Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma »e ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, npravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Prnfja in Dimnj 24,797.
Posamezna Številka stane 3 Din LtlO L!L
SleVs R8.
■ ■	' I —JM—
Naročnina
sa driavo SHS:
m nesee ...... Din 20
ta pol leta ..... .120
sa četo leto .... .340
za inozemstvo:
.....Din *
Sobotna izdaja:
celoletno
• Jagoslavtji .... Din 60 v inozemstva. ... , 80
S tedensko prilogo ^Ilustrirani
Slovenec''
Cene lnsemlom:
Enostoipnu ^tltoa vrsta mali ogln»l po Din t-fSO in Din 2vetji oglasi ncd 45 mm vi«!na po Din 2 50, veliki po Din 31— io 4 —, oglasi v urednifikem delu vrstica po Din
Pri »e5jom naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemsi ponedeljka in dneva po prasniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnino Mm v solovini.
r LJubljani, v nedeljo, tfne 9. avgosla 1925.
Da smo na jasnem,
Skupina ljudi, ki niso ne samostojni kmetije! ne Prepeluhovci in ne radikali, pač pa, ne vemo iz kakšnih razlogov, z vsem srcem simpatizirajo z RR-režimom, sc smatra »v interesu slovenskega ljudstva« — kakor to pravi — poklicano, da daje SLS vsak dan lekcije. Te lekcije so postale že tako nad ležne, da moramo nanje enkrat za vselej odgovoriti.
Mi si ne damo od nikogar vsiljevali ali «ugerirati, kaj naj naredimo. SLS je stranka popolnoma jasno določenega političnega programa, ki gotovo dovoljuje pri praktičnem izvajanju primerno danemu položaju možne kompromise, različno taktiko, izvestno trans-igenco — kakor pač povsod v politiki —, jc pa glede svojih temeljnih načel neizprosen in nespremenljiv ter ne more v tem oziru tvoriti objekt nobenemu kupčevanju, odnehavanju in pregovarjanju. Teh načelnih postulatov našega programa ne morejo izpremriti nobene slučajne konstelacije, nanje ne more vplivati noben izgled na kakšno hipno korist ali opor-tunitelo, to so za nas degme, ki z nobenim položajem ne morejo sklepati nobenih kompromisov. Naša politika je naša morala, morala našega javnega delovanja, in v svojih bistvenih, to jc principijelnih smernicah, nezlomljiva in premočrtna. Izdajstvo takih fun-damcntalnih načel naše politike je za nas prav tako nemoralno kakor vsako drugo izdajstvo.
Čudimo se ljudem, ki še danes tega ne razumejo. Zanje je pač pciitika nekaj bistveno drugega nego za nas: nekaj, kar spada izključno v kategorijo koristnega, dočim je za nas politika moralna kategorija, dotikajoča sc večnih nadčasovnih in absolutnih vrednot. Res da tudi mi čisto naravno znamo ločevati pri-godno od bistvenega; toda, kar spoznamo in imamo za bistveno, tega tudi v politiki nc: žrtvujemo za nobeno ceno. Smo slovenska, ljudska, krščanskodemokratična stranka, ima-, mo svojo tradicijo, živimo življenje narodovo, iz njega črpamo in se z njim vred izpopolnjujemo. Politika za nas ni kupčija, tudi ni gonja za oblastjo radi gole oblasti, jc sveto opravilo, skrb za blagor slovenskega občestva, ki ni v goli materijalni koristi in materijalnih uspehih, ampak v prvi vrsti v moralni po-vzdigi, svobodi, dostojanstvu, kreposti. Nikdar se nc bomo nobeni konstelaciji, nobenemu danemu položaju, nobeni sili, nobeni trenutni materijalni koristi na ljubo odpovedali temu, da smo narod, narod s pravico samoodločbe, lastnega jezika in iastne kulture, lastne verske, politične, kulturne individualitete. Temu sc nismo odpovedali pod nobenim režimom, sc tudi nc bomo pod RR, se sploh nikoli ne bomo. Nepreklicen aksiom je za nas tudi, da more naša država sloneti samo na prostovoljnemu sporazumu vseli jugoslovanskih narodov, in sicer popolnoma med seboj enakopravnih narodov, ki ne pripoznajo in ne poznajo nobene hegemonije, ki se morejo in morajo vladati sami v medsebojnem sporazumu, ki so z eno besedo avtonomni na podlagi ne-prikrajšane, brezpogojne enakopravnosti. Kclor tega šc n« razume, naj prebere Wsshingto-novo deklaracijo iz leta 1775., če nc vc, kaj so po krščanskih in demokratičnih načelih naravne pravice človekove in narodove. Aplicirano na naše razmere pa iz vsega tega sledi, da je revizija ustave absolutno potrebna, ker so temelji, na katerih je naše državno ustavno življenje zgrajeno, v mnogočem napačni.
O drugih načelnih točkah našega programa ne bomo govorili. Gospodom, katere vleče srce k RR. ne branimo, jim nobenih nasvetov ne dajemo- zato pa prosimo, naj puste nas pri miru. Nam narekuje naše politično ravnanje lastna vest, ki jo vodijo vrhovni aksiomi krščanske morale, naš slovenski občestveni čut, genij našega naroda, življenska sila in pa volja našega ljudstva. SLS bo načelna, na moralnih temeljih sloneča, slovenska in demokratična, v krščanskem svetovnem nazoru našega ljudstva zakoreninjena, v principiclnih pogledih neomajna stranka ali pa jc nc bo!
To si zapomnite. Vsako nadaljnje razpravljanje o tem jc odveč.
Politični položaj v sedanjem momentu.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA BREZ SKLEPOV. - RADIČEVCI SE BOJE OBČINSKIH VOLITEV. - NEZADOVOLJNOST RADIKALOV NAD RADIČEVO GOSTOBESED-NOSTJO. - DALMACIJA PROTT RADIČEVSTVU. - TLDI HRVATSKO S0K0LSTV0
PROTI RADIČEVSKI POLITIKI.
Belgrad. 8. avgusta. (Izv.) Da-i se večina ministrov nahaja izven Belgrada, je bila za danes sklicana seja min. sveta. Tej seji je prisostvovalo šest ministrov od sedemnajstih, kolikor jih celokupna v lada šteje, torej samo ena tretjina. Drugi d\e tretjini pa se nahajata na službenih potovanjih, kakor na Plitvič-kih jezerih, na Bledu in po raznih drugih letoviščih. Na tej seji so govorili o občinskih volitvah na Hrvatskem in v Dalmaciji. Radičevci zahtevajo, naj se prej izda enoten občinski zakon za celo državo in žele potem naj bi se vršile občinske volitve na hrvatskem teritoriju. Ta njihova zahteva je zelo zanimiva in značilna, ker so radičevci doslej vedno zahtevali, da se čimpreje izvedejo občinske vo-| litve, pričakujoč, da bodo sigurno dobili url | občinskih volitvah na hrvatskem teritoriju večino. Ta zahteva radičevcev v sedanjem položaju dokazuje samo, da jim ni do takojšnih občinskih volitev, ker je razpoloženje ljudstva tako, da bi oni v večini občin izgu-j bili na dosedanjih šansah ali pa propadii.
Poleg tega so se na ministrski seji reše-; vala nekatera resorna vprašanja. 7, ozirom na dvetretinsko odsotnost ministrov pa ni prišlo do nobenih sklepov.
Sirer vlada v političnem življenju popolno zatišje. Edino \ radikalnih krogih se posveča velika pozornost dogodkom na Hrvatskem. Prihajajo namreč dan na dan semkaj
glasovi, ki govorijo o nezadovoljsl\ u s sedanjo Radičevo politiko. Opažati je, da so nekateri radikalni krogi vedno bolj nezadovoljni z brezštevilnimi izjavami Stipiee Radiča, ki padajo vsak dan in od vseh strani. V tej zadevi so se radikalni ministri že posvetovali in bodo brez dvoma storili korake, da Stipica Radič malo manj govori.
Iz SPLITA poročajo semkaj, da se tam delajo velike priprave za slovesen sprejem dr. Trumbiča, ki prispe jutri v Split, kjer bo na velikem shodu govoril proti politiki Stje-pana Radiča. Glasom poročil nc pripravlja slovesnega sprejema dr. Trumbiču samo splitsko meščanstvo in hrvatsko sokolstvo, ampak se bo tudi na shodu zbralo do 2000 ljudi iz okolice. Govori se, da bo dr. Trumbič sprejet z velikimi manifestacijami, ki bodo izraz protiradičevskega mišljenja v Dalmaciji.
Tukaj se tudi mnogo govori o obisku ameriških Sokolov v Zagrebu. Radičevci so venomer zatrjevali, da je pretežna večina hrvatskih sokolskih in drugih prosvetnih organizacij na Hrvatskem za njihovo politiko. iz dosedanjih nastopov ameriških Sokolov pa se jasno vidi, da so ameriški Hrvatje razočarani nad politiko, ki jo sedaj vodi Stjepan Radič in so se odločno izjavili proti. Tudi te vesti vplivajo na tukajšnje politike, ki se napram Radiču vedno bolj ohlajajo.
Pariz, 8. avgusta. (Izv.) Temps piše, da je misel o sklepu varnostne pogodbe med balkanskimi državami vsega uvaževanja vredna. Ne da sc reči še ničesar o pogojih, poj katerimi bi bila taka pogodba mogoča, pomenila bi pa vsekako velik napredek za ohranitev miru na Balkanu in v Evropi. Mala antanta je v tem oziru že jako mnogo storila. Pristop v to zvezo jc za Grčijo težaven, ker ima svoje posebne interese. Vendar pa jc zveza bal-
kanskih držav logična zahteva, čr hočemo ohraniti mir, ki temelji na mirovnih pogodbah. Ako dalje pomislimo, da poskuša boljše-viška propaganda Evropo zadeti ravno preko Balkana, jc treba storiti vse, da sc balkanski narodi zbližajo in zvežejo, kar bo le v prid miru in civilizaciji. — Posebej pa naglasa Temps«, da bi bilo treba prej urediti neka mejna vprašanja med Bolgarijo in Jugoslavijo.
naročnikov!
Tiskovni zskOi? danes stopil v veljavo.
Belgrad, S. avgusta. |Izv.) Danes dopoldne so izšle »Službene Novine«, ki priobču-jejo tiskovni zakon, kakor jc bil sprejet cd radikalno - radičevske večine v skupščini. S tem je tiskovni zakon stopil v veljavo. Ni treba ponovno poudarjati, kaj pomeni ta zakon za naše celokupno javno življenje, posebno pa za svobodo misli in možnost objektivne kritike. Tega ni treba posebej nagiašati, ker je že dosedaj bilo dovolj govora o tem v javnosti in pa v narodni skupščini. Posledice tega radikalno - radičevskega zakona se bodo kaj kmalu grenko občutile.
za konkordat.
Bolgrad, 8. avgusta. (Izv.) Papeški nuncij Pelegrinetti se je vrnil iz Rima, kjer je študiral predloge za konkordat med Vatikanom in Jugoslavjo. Izjavil je, da pogajanja dobro napredujejo in da bo besedilo konkor-data do konca septembra izdelano.
Rim, 8. avgusta. (Izv.) »Epoca.. poroča -z Tiuiisa, da proti francosko gibanje med domačini stalno raste. Vsak uspeh Abd-el-Krima pridobi protifrancoski struji več privržencev. Število vojaških beguncev i/, francoske armade se množi. Francoske oblasti so začele zapirati ljudi, ki javno hvalijo Abd-el-Krima in so ustavile v arabskem jeziku pisano glasilo domačinov. Nezadovoljstvo s francosko nadvlado se siri tudi v južnem AlSiru.
MARKO TRIFKOVIC ODPOTOVAL NA POČITNICE.
Belgrad, S. avgusta. (tzv.) D&ncs zvečer jc odpotoval i?. Belgrada predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, ki sc podaja na letovišče v Nauhcim, pozneje v Bad Gastcin, nato pa v Evian les Bainj,
Poraz f
Jeruzalem, 8. avgusta. (Izv.) Reuter poroča: Po najnovejših poročilih i/. Ammana so izgubili Francozi v bojih z Druži več tankov in strojnih pušk. Druži so sestrelili tudi nekaj francoskih letal. Francozi so se umaknili i/, južnega dela okrožja Havran. Z osvojenimi topovi so Druži zavzeli Suzido, glavno mesto džebelskih Druzov. Francozi so se umaknili v Esro. Druži so vpienili 100 z municijo iu živežem natovorjenih velblodov.
Z druge strani poročajo, da se je poveljnik premagane francoske čete ustrelil.
Moskva, 8. avgusta. ? 1 zvestija - opozarjajo na živahno delavnost angleške diplomacije v Skandinaviji in v baltiških državah. Angleška politika gre za tem, da se baltiške države vojaško okrepe, noče pa, da postane Poljska premočna, ker bi francoska moč s tem postala prevelika. Zato Anglija Poljakom nasprotuje v vprašanju Gdanska. Na Finskem je angleška vojaška misija jako delavna in skuša Finsko zbližati s Švedsko in nc s Poljsko. Anglija se dalje zelo zanima za prelive Veliki in Mali Beit ter bi rada tudi Dance zapletla v svoje mreže. Danska naj bi tvorila glavno oporišče za angleško brodovje, ki bi operiralo pridi Pelrogradu.
33 NOVIH SMRTNIH OBSODB V BOLGARIJI.
Sofija, 8. avgusta. (Izv.) V četrtek je sodišče v Va mi izreklo razsodbo nad 11*) obtoženimi zarotniki. Na vislice jc obsojenih 33 oseb, 7 7 na zapor, 9 pa jih jc sodišče oprostilo. V pciek pa sc jc pričei v Sviiiji proces proli 12 osebam, ki so obdolžcne špijonaže na korist komunistov. Mrd obtoženci so trije ogrski in trije ruski državljani. Drž. pravdnik zahteva za vse smrtno kazen,
Pred mezdnim bojem v Vevčah?
Papirniško delavstvo stoji v boju in siceT neprostovoljno. Do sedaj smo bili vajeni, da je delavstvo začelo z bojem, tokrat pa je obratno.
Ze dolgo je bilo opažati neke spremembe v obratu Vevče, Združenih papirnic Vevče— Goričane in Medvode. Delavstvo se je raz^ burjalo, tako da je bilo predvideti, da mora priti do poloma, prekršitve dotedanjega razmerja. Začetkom tesra meseca pa je kriza dosegla svoj vrhunec, vodstvo papirnice je načelo načelno vprašanje delavskih zaupnikov iu zahtevalo od inšpekcije dela razjašnjenja z drugimi besedami izvršilo napad na najobčutljivejšo stran delavskih zahtev, odnosno pravic. Bile -o domneve, ki so se pa tekoči teden udejstvilc. Že pretekli teden je izvršila inšpekcija dela zasliševanje zaupnikov in delavstvo, videč to, je poudarilo svoje stališče v tem vprašanju na javnem strokovnem shodu pred tovarno v soboto 1. t. m. Naravno je delavstvo za čas shoda ustavilo obrat in to tudi naznanilo obratnemu vodstvu. Obratno vodstvo je na resno stremljenje delavstva, da bi se razmere uredile mirnim potom, reagiralo s skrajnimi represalijami, z ukinitvijo obrala za tri dni, t. i. 12., 1?>. in 11. t. m.
Inšpekcija dola je /. ozirom na lo sklicala, razpravo za 7. t. ni. z namenom, da doseže poravnavo tega spora iu ukinitev repre-salij.
Pri tej razpravi pa jc prišel zastopnik podjetja /. barvo na dan. Ko je inšpektor dela pozval zastopnika podjetja, da izjavi, če lic bi bilo podjetje pripravljeno, da ukine; svoj ukrep o ustavitvi dela in obrazloži pogoje, da bi se vse te razmere razčistile na internih pogajanjih, ki se skličejo že prihodnji leden, je zastopnik podjetja izjavil:
Predsedstvo (upravnega sveta Združenih papirnic) zahteva, da lahko odpusti Kukavica Franca in Pinla Karola (zaupnika, prvi predsednik Zveze papirniškega delavstva, drugi predsednik skupine Z. T'. D. v obratu Vevče) za nedoločen čas iu da se mu dajo svobodne roke, da jih na lasino prošnjo sprejme nazaj.
S tem je podjetje nategnilo strune, da je nevarnost, da počijo.
Vidi se pa pri tem, da podjetju ne gre, za drugo kot to, da imenovana ne bi bila zaupnika delavstva.
Na vprašanje zastopnika organizacije, naj zastopnik podjetja obrazloži razloge za to zahtevo, da pove, kaj sta imenovana zakrivila, je le-ta izjavil, da hujskata«, drugega razloga ni navedel. Iz tega jasno sledi, da so ro-presaliio sredstvo, ki je naperjeno proti vršenju dolžnosti delavskih zaupnikov in da je hoj podjetja naperjen edino proti organizirani enotnosti delavstva v tovarni.
To je v glavnem potek in vzrok od tovarne započatega boja. Delavstvo jc poudarilo svoje stališče, da boja ono ne forsira iu ne želi, če pa podjetje to hoče, ga sprejme. Z ozirom na izjavo, podano na razpravi od strani zastopnika podjetja, pa bo zavzelo delavstvo svoje stališče, katerega se bo držalo dosledno in stvarno. Delavstvo zre bodro v bodočnost, vedoč da bo, če pride do boja, vsa poštena javnost na njegovi strani.
ATAKA NA MALINO VA.
Sofija, 8. avgusta. (Izv.) Bivšega ministr* skega predsednika Malinova sla v Caribrodu dva bolgarska begunca trdo prijela. Dolžila sta ga podkupljivosti in zahtevala od naših častnikov, da ga aretirajo. Naši organi so Malinova z ozirom na neprijetne diplomatične posledice pustili v miru.
DOBRA ŽETEV V RUSIJI.
Pariz, 8. avgusta. (Izv.) Po svojem po-vratku i/. Moskve je izjavil Krasin, da bo letošnja žetev v Rusiji sijajna in da bo imela Rusija več milijonov ton žita za izvoz. Za izkupiček 1x1 ruska vlada naročila veliko množino poljedelskih strojev.
OLJE IZ PREM O O .C
Berlin, 8. avgusta. (Izv.) Profesor Ber-gius v Mannheinui je iznašel način, kako se da i/, premoga pridobivati neko olje. Poskusi so se jako dobro obnesli, ker so dobili i/, šlez-kega premoga do i!5 odstotkov olja. V kratkem bodo začeli iznajdbo izkoriščali ua veliko,

Slavnost v Domžalah.
Domžale, 8. avgusta. (Izv.) Domžale »o
<ai danes nadele slavnostno lice. Vse štiri va-ei Spodnje in Zgornje Domžale, Stob in Studu, ki tvorijo najmlajši trg Domžale so tekmovale cel teden med seboj, katera od njih bo najlepše okrašena -za jutrišnji slavnostni dan. Po celem novem trgu vidiš mlaj ob mlaju, vse hiše pa lepo okrašene z zastavami in zelenjem. Posebno okusno pa je prirejen ve-selični prostor na vrtu g. Senice. Slavnoati so se pričele 'že nocoj. Nad trg Domžale je leglo praznično razpoloženje. Ob gromu topi-čev se je ob 8 zvečer začel premikati sprevod z godbo na čelu in je šel skozi Stob, Sp. Domžale in Študo v Zgornje Domžale do pošte. Vse hiše trga so bajno lepo razsvetljene, posebno lepo pa je okrašen spomenik kralja Aleksandra. Po končanem sprevodu je z balkona nove pošte, pozdravil v lepih besedah župan g. Anton Skok, nato pa je spregovoril ljubljanski občinski svetovalec dr. Valentin Rožič. Govoril je množici in mladini o prosvetnem delu za narod in državo. Svoj govor je posvetil mladini — novemu trgu Domžale, — ki ima začeti novo kulturno zgodovino v svobodni državi. Z novim trgom mo-
ra priti nova popolnejša kultura med tržane. V izobrazbi se izpopolnjevati mora biti mladini kažipot v zgodovini novega trga. Ta kažipot bo vodil tržane do novih kulturnih vred-mut. »Sveta vera bodi luč, materni jezik pa ključ do prave omike in izobrazbe.« Govornik poziva mladino, naj si po teh Slomškovih besedah izoblikuje svoj življenjski vzor. Dr. Rožičev govor so navzoče množice burno odobravale. Nato so se množice začele razhajati.
Jutri na slavnostni dan se vrši ob pol 9 dopoldne sprejem gostov. Nato se pa vrši sv. maša na prostem pri župni cerkvi na Goričici. Po slavnostni službi božji se razvije sprevod, ki obeta biti nekaj izrednega. Slavnostni sprevod krene iz Goričice proti Stobu, nato pa skozi Spodnje Domžale v Zgornje Domžale do kraljevega spomenika, kjer se izvrši slavnostna proglasitev trga Domžale s slavnostnim govorom prof. dT. Valentina Rožiča. Popoldne ob 2 pa se vrši velika ljudska veselica na vrtu Josipa Senice v Domžalah.
Iz Ljubljane odhaja vlak ob pol 1 in se vrača ob 12. Nikomur ne bo žal, da si ogleda tako lepo okrašene Domžale.
Sestanek Brianda s Ch?mNr-Sainom.
j... . jn, 8. avgusta. (Izv.) Briand pride v ponedeljek y London v spremstvu ravnatelja političnega oddelka v vnanjem ministrstvu Berthelota. »Daily Herold« piše, da bosta poskušala oba ministra priti do sporazumnega nastopa glede varnostne pogodbe. Francija bo zahtevala kot uslugo angleško pomoč v Maroku in na Libanonu, Anglija pa si bo izgovorila francosko podporo v Kinsku in Mossulu. Glede varnostnega vprašanja bi si Francija rada izgovorila precej svobode, da bi mogla uveljaviti svoje obveznosti zlasti napram Poljski. Če bo Anglija na francosko zahtevo po večji svobodi glede Poljske pristala, da si ohrani svoj vpliv v Varšavi, bo Francija podprla protirusko politiko Chamberlr.inovo in bo skušala tudi Poljsko pridobiti za protiboljše-viški blok. Na drugi strani pa si bo Briand prizadeval preprečiti sodelovanje Nemčije v Chamberlainovi politiki. Položaj je za Cliam-berlaina težak, ker bi on rad imel na svoji strani Francijo in Nemčijo.
ORLAN f>() DEM IS ION I It A L.
R m, 8. avgusta. Bivši ministrski predsednik Orlando je odložil svoj državnozbor-ski mandat. V pismu na zborničnega predsednika izjavlja, da ga je način volitev v Pa-lermu (kjer je bil Orlando nosilec opozicijske liste) končnoveljavno prepričal, da v sedanjem javnem življenju v Italiji ni več mesta za može njegovih načel.
TROCKI O SORODNOSTI RUSXEGA IN AMERIŠKEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA.
