Za poslušalce oddaje Fahrenheit je Pahorjeva Nekropola knjiga leta 2008 /27 Goriška zahteva, da bo hitra cesta čez Rebernice končana do maja Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 9. DECEMBRA 2008 št. 292 (19.382) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Stara bolnišnica nova priložnost Igor Devetak Spet se ponuja priložnost. Ob vstopanju Slovenije v EU in postopnem nižanju meje so na Goriškem dotedanje slovensko-italijansko sodelovanje poskusili okronati z načrtom o nakupu mobilne naprave za magnetno resonanco. Z njo bi razpolagali goriška in šempetrska bolnišnica, tako kot Goričani bi tudi naprava neprestano romala z ene strani na drugo in bila bi najbolj otipljiv dokaz, da se sodelovanje - grobo povedano - izplača. Sicer ne zato, ker bi vsaka bolnišnica manj prispevala zanjo, a zato, ker bi si skupaj lahko privoščili boljšo aparaturo in uvedli prakso funkcionalnega povezovanja dveh bolnišnic, kar pomeni izmenjavati si to, kar najboljšega premoremo, in na občutljivem področju zdravstva gospodariti brez potratnih in brezumnih dvojnikov. Prepričani smo bili, da so bili časi in ljudje za to zreli. Niso bili. Ko je paradni konj resonance crknil, je sledil posttravmatični šok in so šle hitro v nič tudi vse ambicije. Danes ima Goriška novo priložnost. Gorica je v porodnih krčih dobila novo bolnišnico, nekaj kilometrov stran od meje, kjer pa stoji stara bolnišnica, ogromno poslopje na prostranem območju, ki tvega razpad, saj brez nove vsebine vanj ne bo vložen niti evro. Zaradi lege je to idealen kraj za uresničitev čezmejnih ambicij - evrokampusa, evropske univerze za študij družbe in religij ali inštituta za študij protibolečinske terapije. Interes so že pokazale no-vogoriška občina in univerza, visoka šola SISSA, koprska Univerza na Primorskem. Vendar sanje bodo postale načrt, ko bosta italijanska in slovenska stran - od vlade do občine -imeli isto ambicijo z enako intenziteto. Šele tedaj bomo lahko pričakovali tudi evropski blagoslov. GOSPODARSTVO - Na finančnih trgih se postopoma obnavlja zaupanje Borze navzgor, nafta nekoliko dražja Medtem izbruhnil škandal z dioksinom okužene irske svinjine LONDON, DUBLIN - Tečaji na evropskih borzah so bili ob koncu včerajšnjega trgovanja precej višje kot v petek, močno rast s konca prejšnjega tedna pa je nadaljevala tudi borza v New Yorku. Nafta se je po petkovem padcu na 40 dolarjev včeraj podražila na okoli 43 dolarjev. Tečaj evra glede na dolar se je nekoliko zvišal. Medtem od nedelje zvečer irske svinjske izdelke umikajo s prodajnih polic v večini evropskih in tudi nekaterih drugih državah, potem ko so v njej odkrili toksične dioksine. Zastrupljena svinjina, ki lahko povzroči raka, je bila izvožena v okoli 25 držav. Na 29. strani Kakovost življenja v Trstu in Gorici slabša kot lani? Na 4. strani Devin-Nabrežina: prispevki za društva Na 7. strani Že spet neredi in beg iz centra za priseljence • I • v v pri Gradišču Na 23. strani Goriška finančna straža zasegla nekaj tisoč nevarnih artiklov Na 25. strani GORICA - Včeraj dvojna slovesnost Špacapanu posvetili športni center KTD proslavil sto let vloge v mestu GORICA - »Športnik, skavt, glasbenik, politik« je zapisano na bronasti plošči, z odkritjem katere so včeraj po Mirku Špacapanu poimenovali slovenski športni center v drevoredu 20. septembra. Slovesnosti se je udeležila raznolika množica, glavni govornik je bil Damijan Terpin. Poimenovanju športnega centra je sledila proslava ob stoletnici Katoliškega tiskovnega društva (KTD), ki je bilo ustanovljeno 8. decembra leta 1908. Nastanek, delovanje in cilje ustanove je v svojem nagovoru orisal njen predsednik Damjan Paulin, ki je pojasnil, da je KTD imel vseskozi pomembno vlogo za kulturno in družbeno rast goriških katoliških Slovencev. Na 24. strani ZDA - Dva mrtva Lovec F-18 strmoglavil v San Diegu SAN DIEGO - Ameriški lovec vrste F-18 je včeraj nekaj pred poldnem po krajevnem času (nekaj pred 21. uro po srednjeevropskem) strmoglavil na rezi-denčno čertrt v predmestju San Diega v Kaliforniji. Nesreča se je pripetila tik pred pristankom letala na letalsko oporišče mornarice Miramar. Pilot je skočil s padalom in se rešil, letalo pa je po razpoložljivih podatkih uničilo nekaj hiš in avtomobilov. Nesreča je po pisanju Los Angeles Timesa terjala najmanj dve človeški življenji. • POSVET im+ Storitve namenjene razvoju podjetij DANES, 9. DECEMBRA v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu Borzni trg, 14 od 16.00 do 18.00 ure ORGANIZACIJSKO TAJNIŠTVO: Camera di commercio I.A.A. di Trieste Registro Imprese Tel. 040 6701211 - Fax 0406701329 E-mail: servizitelemat¡c¡@ts.camcom.it Camera di Commercio /-' K.'V ^ Trieste M .IL C_J 2 Torek, 9. decembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Kljub krizi polni hoteli za novo leto Miro Kocjan Prazniki se bližajo, nekateri so že mimo toda glavni prihajajo. Ozračje je že na pol praznično, roko na srce pa ni takšno kot smo ga doživljali dosedaj. Seveda ne kaže navajati vzrokov, saj je teh nič toliko, nekateri so takorekoč domači (kar velja tudi za manjšino), večinoma pa so kar svetovni. Namesto da bi se ukvarjali z vprašanji napredka, se moramo ubadati z vsem, kar sodi v recesijo. In ker je ta pred vrati nas ne more prežemati razpoloženje. Toda praznik je praznik in je prav, da vsaj nekaj časa odmislimo probleme. Miklavža so zlasti mladi praznovali veselo, srečanja so spremljale tudi ustrezne kulturno-zabavne prireditve. Toda Miklavž je tudi zavetnik pomorščakov. Na Reki, v Pulju in drugje ob morju so pomorščaki odjadrali nekaj sto metrov od obale in spustili v vodo vence v spomin na vse tiste, ki so se žrtvovali kot »morski sinovi«, kot jih imenuje svetovna literatura. V obeh omenjenih mestih so bili na slovesnosti tudi predstavniki oblasti ter cerkve. Srečanja na kopnem so bila nekoliko skromnejša, saj so bile vremenske razmere v glavnem slabe, tako da so morali omejiti, kar so imeli na programu. Na Reškem pomolu tokrat niso pekli rib,saj je vreme preprečilo ribolov, vendar so morje povezali s kopnim s tem, da so za mlade spet spustili v pogon »mestni vlakec«, to pa tudi v počastitev bližnjega božiča. V Pu-lju so v prisotnosti vojne mornarice imeli na obali priložnostno slovesnost, pomorski muzej pa so odprli vsem občanom. Skratka, pomorščaki so se spomnili sv. Nikolaja, kot se spodobi. Manjše proslave so bile tudi v drugih obalnih mestih. S prvim februarjem pa bo stopilo v veljavo evropsko določilo, po katerem bodo evropski državljani lahko kupovali nepremičnine tudi na Hrvaškem pod istimi pogoji kot hrvaški državljani. Bistveno za Hrvaško pa je, da bo vlada, kakor vse kaže, umaknila sklep o blokadi plač, ki ga je imela na programu. Pred dnevi ga je Sana-der objavil kot pomemben korak proti recesiji, toda je moral brž storiti korak nazaj tudi na pobudo sindikatov, ki stalno opozarjajo na majave življenjske razmere zaposlenih. Namesto blokade bo vlada omogočila dvig plač za 6 odstotkov, kar je tudi v skladu s kolektivno pogodbo. V državi so prav tako sprejeli stališče, da bodo podjetja, ustanove in drugi, priredili konec leta posebne sprejeme za upokojence ter jih obdarili s primernimi novoletnimi spominki. Do neke mere pa je presenetljivo, da številni hoteli, kljub razpoloženju, ki smo ga omenili na začetku, najavljajo, da bo prehod v novo leto kar živahen. V hotelih Bonavia, Jadran, Continetal in Neboder na Reki in Su-šaku, kjer imajo 730 postelj, so že prejeli naročila za silvestrovo, in to že za 70 odstotkov zmogljivosti. Za božič je naročil nekoliko manj. Prehod v novo leto bo na osebo stal od 150 do 500 kun, kar seveda ni malo. Bližina praznikov pa je marsikje spodbudila turistične predstavnike, da bo treba v prihodnje storiti še marsikaj, da bi otipljivo dvignili turistično raven. V Piranu se je sešla skupina poznavalcev, zraven so bili tudi občinski predstavniki, ki so menili, da imata denimo Piran in Portorož dragocene možnosti za nadaljnji turistični dvig, da pa jih bo treba še, kakor smo slišali, siliti, da bi bile še bolj elitne. Temeljno vprašanje je seveda promet. Pripravljajo načrt o morebitnih novostih, zmenili so se tudi, da naj ga temeljito obravnava tudi javnost. Na Hrvaškem, in seveda tudi v Istri in na Kvarneru, pa smo priča svojevrstnemu javnemu političnem pojavu na rovaš oblasti in njenega dela. Gre za »facebook«, se pravi preprosto za državljane, ki so se in se zbirajo na svojo roko brez posredovanja ali pobude strank ter na razne načine protestirajo proti pomanjkljivi politiki vlade. V številnih mestih so že imeli več protestnih zborovanj, tako v Zagrebu, Os-jeku, Varaždinu, Splitu, pa tudi na Reki. Vodilno geslo je »Državljani smo edina opozicija«, med drugimi so vidni preprosto opozorili, da države ne sestavljajo in predstavljajo samo predstavniki oblasti, bogataši in drugi podobni, marveč predvsem ljudje. Nekatera zborovanja so bila kar številčna (v Zagrebu več kot 5000 udeležencev), druga manj, nasploh pa si pomagajo z internetom tako, da je tovrstno gibanje kar znano. In se širi. Istrsko časopisje poroča o posegu poslanca Battellija v Ljubljani, kjer se je zavzel, da znane »vinjete« ne bi smele veljati, oziroma jih ne bi smelo biti za istrske ceste. Zahtevo je Battel-li posredoval pristojnemu ministru Vlačiču, v njej pa poudarja, da bi vozniki na tem malem istrskem področju ne smeli imeti dodatnih težav, pri čemer pa gre upoštevati, da so Italijani v spodnjem delu Istre že tako oškodovani potem ko je stopil tudi tod v veljavo Schengenski sporazum. Za razliko od sklepov v sosednji Italiji pa velja navesti, da je vlada v Ljubljani tokrat namenila italijanski manjšini za prihodnje leto 308 tisoč evrov, kar je 2,5% več kot letos. Ne gre za »veliko«, toda le pomembno pridobitev. Bolj grenka pa je novica iz Zagreba, kjer je vlada sprejela stališče, da morajo šolske knjige, ki za manjšino prihajajo iz Italije, biti pregledane od hrvaških oblasti. Izvršni odbor Italijanske unije je rezko odgovoril, da manjšina ima vso pravico prejemati literaturo tako kot je in da do zdaj omenjena restrikcija ni bila v veljavi. Na sploh pa časopisje v sosedni državi poroča o odnosih med Slovenijo in Hrvaško izhajajoč iz novejših izjav slovenskih državnikov, da Ljubljana »opozarja na časovno stisko s Hrvaško« v zvezi z njeno vključitvijo v Evropsko unijo, oziroma njenimi že zapisanimi stališči o mejnih vprašanjih, ki pa ne bi smela veljati. V Istri in na Kvarneru pa zadnje čase namenjajo pozornost primeru prostovoljnega dela, ki ga, ne da bi zahtevali plačilo, opravljajo razni dobrosrčni državljani. Na Reki so v prisotnosti župana Obersnela nagradili 12 državljanov, ki pomagajo bolnikom in drugim, pri tem pa je župan opozoril, da je napak stališče, da je to povezano z nekdanjim »prostovoljstvom«. Gre za pomoč, ki zasluži najlepše izraze. Naglasiti pa je treba, so dejali na Reki, da je prostovoljna pomoč prisotna v številnih evropskih državah. V Pulju pa so na sedežu Univerze podpisali tri pogodbe s predstavniki istrske regije, ki bo namenila ustanovi dva milijona kun za nabavo posebnih raziskovalnih naprav, za nabavo raznega didaktičnega gradiva, za znanstvene raziskave sploh, od tega pol milijona za Glasbeno središče. Rektor univerze Marčelo Dujanič je opozoril, da bo 19. t. m. druga obletnica njene ustanovitve in da je, kajpak, vsaka pomoč dragocena. Na področju Gorskega Kotarja pa imajo svojevrstne težave, seveda kaj malo prijetne. Dogaja se, da se medvedi ne zadržujejo samo v gozdovih, marveč so se začeli sprehajati, kakor beremo v reškem listu, tudi po bližnjih vaseh, včasih pa so celo gostje številnih dvorišč. Oblast in lovci menijo, da je napočil čas, da bo treba to žival deloma odstraniti, saj se dogaja celo, da se medvedi pojavljajo že v periferiji obalnih mestec in v krajih, ki niso oddaljeni od Krka. Trdijo, da je medvedov na tem področju okrog 300, nekateri trdijo, da jih opažajo že takoj za Reko. Po dosedanjih dogovorih so lovci postrelili do 70 medvedov letno in še nedavno je to ustrezalo potrebi po ohranitvi te živali, ker pa jih je čedalje več, celo do 140 glav več na leto, bodo morali gornje število povečati. BOGATIMO SVOJ JEZIK Vračam se k besednemu redu in drugim spodrsljajem v enem izmed mojih izpiskov iz dnevnega časopisja: »Kako je možno, da do danes ni še nihče dvignil glasu in da se protest širi le pred odobritvijo dekreta«. Če bi pisec pogledal v Pravopis, bi takoj videl, da mu ta priporoča mogoč namesto možen, pa tudi mogoče namesto možno. Pač pa brez skrbi lahko uporabljamo samostalnik možnost, ki nima nobene ustrezne ali celo boljše sopomenke; npr. izbirati med več možnostmi; dežela neomejenih možnosti. Italijani zelo radi uporabljajo zvezo »alzare la voce«, kar Šlenc v svojem slovarju prevede povzdigniti glas ali zavpiti. Z glagolom alzare ima še več drugih zvez, med njimi: alzare la cresta - postati prevzeten, upreti se; alzare le spalle - skomigniti z rameni; alzare le vele - razpeti jadra, odpluti. V zadnjem odvisniku je treba spremeniti čas in zapisati, da se je protest začel širiti ali se je razvnel. Ostaja nam še sprememba besednega reda nikalnic in zamenjava besede danes z doslej ter veznika le s šele ali tik pred. Po teh popravkih dobimo poved brez italijanskega vpliva: »Kako je mo- goče, da doslej še nihče ni povzdignil glasu in da se je protest začel širiti šele ali tik pred odobritvijo dekreta«. O razliki med le, šele in komaj sem pisala v Primorskem dnevniku že 7. in 14. avgusta 1.2007. Le in sopomenka samó ne pomenita ne šele ne komaj, zato ju ne moremo poljubno med seboj zamenjati. Lahko pa ju v italijanščino prevedemo s solo, solamente ali soltanto. Zgledi: Na obisku so bili le (samo) eno uro. Temu se lahko le (samo) čudimo. V Šlenčevem Slovensko-itali-janskem slovarju najdemo: komaj -appena, a malapena; šele - appena; šele ko - appena che, appena quan-do, non appena, solo dopo che. Ti primeri nam potrjujejo kompleksnost rabe podrednih veznikov le, samo, šele in komaj, posebno, kadar prevajamo ali pišemo pod vplivom italijanščine. Oglejmo si še nekaj nikalnih stavkov, pri katerih si je treba pri besednem redu dobro zapomniti tudi, kje stoji povratno osebni zaimek se, sebe, kar nam (zaradi vpliva italijanščine) dela kar precejšnje težave. Nikomur se ne bo hotel zameriti. Nobeden izmed njih ga ni poznal. Nič se ne more spremeniti. Ničemur se več ne čudim. O ničemer pomembnem se še nismo pogovorili. Odšel je in nikoli več se nista videla. Še nikdar ni manjkal pri pouku. Nikoli več ni prišel k sosedu. Nikjer ne najdem ključev. Nikjer ni tako lepo kot doma. Oče je doma. Očeta ni doma. Oče ni doma, ampak v mestu (kar pomeni, da oče je, vendar ne doma, ampak v mestu). Danes še ni zvonilo. Letos še ni bilo pravega mraza. Še nobena solza ni bila prelita zaman. Ura zamujena ne vrne se nobena. (Besedni red je zaradi ritma v reku drugačen, sicer bi rekli: Nobena zamujena ura se ne vrne.) Oče še ni prišel domov. Na službo še pomislil ni, vse dni samo postopa. Včeraj ni niti spal niti jedel. Poznamo tudi besedno zanikanje, npr. nerjaveče jeklo, nejasno vreme, pa tudi Neslovenec, Neslovenka, Nelju-bljančan, Netržačan, pri katerih se velika začetnica prenese na predpono. Isto velja za svojilni pridevnik Ne-slovenčev, -a -o, toda neslovenski jeziki v Sloveniji. Lelja Rehar Sancin Leta 2050 naj bi prvič v zgodovini število starejših v svetu preseglo število mladih arhiv kroma statistika - Staranje evropskega prebivalstva Leta 2060 bo dobra tretjina Slovencev starejša od 65 let LJUBLJANA - Naraščanje deleža starejšega prebivalstva med prebivalstvom posameznih držav je večinoma posledica demografskega prehoda z visokih na nizke stopnje rodnosti in smrtnosti. Po predvidevanjih bo do leta 2050 prvič v zgodovini število starejših v svetu preseglo število mladih, je objavljeno v novi brošuri Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Še več, po letu 1998 se je ta zgodovinski obrat že zgodil v številnih razvitih državah sveta, navaja Nelka Vertot v brošuri Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgenera-cijsko sožitje. Vsaka deseta oseba je danes že stara 60 let ali starejša; do leta 2050 bo po napovedih Organizacije Združenih narodov toliko star vsak peti človek, do leta 2150 pa vsak tretji. Večino starejših ima trenutno Azija (54 odstotkov), z 22,4 odstotka prebivalcev v tej starosti pa ji sledi Evropa. Srednja starost svetovnega prebivalstva je danes 26 let. Država z najmlajšo populacijo je Jemen, in sicer s srednjo starostjo 15 let (50 odstotkov prebivalstva je mlajšega od 15 let), dežela z najstarejšo populacijo pa je Japonska, in sicer s srednjo starostjo 41 let (50 odstotkov prebivalstva je mlajšega od 41 let). Do leta 2050 se bo srednja starost svetovnega prebivalstva po pričakovanjih povzpela na 36 let. Država s takrat najmlajšo populacijo bo po pričakovanjih Nigerija (polovica prebivalstva bo mlajšega od 20 let), država s takrat najstarejšo populacijo pa Španija (polovica prebivalstva bo mlajšega od 55 let). Danes v svetu najhitreje narašča število najstarejšega prebivalstva, torej skupina prebivalcev, starih 80 let in več. Ta starostna skupina se na leto poveča za 3,8 odstotka in predstavlja več kot desetino (11 odstotkov) vseh starejših prebivalcev sveta, do sredine 21. stoletja pa bo po pričakovanjih dosegla že petino (več kot 19 odstotkov) vseh starejših. Število stoletnikov (starih 100 let ali več) pa se bo v letih od 1999 do 2050 povečalo predvidoma za 15-krat, od približno 145.000 na 2,2 milijona. Večina starejšega prebivalstva sveta (55 odstotkov) so ženske; pričakovano trajanje življenja žensk je višje od pričakovanega trajanja življenja moških. V letu 2000 je bilo žensk v starosti 60 let za 63 milijonov več kot moških v tej starosti. Med najstarejšimi je 65 odstotkov žensk; v starostni skupini najstarejših (starih 80 let in več) je bilo številčno dva-do petkrat več žensk kot moških. Pozornost vzbujajo tudi razlike med posameznimi regijami sveta: med Evropejci je 60 let ali več danes star vsak peti, med Afričani vsak dvajseti. Demografski trendi tudi za Slovenijo kažejo povečevanje števila starejših ljudi. Konec leta 1995, ko je v Sloveniji živelo 249.046 ljudi, starih več kot 65 let, je njihov delež v celotnem prebivalstvu znašal 12,5 odstotka. Leta 2008 so toliko stari pomenili že skoraj petino slovenskega prebivalstva, po projekcijah Europop2008 pa naj bi se njihov delež do leta 2060 povzpel na 35 odstotkov. Tako se bo sedanje število (2,02 milijona) prebivalcev do leta 2019 povečalo na skoraj 2,06 milijona, nato pa bo počasi, a vztrajno upadalo in se do leta 2060 znižalo na 1,76 milijona. Tak razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, skromnega povečevanja rodnosti in razmeroma skromnega selitvenega prirasta, navaja Nelka Vertot. Prihodnja starostna sestava prebivalstva Slovenije se zrcali v sedanji. Tako se bo po pričakovanjih močneje povečevalo število prebivalcev v starosti, ko se ljudje upokojujejo, število mladih pa se bo zmanjševalo. Deleža oseb v starosti 0-14 let in 15-59 let se bosta v drugi polovici 21. stoletja po pričakovanjih te projekcije zmanjšala za 1,1-odstotne točke oz. za 16,7-odstotne točke, deleža oseb, starejših od 60 let oz. 80 let, pa se bosta povečala za 17,8-odstotne točke oz. za 10,6-odstotne točke. Po izsledkih zadnjih Eurostatovih projekcij prebivalstva Europop2008, izdelanih za države članice EU, bodo tudi v prihodnje med posameznimi članicami EU precejšnje razlike glede na obseg in starostno-spolno sestavo prebivalstva. Po pisanju Nelke Vertot bo prebivalstvo številčno naraščalo predvsem v zahodnoevropskih državah, medtem ko bo v vzhodno- in srednjeevropskih državah naraščalo počasneje oz. bo celo upadalo, med drugim tudi zaradi sedanje nižje stopnje celotne rodnosti v teh državah. Do leta 2060 naj bi se tako število prebivalcev povečalo v 13 državah -najbolj na Cipru (66 odstotkov), Irskem (53 odstotkov), v Luksemburgu (52 odstotkov), Veliki Britaniji (25 odstotkov) in na Švedskem (18 odstotkov); v 14 državah bo število prebivalstva upadlo - najbolj v Bolgariji (za 28 odstotkov), Latviji (26 odstotkov), Litvi (24 odstotkov), Romuniji (21 odstotkov) in Poljski (18 odstotkov). Leta 2060 naj bi bile po številu prebivalstva največje države EU Velika Britanija (77 milijonov), Francija (72), Nemčija (71), Italija (59) in Španija (52). V Sloveniji bo leta 2060 po predvidevanjih za 12,1 odstotka prebivalcev manj kot leta 2008, ko jih je 20.000 več kot dva milijona. Do leta 2035 naj bi se število prebivalcev Slovenije zmanjšalo za 1,5 odstotka na 1.992.000, do leta 2060 pa na 1.779.000, še navaja Nel-ka Vertot. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 9. decembra 2008 3 manjšina - Prizadevanja za premostitev težav zaradi napovedanega zmanjšanja prispevkov Pomembni srečanji predsednikov SKGZ in SSO V Trstu se bosta Pavšič in Štoka srečala z Molinarom, v Ljubljani pa z Žbogarjem, Žekšem in Sergaševo TRST - V okviru prizadevanj za premostitev težav ob napovedanem krčenju državnih prispevkov slovenski manjšini v Italiji bosta imela predsednika krovnih organizacij, Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO), danes pomembni srečanji v Trstu in v Ljubljani. V Ul. Lavatoi v Trstu se bosta ob 12.30 srečala z odbornikom za kulturo in jezikovne skupnosti Robertom Molinarom. Na dnevnem redu je več argumentov, ki gredo od vprašanja financiranja manjšine iz deželnega proračuna, do zakasnitve sklica umestitvene seje slovenske deželne komisije (v njej so predstavniki krovnih organizacij, slovenskih javnih uprav in šol), ki jo predvideva deželni zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost v FJK. Z odbornikom Molinarom bosta predsednika SSO in SKGZ govorila tudi o nameri rimske vlade, da drastično zniža prispevke za slo- Rudi Pavšič (levo) in Drago Štoka bosta imela danes nekaj pomembnih srečanj kroma vensko manjšino in predlagala, da bi Dežela FJK kompenzirala morebitni rimski finančni rez. Ne gre namreč pozabiti, da ima Dežela FJK poseben status predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti in da ta status »zagotavlja« Furlani-ji Julijski krajini dodatna rimska finančna sredstva. Srečanje na Deže- li, ki se ga bo udeležil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec, bo tudi priložnost za preverjanje, kakšne so namere deželne skupščine glede vprašanja »brisanja« slovenske prisotnosti v Benečiji. Popoldne ob 16. uri pa bosta Pavšič in Štoka na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer ju bodo sprejeli zunanji minister Samuel Žbogar, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš in nova generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš. Ob orisu splošnega položaja Slovencev v Italiji bo poseben poudarek dan veliki zaskrbljenosti zaradi finančne krize v manjšini ob drastičnem krčenju podpore, ki ga predvideva rimska vlada v svojem proračunskem dokumentu. Istega dne se bodo na to temo v Rimu pogovarjali predstavniki slovenske in italijanske vlade. Srečanje je izrednega pomena, saj bo na njem preverjeno, ali bo Berlusconi-jeva večina spremenila svojo začetno namero, da z napovedanimi rezi spravi manjšinske organizacije in ustanove na kolena, kar bi za Slovence v FJK predstavljalo res nepričakovano »božično darilo,« piše v zaključku skupnega tiskovnega sporočila SKGZ in SSO. koroška - Vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov Prevladuje pesimizem Tudi ugledni politolog Peter Filzmaier ne pričakuje bistvenih sprememb ne od nove avstrijske vlade in ne od bodoče deželne vlade CELOVEC - Ugledni avstrijski politolog Peter Filzmaier ne pričakuje, da se bo nova avstrijska vlada lotila vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov bolj resno kot njene predhodnice. V pogovoru z novinarji ob izidu Zbornika koroške politike za leto 2007je namreč izrazil prepričanje, da se pred deželnozborskimi volitvami na Koroškem 1. marca prihodnje leto na tem področju ne bo nič spremenilo. In tudi glede morebitnih rešitev po volitvah na Koroškem je Filzmaier prej pesimist kot optimist. Poudaril je, da je tudi v pravni državi za uveljavitev razsodb ustavnega sodišča potreben osnovni konsenz, ki pa ga pogreša. Zato sem tudi dokaj pesimističen, da se bodo razsodbe ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi kmalu uveljavile, je menil Filzmaier. Meni, da je bila zamujena priložnost za rešitev v času vlade kanclerja Wolfgan-ga Schüssla, ko je - vsaj za kratek čas - pristal na predlagano kompromisno rešitev celo tedanji koroški deželni glavar in desničarski populist Jörg Haider. »Priložnost za rešitev je bila, toda politika jo je zamudila. Vse kar je sledilo, so bile samo še politične igrice,« je dejal Filzmaier. O krajevnih tablah, manjšinskih pravicah nasploh in tudi o organiziranosti slovenske manjšine na Koroškem so konec tedna na omizju Radia Slovenija razpravljali predsedniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev, Marjan Sturm (ZSO), Bernard Sadovnik (SKS) in Matevž Grilc (NSKS), v razpravi pa so sodelovali še avstrijski ambasador v Sloveniji Valentin Inzko in novi minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Pogovorni partnerji so v oddaji nemalo časa posvetili vprašanju organiziranosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem in pri tem - kot že večkrat, toda ne da bi nato sledili tudi ukrepi - poudarili, da bo treba čim prej najti novo obliko organiziranosti, ki bi bila primerna času. S takšno ugotovitvijo je soglašal tudi minister Žekš, ki pa predstavnikom manjšine ni želel dajati nasvetov. Menil pa je, da bi bil korak nekega poenotenja verjetno korak v pravo smer. V zvezi z uveljavitvijo razsodb ustavnega sodišča o dvojezični topografiji po smrti deželnega glavarja Haiderja je avstrijski veleposlanik v Ljubljani Valentin Inzko menil, da Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) po smrti svojega voditelja skuša nadaljevati njegovo izročilo. Pri tem pa je močno podvomil, da to delajo na pravi način. Ivan Lukan Na predstavitvi koroškega političnega zbornika so med drugimi sodelovali (od leve) Karl Hren, Karl Anderwald in politolog Peter Filzmaier MANJŠINA - Danes Dimitrij Rupel na pogovor v Rim Dimitrij Rupel LJUBLJANA - Svetovalec slovenskega premiera Boruta Pahorja za zunanje zadeve Dimitrij Rupel se bo danes v Rimu pogovarjal o finančnih težavah slovenske manjšine v Italiji. Rupel v Rim potuje, potem ko je Pahor prejšnji teden o tem vprašanju po telefonu govoril z italijanskim kolegom