepšem redu, dokler ni skušala policija razpršiti ženske s solzilnimi bombami.
Sara Jane Moore je druga ženska, ki je bila obsojena zaradi atentati na Forda: konec decembra je bila v Sacramentu obsojena na dosmrtno ječo Lynette Fromm, ki je prav tako v začetku septembra naperila samokres proti predsedniku ZDA.
V Valparaisu v kratkem proces proti tajniku čilske KP Corvalanu
SANTIAGO DE CHILE, 15. - V čilsk:h sodnih krogih sporočajo, da se bo v kratkem začel proces proti tajniku komunitsične partije Corvalanu ter devetim predstavnikom strmoglavljene AUendejeve vlade. Obtoženci naj bi prihodnji teden dobili sodna sporočila z obtožnico in datumom procesa. Corvalan in njegovi tovariši so obtoženi prevratniškega rovarjenja, posesti orožja in širjenja državnih tajnosti. Proces bo zelo verjetno v Valparaisu.
Indirà Gandhi o indijskih jedrskih poskusih
NOVI DELHI, 15. — Predsednica indijske^ vlade Indirà Gandhi je med včerajšnjim zborovanjem v Madrasu poudarila, da je marsikatera država pozvala Indijo, naj prekine svoje jedrske poskuse. Gandhi-jeva je dodala, da taki pritiski niso sprejemljivi in je poudarila, da je res presenetljivo, kako nekateri menijo, da si država v razvoju ne sme privoščiti moderne tehnologije, medtem ko tega ne prepovedujejo razviti industrijski državi.
Ob koncu je predsednica indijske vlade izrazila svojo zaskrbljenost ob vprašanju mednarodnega znanstvenega sodelovanja in je obtožila razvite države, da se poslužujejo nerazvitih kot «laboratorijskih prašičkov» za poskuse z novimi kemičnimi sredstvi.
Protimafijska
komisija
zaključila svoje delo
RIM. 15. — Z današnjo sejo je parlamentarna protimafijska komisija po trinajstih letih zaključila svoje delo. V prihodnjih dneh bo predložila zbornici in senatu svoje zaključke ter predloge o ukrepih, ki so potrebni za bòj preti mafiji, rakastemu tvoru, ki razjeda sicilsko družbeno tkivo in ki je hkrati vzrok ter posledica zaostalosti otoka.
Komisija bo predložila parlamentu tri poročila: večinsko, ki ga je podpisal predsednik Carraro, ter manjšinski. ki so ju predložili komunisti in misovci. Vmesno stališče so zavzeli socialisti, ki so se pri glasovanju vzdržali. Stališče stranke je zvečer utemeljil poslanec Vineis, ki je poudaril, da je Carrarovo poročilo rešeto, skozi katero bo parlament seznanjen z osebnimi predsednikovimi zaključki, ne pa z golimi dejstvi. K poročilom bo priložena še dodatna listina o prekupčevanju z mamili, ki jo je podpisal socialistični senator Zuccaia.
PREISKAVA 0 POKOLU NA TRGU FONTANA V MILANU
Odnosi Giannettini-SID v ospredju zasliše vanjo adm. Eugenia Henkeja
Sodnik Migliaccio je zahteval od rimskih kolegov in od obrambnega ministrstva dosje o preiskavi, ki jo je o delovanju obveščevalne službe in gen. Miceli ja odredil Andreotti - V kratkem zasliševanje bivših ministrov?
TRŽAŠKA KRONIKA
RIM, 15. — Karabinjerji so danes zaplenili nad 500 ročnih bomb, ki so bile zakopane na dvorišču neke hiše v Grottaferrati. Gre za bombe, ki jih je takoj po vojni skril neki bivši partizan. Ko je ta leta 1965 umrl, je skrivnost povedal ž'eni, ta pa pred nekaj dnevi hčerki, ki je zadevo prijavila orožnikom.
...................................""""‘""""■■■■"""'"'•.''■''..'.'.''..■"Mn.................in,...m.,,.,,.,......