Trocki jc sprejel tc dni moskovskega poročevalca ameriške brzojavne agenture »United Press« in mu podal nekaj izjav o političnem položaju v Sovjetski Rusiji in njenih možnostih za ameriški kapital. Trocki je rekel, da Ameriko najbolj zadržuje od gospodarskih odnošajev s SSISR strah pred revolucijo, kakor so se sploh vse države navadile, da vse svoje politične in gospodarske težave pripisujejo komunistični propagandi. Jasno se kaže, da je Amerika kljub svoji gospodarski nadvladi duševno še vedno odvisna od Evrope. Končno bo moral zmagati razum in Združene države bodo krenile na drugo pot. Po Trocki-jevem mnenju je sedanje sovjetsko gospodarstvo v obliki »trusta trustov in sindikata sin-
dikatov« ameriškemu progresivnemu prizadevanju za stabilizizacijo posebno blizu. SSSR ima sedaj pred seboj dve glavni nalogi: richr.-nizacijo kmetskega gospodarstva in obnovo osnovnega kapitala sovjetske industrije. Obe nalogi bi mogla SSSR rešiti iz lastnih moči, a tekom daljše dobe. Trocki je za to, da pri izvedbi teh nalog sodeluje ameriška industrija, tako da bi se ves načrt izvedel tekom kratke dobe 5 do 10 let. Za poskušnjo bi se moglo začeti z manjšimi nalogami, deloma zasebnega značaja.
vesti
Radičeva Hrvatska pod Bachovim paien-<f0m. Vsa abnormalnost naših razmer se zrcali iz dejstva, da so v nekaterih naših pokrajinah še vedno v veljavi najreakcinarncjše naredbe prejšnjega avstro-mažarskega re': ma. Na Hrvatskem sta n. pr. še danes v ve Ijavi zloglasni Bachov patent iz. 1. 1854. in okrožnica c. kr. glavnega poveljstva v Zagrebu iz L 1873. Ti dve naredbi dajeta policiji neomejeno oblast nad državljani in sla pristen izraz tedanjega reakcionarnega absolutizma. Dn PP vlade teh naredb niso odpravile, bi se spričo vseh okolšein še dalo razumeti. Da pa mora tudi Radičeva Hrvatska nositi dalje ta sramotni jarem, to najizrazitejše znamenje'svojega suženjstva, .ie prezha-čilno za sedaj vladajoči sistem in za HSS posebej. Posl. dr. Mi lova n Zanič je bil v skupščini po nastopu RR vlade podal zakonski predlog, s katerim naj se navedeni naredbi razveljavita. Proti vsemu pričakovanju je bil la predlog novi parlamentarni večini skrajno neljub. Poskušali so pregovoriti dr. Žaniča, da predlog umakne. Ker to ni šlo, so se poslužili spretnega trika: Soglasno so sprejeli nujnost predloga in zakonodajni odbor je dobil nalog, da tekom treh dni poda poročilo. Naslednji dan se je pa skupščina cdgcdila do oktobra! Tako bodo radičevci lahko vladali Hrvatsko po Bachovem patentu, ako jim ne bo pari ral a.
: L'0euvre« o najvažnejših dogodkih v Jugoslaviji. Glavno glasilo francoskih levičarjev >L'Oeuvre< prinaša daljši članek o zadnjih dogodkih naše notranje politike. Člankar podaja kratek pregled razvoja Pašič-Radičeve politične igre, ki se ie končala na ta način, da je dal Pašič Radiča zapreti in 70 njegovih mandatov razveljaviti. : Mislilo se je,« pravi člankar, »da pride sedaj v Jugoslaviji do strašnega viharja, toda zgodilo se ni prav nič. Musso-linizem Nikole Pašiča je dosegel nepobiten
uspeh, ker ne je g. Radič v zapora oSMdno
zelo dolgočasil in končno naročil svojemu nečaku, da se začne pogajati. Svečano in z vrvico na vratu so izjavili Radičevci pred celim parlamentom, da se odrekajo opoziciji proti ustavi. Na ta način je došlo do nove kombinacije v vladi, izpokorjenega Radiča so Izpustili na svobodo in proces proti njemu ustavili, šala se je odigrala, zastor je padel, vse je končalo brez logike, na čemur bi bilo le ča-stitati, ako ne bi bila morala te historije tako izrazito nemoralna. Miš, ki se je tu rodila in ki zahteva svojega humorista, ima nemoralno preteklost.*
Brezje.
Sestanek in občni zbor Zveze slovcnrtih vojakov iz svetovne vojne na Brezjah dne 30. avgusta t. 1.
Nekaj dni samo nas loči od sestanka na Brezjah, katerega smo lansko leto sklenili. Obenem s sestankom sc bo odkrila spominska plošča v cerkvi in se bo vršil tudi občni zbor | Z. S. V. iz svetovne vojne. Pravila Zveze so | potrjena od ljubljanskega in mariborskega j velikega župana in obsega do okrog Zveze obe oblasti. Slavnost se bo vršila po sledečem sporedu:
Ob pol 10 zapojo tovariši pevci v cerkvi »Ti o Marij?.«. Nato odkrije in blagoslovi su-perior vojne mornarice v p. Monsig. Karol Kokalj spominsko ploščo. Zbor zapoje »Blagor mu«.
Ob 10 pred c r\vijo začetek cerkvene slovesnosti. Govori Fr. Bonač, tajnik Zveze. Za govorom sledi sv. maša, pri kateri bo j igrala godba. Po maši zapojo pevci žalostinko »Vigrcd se povrne«, nakar intonirajo bivši vojni kurati »Libcra« za padle vojake. Po | končanih molitvah zapojo pevci »Oj Dober-| dob«, m Maroltovo harmon. nar. pes. »Oj ta i soldaški boben«. Nato otvori predsednik Zveze major v p. Martin Colarič občni zbor, na \ katerem podajajo funkcijonarji svoja poročila.
Slede pozdravi in govori. Vsi govorniki naj ; pred občnim zborom predlože osnutek go-I vora. Nihče ne sme govoriti več kot 5 minut. ] Po pozdravih in govorih se bo volil poslovni ■ odbor in dva revizorja za leto 1925/26 ter sc bo določil kraj občnega zbora in sestanka za prihodnje leto. Slučajnosti. Godba zaigra »Pravde Bog«.
Ob 2 popoldne poseben sestanek vseh ! zaupnikov Zveze v samostanski dvorani.
Pevci, pripravite dobro obj. vijenc pesmi. Zbirališče pevcev pred vhodom v samostan. Kratka izkušnja ob 9 v samostanski dvorani.
Polovična vožnja jc dovoljena. Shranite in ne oddajte nikjer voznih listkov (kot nekateri lani); za vožnjo nazaj velja isti listek in pa izkaznica, ki jo dobite na Brezjah. Tam bodo dobili udeleženci tudi pravila zveze in sliko spominske plošče.
Tovariši, vsi na Brezje in ob vsakem vremenu! Vajeni discipline držite jo tudi brezpogojno na Brezjah in pokorite se v vsakem oziru rediteljem, ki bodo imeli trobojne znake na levem rokavu.
Sestanek je namenjen vsem tovarišem brez razlike mišljenja in strank, ki so služili v svetovni vojni pri kateremkoli vojnem odredu ali polku.
Tov. zaupnike prosimo, naj nam javijo, če le mogoče, število udeležencev iz posameznih krajev, da bomo mogli obvestiti železnico glede potrebnega števila voz, oziroma posebnih vlakov. Iz Ljubljane bo vozil takoj po rednem gorenjskem vlaku v nedeljo ob pol 8 iz Ljubljane proti Otočam posebni vlak, ki se bo vračal iz Otoč ob po 5 tako, da bo imel v Ljubljani zvezo z vsemi drugimi vlaki.
Godba, obstoječa iz 50 mož, sc opoldne razdeli na dve skupini.
Na veselo svidenje 30. avgusta!
Odbor Z. S. V.
Dr. .Toža Glonar:
Onstran šmarna oore,
XC — 7459, julija.
egiptovski galeriji britanskega muzeja se pod očmi, v katere jc nekdaj gledal tudi Mojzes, ustavim pred podolgovatim kosom pisanega granita, ki leži iztegnjen na dveh visokih kamenitih podstavkih: Kaj je to? Drugod vidiš takoj: to je portret, kip, kak bog, dasi v živalski podobi, itd., tukaj si postavljen pred uganko. Jezi te in miče, da doženeš, ne da bi pogledal na napis, ki ti ob vsakem predmetu natanko pove, kaj je in odkod. Grem okoli in se sklonem, da bi pogledal stvar od spodaj; na koncu se vidi nekaj kakor orjaška sklenjena pest! Radovednost me nazadnje premaga. da vendar pogledam na napis, ki mi re:.; uganko. Pred menoj leži samo levi laket s pestjo od kolosalnega kipa bogvedikaterega frraoria. Stopim ob njem, da ga izmerim: dolžine inv. ravno pet mojih korakov!
Nehote mi potegne v oči višino; kak velikan je -noral biti ta kameniti faraon! Prva •:c o i literarna reminiscenca: naš pridigar, o. Rogerij, pripoveduje, kako si je pomagal iz zadrege s'ikar, ki bi naj na majhni deski naši'!;?! velikana. Naslikal je samo njegov — pnl.ee in zraven pripisal devizo: Ex pollice (Jigantemf Nekako taka sc godi z mano v I ondonu, Čas, ki mi je odmerjen, je kratek, da bi si ogledal tega velikana vseskozi in od vseh strani. In enaka se mi Hodi s temi članki,
ki bi jim prav lahko zapisal kot motto: Ex police gigantem. Zato postanem — hočeš, nočeš! — skromen in si mislim: vsega mi ni mogoče videti, toda ob tem, kar mi bo prišlo pred oči, jih bom do sitega napascl, karkoli mi bosta dan in noč prinesla, vse to boni skušal doživeti z vso možno intenzivnostjo. Ne bom se gonil po Londonu kakor uboga Coo-kova čreda; po trideset, štirideset in še več jih natlačijo v prostran avtomobil, potem pa jih podijo od znamenitosti do znamenitosti. Z Baedekcrji v rokah ne vedo, kaj bi počeii; ali bi gledali v svet, ali kontrolirali Baedekerja, ali poslušali svojega oficielnega »guidea«, ki laina mehanično svojo lekcijo, ki jo komaj oni čujejo, ki sedijo v njegovi neposredni bližini. Tako absolvirajo mesta, kakor jc London, tako absolvirajo cele kontinente v vednem strahu pred onim »javnim mnenjem.!, ki predpisuje, kaj mora turist, ki potuje vendar v svojo lastno zabavo, tu ali tam videti. Mora videti zaradi drugih!
Jaz nisem tak! Marsičesa, kar se videti mora, kakor menijo drugi, nisem videl; videl pa sem mnogo, kar je stotisočem turistov, ki blodijo leto za letom po Londonu, sploh videti nemogoče. Od prvega trenotka, ko sem stopil na londonska tla, nisem bil nikdar tujec ali pa mrtva številka hotelske sobe, ampak sem bil med svojci, bil sem takorekoč — doma. Kako to? Dragi prijatelj, to je težko povedati, še težje razložiti, to treba doživeti.
Velikosti Londona se šele počasi zaveš; prve dni tc moti, tujca, širina ulic, ob kateri
višina obstranskih hiš nc pride prav do veljave, kar je sploh značilno za London, ki s svojo silno horizontalno razsežnostjo niža višino. Povrh se kot radovednež, ki si hoče napasti oči, navadno še voziš na strehi avtobusa, torej že v višini prvega nadstropja! Šele počasi se zaveš in če začneš šteti, se ti naenkrat v tvoje največje začudenje pokaže, da ! te spremlja ob obeh straneh ulice vrsta hiš, j ki štejejo šest do sedem nadstropij.
Povrh tc popolnoma okupira in prevzame tehnika londonskega prometa; že ob njem samem nimaš od kraja oči za kaj drugega, in ko si se nanj navadil, je merilo v tvojih očeh že popolnoma drugačno: urezano za London in ne za Poljansko cesto! Najhitrejše vozilo, s katerim še najlažje in najhitreje premagaš silne londonske razdalje, je podzemska železnica, toda kdo sc bo kakor krt vozil po »tju-bih«, če hoče videti kaj več ko večne plakate za »Booril« in druge enake tečne reči. Tram-way je preveč pusto vozilo, ima poleg tega pokrito streho in jc navezan na progo; avtobus sc že svobodnejc kreta, »taxi« pa si si prihranil za slučaj, da kje zablodiš in nc boš vedel številke avtobusa, s katerim bi lahko prišel domu. Tedaj tc »teksi« potegne po najkrajši poti domu in ti računi od kilometra -amo 3 dinarje; cen6, kaj ne, mnogo ceneje 1 ko v Ljubljani, samo da se v Londonu sala-mensko hitro nabere kilomctrovl
Najlepša rešitev je seveda, če imaš kur poseben avto na razpolago; jaz ga imam, njegovo številko sein Dostavil za motto današ-
Oprostitev poštnine za zadružne zveze in zadruge.
V zakonu o proračunskih dvanajsrtinah za mesece avgust, september, oktober in november od 81. julija 1925., Službene novine od 1. avgusta 1925, št. 173., je za Zadružfae ifveze in pri njih včlanjene zadruge izredno važen čl. 56. kli se glasi: »Vse zadružjie zve-e s svojimi zadrugami, ki delujejo v oikvim srbskega zakona o poljedelskih in obrtniških zadrugah, in one zveze, ki so člani Glavnega Zadružnega Saveza, so oproščene plačevanja poštnih pristojbin za dopisovanje, tiskovine in denarne pošiljatve, ki jih pošiljajo v medsebojnem prometu zadrug z zadružnimi zvezaimi in z Glavnim Zadružnim Savezom v kraljevini SHS v Belgradu po določbi srbskega zakona od 4. oktobra 1899. (Zbornik 54., str. 749.)«
Po navedenem členu zakona o dvanajstinah so torej oproščene poštnine zadružne zveze, ki so včlanjene pri Glavnem Zadružnem Savezu v Belgradu. Članice Glavnega Zadružnega Saveza so sledeče zadružne zveze v Sloveniji: Zadružna zveza v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju ter Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani.
Ravno tako kakor imenovane zveze ao od 1. avgusta dalje oproščene poštnine vse zadruge v Sloveniji, kii so včlanjene pri eni aLi drugi izmed imenovanih zvez.
Pcštna direkcija bo sicer izdala vsem poštnim uradom še točno navodilo o načinu, kako se bo citirani člen zakona o dvanajstinah izvrševal. Vendar pa velja oprostitev od poštnine že od 1. avgusta dalje. Zadružna zveza v Ljubljani je tudi že javila poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani vse one zadruge, ki so pri njej včlanjene.
Da se morejo zadruge takoj začeti posluževati te ugodnosti, je gotovo, da morajo pri tem izvrševati sledeče pogoje:
1.	O odposlanih pismih je voditi točno evidenco po Številkah (vložni zapisnik);
2.	na kuverti mora biti napisana, natisnjena ali pnitisnjena s pečatom firma dotione zadruge;
3.	poleg toga je na kuverti pristaviti: »Oproščeno poštnine po čl. 56 zakona z dne 31. 7. 1925.
Čl. 56 sicer sam že navaja, da velja ta oprostitev le za med; 'bojni promet med zadrugami, med zvezo iu zadrugami ter med Glavnim Zadružnim Sa vezeni, obstoječimi zadružnimi zvezami in zadrugami. Navaja tudi, da sc oprostitev razteza na le na vse dopisovanje (pisma, dopisnice), ampak tudi ua tiskovine in denarne pošiljatve. Vendar pa se čl. 56 sklicuje še na določbo srbskega zakona z dne 4. oktobra 1899, ki ga bo gotovo še objavilo pošlno ravnateljstvo, v kolikor je potreben za vporabo te ugodnosti.
Natančnejše pojasnilo še sledii, ko bo objavljena naredba poštnega ravnateljstva.
Orlovski vsstmk.
/ irska orlovska srenja priredi v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 4 popoldne na Viču (poleg cerkve) javni telovadni naraščnjski nastop.. Nastopi ves ženski in moSki naraščaj odsekov Vič, Krckovo-Trnovo in Sv. Jakob. Spored bo zelo pe-sler in obsega 12 telovadnih tcek z. govorom. Ket bo lo prvi javni naraščnjski nnstop, prosimo bratske odseke Ljubljanskega okrožja, da ne prirejajo ta dan nikakih prireditev in pridejo pogledat nn Vič naše malčke. Gotovo Vam ne bo žal. Ilog živi!
Celjski orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 0 avgusta ob 3 popoldan telovadni nastop na Bnb-nem poleg gostilne JaniS. Na sporedu so letošnje članske in naraščajske proste vaje, tlnniške simbolično vaje, drog, bradlja itd. Po telovadbi bo prosta zabava mi vrtu JaniFeve gostilne. Vstop k prosti zabavi prost! Jestvine in prvovrstna vina bodo po nizki ceni na razpolago. Uljudno vabimo vse!	Odbor.
fifaroS&ite ,Slovansa* I
njemu članku. (Kdor ga v Londonu sreča, naj mi ga pozdravi!) X je znak za London, poleg tega pa se avti štejejo šc s črkami alfabeta in številkami od 1—9999. Najvišja črka, ki sem jo videl, jc bila XY in nekaj nad 7000. Iz tega si lahko približno izračuniš, koliko jc danes v Londonu avtomobilov. Na tem pa tudi vidiš, da jc »moj« avlo že iz starejše generacije; res, nekoliko častitljiva škatlja, toda sijajno vozilo. Prostora ima za dva, tri, toda po polnoči smo sedeli včasih na njen; tudi štirje in njegovih 14 HP jc po praznih londonskih ulicah brzelo s hitrostjo 60 kilometrov!
S tem avtom sc spustiva na londonsko ulico. Čim dalje prihajava v sredino, tem večja postaja gneča; v treh vrstah sc rine leva stran ulice z vozili naprej, na desni gre mimo nje enaka vrsta najrazličnejših vozil v nasprotni smeri. Avtobusi, tramvaji, avtomobili, težki kamijoni, kolesarji, motoclklisti, vso tvori nepretrgano proccsijo, ki sc zdaj hitreje, zdaj počasneje v najlepšem redu rine naprej. Konji so velika redkost, težka vprega vozi samo oglje in stavbno gradivo, v silno redki privatni ckipaži — celo dopoldne sc lahko voziš po mestu, čc hočeš našteti tri! — protestira kak star Londončan z brki in konjem proti današnji obriti in po benzinj smrdeči generaciji, fijakerja najdeš samo še v kakem panoptiku ali v kaki genljivi povesti v šolski čitanki.
Naenkrat se vsa procesija ustavi; radoveden se vzdigneš v avtu, da bi pogledal, kaj
Dnevne novice.
Slovesna proglasitev trga Domžale.
Najmlajši izmed slovenskih trgov — Domžale slavi danes 9. avg., svojo krstno slavo.
Domžalci se tega dne vesele in ga žele kar mogoče dostojno proslaviti. In to vsi brez razločka! Ob tej priliki so i/ginila vsa nasprotja, vsi se čutijo ena celota, vse druži ljubezen do njihovega rodnega kraja.
Domžalci drže na svoj kraj! Po pravici!
Lepe so Domžale.
Premnogokrat se je že začudil tujec, ki jc prvič prišel v kraj in je na vprašanje, kaj so Domžale, dobil odgovor, da so navadna vas. Saj je cela vrsta stavb, ki bi bile vsakemu mestu v kras. In tudi sicer so hise sko-Taj vse prav čedne, zidane, z opeko krite. Občina je že pred tremi leti oskrbela regulacijski načrt, ki se strogo izvršuje. Nič se ne zida na slapu, po svoje, ampak vse v lepi harmoniji.
In zida se v Domžalah izredno veliko. Celo letos, ko je splošno v zidarstvu bilo le malo življenja, so v Domžalah postavili kar šest prav čednih stavb.
Pa je tudi prostor za zidanje kot nalašč. Dasi obsega trg Domžale že 350 hišnih številk, je vendar na vse strani še dovolj prostora, pripravnega za stavbe. In pri tem se ni bati, da bi bilo vse zazidano, da bi oči gledale le mrtvo zidovje, ki naj si je še tako umetno, vendar le utrudi. Ne! Ves trg je v vrtovih in zelenju. Bližnja okolica — posebno Šum-berk — nudi prijaznih sprehajališč med osvežujočim gozdnim drevjem. V primerni razdalji pa se tii nudi prekrasen pogled na mogočne vrhove kamniških planin, celo Karavank. Ob jasnem vremenu je razgled iz Domžal na vse strani naravnost očaruječ!
Domžale imajo prihednjost.
Trije prevažni vzroki to jamčijo: industrija, vodna moč, železniška postaja.
Industrija! Iz čisto preproste domače hišne slamnika rske obrti se je v teku let v Domžalah razvila slamnikarska veleindustrija svetovnega pomena in slovesa. Enajst uglednih slamnikarskiih tovaren preživlja na stotine lavstva in razpošilja na stotisoče slamnikov, tudi najfinejših, na vse strani. Pa tudi druga industrija cvete v Domžalah. Saj je tukaj na raz.polago izvrstna vodna moč Bistrica in iz nje izpeljana Mlinščica, ki teče skozi Domžale.
V trgu obratuje šest valčnih mlinov, 4 žage, 1 kovinska tovarna, 1 vrvarna, 1 elektrarna. Razvila je trgovina vseh vrst. Tu deluje nič manj kakor 54 obrtnih mojstrov najrazličnejših obrtov!
Seveda je to za vse to kar največjega pomena kamniška železnica, ki ima v Domžalah svojo postajo. Prav ta postaja je naredila Domžale za prometno središče celega brdske-ga sodnega okraja.
Tak je torej trg Domžale.
Kaj pa njegovi prebivalci, tržani?
Vneti za izobrazbo, napredek. V vsakovrstnih podjetjih so imeli in imajo prilike dovolj spoznati, kako nujno je poireben poduk, da le toliko velja danes človek po svetu, kolikor zna. Brez godrnjanja nosijo občutna bremena za šolstvo (štstrazredna ljudska, tri-razredna obrtnonadaljevalna šola).
A tudi krepka narodna zavest odlikuje Domžalce. Tudi v prejšnjih razmerah jih nobena sila ni mogla omajati v njihovi ljube ni do slovenskega jezika in rodu. Da bi jih bili vi videli, s kakšnim navdušenjem so vsikdar nastopali za svoje narodne pravice, kako vneto so vsak hip branili slovenski značaj Domžal.
Tudi v verskem oziru se Domžalci prav dobro držijo. Z občudovanja vredno požrtvovalnostjo so si v malo letih sami brez vsake podpore postavili skoraj novo cerkev, pokopališče, ustanovili faro.
Izredno veliko jc tudi Donižalcev po svetu, predvsem v Ameriki — do 100. Skoraj vsi so zaposleni po slamnika rakih tovarnah, kjer imajo sorazmerno dober zaslužek. A tudi ti pokažejo ob vsaki priliki, da sc še vedno čutijo Domžalce, da tudi oni ljubijo svoje Domžale.
Dokler bo naše slovensko ljudstvo svojo rodno zemljo tako ljubilo, kakor ljubijo Domžalci svoje Domžale, sc za to ljudstvo ni bati.
Zato pa pozdravljen trg Domžale!
Pozdravljeni tržani domžalski! *
Iz Domžal/ ? 0. 0. avgusta bodo Domžale z vso slovesnostjo proglašene v trg. Prebivalci z nji'zlično naglostjo pripravljajo na ta velevažni dogodek. Ceste, žc preje polne prometa, so tako oživele, da se potniki komaj izogibajo avtomobilom, kolesarjem in voznikom, ki hite vozit potrebni materijal na zabavni prostor. Množice pridnih rok nakladajo, razkladajo, zabijajo, kvase in pripravljajo paviljone. Cestarji čistijo ceste in trebijo živo mejo, gospodarji belijo in lepšajo svoja poslopja, gospodinje čedijo vrtove in posipavajo z belim peskom. Fantje postavljajo mlaje, dekleta pleto vence, mladina pa prinaša bršljan in zelenjavo za okraševanje. Na vseh krajih oznanjujejo lepaki za Domžalce pomembno proslavo in vabijo narod na udeležbo. List »Domžalec- je že s 4. številko prepojil Slovenijo. Vse je v pričakovanju na najdostojnejši sprejem gostov. V soboto 8. avgusta t. 1. ob osmi uri zvečer bo slovesen obhod z bakijado in razsvetljavo po vseh onih vaseh, ki bodo proglašene v trg. Po obhodu bo govor v slovo vaščanom. V ncdeijo, 0. avgusta bo v ranih jutranjih urah pozivala budnic.i svoje občane na važni dan. Ob pol 9 bedo izključno le domača društva uvrščena žc po določenem redu sprejela, došle- goste, na kar bodo krenila na hribček Goričico. Tam bo domači župnik g. Franc Bernik na prostem daroval službo božjo. Nato se bode razvil slovesen sprevod po trgu do kraljevega spomenika, katerega je občini v kras nabavil g. Andrej Slokar. Pred kraljevim spomenikom sc vrši slovesna proglasitev trga Domžale. Slavnostni govor govori g. prof. dr. V.
. Rožič, Od tam krene sprevod do pošte, kjer nagovori narod domžalski župan g. Anton tSkok. S tem se slavnostni del završi. Popoldan je namenjen zabavi na vrtu g. Josipa Se-nice. Vse bližnje in daljno prebivalstvo opozarjamo in vabimo na slavnost. — Slavnostni odbor.
