Štajerski
Ptuj, četrtek, 16. decembra 2004
letnik LVII . št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ■ O
= 0
■	st
;o
■	r^
Ptuj	Ptuj
Pobuda - načvekan papir! Bo občina Stran 2	spoštovala sodišče?
Stran 4
Spodnje Podravje
Skoraj štiri tisoč ljudi brez osnovne šole Stran 4
Zetale
Milijon evrov za vodovod Stran 11

v	v
Ormož	Ines Cerne
Po novem letu obdavčeno!	Za vse čase
Stran 13	Stran 17

PREDNOVOLETNfiCENA F0T06IIIÍFÍJ 10X1S
ml^m
Foto Tone, Žižek Anton s.p.. Trg osvoboditve 2, Lenart
Ptuj . Prvi Kuharjev! dnevi
Soočenje domačih in tujih izkušenj
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so 3. in 4. decembra potekali 1. Kúharjevi dnevi z osrednjo strokovno temo o kilah. Ob 130-letnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sta jih pripravila kirurški oddelek bolnišnice in Herniološka sekcija Združenja kirurgov Slovenije.
Ob slovenskih strokovnjakih sta na prvih Kuharjevih dnevih sodelovala tudi znana strokovnjaka za kile iz Kanade in Italije, Michael Alexander in Francesco Abbonante, iz Kanade pa je prišla tudi hčerka primarija Kuharja, Silva, ki je na pot zdravništva stopila v ptujski
bolnišnici, danes pa dela kot anesteziologinja v Kanadi. Zahvalila se je za pozornost in čast, ki so jo z organizacijo strokovnega srečanja izkazali njenemu očetu.
Več v prihodnji številki Sta-jerskega tednika
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predsedstvo 1. Kuharjevih dnevov (od leve): Jože Vračko, dr. med.,, spec., prof. dr. Slavko Rakovec, dr. med., višji svetnik, in asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec.
Sedaj do 600.000 SIT zimskega popusta!
• ZatĐ je Volkswagen Golf ogorčen zapustil snemanje oglasa in smo ga le s težavo ujeli. Prepričan je, da je večvreden.
Veivrad
inko d.e
, Zadniini trg S, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SkufniB ponba: 4,4 - 11,61/IOĐkm. bnl^e CA: 119 - 278 g/km.
Računalniki po odličnih cenah
www«coiiitron«si
Praznično vzdušje je te dni čutiti skoraj na vsakem koraku. Tudi na ptujskem gradu, kjer so božično drevo v viteški dvorani okrasili varovanci iz varstveno-delovnega centra Polž iz Maribora.
Ormož . Kdo bo deloval v Unterhundu?
RADIOPTUJ
(ta d^éeíeí' www.radio-pfuj.si
Zupan toži alternativo
Kakšnih 15 let nazaj je takratna ormoška mladina krepko pljunila v roke. Ob pomoči gospodarskih subjektov, moralni podpori in žegnu politike so iz severovzhodnega dela grajskih kleti naredili prostor za zbiranje mladih, ki ga takrat v Ormožu še ni bilo.
To je bil udarniški podvig, kajti iz njega so najprej morali odpeljati čez 20 prikolic smeti, nesnage, kurilnega materiala. Pri tem ne smete pozabiti, da je bil pred 15 leti Ormož živahno mesto s pestrim družabnim in nočnim življenjem, v katerega so se prihajali zabavat prebivalci sosednjih, večjih mest — v naš odlični hotel in diskoteko. Prostor, ki je takrat nastal kot legalna alternativa številni klasični ponudbi, je danes ilegalen in brez konkurence. Toliko o razvoju ...
V letu 1989 sta takratna Samoupravna stanovanjska skup-
nost Občine Ormož in takratna OK Zveze socialistične mladine podpisala sporazum, da se v namen alternativne kulture v občini Ormož takratni OK ZSMS odobri ureditev kletnega prostora ormoškega gradu in se z njimi sklene neodplačna najemna pogodba za nedoločen čas. Slo je za zelo neprivlačno okolje, s katerim si takratna občinska oblast ni imela kaj začeti, zato ga je velikodušno prepustila mladini, ki je tako po dolgih letih prišla do pre-potrebnih prostorov.
Vec na ^^rani 3. viki klemenčič ivanuša
Unterhund je prostor za alternativo.
Foto: vki
Orfejekova parada 2004
JL Organóaíor;DnižbazaiadijskainčasopisnodejavnostRadio-TednikPtuj
G6n6ra/n/ pokfovHBlJ
Mestna občina Ptuj
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
89.6-98.S-l04,3
Športna dvorana Center Ptuj
nedelja, 26. decembra 2004, ob 16. uri
Predprodaja vstopnic: Radio - Tednik Ptuj, iUlenjainica Luna
Ptuj • Odbor nasprotuje pismu Civilne iniciative
"Pobuda ni dokument, ampak načvekan papir!"
"člani odbora za zaščito kraja pred odlagališčem smo prizadeti in ogorčeni nad pisanjem oziroma nad pobudo Civilne iniciative z zahtevo po umestitvi odlagališča ali odcepitvi. To pobudo ocenjujemo kot zahrbtno in nepošteno s prikritimi profitnimi^ cilji določenih posameznikov," se je po objavi člankov na to temo odzval predstavnik devetčlanskega odbora za zaščito kraja pred odlagališčem Bojan čebulj iz Krčevine.
"Kako lahko pisci tega papirja izjavijo, da za njihovo pobudo stojijo krajani Krčevine in Gra-jenščaka, če o vsem tem, kar so zapisali, nihče ne ve nič konkretnega?! Za takšnim pisanjem torej ne stoji veliko ljudi, ampak gre zgolj za skupino posameznikov, ki so že pred leti s tem odlagališčem imeli določene zasebne namene, kar smo takrat tudi razkrili. Gre za domače podjetnike, ki bi svojo dejavnost lahko vpeli v okvirje dejavnosti odlagališča in tako v prvi vrsti v njem vidijo najbolj lastne interese. Jasno pa je, da tega nihče od njih ne bo priznal!"
Bojan Čebulj pravi, da pozna imena ljudi, ki so sestavili pobudo in je prepričan, da se ne moti, vendar je po poskusih osebnega pogovora z nekaterimi od njih na-
letel na zanikanje ali zgolj kritiko v smislu, da je "odbor zaviralec razvoja v kraju", zato konkretnih imen ne more povedati javno: "Zakaj se pisci pobude niso upali razločno podpisati, pa tudi marsikaj pove! Veste zakaj? Ker gre, kot sem rekel, za prikrite račune nekih gospodov, ki so sicer kapitalsko precej močni!"
"Nobenega odlagališča pod Vurberkom!"
Kot zatrjuje Čebulj, ne gre za to, da odlagališča načelno ne bi marali, nikakor pa po njihovem mnenju ne more biti v takšnem okolju, kot je gozd pod Vurber-kom: "Gre za naravno dragocenost, za območje, ki je ekološko več kot občutljivo, za območje naravnih vodnih zbirališč, poleg
Od tod in tam
Juršinci • Božično-novoletni koncert
Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci skupaj z OS Juršinci tudi letos pripravlja Božično-novoletni koncert, ki bo jutri (18. 12.) ob 18. uri v večnamenski dvorani v Juršincih. Na njem bodo sodelovali mešani pevski zbor KUD Anton Slodnjak, mešani pevski zbor OS Juršinci, pevski zbor Kluba ptujskih študentov, Spominčice, p. Janez Ferlež, Pevci z vasi, mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja, Oktet Dornava, skupina Sr-čece in Katja Skoliber. Koncert bo povezovala Nada Kotar. (ZŠ)
Ormož • Božično-novoletni sejem
Foto: vki
Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož in Ljudska univerza Ormož sta minulo soboto skupaj organizirali božično-novoletni sejem. V prostorih nekdanjega Marketa na Kerenčičevem trgu so na stojnicah prodajali najrazličnejše voščilnice in številne druge izdelke. Izdelki so nastali v okviru študijskega krožka. Za najmlajše pa so v tem času organizirali še kreativno delavnico. Praznično vzdušje so s sejmom širile Nina Sulek, Urška Ambrož in Milica Savora. (vki)
Ptuj • Dobrodelni bazar za deklico Mojco
Foto: Črtomir Goznik
Članice ptujskega kluba Soroptimist so novembra uspešno izvedle dobrodelni koncert za ptujsko varno hišo. Zbrale so 835 tisoč tolarjev za opremo. Decembra pa bodo na treh dobrodelnih stojnicah na Novem trgu na Ptuju, ki jih bodo imele ob sobotah, zbirale denarne prispevke za invalidno deklico Mojco za nakup pripomočkov, ki ji bodo lajšali vsakodnevno življenje. (MG)
tega pa je tu še največja gozdna površina, negovana že stoletja dolgo, ki pa jo je, na žalost, zadnje leto res močno prizadel voluhar in je bilo potrebnega ogromno poseka! Za komunalno odlagališče pa bi bilo takrat potrebno posekati preko 18.000 dreves! In zakaj naj bi se odlagališče skrivalo nekje med hribi? Ali ni to že sama po sebi vprašljiva lokacija? Prepričan sem, da je sedanja lokacija CERO Gajke v neki opuščeni gramoznici veliko bolj primerna!"
V odboru odločno nasprotujejo tudi morebitni umestitvi jedrskega odlagališča: "Območje pod Vurberkom nikakor ni potresno varno. Res, da v zadnjem stoletju ni bilo nobenega potresa, ampak zgodovina Ptuja kaže, da je bil nekajkrat močno prizadet zaradi potresa. Sicer pa gre tudi pri jedrskem odlagališču za isto stvar: zatrpati vso svinjarijo v neko grapo, se osebno okoristiti s polmilijar-dno vsoto in prepustiti okoličanom, da trpijo posledice. Kaj pa se bo zgodilo, če recimo pride do potresa, pa četudi čez nekaj stoletij? In tudi, če takrat takšno odlagališče sploh ne bi več predstavljalo nobene nevarnosti, je poanta v tem, da se take zadeve ne morejo umeščati v področje pod Vurberkom!"
Bojan Čebulj se v imenu odbora tudi javno sprašuje, ali je za nadaljnji razvoj kraja res edini izhod postavitev odlagališča: "Poglejte, v Dupleku in še marsikje ga nimajo, pa so vseeno naredili marsikaj in imajo veliko več, kot
Predstavnik Odbora za zaščito kr^aja pred odlagališčem Bojan Čebulj: "Smo proti umestitvi kakršnegakoli odlagališča v našem kraju!"
je storjenega v teh krajih. Povezovati in izpostavljati razvoj kraja z odlagališčem, povrhu še na tak neodkrit in zahrbten način, kot je to naredila Civilna iniciativa, se nam nikakor ne zdi prav in takšnemu načinu se upiramo!"
Kdo ali kaj je krivo za nerazvitost?
Po prepričanju Čebulja nerazvitost kraja ni toliko odvisna od zavrnitve odlagališča: "Civilna iniciativa lahko zagovarja stališče, da bi se z odlagališčem najhitreje lahko pridobila dodatna sredstva za hitrejši razvoj, vendar pa naj ti gospodje predstavijo in javno povedo, kaj konkretno bi lahko na ta račun v naših krajih res dobili. Ve se, kaj dobivajo v Spuh-
lji, ampak tam so zadeve popolnoma jasne, saj gre za strnjeno naselje, kjer se pač ureja kanalizacija, pločniki, javna razsvetljava itd. Tam točno vedo, kje bodo postavili kulturni dom in športno dvorano. Pa pri nas? Mi živimo na velikem območju, gradnja je razpršena. Bi zato vsi dobili javno razsvetljavo? Je razvoj mogoče ureditev kolesarske steze in pločnikov od Ptuja do Vurberka? Težava pri nas bi nastala že pri določanju prioritet morebitnih investicij. Recimo, kje bi bila lokacija kulturnega doma? Naša specifika je razpršenost poselitve, zato primerjave s Spuhljani ne more biti!"
Sicer pa Čebulj priznava, da je cestna infrastruktura resnično slaba in pravi: "Takšno stanje pa je, med drugim, tudi nesposobnost odgovornih ljudi, da za naše področje zagotovijo več proračunskih investicijskih sredstev. Ne rečem, da se ne trudijo, ampak mi nismo urbanizirano naselje. Tudi ne zagovarjam ptujske občinske politike do tega dela mestne občine, ampak iščem vzroke, zakaj je tako. In med temi vzroki je gotovo tudi pomanjkanje srenj-ske zavesti med ljudmi, premajhna povezanost in sodelovanje. Naš odbor pa je v preteklosti uspel združiti ogromno število prizadetih prebivalcev, celo iz dveh občin, proti gradnji odlagališča in s prepričanjem trdim, da je danes nasprotnikov odlagališča pod Vurberkom iz našega območja še več kot takrat! Izgovarjanje Civilne iniciative na neizpeljani
Evropska unija in mi • Širitev povezave
Romuniji vrata EU že odprta
Medtem ko naša soseda Hrvaška prav te dni pričakuje datum za začetek pogajanj z Evropsko unijo, je Romunija sredi prejšnjega tedna pristopna pogajanja že zaključila. Politični zaključek pogajanj pa morajo na vrhunskem zasedanju najprej potrditi še zunanji ministri petindvajseterice, zatem pa tudi njeni voditelji.
Nekdanja izrazito socialistična država, ki jo je desetletja vodil Nikolaj Ceausescu, in EU sta tako zaključili še dve zadnji in precej težki poglavji pravnega reda — konkurenco ter notranje zadeve in pravosodje. Romunija zdaj pričakuje, da bo skladno z načrti 1. januarja 2007 skupaj z Bolgarijo postala članica Unije. Državi naj bi pristopno pogodbo z EU podpisali aprila ali maja prihodnje leto. Država z obal Črnega morja je pogajanja o pristopu začela leta 1999 skupaj s tremi baltskimi državami (Litva, Latvija, Estonija), Slovaško in Bolgarijo. Skupaj z Bolgarijo pa je leta 2001 zaradi prepočasnega napredka izpadla iz letošnjega kroga širitve.
Romunija je z Evropsko unijo sporazum o trgovini in sodelovanju podpisala že leta 1991. Dve leti kasneje je podpisala Evropski sporazum, prošnjo za članstvo pa je vložila leta 1995. Romunija je članica Sveta Evrope od leta 1993 in aktivno sodeluje v regio-
V Romuniji živi dobrih 22 milijonov ljudi, od teh je kar 90 odstotkov Romunov. Največji manjšini sta madžarska v Transilvaniji, ki predstavlja 7 odstotkov prebivalstva, in romska z 2 odstotkoma. Romi so po propadu komunističnega režima postali žrtve javnega nasilja. Uradni jezik je romunščina, na območju manjšin pa uporabljajo tudi madžarščino in nemščino. Približno 86 odstotkov Romunov je pravoslavne vere, predvsem Nemci in Madžari pa so rimskokatoliške in protestantske vere (kalvinisti in luteranci). Približno polovica prebivalcev živi v urbanem okolju.
nalnih povezavah (OVSE, BSEC, CEI, SECI, SEEC, Pakt za stabilnost). Odnosi s sosednjimi državami so v glavnem dobri, še zlasti po umiritvi napetosti z Madžarsko glede številne madžarske manjšine.
Razvoj demokracije na Ceau-sescujevih temeljih
Romunija je postala samostojna država leta 1878. Do druge svetovne vojne je bila ustavna monarhija. Po vojni je oblast prevzela komunistična partija Romunije pod dolgoletno vladavino Nicolaja Ceausescuja. Ena najhuj-
ših komunističnih tiranij se je zrušila, ko so se decembra 1989 demonstracije iz Temišvara razširile na vso državo in se sprevrgle v ljudsko vstajo. Maja 1990 so izvedli prve svobodne volitve. Nova ustava iz leta 1991 je uvedla večstrankarski parlamentarni in predsedniški sistem. Dvodomni parlament je danes sestavljen iz senata s 143 sedeži in poslanske zbornice s 343 sedeži. Senatorje in poslance vsake štiri leta volijo na neposrednih volitvah po proporcionalnem sistemu. Predsednika na neposrednih volitvah
referendum v tistem obdobju je manipuliranje, saj bi propadel že takrat, brez najmanjšega dvoma pa tudi danes. Poleg tega se osebno ne spomnim, da bi v tistem času sploh bila podana pobuda za izpeljavo referenduma! Saj je bilo tudi nesmiselno, glede na evidentno in enotno nasprotovanje krajanov odlagališču!"
"Župan Pukšič manipulira!"
Po Čebuljevih besedah je izjava destrniškega župana Franca Pukšiča o možnosti in prednostih priključitve Grajenščaka in Krčevine k občini Destrnik manipulacija z javnim mnenjem: "Kolikor je meni znano, se je gospod Puk-šič že kar precej resno pogovarjal s člani te Civilne iniciative, čeprav iz njegovega javnega odgovora v vašem časopisu ni povsem razvidno, ali bi do priključitve k tej občini lahko prišlo le pod pogojem izgradnje odlagališča pri nas. Predvidevam, da se o tem noče izjasniti, ker ve, da je večina prebivalcev tukaj še vedno absolutno proti. Osebno pa menim, da kakega posebnega navdušenja nad priključitvijo k Destrniku med krajani ni. Sicer pa o tem ne morem sam reči nič več."
Člani odbora se nameravajo o pobudi Civilne iniciative pogovoriti tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom, saj želijo izvedeti njegovo mnenje in kaj se pravzaprav skriva za vsem skupaj.
SM
izvolijo vsaka štiri leta. Predsednik nato imenuje premiera, ki izbere vlado oziroma svet ministrov. Predsednik države imenuje tudi člane vrhovnega sodišča.
Neustrezna gospodarska politika v Ceausescujevi dobi, za katero je bilo značilno opiranje na lastne vire, je povzročila hudo gospodarsko krizo, ki jo je revolucija leta 1989 še poglobila. Leta 1997 so tako sprejeli obsežen makroekonomski program stabilizacije in strukturnih reform, ki pa se uresničuje počasi. Bruto domači proizvod je še vedno med najnižjimi v Evropi. Kmetijstvo prispeva šestino BDP, z njim pa se ukvarja več kot četrtina delovne sile. Velika državna posestva lastninijo, glavni pridelki pa so žita, krompir in sladkorna pesa, razvita sta tudi vinogradništvo in sadjarstvo. V rudnikih kopljejo premog, boksit, železovo rudo in svinec. V Romuniji so tudi najdišča nafte, ki pa so povečini že močno izčrpana. Prevladuje težka industrija, kot so črna in barvna metalurgija, cementarne, strojna, kemična in avtomobilska industrija. Predelovalne zmogljivosti so skromnejše, najmočnejše so tekstilna, papirna, elektrotehnična in živilska predelovalna industrija. Industrijska proizvodnja ustvarja več kot dve tretjini državnega prihodka in zaposluje približno 40 odstotkov delovne sile.
Anemari Kekec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafl~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralni^Sradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: wwwradio-tednik.si, www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročeni^ fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Foto: SM
Ormož • Interes za proizvodne prostore Plastdispenzerja
Se ne vedo, kako naprej
Kot je povedala likvidatorska upraviteljica Ljubica Pevec, so v Plastdispenzerju začeli zvoniti telefoni že dan po objavi novice o likvidaciji podjetja. Z različnih koncev Slovenije naj bi se zanimali za možnosti najema tovarniških prostorov za kakšno drugo dejavnost. Za optimizem je sicer še veliko prezgodaj, vendar tudi ponudba, ki jo je podjetje dalo delavcem, dopušča možnosti nadaljevanja nekakšne proizvodnje.
Najprej so v podjetju prostore orodjarne ponudili svojim delavcem v brezplačen najem za eno leto. Pripravljeni so jim prepustiti tudi stroje, za katere pa bi morali pla~ati najemnino v višini amortizacije. Ljuba Pevec je povedala, da je tudi med zaposlenimi zanimanje za to precejšnje. Izbira, komu prepustiti letos obnovljene prostore, bo težka, vendar bi imel prednost gotovo tisti, ki bo proizvodnjo širil in bo zainteresiran za odkup. Delavci so za idejo zavzeti in po prvem šoku ob likvidaciji podjetja poskušajo iz nastale situacije narediti najboljše.
Delavci Plastdispenzerja so te dni na dopustu, tisti, ki pa so ga že izkoristili, pa bodo prejeli 100 % nadomestilo plače, saj ni dela po krivdi delodajalca. Po ureditvi vseh potrebnih formalnosti, objavi v Uradnem listu, pa bo začel teči 30-dnevni odpovedni rok. Delavci naj bi tako prejeli še celotno plačo za november in december in sorazmerni delež za januar ter zakonsko določene odpravnine. Njihova višina je odvisna od dolžine trajanja zaposlitve pri tem delodajalcu in višine dohodka. Zaenkrat vse kaže, da
V Plastdispenzerju so ostali brez dela, vendar naj bi že dan po objavi novice zaceli zvoniti telefoni. Menda je interesa za novo proizvodnjo precej ...
bodo sredstva zadostovala za vsa poplačila, če pa bi se pojavile še kakšne nepredvidene terjatve, pa se lahko pri likvidaciji hitro zgodi, da se sprevrže v stečaj. Takrat bi imeli delavci bistveno slabše možnosti, saj se vse njihove terjatve poravnavajo iz stečajne mase. Ta pa je po navadi premajhna za vse.
Mira Žličar, predstavnica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je povedala, da so doslej
vse aktivnosti v zvezi z zaprtjem tovarne potekale po predpisih in da kakšnih kršitev pravic delavcev ni bilo. V sindikatu so poskušali navezati tudi stike z lastnikom v Avstriji, vendar doslej odgovora na svoje povpraševanje niso prejeli. Glavnina dela jih še čaka, saj ko bodo delavci prejeli tudi uradno odpoved, bo gotovo veliko vprašanj. Plastdis-penzer so opozorili, da so pravni naslednik tovarne Jože Kerenčič
Ormož • Kdo bo deloval v Unterhundu?
Zupan toži alternativo
Nadaljevanje s strani 1
Sledilo je odprtje kluba s koncerti Pridigarjev, CZD, Marka Breclja in javne vaje GRB, Železobeton, It's not for sale v letu 1990. Scena se je razživela, tako da je bilo v letih 1990—2004 v Unterhundu čez 170 koncertov več kot 200 izvajalcev iz čez 20 držav. Bilo je tudi nekaj razstav, projekcij filmov, potopisnih predavanj, gledaliških in plesnih predstav. Skupina, ki je opremila klub, je leta 1993 registrirala društvo Kulturno alternativni center (KAC), Občinski odbor LDS pa je kot pravni naslednik OK ZSMS na letni volilni pro-
gramski seji sprejel sklep, s katerim je na Kulturno alternativni center prenesel vse pravice do uporabe, razpolaganja s prostorom kakor tudi lastninske pravice, pridobljene z vlaganjem. Takoj zatem so alternativci zaprosili za končno sklenitev najemne pogodbe za prostore. Vendar pogodbe tokratni izvršni svet, ki mu je predsedoval Vili Trofenik, ni hotel podpisati. "Čeprav je leta 1996 za volilne potrebe nastopal osebno pred prepolnim klubom in mu zagotavljal, da podpira alternativno kulturo, da razume ljudi s takimi potrebami in podobno solato", so ogorčeni
in na vse obveznosti, ki izhajajo iz tega. Posebno skrb bodo namenili zaščitenim kategorijam delavcev, teh je po prvih podatkih 17. Najbolj tragična je likvidacija tovarne za mlade družine, kjer sta imela zaposlitev v tovarni oba partnerja, družinski proračun pa je obremenjen s številnimi krediti.
Brezposelnost na območju Upravne enote Ormož je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v povprečju znašala 11,8 %, je zaslediti v zapisih mesečnih poročil Zavoda RS za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Od 17.713 prebivalcev občine Ormož je delovno aktivnih 5675, okrog 1000 pa je brezposelnih. Od tega je več kot polovica žensk, 15 % nezaposlenih v Ormožu je stečajnih in trajno presežnih delavcev, četrtina brezposelnih je iskalcev prve zaposlitve. Ena tretjina je mladih do 25 let, dobrih 20 % je starih med 40 in 50 let, 16 % pa nad 50 let. Med nezaposlenimi na Ormoškem je slaba polovica z 2. stopnjo izobrazbe in toliko je tudi dolgotrajno brezposelnih. V primerjavi z ostalimi občinami Podravja, kjer je povprečna brezposelnost pri 15 %,
Uvodnik
To je unterhund
To je unterhund (grozno, poden, na najnižjem nivoju), je izraz, ki so ga uporabili mladinci, ki so pred 15 leti odprli vrata grajske kleti in zagledali kup nesnage, skozi katero so se morali predelati do lastnih prostorov. Zato je ta lepa, domaća beseda postala sinonim za eno živahnih alternativnih scen v Sloveniji. V Unterhundu se odvijajo koncerti, ki ne najdejo prostora na odru doma kulture ali v domači cerkvi, so pa prav tako, pa če je to komu všeč ali ne, del kulture.
Unterhund so tudi prostori, ki imajo betonska tla in gole stene iz opeke. Kjer je pozimi mraz, ki ga lahko prežene le nabito poln prostor, šilce domačega in za moj okus nevarno ogrevanje, ki pa ga za svoje nastope uporabljajo tudi naše folklorne skupine. Po domače, avtohtono in prav nič alternativno, se je torej treba znajti v Unterhundu. In če začutite potrebo, da bi odšli tja, kamor gre tudi cesar peš, boste v hudi stiski. Unterhund namreč nima sanitarij. Iz tega razloga hortenzije okrog gradu po koncertih izgledajo nekako utrujene in zelenica je prekrita s podobnimi spominki kot po vsaki gasilski veselici. Tudi to je unterhund!
Unterhund je tudi način, kako se odgovorni, v tem primeru aktualni ormoški župan, loteva zadeve. Leta ne podpiše pogodbe, ampak Unterhunda tudi ne zapre. Čeprav ve, da je "nevaren" za zbiranje večjega števila ljudi, leta mirno gleda zraven. Zares unterhund neodgovorno. Zavlačevanje ni obrodilo nobenega sadu. Nadomestni prostori, ki jih je ponujal župan z žilico za nepremičninske zadeve, so bili predragi, zgrešili so bistvo. Pri Unterhudnu že dolgo ne gre več le za alternativo. Gre za edini tovrsten klub, ki ga ormoška mladina ima. In zato nam ne bi smelo biti vseeno, v kakšnem stanju je. Mladinski center, ki ga občina rojeva že krizno dolgo, ker so kandidati za direktorje premladi, pa bo rabil še lep čas, da bo kaj ponudil.
viki klemenčič ivanusa
se Ormož še dobro drži. Na Ptuju je nezaposlenih 12,8 % prebivalcev, na najslabšem pa so v občinah Podlehnik, Juršinci, Sv. Andraž in Zavrč. Ko se bodo (naj-
verjetneje po novem letu) na Zavod vpisali še delavci iz bivšega Plastdispenzerja, bo slika tudi za Ormož precej slabša.
viki klemenčič ivanusa
v klubu.
Sledilo je dolgo, vroče premirje z občasnimi sestanki za ureditev vprašanja prostorov za alternativno kulturo, kjer so al-ternativcem med drugim ponudili nadomestni prostor. Zanj bi morali odšteti 150.000 SIT najemnine na mesec. Lokacija se je klubovcem zdela sporna, saj gre za staro Kombinatovo vinsko klet, locirano sredi stanovanjskih blokov in potrebno sanacije ocenjene na približno 1,5 milijona SIT, ki pa jo je bila občina pripravljena delno sofinancirati.
Občinske službe vidijo sliko drugače in v svojem odgovoru
pravijo, da je grad Ormož kulturni spomenik prve kategorije v lasti občine Ormož ter da si je kletne prostore brez pravne podlage ali soglasja z lastnikom prisvojil Kulturno alternativni klub Ormož, ki je tudi registriral sedež v omenjenih prostorih brez soglasja lastnika oziroma občine. Te prostore so na občini z restavratorskim programom predvideli za razstavno-prireditvene prostore muzeja.
Zdaj pa zares!
Po osmih letih delovanja v rokavicah naj bi leta 2003 zdaj že župan občine Ormož Vili Trofe-nik po zatrjevanju članov KAC pokazal pravi obraz in naložil požarnemu inšpektorju, naj pregleda klub in izda negativno odločbo. Ta je res opravil akcijo in izdal odločbo, s katero je od 15. decembra 2003 naprej prepovedal zadrževanje večjega števila ljudi v za življenje in zdravje nevarnem prostoru. Ob tem so člani KAC ironični: "Od takrat naprej se vsi, ki so stopili vanj, niti ne zavedajo njegovega prekletstva, kaj vse jim lahko povzroči dejstvo, da ob štirimetrskih kamnitih zidovih ni rezervnega požarnega stopnišča za evakuacijo, rezervni izhod na grajsko dvorišče je dal zakleniti kdo drug kot župan in poslanec Vili Trofe-nik, zato je vsako zadrževanje v teh prostorih smrtno nevarno in zgolj na lastno odgovornost."
V zadnjem letu so KAC-ovci našteli več pozivov za vrnitev ključev grajske kleti, menda je prišlo tudi do incidentnega primera, ko je bil vključen župan, eden izmed obiskovalcev, ključi in policija. Na občini dogodek komentirajo bolj sočno: "Dne 30. oktobra 2004 je bil pri vsto-
pu v omenjene prostore zasačen predstavnik kluba. Ob asistenci policijske patrole je bilo ponovno ugotovljeno, da se omenjeni prostori uporabljajo nenamensko za točenje alkoholnih pijač, brez ustreznih dovoljenj, oziroma za različna praznovanja udeležencev, ki nimajo nobene zveze z alternativno kulturo. Občina Ormož je v mesecu marcu ustanovila Mladinski center, ki je trenutno v postopku konstituiranja, s temeljnim namenom, da se zagotovi organizacijska struktura za delovanje različnih mladinskih interesnih skupin, vključno
z alternativno kulturo."
Te dni je KAC prejel tožbo za izpraznitev prostorov s strani občine Ormož. Ustreznih nadomestnih prostorov še vedno nimajo.
Pogled v prihodnost: "V prostorih, kjer je sedaj klub, naj bi bil po izpraznitvi muzej, mimogrede povedano, praznega je več kot polovica gradu. Le upamo lahko, da muzeja ne bo obiskovalo večje število ljudi, saj za to prostor menda ni primeren", so v sebi lastnem stilu ironični člani KAC.
viki klemenčič ivanusa
MESTNA OBČINA PTUJ IN KKS PTUJ D.D.
OBVESTILO
naročnikom kabelskega sistema KKS Ptuj (CaTVPtuj)
Pbdjetje Ingel je v zadnjih dneh neutemeljeno poslalo naročnikom kabelskega sistema Ptuj položnice za plačilo naročnine (vzdrževanja) za mesec november.
Naročnike pozivamo naj ne plačuj^o položnic, ki jih je izstavilo podjetje Ingel.
Naročniki ste dolžni poravnati izključno položnice, ki ste jih dobili od družbe KKS Ptuj d.d., saj le ta dejansko vzdržuje kabelski sistem in poravnava avtorske pravice.
Vse dodatne informacije lahko dobite na spletnem naslovu ww.kks-ptuj.si ali na tel. St. 771-11-30.
Dr. Šte&n Čelan župan MO Ptuj
Maq-ažGerl KKS Ptuj d.d.
Ptuj • Iniciativni odbor KTV Ptuj
Bo občina spostovala odločbo sodisca?
10. decembra se je na 5. seji sestal Iniciativni odbor KTV Ptuj, na katerega so povabili tudi predsednika svetov mestnih četrti Ljudski vrt in Center Stojana Žižka, ki se je seje udeležil, in mag. Metoda Graha, ki pa se sestanka ni udeležil. Govorili so o odločitvi ViSjega sodiSCa v Mariboru in bodočih aktivnostih.
Predsednik Iniciativnega odbora KTV Ptuj Boris Krajnc je povedal, da je Višje sodišče v Mariboru v celoti upoštevalo stališča Iniciativnega odbora KTV Ptuj in kabelskega operaterja In-gel ter zavrnilo odločitev Okrožnega sodišča na Ptuju. Odločba Višjega sodišča je dokončna, pritožbe nanjo ni, zato sedaj pričakujejo, da bodo razveljavljeni vsi sklepi, ki so bili v zvezi s ptujskim kabelskim sistemom sprejeti v mestni občini Ptuj. Na sodišču imajo v zvezi s KTV Ptuj še dve zadevi, o ničnosti vpisa nove delniške družbe KKS Ptuj, ki jo je ustanovila mestna občina Ptuj, in za ugotovitev lastniških deležev kabelskega sistema. Decembra so naročniki KTV sis-
tema Ptuj prejeli dve položnici, obema so bili priloženi dopisi z razlago. Pri sporočilu Inicativne-ga odbora je dodan tudi sklep Višjega sodišča Maribor o razveljavitvi začasne odredbe ptujskega Okrožnega sodišča, da se bodo ljudje lažje odločili. Povedati pa jim je potrebno tudi to, da delnic naj še ne pričakujejo, ker je zadeva v zvezi z lastninjenjem šele v postopku, je med drugim dejal Janko Cuš, član Iniciativnega odbora KTV Ptuj, ker v mestni občini Ptuj stanje prikazujejo čisto drugače. Stojan Žižek, predsednik sveta MC Ljudski vrt, je povedal, da je kabelski sistem še vedno voden na premoženjski bilanci četrti Ljudski vrt in da v resnici še
ni prišlo do prenosa. V uradnih dokumentih KKS Ptuj je zapisano, da znaša osnovni kapital 111 milijonov tolarjev, kar je zavajajoče, ker prenosa še ni bilo. Eno vlogo v sodnem registru, ki naj bi bil javen, pravi Boris Krajnc, sicer imajo, vendar podatkov o tem, za katero vlogo gre, niso uspeli dobiti. Sedaj bodo poslali pisno vlogo.
V zvezi z vsemi dogodki, vezanimi na KTV, po inšpekcijskem nadzoru v četrti, ker je MC Ljudski vrt pred leti na željo MO Ptuj upravljanje KTV sistema prenesla v podjetje Ingel, da bi bila deležna večje finančne izravnave iz države, ni bila več davčna zavezanka, je pregled pokazal drugače in bo morala plačati
11 milijonov tolarjev DDV, ki pa jih nima. Mestna občina Ptuj, ki subsidiarno odgovarja za svoje četrti, plačilo odklanja. Ce bo pri tem ostalo, bo transakcijski račun mestne četrti Ljudski vrt v tem mesecu blokiran, prav tako ne bodo mogli izvesti tradicionalnega srečanja starejših občanov v četrti. Z delom bodo morali prenehati tudi člani društva Optimisti. Stojan Žižek se je o vsem tem želel pogovoriti s ptujskim županom, doseči, da bi mestni svetniki o tem razpravljali v redni točki druge decembrske seje, da bi sprejeli preklic vseh dosedanjih odločitev, ki jih je svet sprejel v zvezi s KTV sistemom Ptuj, ki so tudi pripeljale v današnje stanje, a je bil
zavrnjen. Dejstvo pa je, poudarja Žižek, da bodo vse te odločitve vse skupaj drago stale. Mestni svet bo o tem razpravljal v točki informacije, v okviru katere pa odločitev ni mogoče sprejemati. Na mestnem svetu se je v zvezi s KTV Ptuj največkrat izpostavil Janez Rožmarin, tudi član Iniciativnega odbora, ki je še na oktobrski seji pozval k temu, da naj se ne hiti, ker na sodišču še tečejo določeni postopki. Posebej pa jih je opozoril glede prenašanja premoženja KTV na delniško družbo, saj je mestna četrt Ljudski vrt nasprotovala prenosu, dokler niso ugotovljeni solastniški deleži.
Po izjavah sodeč, ki jih dajejo predstavniki delniške druž-
be KKS in mestne občine Ptuj, zanje odločitev Višjega sodišča v Mariboru ne obstaja kot tudi ne odločba ustavnega sodišča. Ingel in Iniciativni odbor sta v treh dneh po sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju morala nemudoma reagirati, predati ključe, dokumentacijo, mestna občina Ptuj pa, kot kaže, zakonitosti ne podleže. Janez Gornik, tudi član Iniciativnega odbora KTV Ptuj, je prepričan, da bo pot še težka in trnova, da bo treba iti naprej z malimi in premišljenimi koraki, čeprav se je zadeva po odločitvi Višjega sodišča v Mariboru zasukala v pravo smer.
MG
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Skoraj Stiri tisoč brez osnovne izobrazbe
Decembrskega kolegija županov Spodnjega Podravja, srečujejo se vsak mesec, se je udeležila večina županov občin s tega območja, druge so predstavljali direktorji občinskih uprav oziroma podžupani.
Udeležil se ga je tudi poslanec Branko Marinič, ki je dočakal svojih pet minut tik pred zaključkom kolegija, ko je tudi povedal, da v bodoče pričakuje, da bo njegova udeležba vezana na katero od vsebinskih točk, ki jo bodo obravnavali. Dela v treh državnih odborih, za promet, za kulturo, izobraževanje, šport in znanost ter lokalno samoupravo in regionalni razvoj. To pa so tudi področja, s katerimi se v Spodnjem Podravju največ ukvarjajo. Od skupnega sodelovanja je odvisno, kako uspešno bo to območje s svojimi pobudami in predlogi. Prepričan je, da bosta Miroslav Luci in Franc Pukšič, ki sta prevzela odgovorna položaja v kabinetu predsednika vlade, lahko prav tako, če že ne bolj, prispevala k reševanju aktualnih problemov tega območja, vse pa bo seveda odvisno od tega, kako bodo zagreti člani kolegija.
Na ponedeljkovemu kolegiju je sodeloval tudi Mitja Mrgole, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB,
ki je predstavil znanstveno monografijo, ki bo izšla ob 60-letnid osvoboditve, ki pa ne bo vezana samo na NOB, temveč bo zajela pot slovenstva na Ptuju v preteklem stoletju. Izvod bo stal med 8500 in 9000 tolarjev, v občinah pa si ga lahko zagotovijo v prednaročilu. V zvezi s 60-letnico osvoboditve bodo pripravili tudi večdnevni program prireditev, v katerem naj bi sodelovale vse občine.
Ponovno so imeli na dnevnem redu dogovor o sofinanciranju varne hiše, ker pa še ni natančnih podatkov o tem, koliko bo za njeno delovanje prispevala država, so odločitev preložili na čas, ko bodo dobili natančne podatke iz države. Sofinancerstvo je možno v razponu od 40 do 80 odstotkov, je povedal podžupana mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin, Ptujčani po zdajšnjem razdelilniku računajo na 60-odstotno sofinanciranje, v tem primeru bi bil prispevek mestne občine Ptuj več kot 200 tisoč tolarjev, najmanjših občin okrog deset tisoč tolarjev Kljub temu
bodo v občine v naslednjem tednu poslali delovno gradivo dogovora brez številk. Direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež je predstavila delovanje javnega zavoda Ljudska univerza Ptuj in njegov pomen za lokalno okolje. V programe, ki jih izvajajo, od tega je 11 oddelkov srednjih šol, je trenutno vključenih 722 udeležencev, je za šestčlanski kolektiv redno zaposlenih, trije delajo v okviru javnih del, zelo spodbuden podatek. Ljudska univerza izvaja tudi brezplačne programe, skladne s smernicami EU in evropskimi socialnimi skladi, ki pa jih želi približati tudi občanom v ostalih občinah na Ptujskem, zato v Ljudski univerzi Ptuj, poudarja direktorica, pričakujejo pomoč lokalnih skupnosti, predvsem v prostorih, oglaševanju in promociji v lokalnih medijih, da bi čim več ljudi zvedelo več o vseživljenjskem učenju, kot to izhaja tudi iz memoranduma, ki daje velik poudarek na izobraževanju odraslih. V Ljudski univerzi Ptuj si zelo prizadevajo, da bi se povečala
izobrazbena raven ljudi na tem območju in funkcionalna pismenost. Skrb vzbujajoči pa so podatki o številu prebivalcev na Ptujskem z nedokončano osnovno šolo. Skupaj jih je več kot 3800, od tega samo v mestni občini Ptuj 710. Vsi, ki nimajo dokončane osemletke, imajo samo še do 30. januarja leta 2005 možnost, da se vpišejo v osnovno šolo za odrasle, po tem roku bodo vključeni že v devetletko. Da bi čim več ljudi zajeli v program osemletke, v Ljudski univerzi pričakujejo tudi pomoč občin na Ptujskem. Ce bodo posamezne razrede uspeli organizirati v občinah, kjer so tudi osnovne šole, se lahko prispevek za del programiranih in nepro-gramiranih stroškov, ki jih za izobraževanje odraslih, vključenih v osnovnošolsko izobraževanje, plačujejo v lokalnih skupnostih, občutno zniža. V tem trenutku le-ti znašajo med 25 in 30 tisoč tolarjev za posameznika, doslej pa je za osnovnošolsko izobraževanje odraslih v glavnem prispevala Mestna občina Ptuj. Župani
drugih občin so priznali, da je zanje ta strošek kar velik, zato se bodo potrudili, da bi ga zmanjšali, še prej pa bodo skušali narediti vse, da bi čim več njihovih občanov imelo dokončano osnovnošolsko izobraževanje. Se posebej zato, ker naj bi bil to tudi eden izmed pogojev za pridobitev kmetijskih subvencij. Ptujska Ljudska univerza, ki ima že 67-letno tradicijo, je bila izbrana za svetovalno središče za odrasle, ki se financira iz evropskih strukturnih skladov Mreža se bo širila tudi na ostale občine na Ptujskem, občine pa naj bi bile uradno njene strateške partnerice, brez finančne obveznosti.
V svet JZ ZD so kot predstavnika ustanovitelja imenovali Janka Merca iz občine Hajdina. Predstavnik občine Destrnik pa je ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da bi morali v vseh takih primerih bolj upoštevati enakomerno zastopanost, občina De-strnik trenutno nima nobenega svojega predstavnika v svetih javnih zavodov. Pripombo bodo upoštevali, je povedal ptujski
župan dr. Štefan Celan.
V zadnji delovni točki decembrskega kolegija županov Spodnjega Podravja so podpisali pogodbo o prenosu vodooskrb-nih objektov in naprav v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Gre za 900 km vodovodnega omrežja, 28 vodohramov, 43 prečrpališč, 5 tlačnih con, 7 plitvih vodnjakov, 8 globinskih vodnjakov, 18200 individualnih vodovodnih priključkov in 1800 priključkov podjetij ter nekatere druge objekte. Ob tej priložnosti so ponovno načeli razpravo o tem, ali lahko podpišejo takšno pogodbo (ker so solastniki lahko) in ali se ne bi že v zdajšnji fazi morali odločati o tem v okviru koncesij. Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je po podpisu pogodbe dejal, da prestavlja za družbo veliko obvezo, skozi njeno izpolnjevanje bo dovolj časa, da se bodo temeljito pogovorili o vseh odprtih vprašanjih in rešitve poiskali v okviru nove zakonodaje.
MG
Hajdina • S 15. seje sveta
Interesi občanov na prvem mestu
Hajdinski svetniki so se 6. decembra sestali na 15. redni seji, razpravljali pa o sedemnajstih točkah.
Potrdili so spremembe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina, sprejeli predlog tehničnega pravilnika o javnem vodovodu v občini Hajdina, pri katerem so še posebej razpravljali o prik-ljučnini, ki je trenutno najnižja daleč okrog. Potrdili so tudi predpogodbo za nakup idealnega deleža zemljišča poslovno--stanovanjskega centra, gre za območje trga in ceste, ker želijo prosto razpolagati s tem prostorom, ki ga želijo v bodoče upo-
rabljati tudi za izvedbo različnih prireditev.
Za tri odstotke se je povečala vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki za leto 2005 znaša 1,03 tolarja, vrednost točke za izračun komunalne takse pa bo v letu 2005 znašala 570 tolarjev. Za tri odstotke so se povečale tudi najemnine na pokopališču Hajdina. Program prodaje občinskega premoženja so dopolnili z dvema njivama, travnikom in gozdom. Župan občine Hajdina
Radoslav Simonič je na ponedeljkovi seji člane sveta seznanil tudi s potekom postopkov pri izgradnji avtoceste Slivnica—Draženci, za katero so 8. decembra izvedli tudi javno razpravo. Na lanskem sestanku predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, sodelovali so tudi vsi župani občin ob trasi, je bilo sklenjeno, da bo uredba o državnem lokacijskem načrtu sprejeta do konca letošnjega leta, sedaj kaže, da se bo to zgodilo do prvega maja leta 2005. Na vse predloge in pri-
pombe iz javne razprave in razgrnitve državnega lokacijskega načrta bo odgovore podalo ministrstvo za okolje. Dolžnost občinskega sveta, pa je, je poudaril hajdinski župan Radoslav Simo-nič, da maksimalno zastopa interese občanov hajdinske občine pri gradnji. Poglavitna zahteva je, da se pripravi študija o podvozu pri prečkanju železniške proge. Zapisnika sestanka vašča-nov vaške skupnosti Draženci na seji 6. decembra niso prebrali, čeprav so to občani pričakovali.
Priložili ga bodo med pripombe in predloge javne razgrnitve. Zahtevajo pa, da se v pasu od 150 metrov od bodoče avtoceste odkupijo vsi stanovanjski objekti z zemljišči. Podrobneje pa bodo o zahtevah občanov pri gradnji avtoceste iz naselij Zgornja Hajdina, Gerečja vas in Draženci govorili čez 14 dni. Svetniki občine Hajdina so na 15. seji sicer izglasovali sklep o sofinanciranju nakupa zemljišča za potrebe Športnega društva Skorba v velikosti 8014 m2, kar naj bi ustrezalo površini nogometnega igrišča, za kar so pripravljeni plačati en milijon 687 tisoč tolarjev, vendar lastnik Ivan Vogrinec, ki na plačilo čaka že od leta 1997, s tem ni bil zadovoljen.
Pri pobudah in vprašanjih so se hajdinski svetniki tokrat naj-
več ukvarjali z ležečimi policaji, ki bi jih na nekaterih območjih morali še položiti, čeprav jih je na območju občine Hajdina oziroma posameznih naselij že nekaj. Anton Cestnik je nezadovoljen s programom kabelske televizije, prav tako z višino mesečnega plačila, ki se je v enajstih mesecih povečalo kar za 44 odstotkov. Anica Drevenšek je predlagala, da se v okviru razprave o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto, določi prostor za večjo obrtno-trgovsko cono glede na to, da na sedanji v Slovenji vasi zaradi zapletov z agrarno skupnostjo še ni pričakovati pravega razvoja. Ureditev obrtno-trgovske cone predstavlja za občino Hajdina edino razvojno možnost, je še poudarila.
Ptuj • Z Jožetom Glazerjem o brezposelnosti v Sloveniji
Za razvoj so najpomembnejša nova delovna mesta
Ptujčan Jože Glazer je že več kot 11 let na čelu v bistvu največjega podjetja v Sloveniji, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, kjer se je zaposlil 1. avgusta leta 1993. Pred tem je bil l9 let zaposlen v Talumu Kidričevo. V tem obdobju se je v Sloveniji zgodilo veliko sprememb, vse pa so imele na nek način vpliv na institucijo, ki jo vodi.
Zgodila so se številna prestrukturiranja, ki so imela in še imajo na žalost negativne posledice, pojav brezposelnosti. "V Sloveniji smo šli skozi različne faze, zato bi rekel, da je delo Zavoda, v katerem delam, polno izzivov," je na začetku pogovora za Štajerski tednik povedal Jože Glazer.
Zagotovo je tudi eden redkih Ptujčanov, ki se je tako dolgo obdržal na tako pomembnem položaju v okviru države.
"To, da sem Ptujčan, mogoče nima nekega posebnega vpliva na samo delo, razen tega, da še vedno morda z malo večjim osebnim interesom spremljam, kaj se dogaja na Ptuju. Morda tudi bolj pozorno spremljam delo naše Območne službe, kjer dela izredno dobra ekipa, ki je že pod prejšnjim vodstvom Žareta Markoviča in zdajšnjim Vlaste Stojak postala ena od bolj inovativnih okolij v okviru Slovenije na področju zaposlovanja."
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je organiziran na treh področjih. Centralna služba v Ljubljani skrbi predvsem za oblikovanje ciljev, zagotavlja vire za delovanje, skrbi za razvoj, vzpostavljanje stikov z državnimi institucijami, financerjem, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter za mednarodne stike. Na območju dvanajstih slovenskih regij je organiziranih dvanajst območnih služb, ki vzpostavljajo stike in se prilagajajo trgu dela v regionalnem okolju. V uradih za delo pa prihaja do konkretnih stikov z brezposelnimi, delodajalci in štipendisti, ki prejemajo republiške štipendije.
St. tednik: Kaj lahko rečemo o stanju na področju brezposelnosti v Sloveniji, kakšne so značilnosti, če jih primerjamo z drugimi državami EU?
J. Glazer: ^"V Sloveniji smo šli na področju sprememb na trgu dela skozi različne faze. Prva je bila v obdobju 1990/94, v kateri smo se srečali z zelo hitrim naraščanjem števila brezposelnih, okrog 40 odstotkov zaposlenih v slovenski industriji je takrat izgubilo delo. Spremembe so se dogajale tudi na drugih področjih. Še leta 1991 je bilo število brezposelnih 20 tisoč, leto kasneje že 136 tisoč. To je bilo obdobje, v katerem smo se v Zavodu ukvarjali predvsem s tem, kako zagotoviti socialne pravice, kako ljudi sploh pripraviti na problem brezposelnosti glede na to, da je šlo za nov pojav, s katerim se prej nismo srečevali. V tem času smo morali zelo hitro razviti različne oblike aktivne politike zaposlovanja, ki jih Slovenija ni poznala. V drugem obdobju po letu 1993 se je trend nezaposlenosti pričel postopoma zmanjševati na eni strani, povečevati pa se je pričel tudi trend povpraševanja po delavcih na drugi strani. Razvijali in izpopolnjevali smo različne oblike aktivne politike zaposlovanja. Vzpostavljali smo stike z delodajalci in se predvsem ukvarjali z motiviranjem, spodbujanjem ljudi za vključevanje v programe in aktivno iskanje dela. V tretji fazi, v kateri se nahajamo sedaj, pa se ukvarjamo predvsem z vprašanjem reševanja strukturne brezposelnosti, s problemi, kot so dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost ljudi brez izobrazbe in brezposelnost žensk. Če pa govorimo o primerjavi z drugimi državami, moramo
reči, da je Slovenija v okviru EU po svoji stopnji brezposelnosti pod evropskim povprečjem, saj trenutno znaša brezposelnost 6,3 odstotka po kriterijih ILO, po katerih se države v Evropi primerjajo. Evropsko povprečje se giblje med 7 in 8 odstotkov. Z razvitejšim delom Evrope smo zelo primerljivi tudi po strukturi brezposelnosti. Narašča delež starejših brezposelnih, tistih brez izobrazbe, problem je tudi dolgotrajna brezposelnost. Srečujemo pa se tudi z novim problemom, naraščanjem deleža mladih, prvih iskalcev zaposlitve. Tu so tudi naši glavni izzivi. Iskanje priložnosti za te skupine pome-ninajti načine, s katerimi bi jim omogočili, da se ponovno vključijo v aktivno življenje na trgu dela."
St. tednik: Kateri so ti konkretni programi, ki jih Zavod ponuja iskalcem zaposlitve?
J. Glazer: "Zavod je izvajalec vladne politike na področju zaposlovanja. Vključeni smo v strokovno pripravo in razvoj vseh programov aktivne politike zaposlovanja. Vladno politiko na področju zaposlovanja na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sprejema vlada oziroma tudi parlament v sodelovanju s socialnimi partnerji. Lahko rečemo, da smo v Sloveniji razvili vse poznane oblike programov aktivne politike zaposlovanja v Evropi. Naj povem, da jih Zavod izvaja kar 30 različnih. Po primerjavi učinkovitosti le-teh ugotavljamo, da v bistvu dosegamo tudi evropsko učinkovitost, ki se meri z deležem tistih, ki so uspeli najti zaposlitev in z deležem tistih, ki so se preko programov aktivne politike zaposlovanja uspeli aktivirati in so zaradi tega tudi odšli iz registrov brezposelnih v Zavodu za zaposlovanje."
St. tednik: Kdo ima v tem trenutku najboljše zaposlitvene možnosti v Sloveniji v okviru že znane strukture nezaposlenih?
J. Glazer: "Boljše priložnosti imajo vedno bolje usposobljeni, to so tisti, ki imajo več znanj, tisti, ki so bolj fleksibilni, ki so se pripravljeni zaposlovati na različnih področjih in ki so bolj pripravljeni sprejemati pričakovanja delodajalcev. Razlike pa so tudi po regijah. Ugotavljamo, da tisti del Slovencev, ki živi v zahodnem delu Slovenije, v Ljubljani, na Primorskem (Koper, Nova Gorica), v Novem mestu, ima več priložnosti, da najde zaposlitev, ker so to območja, kjer je povpraševanje po delavcih bistveno večje, kot je ponudba. V vzhodnem delu, kamor spada tudi Ptuj, pa je več iskalcev zaposlitve kot povpraševanja. Pri čemer moram povedati, da Ptuj predstavlja neko posebno oazo, kjer opažamo vsa ta leta zelo hitro zmanjševanje števila brezposelnih, precejšnje povpraševanje po delavcih, zlasti po tistih s poklicno izobrazbo v kovinarski stroki."
St. tednik: Po katerih profilih kadrov delodajalci najbolj povprašujejo?
J. Glazer: "Gre za dve vrsti povpraševanj, ki jih ne moremo pokriti z domačimi iskalci zaposlitve. Predvsem gre za sezonska dela v gradbeništvu in v kmetijstvu, kjer gre večinoma za začasna in relativno slabo plačana dela v slabih razmerah. Ob tem pa je potrebno povedati tudi to, da je med iskal-
Foto: Črtomir Goznik
Jože Glazer, univ. dipl., sociolog, generalni direktor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
ci zaposlitve malo takšnih, ki tudi izpolnjujejo pogoje za opravljanje tega običajno težjega fizičnega dela. Na drugi strani pa imamo opravka s klasičnim pomanjkanjem poklicev, kjer smo tudi zelo primerljivi z Evropo. Gre za pomanjkanje tehničnih kadrov na vseh področjih, za visoko usposobljen kader v računalništvu, na področju ekonomije pa zlasti primanjkuje finančnikov. Določen deficit še vedno obstaja tudi v šolstvu."
St. tednik: Še vedno pa se tudi srečujemo s problemom, da šole ne izobražujejo glede na potrebe gospodarstva oziroma okolja.
J. Glazer: "Podobno ugotovitev boste slišali v vsaki evropski državi. V vsaki državi so delodajalci prepričani, da šolski sistem prepozno reagira na potrebe trga dela in da pravzaprav izobražuje kadre, ki so drugačni od tistih, ki jih delodajalci potrebujejo. Še vedno pa je potrebno reči, da pri tem obstaja kar nekaj programov usposabljanja, ki jih za brezposelne izvajamo tudi v Zavodu za zaposlovanje v sodelovanju z vrsto šolskih institucij, kjer iskalcem zaposlitve poskušamo preko teh programov izobraževanja in usposabljanja dodati znanja in veščine, ki so neposredno povezane s potrebami delodajalcev. Vedno bolj pa se tudi v šolstvu hitreje prilagajajo delodajalcem. Vesel sem, da se je eden od pozitivnih primerov ponovno zgodil na Ptuju, v Šolskem centru, kjer je prišlo do zelo dobrega sodelovanja med našo Območno službo, kjer v svoje programe vključujejo brezposelne in kjer prihaja do izobraževanja za tiste poklice, po katerih je tudi povpraševanje največje."
Iskalci zaposlitve še vedno premalo aktivni
St. tednik: Koliko pa se v Zavodu srečujete s problemom pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji? Včasih se je govorilo, da je v Ljubljani na Zavodu prijavljenih toliko in toliko nezaposlenih zdravnikov, ki pa ponudbe za delo zunaj Ljubljane ne sprejemajo.
J. Glazer: "V naših evidencah je relativno malo brezposelnih zdravnikov, tudi če so, gre za relativno kratek čas. Pri tem je potrebno reči tudi to, da gre za specifično poklicno skupino ljudi, ki se običajno ne zaposluje prek Zavoda za zaposlovanje."
St. tednik: Kako je s prijavami potreb po delavcih?
J. Glazer: "Po slovenski zakonodaji je za vsako novo zaposlitev obvezna prijava na Zavodu za zaposlovanje, s čimer v bistvu na
nek način vzpostavljamo pregled vseh potreb po zaposlitvah na območju celotne države. Takšen sistem obveznega prijavljanja ima zelo malo evropskih držav. Delodajalec pa je tisti, ki odloča, ali bo zaposlil brezposelno osebo ali pa bo zaposlil nekoga iz drugega podjetja ali bo do novega delavca prišel na kakšen drugi način. Ugotavljamo, da okrog 30 odstotkov delodajalcev, ki prijavlja potrebe na Zavodu, tudi jasno izrazi željo, da bi pri iskanju njihovih sodelavcev sodeloval Zavod."
St. tednik: Kje so še tisti izzivi, ki bi jih bilo potrebno pokriti, da bi brezposelni imeli čim več možnosti, da v kar najkrajšem času najdejo novo zaposlitev?
J. Glazer: "Še vedno ugotavljamo relativno premajhno aktivnost samih iskalcev zaposlitve. Pri tem nastaja naš skupni izziv s šolstvom, da se mlade začne čimprej pripravljati na iskanje dela, da že v času šolanja vzpostavljajo stike z bodočimi delodajalci. Marsikateri delodajalec že v času šolanja išče svoj bodoči kader, tudi na tem področju imamo na Ptuju veliko pozitivnih primerov. Druga naša aktivnost je v zagotavljanju informacij o potrebah in o možnostih zaposlitve. V ta namen smo v Zavodu razvili eno posebno obliko — Center za poklicno informiranje in svetovanje — hišo informacij, imamo jo tudi na Ptuju, kar je med drugim tudi zasluga petnajstih županov na Ptujskem, ki to dejavnost sofinancirajo, v okviru katerega dobijo informacije o možnostih izobraževanja v rednem sistemu, možnostih usposabljanja, pridobivanja različnih dopolnilnih znanj, možnostih zaposlovanja in o vseh pričakovanjih s strani delodajalca. V centru dobijo tudi informacije o možnostih finančne pomoči tako v Sloveniji kot tudi Evropi. Tretji izziv je naš notranji, da zagotovimo tudi elektronske storitve vsem tistim, ki jih lahko uporabljajo, da si zagotavljajo informacije in določene usluge prek sodobnih medijev. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije je bil med prvimi v Evropi, ki je imel že leta 1995 na internetu objavljene vse potrebe po delavcih. Marsikatera razvitejša država, na primer Nemčija, je to storila šele nekaj let kasneje."
St. tednik: Kaj pričakujete od nove vlade, novega ministra za delo, družino in socialne zadeve?
J. Glazer: "Predvsem enako podporo, kot smo jo imeli do sedaj. Moja osebna pričakovanja so, da bodo nova vlada in z njo vsi
ministri dojeli, da je pravzaprav za razvoj Slovenije najpomembnejše ustvarjanje novih delovnih mest, s tem pa priložnosti za zaposlitve. Zaposlitev je tista, ki daje socialno varnost prebivalcem in daje vladi največjo potrditev, da je dobro delala. V Sloveniji smo na tem področju precej storili. Pričakujem, da bo nova vlada podprla tiste razvojne usmeritve, ki bi odpirale nova delovna mesta, da bi se učinkovitost vseh ministrov merila po tem, to je moja želja, koliko delovnih mest je nastalo na njihovem področju v času njihovega vladanja."
St. tednik: Ali osebno pričakujete kakšne pritiske?
J. Glazer: "Ne. Problem brezposelnosti ni vezan na politične barve, gre za problem, ki ga lahko rešujemo samo na strokoven način. To je Sloveniji doslej uspevalo, saj menim, da je zastavljeno vodenje Zavoda zmeraj doslej našlo podporo ne glede na barvo ministrov. To pričakujem tudi sedaj, še posebej zato, ker je novi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič med drugim tudi bivši sodelavec Zavoda, zato so pričakovanja o dobrem sodelovanju še toliko večja."
St. tednik: Kako sploh poteka načrtovanje dela v ustanovi, kot je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije?
J. Glazer: "V Zavodu imamo razvit sistem načrtovanja, ki se pri nas za naslednje leto pričenja že v aprilu. V prvi fazi so v načrtovanje vključene vse naše organizacijske enote, kjer skušamo predvsem predvideti obstoj potreb po regijah in občinah, ki so osnova za načrtovanje potrebnih ukrepov. Izvedemo pa tudi analizo predvidenih gibanj na trgu dela, prestrukturiranja, možnih presežkov, novih potreb. Iz vsega tega nastane osnutek plana Zavoda, ki ga pripravimo v vodstvu, notranje uskladimo, pri tem pa izhajamo iz izhodišč, ki jih pripravi vlada o gibanjih na makroekonomskem področju v Sloveniji. V drugi fazi se usklajujemo z našim financerjem, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, plan pa potrdi upravni odbor Zavoda. Naša naloga je, da ga čim uspešneje izpeljemo."
St. tednik: Kaj kažejo prvi podatki za leto 2005?
J. Glazer: "Naši podatki kažejo to, da naj bi se pozitivni trendi na področju zmanjševanja brezposelnosti še nadaljevali. Predvsem pa pričakujemo, da se bodo regionalne razlike še naprej zmanjševale."
St. tednik: Kaj pa tuji delavci?
J. Glazer: "V Sloveniji je zaposlenih okrog 30 tisoč tujcev. Po prvem maju delavci iz EU niso obravnavani več kot tujci, pri iskanju dela imajo pravice kot vsi domači iskalci. Delodajalec je tisti, ki odloči, koga bo zaposlil. Vedno večji interes opažamo za zaposlovanje iz Slovaške, narašča delež zaposlenih Slovakov v gradbeni dejavnosti, državljani EU se v Sloveniji zaposlujejo tudi v nekaterih kmetijskih dejavnostih. V Prekmurje želijo delodajalci pripeljati šivilje iz Madžarske. Še vedno pa se slovenski delodajalci najpogosteje odločajo za zaposlovanje delavcev iz držav bivše Jugoslavije, že zaradi delovnih navad, sposobnosti komuniciranja in dobrih izkušenj."
MG
Na borzi
Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je bilo minuli teden kar živahno, čeprav je v primerjavi s ponedeljkom slovenski borzni indeks SBI 20 ostal skoraj nespremenjen. V četrtek je vrednost borznega indeksa znašala 4.871,74 točk. Največ poslov je bilo v minulem tednu opravljenih z delnicami Krke (KRKG), ki so ob prometu 430 mio SIT izgubile 0,56 % vrednosti, četrtkovo trgovanje pa so končale pri 85.519,78 SIT. Na borznem trgu je bilo v ospredju dogajanja Gorenje, katerega delnice so po nekajdnevnem padanju v ponedeljek sicer kazale znake ponovne rasti, vendar so do četrtke zopet izgubile 0,55 %. Med pro-metnejšimi delnicami so bile v borzni kotaciji delnice Save (SAVA), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 243 mio SIT poslov, tečaj pa je zrasel za 3,19 %. Vlagatelje je k nakupu delnic Save vzpodbudilo predvsem dejstvo, da je minuli teden kranjska Sava v skladu z dogovorom od Merkurja (MER) kupila 16 tisoč delnic Gorenjske banke, Merkur pa bo s kupnino poravnal izgubo, ki jo je ustvaril z naložbo v avstrijski Bofex. Sava je tako povečala svoj delež v Gorenjski banki na 41 %, s čimer uresničuje svojo strategijo finančnih naložb. Nadaljuje se padanje vrednosti delnic Emone obale Koper, ki so do četrtka izgubile 9,7 % (EOKG). Uprava družbe je napovedala tiskovno konferenco v januarju, na kateri naj bi pojasnili nekatere govorice, ki kar močno vplivajo na vrednost delnic.
Koprski Istrabenz je v sredo objavil prevzemno ponudbo za vse delnice Kolinske. Ponudba za prevzem velja do 14. januarja 2005, za delnico ponujajo 6.500 SIT oziroma 20,6 mrd SIT za vse delnice družbe, praga za uspešnost ponudbe pa niso določili. V Kolinski se bo na začetku prihodnjega leta zamenjalo vodstvo. Po dolgoletnem vodenju družbe bo Kolinsko zapustil Lojze Deželjak, ki odhaja v pokoj, nasledil pa ga bo najmlajši član uprave Iztok Bricl. Brcl je v upravi odgovoren za finance in računovodstvo, je pa tudi član skupine, ki vodi postopek povezovanja s portoroško Drogo.
V letališko stavbo Aerodroma Ljubljana je minuli teden stopila milijonta potnica. To je prelomnica za letališče, ki je z aktivnim trženjem na letališče privabil nove prevoznike. Letos so pridobili Malev, Easy Jet in Air France. Cilj letališča je odpiranje novih trgov, ki bo imelo za posledico nadaljnjo rast prometa, zato bodo potrebna vlaganja v posodobitev infrastrukture.
Oktobra je po začasnih podatkih Slovenija izvozila za 277,4 milijarde SIT blaga in uvozila za 295,2 milijarde SIT blaga. Med-letna rast uvoza je v tem času upadla z 12,6 % na 9,6 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,0 %.
Matija Lipar, investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša, d. d., Breg 22, 1000 Ljubljana
matija.lipar@ilirika.si
Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
Ptuj • 54 plaket novim Zoisovim štipendistom
Zakaj se izobraženci neradi vračajo?
V dvorani ptujske Gimnazije so v petek, 10. decembra, svečano podelili plakete 54 novim Zoisovim štipendistom, ki so med 106 prispelimi predlogi izpolnjevali merila za njihovo podelitev.
Podeljevanje Zoisovih štipendij je aktivnost, ki jo Zavod RS za zaposlovanje izvaja od leta 1986, predvsem v podporo in vzpodbudo izrazito nadarjenim mladim ljudem, da bi lažje in v čim večji meri uresničili svoje potenciale
in sposobnosti ter čim hitreje doprinesli k razvoju celotne družbe, še zlasti na gospodarskem, znanstveno-tehnološkem in kulturnem področju.
Kot je povedala direktorica območne službe Zavoda RS za za-
Foto: M. Ozmec
Zoisove plakete je prejelo 54 novih Zoisovih štipendistov ptujske regije.
poslovanje Ptuj Vlasta Stojak, so na območju, ki ga pokriva ta služba, v letu 2004 za Zoisovo štipendijo prejeli 109 predlogov. 104 predloge so posredovale osnovne šole, 5 pa srednje. Od omenjenih predlogov je merila za dodelitev te štipendije izpolnil le 1 srednješolec in 53 osnovnošolcev, ki so v šolskem letu 2004/2005 že dijaki prvih letnikov srednjih šol.
V Sloveniji imamo 12.600 Zoisovih štipendistov, na območju območne službe Zavoda za zaposlovanje Ptuj pa skupaj z novimi štipendisti prejema Zoisovo štipendijo že 526 dijakov in študentov. Poleg finančne podpore organizirajo tudi druge oblike vzpodbujanja znanstvenega in socialnega udejstvovanja Zoisovih štipendistov, vsako leto pa tudi poletne tabore z različnimi vsebinami.
Konec leta 2003 so v ptujski območni službi odprli Center za
Foto: M. Ozmec
Mladim nadarjencem je čestital Jože Glazer, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje.
informiranje in poklicno svetovanje oziroma hišo informacij, ki deluje v Krempljevi 2, kjer so vsem uporabnikom dostopne vse informacije o poklicih, izobraževalnih institucijah in prostih delovnih mestih, kot dopolnitev pa so zagotovili tudi podjetniško sve-
tovanje , ki deluje pod okriljem Znanstveno raziskovalnega središča Bistra.
Novim Zoisovim štipendistom ptujske regije je čestital tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter jim iz svojih izkušenj pojasnil, zakaj se izpla-
ča biti dober dijak in študent, zakaj se izplača posvečati znanosti. Ob tem je vsem toplo priporočil, naj izkoristijo priložnost, ki jim je dana, ter jih povabil, da se po končanem študiju obogateni z znanjem vrnejo v Mestno občino Ptuj, ne pa da tako kot mnogi ostajajo v drugih krajih. Za uveljavitev njihovih ciljev pa jim je poleg omenjenega ponudil možnosti, ki jih ponuja 280 različnih projektov v okviru razvojnega programa občine ter številne druge možnosti, ki jih za širitev njihovega obzorja, strokovnosti in izkušenj ponuja Znanstveno raziskovalno središče Bistra.