KMGER DOLŽI SOVJETSKO ZVEZO ZA POLOM 1MPLK1AL1STIČN1H SIL V ANGOLI
SPOPADI V VRSTAH SECESI0NIST0V PRIVEDLI FNLA NA ROB PROPADA
Robertovi oddelki bežijo v Zaire - Tudi Etiopija priznala vlado LR Angole
LUANDA, 15. — Radio Luanda, glasilo Ljudske republike Angole predsednika Agostinha Neta, poroča danes o ostrih borbah med se-cesionističnima gibanjema FNLA in UNITA. Begunci, ki so prišli v Luando iz pristanišča Mocamedes, kakih 200 kilometrov severno od meje med Angolo in Namibijo, poročajo o spopadih med enotami obeh gibanj ter o ukazu FNLA o evakuaciji mesta. FNLA je namreč pretrpela hud poraz v borbi z oddelki UNITA pri mestu Sa Da Ban-deira, ki so jo slednji zasedli.
Dosmrtna ječa za žensko ki je streljala na Forda
SAN FRANCISCO, 15. — Porotno sodišče v San Franciscu je danes obsodilo na dosmrtno ječo Saro Jane Moore, ki je 5. septembra streljala na ameriškega predsednika Forda.
Vesti o izredno napetem položaju med obema secesionističnima gibanjema prihajajo tudi iz Južne Afrike, kamor je na več ladjah prispelo približno 2500 beguncev iz Mocamedesa. Vlada v Pretorii je prepovedala beguncem dostop na južnoafriško ozemlje, kar je prvič od začetka državljanske vojne v Angoli. Južnoafriške oblasti svojega novega stališča niso obrazložile, opazovalci v Pretorii in v Johannes-
ajiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiuiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
PROCES PROTI PRIPADNIKOM «AVANGUARDIA NAZIONALE»
Fašistični pretepači na zatožni klopi
Med obtoženci je tudi fašistični časnikar in bivši agent obveščevalne službe Guido Giannettini
medtem zabeležila ponoven diplomatski uspeh, saj jo je uradno priznala tudi vlada Etiopije. Število afriških držav, ki je priznalo LR Angolo se je tako povzpelo na 23. Na drugi strani pa je, še 22 filozahodnih afriških držav in Uganda, ki niso priznale Netove vlade.
Moskovska Pravda se ukvarja v je vodil DanieF"Čhi- * svo^ današnji številki z razočarujo-čim izidom zasedanja na vrhu Organizacije afriške enotnosti, posvečenega položajii v Àngoli tek skiisa razložiti, trdi glasilo KP SZ, dà so v nekaterih afriških državah zahodne sile in njihov vpliv še zelo močni,
RIM, 15. — Na rimskem kazenskem sodišču se je davi začel proces proti pripadnikom zloglasne fašistične organizacije «avanguardia nazionale». Uvodni razpravi je pri-
ZE 20 LET ŽIVI V DUPLINI Z ŽENO IN Z 11 OTROKI
CAGLIARI, 15. - Državni pravdnih v Cagliariju dr. Villa Santa je začel preiskavo, da bi ugotovil, zakaj neki upokojenec iz vasi Villaputzu 50 km od Ca-gliarija že dvajset let živi z ženo in otroki v neki duplini in jim ne dovoli, da bi šli vsaj občasno v vas.
Upokojenec, 53-letni Salvatore Cossu, ima 11 otrok, od katerih ima najstarejši 17 let, najmlajši pa komaj deset mesecev. Od rojstva so otroci prisiljeni živeti z moškim v neki duplini v gorah nad Villaputzu in ne smejo med ljudi, čeprav sorodniki vztrajno prepričujejo Cossuja, naj se preseli v vas. Možakar preživlja sebe in družino z mesečno pokojnino 150 tisoč lir, ki so mu jo priznali kot civilnemu invalidu, in z dohodki ovčereje. Vsako jutro se pripelje v vas na svojem motorčku, da proda mleko in sir ter nakupi hrano, ne da bi vzel s seboj žene ali koga od otrok. Karabinjerjem - in občinskim možem, ki so ga večkrat vprašali, zakaj živi v duplini, se je vztrajno izgovarjal, da njegovi otroci imajo potrebo dobrega gorskega zraka.