Na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani stavljamo vprašanje: ali bodo mogli vseučiliški profesorji oditi na učna potovanja, a slušatelji na ekskurzije? Denar je za ie svrhe ne samo dovoljen po Imdget.-kem zakonu, ampak ie ministrstvo prosvete določilo tudi izreden kredit. Ce sedaj v avgustu ne pojdejo, v septembru bo nemogoče.
Novi inženerji. Javno prakso smejo izvrševali v vsej kraljevini inženjerji: Matej Kosmač v Ljubljani — spec. stroka kulturno inženerstvo; Fran Donncr v Celju — spec. streka gozdno inženerstvo; Dušan S e r n c c v Ljubljani — spec. stroka strojno inženerstvo.
5Pictnica. V nedeljo, dne 9. avgusta praznuje g. Avguštin Zajec, hotelir na Blejski Do-
bravi, v bivšem hotelu Stol svojo 50letnico ter obenem 251etnico kot gostilničar. Kot zaveden pobomik v gostilničarski stroki je bil dolgo vrsto let odgovorni urednik stanovskega glasila »Gostilničarja . Jubilant jc brat g. Alojz Zajca, lastnika hotela Bcllevuc v Ljubljani. — Tovariši.
Se enkrat >-xiapredni uspehi- v litijskem okraju. Na našo stvarno ugotovitev, da tako-zvani naprednjaki pri občinskih volitvah v Trebeljevem niso dobili niti enega glasu, ter da so vsi oddani glasovi pripadli SLS, daijc da so naprednjaki pri občinskih volitvah v Kotredežu sklenjeni kompromis izrabili, ter da jc i-napredna zmaga v Kandršali popolnoma iluzorna, dopisnik v -'Jutru teh dejstev sploh ni skušal ovreči, pač pa po ovinkih odgovarja, da sc klerikalna barka v litijskem okraju nevarno potaplja ter da jo rešuje z naporom zadnjih sil litijski župan. Potem prav
napihnjeno- pravi, da so sc po veličastnem razmahu SDS v Litiji, Holiču in Kandršah prebudili klerikalni petelini ter začeli pčti po -Slovencu . Obregnili so sc pri tem seveda ob litijskega župana ter si domišljujejo, da imajo edino oni patent, da v našem okraju uravnajo javno življenje, Žc vsak sprehod litijskega župana v občino Hotič jih preplaši ter bi bilo komaj, da sedanji, drugače vse časti vredni hotiški regent g. Hinkotu (kakor se je blagovolil milo izraziti »Jutrov« dopisnik) prehod čez litijski most enkrat za vselej prepove... Povsem odveč pa jc Jutrova-< briga za ».razjarjene klerikalce« v Hotiču, ker lc-ti bodo 30. avgusta svojo razjarjenost že dokazali s tem, da bodo s svojimi glasovi obsodili nasilni razpust obč. odbora in sedanji režim v občini, o tem je izvestna gospoda lahko za-sigurana. Glede potapljajoče barke smo mi popolnoma mirni, ter prepuščamo skrb za rešitev ta-iste demokratskemu gcncralštabu v Litiji, ki menda nima drugega boljšega dela, kot iskati potapljajoče barke drugje, mesto pri sebi.
Novice z Bleda. Mit Herz und Hand fiir's schone Krainerlandb (S srcem in roko za lepo kranjsko deželo!) Te besde je da! napisati na svojo vilo rajni Muhr, nekdanji lastnik blejskega gradu. Mož jc bil sicer Nemec, žid, toda gori navedenega gesla se je držal do smrti — in še po smrti so po njegovem naročilu od sina ljudje sprejemali podpore. Vsako leto je poslal o Božiču blejskim rcvc-~em in gasilnemu društvu večji dar; bralnemu društvu jc dal narediti lepo zastavo, blejski grad jc poleti brezplačno prepušča', za dobrodelne namene, šetališča po grajskem gozdu so bila vsem odprla, tujcem in domačinom, in vzdrževal je vse vzorno. Skratka, imel jc vsikdar odprto roko in srce za domačine in za našo ožjo domovino. Kako pa izgleda sedaj blejska graščina? Grajski gozd jc posekan, da jc podoben gmajni, potem so morali pasti še orehi in kostanji po cestah, da so sc prodali za drva. Nato se je ostali grajski gozd • in pot ob jezeru ogradila z bodečo žico, del proti Rečici pa je zaplankan z grdimi plan-kami in obdan z jarkom, v katerem sc steka smrdljiva voda. Lepa grajska šetališča so pa tujcem in domačinom zaprta. Zato se pa pasejo ondi številni prašiči, ovčje črede in konji. Bivša graščina je bila pa tudi radodarna in splcndidna, dočim sedanja niti za farne niti za rečiške zvonove ni ničesar dala, dasi je graščina patron cerkve na otoku. — Ravnokar je doletela našo občino velika nesreča. Gospod župan Kenda so odstopili; pravijo, da iz zdravstvenih ozirov. Blejci se bomo le s težavo nad to bridko izgubo potolažili.
Davčni zaostanki v Sloveniji. Finančna delegacija objavlja uradno: Davčni zaostanki, ki so že v prvem kvartalu tek. leia dosegli znatno višino, se v drugem ne samo niso zni-
e.
so Vaša
najcenejša zdravila!
se je spredaj zgodilo. Nič posebnega, s:;nio na križišče dveh cest smo prišli, stražnik je vzdignil svojo belo orokavičeno desnico — drugega vidnega orožja nimal — in pred njo se jc ustavil ves promet! Sedaj moramo čakati, da pridejo vozila v prečni ulici naprej; za nami se nabira nepregledna vrsta, vsi čakamo, da bo stražnik zaprl prečno ulico'in potem spustil nas naprej.
Prijatelj, ki vodi avto, jc mogoče v mojem obrazu zapazil nekaj, kar se mu jc zazdelo kot strah provincialca v vclikomzstncm prometu, pa me tolaži:
»Nič se ne boj! Oba sva zavarovana. Če v mojem avtu do smrti ponesrečiš, dobi tvoja žena 5000 funtov.«
»Pet
tisoč — funtov! Toliko dena
rja
nc bo dobila moja žena nikdar od mene, in čc doživim sto let! Vozi! Vozi!«
In res sc ni bati; ves promet urejuje disciplina, ki s svojo magično silo prevzame, tudi tujca, tako da se ji mehanično pokori. Disciplinirani so vozniki in disciplinirani so pešci. Kar pa jc najlepše in menda sploh samo v Londonu, jc kolegijalno, prav prijateljsko razmerje med vozniki samimi in med vozniki in pcšci. Avtomobilisl in hlapec, ki s tremi težkimi konji pelje bruna, si nista sovražnika; čc je kateri nekoliko neroden ali pa ne gre vse v redu, ga drugi nc bo psoval, kar sc drugod brez usmiljenja zgodi, ampak mu bo < kako šaljivo besedo prej pomagal iz mučne zadrego, ko ga spravljal vanjo. In noben voznik ni sovražnik pcSca, kakor pri nas; seveda so tam
pešci in vozniki neprimerno bolj spretni ko od onega na kontinentu: Angleži, ki poznajo pri nas. Samo da prideš do srede ulice, če nc svet, so mi večkrat zatrjevali, da jc večja raz-moreš črez celo, pa si na varnem; za drugo lika n. pr. med Angleško in Francosko, ko polovico boš moral nekoliko počakati ali pa j med Francosko in Srbijo. Tudi angleška dru-ti bo stražnik pomagal preko nje. In črez naj- žabnost je popolnoma drugačna ko pri nas, bolj prometno ulico prideš najhitreje in naj- ali na evropskem kontinentu sploh. V jav-lažje z otroškim vozičkom ali pa z malim nosti je skoraj ni; kje pa bi naj tudi bila? V otrokom, ki ga vodiš; zaradi otroka — in ne Londonu — in drugod pač nc bo drugače! — zaradi tebe! — bo stražnik ustavil ves pro- j kavaren našega tipa sploh ni, krčme so od-met, da bosta lahko prišla prek. Drugod pa prte samo od 11 predpoldnc do 3 in od 6 seveda ni druge pomoči — čc se ti mudi — j do 11; ob 11. uri ponoči sc vsi lokali brez ko da greš na lej strani po slopnjicah pod j izjeme zaprejo. Tako je Anglež res Anglež zemljo, tam skozi tunel pod ulico na nasprot- j samo med svojimi štirimi stenami, o katerih no stran in po slopnjicah zopet kvišku na , velja rek: My housc is my castlc«, lo se trot o ar.	| pravi, da so za tujca sploh trdnjava, v katero
Londonski zrak s svojo meglo in sajami j lahko samo gleda. Ali pa v svojem »klubu-:, jc kriv, da so londonske stavbe po večini v katerega pa imajo vstop samo člani in od
brez beleža in kažejo golo opeko ali kamenje, ki sc kmalu umaže, tako da jc zunanjost stavb in ž njo licc Londona nekako mrko in neprijazno. Toda: bodisi v sredi mesla ali na periferiji, čc si ogledaš lako mračno stavbo natančneje, pa boš v nji zapazil svetla, čistki okna in ?a njimi bele zavese. Takoj izgine vsa puščoba in misliš si, da sc v tej hiši pri-
njih povabljeni gostje. In tukaj so za tujca enake težkoče.
Tako prihaja, da lahko blodi čloVek mc-scce po Londonu, pa oc vidi drugega ko mrke, neprijazne fasade. Ta neprijetni vtis odnese iz. Velike Britanije in ga potem odda tudi drugim. Kdor pa jc imel srečo, da je ahko pogledal, kaj tiči za temi mrkimi fasa-
--- --i	>	pujjicuaii r\-jj uct 4-cl iciili mislim laafl-
latno stanuje. Skoro bi rekel, da jc v tem ; dami, temu jc pripovedovanje dvakrat težko.
n Ir a 1/ t< i m nnl rla i»n I« .1...L i _ I	1!	i • f . »
nekak simbol, da so te stavbe takšne, kakor , so Angleži sploh. Površni opazovavci so nam 1 jih opisovali kot neuljudne, nepristopne; nem- J ški viri, iz katerih smo črpali svoje znanje I o Angležih, so nam o njih ustvarili skoro da j odurno sliko.
Glavni vzrok je pač v tem, da jc način , življenja na Angleškem popolnoma različen 1
nstnktivno čuti, o'a mora lo, kar njegov gostitelj čuva, čuvati tudi sam kot gost. In da jc marsikaj na svetu, kar sc da samo doživeli, nc pa ludi povedati v besedah.
Besede so res, kakor pravi Župančič, čustev nerodne šivilje .
žali, ampak samo še povečali. Apel, kd ga je naslovila delegacija začetkom aprila po caaii-pisju na publiko, da naj prostovoljno i/.|>ol< njuje svojo eniincnlnu državljansko dolžnost ter prihrani sebi sitnosti in stroške, finančnim organom pa odi j prisilnega iztirjanja, je torej ostal brez uspeha. Delegacija v poslednjem trenutku so enkrat ponavlja apel. Ker pa vsled nerednega pritoka sredstev že itak mora zapostavljati različne, deloma prav nujne izdatke in jo njena službena dolžnost, da skrbi za točno blagajniško poslovanje, je naročila davčnim uradom, da naj /lasti proti očitno malomarnim in upornim davkoplačevalcem pod lastno disciplinarno odgovornostjo po-, rabijo vsa sredstva, ki jih nudi zakon, da '<e dospeli davki vplačajo. Odredila je tudi kun-Irolo eksek libijskega poslovanja po svojih organih. Delegacija prosi vso samoupravne za: lope, /lasti pa občine, ki jih ie finančna uprava dosedaj vedno z največjo liberalnostjo podpirala z akontacijami na dokladc\ da naj tudi od svoje strani že v lastnem interesu uplivajo n-i prebivalstvo, tla redno zadošča svojim davčnil obveznostim, ker »o jim ho v danih razmerah samoobsebiumevno moglo preodkazovati samo toliko doklad, kolikor so z vplačili kriti dospeli državni davki.
Za Krekovo kočo na Ratitjvcu so darovali: 1. Selan in 1. Rakovec po 10 Din, ravnatelj Jeras, dr. Rožič in gospa Cemovar po 30 dinarjev; trgovec Verbič 50 .Din; tehnik Ivan j Marolt 90 Din; Z. T. in Krekova mladina na občnem zboru po 100 Dir; skupaj 450 Din. Za nabrani znesek so so nakupile rjuhe za Krekovo kočo na Katitovcu.
Izdajamo vrednostnih papirjev prejetih od poštne hranilnice na Dunaju. Poštna hranilnica v Sarajevu jc prejela te dni od poštne hranilnico na Dunaju vse vrednostne papirje, ki so jih imeli naši državljani pri njej shranjene, in za katere so svoječasuo pooblastili poštno hranilnico v Sarajevu, da jih sme sprejeti in prenesti. Interesenti se opzarjajo, da bo poštna hranilnica v Sarajevu razposlala sukcesivno vse vrednostne papirje lastnikom preko pošt njihovega bivališča, kjer sc jim bodo iste izdajale proti povrnitvi slroškov prenosa in drugih taks, katere jo zaračunala poštna hranilnica na Dunaju. Vsa vojna posojila ostanejo do nadaljnc odredbe lastnikov v depou poštni hranilnici v Sarajevu, ali pu, dokler finančno ministrstvo v Belgradu nc resi njihovega vprašanja. V kolikor kateri lastnik izrecno želi izročitev leh vojnih posojil, se mora obrniti na poštno hranilnico v Sarajevu, katera mu jiii bo izročila proti povračilu 1 odstotne provizije v nominalu, najmanj pa 10 jugoslov. krcn, to je Din 2.50. Negažirane predvojne (kronske) rente so dostavljene generalnemu ravnateljstvu državnih dolgov v Belgradu, in ciin se od njega v zameno dobe naše obveznice, se bodo i/dalo deponentom. Vsled tega se bodo dostavljale sedaj deponentom samo gazi rano predvojne rente, razne železničar, obligacije, razne avstrijske založnice, loži in delnice raznih' društev. — Poštna hranilnica, ('etrtinska vozna cena za dijake, ki so člani Ferijaluega Saveza. Minister za promet je z odlokom M. S. štev. 21299 z dne 5. VIII. t. L odredil, da morejo uživali dijaki-člani ferijaluega saveza četi tinsko vozno ceno za svoja potovanja po železnici odslej le na podlagi nakaznic, ki jih smejo izstavljali oblastna ravnateljstva na prošnje, ki so predložene potom šolskega vodstva onega zavoda, kojega dijaki so ti člani. Na osnovi ferijahiih legitimacij brez nakaznic od ravnateljstva, se pri blagajnah ne more več kupiti cetrtiuskih listkov.
Italijansko planinsko društvo v Gorici so pritožuje, da so posetniki Triglava poškodovali njegovo planinsko knjigo in da delajo v njej neumestne opazke ter namigava, da so to zagrešili člani SPD. — Opozarjamo in prosimo vse naše člane ter sploh vse turiste, da opuslc vsako poškodbo tuje lastnine, ki nam ni v čast in nam jemlje ugled doma in v inozemstvu. Prepričani smo, da pravi pristni turisti obsojajo lako obžalovanja vredno početje in jih prosimo, da vsako tozadevno poškodbo javijo podpisanemu odboru. — Osrednji odbor Slovsnskega planinskega društva.
V današnjem Iiustrovancm Slovencu" jc v podnaslovu na tretji strani popraviti Kranjsko goro v Mojstrano. Enako je v 8. vrsti popisa Triglavske ture izpadla beseda Mojstrana .
Kdor nc more, da bi se pogostil s Peka-tetami oh delavnikih, naj si jiii privošči ob nedeljah in praznikih. Na izbiro je mnogo vrst, ki sc dobe po vseh trgovinah. 4-246
Boj proti šundii in pornografiji v Nemčiji, Januarja preteklega leta je nemška vlada izdelala načrt zakona o pobijanju šunda in pornografije, ki ga bo sedaj proučeval državni sv et. Načrt določa, d« naj sc sestavi lista šunda in umazane literature, ki naj se objavi in sproti dopolnjuje. Prodajanje in razkazovanje vseh na tej listi navedenih spisov je prepovedano in sc kaznuje z zaporom do enega lela, z globo ali zaplembo spisa ali kumulativno na vse tri načine. Katere stvari pridejo na to listo, določajo deželne cenzurne komisije. Da obvaruje resno literaturo šikan, določa načrt, da je prepoved veljavna le, če glasujejo /anjo predsednik komisije in vsaj ;» od I izvedencev. Kot izvedenci se pritegnejo zastopniki umetnikov, knjigotržcev, mladinskega skrbstva in delavcev za ljudsko izobrazbo. Odločbo razglasi državni minister za notranje zadeve. O predlogu, da se kak spis
črta s te liste, sklepa komisija, v kateri je en
zastopnik notranjega ministrstva in 2 zastopnika dežel; komisija naj prej zasliši izvedence. — Nemški vladi je treba čestitati, da se je odločila za boj proti zastrupljanju in poneurnnjevanju ljudstva in zlasti mladine. Tak »tiskovni zakon« bi bil tudi pri nas bolj potreben in koristen za moralo, izobrazbo in zdravje naroda, kakor pa sedanji, ki ga je sklenila RR vlada.
Da ne bo pomote! Te dni čitamo v ljubljanskih dnevnikih med oglasi, da bo na javni dražbi dne 14. t. m. prodana nova zgradba drušU enega doma v Medvodah, ki je tudi primerna za tovarno ali stanovanjsko hišo. Znano pa je, da v Medvodah ni društvenega doma, ampak samo nova zgradba sokolske-ga doma, ki je pa medvodski Sokol ne more plačati, in bo torej na dražbi prodana.
Pri zaprtju, motenju prebave in konge-stijah se zavžije zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Josek-grenčice. Po izkušnjah, ki so jih pridobili na klinikah za notranje bolezni, je »Franz-Josef«-voda zelo dobro-dejno odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Krasne otroške in damske obleke "priporoča Krištofič - Bučar, Ljubljana.
Občutna izgulia bi nas zadela
ako nc bi bilo tvrdke
DRAGO SCHWAB V LJUBLJANI.
Sedaj nam jc vsaj omogočeno poceni in proti ugodnim plačilnim pogojem nabaviti si krasnih OBLEK in drugih oblačilnih potrebščin.
;irno poroko obhajata danes g. Avgust N i r -v, a n in njegova soproga Cilka Ničman.
Obletnica Moškrčeve smrti. Povodom prve obletnice smrti zvestega Krekovega so-trudnika. urednika Mihaela Moškerca, se vrši dne 11. t. m. ob 7 zjutraj pri frančiškanih črna sv. maša z libero. Pokojnikovi prijatelji in znanci se prosijo, da se v obilnem številu udeleže službe božie.
Vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze se snide danes ob 9. uri dopoldne k seji v Ljubljani. Vodstvo tvorijo načelstvo JSZ z glavnim tajnikom in na občnih zborih zvez posebej izvoljeni delegati, ki sklepajo na svojih sejali o najvažnejših zadevah, ki tičejo organizacije kot celote. Na dnevnem redu današnje seje je za bodočnost JSZ več zelo važnih zadev. Zastopanih je na seji 15 raznih strokovnih organizacij, ki so včlanjene v Jug. strok, zvezi.
Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od 1. do 7. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja tifoznih bolezni, 1 škrlatinke, 1 davice in 1 dušljivega kašlja.
Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 1. do 7. avgusta 1925 je bilo v Ljubljani rojenih 31 in 1 mrtvorojen; umrlo je v tem času 19 oseb, od tega 10 tujcev. Vzrok smrti je bil v 1 slučaju trebušni tifus, v 1 davica, v 1 druga nalezljiva bolezen, v 5 jetika na sopi-lih, v 1 druga oblika jetike, v 4 rak in druge zle novotvorbe, v 1 bolezen na srcu, v 1 bolezen na sopilil), v 1 smrt vsled nezgode.
Umrla je ga. Marija Kralj, hišna posest-nica. Pogreb bo v pondeljek ob 4 popoldne iz javne bolnišnice k Sv. Križu. N. v m. p.l
»Stan in »lom«. Stavbna in kreditna zadruga »Slan in D on k priredi v nedeljo 9. 1. m. ob polil, uri na svojem zemljišču ob Tržaški cesti sla vnos t vzidanja vogelnega kamna v obe sprednji zadružni hiši. Udeležba obeta biti obilna, ker se javnost zelo zanima za to redko slavnost.
Rokodelski dom. Med letošnjimi slavnostnimi prireditvami zasluži posebno pozornost proslava sedemdesetletnice kat. društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru, ki bo 5., 6. in 7. septembra. Ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov se je bo v zahvalo za udeležbo Mariborčanov pri naši slavnosti 27., 28. in 29. junija v Ljubljani udeležilo z večjo deputacijo. Vabimo pa tudi prijatelje rokodelskega stanu, da se nam pridružijo. Mnogi gg. mojstri so že prijavili svojo udeležbo. Kdor želi skupno z ljubljanskim rokodelskim društvom ili v Maribor, naj nam to sporoči, oziroma naj pride v torek, 11. avgusta ob 8. uri zvečer v dvorano Rokodelskega doma. Vožnja v Maribor bo polovična. Druge podrobnosti bodo naznanjene v torek zvečer v Rokodelskem domu.
Tržne cene v Ljubljani. Trg je bil dobro ! založen z jajci, kuretnino in sočivjem. Na de- ! belo se je pričela prodajati nova čebula iu j tudi krompirja je dovolj. Mesa preostaja, j vendar se je pa samo prehodno podražila sla- j nina radi pomanjkanja prašičev-špeharjev. ' Dovaža se že vsakovrstno domače sadje, ven- ] dar je treba paziti na njega zrelost, ker se je j zaplenilo mnogo nezrelega sadja. Obisk trga je bil čez teden precej obilen, v soboto pa J ogromen. Tako se je prodajalo: goveje meso j i. vrste 18—19, II. 15, III. 9; telečje meso j 'I. vrste 20, II. 17; svinjsko meso I. vrste 27.50, II. 20—23; slanina od 22.50-30 Din, mast 30—32; koštrunovo meso 15, kozličevi- ! na 22; hrenovke 35; polprekajene kranjske | klobase 32—40. Perutnina: majhen piščanec 11—15, večji jI6—22.50, kokoš 20—35, petelin 23—40, raca 20—30, nepitana gos 25, golob 7 do 12.50; domač zajec: manjši 8—15, večji 15 do 30. Ribe: šlajn 30, ščuka 30, postrv 55 do t>0, klen 20. mrena 20, pečenka 15. Liter ml©.
ka 2.50—3, surovo maslo 45, čajno maslo 60, maslo 45, bohinjski sir 38, sirček 10, jajce 1 do 1.25. Bel kruh 7, ržen in črn 6. Sadje: jabolka I. vrste 8 Din, II. 6, III. 3—5; hruške: I. vrste 12, II. 10, III. 5—8; orehi 10—12, češplje 6—10, grozdje 14—15, maline 7.50, breskve 20—24, marelice 16—18, liter borovnic 2 Din. Zelenjava: solata 5—6, zgodnje zelje 2—2.50, kislo zelje 4, ohrovt 4—5, kar-fijola 20, kolerabce 3, špinača 7, paradižniki 5—6, kumare 2—3, 100 kosov kumaric za vkisavanje 10—11.25, buče 1.50—2, grah v stročju 5—6, luščen grah 20, fižol v stročju 2 do 4, fižola luščenega, svežega liter 2—2.50, čebule 2—3, česna 12—14, krompirja 101.25, zelenjave za juho 12—14, zelene paprike 10 do 12, merca lisic 1—1.25. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani, dne 8. avgusta 1925.
11 mesecev stari fantek, katerega mati, uboga in od vseh zapuščena ter bolna služkinja, ne more preživljati, se odda za svojega, kdqr bi ga zaradi božjega usmiljenja hotel sprejeti. Naslov se izve pri gospej Ceciliji Fe-licia, Tržaška cesta 27.