Silviom Berlus-conijem, s katerim sta se dogovorila za srečanje svojih svetovalcev. Kot so včeraj sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade, se je Pahor po omenjenem daljšem telefonskem pogovoru z Berlusco-nijem posvetoval z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem ter z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšom in se nato odločil na pogovore v Rim poslati svojega svetovalca za zunanje zadeve. Pahor je telefonski pogovor z Berlusconijem opravil dan po seji komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu minuli torek. Na seji so člani komisije izrazili pričakovanje, da bo premier spričo finančnih težav slovenske manjšin v Italiji čimprej opravil pogovor s predsednikom italijanske vlade. O načrtovanem krčenju sredstev za slovensko manjšino v Italiji je sicer minuli torek v Bruslju z italijanskim zunanjim ministrom Fran-com Frattinijem govoril tudi Žbogar. Po besedah Žbogarja je Frattini povedal, da bodo v Italiji čez pol leta preverili, ali so problemi z delovanjem manjšine, in takrat dali dodatna sredstva, če to zdaj ne bo mogoče. tolmin - Poziv slovenski vladi Zaskrbljenost borčevske organizacije Severne Primorske za manjšino NOVA GORICA - Pokrajinski svet združenj borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Ajdovščina - Vipava, Idrija - Cerkno in Tolmin je na svoji seji konec prejšnjega tedna poleg drugih vprašanj, ki zadevajo delovanje borčevske organizacije, razpravljal tudi o težkem položaju, v katerem se je znašla slovenska narodna skupnost v Italiji. Člani Sveta so v razpravi izrazili zaskrbljenost zaradi realne nevarnosti, da bi italijanska vlada z napovedanim radikalnim zmanjševanjem že tako preskromnih denarnih sredstev za delovanje slovenskih izobraževalnih, kulturnih, športnih in drugih ustanov povzročila krčenje njihove dejavnosti in celo postopno ukinitev. Zaskrbljenost članstva združenj borcev na Severnem Primorskem je toliko večja, ker so se sočasno z zmanjševanjem denarnih podpor slovenskim ustanovam in organizacijam v italijanskih nacionalističnih krogih razplamtele zlovešče teorije o neslovenskih izvorih beneških in rezijanskih narečij. Člani Sveta so bili enotni v zahtevi, da naj slovenska vlada, ministrstvo za zunanje zadeve in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu naredijo vse, kar je v njihovi moči, da našo narodno skupnost v Italiji ne doleti nesreča, ki jo je doživela v dobi fašizma, ko je bila s podobnimi ukrepi usodno prizadeta njena gmotna in duhovna substanca. eu Poziv Bernarda Kouchnerja Sloveniji in Hrvaški »Pomirite se, saj gre le za problem 25 km na morju« BRUSELJ - Nismo SE pogovarjali in pogajali o reševanju problema zaradi prejudiciranja meje s Hrvaško, pogovori o tem se bodo s francoskim predsedstvom EU nadaljevali v torek na veleposlaniški ravni, je včeraj v Bruslju pojasnil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar. "Bil sem že bolj optimističen prejšnji teden," je menil o možnostih za rešitev zastoja Hrvaške. "Upamo, da so izgledi dobri. Nimamo še enotnega besedila, prejšnji teden smo v glavnem pojasnjevali evropski strani, kje so problemi in zakaj, potem smo predlog dopolnili, bomo videli, kaj bo jutri," je dejal Žbogar po koncu včerajšnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU v Bruslju. Ministri so imeli le krajšo razpravo o Hrvaški pod točko širitve, v kateri je evropski komisar za širitev Olli Rehn izrazil željo, da bi Hrvaška napredovala hitro, je pojasnil minister. "V razpravi ni nobena od držav pozivala Slovenijo h ka- kršnemu koli dejanju ali ravnanju," je poudaril. "Pogovarjamo se s Francozi, druge države bodo sprejele, kar bo predsedstvo sprejelo," je dodal. Zato pa je vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner (na posnetku Anse) Slovenijo in Hrvaško pozval, naj se pomirita, saj gre "le za problem 25 kilometrov na morju". Minister je dejal, da je tako presenečen nad "silovitimi napadi" med državama, da ne more odgovoriti na vprašanje hrvaškega novinarja, ki je postavil vprašanje o možnosti za rešitev za zastoj Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo. "Vidim, da si moramo vzeti čas za pogovor z našimi prijatelji, tako s slovenskimi kot s hrvaškimi, ki naj se pomirijo - saj gre le za problem 25 kilometrov morja," je poudaril Koucnher, ki je v imenu francoskega predsedstva včeraj vodil zasedanje zunanjih ministrov. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je k temu pristavil le, da nima česa dodati. "Lahko samo podprem, kar je povedal Bernard. Dvostranska vprašanja je treba reševati dvostransko. Pomembno je, da nadaljujemo pogajanja," je dejal komisar Rehn, ki je tudi opozoril, da je odnos EU do Hrvaške v pogajanjih pomemben zgled za države Zahodnega Balkana. 4 Torek, 9. decembra 2008 GOSPODARSTVO analize - Po tradicionalni lestvici ekonomskega dnevnika Italia Oggi FJK po kakovosti življenja zaostaja za prvimi, Trst nazaduje Na splošni lestvici se je najbolje uvrstil Pordenon, Trst in Gorica slabše kot lani TRST - Po analizi o kakovosti življenja v 103 italijanskih pokrajinah, ki jo vsako leto v tem času objavlja ekonomski dnevnik Italia Oggi, so se štiri pokrajinska središča v Furlaniji-Julijski krajini uvrstila na prvo polovico lestvice, čeprav jih ne najdemo med dvajsetimi najvišje uvrščenimi pokrajinami. Najvišje se je na splošni lestvici uvrstil Pordenon, na 25. mesto, drugi je Videm na 27. mestu, tretja Gorica na 38. in šele četrti Trst na 42. mestu. Če je v celoti vzeto res, da se je kakovost življenja v italijanskih mestih v primerjavi z lansko analizo poslabšala, kar je tudi posledica prvih učinkov gospodarske krize, pa je treba reči, da sta tako Trat kot Gorica izboljšala svojo uvrstitev: Trst je bil lani na 50. mestu (letos 42.), Gorica pa 42. (letos 38.). Videm je svojo lansko uvrstitev poslabšal za tri mesta, saj je bil lani 24., medtem ko je ostal Pordenon na enakem, 25. mestu. Če pogledamo kazalnike po posameznih področjih, na osnovi katerih je bila izdelana splošna lestvica, so tri pokrajinska središča v glavnem poslabšala svoje pozicije, medtem ko se je Pordenon po večini kazalnikov uvrstil bolje kot lani. Na poslovnem in delovnem področju je Trst z lanskega 38. padel na 64. mesto, Gorica s 35. na 42. mesto, Videm s 16. na 36. mesto, medtem ko je ostal Pordenon na 15. mestu. Po merilu kakovosti okolja so letos na slabšem Trst, ki je z 71. padel na 84. mesto, Gorica s 26. na 40. mesto, Pordenon z 29. na 34. mesto, medtem ko se je Videm povzpel za 14 mest, od lanskega 51. na 37. mesto. Po stopnji kriminalitete je daleč najvišje uvrščen Pordenon, čeprav je v primerjavi z lansko lestvico padel za štiri mesta, od 2. na 6.; Videm je na 11. mestu (lani je bil 8.), Trst in Gorica pa sta močno popravila svoji uvrstitvi: Trst od 96. na 57. mesto, Gorica pa od 74. na 41. mesto. Po socialnem nelagodju so naša pokrajinska središča dokaj slabo uvrščena: Trst in Gorica sta ostala pri lanskih uvrstitvah (na 103. oz. 102. mestu), Videm se je povzpel za eno (od 88. na 87. mesto), Pordenon pa za sedem mest (od 85. na 78. mesto). Na demografski lestvici sta posebno slabo uvrščena Trst in Gorica, ki izgubljata prebivalstvo, na področju storitev pa Trst, Gorica in Videm zasedajo mesta na vrhu lestvice (5., 9. in 2. mesto), medtem ko je Pordenon komaj 72. (lani 49.). Tudi pri kazalnikih prostega časa se Trst in Gorica uvrščata bistveno bolje kot Videm in Pordenon, medtem ko je Trst nesporni zmagovalec po življenjskem standardu (na 5. mestu, lani je bil prvi); Gorica je na 31. mestu (lani 28.), Videm je 48. (lani 43.) in Pordenon na 37. mestu (lani na 50). Najlepši in osrednji tržaški trg iz ptičje perspektive arhiv slovenija - V prvi polovici leta Tovornjaki prepeljali 46 milijonov ton blaga LJUBLJANA - S cestnimi tovornimi vozili, registriranimi v Sloveniji, je bilo tam v prvem polletju letos prepeljanih skoraj 46 milijonov ton blaga. V prvem četrtletju je bilo prepeljanih 21 milijonov ton blaga, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, v drugem pa 25 milijonov ton oziroma deset odstotkov več. Cestna tovorna vozila so v prvem četrtletju tako opravila 3932 milijonov tonskih kilometrov, v drugem pa 4222 milijonov tonskih kilometrov, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Tako v prvem kot tudi v drugem četrtletju je bilo v javnem prevozu prepeljanih dobrih 60 odstotkov blaga in opravljenih 92 odstotkov vseh tonskih kilometrov, preostalo blago pa je bilo prepeljano v prevozu za lastne potrebe. Pravne osebe, torej podjetja, so v prvem četrtletju prepeljale 59 odstotkov celotnega blaga in opravile 62 odstotkov vseh tonskih kilometrov, v drugem četrtletju pa so prepeljale 61 odstotkov celotnega blaga in opravile 64 odstotkov vseh tonskih kilometrov. Ostali prevoz so opravile fizične osebe. V obeh četrtletjih je bilo v notranjem prevozu prepeljanih skoraj 80 odstotkov vsega blaga, v mednarodnem prevozu pa dobrih 20 odstotkov vsega blaga. Zaradi večjih razdalj v mednarodnem prevozu je razmerje pri tonskih kilometrih drugačno: v obeh četrtletjih je bilo 16 odstotkov tonskih kilometrov opravljenih v notranjem prevozu, približno 30 odstotkov v prevozu blaga iz Slovenije v tujino in 25 odstotkov v nasprotni smeri. Okrog 30 odstotkov vseh tonskih kilometrov so slovenska vozila opravila v prevozu blaga med dvema tujima krajema. (STA) slovenija - Ocene Urada za makroekonomske analize in razvoj Gospodarska rast se izrazito umirja, vendar ne bo negativna LJUBLJANA - Gospodarska rast v Sloveniji letos in niti prihodnje leto ne bo negativna. »Lahko se bo še bolj umirila in se približala napovedim Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o dveodstotni rasti prihodnje leto,« je možnost recesije v Sloveniji ocenil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.Raz-mere na svetovnih trgih in posledično v Sloveniji se močno poslabšujejo, kar dokazujejo tudi iz tedna v teden bolj pesimistične napovedi gospodarskih gibanj mednarodnih ustanov. Umarjeva pričakovanja iz jesenske napovedi, ki je bila objavljena v začetku oktobra, o gospodarski rasti (letos 4,8 odstotka, 2009 3,1 odstotka) in inflaciji (letos 5,3 odstotka, 2009 3,6 odstotka) po Vasle-tovih besedah »trenutno še držijo«. »Statistični urad bo prihodnji teden objavil podatek o gospodarski aktivnosti Slovenije v tretjem četrtletju, takrat bomo razmislili, ali so te spremembe že res tako velike, da je potrebno ažurirati našo napoved,« je ob predstavitvi novembrske številke publikacije Umarja Ekonomsko ogledalo pojasnil Vasle. Novembrska medletna inflacija je znašala 3,1 odstotka. »Trendi padanja cen nafte se nadaljujejo, kar se bo decembra preneslo v slovensko inflacijo, tako da bi bila lahko ob koncu leta še nižje,« je dejal Vasle. K umirjanju inflacije poleg nafte prispevajo tudi nižje cene hrane in umirjanje gospodarske aktivnosti, je poudaril. Letos po njegovih besedah v Sloveniji ni pričakovati deflacije, to »bo še vedno inflacija med dvema in tremi odstotki«. V primeru nadaljevanja hitrega umirjanja cen nafte padanje inflacije ne bo posledica spremenjenih ekonomskih politik in tako dolgoročno vzdržno. Glede na ostale države območja evra so razmere v Sloveniji »daleč od tega, da bi bile med najslabšimi«. Takšnemu stanju v gospodarstvu je treba prilagoditi tudi hitrost ukrepanja. »V tem trenutku ni potrebna naglica pri pripravi ukrepov, bolj smiselno je, da se skrbno pretehta in naredi analize in simulacije v okviru ministrstev in pripravi paket, ki bo konsistenten in pravilen odgovor na izzive, ki čakajo Slovenijo v naslednjih mesecih,« je dejal Vasle. Od najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije sta v recesiji Nemčija in Italija, vsi kazalci aktivnosti v slovenskem gospodarstvu kažejo navzdol. Rast izvoza se je v tretjem četrtletju precej umirila, proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je celo zmanjšala. Umirjanje se kaže tudi v gradbeništvu in trgovini, čeprav se je rast ohranila. Kazalnik gospodarske klime je bil novembra najnižje po letu 1995. Pričakovanja podjetniškega sektorja, predelovalnih dejavnosti in odjemalcev v tem trenutku niso spodbudna, je dejal Vasle. Na trgu dela se učinki umirjanja gospodarske rasti kažejo z zamikom, a se je število registriranih brezposelnih oktobra povečalo bolj kot v enakem obdobju lani, kar »je že lahko posledica konjunk-turnih razlogov«. (STA) Uspeh deželnih podjetij na sejmu v Dubaju VIDEM - Desetina podjetij iz FJK se je udeležilo skupinske predstavitve na sejmu Index v Dubaju v Združenih arabskih emiratih (ZAE), kjer so doživela lep sprejem. Sejemska udeležba je uokvirjena v triletni program ekonomske animacije Fur-lanija-Julijska krajina in the Emirates na podlagi sporazuma med Deželo FJK in ministrstvom za gospodarski razvoj ter konvencije med Deželo FJK in zavodom za zunanjo trgovino ICE. Koordinatorka programa je videmska trgovinska zbornica, s katero sodelujejo tudi ostale tri pokrajinske zbornice. Udeležba na sejmu je omogočila promocijo proiz-vodn je »made in Friuli« na bogatem trgu ZAE in navezavo novih trgovinskih odnosov. Po besedah predsednika videmske zbornice Giovan-nija Da Pozza je ta trg pol priložnosti, a se morajo podjetja, če jih želijo izrabiti, nujno povezovati, saj gre za naročila, kot so gradnja in oprema novih rezidenčnih območij ali velikih hotelskih kompleksov. Januarja pride v FJK evropski komisar Tajani TRST - Evropski komisar za infrastrukture in transport Antonio Tajani bo prišel januarja na obisk v našo deželo. Glavni predmet pogovorov z deželnimi predstavniki bo evroregija in gradnja prometnih infrastruktur s posebnim ozirom na peti koridor oziroma na železniške odseke Ronke-Trst, Trst-Divača in med pristaniščema v Trstu in Kopru. Na dnevnem redu bo tudi pristaniški sistem severnega Jadrana. Velenjsko Gorenje izgublja naročila VELENJE - Razmere na trgih se za Gorenje zaradi svetovne finančne krize in recesije bistveno slabšajo iz tedna v teden, je sporočila uprava družbe, ki izvaja vrsto intenzivnih ukrepov, s katerimi poskušajo negativne posledice čim bolj omiliti. Kljub temu pa uprava ocenjuje, da bi lahko negativni učinek številnih odpovedi naročil v zadnjih tednih dosegel tudi do tretjine načrtovanega čistega dobička leta 2008. Posebno težko bo prvo četrtletje prihodnjega leta, saj je trg gospodinjskih aparatov padel, kupci, predvsem v tujini, pa težko poravnavajo svoje obveznosti. EVRO 1,2854 $ +1,49 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 08.12. 