Državno pravdništvo je začelo preiskavo na zahtevo gozdarskega podčastnika G':anfranca Zucchellija, ki je odkril, da družim Cossu živi v skrajni bedi in da nihče od otrok ni doslej obiskoval šole.
sostvovalo 54 od 65 obtožencev, med katerimi je tudi bivši časnikar lista «H Secolo d’Italia» in agent obveščevalne službe SID Guido Giannettini. Fašistični pretepači so obtoženi, da so ustanovili gibanje, ki o-življa razpuščeno fašistično stranko s poveličevanjem nasilja, z napadi na politične nasprotnike in nasilnimi metodami političnega boja na sploh.
Proces bi bil moral začeti že v začetku decembra lanskega leta, a je bil odložen na danes. Uvodoma so obtoženci sporočili sodnemu zboru, da so odvzeli mandat svojim branilcem, ki so člani radikalne stranke, ker niso soglašali z njihovo obrambno linijo, ki je bila osnovana na vrsti ugovorov ustavnega značaja, ki bi zadevali zakon Scel-ba. Le-ta, ki je bil sprejet leta 1952, prepoveduje oživljanje fašistične stranke in predpisuje stroge zaporne kazni za vse kršilce. Obtoženci so poudarili, da hočejo proces takoj, ne da bi zgubljali časa z vprašanji ustavnosti in sodnega postopka.
Zato se je po kratki formalnosti začelo takoj zasliševanje obtožencev. Med prvimi je bil tudi Adriano Tilgher, eden od ustanoviteljev in najvplivnejših voditeljev prevratniške organizacije, ki je med drugim poudaril, da je obtožba generična in netočna. Na pomoč mu je priskočil tudi njegov odvetnik, ki je z dolgim utemeljevanjem dokazoval, kako bi moral tožilec ob vsakem zasliševanju točno navesti vse okoliščine in dogodke, na kate-I re se nanaša obtožba. Kljub ugo-i voru tožilca je sodni zbor sprejel to zahtevo in nato prekinil obravnavo ter jo odložil na jutri.
PARIZ, 15. — Uprava francoske avtomobilske tovarne Citroen je sporočila, da je z današnjim dnem podražila za 5 odstotkov ceno svojih vozil. Včeraj je podražila cene svojih avtomobilov tovarna Peugeot, v začetku leta pa sta podobna ukrepa sprejeli Renault in Chrysler-France.
burgu pa ga razlagajo z zaostritvijo odnosov med FNLA in UNITA, v vrstah katerih se bori večje število portugalskih in južnoafriških plačancev,-
Po delnih in neuradnih informacijah iz notranjosti Angole kaže, da je pri mestu Sa Da Bandeira, v jugozahodni Angoli res prišlo do spopadov med UNITA in oddelki FNLA, ki jih
penda, odpadnik gibanja za osvoboditev Angole MPLA, ki je lani zapustil Agostinha Neta, kaže po naročilu ameriške obveščevalne službe CIA ter stopil na stran Hol-dena Roberta. Do podobnih spopadov je baje prišlo tudi pri mestu' Huambo, kjer se nahaja glavni štab UNITA j
O krizi v obeh kvizlinških gibanjih, še zlasti pa v FNLA, govori tudi ameriški državni tajnik Kissin-ger v svojem zaupnem sporočilu ameriškemu zastopništvu pri NATO j v Bruslju. Tajna brzojavka je, za ! sedaj se še ne ve kako, prišla v roke časnikarju založniškega pod jetja Scripps - Howard, ki jo je objavil. V tej brzojavki Kissinger trdi, da je FNLA v popolnem razsulu in da se je njena vojaška moč razblinila. Šef ameriške diplomacije istočasno pripisuje odgovornost za polom, ki ga doživlja' FNLA v Angoli (kjer, se kot povsod, gverilska gibanja ne morejo obdržati brez bistvene podpore prizadetega ljudstva), Sovjetski zvezi in pomoči, ki ga Moskva nudi gibanju za osvoboditev Angole MPLA. Sovjetska pomoč naj bi v zadnjih tednih dosegla vsoto 200 milijonov dolarjev.