Diplomo splošnega krojenja je dobil na mednarodni modni akademiji London-Paris-Frankfurt S. Potočnik, lastnik konces. krojne šole v Ljubljani, Židovska ulica 5. Obenem ga je imenovala akademija za svojega člana. — izpričevala te krojne šole so dobila s tem veljavnost tudi v inozemstvu. Diploma je razstavljena v trgovini Babka na Aleksandrovi cesti.
Poljske liste naročajte pri »Veri«, trgovski družbi z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
Opozarja se na današnji oglas Hedžet in Koritnik, manufakturna trgovina.
in šivalni stroji edino elegantni, najtrpežae/ tudi najcenejši samo pri
JOS. PETELINC-U,
p ' F—Scrnovcga spomenika, Ljubijo'
li štajerske.
4;:c!uico mature so obhajali 4. avgusta gospodje, ki so leta 1880. na staroslavni gimnaziji v Mariboru dovršili svoje srednješolske študije. V teku 45 let je umrlo 10 sošolcev: župnik Cernenšek Frant, univ. prof. dr. Frank Rudolf, P. Mahorko O. S, B., P. Matzl O. S. B., kaplana tSimonič Frant in Štabuc Jernej, dekan Urbanitsch Kari, notar Vehovar Leopold, župnik Vidovič Jakob, odvetnik dr. Žnidarič Alojz. K 45letniei so prihiteli: dr. Laslqvec Frant, dr. Murko Matija, dr. Ploj Fric, Ploj Oton, Ruhri Frant, Sumer Juri, Papež Miloš. Tovariša duhovnika: dekan Šalamon in župnik Kostanjevec Joža se radi nujnih poslov nista mogla udeležiti. Od profesorjev še živi Lang Frant, 78!etni starček. Ker ni mogel priti, je pozdravil svoje nekdanje učence pismeno. — Bil je ginljiv moment, ko so se jubilanti, med katerimi se nekateri že dolga leta niso videli, zbirali pred nekdanjo gimnazijsko cerkvijo sv. Alojzija, v kateri je g. stolni župnik Mo-ravec opravil božio službo v spomin raznih sošolcev in profesorjev. K skupnemu obedu sta na svoj krasen dom povabila brata Fric in Oton Ploj. Dr. Murko je v lepih besedah opozoril na pomen slavnosti. Bile so nepo-zabljive ure, katere so jubilanti skupaj preživeli. Razšli so se v nadi, da dočakajo vsi zdravi še 501etnico mature.
Laško. (H i m e n.) Gospod Josip Kuss, višji davčni upravitelj v p., in gospodična Friderika Zechner, učiteljica, sta bila 2. avgusta v Ljubljani v Frančiškanski cerkvi poročena. — (Društvena slovesnost.) Prostovoljno gasilno društvo je praznovalo 551etnico svojega obstoja in dekoracijo deseterih svojih članov. Pri tej slovesnosti so bila tudi druga gasilska društva zastopana. Ob desetih so prikorakali gasilci pod spremstvom godbe v farno cerkev k službi božji, po službi božji pa sc je vršila dekoracija s srebrno kolajno. De-korirani so bili gospodje Adolf Majcen, ta-časni načelnik, Josip Krajnc, Mihael Krajnc, Ivan Perger, Anton Lindner, Andrej Ajdič, Dekoriral jih je okrajni glavar Pinkava. Tudi zastava se je odičila s srebrnimi in zlatimi žebljički. Popoldne je bila veselica, ki pa jo je začelo motiti neugodno vreme ter jo tudi predčasno onemogočilo. Na veseličnem prostoru je bil postavljen velik mlaj s trobojnico. Društvu se želi najlepši nadaljni procvit, de-korirani člani pa se naj veselijo svojih dekoracij še dolga in dolga leta. — (Topliški gostje.) Njihovo število se množi. Zdi se, da so se priljubile toplice gostom iz Srbije in Hrvatske. Ti so v vedno lepšem številu zastopani. Toplice vsebujejo radij in marsikomu so bile že prav hasnovite. — (Srebrni m a š n i š k i jubilej.) Ta obhajajo letos gg. župniki Jakob Kalan iz Razborja, Jakob Kosi od Sv. Lenarta, Avguštin Jager od Sv. Ruperta. Bog daj gospodom jubilantom dočakati še zlato sv. mašo!
Slovcnsko-štnjerski vinogradniki na vin- j ski razstavi v Splitu v Dalmaciji. Na razstavo
dalmatinskih vin so se odpeljali nekateri go-
jenci vinarske šole v Mariboru pod vodstvom g. inž. Ivo Zupaniča. Te dni se odpelje na učno potovanje v Dalmacijo audi gosp. ravnatelj Zmavc.
IZ MARIBORA.
Naše prosvetno delo in njega nasprotniki.
Lepi pojem o pravem ljudskoprosvetnem delu in o narodovi kulturi imajo gospodje v Mariboru, ki so javili v 181. štev. »Jutra« z dne 6. t. m., da jc treba ustanoviti tudi za mariborsko veliko županijo Zvezo kulturnih društev v Mariboru in sicer predvsem zato, »da se paralizira delo Prosvetne zveze« v Mariboru, ki da ljudstvo s svojim delom le zapeljuje v mračnjaštvo, laž itd., kakor se pač že glase vse fraze liberalne reakcionarne pur-garije. Ne da bi količkaj imeli proti ustanovitvi Zveze kulturnih društev v Mariboru, moramo pri tem odločno zavrniti podtikavanje in natolcevanje Prosvetne zveze in njenih prosvetnih društev. Gospodje, ki se šele zdaj spomnijo na potrebe ljudske izobrazbe in kulture, pač nimajo, niso imeli in ne bodo imeli nikdar niti najmanjšega povoda omalovaževati, prezirati in napadati veliko nesebično delo katoliških prosvetnih organizacij.
Ves slovenski narod ve in dobro je znano tudi izven mej naše domovine, kaj so bile Slovencem ravno te organizacije in kaj so jim nudile v najhujših časih in bojih za narodni in kulturni obstanek. Dovolj govore o tem nepristranske številke in najbolj pa dela sama, ki jih ne more noben poštenjak zanikati. Odprimo strani naše moderne kulturne zgodovine, in tu se morejo gospodje, če imajo le voljo za to, prepričati, da bi nam danes brez raznih slovenskih krščanskosocialnih Zvez, društev, zadrug itd. pela popolnoma drugačna pesem in da bi tudi liberalna purgarija spala še danes spanje pravičnega, ako ne bi bile naše kulturne organizacije zdramile celokupnega našega naroda! Zato se naše organizacije, kakor je n. pr. Prosvetna zveza, ne bodo hodile v šolo k mariborskim »svobodomiselnim« gospodom učit, kaj je ljudska prosveta in kakšne kulture rabi naš narod, ker učiti se imajo lc oni od nas.
Na drugi strani pa smo prav hvaležni na opozorilo »paraliziranja« našega prosvetnega i dela z njihove strani, ker bomo skrbno čuvali, da vseskozi uveljavimo svoj program med 1 ljudstvom, ki je tak-le in ki ga liberalna bur-! žuazija ne razume zato, ker jc zanjo veliko i preveč moderen in ga bo najmanj še pol sto-| letja prespala, ako ga bo sploh kedaj umela.
Po svojem bistvu jc naš prosvetni program . ljudski, ohraniti hoče vse dobre kali, ki so že ! v ljudstvu, jih razvijati v pravem slovensko-i narodnem pravcu v zmislu narodovih potreb i in pridobitev. Vsaka prava izobrazba je or-i ganična, to se pravi, da mora temeljiti v tistih živih edinicah, ki iz njih in ki v njih raste in živi, to so družina, vas, sosedščina, občina in župnija, pokrajina, narod in država. Slovensko ljudstvo si je ustvarilo v teh edinicah tekom tisočletne;-a razvoja svojo samoniklo ljudskoslovensko kulturo. Zmisel in duh te kulture in naobrazbe, razodevajoče se v verstvu, življenskih običajih, noši, gospodarstvu, narodni umetnosti, pravljicah, povestih, naši književnosti itd., je treba študirati, da bomo znali zadeti naš pravi slovenski duh in želi uspehe v nadaljevanju te izobrazbe. Kar je v nas specifično slovenskega in domačega, moramo najprej odkriti, da bomo znali prav usmeriti svoje delo, črpajoč pri tem iz zdrave 1 preteklosti sile za obnovo sedanjosti. Da se J kulturno-socialno izboljšajo zdanje razrvane i prilike, jc treba obnoviti na ta ali na oni način stanovsko kulturo, ki je malo da ne popolnoma propadla. Hkrati s stanovsko kulturo je treba gojiti v zdanjih demokratičnih časih državljansko naobrazbo. To je — na kratko povedano — program vseh naših prosvetnih organizacij, čisto po mislih velikega Slomška: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike.
No, »svobodomiselni« prosvitljenci, povejte nam, kje je v tem programu in delu »klerikalizem«, »mračnjaštvo«? Mračnjaštvo in nazadnjaštvo je samo v vaših umovih, ki takemu programu še dolgo ne bodo dorasli niti idejno, kaj da bi ga znali in hoteli šele izvajati. Zato »paralizirajte« najprej svojo vsestransko praznikernost s čimerkoli že hočete, naše prosvetne organizacije pa pustite v miru, čeravno vas po njih tako zelo skomina. Politični reakcionarci, kakršni so naši »demokrati«, ne morejo imeti naprednega in svobodomiselnega kulturnega programa.
Spored delavskega dneva, ki ga priredi mariborsko okrožje JSZ dne 7. in 8. septembra t. 1. Pi-vi dan, 7. sept. ob 15. (3.) uri: Fran jo Žebot, viničarsko vprašanje in agrarna reforma. Jože Stabej, delavska zakonodaja. Andrej Semenič, praktična izvedba organizacije. — Ob 20. (8.) uri zvečer se vrši pozdravni večer, ki ga priredi maribor. okrožje JSZ udeležencem. — Drugi dan, 8. sept. ob 10. uri: Dr. A. Korošec, delavska stanovska kultura. Dr. A. Veble, delavska družina in dom. Fr. Trseglav, delodajalec in delavec ter delovno občestvo. — Ob 14. (2.) uri: M.
Kranjc, delavski voditelji. Dr. A Gosar, stro. kovna organizacija in zadružništvo. Dr. J. Jo. raj, delavska prosveta. — Predavanja in po. zdravili večer se vršijo v dvorani zadr. gospodarske banke, Aleksandrova e. 6, nasproti frančiškanske cerkve. — Načelstvo.
V delavnicah državne želcznice v Mari, boru so uvedli cirilico. Dosedaj so slikali napise v latinici in cirilici, sedaj pa, ko imamo RR-vlado, samo v cirilici.
Sprememba posesti. Trgovec in posestnik Čeh v Slivnici pri Mariboru je zamenjal znano lepo Vregovo posestvo ob državni cesti s hišo mesarja Jos. Kirhiša v Mariboru na Meljskl cesti, v kateri se nahaja trgovina in gostilna Krempl.
Reslavracija »Grajska klet« je prešla zopet v last prvega lastnika g. Jurija Valjaka, G. Valjak namerava podzemske prostore »Grajske kleti« zopet renovirati in nato dati restavracijo zopet v najem.
Še ena godba v Mariboru. Sokolsko društvo v Mariboru si ustanavlja lastno godbo na pihala. Tako bomo imeli v Mariboru kmalu kar štiri godbe na »pleh« in sicer: vojaško, železničarsko »Dravo«, »Kat. omladino« in sokolsko. Godba »Katol. omladine« je zadnje mesece silno lepo napredovala. Njeni javni koncerti so zelo dobro obiskani. Znamenje, da prihaja omladinska godba na višek. Organizatorju »Omladine«, č. g. p. Pavlu Potočniku k napredku iskreno čestitamo.
Prenapolnjena občna bolnišnica. Mariborska bolnišnica ima toliko bolnikov pod svojo streho, da že dolgo ne tako. Razširjenje tega zavoda je neobhodna potreba.
IZ CELJA.
Javni nastop celjskega Orla obeta biti j nekaj lepega in za Celje čisto novega. Celjski j orlovski odsek, ki jc eden najstarejših na : Štajerskem, hoče pokazati, da dela in se vse-j stransko razvija. Že od nekdaj so bili celjski j Orli zavedni in navdušeni Slovenci ter so ! stali na braniku slovenskega naroda in so si j na tem polju pridobili ncvenljivih zaslug. Po j vojni se jc odsek vsestransko oživil in sedaj | deluje spolno močjo. Odsek daje celotni or-! lovski organizaciji vodilne člane, saj jc v Celju sedež srenje, okrožja in ekspoziture. Obenem pa tudi delo v odseku nc zaostaja. Zato se vsi udeležimo današnjega telovadnega nastopa na Babnem. Spored je: Ob 2. uri sprevod z godbo na čelu iz Celja, ob 3. uri javni nastop. Bog živi!
IZ TRBOVELJ.
Iz Ameriko so se vrnili. G. Tone Mcr.ir, sin tukajšnjega posestnika in izdelovalca j harmonik g. A. Mervarja, se je vrnil Iz Amerike. Tam ima lepo cvetočo trgovino in tovarno harmonik. Nadalje se je vrnil Pavle Rozin, brat tukajšnjih kleparskih mojstrov Frana in Miloša Rozan. Tudi ta ima v Ameriki svojo kleparsko obrt lepo razvito. Pripomniti je še, da sla bila že v mladostnih letih jako podjetna in sta dosegla svoj cilj, da se jih sme danes šteti med pclične ljudi.
Trgovino — podvr:i, ico so odprli socialdemokrati v hiši g. Šliha.
Zveza sle ruskih vojakov iz svetoma vojne sklicuje svoje tovariše vojake iz svetovne vojne brez strankarske pripadnosti na I. občni zbor v nedeljo 9. avgusta ob 9. uri dopoldne v gostilno k g. Pravdiču. Društva namerava postaviti svojim v vojski padlim tovarišem spomenik.
Umrla je dolgoletna hišnica pri samcih v Glažuti gospa M. Vidic. Bila je priljubljena žena, kar je pričal pogreb.
Proti odebelosli deluje s kolosalnim vspehom
samo ViAffarsov čaj. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. ProizvajaLaboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb,llica 204
laaaaaaaaaa1
iBanaaaaaaBBBBasaaKaaaaaaaMa
MOBEL 19 najnovejši flMERIKRNSKi J j PISALNI S"1 ROJ. — Dobavlja samo | i Franc Bar, Canhai'jcvo nallir. S '<* laaBBaBBBaaaaBaaaaKKiaKaBflKSBBaKHiiaaaaBiiiBaaBaa
Iz ostale Jugoslavije.
Plitvička jezera kot »Narodni park«. Ka*
kor smo že poročali, dela Društvo za ureditev in olepšanje Plitvičkih jezer na to, da se celo jezersko področje zakonito zaščiti in proglasi za Narodni park. Društveni tajnik dr. Marko Eisenhuth je sedaj izdelal v to svrho potreben zakonski načrt.
Prostor za Strossmayerjev spomenik \ Zagrebu končnoveljavno določen. Posebni odbor zagrebškega mestnega občinskega sveta je te dni končnoveljavno sklepal o prostoru, kjer se postavi Strossmayerjev spomenik. Spomenik je v nadnaravni velikosti izdelal Ivan Meštrovič, ki ga jc že v osnovi zamislil za sredino današnjega Akademskega trga. Ta načrt je imel iz raznih razlogov veliko trdovratnih nasprotnikov, a je po mnogih anketah in poizkusih v zadnji gornjega odbora končnoveljavno zmagal. Da bo Akademski trg odgovarjal iflonumcntalnemu spomeniku, ga bo treba popolnoma preurediti. Izpremene ga v piazzetto, ki ji bo na severu načelovala Akademija, na jugu pa zgrade na mestu, kjer stoji današnji kemični laboratorij, Narodno galerijo. Piazzetta bo tlakovana s kamenitimi ploščami, na levi in desni bodo stala poprsja Strossmayerjevih sodobnikov, v ozadju zasadc v primernem slogu gojeno drevje.
V smrt po tuji krivdi. V Osjeku se je zastrupila blagajničarka zavarovalnice »Dunav« Fanny Glatz, ker je v blagajni manjkalo 6000 Din. V poslovilnem pismu na sorodnike zatrjuje Glatz, da ona ni zakrivila primanjkljaja.
To je sedaj ugotovila tudi takojšnja preiskava. Kdo je pravi krivec, v javnosti ni znano.
Zlorabe z alkoholnimi pijačami v Sarajevu. V Sarajevu so se nekateri veletrgovci s pijačami izognili carinam na ta način, da so sami izdelovali različne likerje in rum. Vrši sc preiskava. Enega izmed krivcev so že kaznovali z globo 10.000 Din.
Nova tihotapska afera v Osjeku. Kakor poročajo listi, so odkrili v Osjeku novo, ve-liko tihotapsko afero, v kateri je mestna občina oškodovana za več milijonov dinarjev. Podrobnosti še niso znane, ker oblast strogo tajno vodi preiskavo.
Radič v Baški. Nek prijatelj nam piše iz Baške: Radiču se v Baški nič kaj ne dopade; pravijo, da bo odšel v Cirkvenico. V Baški mu je postalo dolgčas, dasi prihajajo k njemu številne deputacije, Videl sem na lastne oči, kako sta mu dva kmeta poljubila roko, katero jima je nastavil! Ubogi hrvatski narod! Pred kratkim ga je obiskal tudi njegov finan-sije Prpič. Prebivalci Baške, ki so po veliki večini njegovi volivci, ga gledajo precej po strani. Ljudje so obupani, kajti ne vino ne ribe, njihov edini dohodek, nič ne nesejo. Nepopisna je beda otoškega prebivalstva. Lahko smo radovedni, kaj bo Radii storil za te svoje volivce, ki jih mori v dobesednem pomenu glad. — ^
Ameriški Sokol v Zagrebu. V petek so se pripeljali ameriški Sokoli v Zagreb, kjer jih je pričakovala ogromna množica. Na peronu so goste pozdravili zastopniki zagrebške mestne pbčine in starešinstvo hrvatskega Sokola. Amcrikanci so se pripeljali v civilnih oblekah, čez prsa pa so imeli trakove z napisom »Hrvatski Sokol Chicago«. Za navdušene pozdrave sc je zahvaljeval načelnik ameriškega Sokola Bogdarič. Po sijajnem sprevodu skozi mesto jc bil banket, na katerem jc govoril tudi zastopnik slovenskega Sckola v Ameriki g. Vencel. Ameriški gostje ostanejo Jugoslaviji približno do 20. t. m.
Občinske volitve na Hrvatskem. Zagrebški listi poročajo, da bo vlada čimprej razpisala občinske volitve na Hrvatskem in v Slavoniji. Ni si pa še na jasnem, kako naj izvede občinske volitve v Dalmaciji in pa v Bosni. V Dalmaciji imajo šc staroavstrijski kurijalni občinski volivni red, kjer volijo po razredih. Zato misli vlada na to, da vpelje za Dalmacijo za Slovenijo veljavni občinski zakon, da bi se volilo s splošno glasovalno pravico. Na ta način bi sc dale izvesti občinske volitve v Dalmaciji žc na jesen. Za Bosno in Hercegovino pa bi vlada izdelala poseben zakon, ki bi ga predložila na posebno kratko zasedanje sklicanemu parlamentu.
|| fij jg kupite najbolje in 1	najcenešje pri tvrdki
J—_	palača »Ljubljanske Icre-
ditne banke« in Gospo-"	svetska cesta 14.
Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA iflt zalogi!
fz

Prepoved učiteljskega tečaja pri Sv. Lucij! je zbudila upravičeno ogorčenje. Že od L 1923 prireja Zveza slov. učiteljev v počitnicah poseben tečaj za svoje člane, na katerem tečaju se obravnavajo zgolj strokovna vprašanja. Predavajo strokovnjaki, univerzitetni profesorji slovenski in italijanski Politika je popolnoma izključena, tako da je še celo »Piccolo« preteklo leto imel jako simpatično poročilo o tečaju, na katerem je predaval tudi njegov urednik, znanj Mario Nordio, o časopisju. Letos je bilo zx)pet vse pripravljeno, da se tečaj vrši, predavatelji — Slovenci in Italijani — že j avl jeni, a iu ti pride V zadnjem trenutku vmes goriški pod-prefekt, marki de Suni, in sumi tečaj v soški prepad! Gospod marki si v tem ni pridobil nobene zasluge za Italijo, o tem naj bo prepričan. Saj je šlo za zgolj kulturno prireditev visokega nivoja, ki more državi lo koristiti.
Polde Kemperle deležen amnestije. Brž povemo, na kašen način, da ne bo pohujšanja! Fašistovska vlada je o priliki kraljeve vladarske 25 letnice izdala obsežno amnestijo, ki obsega predvsem vse politične zločince. Sem sc štejejo seveda vsi fašistovski požigalci krožkov in domov, pretepalci poslancev itd. Zraven pa spadajo hočeš-nočeš tudi zaradi tiskovnih pregreškov — fašistovska Italija ima tak tiskovni zakon kakor ga je Jugoslavija pravkar dobila od RR-režima — obsojeni odgovorni uredniki. Da je med temi nesrečniki tudi odgovorni urednik pogumne, sveže »Goriške Straže«, je več nego umevno. No — in ker amnestija topot ne dela razlike med političnimi »zločinci«, je postal deležen fašistov-ske milosti tudi Polde Kemperle.
Dijaški »Verski dnevi«. Goriška »Dij, zveza« priredi v dneh 27., 28. in 29. t. m. za svoje člane »Verske dneve«. Predavanja se vrše v škofijskem dijaškem zavodu v Gorici.
Težka nesreča v Portorose. Dne 6. t. m. dopoldne se je pripetila v Portorose v Istri pretresljiva nesreča. V pristanišču je postaja za pomorska letala. Bivši letalski stotnik Alfred Mangiarotti se jc okoli 11 z letalom vračal v hangar. V bazenu je bilo na stotine kopalcev. Precej daleč v morju nasproti hangarju je poleg boj tudi močna cementna »bric-cola«, na katero se ob viharnem vremenu pritrjujejo ladje. Na tej »briccoli« se pa radi solrčijo kopalci, dasi je to prepovedano. Tudi gori navedeni dan je bilo vse živo na »bric-
coli«; večinoma 80 bile mlade deklice, ki so opazovale manevriranje pomorskega letala. Nenadoma pa se je pred letalom pojavil mal čoln, ki ga je vodil neki deček, Pilot jc z bliskovito naglico okrenil letalo, da bi se izognil čolnu in preprečil nesrečo. Po nesreči je pa letalo sedaj švignilo proti »briccoli«. Tisti hip se je razlegl strašen krik in takoj nato se je pordečilo morje... Krilo letala je ucfarilp ob »briccolo« in raztrgalo 14-letno Nello Pittoni in 13-letno Dino Mareovich; 18-letna Bianca Pittoni je dobila lažje poškodbe. Nesrečni dogodek je goste in domače prebivalstvo globoko pretresel.
Fantovsko romanje na Marijino Celje. Goriški fantje prirede dne 16. t. m. romanje na Marijino Celje pri Kanalu.
V	Postojnski jami so podrli steno, ki je ločila novootvorjene votlino (jamo raja) od stare jame.
Trst—Vipava in Trst—Idrija. Avtomo-bilna vožnja je sedaj takole urejena: Odhod iz Trsta ob 6, prihod v Idrijo 10.30; odhod iz Idrije ob 15, prihod v Trst ob 19.40. Odhod Trst ob 16, prihod v Vipavo ob 19; odhod iz Vipave ob 6, prihod v Trst ob 9; ta proga ob nedeljah in praznikih ne obratuje. Idrijska proga ima zvezo z avtoprogo Gorica—Postojna.
V	Čedadu bo v septembru industrijska in poljedelska razstava.
Prosveta,
»Mladika«.
najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt, — Nadomestni deli za vse stroje.
J. Sorec, *Jub2|ana
palača Ljubljanske kreditne banke.