05.12. ameriški dolar japonski jen 1,2854 120,10 8 8436 1,2665 116,91 8,7150 kitajski juan ruski rubel 36,0075 74497 35,7265 7,4495 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,8651 104150 0,8666 10 5 788 JVCUJKU MUlla norveška krona 9,1270 25 712 9,1420 25,765 LOM M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5590 15,6466 264,45 3,8875 1,5380 15,6466 265,32 3,8865 UUIIjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,6067 1,9377 1,6354 1 9895 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,8795 1,9558 3,8558 IUI 1 lUl oN ICV slovaška krona II1Y\\/CK i ifac 30,195 3,4528 30,190 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7093 3 1580 0,7093 3,2246 uici^.iijjr.1 itrai islandska krona ti lira 290,00 2,0341 290,00 1 9875 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1948 7,1816 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 1825 2,18938 2,6006 2,795 LIBOR (EUR) 3,1512 3,4975 3,575 3,6687 LIBOR (CHF) 0,7233 1,1583 1,3133 1,5583 EURIBOR (EUR) 3,157 3,488 3,563 3,661 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.158,85 € +434,41 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,89 IMTTIDCI IDDDA Q +1,18 -1 44 KRKA 1 UKA KOPER 54,51 23,50 +3,10 +0,73 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 174,32 260,05 +4,63 +3,95 TELEKOM SLOVENIJE 143,43 +0,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 29,61 DELO PRODAJA - ctni -5,30 -2,53 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 3Cfin 1A NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 10,93 -0,55 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 40,97 12,90 +2,68 -0,69 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 280,97 175 00 +3,50 +2,34 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 15,78 +0,25 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 8. decembra 2008 +7,46 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,2200 5,8900 1212 -2,01 +5,08 +1 00 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,70 1 590 -2,89 +6,14 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,960 0,943 -1,12 -1 26 EDISON ENEL ENI 4,28 1758 +4,45 +14 23 FIAT FINMECCANICA 5,370 9,77 +6,02 +3,39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,4 2 1525 +5,14 +3 11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,362 1800 +10,14 -2,91 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 14,66 4,09 +3,24 +1 55 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,092 1 285 +1,55 -1 31 PIRELLI e C PRYSMAN 0,2540 7,96 +3,63 -1 73 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 10,82 4,0975 +7,98 +1 49 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,9700 1 082 +4,69 +7,45 TENARIS TERNA 7,55 2,27 +4,28 +3 18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6810 1218 +1,26 +8,75 UNICREDIT 1,700 +12,88 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 43,91 $ +0,46 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. decembra 2008 indeks zaključni tečaj : ¡prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.065,83 935,80 +2,28 +2,51 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.631,17 1.040,54 +5,95 -0,14 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.716,94 554,96 -0,81 +1,37 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 275,66 +3,07 Dir/\, ja i ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.760,99 +2,19 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.941,34 1.565,28 +3,54 +3,71 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 908,61 848,399 4.715,88 4.300,06 4.300,06 +3,71 +3,82 +7,63 +6 19 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.247,48 1.662,34 +8,68 -5,70 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 856,1 2.449,28 +3,92 +8,76 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.329,05 1.659,17 15.044,87 2.090,77 9.162,62 +5,197 +0,942 +8,657 +4,460 +2,20 / ALPE-JADRAN Torek, 9. decembra 2008 5 praga - Slovenski predsednik na uradnem dvodnevnem obisku Türk in Klaus o slovenskem in češkem predsedovanju EU Odnose med državama sta predsednika ocenila kot prijateljske in brez odprtih vprašanj PRAGA - Predsednik Slovenije Danilo Türk, ki je včeraj začel dvodnevni uradni obisk na Češkem, se je včeraj v Pragi srečal z gostiteljem, češkim predsednikom Vaclavom Klausom. Predsednika sta odnose med državama pa sta ocenila kot prijateljske in na visoki ravni brez odprtih vprašanj. Klaus je po srečanju izrazil upanje, da se bodo odnosi med Češko in Slovenijo razvijali na vseh področjih, predvsem na področju gospodarstva in kulture. "Prijateljstvo med češkim in slovenskim narodom je zgodovinsko utemeljeno in ima zelo dobre izrazne oblike na področju političnih odnosov, gospodarskega in kulturnega sodelovanja," je dodal Türk. Predsednika sta govorila tudi o slovenskih izkušnjah pri predsedovanju EU, Klaus pa je Türku predstavil prioritete češkega predsedovanja povezavi v prvi polovici prihodnjega leta. "Obe državi imata veliko tem za razpravo o našem skupnem življenju v naši skupni organizaciji -EU," je poudaril Türk. Klaus je povedal, da s Türkom nista govorila o Lizbonski pogodbi in procesu ratifikacije, je pa poudaril, da je on zadnji, ki bi komurkoli dajal nasvete, sploh pa Ircem, kaj naj naredijo. Türk je pristavil, da je vprašanje ratifikacije pogodbe stvar vsake posamezne države članice, zato se mora vsaka država sama odločiti, kako in kdaj bo to naredila. "Zato menim, da morajo vse države članice Evropske unije spoštovati suverenost in občutljivost odločanja, ko gre za tako pomembne in daljnosežne pogodbe, kot je Lizbonska pogodba," je poudaril. Češki predsednik je zavrnil oznako nekaterih medijev, da je evroskeptik, pri čemer je dodal, da je sam optimist, optimističen pa je tudi, kar se tiče njegovega odnosa do EU. "Bolj zanimivo je deliti ljudi v Evropi na evronaivneže in evroidea-liste, sam pa sem v prvi vrsti evrorealist," je dejal. Na novinarsko prošnjo za dodaten komentar svoje izjave, da je bilo slovensko predsedovanje EU zgolj igra, ki sta jo zrežirali Francija in Nemčija, je češki predsednik odgovoril, da si "nikoli, niti v sanjah, ne bi upal trditi, da je Slovenija igrala nekakšno igro Nemčije in Francije". "Rekel sem nekaj povsem drugega: velika razlika je, če EU predseduje velika država, kot sta Francija in Nemčija, ali pa če EU predseduje majhna država, kot na primer Slovenija," je pojasnil. "Slovensko predsedovanje je bilo dobro odigrana vloga, ki je potekala v kontekstu kontinuitete predsedovanj treh držav, ki so skrbno usklajevale potek predsedovanja vseh treh - Nemčije, Portugalske in Slovenije," je dodal Türk. "Vsaka država prinese neko svojo značilnost in svoj temperament v predsedovanje in odgovarja na izzive, ki jih prinaša trenutek," je poudaril. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo češko predsedstvo v časih, ki so težji od tistih, v katerih je predsedovala Slovenija, uspešno. Slovenski predsednik se je nato sešel tudi s predsednikom češkega senata Premyslom Sobotko, s katerim sta se dotaknila nedavne razsodbe češkega ustavnega sodišča, ki je presojalo skladnost Liz-bonske pogodbe z nacionalnim pravnim redom. Govorila sta tudi o vprašanjih zagotavljanja stabilne energetske oskrbe ter varstva okolja. Predsednik Türk se je zatem srečal še s praškim županom Pavlom Bemom. Danes se bo srečal še s češkim premierom Mirekom Topolanekom in s Slovenci, ki živijo na Češkem. Na Karlovi univerzi v Pragi bo imel predavanje na temo Evropska unija: Območje globalizacije. (STA) Predsednika Vaclav Klaus (levo) in Danilo Türk ansa Kresalova zaradi Pahorjevih kadrovskih potez razmišlja o sklicu kriznega vrha koalicije LJUBLJANA - Predsednica LDS Katarina Kresal razmišlja, da bo predlagala sklic izrednega vrha koalicije. Razlog za to so zadnje Pahorjeve kadrovske poteze in današnja pot pre-mierovega posebnega odposlanca Dimitrija Rupla v Rim, kjer se bo z italijansko vlado pogovarjal o denarnih težavah slovenske manjšine, je včeraj poročala POP TV. "To nakazuje na to, da morda ne bo njegova funkcija omejena samo na funkcijo javnega uslužbenca in vprašanje je, ali s tem posega v pristojnosti zunanjega ministra," meni predsednica LDS Katarina Kre-sal. Premier Borut Pahor po poročanju POP TV zadeve ni komentiral. So pa iz njegovega kabineta sporočili, da je Rupla v Rim poslal po posvetu z ministroma za zunanje zadeve ter za Slovence po svetu, Samuelom Žbogarjem in Boštjanom Žekšem. Zaradi Rupla pa je na nogah tudi Pa-horjeva baza, trdi POP TV. Dodatno naj bi jo razkurilo, da se je Pahor An-žetu Logarju, ki ga je vlada razrešila kot direktorja vladnega urada za komuniciranje, opravičil in mu ponudil mesto tiskovnega predstavnika vlade. Po navedbah POP TV naj bi bili zaradi tega besni tudi v Zaresu. Vendar je spor včeraj ublažil Logar sam, saj je ponudbo zavrnil. Logar se vrača na službo vlade za evropske zadeve. (STA) slovenija - Podatki za prvih devet mesecev Letos 33% manj smrtnih žrtev V enakem obdobju lani je umrlo 233 ljudi letos pa 157 - S tem se Slovenija uvršča v evropsko povprečje LJUBLJANA - Začasni podatki za prvih devet mesecev leta kažejo na 33-odstotno znižanje števila smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji, in sicer z 233 v enakem obdobju lani na letoš- njih 157. S tovrstnim napredkom se Slovenija lahko vrne v igro in doseže nacionalni cilj, ki je največ 171 smrtnih žrtev v letu 2008. Leta 2007 je bilo število smrtnih žrtev na milijon prebi- Doslej je letos na slovenskih cestah umrlo precej manj ljudi kot lani valcev v Sloveniji 146, kar je 70 odstotkov nad povprečjem EU, ki je znašalo 86 žrtev. Če se bo varnost v cestnem prometu letos nadaljevala, se bo Slovenija z 78 žrtvami na milijon prebivalcev umestila v povprečje EU, so izpostavili na petkovem posvetu Road Safety PIN Talk v Ljubljani, ki sta ga organizirala Evropski svet za prometno varnost (ETSC) in direktorat za promet pri slovenskem ministrstvu za promet. Na posvetu so bile prikazane možnosti, kako se lahko Slovenija pri svojih prizadevanjih za izboljšanje varnosti v cestnem prometu zgleduje po napredku v drugih državah EU, so sporočili z ministrstva za promet. Skladno s splošnim trendom v vzhodnoevropskih državah je bilo število smrtnih žrtev v Sloveniji lani za pet odstotkov višje kot leta 2001. Ta porast je precej oddaljen od meje povprečnega letnega zmanjšanja za 7,4 odstotka, ki bi jo države članice EU morale doseči, če želijo uresničiti cilj - od leta 2001 do leta 2010 razpoloviti število smrtnih žrtev na cesti. Skromni rezultati vzhodnoevropskih držav so delno vplivali na veliko počasnejše splošno znižanje celotnega števila smrtnih žrtev v EU, ki danes znaša 4,2 odstotka, zaradi česar se je prvotni rok doseči cilj do leta 2010 sedaj premaknil na leto 2018. V primeru Slovenije to pomeni, da bo država za doseganje omenjenega cilja EU potrebovala temeljito spremembo pri zniževanju števila smrtnih žrtev. Strokovnjaki, ki so sodelovali na posvetu, so razpravljali tudi o podrobnih podatkih glede na posamezne regije in tipe cest. Poudarili so, da se več kot 57 odstotkov smrtnih nesreč na cesti zgodi le v treh od dvanajstih slovenskih statističnih regij. Hkrati so izpostavili, da se na lokalnih cestah zgodi sorazmerno visok delež nesreč s smrtnim izidom (37 odstotkov), če ga primerjamo z deležem, ki ga imajo lokalne ceste v celotnem prometu (28 odstotkov). (STA) ljubljana - Policisti kmalu prijeli dva od treh storilcev četrtkovega ropa v ljubljanski zlatarni Malalanu bodo povrnili ure Plen je znašal 318 tisoč evrov, ure pa so policisti iz Ilirske Bistrice našli na slovensko-hrvaški meji - Peter Malalan: »Kaj takega se nam še ni zgodilo« LJUBLJANA - Policija je že nekaj ur po ropu v ljubljanski trgovini openske zlatarne Malalan prijela dva od treh domnevnih storilcev. Oba sta srbska državljana, prvega so prijeli v Ljubljani, drugega pa na slo-vensko-hrvaški meji pri Ilirski Bistrici. Tretjemu članu tolpe je verjetno uspelo zbežati na Hrvaško, plen v skupni vrednosti 318 tisoč evrov (šlo je za dragocene ure) pa so policisti našli, je včeraj pojasnil vodja ljubljanske kriminalistične policije Branko Japelj. Zoper oba osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor. Dogodek se je pripetil v četrtek. Upravitelj ljubljanske zlatarne Peter Malalan je povedal, da sta dva roparja vstopila v trgovino ob 10.30, obrazov nista imela pokritih, grozila pa sta s pištolo. Uslužbencem sta velela, naj se uležejo na tla, razbila sta vitrine petih izložb in odnesla več dragih ur. Pozneje je Malalan ugotovil, da je bil plen vreden več kot 300 tisoč evrov. »V preteklosti so se nam manjše nevšečnosti že dogajale, toda takega ropa še nismo doživeli,« je dejal zlatar. V trgovini so se za časa ropa mudile tudi razne stranke, med temi je bil tudi znani tržaški režiser in igralec Boris Kobal. Roparsko dvojico je nekje v bližini čakal tretji pajdaš, ki je pazil, da se zlatarni ne približajo policisti. Po ropu so se pomešali med množico v mestnem sre- dišču, v gneči na Cankarjevem obrežju pa so policisti po pozornem opazovanju prijeli enega od treh, 27-letnega srbskega državljana. Zasegli so tudi prazno torbo in pištolo znamke Crvena zastava (kalibra 357 magnum s štirimi naboji), ki sta mu med begom padla iz rok, pa še ponarejen srbski potni list. Ostala dva sta se baje ves dan skrivala v prestolnici, zvečer pa sta se s taksijem odpravila v Ilirsko Bistrico in od tam bežala proti Hrvaški. Po navedbah kriminalistov so bistriški policisti pri opazovanju območja s termovizijsko kamero zagledali dva človeka, ki sta hodila po železniški progi proti Hrvaški. Pomislili so na navadna prebežnika, približali so se jima, neznanca pa sta se pognala v beg. Pri ljubljanski policijski upravi so včeraj potrdili, da so bistriški policisti v betonskem odtočnem kanalu odkrili torbo, v kateri so bila oblačila in 36 ukradenih ročnih ur, zavitih v papir. Ure so last zlatarne Malalan. Hrvaški policisti so nato na hrvaški strani železniškega predora Malo Brdo prijeli 26-letnega Srba in ga izročili slovenskim oblastem. Njegovega pajdaša ni bilo več na spregled. Prijeti mladenič naj bi za časa ropa nadzoroval ulice v bližini zlatarne. Zoper oba osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor, eden od dveh pa je osumljen tudi junijskega ropa v prodajalni z urami in zlatnino v Mariboru. (af) Ukradene ure v torbi, ki so jo policisti našli v odtočnem kanalu pri Ilirski Bistrici pu ljubljana 6 Torek, 9. decembra 2008 APrimorski r dnevnik BOLJUNEC - Proslava v Prešernovem gledališču Sto deset mladih let Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Ob častitljivi obletnici je društvo pripravilo izvirno prireditev - Slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec V zadnjih dneh je oder Prešernovega gledališča v Boljuncu dvakrat postal prizorišče jubilejnih proslav kulturnih društev dolinske občine, to nedeljo z dogodkom, ki je s posebno bogato zasnovo privabil množično občinstvo. Društvo Primorsko v Mačkoljah je upravičeno ponosno nad stodesetletnico delovanja, zato je vložilo veliko truda v počastitev tega dosežka s proslavo Do svojih bosih nog spet najti pot. V zaključeno celoto prepleta umetniških izrazov je uvedel pozdrav dolinske županje Fulvie Premolin, ki je izpostavila odgovornost vsakega društva do ohranitve kulturne dediščine, kot tudi splošno pomanjkanje težnje h pokončnosti in značajski odličnosti. Predsednik ZSKD Marino Marsič je k temu dodal, kako mora kvaliteta snovanja podkrepiti pogled v prihodnost. Naša društva so vabljena, da rastejo predvsem po kvaliteti pobud, kar pomeni tudi sprejemati določene izzive. Večja je ambicija, večja so tudi pričakovanja tako izvajalcev kot publike, zato so odborniki s predsednikom Milošem Tulom na čelu začeli postavljati na noge projekt pred skoraj letom dni. Izbrali so poezije Zlobca, Kuntnerja in Kajuha, naročili so izvirno glasbo, združili zborovsko in solistično petje, recitacijo, ples, instrumentalno glasbo, željo po ovrednotenju zgodovine in so zaupali režijo profesionalcu na gledališkem področju. Igralec in režiser Gregor Geč je znal ustrezati željam slavljencev in povezati vse elemente v celoto enourne proslave/predstave brez oblikovnih pretiravanj. Ubrano je spletel niti zborovskega izraza, instrumentalnih točk in dramskega lepila, jih postavil v dialog z uporabo pevcev pri dramskem delu, igralcev pri plesnem in pevskem. Vodilna misel je bilo iskanje zaklada tradicij in vrednot, ki ga je simbolizirala velika skrinja, polna spominov, dokumentov, vtisov, fotografij (v projekcijah v ozadju). Režiser je tolmačil pripovedni značaj tovrstne počastitve s scenarijem, ki je s svežino na mladost recitatorjev naravnanega pogleda postavil na tla krajevne zgodovine in čutenja viso-kodoneči izbor pesmi Barbare Baloh, ki ga je tudi skladatelj s svojimi uglasbitvami prilepil na bolj pristno »zamejske« zgodbe, da ne bi zdrsnil v kalup neke bolj splošne »Prešernove proslave«. Glasbena pripoved se je po slogu razvijala vzporedno z zgodovinsko, z začetkom pri dopadljivi spev-nosti narodnega prebujenja, ki preko ekspresionisti-čne preobrazbe priljubljenih tem kot je »Kaj ti je deklica« preide na vznemirljive atmosfere odtujene zvočnosti sintesajzerja. Klavir, harmonika in moški glasovi se zazibljejo v valčku, ki spominja na večstoletno pripadnost avstrijskemu cesarstvu, otroškemu zboru pa je namenjena zanimiva skladba, ki jo zaznamuje nastop deškega solista in igranje na Glockenspiel (škoda le, da so težave z ozvočenjem prikrajšale publiko za popolnejše seznanjanje z nekaterimi od teh krstnih izvedb). Pavke so protagonistke grozeče atmosfere glasbene prispodobe vojnega nasilja, nakar se povojna rekonstrukcija stilno navezuje na prihod ameriških zaveznikov s songom za sopran in klavir »v hollywood-skem slogu«. Zbrana atmosfera ekspresivne mel-odramske spremljave h Kajuhovi pesmi Nenapisano pismo iz ječe (verjetno eden od najbolj doživetih trenutkov proslave) se je ob koncu prelila v portret sedanjih časov in vsepovsod bogate društvene in kulturne dejavnosti Slovencev, ki jo je Danev pikro označil s parodijo »na večno in nespravljivo ločitev slovenskih Gvelfov in Gibelinov« po notah duhovite zborovske tekme »Kukavica in osel«, katere je napisal glasbo in besedilo. Aleksandra Pertot je imela odgovorno nalogo, da je pripravila in vodila nastope noneta Primorsko in priložnostne pevske skupine otrok iz Mačkolj in okolice. Prepričljivo se je odrezala skupina instru-mentalistov, v kateri je imela vodilno vlogo pianistka Beatrice Zonta. Ob njej so nastopili violončelistka Irene Ferro Casagrande, flavtistka Olga Sosič, harmonikar Erik Kuret, tolkalec Alex Kuret in mali Ivan Sup-pan na Glockenspiel. Solistične pevske točke so zaz-venele v mehkih tonih muzikalične sopranistke Eleonore Matjašič in pogumnega otroka Florjana Suppa-nija, ki je kljuboval po razponu in tehničnih zahtevah tehtni vlogi. Lirična glavna tema je uokvirila zaporedje točk v povezavi z vrstico Cirila Zlobca, ki je dala proslavi naslov in vodilno sporočilo o medgeneracijskih odnosih v smislu prenašanja določenih vrednot, kar je tudi poslanstvo vsakega društva, ki bi želelo doseči cilj tako ugledne obletnice. Nastop recitatorjev v vlogah dveh mladih, ki se z radovednostjo in spoštovanjem soočata z zgodovino društva je bilo v določenem smislu tudi voščilo režiserja in izraz upanja v nadaljevanje tradicije. Mlada igralca Patrizia Jurinčič in Jure Kopušar sta potrdila svoj gledališki čut s toplino in neponare- Mladi izvajalci na odru Prešernovega gledališča, spodaj pa slavnostni govornik Ciril Zlobec kroma jenostjo svojega sporočilnega in verjetnega igranja. Plesni skupini MOSP pa so bile zaupane simbolična interpretacija ljudskega plesa v arhaično odmaknjenem tonu in izrazne poze, ki zaznamujejo koreografske zamisli Raffaelle Petronio Tudi slavnostni govornik večera Ciril Zlobec je postal del predstave z nastopom ob pisalni mizi pod odrom, kjer je na kratko razmislil o trajnih zgledih in o hitrih spremembah današnjega časa, o utrjevanju lu-cidne zavesti o slovenski identiteti na izpostavljenem območju. Govor je imel zanimiv dodatek ob koncu proslave, ko se je Zlobec zahvalil organizatorjem in publiki z besedami o splošni krizi, iz katere se bo družba izvlekla le, če se bo vrnila h kulturi, brez katere ni civilizacije v širokem morju globalizacije. Društvo Primorsko je ob svoji obletnici skušalo odgovoriti na spodbude h bolj profesionalnemu snovanju (s podporo občine, pokrajine, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zadružne kraške banke), obenem je obogatilo krajevno stvarnost z novo literaturo za otroške in moške zbore, komorne instrumentalne skupine in solopevce. S širše uporabnimi skladbami Adi-ja Daneva je društvo dejansko ustvarilo nekaj trajnega, kar bo ostalo tudi po zaključeni, priložnostni počastitvi, in se bo lahko prenašalo na bodoče rodove. Rossana Paliaga trebče - Proslavili bodo tri pomembne vaške obletnice Tridnevni praznik v Trebčah Danes nagrajevanje likovnega natečaja in predstavitev koledarja - V soboto osrednja proslava, v nedeljo odprtje razstave Trebče praznujejo 110-letnico delovanja SKD Primorec, 140-letnico ustanovitve društva in 30-letnico poimenovanja Celodnevne osnovne šole po Pinku To-mažiču. Odborniki društva so se odločili, da bodo okroglo obletnico društvenega delovanja obeležili z nizom pobud, ki se je začel že septembra. Glede na to, da je v Trstu in v našem okolju prisotnih več narodnih skupnosti in kultur, se je rodila zamisel, da bi lahko z delavnicami predstavili manjšine, s katerimi se srečujemo vsak dan. V tem smislu je pobuda dobila naslov »Trebče brez meja« in je nastala s podporo Pokrajine Trst, Zveze slovenskih kulturnih društev in Zadružne kraške banke. Zvrstila so se predavanja in delavnice, kjer so otroci spoznali pesmi, plese in tipične jedi, si ogledali diapozitive in filme. Najmlajši so se izkazali tudi na likovnem področju; danes (ob 19. uri) bo v Ljudskem domu v Trebčah nagrajevanje likovnega »večkultur-nega« natečaja. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo bivša učiteljica trebenskega vrtca Nataša Kale, bivša učiteljica trebenske šole Nada Mezgec in umetnica Katerina Kale, je izbrala najlepše risbe, ki bodo nagrajene na nocojšnjem večeru s pričetkom ob 19.uri. Predstavljen bo tudi koledar za leto 2009 z izdelki otrok, ki so se udeležili poletnega likovnega tedna. Vaško slavje pa bo višek doseglo v soboto in nedeljo. / TRST Nedelja, 7. decembra 2008 7 devin-nabrežina - Občinski prispevki za kulturne in športne dejavnosti Kultura: najvišji prispevek Associazione Italoungherese Od 18 tisoč evrov prispevkov slovenskim društvom skupno 5.263,63 evra Najbolj dejavno kulturno društvo v devinsko-nabrežinski občini je...As-sociazione Italoungherese. Vsaj tako gre soditi upoštevajoč prispevke za kulturne dejavnosti, ki jih je pred dnevi dodelila devinsko-nabrežinska občinska uprava. Društvo Associazione Italoungherese je prejelo najvišji prispevek: 655,09 evra. Več kot sta skupno prejela Godbeno društvo Nabrežina (264,08 evra) in moški pevski zbor Fantje izpod Grmade (270 evrov). Devinsko-nabrežinski občinski obor je ob koncu leta dodelil prispevke v skupni višini 18 tisoč evrov, in sicer 9 tisoč evrov za športne dejavnosti in prav toliko za kulturne. V tiskovnem sporočilu občinske uprave je omenjeno, da je bilo letos predloženih 40 prošenj od skupnih 56 v občini delujočih društev: 24 prošenj kulturnih društev in 16 prošenj športnih društev. V prejšnjih letih je občina prejela od 30 do 32 prošenj. Najbolj občuten je bil porast prošenj kulturnih društev, saj je število poskočilo od lanskih 17 na 24. Skupna višina prispevkov je ostala nespremenjena, zaradi večjega števila prosilcev pa so se posamezni prispevki znižali. V tiskovnem sporočilu je nadalje zapisano, da »so bili prispevki dodeljeni na podlagi parametrov, ki so jih odobrila sama društva in jih je uprava sprejela«. In še: »Prispevki nagrajujejo tiste, ki ob svoji redni letni dejavnosti priredijo pobude pod pokroviteljstvom in ob sodelovanju z Občino Devin-Nabreži-na.« Poleg tega pa prejmejo »dodatno točko pobude v dobrodelne namene ali v podporo potrebnim ali bolnim občanom.