JRazsulo FNLA bo sedaj omogočilo, pravi ameriški zunanji minister Henry Kissinger, oboroženim silam Ljudske republike Angole, da osredotočijo svoja prizadevanja proti drugemu proameriškemu gibanju UNITA, ki nadzoruje južni del Angole. Kissinger obenem poudarja, da oddelki FNLA bežijo v Zaire in zahteva od držav članic Atlantske zveze naj, se postavijo po robu sovjetskemu posegu v Angoli.
Ljudska republika Angola, ki jo vodi šef MPLA Agostinho Neto, je
CATANZARO, 14. — Z zasliševanjem admirala Eugenia Henkeja, ki je do lani poveljeval italijanskim o-boroženim silam, je catanzarski sodnik dr. Gianfranco Migliaccio, ki vodi sodno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana, zaključil zasliševanje častnikov, ki so bili na čelu obveščevalne službe SID. Osnovno vprašanje, ki ga je sodnik skušal razvozlati s temi zasliševanji je, zakaj je SID ščitil svojega agenta Guida Giannettinija, čeprav je bilo očitno, da je bil vpleten v pokol v Kmečki banki v strategijo terorja.
To je' tudi glavno vprašanje preiskave in točen odgovor bi bil lahko ključ, da bi na stežaj odprl vrata v ozadje pokola in strategije terorja. Za jasnost je morda potreben korak nazaj. Ko je v okviru preiskave o pokolu v Kmečki banki in takoj po obtožbi Frede in Venture milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio odkril, da je založnik iz Tre-visa dobival poročila od obveščevalne službe o dejavnosti izvenparla-mentafnih levičarskih krogov, je SID tdkoj priznal,': da gre za kopije poročil, ki jih je za obveščevalno. službo pripravljal Giannettini. Zakaj pa je nato SID kar na lepem umolknil? In t> s privoljenjem vlade, kot je včeraj znova ponovil gen. Miceli in kot je pred časom potrdil-tudi bivši, obrambni minister Andreotti.' Ob tem gre tudi poudariti, da je gen. Maletti, ki je bil zadolžen za stike z Giannettinijem, spiava predlagal, naj obveščevalna služba ugodi D’Ambrosiovi zahtevi, medtem ko so bili ostali častniki SID vključno Miceli proti. Poudariti gre tudi, da ni nihče imel časnikarja v čislih kot dobrega agenta in da so marsikdaj njegova poročila končala v košu za odpadke. Čemu torej tako krčevito ščitenje Giannettinija?
Ta vprašanja, ki so bila v ospredju zasliševanja Malettija in Mice-lija, so prišla znova na dan med zasliševanjem odmirala Henkeja, ki je svoj čas načeloval tudi obveščevalni službi. Kaj je s tem y zvezi povedal bivši poveljnik oboroženih sil, ni bilo mogoče zvedeti zaradi nepredirne molčečnosti priče in izmikanja catanzarskega preiskoval-
nega sodnika. Henke je kot včeraj I «če bo potrebno.» Kaže pa vseka-Miceli v odgovor ha vprašanja, čas- j kor, da ni povsem prepričan v nikarjev zamomljal, da nima kaj ‘ povedati, dr. Migliaccio pa je izjavil, da sta se s pričo razgovarjala o nekaterih izjavah generalov Mi-celija in Malettija, ker je na ostala vprašanja že odgovoril med zasliševanjem pri sodniku D’Ambro-siu. Očitno je torej, da je bil govor ravno o odnosu med obveščevalno službo in milanskimi sodniki glede Giannettinija ter o nezaslišanem sklepu vlade, da odpove vsakršno sodelovanje s sodno oblastjo.
Vprašanje je torej, če bo na osnovi-doslej zbranega gradiva catanzarski sodnik šel v svoji preiskavi še dlje in bo zaslišal tudi nekdanjega: obrambnega ministra Tànassija, vladnega predsednika Rumor ja ter obrambnega', ministra ‘i Andreottija.