Zlata maša. Dne 26. julija t. 1. so imeli v Št. Jakobu v Rožu redko slovesnost: svojo zlato sveto mašo je obhajal prof. Ivan H u t -ter, bivši dolgoletni tajnik Mohorjeve družbe. Ves Rož in vsa slovenska Koroška sc je vsaj v duhu udeležila tega slavja. Poleg mnogih drugih duhovnikov sta bila navzoča prošta Gregor Einspieler in Limpel, ki sta zlato-mašniku pri sv. maši asistirala. Zlatomašnika jc počastila šolska mladina, pevsko društvo in požarna bramba. Slavnostni obed je bil v Narodni šoli. Govorniki so slavili zlasti jubi-larjevo blagosrčnost in njegovo sadov bogato delo na celovški realki. Za njegovo delo pri Mohorjevi družbi so mu dolžni hvale vsi Sl-venci. Zlatomašnik jc še čvrst in zdrav na duši in telesu. Bog ga ohrani še mnogo let!
Smrt koroškega duhovnika. Dne 28. julija t. 1. je umri v Glinjah tamkajšnji mnogoletni župnik Primožič. Pokojni župnik je bil rojen 1. 1845. v Št. IIju ob Dravi, v mašnika je bil posvečen 1. 1871. V Glinjah je župniko-val od 1. 1900. in ob enem oskrboval Bajtiše. Vsled svoje blagosti in vneme je bil izredno priljubljen ne samo v svoji fari, ampak tudi v sosedstvu. Med duhovnimi sobrati je slovel kot izvrsten katehet. Pogreb je imel veličasten; navzočih je bilo 28 duhovnikov, obrede je opravil prelat dr. Somer iz Celovca, ob grobu je govoril dekan Benetek; deželno oblast je zastopal namestnik dež. glavarja Leer.
Novi šematizem krške škofije. »Koroški Slovenec« prinaša v svoji zadnji številki uvodnik, v katerem osvetljuje krivico, katero prizadeva Slovencem zadnji šematizem celovške škofijske oblasti, List ugotavlja, da je v novem šematizmu izginila vsaka beseda, ki bi sc nanašala na Slovence. Slovenske župnije niso več označene s slovenskimi imeni, isto-tako ni zabeležena niti ena slovenska cerkvena organizacija, dasi je že skoraj v vsaki slovenski fari Marijina družba ali kaka druga sorodna ustanova. Sploh iz novega šematizma ni več razvidno, da na Koroškem sploh žive Slovenci. »Letošnji šematizem«, piše »K. S.«
—	»pomeni za nas koroške Slovence enega najhujših udarcev, ki smo jih kedajkoli utrpeli na narodnem polju, udarec, ki nas tembolj boli, ker smo ga prejeli od oblasti, od katere bi ga nikdar ne smeli in ne mogli pričakovati. In šematizem, to je treba poudariti, ni malenkostna, amprk jc velepomembna statistična knjiga. Ob mirovnih pogajanjih v Pari u leta 1919., ko se je šlo za koroški plebiscit, je n. pr, naš šematizem igral veliko vlogo. — Mi spoštujemo cerkev in njeno oblast kot ustanovo Kristusovo in se ji klanjamo. Koroški Slovenci smo bili vedno verni sinovi katoliške cerkve Slovenski del Koroške je bil v verskem oziru vedno najboljši del. Slovenci smo imeli na Koroškem cerkvene stanovske organizacije splošno prej kot Nemci, in milostljivi g. knezoškof se more ob svojih vizitacijah po slovenski Koroški na lastne oči prepričati, kako so Slovenci vdani cerkvi in svojemu prevzvišenemu nadpastirju. Zato pa tem brid-keje občutimo, čo nam tako odlična cerkvena oblast, kakor je škofijstvo, dela očividno krivico. Vemo, da se je to zgodilo po vplivu Heimntbunda, a to krivice nikakor nc omili.«
—	List zaključuje: »Ker naš šematizem ne odgovarja ne resnici, ne pravici, zato ga koroški Slovcnci ne prizramo in tem potem — to pravico menda še imamo — javno protestiramo proti krivici, ki nam jo dela ter izjavljamo, da bomo, če bedo razmere količkaj ugodne, izdali v znak protesta svoj lastni šematizem.«
Dandanašnji je olika precej napredovala tudi med preprostejšim ljudstvom. Toda znamenje našega časa je pač, da zmirom bolj zgineva iz našega ljudstva nekdanja lepa in odkrita omikanost, ki je bila dika in čast našega naroda. Ta škoda se trenolno ne da popravili, toda vsekakor nam je dolžnost, stremeti za tem, da jo zajezimo in da z vso vnemo skušamo vzdržati omiko vsaj na isti višini kot oliko.
Lepa knjiga je v vsaki družini podoba njene omikanosti. Vsi narodi poznajo in cenijo dobrote, ki jim izvirajo iz dobre knjige.
V dobrem zgledu je neprecenljiv zaklad za vzgojo. Ne tajimo si bridkih resnic: vojska je zelo izpod jedla poštenosti in nravnosti tla; ljudstvo je še danes pod zlim vplivom ne-brzdanosti, Težko je v tem čaau misliti na ureditev čisto zunanjih, organizatoričnih stremljenj; kaj šele, da bi uspešno mogli delovati v pravi dušni prid človeka današnjega časa!
Razrušena je predvsem najsvetejša, najgloblja edinost človeška: družina.
Tu je predvsem potrebno zdravje, zdravje in zopet zdravje!
Ne rečeni, da morejo znanost, umetnost in leposlovje odločiluo vplivati na moralno dviganje družine. A gotovo je, da moreta baš slovstvo in umetnost z vzgledi pripomoči do novega, boljšega in čistejšega razumevanja človeka in družine.
»Mladika« si je nadela nalogo, da pomore družini do tistega čara, do tistega veselja, ld v teh bridkih časih iž nje izginja. * * *
Zelja in potreba po lepoti ni napušna; je iz tistega pravega dna človeka, ki se oglaša v trenotkih čistote. Trajno si človek želi lepote.
Povsodi se ti lepota odpira! A glodati je ne znaš! Tvoje oči so pokvarjene, misli so li krenile na narobe pot. Sam je ne najdeš več in. brez pomoči.
K temu ti pomaga v vsej svoji preprostosti »Mladika«, ki jo kakor lih kotiček počitka in dobre volje.
Pomenkovanje je menda najlepša stvar na tem svetu. Če pa imaš priliko, da se pomenkuješ s človekom, ki se zna lepo pomenkovati, — ali se ne čutiš povzdignjenega, ve-selejšega, — boljšega? Iu ljudje, ki se znajo mojstersko pomenkovati, so se zbrali okrog » Mladike«.
Večer ti poteče v njih družbi prijetno in koristno. Občuduješ njihovo duhovitost in njihove lepe nazore, sklepaš sam s seboj, da se boš ravnal po njihovih besedah in vzorih, pa odneseš s seboj obilo novega in vsak hip koristnega ti znanja, začenjaš pojmovati svet in življenje in čutiš se doma v krogu družine, čutiš se domačega sam s seboj.
Ze šesto leto izhaja vsak mesec po en zvezek tega družinskega lista, ki smemo biti nanj ponosni.
Glavni urednik mu je F. S. Finžgar, mož kremenitih potez, zdrav in krepak, umetnik in človek v najlepšem pomenu besede. So-urejujejo: prof. dr. J. Debevec, Marija Kme-
tova, Peter Butkovič, dr. Joža Ix>vrenčič in ga. Slefa Sir.
List je raznovrsten, pester in slikovit Na prvi mah te osvoji s svojo vsebino. Do zdaj nismo Slovenci imeli podobnega lista; » Mladikam pu zures ne zaostaja za listi istega kova v inozemstvu.
Če vpoštevamo naravnost siromašne razmere pri nas, moramo biti od vsega srca veseli »Mladike«; bogata je za čudo!
Kaj vse prinaša!
Najprej Jaek Londonovo povesi »Krištof Dimač«, v prevodu Ivana Magajne, s podobami. Jack London zavzema med največjimi pisatelji današnjega časa odlično mesto; po tej povesti že moreš soditi, da si ga res zasluži. Obenem je pa takp preprost, da ga razume vsakdo. Verjamem, da povest vsem či-tateljem ugaja in da si želijo še mnogo podobnih. (Če bi jih kaj bilo!)
Med pesniki, ki objavljajo v > Mladiki t, so večjidel sami mlajši, o katerih ne moreš izreči drugega, kot na splošno, da kažejo obilo nadarjenosti in da tiči toliko v Srečku Kosovelu, kot v Žužeku, kot v GŠpanu in drugih, mnogo zmožnosti.
A vsega spoštovanja vreden je pripovednik Ivan Magajna, o katerem je priobčila Mladika*: tudi nekak življenjepis. Pristnost in nepolvorjenost studenca čutiš iz njegovega pripovedovanja. Obeta nam postati originalen slikar v slovstvu... če ga ne bo zamikalo kaj drugega; kajti človek premnogih izkušenj, kakršen je Magajna, ne najde pokoja in miru v zaspanosti, temveč hoče se mu zmirom novega in zmirom čudovitejšega doživetja.
Poleg teh priobčujejo v »Mladiki« naši najodličnejši pisatelji svoje krajše spise. Tako Marija Kmetova (>Na sveti večer«), Ksaver Meško (»Legenda o sv. Agnezi« in » Legenda o sv. vitezu Juriju«), France Bevk (»Rojstvo Lojzeta Nadležnika«, Ščaveto« in »Abeceda malega Ivančka«), F. S. Finžgar (cVelika noč«), Janko Mlakar ( Mira«), Zvonimir Kosem (»Zlata ribac).
Podobe in risbe krase :> Mladiko« podpirajoč v dobri meri ugodni vtis, ki ga naredi leposlovni del na čitatelja.
Toda tudi prosvetni del, s svojimi razpravami in članki, je sila zanimiv. Recimo dr. Ant. Brecljeva razprava o nervoznosti, dr. Angele Piskernikove poučljiva opazovanja iz življenja rastlin, pripovedovanje Viktorja Steske o naši umetnosti koncem 18. stoletja, Mazovčeva tolmačenja Branka Radičeviea in dr. Avgust Pirjevčeve sličice odličnih slovenskih mož z lesorezi to — so vse zelo zanimive, lepe in vredne stvari.
Pa kdaj bi končal naštevati bogastva lega vzornega družinskega lista!
Naj zadostuje to, da je »Mladika« prav tako dobra, kakor je potrebna. In to naj si ljudje vzamejo k srcu, naj podpirajo z naročili uredništvo lista, ki gotovo mnogo žrtvuje za izpopolnitev bodisi vsebine, kakor tudi opreme »Mladike«.
Naj ne bo slovenske družine, ki je po-i štena in dobra, brez »Mladike«!
Priporočamo radi in brez pretiravanja. Pa saj, — kdor fco bral, bo »Mladiko*; prav tako rad imel; če ne več!	š.
Izvršilni odbor UJIJ se je poklonil no-j vemu g. prosvetnemu ministra Velji Vuki-čeviču. Prvo. vprašanje je bilo, kako misli g. minister o novem šolskem načrtu, ki je pred narodno skupščino. Drugo je bilo, da je ta odbor pripovedoval, da dobiva mnogo pritožb tako od tovarišev kakor tudi od organizacij radi postopanja policijskih oblasti in dalje tudi pritožbe radi zamenjavanja šolskih nadzornikov, premeščanja in odpuščanja tovarišev, ki se vršijo vsled .političnih razlogov. Posamezne slučaje bo bojda izvršilni odbor UJUja ministru predložil, da se krivice popravijo. Kot tretja točka pa je bula prošnja za podporo skupščini, ki se bo vršila koncem iega meseca v Subotici. G. minister je odgovoril približno takole: Jaz sem po poklicu profesor in sem bil tudii nadzornik narodnih sol. Prilično že poznam šolo in tudi učitelje. Med mlajšim delom učiteljstva se gode pojavi, ki mu niso v čast. Po daljšem govoru ; ja to svoje mišljenje oprl na naglo in nepo-voljno izobrazbo učiteljstva v vojnih letih. Glede šol. zakona je izjavil, da ga bo šc preštudiral, da pa bode uvaževal predloge učiteljstva sploh in učiteljske skupščine. Se bode li načrt šolskega zakona spremenil ali napravil nov, to je odvisno od množine predlaganih sprememb. Vsi pa, ki ljubimo šolo, smo dolžni, da delamo za njeno povzdigo ter smo vsak na svojem mestu. Vsakdo pa naj razpolaga svobodno s svojim mišljenjem (podčrtali mli). Šolsko nadzorstvo je slabo, ker so nadzorniki brez kvalifikacije in enaki onim. ki jih nadzorujejo. Njih kvalifikacija bi morala biti višja.(To je že stari nazor, ki ne drži Srednješolski nadzorniki imajo tudi isto kvalifikacijo kot profesorji itd., op. piščeva.) Nadzorniki so pretvorjoni v strankarsko organe, so strankarski eksponenti, ki čuvajo svojo strankarsko prijatelje in svoje protiv-nike pobijajo. Tako nadzorstvo ne more dati rezultatov, knkoršnih se pričakuje. Vodite o teon račune iu posvečajte temu vprašanju naj-
večjo pažnjo. To me bode vrlo zanimalo. Kar
se na tiče premeščava ni, vam rečem, da se hočem strogo držati obstoječih zakonov. Kdor dela po svoji glavi, lahko greši — kdor pa dela po zakonu — ne. Moj kažipot je zakon, vse kar je mimo njega, to je nasilje. Kar se ie zagrešilo preko zakona, hočem jaz popraviti, pa bilo to komu všeč ali ne. — Besede g. ministra smo čuli, pričakujemo še dejanj!
Cerkveni vestnik.
Duhovne oujc v novem »Domu* pri oo. le-suitih v Ljubljani. Za duhovnike od zvečer 21. do zjutraj 28. avgusta in od zvečer 21. do zjutraj 25 septembra. Za organiste od zvečer 31. avgusta do zjutraj 4. septembra. Za može od zvečer 5. do zjutraj 9. septembra. Za akademike od zvečer 10. do zjutraj 14. oktobra. — Vsi, ki žele opraviti duhovne vaje, naj to pravočasno javijo rektoratu kolegija Družbe Jezusove v Ljubljani, Zrinjskega cesta 0.
Red sluibc boije pri sv. Roku v Dravi jah. i Na praznik Marijinega Vnebovzetja popoldne ob 5 pridiga in litanije z blagoslovom, od 6 dalja j spovedovanje. V nedeljo na praznik sv. Roka prva sv. maša ob 5, ob 6 pridiga iu sv. maša 7, blagoslovom. Ob 8 tiha sv. maša. Ob pol 10 pridiga in slovesno sv. maša. Popoldne ob 5 litanije ■/. blagoslovom.
Naznanila.
Društvo državnih cestarjev ima svoj i .tet'dna t5. t. m. na Brezje. Ob 10 je sestanek članov, nato na seja načelstva. Popoldne je pohod na Bled. — Pridite vsi, da se zopet pogovorimo o našem bodočem delu in težavah življenja.
Ena sluikinja in ena sobarica se sprejme. — Zglasiti se je do torka v Jug. strokovni zvezi na Slarem trgu 2.
Prostovoljno gasilno društvo m Muljavi priredi dne 23. avgusta t. 1. veliko vrtno veselico, cije čisti dobiček je namenjen za nakup nove brizgalue. Na to se tem potoni opozarjajo razna društva, da na ta dan ne prirejajo enakih prire-ditev, ker bi se « tem škodovalo obojestransko.
Odbor.
Poizvedovanja.
ž ,.vi bila s« je v soboto na trgu srebrna za« nonka. Kdor jo najde, naj jo prinese v upravo
lista.
iDEALNA CESTA ZA AVTOMOBILISTE.
Gradijo jo v Ameriki, posamezne proge so že gotovo, imenuje se pa Linooln-Hlghway. Lincoln je bil veliki ameriški predsednik, high — izg. haj — je nemška beseda hoek visok, way — izg. uej — Weg — cesta. V treh letih bo popolnoma dograjena. Šla bo od Newyorka ob Atlantskem oceanu do San Erancisca ob Zlatih vratih Tihega oceana. 2e do konca tega leta bodo vozili po nji lahko na razdaljo 2S00 milj = 4500 km, manjkalo bo samo še 50 prav težkih kilometrov. Vsa bo seveda betoni rana. Države in okraji skoz katere vodi. so izdali že doslej 700 milijonov dolarjcv za zgradbo, pa jih bo treba še 15 milijonov.
NA KAJ VSE DAVKARIJA PRIDE. "
V švicarskem kantonu Tesinu je umrl neki Re; živel je ubožno in nikdar ni plačal niti centima davka. Dobili so pa pri njem 300.000 frankov. Dediču, 13 letnemu dečku, so odtegnili na zaostalih davkih 64.8-10 frankov. in sicer jih dobi 39.938 švicarska zveza, 33.902 pa domača občina
ANGLEŠKA POSLANKA' - IGRAVK.A.
Prvič, odkar obstoji angleški parlament, nastopa član oziroma članica te častitljive 'družbe na odru. Je pa to gospa Philipson, znana prejšnja igravka. Zadnjič enkrat je nastopala skoz ves teden vsak večer in je dobila za desetminotno petje vsakrat 50 funtov = 13.750 dinarjev. Denar je nakazala heki londonski bolnišnici.
NOVO SREDSTVO PROTI TUBERKULOZI Je našel dr. Gentner v Berlinu. Imenuje ga antiftizin. Hočejo napraviti ambulatorij za revnejše sloje, v katerem bodo novo sredstvo zastonj vbrizgavali
!Q3 'ct? jc doživel Italijan Ccttco Sca-
rlnci. 0'.;.-.sti in someščani so mu čestitali in je rekel, da _eli in upa še na mnoga nadalj-na leta.
Teke se mora, V Ncapolu se je znani veletat Antonio Parlato predstavil nekemu Poljaku za policijskega agenta in je zahtevai od njega potni list in denarnico. Ukradel mu jc par dolarjev. Poljak je tatvino opazil in je začel vpiti. Tat je pa tudi vpil in je rekel, da je Poljak kradel. Poklical je avto, se jc usede! vanj, držal je Poljaka za suknjo, ta pa jc moral zraven avtomobila leteti. Slednjič so aretirali pravega tatu.
23C0 let star kip. Pri Maratonu na Grškem so potegnili ribiči čudovito lepo izdelan bronast kip iz morja. Visok je 1.30 m, predstavlja nagega mladeniča, glava mu je na levo obrnjena, desnica dvignjena. Samo er.a noga jc pokvarjena, sicer jc pa kip popolnoma ohranjen. Je menda iz Praksitelove šole, nam kaže mitičnega hermafrodita in jc bil izgo-tovljen okoli leta 400 pred Kristusom.
Iz Londona v Budimpešto prideš lahko žc v enem dnevu. Tako so preuredili zračno poštno zvezo.
Odgovornost za bolezni vsled prekomernega pitja. Češkoslovaško železniško ministrstvo je po izreku državnega zdravstvenega sveta odredilo, da sc smatraj poslej vsaka bolezen železniških nameščencev in uslužbencev, ki izvira iz prekomernega uživanja alkoholnih pijač, kot «namenoma zakrivljena«; prizadeti mora nositi vse posledice, ki jih za take slučaje določa železniški službeni red.
Samoumor dunajskega industrijca. Na Dunaju sc je skupaj s vojo ženo zastrupil s phnom ravnatelj Rihard Hofherr, znani indu-Strijec. Hofherr je vsled ponesrečenih podjetij izgubil vse svoje premoženje in sc moral boriti s pomanjkanjem. Sin je šofer, hči zasebna uradnica, Pokojnik jc vsled nesoglasij Že pred časom izstopil iz znane industrijske tvrdke Hofherr, Schrautz, Cleyton in Schuttle-worth.
Obiske ruske carske rodbine na javni dražbi. Iz Rige poročajo, da namerava sovjetska vlada na iavni dražbi prodati vso garderobo umorjene ruske carske rodbine. Obleko so doslej hranili v Petrogradu. Za dražbo vlada veliko zanimanje med antikvarji in zbiralci, pa tudi zastopniki raznih vladarskih hiš so sc žc oglasili, da bi radi kupili kak spomin. Prodali bedo nad 100 večernih in plesnih oblek carice in nad 2000 lakajskih livrej.
Kazen za bogokletstvo in žalitev evan-gclskih duhovnikov v Berlinu. Nemški deželni poslanec Vose jc ovadil koncem meseca decembra lanskega leia "-Vorwarts< zaradi bogokletstva. >Vorwartsc je namreč to zakrivil, ker je natisnil satirično podobo, državni pravdnik je najprej ovadbo zavrnil, Mlaj jc pa obnovil preiskavo in uvedel kazensko prstopanje z osebami, Iti so bile odgovorne za objavo podob in besedila ter zaradi žalitve evangelskih duhovnikov.
Sam svoj krvnik. V Cayenu, v francoski kazenski naselbini, ki ima biti sedaj odpravljena, ie bil nedavno tega tamošnja krvnik, po menu ilespel, obsojen na smrt, zaradi za-vratnega umora nekega jetnika. Hespla je ime! obglaviti drugi krvnik, ali ker ni imel v niigovo umetnost« nobenega zaupanja, ter ni maral biti >poizku»ni kunoek< krvnikovega namr-tnika, ki ni še nikoli nikogar usmrtil, je pro. ;1 sodišče, da bi smel izvršiti sam na selil smrtno obsodbo. Sodišče je ugodilo prošnji
in taiko si je na smrt obsojemi krvnik sam pripravil gilotimo in se ž njo obglavil.
Garaža v 40 nadstropjih. V Chicagu v trgovskem delu primanjkuje garaž. Zato bodo sezidali cel nebotičnik v ta namen. V poslopju bodo trgovski lokali in pisarne, v zgornjih nadstropjih pa garaže. Prav do 40. nadstropja bo vodila cesta v serpentinah. Prostora bo za 572 avtomobilov. Nazaj doli jih bodo spuščali po liftu. — Prav po amerikansko!
Dobava komunističnih agitatorjev ia Nor veško. Na Norveškem menda niso prav ugodna tla za komunizem. V Moskvi so želeli, da bi dobili kaj agitatoricJri naj bi ga bolj uspešno širile; a med Norvežankami jih ni*o dobili. Treba je bilo izposlovati Rusinjam dostop na Norveško. Kako? Ruska poslanica gospa Ko-loutajeva, je poslala nekaj mladih komunistov v Moskvo, da se poroče s kvalificiranimi agitatoricaink. Mlade ženke so postale norveške državljanke. Pozneje so se dali ti pari večinoma ločiti: žene so ostale na Norveškem, možje so pa šli v Rusijo po druge. Nekateri so to prav radi in precej pogosto ponavljali. Zgodilo se je pa tucli, da sta se ta in oni mož in ženica tako vzljubila, da sploh nista hotela iti narazen. Kako je stranica s temi s-sebičneži-" obračunala, listi ne poročajo.
en nebotičnik. V Pittsburgu hočejo gTaditi 204 m visoko poslopje za univerzo z osnovno ploskvijo 27X27 m. Le zakaj? Prostora jim v Pitsburgu menda ne manjka tako, da bi morali zidati v oblake; je pa bolj zdrav in bolj praktičen tip drugih ameriških univerz: obsežni kompleksi nizkih, prostornih poslopij, s parki in športnimi igrišči. Amerikama zagovarjajo ta stolp s tem, da bo impo-zanten spomenik človeškemu duhu, »The Cathedral of Learning.c Mi pa pravimo: menija nebotičnikov.
Moderni takir. V zadnjem času potuje po Italiji in Franciji >nobek fakir, Kir Tor Kal Tam V Rimu je predvajal svojo umetnost v najfinejših salonih. Star je 28 let, krščanski Kopt, rojen v Tanta v Egiptu. V Carigradu je proučeval fakirstvo in napravil tudi zdravniške izpite. — Tara trdi, da človek lahko z močno voljo tako obvlada avoje živce, da sploh ne občuti bolečine. >Umetnik< se zbada in obrezuje, pa kri ustavlja z močno voljo ali ji pusti teči; žila rnu udari po oOkral ali loOkrat na minuto, kakor hoče. Da se tudi zakopati, da pohaja sapa gledalcem, ne njemu.