« »Torej nobena politična izbira, temveč le matematični podatek,« je še zapisano v tiskovnem sporočilu devin-sko-nabrežinske občine. Med kulturnimi organizacijami je od skupnih 24 prejemnikov prejelo prispevke 7 slovenskih društev za skupnih 2.982,40 evra (na 9 tisoč); med 16 športnimi organizacijami pa štiri slovenska društva za skupnih 2.281,23 evra prispevkov (od skupnih 9 tisoč). Prispevki za športne dejavnosti: FISO - deželni odbor 703,00 € Yacht club Čupa 750,32 € ASD Sistiana 857,00 € Bocciofila Aurisina 332,80 € Polisportiva S. Marco 861,26 € AŠD Sokol 726,12 € AŠZ SK Devin 494,17 € ŠD Grmada 310,62 € Soc. nautica Laguna 617,20 € Circolo velico Duino 332,72 € ASD - CS Aurisina 282,38 € Sci club 70 726,12 € Dip. nautico Sistiana 494,17 € Antica Sorgente 550,60 € Pietas Julia 536,52 € Moto club Duino 435,00 € Skupno Prispevki za kulturne Lions club Speleologico Flondar Ass. corale R.M.Rilke Timava-Medja vas GD Nabrežina SKD Vigred SKD Igo Gruden Fantje izpod Grmade Cerovlje-Mavhinje Art Gallery 2 Društvo Noe Porta alla cultura Auser Slovenski skavti Združenje Pomlad As. Italoungherese Agesci Lega nazionale Colonnelli Kentucky Pro loco Mitreo Ambiente e/e vita Združ. staršev V. Šček Ahser 2000 Agef Aurisina 9.000,00 € dejavnosti 494,60 € 634,67 € 364,75 € 364,75 € 264.08 € 513,57 € 452,29 € 270,00 € 359,00 € 533,00 € 250,95 € 307,85 € 236,35 € 296,18 € 214,50 € 655.09 € 354.54 € 323,90 € 300.55 € 303,50 € 467,00 € 248,03 € 510,65 € 280,20 € Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade: prispevek 270 evrov kroma Skupno 9.000,00 € boljunec Torkov večer o solinah V sprejemnem centru v Bo-ljuncu bo nocoj zadnji torkov večer leta 2008, ki jih je družba Ro-goz priredila v dvomesečju november-december v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo. Gost večera bo gospa Kristina Gorišek, ki vrsto let deluje v okviru Krajinskega parka Sečoveljske soline. Predavateljica bo prisotnim predstavila park, zgodovino solin in dejavnosti, ki jih nudijo strankam. Pradavni način solinarje-nja, ki so se ga piranski solinarji pred stoletji naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilui. Tradicionalno ročno pobiranje soli na solnih parcelah je posebnost kulturne dediščine sredozemske Slovenije, hkrati pa zagotavlja razmere za ohranjanje najpomembnejše naravne in kulturne dediščine Sečoveljskih solin. Po pisnih virih sodeč, so Sečoveljske soline stare več kot sedemsto let, po nekaterih virih pa so znatno starejše. Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 6650 hektarov leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji s hrvaško, v južnem delu občine Piran.Severni del parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od južnega dela parka, imenovanega Fonta-nigge, ga deli struga potoka Drni-ca. Kristina Gorišek bo med drugim govorila tudi o ramarski konvenciji ali Konvenciji o močvirjih mednarodnega pomena, predvsem kot prebivališča močvirskih ptic. Njen namen je »ohranitev in sprejemljiva raba mokrišč na nacionalni ravni in z mednarodnim sodelovanjem uveljaviti načela trajnostnega razvoja. Slovenija se je tej konvenciji pridružila leta 1992, naslednje leto pa so bile Sečoveljske soline uvrščene na Seznam mokrišč mednarodnega pomena. Torkov večer družbe Rogoz v sprejemnem centru v Boljuncu se bo začel ob 20.30. garibaldijev trg - Brezmadežno spočetje Bodimo pogumni Vernike, ki so kip okrasili s cvetjem, je nagovoril škof Ravignani Na visok Marijin kip so vence obesili gasilci kroma Gospe v dragocenih krznih in take z manj »premožnimi« plašči. Trža-čanke in Tržačani vseh starosti, navidezno zdravi in vidno bolni. Včeraj dopoldne se je na Garibaldijevem trgu zbrala pisana množica in počastila 8. december, ki ga katoličani praznujejo kot dan brezmadežnega spočetja device Marije. Na ta dan poteka na trgu tradicionalna »infiorata«, med katero verniki posujejo s cvetjem vznožje pozlačenega Marijinega kipa. Tako je bilo tudi včeraj in cvetličarke na bližnjih stojnicah so imele polne roke dela. Podobno je bilo z gasilci, ki so s pomočjo visoke lestve okrasili kip: po polurnem delu so na njem viseli trije venci. Sicer pa je bilo včerajšnje srečanje namenjeno predvsem molitvi. Verniki, med katerimi so bili pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat, poslanec Ettore Rosato in trža- ški župan Roberto Dipiazza, so sodelovali pri skupni molitvi rožnega venca. Točno ob 12. uri pa jih je nagovoril tržaški škof Evgen Ravignani. V škofovem srcu je dovolj prostora za vse, je dejal, zato vedite, da se vas vedno spomnim med svojimi molitvami. Pojasnil je, da je bil Marijin kip na Gari-baldijevem trgu postavljen 12. septembra 1954. V kamniti steber so takrat zapisali, da bo mesto ščitilo Marijo, je spomnil škof, sam pa si tisto obljubo takole razlaga: s tem, da ščitimo Marijo, ščitimo svetlo sožitje med mestnimi skupnostmi, ščitimo verske vrednote, a tudi humanost vseh prebivalcev. »Marija je naša sopotnica, zato jo nagovarjamo, naj nas podpira tudi v teh trenutkih, ki v nas vzbujajo skrb: nihče naj ne izgubi poguma in upanja. Skupaj moramo živeti v tem mestu, brez strahu in z velikim zaupanjem v bodočnost.« (pd) Večer o detektivkah in tržaški kuhinji V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo drevi tekla beseda o detektivkah in tržaški kuhinji. Povod za večer je dala revija slovenske letalske družbe Adria Airways, ki v zadnji številki objavlja intervju s pisateljem Veitom Heinichenom ter članek gostinke in publicistike Ami Scabar. To bo prvič, da se Heinichen, ki se ima na pol že za Križana, ter Scabarjeva predstavita v Slovenskem klubu, kjer bo o slovenski reviji spregovorila njena urednica Meta Krese. Začetek je napovedan za 20.30. Heinichen in Scabarjeva sta pred kratkim napisala knjigo o pisani in »večjezični« tržaški kuhinji, ki je izšla v nemščini, pripravlja pa se prevod v italijanščino in slovenščino. Nemški pisatelj, ki živi v Križu, je s svojimi detektivnimi romani poznan tudi slovenski publiki. Na tržaški univerzi Erasmus Day Danes popoldne bo na vrsti slovesen sprejem za več kot dvesto tujih študentov, ki so se letos odločili preživeti nekaj mesecev v Trstu, v okviru mednarodnega programa Erasmus. Ob 17. uri jih bodo v veliki dvorani tržaške univerze nagovorili rektor Francesco Peroni, ravnatelj konservatorija Tartini Massimo Parovel predsednik Erdisu Marco Vascotto in drugi predstavniki krajevnih univerzitetnih ustanov. Spored predvideva debate, predstavitve in družabne trenutke, nastopila pa bo tudi glasbena skupina Henqueleth Brass Ensemble, ki jo sestavljajo štirje študenti konservatori-ja (koncert bo ob 19. uri). Tujih študentov je letos nad dvesto, 70 pa jih bo prišlo v začetku leta 2009. Kot običajno je največ Špancev (teh je več kot 80), za njimi so Francozi (34), Poljaki (25), Nemci (23) in predstavniki še 11 evropskih držav. Film o Mussolinijevi umazani vojni Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK vabi danes ob 16. uri v državno knjižnico (Trg Papa Giovanni XXIII 6), kjer bodo predstavili dokumentarni film Giovannija Donfrancesca La guerra sporca di Mussolini (Mussolinijeva umazana vojna). O filmu bo govoril zgodovinar Filippo Fo-cardi z Univerze v Padovi. Zadruga praznuje Socialna zadruga Monte San Pantaleone, ki se ukvarja z vrtnarstvom in z vključevanjem ljudi v družbo, praznuje letos 30 let. Danes bo zadruga priredila javni praznik: od 17. do 19. ure bo na postaji Rogers (Nabrežje Grumula 14) veliko vina in cvetja. Koncert za novi klavir Fundacija CRTrieste je kulturnemu društvu Friedrich Schiller darovala klavir schimmel, društvo pa bo novo pridobitev obeležila s koncertom Pierpao-la Levija, ki bo danes ob 18. uri v dvorani Beethoven (Ul. Co-roneo 15). Vstop je prost. Dijaki igrajo Plavta V okviru projekta Sorriso bo gledališka skupina tržaškega li-ceja Petrarca danes ob 17. uri uprizorila Plavtovo komedijo Soldato Fanfarone, in sicer v gledališču S. Pellico (Ul. Ana-nian). Vstop je prost. 8 Torek, 9. decembra 2008 TRST / prosek - Pod šotorom na Balancu Izkupiček koncerta za Walterja Bulla razdelili ■ • • • • med »njegove« organizacije - % 13 V Sežani spomin na Danila Dolcija V Sežani bo jutri ob 9.30 prireditev Glasba brez meja - Musica senza con-fini, organizirana v počastitev spomina na mirovnika, sociologa, vzgojitelja in književnika danila Dolcija, potekala pa bo ob 60-letnici Deklaracije človekovih pravic. Prireditev bo imela dve prizorišči. Najprej, ob 9.30, bo v veliki sejni dvorani Občine Sežana posvet ob 60-letnici Deklaracije človekovih pravic, zatem pa bodo na rojstni hiši Danila Dolcija, sedanjem hotelu Tabor, odkrili novo spominsko ploščo velikemu mirovniku. Na posvetu ob 60-letnici Deklaracije človekovih pravic bo najprej pozdravil predstavnik Občine Sežana, potem bodo posegli Franco Juri, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, Alberto LAbate, profesor na Univerzi v Firencah in sodelavec Danila Dolcija ter pobudnik Mirovne ambasade v Kosovu od 1995 do 2003. Ob 11. uri pa bo odkritje spominske plošče Danilu Dolciju. Po slavnostnem nagovoru predstavnika Občine Sežana bo zaigral Henqueleth Brass Ensemble. Danilo Dolci se je rodil v Sežani 28. junija 1924 kot sin Italijana Enrica Dolcija iz Sežane in Sežanke, Slovenke Meli Kontelj. Družina se je v Danilovem deškem obdobju preselila v Lombardijo, kjer je na milanski Breri maturiral in nadaljeval z arhitekturo v Rimu. Leta 1943 so ga kot antinacista preganjali, vendar je uspel ubežati. Leta 1952 je prišel na Sicilijo. Ta mu je bila všeč, spoznaval pa je tudi revščino in težko življenje preprostih ljudi. Začel je zagovarjati pravico do boljšega življenja teh revežev in prišel v konflikt z mafijo in oblastmi. S pomočjo demonstracij in objavami književnih del je uspel nekoliko izboljšati stanje. Ker se je zavzemal za nenasilje, so ga imenovali italijanski Ghandi. Devetkrat je bil nominiran za dobitnika Nobelove nagrade za mir. Bil je povabljen na številne ugledne univerze v svetu, kjer je govoril o problemih sodobne družbe. Danila Dolcija je v Sežano povabila takratna Delavska univerza. Leta 1979 je obiskal Kras in bil nad njim navdušen, naslednje leto pa je sodeloval na prvem literarnem srečanju v jami Vilenica in bil eden od pobudnikov-soustanoviteljev današnje Mednarodne literarne nagrade Vilenica. rr.fHCi Nad velikim odrom je kraljeval živordeč transparent, na katerem je pisalo: Zdravo tovariš Walter annapaola Kot smo že poročali, so na Proseku v okviru praznovanj zavetnika sv. Martina stekle različne pobude, med katerimi je bil tudi dobrodelni koncert v spomin na prijatelja in aktivnega člana vaških organizacij Walterja Bulla. Sklop koncertov na Balancu pri Kulturnem domu na Prose-ku so priredili bivši člani Mladinskega krožka Prosek Kontovel in ostali prijatelji še ne 25-letnega fanta, ki je nenadoma umrl aprila letos. Na odru šotora na Balancu je nastopilo pet skupin (5 stronzi al vento, Kolektiv 4+1, Frak Waves, Doctor D. & Gimma Spliffa, Pork Chop express) ter DJ Set. Skupine so nastopile brezplačno, celoten dobiček večera pa so organizatorji razdelili med organizacije, na katere je bil Walter posebno navezan. Tako so del dobička namenili Ljudskemu domu Jure Canciani v Lonjerju, v katerem je Walter opravljal civilno službo, in vse-državnemu dnevniku Il Manifesto, ki ga je Walter redno bral in mu je bil posebno pri srcu. Del dobička pa so namenili Zadrugi Kulturni dom, ki pravkar obnavlja dvorano. »Zahvaljujemo se organizatorjem za prispevek. Dela počasi napredujejo. Upamo, da bomo lahko proseški dom kmalu spet uporabljali,« se je v imenu zadruge zahvalil predsednik Žarko Bukavec. Zadruga je obenem prejela še dodatni prispevek za obnovitvena dela, ki so ga v sklopu praznovanj sv. Martina zbrali vaški fantje, saj so pred vhodom v Kulturni dom prodajali kostanje in kuhano vino. POKRAJINSKI PREDSEDNIK VZPI-ANPI Odšel je Giorgio Marzi Z18 leti borec za svobodo - 7 let vodil VZPI-ANPI j V tržaških antifašističnih vrstah je konec preteklega tedna zazevala velika vrzel. V rodnih Miljah je v 83. letu starosti preminil Giorgio Marzi, predsednik pokrajinskega vodstva Vsedržavnega združenja partizanov-ANPI, partizanski borec, komunist, antifašist. Bilo mu je 18 let, ko se je kot miljski študent pridružil protifašistični borbi. S partizanskim imenom Marco je z vrsto vrstnikov in drugih študentov v Miljah ustanovil skupino gapovcev, ki je delovala tudi v bližnjih slovenskih vaseh. Po pripovedi soborca in tovariša Galliana Dona-dela si je skupina med drugim zadala za cilj likvidacijo zloglasnega tržaškega fašističnega prvaka Collottija. To bi ji skoraj uspelo nekega dne na tržaškem Akvedotu. Mladi partizani so izvedeli, da se bo vodja tržaških fašistov tam mudil, pa so najeli pogrebni voz, da bi iz njega streljali vanj. A prišlo je do neljubega dogodka: Collottija ni bilo na ulico, gapovci so čakali zaman. Marzi je bil član 4. bataljona Gap - brigade Trst, jurišne divizije Garibaldi-Natisone in prejel priznanje partizanskega borca. Po vojni se je vrnil v Milje, deloval v vrstah študentske organizacije ter se tudi udeležil prvega mednarodnega festivala mladine v Pragi. Zatem je deloval v Komunistični partiji ter bil družbenopolitično aktiven tudi po preselitvi v Nemčijo. Pet let je delal v tovarni v Frankfurtu in v Stuttgartu. Po vrnitvi domov se je predal Združenju partizanov. Mnogo let je bil pokrajinski podpredsednik, pred sedmimi leti pa je po smrti Artura Calabrie prevzel v svoje roke vodstvo organizacije, vse do svojega tihega odhoda. Giorgio Marzi je bil dobro znan v rodnih Miljah, v mestu in okoliških vaseh. Nič kolikokrat je sodeloval in govoril na številnih partizanskih slovesnostih in komemoracijah, pred spomeniki in spominskimi obeležji padlim. Na primer na gmajni pred spomenikom desetim obešenim talcem na Proseški postaji, ob obletnicah usmrtitve talcev na openskem strelišču, v Rižarni, pred leti ob prekopu treh ustreljenih talcev na open-skem pokopališču, na odkritju spomenika ustreljenim prebeneškim ku-rirkam in partizanom na Opčinah. Ob vsakem javnem nastopu je opozarjal na grozote preteklosti in svaril pred poskusi izničenja vrednot osvobodilne borbe in antifašizma. Predvsem v zadnjih letih je dvignil svoj glas proti poskusom zgodovinskega revizionizma in blatenja ustave, porojene iz