Sodnik se o tem ni izjasnil, in se je omejil': le na dvoumen odgovor :
«resnice», ki so jih v teh dneh povedali Maletti, Miceli in Henke. Zvedelo se je namreč, da bo v prihodnjih dneh zahteval od rimskih kolegov ter od obramnbega ministrstva zajeten sveženj gradiva, ki je bil rezultat preiskave o delovanju SID in gen. Micelija, ki jo je poleti 1973 odredil Andreotti in ki je služila padovskemu sodniku Tamburinu kot podporni steber za zaporni nalog za bivšega poveljnika obveščevalne službe ter za preiskavo o Vetrovnici.
Po eni strani je to dokaz, da namerava iti catanzarski sodnik zadevi do dna ter pojasniti dvoumno vlogo SID v strategiji napetosti, po drugi strani pa obstaja nevarnost, da zadobi preiskava preveliko razsežnost in poči kot balonček, ki ga otrok napihne preko mere.
Jutri občni zbor zavodi za zgodovino osvobodilnega gibanja
V dvorani krožka za kulturo in umetnost na Verdijevem trgu 1 bo jutri ob 16.30 občni zbor članov Deželnega zaveda za zgodovino o-svobodilnega gibanja Furlanije-Ju-lijske krajine. Na dnevnem redu so naslednje točke: 1. splošno poročilo, 2. finančno poročilo. 3. program za leto 1976, 4. proces za zločine v Rižarni ter 5. razno.
«Unità» o krizi v tržaški občini
iiiMiiiiiiiiàmuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiimuiiiiHiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii
KMGMGAC/M IA VERSKI NAUK O SPOLNOSTI
Vatikan zastopa tradicionalni nauk
Cerkev ni spremenila stališča do predzakonskih odnosov in homoseksualnosti * Stvarnost in nauk
VATIKAN, 15. — Kongregacija za verski nauk, ki jo vodi bivši zagrebški nadškof msgr. Seper, je objavila izjavo v kateri ponovno poudarja stališča Katoliške cerkve do spolnih vprašanj. «Vsak spolni akt — je rečeno v izjavi — mora biti opravljen v zakonu. Zato so prepovedani vsi predzakonski spolni odnosi, kakor tudi homoseksualni in prav tako masturbacija. V izjavi je rečeno, dà je bilp treba ponovno poudarjati ta načela spričo zmedenosti, ki je nastala v zadnjih letih tudi pod vplivom čez-
iimiitfiiii'liiiiiiiiiiiii limili mili n m ■litim mn iitiiiiiDtiiitiiiiiintii im m m n, til iiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiii,iii,[liif„iiiiiiliii,iiiiiliiiliili„lii miiiiih jiiinii
Preizkušnja tankov po berlinskih ulicah
„ ‘s’1
»g-».
mmam
Preizkušnja ameriških tankov po berlinskih ulicah je pritegnila pozornost pešcev in avtomobilistov. Namen poskusa je bil preveriti gibčnost oklepnih vozil po mestnih ulicah. Kaže, da je bil rezultat poskusa zadovoljiv, saj, kot poročajo iz Berlina, ni kolona 20 tankov ob spremstvu policijskih, .enot. kljub nekajurnem kolovratenju po mestu povzročila večjih zastojev v prometu.
......................................................................................urnim...■■mili,.....in..
PO OBJAVI IMEN AGENTOV CIA V PARIŠKEM «LIBERATION;
»
Podtalni boj vohunskih agentov na svetu
PARIZ, 15. — Objava 44 imen domnevnih agentov ameriške obveščevalne službe CIA v Parizu, ki
stva, ki ga vodi Michel Poniatow-ski. Ta se je omejil samo na to, da francoska obveščevalna služba
jih je navedel francoski levičarski nima nobenega opravka z vestmi
list «Liberation», je povzročila Franciji živahne reakcije. Medtem ko nekateri časopisi pišejo o «mednarodni zaroti» proti CIA, «Aurore» pa obtožuje «Liberation», da izvaja direktive nekega tajinstvenega kapelnika. Iz samih krogov vladne večine pa prihajajo kritike na delo notranjega ministrstva. Zelo napadalen je bivši minister ter bivši generalni tajnik De Gaullove UDR Alexandre Sanguinetti: «Menim — je dejal — da ima narod, ki hoče biti neodvisen in svoboden, dolžnost da izžene s svojega ozemlja vse vohunske agente, pa naj pripadajo tej ali drugi državi ter še posebno velikim. Prav ministrstvu notranje zadeve pripada dolžnost, da se ukvarja s temi zadevami. če bi bil jaz minister za notranje zadeve, bi se s tem vprašanjem ukvarjal že dalj časa».