Nove elektrarne v Italiji. Pri Chiavemii (nad Lago di Como) bodo zgradili 6 elektrarn z močjo 130.000 konjskih sil, ki bodo proizvajale letno približno 500.000 kilovatnih ur. Da bo vodni dotok stalen, bodo napravili tri uiuotna jezera. Z uporabo te elektrike bodo prihranili letno milijon ton premoga.
Počasi in poceai! Angleški tehnični listi in dnevniki zadnje čase razlagajo občinstvu, da se hitra vožnja za ladje ne izplača in da bo treba bolj počasi voziti. Primer za rentabilnost: nova velika ladja .vAoraugi« z Dieselo-vim motorjem iu 4 vijaki, prevezi po 18 vozlov na uro; pravijo pa, da slane to dvakrat toliko kakor 14 vozlov. — Tudi za prekomor-ske ladje trdijo, da je 18 vozlov prav zadosti; kar je več, je luksus, in kar je čez 20 vozlov, je neumno zapravljanje. Brzoparnike s hitrostjo 25 vozlov da ie ustvarila le mednarodna tekma za renome. Pravijo, da si oslabljeno svetovno in zlasti evropsko gospodarstvo ne more več privoščiti, da bi izmetavali stotine milijonov za tak šport.
Konserviranje jajc. Angleži porabijo letno 4—5 miljard kurjih jajc. Več kot polovico
uvažajo z Irskega in iz inozemstva. Da jih ohranijo sveža za :>suhe< mesece, jih shranijo v vlažnih skladiščih pni 0» C. Spraviti jih je treba takoj in tako, du je prostor z zrakom obrnjen navzgor.
Italijanski opozicioaalni listi na begu v inozemstvo? V inozemskih listih sc je zopet pojavila vest, da sc milanski *Corrieie della Sera*, socialistični »Avanti' in drugi najvafc-ncjSi opozicionalni listi preselijo v Švico odnosno Francijo, ker pod sedanjim fašistovskim režimom ne morejo vršiti svoje naloge.
Strela je udarila v zakonsko posteljo. V V rano vi se je pripetila *>ri nevihti zadnjih dni naslednja nesreča. Treščilo je v hišo kmeta Kozeja in sicer v posteljo, v kateri je spal Kozej z ženo. Mož je bil na mestu mrtev, žena je pa dobila težke poškodbe. Petletna deklica, ki je med njima ležala, je ostala na čudovit način nedotaknjena. Hiša, v katero je treščilo, je pogorela.
Proti, modernim plc?om. Kot demonstracijo proti modernim plesom je priredila " družba narodnih plesov v Ilydeparku v Londonu store plese. Na travniku je plesalo na stotine deklet in žen v poletnih živobarvnih oblekah, moški pa v flanelnih oblekah. Prizor je bil prav lep in prisrčen.
Ing. D. T.
REINARTZ.

Poslušaj bebica moja I
t
• n

%
% ■z

Da je perilo lepo bleščeče in ima prijeten vonj, se mora prati vedno le z ,.GAZELA "• milom, ki je najboljši do
mači izdelek.
liiopiBb®';^
Malokdo si je pridobil v kratkem času toliki sloves kakor svetovnoznani amater Reinartz, rodom Amerikanec. Kmalu po razvoju radiofoniie v Ameriki se je pričel baviti z radiotehniko, sestavljal je raciioaparate in v letu 1923. se je udeležil amerikanske tekme za sestavo najenostavnejšega aparata za sprejem prekooceanskih, to je. evropskih radio-oddaj. Sestavil je aparat z eno samo cevko in pred komisijo sprejemal evropske radiofonske vesti. Dosegel je s tem takrat svetovni rekord, njegovo delo in irne pa je zaslovelo po vsem svetu. Na polju radiotehnike zaznamuje Reinartz še mnogo drugih iznajdb in Ameri-kanci dobro vedo ceniti njegovo sposobnost. Po časopisnih vesteh je baš Reinartz sam prevzel radiotehnično izvedbo in vodstvo nameravane amerikanske rešilne ekspcdicije na severni tečaj.
Vsi strokovni časopisi razpravljajo še danes o idealnem Reinartzovem sistemu in sko-reda vsaki amater ga pozna.
Priporočljiv je osolito radi enostavnosti amaterjem-začetnikom, vsaj se z eno samo cevko sprejema na Reinartz-aparat malodane večina evropskih radio-postaj. Vrhulega je aparat zelo selektiven, ekonomičen in za samosestav po amaterjih razmeroma najcenejši. Obenem nam nudi zelo čist in naraven sprejem s pomočjo navadne antene, od katere dolžine jc vsled aperiodičnega kroga popolnoma neodvisen.
Nemci so dokaj hitro zaznali za vrline Reinartza in nemški radioklubi prirejajo že Reinarlz-seslanke, da s tem opozorijo amaterje na prednost tega sistema. V tem ozira se odlikujeta prav posebno profesor Leithau-ser in Ebrodl, katerima se je posrečila izpopolnitev s še eno cevko visoke frekvence. Kot posebnost deluje Reinartz s trojno reakcijo, vendar pa ne moti sosednih postaj.
Po našem pravilniku je uporaba Reinartz-aparatev — prepovedana, menda zato ker je v drugih državah najbolj ra-širjena in priljubljena ... Želeti je, da naša poštna uprava to napako čimpreje v interesu amaierstva odpravi, vsaj imamo še itak dovelj drugih zaprek, ki ovirajo normalen razvoj radiofonije.
QST.
QST je mednarodno znamenje za radio-telegrafski poziv in je sedaj v splošni uporabi radioamaterske oddaje, ki spada k najmodernejšim športom in zavzema vedno večji obseg. Iz Amerike preko Anglije, Nizozemske in Francije se je razširila privatna oddaja tudi na Nemčijo, še več zanimanja pa vzbuja ta šport na Dunaju in drugod. In kadar se prične v Jugoslaviji, to bodo deževale na-redbe!
SPORED TEČAJA V STIČNI 9.-13. AVG. 1923
Nedeija, 0. avgusta: Popoldne ob 15 prihod v Stično; ob 16: Franc Terseglav: Program našemu delu; ob pol 20 večerja
Pondeljek, 10. avgusta: Od pol 5 do 5: Lan-des; od o do pot 7: Liturgično predavanje; oh pol 8 zajterk; od 8 do 13: dr. p. Gvido Raiit: Praktične poti k obnovi in poglobitvi verskega življenja sodobnega katolika; <ir. Josip Jeraj: Tip katoliškega človeka; od 13 do 14 kosilo; od 14 do pol 15: Vesperae; od pol 15 do 16: dr. Andrej Gosar: Analiza kapitalizma in marksizma; od 16 do pol 20 odmor; ob pol 20 večerja.
Torek, 11. avgusta: od pol 5 do 8 enako ko* prejšnji dan; od 8 do 13: Franc Erjavec: Socialno vprašanje kmečkega stanu; dr. P. A. Tomiuec: Verske iu moralne osnove krščanskega socializma; od 13 do pol 15 kakor prejšnji dan; od pol 15 do 16: dr. Josip Puntal1: Kaj je država po zamislu katoliške filozofije?; od 16 do pol 20 kakor prejšnji dan.
Uredit, 12. avgusta: od pol 5 do 8 kakor prejšnji dan; od 8 do 13: France Terseglav: Politika ka tolikov tekom zgodovine, zlasti od francoske revolucije do današnjih dui; dr. E. Besednjak: Poli-! lične smernice katoličanov v današnjem momentu ! svetovne politike; od 13 do pol 15 kakor prejšnji j dan; od pol 35 do pol 20 prosti čas za pogovore
I in sprehode; ob pol 20 večerja.
Četrtek, lil. avgusta: od pol 5 do S kot prejšnji
j dan; od 8 do 11: Pero Grgec: Politične naloge : katoličanov v Jugoslaviji; ob 11 kosilo; ob 13 odhod.
DNEVI KATOLIŠKEGA DIJAŠTVA
V KAMNIKU IN PRI SVETEM PRIMOŽU.
Kresovi. V četrtek IS. avgusta zvečer bomo s kresovi oznanili začetek uasiii caevov. Tovariši, ki žele žgati kresove, se morajo iz Ljubljane od. peljati vsaj ob 14.10. — Komer:. O .-tali in z večernim vlakom (iz Ljubljane od 18*25) došli se bodo udeležili pozdravnega večera in komerza, ki ga bodo priredile ljubeznive kamniške gospe oii pol devetih zvečer v Kamniškem domu.
Tabor pri Sv. Primožu. V petek 14- avgustu bo ob šestih zjutraj skupni odliod iz Kamnika lf Sv Primožu, kjer bo ob pol devetih sv. maša in nato ob devetih za cerkvijo na prostem tabor s S govori (o vrednotah katoličanstva, slovenski den mačnosti in dijaškem stanu).
Idetoo za popoldne je na izbiro, vendar bo treba do osmih zvečer biti v Kamniku in še prej oni, ki bodo ifcle v Kamniku opravili sv. spoved.
Občni zbor Slovenske dijaške zveze bo pri Sv Primožu ob dveh popoldne, torej istočasno kot izleti in bodo morati delegatje La presti čas žrtvovati svoji matici. Želimo, da bi tudi drugi tovariši prisostvovali občnemu zboru.
Na Veliki šmaren 15. avgusta bomo v Kamniku praznovali Marijin god: slovenska dijuška mladina bo Brezmadežni poklonila najdražji in najlepši šopek — sv. obhajila Merilo katoliškega človeka mora »ostat: evharistična miza! Ob sedmih je na šutui sv. maša. Ob devetih prii^o :'jorr-vaiija.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je 4 odlokom št. 69368—Vi 25 dovolila udeležencem polovično vozno eeuo ia sicer se kupi pri vstopni postaji cela enosmerna na obratni strani z vlažnim postajnim dnevnim žigom žigosana karta, ki velja v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi ■u povratek. Popust velja od 9. do 18. avgusta t. 1. za vožnjo iz vseh postaj v območju te direkcije do Ljubljane in za povratek.
Prenočevala bo večina v Kamniku (na senu ! in slami), kurjači kresov pa prvo noč pri Sv. Pri-I možu oziroma v Praprotnem in drugo noč v Kamniku. Dekleta bodo imela posebna prenočišča tudi v Kamniku, eč kdo reflektira na sobo iu posteljo, mora do srede javiti. — Hrana. Obed in večerja staneta 15 Din; za vsak del je treba dan poprej javili Priporočamo, da udeleženci raje jestvine s seboj prinesejo, ziasti ker pri Sv. Primožu ne bo razen mleka in čaja ničesar drugega dobiti. Poudarjamo, da je škofijski ordinarijat vsem udeležencem za petek dovolil dispenzo od posta in vzdržnosti.
Obleka bodi preprosta in domača. Brez plašča naj nihče ne pride, ker je pod gorami zelo hladno.
Od srede dalje bo v kamniškem ljudskem : domu poslovala informacijska pisarna, ki bo spre-| iomala vsakovrstne prijave in kjer se bo moral vsak tovariš oglasiti, vsaj radi potrdila udeležbe za vozovnico. Pravtako posluje v Ljubljani dnevno od 11 do 12, v sredo pa cel dan do odhoda večernega vlaka v Kamnik.
Slabo vreme utegne kvečjemu program, v kolikor zadeva Sv. Primoža, prenesti v Kamnik r Dom.	Slovenska dijaika zveza.
Spored zborovanja dijakinj na VeL Šmaren ■ 15. avgusta ob devetih zjutraj v Kamniku v ljudski ! šali: 1. Dijakinja in čtivo (tovarišica Botka Kac); ! 2. Ženske organizacije v inozemstvu tovarišiica Fani i šuštevžič); 3. Naša organizacija (tovarišica Mila ; Andolšek); 4. Nove smernice (tovarišica. Dora i Pegam). — Občni zbor Ž. S.
Cerklje pri Kranju. Cerkljanska sekcija Kam-I niškega počitn društva -..Bistrica« (cerkljanski štu-i dentje) prirede oz. ponove v nedeljo 9. avgusta j Gogoljevo veseloigro -Revizorv. Kdor ljubi pristno I in polteno zabavo, ne zamudi prilike! Cene zni-; žane. Sodeluje domača salonska godba.
Cerkljanski dijaki.
Misijonsko-znanstveni tetaj v Budimpešti od. 10. do 22. avgusta 1025. Skupen odhod iz Ljubljane 19. avgusta z brzovlakom ob 0.30 ponoči preko obmejne postaje Kotoriba; prihod v Budim-pešto ob 11. Vožnja do državno meje stane 166 dinarjev (za dijake J4), od tu do Budimpešte je polovična (okoli 80 Din). Vidiran potni list in legitimacijo za polovično vožnjo po ogrskih železnicah dobi vsak udeleženec domov, da si more preskrbeti že tukaj ogrskega denarja (stanovanje in oskrba v času tečaja 40 Din dnevno), če pa kdo želi, da rnu zamenjamo demr v Ljubljani, naj sporoči do 13. avgusta, koliko, in potem prejme denar, legitimacijo in potni list v Ljubljani — (semenišče II. 21.) ored odhodom. — Ne pozabite dijaških legitimaciji
Gospodarstvo.
I'. Mednarodni vzorčni vele-
sejem
sc vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokim protektoratom Nj. Vel. kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, najpriljubljenejši in priznano dobro organizirani. Na sejem se pripuščajo kot raz-stavljalci samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto raz- j stavnega blaga. Vsak posetnik si more pri tej ; priliki ceno ogledati svetovnoznane prirodne . krasote Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. ; Vel. kralja), vsaj ga upravičuje sejmska legi- ; timacija do 50% popusta na vseh osebnih in ; brzovlakih (izvzemši S. O. E. in nočne brzo-vlake na progi Belgrad-Zagreb). Znižanja na i parnikih.
Na velesejmu se bodo razstavile razne | tehnične novosti, priključena je velika šport- | na razstava, higijenska razstava, razstava ple- j menske živine in konj.
Leta 1924. je obiskalo velesejem čez 150 | tisoč kupcev. Stanovanja so preskrbljena.
Legitimatija, ki stane 50 Din, se dobi: v | vseh bankah in denarnih zavodih ter njih po- ! družnicah, kot Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, ; Kočevje, Novo mesto, Konjice, Rogatec, Bre- ; žice; Aloma Company, Tourist Officc, Josip ! Zidar, Dunajska cesta 31, Jakob Gorjanc, Ko- j lodvorska ulica 41 in pri objavljenih razpro-dajalcih na deželi.
Pred volitvami v zbormeo za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Tik pred izstopom iz vlade je i /.dal minister za trgovino in industrijo dr. Grisogono nov volilni red 7,a zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, kakor se sedaj imenuje Trgovska in obrtniška zbornica.
Kakor nosi vsaka uredba in vsak zakon prejšnjo vlade znak nedemokratičnosti, tako se da to ugotoviti pri tem zakonu.
Zaenkrat bomo kritično preinotrili samo določbe o načinu volitev.
Zakon določa, da mora vsak volilec osebno priti k oddaji glasovnice na mesto po-družntb volilnih komisij, ki jih je volilni red določil na sedežu okrajnih sodišči Ta določba izgleda, kakor da hoče volilce odbiti od tega, da bi volili!
Zamislite si položaj malega trgovca in obrtnika — posebno če se bodo volitve vršile v pozni jeseni ali celo pozimi, kar je skoro gotovo —, da ne bo, če ne stanuje baš v kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča, prišel k volitvam osebno. Ta določba — vkljub določilu, da se lahko ustanove nova volišča — nosi na sebi značaj odbijanja od volitev iu je najbrže zasnovana iz strankarskih namenov. Zakonodavec se je najbrže zavedal, kje je njegova moč — v mestih in trgih, zato pa si je zagotovil, da volilci izven teh okrajev ne bodo prišli volit! Ta določba ima izrazit asocialen značaj! Kajti volilna upravičenost se mora varovati in čisto jasno je, da volilni red ne sme biti tak, da praktično onemogočuje izvrševanje volilne pravico ogromni množici volilnih upravičencev!
Radi tega se nam zdi, da bi bil način — volilni listi naj bi se oddali z legitimacijo po pošti ali osebno po upravičencu ali pa tudi po tretji osebi, kakor je to bilo prejo — ve- i liko prikladnejši za naše razmere in bi odgovarjal zahtevam moderne demokracije, ki nima namena odvračati volilca od izvrševanja svoje pravice, pač pa mu v največji meri omogoči teoretično in praktično izvrševanje njegove najvažnejše državljanske pravice!
slite, da si bomo do tega Pasa že opomogli? Lepe pojme imajo različni gospodje o lesni trgovini. Kupčije, posebno lesne, sklepajo se na dolge termine in po tej naredbi deležni so te olajšave edino oni lesni trgovci, kateri imajo kupčijskl termin za mesec avgust. Kakšno bazo kalkulacije naj vzame sedaj lesni trgovec, posebno eksporter za mesece september, oktober, november in december, če ne ve ali ta naredba ostane v veljavi ali ne. V tem slučaju je kalkulacija nemogoča in vsled tega trgovina izključena. Konkurenčni boj, katerega vodijo vse inozemske lesno-eksportne države, je skoro dobojevan in to v našo škodo po krivdi naših državnikov. Naši državniki so in še vedno podcenjujejo dale-kosežno važnost in vrednost naše lesne industrije in skoro je čas pred durmi, ko bodo občutili nepregledne posledice njih malomarne gospodarske poliliKe.
Naravnost neverjetno in skoraj bi rekel smešno pa je naznanilo naših železnic, v katerem se nam javlja, da naj se drva sedaj nakladajo in izvažajo, ker nam železnica po-čenši meseca septembra ne bode dostavljala več vagonov. V najboljši sezoni naj torej z eksportom počivamo in naj izvažamo v popolnoma mrtvi sezoni, kadar so cene najnižje. K tej naredbi pač ne potrebujemo nobenega komentarja.
Obeta se nam od strani države tudi znižanje splošnega železniškega tarifa. Kdaj in kako, ne ve nobeden. En časopis javlja, da se bode to zgodilo s 1. septembrom. Garancije nimamo nobene, da se bode lo sploh dovolilo. Kakšne važnosti je pa to za kalkulacijo pri vsakem posameznem manjšem, kaj šele pri večjem sklepu, to nam pa zamore povedati le tisti, kateri je na te sklepe vsled močne konkurence, strašne stagnacije, velikanske denarne krize navezan, in to pa je vsak lesni pro-ducent, oziroma eksporter. Povpraševanje po mehkem lesu je zelo malo in to od strani severne Italije, ker južna Italija krije po večini svoje potrebe v Romuniji.
Trgovina z okroglim lesom je vsled carine popolnoma zamrla. Povprašuje se samo po neparjenih in parjenih deskah, za katere se pa nudijo zelo nizke cene. Za testone je prišla sezona in povpraševanje je veliko.
Živahna je trgovina v hrastovem in jese-novem lesu in tipati moremo v tej špecijali-teti lesa na dobre uspehe.
Kupčija drv in oglja, katera je bila v lanskem letu tako živahna, je letošnje leto popolnoma zamrla.
Tako je resnično stanje naše lesne trgovine in to naj si zapomnijo in uvažujejo naši vodilni možje, ako hočejo rešili našega producenta in industrijca popolne propasti.
Pavel Cvenkel:
Lesna trgovina Slovenje.
Naša lesna trgovina je v popolni stagnaciji. Znižanje eksportnega tarifa je sicer to neznosno stanje lesne trgovine malo ublažilo, toda to znižanje je samo prehodno in velja zaenkrat samo do 1. septembra t. 1. Zakaj je la odredba, ne vemo. Kaj pa potem? Ali mi-
Angleška zunanja trgovina.
V teku prve polovice t. !. je Anglija uvozila za 678 milijonov funtov šterlingov blaga napram 598 milijonom v prvi polovici lanskega leta. Uvoz se je poveča! torej za 30 milijonov funtov šteilingov ali za približno 13 odstotkov. Da se je uvoz tako povečal, je pripisovati višjim cenam za celo vrslo surovin, ki jih Anglija mora uvažati, ker so potrebne za obratovanje angleške industrije. V prvi vrsti je to volna in pa kavčuk. Pa tudi cena za pšenico, katere je Anglija v prvi po- j lovici letos uvozila 5,200.000 ton.
Nasprotno pa je izvoz iz Anglije stacionaren. Znašal je v prvi polovici letos 470 milijonov funtov šterlingov, medtem ko je bil v prvi polovici lanskega leta 463 milijonov funtov. Zlasti se opaža, da pada izvoz premoga, ki je nazadoval za 4.200.000 ton, v čemur je tudi iskati vzroka za težko krizo, ki jo preživljajo premogovniki. Tudi izvoz železa in jekla pada.
Iz teh podatkov je razvidno, da je bila ; bilanca angleške zunanje trgovine v prvih 6 j mesecih letos pasivna za ogromno vsoto 208 milijonov funtov šterlingov. Pasivnost je napram lanskemu letu zelo narasla — znašala je namreč v prvi polovici lanskega leta samo 135 milijonov funtov šterlingov — torej za 73 milijonov ali okroglo 55 odstotkov.
>Ekonomist< pripominja k tem številkam, da je pri taki pasivnosti angleške zima-
Turistika In šport.
ŠPORTNI PREGLED.
Oni stafetni tek Evropa proti Ameriki, ki smq ga zadnjič omenili, se bo vršil dne 16. septembra) \Vide je učitelj in bo študiral hkrati tudi ameriško šolsko organizacijo. — Ameriški lalikoalletski na« raščaj je i/.boren. Pri zadnjih tekmah je preteked Smilil K*) yardov v 9.8, Barber 220 yardov v 21.6, črnec Cook 440 yardov v 49.6! V skoku s palico ad dosegli štirje višino 3.0,"), med njimi tudi Smith. V daljavo je skočil Frisliee 7.14 metrov, troskoH je dobil Minskey s 14.65, diskos je vrgel HofCt mann 44.69 m daleč, kroglo Cook 14.70, kopje Bo« nura 58.60. — V Frauklurtu na Nemškem se ja vršila velika delavska olimpijada, nastopilo jq 35.000 športnikov in športnic. Nastop je bil iiiM pozanten, primerni so bili tudi uspehi. V 4X100 metrov štafeti so postavile Nemke celo nov svat tovni ženski rekord, 51.8. V lahki atletiki so vse* skoz zmagali Finci, so pač sedaj najboljši športniki v Evropi. To olimpijado pozdravljajo vsi kot veliU športni dogodek, tudi najhujši nasprotniki dela* siva. Mi jo omenimo posebej še zato, ker so imw raj nekateri med nami, ki pri besedi j šport« sk« liiizgnejo z rameni, govorijo o lenuhih in škrieih itd. Reveži! — Holandci so v skoku v daljavd tudi že čez 7 m. de Boer 7.18 met rov. — Ameriški sp'inler Murchison pravi o Houbenu, da sicer izvrsten tekač, da bi pa v Ameriki nikdai) ne zmagal. ;Houben ne sledi strelu, temveč strel sledi lloubenu; zato je lahko zmeraj prvi.< — \5 Storkhotmu je pretekel Engdahl 400 m v 48.8!, Oesterberg je skočil v višino 190 cm, .lolianson y daljavo 7.03 m. — Hoj Francije in Anglije se ja končal z zmago Francozov 59:5;). Rezultati: 100 ni Anglež Rangly 10.8, 200 m Francoz Mourlon 21.6, krogla F. Paoli 13.3 itd. Nič posebnega, razefl sprinierjev. — Osborne je sicer v izvrstni foi* tu i, včasih si pa le malo preveč zaupa. Angleška* mu policijskemu mojstru O'Connorju ie dal nan prej-? 18.2 cm. Ker je skočil 0' Connor 1.850 m, b| bil nuiral skočili Osborne 2.038 m visoko, da sta .skupaj, in Še malo več, če hoče dobili Skočil je pa •nmor. 1.988 m visoko. — Švicar Martin ja i pretekel 800 vardov v 1:44.2, 060 yardov pa v novem rekordnem času 1:20.2 (doslej Amerikaned B: ker 1:20.4). — Lahkoatletska mojstrstva Špa* nije so se vršita v Tolosi pri San Sebastianu* .Trigoyen je skočil v višino 1.85 m, 200 m je pre-> tekel Ordoner v 22.4. — Nemške bojne igre sa bodo drugo lelo spet vršile, in sicer od 3. do IL avgusta. — V Viborgu je. zboljšal Wahlstedt lin-■ki rekord v skoku v višino na 188.5 cm. — !)a-< nec 1' e t e r s e n je skočil s palico -1.038 m \ iso« ko, ou j» drugi Evropejec, ki je šel čez štiri men tre. — V Altoni na Nemškem so zgradili nov sla* dion, 25 ha velik, z osn imi oldelki za razne spovt-« ne panoge. Sedežev je 45.000. Solnčne kopeli, zračne kopeli itd.