Slavnostni nagovor je imel dr. Lojze Arko, direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je 54 nadarjencem ob čestitkah poudaril, da se ne učimo le zase, ampak za življenje, ter med drugim opozoril na dejstvo, da so kvalitete človekovega duha danes manj cenjene, kot bi morale biti.
Novim Zoisovim štipendistom je čestital tudi Jože Glazer, generalni direktor Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje, in jim skupaj z Vlasto Stojak izročil Zoisove plakete, slovesnost pa so s svojimi nastopi kulturno obogatili Zoisovi štipendisti Tomaž Pe-inkiher, Jasmina Dovnik, Karmen Krivec, Tomaž Zamuda in Miljan Nojic s soplesalko Martino Plohl.
M. Ozmec
Radenci • Center zdravja in sprostitve Tri srca
Konkurenca jim ne bo kos
Terme Radenci so poskrbele za novo turistično pridobitev. S preureditvijo prejšnje fizioterapije in prizidkom so uresničili zasnovane projekte in zdravstveni del zdravilišča nadgradili s storitvami programa dobrega počutja ter minuli teden uradno odprli center zdravja in sprostitve Tri srca.
V projekt so vložili 500 milijonov tolarjev, po besedah direktorja Term Radenci Milana Hojnika pa bodo še naprej negovali znanje in izkušnje s področja najpogostejše sodobne civilizacijske bolezni srca in ožilja. V okviru projekta centra zdravja in sprostitve Tri srca so v Radencih izvedli sanacijo celotne strehe in fasade, zamenjali vse električne in strojne instalacije, zgradili nov prizi-
dek, v katerem je poleg vhoda in avle še telovadnica, v celoti pa so preuredili prostore fizioterapije, kopeli, masaž in savn. Z omenjenim centrom so pridobili koncentracijo zdravstvenih— wellnes storitev na enem mestu, uredili logistiko in ločili tretman hotelskih in dnevnih gostov, prenovili deset let stare savne ter pridobili telovadnico.
Osnova programov so naravne
danosti: mineralne in termomi-neralne vode, anorgansko blato, ugodna klima ter najnovejša dognanja na področju fizioterapije. Zdravilni dar voda dopolnjujejo svet savn, raznovrstne masaže, mineralne in termomineralne kopeli, inhalacije in pitne kure z mineralno vodo ter obloge in zdravilnega blata.
Terme Radenci, ki skupaj s ptujskimi, banovskimi in lendav-
skimi termami ter Termami 3000 iz Moravskih Toplic tvorijo blagovno znamko Panonske terme v okviru poslovne skupine Sava, se bodo specializirale na elitnej-ši zdraviliški, rekreacijski oziroma počitniški turizem ter uvajale programe, ki krepijo zdravje. Prepričani so, da bo njihove visoko kakovostne programe konkurenca težko posnemala.
Miha éostari~
Foto: Miha Šoštarič
V Radencih bodo še naprej skrbeli za dobro počutje gostov.
Lenart • Novi trgovski center
Milijon za novi rentgen
V četrtek, 9. decembra, je podjetje Spar Slovenija v Lenartu odprl svojo 44. trgovino, letos že sedmo, ki jo je to podjetje odprlo v Sloveniji.
Lenarški supermarket Spar je v treh mesecih zgradilo domače gradbeno podjetje Lipa Lenart. Investitor 530 milijonov tolarjev
vrednega projekta je bil RC Inženiring iz Celja.
V novem centru Spar je poleg trgovine še cvetličarna in gostin-
Foto: ZŠ
Ob otvoritvi je direktor Spara Slovenija mag. Igor Mervič (desno) Lenarčanom podaril ček v višini milijon tolarjev, ki ga je sprejel župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in ga predal direktorju ZD Lenart za nakup rentgenskega aparata.
ski lokal. Ob centru pa je na voljo 75 brezplačnih parkirnih mest. Novi supermarket obsega 1.250 kvadratnih metrov površin, v njem pa je zaposlitev dobilo 25 delavcev. Zbranim je spregovoril direktor podjetja Spar Slovenija mag. Igor Mervič, ki je na otvoritvi županu občine Lenart mag. Ivanu Vogrinu izročil tudi ček v višini milijon tolarjev. Ta pa ga je predal direktorju Zdravstvenega doma Lenart Jožetu Kramberger-ju za nakup novega rentgenskega aparata. Mervič je poudaril, da bodo tudi v Lenartu svojim kupcem ponudili vrsto ugodnosti in kakovostno ponudbo ter poudaril, da je Spar glede na lansko leto dosegel 13,9-odstotno rast prometa in ohranil tržni delež 19,2 odstotka. Posebej pa so v podjetju zadovoljni, ker so zabeležili trend povečanja števila kupcev. V Sparu nameravajo tudi prihodnje leto širiti trgovinsko mrežo in odpreti deset novih trgovin.
Zmago Šalamun
Ptuj • Prvi filmski večer v knjižnici
Razstava filmske literature
Prejšnji četrtek so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pripravili prvi Filmski večer, posvečen stoletnici slovenskega filma, ki bo naslednje leto. Obenem so odprli razstavo filmske literature, ki se nahaja v ptujski knjižnici; pripravila sta jo Uroš Esih in Nina Milošič.
Uvodoma je direktorica ptujske knjižnice Tjasa Mrgole Jukic
poudarila, da začenja knjižnica cikluse filmskih večerov, ki bodo v letu 2005 vsak drugi torek. Program bo obsegal tisti del film-
skega ustvarjanja, ki sodi med umetniške presežke: to so klasični in kultni filmi, s pomočjo katerih bo moč spoznavati strukturo, zgodovino in razvoj filmske umetnosti. Več pozornosti bo po-
Uroš Esih in Nina Milošič pred odprtjem razstave filmske literature
svečeno prezrtim filmov ter manj znanim režiserjem in zapostavljenim kinematografijam, ki pa si glede na svojo kakovost ne zaslužijo prezrtosti in pozabe. Na filmske večere bodo vabili tudi ustvarjalce filmov, režiserje in igralce.
Pred predvajanjem prvega slovenskega igranega filma sta Uroš Esih in Nina Milošič predstavila kratko zgodovino filma od prvih začetkov leta 1895 z bratoma Lu-mier v Franciji, preko prvega zvočnega filma iz leta 1927 v ZDA do prvega slovenskega igranega filma Na svoji zemlji.
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju bodo torej v naslednjem letu vsak drugi torek predvajali filme iz bogate filmske zgodovine; posebnih vabil za ta dogodek ne bodo pošiljali, upajo pa, da se bodo njihovi stalni obiskovalci radi odzvali na predstave.
Franc Lačen
Foto: Fl
Varnost cestnega prometa • Novi zakon bo ostrejši
Ostrejša kaznovalna politika
Le še nekaj dni nas loči do pričetka izvajanja določil novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, ki je bil objavljen v Uradnem listu 29. julija letos. Uradno je sicer pri~el veljati že 13. avgusta, vendar bodo njegova določila začeli izvajati šele s 1. januarjem 2005.
Pomočnik komandirja na Policijski postaji v Ptuju Boris Kozen-burger je že v prejšnjih številkah Štajerskega tednika opozoril na nekaj bistvenih novosti. Tokrat smo se osredotočili predvsem na kaznovalno politiko, ki je bistveno ostrejša kot v dosedanji zakonodaji.
Ena bistvenih novosti novega zakona je, da bodo za tiste prekrške, kjer je kot glavna kazen predpisana denarna globa in stranska kazen—kazenske točke, odločbe lahko izdajali pomočniki komandirjev in komandirji policijskih postaj s VII. stopnjo izobrazbe, in to največ do 5 kazenskih točk za en prekršek. Policisti sami pa bodo na kraju kršitve lahko izdajali plačilne naloge samo za tiste prekrške, kjer je kot glavna kazen predpisana samo denarna globa.
Vse kršitve mladoletnikov ter vse prometne nesreče, razen tistih z neznatno nevarnostjo bodo obravnavala le sodišča za prekrške, za fizične osebe pa je predpisana denarna globa od 10.000 do 300.000 tolarjev.
Globe za prekoračitve hitrosti v naselju
Za prekoračitve hitrosti v naselju do 10 km/h je predpisana globa 10.000 SIT in jo bodo izrekali policisti na kraju kršitve. Za prekoračitev hitrosti nad 10 do
vključno 20 km/h je predpisana globa 30.000 SIT, poleg tega pa bo izrečena tudi 1 kazenska točka, ki jo lahko z odločbo izreče le policijski inšpektor. Za prekoračitev hitrosti nad 20 do vključno 30 km/h je predpisana globa 60.000 SIT, poleg tega pa še 3 kazenske točke z odločbo policijskega inšpektorja.
Ce bo hitrost prekoračena za več kot 30 km/h, je predpisana globa najmanj 120.000 SIT in najmanj 5 kazenskih točk, poleg tega pa še prepoved vožnje motornega vozila od enega do največ 12 mesecev; to kazen pa bo lahko izreklo le sodišče za prekrške.
Še ostrejša je predpisana kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h ali v območju umirjenega prometa, oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, saj se poleg predpisane denarne globe najmanj 120.000 SIT izreče tudi stranska kazen 18 kazenskih točk. To pa pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar šele po pravnomočnosti sodbe, ki jo izreče pristojno sodišče za prekrške.
Globe za prekoračitve hitrosti izven naselja
Za prekoračitve hitrosti izven naselja so kazni nekoliko milejše. Za prekoračitev do vključno 20 km/h je predpisana denarna glo-
ba 10.000 SIT in jo izreče policist na kraju prekrška z izdajo plačilnega naloga. Za prekoračitev hitrosti nad 20 do vključno 30 km/h je predpisana globa 20.000 SIT ter izrek 1 kazenske točke. Za prekoračitev nad 30 do vključno 40 km/h je prepisana globa 40.000 SIT in 3 kazenske točke, ki jih z odločbo lahko izreče policijski inšpektor.
Za prekoračitev hitrosti za več kot 40 km/h pa je predpisana globa najmanj 60.000 SIT, najmanj 5 kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila od 1 do 12 mesecev, kar lahko izreče sodišče za prekrške.
Globe za voznike in pešce
Ostreje bodo sankcionirane tudi kršitve v križanjih cest z železniško progo, kajti za neupoštevanje svetlobnih znakov (utripajoče rdeče luči) ali spuščenih zapornic in polzapornic je po novem zakonu predpisana globa najmanj 60.000 SIT za voznike ter 30.000 SIT za pešce.
Tudi za napačno parkiranje ali napačno ustavitev vozila bomo po novem višje oglobljeni, saj so predpisane globe od 10.000 do 20.000 SIT, odvisno od mesta, kjer bomo prekršek storili.
Ce med vožnjo podnevi ne bomo imeli prižganih luči, bomo
Kidričevo • Vroča 16. seja sveta
Za menjavo zemljišč s Talumom
Svetnice in svetniki občine Kidričevo so na 16. redni seji v četrtek, 9. decembra, devetim predlaganim dodali še eno točko dnevnega reda, največ razprave in vročih besed pa namenili vsebini predlagane pogodbe o menjavi zemljišč s Talumom.
Po pregledu in potrditvi 14. in 15. redne ter 4. izredne seje sveta so na predlog odbora za družbene dejavnosti po krajši obrazložitvi svetniki soglasno sklenili, da s 1. januarjem 2005 prenesejo polovico dejavnosti zdravstvenega varstva odraslih na Zdravstveni dom Ptuj. Zasebna zdravstvena organizacija Bojana Seka, ki je imela koncesijo za to dejavnost za polovični delovni čas, je namreč občino obvestila, da bo z 31. decembrom prenehala delati zaradi upokojitve. Ker je Zdravstveni dom Ptuj izrazil interes, da bi to dejavnost opravljali njihovi zobozdravnici, ena za odrasle in ena za otroke, so svetniki sklenili, da prenesejo polovico dejavnosti zobozdravstvenega varstva odraslih na Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj.
Po podrobnejšem pojasnilu Janeza Polanca, vodja energetike v Komunalnem podjetju Ptuj, so na predlog odbora za gospodarsko infrastrukturo svetniki soglašali s spremembo izhodiščne cene proizvodnje in distribucije toplotne energije, kar pomeni za uporabnike skoraj 11,51 % povišanje cene ogrevanja. Janez Polanec je pojasnil, da so zadnje spremembe cene toplotne energije v občini Kidričevo opravili pred skoraj tremi leti, januarja 2001. Zahtevek za uskladitev so vložili predvsem zaradi spremembe dobavne cene pare od dobavitelja toplot-
ne energije, podjetja Silkem, ter zaradi sprememb cene električne energije, zaradi česar so v skladu z uredbo o oblikovanju cen upravičeni do uskladitve fiksnega dela cene stroškov ogrevanja. Tako bodo od 1. januarja 2005 uporabniki ogrevanja na območju občine Kidričevo plačevali mesečno 36,62 sit na kvadratni meter površin, kar je še vedno skoraj 3 tolarje manj kot v mestni občini Ptuj. Nekatere svetnike je sicer motilo, ker cen niso usklajevali vsako leto sproti, saj bi bilo to za uporabnike lažje sprejemljivo, a na koncu so s predlagano uskladitvijo oziroma povišanjem vendarle vsi soglašali.
Precej manj pojasnjevanja je bilo potrebno pri predlogu Komunalnega podjetja Ptuj za 3,2 % povišanje cene proizvodnje in distribucije pitne vode ter s prenosom vodovodnega sistema v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Oba predloga je svetnikom pojasnil Marjan Gre-gorinčič ter povedal, da je glavni razlog za spremembo cene vode v nepokrivanju stroškov enostavne reprodukcije. Dosedanja povprečna cena za kubični meter porabljene vode je bila 135,84 sit, svetniki pa so se strinjali, da bo zaradi uskladitve stroškov nova povprečna cena za 3,2 % višja in tako znaša 140,19 sit/m3.
Soglašali so tudi z vsebino predlaganega dogovora med Komunalnim podjetjem Ptuj in Komunalo Slovenska Bistrica o brezplačnem prenosu vodooskr-bnega sistema na območju občine Kidričevo v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Komunala Slovenska Bistrica po omenjenem dogovoru začasno oskrbuje s pitno vodo del naselij kidričev-ske občine, a sta se ob soglasju občine Kidričevo obe podjetji dogovorili, da bo Komunala Slovenska Bistrica prenesla ta del na Komunalno podjetje Ptuj. V sklopu projekta zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja je namreč predvidena izvedba primarnih in sekundarnih vodovodnih cevovodov ter globinskega vodnjaka v Župečji vasi, tako da bo prevezava na ptujski vodooskrbni sistem možna že v letu 2005 oziroma ob izpolnitvi ustreznih tehničnih pogojev.
Kljub vroči razpravi in po vmesni prekinitvi seje so svetniki vendarle soglašali z izvzemom javnega dobra zemljišča v k. o. Župečja vas, ki je predmet pogodbe o menjavi zemljišč med občino in kidričevskim Talumom. Ob upoštevanju nekaterih sprememb so se strinjali tudi z vsebino pogodbe o menjavi zemljišč s Talumom.
Občinski svetovalec za pravne zadeve Egon Rupnik je pojasnil, da so predstavniki občine Kidri-
oglobljeni z 10.000 SIT, za prav toliko pa je predpisana tudi globa za nepravilno uporabo me-glenk, ki bodo lahko vklopljene le takrat, ko bo vidljivost manjša od 50 m.
Za nepravilno naložen tovor na vozilu bodo vozniki oglobljeni s 40.000 SIT, za nepravilno uporabo mobitela med vožnjo ali če bomo imeli med vožnjo na obrazu pustno masko, pa bomo oglo-bljeni z 20.000 SIT. Prav tolikšna pa bo tudi globa za preglasno predvajanje glasbe med vožnjo, saj to vozniku onemogoča normalno slušno zaznavanje zvočnih signalov.
Za neuporabo ali nepravilno uporabo varnostnega pasu ali zaščitne čelade je predpisana globa 20.000 SIT.
Za nepravilno prečkanje vozišča izven označenih prehodov za pešce je predvidena globa 10.000 SIT. Za prav toliko bo oglobljena tudi nepravilna uporaba posebnih prevoznih sredstev, kot so rolerji, kotalke, skiroji, smuči in sanke, 10.000 SIT globe pa nas lahko doleti tudi, če med hojo ne bomo uporabljali svetlobnih od-sevnikov ali kresničk.
Za nepravilni prevoz oseb v vozilih in na vozilih je predpisana globa 30.000 SIT, prav toliko pa bo plačal voznik, ki bo v vozilu nepravilno prevažal otroke.
-OM
čevo in Taluma po skupnih razgovorih sklenili, da pristopijo k reševanju številnih nerešenih lastniških vprašanj. Poleg nekaterih stanovanj gre tudi za zemljišča, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah skoraj 80 odstotkov vseh zemljišč na območju občine Kidričevo, na katerih so v glavnem objekti javnega značaja in skupne rabe, v lasti nekdanje TGA oziroma današnjega Taluma. Skupni interes naj bi obe strani našli tudi na območju hald in pepelišča, kjer bi Talum želel pridobiti manjkajoča zemljišča v okviru zaključenega kompleksa, v zameno pa bi občini Kidričevo odstopili nekatera zemljišča, med njimi tudi tistega, na katerem je Tovarniška cesta, ki jih koristijo vsi občani in bi že po svoji osnovni namenski rabi sodila v last občine oziroma v javno dobro. Vendar to nekaterih svetnikov še ni prepričalo, saj so podvomili, da gre za enakovredno menjavo zemljišč, in zahtevali natančno navedbo številk posameznih parcel, izpise iz ma-pne kopije ter natančno navedbo obveznosti tudi za Talum, saj so se bali, da ne bi na tem zemljišču zgradili sežigalnice odpadkov. Župan Zvonimir Holc in direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik pa sta vendarle pojasnila, da gre za pogodbo, ki je predvsem v korist občine, zato so po prekinitvi seje vendarle izglasovali potrebne sklepe.
O predlogu za višino najemnin domov krajanov ter dvoran v Lovrencu in Cirkovcah bodo sklepali na eni od prihodnjih sej, soglašali pa so z idejno zasnovo za izgradnjo kuhinje z jedilnico pri OŠ Kidričevo, ki jo je po naročilu občine izdelalo podjetje TMD Invest.
M. Ozmec
Od tod in tam
Trnovska vas • Odprtje nove trgovine
Foto: ZŠ
V sredo, 1. decembra, so v Trnovski vasi odprli novo trgovino na 600 kvadratnih metrih, ki jo je zgradilo podjetje Epson. Vrednost investicije je znašala 220 milijonov tolarjev, trgovina pa deluje kot franšiza Tuša. V novi trgovini je dobilo zaposlitev tudi dvanajst delavcev. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni krajani in okoličani. Podjetju Epson se je za vlaganja v občini Trnovska vas, ki do sedaj znašajo okrog 370 milijonov tolarjev, zahvalil župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, novo pridobitev pa je blagoslovil domači župnik Jože Rajnar. V podjetju Epson pravijo, da so se za vlaganja v Trnovski vasi odločili iz ekonomskih razlogov, saj objekt stoji ob regionalni cesti Ptuj—Lenart, z izgradnjo avtoceste od Maribora do Lendave pa bo tudi v bližini avtoceste. (ZŠ)
Kidričevo • Zlatoporo~enca Mohorko
Foto: D. Klajnšek
V	soboto, 27. novembra, je bila v občini Kidričevo slovesnost zlate poroke, na kateri sta po 50 letih zakonskega življenja zakonsko zaobljubo ponovila Frančiška in Janez Mohorko iz Kungote 20 pri Ptuju. Zlati ženin je bil rojen 1. oktobra 1929 v Veliki Varnici in je bil od rane mladosti do upokojitve zaposlen v kidričevskem Talumu. Zlata nevesta Frančiška, z dekliškim priimkom Toplak, pa je bila rojena 6. marca 1931 v Dragoviču. Tudi ona je bila v mladosti zaposlena v nekdanji TgA Kidričevo, vendar je pozneje morala službo pustiti ter se posvetiti vzgoji svojih štirih otrok, sinov Zvonka, Branka in Vlada ter hčerke Marjane. Danes sta nanje ponosna, še posebej pa se veselita svojih 4 vnukov in 1 pravnuka. Poročila sta se 24. novembra 1954 v cerkvi Sv. Martina na Hajdini, 20 let stanovala v kidričevskem bloku 34, nato pa sta si zgradila svojo hišo v Kungoti pri Ptuju, kjer prebivata že 30. leto.
V	župnijski cerkvi na Hajdini sta ju za zlatoporočenca razglasila župan občine Kidričevo Zvonimir Holc in farni župnik Marjan Fesel. Zlato slovesnost pa so zaokrožili z veselim delom v gostilni Rajh v Dražencih. (OM)
Ptuj • Dobrodelno za mariborski azil
Klub ptujskih študentov organizira v petek, 17., in v soboto, 18. decembra, pred ptujsko blagovnico dobrodelni projekt zbiranja hrane, igrač in denarja za pse in mačke v mariborskem azilu. Projekt bo v petek potekal med 14. in 17., v soboto pa med 9. in 13. uro. (MZ)
Podvinci • Sre~anje starejsih krajanov
V	petek, 26. novembra, je bilo v Podvincih srečanje krajanov primestne četrti Rogoznica, starih nad 70 let. Udeležence je v imenu organizatorja pozdravil predsednik četrtnega sveta Drago Zorko, v imenu Mestne občine Ptuj pa član Mestnega sveta Peter Pribožič. Zbrani so bili veseli prisotnosti novoizvoljenih poslancev Državnega zbora Branka Marini-ča, Franca Pukšiča in Miroslava Lucija, ki se je zahvalil za zaupanje ob izvolitvi in poudaril, da bodo poslanci tudi po volitvah prihajali med svoje volivce. Kulturni program so udeležencem podarili člani Kulturnega društva Rogoznica, Moški pevski zbor pod vodstvom Marije Stoger. (FB)
Ormož • Igrače in igre našega otroštva
Praznična razstava
V avli Občine Ormož je Anica Ratek minuli petek slovesno odprla razstavo Igrače in igre našega otroštva, ki bo na ogled ves december in januarja 2005.
Avtorica Nevenka Korpič, ku-
stodinja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj, je pobrskala po preteklosti in zložila na ogled,
s čim so se nekoč igrali otroci pri nas. Zanimivo je, da večjih razlik v igračah po slovenskih pokrajinah ni zaslediti. Otroci so se in
Foto: vki
Utrinek z nastopa ob odprtju razstave, skrajno desno avtorica razstave Nevenka Korpič
se bodo vedno igrali. Prva igrača so njihovi lastni prstki, s katerimi se dojenček zaposli, nato pa pridejo spodbude za igro tudi od zunaj. Najstarejše najdene igrače izvirajo iz Mezopotamije, gre za ropotulje in lutke iz 3.—1. tisočletja pred našim štetjem. Seveda pa so se otroci igrali verjetno tudi prej, le ohranjeni dokazi za to niso bili najdeni. Igrače so bile dolga stoletja izdelane doma iz materialov, ki so bili dostopni. Obrt in industrija izdelave igrač se je pričela razvijati v Nurnbergu. V 20. stoletju je prišlo do bistvene spremembe, saj so trg preplavile industrijsko izdelane igrače. Te so bile dostopne večinoma mestnim otrokom, na podeželju pa so se še dolgo ohranile igrače, ki so jih izdelali starši in otroci sami — ropotu-lje, mlini na vodo, vetrnice, puš-
ke iz bezga, piščalke iz vrbovega lubja _
Poleg igrač nekdanjih časov in kvalitetnih današnjih igrač si je na razstavi mogoče ogledati tudi fotografske portrete številnih otrok, predvsem iz prve polovice 20. stoletja, kjer so otroci fotografirani v družbi svojih najljubših igrač. Razstava pa je prepredena tudi s priljubljenimi izštevankami in pesmimi. Najpogostejše igre v naših krajih so bile: Je kaj trden ta vaš most?, Prišla mati s kolodvora, Gnilo jajce, Lepa bela lilija, Abraham ima sedem sinov, kokotičkanje, lovljenje, skrivanje.
Odprtje razstave so s svojim nastopom popestrili otroci iz skupine Muc Vrtca Ormož pod vodstvom Blanke Pavlovič in člani recitatorskega krožka OS Ormož pod vodstvom Zdenke Kosi.
V naših krajih so nekoč otroci dobivali igrače najpogosteje kot darilo od Miklavža, za božič, novo leto ponekod tudi za god, redkeje pa za rojstni dan ali kot darilo ob obisku sorodnikov. Zato je jelka, pod katero je postavljena razstava pravšnja kulisa za decembrsko praznično razstavo.
vki
Ptuj • Sprejem in priznanja za zaslužne turistične delavce
Majhni koraki pomembni kot veliki
V poročni dvorani na Ptuju je 13. decembra župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pripravil sprejem za turistične delavce.
Ob tej priložnosti se je mestna občina Ptuj s priznanji zahvalila vsem zaslužnim za lepši Ptuj, ki so tudi pomembno pri-
spevali k temu, da je Ptuj tudi letos zmagal v konkurenci turističnih krajev v okviru projekta Turistične zveze Slovenije
Foto: Črtomir Goznik
"Moja dežela — lepa in gostoljubna." Priznanja so prejeli Brodarsko društvo Ranca Ptuj, OS Olge Meglič Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske vedute, Športni zavod Ptuj, Terme Ptuj, Turistično društvo Ptuj in Čisto mesto Ptuj. Ekipa, ki je predstavljala Ptuj na letošnjem mednarodnem tekmovanju "Mesta, v katerih je lepo živeti" v Niagari Fallsu v Kanadi, pa je predstavila del celovitega projekta, za katerega je prejela srebrno priznanje. Ptujskemu županu je v hrambo tudi uradno izročila priznanje iz Kanade. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v priložnostnem govoru še posebej poudaril, da so tudi majhni koraki v turizmu prav tako pomembni kot veliki. Na Ptuju smo do svojih dosežkov in
V imenu Turističnega društva Ptuj, ki bo prihodnje leto praznovalo že 120-letnico ^uspešnega delovanja, je priznanje iz rok župana dr. Štefana Čelana prevzel predsednik Albin Pišek.
Ormož • Več za potrošnike
Era odprla svoja vrata
Da si Ormožani želijo več in bolj pestro ponudbo, je bilo mogoče sklepati iz množičnega obiska odprtja prenovljene prodajalne Cash & Cary, ki se je v kratkem času preobrazila v Era center.
Morda jih je pritegnil tudi 10 % otvoritveni popust ali pa nastopajoči, saj so poleg domače godbe na pihala v živo lahko doživeli tudi nastop dua Platin. Svoje pa je naredila tudi radovednost, ki je gnala marsikoga, da je pogledal, kaj se skriva na 1300 kvadratnih metrih površin, pred katerimi je prostora za kar 95 vozil. Poleg pestre
..........,	^ , J.. ponudbe živil je v Erinem cen-
Trak so prerezali in balone spustili v nebo: Gvido Omladič, tru mogoče najti tudi belo te-predsednik uprave Ere, poslovodkinja ormoškega centra Mar- hniko 'dom tgkstilnQ
etka Tašner in Vili Trofenik, župan občine Ormož.	hniko, vse za dom, tekstilno
_ _ trgovino, poseben poudarek je
mesta nasploh veliko bolj kritični kot tisti, ki nas ocenjujejo od zunaj. Mestna občina Ptuj sicer ne more sprejemati ključne odgovornosti za razvoj turizma na Ptuju, mora pa sodelovati in po svojih močeh prispevati povsod, kjer ima vpliv, sodelovati in pomagati, da bo teh priznanj še več, da bo Ptuj res postal turistični biser. Prepričan je, da kjer je volja, je tudi pot. Skupaj bomo lahko udejanjili to, za kar si v tem mestu prizadevamo že desetletja.
Za prijetne trenutke v poročni dvorani sta na ponedeljkovem sprejemu za turistične delavce skrbeli učenki Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja Mateja Belšak na kitari in Sandra Vidovič na violini.
MG
na agro programu, osvežitev pa bo nudil Pomaranča bistro, je ponudbo, ki jo zaokroža sodelovanje z italijanskim diskon-terjem Eurospinom, predstavil Gvido Omladič, predsednik uprave Ere, d. o. o., Velenje. Ob tej veseli priložnosti je ravnatelju oS Ormož Bojanu Burgerju predal ček za 250.000 SIT.
Za požrtvovalno delo v zadnjih dneh se je zahvalil tudi zaposlenim, ki se jim je z odprtjem prenovljenih prostorov pridružilo še 11 delavcev, tako da ima center trenutno 28 zaposlenih. Svoje zadovoljstvo ob odprtju Erinega centra je izrazil tudi župan Vili Trofenik, ki je pohvalil vzorno sodelovanje in povedal, da z naklonjenostjo sprejema še enega domačega, slovenskega trgovca.
vki
Od tod in tam
Ptuj • 135 let gimnazije
Letos so se na letališču v Moškanjcih že srečale številne generacije ptujskih gimnazijcev, ki so po dolgih letih ponovno obujali spomin na mladostna gimnazijska leta. Osrednje proslavljanje te pomembne obletnice pa bo jutri v prostorih Gimnazije Ptuj. Ob 11. uri bo v učilnici št. 20 okrogla miza z naslovom Gimnazija Ptuj skozi čas, ob 12. uri bo v šolski knjižnici odprtje razstave UNESCO središča na Gimnaziji Ptuj, ob 13. uri bo v šolski avli odprtje razstave Stari Egipt — mednarodni projekt, osrednja proslava s kulturnim programom pa bo ob 14. uri v kulturni dvorani šole. (Fl)
Majsperk • Bo dovolj sredstev za učila?
S pismom naši redakciji so se oglasili iz Osnovne šole Maj-šperk. Pravijo, da v Majšperku živijo v času propadanja industrije, ki jo krepko občutijo tudi njihovi učenci, še bolj pa njihovi starši. Tako je za mnoge otroke šola edini kraj, kjer lahko zadovoljujejo željo po razširjanju in poglabljanju znanja in se seznanjajo z dosežki sodobne znanosti. Šole ne gradijo in ne opremljajo za sedanji čas, saj bodo kvaliteto sedanjega dela in mišljenja ocenjevale bodoče generacije. Novo šolsko leto bodo v Majšperku predvidoma začeli v novi šoli. Čas in sistem jim ponujata mnogo učil in učnih pripomočkov. Koliko od ponujenega pa bodo lahko uporabljali pri poučevanju in delu z učenci, je odvisno od finančnih zmožnosti, zato se obračajo s prošnjo in željo, da jim pomagajo pri zbiranju finančnih sredstev, oziroma pri donacijah vsi tisti, ki so jim pripravljeni pomagati. Objavljajo tudi transakcijski račun, kamor bi morebitni dobrotniki lahko nakazali sredstva za nabavo učil. Številka računa je: 01269-0100017182, sklic 00 50030-16. (Fl)
Ptuj • Namesto novoletnih voščilnic
Komunalno podjetje Ptuj letos svojim poslovnim partnerjem in sodelavcem ne bo poslalo novoletnih voščilnic, tudi poslovnih daril ne bodo delili. Denar so namenili za nakup merilnika hitrosti, ker želijo na ta način prispevati k povečanju prometne varnosti na Ptujskem, je med drugim povedal direktor KP Ptuj Jože Cvetko. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pa je dejal, da bodo skušali kupiti več teh merilnikov. O tem so se pogovarjali v varnostnem sosvetu. Namestili naj bi jih na vseh črnih točkah. Na Ptuju bodo prvega postavili v Maistrovi ulici, ki je ena najbolj nevarnih ulic, samo v enem letu je terjala tri smrtne žrtve. Naprava Via SIS 3000 ali merilnik hitrosti ima preventivni namen za voznike, informativni pa za upravitelja prometnih površin. Psihološko vpliva na voznike, da zmanjšajo hitrost, tabla prikazovalnika pa je lepo vidna tudi ponoči. (MG)
Trnovska vas • Za pospeševanje izobraževanja
Svetniki občine Trnovska vas so na svoji 4. korespodenčni seji 30. novembra sprejeli Razpis o dodelitvi proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma. Za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja občina namenja 200.000 tolarjev. Na razpis se lahko prijavijo podjetja, samostojni podjetniki in občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja ali na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register. Ob vseh navedenih pogojih pa mora biti sedež obratovalnice ali podjetja na območju občine Trnovska vas. Občina bo prijavljenim, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, sofinancirala do 50 odstotkov upravičenih stroškov pri splošnih in največ do 25 odstotkov upravičenih stroškov pri posebnih usposabljanjih. Vloga za dodelitev nepovratnih sredstev dobijo vlagatelji na sedežu občine. Razpis pa bo odprt do vključno 20. decembra 2004. (ZŠ)
Lukavci • Razstava stanovalcev bivalne enote
Foto: Natalija Skrlec
Minuli teden so stanovalci Doma Lukavci pripravili prodajno razstavo, ki je bila že deseta zapored, svoje izdelke so na ogled postavili stanovalci bivalne enote iz Ljutomera. V enoti živi osem stanovalcev, ki sami skrbijo zase. Kot je pojasnila animatorka v bivalni enoti Majda Fajhtinger, so stanovalci vsak dan nekaj časa namenili tudi izdelovanjuprtičkov, vaz, gobelinov in ostalih izdelkov, za katere upajo, da jih bodo uspeli tudi prodati. Večino izdelkov so izdelali brez kakršnekoli pomoči, sami pa so priskrbeli tudi večino potrebnega materiala. Stanovalci, ki so si svoje drugo bivališče uredili v Ljutomeru, se sicer vsakodnevno vračajo v Dom Lukavci, kjer med 9. in 13. uro sodelujejo v delovni terapiji, odziv pa je izredno dober, zato vodstvo Doma Lukavci v kratkem načrtuje odprtje še ene bivalne enote. (nsk)
Ptuj • S ptujske razvojne konference
Preveč projektov je lahko tudi pogubno
V Narodnem domu na Ptuju je bila 26. novembra ptujska razvojna konferenca, na kateri so prevladovali predstavniki t. i. družbene sfere; gospodarstva je bilo za vzorec, motil naj bi jih predvsem dopoldanski čas razprave. Ta je pokazala na velik razkorak med hotenji in možnostmi, med načelnim in dejanskim.
Obstaja velika načelna pripravljenost sprejemanja izzivov, ki pomenijo spreminjanje, dejanska podpora realizaciji konkretnih programov pa je komaj zaznavna, je na razvojni konferenci med drugimpoudaril ptujski župan dr. Štefan Celan, ki tudi sprašuje, ali Ptujčani razumemo slogan "Drugačni Ptuj", ki bi moral svoj razvoj graditi prav na dejstvu, da je eno najstarejših mest v Sloveniji.
Mesto pa ima še druge priložnosti, od kulturnih, zdravstvenih, športnih do kmetijskih in turističnih.
V bodoče naj bi razvijali tri strateška razvojna področja (vire človeških sposobnosti, okolje, prostor in infrastrukturo ter gospodarstvo, vključno s kmetijstvom in turizmom), pri pripravi integralnega razvojnega programa pa je od lanskega decembra sodelovalo kar 150 različnih strokovnjakov oziroma dobrih poznavalcev razmer na področjih, ki jih ta zadeva in bi jih bilo potrebno zastaviti drugače, na smelejše temelje. Potreben je tehten premislek v smeri nadaljnjega razvoja, sprejemanje dolgoročnega razvojnega programa ni enostavno dejanje, brez pripravljenosti na nenehne spremembe pa ga tudi ne bo mogoče udejanjiti. Integralni razvojni program sestavlja kar 279 različnih izvedbenih raz-
vojnih projektov in vrsto idejnih, največ, kar 151, jih je najti na področju razvoja virov človeških sposobnosti, 47 jih je s področja okolja, prostora in infrastrukture, 21 s področja gospodarstva, vključno s kmetijstvom in turizmom, 31 na pa na ožjem področju kmetijstva, v povezavi z razvojem podeželja, za področje turizma in kulture je pripravljenih 81 različnih projektov. Za udejanjanje vseh bi v prihodnjih letih potrebovali skoraj 29 milijard tolarjev. Dejstvo pa je, da denarja ni, zato bodo morali izmed vseh teh projektov izbrati tiste nosilne, ki bodo obenem prednostni. Na sredstva mestnega proračuna ne gre računati, ker denarja enostavno ni, na voljo je manj kot milijardo investicijskega denarja, ki pa bo šel za že dogovorjene projekte. Dr. Aleš Gacnik je na razvojni konferenci predstavil prvo strateško razvojno področje — razvoj virov človeških sposobnosti. Prepričan je, da so prav družbene dejavnosti, tradicija in kultura skupaj dejavnosti, ki bi morale imeti posebno mesto, veliko strateško prioriteto pri prestrukturiranju, saj iz tega mesta delajo mesto in ga tudi osmišljajo. Matjaž Gerl je predstavil drugo strateško področje, okolje, prostor in infrastrukturo, pri čemer je opozoril na odnos javnosti do tega
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Bojan Pahor, direktor ZRS Bistra Ptuj, v okviru katere je nastajal integralni razvojni program mestne občine Ptuj
vprašanja, ki je še vedno problematičen. O tretjem strateškem področju pa je govorila Simona Kašman. Integralni razvojni program mestne občine Ptuj je pripravljen do te faze, da razpolaga z naborom projektov, iz te množice pa bo potrebno izbrati tiste, ki prinašajo kvalitetni razvoj v to mesto. Verjetno je tudi strateških področij preveč, že dolgo govorimo o tem, da je turizem tista razvojna priložnost, ki je ne bi smeli izpustiti iz rok. Ce mislimo resno, potem je to potrebno tudi tako zapisati v razvojni program. Po petkovi razpravi se ve že to, da se bo Ptuj razvijal kot medna-
rodno prepoznavno pokrajinsko središče, ne več regijsko, svoj uravnotežen razvoj pa bo gradilo na kakovostnih tradicijah in kulturi, partnerskem povezovanju javnega in zasebnega sektorja, mesto naj bi postalo središče zdravja, znanja in ustvarjalnosti ter kakovostnega prostora za življenje in delo vseh generacij. Nekatere sicer moti "tradicija" v razvojni viziji mestne občine, vendar kot poudarja dr. Aleš Gačnik, tisti, ki želi biti sodoben, ne more obiti tradicije. Vprašanje je tudi, če je njegova razvojna priložnost tudi v okviru centra zdravja, kar je že od nekdaj. Na Ptuju naj bi bili tisti, ki
bomo ljudi učili zdravega načina življenja, to naj bi bila naša prepoznavnost v mednarodnem prostoru, je poudarila Metka Petek Uhan, dr. med. spec., ena od 150 strokovnjakov, ki so sodelovali pri nastajanju integralnega razvojnega programa mestne občine Ptuj. Vilko Pe{ec (Eko-Les) vidi razvoj zdravstva v sklopu zdravega okolja. Da je v predlogu razvojne vizije mestne občine Ptuj premalo gospodarstva, so se strinjali vsi; od kod bodo vse polnili, če ne bo razvoja gospodarstva. Ivan Meier iz Območne gospodarske zbornice Maribor vidi usklajen in uravnotežen razvoj mestne občine Ptuj v njeni vključenosti v širši gospodarski prostor. Gospodarstvo je sedaj prisotno le s 13 odstotki. Potrebno se je postaviti na realna tla, poudarja Meier, brez virov, partnerstva, znanja in investicij, razvojnega programa ne bo mogoče uresničiti. Za Marjana Berlica je razvojna vizija mestne občine Ptuj pomanjkljiva z vidika inovacij in socialnega dialoga. Mesto bi moralo več pozornosti posvetiti vzgoji in izobraževanju, prav tako regionalnemu pomenu razvojnega programa, je prepričan Peter Pribožic. Za Emila Mesarica pa je pomembno, da mesto izkoristi svojo lego na stičišču evropskih poti. Na veliko pomanjkljivost Ptuja, ki v tem tre-
nutku še nima svojega pravega kulturnega centra, tudi vizija ga ne načrtuje, je opozoril občan Mitja Gobec, ki je tudi kritično ošvr-knil politiko mesta do ureditve peš con in kolesarskih stez. Tudi občan Branko [migoc je govoril o turistični priložnosti tega okolja, že pred enajstimi leti je napisal projekt kulturno-rekre-acijskega-turističnega centra na desnem bregu Drave, od mostu do toplic, na katerega pa ni dobil odgovora. Pripravljavci gradiva, sodelavci ZRS Bistre, so prepričani, da je gospodarstva v razvojni viziji dovolj, saj je prisotno skoraj v vsakem drugem izrazu. Na premalo turizma v razvojni viziji je opozorila tudi Andreja Alic iz podjetja Hosting. Za nekatere pa je še vedno vprašljivo, ali so trije strateški razvojni stebri tisti, ki dovolj celovito zajemajo razvojno zgodbo Ptuja. Morda pa ne bi bilo odveč, da bi realizirali predlog Branka Kumra, da bi manjšo skupino pripravljavcev razvojne vizije nekam zaprli za teden dni, da bi pregledali vse projekte in našli izhodišča za tri, štiri prave integralne projekte, ki jih to mesto potrebuje in okrog katerih bi se zbrali vsi zainteresirati, ki si resnično prizadevajo za razvoj mesta.
MG
Videm • Z razvojne konference Haloze v EU
Med sanjsko teorijo in kruto prakso
Da so Haloze že v EU, vsaj v geografskem pogledu, pa čeprav se komaj držijo za njen južni rob, ni nobenega dvoma. Da pa so, po drugi strani, milje daleč od vsega, kar naj bi velika Unija dajala in prinašala njenim prebivalcem, tudi ali predvsem preko projektov za pridobitev evropske finančne pomoči, pa so ugotavljali zbrani na nedavni konferenci z naslovom Haloze v EU.
Organizatorji srečanja, Sonja in Jernej Golc z Lokalno pospeševalnega centra (LPC) Haloze ter Andreja Gojkošek z nedavno ustanovljene Info točke, so najprej predstavili stanje danes in razvojne projekte, ki naj bi Haloze in Haložane začeli vleči iz nerazvitosti, tudi s pomočjo evropskih skladov za te namene. Zanimive so bile zlasti Golčeve ugotovitve o tem, kaj je tisto, kar manjka samim prebivalcem Haloz, da nikakor ne morejo ujeti koraka z razvojem ostalih. Teh stvari pa je, po njegovem mnenju, več: premajhna stopnja samozavesti in zaupanja v lastne sposobnosti, pa pomanjkanje informacij o vsem mogočem, pomanjkanje motivacije za povezovanje v skupne projekte, pomanjkanje lastnega kapitala in vse večje izseljevanje mladih ter izobražencev. Nasproti temu je Golc postavil priložnosti, ki jih ponujajo Haloze. Te pa naj bi bile v že znanih, a vedno bolj posušenih vinskih lovorikah haloškega gričevja, pa v kulinariki, neizkoriščenih turističnih ter obče prostorskih kapacitetah. Tako naj bi bilo v Halozah kar okrog 600 vikendov, ki bi jih lahko spremenili v turistično-počitniške hišice in pridobili vsaj toliko, če ne še več ležišč. Vse skupaj bi lahko povezali z enotno vinsko-turistično cesto od Makol do Zavrča, pokrajino popestrili še s kakšnimi vinskimi in drugimi muzeji, za
podjetnike pa organizirali skupni izvozni klub in podjetniški inkubator za lažje "izleganje" idej. Za vse projekte, ki so bili zelo podrobno izdelani in predstavljeni, so v LPC Halo našli tudi možnosti evropskega sofinanciranja, kot kreatorje in usmerjevalce razvoja pa določili haloške občine.
Občine nimajo (dovolj) denarja
župani haloških občin, ki so bili pozvani k predstavitvi svojih idej v okviru nadaljnjega razvoja Haloz, k predstavljenim optimističnim projektom niso dodali prav nobene ideje ali pobude, ampak so se, praktično brez izjeme, postavili na realna tla in nekateri na široko, drugi pa bolj na kratko raz-govorili o čisto drugačnih težavah, kot je, recimo, izgradnja vodovodnega in cestnega omrežja, ki jih šele razrešujejo ter opozorili na izjemno omejenost občine pri razpolaganju s proračunskim denarjem, pa še na druge pasti kandidatur za evropski denar.
Tako so majšperška županja Darinka Fakin, videmski župan Friderik Bračič in žetalski župan Anton Butolen zelo j asno povedali, da so vsa njihova investicijska proračunska sredstva v naslednjih letih pravzaprav že porabljena za izvedbo projekta vodovodne infrastrukture, pri čemer je Butolen opozoril še na dejstvo, da je
Foto: SM
Zbrane je ob organizatorjih (Sonja Golc, Andreja Gojkošek in Jernej Golc) pozdravil tudi videmski župan Friderik Bračič.
Med udeleženci konference sicer ni bilo predstavnika podlehniške občine, kar pa ne pomeni, da ni bilo prav nikogar od tam. Pri točki pobud in vprašanj seje namreč oglasil Ludvik Maučič iz te občine in povedal: "Pustimo našo samoupravo in vodenje občine, kar vam je znano iz medijev, zdaj ob strani. Načrtovana PyHrinska avtocesta (AC) od Dražencev do Gruškovja je za nas velika nesreča, saj bo našo občini) povsem razpolovila. Ali nam lahko ta nesreča tudi kaj prinese? Imeti bomo morali smernice za nadaljnji razvoj, začeti moramo lobirati in stopiti skupaj z vsemi občinami, skozi katere bo tekla ta AC!"
Jernej Golc: "Že sedaj se gradi MMP Gruškovje. Koliko pa seje Podle-hnik angažiral pri tem?!"
Anton Butolen: "Kako lahko sploh sprašujete, ali je avtocesta priložnost ali nesreča?! Povedati moram, da ta avtocesta sploh ni bila zajeta v nacionalni program, ampak smo jo uspeli uvrstiti v dodatni plan izgradnje šele letos spomladi. Mislim, da je AC za Podlehnik izjemna priložnost, ne pa nesreča! Že s sedanjo cesto ste v vaši občini ogromno pridobili, načrtovana avtocesta pa vam ponuja še več, celo največ možnosti za razvoj med vsemi haloškimi občinami!"
prebijanje skozi birokratske postopke za pridobitev evropske pomoči še dvakrat hujše kot v Sloveniji in da so cene takšnih projektov velikokrat podvojene, če seveda sploh uspeš na razpisih. Precej kritike je bilo slišati tudi na račun Zakona o skladnem regionalnem razvoju in zakona o financiranju občin ter novega evropskega zakona, ki naj ne bi bil nič boljši, saj naj bi omogočal le, da denar za nerazvite ostaja na najbolj razvitih območjih.
"Naloga lokalne skupnosti je predvsem omogočiti svojim prebivalcem normalne pogoje za življenje in dokler se moramo ukvarjati še z zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev, so vsi drugi razvojni projekti, ki so nadgradnja te osnove, za nas in za naše občane nerealni," je misel večine županov sklenil Butolen.
Peter Vesenjak, podžupan občine Zavrč, in predstavnik občine Gorišnica Leopold Režek pa sta opozorila, da tudi zadovoljiva komunalna infrastruktura ne rešuje vsega, saj je za pridobitev evropskega ali državnega sofinanciranja potreben ogromen lasten finančni kapital, ki ga marsikateri podjetnik (tudi z dobro idejo) ne zmore.
Iz Podlehnika pa, kot je že v navadi, ni bilo v imenu občine prav nikogar, čeprav je župan, kot je dejala Sonja Golc, svojo prisotnost zagotovo napovedal.
Marinič: "Čudežev ne pričakujte!"
Besedo na zborovanju je dobil tudi novoizvoljeni poslanec Branko Marinič, ki je najprej okrcal predstavitev projektov LPC Halo, češ da je pričakoval več konkretnih podatkov o konkretno pridobljenem denarju za projekte, ki so bili že izvedeni ali so v teku, in konkretnih rezultatov oziroma
učinkov teh projektov. Kot je dejal po vsem predstavljenem, vidi največjo možnost razvoja Haloz v prihodu svežega kapitala, kar naj bi bila osnovna naloga LPC Haloze. Temu, po vsem slišanem, ni možno oporekati, saj je bilo iz govorov županov jasno razbrati, da se bodo občine sicer, kolikor je največ v njihovi (omejeni) moči, zavzemale za ureditev temeljnih življenjskih pogojev, vse ostalo pa je bolj kot ne v rokah podjetniških pobud. So pa, tako župani kot predstavniki LPC Haloze, na Mariniča dokaj direktno naslovili prošnjo, naj vendarle z lobiranjem poskuša vsaj izvedeti, kateri in kakšni projekti bi lahko imeli največ možnosti za uspeh na kandidaturah za pridobitev dodatnih sredstev na evropskih in državnih razpisih, kar po njihovem mnenju ne bi smela biti pretežka naloga za poslanca, katerega stanovska kolega iz istega območja sta dobila visoke funkcije v vladnem kabinetu. Dejstvo je namreč, da že priprava dokumentacije na razpise zahteva ogromno denarja, možnosti za uspeh pa so zelo majhne.
Marinič je na to odgovoril precej dvoumno: "Haloze niti v Sloveniji niso tako znane, kot si morda mislite. Pred nedavnim sem govoril s poslanskim kolegom in ko sem mu povedal, od kje prihajam, mi je dejal, da Haloze dobro pozna, saj je že bil v Jeruzalemu!? Razumeti morate, da (poslanci op. a.) nismo čarovniki in da ne moremo kar zavrteti prstana na roki, pa se bodo Haloze kar razcvetele!"
Sicer pa vsi zbrani, vsaj tako so rekli, pozdravljajo tovrstna srečanja, saj naj bi bila zelo koristna. Ce že ne praktično, pa vsaj teoretično ...
Crnogradnje • V Sloveniji jih je ogromno
Kazni od 300.000 do 20 milijonov tolarjev
Koliko je dejansko črnogradenj v naši državi, je težko točno reči. Gradbena inšpekcija je sicer ob koncu leta 2003 vodila 6.888 postopkov v območju cele Slovenije. V tem številu so zajete tako nelegalne gradnje (gradnje brez dovoljenj) kot tudi gradnje v nasprotju z dovoljenji:
^"V Inšpektoratu vodimo evidence o inšpekcijskih postopkih, ne o nelegalnih gradnjah. Število se sicer v zadnjih letih zmanjšuje, predvsem zaradi rednega opravljanja prisilnih izvršb inšpekcijskih odločb in s tem povezanim trudom imetnikov nelegalnih gradenj, da le-te legalizirajo. K temu so pripomogle tudi bistveno višje kazni, ki jih je prinesel novi zakon o graditvi objektov," je pojasnil direktor republiškega inšpektorata za okolje in prostor Srečko Valič.
Lani 182 rušenj objektov
Zadnji ukrep v primeru inšpekcijskega postopka proti lastniku črnogradnje je rušitev objekta. V letu 2004 je bilo do meseca oktobra uvedenih 252 postopkov upravnih izvršb odločb gradbene inšpekcije zoper nelegalno zgrajene objekte, kar pomeni odstranitev objektov: "Pri tem je vse več objektov, pri katerih zavezanci v postopku upravne izvršbe inšpekcijske odločbe sami odstranijo objekt. Kot primerjavo lahko povemo, da so gradbeni inšpektorji v letu 2003 uvedli 307 postopkov upravnih izvršb. Pri tem je bilo prisilno odstranjenih 60 objektov, tik pred prisilno odstranitvijo so jih zavezanci sami odstranili 122 in legalizirali 70. V 55 primerih so bile izvršbe preložene ali prekinjene in se nadaljujejo. V letu 2002 so gradbeni inšpektorji uvedli 242 takšnih postopkov. Število zadev, v katerih bo
prišlo do prisilne odstranitve objekta, se stalno spreminja, v skupnem seštevku pa zmanjšuje, kot se zmanjšuje število postopkov v zvezi z nelegalnimi gradnjami."
Takšen ukrep pa seveda ni niti malo priljubljen, še posebej ne pri črnograditeljih, sicer pa na zaporedni vrstni red izvršbe rušenja oz. odstranitve vpliva več kriterijev: "Pri vrstnem redu upravnih izvršb upoštevamo kriterije, kot so varovana območja, ogrožanje okolja, varnosti ljudi in prometa, izpostavljenost v prostoru, javno korist ipd. Vsekakor ima zavezanec tudi po prejemu inšpekcijske odločbe še vedno možnost objekt legalizirati, če je dovoljenje po določbah planskih in izvedbenih aktov možno izdati."
Najpogostejše črnogradnje so prizidave
Kot pravijo na republiškem inšpektoratu, je med nelegalnimi gradnjami vse manj objektov — stavb, prevladujejo pa manjši, pomožni objekti in predvsem rekonstrukcije in prizidave obstoječih objektov. To pa ne pomeni, da se občasno še vedno ne najdejo pogumneži, ki poskušajo mimo zakona postaviti tudi poslovne oz. industrijske objekte: "Tudi te vrste objektov se občasno pojavijo v postopku gradbene inšpekcije kot nelegalne gradnje, vendar praviloma zaradi tega, ker investitorji pričnejo z gradnjo pred izdajo ali pred veljavnostjo gradbenega dovol-
Sedem (ne)pomembnih dni
Aroganca itd.
Sedem (ne)pomembnih dni
Novi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran je te dni izjavil, da je bistven "dialog med državo in cerkvijo; imamo ogromno skupnih točk, ki bodo pomagale, da bomo lahko naredili slovenski prostor prijazen, bolj odprt, da ne bo sumničenj in podtikanj, nenehnega iskanja negativnih točk". Na te nadškofove besede se mi zdi še posebej prav opozoriti, ker jih je izrekel na začetku svojega odgovornega delovanja, zlasti pa tudi zato, ker se po tonu in željah bistveno razlikujejo ob besed, ki so jih doslej izrekali ljudje iz njegovega kroga, pa tudi iz širšega slovenskega političnega okolja.
Pravzaprav bi bili lahko optimistični. Tudi novi predsednik vlade Janša se ob začetku mandata zaznavno trudi, da ne bi deloval kot "konfliktni" predsednik, zdi se, kot da bi želel graditi mostove na vse strani. Celo novi stari zunanji minister Rupel se je znebil nekaj svoje "prirojene" arogance in govori o novih zunanjepolitičnih nalogah Slovenije nekako bolj normalno. Poraženi liberalci so na nedeljskem izrednem kongresu (samokritično) priznali svojo aroganco, vzvišenost in cinizem do svojega članstva, volivcev in državljanov, nekakšno nesposobnost, da bi kot stranka z dolgoletno oblastjo dojeli, kaj je pravo življenje in kako je treba ravnati, da se ohrani zaupanje ljudi.
Pranje umazanega perila v liberalni demokraciji je seveda svojevrsten opo-
Kaj je črnogradnja?
"Zakon o gradivi objektov določa, da nelegalna gradnja pomeni gradnjo oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. izvedena pa so brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil. Izraza '~rna gradnja' zakon ne pozna, uporablja se v prostem govoru.
Zakon o graditvi objektov tudi dolo~a, da se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona (01. 01. 2003) v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so na predpisani način evidentirane v zemljiškem katastru.
Zakon prav tako določa, da na zahtevo lastnika lahko pristojna upravna enota, oddelek za gradbene zadeve, izda potrdilo, da ima takšen objekt uporabno dovoljenje po samem zakonu. Tako potrdilo upravna enota izda po ugotovitvenem postopku, v katerem preveri listine, ki naj bi tako stanje dokazovale, lahko tudi pridobi izjave izvedencev prič ipd.," pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP).
min tudi vsem drugim strankam, predvsem pa tistim, ki so pred kratkim prevzele oblast, da se v politiki poje največ zarečenega kruha in da nobena politična opcija ni imuna na slast in pasti, ki jih prinaša vladanje. Ena izmed največjih možnih nevarnosti pa je izigravanje zaupanja ljudi. Liberalna demokracija Slovenije je doživela svoj največji, lahko bi rekli povsem nepričakovani volilni uspeh ravno na volitvah pred štirimi leti, neposredno po kratkotrajni, komaj nekajmesečni vladavini Bajukove desnosredinske koalicije. Liberalci (tedaj še pod vodstvom Janeza Drnovška) so očitno povsem napačno ocenili to svojo zmago. Predvsem so mnogi glasovali zanjo zlasti zato, ker niso marali nadaljevanja Bajukove vladavine, Bajukova vlada je v sicer kratkem času potegnila toliko neverjetno nepremišljenih in za javnost nesimpatičnih potez, še zlasti z radikalnimi "čistkami" na kadrovskem področju in s siceršnjo arogantnostjo v nastopanju, da se je vse to mnogim preprosto uprlo, zagabilo. Glas za LDS je bil tako predvsem glas proti takšnemu slogu vladanja, se pravi predvsem glas za spremembe. Liberalna demokracija je nepričakovano volilno premoč razumela drugače, celo kot mandat za nadaljevanje in radikaliziranje takšne politike v svoji režiji. Samo tako si je namreč mogoče razlagati arogantno obnašanje ljudi iz LDS ob posameznih razpravah in glasovanjih
jenja."
Zavezanec v postopku gradbene inšpekcije ima tudi po prejemu inšpekcijske odločbe še vedno možnost objekt legalizirati, če je dovoljenje po določbah planskih in izvedbenih aktov možno izdati. To pomeni, da je gradnja objekta, kakršen je zgrajen, predvidena v planskih in izvedbenih aktih občine. Takega objekta pa nikakor ni možno legalizirati v primerih, ko planski in izvedbeni akti občine tega ne predvidevajo.
Kazni so astronomske
V primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor investitorju
v državnem zboru, kar je še dodatno spodbujalo opozicijo v različne populi-stične in demagoške aktivnosti, ki so ji bile že sicer blizu. Vsekakor pa je takšno demonstriranje moči in poniževanje opozicije pomenilo za LDS začetek konca njenega dolgoletnega vladanja.
Včasih se zdi, da se tudi novi "oblastniki" ne zavedajo vseh razsežnosti, ki so jih pripeljale do zmagoslavja, ne skušajo posebej natančno ugotoviti, kaj je bilo pri vsem skupaj najodločil-nejše. Teza, da so si ljudje po dolgih letih vladavine LDS zaželeli sprememb, je preveč poenostavljena. Za vsako stranko se postavlja še posebej izzivalno vprašanje, zakaj je tako izrazit skok zaupanja doživela predvsem Janševa Demokratična stranka (DS) in zakaj je prišlo do upada glasov v Bajukovi Novi Sloveniji (NSi)? Na bolj levem polu slovenske politične scene bi se morali zamisliti, zakaj prav na tem področju prihaja do tolikšnih delitev, do ustanavljanja vedno novih (marginalnih) političnih strank in gibanj, ki v končnem volilnem iztržku ne pomenijo nič drugega kot izgubo glasov.
Še zlasti največja zmagovalka letošnjih volitev SDS bo morala kar kmalu prepričljivo odgovoriti na nekatera vprašanja in očitke, ki se pojavljajo v javnosti, da se je pred volivci oglašala z nekaterimi protislovnimi obljubami, ki se v zares konsistentni politiki medsebojno izključujejo ali pa vsaj zahtevajo radikalnejše spremembe, še zlasti na področju državnih financ. Ali imajo prav tisti, ki pravijo, da so bile predvolilne obljube večje (in bolj nerealne), kot pa so dejanske možnosti za njihovo uresničitev?
Jak Koprive
naloži, da gradnjo ustavi in v določenem roku objekt odstrani. Sestavni del odločbe so tudi prepovedi uporabe objekta, priključevanja na objekte gospodarske javne infrastrukture, prometa z objektom, sprememb v katastru in drugih uradnih evidencah. Te prepovedi se vpišejo v zemljiško knjigo. Gradbeni inšpektor javnemu podjetju odredi tudi odklop objekta od javne gospodarske infrastrukture. V primeru, da je nelegalni objekt priključen preko legalnega objekta, gradbeni inšpektor odredi odklop tudi tega. Gradbeni inšpektor poda tudi predlog sodniku za prekrške. Kazen je v primeru nelegalne gradnje do 300.000 tolarjev za posameznika in do 20 milijonov za pravno osebo!
"V primeru, da investitor gradnje ne ustavi, kot mu je naložil inšpektor, ga ta prisiljuje z denarnim kaznovanjem. Kazni znašajo do 500.000 tolarjev za fizično osebo in do 50 milijonov za pravno osebo. Kazni pa se lahko izrekajo do 10-kratnika navedenih zneskov! V primeru, da investitor objekta ne odstrani v roku, določenem z odločbo, mu gradbeni inšpektor s sklepom določi naknadni rok za odstranitev objekta in že določi, da bo po preteku tega roka objekt odstranil prisilno."
Vsi stroški rušenja na račun lastnika
V postopku prisilne odstranitve objekta gradbeni inšpektor s pomočjo izvajalca — gradbenega podjetja — izvede dela, naložena z odločbo. Vsi stroški, ki pri tem nastanejo (delo gradbene ekipe, varovanje, transporti, odklopi objekta od javne infrastrukture, izpraznitev objekta, odvoz in odlaganje gradbenih odpadkov, morebitna hramba opreme ipd.), gredo na račun zavezanca. Če stroškov ne plača, se izterjajo v postopku Davčne uprave, tudi s prodajo nepremičnin ali drugega premoženja zavezanca. Gradbeni inšpektor ima tudi možnost, da za poplačilo vseh stroškov v inšpekcijskem postopku v zemljiški knjigi vpiše zastavno pravico na zavezančeve nepremičnine. Investitor nelegalne gradnje plača tudi odškodnino za degradacijo in uzurpacijo pros-
tora, ki jo odmeri Upravna enota oziroma organ, ki izdaja dovoljenja za gradnjo.
Sicer pa se, kot so še povedali na državnem inšpektoratu, število novih črnogradenj zmanjšuje, kar dokazuje tudi podatek, da je gradbena inšpekcija v letu 2000 imela v postopku še 14.000 zadev, lani pa, kot rečeno, (le) še 6888.
^"Večje število postopkov gradbene inšpekcije je uvedeno v območjih, kjer je večja intenziteta gradenj. To pa so predvsem območja večjih mest, območja hitro razvijajoče se industrije, turizma ali drugih dejavnosti — predvsem območje Obale, Ljubljane, Kranja," je še povedal direktor inšpekcije za prostor Inšpektorata RS za okolje Srečko Valič.
V Podravju letos odstranjenih 50 objektov
Gradbena inšpekcija IRSOPE OE Maribor, ki deluje na območju Podravja, je konec lanskega leta obravnavala 1350 zadev v zvezi z nedovoljenimi gradnjami (nelegalne gradnje, neskladne gradnje, nevarne gradnje in nelegalni kopi), od katerih je približno tretjina nelegalnih — brez gradbenega dovoljenja.
"V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju Podravja v izvršilnih postopkih gradbene inšpekcije odstranjenih 50 nelegalnih objektov, od tega 14 po pooblaščenem izvajalcu, ostale pa so zavezanci odstranili sami po prejetem obvestilu o prisilni izvršbi. Nekaj nelegalnih objektov je bilo odstranjenih tudi na osnovi inšpekcijskih odločb in izvršilni postopek ne bo potreben," je na naše vprašanje o številu rušenj nelegalnih gradenj povedal vodja inšpektorata za podravsko območje Zvonko Furman.
Koliko objektov je še v postopku za odstranitev, pa ni znano, saj naj bi se ta številka dnevno spreminjala zaradi vedno novih odkritih nelegalnih gradenj, pa tudi zaradi odstranitev v izvedbi ali legalizacije objektov Nekaj sicer že izdanih izvršb za odstra-
nitev pa je bilo tudi preloženih: "Izvršbe so odložene le v primerih, ko že teče postopek legalizacije objekta ali pa je gradbeno dovoljenje celo izdano in zaradi pritožbe na instanco le-to še ni izvršljivo. Pri izvršbah prednostno obravnavamo tiste zadeve, kjer ni možnosti legalizacije ali sanacije nezakonitega stanja. V letošnjem letu je bilo tako legaliziranih 20 objektov, ki so bili na začetku leta še predvideni za odstranitev."
Rušenje hiše lahko stane precej milijonov
Sicer pa se med nelegalnimi gradnjami v Podravju vse redkeje pojavljajo večji objekti, saj je to za investitorje preveliko tveganje. Poleg visokih kazni, ki so predvidene po zakonu za kršitelje, lahko gradbeni inšpektor tudi zaseže predmete, s katerimi se izvaja gradnja, naloži odstranitev že zgrajenega in izreče številne prepovedi in druge ukrepe, ki onemogočajo nadaljnjo gradnjo in uporabo objekta ali promet z njim.
"Med novimi nelegalnimi gradnjami prevladujejo zlasti dograditve ali rekonstrukcije stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, večinoma na stavbnih zemljiščih, kjer investitorji še pridobivajo gradbena dovoljenja, in gradnje enostavnih objektov ter vikendov na nezazidljivih zemljiščih."
Območja, ki bi se v Podravju posebej "odlikovalo" po številu nelegalnih gradenj, po besedah inšpektorja Furmana ni možno izpostaviti: "Mogoče je nekoliko več nelegalnih posegov in povečan pritisk na spremembo rabe kmetijskih zemljišč na obrobju mest in večjih krajev."
Stroški odstranitve objekta so lahko zelo različni, saj je to odvisno od velikosti, gradbene faze, dostopnosti lokacije, oddaljenosti odlagališča gradbenih odpadkov ipd. Tako lahko recimo za odstranitev stanovanjske hiše v velikosti 150 m2 stroški rušenja narastejo na nekaj milijonov tolarjev (brez vštete kazni)!
SM
Opozorilo investitorjem oz. lastnikom nedovoljenih gradenj,
ki so v skladu z 11. členom t. i. črnograditeljskega zakona do 10. 10. 1993 vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit:
"Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenj in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, da je z določbami 201. člena ZGO-1 določeno, da po 1. 1. 2005 ne glede na to, da so v skladu z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12. 2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čimprej, najpozneje pa do 31.12. 2004, pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. " (vir: Urad za graditev in sistem prostora)
Na območju Slovenije je po evidencah pristojnega inšpektorata približno 4000 takšnih objektov, gradbena inšpekcija IRSOP OE Maribor pa obravnava trenutno 28 primerov nelegalnih gradenj, za katere so lastniki plačali depozite in so bile obravnavane v tako imenovanih sanacijskih PUP-ih.
Zetale • Gradnja vodovoda v polnem teku
Milijon evrov za 20 kilometrov vodovoda
Zadnje dni oktobra so v Žetalah začeli tudi dejansko uresničevati dolgo napovedan projekt izgradnje vodovoda Žetale—Čermožiše.
"Prijava za sofinanciranje projekta je bila oddana na Agencijo RS za regionalni razvoj lani sredi septembra, sklep o odobritvi sofinanciranja pa smo dobili lanskega decembra. Vrednost celotne investicije znaša 1.134.145 evrov, dobrih 40 odstotkov oziroma 405.000 evrov pa je že zagotovljenih iz sredstev predpristopne pomoci Phare," je uvodoma povedal župan Anton Butolen. V to cifro pa ni všteto plačilo priprave dokumentov, nadzora in projektne dokumentacije, za katero so iz občinskega proračuna odšteli še slabih 23 milijonov tolarjev.
Na osnovi zbranih ponudb je bil julija kot glavni izvajalec del izbran NGR Zgornje Hoče, kot sopartnerji pa podjetja Nizke gradnje Ptuj, VGP Drava in Bo-vir Zgornja Kungota. Dela sicer
zaenkrat tečejo gladko in hitro, v začrtanem časovnem terminu. Zadnji rok, ko bo iz pip domačij že morala priteči voda iz javnega vodovoda, je 30. april 2005.
"Celotna izvedba tega projekta obsega izgradnjo prečrpalnice Žetale in nabirnega vodohrama z 20 kubičnimi metri kapacitete, izgradnjo prečrpalnice v Cermo-žišah, obnovo že obstoječega vodohrama v Cermožišah ter primarni cevovod v dolžini 20.365 metrov."
Pogodbo za vodovodni priključek je doslej podpisalo 105 gospodinjstev, sicer pa se na več kot 20 kilometrov dolg cevovod lahko priključi 150 domačij. Cena individualnega priključka, kot približno povsod v haloških občinah, znaša 250.000 tolarjev, občani pa jo lahko poravnajo