Sanguinettijeve izjave niso doslej praktično povzročile nobene reakcije francoskega notranjega ministr-
o delovanju neke obveščevalne službe, ki prihajajo iz inozemstva. Po-niatowski je še dejal, da številne države razpolagajo s posebnimi službami (vohunskimi). Gre, žal, za stvarnost, ki ni bila odkrita danes na podlagi resničnih ali neresničnih informacij. Notranji minister je še dodal, da je večina tujih vohunskih agentov v Franciji že i-dentificirana in da jih tudi nadzorujejo. Minister meni, da je lažje nadzorovati identificirane agente kot pa odkrivati tiste, ki niso še znani. V primeru tujih agentov, ki s svojo dejavnostjo nedvomno posegajo v francoske notranje zadeve, upravna oblast ukrepa z izgonom, če pa gre za dokazano vohunsko dejavnost pa jih prijavijo državnemu varnost-nemp sodišču.
Na napade na notranjega mini-straSanguinettija je odgovoril Roger Wybot, ki je svoj čas ustanovil francosko pròti vohunsko službo DST in ki je sedaj že v pokoju.
Wybot je dejal, da bi moral Sanguinetti vedeti, da imajo vsa veleposlaništva na svetu, vključno francoska, svoje funkcionarje, ki jim je zaupana naloga obveščevanja. Naš DST je dejal Wybot ima svoje ageiite v vseh ' velikih mestih na svetu. Zato je absurdno napadati CIA bolj kot na primer angleški MIS ali pa Sovjetski KGB. Tudi Nemci in Italijani imajo podobne službe in zato ne razumem zakaj je Sanguinetti napadel notranjega ministra. V času, ko je bil član vlade Rogerja Freya (v svojstvu mi-’ nistfstva za notranje zadeve od leto 1959 do leta 1962) je bilo verjetno v Franciji prav toliko agentov CIA kot jih je danes.
Wybot je nadalje še izjavil, da ne obstaja noben dokaz, da so bili navedeni domnevni vohuni v resnici agenti CIA. Mogoče se je zgodilo, da so nekateri res bili tedaj, toda danes pa niso več.
Medtem se je zvedelo iz Baltimora v ZDA, da sta dva časnikarja lista «Counterspy» priznala, da sta zapletena pri posredovanju podatkov
agentov CIA v Franciji. Oba časni- tipa «iljužin».'
karja sta priznala, da sta govorila z uredniki pariškega časopisa «Liberation». Izjavila sta še, da bodo v kratkem objavili seznam agentov CIA v Italiji, Španiji in na Japonskem. .
V ta okvir podtalne dejavnosti CIA spada tudi vest, ki je prišla s tiskovne konference, ki jo je'danes priredil v nekem rimskem hotelu glasnik ministrstva za gospodarsko načrtovanje Ljudske republike Angole ter član vodstva gibanja MPLA Humbaraci (ki je sicer turškega porekla). Angolski glasnik Je povedal, da je pred meseci Neto-va vlada naročila v Ameriki dve letali vrste «boeing 737». Ceno letal je olačala vnaprej in sicer v znesku 20 milijonov dolarjev. V resnici letali nista prispeli v Luando, ker se je vmešala washingtonska vlada. Sam Humbaraci se je zmenil s predsednikom družbe Douglas, da se osebno pogovorita, toda do srečanja ni prišlo, ker so ga baje preprečili agenti CIA.,Zato se je Neto-va vlada odločila, da se bo odslej naprej posluževala sovjetskih letal
mernega poveličevanja spolnosti ob podpori javnih občil.