Tudi teika atlelikn irra v zadnjem času lepa uspehe. Dunajčan Sladler (lahka teža) je sunil » prostim dvigom do prsi 120.3 kg. nov svetovni re* hord; par dni za njim je dosegel Nemec Rlioin-« frank, 125 kg (dosedanji rekord 122.5 leg, Belgije^ Ilaes). — V S tu ti ga rtu so se izvojevala od 1,—8* avjjusta nemška tetkoatletska mojfirstva. Bila jc td največja dosedanja tovrstna prireditev na NeinJ škem, nastopilo je 700 tekmecev v dviganju iti rokoborbi, 210 v nateznnju vrvi itd. — Dunajčaii Aigner je tezno dvignil 122.5 kg, nov svetovni! 1924 290,677.263) in trošarina na alkohol 1924 reko_d _za 1 kg boljši kakor dosedanji Svobodo< do 1925 137,762.138 (1923—1924 85,534.642).
V. mednarodni vzhodni velesejem se vrši od 5. do 15. septembra t. 1. v Lvovu iPoljska). Na sejmu je zgrajen za jugoslovansko blago poseben paviljon. Na izložbo naj bi se poslalo usnje, kože, mlečni (sir) in mesni izdelki, vina, tobak in proizvodi naše industrije in obrti. Predmeti iz naših krajev bodo zanimali ne samo poljske, ampak tudi druge inozemske gospodarske kroge, ki bodo prihajali na lvov-ski velesejem. Za prevoz razstavnega blaga so dovoljene običajne prevozne olajšave. Pripravlja se tudi izlet jugoslovanskih trgovcev preko vse Poljske. Ogledali si bomo Krekov s prekrasnimi zgodovinskimi spomeniki in čudovito lepo prenovljenim gradom Vavclonj. Pot izletnikov bo vodila v znamenito Varšavo, Poznanj, v industrijsko središče Bori-slav (petrolejski vrelci), v Lodz, v slavno Czenstochovo itd. Belgrajska vlada jc obljubila, da bo na vso moč pospeševala udciežbo za lvovski velesejem. — Prijave za udeležbo sprejema in pojasnila daje »Vera«, trgovska družba z. o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8, do vključno 15. avgusta 1925.
nje trgovine razumljivo, da ne preostaja dovolj sredstev za plasiranje angleškega kapitala v inozemstvu.
Medtem ko Anglija preživlja težko gospodarsko krizo, položaj tudi v drugih velikih državah ni rožnat. Podatki o zunanji trgovini Anglije, ki je najvažnejša na svetu, so
značilni tudi za druge države.
• • •
Cene premoga iz državnih rudnikov. Dne
1. junija 1925 so stopile v veljavo sledeče cene za premog iz Zabukovce-postavno vagon postaja Zalcc (za 100 kg): kosovni 35 Din, srednji 33, orehast 28, drobni 18; iz Velenja: lignit 17, kosovni 14, drobni 13, zdrobljeni 12, prah 5 Din vagon rudnik.
Konkurza. O imovini Josipa Omerzc, trgovca s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani, je razglašen konkurz. — Konkurz je razglašen o imovini Rajmunda Ritoška, trgovca v Šoštanju.
Vpisi v trgovinski register) Vpisale so se nantopne tvrdke: »Grom«, carinsko-posrcdni-ški in spedicijski biro, d. z o. z. v Ljubljani, podružnici na Jesenicah in v Rakeku (200.000 Din); »Kosmos«, d. z o. z. za farmacevtska sredstva v Ljubljani (46.000); Slavensko-ame-rikansko trgovačko dioničko društvo v Zagrebu, podružnica Ljubljana; Patiana, kisarna, agentura in komisija d. z o. z, v Mariboru (20.000 Din); Rupcna & Co., lesna in ogljarska industrija v Mirni peči. — Izbrisala se je | tvrdka Ant. Bohinc & drug v Medvodah, ker jc obrat prestal.
Dohodki od invalidskega davka. V prvih petih mesecih t. 1. so znašali državni dohodki od invalidskega davka 32,413.687 Din, prora-čunano pa je bilo le 29,254.166 Din. Od skupne svote je bilo vplačano v Hrvatski s Slavonijo 12,493.617 Din, t. j. povprečno na prebivalca 4.56 Din; v Sloveniji 6,299.277 Din; povprečno na prebivalca 5.86 Din; v Vojvodini 4,797.897 Din, povprečno na prebivalca 3.48; v Bosni in Hercegovini 4,185.234 Din, povprečno na prebivalca 2.21 Din; v Srbiji s Črnogoro 2,495.979 Din, povprečno na prebivalca 0.58 Din; v Dalmaciji 2,141.683 Din, povprečno na prcbivalca 3.45 Din. Torej največ Slovenija, nato slede Hrvatska, Vojvodina, Dalmacija in Bosna, na zadnjem mestu je Srbija s Črnogoro.
Dohodki od trošarine v finančnem letu 1924—1925. V finančnem letu 1924—1925 so znašali državni dohodki od trošarine 743 mil. 48.527 Din napram 587,201.865 Din v letu 1923—1924. Največ je prinesla trošarina na sladkor 1921—1925 338,887.561 Din (1923 do
BORZA.
8. avgusta 1925.
DENAR.
Zagreb. V današnjem prostem prometu so bili sledeči tečaji: Italija 201 (201.00—201.30), London 271 (270.83—272.S3), Newyork 55.75 (55.65—56.25), Pariz 260 (261.57—266.57), Pragu 165.75 (165.33-167.33), Dunaj 7.85 (7.825-7.925 , Curih 10.85 (10905—10.925).
Curih. Bcl&rart 9.25 (9.25). Berlin 122.60 (122.60), Ilalija i8.45 (18.70), London 25.01 (25.01), Nc\vyork 515 (515), Pariz 24.60 (24.20), Praga 15.55 (15.25), Dima j 72.47 (72.47), Bukarešta 2.65 (262), SoMja 3.65 (3.65).
Sicer moramo pa tukaj nekaj omeniti. Svoboda '(a dvignil 121.5 kg po vojski, tedaj, ko je bil že davno preko viška svoje meči. Pred vojsko je dvignil 160 kg tezno dvakrat, sicer ne po predpisih kakor so sedaj, a tako, da bi bil po sedanjih preipisilj prav gotovo dvignil 130 do 140 kg. Isto lahko rečemo o Steinbachu. Sedaj bo prišel na Dunaj italijanski olimpionik Tonam in se bosta 7, Aigner-jem skusila, isti večer, ko jo dvignil Aig-ier 122.5 kilogramov, je potegnil 7. desnico 90 kg, sunil ja prosto 130 kg, neprojto 160 kg.
Dempse.v se bo pred bojem /. WilJsom boksal z Grebom, letos v septembru.
Arne Borg je preplaval P0O m V 6:19.6, nov rekord; doslej V/eissmueller 6:21.2. Večji se nam zdi Borgov uspeh v plavanju na 1<XX) yardov v 13:073, doslej Charlton 13:9.6. NVaissmueller ;>a tudi no?e zaostali in je plaval 100 vardov v 0:5:1.4, doslej 0:52.4, tudi 011. — Ederi<,va bo šla sedaj enkrat nad Kanal. Pisali so, da ga je že preplavala, potem so pa spet preklicali.
* * *
K' lesarsko in motocilclisti;no društvo »Savne v Ljubi iani vabi gg. člane in članice, da se udeležijo danes izleta v Domžale ob priliki proslava trga. Zbirališče popoldne ob pol 2 na sv. Jakoba trgu.
Internacijonalna avtom/,bilna dirka Vrhnika — Logatec, ki bi se imela vršiti dne 16. avgusta t. 1» odpade vsled tehniških ovir, ki so se pojavile v zadnjem času. Ista dirka se vrši drugo leto v povečanem obsegu.	Tajništvo.
Lahkoatletski meoting HŠK Viktorije v Zagrebu. Dodatno k poročilu o ženskem tekmovanju na mcctingu zagrebške Viktorije dno
I.	m 2. t. m. podajamo še prve rezultate v moških disciplinah: Tek na 100 m: Modca (Hašk) 11.8 sek.; tek na 200 m: Modec 24.6 s 1 tek. na 400 m: Krajaoič (Ašk) 53.1 sek.; tek na 800 m: Roscnkran;: (Hašk) 2:10.1; tek na 3000 m: Zcmljak (Gradjanski SK) 10:13.2; tek na 10.000 m: Zcmljak 36:47.4; skok v višinoi ivalav (Hašk) 161.5 cm; skok v daljavo- Fcr-kovic (Hašk) 603 cm; skok ob palici: Kovači«! (Ašk) 290 cm; met diska: Gašpar (Ašk) 34 61 m; met kopja: Gašpar 47.89 m; met kladiva: Oaspar 29.75 m; met krogle: Krajačič (Ašk)
II.75	m; štafeta 4kral 400 m: Ašk 3 m. 50 sek

JLfl
Vsaka drobna vrsSF.ca BOSk* 1'50 ali vsaka bssed« SO par, Najmanjši 5> Ulri. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
učenec izborna kuharica
NATAKARICA
na račun, proti dobremu zaslužku, sc sprejme, lahko taietnica. Zahteva se kavcija. Naslov v upr. St. 5108.
p
Dijakinje - dijake i kuharica
I (samostojna gospodinja), se išče za stalno službo. Naslov pri upravi »Slovenca«
nižjih razredov vzame bivša učiteljica v dobro celo oskrbo. - Ponudbe upravi lista pod: »Prijazen dom«.
Potnik
proli proviziji prevzame zastopstvo domačih in ino-tCr.iskih Ivrdk manufaklure.
- Ponudbo na upravo lista
pod .TOČNOST«. 5139
s primerno predizobrazbo, zdrav in it dobre hiše, se sprejme v veletrgovini z železnino »MERKUR« P. MAJDIČ, Celje.	5020
Dobra kuharica
vsestransko itvežbana in pridna, išče stalnega, mirnega mesta pri kaki samostojni osebi. - Vprašanja na MULEJ, Breg 47, p. Ptuj.
C o '»!!*»»>
dara !4 lit, iSče mesta v
za župnišče na deželi, SE IŠČE. . Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra kuharica« i tov. 5134.
tr;jov. z meS. blagom na de- na hrano in stanovanje. Cc-fccli. — Naslov v upravi j na nizka. - Naslov sc izve v »Slovenca« pod štev. 5205. ubravi lista pod il«v. 5160.
Služkinja
na dela, se >.
DIJAK (inja) se sprejme , dobri ,Plači'. Pr"edno,t biajo
v ' ' 1"®',UV I one, ki zna)o tudi kuhati. -
ki bi opravljala vsa hiš-dela, se sprejme proli
KUHARICO
z dobrimi, večletnimi spričevali. išče proti dobri plači Dr. SCHWAB - JESENICE, Gorenjsko.	5120
NAMEŠČENJA
vseh strok v Sloveniji, Hrvatski in drugod, lahko dobite v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrnete na naslov: Oglasno-Namjestbeni odsjek »Delta Stan«, Zagreb, Hica 7.
pod številko 5170.
llPOnCP 7a fotografa se
UbCIlCb sprejme. . Vsa
oskrba v htši. Prednost imajo železničarji. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »FOTOGRAF« št. 5185.
DVA dijaka
nižjih razr. srednje šole — sprejmem na stanovanje in oskrbo. Cena nizka. Inštruktor v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5212.
rtokSircs sirotB> 1n let
UCmlUtfl stnra in dobro razvita, s c odda dobrim 1'oi zve se vsako dopoldne ! krščanskim ljudem. - Dopisi I pri stojnici Škrjanc v Šol- i na upravo lista pod šifro: 5117 ' »Otrokoliub« itev. 5167.
skem drevoredu.
Kmečko dekle
bi se rado izučilo kot strojna PLETILKA. Plača vse učne stroške in dela šc dv» meseca brezplačno. - Naslov se izve v upravi list a pod »Pletillca« štev. 5180.
Vajenca
samec
srednje starosti, vešč v računstvu in slovenščini, srbohrvaščini in nemščini, želi nnmeščenja, po možnosti za oskrbnika, skladiščnika ali vratarja 07.. kaj sličnega. — Ccnj. ponudbe na upravo lista pod »Zaneslfiv« 5211.
Zimrakg
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložliive). otoniane, divanc in druge tapetniške izdelke, dobite 14 let starega, s primerno najcenejše pri RUDOLFU
šolsko naobrazbo, sprejme . RADOVANU, tapetuiku _
A. SUŠNIK, železnina - Krekov trg itev. 7 (poleg Liubliaua.	5195 Mestncila domal.	5209
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo ter znanjem slovenskega in nemškega jezika, sc sprejme v trgovino. Hrana in stano. vanje v hiši. Anton Petek, Slov. Konjice.
BiB m ® *3 85? W 30
najboljša
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
M m mm m u bms;«
2 mebiovanl sobi
lepi, s posebnim vhodom, sc oddasta dvem ali trem gospodom. • Fraakopaoska
KRATEK KLAVIR
skoraj nov, sc proda. - Na-ilov v upr. lista pod St. 5210,
Harmoniko
iromatično, proda GASILNO DRUŠTVO V VEVČAH,
PRODAJALKA
irednje starosti, zmožna samostojnega vodstva, se išče m mešano trgovino na deželi. Naslov pri upravi lista pod: Krščanski značaj 5199.
KLEČALNIK
dobro ohranjen iz črešnje-Vega lesa, ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod 5214.
Marmornate MIZE
po nizki ceni naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod: »Nepoškodovane« št. 5213.
Hiša naprodaj
* ljublj. okolici. - Naslov v upravi lista pod štev. 5208.
ZAMENJAM
dveh sob in kuhinje, z manjšim v bliž. glav. kolodvora. Naslov v upr. pod št. 5206.
Ze!o ygod. prodam
jedilnico, spalnico, veliko pisal, mizo, starinsko skrinjo in 3 obešala. Ogleda sc od 8. do 2. ure. - Kje, pove uprava lista pod štev. 5179.
V prijaznem mestu Slovenije ic proda na lepem prostoru
Bukovo oglje
najceneje in najboljše — na vagone in na posamezne vreče H. SKALA, Ljubljana — Mirje št. 4.	1620
Snažno, prazno SOBO
išče gospodična. - Upravi lista pod: »Uradnica« 5203.
Iščem STANOVANJE
1 sobo in kuhinjo, v ljublj. okolici ali bliž. prve ali druge žel. postaje od Ljubljane. Nastop in plača po dogovoru. Ev. cenj. ponudbe pod »Mir. na zakonca št. 5157« upravi.
Lepo posestvo
je naprodaj v lepem mestu na Štajerskem, blizu kolodvora, nova hiša, za vsako obrt pripravna, nov hlev, lep sadni vrt, prvovrst. njive, pripravne tudi za stavbo, lep travnik, 12 johov smrekovega gozda. - Zaradi družinskih razmer ugodno za kupca. - Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro: »Štajersko« štev. 5161.
t vrtom po ugodni ceni. -Kje, se izve v upravi 5174.
prvovrstno, iz zagrebških goric, ca 100 hI. Letnik 1924, jakost 10se proda. -Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod štev. 5176.
CERKVENI
P A R A M E N'
črni pluvial, vijolični plašč, rudeči plašč, predvojno bl<>-go, naprodaj. Na ogled pri Uršulinkah na porti. 5125
Vsak, kdor misli zidati kakršnokoli stavbo, rabi stavbeni načrt; načrte izdelujem za vso Slovenijo po zelo nizkih cenah 150 — 300 Din. Proračun pa od 50—100 Din. Naročajte načrte edino pri stavbnem podjetiu Dragotinu KOROŠEC, Rečica ob Paki.
DRVA
hrastova in bukova, odpadki od parketov in žage, dostavlja po znižani ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, (za gor. kolodvorom).
Kupi! bi POSESTVO
s stanov, hišo ali dvorcem, ne nad 1,500.000 Din. - Ponudbe prosim poslati na: Delta Stan, Zagreb, Ilica 22.
dobavlja: strojna tovarna in livarna
za ose razmere s hitirsulicno-hifrosi- V fKSgjr / J. M. Voith nimi In elektro-afgpoiuZinl regulatorji V^V ST. POLTEN in Neidenheim.
Do sedaj je postavljenih Jez 8000 ilurbin S ca. 3,?O0.?iOI4 k. 5. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celulozne in karton, tovarne, stroje za užigallce, transmisije itd. Znano solidn, proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 62V
HARMONIKA
trivrslna, polkromatična, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se pri H. KENDA, Ljubljana, v trgovini. 5015
Hiša naprodaj
8 min. od postaje Domžale, z vrtom in njivo. - Naslov v upravi lista pod št. 5140.
DVOKOLESA. motorji,
otroški vozički, pneumatika najceneje! Prodaja na obr-
_______roke, ceniki franko. »TRI-
, , . BUNA« F. B. L., tovarna Orodje za cement, obrt dvokoles in otr0ških vozič-
vse, ter modeli za cevi, opc- j kov, Ljubljana, Karlovska ko, vaze itd, sc proda. - ; cesta ši. 4.	4117
Poizve se v upravi lista pod ' šifro »ORODJE« štev. 4883.
ARHITEKT
in MESTNI STAVBENIK
LEPO POSESTVO
oddaljeno 15 minut od postaje Straža na Dolenjskem, obsegajoče ca. 33 oralov zemlje, hišo v kateri je ko- Ljubljana, vacnica s koinpl. kovaškim gj ig _ orodjem, velik sadni vrt v '„.'	. , toen ,
sredini vasi, 6 njiv, travniki 1 Ustanovljeno leta 1850. j in 2 vinograda, ca. 20 oral I Se priporoča za ZGRADBE ; lepega gozda — sc ugodno i ysch vrst ter izvršuje na
Gosposvctska c. Telet, inter. 103.
NAJBOLJŠE
.IlUlJHiM se dobijo v restavraciji GROSUPLJE.
PUHER
Ljubljana — Poljanska cesta 16
ne ordinira do 23, avgusta 1925,
PAVEL VIDMAR FANČI VIDMAR roj. VRLINŠEK
PODGORJE
POROČENA
KAMNIK
na najbolj prometnem kraju v Ljubljani, se proti dobri odškodnini odda. - Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Jeslvine« 5177
S 6 registri, se ugodno proda. - Kje, pove uprava Slovenca« v Maribora.
Drsžba košnje otaue
več manjših parcel, skupaj pribl. 6 oralov, pri graščini
4 stari, 2 nova panja, in malo rabljeno Puch-KOLO. - Več pove Janez STRNIŠA, Zg. Pirniče 76, p. Medvode.
Hišo z gostilno
ah trgovino, event. oboje, v večji vasi ali trgu na bivšem Štajerskem, kupim ali
Bckalcc, sc izvrši v nede- | vzamem za daljšo dobo v Ijo 23. avgusta. Zbirališče najem. - Ponudbe na upravo ob 14. uri pri elektrarni na pod: »Dobra kupčifa 5182«. Dobrovi.	5110--------
^a1Tp~6^šfv6 Harmonij
nad 10 oralov zemlje, z vsem 1 6 r.eŽ' 1 koleno, muzikalije; gospodarstvom, blizu ljublj. ! š 0 'c za Irompete, orgije, mesta. - Naslov pove upra- i tambunce in čelo. Beelho-va »Slovenca« pod št. 5105. yen Mlssa s°»cmnis za orkester, 6 zvez.,- daljnogled in ilobert puška. - Naslov
j v upravi lista pod št. 5148.
njam za polovico manjšo v j POCBŠlj SG 0Ž' Spod. Šišlti. - Ponudbe na '	4
upravo lista pod št. 5143. moška ZLATA VERIŽICA,
——----------- Sakasti ženski ČEVLJI 38.
Encnadstropno HIŠO toaletna MIZICA, KARNTSE lepo, prodam s hlevom, dr- dobre F.LEGIE-CITRE. -varnico in sad. vrtom. Zra- ' Naslov pove uprava »Slo-ven farne cerkve v Preski. I venca« pod štev. 5175. Od žel. post. Medvode pet , minut. Pripravna za trgovi-
proda vsled smrti lastnik Hiša leži na zelo ugodnem prostoru ob Krki in je pripravna za vsak obrt, ker v veliki vasi ni nikake gostilne in prodajalne. Oddaljenost od Novega mesta 1 uro, od Dolenjskih toplic pol ure. Proda se tudi samo en del posestva. Pojasnila daje VINKO DULAR, lemi trgovec, Straža.	5018
POZOR!	POZOR!
Tomi osfaiiki za peri o
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne priliko! Reslje-va ccsla 30, I. nad., desno.
črte in proračune.
i St spušin
SEseS*
priporoča boljšo tamburice, strune, rart -turo šolo in vse oirolo-
lilDSZI VBl
Odlikovan na ^Zc pariški razstavi.
smrekove, jelove in vsakovrstni okrogli les kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Parna žaga v Kranju.
PRODA SE H I Š A
v Hradcckcga vasi štev. 46 za 170.000 Din. - Več se izve pri g. Antonu PRIJA-
_________ , TELJ, Ljubljana — Grajska
Ceniki Iranko. planota (na Gradu). 5150
SODNA JAVNA DRAŽBA
Dne 21. avgusta 1925 ob 9. uri dopoldne se vrši v Moški kaznilnici v Mariboru sodna javna dražba 1 lesene barake, 2 pisalnih miz, 2 omar, 2 cirkularnih žag, 1 stroja za vrtanje, 1 motorja ter raznih jermenov in transmisij.
KOSTANJEV TANINSKI LES
kupujem vsako količino, na progi Ljubljana — Karlo-vac in Ljubljana — Zidani most — Zagreb. Dobava do 15. septembra 1925. — Ponudbe z naznako količine in cene je poslati na DRAGO l!ADL, Novo mesto. 4940
<)xam sm rvm mm »flas tinCTn agere iaaaa anm«
ia
no, obrt ali letovišče. V lepem in promet, kraju. - Fr. JENKO, sedlar, Medvode 3.
dobra mlekarica, ceno naprodaj. -Štcianja vas 50.	5172
Prazn°i suho, svet-WW(JW lo in snažno, z clektr. razsvetljavo, iščem v kaki mirni ulici. - Ponudbe na upravo lista pod »Soba«.
Elegantno
z vrtom: tri sobe, kuhinja, vse pritikline, sc zaradi pomanjkanja prostora takoj ZAMENJA (4 sobe). - Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje B. M.« 5173
tovarna harmonijev, orgelj in glasov irjev v GORICI,
P. T o m a s e o št. 29 izdeluje harmonije
4	oktavne am. sist., 1 reg., Din 2000. — 5 okt. am. sist. 6 reg., 1 kol., Din 4000. —
5	okt. amer. sist., 10 reg.,
2 kol., Din 6000. PIANINO črn ali pa maha-goni, križane strune, Din 10.000. — Cerkvene ORGLE pneuinatične, od registra po Din 6000. — Garancija za 5 let. — Prodaja strune, klavijature, jezike, piščalke itd.	Zahtevajte cenik!
iS
HM
Potrtim srcem javljamo vsem znancem in prijateljem, da je umrla naša draga mati ozir.
stara mati, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
hišna poseslnica v Ljubljani.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 10. t m. ob 4 popoldne iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
iz eovereota, kamgarna. angleškega in češkega sukna, so pravkar dospele iz naše tovarne, ter jih dobite že od Dinarjev 560.— naprej v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2, nasproti Dramskega gledališča. — Kdor se hoče res poceni in dobro obleči, naj poseti našo nadrobno trgovino. Konfekcijska tovarna
FRAN DERENDA KOMP., LJUBLJANA
i s bš ffl k a a <s sls©
5 Wo»iova ulEfrt 3
2 B Telelon štev 56.
................... .., 'V
mas	auari f&z*< i mta
sks* aro* Kjsas waagg
s pisarno, se oddajo z no-vemberskim terminom na Valvasorjevem trgu. - Ponudbe pod »Lokali« upravi.
t
Vsem prijateljem in sorodnikom naznanjamo tužno vest, da je naša trčnoljubljena hčerka ozir. sestrica
JULIJA SELJAK
zapustila to zemsko bivališče in sc preselila v boljše življenje, previdena s tolažili sv. vere. Zahvaljujemo ne vsem, ki so jo stregli v tej kratki, a mučni bolezni.