Foto: SM
Javni vodovod od centra Zetal do Čermožiš bo zgrajen najkasneje do konca aprila naslednje leto.
tudi na 12 obrokov
Zahodne Haloze drugo leto
"Sofinancerski delež občine je kljub sredstvom iz Phara še zmeraj izjemno velik, sploh glede na velikost našega proračuna in na dejstvo, da moramo plačati še izvedbo sekundarnega cevnega sistema. Zato smo seveda bili prisiljeni najeti tudi kredit in ta je, v višini 76 milijonov tolarjev, že odobren. Odplačevali ga bomo naslednjih 15 let, saj moramo računati še na začetek izvedbe skupnega projekta vodovodne oskrbe zahodnih Haloz, v katerega smo vključene tri občine; poleg Žetal še Videm in Majšperk," je še povedal Butolen. Predin-vesticijski načrt tega skupnega medobčinskega projekta je v teh
dneh v procesu potrjevanja na državnem Vodnem skladu, iz katerega naj bi za realizacijo bilo zagotovljenih približno 700 milijonov tolarjev (od skupno več kot milijardo potrebnih sredstev). V naslednjem letu se po Butoleno-vih besedah pričakuje razpis za izvajalca del, in sicer predvidoma najprej, že v samem začetku leta, v Vidmu in nato, enkrat maja, še v Žetalah. V Majšperku, kjer naj bi se po težavah zaradi neuspešnosti prvega razpisa za izgradnjo vodovodnega omrežja, prav tako kot v Žetalah sofinanciranega iz sredstev Phare, izgradnja določenih vodov začela kasneje, pa bodo gospodinjstva, ki spadajo pod skupni projekt zahodnih Haloz, na javni vodovod morala še počakati najmanj leto dni.
SM
Majšperk / Videm / Zetale • Predavanje o drogah in nasilju
Starši, veste, kje je vaš otrok?
Zloraba drog in mladostniško nasilje že dolgo nista več težava zgolj velikih mestnih šol, pač pa se z enim in drugim vse pogosteje in vse bolj množično srečujejo povsod, tudi v haloških občinah. Po podatkih, ki krožijo v policijskih vrstah, naj bi bil v zadnjem letu na področju štirih haloških občin porast kaznivih dejanj, povezanih z drogo, kar 100-odstoten.
Osveščanju staršev, kako spoznati, prepoznati in preprečiti tako nasilje kot zlorabo droge pri svojem otroku, je bil namenjen tudi ciklus predavanj z naslovom Droge in nasilje v okolju, ki ga je organiziral varnostni sosvet občin Majšperk, Podlehnik, Videm in Žetale.
Ivanuša nikakor ni bil suhoparen predavatelj in čeprav je med poslušalstvom znal sprožiti celo smeh na račun številnih prigod, je bila poanta njegovega nago-
vora vse prej kot smešna: se starši sploh zavedajo, da so prav oni tisti, ki prvi lahko (nehote) zapeljejo svojega otrok v svet droge?
Drogo imamo že v najvišjem državnem simbolu!
"Smo resnično enkratna država, ki si je uporabo droge ove-kovečila v državnem simbolu, v naši himni. Saj jo poznate, ali ne? _ ki utopi vse skrbi, v potr-
tih srcih up budi! Tudi alkohol, tako kot cigareti, je droga. In če verjamete ali ne, po anonimnih anketah je prvo drogo daleč največ otrok poskusilo prav doma, pa najsi gre za cigarete ali domač liker," je najprej opozoril Ivanu-ša. "Naslednja stvar je ponavadi kakšen joint, marihuana, o kateri imajo mladostniki zelo napačno mnenje oziroma površne informacije, saj so prepričani, da ima stimulativne učinke in da se zato lažje učijo. A to niti približ-
no ni res in tudi razmišljanje, da z nekaj dimi ali nekaj zvitki dnevno ne moreš postati odvisnik, je daleč od resnice!"
Sicer pa je Stanko Ivanuša zbrane opozoril predvsem na dejstvo, da zgolj policija ne more reševati otrok iz zasvojenosti, da je prva in najpomembnejša vloga staršev, pravilen odnos do otrok in dobri medsebojni odnosi
v	družini: ^"Vaši otroci morajo upoštevati določene omejitve in
vi	ste prvi, ki jih morate izvajati.
Predvsem pa se morate s svojim otrokom pogovarjati, kadarkoli in kolikor največ je to možno. Razmišljati o tem, da bodo za preprečevanje razširjanja droge poskrbeli policisti, je čisto zgrešeno. Tudi misel, da če pozapre-mo v zapore vse majhne in velike preprodajalce, je napačna. Vedno in takoj bodo prišli drugi, to je pokazala praksa. Zato vedno pravim, da je najboljša preventiva. Širjenje droge se bo začelo ustavljati šele, ko ji bodo otroci
Kriminalist Stanko Ivanu{a: "Za svoje otroke lahko naredite največ vi sami, star{i!"
in mladostniki sami znali reči ne!" Ta proces ozaveščanja pa po Ivanuševem mnenju ne bo niti hiter, in nikoli stoodstoten: "Zato je, spoštovani starši, toliko bolj pomembno, da dobro poznate svojega otroka in predvsem, da veste, kdo so njegovi prijatelji, kaj počne v njihovi družbi in kje se giblje!"
SM
Kmetijstvo • Futurizem ali bližnja prihodnost?
Bioplinske naprave
Bioplinska naprava v kmetijstvu je pravzaprav naprava za odstranjevanje več vrst odpadkov z zmanjšanjem smradu gnoja ali gnojevke ob hkratni proizvodnji elektrike, lahko najbolj na kratko in jasno povzamemo smisel in pomen izgradnje bioplinskih naprav v kmetijstvu.
V sosednji Avstriji se tega že dalj časa zavedajo in ni malo kmetij, ki so si takšne naprave že zgradile. Seveda ne gre za majhno investicijo, zato jim pri tem v veliki meri pomaga država. Pri nas pa nepovratnih sredstev, subvencij ali kakšne druge oblike podpore za izgradnjo bioplinskih naprav še ni na voljo, vsaj ne v okviru razpisov kmetijskega ministrstva. Je pa zato možno pridobiti omejen kredit preko okoljskega ministrstva oziroma Agencije za učinkovito rabo energije.
"Doslej imamo v Sloveniji le
eno tovrstno napravo na kmetiji v Letušu. Sicer je prvi pogoj za ekonomičnost bioplinske naprave višja cena zelene energije, ki je v Sloveniji šele v zadnjem času dosegla 29 tolarjev na kilovatno uro. Menim pa, da bi bila izgradnja bioplinskih naprav, predvsem na kmetijskih področjih, zelo smiselna. Razlogov za takšno razmišljanje je več: v bioplinskih napravah je namreč možnost predelovati gnoj, gnojevko oz. druga organska gnojila, pa tudi razno silirano maso s kmetij, kot je koruza ipd., ter kofermentorje, kot
Manjša bioplinska naprava z npr. 100 kW inštalirane električne moci, ki obratuje z 80 % močjo in v katero se dnevno dodaja do 3 tone kofer-mentorjev, je lahko zelo rentabilna, saj pridobi investitor na dan samo s plačilom pristojbine od dobavitelja od 15—30 tisoč tolarjev (cena za tono odpadne hrane je 5000 SIT, za tono klavničnih odpadkov iz podjetja Ko-to pa 9500 SIT). Mesečno) torej zgolj ti prihodki znašajo od 450.000 do 900.000 tolarjev. Ce se k temu doda še mesečna prodaja el. energije, ki bi pri tej kapaciteti in sedanji ceni (28,97 SIT za eno kW uro) znašala približno 1,67 milijona tolarjev, so skupni prihodki iz takšne bioplinske naprave med2,12 in 2,57 milijona tolarjev. Bi^oplinska naprava bi se v takem primeru, glede na investicijo, lahko izplačala prej kot v sedmih letih.
so pomije oziroma odpadna hrana in deloma celo klavnične odpadke. Po tehnologiji predelave se iz vsega tega izloča bioplin, metan, ki se zbira v rezervoarju in potem preusmerja na pogonski motor za proizvodnjo elektrike, ki se prodaja v električno omrežje. Drugi pozitivni učinek je precejšnje zmanjšanje smradu gnojevke, ki ostaja in se potem lahko razvozi po kmetijskih površinah. Tretji pozitivni učinek pa je v tem, da je stranski produkt delovanja bioplinske naprava tudi topla voda, ki lahko služi za ogrevanje ene ali več kmetij," je smiselnost izgradnje bioplinskih naprav na kmetijah pojasnil vodja ptujske svetovalne službe Peter Pribožič.
Visoke naložbene vrednosti
Naložbene vrednosti, kot že rečeno, pa niso majhne, saj se začnejo približno pri sto milijon-
ih tolarjev in segajo navzgor, pač odvisno od kapacitete naprave. "Za eno kmetijo je takšna naložba gotovo nerentabilna, vsaj zaenkrat, če bi se jih povezalo več in če bo tudi pristojno ministrstvo znalo finančno podpreti te investicije, kot je to že uveljavljeno v Avstriji, potem bi vprašanje (ne)rentabilnosti odpadlo. Da bi bila gradnja bioplinskih naprav še najbolj smotrna prav v kmetijstvu, dokazuje že dejstvo, da dolgi prevozi odpadne hrane zaradi cene niso rentabilni, enako pa velja za gnojevko," še pravi Pribo-žič.
Glavni dejavniki ekonomičnosti izgradnje so vsekakor strošek same gradnje naprave, stroški energentov, stroški obratovanja ter vzdrževanja in cena električne ter toplotne energije. "Naložba se mora vrniti vsaj v desetih do petnajst letih, če se prej, je toliko bolje. Pri nas je v sedanjih pogojih kolikor toliko rentabilna gradnja bioplinske naprave na omenjene odpadke (gnoj z gnojevko in rastline, op. a.) samo v primeru, ko gre za res velike kmetijske površine, npr. za 100 hektarjev. Ali pa, če ima kmet na voljo 5000 ton in več odpadkov (koruza, hmelj ipd.) in mora za njihovo odstranitev plačati, potem se mu vsekakor splača postaviti večjo lastno bioplinsko napravo, ki je ekonomičnejša kot
manjša. Vse navedeno velja tudi za pokošeno travo z velikih površin ali iz parkov in golf igrišč," v študiji o bioplinskih napravah razlaga Mitja Berger s podjetja Hidroenergija.
Tudi odpadna hrana
Sicer pa je, kot ugotavlja Berger, v Sloveniji za vsaj solidno ekonomičnost manjše bioplinske naprave nujno potrebna poleg energentov iz same kmetije še uporaba t. i. kofermentorjev, ki se v napravo lahko dodajajo v količini do 50 odstotkov: "Pri nas so kot kofermentorji, ob bioostan-kih iz prehrambene industrije, aktualni predvsem ostanki hrane — pomije in klavnični odpadki ter v manjši meri odpadno olje. Vsi ti kofermentorji imajo pri nas zelo visoke cene zbiranja in predelave, klavnični odpadki verjetno celo najvišjo ceno v Evropi! Zaradi slovenske prepovedi krmljenja prašičev z odpadno hrano se pojavljajo viški tega substrata, ki je odličen energent v bioplin-ski napravi. Še več jih bo, ko bodo tudi komunalna podjetja začela ločeno zbirati te odpadke. To zbiranje mora biti po vsej državi zagotovljeno do konca leta 2005, cene zbiranja in obdelave pa se gibljejo med 20 in 30 tisočaki za tono. Pričakovati pa je, da bodo ta podjetja zelo hitro začela z gradnjo lastnih bioplinskih
naprav in s tem ustavila dobavo energentov kmetom — imetnikom bioplinskih naprav. Zato je verjetno ( za kmete, op. a.) najpametneje poleg bioplinske naprave postaviti še lastno higi-enizacijsko enoto, pridobiti koncesijo in se sam lotiti zbiranja in obdelave teh odpadkov."
Podobno Berger ocenjuje tudi stanje na področju drugega pomembnega energenta, klavničnih odpadkov, kjer ima zaenkrat koncesijo za zbiranje in predelavo le eno podjetje, KO-TO, koncesija pa velja do aprila 2005.
Nasploh pa je bioplinska naprava precej rentabilnejša, če se zanjo odloči več manjših kmetov ob pogoju dobro urejenih in s pogodbo določenih razmerij: "V tujini so primeri, da se tako združi tudi po več deset ali sto kmetov. Dobra kombinacija je zlasti sodelovanje med živinorejci, ki imajo gnoj in gnojevko, ter čistimi poljedelci, ki imajo viške t. i. energetskih rastlin."
V Sloveniji bi se po ugotovitvah študije v naslednjih letih lahko postavilo vsaj 50 do 100 srednje velikih bioplinskih naprav (ob izenačenju cen električne energije in ostalih pogojev z EU), ki pa bi morale biti pravilno regionalno razporejene in si med seboj ne bi smele konkurirati za prevzem kofermentorjev.
Foto: SM
Ptuj • Šestdeset let Jožeta Foltina
n
Jože Foltin pred svojim stefelajem
"S slikarstvom človek živi
Z Jožetom Foltinom, Ptujčanom, se poznava že skoraj toliko let, kot jih je izpolnil konec novembra letos, pomeni, da se tudi sam počasi približujem letom, ko se človek poslavlja od mladosti. Pred dnevi sva pokramljala in nastal je tale zapis.
Lahko na kratko opišeš svojo življenjsko pot?
J. F.: Moja življenjska pot se je začela zelo pestro leta 1944. Starša sta bila izseljena v Nem-~ijo, kjer sem se tudi rodil. Oče je umrl, mama je prišla z mano in starejšim bratom na Ptuj, k|er je imela teto. Od takrat živim na Ptuju, kjer sem obiskoval osnovno šolo, srednjo šolo, tri leta učiteljišča, ki sem ga končal v Mariboru, nadaljeval študij na pedagoški akademiji v Mariboru ter kasneje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer likovna vzgoja. Prišla je služba, poročil sem se, dobil otroka. Prva služba je bila na Zgornji Velki pri Sladkem Vrhu na avstrijski meji, pozneje sem bil ravnatelj šole v Leskov-cu, nekaj časa v ptujskem Vrtcu, kasneje nekaj mesecev učitelje-vanja na osnovni šoli na Destrni-ku, v Cirkulanah, sedaj pa sem že od leta 1982 ravnatelj šole v Markovcih.
Ravnatelj si že bil v skupni državi Jugoslaviji in si še sedaj v samostojni Sloveniji. Lahko opišeš kašne so razlike?
J. F.: Ni neke posebne razlike. Takrat smo imeli ves čas neke reforme in sedaj jih imamo. Vedno se je nekaj spreminjalo, kot se spreminja sedaj. Takrat smo pisali statute, sedaj delamo najrazličnejše pravilnike, recimo za Hasap sistem, administracija v šoli se je zelo povečala, pisarije je torej ravno tako veliko ali celo več, kot je bilo nekoč.
V šolah so bili tudi različni plačilni sistemi, od plačilnih razredov, uravnilovke do novih plačilnih razredov danes. Se to kako čuti med učitelji?
J. F.: Sedaj se je ustvaril neki sistem glede osebnih dohodkov učiteljev. Mnogo prejšnjih prerekanj, neenakopravnosti med občinami, je ta sistem odpravil. To je pozitivno vplivalo na učiteljske kolektive. Danes o plačah ni več razprav, kot so bile včasih. Plače učiteljev so solidne, tekmovalnost pa se čuti tudi v šoli, saj je celotna družba podvržena tekmovalnosti, od šole do šole pa je to različno.
Markovska šola se je drugo leto obstoja devetletke vključila v ta program. Kako je zaživela devetletka? Ali bi kot ravnatelj šole predlagal kakšne spremembe, ki jih napoveduje tudi novi šolski minister?
J. F.: Obstajajo neke zakonitosti. Vsaka sprememba gre v začetku v neko skrajnost, kasneje se zadeve uredijo. Nekatere stvari v devetletki preveč obremenjujejo učence in učitelje. Mislim, da ni-vojski pouk ne spada v osnovno šolo, to naj bi reševala srednja šola. Osnovna šola lahko določeno diferenciacijo opravi pri sami učni uri, ni pa potrebno tako striktno zarezati v razlike med učenci, kot je to v devetletki. Med letom se pojavlja, da želijo učenci zamenjati nivo, in to na nižje, očitno zaradi zahtevnosti. S tem nastajajo problemi glede številčnosti skupin. Nivoji se delajo predvsem na predlog staršev in učencev in seveda tudi glede na kasnejše ambicije učen-
cev glede srednjega izobraževanja.
Republiško preverjanje znanja ni obvezno. Koliko vaših učencev se za to odloči?
J. F.: Zelo različno. Predlani so se preverjali vsi, lani zgolj osemnajst. Odvisno od tega, kam se učenci želijo vpisati na srednjo šolo. Za nekatere šole je to pogoj (če je omejen vpis).
Ali ima šola v Markovcih optimalne pogoje za devetletko?
J. F.: Imamo normalne pogoje za delo, lahko bi pa bili boljši. V primerjavi s sosednjimi šolami (Videm, Gorišnica, Dornava) smo ostali po pogojih zadaj. Občina Markovci sredstva usmerja v druge potrebe.
Nova slovenska vlada bo najverjetneje prišla s predlogom, da bi občine v bodoče dajale k imenovanjem ravnateljev soglasja, ne zgolj mnenja. Kaj misliš o tem?
J. F.: Če gre zgolj za soglasje, torej o tem odloča še nekdo drug, ki je bolj kompetenten za to, potem se s tem strinjam, če pa bi o tem odločala zgolj občina, pa mislim, da kadrovska zasedba občinskih svetov ni tako močna, da bi lahko odločala o vodenju osnovnih šol, saj je to stvar državnega in ne občinskega pomena.
Za poklic si izbral slikarstvo. Poklic, ki na nek način zapolnjuje tudi prosti čas. Koliko le-tega gre za slikarstvo?
J. F.: To je težko meriti. Če se greš slikarja, potem s tem živiš. Slikarstvo ni samo takrat, ko se postaviš pred platno, je način razmišljanja. Če to ni, tudi dobrih slik ni. Slika nastaja dalj časa, kot fizični akt nastajanja. Če sem se odločil za likovno vzgojo oziroma za slikarstvo, se moram s tem tudi ukvarjati. Ni mi všeč, da na odprtjih likovnih razstav ne vidim prav dosti likovnih pedagogov. Pomeni, da malo likovno razmišljajo.
Letos si imel v Miheličevi galeriji pregledno razstavo. Razstavil si slike tudi iz starejših obdobij. Ali sam pri sebi čutiš določeno rast, različno razmišljanje in drugačen pristop oziroma stil?
J. F.: Slike so drugačne z vsa-
ko časovno razdaljo. Ponavadi so zadnje naslikane najbolj aktualne, najbolj so ti všeč, vračam pa se tudi nazaj, opažam, da so mi nekatere starejše slike danes bolj všeč kot takrat, ko sem jih naslikal. Rast je v nekih skokih, v drugačnosti.
Šola najverjetneje ni izključno merilo kakovosti umetnika. Likovni kritiki kakorkoli na prvo mesto dajejo akademske slikarje. Kaj meniš o tem?
J. F.: To je stara dilema. Delno bom odgovoril tudi z vprašanjem: Tisnikar je avtodidakt, ali njegove slike kaj pomenijo ali ne? Sola je potrebna, vendar pa nekdo lahko tudi izstopa z nekim drugim načinom pridobitve izobrazbe oziroma znanja. Poznam kar nekaj ljubiteljskih slikarjev, ki so na nivoju akademskih slikarjev. Pri nas se najverjetneje na izobrazbo gleda bolj kot kje zunaj, kjer se ocenjuje kvaliteta slike in ne formalna izobrazba avtorja. Obstaja pa inštitucija, ki na to gleda drugače. To je društvo likovnih umetnikov, kjer se člani morajo dokazati.
Kaj pa misliš o selekciji ljubiteljskih razstav?
J. F.: Tu je veliko špekulacij. Dela se veliko kolonij ljubiteljskih slikarjev, ki pa to niso. Mnogo je takih, ki bi radi na hitro zaslužili. Tega dolgo nisem verjel. Je pa velika razlika med ljubiteljskimi slikarji tam, kjer v društvih delajo pod strokovnim vodstvom in tistimi, ki tega nimajo. Ptuj v kvaliteti absolutno prednjači, saj se ljubiteljski slikarji strokovno povezujejo in to kvalitetno delo se je začelo že za časa dr. Stefke Cobelj.
Kot slikar si dobil številne nagrade. Katere ti največ pomenijo?
J. F.: Kar nekaj jih je bilo. V zadnjem času nekoliko manj, ker se bolj poredko udeležujem ex tempor. Izdvojil bi nagrade iz ex tempora v Piranu, kjer se zbere preko tristo slikarjev iz več držav, tu sem dobil tri nagrade. Nekaj podobnega je bil včasih Ljutomer, veliko mi pomeni ol-jenka Mestne občine Ptuj, predvsem pa nagrada Društva likovnih umetnik Maribor za leto 2000, to je nagrada, ki ti jo podelijo
tvoji slikarski kolegi.
Slikarstvo pa ni edina stvar, ki zapolnjuje tvoj prosti čas. Kaj je z drugimi konjički?
J. F.: Že dolgo prepevam pri Komornem zboru Ptuj. Pomembno je, da človek pride tudi v drugo okolje, glasba ima veliko skupnega s slikarstvom, se dopolnjuje. Sicer pa zelo rad potujem, kar veliko sveta sem že obredel, zelo me zanima zgodovina, antiko sem prebral stokrat, rad imam živali, tudi lovec sem bil, ne dolgo, nisem imel časa, nekatere zadeve mi pri lovcih niso bile všeč in sem izstopil iz zelene bratovščine. Pogrešam pa sprehod skozi gozd, ki je nekaj zelo lepega.
Bil si na vseh koncih sveta, razen v Afriki. Kdaj bo to?
J. F.: Na Afriko še čakam, ko je bila prilika, sem bil zadržan. Sestdeset let še niso takšna leta, da ne bi mogel priti do Afrike.
Zgolj Južna Amerika te je spodbudila, da si ji posvetil tudi slikarski ciklus. Letos si bil v Mongoliji, lahko pričakujemo slike tudi od tukaj?
J. F.: Ne, najprej sem mislil, da bom kaj naredil, pa ne bom. O Inkih, Aztekih, Majih sem veliko bral, to me je zanimalo že od nekdaj. Zato je bilo potovanje v Peru in Bolivijo zame vrhunec mojega potepanja po svetu. Slike so posledica tega.
Ali si lahko privoščiš potovanja s prodajo slik ali gre iz normalnega proračuna, ki ti ga omogoča služba?
J. F.: Ne prodajam kaj dosti slik, potovanja pokrijem s svojo plačo, ki je za to dovolj velika. Mongolijo še sicer vedno pokrivam, do konca leta pa se bo pokrila.
Šestdeseta leta še sicer niso tista leta, da bi dajal mlajšim nasvete za dobro počutje, pa vendarle, kakšen je tvoj moto?
J. F.: Človek ne sme v ničemer pretiravati. Vsega mora bi ti po malem, nobenega puritanstva, ne pri jedači, ne pri pijači, edino pri ženskah, tam ima človek ženino kontrolo.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo
Mesec december je, bolj kakor vsi drugi, obarvan pravljično. Ne le otroška, tudi odrasla srca utripajo v pričakovanju praznikov. To je čas, ko dobre misli in želje potujejo med bližnjimi in daljnimi, med prijatelji, med sodelavci in partnerji, med onimi zgoraj in tistimi spodaj, med sosedi, sorodniki, znanci in bežnimi sopotniki, deželami, državami... Čustva so omehčana, zamere pozabljene in vse oči so uprte v prihodnost, ki naj bi bila boljša in bolj prijazna od tiste, ki jo odnaša staro leto. A pravljičnost se zadnja leta morda preveč izgublja v nakupovalnih centrih, teh hrupnih in svetlečih prostorih, kjer se besede izgubljajo med policami vsakovrstnega blaga. Danes so tihi družinski prazniki, kot jih pomnijo dedki in babice, le spomin. Zdaj pokajo petarde in svetlikajo rakete ter druga pirotehnična sredstva. Zdaj nihče trudoma ne ustvarja božičnih in novoletnih okraskov. Nikogar ni, ki bi skrivajpletel topla oblačila ... Božički in dedki Mrazi nakupujejo, kar pač trgovci ponujajo. Miklavž pa je večinoma pozabil na svoje poslanstvo. V tej praznični ihti vam, spoštovani bralci knjigarnice, predstavljam knjigo, ki je pravkar izšla pri založbi Mladinska knjiga in je prava decembrska knjižna izbranka.
Veliko slikanico sedemdesetih strani je uredila, besedila izbrala in napisala uvodne besede Anja Stefan, ki pravi uvodoma:
Če zaprem oči in pomislim na decembrske praznike svojega otroštva, pred menoj skoraj vedno zapleše smrečica. Gosto zelena je, ne prevelika — in ko jo krasim, živim čisto otroško srečo. Zdaj klečim in obešam balončke na spodnje veje, zdaj jih obešam stoje. Lučke obešata oče in mama. Previdno jih ovijata okoli drevesca, ker midva z bratom še nimava dovolj dolgih rok. Naše lučke so prelepe, precej velike so in na gosto posute z zlatimi bleščicami. Ko jih prižgemo, svetijo toplo in ne premočno. Vsa soba je mehka od njihove svetlobe. Balončki so vseh barv: zlati, modri, srebrni, rdeči, tudi rožnati in zeleni so vmes. Dva ali trije so ožgani od sveč ... Najbrž marsikdo nosi v sebi žive spomine na tisto, kar se mu je, ko je bil še majhen, čarobnega zgodilo v decembrskih praznikih. Iz različnih družin prihajamo, različnim prepričanjem sledimo — zato tudi praznujemo zelo različno. Nekateri krasimo božična drevesca, drugi novoletne jelke. Nekateri praznujemo božič, drugi prihod novega leta, tretji pa oboje in še kaj. Nekaterim nosi sveti Miklavž, drugim Božiček, tretjim dedek Mraz, so pa tudi taki, ki jih obiščejo kar vsi trije dobri možje, in to ne enkrat. Naj bo kakorkoli — samo da bi nam ti prazniki dali, da bi se v nas in med nami zgodilo nekaj toplega, lepega, resnično svetega ...
V knjigi, ki jo je ilustriral "cvet" slovenskih ilustratorjev (Jelka Godec Schmidt, Ančka Gošnik Godec, Mar-janca Jemec Božič, Lilijana Praprotnik Zupančič, Jelka Reichman, Marija Lucija Stupica, Marlenka Stupica, Marjan Manček, Zvonko Čoh...), je štiriindvajset pesmic in pravljic, ki so vezane na praznični zimski čas. Izredno lična knjiga zajema rusko ljudsko pravljico o babici Zimi, pa Tolstojevo Pripoved deda Semjona, slovensko ljudsko Kako je cigan lovil ribe (in mu je Miklavž pomagal), spominsko kratko pripoved Kristine Brenk Miklavževa obdarovanja. Koroško legendo o Miklavžu in parklju je priredil in v strip postavil Matjaž Schmidt, Božični večer s Piko Nogavičko je na slovenskem prvič knjižno objavljena zgodba Astrid Lindgren. V knjigi najdete nepozabno Deklico z vžigalicami H.C. Andersena in domačo pravljico Revna deklica in kralj Matjaž, japonsko Hvaležni kipci, belorusko Babica in trije kralji in na koncu slovaško Dvanajst mesecev. Vmes pa pesmice Bele snežinke, Snežinke, Miška vzela je potičke, V sveti noči, Glej, zvezdice božje, Pesem snežink in druge...
Zlato srečo nosimo, vsem ljudem jo trosimo je naslovljena predstavljena slikanica. Decembrska vzdušja bodo nocoj tudi v Knjižnici Ivana Potrča, ko bo ob 19. uri začetek PRAVLJIČNEGA VEČERA ZA ODRASLE z gostoma LJOBO JEN-ČE inJANEZOM SUHADOLCEM, pripovedovala pa bom tudi spodaj podpisana in bom vesela vašega obiska.
Liljana Klemen~i~
Povabilo na pravljice z jogo
Danes je poslednji tretji četrtek v letu 2004 in ob 17. uri vabimo v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na PRAVLJICO ZJOGO. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila. Veselimo se snidenja!
Tednikova knjigarnica
Ormož • Delo preko študentskega servisa
Po novem letu obdavčeno!
Pred slabima dvema letoma je Študentski servis, d. o. o., Maribor odprl svojo podružnico v hotelu, na Vrazovi ulici 5, v Ormožu. "Po začetnem obdobju uvajanja, se je servis dobro prijel," je povedala Štefka Borak.
V tem času je bilo včlanjenih 513 novih članov, dijakov in študentov V enaki meri so namreč zastopani oboji, čeprav dijaki delajo predvsem v času poletnih počitnic in ob vikendih, študenti pa čez vse leto. Lotijo se najrazličnejših del. V Ormožu jim najpogosteje ponudijo obiranje sadja, hmelja, poljščin, veliko je povpraševanja po delavcih za nego in čiščenje, računovodska, administrativna, računalniška dela, delo v proizvodnji, v gradbeništvu, povpraševanje je po ho-stesah, delavcih na bencinskih servisih, v trgovini in največ v gostinstvu. Borakova pravi, da domala ni gostilne na ormoškem, ki si ne bi stalno ali vsaj občasno pomagala s študenti in dijaki. V teh dveh letih so navezali sodelovanje z večino ormoških podjetij, z nekaterimi delajo tudi redno in veliko.
Študentski servis, d. o. o., Maribor ima čez 20 poslovalnic po vsej Sloveniji. Delo se ponuja tudi na spletnih straneh www.stud-serv-mb.si, Borakova pa za domačine poišče oglase iz našega okolja in jih iskalcem po-
Foto: vki
Štefka Borak:"V domala dveh letih smo sodelovali z večino ormoških podjetij."
nudi v pisni obliki. Delo sega vse pogosteje tudi preko meja. Nedavno so ponujali zanimivo in dobro plačano delo — deljenje letakov v Gradcu v Avstriji. Vse več študentov, predvsem tisti, ki pavzirajo, se odločajo tudi za daljše bivanje v tujini. Pri delu so enako zastopani tako fantje kot dekleta. V času delovanja si je ustvarila tudi precejšnjo bazo podatkov in ko gre za nujno pov-
praševanje po delavcih, se zgodi, da koga tudi pokliče, saj si želi, da bi bili tako delodajalci kot študenti zadovoljni. Seveda gredo najprej v promet tista bolje plačana dela — računovodstvo, poučevanje, tečaji — za katera je mogoče dobiti čez 1000 SIT/uro, težja fizična dela se gibljejo okrog 900 SIT/uro, gostinstvo od 550 SIT/uro, tudi čiščenje se giblje nekje tukaj. Borakova se jezi, ko poskušajo delodajalci ponuditi nižje plačilo, kot so običajne cene za študentsko delo. Vendar ima to ponavadi slab učinek, saj takšnega podcenjenega dela nihče ne vzame. Veliko napotnic pošlje kar po elektronski pošti, saj se študenti pogosto tudi sami dogovorijo s podjetji za delo.
Po novem letu davek
Po novem letu bo študente prizadela resna sprememba, saj bodo plačevali akontacijo dohodnine. Glede višine neobdavčenega zaslužka sicer ni bistvenih razlik, z 1,5 se bo znižal na 1,3 milijona tolarjev letno. Seveda morajo starši študenta prijaviti
Ptuj • Končan festival monodrame
Dva dobitnika nagrade
V soboto je bil v Gledališču Ptuj svečani zaključek letošnjega festivala monodrame na Ptuju. Pred podelitvijo nagrade za najboljšo dramsko uprizoritev se je v Feral tribune cabaretu predstavila Hasija Borić iz Sarajeva.
Žirija 5. ptujskega festivala Monodrama 2004, v sestavi Ivanka Mežan, Nenni Delmes-tre in Borut Gombac, si je ogledala šest predstav in se soglasno odločila, da se nagrada za najboljšo dramsko uprizoritev festivala razdeli in enakovredno podeli dramskima igralcema Nataši Ma-tjašec za vlogo v monodrami Get Famous or Die Trying ali Elizabeth 2 in Petru Ternovšku za vlogo Pavleka v istoimenski monodrami.
Takšno odločitev je narekovala tematska in uprizoritvena raznolikost igralskih in režiserskih postopkov, ki ne prenese neposrednih primerjav, v obeh predstavah pa prinaša dovršenost in izjemnost in kaže na širok razpon, ki ga monodrama v svojih najboljših stvaritvah lahko danes ponudi gledalcem.
Nataša Matjašec s kalejdos-
kopskim menjavanjem imen, razpoloženj in čustev z nenavadno igralsko sugestivnostjo raziskuje problem igralstva kot takega in zato ves čas lebdi nad tlemi, kajti Ona zmeraj postane nekdo drug, še preden se s stopali dotakne tal. Sugestivnost Petra Ternov-ška pa se kaže v globoki zakoreninjenosti, saj je on tako zelo On, da ga bomo po predstavi morda lahko prepoznali na ulici. Medtem ko je torej Ternovškov Pavlek skorajda organsko tukaj in zdaj, se pravi v lokalno natančno določenem prostoru in času, tudi takrat ko se z nostalgično naivnostjo spominja minulosti, sta čas in prostor, ki ju ustvarja in skozi katera se suvereno giblje Nataša Matjašec, odprta; zato lahko preigrava tako globino kot plehkost, tako sodobno žensko kot mitsko Fedro, zato lahko povsem nevsiljivo spregovori tudi v
V imenu Petra Ternovška jel avtor in režiser Rok Vi
e nagrado iz rok Ivanke Mežan spre-čnik.
angleškem ali celo v japonskem jeziku. Prostor obeh monodram je prazen, igralski rekviziti so minimalizirani do skrajnosti in vendar ničesar ne manjka. Oba igralca sta živo središče prostora in ga napolnjujeta s skorajda hipnotično prezenco. Peter Terno-všek sključen na stolčku, s široko odprtimi sijočimi očmi, včasih otroško razigran, spet drugič globoko osamljen in otožen, a nikoli patetičen ali namerno všečen. Nataša Matjašec stoječa pred neobstoječim mikrofonom, polna mehkih in nevidnih prehodov ne samo iz vloge v vlogo, ampak tudi iz neigre v igro. Iz neigre, ustvarjene bodisi z glasom ali molkom, bodisi zgolj s telesom. Iz neigre, ki jo zaigra, s čimer nam da vedeti, da smo igralci tudi sami. Če je torej manjka identitete osrednji problem, ki nam ga na konici noža predstavi Nataša Matjašec, je prav velika osebna zavezanost problem, ki mehkega Pavleka tepe skozi življenje. Čeprav se s tistim, v globino zazrtim pogledom velikokrat zasanja in si zaželi biti nekdo drug, ostaja to, kar je, in išče v svojem ubogem življenju male radosti, ki ga ohranjajo živega in sposobnega preživetja. Oba brez dvoma vrhunska igralca nam s svojo su-btilno igro vsak na svoj način skorajda mimogrede zlezeta pod kožo in nam med drugim povesta, da v življenju vsi tako ali drugače igramo svoje tisočere vloge, razlika med nami je le v tem, kako globoko se igre zavedamo.
Fl
kot vzdrževanega člana. Novost je tudi, da so študenti doslej plačali davek le za razliko, za kolikor so prekoračili prag za plačevanje davka. Po novem pa bodo morali plačati davek za celoten znesek in ne le za razliko. Študenti bodo morali od 1. januarja 2005 od vsakega zasluženega zneska plačati akontacijo dohodnine, ki jo bodo sicer dobili nazaj, vendar šele po izdani odločbi Davčne uprave RS. Če bodo zaslužili več kot 74.000 SIT na napotnico, bodo morali plačati 25 %, za manj kot 74 tisočakov na napotnico pa 12,5 % akontacije. Ugodneje bo torej delati z več napotnicami, saj njihovo število ni omejeno. Študenti bodo ne glede na zaslužek morali tudi oddati dohodninsko napoved. Pa še eno novost, ki naj bi preprečevala zlorabe, predvidevajo v študentskem delu — namreč delodajalci bodo po novem morali za vsakega dijaka in študenta, ki ga bodo zaposlili, obvestiti davčno upravo in inšpektorat za delo, in to najkasneje na dan začetka dela.
viki klemenčič ivanuša
Nataša Matjašec, dobitnica nagrade
Pa brez zamere
Fiat lux
Ali: interpretacija dekorativnih svetlobnih teles po ptujsko
Smo sredi decembra in prazniki so tik pred vrati. No, ie bi sodili po trgovinskih izložbah, potem so se prazniki začeli že pred kakimi tremi tedni. Približno takrat so namreč trgovci v izložbe že navlekli praznično okrasje in podobne zadeve, ki služijo stimulaciji potrošnikov, da začnejo masovno zapravljati finance. S stališča trgovcev sicer še razumljiva poteza, ki pa z vidika bolj razumsko naravnanih potrošnikov ne more izpasti nikakor drugače kot jasen in nedvoumen znak tega, da živimo v izrazito potrošniško naravnani družbi.
[e dobro, da imamo v našem mestu tako dobro in pokončno mestno oblast, ki ne naseda potrošniški mrzlici in s praznično okrasitvijo mesta počaka vsaj toliko, da se začne mesec december. Ker ve, da bi izpadlo skrajno kičasto, če bi se mesto že sredi novembra začelo bohotiti v neštetih lučkah, lam-pijončkih in podobni praznični razsvetljavi. Vsa čast mestni oblasti.
A vendar, kakšen pogled se ponuja meščanom in drugim obiskovalcem mesta v decembru? Oziroma, kaj si lahko naključni obiskovalec misli, ko ga pot zanese v naše, praznično okrašeno mesto? Ko vrže pogled na okrasje, ki gaje na mestne ulice, drevesa in podobne zadeve navesila oblast? Če imamo srečo, se odgovor glasi: bore malo si lahko misli. A največkrat bi se odgovor verjetno glasil: misli si, da v mestu, ki se lahko pohvali z izjemno in bogato zgodovino, vlada popolno pomanjkanje čuta za estetiko. Kajti če bi se še morda našel kdo, ki bi zagovarjal načelo "manj je več", ko beseda nanese na mestno okrasje, pa močno dvomim, da obstaja junak, ki bi lahko koliko-toliko prepričljivo zagovarjal kvalitativni moment tega okrasja (oziroma, ne-kvalitativni moment). Kajti, oprostite, teh nekaj brlivk, ki so nam jih navesili po mestu, deluje milo rečeno bedno. Namesto da bi mesto dobilo praznično olepšanje, bo prihajajoče praznične dni dočakalo navešeno z neko čudno robo, ki še najbolj spominja na kakšen tretjerazredni lunapark. Človek samo še čaka, da se bo nekje nekdo po zvočnikih začel kot blagajnik pri "butkačih" dreti: "Nagradna vožnja, nagradna vožnja za avto številka dvajset'.
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da omenjeno okrasje nima ravno blagodejnega vpliva na obči dojem mesta, kadar kakšnega popotnika v tem času zanese semkaj. Ob prvem vtisu, ko mu pred oči stopi ptujska veduta z gradom kot njenim središčem, je vtis gotov impresiven. [e posebej, če mesto ugleda ponoči, ko je grad razsvetljen. A ko se približa mestu ter pri prehodu preko mosta ugleda tisto svetlobno navlako pri podvozu, se vtis, ki ga je dobil ob uzrtju vedute, kaj hitro spremeni. In se potem vpraša, kakšni ljudje živijo tukaj, da gredo in sicer krasno mesto ovesijo z vso to kramo. Odgovor na zastavljeno vprašanje je pa lahko, bojim se, samo eden: da v Ptuju živijo ljudje, katerih estetski čut je rahlo zakrnel ali, če hočete — da na Ptuju živijo totalno brezstilski ljudje.
[koda.
Gregor Alič
Ljutomer • Gimnazijci in kultura
Spomnili so se Kocbeka
Letos praznujemo stoletnico rojstva Edvarda Kocbeka, ki je bil rojen leta 1904 pri Svetem Juriju ob ščavnici.
Ene ključnih osebnosti slovenske intelektualne zgodovine dvajsetega stoletja so se spomnili tudi dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki so pripravili kulturni program, v okviru katerega so v gimnazijski knjižnici odprli razstavo Kocbekovih del. Dijaki Miha Biderman, Mateja Dremelj,
Nina Klemenčič, Peter Kiraly in Nik Žižek so recitirali Kocbekove pesmi in odlomke iz proznih del, v katerih je osrednja tema izobraženec v vojnem in povojnem času. Prireditev so s slovenskimi skladbami popestrili glasbeniki Damjan Vučko, Boris Pučko, Monika Trstenjak ter Marija Zanjko-
vič, pri pripravi razstave in scene pa so sodelovale dijakinje Mateja Peršak, Maja Tomažič, Branka Špi-lak, Urša Zih in Maja Zorko. Svoji likovni stvaritvi, Kocbekov portret, sta razstavila dijaka Alen Smodiš in Josipa Kljajic, plakat pa je oblikoval Marko Štrakl.
MŠ
Ljutomerski gimnazijci so se spomnili Kocbeka.
Foto: Fl
Ptuj • Dr. Aleš Gacnik izdal obsežno študijo o kurentu
Kurent, kot še ni bil opisan
V Mestnem gledališču na Ptuju so 1. decembra predstavili izvirno znanstveno knjigo etnologa dr. Aleša Gačnika z naslovom Dediščina kurenta v kulturi Evrope.
Izšla je v nakladi tisoč izvodov v založbi ZRS Bistre Ptuj, v zbirki znanstvenih del Disputationes Poetovienses. Slavnostni govornik na predstavitvi je bil pisec recenzije dr. Janez Bogataj. Knjiga ima 438 strani in je opremljena z nekaj manj kot 500 fotografijami. Ob tej priložnosti so tudi zavrteli film iz dokumentarne televizijske serije Pustni običaji na Štajerskem "Kurent se vrača", ki je bil leta 2002 posnet na Sardini. Režiral ga je Marko Radmilo-vič, ki je ob dr. Alešu Gačniku tudi scenarist.
Od leta 1985 so maske in maskiranje, pustovanja in karnevali Gačnikov raziskovalni motiv, stalnica, ki se ji tudi v prihodnje
ne namerava odreči. "Zdi se mi, da šele sedaj lahko dovolj zrelo in kompetentno vstopam v širši evropski raziskovalni prostor kot raziskovalec navidez krhkih in pomembnih tradicij, ki so zaznamovale zgodovino svetovnih civilizacij bolj kot katerikoli drugi kulturni, gospodarski ali socialni fenomen. Maske so naš večni sopotnik, zato je prav, še zlasti na Ptuju, da jih nenehno dokumentiramo in raziskujemo ter na ta način spoznavamo način življenja posameznika in človeških skupnosti v preteklosti in sedanjosti. Razumevanje mask vodi v globino človeške psihe. Tradicionalne maske označujejo večno navzočnost božjega na Zemlji
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleš Gacnik, avtor izvirne znanstvene knjige Dediščina kurenta v kulturi Evrope (levo), in recenzent dr. Janez Bogataj na predstavitvi v Mestnem gledališču Ptuj; v njuni družbi mag. Jerneja Ferlež, urednica knjige.
in prizadevanje človeka, da bi se približal in prevzel lastnosti boga in drugih nadzemeljskih bitij. Ker živim in ustvarjam v okolju, ki ga je Niko Kuret označil za klasično šemsko ozemlje Slovenije, se mi zdi skoraj samoumevno, da bom raziskoval človeka z masko skozi podobe in pomene kurenta - tradicionalnega pustnega in folklornega lika, maskote, simbola in znaka. Med vsemi maskami sem ga izbral iz dveh razlogov, ker je prav on v primerjavi z drugimi maskami v tradicionalni pustni kulturi Evrope, v relativno kratkem obdobju doživel veliko sprememb in novosti, tako znotraj meja lastne tradicije kot tudi zunaj nje in ker je najbolj kritiziran fenomen s področja slovenske kulturne dediščine," je ob izidu svoje nove znanstvene knjige Dediščina kurenta v kulturi Evrope še posebej poudaril dr. Aleš Gačnik.
Izvirna znanstvena knjiga etnologa dr. Aleša Gačnika ni le dobrodošla novost za strokovne okvire, za domačo in mednarodno strokovno javnost. Upam, da bo predvsem našla pot do vseh tistih (tudi aplikativnih okolij), ki dediščino, vlogo in pomen koranta ali kurenta nepravilno razumejo, razlagajo in uporabljajo, pa so med drugim besede recenzenta dr. Janeza Bogataja ob njenem izidu.
MG
Ormož • Partnerstvo izobraževanja in dela
Za kakovost izobraževanja
S projektom Partnerstvo izobraževanja in dela je Ljudska univerza Ormož kot nosilka projekta skupaj z LU Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj ter Andragoškim zavodom — LU Maribor, vzpostavila močno podravsko koalicijo, katere želja je izboljšati učno okolje izobraževanja odraslih, predvsem praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v javnoveljavnih programih.
Pri projektu je izjemno pomembno partnerstvo. Po eni strani med izobraževalnimi institucijami, po drugi strani pa tvorijo pomemben steber partnerstva gospodarske družbe s področja živilske, kovinske in druge industrije. Ernest Vodopivec, direktor LU Ormož pojasnjuje, da je cilj takšnega mreženja ustvariti mrežo medpodjetniških središč za izobraževanje odraslih, kjer bo posluh za izobraževalne po-
Foto: vki
Direktor LU Ormož Ernest Vo-dopivec pravi, da se predvsem večja podjetja težje odločajo za sodelovanje.
trebe podjetij. Vsaka od naštetih LU se bo na svojem področju povezala z gospodarskimi subjekti, ki bodo nosilci praktičnega izobraževanja v delovnem procesu.
V projektu, za katerega so dobili 5,5 milijona tolarjev (75 % iz Evropskega socialnega sklada, 25 % od ministrstva za šolstvo, 300.000 SIT lastnih sredstev) in se izteče oktobra prihodnje leto, naj bi v naslednji fazi usposobili mentorje praktičnega izobraževanja. Prav tukaj je namreč pogosto velika težava. Kadar podjetje delavca napoti na izobraževanje, mu zagotovi tudi možnost praktičnega pouka, sicer pa so podjetja le redko pripravljena sprejemati praktikante, sploh na krajše izobraževanje v delovnem procesu. Za to tudi nimajo usposobljenih mentorjev. Najtežje je dobiti prakso za poklic strojnega tehnika, saj je le 70 ur prakse in v tako kratkem času ima podjetje dejansko več težav kot koristi od udeleženca izobraževanja. Brez praktičnega dela pa izobraževanja ni mogoče uspešno zaključiti. Drugače je pri poklicih natakar ali trgovec, kjer je praksa daljša in je tudi učinek prakti-kantovega dela boljši. Podjetja se
pogosto bojijo tudi delovnih nesreč, predvsem pri mladih udeležencih, ki morda še nimajo toliko delovne discipline in odgovornosti. Vodopivec pravi, da se predvsem velika podjetja na ormoškem vedno bolj zapirajo za sodelovanje, ker je pač njihova osnovna orientacija preživetje na trgu. Zdi pa se mu vprašljivo, ali je takšno ravnanje dolgoročno pametno. V tujini so namreč odnosi med izobraževanjem in delom veliko bolj intenzivni in neposredni.
Prav zato bodo v okviru projekta usposobili mentorje, ki bodo v podjetjih skrbeli za praktični del izobraževanja. V ta namen bo organiziran seminar, pri izvedbi katerega se trudijo čimmanj obremenjevati delodajalce. Gre pa za strogo pedagoško-andragoške vsebine in mentorje za vsa področja.
V drugi oziroma tretji fazi projekta bo vsaka od LU izdelala tudi program, ki bo prilagojen potrebam podjetij z njihovega področja. V Ormožu bodo pripravili program izpopolnjevanja skupinovodij in delovodij, saj so opazili, da je po teh znanjih največja potreba.
viki klemenčič ivanuša
Ljubljana • Jubilejni, dvajseti, slovenski knjižni sejem
Kdor bere, je car
Cankarjev dom je minuli teden pokal po šivih, saj si je knjižni sejem od srede do nedelje ogledala truma učencev in dijakov ter mnoštvo vseh, ki jim je knjiga kruh in/ali zabava.
Razstavljenih in prodajanih je bilo čez 4 000 knjižnih naslovov, mnogi založniki so občutno znižali cene, nekateri pa so prav na semanjih dneh razstavili sveže, še po barvi dišeče novitete.
O carskih bralnih občutij bi ne mogli govoriti, ko pa se je sejemske dopoldneve valila množica učencev in dijakov skozi knjižno razstavišče in je bil vsakršen trud ob prelistavanju knjig in poslušanju sicer zelo zanimivih in aktualnih debatnih kavarn težaško dejanje. Druženje s knjigami pač ni "pop vreščavi dogodek", ne prerivanje za darilci in reklamnimi tiski razstavljavcev _ Sejemski direndaj mladine je bil še posebej moteč okoli debatnega prostora, kjer so potekale dobro zamišljene in pripravljene debatne kavarne s knjižnimi strokovnjaki, literati, založniki, drugimi avtorji in poznavalci.
O poučevanju evropske zgodovine 20. stoletja so govorili Peter Vodopivec, Andreja Barle Lakota, Jelka Razpotnik, Zora Rutar Ilc in drugi. Revija Otrok in knjiga je k debati o pesniškem jeziku v mladinski književnosti povabila Nika
Grafenauerja, Daneta Zajca, Milana Deklevo, Bino Štampe Žmauc in Andreja Rozmana Rozo. Zbornik besedil o poteh knjige na Slovenskem so s precej polemike predstavili Miha Kovač, Andrej Blatnik, Zdravko Duša, Manca Košir in drugi. Ob izidu antologije slovenskih pesnic v založništvu Tuma so o občutenju in zapostavljanju ženskih peres pripovedovali Lucija Stupica, Irena Novak Popov, Katja Mihurko Poniž in Peter Kolšek. Debatni prostor v kleti Cankarjevega doma je bil odločno premajhen za željne poslušalce Kajetana Gantarja, Janka Kosa, Tineta Hribarja, Justina Stanovnika, Alojza Rebule in Goraz-da Kocjančiča (avtorja celotnega prevoda Platona), ki so predstavili pomen in vpliv Platonove misli za razvoj evropske in posledično slovenske omike. Izjemna in enkratna je skušnja za knjigoljube, ki lahko tako neobvezujoče prisluhnejo prvim slovenskim peresom.
Kakor je za tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo s knjigami, pomembna sejemska oblika Založniška akademija. Poslušalstvo,
PLATON
ZBRANA DELA 1.
PKEVOO in SPMMNA BESíDllA Gokutj KociiANćić
Prvi celoten prevod Platona je pritegnil največ pozornosti
predvsem iz vrst založnikov, knji-gotržcev, knjigarjev in knjižničarjev je sledilo predavanjem strokovnjakov iz EU. Največ odobravanja in čudenja je požela iskriva predstavitev dviga bralne kulture in prodaje knjig Henka Kraima, direktorja nizozemskega centra za promocijo knjige. Predavatelj na temo Promocija branja kot marketinško orodje je kot pomemben dejavnik dviga prodaje knjig za 60 % v desetletju poudaril sodelovanje, načrtno delo ekonomistov, založnikov in knjižničarjev ter srčno zavezanost knjigi in branju. In zanimivo: niti enkrat ni omenil kulturnega ministrstva ali političnih skupnosti!
Obiskovalci sejma so si lahko ogledali najnovejšo bralno bero in aktualno knjižno produkcijo, nekatere stojnice so obiskali avtorji, ki so podpisovali knjige, nekatere založbe so posebej pripravile predstavitve novosti in svojih programov.
V okviru sejma so bile podeljene nagrade: Schwentnerjevo, ki jo podeljuje za razvoj knjigotrštva in založništva združenje pri GZS, je letos prejel vrhovnik Mladinske knjige Milan Matos, roman Od blizu Irene Svetek je najboljši prvenec leta 2004, Borut Kraše-vec je prejel priznanje za prevod Viktorja Pelevina Čapajev in Praznota, ostali nagrajenci bodo predstavljeni v prihodnji Tednikovi knjigarnici, kjer bo tekla beseda tudi o 6. slovenskem bienalu ilustracij. Le-ta bo še na ogled do 16. 1. 2005 v prostorih Cankarjevega doma.
Knjižni sejem so si organizirano ogledali ptujski in ormoški knjižničarji, lepo pa je bilo uzreti tudi knjigoljube ptujskega Zrelega vedeža, ki jih je na sejem popeljala Viktorija Dabič.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Nova knjiga Liljane Klemenčič
Kako je Evropa dobila ime
Knjižničarka in pravljičarka Knjižnice Ivana Potrča Liljana Klemenčič že vrsto let odkriva otrokom in mladim bralcem svet pravljic, pripovedk in domišljije. Za otroke je izdala že drugo slikanico, tokrat je avtorsko priredila mitološko pripovedko o Evropi.
Ker je antična pripovedka polna otrokom neznanih oseb, pojmov in dejanj nastopajočih oseb, jo je bilo potrebno najprej po tej poti poenostaviti in prirediti. Tako zapeljivec Zevs v podobi bika zapelje nimfo — vilo, da na njegovem hrbtu preplava morje in pride v neznano deželo. Bogo-
Naslovnica druge slikanice Liljane Klemečič Kako je Evropa dobila ime
vi in boginje se pojavijo v zgodbi le kot tista nujnost, ki prevzamejo vlogo razrešiteljic dejanja, a se vendar po vzoru grške mitologije vpletajo v usodo ljudi, v tem primeru lepe deklice Evrope. Pravljičnost pridobi pripoved z nekaterimi pravljičnimi prijemi, pravzaprav gre za sestavljenko, spoj mitološkega sveta s pravljičnim — Evrope, ki se zdi kot vila in kraljična, Zevsa, ki se spremeni v čarobno žival in postane ne-navsezadnje njen zaščitnik in s tem zaščitnik nove dežele.
Metaforika pripovedi je sila poenostavljena, vendar izbrana s pretehtanimi primerami, ki so blizu otrokovemu dojemanju, čustvovanju in razumevanju domišljijskega sveta. Znano je, da otroci nekaj prvih let ne doume-jo prenesenega pomena besed. Tudi povedi so jasne, zaključene in jedrnate. Gradijo tridelno zgodbo, ki pa jo seveda otroci sprejemajo kot enovit lok potovanja iz tuje dežele preko temnega, razburkanega morja, v novo deželo,
ki sprva sproži jadikovanje Evrope, nakar kot katarza nastopi boginja Afrodita. Seveda pa je slikanica tako besedilno kot slikovno v sozvočju. Ilustracije Mojce Cerjak so nežne, tople, dajejo pripovedi podobe, zdaj svetle in zlate, v napetosti in negotovosti pa so temne, vendar ne grozeče, tako da se niti za trenutek ne zbojimo za usodo kraljične Evrope. Na ravni spoznavnosti prinaša pripovedka potovanje od znanega k neznanemu, iz varnega zavetja v neznani svet, iz otroškega sveta v svet odraslih. Saj tudi mi ne vemo, kaj v svojem naročaju drži zdajšnja Evropa, združena iz različnih narodov in dežel. Morda je bila to spodbuda za nastanek slikanice, kar pa niti ni tako pomembno. Verjamem, da se bo otrokom priljubila in bo razveselila in domišljijsko obogatila njihov svet. Kar lepo bi bilo v njem ostati in se imenovati Barbara, Iva, Martin, Pia, Žiga ali deklica Evropa.
V. K.
Mostje • Evrope se ne bojijo
Prve žive svinje za Avstrijo
Kmet Ivan Rakusa iz Mostja 4 je v četrtek, 2. decembra, na domačem dvorišču natovoril na tovornjak avstrijskega kupca prvih 22 živih svinj. Gre za prvo prodajo živih svinj čez nekdanjo mejo, v Evropo.
Kmetija, ki ji po domače pravijo pri Vrablovih, se s pitanjem prašičev ukvarja že prek 20 let, na leto spitajo okoli 300 beko-nov, zadnjih 12 let pa se ukvarjajo tudi z vzrejo plemenskih svinj. V želji po iskanju ugodnejših rešitev ter boljše genetike je v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Lenart navezal stike z avstrijskim trgovcem z živalmi, Augustom Nistlom iz Lipnice. Ob pomoči ptujske enote Veterinarske uprave republike Slovenije (VURS), ki je pomagala pri ureditvi vse zah-
tevane dokumentacije, so v četrtek, 2. decembra, opravili prvo prodajo, včasih bi rekli izvoz, 22 živih svinj v Avstrijo.
Gospod Rakuša, ali se vam prodaja živih svinj v Avstrijo izplača?
"Izplača se, to je preverjeno, saj bom kljub večjemu kupu zahtevanih papirjev in dovoljenj dobil od Avstrijca od 300 do 400 tisočakov več kot na domačem trgu. Mislim, da je vzrok za to tudi pri domačih mesarjih, ki enostavno povedano izsiljujejo;
tako z nizko ceno kot z zapoznelimi roki plačila, ki se vlečejo tudi do 90 dni. Od avstrijskega kupca pa dobim vse poravnano v petih dneh po opravljeni kupčiji. Pa ni potrebno nič pisati, saj se dosledno držijo vseh ustnih dogovorov, brez poznejših prilagajanj in sprememb, kot to radi počno pri nas."
Torej se vi Evrope ne bojite?
"Zakaj, nimam se kaj bati. Sicer nam je prinesla tudi nekaj slabih reči, predvsem veliko več administracije je potrebno za
Foto: M. Ozmec
Kmet Ivan Rakusa (levo) in avstrijski kupec August Nestl med natovarjanjem svinj za Evropo
Markovci • O vzdrževanju pokopališča
Nova mrliška vežica nujna
1. novembra se je župan občine Markovci s svojimi sodelavci na tamkajšnjem pokopališču slovesno poklonil pred novim spomenikom, posvečenim vsem žrtvam vojn. Omenjeni spomenik pa ni edina investicija, ki jo je občina v tem času izvedla na pokopališču.
Vh
Zaradi razraščenosti cipres na severni strani pokopališča so morali staro živo mejo odstraniti in zasaditi novo. Kot je dejal mar-kovski župan Franc Kekec, pa jih v prihodnje čaka tudi gradnja nove mrliške vežice.
Z vežico, kot je v trenutnem stanju, v markovski občini niso zadovoljni in zato se je že nekaj časa pojavljala dilema, ali staro vežico sanirati ali pa jo podreti in zgraditi novo. Na podlagi strokovnih ocen je obvladalo mnenje, da bi sanacija obstoječe vežice in prizidek stala več kot novogradnja.
"Ugotavljamo, da je vežica, kot je sedaj, ko se soočamo z izjemnimi primeri, premajhna. To je
seveda takrat, ko v vežici ležita dva mrliča in se pokaže, da je vežica absolutno premajhna. Med drugim imamo tudi težave s sanitarijami in še bi lahko našteval," je razloge za gradnjo nove mrliške vežice v Markovcih navedel župan Franc Kekec.
Celotna investicija oziroma gradnja nove mrliške vežice bi po županovih besedah znesla 65 milijonov tolarjev Ker pa sta v letu 2005 v občini Markovci prednostni investiciji gradnja večnamenske dvorane in kanalizacije v Markovcih, je za prihodnje leto predvidena samo izdelava projektne dokumentacije. "Projekti za novo vežico so že naročeni. Imamo pa že pripravljeno idej-
Zaradi neustreznosti nameravajo staro mrliško vežico porušiti.
no rešitev. V skladu z idejo bi vežica segala čez celo pot do pokopališča (v smeri Markovcev — čez drevored). Ta del vežice bi zgradili tako, da bi v poletnem času lahko bil odprt, v hladnejši polovici leta pa zaprt. Seveda se bo nova vežica povečala na vseh straneh. Na južni strani je predviden prostor za župnika in nova čajna kuhinja s prostorom za goste. Na severni strani so predvidene sanitarije in shramba za orodje. V osrednjem delu pa načrtujemo tri mrliške prostore," je o idejnem projektu za gradnjo nove mrliške vežice pojasnil župan.
Kot že omenjeno, pa so na severni strani markovskega pokopališča zasadili tudi nove ciprese. Kot je povedal župan Kekec, so se za zasaditev novih cipres odločili, ker je živa meja na severni strani že prerasla spomenike. Preraščanje spomenikov in odpadanje listja pa je seveda povzročalo nezadovoljstvo lastnikov grobov. Po odstranitvi starih cipres je občina poskrbela tudi za posaditev novih. Nova živa meja je od spomenikov oddaljena za pol metra več kot stara, kar naj bi po županovih besedah zadostovalo, da, dolgoročno gledano, nove ciprese spomenikov v zadnji vrsti naj ne bi več preraščale.
Mojca Zemljarič
vsak posel, saj nas imajo še vedno za neresni jug. Zagotovo pa nam je prinesla tudi veliko dobrega. S pravo kvaliteto lahko tudi slovenski kmet trguje po vsej Evropi, in to za pravi denar, tako da se res izplača.
Rad pa bi opozoril na to, da se bodo morale naše zadruge tudi spremeniti. Moje izkušnje iz zadruge v Holabrunu povedo, da si avstrijske zadruge delijo dobiček na tri dele; eno tretjino denarja vložijo v predelovalno industrijo, da imajo tam večjo moč, drugo tretjino v razvoj zadruge in nakup opreme, tretjo pa v reprodukcijski material za kmeta, da lahko pri njih kupuje še ceneje kot zadruga. Torej je zadruga servis kmetu.
Pri nas pa je ravno obratno, saj je kmet servis zadrugi. Naše zadruge nabijajo tudi do 25 % marže ali še več, tako da kmet kupuje pri zadrugah bistveno dražje. Takšno guljenje se mora končati."
Kljub temu ste se odločili tudi za integrirano pridelavo, kako gre?
"Res je, spomladi sem se odločil za integrirano poljedelstvo, ker želim doseči več. To mi sicer nalaga več obveznosti in stroškov, vsakodnevno pisanje poročil o delih in vložkih v njivo,
Foto: M. Ozmec
Ivan Rakuša s certifikatom za integrirano pridelavo
zbiranje in urejanje računov in drugih dokumentov, od nakupa semen do gnojil, ter redno kontrolo, vendar sedaj za svoj pridelek pričakujem tudi boljše plačilo.
Prav prvega decembra smo prejeli certifikat za integrirano poljedelstvo, ki nam ga je po predhodnem preverjanju ter navodilih iz Bruslja izdal Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor. Ta certifikat omogoča naši kmetiji tudi dodatna sredstva za delo v poljedelstvu."
Kdaj pa ste pričeli sodelovati z avstrijskim kupcem?
"Sodelovanje z gospodom Ne-stlom se je pričelo pred dvema mesecema, ko sem od njega kupil prve odojke. Cena je skoraj ista kot pri nas, kvaliteta pa bistveno boljša, saj imajo Avstrijci boljšo selekcijo. Za primerjavo naj povem, da je pri nas klavnost v povprečju 54-odstotna, v Avstriji pa 62-odstotna, torej je izkoristek za 10 odstotkov višji.
Ugodno je tudi, da me g. Nestl kreditira. Za enega 34 kg odojka, ki ga dobim na kredit in mi ga sam dostavi v hlev, moram do izhlevljanja po 120 dneh, ko te-
hta okoli 120 kg, plačati le 470 tolarjev obresti. Pri nas bi bile obresti nekajkrat višje."
Za katero pasmo pa gre?
"Gre za pasmo edelschwein, ki sem jo osebno spoznal na letošnjem Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni. Avgusta pa sem pri gospodu Nestlu pričel kupovati tudi plemenske svinje in merjasce, ki jih sedaj postopoma uvajam v domačem hlevu."
Katere pasme pa so pleme-njaki in kakšna je cena?
"Gre za pasmo pietreda, cena za plemenjake je sicer nekoliko višja, saj velja mlada plemenska svinja okoli 285 evrov, merjasci pa še več, od 800 evrov tja do 4000 evrov po glavi. Prednost pred vsemi drugimi pa je v tem, da je ta plemenska živina že gensko odporna proti stresu, medtem ko so naši plemenjaki stresno zelo občutljivi, saj so po vsakem transportu zaradi stresa nekaj časa reproduktivno nesposobni, po domače povedano, ne skačejo radi, pa tudi dosti prej jih je treba odstaviti; rekel bi, da domači opešajo prej kot avstrijski."
M. Ozmec
G. Radgona • Izbrana je vinska kraljica za leto 2005
Nova kraljica je Primorka
V soboto, 4. decembra, je v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni posebna strokovna komisija izbrala vinsko kraljico Slovenije za leto 2005, ki bo v naslednjem letu pomagala promovirati slovenska vina in vinogradništvo. To nalogo bo opravljala 19-letna Maja Cigoj z Vipavskega.
Od leta 1996, odkar je nosilec projekta Slovenska vinska kraljica Pomurski sejem, d. d., iz Gornje Radgone, je Slovenija imela že devet vinskih kraljic — prva je bila Lidija Mavretič iz Bele krajine, sledile pa so ji: Selma Lukač s Koprskega, Katarina Jen-žur iz Posavja, Irena Kupljen iz Radgonsko-Kapelskih goric,
Martina Stegovec z Vipavskega, Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru, Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko--Ormoških goric, Simona Straus iz Smarsko-Virštanjskih goric, v letošnjem letu pa je vinska kraljica Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini.
Vinska kraljica za leto 2005,
Foto: Dejan Simcic / P
Vinska kraljica Maja Cigoj je doma iz Ajdovščine.
Maja Cigoj z Vipavskega, je doma na vinogradniški turistični kmetiji Cigoj v vasici Črniče v Vipavski dolini, končala je Srednjo ekonomsko šolo v Novi Gorici. Strokovna komisija je izbirala med osmimi kandidatkami iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, komisijo pa je vodil Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma. Člani komisije so bili še Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, Lidija Mavre-tič, prva vinska kraljica Slovenije, Zdravko Mastnak, direktor kleti Kmečka zadruga Krško, z. o. o., Iztok Klenar, direktor kleti Vina-koper, d. d., Joco Žnidaršič, priznani fotograf, ter Mateja Jaklič, vodja komerciale, in Miran Mate, tiskovni predstavnik (oba iz Pomurskega sejma, d. d.). Kandidatke so po kratki osebni predstavitvi pokazale svoje znanje o vinogradništvu in vinarstvu, svetovnih dogodkih ter ponudbi vina, na kratko so se predstavile tudi v enem od tujih jezikov. Novo vinsko kraljico bodo okronali na posebni slovesnosti, ki bo v začetku prihodnjega leta v hotelu Radin v Radencih, njena naloga pa bo eno leto skrbeti za promocijo slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele ter večjo kulturo pitja vina.
Natalija Škrlec
Slov. Bistrica • Odprtje pragerske obvoznice
Odslej brez zastojev!
"Zelo sem vesel, da smo se danes zbrali na Pragerskem ter namenu predali dobrih 6 kilometrov dolgo obvoznico, ki bo kraj razbremenila vedno večjih prometnih tokov, odpravila čakanje pred spuščenimi zapornicami, uporabnikom pa skrajšala pot med Slovensko Bistrico in Ptujem ter tako kraje Spodnjega Podravja, Prlekije in Prekmurja še bolj približala štajerski avtocesti," je ob slovesni otvoritvi dolgo pričakovane obvoznice poudaril namestnik predsednika uprave DArS Jožef Zrimšek.
Čeprav se je na začetek izgradnje čakalo zelo dolgo, pa je po podpisu pogodbe z izvajalci del gradnja stekla izjemno hitro in točno leto dni po začetku je obvoznica že odprta za promet. Najzahtevnejši objekt na
celotni trasi je bil podvoz pod dvotirno elektrificirano železnico Sentilj-Pragersko-Zidani Most, ki velja za najbolj obremenjeno železniško progo v Sloveniji. To prav gotovo dokazuje tudi podatek, da je bil promet po dose-
Skoraj polovica prehodov čez železnico še problematičnih
Minister za promet Janez Božič: "Novozgrajena obvoznica Pragersko je novo izvennivojsko križanje med državno cesto in železnico. V Sloveniji je sicer 1653 križanj med cestami in železnicami, od tega 650 izvennivojskih. Med nivojskimi križanji jih je 315 zavarovanih z zapornicami ali avtomatsko signalizacijo, 691 pa zgolj s prometnimi znaki. Problematičnih je torej kar 42 odstotkov križanj in prav tam običajno prihaja do največjega števila prometnih nesreč. Problem cestno-železniških križanj, ki so zavarovana samo s prometnimi znaki, je posebej pereč na progi Pragersko-Ptuj-Ormož, kjer je veliko poljskih in dovoznih poti, ki prečkajo železnico. Del teh križanj bi bilo potrebno odpraviti z gradnjo zbiralnih cest ob železnici in potem z opremljanjem ostalih prehodov z zapornicami oz. avtomatsko signalizacijo."
Minister Janez Božič: "Obvoznica Pragersko je resda cestna obvoznica, rešuje pa predvsem dosedanje nevarno in zamujajoče prečkanje železnice. Naloga prometnega ministrstva je skrb za uresničevanje in usklajeno delovanje vseh prometnih sistemov: na Pragerskem smo priča enemu od teh usklajevanj cestnega in železniškega prometnega sistema."
Trak v znak otvoritve obvoznice so na mestu pred podvozom prerezali vsi eminentni in odgovorni možje, od ministra Janeza Božiča naprej.
danji glavni prometni žili skozi Pragersko zaradi križanja z železnico zaprt ali vsaj delno moten od 9 do 13 ur na dan!
Točna dolžina dvopasovne obvoznice Pragersko znaša 6.048 kilometra, široka je 9,5 metra, na njej pa so zgrajeni trije nivojski priključki (Pragersko, Spodnja
Gorica in Sikole) ter šest premostitvenih objektov, med katerimi je najpomembnejši prav železniški podvoz v dolžini 176 metrov Celotna investicija izgradnje obvoznice je znašala 3,8 milijarde tolarjev, zgradila pa so jo podjetja: SCT, d. d., GIZ Gradis in Cestno podjetje Maribor. Gradnjo je
vodil in organiziral DARS, nadzor pa je imel v rokah DDC svetovanje in inženiring.
Do 2009 hitra cesta do Ormoža
Po besedah Zrimška pa bo potrebno čimprej začeti gradnjo ceste na območju Ptuja: ""Zgraditi bo treba Puhov most čez reko Dravo, kar ne bo majhen zalogaj. Nato se bo nova cesta nadaljevala proti Gorišnici in že zgrajeni obvoznici Ormož. Vsi trije odseki: Hajdina-Markovci, Markovci-Gorišnica in Gorišnica--Ormož so v nacionalnem programu predvideni za dokončan-
je do leta 2009. Ti dvopasovni odseki bodo grajeni po povsem novih trasah, imeli bodo izven-nivojske priključke in bodo tako omogočali hitrost vožnje do 100 kilometrov na uro. S tem bo Spodnje Podravje notranje prometno povezano, kvalitetna pa bo tudi navezava na bodočo Pyhrinsko avtocesto in na obstoječo štajersko avtocesto."
Čakanje v kolonah na Prager-skem je torej res postala stvar preteklosti, saj so izvajalci rok izvedbe prehiteli za slabega pol leta. Čakanje v kolonah na Ptuju in pred njem pa se zaenkrat še nadaljuje.
SM
Ljubljana • 40 let študija novinarstva
Pogodba o sodelovanju FDV z velikimi medijskimi hišami
Na Fakulteti za družbene vede(FDV) so pred kratkim praznovali 40. obletnico obstoja študija novinarstva. Vrhunec je praznovanje doseglo, ko je katedra za novinarstvo FDV v skladu z Bolonjsko deklaracijo prenovila program študija novinarstva na dodiplomski stopnji in oblikovala podiplomski študijski program, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo.
Kot so poudarili na FDV-ju, želijo s prenovljenim in novim programom ter vsebinami izobraževati strokovno celovito usposobljenega publicista, novinarja, urednika, komentatorja, poročevalca, skratka — medijskega spo-ročevalca. Novinarji oz. nasploh uslužbenci medijev so vsekakor eden najpomembnejših dejavnikov, ki omogočajo delovanje demokratične družbe. Zaradi pomembnosti, ki jo ima novinarstvo v današnji družbi, ga nekateri opredeljujejo kot četrto vejo oblasti. Ravno zaradi pomena, ki ga ima novinarstvo, je vsekakor pomembno, da imamo kakovostne in kompetentne novinarje,
ki si pomembna znanja naberejo že med samim študijem. Ravno zaradi želje vodstva FDV, da si študentje novinarstva med študijem pridobijo ne le teoretična, temveč tudi praktična znanja, so podpisali pismo o nameri, kjer so se ustanove podpisnice zavezale, da bodo sodelovale pri izobraževanju in strokovnem usposabljanju študentov novinarstva na dodiplomski in podiplomski stopnji študija.
Novi študijski program predvideva sodelovanje medijskih ustanov pri oblikovanju študen-tovih specifičnih kompetenc.
V pismu o nameri, ki ga je v imenu FDV-ja svečano podpisa-
Foto Dženana Becirovic
FDV se lahko pohvali z enimi najmodernejših predavalnic v Sloveniji.
la dekanica dr. Anuška Ferligoj z Delom, Dnevnikom, Financami, Magom, Mladino, Primorskimi novicami, Pro Plusom, RTV Slovenija in Večerom, je zapisano: "Pričakujemo, da bo podpis tega pisma o nameri prispeval k oblikovanju kakovostnih novinarskih kadrov na dodiplomski in podiplomski stopnji študija."
Kot je ob pričetku prireditve povzela voditeljica svečanosti priznana novinarka in profesorica na FDV-ju dr. Manca Košir, je novinarstvo ena najbolj odgovornih nalog, kar jih opravlja človeštvo, pa vendar vsak meni, da jo je sposoben opravljati. Kot je še poudarila Koširjeva, je želja katedre, da bi ob 40-letnici študij postal tudi bolj praktičen.
Z Bolonjsko prenovo pa se študiju novinarstva obeta tudi magistrski študij, "le s takšnimi dejanji lahko naša majhna Slovenija postane velika," je še dodala Koširjeva. Po besedah predstojnice katedre za novinarstvo dr. Melite Poler Kovačič je študij pri opravljanju poklica novinarja zelo potreben in pomemben. "Javnost potrebuje dobro izobražene novinarje. Naš cilj je izobraziti celovito usposobljenega novinarja in dosežemo ga lahko samo s pomočjo medijev," je v svojem govoru poudarila Poler Kovačičeva.
Dženana Becirovic
Slovenija • Strategija varstva starejših občanov
Zdesetkane prijave za gradnjo domov za ostarele
V začetku aprila letos je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na vse občine naslovilo zanimivo ponudbo o možnosti izgradnje doma za starejše občane. Investicijo izgradnje naj bi v 90 odstotkih krila državna blagajna, razliko bi primaknile same občine, ki pa so morale predhodno zagotoviti še ustrezno zemljišče in projektno dokumentacijo.
Kot so pred kratkim sporočili z omenjenega ministrstva, je na podlagi njihovega poziva prispelo kar 65 vlog iz različnih koncev Slovenije. Med njimi je vloge poslalo tudi nekaj občin iz Spodnjega Podravja, in sicer: občine Videm, Kidričevo, Destrnik, Hajdina in Zavrč, pa tudi občine Starše, Slovenska Bistrica in Lenart.
"Od vseh prejetih vlog je bilo popolnih 48, 16 je bilo nepopolnih, ena pa je že v postopku obravnave pri komisiji za investicije," je sporočila posebna šestčlanska komisija, ki je vse vloge pregledala in točkovala kar dvakrat. Že pri prvem pregledu prispelih vlog je bilo ugotovljeno, da so iz igre izpadle prav vse občine Spodnjega Podravja, v t. i. "drugi krog" pa so se prebile ostale tri naštete občine. Vzroki za izpad iz možnosti izgradnje doma za ostarele so bili v glavnem pri vseh enaki: občine niso dostavile dokazila o lastništvu zemljišča ali programskih izhodišč za gradnjo z idejno zasnovo ali ni bilo dodanega sklepa občinskega sveta o sofinanciranju gradnje ali pa je manjkalo vse troje in še kaj. Očitno kake posebne resnosti pri pošiljanju vlog s strani naših občin ni bilo, veljalo pa je vsaj poskusiti. Morda pa bi šlo ...
Sicer pa, roko na srce, tudi ravnanje ministrstva oziroma posebne komisije ne napeljuje ravno na misel, da bi bilo izjemno zainteresirano za izgradnjo čimveč domov. Tako je v drugem krogu pregledov in točkovanja izpadlo najprej še 15 občin s sicer formalno popolnimi vlogami, ostalih 33 pa je komisija ponovno točkovala v skladu s točno določenimi kriteriji: "Točkovala se je pokritost s kapacitetami po stanju na dan 31. 12. 2005, predvidena kapaciteta novega objekta, predvidena organizacijska oblika in dodatne dejavnosti v sklopu doma ali enote doma."
Zaenkrat v igri še 19 občin
Glede na veliko število tako točkovanih popolnih prijav, ki so skupno zagotavljale 2143 novih mest v domovih ali enotah, je nato komisija predlagala, da se opravi še ožji izbor, v katerega naj bi prišle le pobude iz tistih občin, kjer je najnižja pokritost kapacitet za institucionalno varstvo starejših občanov nad 65 let.
V zadnji prednostni seznam izgradnje domov se je tako uvrstilo le 19 občin, vendar pa tudi te še nimajo dokončnega zagotovila, da se bodo gradnje res začele. Po priporočilu komisije
se bo najprej namreč opravil še ogled predvidenih lokacij, še enkrat podrobno preučila projektna dokumentacija ter upoštevali podatki o številu čakajočih na sprejem v domove: "Na podlagi tako zbranih informacij se bo pripravil dokončni predlog prioritetnih investicij, ki bo vključen v predlog besedila Strategije varstva starejših do leta 2010. Tega naj bi vlada sprejela naslednje leto."
Med 19 občinami, ki so po zadnjem pregledu komisije uvrščene na seznam predvidenih novogradenj domov ali enot domov za ostarele, je zaenkrat na prvem mestu z največ dodeljenimi točkami občina Lenart, kjer naj bi se gradila enota mariborskega Doma upokojencev Danice Vogrinec s kapaciteto 36 mest, enako število točk pa je zbrala tudi mesta občina Slovenj Gradec, kjer naj bi se prav tako gradila enota Doma starejših Černeče s 60 posteljami. Sledijo pa še občine: Ruše, Lovrenc na Pohorju, Radenci, Beltinci, Koper, Murska Sobota, Žiri, Kanal ob Soči, Ribnica, Sen-čur, Gornja Radgona, Velenje in Smartno ob Paki, Kranjska Gora, Sempeter in Vrtojba, Velike Lašče in na zadnjem mestu z najmanj točkami občina Osilnica.
SM
Rokomet
Peta domača zmaga Ormoža
Stran 18
Rokomet
Gorišnica na krilih Va-lenka zmagala v derbiju Stran 18
Srečko Glivar
Moji kolesarji so iz pravega testa
Stran 22 Bojan Špehonja
Fantom popolnoma zaupam
Stran 22
Strelstvo
Lanski zmagovalci na pravi poti
Stran 23
Ptuj
Na gradu predstavitev nove knjige V. Sitarja
Stran 24
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Ines Mlac Černe • Poslovila se je še ena rokometna legenda
Konec neke ere, a Ines za vse čase
"Upam, da bo tudi drugi del življenjske poti tako uspešen, kot je bil ta, ki sem ga pravkar končala," je dejala Ines Černe na poslovilnem spektaklu v dvorani Center pred zadnjo tekmo jesenskega dela med ekipama Mercator Tenzor in Krim. Stoje je avditorij ploskal in vzklikal svoji junakinji, ki se je delala neprizadeto, a srečno. A nazadnje je tudi Ines, kakršna koli je že bila ali se le zdela, zlomilo. Z njenim koncem je navsezadnje konec neke ere, ere romantikov z neusahljivo zalogo dovtipov in "sabotaž".
A to je kljub vsemu le delni konec, kajti - Ines je za vse čase!
In kdo je pravzaprav Ines Černe? Najbolj preprosta definicija njenega statusa bi lahko bila takole: rokometna profesionalka, ki ji je bil poklic hobi. Ali hobi poklic, kakor že hočete.
"Lepo povedano. To si moram
zapomniti. In še kdaj uporabiti," je "definicijo" z nasmeškom ocenila Ines sama. Ines Černe je torej res srečen človek; delala je tisto, kar je imela najraje. Vedno in povsod. Samo olimpijka ni bila nikoli. ^"Vsega pa v življenju tudi ne moreš imeti," tolaži bolj druge kot sebe in še vedno ni čisto prepričana, da je res že čas za konec igral-
ske kariere, v kateri se ji je skupaj z Alenko Cuderman in vratarko Marijo Solaja uspelo uvrstiti v jugoslovansko reprezentanco. "To bom vedno imela za svoj največji osebni uspeh," pravi rokometna primadona, ki je bila dolga leta najboljša strelka in igralka slovenske lige, predvsem pa rekorderka v številu doseženih zadetkov na te-
Foto: Črtomir Goznik
Ines Černe Mlač v zanjo značilni akciji ...
kmo. V spominu ji ostaja tudi leto 1980. Takrat je bila po izboru tednika Mladina izbrana za slovensko športnico leta.
Med kariero, dolgo tri desetletja, je igrala v mnogih klubih. "Čudovito je, da se je trdo delo poplačalo. Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi pomagali. To je bilo dolgo potovanje, s katerega nekaterih dogodkov gotovo ne bom pozabila. Za menoj je težak boj," je strnila Ines Černe. "Toda izkušnja je bila zelo dobra in morda me je prav to pripeljalo sem, kjer sem danes," je dodala Černetova. "V Ptuju, kjer sem ostala do 18. leta, mi še zdaleč ni bilo dolgčas. Snidenja z izkušenimi rokometašicami so bogatila moje znanje, na treningih in tekmah pa sem vešče poteze starih mojstric dobesedno požirala z očmi. Videli ste me odraščati iz deklice v dekle. Naredila sem nekaj dobrih, nekaj izvrstnih in nekaj neumnih stvari. Takrat sem razmišljala le o vsakem prihodnjem dnevu in nikakor ne o tem, kaj se bo zgodilo čez dve, tri ali deset let," se Ines spominja svojih začetkov.
Bogato športno pot je nadaljevala v ŽRK Olimpija in tam igrala osem let. ^"V Ljubljani sem se počutila najbolje. Ponosna sem, da sem bila članica generacije, ki je tako dolgo igrala vrhunski rokomet in mu nekoliko pomagala pri njegovem razvoju. Še pomnite priimke: Bon, Cotar, Krajnovic, Samardžija, Polajner
"Tudi v Italiji mi je bilo zelo všeč. Manjša mesta imajo tudi svoje mike, sicer pa to ni pomembno. Tam sem bila zaradi rokometa. Ostaja pa negativna izkušnja z odhodom na Nizozemsko, kjer sem šest mesecev igrala brezplačno," je o selitvi čez mejo razpredala Ines Černe.
Igralski zenit pa je bil za odlično Ptujčanko vsekakor mariborski Branik. Navdušila je tudi rokometne strokovnjake, ki kar verjeti niso mogli, kako igra veteranka. "Tabor mi bo ostal v spominu kot okolje, ki ni bilo vzpodbudno za nadaljevanje igranja in trenerskega dela."
V rokometnih pogovorih se je pred vsako sezono ponavljalo eno in isto vprašanje. .Ali se bo Ines vrnila? In zmagali so tisti, ki so stavili, da se bo. "Igralsko kariero sem nadaljevala in sklenila tam, kjer sem začela, v Ptuju. Od leta 2000 sem ponovno nosila dres Merca-torja Tenzorja in pomagala ekipi v prvenstvu in kvalifikacijah za uvrstitev v elitni razred slovenskega
Foto: Črtomir Goznik
Tone Tiselj in Ines Černe Mlač
ženskega rokometa. Zadnjo sezono 2003/04 sem pričakala odlično pripravljena in odigrala prav vsa srečanja v 1. A rokometni ligi."
Skoraj na vsakem koraku je Ines Černe potrjevala, da je poleg najboljše igralke tudi "zli duh" ženskega rokometa. "Takšni pridevniki me prav nič ne motijo. Nasprotno, to vzbuja vedno dovolj zanimanja. "Zli duh" pa sem bržčas predvsem zaradi drugačnega pogleda na ženski rokomet. Zame je to dober posel, kjer se dobro blago samo hvali. Slej ko prej bo postal tudi finančno ter s tem medijsko močan. Na igrišču ne maram pridnih punčk, ki trenirajo zato, da nekaj v življenju pač počnejo, pri 30 letih pa začnejo iskati bolj ali manj dolgočasne službe."
Mercator Tenzor se dviga pri ustvarjanju podobe kluba in ima možnost, da se umesti med velike. Že doslej je bil močan, a mu manjka še kakšen korak do vrha. "Igralkam bo prej ali slej uspel veliki met, preboj v rokometno Evropo. Morda se bo to zgodilo že v sezoni 2004/05. Nesmiselno bi bilo skrivati ambicije, želim, da Ptuj-čanke poleg slovenske presenetijo še evropsko javnost," je optimistična Ines Černe.
V klubu vedno bolj prihajajo do izraza nekatere mlade igralke, varovanke trenerja Vlada Hebarja. Prav na to mladost je potrebno v prihodnosti še kako računati. "Vsekakor, saj sem tudi sama začela mlada in zdi se mi, da je napaka večine klubov ravno v tem, da mladim ne dajo možnosti, da se dokažejo. Res ne vem, zakaj bi grele klop in ravno pomlajevanje je ena dobrih lastnosti Mercatorja Ten-zorja. Pomembno je, da te igralke
niso preveč nestrpne, kar se jim rado dogaja in včasih sprejemajo hitre, toda napačne odločitve. Pri dekletih je opaziti veliko kreativnosti, kar jim obeta še lepšo prihodnost."
Bo vrsta Ptujčank nared, da se spomladi zoperstavi odličnim Ljubljančankam, Krimu in Olimpiji, Žalcu ter Celjankam? "Pot do uspeha leži v kolektivu, fanatični borbenosti vseh igralk na igrišču in "eksploziji" kakšne posameznice. Tekmice v klubu spoštujejo in poznajo njihovo moč. O mestih, ki vodijo v Evropo, bo odločala kvaliteta, večja volja, srce in tudi motivacija. Z dobro in korektno igro morajo "trgovke" znova dokazati, da so se v zelo kratkem času prelevile v eno najperspektivnejših slovenskih ekip. Prepričana sem, da bodo dekleta dala vse od sebe in se bodo skupaj z gledalci veselila ugodnih izidov."
Ines Mlač Černe si je pošteno oddahnila. Zaprla je eno izmed poglavij v svojem življenju in zdaj jo čakajo novi izzivi. Spoznala je, da ji ustreza trenersko delo in na tej poti si veliko obeta. Želi si, da bi se ptujski rokomet vrnil na pota slave. Mogoče je na sprejemu v enem od lokalov dobila nove ideje. V sproščenem vzdušju so se obujali spomini na tiste dobre stare čase.
Spominska darila so ji ob slovesu izročili župan MO Ptuj dr. Stefan Celan, v imenu kluba športni direktor Boris Perger ter Športnega zavoda Ptuj strokovni delavec Marjan Lenartic.
Nasvidenje, zlata strelka, in srecno v trenerskih vodah.
^^o Kornik
Rokomet • 1. A SRL (m)
Peta domaČa zmaga Ormoža
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Termo - Jeruzalem Ormož 33:32 (16:17), Rudar Trbovlje - Cimos Koper 30:31 (17:14), Svi{ - Prule 67 33:28 (16:13), Go - Trimo Trebnje 28:26 (13:14) - Trimo Trebnje 28:26 (13:14). Srečanje Celje Pivovarna La{ko - Gorenje je bilo odigrano sinoči.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO
2.	TRIMO TREBNJE
3.	OBENJE
4.	JERUZALEM ORMO@
5.	GOLD CLUB
6.	Rl^O
7.	PRENT
8.	ADRIA KRKA
9.	CIMOS KOPER
10.	RUDAR TRBOVLJE 1 1. SŠVI
12. PRULE 67
9	0	0
8	0	2
6	1	2
6	1	3
5	1	4
5	1	4
5	0	5
4	0	6
4	0	6
4	0	6
1	0	9
0	0	10
Jeruzalem - Gold Club 26:25 (11:12)
JERUZALEM: G. Čudic (16 obramb), Cvetko, Dogša; Belšak 8, Mesarec, Koražija 9, Bezjak 1, Iva-nuša 4, B. Čudic 3 (3), Kosaber, D. Horvat, Grizolt, Štefanič 1, Potoc-njak. Trener: Saša Prapotnik.
Cimos, Gorenje, Prevent, Rudar in Gold Club. To so skalpi Ormo-žanov v vroci domaci dvorani na Hardeku. Iz Ormoža so z zmago kot se spodobi odšli le državni prvaki Celjani.
Na srečanju proti bogatemu Gold Clubu pa je spet zmagalo veliko srce jeruzalemčkov, ki so si bolj želeli zmage, kar jim je tudi po dramatični končnici uspelo. Domačini so imeli najvišjo prednost
Rokometaši Ormoža so se zasluženo veselili po tekmi s Hrpeljčani.
dveh zadetkov le v dveh primerih, pri rezultatu 3:1 in 25:23. Najvišja prednost gostov pa je v 14. minuti znašala 3 gole, 3:6. Ves ostal del srečanja je bil rezultat izenačen (kar osemnajst izenačenj) oziroma se je igralo gol za gol. V vroči končnici so Ormožani preko osmega zadetka razpoloženega Belšaka povedli 25:23 (54. minuta), natančni Božič pa je v 58. minuti izid izenačil na 25:25. Zmagoviti gol za domačine je s pravo mojstrovino in svojim že devetim golom dosegel Koražija. Gostom je ostal še zadnji napad, ki so ga domačini po zaslugi izjemne borbenosti in obramb
Gregorja Čudiča (16 obramb, La-pajne 15) zdržali in zmaga je ostala v Ormožu.
Po sami tekmi je bilo v Športni dvorani na Hardeku še zelo burno, saj se gostje niso mogli sprijazniti s porazom, ki naj bi ga po besedah igralcev in uprave Gold Cluba naročili celo Celjani?! Rokometna zveza Slovenije pa bo imela kar precej dela, saj so se gostje pritožili in želijo ponovitev tekme. Po besedah gostov naj bi domači rokometaši namerno poškodovali Nejca Hojča, vendar je posnetek jasno pokazal, da o nameri udarca s kolenom domačega igralca v med-
nožje Hojča sploh ni govora. Tudi sodnika sta podala pritožbe glede na nekorektno obnašanje nekaterih rokometašev iz Hrpelj, kjer so izstopali Lapajne, Sokolov in predsednik kluba Požar. Goste, ki niso hoteli zapustiti športne dvorane na Hardeku in so čakali na odhod sodnikov, so v avtobus pospremili policisti. Gold Club je odlično moštvo, a če želijo poseči po slovenskem vrhu, bodo morali igrati tudi s vsem srcem. Slednje pa je glavni adut rokometašev Jeruzalema, največjega presenečenja jesenskega dela prvenstva.
Uros Krstič
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Gorišnica na krilih Valenka
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 11. KROGA: Gori-šnica - Velika Nedelja 36:33, Slovan - Ribnica 26:28, MIP Gorica Leasing - Chio Kranj 39:25, Sevnica - Dobova 27:29, Dol TKI Hrastnik - Cerklje 33:28, Pekarna Grosuplje - Mitol Sežana 26:21
1.	RIBNICA	11 11 0 0 22
2.	OBIŠNICA	11 9 1 1
3.	OVAN	11 8 1 2
4.	DOL TKI HRASTNIK 11 7 1 3
5.	MIP BORICA LEASINB 11 5 2 4
6.	VELIKA NEDELJA 11 4 2 5
7.	OBDOVA	11 3 3 5
8.	VSNEICA	11 4 0 7
9.	MITOL SE@ANA 11 2 3 6
10.	PEKAR. GROSUPLJE 11 3 1 7
11.	ERKLJE	11 3 0 8
12.	CHIO KRANJ	11 0 0 11
Gorišnica - Velika Nedelja 36:33 (17:14)
GORIŠNICA: Buzeti, Žuran, Lo-zinšek, Pisar 9, Sapač 5, Valenko, I. Ivančič 4, Hrnjadovič 6, D. Ivančič 9 (4), Šterbal, Firbas 2, Sok 1, Vin-cek, Fistravec. Trener: Ivan Hru-pič.
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Pla-ninc 8, Mesarec 1, Šterman, Rodik 11 (4), Špindler, Kukec 1, Krabo-nja, Vajda 2, Korpar 3, Munda, Kumer 1, Gotal 6, Kokol. Trener: Stanko Mesarec.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 4 (5), Velika Nedelja 4 (4)
IZKLJUČITVE: Gorišnica 10, Velika Nedelja 10 minut
Tudi težko pričakovan sosedski derbi med Gorišnico in Veliko Nedeljo se je dogodil. Usoda je hotela tako, da se ta dva nasprotnika pomerita ravno v zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva. Vložek za oboje je bil velik, saj domačinom, rokometašem Gorišnice,
zmaga prinaša drugo mesto, gostom iz Velike Nedelje pa bi dve točki pomenili priključek k ekipam iz zgornjega doma prvenstvene razpredelnice. Sosedski derbi je napolnil gorišniško športno dvorano do zadnjega kotička, kar je bil vsekakor dodatni stimulans za igralce obeh moštev.
Sicer pa so gledalci in navijači lahko videli zanimivo in razburljivo rokometno predstavo, kjer so se na parketu s pošteno igro "udarili" rokometaši, na tribunah pa gledalci s športnim navijanjem.
Prvi zadetek na srečanju so dosegli domači rokometaši, nato pa so gostje iz Velike Nedelje izenačili in vse do konca šestnajste minute vodili z zadetkom prednosti,
Gorišničani pa so jih vedno uspešno lovili. Nato je bilo obratno do začetka sedemindvajsete minute, ko so domačini z zadetkom Pisarja povedli s 14:13 ter potem do odhoda na odmor zadeli še trikrat, Nedeljani enkrat in prvi polčas se je tako končal z vodstvom roko-metašev Gorišnice.
Drugi polčas je bil izredno zanimiv, saj so gostje iz Velike Nedelje želeli rezultat izenačiti. Da do tega ni prišlo, je najbolj zaslužen domači vratar Tomaž Valenko, ki je na tem srečanju branil odlično in zaustavljal strele z zunanjih položajev kakor tudi s črte. V 39. minuti je Gorišnica z zadetkom Sapača povedla s štirimi zadetki prednosti (23:19) in izgledalo je, da je zma-
govalec znan, vendar ni bilo tako, saj so gostje ob koncu 42. minute prišli na samo zadetek zaostanka. Do konca srečanja so bili domačini tisti, ki so držali niti igre v svojih rokah in tudi vodstvo, ki pa ni bilo takšno, da bi lahko mirno pričakali zaključek srečanja in so morali dobro garati in zadevati nasprotno mrežo. Odločile so izkušnje Hrnjadoviča, Pisarja in D. Ivančiča, ki so prevzeli odgovornost v svoje roke in zadevali, ko je bilo to najbolj potrebno. Pomembni dve točki za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici sta tako po dobri rokometni predstavi ostali v Gorišni-ci.
Danilo Klajnsek
^