V izjavi je še rečeno, da cerkev ne more biti brezbrižna do teh pojavov in da sedanja izjava ne obsega vse moralne norme spolnega izživljanja v zakonu, ki so bile popolnoma jasno posredovane v enciklikah «Casti connubii» in «Huma-nae vitae» (pripomniti je treba, da ti dve encikliki izključujeta možnost uporabe kontracepcijskih sredstev in splav). Izjava tudi odločno obsoja vse predzakonske spolne od-nose.
Poglavje zase je vprašanje homoseksualnosti. Cerkev obsoja te spolne zablode, vendar pa priporoča pri dušnopastirski dejavnosti razumevanje in pomoč ljudem, ki so po svojem nagonu, ali zaradi patoloških razlogov nagnjeni nanje.
Prav tako dokument odločno obsoja masturbacijo, kot spolen akt izven zakona.
Glede izjave kongregacije za Verski nauk je .pomembno še navesti, da cerkev meni, da verniki hudo grešijo z izvenzakonskim spolnirr izživljanjem (tudi «smrtni greb), ker je 'vsak .prekršek moralnega reda na spolnem področju objektivno zelo hud.
: Izjava na. koncu poudarja, da morajo dušni • pastirji zastopati ta nauk neodvisno od navad in mišljenj, ki veljajo danes.
Zakaj se je cerkev odločila v tem trenutku, da ponovno poudari svoj že stoletni nauk? Odgovor na to vprašanje je v določeni meri težak, toda istočasno lahek. V zadnjih letih so se pomnožili napadi na tradicionalni naiik spričo dejstva, da je med samimi , katoličani zelo razširjena navada predzakonskih spolnih odnosov (preko 80 odstotkov). Vedno bolj se širi miselnost, da spolni odnosi ne kršijo splošnih etičnih in moralnih načel, pa' čeprav se odigravajo izven zakona.
Vatikan je o tem vprašanju razmišljal že od leta 1968. Neki kardinal je že leta 1970 izjavil, da je prišlo do takih pojavov, da sploh ni mogoče govoriti več o rušenju starih načel, temveč, da so se ta. sploh razblinila, še ob razpravah o vprašanjih kontracepcije in splavu pa je papež sprejel tezo manjšine, ki je zastopala stara tradicionalna stališča.
V nekaterih krogih menijo, da cerkev še ni pripravljena izoblikovati sodobnejši nauk o teh vprašanjih .ter se je samo zato zatekla k izjavi kongregacije za verski nauk in ne ,h kakemu dokumentu, ki bi bil podprt z višjo avtoriteto.
Glasilo KPI «L’Unità» objavlja v današnji številki noto pokrajinskega tajnika Rossettija o krizi tržaške občinske uprave. Rossetti opozarja na odgovornosti krajevne KD, ki dva meseca in pol po odstopu Spaccini-jevega odbora in pet dni pred zasedanjem občinskega sveta še ni dala nobenih predlogov glede odbora, večine in programa. KD mora rešiti vprašanje novega odnosa s KPI ter premostiti z dejanji in ne samo z besedami protikomunistične predsodke. V Trstu namreč ni alternativ, kajti brez komunistov ni mogoče upravljati občine in je zato nujno imenovanje komisarja.
Rossetti poudarja, da KPI ne postavlja vprašanja vstopa v odbor ali v večino, ampak da so ji pri srcu nekatera odprta vprašanja, ki bi se jih bilo treba lotiti takoj. Med ta vprašanja postavlja KPI, soglasno ■ s socialisti, na prvo mesto problem rabe slovenščine v izvoljenih svetih.
Zborovanja KPI
V soboto, 17. januarja, priredi KPI naslednje sestanke na temo vsedržavne in krajevne krize ter delavskih bojev:
ob 9. uri — na sedežu v Ul. Capitolina 3 — sekcija Tovarne velikih strojev; poročal bo Giorgio Cancia-ni, odgovoren za odsek za delo v tovarnah pri federaciji: ob 10. uri — na sedežu Trg Duca degli Abruzzi 3 — pristaniška celica za delo na kopnem; poročal bo tajnik sekcije in član Federalnega k»-miteja partije, Claudio Sibelia.