Lovranovo, 6. avg. 1925.
Matevž Seljak, oče. Terezija Seljak roj. Žakelj, mati. Ivan, Matko, Franc, Ludovik bratje. Leopoldina, Frančiška, Alojzija, sestre. Marija Seljak, stara mati.
Več spalnih oprav
svetlih, moderno izdelanih, s psihami, ceno naprodaj. Vabim na ogled. — Marija Andlovic, Križevniška ulica št. 12, mizarstvo.
Tovorni avto
vzamem za dva ali tri mesece proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti pogon z ogljem. — Ponudbe pod »Tovorni avto« št. 5123 na upravo »Slovenca«.

kupimo. - Cenj. ponudbe z navedbo cene ter vrste in stanja stroja prosimo na: Kat. prosv. društvo, Rakek.
Konj
težke pasme, star 5—6 let, »Fuks«, se takoj kupi. Ponudbe z natančnim opisom in navedbo cene pod »Zdrava žival« štev. 5129 upravi.
&
Si Naznanjam cenj, občinstvu v ® Ljubijani in na deželi, da sem sprejel za poslovodjo v moji ps restavraciji v Sp. Šiški g. Ivana E Blagne, bivšega dobroznanega M gostilničarja pri »Jahaču« v Kranju.
Zahvaljujem se cenj, gostom za dosedanji obisk in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče z zagotovilom, da bodo SSŠ pod novim vodstvom priznanega ~ strokovnjaka v gostilniški obrti vselej kar najbolje postreženi s pristno kapljico in okusnimi jedili po najzmernejših cenah.
V nadi na obilen poset se priporočam spoštovanjem
K
Bi

53 E3
HI
»
velelržec z vinom in gostilničar v Spodnji Šiški,
Svojim cenjenim prijateljem in znancem ter občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom t. 1. vstopil kot poslovodja v staroznano restavracijo g. Petra Stcpiča v Spod. Šiški.
Zahvaljujoč se vsem za do-sedaj izkazano mi zaupanje kot bivšemu gostilničarju v Kranju, se kar najvljudneje priporočam za obilen obisk ter zagotavljam cenj. goste, da se bom vsak čas potrudil, da iste tudi na svojem sedanjem mestu v polni meri zadovoljim s kar najboljšo postrežbo.
Priporočam sc s spoštovanjem
K
poslovodja v restavraciji gosp. P. Stepiča v Sp. Šiški.
znamke »FIAT«, v dobrem stanju, se ugodno proda. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev. 4967.
1200 ni tračnic"
] kupim za ozkotirno železnico, s priliklinami, rabljenih, v dobrem stanju, ne-krivih, profil 6-5 cm, teža 7 kg meter. - Ponudbe na FRANC DOLENC, lesna industrija, Škofja Loka. 5118
moška iz čeikega ževijota In lina dunajska konfekcija Din 580. fina krnska volnena obleka Din 220. Damskl plašč Din 400. fantovska obleka Din 190. dektliks obleka Din 50.
Razpošilja veletrgovina
R. Slermeckl, ceue št. is
j> K.8MlUt cenlk 1 Ut 1000 s|iksm|«
P ' vsakemu zastonj, vzorci od sukna kamgarna In razne manufckturne robe bi . samo za 8 dni na ogled. Kdor pride , vlakom osebno kupovat dobi nakuou primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Trgovci cngross cene.
GOSPODINJE!
Da ne boste razočarane, pazite pri nakupu kozarcev za vkuhavanje na znamko
Glavna zaloga: F1MCTUS
Ljubljana, Krekov trg 10,
ZAHVALA iskrena vsem, ki so povodom nase rajne nenadomestne mamice, sestre, tete sestrične in svakinje, gospe
ALOJZIJE GOSTIŠA roj. SVETIC
soproge sodn. uradnika
izkazali toliko odkritega sočutja, dalje veleč gg. duhovnikoma, g. dr. Vidin,-rju za njegov trud, g. svetniku dr. Schmidtu, g. notarju, vsem gg. uradnikom, Sokolu, vsem cenj. damam, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem udeležnikom pogreba od blizu in daleč! kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev.' — Vsem najtoplejša zahvala!
Radeče, dne 4. avgusta 1925. Žalujoče rodbine: Gostiša, Svctic, Strmo!«.

44 t
«ISHBfflB!BaaiEBBaB!!agHSiaHnDBiaiSlBinHBgBasaBIBBBBBBH» ...............................................................................................................
sprejmem za izdelavo preko 2000
hektolitrov do in čez 20 let sta-rega, prvovrst. vina v VINOCETNOESENCO s primer, kavcijo. Veščak za napravo navad, kisa ima prednost.
Kompanjona za drevesnico
Istotam bom tudi oddal JUp« TRGOVSKI LOKAL. GOSTILNO in MESNICO. - Oglase sprejemam do dne 31. avgusta 1925. _ IVAN MALUS _ posestnik na Bizeljskcm.	5192
Prva žebljarska in železoobrina zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice - Žeblji za ladje, črni ali pocinkam - Žeblji za zgradbe, les itd. - Žeblji za čevlje - Spojke za odre in prage - Spojke za ladje in splave - Železne brane - Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. - Vijaki z maticami -Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — llustrovani ceniki na razpolago
Prodaja se samo na debelo trgovcem.	Prodaja se samo na debelo trgovcem.

B ■
B B K H
B
m
m
m
&
a
e
ES H
a a
H
a
a miiarna, d. z o. z. v Celju
dobavlja v kakovosti nedosegljivo
in terpemtinovo milo znamke
Popolnoma varno naložite svoj denar v
osošilnid
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hoiela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
raSusodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
maiMfakturna ueiefriiuina
vljudno obvešča, da se bo od 17, avgusta t. 1. nahajala v
m ii Fran
isL 4
SVETO¥NOZNHNI
Ia PORTEAND CEMENT
IZ STARE RENOMIRANE TVORNICE
znan pred vojno na svetovnem trgu pod imenom
.LengenfeldercemenfMofstrana-Dovje
Analiza
tu- in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovila, da spada med najboljše vrste cementa v državi.
Konkurenčne cene.
Naročila sprejema in daje informacije.
Prodajni urad
»Portland cementa Mojstrana« Ljubljana, Jadranska Podunavska banka.
Obenem tudi naznanja, da bo za čas Ljubljanskega velesejma že popolnoma sortirana z vsem jesenskim in zimskim blagom ter nudi najugodnejšo priliko za nakup in poset velesejma, Zahvaljuje se za dosedanje ji izkazano zaupanje in naklonjenost ter obenem zagotavlja, da bo mogoče odslej še z večjo pažnjo in natančnostjo vršiti želje in naročila svojih cenj. odjemalcev. Se priporoča in ostaja, z izrazom svojega najodličnejšega spoštovanja ter računa na nadaljno podporo in živahno kupčijsko zvezo.
F>Q5sor!	Pozor!
13. in 14. avg. sta glavna selitvena dneva in radi tega prosi, ako ')■>. mogoče pred tem časom krili svojo potrebo ali pa preložiti i<:to do 17, avgusta ko bode že v novourejenih prostorih
RcMrlCne
ifilif

L
Zastopstvo m Jugoslavigo: LjMiilfana. SeleMrarigova 1. Hiša Jadranske fcanKe.
finhaifUain' Ma.i80,'cine.iše ,n najcenejše elektromotorje, t.ur-1/UDaVljaJU. bogeneratorje in vse ostale električne stroje.
r- j . električne centrale, električne železnice, cuk-Uiauc. rarne> pivovarne, rudniške naprave itd. itd.
Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago.
AFILIRANI ZAVOD: Banke Čehoslovaških legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čelioslovaški ter delniško glavnico od Kč 70,000.000'—• ter rezerv, fondom od Kč 30,000.000'— ter vlogami nad Kč 800,000.000'—
Obavlja vse bančne posle naikulantneje.
13 banka i d. y Zagrebu
§3'odru2ftka Li&shiiana
Popolno vplačana del, glavnica Din 5,000.000'— Rezerve Din 750.000'— Brzojavi: ,'DOBROBANKA" Ljubljana. Telefona: 5 in 720.
Prevzema vloge na hranilne knjižice in na tekače račune ter jih obrestuje kar najugodneje.
44
Otroka kapitana Granfa.
(Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D.
Ko ja bila kupčija sklenjena, se je Glenarvan poslovil od svojih novih >dvornih založnikov«, kakor je rekel Paganel, in se vrnil prej ko v pol ure v taborišče. Pozdravili so ga z navdušenimi klici; lord je seveda vedel, da ne veljajo samo njemu, ampak v 'prvi vrsti živilom in osedlanim konjičem. Vsi so jedli z največjim tekom, tudi Robert je zavžil nekaj grižljajev. Moči so se mu že skoraj popolnoma vrnile.
Ostanek dneva so počivali. Govorili so o tem in onem, o dragih svojcih, o Duncanu, o kapitanu Johnu in njegovih dobrih mornarjih, o Harry-ju Grantu, ki je bil mogoče že prav blizu.
Paganel pa se ni genil od Indijanca, dejal bi, da je Talkovova senca. Ves je bil iz sebe od samega veselja, (ia vidi pravega Patagonca, ob katerem je bil sam kakor palček, Patagonca, ki bi se bil mogel meriti s cesarjem Maksiminom ali pa s tistim zamorcem iz Konga, ki ga je videl učeni Van der Brock. O obeh pripovedujejo, tla sta imela več kot osem čevljev! Poleg tega je moril dostojanstvenega Indijanca s svojimi španskimi izrazi, pa Talkav je bil potrpežljiv. To pot se je torej zemljepiscc učil brez knjig. Slišali so ga, kako je izgovarjal zveneče besede z napornim sodelovanjem grla, jezika in čeljusti.
sče se mi ne posreči, da vjamem pravo izgovar-javo, je ponavljal majorju, mi ne bo smel nihče zamerit;! Toda kdo bi si bil mislil, da me bo nekoč Patagonec učil španščine?«
16. poglavje.
Rio Colorado (Rdeča reka). .- ■.!:.",Injega dne, 22. oktobra ob osmih zjutraj jc dni Talkav znamenje za odhod. Argentinska tla so od dvaindvajsete do dvainštiridesele slopinjo nag-
njena od zapada proti vzhodu; popotniki so torej stopali proti morju po bregu, ki je bil tako zložen, da skoro nisi zapazil, da visi.
Ko je Patagonec odklonil konja, ki mu ga je Glenarvan ponudil, je mislil lord, da gre raje peš po stari navadi vodnikov. Ni dvomil, da s svojimi dolgimi koraki Patagonec ne bo zaostajal. Ali Glenarvan se je motil.
Pri odhodu je Talkav zabrlizgal na poseben način. Takoj se je pokazal iz majhne, nedaleč ležeče šuinice krasen argentinski konj nad vse lepe rasti, ki je pridivjal na gospodarjev klic. Žival je bila zares vzor lepote; temnorjava barva je pričala, da je čistokrvna, ponosna, neustrašena in iskra; fina glava se je lepo prilegala trupu; široke nosnice, iskreče se oko, lepi viher, visoke prsi in dolgi spodnji del noge so pravili, kako je žival močna in gibčna. Major, ki se je spoznal na konje, je zrl z neprikritim občudovanjem na ta odlični primerek pustinjskega plemena v Pampah. Zapazil je nekatere sličnosti z angleškim fiunterjem . Lepi živali je bilo ime Tavka, to se pravi po patagonsko »ptič«, in zaslužila je to ime po vsej pravici.
Ko je bil Talkav v sedlu, se je žival vzpela. Lepo je bilo gledati Patagonca, ki je bil odličen jezdec. V njegovi opremi si videl najprej dvoje lov--kih priprav, ki jih rabijo po vsej argentinski planjavi: bolas. in j-laso«. Bolas jo sestavljen iz treb krogelj, ki so zvezane med seboj z usnjenim jermenom, pritrjenim na prednji strani priprave. Indijanec jih meče cesto nad slo korakov daleč za živaljo ali sovražnikom, ki ga preganja, in lo s tako ročnostjo, da se zapletejo okrog nog in ga spravijo na tla. V fndijančevih rokah je to silno nevarna priprava, ker ne zgreši skoro nikoli cilja. Nasprotno pa laso nikoli ne zapusti roke, ki ga vihti. Laso ni nič drugega kakor deset incirov dolga vrv, pravzaprav dvoje zvezanih, dobro spletenih jermenov, ki imata na koncu premičen vozel. Ta drsi po železnem obrečkn. Desnica vrže premični vozel, levica ua drži oslali laso,
čigar skrajni konec je pritrjen na sedlo. Dolga ka-rabinka, ki jo je nosil čez pleča, jc bilo tretje napadalno orodje Patagončevo.
Talkav se je postavil na čelo četice, ne da bi bil zapazil, kako so popotniki občudovali njegovo naravno lepoto, ponosno neprisiljenost in lahkoto v kre-tanju. Jahali so zdaj v koraku, zdaj v diru. Zdelo se je, da ti konji sploh niso vajeni jezditi v direk. Robert je jahal zelo korajžno, tako da se je Glenarvan kmalu pomiril. Videl je, da je dečko kakor rojen za sedlo.
Prav na vznožju Kordiljer se začenjajo Pampe. Razdelili bi to planjavo na tri dele. Prvi del sega od andskega pogc rja pa dvesto in petdeset milj proti vzhodu. Porastel je z nizkim drevjem in grmičevjem. Drugi pas, ki je širok kakih štiristopetdeset milj, je pokrit z bujnimi preprogami zelenih travnikov. Neha se stoosemdeset milj pred mestom Buenos Ayres. Od tu pa do morja gazi popotnikova noga neizmerne planjave z meteljko in osatom. To je tret ji pas v Pampah.
Ko so prišli iz kordiljerskih sotesk, je Glenar-vanova četica naletela najprej na velike peščene gričke, ki jim pravijo medank. To so pravi pravcati valovi, ki jih veter neprestano poganja naprej, dokler jih bujno rastlinstvo ne ustavi in priklene k tlom. Pesek v teli gričkih je fin kakor sipa; tako so videli, da se je pri najnežnejši sapici dvigal v zrak kot lehak prah ali pa sc v pravih vrtincih vzpenjal v znatne višine. Za oči je bil ta prizor prijeten in hkrati neprijeten: prijeten zalo, ker je bilo izredno zanimivo opazovati vrtince, ki so se podili po planjavi, tepli, mešali, teptali in zopet vstajali v neverjetni zmešnjavi; neprijetni zato. ker se je s teli neštevilnih gričkov vsipal drobnn prah, ki se je priplazil v oči; pa naj si imel trepalnice še tako priprte.
Ta prirodni pojav je trajal pod vplivom severnega vetra večji del prvega dne. Vseeno so jezdili hitro. Ob šestih so bile Kordiljere že štirideset milj za njimi. Zdele so se le še kakor črno nošasti, ki se izgubljajo v večernih meglicah.
111=111= §11=111=
w r .a I
■g <=>	t*
.H m	J
'o c	Š
5
«	-S
N	Q
tfl	**
T3 >	i
4 r	s*
C
rt
* r
U 00
■o a

■■* o
U
> -o
— « 2 C f-■ * J=>
&CJ
>-* s
ta
._ . c c v.
^ JU
O, s
« «4
a2 g g ©
.S w
O O H f> N £
z***
U	Q>
D, u N
--G A)
O » >
.r S N
>o > .
o N O
u (M
IsS
HIEIIIE =111=111
ARMENEC, Hne fl. <wpw?fl 102*.
vSTr®i Tn.
KJBBV n m Jgn po ponovno zminnl ecnli GflRa R«/ S[ 'a- -""»ž'- plaviarski trttt kok*
M^p	rffl) V	™0tnC
^BP H <&) M' koks orehovcc 15—30 mm, 100 kg .... Din 100 Krasno sortir. blago odlične kakovosti! — Na zalogi tudi Ia. angl. kov. premog 100 kg 100 Din. — Priporoča s«: D. Čel.in, zaloga koksa, Ljubljana, U/olfova u!. 1/11.
Prispd te v LafteriHaisov drevored ffl
(1885-1025)
obstoja naše tvrdke sc zahvalfuferr.o vsem svojim gg. nameščencem v teku cele dobe, kakor tudi dobavitehem in denarnim zavodom ter sploh vsem našim trgovskim zvezam za njihovo
naklonjenost v procvit naše tvrdke. Nadalje se lepo zahvaljujemo svojim cenjenim odjemalcem za poverjeno nam zaupanje ter vse uljudno naprošamo, da nam isto še nadalje ohranijo, in sc vsem toplo priporočamo
z električnim pogonom in električno razsvetljavo. Pivovrsten orkester.	Vsak dan odprto.
Za mnogobroini obisk sc priporoča
flutoinobifisti-Motodklisti!
Zalagajte se z bencinom pri
BENCINSKI POSTAJI (stsmi)
Dunajska cesta 36 JUGO-AUTO
LITER BENCINA »In 9'-
MODERNO, PRAKTIČNO IN HITRO NAPOLNJENJE!
Hans ntchel
Franc Crobath, dr. z o. z. Kranj
manufaktura na debelo in drobno. Ustanovlj. 1885,
dobite po zelo ugodnih cenah edino le pri
1G N. V O K, LJUBLJANA, Sodna ul. 7
POD POKROVITELJSTVOM NJ. VELIČANSTVA KRLJA
Slav. občinstvo se opozarja, da sem prevzela
m račun
resfavraclto in kavarpo
katerega namerava zgraditi občina MOSTE za svojo centralo. - Natančni pogoji so na vpogled v občinski pisarni. — Rok za vlaganje olertov do 15. avgusta t. L
N A J S T V R K J S A I N N A .1 BOLJ ORIS K A K A G OSPODARSKAK AZST AVA JUGOSLAVIJE
osredotočenje kupcev in producentov
Na Ljubljanskem velesujiuu razstavijo samo prvorotna. podletja. — Kvaliteta blaga priznano najboljša, cene brez-konkurenSne. Obiskovalci imajo 50% pop. na železnicah. Legitinacija, ki stane .10 Din. se dobi: v bankah in drugih denaruih zavodih, pri Atoma Companv, Tourlst-Ottice in objavljenih razprodajalcih ua deželi. Ucodna ln cena prilika za obisk Gvctovno-^nanih prirodnlh lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja.) Tehnične novosti. ŠPORTNA RAZSTAVA. HIGIJENSKA RAZSTAVA.	s RAZSTAVA PLEMENSKE SIVINE.
Samo L]ubl|anskl velesejem Vos bo popol-nora«i zadovoljil! Slanovonja preskrbljeno .j®'
Med svetovnoznanim kvalitetno, blagom iz
v kateri se bo točila izvrstna različna kapljica, nudila se bodo gorka in mrzla okrepčila.
Konkurenčne cene!	Točna postrežba!
Za obilen obisk se priporoča
znamke očala
znamke f kladivo-tolkač
TPJOUCl, pazite pri nakupu jedilnega orodja, nožev, britev, brivskih aparatov, klin itd. (13 Q0rn]l dve Žilam [t L Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
„JEKL©" d. z g. z. uua\tAKU, TaučarjEva nllca it-1-
GunduSičeva ulica foroj 13
priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje šc laka in tragantov.
Dne 14. avgusta f. 1. ob 10. uri dopoldne sc vrfi prio krajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 15, javna dražba dozidane enonadstropne stavbe v Medvodah, namenjene i.a društveni dom, in pripadajoče vrtne parccle v obsegu 1393 m5. Stavba jc prvovrstno delo, leži ob glavni ccsti ter je prikladna tudi za preureditev v tovarno, delavnice, stanovanjsko hišo itd. — Cena je ugodna. — Potrebna pojasnila daje odvetniška pisarna dr, V. Krcča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1.
tranko no rtom I	^vŠSŠIŠ}' V—
Najugodnejši nakup naravnost od tovarne!	& ^ ^ .jJ^j	|Jp ^B^^r
Ta garnitura kuhinjske posode je iz	Vri
najboljšega aluminija, snczno-hela in	Kovinshfl industrija INZ.J.2;H.B0ML1MaribW,SJ1.S.
desetletja trpežna. — Dobavlja se	<«.unwu»tn.) amum«.w <»»u»«.«.
nrnti nrprlnlnčilii ali nn nnvjptiii	Ak<l bl " "S'!«16- " «im« radevotle n»ta|. • NaroJIte tako), ker ne
proil preapiacnu au po povzeiju.	,emo, (e nsm boio raimere dopustile »»iriatl lr«|no lo usodno ponuobo.
Posode držijo Jn sicer gornja vraSa od leve na dcaoo po ca 2 ' V X 1 t In l1', 1, ln spodnja vrsta po ca 1, I'J,, l';„ 1 >j4 1 premer ponve 0 cm. Za cenili znamka 1 I>ln. Inserat priložiti.
Krasna staroveneetian-sha salonsha oprema
(7 komad.) se radi selitve la Kol proda
Franc Seunig, LjuDljana Marijin Krg si. 2
Kr. angleška
poštno-parobrsdna linija.
Gancral. zastopstvo za kraljevino SHt;
..DeHliSkl zavod WSM
v rcariftoru
nudi dekletom od 14. 1. naprej dobro odgojo in vsestransko izobrazbo. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda.
Redni potaiSki promet
Hamburg—Clierbourg—Southampton ▼ Novi So1"4* i*1 Stanatio
Cherbourg—Liverpool—Southampton r
Južno Ameriko
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires San Paolo.
Odprava potnikov t, 2, S. razreda. — Kabine 3. raz. z 2 in t postelji Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Mctkovič, Ivo Veraja. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vel. Bečkcrek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „R0YMA1LPAC**. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke; Prometna banka.
morete zaslužiti brez truda, brez motenja Vaših poklicnih opravil, v spanju, med zabavo ali odmorom. — Pošljite t ako i Vaš naslov in 5 Din za navodilo in odgovor, ali protivrednost v znamkah pod šifro »R. A.« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Ustanovljena leta 1<SS®., I	osi 1. 1767. —1©19. Samassa
v
Časi. gosp. konsist. svetnik P. Hugolin Sattner je 31. julija t. 1. v naši zvonarni preizkusil 8 bronastih zvonov in sicer:
Za Donjo Stubico na Hrv.: Cis (1562 kg), E (881 kg),
A (420 kg) in Cis (197 kg). Za Sv. Danijel pri Prevaljah: E (866 kg) in H (289 kg). Za Sv. Primož pri Kamniku: Es (1079 kg) in C (268 kg). Zvonovi so po maierijalu, livu, obliki in glasu brezhibni.
najboljše najcenejše v največj1 izberi ima
I. Mačeh
ELEKTROMOTORJE
Ljubljana
Aleksandrova 12
J*- in DINAME "^BL žarnice »Osram« — »Tungsram« — »Philips«, električne napeljave (najbolfSi proizvod), lestence, svetilke in armature, električne Števce (švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefon®, zvonce in elemente, ves drug električni material kupite cajccnejc pri clektrotvrdki
KAROL FLORJANCIC — CELJE.
Postrežba točna!	Postrežba točna!
Zahtevajte cenike! — Oglejte si zvonarno! — Cene konkurenčne! — Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki!
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jekleue shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in ua vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palaCi vis š. vis hotela „Union").	Telefon št. 57 in 470,
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.045, v Zngrebu štev. 3'J.OSO.
Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
*;,daja konzorcij »Slovenca«,	Odgovorni urednik: Josip Grošelj.	Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.