it 19





Foto: Črtomir GozniK
Matjaž Pisar (modri dres) je na derbiju dosegel 9 zadetkov.
Komentira: Uroš Krstič
Zgodovina se ponavlja
S povratnimi tekmami osmine finala Lige prvakov, Pokala pokalnih zmagovalcev in Pokala EHF ter žrebom četrtfinala se je zaključila evropska klubska sezona 2004. Slednja bo ostala v spominu slehernemu športniku in ljubitelju rokometa, saj so Celjani s svojimi uspehi spet združili celotno Slovenijo v eno in osvojili prestižno Ligo prvakov poleg velikanov svetovnega rokometa, kot so Barcelona, Ciudad Real, Portland San Antonio, Flensburg, Magdeburg, Lemgo, Fotex... Pivovarji so se pred kratkim okitili tudi s Superpokalom v španskem Ciudadu. Zraven uspeha Celjanov ne smemo pozabiti na Gorenje in na pol-finale Pokala pokalnih zmagovalcev, kjer jih je izločil španski Valladolid. Krimovke so v finalu Lige prvakinj klonile šele v finalu proti danskem Slagelseju. Skratka, izjemni, mogoče celo nedosegljivi dosežki na evropski klubski sceni naših ekip.
Dotaknimo se minulih tekem na evropskih igriščih naših moštev. Celjani so v pravi rokoborbi (spomnite se, kako je orjak Mezei v eni roki držal Zormana v drugi pa Natka) proti močnim Madžarom iz Szegeda v tekmi živcev na koncu le odnesli celo kožo in se pričakovano uvrstili v četrtfinale, kjer jih enako kot minulo sezono čaka nemški Lemgo. Junaka v Szegedu, vratarja Škof in Lorger, sta tako navdušila, da so celo najzvestejši celjski navijači vsaj za hipec pozabili na legendarnega Dejana Periča. Zgodovina se torej ponavlja - Lemgo v četrfinalu, sam
Celjane (na sliki Kokšarov, Rutenka, Lorger in Zorman) ~aka v ~etrfinalu lige prvakov nemški Lemgo.
pa se že veselim meseca marca in ponovnega gostovanja v simpatičnem malem nemškem mestecu Lemgo. Celjski cirkus v Ligi prvakov se zagotovo ne bo zaustavil v Lemgu, kjer se bodo želeli veterani Schwarzer, Baur, Stephan, Zerbe in Baumgartner dostojno posloviti od bogate rokometne preteklosti. Ostali pari: Kiel - Barcelona, Montpellier - Flensburg, Ciudad Real - Fotex. Poslastica za poslastico.
Zelo zanimivo je bilo tudi na tekmah Gorenja in Preventa v Pokalu pokalnih zmagovalcev. Slednji so žal morali priznati premoč prvaku BIH, »skavtom« iz Ljubuškega. Izviđač pa bo prav naslednji nasprotnik Gorenja v četrfinalu in upamo, da podobno kot za Prevent ne bo usoden tudi za Velenjčane. Kvaliteta je na strani Gorenja, ki si je vstopnico za četrtfinale priigral šele v zadnjih trenutkih povratnega srečanja v Parizu proti Ivryju po zadetku iz sedmih metrov hrvaškega reprezentanta Zrniča. Ostali pari: Vardar - Medveščak, Partizan - Zagreb in derbi Hamburg - Ademar Leon. Ob ugodnem žrebu in izkušnjah, ki so si jih pridobili v Ligi prvakov, bi se Velenjčani letos lahko uvrstili v finale tega tekmovanja.
V	Pokalu EHF se je pričakovano od tekmovanja poslovil Termo, ki je moral priznati premoč nemškemu Magdeburgu, ki je poleg španskega Granollersa, madžarskega Dunaferrja glavni favorit za osvojitev tekmovanja v Pokalu EHF.
Ženska Liga prvakov, kjer bo barve Slovenije zastopal Krim, se bo pričela 8. oz. 9. januarja, moški bodo svoja klubska tekmovanja v Evropi nadaljevali šele marca, in sicer bodo prve tekme na sporedu 5. oz. 6. marca, naša glavna aduta pa bosta Celje in Gorenje.
V	teh dneh Slovenci držimo pesti za žensko rokometno reprezentanco, čez dober mesec pa bomo stiskali pesti moški reprezentanci, ki odhaja na SP v Tunizijo. Srečno naši!
Rokomet • 2. SRL
Pri Dravi pošteno škriplje
v B ■
2. SRL MO[KI - VZHOD
REZULTATI 11. KROGA: Črnomelj - Drava Ptuj 31:26, .Arcont Radgona - Šmartno 99 30:25, Radeče - Atom Krško 23:27, Pomur-je - Maribor Klima Petek 35:41
1.	ATOM KRŠKO
2.	ČRNOMELJ
3.	ŠMARTNO 99
4.	MB KLIMA PETEK
5.	ARCONT RADGONA
6.	RADEČE
7.	DRAVA -1
8.	POMURJE -1
11	0	0
8	0	3
6	1	4
5	2	4
4	1	6
2	3	6
2	1	8
1	2	7
Črnomelj - Drava Ptuj 31:26 (14:16)
DRAVA PTUJ: Klinc, Belšak,
Predikaka 6, Skaza 1, Majcen 3, M. Bračič 6, Štager 4, Mlakar 4, G. Bračič, Gonc, Čerček 2. Trener: Mitja Mešl.
Ptujski rokometaši so ponovno zapustili igrišče sklonjenih glav, tokrat v Črnomlju. Po igri sodeč v prvem polčasu se ni dalo slutiti, da bi domačini lahko prišli do točk. Dravaši brez nekaj poškodovanih igralcev so prikazali dobro igro, vendar realizacija ni bila najboljša, saj so zastreljali tri kazenske strele ter zgrešili nekaj metov iz črte. Črnomaljci so to izkoristili in v samem finišu strli odpor gostov iz Ptuja.
Odbojka • 1. DOL (m, ž), 2. DOL (ž)
Benedičanke potopile Luko Koper
1. DOL MOŠKI
REZULTATI 11. KROGA: Salonit Anhovo - Svit 3:0, Prevent gradnje IGM - Olimpija 1:3, Termo Lubnik - [o{tanj Topol{ica 0:3, Calcit Kamnik - Marchiol Prva~ina 3:0, Krka - Autocommerce 1:3
1. AUTOCOMMERCE 11	10	1	29
2. CALCIT KAMNIK 11	8	3	25
3. PREVENT GRAD. IGM 11	8	3	22
4. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 11	7	4	22
5. OLIMPIJA 11	6	5	18
6. KRKA 11	6	5	16
7. MARCH. PRVAČINA 11	5	6	16
8. SALONIT ANHOVO 11	3	8	9
9. TERMO LUBNIK 11	2	9	6
10. SVIT 11	0	11	2
Salonit Anhovo - Svit 3:0 (22, 24, 21)
SVIT: Bra~ko, [ket, Jakopin, Gomivnik, Brezov{ek, Jurak, Lam-pret, Koro{ec, Berdon. Trener: Aleks Berdon
Odbojkarji iz Slovenske Bistrice so v Kanalu ob So~i doživeli novi poraz, kar pa ni nobeno prese-ne~enje. Izgubili so gladko, ~ep-rav izidi po nizih ravno ne kažejo tak{nega stanja. V prvem nizu so doma~i odbojkarji vedno vodili in brez težav dobili prvo igro. Druga igra je bila {e najbolj izena~ena in odbojkarji Svita so imeli veliko možnost, saj so vodili s 23:21, ven-
dar potem niso znali narediti dobrega zaklju~ka. Naredili so preve~ napak in odbojkarji Salonita so uspeli preobrniti rezultat. Tretja igra je bila prakti~no formalnost, saj so salonitovci vodili s {tirimi to~kami prednosti in z bolj{o igro v napadu brez težav dobili {e ta niz in zasluženo slavili novo zmago, ki jim bo {e kako prav pri{la v borbi za obstanek, medtem pa svitovce lahko re{i tistega najhuj{ega samo ~udež.
Danilo Klajnšek
1. DOL ŽENSKE
REZULTATI 11. KROGA: Luka Koper - Benedikt 1:3, Formis Bell - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 0:3, Sladki greh Ljubljana - Sloving Venus Vital 3:0, HIT Nova Gorica - Prevalje 3:0, TPV Novo mesto - Nova KBM Branik 2:3
Luka Koper - Benedikt 1:3 (26, -19, -22, -23)
BENEDIKT: Raj{p, [tumper, Bernjak, J. Borko, T. Borko, Feko-nja, Novosel, Jontes, Bogendorfer, Lorbek.
Odbojkarice Benedikta so na gostovanju v Kopru po slab{em za~etku zaigrale bolj zbrano in na koncu dosegle peto zmago. Za~e-
tek tekme je pripadel doma~im odbojkaricam, ~eprav si niso priigrale veliko naskoka. Izid je bil vseskozi tesen, doma~e so vodile za dve ali tri to~ke, na koncu pa slavile z 28:26. Povsem druga~e je bilo na za~etku drugega niza. Benedikt je povedel s kar 8:0, tega za~etnega zaostanka pa Kopr~an-kam ni ve~ uspelo nadoknaditi, ~eprav so kasneje precej izbolj{a-le predvsem igro v bloku. S podobno igro je gostjam uspelo priti tudi do zmage v tretjem nizu, do-ma~e pa niso imele pravih možnosti, da bi jim prepre~ile zmago. Bolj razburljivo pa je bilo v ~etr-tem nizu, saj so doma~e že imele lepo prednost (19:16), toda gos-
tjam je uspel preobrat. Neustavljiva je bila [tumperjeva, ki je s svojo odli~no igro spodbudila tudi soigralke in Benedikt je dobil tudi ta niz. Pri doma~ih se je med ne najbolj razpoloženimi igralkami {e najbolj izkazala Chuda.
sta
Formis Bell - ZM Ljutomer 0:3 (-14, -23, -16)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Kucaj, Ficko, Vrban~i~, Jozelj, Oleti~, Pirher, Drvari~, Jure{, Morec, Kadi{.
Pred malo{tevilnimi gledalci v mariborskem U[C-ju so ljutomer-
1. SLADKI GREH LJ.	11	11	0	33
2. NOVA KBM BRANIK	11	10	1	28
3. HIT NOVA GORICA	11	7	4	23
4. TPV NOVO MESTO	11	6	5	19
5. SLOVING VENUS V.	11	5	6	16
6. BENEDIKT	11	5	6	15
7. ZM LJUTOMER	11	5	6	14
8. LUKA KOPER	11	5	6	13
9. PREVALJE	11	1	10	4
10. FORMIS BELL	11	0	11	0
Košarka • 2. SKL - vzhod
Visok poraz Ptujčanov
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 8. KROGA: Pivovarna Laško - Ptuj 95:61, Nazarje - Ru{e 79:88, @KK Maribor - Jurij Ježica 78:55, Superga Slovenj Gradec - Prebold 68:7l, Grosuplje - Celjski KK 55:76
1. CELJSKI KK	8	6	2	14
2. GROSUPLJE	8	5	3	13
3. PIVO. LAŠKO MLADI 8		5	3	13
4. NAZARJE	8	5	3	13
5. JURIJ JEŽICA	8	4	4	12
6. RUŠE	8	4	4	12
7. ŽKK MARIBOR	8	4	4	12
8. PTUJ	8	3	5	11
9. PREBOLD	8	3	5	11
10. SLOVENJ GRADEC	8	1	7	9
KK Pivovarna Laško mladi - KK Ptuj 95:61
20:10, 26:18, 21:15, 28:18
KK PTUJ: Ferme 2, Rojko 2 (2:2), Mar~i~ 15 (3:1), Indji~ 2, Kanli~ 17 (8:3), Sajko 7 (3:2), Sira-~evski 8 (4:2), Majal 2 (2:0), Horvat 4 (2:2), Bili~ 1 (2:1), Holc 2; Trener: Zlatko Mar~i~.
V	8. krogu v 2. SKL - vzhod so Ptuj~ani gostovali v La{kem in visoko izgubili. Z najslab{o predstavo v leto{nji sezoni niso bili dostojen nasprotnik La{~anom, ki so jih nadigrali v vseh elementih ko-{arka{ke igre.
Doma~i so povedli že takoj na za~etku, prednost pove~evali skozi celotno tekmo in Ptuj~ani so zgubili z rekordnimi 34 to~kami razlike. La{~ane je krasila domiselna igra v napadu z veliko asistencami ter protinapadi ter agresivna igra v obrambi, na katero Ptuj~ani tokrat niso imeli odgovora.
Trener Zlatko Mar~i~ je bil na koncu realen: "Tokrat smo odigrali zelo slabo, La{~ani so nam demonstrirali igro, polno tempa in kombinatorike s preciznim metom iz vseh položajev, kar bi si želel vsak trener. Skratka, bili smo povsem nemo~ni in upam, da smo se tokrat kaj nau~ili in da bo v prihodnje na{a igra bolj{a."
V	petek, 17. 12. 2004, gostuje v
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Holc (KK Ptuj) v temnem dresu
Ptuju ekipa Grosupljega v [D Gimnazije Ptuj ob 20. uri.
MLADINCI - 2 SKL VZHOD
KK BRANIK MB - KK PTUJ 86:90
27:23, 20:18, 15:24, 24:25
KK PTUJ: For{tnari~, Stropnik, Mar~i~ 21, Kanli~ 22, Sajko 8, Horvat 10, Rus, Bili~ 4, Kramberger, Holc 19
Ptuj~ani se niso dali presenetiti in so zabeležili 10. zaporedno zmago v sezoni ter 1. mesto v skupini. Drugi del sezone se za~ne 8. januarja.
KADETI - 1 SKL VZHOD 1 KŠ MARIO PRIMORAC - KK PTUJ 59:63 18:10, 8:16, 18:15, 15:22 KK PTUJ: Mar~i~ 18, Traper, Sajko 22, Kotnik 7, Ferme, Kle-men~i~, Rus 4, Bili~ 9, Fajt, Kram-berger, Avgu{tin 4, Krajnc
Ptuj~ani so bili bolj{i in so iz-lo~ili ekipo iz tekmovanja za prvaka Slovenije. Zasedli so 2. mesto v skupini in imajo dobre možnostmi v igri za državnega prvaka. Tekmovanje se pri~ne 8. januarja.
UG
Košarka • Liga PARKL
Se štirje neporaženi
V	skupini A je tradicionalni derbi med Ora~i in Good guys prvi~ pripadel mlaj{im tekmecem. Za~e-tek je bil izena~en, saj si nobena izmed ekip ni uspela priigrati ve~-je prednosti. Najvi{jo prednost so imeli doma~i tik pred koncem prvega dela igre (16:10), ko so gostje sestavili serijo 7:0 in prvi del dobili za en ko{. V drugi ~etrtini so de~ki povi{ali "obrate" in Ora~em je za-~ela pojenjati sapa. V nadaljevanju sre~anja se je zgodil "razpad sistema" pri Ora~ih, kar so de~ki kaznovali iz napada v napad. Najbolj{i strelci pri doma~ih Ornik 9, Gail-hofer, R. Kotnik in Jakomini (vsi 8); pri gostih A. Hodnik in Rozman 16, Bojnec 10.
V	skupini B je lokalni derbi med ekipama Pragerskega in Cirkovc postregel z lepo predstavo, v kateri je gostujo~a ekipa na krilih Gori~a-na odnesla novi dve to~ki v Cir-kovce. Prvi del je pripadel doma~i ekipi, v drugem delu so gostje zaigrali bolje in si do odmora priigrali pet ko{ev prednosti. V nadaljevanju je bil za doma~o obrambo ne-
ske odbojkarice najverjetneje dosegle najpomembnej{o zmago v sezoni. S 3:0 v nizih so odpravile Formis Bell, ki je na zadnjem mestu v ligi, ter si prav pred to ekipo priigrale že deset to~k naskoka.
Ljutomer~anke so v uvodnem nizu predvsem po zaslugi vedno bolj{e Gane Kucaj povsem nadigrale gostiteljice. Pri vodstvu z 11:7 so naredile delni rezultat 7:0 ter brez težav povedle v nizih, nekoliko ve~ težav pa so imele v drugem nizu. Prle{ke odbojkarice so vseskozi vodile za to~ko ali dve, pri vodstvu s 24:23 pa so gostiteljice naredile napako ob mreži ter s tem odlo~ile zmagovalke. Zadnji niz je bil le {e formalnost, kot naj-u~inkovitej{a v vrstah ljutomerske Zavarovalnice Maribor pa je bila Kucajeva s 14 to~kami.
MŠ
2. DOL ŽENSKE
REZULTATI 10. KROGA: Ljubljana II. - Ptuj 3:0, Mislinja - Ko-~evje 2:3, Ecom Tabor - Solkan 3:2, Comet Zre~e - Dravograd 3:0, Savinjska [empeter - [entvid 3:0, Mladi Jesenice - Hitachi 1:3
Foto: Zmagoslav Šalamun
Benedi~anke so v Kopru premagale neposredne tekmice na prvenstveni lestvici.
1. HITACHI	10	8	2	26
2. MLADI JESENICE	10	8	2	24
3. ŠENTVID	10	8	2	23
4. MISLINJA	10	7	3	21
5. COMET ZREČE	10	6	4	20
6. KOČEVJE	10	6	4	16
7. ECOM TABOR	10	6	4	16
8. SOLKAN	10	3	7	10
9. SAVINJ. ŠEMPETER	10	4	6	10
10. DRAVOGRAD	10	2	8	7
11. LJUBLJANA II	10	2	8	5
12. PTUJ	10	0	10	0
re{ljiva uganka Gori~an, ki je to tekmo odigral sanjsko. Ekipo je vodil zrelo in ob pomo~i ostalih soigralcev so si Cirkov~ani priigrali pomembno zmago. Najbolj{i strelci pri doma~ih so bili Jer{i~ in [e{erko (oba 16), [umak 14, pri gostih Gori~an 32 in J. [migoc 18.
SKUPINA A
Rezultati: KK Ora~i : Good guys 49:72 (16:17, 8:15, 8:18, 17:22), [d Maj{perk : [d Destrnik 81:43 (22:13, 17:10, 21:12, 21:8), Bar Holliday Neman : [D Kidri~evo 74:72 (21:22, 19:21, 21:14, 13:15).
1.	GOOD GUYS 4 4 0 +60 8
2.	KK RAČE 4 4 0 +47 8
3.	ŠD MAŠPERK 5 3 2 +45 8
4.	ŠD KIDRIČEVO 4 2 2 + 0 6
5.	KK ORAČI 5 14 - 12 6
6.	BAR HOLLIDAY 4 13 - 41 5
7.	ŠD DESTRNIK 4 0 4 - 99 4 SKUPINA B
Rezultati: KK Star{e - KK Ljudski vrt 94:86 *po podalj{ku (18:18, 16:18, 20:26, 25:17; *15:7), KK Pragersko veterani - Tiskarna Ekart design [d Cirkovce 70:81, Veterani - [D Dornava 80:51 (16:12, 27:15, 12:13, 25:11).
1.	KK STARŠE 5 5 0 +133 10
2.	VETERANI 4 4 0 + 66 8
3.	TISK. EKART 4 3 1 + 19 7
4.	KK LJUDSKI VRT 4 2 2 + 13 6
5.	PRAGERSKO VET. 5 1 4 - 39 6
6.	PTUJSKA GORA 4 0 4 - 78 4
7.	ŠD DORNAVA 4 0 4 -114 4 Lestvica najbolj{ih strelcev
po petem krogu: 1. Davor Ba-uman (Ra~e) 89, 2. Peter Pesek (Star{e) 89, 3. Borut Kostanjevec (Veterani) 80, 4. Uro{ Gori~an (Cir-kovce) 76, 5. Aljo{a Hodnik (Good guys) 76 ko{ev
Pari {estega kroga: KK Ra~e - Good guys; [d Destrnik - Bar Holliday Neman; [D Kidri~evo -[D Maj{perk; [D Ptujska Gora -KK Ljudski vrt; Tiskarna Ekart design - Veterani; [D Dornava - KK Pragersko veterani.
Radko Hojak
Ekipa Tiskarne Ekart Design iz Cirkovc
ADUT
^ je móf dam
Televizor Gorenje, TVC 20M25
diagonala ekrana 51 cm
Ptuj, Lenart, Hipermarket Era Ormož
33.990,-