Ob 17, uri bo na sedežu Ul. San Lorenzo in Selva 4, kongres sekcije KPI «Gramsci» iz Skednja. Poročilo bo podal tajnik sekcije, Diego Hag-lich. Federacijo bo zastopal tov. senator Paolo Sema,
Po razpravi in zaključkih bodo izvolili nove organe sekcije.
Še dva podviga avtomobilskih miši
Avtomobilske miši so zopet na delu. Ko se je včeraj ponoči okoli 2.45 inž. Sergio Hauser s Trga Promontorio 1 vračal domov, je slišal alarmni znak svojega avta BMW, ki ga je parkiral pred hišo. Stekel je do avta. in ugotovil, da so mu neznani tatovi razbili šipo in odprli vrata. Alarm jih je verjetno prestrašil in zato so zbežali; Hauser pa je videl njihov avto fiat 1100 TS 05553, v njem pa dva dolgolasca. Mudilo se jima je tako, da so pri avtu pustili črno torbico, v kateri je bil magnetofonski trak, ključ in zaponka, kakršno uporabljajo tatovi za odpiranje ključavnic.
Malo več sreče pa so imeli tatovi, ki so se dobro uro kasneje lotili avta Volkswagen z videmsko registracijo, ki je bil parkiran v Ul. F. Severo. Očividno so potrebovali kolesa, kajti, ko je prišla policija po anonimnem telefonskem pozivu na kraj. je ugotovila, da sloni avto na lesenih podstavkih. Tatovi so ukradli tri kolesa, med odvijanjem četrtega pa jih je verjetno kdo zmotil in niso dokončali svojega dela.
Nesreča na delu
Včeraj dopoldne se je v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu ponesrečil 28-letni delavec Marino Lonzari iz Ul. Pisani 20; med delom pri stružnici mu je zašla desna roka med kolesje stroja, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Večnacionalne družbe ZDA: 18 milijonov dolarjev za finansiranje (njih strank
WASHINGTON, 15. — Predsednik ameriške državne komisije za varnost in za menjalnice (SEC) Ro-deričk Hills je med pričevanjem pred kongresno komisijo poudaril, da je telo, ki mu predseduje, začelo preiskavo o sredstvih ,ki so jih ameriške večnacionalne družbe dale tujim strankam in državnim funkcionarjem. Dodal je, da komisija nima še jasne slike o tem vprašanju .ugotovila pa je vsekakor že, da so mednarodni koncerni v zadnjih dveh letih potrošili za podkupovanje in finansiranje tujih strank ter funkcionarjev okrog 18 milijonov dolarjev.
Huda prometna nesreča pri Bertokih
Včeraj se je pripetila v bližini Bertokov huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenji dveh mladih ljudi. Voznik osebnega avtomobila Igor Mušič star 28 let iz Izole je vozil po lokalni cesti iz Ankarana proti železniški postaji v Bertokih. Ko je zapeljal na betonski most čez reko Rižano, je s sprednjim desinm kolesom trčil v 10 cm visok robnik, vozil po njem 16 m in na koncu mostu, kjer je ostri levi ovinek, zapeljal naravnost v pobočje 3 m globokega jarka. Vozilo se je prevrnilo na streho, se vnelo in v celoti zgorelo. V vozilu sta zgorela voznik Igor Mušič in sopotnik 23-letni Igor Lazar iz Kopra. Skozi razbito zadnje steklo avtomobila pa sta se rešila potnika Peter Štefane in Dušan Lipold, oba iz Kopra, ki sta dobila le lažje poškodbe.
L. O.
Smrt upokojenca
V tržaški bolnišnici je včeraj ne kaj pred 16. uro — kmalu po prevozu na oddelek za oživljanje — umrl 68-letni Mario Buda iz Ul. Damiano Chiesa 6. Buda se je v parku v Ul. Giulia v trenutku o-bupa ustrelil v glavo s pištolo be-retta kal. 9. Našla sta ga dva študenta.