Grelni copati Imetec 6373
5.1 ,-
www.era.si
Sekljalnik Bosch M5M 5110
Vi
v__4
4.900,
Vabimo vas v prenovljeni salon pohištva v Era Center Lenart, kjer vam ob nakupu kuhinje nudimo 10% popusta na nakup velikih gospodinjskih aparatov.
^ E R A
Piijj
iWPEli Liij'Jïiii, Lbsiíiíí iiOLJD, DunmTú
Solski šport
šolska košarkarska liga (ŠKL)
"Na tekmi je zmagalo veliko srce," je po dvoboju SKL proti OS Milana Jarca Črnomelj dejal trener OS Olge Meglic Ptuj Dušan Lubaj. Tako je slikovito opisal igro svojih varovancev, ki so pred TV-kamerami v nabito polni dvorani ptujske Gimnazije z 72:29 ugnali Črnomaljce. Gostje so bili po prvi tekmi (50:45) tihi favoriti, a so na koncu morali priznati poraz.
Zanimanje med vrstniki je bilo izjemno, košarkarje so spremljali sošolci in starši, domače tudi ravnatelj Ervin Hojker, tako da je tekmovanje dobilo tudi svoj pravi smisel.
Prisotni so lahko uživali v pestrem spremljevalnem programu. V celoti je šlo za obsežen projekt, ki je bil izpeljan brezhibno
Ptujčani so pokazali nekatere
novosti, ki naj bi zaznamovale nadaljevanje. Prehodi v napad so bili bistveno hitrejši in nevarnejši, saj sta jih natančna Uroš Krajnc in Žan Bedenik že po nekaj sekundah zaključila z meti. Obrambo gostov so razbili s številnimi kombinacijami, ki so bile pripravljene bodisi za met iz razdalje ali izpod koša, na svoji polovici pa so z izredno agresivno igro v fazi branjenja povsem onemogočili tekmeca. "Pokazali smo značaj in zaradi tega sem izredno zadovoljen," je povedal Bedenik.
Razlika v kvaliteti je bila očitna tudi pri dekletih. Na eni strani tokrat ekipa iz Črnomlja, ki se na vse pretege trudi nagniti tehtnico sebi v prid, na drugi strani gostiteljice, ki hladnokrvno ugašajo vse žarke upanja svojih tekmic. In v obeh srečanjih sta bili tudi ključni igralki isti - Anja Segulin in Sanja Vi-dovic.
Zmagovalna vrsta OS Olge
OŠ Markovci - medobčinski prvaki v odbojki
Meglic:
Ucenke: Petra Filipic - 0 točk, Branka Smolinger - 0, Katja Mrš-nik - 0, Tamara Tajhman - 0, Nuša Kukovec - 0, Tamara Pluško - 3, Eva Banko - 2, Anja Segulin - 11, Sanja Vidovič - 10, Leja Fišer - 3
Ucenci: Samo Veit - 2, Jure Levstik - 0, Jan Vajda - 0, Adrian Grgič
-	8, Žan Bedenik - 10, Nejc Žmavc
-	2, Gregor Koprive - 0, Mitja Ko-
Zmagovalna ekipa OŠ Olge Meglic
drič - 2, Robert Novak - 6, Uroš Krajnc - 13
^•vo Komik
Medobčinsko tekmovanje v odbojki
Konec novembra se je v športni dvorani v Juršincih za dečke in v OŠ Žetale za deklice s finalnima turnirjema končalo Medobčinsko tekmovanje v odbojki za osnovnošolce in osnovnošolke, rojene leta 1990 in mlajše.
Med devetimi ekipami pri deklicah so bile učenke OŠ Breg v finalu z rezultatom 2:0 boljše od vrstnic iz Markovcev, deklice iz OŠ Žetale pa so bile z rezultatom 2:1 boljše od Videmčank.
Na finalnem turnirju štirih ekip vJuršincih so bili najboljši Markov-čani, ki so zmagali vse tri tekme, drugi so bili učenci prireditelja turnirja - OŠ Juršinci, tretji pa dečki iz OŠ Podlehnik.
Prvi dve ekipi iz obeh kategorij sta se uvrstili na področno prvenstvo.
Ucenke: 1. Breg, 2. Markovci, 3. Žetale, 4. Videm, 5. Majšperk, 6. Dornava, 7. Olge Meglič, 8. Juršinci, 9. Kidričevo
Ucenci: 1. Markovci, 2. Juršinci, 3. Podlehnik, 4. Videm, 5. Olge Meglič, 6. Majšperk, 7. Žetale.
UG
Mini rokomet
Uspel tudi drugi turnir
V soboto, 11. decembra 2004, je potekal v športni dvorani Gimnazije na Ptuju drugi turnir učenk in učencev letnik 1994 v Mini rokometu. Na turnirju je sodelovalo osem ekip, od tega pet fantovskih in pet dekliških.
Starši, učitelji, vaditelji in gledalci so pri igri opazovali mlade, ki so prikazali osnove rokometne igre. V tem kratkem času njihove vadbe rokometne igre smo se lahko vsi prepričali o njihovem napredku. Otroci so prikazali veliko lepih potez in predvsem so si zapomnili svoje prve zadetke. Rezultati na turnirju niso bili v ospredju, saj nekateri izmed njih vadijo že eno šolsko leto, medtem ko so se drugi šele v začetku šolskega leta vključili v redno vadbo. Njihov napredek je že viden in s pridno vadbo bodo kmalu ujeli svoje vrstnike.
Rezultati: - decki: OŠ Kungota
-	OŠ Mladika 2. 3:27, OŠ Kungota
-	OŠ Markovci 9:14, OŠ Mladika 2.
-	OŠ Markovci 39:12, OŠ Kungota
SD rokometna šola PTUJ
-	OŠ Ljudski vrt 7:13, OŠ Dornava
-	OŠ Markovci 10:13, OŠ Mladika 2 - OŠ Ljudski vrt 24:7, OŠ Ljudski vrt - OŠ Dornava 11:14
- deklice: OŠ Markovci - OŠ Mladika 8:12, OŠ Dornava - OŠ Markovci 11:7, OŠ Mladika - OŠ Dornava 18:19
V soboto, 18. decembra 2004, se bo v športni dvorani Mladika odvijal 1. turnir za Pokal rokometne šole Ptuj, ki se bo začel ob 9. uri. Na njem bodo sodelovale mešane ekipe (ekipo bodo sestavljali dečki in najmanj dve deklici) iz OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt, OŠ Mar-kovci in OŠ Dornava. Vse starše in ljubitelje rokometa vabimo, da si ogledate zanimava srečanja mladih rokometašev.
DB
Utrinek s turnirja
Foto: Zdravko Peklar
Majhen medvedek, veliko srce
ji
To soboto bo v Europarku tekla dobrodelna akcija. Denar, zbran s prodajo prikupnih medvedkov in voščilnic, bo Europark poklonil kliničnemu oddelku za pediatrijo Splošne bolnišnice Maribor za nakup cikloergometra, naprave, s katero bodo merili delovanje srčnih in pljučnih funkcij.
J^i
iiM3Mmkmiui^
Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov
Kolesarstvo • Srečko GUvar, KK PP
»Iz pravega testa«
"številni padci, poškodbe ter ogromno drugih mest je zelo zaznamovalo letošnjo sezono. V primerjavi s prejšnjim letom smo imeli letos dokaj nesrečno sezono, na katero smo se začeli pripravljati konec novembra lani. Ekipa je štela 14 kolesarjev in v načrtu smo imeli nastopanje z dvema ekipama hkrati, kar je za to ekipo predstavljalo nov organizacijski podvig.", je vodja profesionalnih kolesarjev ekipe Perutnina Ptuj Srečko Glivar načel temo o zaključeni sezoni.
Sezona se je pričela z vrsto odpovedi dirk predvsem v Istri, ki je bila vrsto let glavna postaja ekipe pred začetkom sezone. Po nastopu na dirki v Donoraticu v Italiji 8. februarja je sledil mesec dni napornih treningov brez dirk, z zmago na VN Poreča 7. marca pa se je uradno začela sezona 2004. V prvem delu so kolesarji nastopali na težkih dirkah po Evropi in dosegali izvrstne rezultate, predvsem Božič v Nemčiji in Belgiji, Bonča v Italiji ter Mahorič v Franciji. Odpeljane dirke so služile kot priprava za glavno dirko sezone, Dirko po Sloveniji, kjer je Mitja Mahorič z zmago ponovil lanski uspeh in s tem postal prvi kolesar v 13-letni zgodovini dirke, ki mu je zmago uspelo ponoviti. Poškodba Božiča na etapi na Ptuju ter kasneje še Kranjca in Kelnera je povzročila, da so z natrpanim urnikom nekateri kolesarji morali nastopati na dirkah, ki zanje niso bile predvidene, utrujenost pa je botrovala, da
Foto: Uroš Grame
Srečko Glivar (KK PP)
STATISTIKA:
EKIPNA RAZVRSTITEV V TT/III
1.	GER Team Lamonta	1272
2.	POL Hoop CCC - Polsat 946
3.	POL Amore & Vita Beretta 806
4.	FRA Oktos	655
5.	POL Mikomax	591
6.	GER Team Comnet - Senges 581
7.	AUT Volksbank Ideal Leingruber 568
8.	POR Wurth - Bom Petisco 555
9.	USA Health Net Pro Team 551
10.	SLO Perutnina Ptuj	533 EKIPNA RAZVRSTITEV PO ZMAGAH V TTT/III
1.	Rabobank TTT/III	16
2.	Hoop - CCC Polsat	14
3.	Perutnina Ptuj	13 ABSOLUTNA RAZVRSTITEV SVETOVNIH KOLESARSKIH EKIP PO ZMAGAH
1.	Quick Step - Davltamon BEL 44
2.	Fassa Bortolo	ITA 41
3.	US Postal - Berry Floor USA 33
4.	Gerolsteiner	GER 32
5.	C.V. - Kelme	SPA 26 27. Perutnina Ptuj SLO 13
so za kratek čas prekinili sezono in se uspešno pripravili na drugi del. Na enodnevnih dirkah predvsem v Italiji je blestel Dančulovic, Kvasina pa se je s podporo ekipe izkazal z uspešnim nastopom na Tour de l' Avenier.
Nastopili so na 37 dirkah (25 enodnevnih in 12 etapnih) v desetih državah, ob tem pa dosegli 44 uvrstitev na stopničke; 14 zmag (od tega 13 kategoriziranih pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze UCI), 18 drugih ter 12 tretjih mest. Od 14 kolesarjev jih je kar osem stalo na najvišji stopnički, kar priča o izenačenih in sposobnih tekmovalcih, pa tudi o uspešnosti podrejanja taktike kolesarju, ki mu proga in trenutna forma na startu dirke dajeta najboljše izhodišče za dosego optimalnega re-
10 NAJBOLJ[IH rezultatov pro ekipe perutnine PTUJ			
Mitja Mahorič	1. mesto Dirka po Sloveniji	2.5 UCI	SLO
Borut Božič	2. mesto GP Krka	1.3 UCI	SLO
Aldo Ilno Ileslč	1. mesto Olympia tour (etapa)	2.5 UCI	NED
Valter Bonča	2. mesto FDB Milk Ras	2.5 UCI	IRL
Valter Bonča	2. mesto Giro d'Abruzzo	2.5 UCI	ITA
Massimo Demarin	1. mesto Po poteh kralja Nikole	2.5 UCI	SČG
Borut Božič	1. mesto Dirka po Sloveniji (2 etapi)	2.5 UCI	SLO
Matija Kvasina	7. mesto Tour de l'Avenier	2.5 UCI	FRA
Tomislav Dančulovic	3. mesto GP Schwarzwald	1.3 UCI	NEM
Borut Božič	3. mesto Omloop van de Vlaamse	1.3. UCI	BEL
zultata, ostali tekmovalci pa v tem primeru pomagajo kapetanu. Med posamezniki je bil najuspešnejši 24-letni Idrijčan Borut Božič s štirimi zmagami, Mitja Mahorič, Massimo Demarin in Matej Stare so dosegli dve, Valter Bonča, Matija Kvasina, Tomislav Dančulovic ter Aldo Ino Ilešič pa so se zmage veselili enkrat. Tekmovalci z najboljšimi uvrstitvami so zbrali tudi največ UCI točk, ki kolesarje ran-girajo na svetovni kolesarski lestvici. Kljub poškodbi na višku sezone jih je največ zbral Božič, 133 osvojenih točk pa ga ob koncu sezone uvršča na 418. mesto. Mahorič jih je zbral 87, Dančulovič 86. Osem najboljših kolesarjev prispeva UCI točke h klubski uvrstitvi. Med 86 ekipami v kategoriji TT/III se je profesionalna ekipa Perutnine Ptuj s 533 točkami uvrstila na 10. mesto, kar je vsekakor uspeh, glede na to, da so nastopali z ekipami, ki so bile v prejšnjih letih že v prvi diviziji svetovnega kolesarstva TT/I (Hoop CCC - Polsat, Amore & Vita Beretta). Borut Božič se na lestvici zmagovalcev v TT/III nahaja na 10. mestu, ekipa Perutnine Ptuj pa se po zmagah v kategoriji TT/III s tokrat srečnim številom 13 za nizozemsko ekipo Rabobank TTT/III ter poljsko Hoop - CCC Polsat
uvršča celo na 3. mesto. Med vsemi 130 profesionalnimi ekipami, ki tekmujejo pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze, tudi na največjih dirkah, se Ptujčani s 13 zmagami uvrščajo na 27. mesto (naj spomnimo, da je bilo samo v prvi diviziji svetovnega kolesarstva 30 ekip, ki nastopajo na istih dirka kot ekipa PP).
Res je, da vrhunski rezultati ogromno pomenijo, Srečko Glivar se je spominja tudi po nekaterih zamujenih priložnostih: "Sezono si bom zapomnil tudi po veliki smoli na nekaterih dirkah: Božiča in Ilešiča na Jadranski magistrali ter na dirki po Črni gori, ko je organizator tik pred ciljem po pomoti zapeljal na napačno cesto, Ilešič je v Nizozemski prehitro dvignil roke in izgubil zmago, Božič je GP Krke izgubil za nekaj milimetrov, spektakularna padca Gaz-vode in Božiča v švici ter na Ptuju in mnogih odstopov zaradi padcev ali poškodb. Res je, da to ni katastrofa, to se dogaja vsem kolesarjem, predvsem mlajšim - novincem med profesionalci, vendar bi bila katastrofa, če se iz tega ne bi kaj naučili in te izkušnje prenesli v naslednjo sezono, kajti dokazali so, da so iz "pravega testa."
Uroš Gramc
Nogomet • Bojan Spehonja, Aluminij
»
Fantom popolnoma zaupam«
Mladinska ekipa Aluminija je prijetno presenetila nogometno javnost, saj je po prvem delu tekmovanja v 1. slovenski mladinski nogometni ligi osvojila prvo mesto. Uspeh je toliko ve~ji, ker so v ligi novinci oziroma povratniki po nekaj letih. To je zasluga igralcev, strokovnega vodstva in kluba, ki pomeni, da so se na to tekmovanje zelo dobro pripravili. Ekipo je skozi prvi del tekmovanja odli-~no vodil trener Bojan [pehonja, sicer neko~ odli~en nogometa{.
"Prvo mesto je vsekakor velik uspeh za vašo ekipo, saj ste presenetili nogometno javnost. Kje je klju~ uspeha?"
»Prvo mesto po prvem delu tekmovanja je vsekakor velik uspeh. Mislim, da se v zgodovini Aluminija nekaj podobnega {e ni zgodilo. Formula za uspeh pa je ~isto enostavna, saj smo trdo delali že skozi poletje, vadili tudi dvakrat dnevno, ko so imeli drugi po~itni-ce. Vse to pa se je pokazalo skozi prvenstvo.«
"Mladinska ekipa Aluminija je novinec v tem tekmovanju. Mogo~e je bilo nekoliko lažje, ker vas nasprotniki niso dobro
I»





tm
Wý
Bojan Špehonja, trener mladinske vrste Aluminija
poznali. Kako pa bo v drugem delu prvenstva?"
"V nadaljevanju bo vsekakor te-
žje, saj vsak želi premagati ekipo iz vrha prvenstvene razpredelnice. Ta ekipa je pokazala, da ima karak-
ter. V fante zaupam maksimalno. Pokazali so, da jim lahko zaupamo in upam, da bomo tako nadaljevali, čeprav ne bo lahko, saj je zelo kvalitetnih kar nekaj ekip, ki si želijo priti na sam vrh. Mi bomo dali vse od sebe. Kako pa se bo vse skupaj odvijalo v drugem delu prvenstva, pa bomo seveda še videli. Naš prvi cilj ni prvo mesto, ampak uvrstitev med prvih pet. Z malo sreče pa bi lahko bili zelo visoko."
"Seveda klub da svoje. Verjetno pa bi bilo brez pomo~i staršev težje!"
"Moram reči, da je to fenomen! Tega še nisem doživel, da starši stojijo za igralci, da jih vzpodbujajo, da hodijo zraven na tekme, tudi tiste bolj oddaljene. Vse to daje še dodaten impulz k vsesplošnemu vzdušju v ekipi. Tudi zaradi tega smo lahko za drugi del prvenstva optimisti."
Bojan špehonja je ponovno dokazal svoje trenerske kvalitete. Mladi fantje so sledili trenerju. Uspehi pa niso ostali neopazni, saj se za tega mladega trenerja zanimajo že nekateri klubi.
Danilo Klajnsek
Kolesarstvo • KK BIKE EK
Uspešna sezona
V	septembru se je z zadnjo dirko končal pokal Slovenije v cestnem kolesarstvu za amaterje. Da se v tem pokalu ne srečujejo rekreativni kolesarji, kažejo naslednji podatki; v pokalu tekmuje 130 tekmovalcev, od tega 20 žensk. Pokal sestoji iz 15 dirk, od tega 4 kronometri, 4 cestne dirke in 7 vzponov.
V	našem klubu imamo 13 tekmovalcev različnih starostnih kategorij. Ker smo celo sezono pridno trenirali in tekmovali, nas moram vse omeniti: Andreja Bezjak, Natalija Versič, Franc Frangež, Frank Franjo, Zvone Hazimali, Emil Kersi~, Konstantin Kuz-min, Davorin Panikvar, Gorazd Rajher, Iztok Robi~, Miha Van-tur in Marjan Versi~.
Največji klubski dosežek smo si privozili na državnem prvenstvu v kronometru na Kokrici. Miha je bil 2. najhitrejši v državi, Andreja in Iztok pa tretja (na sliki). Tudi ostali člani niso razočarali, Zvone je zasedel 5., Natalija 5., Franc 9., Stanko 14., Emil 12. in Marjan 20. mesto.
Dobri rezultati niso izostali tudi na DP v cestni vožnji v Lukovici. Miha je spet stopil na stopničke, tudi tokrat na drugo mesto, in le malo mu je manjkalo, da bi oble-
kel majico državnega prvaka. Ostali smo dosegli naslednje uvrstitve: Natalija 4., Andreja 5., Zvone 5., Stan-ko12., Franjo in Franc 11. mesto.
V pokalu sta največ dirk vozila Miha, ki je bil enkrat 1., 4-krat drugi in je zaradi izostanka na dveh dirkah za las zgrešil skupno 3. mesto, in Zvone, ki se je redno uvrščal med prvih pet tekmovalcev in na koncu zasedel 5. mesto. Odlične rezultate sva dosegali Andreja in Natalija, ki sva se v tej sezoni prvič preizkusili na pravih dirkah. Natalija je privozila dve tretji mesti, tri četrta in eno peto, Andreja pa dve tretji, dve četrti in eno peto mesto. Vsi ostali tekmovalci pa so se redno uvrščali med dobitnike točk.
Naš klub ima tudi dva tekmovalca v gorskem kolesarstvu, to sta Iztok Robič in Konstantin Kuzmin - Koka, ena prvih gorskih kolesarjev v Sloveniji. Koka je krojil državni vrh v kategoriji ELITE v letih 1995-96, sedaj pa oba tekmujeta v kategoriji Masters 1. Iztok je letos zasedel drugo mesto, tri tretja mesta in dve peti mesti. Zaradi padcev na dveh tekmah je za nekaj točk zaostal za skupnim tretjim mestom. Tudi Koka se je redno uvrščal med prvih pet tekmovalcev.
Sezona 2004 je torej uspešno zaključena, mi pa že zremo v novo, v kateri načrtujemo državne prvake na državnih prvenstvih in v pokalu Slovenije. Ob tej priložnosti bi radi povabili v naš klub vse rekreativne kolesarje, še posebej pa tiste, ki bi se želeli pomeriti tudi v tekmovalnem kolesarstvu.
Vsem našim sponzorjem se zahvaljujemo za njihovo pomoč.
Kegljanje
Ptujcani držijo 1. mesto
2. SKL VZHOD - @ENSKE
REZULTATI 7. KROGA: Drava
-	Impol 3:5, Šoštanj - Miroteks III. 3:5, Komcel - Radenska 6:2, Nafta
-	Fužinar 8:0
1.	RADENSKA	7 5 0 2 10
2.	NAFTA	7 4 12 9
3.	MIROTEKS III.	7 4 12 9
4.	IMPOL	7 4 1 2 9
5.	KOMCEL	7 3 1 3 7
6.	[OiTANJ	7 3 0 4 6
7.	FU@INAR	7 2 0 5 4
8.	DRAVA	7 10 6 2 V lokalnem derbiju ptujskih in
bistriških kegljavk so po hudi borbi slavile gostje. Novi dve točki jim je prinesel boljši skupni seštevek podrtih kegljev. Za Dravo so zmagale: Fridlova, Bombekova in Krambergerjeva.
DRAVA - IMPOL 3:5 (2968:3013)
DRAVA: Fridl 494, Zorman 459, Bombek 525, Plajnšek 478, Kozo-derc 225, Krušič 251, Kramberger 536
IMPOL: Adamič 486, Veber 494, Koren 490, Lampreht 479, Kunčič 529, Pečovnik 523
3. SKL VZHOD - MOÎKI
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Lokomotiva 5:3, Fužinar - Konjice 2:6, Piramida - Impol 1:7, Agroruše - Marles hiše 4:4, Krško
-	Interokno 4:4
1 . DRAVA 2. KONJICE
10 6 2 2 14 10 6 1 3 13
3.	AGRORUiE	10	5	1	4	11
4.	INTEROKNO	10	5	1	4	11
5.	LOKOMOTIVA	10	4	2	4	10
6.	FU@INAR	10	4	2	4	10
7.	IMPOL	10	5	0	5	10
8.	PIRAMIDA	10	3	2	4	8
9.	KR[KO	10	3	2	5	8
10.	MARLES HI[E	10	2	1	7	5
Kegljači ptujske Drave so v srečanju proti Lokomotivi prišli končno do nove zmage, ki jim prinaša prvo mesto, kar je vsekakor več, kot so v ptujskem taboru pričakovali. Sam dvoboj je bil zelo izenačen, saj so po trije tekmovalci na obeh straneh slavili zmage in je bil glede tega rezultat izenačen. Keg-ljačem Drave pa je prinesel prednost skupni rezultat, ki je bil boljši od gostujoče ekipe za pičlih enajst kegljev. To pa je podatek, ki praktično pove o zanimivosti in raz-burljivosti dvoboja.
Tekmovanje v 2. SKL - vzhod in 3. SKL - vzhod se bo nadaljevalo 22. januarja prihodnje leto.
DRAVA - LOKOMOTIVA 5:3 (3134: 3123)
DRAVA: Čuš 530, J. Podgoršek 520, Ivančič 514, Dremelj 534, Čeh 501, M. Podgoršek 553
PIRAMIDA - IMPOL 1:7 (3109:3227)
IMPOL: Kusič 496, S. Dobnikar 50, Pečovnik 547, M. Dobnikar 545, I. Kunčič 552, S. Kunčič 537 Danilo Klajnšek
FOLO: DK
Strelstvo • SK Ptuj, SD Juršinci, SD Kidričevo
Lanski zmagovalci na pravi poti
1. liga - pištola
V soboto je v Ljubljani potekalo 3. kolo 1. državne strelske lige s pištolo. Lanski prvaki, ekipa SD Kidričevo, je končno prišla na svoj račun in slavila z lepim dosežkom 1700 krogov. Med posamezniki je blestel 1. strelec ekipe Boštjan Simonič s 574 krogi in drugim mestom med posamezniki. Med prvih deset sta se uvrstila še Simon Simonič (SD Juršinci) ter Cveto Ljubič (SD Kidričevo). Skupno stanje po treh krogih nam kaže, da je na vrhu zelo tesno, saj prve 3 ekipe ločijo le 3 točke. Lep uspeh so dosegli tudi strelci SD Juršinci, ki so končali kar na 4. mestu. Strelci SK Ptuj so se tokrat odrezali malo slabše ter končali tekmovanje na 8. mestu.
1.	SD KIDRIČEVO 1700 566,7 35 (15)
2.	SD D. POŽENEL 1689 563,0 36 (12)
3.	SSK COAL 1683 561,0 37 (10)
4.	SD JURŠINCI I 1672 557,3 24 (9)
5.	SD OLIMPIJA 1659 553,0 29 (8)
6.	SD BREŽICE 1658 552,7 17 (7)
7.	SD DOMŽALE 1651 550,3 12 (6)
8.	SK PTUJ I 1651 550,3 19 (5)
9.	SD KAMNIK 1644 548,0 10 (4)
10.	SD TRZIN I 1640 546,7 9 (3)
11.	SD @ELEZNIKI 1639 546,3 11 (2)
12.	SD PREDOSLJE 1623 541,0 7 (1) (Pomen kolon: {t. krogov v 3. krogu, povpre~je na strelca, skupno {t. to~k + to~ke v 3. krogu)
Strelci SD Kidričevo I, SD Juršinci I ter SK Ptuj I pa so dosegli naslednje rezultate:
SD Kidričevo I: Boštjan Simonič 574 krogov (2. mesto), Cvetko Ljubič 564 krogov (8. mesto), Simon Simonič 562 krogov (11. mesto)
SD Juršinci I: Simon Simonič
ml. 566 krogov (5. mesto), Rok Pučko 555 krogov (18. mesto), Mirko Moleh 551 krogov (21. mesto)
SK Ptuj I: Matija Potočnik 556
Foto: Simeon (
SD Kidričevo, z leve: Boštjan Simonič, Simon Simonič, Cvetko Ljubič
krogov (15. mesto), Franc Bedrač 554 krogov (19. mesto), Robert Simenko 541 krogov (30. mesto)
2. liga - pištola
V 3. kolu 2. lige so lep uspeh dosegli tudi strelci SK Ptuj Petlja, ki so z dobrim streljanjem končali tekmovanje na 2. mestu. Med posamezniki se je v ospredje prebila tudi Majda Raušl, ki je bila na koncu 5. (skupno 4.). Za SD 1. pohorski bataljon iz Ruš se je odlično odrezal tudi Ludvik Pšajd, ki je s 568 krogi premagal vso drugoli-gaško konkurenco ter tako pridobiva v boju za skupno 1. mesto med posamezniki. Strelci SD Jur-šinci II pa se bodo morali krepko potruditi, saj jim grozi izpad iz 2. lige.
1.	SD MROŽ	1655 551,7 45 (15)
2.	SK PTUJ PETLJA 1643 547,7 32 (12)
3.	SD ŠTEFAN KOVAČ 1639 546,3 25 (10)
4.	SD CELJE	1638 546,0 17 (9)
5.	SD KOPAČEVINA 1626 542,0 28 (8)
6.	SD D. POŽENEL II 1622 540,7 26 (7)
Mali nogomet
Nova Slovenija tretja
Na petem malonogometnem turnirju v spomin na Janka Mako-terja, ki ga je v športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru pripravil klub malega nogometa Makoter Meteoprlast Ljutomer, je nastopilo 23 slovenskih ekip. Po predtekmovanju, ki je potekalo v osmih skupinah, so se zvrstili še četrtfinalni, polfinalni in finalni del. Za denarne nagrade v višini 350.000 tolarjev in pokale so se v finalnem delu potegovali Boršt Krško, Nova Slovenija Ormož in Ver-žej. V prvi tekmi finalnega dela je Veržej z 2:1 premagal Novo Slovenijo, nato pa je Boršt Krško s 4:0 odpravil Novo Slovenijo in s 5:2 Veržej. Najboljši strelec turnirja je bil s sedmimi zadetki Goran Jolič (Boršt Krško), najboljši vratar pa Daniel Vidmar (Veržej). Vseh 35 tekem na turnirju, ki si jih je ogledalo okrog 500 ljubiteljev malega
nogometa, so sodili Štefan Felbar (Lendava), Dušan Habjanic in Vlado Kristo fic (oba Ljutomer).
Rezultati: četrtfinalni del: Veržej - Segrap Ljutomer 4:0, Vietnam - Kristal Maribor 2:1, Route 66 Lendava - Leona Ljutomer 0:0 (2:3 - po šestmetrovkah), Nova Slovenija Ormož - Desetka Ljubljana 1:0, Boršt Krško - Eros Grad 4:1, Stevic&Stevic Celje - Bar Torino Maribor 1:3; polfinalni del: Veržej - Vietnam 2:2 (5:4 po šestmetrovkah), Leona Ljutomer -Nova Slovenija Ormož 0:1, Boršt Krško - Bar Torino Maribor 4:1; finalni del: Veržej - Nova Slovenija Ormož 2:1, Nova Slovenija Ormož - Boršt Krško 0:4, Boršt Krško - Veržej 5:2.
Končni vrstni red: 1. Boršt Krško, 2. Veržej, 3. Nova Slovenija Ormož.
Miha Šoštarič
7.	SD I.POH. BATALJON 1615 538,3 15 (6)
8.	SD GROSUPLJE 1612 537,3 21 (5)
9.	SD TRZIN II	1574 524,7 14 (4)
10.	SD VREMŠČICA 1573 524,3 10 (3)
11.	SD JURŠINCI II 1561 520,3 8 (2)
12.	SK MORIS	1512 504,0 4 (1) Strelci podravske regije pa so
dosegli naslednje rezultate:
SK Ptuj Petlja: Majda Raušl 556 krogov (5. mesto), Zlatko Ko-stanjevec 551 krogov (10. mesto) , Domen Solina 536 krogov (20. mesto)
SD Juršinci II: Gregor Moleh
536 krogov (21. mesto), Nina Pavlin 515 krogov (32. mesto), Janko Berlak 510 krogov (33. mesto)
Simon, Mateja in Rok nadaljujejo zmagoviti niz
V nedeljo je v Ljubljani potekalo 3. kolo državne lige za mlajše mladince in mladince. Nastopilo je rekordno število tekmovalce v vseh kategorijah skupaj, doseženi pa so bili odlični rezultati.
Med mlajšimi mladinkami s pi-
štolo nadaljuje svoj zmagoviti pohod Mateja Levanic, ki je dosegla odličnih 367 krogov ter tako že tretjič zapored zmagala, Mojca Lazar je s 352 krogi zasedla 2. mesto (obe SK Ptuj), četrta je bila Petra Simonic (SD Juršinci) s 341 krogi, sedma Marija Gabrovec s 328 krogi ter deveta Katarina Matic z 291 krogi (obe SK Ptuj).
Med mlajšimi mladinci nadaljuje s serijo odličnih rezultatov tudi Rok Pucko, ki je slavil s 370 doseženimi krogi, Denis Grasic je bil s 302 krogoma 12. (oba SD Juršin-ci).
V	ekipni konkurenci je prvi letošnji poraz zabeležila tudi ekipa mlajših mladink SK Ptuj, ki so dosegle 1010 krogov in zasedle le 3. mesto (Mateja Levanič, Mojca Lazar, Katarina Matič). Boljši dosežek je uspel strelcem SD Jursinci, ki so s 1013 krogi zasedli 2. mesto (Rok Pučko, Petra Simonič, Denis Grašič).
Med mladinci s pištolo ostaja še vedno najboljši Simon Simonic, ki je dosegel odličnih 380 krogov ter tako za seboj pustil vso konkurenco, Gregor Moleh (oba SD Juršinci) je bil s 365 krogi 5., Domen Solina (SK Ptuj) s 361 krogi 11., Simon Druzovic (SD Juršinci) s 332 krogi 24. ter Nik Gonc (SK Ptuj) s 308 krogi 30.
Med mladinkami se je dobro odrezala tudi Nina Pavlin (SD Jur-šinci), ki je dosegla 357 krogov, vendar žal zaradi slabše zadnje serije nesrečno zaostala za zmagovalko.
V	ekipnem delu so mladinci SD Jursinci s 1077 krogi zasedli dobro 2. mesto (Simon Simonič, Gregor Moleh, Simon Druzovič).
Med mlajšimi mladinci s puško je nastopil Gregor Kmetec, ki je dosegel 347 krogov. Za pionirje s puško je streljal Kristjan Reber-nak, ki je dosegel 157 krogov (oba SD Kidričevo).
Simeon Gonc
Foto: Miha Soštari,
Nova Slovenija Ormož je v Ljutomeru osvojila tretje mesto.
Mali nogomet
POKAL SLOVENIJE -ČETRFINALE
Rezultati: Nazarje - GIP Beton Zagorje 4:0, Pipo - Oplast Kobarid 0:3 b. b., Kix Ajdovščina - Svea Lesna Litija 5:6, Tomaž - Puntar Tolmin 1:5.
TomaŽ - Puntar 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Zlatoper (1), 0:2 Jevtič (10), 1:2 Janžekovič (24), 1:3 Kragelj (29), 1:4 Melink (38), 1:5 Drole (38).
TOMAŽ: Bedrač, Školiber, Ka-menšek, Magdič, Miklašič, Bohi-nec, Gašparič, Janžekovič, Lah. Trener: Bojan Cunk.
Vodilni drugoligaš na vzhodu je s preveliko mero spoštovanja začel tekmo proti petouvrščenemu prvoligašu iz Tolmina. Puntarji so to s pridom izkoristili in povedli že v 38. sekundi tekme. Šele po drugem zadetku Puntarja, od daleč je zadel Jevtič, so domačini vzpostavili ravnotežje in zaigrali, kot znajo. Vseeno se izid do konca polčasa več ni menjal. Prvih deset minut drugega polčasa je maloštevilnim gledalcem (le 120 gledalcev) pričaralo vse, kar mali nogomet lahko ponudi. Najprej so domačini znižali izid preko Jan-žekoviča, ki je izkoristil podajo soigralca iz kota ter zadel mrežo nepazljivih gostov iz Posočja. Sledil je rumen karton Melinka (slovenski reprezentant, ki meri le 160 cm), nato so po prostem strelu Ka-menška domačini zadeli prečnik in nato je sledil še prekršek gostov za najstrožjo kazen. Zaradi prekrška je rumeni karton dobil Kobal, čeprav je prekršek storil Melink, ki bi si moral prislužiti drugi rumeni in s tem rdeči karton, vendar sta
Tek
TUdi Slovenskogoričani na pomembnih tekih
Tekaški klub Šmarnogorska naveza je skupaj z gostilno Ledinek, odborom za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije in Svetovno zvezo za gorske teke (WMRA) kljub slabemu vremenu pod streho spravil šesto tekmo Pokala Slovenije v gorskih tekih. Tekači so se v enajstih kategorijah pomerili na dveh kratkih progah (650 m in 2,5 km) in na 9 km dolgi progi. Tek je potekal v začetku oktobra. 25. tek pa je bil uvrščen v Grand Prix tekmovanje svetovne zveze za gorske teke, in to kot finalna tekma, zato se je tam zbrala svetovna elita. Teka pa sta se udeležila tudi člana Atletskega kluba Lenart Jože Ceh in Ivan Župec, ki sta tekmovala pri članih od 65-84. Jože Čeh se je uvrstil na peto mesto, Ivan Župec pa na
štirideseto.
Jože Čeh se je udeležil tudi državnega prvenstva gorskih tekačev v 7. teku na Nanos, ko so tekači tekli 4,8 km dolgo progo, na kateri so morali premagati 650 metrov višinske razlike. Jože Čeh pa je na tej progi branil tudi naslov državnega prvaka in rekord proge, ki ga letos ni uspel ubraniti, saj je njegov rekord proge za dve sekundi izboljšal Kamničan Sebastjan Zar-nik, ki je tako tudi letos postal državni prvak in pokalni zmagovalec. Jože Čeh je zasedel drugo mesto. Ivan Župec pa je sodeloval tudi na pouličnem teku v Murski Soboti na 5,5-kilometrski progi in zasedel 6. mesto, slavil pa je Boris Špes iz Maribora.
Zmago [alamun
J^ože Čeh v cilju 25. teka na Šmarni gori, kjer je zasedel peto mesto.
Ivan Župec je na 25. šmar-nogorskem teku zasedel 40. mesto.
sodnika storila napako. Iz črte šestih metrov je močno streljal Mag-dič, a njegovo namero je izvrstno prečital gostujoči vratar Rutar. Takoj zatem je sledil nasprotni napad gostov, vendar je nevarno priložnost Melinka izvrstno branil Bed-rač. Sledil je rdeči karton Školibra pri domačih po prekršku nad Kra-gljom in še ena najstrožja kazen, tokrat za goste. Zalet si je vzel Zlatoper, njegov strel pa se je po obrambi Bedrača z nogo odbil v vratnico in v kot. Domačini so nadaljevali igro brez izključenega Školibra, kar so gostje kaznovali in preko Kraglja zadeli za 1:3. Do konca tekme je igra domačinov razpadla. V samem zaključku tekme sta zadela za zasluženo zmago še Melink in Drole.
Uro{ Krsti~
MNZ PTUJ
SKUPINA A
REZULTATI 4. KROGA: Mizarstvo Zupanič NK Hajdina - KMN Miklavž 7:5, Avtoelektrika Bračič
-	SKEI Talum 2:0, NK Skorba -Poetovio Vitomarci Pomaranča bar 0:10, GMB žično pletilstvo Rogina
-	Market Betka Brezje 3:5
1.	POETOVIO 4	4	0	0	12
2.	MIZARSTVO ZUPANIČ 4	4	0	0	12
3.	NK GEREČJA VAS 4	3	0	1	9
4.	MAR. BETKA BREZJE 4	2	1	1	7
5.	ŠD POLENŠAK 4	2	1	1	7
6.	AVTOELEK. BRAČIČ 4	2	0	2	6
7.	ŠD PTUJSKA GORA 4	2	0	2	6
8.	GMB ROGINA 4	1	0	3	3
9.	SKEI TALUM 4	1	0	3	3
10.	KMN MIKLAV@ 4 10 3 3
11.	NK SKORBA 4 1 0 3 3
12.	JOE FERNANDES 4 0 0 4 0
SKUPINA B
REZULTATI 4. KROGA: Club 13 Hajdoše - ŠD Juršinci 3:6, Bar Cheers Cyber cafe - Draženci 6:2, Rožice - Kozminci 6:0, Peugeot
Toplak - ŠD Rim 1:0					
1. RO@ICE	4	4	0	0	12
2. ŠD CIRKOVCE	4	3	1	0	10
3. CLUB 13 HAJDOŠE	4	3	0	1	9
4. PEUGEOT TOPLAK	4	3	0	1	9
5. DRA@ENCI	4	2	1	1	8
6. ŠD JURŠINCI	4	2	1	1	8
7. BAR CHEERS	4	2	0	2	6
8. ŠD RIM	4	1	1	2	4
9. BAR FARAON	4	1	0	3	3
10. KPŠ	4	1	0	3	3
11. OZMINCI	4	0	0	4	0
12. BAR OSMICA	4	0	0	4	0
Danilo Klajnšek ZLMN ORMOŽ
1.	LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Trsni-ca Žiher - Prednost 3:0, Belcont
-	LDS Ormož 6:2, P Zid. Čurin
-	Mladost 4:2, Kog - N. Slovenija 2:4.
1.	TRSNICA @IHER 4 4 0 0 12
2.	BELCONT	4 3 1 0 10
3.	N. SLOVENIJA 4 2 1 1 7
4.	P. ZID. ČURIN 4 2 0 2 6
5.	LDS ORMOŽ	4 12 1 5
6.	PREDNOST	4 1 0 2 4
7.	MLADOST	4 0 1 2 1
8.	KOG	4 0 0 3 0
2.	LIGA
REZULTATI 4. KROGA: P. Črni ribič - Joker 7:6, Mestna graba -PGD Ormož 9:3, Mihovci - Mladost II 7:3.
1.	P ČRNI RIBI~ 4 4 0 0 12
2.	JOKER	4 3 0 1 9
3.	MIHOVCI	4 2 0 2 6
4.	MESTNA GRABA 4 2 0 2 6
5.	MLADOST II	4 1 0 3 3
6.	PGD ORMOŽ 4 0 0 4 0
VETERANSKA LIGA REZULTATI 3. KROGA: Borec
-	TSO 1:5, P. Bar Texas - Carrera Optyl 8:6.
1.	P CARRERA OPTYL 3 2 0 1 6
2.	BAR TEXAS	3 2 0 1 6
3.	TSO	3 2 0 1 6
4.	BOREC	3 0 0 3 0
Uro{ Krsti~
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA A
REZULTATI 2. KROGA: Tržec veterani - Leskovec 4:3, ŠD Pob-režje - KMN Majolka 1:3, Videm mladi - AS veterani 6:2, Tržec mladi - PROSTO
1.	KMN MAJOLKA 2 2 0 0 6
2.	ŠD POBREŽJE 2 1 0 1 3
3.	LESKOVEC	2 1 0 1 3
4.	VIDEM - LADII 110 0 3
5.	TRŽEC - TERANI 2 10 1 3
6.	TRŽEC - LADDI 10 0 1 0
7.	AS - TERANI 2 0 0 2 0
SKUPINA B
Rezultati 2. kroga: Šturmovec
-	Belavšek 5:2, NK Videm - Majski Vrh 6:5, Lancova vas veterani - ŠD Lancova vas 3:5, AS - ŠD Zg. Pristava 1:3
1.	ŠD LANCOVA VAS 2 2 0 0 6
2.	ŠD. ZG. PRISTAVA 2 2 0 0 6
3.	MAJSKI VRH 2 1 0 1 3
4.	AS	2 1 0 1 3
5.	ŠTURMOVEC 2 1 0 1 3
6.	NK VIDEM	2 1 0 1 3
7.	LANCOVA VAS - VET. 2 0 0 2 0
8.	BELAVŠEK	2 0 0 2 0
Darko Lah
Ptuj • Predstavitev druge knjige prof. Vladimirja Sitarja
Vladimir Sitar - teoretik in praktik v eni osebi
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je že drugič v dobrem tednu dni potekal športni dogodek najvišjega razreda - po slavnostni proslavi ob deseti obletnici Športnega zavoda Ptuj in županovem sprejemu najboljših športnikov MO Ptuj, je v ponedeljek, 13. 12., potekala predstavitev druge knjige profesorja Vladimirja Sitarja z naslovom Kickboks - tehnike in taktike borbe.
Ljubiteljem športa, tudi površnim spremljevalcem, ni treba posebej predstavljati Vladimirja Sitarja, ponovimo le najosnov-nej{e: Videm~an in Ptuj~an, letnik 1963, eden za~etnikov kickboksa v Sloveniji, nekdaj uspe{en tekmovalec, sedaj selektor in trener izredno uspešne slovenske kic-kboks reprezentance, trener v KBV Ptuj, lastnik ~rnega pasu 5. dan, predavatelj na seminarjih po vsej Evropi, dobitnik številnih priznanj, med drugim bronastega Bloudkovega priznanja in priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije ^
Prva knjiga omenjenega avtorja z naslovom Kickboks - nastanek in razvoj v svetu in pri nas je izšla pred tremi leti in je bila prva strokovna knjiga za to športno panogo napisana v Sloveniji. Omenjena knjiga je bistveno pripomogla k umeš~anju kickboksa na športni zemljevid in popularizaciji te športne panoge pri nas, bila je pionirsko delo. Tudi druga knjiga je takšne vrste, saj zapolnjuje naslednjo veliko vrzel v strokovni literaturi kickboksa. Najnovejša knjiga, Kickboks - tehnike in taktike borbe, je po besedah avtorja vodilo tekmovalcem in trenerjem pri njihovem delu. V sodelovanju z vrhunskimi demonstratorji za razli~na po-
dro~ja (za ročne udarce Dejan Zavec, za udarce z nogo Tomaž Barada, Nadja in Matej Sibila, Marcel Fekonja) je nastal izdelek, ki bo nepogre{ljiv pripomoček tako začetnikom kot tudi vrhunskim tekmovalcem in trenerjem, pa tudi tistim, ki bi se s kickboksom radi pobliže seznanili.
Med slavnostnimi govorniki na predstavitvi so se zvrstili župan MO Ptuj dr. Stefan Celan ("Avtor je uspel združiti teorijo in prakso v celoto"), aktivni oblikovalec regionalne politike v Sloveniji in nekdanji tekmovalec v kickbok-su Igor Srmsnik ("Vladimir Sitar je inovator in nosilec regionalnega razvoja v {portu; inovacije so na{ garant razvoja za prihodnost"), podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Leo Kremžar ("Ta knjiga zapolnjuje vrzel v {portni strokovni literaturi; Knjigo lahko napi{e strokovnjak, zanesenjak in praktik -Vladimir Sitar je vse to") ^
Ker je bilo med gosti večkrat izrečeno vpra{anje, kdaj in kak-{na bo naslednja knjiga, je Vladimir Sitar odgovoril v svojem stilu: "Trenutno ne razmi{ljam o knjigi s {portno vsebino, ampak o novih Poezijah
Jože Mohoric
Foto: Črtomir Goznik
Prof. Vladimir Sitar na predstavitvi svoje druge knjige.
Sportne novičke
Tenis • Teniška liga za rekreativce
V soboto, 11. decembra, je bil v teniški dvorani Goja center odigran 5. krog zimske teniske lige za rekreativce stare nad 30 let. Vodstvo na lestvici je prevzela ekipa Nedog, s. p. Ekipa TC Luka je v derbiju kroga premagala ekipo Nes, veterani pa so se z zmago nad ekipo TC Kidričevo povzpeli na tretje mesto.
Rezultati 5. kroga: Nedog, s. p. - TK [traf 3:0, TC Luka - Nes 2:1, Sortima - TK Neptun 0:3, Veterani - TC Kidričevo 3:0, TK Skorba 1 - TK Skorba 2 2:2.
Lestvica po petem krogu: 1. Nedog, s. p., 14 točk, 2. TC Luka 13 točk, 3. Veterani 9 točk, 4. Nes 9 točk, 5. TK Neptun 8 točk, 6. TK Skorba 1 7 točk, 7. TK [traf 5 točk, 8. TK Skorba 2 5 točk, 9. TC Kidričevo 4 točke, 10. Sortima, d. o. o., 2 točki. 6. krog se igra v soboto, 18. decembra.
Sportno plezanje • Mina na stopničkah na zaključni tekmi
Kranj je konec novembra gostil najboljše svetovne športne plezalce in plezalke na zaključni tekmi svetovnega pokala v absolutni kategoriji, naslednji vikend pa še najboljše evropske plezalce in plezalke v mladinskih kategorijah. Obakrat je zelo uspešno nastopila tudi Ptujčanka Mina Mar-kovič.
Na tekmovanju za svetovni pokal se je brez težav uvrstila v finale, kjer je z odličnim plezanjem zasedla 14. mesto, kar je doslej njena najboljša uvrstitev. Sezono je zaključila na 30. mestu v svetovnem pokalu za članice, čeprav se je udeležila le 3 tekem, ter na 28. mestu v absolutni svetovni lestvici. Manjša udeležba na tekmovanjih svetovnega pokala je predvsem odločitev strokovnega vodstva reprezentance, saj je istočasno nastopala tudi na tekmovanjih v mladinskih kategorijah.
Na zaključnem tekmovanju je bila slovenska reprezentanca izjemno uspešna, saj je Natalija Gros osvojila 2. mesto in 3. mesto v svetovnem pokalu, Maja Vidmar je bila 3., v finale pa se je uvrstila tudi Lučka Franko, ki je bila 8. Dobre rezultate sta dopolnili še Martina Cufar na 11. in Mina Markovič na 14. mestu. Nasploh je po izjavi reprezentančnega selektorja Toma Cesna slovenska reprezentanca ta hip najmočnejša na svetu.
Odlično formo je Mina pokazala tudi na zadnji tekmi za Evropski mladinski pokal, ko je zasedla doslej najboljšo uvrstitev in prvo za stopničke v Evropskem pokalu v kategoriji kadetinj. Kljub odsotnosti na eni tekmi je končno zasedla 5. mesto. Nasploh je slovenska mladinska reprezentan-
ca nastopila zelo uspešno, saj je Maja Vidmar zmagala v kategoriji starejših mladink in Miha [kof v kategoriji starejših mladincev.
Zadnji Minini zanesljivi nastopi in visoke uvrstitve potrjujejo kvalitetno delo in ustaljeno formo z zadostno mero samozavesti in prav {koda je, da se je sezona na mednarodnem nivoju za letos končala. Tako jo letos čaka le zaključek v državnem pokalu, kjer zaseda trenutno presenetljivo visoko tretje mesto v kategoriji članic. Nastopila bo tudi v kategoriji kadetinj, kjer je že tekmo pred koncem brez poraza ponovno osvojila prvo mesto.
Gimnastika • Uspešen nastop športnikov gimnastike
V	Kopru je bilo v organizaciji Športnega kluba Flip - Piran državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Nastopilo je nad 300 tekmovalk in tekmovalcev. Številno zastopstvo Gimnastične-ga društva Ptuj, nastopilo je 25 najboljših, ki so pod vodstvom trenerjev Rikarda Flanjaka, Nataše Kante Flanjak in Andreje Kante uspešno opravili svoje nastope in dosegli dobre uvrstitve.
Uvrstitve v posameznih razredih so naslednje: mlajše deklice - ekipno 7. mesto med 11 ekipami, kot posameznica je najbolje uvrščena na 12. mestu Nataša Flanjak (nastopile so še: N. Horvat, U. Mar, J. Simonič, M. Stumberger, V Hoj-nik, N. Divjak, D. Gnilšek, P. Milič in N. Mlakar); mlajši dečki - ekipno 4. mesto med 7 ekipami, kot posameznik je 2. mesto osvojil A. Horvat, 5. mesto M. Zorko (nastopila sta še T. Vidovič in T. Plohl; starejše deklice - ekipno 4. mesto med 8 ekipami, posamezno 8. mesto S. Muhič, za Ptuj so še nastopile B. Petek, A. Sterbal, B. Erjavec in K. Merc; starejši dečki - ekipno 2. mesto, posamezno 4. mesto M. Prevolšek, 7. mesto A. Tement, nastopila sta še J. Mihelač, D. Cigula. Med mladinkami je na 12. mestu I. Fekonja, med mladinci pa se je na 19. mesto uvrstil M. Belšak.
Nastop in uspeh ptujskih telovadcev je prikaz truda in dela v GD Ptuj, kjer tedensko vadi nad 150 mladih.
Twirling • Uspešni Lenarčani
V	Lenartu deluje Twirling plesni in mažoretni klub Lenart, ki ga vodi Anita Omerzu. Twirlerji se redno udeležujejo raznih tekmovanj doma in v tujini. V soboto, 20. novembra, so se udeležili meddržavnega tekmovanja Croatia open, ki je potekalo v Slavonskem Brodu. Na njem so nastopili najboljši twirlerji iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Po uspešnem nastopu na IV. odprtem državnem prvenstvu Mažoretne in Twirling zveze Slovenije so se na to tekmovanje uvrstili tudi le-narški twirlerji. Pri parih senior sta 2. mesto za-
sedli Tadeja Bračko in Petra Rokavec. Lenarški twirlerji (Tadeja Bračko, Polona Muršec, Mihaela Polanec, Petra Rokavec in Lea Vuzem) so osvojili drugo mesto v kategoriji team senior. V kategoriji solo juniorji je 10. mesto osvojila Mihaela Polanec, pri solo seniorjih pa je Petra Rokavec zasedla 4. mesto, Tadeja Bračko pa 5. mesto.
Prvi vikend v decembru pa so se lenarški twirlerji udeležili še tekmovanja Vzhodne Evrope, ki je potekalo v Lignano Sabiadorro (Udine) v Italiji. Tekmovanja so se udeležili klubi iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Madžarske. V kategoriji team senior so lenarški twirlerji (Tadeja Bračko, Polona Muršec, Mihaela Polanec, Petra Rokavec, Lea Vuzem) zasedli 3. mesto, tudi pri parih senior sta Tadeja Bračko in Petra Rokavec zasedli tretje mesto. Pri solo seniorjih je Petra Rokavec zasedla 5. mesto, Tadeja Bračko pa 7. mesto. Slovenija pa je dosegla tudi lepe rezultate v juniorski konkurenci. (Zmago Šalamun)
Namizni tenis • Turnir veteranov ob obletnici
NTK Ptuj je ob 30-letnici organizirane vadbe namiznega tenisa na Ptuju organiziral turnir v namiznem tenisu za nekdanje igralke in igralke. Turnirja se je udeležilo 27 igralk in igralcev, ki so v SD Mladika dokazali, da so še vedno mojstri na-miznoteniške igre. Pobudnik in glavni organizator turnirja je bil Damijan Samojlenko.
V ženski konkurenci je zmagala Sanja Rebek, ki je v boju za prvo mesto gladko premagala Mašo Samojlenko, tretje mesto je zasedla Snežana Udo-vič, četrta pa je bila Darja Krajnc.
Zelo zagrizeni boji so bili v moški konkurenci, kjer so se med štiri najboljše uvrstili Damir Jan-čikič, Igor Džankič, Andrej Somen in Blaž Brod-njak. Brodnjak in Somen sta v polfinalu gladko zmagala, nato pa sta v finalu morala odigrati pet nizov. Zmagal je Blaž Brodnjak z rezultatom 3/2 (9,-6,-7,8,8).
Ob obletnici je NTK Ptuj izdala tudi jubilejni bilten, igralke in igralci pa so se še srečali na družabnem večeru. (Bojan Terbuc)
Sportni napovednik
ODBOJKA
1. A DOL MOŠKI
PARI 12. KROGA: Svit - Calcit Kamnik, Šoštanj Topolšica - Prevent gradnje IGM, Olimpija - Salonit Anhovo, Marchiol Prva~ina - Krka, Autocommerce - Termo Lubnik.
1.	A DOL ŽENSKE
PARI 12. KROGA: Benedikt - HIT Nova Gorica, Sloving Venus Vital - Luka Koper, Prevalje - Formis Bell, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - TPV Novo mesto, Nova KBM Branik - Sladki greh Ljubljana.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 11. KROGA: Ptuj - Savinjska [empeter, Ko~evje - Ecom Tabor, Hitachi - Mislinja, [entvid - Mladi Jesenice, Dravograd - Ljubljana II., Solkan -Comet Zre~e.
KOŠARKA
2. SKL VZHOD
PARI 9. KROGA: Ptuj - Grosuplje (petek ob 20.00 v gimnazijski telovadnici), Ruše - Pivovarna Laško mladi, Jurij Ježica - Nazarje, Prebold - ŽKK Maribor, Celjski KK - Superga Slovenj Gradec.
MALI NOGOMET
LIGI MNZ PTUJ
NEDELJA - 12.00: Market Betka Brezje - Mizarstvo Zupani~ NK Hajdina; 12.40: [d Ptujska Gora - GMB Ži~no pletarstvo Rogina; 13.20: NK Gere~ja vas - [d Podlehnik: 14.00: Poetovio Vitomarci Pomaran~a bar - Joe Fernan-des, 14.40; SKEI Talum - NK Skorba; 15.20: KMN Miklavž - Avtoelektrika Bra-~i~; 16.00: [D Rim - Bar Cheers Cyber cafe; 16.40: Klub ptujskih študentov -Peugeot Toplak; 17.20: Bar osmica - Jado ~evlji [D Cirkovce. ZLMN ORMOŽ
PARI 5. KROGA: PGD Ormož - P Črni ribi~ (10.30), Joker - Mihovci (11.20), Mestna graba - Mladost II (12.10), Carrera Optyl - TSO Ormož (13.00), Borec - P Bar Texas (13.50), Trsnica Žiher - Mladost (14.40), Kog - Prednost (15.30), N. Slovenija - Belcont (16.20), PP Zid. Čurin - LDS Ormož (17.10).
Danilo Klajnsek
DOBRODELNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
Ob 20-letnici KMN Vitomarci, 18-letnici KMN Poetovio in 15-letnici društva za cerebralno paralizo Son~ek bo v soboto, 18. 12. 2004, s pričetkom ob 15. url v Športni dvorani Center na Ptuju dobrodelni turnir v malem nogometu. Program prireditve.
Ob 15.00; revijalna tekma; Veterani Vitomarci : Veterani Voli~ina
A - 15.40; NK Zavr~ : NK Mura
B - 16.20; NK Stojnci : NK Aluminij
A - 17.00; NK Zavr~ : KMN Vitomarci - Poetovio Mila
B - 17.40; NK Stojnci : NK Drava
A - 18.20; NK Mura : KMN Vitomarci - Poetovio Mila
B - 19.00; NK Drava : NK Aluminij
Ob 19.30; ekshibicijska tekma Mestni svet Ptuj : ERA trgovina prijaznih Ob 20.00: finale zmagovalec A : zmagovalec B Prostovoljni prispevki v okviru vstopnine bodo v celoti namenjeni Son~ku, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož.
VLJUDNO VABLJENI!
Šahovski kotiěek
Hitropotezni šahovski turnir v Spuhlji za leto 2004 končan
Tudi letos je med ~lani [ahovske sekcije Spuhlja potekal vsako prvo nedeljo v mesecu hitropotezni šahovski turnir, ki smo ga ~lani zaklju~ili v decembru. Letnega turnirja se je udeleževalo 20 šahistov, ~lanov [ahovske sekcije Spu-hlja. Najboljši po vrstnem redu so bili: 1. Branko Cvetko 142,5 to~k, 2. Franc Pi~erko 120,5 to~k, 3. Karel Robnik 112 to~k, 4. Stanko Toplak 95 to~k, 5. mesto Martin Majcenovi~ 94 to~k, 6. mesto Milan Kolari~ 71 to~k, 7. Bojan Vidovi~ 66,5 to~k, 8. Franc Vidovi~ 62,5 to~k. To~ke so bile izra~unane po pravilniku [ahovske sekcije Spuhlja. Za prva tri mesta so pripravljeni pokali. Upamo, da bomo naslednje leto privabili več mla-
dih šahistov. Hvala vsem, ki ste se udeleževali turnirjev.
Franc Pi~erko
Šahovski turnir v Spuhlji -memorial
Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 9. uri v Gasilskem domu Spuhlja.
Turnir je v spomin na preminula člana ŠD Spuhlja oziroma ŠD Ptuj Milana Šeruga in Ferdinanda Supančiča. Za prve tri so pripravljeni pokali.
Vabljeni so vsi šahisti ne glede na kategorijo. Tisti, ki imajo šahovske ure, naj prinesejo tudi te, zraven pa še obilo dobre volje.
Vabijo šahisti iz Spuhlje
Planinski kotiěek
Zaključek leta in pohod na Donačko goro
Leto 2004 se izteka. Že tradicionalno je, da se planinci ptujskega planinskega društva med božično-novoletnimi prazniki podamo na pohod na Donačko goro in slovesno zaključimo staro leto z družabnim srečanjem v bližnjem gostišču. Letos bo pohod na Donačko goro potekal z južne strani od Sv. Jurija, zaključek pa bo v vinotoču Kodrič v Kočicah.
Zberemo se v nedeljo, 26. decembra 2004, ob 8. uri zjutraj pred železniško postajo Ptuj, od koder bo posebni avtobus odpeljal do kraja Sv. Jurij v občini Rogatec. Pot bomo nato nadaljevali peš do Rudijevega doma na Donački gori, kjer je predviden počitek in okrepčilo s toplim čajem. Sledil bo vzpon na vrh Donačke gore, prečenje grebena in sestop po zavarovani plezalni poti. Za manj pripravljene pohodnike bo sestop po spodnji, lažji poti. Pot bomo nato skupaj nadaljevali proti Pridni vasi in Kočicam, kjer nas v vinotoču Ko-drič pričakujejo z aperitivom dobrodošlice, večerjo in živo glasbo. Hoje bo okrog 4 do 5 ur. Vinotoč bomo zapustili ob 19.30 uri in sestopili v Dobrino, kjer nas bo počakal avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 20.30 uri. Pohod bo v vsakem vremenu, zato je s seboj potrebno vzeti planinsko opremo, primerno času in vremenu. Prijave sprejemajo na Planinskem društvu Ptuj do torka, 21. 12. 2004, oziroma do zasedbe 40 prostih mest. Ob prijavi je potrebno plačati prispevek 3000 SIT, ki vključuje prevoz, večerjo in čaj. Pohod organizira in vodi Tone Purg s sovodniki.
T. R.
Placerovci • 2. državno prvenstvo pticarjev
Pokal Sv. Huberta Francu Muzeku in domačinom
Lovsko kinološko društvo Ptuj in vzrejna komisija psov ptičarjev sta pri Lovskem domu Sv. Marjeta v Placerovcih uspešno izvedla 2. DP ptičarjev za prehodni pokal sv. Huberta, ki se ga je udeležilo 18 vodnikov in njihovih psov.
čeprav je Lovska družina Sv Marjeta niže Ptuja najmlajša v Sloveniji, ustanovljena je bila šele leta 1998, se lahko ponaša z več kot 50-letno tradicijo, saj njeni začetki segajo v čas po drugi svetovni vojni. Kot je povedal starešina Janko Bezjak, so se člani prvotne LD Sv. Marjeta leta 1954 združili z LD Markovci v LD Spodnje Ptujsko polje in tako delovali 44 let. Ker je med lovci iz območja občine Gorišnice dolga leta klila želja, da bi povrnili svojo lovsko samostojnost, so ustanovili Lovsko društvo Gorišnica in v Placerovcih ob reki Dravi začeli graditi svoj lovski dom ter nadaljevali z aktivnostmi za pridobitev svojega lovišča.
Leta 1998 so se v LD Spodnje Ptujsko polje na referendumu
odločili za razdružitev, dotedanji člani te lovske družine z območ-
Za pokal sv. Huberta se je potegovalo 16 lovskih vodnikov in njihovih psov.
Foto: M. Ozmec
Zmagovalni pokali v pravih rokah, z leve: Franc Muzek, Alojz Žiher, Jože Petek in Janez Horvat
ja občine Gorišnica pa so skupaj z Lovskim društvom Gorišnica ustanovili sedanjo LD Sv. Marjeta niže Ptuja. V njej trenutno deluje 35 lovcev, ki gospodarijo z 2500 hektarji lovišč, v katerih so glavna divjad srnjad, poljski zajec, fazan, poljska jerebica ter raca mlakarica. Od zveri so pogoste lisice, jazbeci in kune, občasno pa se prehodno pojavi tudi kakšen divji prašič.
Predsednik Lovsko kinološkega društva Ptuj Branko Holc je člane LD Sv. Marjeta niže Ptuja pohvalil, saj so se izkazali tudi
Zavrh • 19. Maistrovi dnevi
O Maistru in notarju Franu Stupici
V petek, 26. novembra, so na Zavrhu v kulturnem domu potekale že 19. Maistrove prireditve, ki jih vsako leto organizira Občina Lenart in turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha.
Letošnja prireditev se je pričela z okroglo mizo z naslovom Fran Stupica lenarški notar in Maistrov gostitelj na Zavrhu, ki sta jo pripravila mag. Marjan Toš in prof. Aleš Arih. Življenje in delo lenarškega notarja Frana Stupice je predstavil mag. Marjan Toš, ki je poudaril: "Fran Stupica je bil velik Maistrov prijatelj, in če ga on ne bi povabil na Zavrh, ne bi bilo Maistrovega stolpa, ne Maistrove spominske sobe in ne spominskih prireditev. Stupičeva vila
Fran Stupica — preslikava na razstavi
na Zavrhu, ki je lepo obnovljena in nosi ime vila Fekonja, je še vedno simbol tega turističnega kraja, ki je znal med prvimi izbrskati iz pozabe Rudolfa Maistra Vojanova in o njem glasno spregovoriti že daljnega leta 1961 in še bolj aktivno leta 1963. Dovolj je torej razlogov in naša dolžnost je, da se Maistra spominjamo vedno znova in da se skupaj z njim spomnimo njegovih sodobnikov in prijateljev Eden takih je bil tudi lenarški notar Fran Stupica." Fran Stupica se je rodil 1873 v Ribnici na Dolenjskem. Pravo je študiral na Dunaju, do leta 1905 je bil notar v Tržiču, potem v Lenartu vse do smrti leta 1937. Pokopan je v Lenartu.
Po končani okrogli mizi sta župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in podpolkovnik Bojan Porok, namestnik poveljnika 72. brigade Slovenske vojske, h kipu generala Rudolfa Maistra položila venec. Slovesnost se je nadaljevala s kulturnim programom, v katerem so nastopili člani pihalnega orkestra MOL Lenart, učen-
Foto: ZS
Okroglo mizo z naslovom Fran [tupica lenar{ki notar in Maistrov gostitelj na Zavrhu sta pripravila mag. Marjan To{ in prof. Ale{ Arih.
ci osnovne šole Voličina, učenci Glasbene šole Lenart, flavtistka Milena Hudernik in pevski zbor kulturnega društva Sv. Ana. Zbrane so pozdravili predsednica turističnega društva Rudolf Maister Vojanov Dragica Bezjak, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ter podpolkovnik Bojan Porok, namestnik poveljnika 72. briga-
de Slovenske vojske, ki je poudaril narodno zavest in menil, da je narod, ki ne ceni svoje zgodovine, prikrajšan za ponos. Ob številnih gostih so se prireditve udeležili tudi snaha Rudolfa Maistra Sonja Maister in vnukinja Frana Stupice Marta černezel z možem Ivanom.
Zmago Šalamun
Ptuj • Dan boja proti aidsu
Z virusom HIV okuženih 40 milijonov ljudi
1. december zaznamuje svetovni dan boja proti aidsu, bolezni, ki jo nekateri imenujejo kar kuga 21. stoletja.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu so člani in članice dveh ptujskih političnih podmladkov -Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov (MF ZLSD) in Mlade liberalne demokracije (MLD) - pripravili obsežen projekt v boju zoper okužbe z virusom HIV. Mladi politiki so v skupnem projektu pod sloganom "Skupaj smo močnejši - v boju proti aidsu" razdelili več sto kondomov, informacijskih brošur in
pentelj. Projekt sta vodila Žiga Si-monič (MF ZLSD) in Vasja Strelec (MLD). Simonič in Strelec sta pojasnila, da sta oba politična podmladka doslej projekt v boju proti aidsu vodila vsak zase - MF ZLSD projekt izvaja že šesto, MLD pa drugo leto zapored. Letos so na pobudo MLD-ja projekt izpeljali skupno, saj se oboji strinjajo, da s skupnimi močmi lahko zagotovo dosežejo večji učinek.
Foto: MZ
Člani ptujskega MLD in MF so mimoidočim brezplačno delili kondome, bro{ure in rdeče pentlje - simbol boja proti aidsu.
kot odlični organizatorji druge državne tekme za pokal sv. Huberta, ki je potekala v sredo, 13. novembra, pri lovskem domu v Placerovcih, na njej pa je sodelovalo 18 vodnikov in njihovih šti-rinožnih prijateljev.
Prikaz dela na terenu, kjer sta v lovu divjadi pomembna tako lovec kot njegov pes, je ocenjevala posebna strokovna komisija Lovske zveze Slovenije v sestavi Andreja Strajnar, Rudi Rakuša in Mirko Korošec. Vsak od 18 lovcev-vodnikov je lahko odstrelil po dva primerka pernate divjadi, tako da je za vsako od-streljeno divjad lahko uporabil dva naboja.
Tekmovanje je potekalo v konkurenci posameznikov in ekipni uvrstitvi. Med posamezniki je prehodni pokal sv. Huberta, sicer
darilo Olimpijskega strelišča iz Gaja pri Pragerskem, prejel nov državni prvak, vodnik Franc Muzek s 4-letnim psom Jupom Ob-reskim iz Lovske družine Ptuj, 2. in 3. mesto pa sta si prislužila domačina, Alojz Žiher z dvoletno psico Ajso Forminsko ter Jože Petek s 6-letnim psom Hi-dom Obreskim.
V ekipni konkurenci pa je zmagovalni pokal sv. Huberta, sicer darilo Lovske zveze Slovenije, končal v rokah domačinov iz Lovske družine Sv. Marjeta, drugo mesto je dosegla ekipa LD Ptuj, tretje pa ekipa LD Markovci. Poseben pokal za najboljšega lovca je prejel Janez Horvat iz LD Jože Lacko Ptuj, pokal za najboljšega psa pa Jak Obreski vodnika Antona Jurgeca iz LD Ptuj.
M. Ozmec
Ptuj • Staro pokopaii{če
Nekateri spomeniki bodo bolj vidni
Na opuščenem starem ptujskem mestnem pokopališču delavci Komunalnega podjetja Ptuj opravljajo manjša vzdrževalna dela tam, kjer so jih pred leti končali.
Po odstranitvi podrasti v južnem delu zidu, vidni bodo postali tudi nekateri spomeniki, ki jih doslej prekrivalo divje rastoče rastlinje, bodo obnovili še 50 metrov južnega zidu. Vrednost del je 1,2 milijona tolarjev
Zadnji pokopi na starem ptujskem mestnem pokopališču so bili opravljeni v letu 1977, opuščeno pa je bilo prvega avgusta leta 1978. V sklepu o ukinitvi ptujskega mestnega pokopališča je bilo med drugim zapisano, da se 20 let po opustitvi pokopov lahko ta površina uporabi tudi za druge namene.
Staro ptujsko mestno pokopališče naj bi po odloku iz leta 1992, leta 1994 so ga dopolnili, preuredili v spominski park, vendar se je že pred leti vse skupaj zaustavilo v prvi fazi projekta.
Zdaj o spominskem parku nihče več ne govori na glas. Z zaprtjem glavnih vhodnih vrat je to območje postalo predmet še hujšega vandalskega početja. Nasilno podrtih je vse več nagrobnikov, luči, ki so v prvi fazi uresničevanja projekta spominskega parka razsvetljevale to območje, pa so kmalu "porezali", ker so jih nenehno uničevali. Po občasni košnji je zdajšnji poseg prvi malo večji v zadnjih letih. Lani jim je končno uspelo, da so delno sanirali spomenik padlim in narodnemu heroju Jožetu Lacku, pa še to šele na pritisk javnosti. Da je staro ptujsko mestno pokopališče že zaradi svoje neurejenosti sramota tega mesta, verjetno ni potrebno posebej poudarjati.
MG
Foto: Črtomir Goznii<
Na opu{čenem starem ptujskem mestnem pokopali{ču opravljajo manj{a vzdrževalna dela, z najbolj ogroženega dela zidu odstranjujejo podrast, v dolžini 50 metrov ga bodo tudi obnovili.
Foto: M. Ozm
Nizozemska • Studij v tujini
Erasmus2 ali kako je biti Erasmus študent na Erasmus univerzi!?
Zakaj izbrati Erasmus University Rotterdam? Zakaj sploh izbrati Nizozemsko? Kdo bi vedel. Večina pride sem po naključju, drugi pa želijo izkusiti življenje v liberalnem okolju: obkroženi s travo, prodajalkami ljubezni, homoseksualci ... Ampak to so le "turistične" predstave, ki so bolj značilne za "turistično meko" Amsterdam kot za ostala nizozemska mesta.
In kdo oziroma kaj je sploh Erasmus, od kod ime programu študijske izmenjave Erasmus, ki je pred kratkim prerasla meje Evrope in se raz{irila na ves svet!? Erasmus Desiderius, velik humanist z za~etka 16. stoletja, se je rodil v Rotterdamu. Na svojem konju je že pred petimi stoletji prepotoval vse pomembnejše univerze takratnega sveta (Evrope). Tako je enkrat izjavil, da je njegov konj najbrž najpametnejši, saj je obiskal toliko univerz.
In kar je Erasmus poudarjal že pred petimi stoletji, se v ~asu globalizacije, vedno ve~jega povezovanja ljudi, kultur, navad _ v duhu Bolonjske deklaracije ures-ni~uje z Erasmus študijsko izmenjavo. Tako se vedno bolj poudarja pomen vsaj enosemestrskega študija v tujini in s tem razširitve obzorja, izboljšanja znanja tujega jezika, navezave prijateljstev po vsem svetu in tako posledi~no kvalitetnejšega bodo~ega mladega kadra, katerega podro~je dela ne bo omejeno na dolo~eno mesto, državo ...
Erasmus štipendija predstavlja pomemben dejavnik pri odlo~itvi za študij v tujini. Tako so njeno višino v prestolnici Evrope izra~u-nali na podlagi "bogastva države", s katere študent prihaja, s ciljem omogo~iti študentom s vseh držav približno enake pogoje za študij. Tako je zamišljeno, da štipendija predstavlja pokritje razlike med stroški, ki jih ima študent v državi, iz katere prihaja, s stroški, ki jih
ima v gostujo~i državi. Tako najvišjo štipendijo prejmejo Romuni, najnižjo pa študentje iz skandinavskih držav. V realnosti (štipendija v Sloveniji letos znaša 260 _) smo še dale~ od tega, saj najcenejši študentski dom v Rotterdamu mese~no stane 320 _ _
Ampak po prvotnih primerjanjih to ni ve~ tako pomembno: vsak študent si je pred izmenjavo nam-re~ moral pripraviti finan~ni plan, znotraj katerega tukaj živi in bolje zanj je, da preneha primerjati tukajšnje cene z doma~imi. Vsi študenti (ker so pa~ študenti že pregovorno praznih žepov) pa poskušajo živeti kar se da skromno in tako bolj kot denar postane pomembna iznajdljivost, s katero si vsak posameznik opremi sobico (ki je bila na za~etku popolnoma podobna sosedovi), zagotovi kosilo (tukaj še niso slišali za študentske bone) ter prihrani kakšen cent
za pivo ali dve. Stvari, kot so hrana in stanovanje, postanejo primarna skrb, saj ve~ina druženj poteka ob kosilih v študentskih sobah. Skoraj vsi mednarodni študenti živijo v dveh študentskih domovih, ki sta oddaljena 5 metrov in tako se vsak semester tvori nova skupina Erasmus študentov, ki skupaj preživljajo ve~ino prostega ~asa ter spoznavajo tuje kulture (prihajamo iz 24 držav: od Indonezije do ZDA, od Romunije do Švedske). Da se pa vsi razumemo, je seveda prepovedano govoriti v svojem jeziku, tako je "uradni" jezik an-gle{~ina, v~asih tudi nem{~ina, s "slovanskimi" kolegi pa v~asih primerjamo na{e skupne besede, izjema je "na zdravje!", ki jo vsak izre~e v svojem jeziku. Slovenska kultura pa prevladuje! Čeprav ena najmanj{ih držav, smo tukaj ena ve~jih skupin (4 {tudenti) in ponosno zastopamo na{o fakulteto in državico. Razlike med Slovenijo in Slova{ko se namre~ ve~ajo, pa tudi polenta (ki je mimogrede tudi italijanska in romunska tipi~-na jed) se zdi OK.
Ve~erja s tradicionalno hrano (seveda vsaki~ iz druge države) se pogosto prelevi v degustacijo tradicionalnih pija~ — tako {tu-dentje iz Finske ponudijo Finlan-dio, Nemci Jagermaistra, mi pa smo seveda prinesli na{e doma~e vino. Da pa vsi skupaj ne bi pozabili, da smo na Nizozemskem, se ponavadi na žurih najde tudi kak-{na njihova tradicionalna opojna substanca ...
Ptuj • Drugo srečanje skupin za samopomoč
Hvala organizatorjem srečanja
V četrtek, 21. oktobra, je bilo v Podlehniku v lepem ambientu gostilne Ob ribniku že drugo srečanje skupin za samopomoč iz Doma in mesta Ptuja.
Srečanja so se iz Doma udeležile naslednje skupine: Rdeči tulipan, Lipa, Zvonček, Klopotec, Gobarji, Rožmarin. Iz mesta in okolice Ptuja so bile naslednje skupine: Zrelo klasje, Cvetje v jeseni, Panorama, Kavikor, Pomladni zvonček, Po stezicah, Viča-va, Orešje, Zrela leta, Turnišče in Sončnica.
Večina se nas je zbrala ob 10.45 uri pred Domom, nekateri pa so vstopili na avtobus že prej. Skupaj smo se s sodobnim avtobusom odpeljali v Podlehnik. Zaradi velikega števila udeležencev smo se odpeljali v dveh skupinah. Po
prihodu so nas namestili v veliko dvorano ob ribniku s čudovitim pogledom na prelepe Haloze.
Najprej smo se udobno namestili, nato je srečanje odprla gospa Jelka Sužnik, socialna delavka Doma, ter predala besedo gospe Anki Ostrman, ki nas je pozdravila v imenu društva Optimisti in povedala, kakšen je namen obstoja teh skupin in kako je lepo, da se letno srečamo in izmenjamo izkušnje. Lepo je tudi, da je iz leta v leto vse več skupin. Poudarila je, da naj bi to srečanje postalo tradicionalno ter nam zaželela prijetno vzdušje.
Gospa Jelka je nato pozvala vse skupine, da se predstavijo in povedo svoje izkušnje. Skupine so se začele predstavljati vsaka na svoj, različen, humoren in pevski način.
Predstavitev je začasno prekinilo osebje lokala s kosilom in pa seveda muzikant Sandi, ki nas je zabaval vse do odhoda.
Po kosilu so se predstavile še skupine, ki tega niso storile prej. Iz razlaganja in predstavitev skupin je bilo občutiti, da so le-te zelo dejavne, požrtvovalne. Zato menim, da ni bilo škoda vloženih sredstev, ki so bila namenjena za
Nasploh je za tuje {tudente zna~ilen druga~en ritem kot za doma~ine. Zdi se, da ho~ejo tujci zajeti življenje s polno žlico: ~im ve~ zabav, ~im ve~ potovanj in kar je morda ~udno: bolj{e ocene. Za nizozemske {tudente so namre~ delovne izku{nje in sodelovanje pri {tudentskih organizacijah bolj pomembno kot ocene in tako so v razredu (ko premagajo za~et-ne prilagoditvene težave) tuji {tu-denti pogosto bolj{i. Razlike med tukaj{njimi in slovenskimi predavanji pa so kar velike. Tukaj nas je v razredu okrog 30 in profesorji se trudijo vzpostaviti oseben stik — eden izmed njih bo na koncu pripravil celo poslovilno zabavo. Posledi~no pa zahtevajo sodelovanje in sprotno delo. Ker je skupina tako majhna, se težko skrije{ za hrbet {tudenta pred tabo, vedno pa tudi ni prijetno samo nedolžno gledati, ko te profesor nekaj vpra{a. Tudi vsebina predavanj se kar precej razlikuje: namesto zgodovine in splo{nih na~el se tukaj preu~uje primere in tudi izpit pogosto vsebuje dejansko stanje, ki ga je potrebno pravno analizirali, pri ~emer pa lahko uporablja{ skoraj vso obstoje~o literaturo.
Kaj {e povedati o Nizozemski? Da je najbolj priljubljeno prevozno sredstvo kolo, na katerem pa je klju~avnica, ki je skoraj tako velika in tako dragocena kot kolo. Da tulipani, tipi~na lastnost Nizozemske, jeseni ne cvetijo in torej o njih ne morem povedati kaj novega. Da je veliko mlinov na veter in da je oceansko podnebje kar lepo, ~eprav dežuje skoraj vsak dan in to vsaj petkrat po 15 minut ali manj, temperatura zraka pa se skoraj nikoli ne spusti pod ni~lo.
Sicer pa ni tako pomembno, kam gre{ kot Erasmus {tudent, pomembno je, da gre{. Da vsaj enkrat pogleda{ na svoje življenje, fakulteto in državo iz druge perspektive, hkrati pa spozna{ veliko novih ljudi in na Erasmus University tudi veliko prava.
Slavko Vesenjak
to sre~anje, še prej pa za ustanovitev teh skupin. Skupine za sa-mopomo~ so namre~ zdravilo za dušo in hkrati zdravilo proti osamljenosti mnogim starejšim Ptuj-~anom.
Po kon~ani predstavitvi se je pri~ela zabava s plesom in humorjem ter medsebojnim spoznavanjem. Ob takem vzdušju je ura hitro tekla in prišel je ~as slovesa in odhoda domov.
Na koncu naj se v svojem imenu in v imenu vseh udeležencev zahvalim za tako prijetno sre~an-je. Zahvala velja tudi osebju lokala in muzikantu, vsem voditeljem in sovoditeljem skupin ter organizatorjem sre~anja.
Na svidenje čez eno leto, se v večjem številu in z novimi skupinami.
Hvaležen udeleženec in ~lan skupine Rde~i tulipan iz Doma Franc Vreze
Prejeli smo
Bomo v Vrtcu Lenart zmogli obvladati "igro"
Igra je glavna dejavnost, oblika in metoda dela z otroki v vrtcu. V zadnjih letih pa je to postala tudi metoda dela našega vodstva, občine in države. Delo z otroki je zelo lepo, zanimivo in zelo zahtevno. Zahteva celega človeka. Po svoje je to v našem vrtcu tudi olajšanje, da ne razmišljaš, kako in pod kakšnimi pogoji delaš. Včasih me res preseneča, da imamo v sebi toliko volje, potrpljenja, optimizma in da še eksistiramo. Pogosto izrekamo, da so otroci naše največje bogastvo — pa so res!
Od njih se lahko učimo iskrenosti, prijateljstva, poštenosti, zelo radi in hitro odpuščajo ...
Menim, da je čas, da se vsi zaposleni poglobimo v otrokovo dušo, da se zavemo naše realnosti.
V	vrtcu smo zaradi otrok in moramo delati za dobro njih. Naši osebni interesi so drugotnega pomena. Ne morem se strinjati in odobravati površnosti in nedorečenosti pri našem delu, improvizacije so nujne, vendar ne tako, da omogočajo manipulacije in povzročajo krivice.
V	zadnjih letih se je v Vrtcu Lenart dogodilo toliko stvari, da smo pozabili na naše bogato delo, ko smo predstavljali vrtec, v katerega je prihajalo veliko vzgojiteljic, kjer so se kresala mnenja in izmenjavalo znanje in izkušnje. Tudi sedaj veliko delamo, prihajajo dijaki, študentje. Vzgojiteljice hodimo na študijska srečanja v druge vrtce in ko organiziraš in pripravljaš delo, se vse prevečkrat zaveš, da smo v Lenartu res nekaj posebnega.
Sem vzgojiteljica, ki delam v vrtcu Lenart že 34. leto. V kraju se ljudje v glavnem poznamo in počutim se zelo dobro. Poklic vzgojiteljice je res svojevrsten, imaš možnost spoznati veliko ljudi. Prijetno je, ko se vsakodnevno na cesti in tudi v službi srečuješ z ljudmi, ki so ti blizu, ki so bili nekoč pri tebi v vrtcu. Pogosto obujamo spomine in lepo je, ko čutiš, da ti želijo zaupati tudi svoje otroke. Ko človek postane starejši, ko mu lastni otroci odrastejo, ko postaneš babica, otroke v vrtcu doživljaš spet na svojstven način. Po svoje postaneš tudi bolj občutljiv, porabiš za delo več energije, ki pa jo pri otrocih res potrebuješ. Za otroke si vzameš več časa, ne mudi se ti domov in se z otroki rad zaigraš ali zaklepetaš.
Kljub vsemu pa je v Vrtcu Lenart, ki bi moral biti kraj prijaznih, sproščenih in veselih ljudi, nekaj hudo narobe: težki so pogoji dela,
Prejeli smo
Bo po novem letu manj divjakov na naših cestah
Hitro se približuje čas, ko bo stopil v veljavo novi zakon o (ZVCP), ki poleg višjih kazni prinaša tudi obilo novosti.
Neštetokrat se človek vpraša, le kam se mudi temu, ki te na nepreglednem delu ceste prehiteva ali pa na cesti, kjer je omejena hitrost na 100 km/h, zdvija preko 200 km/h.
Večkrat smo bili priče, ko divjak prestopi slovensko-avstrijsko mejo, tam upošteva prometna pravila, kot jih narekuje zakon.
Tisti, ki ga novosti v novem zakonu zanimajo podrobneje, si lahko pogleda Uradni list, kjer je
plače zamujajo in medsebojni odnosi so porušeni. Tudi metode vodenja so nas mnoge v zadnjih letih močno utrudile.
Hkrati pa ugotavljam, da vsem ni tako hudo. Mlade razumem in se zavedam, da imajo določene interese, ki so jim zagotovljeni le pod določenimi pogoji in se zavedam, da se borijo za svojo eksistenco in v srcu dobro mislijo.
Jaz sem vzgojiteljica svetovalka. Naziv sem si pridobila s svojim delom v vrtcu, v kraju in z izobraževanjem. Imam vse potrebne dokumente. Ogorčena sem, ko vidim, da je pošteno delo farsa. Dobre pogoje dela imaš le, če si tiho in samo kimaš. Vsi predlogi so v glavnem odveč.
Kje se je izgubila resnicoljubnost. Ravnatelju je uspelo skregati ljudi z nenehnimi obtožbami in iskanjem sovražnika. "Pravijo, da je tako lažje vladati."
Ne morem sprejeti načina, da nas ravnatelj blati pred starši. Da so starši tisti, ki nam to povedo in se zgražajo in so nas celo pripravljeni braniti po pravni poti.
Starši in otroci so tudi tisti, ki nam dajejo upanje in nas podpirajo pri našem delu in menim, da nas tudi dobro poznajo.
Ne čudi me, da so se v Lenartu starši organizirali, saj jim ni vseeno, kaj se v vrtcu dogaja in jim je teh sprenevedanj dovolj — čestitam jim.
Presenečena sem bila, ko sem izvedela, da je bil sklican svet staršev v razširjeni sestavi, da sem bila brez mojega vedenja predlagana kot ena od možnih kandidatk za v. d. ravnatelja s strani staršev. Ne želim biti ravnateljica vrtca, predlog jemljem le kot priznanje mojemu delu. Zato je v. d. ravnatelja g. Darko Rebernik ravnal skrajno nesmotrno in žaljivo, ko mi je očital ambicioznost in krivdo za uničenje vrtca. Slednje naj pripiše sebi. Zgodovina ga bo sodila
Menim, da je nujno, da vrtec zaživi na novo. Zakaj ne damo priložnosti na razpisu prijavljenim kandidatom, ki imajo vse pogoje in so sposobni voditi vrtec, da bo življenje prijetnejše za otroke in delavce.
Kje so institucije, ki omogočajo oblikovanje kadrovske politike v vrtcu odhajajočemu ravnatelju? Kje je oblast, ki dopušča kršenje zakonodaje in ne ukrepa zoper ravnatelja Rebernika? Slednji očitno lahko počne vse po mili volji. Čas bi že bil, da bi se tudi njemu nalilo čistega vina in da bi za velike napake končno kdaj tudi odgovarjal.
Dovolj je igric, otroci in delavci vrtca si želimo lep in prijazen vrtec.
Zinka Zemljič, vzgojiteljica Vrtca Lenart
vse podrobno in obširno zapisano.
Večino, ki vsaj 80 % upoštevamo prometne predpise in zakonodajo, nas zanima, ali bodo posamezniki divjaki še naprej dirkali po cestah ali bo zanje kaj drugače, predvsem pa nas večino nižjega sloja močno skrbi, ali bodo premožni in znanci policije enaki pred zakonom kot revni sloj, kar se je večkrat pokazalo v drugačni luči.
Navkljub takšnemu ali drugačnemu razmišljanju je vseeno zaupati našim policistom, kajti brez njih ni življenja na cestah, ne glede na to, da se nam večkrat naježijo lasje, ko slišimo, da je tu ali tam radarska kontrola.
Za mnoge ne bi bilo potrebno radarjev, za nekatere pa jih je zdaleč premalo.
Franc Drobnič
Ptuj • Klub ptujskih študentov
Decembra novo vodstvo?
Decembra lani so člani Kluba ptujskih študentov (KRŠ) na rednem občnem zboru za predsednika kluba izvolili Uroša Gojkoviča, študenta politologije.
Ptujski študentski klub je s številnimi projekti aktiven skozi vse leto. Gojkovi~, ki se mu predse-dni{ki mandat izte~e v sredini decembra, pravi, da je bilo vodenje kluba zanj velika izkušnja. Kot je {e pojasnil zdaj{nji predsednik KP[ -ja, se za tovrstno funkcijo v prihodnjem mandatu ve~ ne namerava potegovati, želi pa ostati v vodstvu kluba.
[t. tednik: Uvodoma bi bilo smiselno predstaviti program dela kluba in projekte, ki ste jih izvedli.
U. Gojkovi~: "Na podro~ju izobraževanja smo spomladi dijakom nudili brezpla~ne priprave na maturo, sicer pa smo v okviru kluba organizirali tudi je-
Uroš Gojkovič na čelu KRŠ-ja ostaja le še ta teden.
zikovne te~aje angleškega, francoskega, nemškega, španskega
in italijanskega jezika. Na po-dro~ju zabave smo poskrbeli za organizacijo Kurentanca, Bazenov energije, tradicionalnega brucovanja, Filmskega kompasa in festivala Mladost v prastarem mestu. Okvirno gledano lahko re~em, da so bili naši projekti zadovoljivo izvedeni in obiskani. Kurentanc je bil glede na to, da je bil izveden na drugi lokaciji, dobro obiskan. Prav tako smo nadvse zadovoljni z obiskom na Bazenih energije. Kar se ti~e brucovanja, smo ugotovili, da je športna dvorana Mladika za tovrstne dogodke le nekoliko prevelika in tako smo se odlo~i-li, da bo letošnje brucovanje v eni izmed ptujskih diskotek."
Ptujskim forumovcem se je na konferenci pridružila tudi Marija Magdalene, predsednica obmo-~ne organizacije ZLSD. Magda-len~eva se je mladim uvodoma zahvalila za pomo~, ki so ji jo nudili v ~asu volilne kampanje. Kot je med svojim nagovorom še poudarila, se bo v prihodnje treba hitro za~eti pripravljati na prihodnje lokalne volitve. Madgalen~eva je na prisotne apelirala, da za~ne-jo po~asi poleg uspešnega vodenja podmladka razmišljati tudi o prevzemanju vodilnih mest v ob-mo~ni organizaciji stranke.
V nadaljevanju konference je o delu v minulem enoletnem obdobju spregovorila predsednica MF ZLSD Ptuj Simona Muršec. Kot je poudarila, beležijo ptujski forumovci še eno leto uspešnega delovanja. Simona Muršec je dejala, da ~lani in ~lanice MF Ptuj delajo na bazi prijateljstva in da si skupno prizadevajo za spremenjeno podobo Ptuja. "Menim, da smo v letu, ki je za nami, veliko dosegli. Poleg tradicionalnih projektov — dan boja proti aidsu, boži~ek in dan žena — smo v letošnjem letu na Ptuju, v Sevni-
Ptuj • Gimnazija v evropskem ekološkem projektu
Razdalje, ki zbližujejo
O tem, da so se ptujski gimnazijci lansko leto vključili v projekt Evropski vzhodno-zahodni dialog o okolju in da so bili v okviru tega projekta so bili nedavno na obisku pri vrstnikih v nemškem Heubachu, smo nedavno tega že pisali. Kako je doživljala srečanje nemških in slovenskih dijakov ptujska gimnazijka Ana Krajnc, preberite v njenem eseju.
[t. tednik: Uro{, je bilo v ~asu tvojega predsedni{kega mandata pri vodenju kluba uvedenih tudi kaj novitet?
U. Gojkovi~: "Uvedli smo nov volilni pravilnik, ki med drugim na volitvah prepoveduje konzumiranje alkoholnih pija~. V volilnem pravilniku smo dodelali {e nekaj sprememb, sicer pa smo si pri vodenju kluba delo razdelili po odborih. Ti odbori bodo oddajali poro~ila, na podlagi katerih bomo snovali program za prihodnje leto."
[t. tednik: Je poleg vsega na{-tetega ostala mogo~e {e kakšna želja? So po tvojem mnenju potrebne še kakšne spremembe?
U. Gojkovi~: "Prva stvar so recimo {tudentski boni, oziroma prodaja {tudentskih bonov na In-foto~ki. O tem se pogovarjamo že dva meseca, ampak o~itno na Študentski organizaciji univerze v Mariboru za to ni prave volje. Upam, da bomo to vpra{anje uspeli re{iti v roku enega leta in da bomo potem na Infoto~ki lahko za~eli prodajati {tudentske bone. Druga stvar, ki bi jo {e spreme-
Ptuj • 7. konferenca IMIadega foruma
"Delamo na bazi prijateljstva!"
člani in članice Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov (MF ZLSD) Ptuj so se v soboto, 20. novembra, zbrali na sedmi redni letni konferenci.
ci in Velenju izvedli še predavanje o komunisti~nih osebnostih neko~ in danes ter uspešno izpeljali mednarodni projekt, ki smo ga poimenovali Drava — reka, ki nas združuje. V sedmih letih, odkar je bil ustanovljen ptujski forum, je to naš prvi mednarodni projekt. Izvedli smo ga skupaj s Forumom mladih SDP Čakovec, namen projekta pa je bil ~iš~en-je re~nega obrežja Drave na obeh straneh slovensko-hrvaške meje," je povedala predsednica Simona Muršec.
nil, pa je režim dela na Infoto~ki. Sam menim, da bi objavili razpis, na podlagi katerega bi se lahko na{i ~lani prijavili za delo na In-foto~ki. Da bi delo omogo~ili ~im ve~jemu krogu {tudentov, bi bilo delo omejeno na pol leta. To pomeni, da bi lahko vsak posameznik delal le po pol leta. Zaenkrat je to le {e ideja, ki bi jo bilo potrebno {e podrobneje razdelati. V skladu z idejo pa {tudentje, ki so v vodstvu kluba, po uvedenih spremembah naj ne bi delali na Infoto~ki. Vodstvo naj vodi klub, ostalim ~lanom pa naj bo dana možnost dela na Infoto~ki."
[t. tednik: S kolikšnimi sredstvi letos razpolaga KP[?
U. Gojkovi~: "Prihodki KPŠ-ja v leto{njem letu zna{ajo okrog 40 milijonov tolarjev. Celotno finan-~no stanje kluba bo natan~neje pojasnjeno v finan~nem poro~ilu, ki ga bomo podrobneje predstavili na novinarski konferenci. Ta bo organizirana teden dni pred volitvami novega vodstva kluba. Na konferenci nameravamo predstaviti tudi vso delo kluba, projekte, ki so bili izvedeni, in pa
koliko denarja smo za posamezen projekt porabili."
[t. tednik: Minilo je dobro leto, odkar ste na klubu uvedli finan~ne pomo~i. Koliko jih je bilo podeljenih?
U. Gojkovi~: ^"V minulem študijskem letu smo podelili 42 enkratnih finančnih pomoči posameznikom in tri finančne pomoči mladim družinam. Klub je tako vključno z DDV-jem za socialne pomoči namenil 2.333.000 tolarjev."
[t. tednik: Kako bi pa opisal leto, ki je za tabo? Kaj pomeni voditi tako velik klub, kot je KP[?
U. Gojkovi~: "To je bilo leto številnih izkušenj. Dober izziv je bil. Res. Zaenkrat sem ponosen, da je vse minilo brez kakršnihkoli ve~jih pretresov in da smo v tem ~asu uvedli nekaj sprememb, ki bodo dolgoro~no koristile vsem ~lanom. Sicer pa sem se v tem ~asu nau~il tudi sklepanja in iskanja kompromisov. Vsaki~ sem poskušal najti neko sredinsko pot, ki bi bila najugodnejša rešitev."
M^^ca Zemljarič
Ptujski Mladi forum bo tudi v bodoče vodila Simona Muršec.
Po podanem poro~ilu za minulo obdobje pa so zbrani forumo-vci soglasno potrdili spremembe pravilnika in izvolili novo vodstvo. Funkcijo predsednice so ponovno zaupali študentki mednarod-
nih odnosov Simoni Muršec, na mesto podpredsednice in podpredsednika pa sta bila imenovana Mladenka Bogatinovski in Žiga Simoni~. Kolegij predsednice MF ZLSD Ptuj bodo v prihodnjem
letu sestavljali še: Nastja Levani~, Damir Lenart, Živa Ketiš, Branka Bratuša, Peter Mlakar, Miro Sarki-~evi~, Mateja Levani~, Rok Lon~a-ri~ in Mojca Šemni~ki.
Mojca Zemljarič
je popolnoma nepoznano, vzbuja strah. Prvi teden, v katerem smo na{im gostom posku{ali čimbolj ugoditi, je minil. Že je bila tukaj nedelja, poslavljanje od žalostnih in zaskrbljenih star{ev ter pot v Nemčijo. Za sabo smo pustili torkove vtise iz mestne hi{e in slike panoramskega pogleda s ptujskega gradu, zapu{čale so nas misli na sredin obisk Perutnine Ptuj in iz ust je davno izginil okus po pos-treženem kosilu, utrip obmorske-
Razdalje, ki zbližujejo
Na poti skozi življenje sre~amo mnogo ljudi. Nekateri v njem ostanejo dalj ~asa in pustijo neizbrisen pe~at ... in potem nikoli ve~ nismo to, kar smo bili.
Slovo vsak izmed nas doživlja druga~e. V štirinajstih dneh skupnega dela in skupnega preživljanja prostega ~asa se nabere veliko doživetij. Mnoga izmed njih so lepa, redki dogodki vzbujajo neprijetne spomine in ~ustva sramu, obžalovanja ...
Ob slovesu je bilo marsikomu težko, drugi so se veselili, spet tretji so se iz vsega skupaj nor~e-vali — kdo ve, morda niso želeli pokazati tesnobe ali pa so bili re-sni~no veseli lo~itve. Vendar smo se vsi poslovili z besedami: "[e se bomo sre~ali. Do tedaj!" In najve-~ji optimisti resni~no verjamemo v to; sicer pa 600 km danes ni ve~ nobena razdalja.
Ponedeljek, 27. 9. 2004 — dan pri~akovanja! Gru~a nestrpnih dijakov, zbrana pred gimnazi-
jo, dvome~i starši, z željo, da bi goste kar se da lepo sprejeli, in nervozni profesorji, ki upajo, da bo organizacija uspela, da bo vse potekalo po na~rtih. Med množico je tiho plaval dvom, odpirala so se vprašanja. Ga bom razumel? Imava skupne interese? Mu ne bo dolgčas? Ali jim bo všeč? Kaj če se vse izjalovi? Nekateri so v mislih skrivali željo, da nem{ki partnerji vsaj še nekaj trenutkov ne bi pri{li, da bi pridobili čas in se psihično pripravili. Redki so bili popolnoma spro{čeni. Ostali so upali, da bo avtobus kmalu pripeljal, da se bo vse skupaj začelo in tudi kmalu končalo.
Zagledali smo dvoje luči — avtobus poln občutkov, podobnih na{im — nekateri čakajoči so se sprostili, v drugih je napetost {e narasla. Potem so se vrata odprla, vsa pričakovanja, dvomi, želje, interesi ... vse se je pomešalo. Naenkrat smo se zna{li v vrtincu, ki nas je odnesel v {tirinajst nepozabnih dni.
Vključitev v novo okolje, ki
Dijaki ptujske gimnazije v Niederkasslu pred gimnazijo Kopernikus
ga Pirana in nasmešek ob pogledu na nočno razsvetljeno Ljubljano je počasi bledel, izgubil se je vonj po kinodvorani in mestnem kopališču, vsi prijetni občutki s poslovilne zabave so se počasi umikali občutkom novih pričakovanj. Verjamem, da so nemški kolegi, ko so prispeli na Ptuj, čutili enako zmedenost kot mi, ko smo se v nedeljo zvečer začeli približevati cilju. Kaj vse nas čaka v novih družinah? Se bomo sporazumeli? A ves strah je bil zaman — starši so nas sprejeli čudovito, bratje so bili tolerantni, sestre so odstopile postelje in omare. Marsikdo izmed nas je imel občutek, da gostitelji za nas počno veliko več, kot smo mi storili za njih.
Večji del prostega časa smo preživljali skupaj s svojimi nemškimi prijatelji in njihovimi družinami, ki so nas vzele za svoje. Veliko smo se družili in ves čas, ki smo ga preživljali skupaj, smo živeli kot v simbiozi. Narediti uslugo, podariti nasmeh zaskrbljenemu obrazu, tu in tam preslišati pripombo, ne vselej povedati svojega mnenja ... vse to ni bilo zmeraj lahko, vendar je bilo zato sprejeti podporo in se sprostiti v objemu prijatelja toliko slajše.
Tudi delo, ki smo ga opravljali v okviru projekta, ni bilo enostavno in večkrat za marsikoga tudi dolgočasno. Pisanje reportaž, intervjujev in ostalih časopisnih besedilnih vrst je bilo vse prej kot mačji kašelj in žal vsi nastali članki niso bili enako dobri, zato so tekle tudi solze.
Profesorji, verjamem, niso imeli lahkega dela. Nadzirati 48 pu-bertetnikov, izmed katerih ima vsak svoje misli; mladostnike, ki bi raje počeli vse kaj drugega, kot poslušali predavanje o kompostu ali perutnini, je bilo potrebno tudi okregati. Morda je posledično nastala tudi kakšna zamera. A vse to so čustva, ki v določenem času v skupini ljudi, pa naj bodo to najstniki, "pionirčki" ali odrasli, neizbežno nastanejo.
Sobota, 9. 10. 2004, je pomenila zaključek izmenjave — med potoki solz so plavale misli na triurni ogled mesteca, bledel je neprijeten vonj iz tovarne komposta, izginjala je bolečina nog, nastala ob ogledu čudovitega živalskega vrta, v spomin se je vtisnila slika čudovite pokrajine, iz dlani je izginil božajoč, svilen občutek Triump-hove tovarne spodnjega perila ...
Projekt, ki je omogočil kratkotrajno zlitje dveh držav, dveh različnih kultur, dveh jezikov, nam je pustil neizbrisne spomine. Vsi trenutki, ki smo jih preživeli skupaj, so nas tesno povezali, pripeljali do novih spoznanj in nas marsičesa naučili. Morda si resnično nikoli več ne bomo podali rok, vendar smo zaradi vsega preživelega še zadnjič podarili nasmeh in v njihovih srcih pustili košček naše ljubezni ... enako so storili tudi oni — kakor bi rekla lisica iz Exuperijevega Malega princa — udomačili so nas.
Ana Krajnc
Ptuj • Dijaki Elektro šole in mednarodno sodelovanje
Anglija - dežela, ki je obljubljala
V okviru programa Leonardo da Vinci, ki je med drugim namenjen razširjanju evropske dimenzije v poklicnem usposabljanju, pridobivanju novih izkušenj, tako v teoriji in praksi, mednarodnemu sodelovanju in predvsem pridobivanju izkušenj tako na osebnem kot poklicnem področju, se je skupina 20 dijakov in 2 mentorjav Poklicne in tehniške elektro šole odpravila v Anglijo.
Po uspešni vrnitvi z usposabljanja v Nemčiji so se odločili za 24-dnevno usposabljanje v mesecu septembru in oktobru na severu Anglije, to~neje v Liverpoolu.
@e letalo, ki je poletelo iz Gradca je bilo prvovrstno doživetje marsikaterega dijaka, saj so nas prevzemali trenutki pričakovanja, sreče, skrbi in strahu. Marsikateri se je prvič dvignil v nebo in se srečal z oblaki tam visoko. Po uspešnem pristanku na londonskem letališču Stanstead nas je čakala vožnja z vlakom, pa s podzemno železnico do našega youth hostla. Katera linija je prava? Rdeča, zelena, črna? Tako smo nekaj trenutkov zrli v pisan zemljevid podzemne, dokler se nismo podali po stopnicah do pravega vlaka. Takrat smo prvič začutili breme garderobe, ki smo jo imeli s seboj. Škripajoča kolesca na kovčkih in žuljave dlani so opozarjali mimoidoče, da smo popotniki, pripravljeni na vse. Soočenje z našim prvim prebivališčem se je izteklo v redu, čeprav kljub že vnaprej plačani namestitvi in potrditvi o zadostnem številu postelj za nas, o namestitvi za vse ni bilo ne duha ne sluha kakšni dve uri. Še dobro, da je Angležem razvedrilo biljard. Saj so nas biljardne palice in mize spremljale skoraj po-
London in mi
Pred šolo z našo gostiteljico Tracy
vsod, kamor smo se odpravili spat.
London nas je s svojim dnevnim in nočnim življenjem povsem očaral. Še bolj pa nas je očarala moda, predvsem deklet, ki se kaže na ulicah. Tanke poletne majice, dekolteji, da so fantje kar vzdihovali, gole noge in "es-kimke". Mi pa oblečeni kot polhi s šali in kapami na glavah. Pa saj je bila že druga polovica septembra in zunaj mraz?! Punce, punce.
Po ogledovanju znamenitosti in prvem resničnem prakticiranju uporabe angleščine smo se v nedeljo odpravili na kakšnih 6 ur dolgo vožnjo do Liverpo-ola. Z vlaki smo imeli srečo, kaj-
Tudi kuhali smo. Malo pridiha domačnosti.
ti skupina naših učiteljev, ki je prišla kakšen teden za nami, je morala prestopati z vlaka na avtobus, pa nazaj na vlak in tako nekajkrat, zaradi del na progi. Na cilj so prišli mnogo bolj izčrpani kot mi. V Liverpoolu smo si nekateri privoščili taksi, saj je ni bilo sile, ki bi nas spet prepričala v 20-minutno vleko prtljage po liverpoolskih ulicah. Tukajšnji hostel je bil, to smo na koncu bivanja spoznali, prava izbira za nas. Res, da nas je bilo v sobi vseh 20 dijakov skupaj, v ostalih sobah pa po 12 postelj. Pa samo dve stranišči, dva tuša in štirje umivalniki za kapaciteto 80 ljudi, toda s pravo organizacijo je vse možno. Ker pa je človek najbolj prilagodljivo bitje, smo se prilagodili tudi mi in prav tako urejeni in čisti hodili po svetu. Najlepše pa je bilo to, da smo spoznali ogromno ljudi iz celega sveta, ki so prišli prespat in nato dalje na svojo pot, pa nihče ni imel nič proti, če si kaj zapel, gledal televizijo, klepetal, igral karte ali bral oz. počel karkoli 24 ur na dan.
Srečanje s šolskim centrom, ki se je nahajal v predmestju Liver-poola, oddaljen 20 minut z vlakom in še 20 minut hoje, je bilo doživetje svoje vrste. Po enem tednu programa, ki je izgledal nekako v stilu, "ja kaj pa ti tu delaš", smo vseeno počeli marsikaj zanimivega. Razdeljeni v dve
skupini smo pilili in spajkali, ko pa smo končno prišli do računalnikov in smo po navodilih predavateljice morali poiskati nekaj podatkov na spletnih straneh, smo dobili občutek podcenjevanja našega znanja in nas. Kljub
vsem informacijam, kdo smo in kaj smo, so nas pričakali popolnoma nepripravljeni. Tudi zagotovila o opremljenosti šolskega centra, saj smo hkrati želeli izvesti tudi projekt videokonferen-ce, so se po prvih nekaj dneh izjalovila. Še dobro, da smo privlekli s seboj vso najosnovnejšo potrebno opremo in zastavljene cilje kljub temu nekoliko z zamudo izpeljali. Naslednja dva tedna je šlo na boljše. Mentorja sta bila na kar nekaj razgovorih z njihovimi predstavniki in prvotni program so temeljito spremenili. Odpeljali so nas na obisk druge enote šole, kakšnih 30 km v drugo smer, kjer je bila situacija popolnoma drugačna. Delali
Zadnji dan v naši sobi. Čez dva dni spim sam.
smo v TV-studiu, snemali, montirali posnetke, spoznavali dekleta in fante, se z njimi pogovarjali, seveda po angleško, in skupina deklet turistične smeri nas je celo popeljala na celodnevni izlet po Liverpoolu. Da pa spoznamo še druge užitke življenja, so nam mentorji uredili oblikovanje pričeske in nepozabno masažo njihovih dijakinj Oddelka za lepoto.
Spoznavanje Liverpoola v dnevnem in nočnem času smo popestrili še z ogledovanjem znamenitosti Chestra, Yorka in Cambridga. Cambridge je bil poglavje zase. Mentor za stroko, g. David Drofenik, je poskrbel za povabilo v samo srce računalništva — Microsoft research Center. Sprejem, zakuska, predavanja o njihovih trenutnih raziskovanjih in inovacijah so potekala v popolni tišini. Slišal si samo bitje srca in videl obraze, ki so govorili: "Morda bom tudi jaz kdaj del tega." Cambridge je nudil toliko vsega, da smo tam tudi prespali.
Trije tedni so tako minili in čeprav je nekatere že malce dajalo domotožje in srečanje s svojimi ljubljenimi, smo bili vsi enotnih misli: "Ni nam žal, da smo se odločili za to pot." Kljub toastu in marmeladi vsako jutro ter čaju z mlekom, McDonaldsu in Burger Kingu, mrzlemu vetru in dežju vsakdana, kilometrom hoje vsak dan, smo doživeli to, kar nam ne more nihče odvzeti. Prijateljstvo, ki se je spletlo, spomini, ki bodo ostali, slike na zgoščenkah, kakšna neprespana noč na liverpoolskih ulicah ter spoznanje, da živimo v deželi dobre hrane in pijače ter znanja, ki nam ga na srednjih šolah Anglije ne morejo ponuditi. Toda to spoznaš komaj takrat, ko sprejmeš odločitev in se odpraviš na pot. Besede povedo premalo.
Nadja Jager Popovic
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AeRCpBIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnit obiskov Centra aerobit
me in priimek
Marta Mere
naslov:
Podlehnik 37,8886 Podlehnik
ime in priimek
Nezka Medved
Cankaijeva 6,8850 Ptig
Nagrajenca prbjmeta nagrade po pošti.

Ptuj • Natura 2000
Ohranjanje narave kot tržna nisa
V Mestni hiSi na Ptuju so 9. novembra predstavili območje reke Drave kot enega ob biserov slovenske narave, s poudarkom na Ptujskem jezeru, v okviru omrežja Natura 2000. Strokovna prispevka sta pripravila Simona Kaligarič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, in Luka Božič iz DruStva za opazovanje ptic Slovenije. Sodelovali so predstavniki mestne občine Ptuj, skupne občinske uprave, DruStva Zreli vedež, Rance Ptuj, nekateri drugi zainteresirani, predstavnikov občine Markovci pa ni bilo.
Razprava na Ptuju v zvezi z Naturo 2000 je bila predvsem organizirana zaradi načrtovanega razvoja Ptujskega jezera, prav v tem obdobju je v svetni{ki razpravi odlok o določitvi plovnega režima po reki Dravi in Ptujskem jezeru, ali bo Natura 2000 lahko kakorkoli omejila doseženo plovnost po jezeru, kar je se posebej zanimalo predsednika ptujske Rance Emila Mesariča.
Potencialna nasprotja sicer obstajajo, a jih je mogoče pod določenimi pogoji uskladiti. V prvi vrsti bodo omejitve posledica dejstva, da gre za izredno pomembno ornitološko območje, zato bo potrebno jezero razdeliti na več območij, con. Slovenija je območja, ki sodijo v omrežje Natura 2000, določila aprila letos. S tem se je tudi zavezala, da jih bo ustrezno varovala. Postopke določitve varovanja in ustreznega upravljanja posebnih varstvenih območij vodi ministrstvo za okolje v sodelovanju z Agencijo za okolje ter z zavodoma za varstvo narave in gozdov.
V omrežje Natura 2000 v Sloveniji sodi 26 območij za ohranjanje ptic in 260 območij za ohranjanje habitatnih tipov in vrst. Skupaj omrežje sestavlja 286 varstvenih območij, ki zavzemajo 35 odstotkov slovenskega ozemlja, pri čemer velja poudariti, da se Slovenija lahko pohvalili z veliko pestrostjo živalskih in rastlinski vrst na sorazmerno majhni površini. Tako na varstvenih območjih domuje 111 ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih varuje direktiva o ha-bitatih in 105 vrst, ki jih ščiti direktiva o pticah. Med varovanimi naravnimi območji je 15 odstotkov travnikov in pašnikov, 11 odstotkov njiv, 71 odstotkov gozdov, sadovnjakov in drugih nasadov pa je le za odstotek. Drava pa je evropski biser, ki ga cenijo predvsem ornitolo-
Foto: Črtomir Goznik
Reka Drava je mednarodno pomembno območje za ptice. Na njej srečamo 38 varovanih vrst ptic, od tega 16 neg-nezdečih vodnih ptic. Ptujsko jezero je pomembno tako za počivališče kot prenočišče okrog deset tisoč pticam ali polovici ptic, ki živijo na Dravi.
gi, ki pa ga je potrebno temu primerno varovati. Simona Kaligarič iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor, je povedala, da EU že skoraj deset le oblikuje mrežo posebej varovanih območij, da bi ohranili biotske raznovrstnosti. V posameznih evropskih državah varovana območja že predstavljajo med 15 do 25 odstotkov ozemlja. Slovensko naravno okolje je izredno pomembno za ohranjanje vrst, ki so ogrožene na evropski ravni. Slovenski izbor posebej varstvenih območij bo preverila tudi evropska komisija. Osnovna obveznost na teh območjih je
preprečevanje slabšanja. Kljub območju Nature se bo na nekaterih varstvenih območjih nekaj zgodilo, ker druge možnosti ni. Gre za prevlado javnega interesa, kjer pa je potreben izravnalni ukrep oziroma vzpostavitev nadomestnega ha-bitata. Kot primer je Simona Kaligarič navedla načrtovano gradnjo hitre ceste in daljnovoda, ki v bistvu pomenita katastrofalen poseg v to okolje. Ni torej res, je poudarila, da se na območja, ki predstavljajo sestavni del Nature 2000, ne sme posegati, res pa je, da morajo biti posegi izredno premišljeni, dovoljeni pa bodo le, če bo to dovoljevala tudi
presoja vplivov na okolje. Za varovanje območij Natura 2000 so na voljo tudi različni finančni programi, ki jih to območje ni znalo izkoristiti za razliko od slovenske Obale, kjer z evropskimi sredstvi potekajo trije takšni projekti. Posebna varstvena območja so vsa tudi ekološko izredno pomembna območja.
Drava mednarodno pomembno območje za ptice
Luka Božič iz Društva za opazovanje
Grajenščak • Tečaji o predelavi sadja
"Pravemu domačemu jabolčnemu soku se ne dodaja skoraj ničesar, razen encimov in kisline. Na tokratnem predavanju smo ob teoriji praktično prikazali izdelavo domačega bistrega in gostega jabolčnega soka. Zelo je pomemben pravi čas predelave jabolk. Pri nas so za predelavo primerne tako sta-
rejše kot žlahtne sorte, vendar morajo sadeži pred začetkom predelave nekaj časa stati, ne pa da začnemo predelavo takoj po obiranju."
To pravilo velja tako za stare (bobo-vec) kot žlahtne sorte, za katere je sicer značilno, da jim večinoma manjka primerna vsebnost kisline, zlasti še sorti
delišes: ^"Vendar se to lahko enostavno reši z dodatkom citronske ali askorbin-ske kisline. Starejše sorte imajo praviloma že same po sebi več kisline, zato dodajanje ni potrebno. Encimi pa se dodajajo predvsem zato, ker so bioka-talizatorji in z njimi dosegamo, da se sok hitreje zbistri in da se ne pokvari, pri gostem soku pa s tem preprečujemo posedanje gostih delcev."
Za gosti sok so sicer poleg jabolk, ki jim je obvezno potrebno dodati ko-
Foto: S M
Udeleženci seminarja o predelavi sadja so se tudi praktično spoprijeli z izdelavo gostega in bistrega jabolčnega soka.
Jagodni gosti sok
5 kg jagod, 600 g sladkorja, 1,5-21 vode
Jagode oćistimo, operemo in nato spasiramo. Vodo in sladkor prekuhamo, malo ohladimo in prelijemo preko jagod ter pustimo, da stoji. Naslednji dan vse skupaj prepasiramo, zavremo in vroće polnimo v steklenice. Podobno se pripravlja tudi gosti sok iz borovnic, ribeza, malin, marelic in breskev.
Gosti jabolčni sok
3 kg jabolk, 1/2 do 1 kg korenika, 1 kg sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 4 g citron-ske kisline, 7,5 l vode
Jabolka olupimo, zrežemo na krhlje in skuhamo do mehkega v 2,51 vode. Posebej skuhamo korenček. Jabolka skupaj z vodo zmešamo in dodamo korenček, ki smo ga odcedili in prav tako pasirali. Dodamo sladkor, vaniljev sladkor, citron-sko kislino in vodo. Segrevamo do vrenja in še vroče polnimo v ogrete steklenice.
ptic Slovenije je predstavil reko Dravo kot mednarodno pomembno območje za ptice. Na Dravi srečujemo 38 varovanih vrst ptic, od tega 16 negnezde-čih. Na njej živi 20 tisoč od 50 tisoč vodnih ptic, kar je za sorazmerno majhno območje izjemno veliko število. Na Ptujskem jezeru jih je počivališče in prenočišče našlo okrog 10 tisoč, hranijo se na bližnjih poljih in v stari strugi Drave. Ornitologi so na Ptujskem jezeru našteli 100 vrst vodnih ptic. Kot poudarja Luka Božič, je potrebno narediti vse, da se prepreči slabšanje razmer v tem habitatu, obenem pa tudi vznemirjanje ptic, ki tu živijo. Potrebno pa bo tudi zavarovati Studenčnico in obrežne stene Drave, ki vse bolj izginjajo, da bi zavarovali njihovo prihodnost in pestrost.
Stanislava Napasta iz skupne občinske uprave je zanimalo predvsem, kaj vključevanje v projekt Natura 2000 pomeni za načrtovano prihodnost Ptujskega jezera. A je že sam ugotovil, da se Nature 2000 v tem primeru ni bati, glede presoje vplivov na okolje, kdaj je potrebna, kdaj ne, pa odloča ministrstvo za okolje. Za območje Drave bo potrebno sprejeti generalni načrt upravljanja, ki bo zajel tudi vzdrževanje. V strategiji prostorskega razvoja občine bo to potrebno tudi opredeliti. Ohranjanje narave je lahko tudi tržna niša. Po najnovejših turističnih raziskavah kar 30 odstotkov tujih turistov v Slovenijo prihaja zaradi ohranjene narave, zato bo potrebno skrbno paziti pri umeščanju nove infrastrukture in morebitnih novih objektov za preživljanje prostega časa v naravi, da se z nepremišljenimi ukrepi stanje ne poslabša. Množični turizem prestavlja veliko nevarnost za naravo.
Po Viki Dabič iz Zrelega vedeža pa bi morali v okviru varovanja upoštevati tudi nasip ob desni strani jezera, ki se vse bolj spreminja v novo naravno okolje, habitat, kjer rastejo mnoge rastline, ki jih je tja s haloškega območja zasejal veter.
Natura 200 je priložnost, da Slovenija zavaruje svojo naravno dediščino, ki je v primerjavi z zahodnoevropsko dobro ohranjena.
MG
Kako do dobrega domačega soka
"Za pripravo dobrega domačega soka je potrebna ustrezna zrelost sadja in pravilna tehnologija obdelave," je poudarila predavateljica Cvetka Pintar s ptujske kmetijske Sole na prvem predavanju o predelavi sadja v sok, na naslednjih srečanjih pa se bodo tečajniki lahko Se poučili o suSenju, izdelavi domačega kisa in trženju.
renček, zelo primerne jagode, marelice, breskve in hruške, za bistri sok pa ob jabolkih še ribez, višnje in hruške moštni-ce.
Prvega v ciklusu predavanj se je udeležilo precej lastnikov turističnih in ekoloških kmetij, ki so po predavanju o osnovah predelave sadja v sokove tudi sami sodelovali pri pripravi tako gostega kot bistrega soka.
SM
UMAG
3* Sipar, kopanje, 50% popusta do12let
po2.iy2D/POL 11.380 UMAG
4* Sol Umag, kopanje, ceneje tudi v wellness centeri
do28.1272D/POL 12.980 Sonîkov klub v ROGAŠKI
4* Sava/Zagreb, izleti, kopanje, savna... brezplačno do 12 let
17.,24.1272D/POLod 13.980 TERME OLIMIA
4* hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji
po2.iy2D/POL 15.980 RABAC, novo leto
3* Castor/Pollux, sliv. večerja v ceni, do 6 let samo 4.000 SIT
30.1272D/POL 30.990 Opatijska riviera, novo leto
3* Marina - Moščenička Draga, polpenzion, sih/. večerja v ceni
27.1273D/POL 35.970 TUNIZIJA, Djerba
3* Miramar Djerba, polet iz Ljubljane, pristojbine za doplačilo
23.1277D/POL 89.900 DUBAJ
3* hotel, nakupovalni festival, izleti, polet iz Zagreba, slovensko vodenje
> 27.iy6D/Nz 159.900
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02/749 32 82	j||
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.5onchek.coiii
Kuharski nasveti
Sadni kruh
Sadni kruh je eden izmed značilnih jedi, ki jih pripravljamo v božičnem času. Glede na okus in dodatke sadja jih je toliko vrst, kot je ljudi, ki ga pripravlja.
Priprava sadnega kruha ni tako zapletena, kot se nam sicer zdi, in tudi okus pridobimo glede na dodatke suhega sadja, ki ga uporabimo. Nekoliko več težav nam povzroča sadni kruh, ki ima zelo velik odstotek dodanega suhega in namočenega sadja, če gre za večji dodatek sadja, kot je testa; v tem primeru ga skoraj vedno pečemo v modelu, saj drugače ne ohrani lepe oblike. Tako pripravljen sadni kruh je zelo sočen, okusen in tudi energijsko bogat.
Tistim, ki se priprave sadnega kruha ne lotite pogosto, priporočam, da za uvod pripravite sadni kruh tako, da vzamete na 1 kilogram moke vsaj pol kilograma sadja. Na kvaliteto sadnega kruha vpliva tudi moka. Uporabimo taksno, ki vsebuje več lep-ka oziroma pšenične vrste moke. Te moke sicer vpijajo več vode, vendar zaradi tega kruh, pa naj je sadni ali ne, lepše vzhaja. Od količine in kakovosti lepka je odvisno tudi, kako luknjičava bo sredica in kakšen volumen bo imel kruh.
Moko za sadi kruh pred uporabo presejemo in ogrejemo. Lahko uporabimo samo gladko pšenično moko, lahko vzamemo pol ostre, pol gladke moke ali del gladke moke zamenjamo s polnozrnato pšenično moko, lahko pa del pšenične moke zamenjamo tudi z rženo. Pri pripravi sadnega kruha kot rahljalno sredstvo uporabimo kvas, in sicer na kilogram moke uporabimo 3 do 4 dekagrame kvasa. Kot vzhajalno sredstvo lahko uporabimo tudi kislo testo, ki da sadnemu kruhu posebno svežino in svojstven okus.
Pomembna je tudi priprava suhega sadja. Da dobimo okusen sadni kruh, uporabimo več
vrst suhega sadja: krhlje suhih jabolk, hrušk, slive, suhe fige; slive lahko zaradi barve zamenjamo s suhimi marelicami. Uporabimo tudi suho lupinasto sadje: dodamo na premer malo celih in po-praženih lešnikov ali olupljenih in popraženih mandljev, orehova jedrca in tudi manjšo količino pistacij. Prav tako na okus sadnega kruha vpliva, če dodamo še vsaj eno vrsto kandiranega sadja: ali so to kandirane češnje ali druge kandirano južno sadje, kot so oranže ali limone.
Sadni kruh po okusu izboljšamo še z začimbami in dišavami.
Sadni kruh
0,5 kg rozin namočimo v mlačno vodo, ko so dovolj namočene jih odcedimo. Potrebujemo še 30 dag suhih sliv, 20 dag suhih marelic, 20 dag suhih fig, 10 dag čokolade, 20 dag orehov, 1 veliko žlico limoninih in oranžnih lupinic. Suho sadje narežemo na drobno in ga namočimo v 0,5 dl ruma ali drugega sadnega žganja. Sadje namakamo 3 - 4 dni in zmes včasih premešamo. Lupine drobno sesekljamo. Posebej olupimo 5 velikih jabolk, jih narežemo na krhlje, začinimo z mletim cimetom in mletimi klinčki in v manjši količini vode dušimo. Jabolka ohladimo in ohlajena dodamo k ostalemu suhemu sadju. Posebej pripravimo testo iz 1,25 kg gladke moke, 1,5 žlice sladkorja, 1/4 dl belega olja, pol žličke soli, pol litra mleka, 2 kock kvasa (8 dag), 2 vaniljevih sladkorjev. Moko po potrebi presejemo, naredimo jamico in vanjo pristavimo kvas. Nato dodamo ostale sestavine in zgnetemo klasično kvašeno testo. Če je testo pregosto, dodamo še mlačno vodo. V dovolj mehko testo zagnetemo sadje. Razdelimo ga na 6 enakih delov, oblikujemo štručke in jih damo na peki papir; peki papir damo tudi med štručkami. Surov sadni kruh naj najprej vzhaja 0,5 do eno uro, nato ga damo v mrzlo pečico in eno uro pečemo pri 180 °C.
Avtorica: Marija Trstenjak
s cimetom, mletimi klinčki, limono in sladkorjem. Ko se krh-Iji rahlo zmehčajo, jih s cedilko na hitro poberemo iz tekočine,
Tako mu okus izboljšamo z dodatkom mletega cimeta in mletih klinčkov Če želite, da bo sladek, k moki dodamo nekaj sladkorja. Za nekoliko manj sladke okuse pa bo dovolj sladkorja iz sadja, ki ga uporabimo. Okusnejši sadni kruh dobimo, če sadje, ki je nekoliko čvrstejše, najprej narežemo na manjše enako velike koščke in ga čez noč namočimo v mešanici naravnega žganja ali ruma in ga prav tako še odiša-vimo z limono, cimetom, klinč-ki in dodatno sladkamo. Če pa so jabolčni krhlji precej trdi, jih narežite na koščke, prilijte malo vode in jih na hitro prekuhajte. Tudi če jih na rahlo prekuhamo, jih lahko še dodatno odišavimo
Mokri smrček
Vprašanje bralke Lare iz Ptuja: Imamo psičko me-sanko staro 11 let. Je sterilizirana in nekoliko pretežka. Ker ima oslabelo srce, dobiva tudi zdravila za krepitev srčne mišice in ustrezno dieto, ki pa ji nikakor ne gre v slast. Kakšno hrano dajati psički z oslabelim srcem, da bo primerna, saj ustrezno dieto psička odklanja. Hvala za nasvet.
Odgovor: Delovna sposobnost srčne mišice tudi pri naših hišnih ljubljenčkih s starostjo peša.
Živali se hitreje utrudijo, po-kašljujejo, so manj aktivne ... Pri odpovedovanju srca igra die-
tekočino do mlačnega ohladimo in z njo zagnetemo kvašeno testo.
Sadni kruh pripravimo tako, da 4 dekagrame kvasa damo v toplo vodo, dodamo žličko moke in žličko sladkorja in gladko premešamo ter damo vzhajat na toplo. Posebej presejemo kilogram gladke moke ter ji dodamo žličko soli in 3 žlice sladkorja. Posebej na majhne kocke narežemo 15 dekagramov suhih jabolk, jih damo v vodo in jih na hitro pre-vremo. Krhlje odcedimo in vodo do mlačnega ohladimo. Posebej narežemo 10 dekagramov suhih fig, 10 dekagramov suhih marelic in 5 dekagramov suhih hrušk. Če so hruške zelo trde, jih na hi-
tna prehrana pomembno vlogo. Smisel diete je predvsem v uravnavanju krvnega pritiska v ledvicah, preko katerih se izločajo soli, ki v organizmu vežejo vodo. Posledično nastopata edem pljuč, ascites in redkeje otekline spodnjih delov trupa — okončin.
Živalim z dekompenziranim srcem ponujamo hrano, v kateri močno omejujemo sol. Dajemo je le toliko, da ne povzročamo pomanjkanja elektrolitov v organizmu. Po nekateri strokovni literaturi se omenja dovoljena količina soli v hrani v količini 4—5mg/kg telesne teže živali. Smiselno se je izogibati maščobam in vsem ostalim komercialnim hranam v obliki briketov ali konzerv.
Debelim živalim dajemo predvsem nizkokalorično hrano, ostalim živalim pa predvsem lahko prebavljive ogljikove hidrate, beljakovine in vitamine. Pitja vode živalim ne omejujemo. Doma pripravljenem obroku je primerno dodajati tudi vitamine B-complexa (tabletke ali granu-
tro pokuhajte zraven jabolčnih krhljev.
Vzhajan kvas vsipamo k moki, ji dodamo še žličko mletega cimeta in žličko mletih klinčkov. S pomočjo vode, v kateri smo kuhali krhlje, zagnetemo kvašeno testo. Ko je dovolj elastično, dodamo vse narezano sadje ter še 10 dekagramov prepreženih in olupljenih lešnikov ter 5 deka-gramov poljubnega kandiranega sadja. Testo gnetemo še toliko časa, da se sadje enakomerno porazdeli po njem, nato ga razdelimo na dva enaka dela. Iz teh dveh oblikujemo dva manjša hlebca in ju damo v manjše slam-njače na pomokano krpo, da testo vzhaja. Lahko pa ga damo v pravokotni pomaščen pekač in prav tako pustimo, da vzhaja.
Sadni kruh naj na toplem vzhaja tako dolgo, da je testa enkrat več, kot ga je bilo pred vzhajanjem. Nato ga vsipamo na pekač, po vrhu potresemo še s kandiranim ali lupinastim sadjem in pečemo pri temperaturi 200 °C eno uro. V zadnji tretjini pečenja lahko temperaturo zmanjšamo na 180 °C. Pečen sadni kruh ohladimo in ponudimo. Okrasitev z lupinastim in kandi-ranim sadjem pa lahko po vrhu naredimo tudi komaj takrat, ko je kruh do polovice pečen, takrat ga ponovno premažemo z vodo in oblikujemo zunanjo dekoracijo.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
le), kuhano ali surovo zelenjavo, meso rib in ovac ter perutninsko meso.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pred vrati je zima
Izteka se lep in za vrtno naravo ugoden jesenski čas pri opravilih in njeni odpravi k zimske'mu počitku. Na vrtna vrata že trka zima, da bo vrt odela s snežno odejo, po kateri se bo mogoče ob prazničnih dneh sprehoditi po pravljično lesketajočem se ivju in se odpočiti Dotlej pa, ko sneg ne zapade in zemlja ne zmrzne, lahko postorimo še nekatera manjša vrtna opravila.
V SADNEM VRTU so se skupaj s sadnim drevjem k prez-imitvi odpravili tudi njegovi večni nevšečni spremljevalci — sadne bolezni in škodljivci. Teh je toliko več, kolikor več se jih je pojavljalo v minuli vegetaciji in jih nismo uspeli uničiti, so pa lahko sedaj v času zimskega mirovanja lažje dosegljive in uničljive. Listje napadeno po škrlupu pograbimo in sežgemo. Gnile plodove in mumije prevlečene s trosi monilije poberemo s krošenj in po tleh ter uničimo. Plesnive poganjke sproti, ko jih opazimo, odrežemo in sežgemo, zlasti pa smo nanje pozorni pri zimski rezi. Na sadnih vejah, brstju in zalubju se ugnezdijo pršice, listne uši, kaparji, pod skorjo pa razni hroščki, zavijači in bube, ki jih delno preprečimo s strganjem stare drevesne skorje, premazovanjem debel z apnenim beležem in predzimskim škropljenjem z žvepleno apneno brozgo, preizkušenim in učinkovitim škropivom za




Mr

varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, spomladi ob začetku prebujanja narave pa uporabimo kemične pripravke. Pri uničevanju zaleg škodljivcev so nam v pomoč ptice pevke, ki se pozimi hranijo z raznimi insekti. Pred veliko divjadjo, srnjadjo, zajci in drugimi glodavci, ki v dolgih snežnih zimah objedajo lubje sadnega drevja, pa drevje zavarujemo z ovijanjem debel in postavljanjem ograj.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo z dodatnim varovanjem na zimsko pozebo občutljivejšega okrasnega rastlinja. Na plitve korenine dosipljemo zastirko, doložimo in zagrnemo listje ali suho travo. Lovorikovce, rododendrome in podobne zimzelene grmovnice zavarujemo pred pozebo z dodatnim oblaganjem s smrekovim vejevjem, tla pod grmom pa zast-remo s kompostovko ali šotovko, da korenine zavarujemo pred zmrzaljo.
Jelke v loncu, ki jih namenjamo za praznično okrasitev, negujemo enako kot vse druge lončnice v zaprtih in ogrevanih prostorih. Po uporabi jih ne smemo prenesti in posaditi na vrt, ker bodo tam gotovo propadle, temveč jih preneseno v nekoliko hladnejši in svetel prostor, na prosto pa jih prenesemo in posadimo šele spomladi, ko preneha nevarnost pozeb.
Po stari šegi do srede meseca grudna posejemo pšenico v plitve okrasne posode ali podstavke za cvetlične lončke, napolnjene z vlažno vrtno zemljo. Do praznikov bo na toplem vzklila in ozelenela v "božično žito."
V	ZELENJAVNEM VRTU je razen pobiranja nekaterih trpež-nejših in odpornih zelenjadnic za sprotno uporabo vse manj takšnih opravil, ki bi jih bilo nujno opraviti, preden vrt prekrije snežna odeja. Za zgodnjo setev vrtnin na prosto, kot so solata berivka, korenje, grah in druge, ki kalijo že pri sorazmerno nizki talni toploti, v pozni jeseni, preden zapade sneg ali zamrzne zemlja, gredice prekrijemo zzastirko, kom-postovko, šoto, strohnelim listjem ali slamo, da preprečimo pretirano izžarevanje talne toplote in tla zavarujemo pred globljo zmrzaljo v primeru suhe brezsnežne zime.
Za naslednje obdobje, ko bo pričelo primanjkovati sveže začimbne zelenjave, v lončke posejemo vrtno krešo in jo damo na kalitev v temen in toplejši prostor.
Miran Glu{ič, ing. agr.
16-četrtek	17-Petek	18-Sobota	19-Nedelja
20-Ponedeljek	21-Torek #	22-Sreda #	
Zlom borze
Pred dobrim mesecem, natančno 2'9. oktobra, je minilo 75 let od velikega borznega zloma leta 1929- Prav je, da se nau~imo, kako ravnati v podobnih situacijah, kijih bomo prav gotovo še deležni. Tistega leta so se temni oblaki že lep čas zgrinjali nad borzo in njene igralce, žal so le redki odnesli "celo kožo". Takrat je na borzi vladalo "bikovo stanje" (Bull market: bikovski trg; obdobje splošnega naraščanja tečajev vrednostnih papirjev, kjer je pohlep močnejši od strahu). Splošno gonilo gibanja vrednostnih papirjev — kot je znano, sta samo pohlep in strah. Ko je pohlep močnejši od strahu, govorimo o trgu bikov, in tega je v tistem času bilo več kot dovolj. Najmočnejša je bila seveda propaganda. Kdor je imel denar, mu ni bilo težko poklicati novinarja, ga plačati, on pa je veselo napisal, da to in ono podjetje dobro posluje. Ljudje so tem informacijam nasedali, jemali so kredite, se zadolževali preko vseh svojih meja. Tudi borzne hiše so pripomogle svoje: dovoljevale so določene procente trgovanja brez kritja. Dokler je bil bikovski trend, je vsem ugajalo in so, zaradi pohlepa, kupovali delnice, ki so v preteklosti dosegale zavidljive donose. Življenje na "veliki nogi' je bilo v modi, bogataši so najemali dodatno služinčad, kupovali avtomobile ... Večina razgovorov se je sukala okoli prohibicije, Hemingwaya, konjev, glasbe, končala pa seje vedno z borznim dogajanjem in njenimi veličastnimi dobički. Ljudje so verjeli, da gredo dobički lahko samo navzgor. Potem pa ... Prišel je črni četrtek, 24. oktobra 1929, začelo se je lomiti — kar gre gor, gre tudi dol. 12,9 milijona delnic je v četrtek menjalo lastnika, menjava se je nadaljevala v ponedeljek, kjer je bil dosežen 13 % minus (samo v ponedeljek). Znameniti torek je prinesel dodatnih 12 % minusa, kar je dokončno dalo pečat padajočemu trendu. Iz vsega tega se lahko naučimo vsaj dve stvari:
a)	za vsakim medvedjim trendom pride bikovski trend in obratno. To se je pokazalo po omenjenem zlomu borze, ponovilo v kasnejših 60. letih, na Japonskem ... ;
b)	ljudje so na višku bikovega trenda pohlepni in takrat pozabijo na strah, prav tako so na dnu medvedjega trenda popolnoma v strahu. Pravi investitor, ki je predhodno investiral v svojo finančno izobrazbo, se obnaša v nasprotju s preostalo množico ljudi in investira na preobratih trga ter uporablja različne finančne instrumente.
Letošnji rezultati hedge fonda Quadriga Superfund B: 2004: JAN+1,48 %; FEB +12,74 %; MAR: -1,91 %; APRIL: -23,51 %; MAJ: +3,90 %; JUNIJ: -12,23 %; JULIJ: +1,74 %; AVGUST: - 6,35 %; SEPT +4,88 %; OKT +4,06 %; NOV+19,93 %; DEC +5,17 %
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
P
Šifra: Katarina 1
Rojeni ste 19. v mesecu z naslednjo karmično potjo: 15 + 22 = 37. Vzdevek je 15.
Va{ datum rojstva (19) je ena izmed najlep{ih energij celotne numerologije in prina{a mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prina{a tudi mnogo energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresni~i-tev vseh na~rtoy predvsem pa uspeh na zasebnem in poklicnem področju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega {tevila le-tega. Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar praktično pomeni, da ~lovek z njo lahko ideje pretvarja v materijo.
Va{e ime (15) pa je energija, ki je sicer v dosedanjih numerolo-{kih učbenikih označena kot ena izmed najlep{ih vibracij celotne numerologije, vendar pa praksa tega ne potrjuje preveč. Res je, da je to energija ljubezni, privlačnosti, romantike in umetnosti ter izraža močan osebni magnetizem, prina{a pa tudi naklonjenost nasprotnega spola, temperament in fizično lepoto, vendar pa je tudi
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: [ta-jerski tednik, Rai~eva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori ozna~eni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologď v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
res, da je to nekoliko samosvoja vibracija, ki deluje precej nestabilno in težko najde stik z ostalimi energijami. Izkušnje kažejo, da je to lahko tudi dokaj nepredvidljiva energija, ki ~loveku ne prinaša preve~ umirjenosti, zato je zelo pomembno, s kakšnimi energijami je povezana.
V vašem priimku pa je energija (22), ki prina{a originalnost, delavnost, vztrajnost, iluzije ter mnogokrat tudi nenadne spremembe v življenju. To je energija ~loveka, ki se ne zna temeljito postaviti zase in mu ~esto primanjkuje ljubezni do samega sebe. Posledica tega je, da preve~ zaupa drugim in ima zaradi tega težave. Nasploh je to energija, ki ~loveku ve~ ali manj otežuje, da bi našel pravo, stabilno pot. To je energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase. Človek bi moral delati na sebi.
Iz analize se lepo vidi, da posedujete mo~no in pozitivno energijo datuma rojstva ter energijo imena, ki ni skladna z njim, prav tako ne s priimkom. Energiji števil 15 in 22 ne smeta biti skupaj v analizi, ker sta si preve~ nasprotni in ne prinašata dovolj notranjega miru in zadovoljstva.
Energije, ki bi vas v veliki meri umirile in vam prinesle precej ve~ zadovoljstva, kot ga imate sedaj, se skrivajo v kombinaciji 23 + 23 = 46.
Šifra: Katarina 2
Rojeni ste 16. v mesecu z naslednjim življenjskim poslanstvom: 23 + 21 = 44.
Vaš datum rojstva (16) je energija, ki prinaša po eni strani prevare, slepila in iluzije, po drugi pa iskrenost, dobroto, dober stik z ljudmi, po tretji pa spet težave, tako na zasebnem kot na službenem podro~ju. To je izrazito duhovna energija, ki kar kli~e po duhovni rasti in po tem, da je dobro delati na samem sebi, predvsem v smislu, da ~lovek pridobiva na samozavesti in ljubezni do samega sebe. Kdor ima rad samega sebe, ima rad tudi druge.
Vaše ime je samo po sebi (23) eno izmed najsre~nejših števil numerologije, ki podarja ~love-ku, ki jo nosi, mnoge lepe darove in talente. To je energija, ki prinaša uspeh na vseh po-dro~jih življenja, tako zasebno kot poslovno. Predvsem pa prinaša dobro komunikacijo, družabnost, potovanja, akcijo ter dober stik z ljudmi in denarjem, pa tudi spremembe. Do izraza pa pride predvsem takrat, ~e so tudi ostala števila z njim v harmoniji. To je tudi energija intelekta.
V dosedanjih numeroloških u~benikih se energija vašega priimka (21) predstavlja kot energija, ki prinaša težave v mladosti in urejene razmere v zrelem obdobju, ko naj bi se ~lovek na svojih napakah že toliko nau~il, da bi znal obvladovati samega sebe in s tem razmere, v katerih živi. Vendar tega numerološka praksa ne potrjuje preve~. To je izrazito materialna energija, ki ~love-ku prinaša predvsem avtoriteto, ambicije in dobro intuicijo, ni pa to energija, ki bi prinašala preve~ ljubezni in umirjenosti v ~loveka. Delovanje te energije je precej odvisno tudi od razmerja ostalih energij v analizi.
Tako kot v skoraj vsaki nume-rološki analizi se tudi v vaši prepletajo dobre in slabe vibracije. Energije števil 16 in 21 ter 23 in 44 nikoli ne smejo biti skupaj v analizi, saj ne dajejo potrebne mo~i in modrosti, da bi ~lovek lahko izkoristil vse svoje sposobnosti in talente.
Tam, kjer imamo šibko energijo datuma rojstva, je potrebno vstaviti pozitivno in mo~no energijo imena, da ~loveka umiri in stabilizira. V vašem primeru so to energije števil 10 ali 19 v imenu ter 23 v priimku. Predlagam vam, da shranite to analizo, morda vam bo prišla kdaj v življenju še zelo prav.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Duševno zdravje
Praznično obdarovanje
Bližajo se prazniki, ki prinašajo tudi obdarovanje. Ali ni dovolj, da nekomu iskreno zaželimo srečo? Zakaj je potrebna tudi materializacija tega, pa zanima Toneta iz Polen{aka.
Res je, ljudem, ki so nam blizu, ki jih imamo radi in ki enako čutijo do nas, za-do{ča pozornost iskrenega izrekanja sreče.
Obdarovanje z darili je pa del na{e kulture potro{ni{ke družbe, kije sočasno razlog tudi za splo{no odtujenost ljudi. V imenu obogatitve kapitala se umetno {irijo na{e potrebe, npr. ni dovolj, da imamo obleko za nedeljo in za delo, temveč naj bi imeli oblačila tudi za razne letne čase in prilike.
Seveda, ko so take raz{irjene potrebe večinoma hitro zadovoljene, je potrebno ustvariti {e nove, umetne potrebe. Pri tem pa gre vedno za tak{ne predmete, ki človeku za njegovo življenje niso potrebni. Da bi jih vseeno prodali, producenti obetajo, da si bodo ljudje z njimi zadovoljili du{evne potrebe. Potro{niku se sku{a dopovedati, da bo {ele z nakupom in potro{njo te ali one materialne "dobrine" postal resnično srečen, varen, spro{čen, svoboden, ugleden in uspe{en, Naj-bolj{a priložnost za tak{no ponudbo so vedno tak{ne in drugačne praznične priložnosti. Ker se ljudje ne znamo upirati sugestivno-hipnotični reklami, ki gradi na človekovih čustvih in jih izigrava, kupujemo ob tej priložnosti ogromno daril in z obdarovanjem soljudi v njih več ne vidimo prijateljev, sorodnikov, družinskih članov, temveč sredstvo za svoje užitke, saj nam zadovoljujejo seksualne potrebe, potrebe po udobju, po kratkočasju, zabavi ipd. - skratka soljudi s tem spreminjamo v potro{ni{ko blago, oni pa nas.
Nehati moramo živeti odpotro{ni{kih iluzij, saj smo s tem podložni vsakr{ni obliki političnega in drugega manipuliranja z nami - zagrozijo namreč lahko samo s tem, da bomo prikraj{ani za tisto, kar imamo in že smo se voljni pokoriti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Krvodajalci
11. november - Anton Tkalec, Bercetova 20, Središ~e ob Dravi; Dragica Grmi~, Veliki Brebrovnik 43 ; Roman Skuber, Lancova vas 6; Simona Maieri~, Selska 6; Albin Dizda-revic, Pristava 39/a; Damijan Li~ina, Zamušani 12; Milena Čuš, Dornava 91/b; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Dušan Cizerl, Janežovski Vrh 14/b; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas;Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Elizabeta Petrovi~, Moškanjci 53/a; Olga Kolednik, Pristava 9/a; Zdenka Šijanec, Skorba 38; Ciril Pi-šek, Gere~ja vas 40/e; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Boštjan Novak, Volk-merjeva c. 21, Ptuj; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Vinko Simoni~, Dornava 3; Slavko Čeh, Pivkova 7;
Ernest Dobrajc, Kungota 56; Majda Zmazek, Ribiška pot 20, Ptuj; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Elizabeta Fer~i~, Sobetinci 4; Tanja Žmauc, Savci 63; Jelka Petek, Dornava 142/a; Mirko Šilak, Nova vas 24/b; Franc Hrga, Juršinci 75; Slava Potr~, Prerad 48; Marjan Čeh, Dor-nava 31; Aleksander Hazenmali, Kr-~evina pri Vurbergu; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Jožica Predikaka, Ki-car 77; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Dragica Martin~i~, Pacinje 26; Andrej Plohl, Draženci 21; Jure Koren, Nova ulica 13, Orehova vas; Jožef Žunkovi~, Lancova vas 42; Janja Toplak, Langusova 30, Ptuj; Branko Majeri~, Selska c. 6, Ptuj; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Aleksander Feguš, Sedlašek 12; Franc Šegula, Polenšak 17; Lidija Šilak, Nova vas 24/b; Branko Loren~i~, Dragovi~ 36/b.
Pravni strokovnjak svetuje
Nov način reševanja sodnih civilnih in kazenskih zadev
Znano je, da redna sodiš~a (okrajna, okrožna, višja, Vrhovno sodiš~e) rešujejo civilne zadeve (pravdne spore in razne nepravdne zadeve) in kazenske zadeve s sodbami, sklepi in poravnavami. Iz razli~nih vzrokov pa sodiš~a oz. sodniki ne rešujejo sodnih zadev ažurno, temve~ z zamudami. Sodni postopki trajajo ve~ mesecev, v nekaterih primerih tudi ve~ let. Kopi~enje dolgo nerešenih zadev imenujemo sodne zaostanke, o katerih je bilo že izre~eno in napisano dosti kritike, v~asih tudi neargumentirane, brez navedbe vzrokov za zaostanke.
V tem prispevku želim na kratko pisati o vzrokih nastanka sodnih zaostankov in o na~inu hitrejšega reševanja sodnih zadev, kar bo zmanjšalo oz. odpravilo sodne zaostanke. Po mojem mnenju so vzroki sodnih zaostankov tudi slede~i:
a) Velik pripad zadev, zlasti po prenehanju oz. ukinitvi poravnalnih svetov krajevnih skupnosti in gospodarskih sodiš~. Tako poravnalni sveti kot gospodar-
ska sodiš~a so prejela in ažurno rešila vsako leto ve~ tiso~ takih zadev, ki jih sedaj rešujejo redna sodiš~a.
Želja mnogih državljanov oz. državljank po ponovni ustanovitvi poravnalnih svetov kot tudi dolo~ba v 21. ~lenu Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS št. 72/93), ki ob~inam tudi nalaga, da morajo zagotoviti izvensodno poravnavo, ni pri pravosodnih organih niti pri poslancih kot tudi ne pri ob~inskih organih, kolikor je meni znano, zbudila pozornosti in volje za izpolnitev. Tudi za ustanovitev specialnih sodiš~ s podobnimi oz. enakimi pristojnostmi, kot so jih imela gospodarska sodiš~a, po mojem znanju ni bilo pobud s strani gospodarstva.
b) K porastu pripada je pripomogla tudi uvedba kapitalisti-~nega gospodarskega sistema, v katerem je, po moji oceni, storjenih ve~ kaznivih dejanj in v katerem je manj poslovne morale, kot je bilo v socialisti~nem gospodarskem sistemu.
c) Premalo sodnikov ni moglo ažurno reševati velikega pripada zadev, zlasti ker niso imeli zakonske podlage za reševanje kazenskih in civilnih sodnih zadev s poravnavo med strankama, sklenjeno s pomo~jo tretjih oseb, ki jih imenujemo porav-nalci ali iz latinš~ine izvirajo~o besedo mediatorji.
Sklepanje poravnav v kazenskih in sodnih civilnih zadevah s pomo~jo mediatorjev
Ker sem o sklepanju takšnih poravnav že obširno pisal v Tedniku št. 9, 10 in 11 iz leta 2000 in v Štajerskem tedniku št. 5 iz leta 2003, pisanja o teh zadevah ne bom ve~ ponavljal.
Projekt pospešenega pravdnega postopka
V ~asopisu Ve~er, dne 30. 09. 2004, je objavljeno poro~ilo o tiskovni konferenci predsednika okrožnega sodiš~a v Ljubljani g. Aleša Zalarja o sklepih in pripo-ro~ilu projektne skupine za izvajanje prenovljenega pravdnega postopka, po katerem bodo za-~eli pri okrožnem sodiš~u v Lju-
bljani in morda še pri katerem drugem sodiš~u delati že v novem letu. S preizkušanjem tega projekta se strinja tudi pravosodno ministrstvo, ki že dalj ~asa razmišlja o zakonski prenovi pravdnega postopka.
Poleg že navedenega želim iz omenjenega poro~ila povzeti še slede~e:
projektna skupina je bila sestavljena iz 6 ~lanov, ki so bili: predsednik okrožnega sodiš~a Ljublj ana, po ena sodnica iz okrajnega, okrožnega in višjega sodi-š~a (v poro~ilu ni naveden sedež teh sodiš~) ter dva ameriška zvezna sodnika. Po analizi poteka pravdnega postopka v 150 nak-lju~no izbranih zadevah iz leta 2003 se je ugotovilo, da se v Sloveniji kar 37 % zadev zaklju~i z vsebinsko sodbo, kar pomeni veliko obremenitev za stranke in sodnike. Delež zadev z vsebinsko sodbo je v ZDA manj kot 7 %, v Evropi pa manjši od 20 %.
Po projektu je predvideno, da naj bi namesto v 280 dneh, kolikor sedaj povpre~no traja od
vložitve tožbe do razpisa prvega naroka v pravdnem postopku, tega poslej razpisali že v 60 dneh. Že na uvodnem naroku naj bi sodnik s strankami razpravljal in jim, ~e pristanejo na to, predlagal mediacijo po postopku, o katerem sem že obširno pisal v Štajerskem tedniku št. 51/2003. S strankami bi se sodnik tudi dogovoril o datumu poravnalnega naroka, ki ne sme biti daljši od 4 mesecev po uvodnem naroku.
Mnogi se rajši odlo~ajo za sodne odlo~be kot za poravnavo
Tu želim navesti nekaj podatkov in izjave predsednika Vrhovnega sodiš~a RS (glej Ve~er, 13. 10. 2004), ki je poleg drugega tudi izjavil, da se Slovenci pre-ve~krat odlo~ajo za tožbe in premalo svojih sporov rešujejo z mediacijami in arbitražami. V primerjavi s Finci se Slovenci kar štirikrat ve~ pravdajo. Slovenski vrhovni sodniki rešijo kar petdesetkrat ve~ vlog na prebivalca kot sodniki na Finskem.
Mirko Kostanjevec
Info
Glasbene novice!
Vesela novice je pred dobrim tednom prišla v javnost in se glasi, da bo ameriški band REM 17. januarja 2005 nastopil v ljubljanski hali Tivoli. Pred leti so me navdu{ili v Kopru in ne dvomim, da bo koncert v sklopu turneje Around The Sun ponovno pravi spektakel.
Irski pojoči fantje iz skupine WESTLIFE so v kratki karieri posneli že šest albumov. Zadnji se imenuje Allow Us To Be Frank in na njem se nahajajo jazz, swing in pop priredbe skladb slavnega Franka Sinatre. Kvartet je vokalno presegel pop norme v pre~udo-vitipopevki SMILE (*****).
RONAN KEATING je bil neko~ manager skupine Westlife, {e nekaj časa pred tem pa glavni pevec skupine Boyzone. Samostojne uspehe je izvajalec ponudil na plo{~i 10 Years Of Hits. Njegov nedvomno največji hit nosi naslov If Tommorow Never Comes in ga je v izvirniku pel country zvezdnik Garth Brooks. Irski glasbenik je ponovno pobrskal po glasbeni zgodovini in iz nje potegnil evergreen FATHER & SON (****). Ta rock standard je prirejen v osladen pop stil in v njem prepeva tudi originalni avtor Cat Stevens, ki je spremenil vero in se sedaj imenuje Yusuf!
Popstars oddaje po~asi izgubljajo ugled in leto{nji produkt nem{ke glasbene scene je tudi skupina OVERGROUND, kije v lokalnem dvoboju premagala skupino Preluders. Fantje so po nekaj poizkusih v nem{kem jeziku presedlali na angle{kega s hitom This Is How We Do It. Producentom in avtorjem o~itno zmanjkuje idej in odraz tega je {e ena pop priredba balade STAY ANOTHER DAY (****), kije ve~glasno odpeta, a se zmeraj kar precej zaostaja za originalom skupine East 17.
[tiri brhka dekleta sestavljajo novo skupino SKANDI GIRLS in bi lahko postale celo nove Spice Girls. Kvartet prepeva glasbo za otroke do 13 let v poskočnem komadu DO THE CAN CAN (***), ki seveda zajema plesne elemente can cana in bo s tem navdu{il tudi malo starejše ter glasbeno ne prezahtevne poslušalce. Glasba za zabavo in ples!
27 milijonov albumov je v slabih desetih letih prodala LEANN RIMES, ki jo nekateri poznajo po baladi How Do I Live iz filma Con Air, medtem ko jo drugi poznajo po poskočni pop zadevi Can't Fight The Moonlight iz filma Coyote Ugly. V pred božičnem času je pevka posnela album božičnih napevom z naslovom What A Wonderful World, ki ga napoveduje živahna pesem ALL I WANT FOR CHRISTMAS (***), ki jo je nekoč pela Mariah Carey.
Nemški DJ in producent MOUSSE T. si je pridobil svetovno slavo s hitoma Horny in Sex Bomb (vokalno ta pesem pripada Tomu Jonesu). Letos me je 100 % pozitivno presenetil s hitoma Is It Cos Im Cool in Pop Muzak. Studijski as je v komadu RIGHT ABOUT NOW (***) ponovno na zanimiv naíin zme{al med sabo elemente popa, r&b-ja in rocka. Vokalno pa je komad na prepriíljiv način dopolnila pevka Emma Landford.
Mike Skinner se skriva za imenom STREETS, ki je letos {okiral z No 1. hitom Dry Your Eyes. Pripovedovalec zgodbic ali mini raper nadaljuje v standardnem stilu v komadu COULD WELL BE IN (***) in je bil snet s slavo opevanim albumom A Grand Don't Come For Free.
Kultni ameri{ki raper ICE CUBE je najprej deloval v skupini NWA. Leta 1990je zavil na solistivno pot, na kateri je izdal kup izredno provokativnih pesmi, med katerimi je najbolj huda We Had To Tear This MF Up. V14 letih je nabral dovolj materiala za Greatest Hits plo{ček, ki ga najavlja valujoči komad YOU CAN DO IT (***), v katerem sodelujeta tudi Mack 10 in Ms Toi.
David Breznik
^m ŤK^y KNDW IT's C
r / / T5oT,rl flfri on
Band Aid 2D
zrfeDSE MY BREATHE - Bestir., ^______
/i,CALL DN ME - Eric Prydz kA. 4. PARTY FDR TWO - Shania Twï ^ , 5. CURTAIN FALLS - Blue B. I'BELIEVE IN YDU - Kylie Minore rkY PREROGATIVE - Britney Speàrr
8. JUST LOSE IT-Eminem 'B.-MISUNBERSTDDB - Robbie Willi
.T YOU'RE WAITING FDR - Gwen Stefani
Vsaki? sr<sdí? m<ed l^.lć? in 2.O. ur<?
Kdo je glavni igralec v filmu S Kako se izogniti božiču? Odgovor:_
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Tjaša Kajtezovič, Trubarjeva ul. 11, Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
OdgovoK pošljite do toria, 23. decembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 fzs Info).
Glasbeni kotiček
U2: How to Dismantle an Atomic Bomb
Kakšna so pravila, ki iz odličnih glasbenih zasedb ustvarijo legende? Eno od pravil je verjetno: ustvarjaj, dokler si dober. Kaj bi k temu dodali Bono in njegova kompanija, ki je z vsakim izdelkom bolj{a, pa ostaja uganka. U2, poseben štiričlanski fenomen, ki se z vsakim projektom bolj dotakne svetovne publike, so pravi 'studijski alkimisti', saj serijsko mešajo tiste elemente, ki znajo brez večjega napora očarati še tako zahtevnega poslušalca. Stari mački irske zasedbe so neuni~ljivi in ~as jih dela samo še boljše.
Po albumu All that you can't leave behind, s katerim so pred {tirimi leti presegli svoja pri~ako-vanja, so 23. novembra izdali svoj najnovej{i album How to dismantle an atomic bomb. Ta je udaril v svet s polno paro in zasedel najbolj prestižna prva mesta številnih lestvic. Album je že prvi teden zasedel prvo mesto Billboardove lestvice najbolje prodajanih albumov. Prodaja je presegla celo Emi-nemov odmevni Encore. Več kot
839.000 prodanih izvodov, ki so jih njihovi oboževalci razgrebli ta-korekoč v trenutku, že zdaj postavlja njihov enajsti album v sam vrh najuspešnejših glasbenih projektov leta. Prvi singl Vertigo, za katerega so posneli tudi videos-pot, je v njihovem prepoznavnem stilu zasedel prva mesta videole-stvic in naredil udarno uverturo ter zbudil željo po poslušanju celega albuma. Brez dvoma bo vsak pristaš zmagovalne zasedbe užival ob poslušanju ostalih skladb na albumu, kot so Miracle Drug, Sometimes you can't make it on your own, Love and peace or else, City of blinding lights, All because of you, A man and a woman, Crumbs from your table, One step closer, Original of the spieces in Yahweh.
Bono, znan dobrotnik, ki se je dokazal s številnimi dobrodelnimi potezami, je tik pred izidom svežega albuma izvedel projekt 'Aids in Africa'. Kljub temu, da bi zlobni jeziki znali njegovo gostovanje v Afriki označiti kot marke-
tinško potezo, s katero bi opozoril nase in izdajo novega albuma, pa je verjetno več tistih, ki zagovarjajo njegovo iskrenost in verjamejo v pristnost in nepokvarjenost njegovih odločitev. Ce se How to dismantle an atomic bomb prodaja, se verjetno prodaja preprosto zato, ker je dober.
Zanimivo je, da so se U2 po nekakšnem eksperimentiranju različic pop-rocka, ki ga je mogoče slišati na njihovih predhodnih projektih, vrnili na preverjeno formulo, ki jo najbolje obvladajo:
čiste linije, žaganje kitare in seveda nepogrešljiv Bonov glas — torej tisti recept, na katerega smo padali že pred mnogimi leti. Ali je rek: 'Ne menjaj konja, ki zmaguje', resničen, so U2 najboljši dokaz za to. Ne glede na to, ali se lotijo balad ali udarnega rocka, so vedno odlični. Poslušanje albuma je toplo priporočilo tako zvestim poslušalcem zasedbe U2 kot tudi tistim, ki si do zdaj zanje niso vzeli časa.
DB
Filmski kotiček
Kako se izogniti boži~u
Na velikih platnih igra komedija Kako se izogniti božiču, ki je nastala po uspešnem romanu Skipping Christmas Johna Grisha-ma. Tim Allen igra Luthra Krank-sa, mo{kega, ki se odlo~i izogniti boži~u in z ženo Noro (Jamie Lee Curtis) odide na križarjenje po Karibih. Ko pa njegova h~i spo-ro~i, da pride za boži~ na obisk, mora Luther misel o dopustu opustiti in je prisiljen boži~ spet, tako kot vedno, praznovati.
Kljub vsakoletnemu praznovanju boži~a se letos Luthru (Tim Allen) in Nori (Jamie Lee Curtis) obeta zelo samoten boži~. Njuna h~erka Blair (Julie Gonzalo) je na-mre~ v Peruju, kjer dela pri Mirovnih silah.
svoje hi{e. Tega naj bi pa ja imel vsak. Njihova ulica je prav znana po tem in {e polno nagrad so dobili za najbolj lepo okra{eno ulico v mestu. Zdaj pa Kranksova bojkotirata. To je po mnenju njunih sosedov nezasli{ano.
Potem pa Luthra in Noro ne-pri~akovano po telefonu pokli~e h~erka Blair in jima pove, da bo navsezadnje le preživela boži~ doma. Na~rt o potovanju morata opustiti. Splava jima po vodi.
Zdaj imata Kranksova manj kot 24 ur, da zakrpata odnose s sosedi, okrasita hi{o in pripravita vse potrebno za boži~ni ve~er.
TU/DB
Nekega ve~era pa Luther zagleda na ulici plakat, na katerem je reklama turisti~ne agencije, ki ponuja križarjenje po Karibih. Utrne se mu zamisel. Zakaj pa si letos ne bi privo{~il teh po~itnic s svojo ženo? Pa kaj, ~e ne bo boži~-nega drevesa, nobenih boži~nih lu~k, nobenih okraskov — sploh ni~ boži~a.
Sprva Nora ni preve~ navdu{e-na nad idejo, ampak zamisel ji kmalu postane v{e~. Ko sosedi izvejo, kaj nameravata Kranksova storiti, so {okirani, posebej Vic Frohmeyer (Dan Aykroyd), policaj Salino (Cheech Marin), Treen (Jake Busey) in Walt Schell (M. Emmet Walsh).
Še bolj jih vznemiri, ko Luther no~e postaviti snežaka na streho
KAKO SE IZOGNITI BOŽIČU Igrajo: Tim Allen, Jamie Lee Curtis, Dan Aykroyd, Erik Per Sullivan, Cheech Marin, Jake Busey, M. Emmet Walsh Režija: Joe Roth
CID
Petek, 17. decembra, ob 21.30 v CID Ptuj: nova ptujska glasbena skupina NECROMANIACS.
Tudi decembra potekajo v Kolnkisti Cidovi filmski večeri:
Sreda, 22. december, ob 19. uri: Skrivnostna reka (Mystic River, 2003.), r: Clint Eastwood.
Vstop na vse dogodke je prost!
VESELI DECEMBER
Organizatorji: DPM Ptuj, CID Ptuj in Mestno gledali{če Ptuj:
-	sobota, 18. 12., ob 17. uri pred gledali{~em: prihod dedka Mraza in njegovega spremstva,
-	nedelja, 19. 12., ob 16.30 in ob 18.00: PC Mambo: plesna predstava V pravljici,
-	ponedeljek, 20. 12., ob 16.30 in ob 18.00: LG Maribor: lutkovna predstava Rdeča Kapica,
-	torek, 21. 12., ob 16.30 in ob 18.00: LG Maribor: lutkovna predstava Rdeča Kapica,
-	sreda, 22. 12., ob 16.30 in ob 18.00: PC Mambo: plesna predstava V pravljici,
-	sreda, 22.12., ob 19. uri pred gledališčem: slovo dedka Mraza in njegovega spremstva.
Vse predstave so za otroke brezplačne, odrasli pa plačajo za vstopnico 600 SIT. Vstopnice so na voljo v pisarni Mestnega gledali-{ča Ptuj od 6. decembra dalje vsak dan od 9. do 13. ure, ob sredah pa do 17. ure. Namesto denarja naj otroci prinesejo svoje risbe in pisma z željami za vse otroke na svetu, ki jih bodo oddali v poseben nabiralnik, najboljši izdelki pa bodo nagrajeni. Zbirali bomo tudi rabljene igrače, ki jih otroci ne potrebujejo več.
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Od27. do31. decembra bo CID zaprt!
Januarja bomo začeli tečaj kaligrafije za mlade in odrasle ter likovne delavnice pod naslovom "Pobarvajmo prazgodovino" za osnovnošolce. Še vedno sprejemamo prijave.
Center interesnih dejavnosti Ptuj je odprt: vsak delovni dan od 9. do 18. ure, informacije od 8. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: krosandra, rastlinar, abartroza, Vertov, EB, talij, Anne, At, Jerneje, vlak, Mate, ZP, osnik, usta, svatka, Stana, Bernard Lovell, trud, siit, Kalan, RAI, ripaca zlatica, člen, Igor Orel, arak, kanja, žar, kame, raka, akees. Ugankarski slovarček: ACT = odločitev zakonodajnega telesa v ZDA; ALA = strlina kosti ali hrustanca, krilo; IVOR = britanski filmski igralec Novello; KAKOS = ogenj bljuvajoči velikan, sin Hefajsta in Meduze; OLONKA = reka v Rusiji; RAGOVO = mestni predel Novega mesta; SAR = italijanska znamka motociklov; STRADA = italijanski nogometaš (Pietro, 1969-).
Zanimivosti
Madonna znova pred kamero
Londona (STA/dpa) - Ameriška pevka Madonna (46) bo znova nastopila v filmu svojega moža, britanskega režiserja Guyja Ritchieja. Ta ji je namreč namenil vlogo v svojem najnovejšem filmu Revolver, je poročal britanski časnik Mirror. 36-letnega Ritchieja očitno niso prestrašile porazne kritike, ki jih je bila deležna Madonna za glavno vlogo v njegovem filmu Swept Away. Kot je poročal Mirror, Ritchie snema svoj zadnji film na otoku Isle of Man. Tja je odpotovala tudi Madonna, kjer je nameravala preživeti konec tedna, vendar pa seje nenadoma znašla pred kamero. Očitno ne gre za večjo vlogo, ker Madonna ni bila dolgo na otoku, prav tako pa tudi ni jasno, ali bo scena vključena v končno verzijo filma.
2005 bo začel oddajati francoski CNN
Pariz (STA/AFP) - Po več mesecih razprav je francoski premier Jean-Pierre Raffarin pred dnevi sporočil, da bo leta 2005 začel delovati 24-urni mednarodni informativni program v francoskem jeziku CII. Zamisel je podprl tudi francoski predsednik Jacques Chirac, ki je želel, da bi začeli že letos. Za delovanje mreže bo vlada prispevala 30 milijonov evrov, vzpostavili pa jo bosta javna francoska televizija in zasebna televizija TF1. Na novi mreži naj bi delalo 196 ljudi, program pa bodo pripravljali v francoskem, angleškem in arabskem jeziku, s čimer želijo biti konkurenčni ameriški televiziji CNN in britanski BBC World. Proračun - 70 milijonov evrov letno - bo sicer veliko nižji, kot ga ima npr. BBC World, ki ima letno
na voljo 200 milijonov evrov letno, ali pa arabska televizija Al Džazira, ki letno razpolaga s 150 milijoni ameriških dolarjev.
V ZDA za božič največ smrtnih primerov zaradi bolezni
Washington (STA/Hina) - Božični prazniki so za Američane najbolj smrtonosni, saj takrat zabeležijo 12,4 odstotka več smrtnih primerov zaradi bolezni kot običajno, so sporočili strokovnjaki. Za božič, dan kasneje in na silvestrovo zaradi posledic bolezni umre več Američanov kot katerikoli drugi dan v letu. Razlog naj bi bil v prezaposlenosti in prazničnem razpoloženju, pa tudi v tem, da ljudje med prazniki kljub slabšemu počutju nočejo oditi v bolnišnico. Sociolog z univerze California v San Di-egu David Phillips in njegovi kolegi z univerze Tufts v Bostonu so tako ugotovili, daje med božičnimi in novoletnimi prazniki stopnja smrtnosti zaradi srčnih obolenj višja za 4,5 odstotka, drugih bolezni pa za pet odstotkov. V te številke niso vključeni samomori, umori, nesreče ali smrti zaradi podhladitve.
Debeli Čehi "slabo" slišijo
Praga (STA/dpa) - Debelost postaja na Češkem vse večji problem, ker pacienti enostavno nočejo ali pa ne želijo slišati opozoril zdravnikov. Čehi so trenutno eden najdebelejših narodov na svetu, saj je vsak četrti Čeh, starejši od 25 let, predebel. Češko ministrstvo za zdravje je nedavno pripravilo nacionalni program, ki prebivalce poziva k izboljšanju prehrane in večji fizični aktivnosti. Zdravniki so presenečeni nad majhnim učinkom teh opozoril. "Kot da ne slišijo. Namesto da bi čim več telovadili, vse več jedo, " je dejal psiholog Jan Kopecky.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kaj vam naj povem in napi-{em?Drgoë je nedela, ko gledam v mojo š r a j b ma{ino in una gleda mene, Mica pa pri me{i moli za mene in vse druge gre{nike in tudi tiste stre{nike, ki nam jih je hujdi veter vrga doj s strehe in nas opozora na na{e grehe ... A vidite, {tejete in čujete, kak se vse to lepo rima in fkuper {tima...
Za nami je polovica zodjega mesca v totem leti, ko moramo zodje dni pre{teti, poleg moliti in včosik tudi kleti. Saj vete, kak provi stora misel, ko je ksiht kisel, da tisti, ki ne kleje, tudi moliti ne ve, pa če to prizna ali pa ne.
Miklo{ se je poslova in nam storim in mlodim pokoro za grehe naloza. Na dveri Božiček trka, ki tudi rad belega in rdečega srka, dedek Mraz pa je itak provi as, je biv{ega sistema spomenik in svetnik rdeče forbe, ki je malim in vejkim darila prinesa in seveda tudi
sebi kaj domu odnesa. Ge so tisti cajti, ko so delavci dobli darila v obliki trinajste ploče, kmetje pa tudi nevračljive peneze in ugodne kredite za teleta in bike, poleg pa smo dobli {e {trike. Saj sem vam reka, da bo tota Evropska vunija glih tak, kak če bi s kur... (kurami) zvunija ... Kaj se tiče Nata, na{ega vej-kega brata, pa je tudi tak, da bodo {li na{i fantje in možje na fronte v tuje dežele med krogle in deklice vesele, ko ni{e ne vpro{a si brat ali tat, glovno je, da nisi terorist ali kok{ni drugi fa{ist ...
Minle so tri vure in oskublene kure, ko sem med totim pisa-jom doba obisk, ki neje bija niti zamozani niti čist. Spili smo dva litrčka, pojeli debele {tiklne pujčeka, pet klobos, ki nam drožijo nos. Na obiski je bla teta strina, ki je gospa fina, je tudi brez moža, ki se ji je prehitro v nebesa presela. Una ga fejst pogre{a in drugim mo{kim jaj..., ja, ja pre{a.
Zaj pa smo na koncu kak pečena jajca v lonci. Vse lepo vam želim in se z vami pred prozniki veselim. Va{ LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 16. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PETEK, 17. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 Evropa v enem tednu (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
SOBOTA, 18. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10
Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 19. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 20. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 10.00 Obvestila
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Podjetniški utrip. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
TOREK, 21. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ŠKRJAN-
ČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav).
SREDA, 22. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na poslovnem področju boste imeli v tem tednu zanimive sogovornike, s katerimi boste lahko podpisali uspešne poslovne zadeve. Srečali boste osebo, s katero vas bodo povezovale iste misli in želje.
BIK
Pred vami SO dnevi, ki bodo bolj ali manj naporni in težki, saj vam nič ne bo šlo od rok tako, kot bi si želeli, pa naj bo to osebno ali poslovno. Če je mogoče, si privoščite dopust ali krajše potovanje.
DVOJČKA
Za vami so zelo napomi težki in obremenilni dnevi, jp j pred vami pa so vsekakor y boljši dnevi. Privoščite si malo miru in tišine, izklopite vse za nekaj dni. Med vikendom vas čaka prijetno presenečenje.
RAK
V službi boste urejali posle, ki jih morate urediti do konca leta. Dobili boste še kakšno novo ponudbo. Čaka vas zelo prijeten in s presenečenji napolnjen konec tedna, zato le dajte kakšno steklenico na hladno.
LEV
Pred vami je teden, v katerem boste na poslovnem področju potrebovali veliko moči in volje za realizacijo ciljev, kiste si jih zastavili. V ljubezenski zvezi se pustite razvajati svojemu najdražjemu, saj oba uživata v tem.
DEVICA
Glede spora, ki ga boste imeli v službi, poskušajte reagirati na svoj že znan umirjen in šarmanten način. Nekdo vas bo osvajal. Pustite mu to zadovoljstvo, čeprav vam ne bo po godu.
TEHTNICA
Nikar se ne pustite v službi spraviti s tira zaradi nekega problema, ker se bo vse samo od sebe razrešilo. V osebnem življenju in na Iju-bezenskem področju pa se vam bodo dogajale same lepe stvari in presenečenja.
SKORPIJON
Dnevi, ki so pred vami, bodo zelo naporni. Telefoni bodo zvonili nepretrgoma, obiski poslovnih partnerjev se bodo vrstili, zelo boste utrujeni in izčrpani. Ravno zato je dobro, da si vikend vzamete samo zase.
STRELEC
Vse konkretne cilje, ki ste si jih zastavili v tem letu, ste tudi dosegli. Sedaj si lahko privoščite malo več veselja radosti in brezskrbnih uric, ki jih preživite sami s seboj ali pa v družbi svojih najdražjih in prijateljev.
KOZOROG
Poslovne zadeve, ki vam v zadnjih dneh ne tečejo, kot si želite, enostavno prestavite ali pa trenutno izbrišite iz spomina, ker boste samo na ta način vzdržali pritisk. Denar, ki ga pričakujete, prihaja.
VODNAR
Trenutno je glede poslovnih zadev pomembna samo kreativnost in hitrost. Na osebnem področju pa se le posvečajte krogu vaših prijateljev, družini ter seveda ljubljeni osebi.
RIBI
Dnevi, ki so pred vami, bodo bolj umirjeni. Vse zadeve ste rešili dokaj uspešno in hitro. Željo, ki jo že dolgo nosite v sebi, lahko realizirate. Pogumno in samozavestno naredite prvi korak.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Obupan uporabnik kliče svojega guruja.
-	Kaj naj naredim: tukaj piše, naj dam noter tretji disk?
-	Ja - daš noter tretji disk, kaj je tu kaj takega!?
-	Ja, ampak noter gresta
samo dva, pa še to komaj ...
***
H ginekologu v ordinacijo je vstopila ženska srednjih let in potožila: "Gospod doktor, imam strašne bolečine v mednožju!'
Doktor ji je ukazal, naj se sleče, jo pregledal in ji rekel: "To je zato, ker premalo sek-sate!" in jo naskočil. Ko je končal, jo je poslal k svojemu kolegu v sosednjo sobo, da bo lahko tudi on potrdil njegovo diagnozo. Tudi drugi doktor jo je pregledal, nato pa prav tako naskočil. Ko je končal, jo je poslal še eno sobo naprej. Tretji doktor pa ji je rekel: "Vzrok vaše bolečine v mednožju je v tem, da preveč se-ksate!"
"Toda gospod doktor, vaše prejšnja dva kolega sta trdila ravno nasprotno!' "Vsakemu malarju pa tudi ne smete verjeti vsega, kar vam reče!'
***
'"Veš, razmišljala sem je rekla blondinka prijateljici. "Te je zelo bolelo'?' jo vpraša prijateljica.
***
Pri verouku se je Mihec pohvalil župniku, da je že videl boga.
"Kdaj in kje si ga pa videl?' ga presenečeno vpraša župnik.
"Ko je nekega dne očka prišel prej domov, ga je mami skozi mojo sobo poslala na dvorišče in mu rekla: 'O bog, pojdi hitro, da te ne odkrije pri meni!'"
***
"Halo, imam problem z računalnikom in ne vem, kaj storiti ..."
'Kaksno sporočilo je izpisano na zaslonu?' "Piše 'Hit ENTER when ready'..' "No in?!!"
"Kako pa naj jaz vem, kdaj
je pripravljen'?'?'
***
Učiteljica sprašuje v šoli, kaj je panika.
Miha odgovarja: "Poplave..' Ivan odgovarja: "Požari..' Franc odgovarja: "Potresi..' Jože odgovarja: "Plazovi..' Tovarišica: "A še kdo kaj ve?'
Janezek dvigne roko in reče: "Rdeča pika..'
"Zakaj je rdeča pika panika?' začudeno vpraša učiteljica.
Janezek: 'Moja sestra vsak mesec naredi rdečo piko na koledar, zdaj je pa ni naredila že tri mesece in je v hiši
taka panika!'
***
Francka se zglasi pri ginekologu.
"Ste v drugo noseči?'jo vpraša ginekolog. 'Ne, v prvo!'
***
"Kar odložite masko, gospod doktor. Sem vas že prepoznal!' je rekel pacient v operacijski dvorani.
Ptuj • Podpis Eko listine na OS O. Meglic
Eko šola kot način življenja
V	projekt Eko šola kot način življenja in bivanja je vključenih že 21 držav, v Sloveniji že kar 180 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Glavna načela eko šole so interdisciplinarnost, celostni oziroma sistemski pristop — upoštevanje kompleksnosti okoljskih problemov, izhajanje iz resnično okoljsko pomembnih aktivnosti v lastnem okolju in povezovanje s problemi širšega okolja, uvajanje v aktivno sodelovanje v demokratičnih procesih odločanja o okolj-skih zadevah, okoljski problemi domačega kraja, okoljski problemi v Sloveniji ...
V	petek, 26. 11. 2004, smo učenci in delavci osnovne šole Olge Meglič praznovali 26. dan šole. Ta dan je bil za nas še posebej lep in zelo pomemben, ker nas je obiskala gospa Nada Pav-šer, koordinatorka nacionalnega projekta Eko šola kot način življenja in bivanja. Na slavnostni prireditvi ob dnevu šole smo podpisali EKO LISTINO, ki je trajni dokument projekta. Eko listina je zaobljuba učencev, delavcev na šoli in lokalnih oblasti o sodelovanju in medsebojni pomoči pri reševanju okoljevarstvenih problemov v šolskem okolišu in pri izvajanju
Na OŠ Olge Meglic so podpisali Eko listino.
okoljske vzgoje. Z eko listino smo se zavezali, da bomo skrbeli za čisto okolje in urejeno okolje, ločeno zbirali odpadke, varčevali z energijo in vodo, skrbeli za zdravje, spoštovali drug drugega ...
V vseh letih delovanja je šola s svojimi vsebinami skušala vzbuditi v učencih okoljsko zavest. Na to temo smo pisali raziskovalne naloge, izvedli številne ekološke tabore ter sodelovali v različnih projektih. Že vrsto let je šola aktivna v ekoloških programih držav Alpe-Jadran. Najodmevnej-
Luc miru iz Betlehema 2004
Pridi k sebi!
ši skupni projekt s skupnostjo Alpe-Jadran je bil projekt Rešimo podnebje skupaj. Zanj smo ob zaključku v Državnem zboru prejeli tudi priznanje.
V OŠ Olge Meglič se zavedamo, kako zelo pomembna je vzgoja najmlajših generacij za pravilen odnos do okolja. Zmanjševanje obremenjevanja okolja zaradi naših prizadevanj je majhno, vendar upamo, da bodo prizadevanja vseh nas prispevala k sonaravni, varnejši in nenasilni prihodnosti.
Anita Peklar Selinšek
Pridi k sebi!
Plamen luči miru iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu bo znova zasvetil tudi v Sloveniji. V soboto, 11. decembra, so ga predstavniki slovenskih in zamejskih skavtov ter slovenskih tabornikov prevzeli v evangeličanski cerkvi na Dunaju, uradna sprejema plamena v Sloveniji pa bosta 17. decembra v Mariboru in 18. decembra v Ljubljani. Plamen bomo raznašali slovenski skavti in taborniki, izkupi~ek letošnje akcije Lu~ miru iz Betlehema bo namenjen zavodu Zarja.
"Včasih mora človek daleč, da pride v svoje srce, včasih pa gre daleč, da vanj ne bi prišel.' Tako se glasijo uvodne besede letošnje poslanice lu~i miru, ki je že tri-najsti~ zapored priromala dolgo pot iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu do Slovenije. V nasprotju z velikimi reklamnimi panoji, ki nam diktirajo naše želje
in loto sre~kami, ki glasno zagotavljajo uresni~itev vseh želja, prihaja plamen lu~i miru tiho in neopazno. Prihaja brez velikih akcijskih ponudb in obljub ter sim-boli~no spominja na Otroka, ki se bo rodil v boži~ni no~i. Spomniti nas želi na iskrenost otroških želja, ki edine vodijo k sebi. Naslov letošnje poslanice je namre~ Pridi k sebi! Če potuješ še tako dale~, tako visoko ali globoko, se na koncu vedno znajdeš na najtežji poti — na poti k sebi. Letošnji plamen nam v povezavi s skrivnostjo boži~a želi pokazati prav to pot.
Sprejem Lu~i miru iz Betlehema je v Sloveniji postal zelo prepoznaven dogodek in lu~ miru zadnja leta v vseh pomembnejših državnih institucijah. Lani je nekaj pogumnih skavtov plamen neslo celo na Triglav. Nosilec akcije je Združenje slovenskih katoliš-

LUČ MIRU^ÉI^ V
IZ BETLEHEMA
kih skavtinj in skavtov ob pomo~i Zveze tabornikov Slovenije, Zveze bratovš~in odraslih katoliških ska-vtinj in skavtov ter Slovenska zamejska skavtska organizacija. Lu~ miru iz Betlehema bo na voljo v vseh ptujskih cerkvah, kjer jo bo mogo~e kupiti in ponesti na dom. lzkupi~ek akcije bo letos namenjen Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja.
"Pojdi letos dale~, pojdi dlje, kot greš ponavadi, in pridi k sebi!"
Mirjam Danilovič
Markovci • Mladi vabijo na kreativne delavnice
Družabno ob nedeljskih popoldnevih
Društvo mladih ob~ine Marko-vci je eno izmed mlajših društev v tamkajšnji ob~ini. Na ~elu društva, katerega namen je druženje in aktivno preživljanje prostega ~asa mladih, je predsednica Alenka Petrovi~.
V drugi polovici letošnjega leta, odkar je markovsko društvo mladih ustanovljeno, se je vanj v~la-nilo okrog 30 mladih, ki imajo od oktobra dalje možnost svoj prosti ~as aktivno preživljati ob nedeljskih družabnih aktivnostih. Kot pojasnjuje predsednica Alenka Petrovi~, si ~lani društva nedeljske popoldneve krajšajo bodisi s športnimi (košarka, odbojka, badminton, namizni tenis), bodisi z družabnimi igrami, kot sta kar-
tanje in ~lovek ne jezi se. Mladi se ob nedeljah popoldan med peto in sedmo dobivajo v prostorih ZAF centra v Markovcih, med ~etrto in šesto pa jim je na razpolago šolska telovadnica. V bo-do~e se nameravajo družiti tudi v novi ve~namenski dvorani v Bukovcih, kjer naj bi igrali tudi mali nogomet in rokomet. Stroške, ki jih imajo z najemom dvorane ali telovadnice, si prisotni razdelijo in jih krijejo kar sami. Sicer pa predsednica društva napoveduje, da jih v prihodnje ~aka vrsta novih aktivnosti. "Prihodnje leto nameravamo pripraviti proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, materinskem dnevu in dnevu državnosti. Ker pa smo mladinsko
društvo, pa bi v toplejši polovici leta radi izvedli tudi veseloigre. Z doma~o osnovno šolo se dogovarjamo za izvedbo ra~unalniške-ga te~aja, v prihodnjem letu pa se nameravamo udeležiti tudi kviza Mladi in kmetijstvo."
Sicer pa markovsko društvo mladih pripravlja jutri, v petek, 10. decembra, med 16. in 18. uro v prostorih ZAF centra v Markovcih zimske kreativne delavnice. Otroci, vabljeni so vsi osnovnošolci, bodo na delavnicah izdelovali boži~ne in novoletne voš~ilnice ter okraske, ki jih bodo nato podarili osamljenim in ostarelim.
MZ
Mladi dopisniki
PLETARSTVO
PLETARSTVO JE IZDELOVANJE PREDMETOV IZ NEOBELJE-NIH ALI OBELJENIH VRBOVIH ŠIB. ŠIBE PREPLETAJO, ZVIJAJO IN ZATIKAJO. KMETJE SO SI PLETLI KOŠARE ZA KROMPIR. TUDI NAS JE V RAZREDU OBISKAL PLE-TAR IN NAM SPLETEL KOŠARICO.
ŽAN HORVAT 2. B
PLETARSTVO
IZ ŠIBJA PLETEMO KOŠARE. KOŠARE SO LAHKO VELIKE ALI MAJHNE. DOMA IMAMO VELIKO KOŠARO. STOJI ZRAVEN KAMINA. V NJEJ SO DRVA.
JAN HARB, 2. B
PLETENJE KO[AR
PRI NAS JE BIL STRIC, KI JE ZNAL PLESTI KOŠARE. ZRAVEN SMO SI PELI PESMICE IN GOVORILI SMEŠNICE. POSTAVLJALI SMO MU VPRAŠANJA. NATO JE NAREDIL SONČEK. POTEM SMO ŠE POSPRAVILI IN SE POSLOVILI.
SARA VUČKOVIČ, 2. B
PLETARSTVO
NAJPREJ NAS JE GOSPOD POVABIL V DRUGI A-RAZRED. TAM SMO SE USEDLI. GOSPOD NAM JE POKAZAL, KAKO SE NAREDI DNO KOŠARE. POTEM SMO SI POVEDALI TUDI KAKŠNE SME-ŠNICE. GOSPOD JE ŽE DELAL OGRODJE KOŠARE. UČITELJICA BREDA JE DEJALA, DA JE TO KLETKA ZA JANA. VSI SMO SE SMEJALI. TUDI MOJ DEDI JE VČASIH PLETEL KOŠARE.
ŠPELA VUČAK, 2. B
PLETENJE KO[AR
V NAŠO ŠOLO JE PRIŠEL PLE-TAR, KI PLETE KOŠARE ŽE ŠTIRIDESET LET. POKAZAL NAM JE, KAKO SE PLETEJO KOŠARE. ZRAVEN TEGA SMO SI GOVORILI SMEŠNICE IN PREPEVALI. BILO JE LEPO.
ŽAN MALEK PETROVIČ, 2. B
Vro~e srce
Hladen veter krošnje ziblje, v nebo barvno listje dviga. Temno kaže to nebo, da zima blizu je,
a še bližje lepe bele snežinke so. Mrzla moja dlan, se v rokavico skrije, a nosek mrzloto to trpi. Telo od mraza drhti, a srce od ljubezni gori.
Srcu ni mar, če zunaj je hladno, kajti iz njega ljubezen žari. Ljubezen, ki premaga mrzel veter zimskega dne.
Zebe me, ko nate čakam, a srce vroče je,
njegovega oklepa veter ne premaga.
In ko zagledam te, nosek topel postane,
rokavice snamem in dragi tebe močno objamem. Nič več ne zebe me, čeprav močneje veter piha. V objemu tvojem, zraven srca, se še telo ogreje. A še kaj lepšega obstaja? Seveda! Ko objeta se sprehajava, z neba spuste se snežinke bele, čarobni trenutek, iskrice v očeh, nasmeh in nežen poljub!
Urška Mesko
Ustvarjal~ki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 21. decembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanec ustvarjalčkov iz 48. številke Štajerskega tednika je:
Žan Cvetko, Cehova ul. 3, 2251 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAEAHTAMUA
itsviiAčm mtM^m vectko
LUBLJAHA: BTC,HALAA NOVO MESTO: BTC NOVD MESTO KOVA GOMCA; DBLFnrOVA IB
PÓRŠche
Pocrni vse dele, ki so označeni s pikami.
Slovenija • Količina odloženih odpadkov se veča
785 tisoč ton komunalnih odpadkov
Smeti ali pravilno povedano odpadki so stvari, ki jih znamo Slovenci "pridelovati" v vedno večjih količinah. Tako je bilo lani, po podatkih uradne statistike, v Sloveniji na odlagališča komunalnih odpadkov skupno pripeljanih 850.120 ton vseh odpadkov. Velika večina, kar 96,2 odstotka vseh pripeljanih odpadkov, je bila deponirana na odlagališčih.
V povprečju to pomeni, da je vsak Slovenec pridelal 445 kilogramov odpadkov na leto, oziroma 1,2 kilograma na dan. Podatek velja zgolj za državljane, ki so vključeni v javne službe odvoza odpadkov, teh pa je v naši državi 1.874.203 ali 94 odstotkov vseh prebivalcev. Sicer se količina nekoliko zniža in znaša slabih 415 kilogramov letno, ampak nasproti temu je treba postaviti dejstvo, da tistih 6 odstotkov prebivalstva prav tako ustvarja odpadke, ki pa so odloženi bog-vekje.
Največ, kar 25 odstotkov vseh količin komunalnih odpadkov, je bilo zbranih v največji, osre-dnjeslovenski regiji (Ljubljana z okolico), sledi ji Podravska (16 %), Gorenjska (13 %) in Savinjska regija (11 %), najmanj pa so jih zbrali v Zagorju (2 %).
Sicer pa se največ komunalnih odpadkov zbere iz posame-
znih gospodinjstev, in sicer za dobrih 565 tisoč ton, iz proizvodnih dejavnosti se jih nabere za 202 tisoč ton, razliko pa predstavljajo odpadki javnih komunalnih služb.
16 podravskih občin z 20.000 tonami
Iz 16 občin, ki odlagajo odpadke v komunalno odlagališče Gajke, je bilo v lanskem letu, kot pravi državna statistika, zbranih točno 20.388 ton odpadkov. Največ med vsemi jih je bilo iz Mestne občine Ptuj, in sicer za 9125 ton, ostale pa si po tonaži sledijo takole: Kidričevo (2189 ton), Duplek (1780), Gorišnica (1145), Hajdina (1120), Videm (1073), Markovci (1044), Maj-šperk (717), Dornava (571), Destrnik (389), Juršinci (369), Trnovska vas (307), Sv Andraž v Slovenskih goricah (199), Podle-hnik (174), Zavrč (147) in Žetale
Gajke se polnijo povsem v skladu s terminskim načrtom.
Po novem Tarifnem pravilniku naj bi občani 16 podravskih občin za odvoz in ravnanje z odpadki plačevali pavšalno določeno količino odpadkov na prebivalca, ki znaša 38,2 litra na teden, kar predstavlja 6,2 kilograma. Letna količina odpadkov, za katere se bo plačevala omenjena storitev, tako še vedno ne dosega statistično preračunanega slovenskega povprečja na prebivalca, ki dosega 445 kilogramov. Po Tarifnem pravilniku bo namreč vsak občan plačal približno 300 kilogramov odpadkov letno, kar ustreza količini vseh zbranih odpadkov v lanskem obdobju na področju vseh 16 občin.
(39). Tonaža nikakor ni majhna, v primerjavi z nekaterimi drugimi velikimi slovenskimi mesti pa tudi ne velika. Tako so, recimo, zgolj v Ljubljani lani zbrali kar 113 tisoč ton komunalnih odpadkov, v Mariboru 66,5 tisoč ton, v sosednji občini Lenart 5845 ton, v Ormožu pa 3487 ton.
Kot je povedal Janez Merc iz podjetja Čisto mesto, so količine odloženih komunalnih odpadkov povsem v mejah načrtovanega ali celo pod tem: "Odložena letna količina ustreza planirani, kar pomeni, da bo odlagališče Gajke zapolnjeno po 15 letih obratovanja, kot je načrtovano. Trenutno je zapolnjeno eno ce-
■yr-'-a yr.^a ^rz-a	vr.^-a	^
VCLIKn BOŽIČNO-NOVOLCTNn PRIR€DIT€V
y^rr-a y--."S	yrr^ yr.'^a y.-.'-a yrr^ y.-.'-a yrra ^
»Zn MAIC IN VCLIKC«
V ponedeljek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
Domjono Golovšek
in dedek Mroz /v
ter še mnogi drugi
»H /U

Voditelj: Peter Kirič
r^^^	Pokrovitelj:
MCSTNR OBČINA Ptuj
OigonlzotoR Družbo Rodio-Tednik Ptuj
lotno polje in polovica drugega od preostalih dvanajstih polj s približno velikostjo 38.000 kubičnih metrov na odlagalno polje."
Načrtovanje gradnje drugega odlagališča torej nikakor ne pride v poštev, prej morda širjenje že obstoječega, ko in če bo to potrebno. Z reciklažo in natančnejšim ločevanjem odpadkov, predvsem pa z načrtovano izgradnjo sežigalnice, ki naj bi po optimističnih napovedih začela obratovati čez 5 let, realno pa prav gotovo v naslednjih osmih letih, se lahko CERO Gajke ob sedaj zagotovljenih kapacitetah polni še zelo, zelo dolgo.
SM
Stara Gora • 80 let pozneje
Zasadili Lipov gaj
Pred natanko 80 leti (leta 1924) je takratna ravnateljica šole na Stari Gori v občini Sveti Jurij ob Ščavnici zaradi varnosti dala podreti številne lipe, ki so takrat krasile Staro Goro. Sedanji prebivalci tega kraja so se odločili, da na mestu, kjer so nekdaj stale prekrasne lipe, posadijo nove.
Pobudo za ponovno posaditev in oživitev nekoč znanega Lipovega gaja na Stari Gori je dal eden zadnjih, če ne ravno zadnji živeči Plečnikov učenec, arhitekt Danilo Furst, ki je bil leta 1912 rojen v bližnji Negovi, na Stari Gori pa je živel do leta 1925. V tem času je bil najprej med letoma 1918 in 1924 ravnatelj osnovne šole Stara Gora njegov oče, po njegovi smrti pa še leto dni mama, ki je menda tudi dala podreti že takrat več stoletij stare lipe, ki so ogrožale otroke.
^"Vesel in ponosen sem, da sem po dolgih desetletjih spet na tem najlepšem slovenskem vrhu, na Stari Gori. To je fenomen in škoda je, da ni izšla nobena knjiga, ki
bi razložila vse to, kar se je tukaj dogajalo v zadnjih desetletjih in stoletjih. Moja pokojna mati je pred 80 leti v interesu otrok dala podreti nevarna drevesa, sam pa želim sedaj pred lastno smrtjo poravnati njen dolg in se oddolžiti naravi. Želim, da bi ta lipov gaj mnogim generacijam in dolga desetletja in stoletja ponujal vse lepote narave. Sploh je lipa, ki jo boste domačini negovali, in vsako drevo, veliko naravno in narodovo bogastvo, zato naj bo ta gaj spomenik, ki ga bodo dolgo časa vsi občudovali," je med drugim dejal arhitekt Furst, ki je tudi izdelal projekt za posaditev 23 lip na Stari Gori.
Miha Šoštarič
Na Stari Gori so zasnovali Lipov gaj.

lercator

Ponudba velja v vseh Mercatorjevih prodajalnah z živili in jransiznih ^
^^^	^	Carta Nevada
^^^	semi seco, vrhunska,
r'^T^^u	polsuha, penina, 0,75
—'	Freixenet, Španija
Pečen pršut
polovice, vak. pak. cena za kg v kosu Kras, Sežana
Bonboniéra Merci
250 g, tri vrste Storck, Nemčija
Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!'
Prejeli smo
CaTV - Mestna občina Ptuj za interese večine občanov in ne posameznikov
Zaradi objektivnega obveščanja, glede na članek "Ingel je bil in ostaja", posredujemo nekaj informacij v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Mariboru. K temu naj navedemo, da je želja Mestne občine obveščanje občanov in ne reševanje problematike CaTV preko medijev. "Mestna občina Ptuj je prejela sklep Višjega sodišča v Mariboru v zvezi s pritožbo tožene stranke Ingel, d. o. o., ter stranskih intervientov zaradi izročitve kabelskega sistema in dokumentacije. Ugotavljamo, da je v tem primeru sodišče upoštevalo izključno stališče Ingela in intervientov.
Mestna občina Ptuj je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti in ustavno pritožbo, saj ugotavlja, da so ji z odločbo Višjega sodišča v Mariboru kršene nekatere zakonske pravice. Med temi je kršen 4. člen Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS št. 60/94 in spremembe). Mestna občina Ptuj je pravna naslednica Samoupravne stanovanjske skupnosti. Ureditev pravnega nasledstva mestnih in primestnih četrti je prepuščena statutu mestne občine. Mestna občina tudi ni CaTV sistem, niti premoženje krajevnih skupnosti nikdar prenesla na mestne četrti. V postopku pa je ustanovitev delniške družbe, v katero bo vložen sistem in del delnic razdeljen uporabnikom sistema.
Mestni občini Ptuj je bila odvzeta možnost dokazovanja in pojasnjevanja o okoliščinah, pomembnih za odločitev. Zato menimo, da bi z udejanjanjem sodbe vrhovnega sodišča prišlo do večje škode na delovanju CaTV kot tudi KKS, d. d.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je premoženje CaTV družbena lastnina, Višje sodišče v Mariboru pa prenaša s svojo odločbo to premoženje v upravljanje in uporabo privatni firmi Ingel, d. o. o. Ne glede na vprašanje lastništva je jasno, da sodišče premoženje daje v uporabo firmi, ki bi s tem prevzela tako naloge lastnika kot naloge upravitelja v eni osebi. Sodišče tudi ugotavlja, da je toženec kvaliteten operater, ampak ne predaja mu le operaterskih pravic, temveč tudi upravljavske in lastninske pravice, kar pa ni dokazana volja večine uporabnikov.
Popolna neresnica je v razlagi, da izročitev sistema Mestni občini ni smiselna, saj ta ni usposobljena za kabelskega operaterja. Tudi četrt ni usposobljena in registrirana za tovrstno dejavnost, ali pa si sodišče vse razlaga tako, da naloge lastnika in uporabnika prevzame Ingel, ki je ves čas skrbel za to premoženje tako, da je bilo vedno manj vredno. Sodišče se je tudi naslonilo na interes uporabnikov, ki so to registrirali pri iniciativnem odboru in tako posploši z vsemi uporabniki, kar pa je v nasprotju z vsemi ostalimi uporabniki, ki bi želeli ta problem rešiti skozi veljavne oblike odločanja.
Glede pristojnosti za izdajo položnic velja ugotovitev, da je imela obveznosti v zvezi z delovanjem CaTV do sedaj in to še vedno ima KKS, d. d., in je edina pristojna za izdajo položnic.
Glede na to, da predsednik iniciativnega odbora govori o veliki škodi na kvaliteti in posodabljanju sistema, bi bilo prav, da bi spregovoril o škodi, ki jo je on povzročil na sistemu, da bi najprej spregovoril o svojih prejemkih iz CaTV v času, ko je bil predsednik UO CaTV, ter o osiromašenju vrednosti premoženja, ki izhaja iz poročila o preverjanju računovodskih izkazov iz avgusta 2002. Podatki izkazujejo, zakaj se nekdo bori in koliko škode je že povzročene zaradi neodgovornega ravnanja. Glede na nekatere aktivnosti v teku pa to še ni vse.
Jasno je, da bi posamezniki, ki se združujejo okrog Ingela, želeli vse premoženje CaTV prenesti v zasebno last, kar je ena od možnosti. Marsikdo pa se ne vpraša, kdo bo od tega zasebnega imel večji delež koristi in kdo bi plačal.
Ob vseh odločanjih v Mestni občini Ptuj so v ospredju odločitve v interesu večine in ne posameznikov, kar je doslej zmogel tudi mestni svet Mestne občine Ptuj. Zato pričakujemo tudi v nadaljnjih aktivnostih pozitivne rezultate po meri večine zaradi zadovoljevanja koristi vseh občanov.
Služba za stike z javnostjo Mestne ob~ine Ptuj
Ingel, d.o.o., izgubil tožbo proti KKS Ptuj, d.d.
Okrožno sodišče na Ptuju je dne 5.11.2004 (sodba je bila strankam vročena 8. 12.) zavrnilo tožbeni zahtevek podjetja Ingel, d. o. o., in t. i. inciativnega odbora, s katerim so zahtevali ugotovitev ničnosti vpisa družbe KKS Ptuj, d. d., v sodni register KKS Ptuj, d. d., tako s polno legitimacijo ostaja upravljalec kabelsko-komunikacijskega sistema CaTV Ptuj. Tožniki so prav tako dolžni družbi KKS Ptuj, d. d., poravnati vse sodne stroške.
V	družbi KKS Ptuj, d. d., bomo lahko nadaljevali s projektom posodobitve kabelskega sistema, ki smo ga letos poleti od Ingela prevzeli v zelo slabem tehničnem stanju. V okviru omrežja v času, koje bil upravljalec Ingel, ni bil položen niti meter optičnega kabla, kar je zelo nenavadno, saj ima večina malih vaških sistemov v okolici že vzpostavljene optične hrbtenice. Zato bomo še v letošnjem letu vzpostavili optično hrbtenico sistema, ki bo bistveno prispevala k izboljšanju kakovosti prenosa slike in podatkov. Prav tako bomo pospešeno izvajali rekonstrukcije omrežja na območjih, ki so bila zanemarjena skoraj dve desetletji.
V	družbi KKS Ptuj, d. d., bomo naredili vse, kar je v naši moči, da sodni spori, ki jih sproža podjetje Ingel, d. o. o., s skupino somišljenikov, ne bodo škodili našim naročnikom in razvoju kabelskega sistema na Ptuju.
Matjaž Gerl, direktor
Prireditvenik
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 16. december
9.30, 11.00, 14.00 Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven
17.00 dvorana krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, delavnica izdelovanje novoletnih okraskov 17.00 Narodni dom Ptuj, tečaj afriškega plesa z Mašo Kagao Knez 18.00 Glasbena šola Ormož, koncert učencev Glasbene šole Ormož 19.00 slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, pravljični večer za odrasle z Ljobo Jenče in avtorjem razstave Janezom Suhadol-cem
19.00 Kolnkišta na Ptuju, kvartopirski večer, turnir v taroku 19.00 SNG MB, Nabucco, VelDvo, za izven
20.00 SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
20.00 jedilnica psih. bol. Ormož, dobrodelni koncert kantavtorjev Jerneja Mažgona in Tadeja Vesenjaka -	V domu upokojencev Ptuj, okraševanje novoletnih jelk
Petek, 17. december
8.00 O[ Tomaž pri Ormožu, Božično novoletne delavnice, dan odprtih vrat
9.30, 11.00 Mestno gledališče Ptuj, norway.today, za šole in izven 16.30 Sveti Tomaž pri Ormožu, vrtec Ježek, delavnice z Julko in Marto
ter jelenčkom Rudolfom 18.00 cerkev sv. Martina na Hajdini, Božični koncert ženske vokalne
skupine Katice iz Ljubljane 18.00 CID Ptuj, Srečanje udeležencev tečajev znakovnega jezika s člani
Društev gluhih in naglušnih 19.00 Marijina cerkev na Ptujski Gori, koncert skupine Invite 19.00 prostori Regijskega višje in visokošolskega središča na Ptuju,
odprtje prodajne razstave Figurae cameris 19.30 SNG MB, Božične pesmi svet, KazDvo, za izven 19.30 SNG MB, Plešasta pevka, StaDvo, za izven 20.00 Kolnkišta na Ptuju, zaključek sklopov literarnih večerov, pogovor z Ireno Svetek
20.00 kulturni dom Sv. Ana v Slovenskih goricah, literarno-glasbeni večer z naslovom Rime, vino in kitare
-	V blagovnici Mercator je do konca decembra na ogled likovna razstava ptujskega slikarja Branka Gorjupa
-	V domu upokojencev Ptuj, okraševanje novoletnih jelk
Sobota, 18. december
10.00 do 13.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za
otroke in starše, izdelava novoletnih čestitk 15.00 Videm, krasitev velike dvorane, ustvarjalna likovna delavnica 17.00 pred Mestnim gledališčem na Ptuju, prihod dedka Mraza in njegovega spremstva, v okviru Veselega decembra 19.30 SNG MB, Glorija, StaDvo, za izven 19.30 SNG MB, Božične pesmi svet, KazDvo, za izven 20.00 SNG MB, Mehka svetloba tvojega dotika - Najboljše od Arsena, MalOd, za izven
Nedelja, 19. december
10.00 do 13.00 pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za
otroke in starše, izdelava novoletnih čestitk 14.00 Miklavž pri Ormožu, Postavitev in krasitev novoletne jelke v centru Miklavža
15.00 kulturni dom Rogoznica, Pevski koncert Moškega pevskega zbora KD Rogoznica s sodelovanjem ŽePZ Žetale 16.30 Mestno gledališče Ptuj, plesna predstava v pravljici PC Mambo, v
okviru Veselega decembra 17.00 O[ Tomaž pri Ormožu, telovadnica, Dobrodelni koncert 18.00 Narodni dom Ptuj, literarno-glasbeni večer »Jezus je rojen« 18.00 dom krajanov Skorba, veseloigra Zadrega za zadrego 18.00 Mestno gledališče Ptuj, plesna predstava v pravljici PC Mambo, v okviru Veselega decembra
Ponedeljek, 20. december
16.30, 18.00 Mestno gledališče Ptuj, lutkovna predstava Rdeča kapica, v
okviru Veselega decembra 16.30 Sveti Tomaž Pri Ormožu, vrtec Ježek, delavnice z Mileno in Katarino ter igranjem s prstki, prinesite s sabo lesene kuhalnice 18.00 dom vaščanov v Dražencih, delavnica Gibanje za zdravje, predaval bo mag. Alojz Fridl, prof. športne vzgoje
Torek, 21. december
16.30, 18.00 Mestno gledališče Ptuj, lutkovna predstava Rdeča kapica, v
okviru Veselega decembra 16.30 Sveti Tomaž pri Ormožu, vrtec Ježek, delavnice s [tefanijo in Zdenko
17.00 Videm, pravljična igrica v knjižnici Sovica Oka, odprtje Cuker jame
Sreda, 22. december
16.30 Mestno gledališče Ptuj, plesna predstava v pravljici PC Mambo, v okviru Veselega decembra
16.30 Sveti Tomaž pri Ormožu, vrtec Ježek, delavnice z Zlatko in Valerijo
17.00 Videm, ustvarjalna delavnica Praznična slaščičarnica, obisk Cu-ker jame
19.00 Kolnkišta Ptuj, film Skrivnostna reka
18.00 Mestno gledališče Ptuj, plesna predstava v pravljici PC Mambo, v okviru Veselega decembra
19.00 Kidričevo, velika dvorana restavracije Pan, Božični koncert godalnega orkestra Amadues
19.00 CID Ptuj, Skrivnostna reka
19.00 pred Mestnim gledali{~em na Ptuju, slovo dedka Mraza in njegovega spremstva
-	V domu upokojencev Ptuj, pripravljanje božičkovih daril
KINO Ptuj
17., 18. in 19. december, 18.00, Kravja farma.
21. in 22. decembra, 20.00, Bridget Jones: Na robu pameti.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Na mednarodnem tekmovanju v Kanadi Ptuj dobil srebrno priznanje. Podelitev priznanj zaslužnim turističnim delavcem. Največji Erin center je na Ptuju. Sprejem prostovoljcev pri ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu. Prvi Kuharjevi dnevi na Ptuju. Predstavljamo vam uspe{no Cestno podjetje Ptuj. Spominska svečanost ob 60. obletnici poslednjega boja partizanskih kurirjev padlih v Spuhlji. Dedi{čina kurenta v kulturi Evrope. Filmski večer v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. Razstava slik Sama Vrabiča v Galeriji Magistrat. Obujen stari običaj kolin v Mestni četrti Jezero. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
^ iZDePi-Si
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677-507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž, 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, les@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Tea Stefanovi~, s. p., Ptuj, Jadranska ul. 9, tel. 031 371-187.
BETONSKI ZIDAKI ŠIRINE 12, 20, 25 in 30 v akciji decembra. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistri{ka cesta 30, 2319 Polj~ane.
32 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si. Vsem strankam želim vesele boži~ne praznike.
^'Íast^
IZVAJAMO vsa krovsko-kleparska dela z vsemi kritinami. Akcija ope~ne kritine Jungmmeier, Pfie iderer, Tondach, Creaton, betonske kritine Benders, Bramac, pločevinaste kritine Gerard ... Priporočamo se s konkurenčnimi cenami: Janez Lah, s. p., LAST-KROVSTVO, Mezgovci 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375-838.
H
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, s. p., pravne osebe in društva. Tel. 02/771-10-86, 041-647-196. Lidija Vurcer, s. p., Orešje 21, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
KMETIJSTVO
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA umetnih gnojil v kmetijskih prodajalnah POLJE-DOM, d. o. o., Kidričevo, Turnišče in Podlehnik, tel. 799-00-80.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sketa, s. p., Irje 3 d, Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na telefon 041 326 006.
ODKUPUJEMO hlodovino bukev, javor, češnja, oreh, hrast. Možen odkup lesa na panju oz. po dogovoru. Plačilo takoj oz. tudi po dogovoru. Telefon 02 769 15 91 ali GSM 041 610-210. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale._
TELICO, brejo, prodam ali menjam za nebrejo telico ali kravo. Tel. 041 941 878.
PRODAM 1 ha travnika. Tel. 753 25 71^_
PRODAM hlevski gnoj. Cena po dogovoru. Tel. 764 06 11._
PRODAM svinje težke okrog 70 kg za nadaljnjo rejo. Tel. 751 54 21, 040 700 725.
PRODAM odojke in svinje domače reje. Tel. 031 753 672._
KUPIM BIKCE simentalce in kravo za zakol. Tel. 031 438-587._
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561-893.
PRODAM KOSTANJEVA drva. Tel. 041 288-063.
PRODAM 250 kg prašiča domače reje. Tel. 793-58-91._
PRODAM PRAŠIČE domače reje, težke od 270 do 280 kg. Tel. 0276-10-693._
PRODAM okrogel les za drva (bukev, trdi listavci). Tel. 041 657-796 ali 041 657-773.
PRODAM PLEMENSKO telico staro 14 mesecev in mlin za mletje žita (žrmlje) na elektro pogon. Tel. 041 894-325.
KUPIM BIKCE simentalce 120 kg. Tel. 758-10-61._
BELE kokoši in peteline težke od 4 do 5 kg po 650 SIT za žival. Naročila sprejemamo na telefon 688-13-81 ali 040 531-246. Rešek, Starše 23.
PRODAM DVA prašiča domače reje, težka od 140-150 kg. Tel. 751-18-71.
KUPIMO bikce in teličke simen-talce, težke do 150 kg. Tel. 031 443-117._
PRODAM kravo za zakol. Tel.
768-54-71	._
PRODAM prašiča domače reje, težkega okrog 170 kg, po 300 SIT/kg žive teže. Tel. 783-32-41._
PRODAM SUHA bukova drva. Tel.
769-16-11	ali 031 885-154._
BELE PIŠČANCE domače reje, lahko kupite vsak dan pri Irgolič-evih, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713-60-33.
DELO

PRODAMO: Mestno obnovljeno in dobro vzdrževano hišo 150 m2, K+P+N z garažo in 5 ari parcele, 140.000 EUR - redka prilika. Delno obnovljeno poslovno stanovanjsko stavbo na atraktivni lokaciji v Sp. Hajdini. K 60 m2, P 260 m2 in M 130 m2, parcela 8 arov, spomeniška zaščita, možnost dokupa cca 20-30 arov, 40 mio. SIT; Poslovno stanovanjska posest ob glavni cesti v Skorbi (15 a, trgovina s hišo, gosp. objekt, novejši bungalov, garaža), 150.000 EUR; Poslovno stanovanjska posest -mesarija s hišo in 7 ari urejene parcele, ob cesti Ptuj - Vurberg -Maribor, cca 0,5 km iz centra Ptuja, blizu je samopostrežba in Srednješolski center, večnamenska uporabnost, 50 mio. SIT; Novejšo poslovnostanovanjsko stavbo P+-N + M, 700 m2 z 10 ari parcele v Leskovcu, 75 mio. SIT; Poznano gostilno s poslovnimi prostori in 6 ari parcele na Zg. Hajdini, cena 70 milij. SIT. Manjšo kmetijo (dotrajana nevseljena objekta, 14 arov parcele, 63 a zemljišča), voda, elektrika, ob cesti Hajdina - Gru-škovje pri motelu v Podlehniku, dober dostop, poslovna možnost, 7,0 mio. SIT Več parcel na Krčevini pri Ptuju, parcela 15 a v Tržcu, nedokončani hiši v bližini Ptuja. Nepremičninska agencija Gradbi-ro, d. o. o., Klepova 12, Ptuj, tel: 02/748-14-03, 041 723 945, www.gradbiro.si, gradbiro @siol.net
ALI bi radi sami krojili svoj zaslužek in bili ob tem redno zaposleni? Pri nas vam to omogočamo. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. 041 729-168. MKZ, d. d., Slovenska 29, Ljubljana.
NEPREMIČNINE
NA PTUJSKEM področju kupimo manjšo kmetijo ali gradbeno parcelo z nekaj zemlje. Tel. 041 680-000.
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 3,5-sobno, Ul. 25. maja; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova, večja stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; nova, 1- in 2-sobna stanovanja v Kidričevem, vseljiva; stanovanjske stavbe na lokacijah: Ptuj -Reševa ul., Potrčeva c., Turnišče, Zabovci, Bišečki Vrh, Trnovski Vrh, Zagojiči, Moškanjci, Bodkovci, Saku-šak, Hajdoše, Tržec, Ljubstava, Zg. Leskovec, Ptujska Gora, Juršinci -Senčak (manjša kmetija), Bukovci, Borl, Ormož, Zg. Duplek; poslovno-stanovanjske objekte: Lenart (motel
-	možnost najema s poznejšim odkupom), Hajdoše (avtosalon s stan. stavbo), Grajena, Ptuj - staro mestno jedro, Aškerčeva ul., Zagrebška c., Zabovci, Dolič (možnost najema s poznejšim odkupom); poslovne prostore: Domino c.(20 m2), Osoj-nikova c. (86 m2 in 315 m2); Panonska ul. (130 m2); gradbene parcele: Rabelčja vas (cca. 5400 m2
-	možnost razparcelacije) ; Zg. Hajdina; Podvinci; Gerečja vas, Graje-nščak, Trnovski Vrh. Vse inf. dobite na Agenciji Vikend, Biš 8 b 02/ 757-1101; Trstenjakova ul. 5 -DOMINO C. I. nadstropje 02/ 748-1013, 041-955-402, faks 02/ 748-1014._
VEČ GRADBENIH parcel, dvosta-novanjsko hišo (vodovod, telefon, elektrika, ob asfaltni cesti) prodam po ugodni ceni. Tel. 787 75-07.
BELA TEHNIKA
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
www.sirius-nep.si
Top 3: hiša v Podvincih ID334, 73 m2 (L 1935), 9,8 mio; posl. prostor Hajdina, ID319, 216 m2 - etaža (L n.p.), 8,47 mio; parcela na Ptuju ID312, 902 m2, 15,9 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj
POSLOVNI PROSTOR 150 m2, primeren za vsako obrt ali skladišče, na mirnem kraju, 5 km iz Ptuja, prodam. Tel. 041 561-893.
*AKCIJA* AKCIJA*AKCIJA*AK-CIJA* Trgovina Elektro-partner Vida PERNARČIČ s. p., Cankarjeva ul. 5 (enosmerna ulica mimo restavracije »Ribič« proti Kinu Ptuj), Ptuj, telefon: 02/779-40-51, Vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (GORENJE, CANDY, ELEKTROLUX, ZANUSSI, BOSCH, MIELE, SIEMENS, ARISTON, INDESIT, BLANCO, FOSTER, KONČAR, NARDI, LIEBHERR ...) in akustike (MATRIX, SONY, PRESTI-GIO) na 3, 6,12 in 18 OBROKOV (na trajnik) preko GA d. d., Ljubljana. AKCIJA OD 06.12. DO 12.01.2005 oz. do razprodaje zalog. Na gotovino še dodatni popusti. VSE FORMALNOSTI UREDITE SAMO PRI NAS V CANKARJEVI 5! Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 SIT, obojestransko A 4 - 12,00 SIT, vezava - 170,00 SIT). OBIŠČITE NAS!
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni, sušilni stroj, štedilnik prodam. Tel. 051 221 026.
DOM - STANOVANJE
V NAJEM vzamem 1,5- ali 2-sobno stanovanje, opremljeno, na Ptuju. Tel. 031 631-438._
SAMSKO stanovanje oddamo samskim, zaposlenim ali upokojenim osebam, nekadilcem, zaželena manjša pomoč. Tel. 041 954-054.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI ZNIŽANI do 45 %, zimski in letni, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Miklavž. Tel. 02 629-62-77._
RENAULT MEGAN 1,6 RN, letnik 1996, odlično ohranjen, prodam. Tel. 041 251-047.
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
AKVARIJSKE RIBE, skalarke, gupiji, neonke, čistilci, ena ribica samo 200 SIT Tel. 031 259-525._
BERNSKI planšarski pes, mladički rodovniških staršev, pravilno obarvani, brez rodovnika, prodam. Tel. 031 593-483.
www.tednik.si
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Nudimo vam ugodne gotovinske. ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve os. dohodka do polovice, star kredit ni ovira. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.

ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRAIA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrsi
Ivan Arnuš s.p.
Povodňová ui. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
izdePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popust!
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
AKTAL d.o.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Fal<s: 02/799 04 31

©csnca m WĚMT m iřw© m Mju) [?[a®iM][y@w
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenl<a Antonoviča v Krapini, iVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
T^^Sel
Prodaja
rabljenih
vozli:
na kredit do 7 let leasing (samo z osebno Izkaznico).
Janez Sel, s.p.. Spodnja Hajdina 26,2250 Ruj Tel.: 02/788 55 70, GSi«: 070 600 303
GOTOVINSKA POSOJILA
lUIEDiAFiN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubijana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJII
DROGERIJE ^^^BÍ^^Y PARFUMERIJE
\J5)RLD «ra^niijemo 10. obletnico
*	V petek, 17.12 in soboto 18.12.2004 ^
Podarjamo: • 10% popust (na vse Izdelke)
•	darila za kupce
•	ličenje in svetovanje
Na Ptuju v TC Domino (naročiia sprejemamo na tel.: 02/798 05 00)
Vsak četrtek ob 20.00 uri
QODeHO ÍW POyJBHO

15)	Pevke iz Pobrežja - Pod nebom gre oblak
16)	Pevci in godci PD Bukovci - Smo Iz lepega kraja
17)	Fantje iz Jurovc KD France Prešeren - Goreči ogenj
18)	Ljudske pevke PD dr. Antona Siodnjaka-Juršinci - Žalostno dekle
19)	Vinogradniki KD Franceta Prešerna iz Vidma - Oblaček mili moj
20)	Oktet zveze iovskih družin Ptuj - Ormož - Črni kos
21)	Gmajnarice Hajdoše - Jaz sem cigan Baron
22)	Fantje s Preske - Po gore je Jezus hodil
23)	Pevke ijudskiii pesmi DU Lenart - Penzionistke
24)	Destemiški oktet - Štajerski fantič
25)	Oktet Podogiarji - Sijaj ml sončece
26)	l\/liklavževski ljudski pevci in godci - Bog je ustvaril zemljo
27)	Ljudske pevke Skorba - Je ptička priletela
28)	Ljudske muzikantke Veseie Polanke - Polka
Nagrado prejme:
Veronil<a Pongrac Mestni Vrti 95 2250 Ruj
Orfejčkove
SiMS glasbene želje:
041/818-666
Glasujem za številko: _
Ime In p TbI. tttevllla:.
QOVBHO
bnJÊHO
MEGAMARKBnNGđ.O.O..p.p. 318.2250 Ptuj W fVlfl.'riV
IZDePLSI
izberi.si - Vsesiovensici portai maiili oglasov
Odslej iahito na spietu oddate svoj mali ogias za sedem siovensl<iti časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovsl<i oglasi. Brskanje po mallli oglasili še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Naslednji bo Hyundai!
Izjemni prihranki do 400.000 SIT.
-Avto Šerbinek
Zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-20-
PRODAJA KURILNEGA OUA
Telefon: 02 754 00 66
GSM: 04I 557SS3
PROJEKTIRANJE
-	urbanistična dol^umentacija
-	načrti hiš, posiovnili objektov
-	tipsl<i projeicti, iegaiizacije
-	nadzor dei, l<oordinatorstvo
NEPREIVIIČNINE
pogodbe, œnitve -prodaja, najem -
(Jrodbiro
v	d.0.0. Plul
(02) 748 14 03
www.Gradbiro.si
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardei< 34/g, 2270 OIÍMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net www.beicont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
okna vrata police senčila zinnske vrtove garažna vrata (gunther in hormann) in izolacijske steklene fasade.
DANA BESEDA OBVEZUJE
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
ROVER 416 a	1998	1.060.000	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.230.000	KOVVÈNJA
RENMinr CUO 1,416V EJCTREME	2004	2.070.000	KOV ČRNA
FMrPUNT0 55S	1997	660.000	KOV m,ENA
REMI]IXMEGANE1,6ERN	1997	1.020.000	KOV m,ENA
RENAim CUO 1,2 AUTHENTIQUE	2001	1.420.000	KOV SIVA
RENAUIXai01,4RT	1996	695.000	RDEČA
ŠKODA FEUaA COMBI 1,6 LXI	1997	470.000	RDEČA
SEAT œRDOBA 1,4 VARIO	2002	1.770.000	RDEČA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 T	1997	1.650.000	KOV SREBRNA
RENAUIX MEGANE œUPE 1,6	2001	2.130.000	KOV M. SREB.
RENUErR191,4RT	1996	585.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA BREAK 1,41	2000	1.590.000	KOV SREBRNA
FIArPUNT0 55S	1994	490.000	KOVVÉNJA
SEAT IBIZA 1,4	1999	990.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA l,6iKARAVAN	2000	1.190.000	BEIA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	620.000	KOVVÉNJA
SEAT CORDOBA SIGNO 1,9 SDI	2003	2.480.000	KOV MODRA
RENAI]IICU01,4l6VRT	2000	1.250.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	840.000	KOV MODRA
RENAUIX UGUNA 2,0 RXE	1998	1.490.000	KOV SIVA
PEUGEOT 1061,1	1998	790.000	KOVVÉNFA
RENAUIX SAFRANE 2,5	1998	1.390.000	KOV SIVI
SEArC0RD0BAl,9SDI	2002	1.940.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6	1999	960.000	KOV MODRA
RENAUIX SAFRANE 2,5 AVTOMATIK	1998	1.540.000	KOV t ZEI,ENA
FORD FOCUS 1,4	1999	1.395.000	KOV SREBRNA
PROTON 415 GLSI	1996	440.000	KOV MODRA
FORD FIESTA 1,3	1997	690.000	BELA
FIAT SmO 2,4 ABARTH	2002	3.270.000	RDEČA
FIAT BARCHETIA 1,816V	2000	2.390.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,4	2000	1.420.000	KOV /EI,ENA
Novo se zmeraj rojeva na novo. Nov up, nova misel, nov dan ...
Naj bo NOVO LETO 2005
leto dobriti poslovniti odločitev ter čas zadovoljstva v zasebnem življenju.
Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo sredstva, predvidena za čestitke in poslovna darila, namenili v dobrodelne namene.
Zativaljujemo se za zaupanje. Še vnaprej si želimo dobrega sodelovanja.
Komunalno podjetle Ptuj d.d.
Mercator

Lrijjqj Ormoška cesta 30, Ptuj
BOŽIČNE OTROŠKE
četrtek^ 16.12. 2004
Izdelajmo koledar 2005
Petek. 17. 12. 2004
Izdelovanje božične jelke
Sobota. 18. 12. 2004
Izdelajmo voščilnice za šiirodnike in prijatelje
Pjtyiedeliek. 20.12. 2004 ^
^ Izdelajmo božični škorenjček
irDrek.t2l .1» 2004
l^'S^Jmo okvir ïa^ sliko
lAeifà. 22.1Í^.,Ž004 .
«Izdelovaqie okraskov za božično jelki»
Prisrčno vaiitjeni 'm 16. do 19. un v soboto od 9. do 12. ure
1/1)11 \\ \ sriiOlMIl I SI I!lll()\
^JKMOestrH^
IZB
IZBERITE KAKOVOST! 031/349-343 Miran KOLABICs.p. GajCTCl 6/a, 2272 Gorižnica
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
OBLIKOVANJE-NAPiSI- TiSK - iNTERNET
Q
www.alinea-dz.si 02/ 743 02 10; 041 553 307
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tnionovo 1, Ptui |ob Moribonid cntltol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročncQO odpločílo
vedeževanje, mnenja, realnost robert 090 44 33
astrologija, regresija, bioterapija, odprava blokad 041 404 935
r
KURILNO OUE
NA VEC OBROKOV
Dovolite, da Va? prijetno ogrejemo
041 643 890
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
www.CMtGAaCe.si .iiirj.
ÊÊÊÊ^ centralni sesalni sistemi
Wfmprô^îji^ponmt: OME&A i.o.o„ Ljiitomersbc^
Literarno-glasheni večer
JEZUS JE ROJEN
v nedeljo, 19. decembra 2004, ob 18. uri v dvorani Narodnega doma na Ptuju
Pridite in začutite trenutek radosti z nami! VSTOP PROST
Organizator: Društvo prijateljev Svetega pisma
Božickova akcija:
Iztok Belšak s.p. Stojnci 89, Markovci Telefon 02 7888 226.
PC ZSM študent 79.900 SIT PC ZSM začetnik 68.900 SIT
Pri nas dobite tudi ostale i(omponente.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA
Mestni trg 1, 2250 Ptuj
Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63
Telefaks: 02 748 29 44
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (UL RS, št. 110/02, 8/03
-	popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. ~lena Odloka o ustanovitvi skupne ob~-inske uprave ob~in (UL RS, št. 57/99), Skupna ob~inska uprava, v imenu Mestne občine Ptuj, vabi na
PRVO PROSTORSKO KONFERENCO
-	za Spremembe in dopolnitve ureditvenega na~rta za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 5/02), ki bo
v sredo, 22. 12. 2004 ob 13.00 uri, Mestni trg 1, Ptuj, velika sejna soba št. 8/I;
-	za Spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za ob-mo~je mesta Ptuj (Uradni vestnik ob~in Ormož in Ptuj št. 7/94, in Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj 11/97), ki bo
v sredo, 22. 12. 2004 ob 14.00 uri, Mestni trg 1, Ptuj, velika sejna soba št. 8/I;
-	za lokacijski načrt za območje P11-S14/2 Budina, ki bo
v sredo, 22. 12. 2004 ob 15.00 uri, Mestni trg 1, Ptuj, velika sejna soba št. 8/I.
Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Gradivo je na vpogled na Skupni ob~inski upravi, Mestni trg 1, Ptuj, soba 36, v II. nadstropju, vsak delovni dan med 13.00 in 15.00 uro.
Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast
PONUDBA
RABUKMII
VOZIL
Znomko
BMW318AVrOMATIK RENAULT KANGOO 1.4 E RT CITROEN XSARA 2.0 HDI KAR ŠKODA FABIA COMBI 1.9 TDI FIAT STILO 1.9 JTD OPEL ASTRA 1.7 DTI VOLVO V 40 TDI CITROEN XARA PICASSO RENAULT LAGUNA KAR 1.6 OPEL CORSA 1.7 DTI OPEL VECTRA 2.0 DTI KAR VW PASSAT 1.9 TDI FIAT BRAVA
VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT SEAT IBIZA 1.0
saaaa
M/Prstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
TbI.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
MODIFICIRAN	2001
SERVO	1998
KLIMA	2001
KLIMA	2001
1. LASTNIK	2002
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2002
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2001
KLIMA	2000
1. LASTNIK	1997
KLIMA	1999
KLIMA	2000
3.890.000 1.040.000 2.390.000 2.290.000 2.850.000 2.260.000 2.790.000 2.990.000 2.890.000 1.740.000 2.490.000 2.490.000 840.000 2.290.000 1.190.000
NA ZALOGI VSI MODCLI ÍIAT! Sloro zo novo - sloro zo slorol

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
			
CITROEN C3 1.4 5V	2003	2.250.000	- Brezplačen
CITROEN ZX 1.4 1 AVANTAGE	1993	330.000	preizlcus
R CLIO 1.2 16VBILLA BONG	2003	1.850.000	-105 točk
DAEWOO NUBIRAWAG. 1.6	1998	890.000	kontrole
IVIERCEDESA160 AVTOM.	1999	2.230.000	na vozilu
RENAULT LAGUNA 1.9 DO	2002	3.685.000	- Tehnična
RENAULT LAGUNA GT 1.9 DCI	2003	4.280.000	kontrola
R LAGUNA GT 1.9 DCI 100 EXP	2002	3.450.000	po 2000
RENAULT iVIEGANE 1.6 e RN	1998	1.080.000	prevoženih
RENAULT SAFRANE 2.0	1999	1.930.000	kilometrih
RENAULT KANGOO 1.4	1999	1.190.000	- Pomoč na cesti.
RENAULT KANGOO 1.2 RL	1999	1.050.000	vleka ali popravilo
Testna vozila			- 3 mesečna
			tehnična
			
R IVIEGANE SEDAN 1.9 dCi	2003	4.010.000	garancija
R LAGUNA 2.0 PRIVILEGE	2003	4.600.000	[za določena vozila)
R CLIO DINAMIQUE CONF. 1.2	2004	2.220.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
trgovina in storitve d.d., Ormošira 23, Ptuj
ZAPOSLIMO
VODJO PRODAJE VOZIL RENAULT
-	VII ali VI. stopnja izobrazbe, i<omercialne, ekonomsl<e ali tel^nišl<e smeri
-	alctivno znanje vsaj enega tujega jezil<a
-	poznavanje področja prodaje avtomobilov
-	sposobnosti vodenja in organiziranja dela
-	5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dneh na naslov: Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška 23, 2250 Ptuj,
www.radio-tednik.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
18. 12. 2004 Jože Petrovič, dr. dent. med. ZA Cirkovce
SPOMIN
Mineva 20 let, odkar si odšel od nas, dragi mož, ata, dedek
Avgust Žnidaric
IZ SOBETINCEV
ZAKAJ?
Kar ljubimo, je ostalo in bo v na{ih srcih ostalo za ve~no. Hvala, da smo te imeli.
Z bolečino v srcu, tvoji najdražji
Skromno in tiho si živel, mnogo bolečin pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža
Hermana Kacijana
IZ BREGA 51, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše. Posebej se zahvaljujem dr. Liljani Jovanovi~, patronažnima sestrama Bernardi in Renati. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi slovesa, govornikoma g. Jožetu Rakovcu in g. Stanku Vedlinu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano žalostinko ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Matilda in ostalo sorodstvo
Srce tvoje več ne bije,
bolečin več ne trpiš,
nam pa žalost srca trga,
solza lije iz oči,
dom je prazen in otožen,
ker tebe, mama, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi drage mame, babice in taš~e
Angele Predikaka
roj. Kovačič
IZ GRAJENE 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sve~e, za svete maše, izrazili sožalje in nam stali ob strani.
Žalujoči: tvoji najdražji
ZAHVALA
Na pokopališ~u na Ptujski Gori smo se v sredo, 8. decembra 2004, poslovili od
Valice Jager,
bančne uslužbenke
Hvala vsem, ki ste pripravili ali s svojo prisotnostjo po~astili njeno poslednje slovo. Hvala ptujskim zdravnikom za ve~desetletno zdravljenje in medicinskim sestram ginekološkega oddelka za lajšanje njenih zdravstvenih tegob.
Se prav posebej pa hvala direktorjema ptujske bolnišnice in doma upokojencev ter predstojniku ginekološkega oddelka za razumevanje, ki so ga imeli, ko sem to najbolj potreboval.
Milan Jager
Ni večje bolečine kot v dneh žalostnih nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V SPOMIN
Boleč je spomin na 13. december 2001, odkar te ni ve~ med nami, dragi mož, ati, tast in brat
Janko Žnidaric
IZ PTUJA
Vsem, ki ohranjate spomin nanj in mu prižgete sve~ko, iskrena hvala.
Vsi tvoji
Ko vajine zaželimo si bližine,
gremo tja, v ta mirni kraj tišine,
tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN
Bole~ je spomin na 18. december 1994 in na 24. december 1997, ko sta nas zapustila
mama
Marija Petrovič
in
ata
Janez Petrovič
IZ LOČKEGA VRHA 56
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in sve~ko po~astijo spomin nanju.
Žalujoči: hčerka Veronika in sin Milan z družinama
So ptice v daljo poletele, za njimi tudi ti si šla, spomladi bodo spet zapele, le ti ne boš nazaj prišla.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi naše drage mame, stare mame in taš~e
Terezije Drevensek
roj. Dolenc
IZ PLETERIJ 59
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani in našo mamo v tako velikem številu pospremili k njenemu ve~nemu po~itku, zanjo molili, darovali cvetje, sve~e, za svete maše in darove za cerkev, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje.
Se posebej se zahvaljujemo gospe Hedviki za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, sodelavkam Zaš~ite, d. o. o., godbeniku za odigrano melodijo slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
SPOMIN
11. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila dobra žena, mama, babica in prababica
Marija Kokot
IZ GORENJSKEGA VRHA 24
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lu~ka ljubezni ti vedno gori, tvoj nasmeh med nami živi.
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sve~ke v spomin.
Žalujoči: mož Jože, hči Katica, sin Milan in sin Srečko z družinami
Grajena • Kruta usoda v zanko ujete srne
Divji iovci in kiateški psi ogrožajo divjad
V torek, 14. decembra, so gospodarja Lovske družine Jože Lacko Mira Brieka z Grajene obvestili, da je pri gostišču Pikoia nekdo povozil srno. Nasii so jo z dvema zankama na telesu.
V ■
Kot veleva lovska zakonodaja, se je po obvestilu o nesreči divjadi gospodar Miro Brlek brž odpravil na ogled kraja dogodka, a tam ga je skupaj s policijsko patruljo čakalo neprijetno presenečenje. Dvoletna srna je bila še topla, na svojem telesu pa je imela kar dve, do krvi zajedeni zanki iz debelejše žice, ki jo je po njegovem mnenju zagotovo nastavil divji lovec.
Po okoliščinah sodeč, je možno sklepati, da se je uboga žival ujela najprej v eno, zatem pa še v drugo smrtno past. A ker je bila že dokaj močna, ji je v divjem boju za življenje us-
Foto: M. Ozmec
Gospodar Miro Brlek s srno, ki je z dvema zankama na telesu končala pod kolesi avtomobila.

TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, uvoziti IZVOZd.0.0. 2250 PTUJ, ŠtukM, Tel.: 02 787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210
pelo zanki izpuliti iz nastavka, smrtonosnega objema kovinske žice, ki se je med puljenjem nad stegni in okoli vratu zajedla do kosti, pa se ni mogla rešiti, zato je v po vsej verjetnosti v paničnem begu stekla čez cesto, kjer jo je zadel avtomobil in jo v bistvu rešil muk.
Lovski gospodar Mirko Brlek je bil ogorčen in zaskrbljen: "Ogorčen sem, kajti divji lovci vse bolj ogrožajo naša lovišča in tudi stalež divjadi. V LD Jože Lacko Ptuj smo zaradi povože-nja avtomobilov izgubili že 45 glav srnjadi. Zaskrbljeni smo tudi, ker število povožene divjadi nenehno narašča, in prepričani smo, da prihaja do tega zaradi vse večjega nemira v gozdu, ki ga povzročajo potepu-ški psi in divji lovci.
Pojavlja se namreč tudi vse več primerov najdenih, raztrganih in pobitih živali, ki so jih zasledovali in pokončali klateški psi, saj se nekontrolirano podijo po gozdovih
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

^IfftAIKOif
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	Idjučavničarslia dela
-	manjia gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Grom In blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih.
oziroma naših loviščih. Lovci smo zaradi tega že sprejeli nekatere ukrepe, uvedli smo dežurstvo nad posameznimi deli lovišč, lastnike psov, ki niso pripeti in se klatijo po gozdovih, pa s posebnimi vljudnostnimi pismi obveščamo, da je to kaznivo dejanje ter da morajo svoje hišne čuvaje pripeti na verigo ali kako drugače poskrbeti, da se ne oddaljujejo od hiš.
Občane prosimo, naj nam pri tem pomagajo, in jih vljudno vabimo, naj nas o svojih opažanjih sproti obveščajo. Skrb za divjad je naša skupna dolžnost."
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Petra Bela Vedernjak, Volkmerjeva 16, Ptuj - Jono; Maja Prša, Kraigherjeva 15, Ptuj - Jakoba; Eva Ogrizek, Trajanova 2, Ptuj -dečka; Brigita Letonja, Maistrova 35, Ptuj - Jana; Silvija Zore, Miklavž pri Ormožu 12 - Majo; Martina Bedenik, Dežno pri Makolah 14 - Natalijo; Tamara Matjašič, Velika Nedelja 4 - Hano; Andrea Kmetič, Prešernova 8, Lenart - Lana; Mojca Košar, Bučečovci 6, Križevci pri Ljutomeru - dečka; Ivanka Slemenšek, Sv. Jurij 12, Rogatec - lana; Nataša Vrabel, Pohorski odred 9, Slovenska Bistrica - Niko; Mojca Zorčič, Ptujska c. 8/e, Ormož - Evo; Katja Emeršič, lupečja vas 4, Lovrenc - Evo; Rebeka Pehan, Ra-dehova 11, Lenart - Nadio; Simona Perša, Zagorci 63/a - Aneja; Mojca Trafela, Sp. Hajdina 22/b - Kajo.
Poroka Ptuj: Boštjan Krajnc, Brezovec 19/a, in Vesna Jakopanec, Vocanska 58, Rijeka.
Umrli so: Milan Stanič, Pacinje 5/b, umrl 29. novembra 2004; Jože Do-beršek, Destrnik 23/a, umrl 29. novembra 2004; Srečko Igričevič, Gere-čja vas 49, umrl 1. decembra 2004; Stanko Markež, Mestni Vrh 102/a, umrl 6. decembra 2004; Valburga Jager, Kraigherjeva ul. 20, Ptuj, umrla 5. decembra 2004; Stanko Pukšič, Dolič 23, umrl 2. decembra 2004; Danica Kuntič, Hrastovec 14/a, umrla 6. decembra 2004; Mihael Valdhu-ber, Destrnik 14, umrl 7. decembra 2004; Jožefa Gašparič, Gornji Klju-čarovci 9, umrla 7. decembra 2004.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, po nižinah del dneva še megleno. Popoldne bo za~el pihati jugozahodnih. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -4, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne v krajih z meglo in oblačnostjo okoli 0, na Primorskem okoli 12 stopinj C.
Obeti
V petek bo pretežno oblačno in večji del dneva še suho. Pihal bo jugozahodni veter. V noči na soboto bo oblačno, pojavljale se bodo padavine, v soboto zjutraj in dopoldne lahko tudi kot kratkotrajne snežne plohe. Hladneje bo.
ROLETARSTVOABA
Stuki26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
STE BILI POŠKODOVANI
^ ^ NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2 teT'Ite';^^^* 080 1 3 14
Ugodni nakupi, varna in donosna prihodnost
z nakupi s Tuš klub kartico v trgovinah Tuš do podarjene 1/12 prve letne premije življenjskega zavarovanja. Več: 08019 20, na www.zav-mb.si,www.tus.si.
TUâUKLUB
líJ
ZAVAROVANJA
d.d.i
ZAVAROVALNICA MARIBOR