antifašističnega boja. Sodelavci vedo povedati, da je bil Giorgio Marzi zelo skromen, a zelo delaven. Pred tremi leti, v začetku septembra, so mu na pokrajinskem sedežu VZPI-ANPI priredili praznik ob njegovi osemdesetletnici, na katerem so se mu občuteno zahvalili za trud, ki ga je vložil v ohranjanje svetlih vrednot antifašizma, katerim se je Giorgio Marzi-Marco zapisal že med vojno, kot miljski študent. LEP DOSEŽEK Rojanski Krpan s statutom v slovenščini Kulturno športno društvo Rojanski Krpan je po nekajtedenskem prizadevanju doseglo, da je tržaški davčni urad v postopku za registracijo društva sprejel ustanovni akt in statut, ki sta napisana v slovenščini. S pravnimi argumenti je društvo zavrnilo prvotno zahtevo urada, da morata biti obe listini v italijanščini, pri čemer bi bil slovenski prevod kvečjemu sprejemljiv po overitvi na sodišču, pa še to le kot dodatek k italijanskemu besedilu. »Pri tem gre poudariti, da so predstavniki davčnega urada pokazali razumevanje za naše zahteve in jim ugodili takoj po spoznanju njihove pravne utemeljenosti. Razumevanje in podporo so nam izkazali tudi vsi slovenski uradi, na katere smo se obrnili. Gre za spodbuden dosežek, pri katerem so bili koristni predvsem osveščenost, prepričanje v svoj prav, argumentacija, splošno zaupanje in dobra volja. Veseli bomo, če bo naš dosežek komu za zgled,« je zapisal odbor društva. KARABINJERJI milko čebulec - Prerana smrt na Opčinah • ■• j j Pevcu in priiateliu v slovo nricalionra r / # priseljence Organi pregona vsak dan pregledujejo osebne dokumente in dovoljenja tujih priseljencev, najbolj pogosto pa se ubadajo s senegalskimi državljani. Kara-binjerji so v nedeljo z Rojanskega trga odvedli na Kvesturo 26-letnika, ki ni imel dovoljenja za bivanje. Ugotovili so, da je bil mladenič pred časom že deležen pre-fektovega naloga za izgon iz države, zato so mu odvzeli prostost. V nedeljo opolnoči pa so aretirali 33-letnega kro-šnjarja, ki je prodajal ponarejene zgoščenke. Ustavili so ga na Ul. Pieta, pregledu pa se je uprl. Odrinil je karabinjerje in poskusil zbežati: po polurnem zasledovanju in ponovnem prerivanju so ga aretirali in odpeljali v zapor. Dolžijo ga izvajanja nasilja in groženj. Prižig luči na Proseku Rajonski svet za zahodni Kras prireja jutri ob 18.45 prižig luči na božičnem drevesu na Proseku. Nastopili bodo Godbeno društvo Prosek in učenci krajevnih osnovnih šol. Od same ustanovitve je bil član Moškega pevskega zbora Tabor z Opčin - Danes pogreb Vse pevce Moškega pevskega zbora Tabor z Opčin je hudo presenetila in pretresla vest, da je Milko Čebulec umrl. Tej žalostni novici, kar nismo mogli verjeti, saj je bil Milko še v torek na vajah in še z daleč ni kazalo, da bi bilo z njim kaj narobe. V sredo je bil celo z vnuki na Miklavževem sejmu v Prosvetnem domu in kupil nekaj knjig. Po večerji mu je bilo slabo, zato ga je žena Lili peljala na prvo pomoč v bolnico na Katinaro, kjer so takoj ugotovili resnost stanja in ga odvedli v operacijsko sobo, a mu kljub takojšnjemu posegu niso mogli pomagati. Vest se je kot blisk razširila po vasi in vsi, ki smo ga poznali, nismo mogli verjeti, da se je vse tako bliskovito spremenilo in da Milkota ni več med nami. Milko Čebulec je bil član MoPZ Tabor z Opčin od same ustanovitve zbora pred skoraj štiridesetimi leti in je nekaj let bil tudi njegov predsednik. Skupaj smo preživeli nešteto večerov na vajah in se skupaj veselili svojih pevskih uspehov pri nastopih in na številnih gostovanjih. Milko Čebulec je imel 71 let. Po maturi se je vpisal na kemijo in se po zaključenem študiju zaposlil prav na tržaški univerzi, kjer je delal do svoje upokojitve pred nekaj leti. Milko pa je imel še eno veliko ljubezen in to so bile gobe. Gobe je poznal kot malokdo. Kot priznan mikolog je organiziral nešteto gobarskih razstav tako v zamejstvu kot v Sloveniji. Pri zboru si je Milko prevzel nalogo organizacije prevoza na razna gostovanja. Tako je ob začetku letošnje štiridesete pevske sezone organiziral izlet zbora, na katerega so bile povabljene tudi žene pevcev. Potovali smo po Štajerski in Koroški, kjer smo s splavom pluli po Dravi in v Mežico, kjer smo si ogledali rudnik svinca in cinka. To je bil res zanimiv začetek nove pevske sezone, ki poteka v znamenju štiridesetletnega ne- prekinjenega delovanja zbora. V tem času se je zbor pripravljal za nastop na božičnem koncertu v domači cerkvi in neizprosna usoda je dobesedno iztrgala iz naše srede dobrega in zvestega pevca baritona Milkota. V začetku pevske sezone 2006/07 je vodenje zbora prevzela mlada in pridna dirigentka Mikela Ši-mac. S svojo mladostno zagnanostjo je znala vliti v pevce novega navdušenja. Tudi Milko je prihajal k vajam kot prenovljen, z novim veseljem do petja. Zdaj se odpira v zboru huda vrzel, ki jo bomo težko zakrpali. Milko, hvala za vse, kar si napravil za zbor in za našo narodno skupnost. Gotovo te ne bomo pozabili. Zeni Lili, sinu Mitji in hčerki Iri-ni izrekamo iskreno in občuteno so-žalje vseh pevcev MoPZ Tabor. Predsednik zbora Armando Škerlavaj / TRST Torek, 9. decembra 2008 9 BAZEN BRUNO BIANCHI - Neobičajna razstava Nemški dizajn Še ta teden je na ogled razstava Dimenzija površine - komunikacijski dizajn v Nemčiji V bazenu so na ogled reklamni oglasi, katalogi, video posnetki .. kroma V nekonvencionalnem okolju tržaškega bazena Bruno Bianc-hi je na ogled razstava skupine nemških oblikovalcev dizajna. Razstava nosi naslov Dimenzija površine - komunikacijski dizajn v Nemčiji (La dimensione della superficie - Design della comunica-zione in Germania) in ponuja vpogled v stroko, ki vse bolj usmerja naše nakupe in izbire. Na razstavi, ki je sad sodelovanja Goethe Instituta v Italiji in ustanove German Design Council, je na ogled okrog sto petdeset sodobnih del, v prvi vrsti reklamni oglasi, katalogi, video posnetki. Nekonvencionalni razstavni prostor - tržaški bazen, kjer so sicer v sklopu festivala Triestefotografia postavili že nekaj fotografskih razstav, pa daje predmetom nedvomno poseben čar. Ter tako umetnost in dizajn približa širokemu krogu športnikom, ki obiskujejo Bianchi. Izbor nemškega dizajna si je mogoče ogledati do 15. decembra, vsak dan od ponedeljka do sobote, med 10. in 19. uro. Vstop je prost. Jutri v SSG o vodi, pravici človeštva Z namenom, da bi se primerno spomnili Splošne deklaracije človekovih pravic in njene letošnje 60. obletnice, se je tržaško združenje za solidarno trgovanje Sen-za Confini Brez Meja povezalo s številnimi organizacijami, ki so jim uveljavitev človekovih pravic glavna naloga, ali ki so nanje posebno pozorne. Ob sodelovanju Slovenskega stalnega gledališča je tako nastal umetniški večer, ki bo jutri zaživel v tržaškem Kulturnem domu. Ob 19.30 bo v veži Kulturnega doma odprtje razstave Luise Tomasetig »Ekvilibristi: nekateri plujejo, drugi strmoglavljajo, tretji letijo...«, ki jo je organiziralo Slovensko stalno gledališče. Ob 21. uri pa bo v veliki dvorani gledališka skupina Itineraria iz Milana predstavila svoje delo H2Oro - Voda, pravica človeštva. Gostujoča skupina bo na sodoben in neposreden način seznanila gledalce z razmišljanji in pričevanji o nesporni pravici do vode, ki pa žal vsem še ni zagotovljena v zadostni meri. V predstavi bosta nastopila Lorella De Luca in Fabrizio De Giovanni. (Za slednjega velja zabeležiti, da je svojo gledališko pot začel pri Darju Foju.) Tekst sta oblikovala De Giovanni in zgodovinar Ercole Ongaro. Predstavo sta s svojim pokroviteljstvom podprla Italijanski odbor za Mednarodno pogodbo o vodi in Središče za nove oblike razvoja. Leta 2006je takratni Predsednik Republike Carlo Azeglio Ciampi predstavi podelil srebrno plaketo za družbeni pomen teksta. Pri organizaciji jutrišnje predstave so sodelovali: združenje Senza Confini Brez Meja, Mosaico per un comune avvenire, zadruga La Quercia, tržaška skupina organizacije Emergency, ASud-ONLUS, Tržaško omizje za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, GAS - skupina solidarnih nakupov, ACCRI - organizacija katoliške mednarodne kooperacije, združenje S/Paesati - Raz/seljeni, Salaam otroci oljke, tržaška skuina združenja Libera proti mafiji, Legambiente - Trst, Mani tese iz Trsta ter Evangeličanske metodistična, helvetska in valdeška cerkev. Včeraj danes [I] Lekarne Danes, TOREK, 9. decembra 2008 VALERIJA Sonce vzide ob 7.34 zatone ob 16.21 -Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 13.34 in zatone ob 3.30. Jutri, SREDA, 10. decembra 2008 JUDITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,7 stopinje C, zračni tlak 1026,9 mb narašča, veter 4 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 96-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,4 stopinje C. Od torka, 9., do sobote, 13. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Čestitke Iz Mačkolj do Padrič se glasi, da danes JAN SMOTLAKsvoj 10. rojstni dan slavi. Rad se v šolo poda, a še rajši se doma na vojake igra. Vse najboljše mu želijo nonoti in njegove tri »Frajle« iz Komeščaka. 9 Šolske vesti UČITELJICE COŠ LOJZETA KOKO-RAVCA GORAZDA iz Saleža vabimo starše bodočih prvošolcev na informativni sestanek, ki bo v sredo, 10. decembra, ob 17. uri na šoli v Zgoni-ku. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativna dneva za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v četrtek, 11. decembra, in petek 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zi-movanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimova-nje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sled-dog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcin-ski@gmail.com. M Izleti NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. KRUT prireja v soboto, 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giu-lia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). SPDT vabi člane na planinski izlet v »Neznano«, ki bo v nedeljo, 14. decembra. Odhod avtobusa s trga Oberdan v Trstu bo ob 8. uri in ob 8.15 izpred hotela Danev na Opčinah. Pohod ni zahteven, priporočamo pa primerne pohodniške čevlje in zimsko opremo. Prijave, čimprej, sprejemata Livio, tel. 040-220155 in Vojka, tel. 040-2176855, ki vam nudita tudi dodatne informacije. ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040-573141, email: info@sddsk.org. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00 »Quel che resta di mio marito«; 21.30 »Od groba do groba«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Saw V«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Torno a vivere da solo«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita«; 16.00, 18.45, 21.30 »Changeling«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »Changeling«; 18.35 »Solo un pa-dre«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.15 »Mamma mia!«; 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 22.15 »Rachel sta per sposarsi«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 20.30 »High School Musical«; 19.00, 21.10 »Preberi in zažgi«; 19.20, 21.50 »Telo laži«; 17.00 »Madagaskar 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Saw V«; Dvorana 2: 16.45, 18.35, 20.30 »Bolt -Un eroe a quattro zampe«; 22.15 »Never back down«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Max Payne«; 18.30, 20.30 »Torno a vivere da solo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: 17.00, 18.45 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.20, 22.15 »Max Pay-ne«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Saw V«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; Dvorana 5: 17.45 »Never back down«; 20.00, 22.10 »Nessuna verita«. [H Osmice OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Borštu. Nudimo domače dobrine. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! LOM ekskluzixmi wellness center, obdan s čudovitim zelenjem tržaškega Krasa, združuje prostore za sprostitev, telesno aktivnost in estetske tretmaje. • •• V prijetnem vzdušju, skrbno in profesionalno izpolnimo vaše najzahtevnejše želje: center Avalon je namreč tako načrtovan, da v svojih šestih oddelkih zadovolji potrebe vsake stranke. Odkrijte naše ideje za božična darila! V Avalonu ponuyimo različne wellness pakete in izvirne ideje za božična darila, med katerimi tudi Paket Divine. Divine je namreč izjemna linija za nego obraza proti staranju: sestavljena je iz posebnih izvlečkov dragocenih kamnov, ki delujejo proti nastankom gubic in izrazitih linij, skratka prava izbira za brezčasno in »božansko« lepoto. Učinkovite linije naravne kozmetike »Le Ninfee«, skupaj s ponudbo toplega bazena, blagodejnim učinkom savn, sprostitvi v »sobi tišine« in zdravim gibanjem v fitnesu, spremenijo Avalon v izvrstni wellness center. Odkrijte naše ideje za božična darila! Na voljo smo vam za odlične nasvete in programe po meri. Briščiki,42/b - Zgonik (Ts) Tel.040 327431 www.avalonwellness.it : Vključuje: j vstop v wellness center, • ekskluzivni tretma Divine ' ; in sprostitveni zeliščničaj^ 10 Torek, 9. decembra 2008 TRST / □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 9. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora; v torek, 16. decembra, ob 20.45 tovariško srečanje ob zaključku leta. LUTKOVNA KLEPETALNICA - Radijski oder prireja tečaj lepe govorice za osnovnošolce, v okviru katerega bodo mali udeleženci s pomočjo lutk urili leporečje. Prijave in informacije na tel. št.328-4535725 ob delavnikih med 18. in 19. uro še danes, 9. decembra. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami prireja Božični sejem na trgu v Boljun-cu še danes, 9. decembra. Ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu nastop otrok italijanske manjšine iz Buj in Brtoniglje; ob 18. uri nagrajevanje otroškega ex-tempore »Božič pri nas« na katerem so sodelovale vse šole in vrtci v občini Dolina. Sledi koncert Godbe Breg. SKD PRIMOREC IN COŠ P. TOMAŽIČ iz Trebč pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Zadružne kraške banke in Zveze slovenskih kulturnih društev vabita na niz pobud »Trebče brez meja« ob 110-letnici društvenega delovanja, 140-letnici ustanovitve in 30-letnici poimenovanja osnovne šole: danes, 9. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah predstavitev društvenega koledarja in nagrajevanje likovnega natečaja »Trebče brez meja«; v soboto, 13. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu osrednja proslava »Trebče oj Trebče, to je naša vas«; v nedelja, 14. decembra, ob 11. uri odprtje fotografske in slikarske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih vedno pripovedovali nonoti«. SLOVENSKI KLUB vabi na večer Iz lonca v knjigo - srečanje z gostinko Ami Scabar, pisateljem Veitom Heiniche-nom in Meto Krese, urednico revije slovenske letalske družbe Adria Airways, ki v zadnji številki piše o njiju. Danes, 9. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20, 2. nadstropje) RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja v sredo, 10. decembra, ob 18.45, prižig luči na božičnem drevesu na Proseku. Nastopali bodo God-beno društvo Prosek in učenci osnovnih šol na Proseku. 6. decembra 2008 Super Enalotto Št. 147 30 46 54 56 72 86 jolly 22 Nagradni sklad 5.138.098,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 8.999.442,09 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 27 dobitnikov s 5 točkami 28.545,00 € 2.417 dobitnikov s 4 točkami 318,87€ 82.073 dobitnikov s 3 točkami 18,78 € Superstar 85 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 31.887,00 € 332 dobitnikov s 3 točkami 1.878,00 € 5.066 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.446 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 79.115 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € V nedeljski številki smo pomotoma objavili stare izide iger na srečo Enalotto in Superstar, tokrat objavljamo najnovejše. Za napako se opravičujemo. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z Za-hodnokraškim rajonskim svetom vabi v sredo, 10. decembra, ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku na srečanje s pisateljem Dušanom Jelinčičem ob izidu knjige »Kam gre veter, ko ne piha«. Delo bo predstavila prof. Vilma Purič, glasbeni pozdrav bo podal MoPZ Vasilij Mirk, sledi predvajanje diapozitivov o pisateljevih alpinističnih vzponih. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 10. decembra, v društvenih prostorih v Ri-cmanjih. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. V SREDO, 10. DECEMBRA od 18. ure dalje vas vabimo, da nazdravite z nami ob otvoritvi škedenjskega ljudskega krožka »Falisca« v prostorih ljudskega doma Zorka Perello v Škednju (Škedenjska ul. 114). Otvoritev je odprta vsem, krožek pa bo deloval že od jutranjih ur (vstop dovoljen le članom Arci). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma Promemoria vabita na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la ve-rita: contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9.februarja letos. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Stato e amnesie della Re-pubblica« (Fojbe - državni revizioni-zem in amnezije Republike). Pobudo, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62, bodo uvedli zgodovinarka in založnica Alessandra Kersevan, raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar San-di Volk. Vljudno vabljeni. OBČINI DEVIN-NABREŽINA IN RE-PENTABOR v sodelovanju s konzorcijem »Fhocus« in zadrugo »La Co.S.T.I.E.Ra« organizirata v četrtek, 11. decembra, ob 16. uri v igralnem kotičku Palček (naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan) brezplačno delavnico risanja. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v četrtek, 11. decembra, ob 20. uri na stadion 1. maj na ogled diapozitiv »Kitajska« v očeh in besedi Nataše Gom-bač. Vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveno kosilo v nedeljo, 14. decembra, ob 12.30 v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b - Devin-Nabrežina). Prijave sprejemamo do petka, 12. decebra v tajništvu tel. /fax 040-299858, 347-2420331 ali po E-pošti: info@yc-cupa.org. KRIŠKA SEKCIJA VZPI »EVALD AN-TONČIČ STOJAN« IN »KD VESNA« vabita v petek, 12. decembra, ob 20. uri v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. Na srečanju bo Društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinac-izma predstavilo zbornik prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o foj-bah: zoper zgodovinski revizioni-zem). V imenu društva bosta spregovorila raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Vljudno vabljeni! SDZPI sporoča, da se je še mogoče vpisati na brezplačna tečaja »Tehnike vodenje projektov« (80 ur) ter »Promovirati turistični razvoj tržaškega Krasa« (60 ur), ki sta namenjena tako zaposlenim kot brezposelnim univerzitetnim diplomirancem. Informacije in vpisovanje na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72 (tel.040-566360). SOMPD Vesela pomlad vabi na večer »30 let s pesmijo v srcu« ob tridesetletnici društva, ki bo v petek, 12. decembra, ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu. Pevski program bodo oblikovali Otroški pevski zbor, Mlajša dekliška pevska skupina, Ženski Tmedia Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 pevski zbor, nekdanje pevke Dekliškega pevskega zbora, Fantovske skupine in Dekliške pevske skupine s sodelovanjem raznih glasbenikov. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Spoznavanje in upravljanje simptomov ter protibole-činska terapija« v petek, 12. decembra, ob 18. uri v razstavni dvorani na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago ZKB. Predavatelj bo onkolog dr. Simon Spazzapan. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na odprtje fotografske razstave »Kraji duha« Štefana Grgiča v soboto, 13. decembra, ob 20.30, Proseška ul. 131 - Op-čine. Ob predstavitvi mag. Jasne Merku bo s svojimi izvirnimi skladbami nastopil duo: Lara Puntar - glas in Dario Viviani - kitara. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA, v sodelovanju s Kulturnim Društvom »Fran Venturini« od Domja, organizira v soboto, 13. decembra, ob 17.uri, v Kulturnem Centru »A. Ukmar-Mi-ro« pri Domju, »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu danes, 9., v sredo, 10. in v četrtek, 11.novembra, od 8.30 do 12.15. V sredo popoldne tudi od 14.30 do 16.45. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi, ob 40-le-tnici delovanja, na predstavitev zbornika »Egon Kraus - človek, ki je realiziral idejo« , v soboto 13. decembra, ob 11. uri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Publikacijo bo predstavil direktor Primorskega dnevnika Dušan Udovič. ANPPIA - VZAPP - ANPI- VZPI -ANED - VZED prirejajo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri na openskem strelišču spominsko svečanost ob 67-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu Viktorja Bob-ka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pin-ka Tomažiča in Ivana Vadnala. Spregovorila bosta Fulvija Premolin, županja občine Dolina in Roberto Bir-sa, član tržaškega pokrajinskega tajništva VZPI. Sodeloval bo MoPZ Tabor. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z Občino Dolina vljudno vabi na koncert gospel moškega vokalnega kvinteta Aeter-num (Prekmurje) v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri, v cerkvi na Pesku. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja 2009, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo od 15. do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 0402017389. NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Na-brežina na Božični sejem, ki se bo odvijal v sredo, 17.decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv.Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC ŠEMPOLAJ vabijo na »Veseli decembre 2008« v Šem-polaj. V Štalci od srede, 17. do nedelje, 21. decembra bo božični prodajni sejem knjig, ročnih del, božičnih venčkov in razstava panjskih končnic. Urnik: od 15.30 do 18.30, v nedeljo pa od 10. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure. V petek, 19. decembra, ob 18. ur na trgu v Šempolaju Božičnica 2008. V soboto, 20. decembra, ob 15. uri »Skupaj prisluhnimo pravljici«. V nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri v Štalci skupaj prisluhnimo pravljici. V torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalci koncert »Srečno«. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo za- ključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 3334219540. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. 0 Prireditve KLUB KATOLIŠKIH IZOBRAŽENCEV HRPELJE-KOZINA vas prijazno vabi danes, ob 19. uri v Kulturni dom Hrpelje na mono komedijo akademskega igralca Gregorja Čušina »Evangelij po Čušinu«. Vstopnice ni! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi na ogled likovne razstave »Božič pri nas - Il Nostro Natale«: danes, 9. decembra, od 16. do 17. ure. Sodelujejo šole in vrtci občine Dolina. Toplo vabljeni. GALERIJA NARODNEGA DOMA - Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave »Noriaki Sangawa - Tok narave«, v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, v četrtek, 11. decembra, ob 19.30. Predstavitev bo vodila Jasna Merku. Glasbena točka: Alessandro Vodopivec (klaviature) in Flavio Davanzo (trobenta). SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC - SKUPINA 35-55 prireja v četrtek, 11. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani srečanje z Vesno Guštin posvečeno receptom, skrivnostim in nasvetom za pripravo prazničnih jedi in sladic »V kuhinji diši po božiču...«. Vabljeni. SKD IGO GRUDEN IN KAVARNA GRUDEN vabita na otvoritev razstave »Intimnost nabrežinskih izsekov« Stefana Turka, ki bo v četrtek, 11. decembra, ob 20.00 v prostorih Kavarne Gruden v Nabrežini. Umetnika bo predstavila akademska slikarka Ani Tretjak. Razstava bo na ogled v urnikih odprtja Kavarne do 18. marca 2009. Toplo vabljeni! PD SLOVENEC IN ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabita v sklopu decembrskih koncertov v petek, 12. decembra, ob 20.30 v cerkev v Boršt na Božični koncert. Sodelujejo: MePZ Slovenec Slavec, COŠ Fran Venturini Boršt-Boljunec, MPZ F. Venturini in oktet Škofije. UČENCI IN UČITELJICE OŠ KAJUHA TRUBARJA vljudno vabijo na Trubarjevo proslavo, ki bo v petek, 12. de- cembra, ob 20. uri v prostorih kinod-vorane v Bazovici. Sodeloval bo tudi MePZ Lipa, pod vodstvom Tamare Ražem. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi ob izdaji knjige »Ena duša in ena pamet - Življenjske pripovedi iz Šked-nja pri Trstu«, na predstavitev v nedeljo, 14. decembra, ob 18. uri. Ob prisotnosti pripovedovalcev bosta knjigo predstavili dr. Marija Makaro-vič in Marta Košuta, ki sta pripovedi zbrali, zapisali in uredili. Odlomke iz njihovih pripovedi bo brala Iva Bone'. Glasbena kulisa harmonikar Goran Ruzzier. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v nedeljo, 14. decembra, »Bigband rit-mosinfonica citta' di Verona, v Škc v Zgoniku, ob 18. uri. Sobota, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30. Nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič. Nedelja, 21. decembra, »Tekmovanje v Orientee-ringu, pred Škc v Zgoniku, ob 10.30 prvi štart (zbirališče od 9.30). Sobota, 27. decembra, »Fvg Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri. Sobota, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. Mali oglasi DEKLE z večletno delavno izkušnjo z otroki išče delo kot otroška varuška v jutranjih urah. Klicati na tel. št.: 3473052843. JEEP CHEROKEE 2,8 ctd, črne barve, 4.500 prevoženih km, registriran februarja 2008, prodam za 21.000,00 evrov, možnost majhnega znižanja. Tel.: 338-4288100. ODDAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, v centru Sežane, 40 kv. m. Tel. 335-5928584. PRODAM zazidljivo zemljišče v središču Komna. Tel. št.: 340-4741402. PRODAM bencinski chevrolet nubira, full optional, 1,6 SW, sive barve, letnik 2006, prevoženih 29.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 339-1024723. PRODAM dnevno sobo: omara 3,50 m, miza in štiri stolice v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-225655. PRODAM gilera super motard SMT 50, letnik 2007, prevoženih 5.000 km. Tel. 040-227022 ali 393-1747134. V NAJEM dajem stanovanje na Opčinah, veliko pribl. 100 kv.m., velika kuhinja z balkonom, dnevna soba, dve spalni sobi, kopalnica in shramba. Tel. na št.: 040-214309 ali 333-2130947. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, v poslovni stavbi, brez stroškov za upravljanje, dajemo v najem, prostore primerne za pisarno ali ambulanto. Za informacije tel. 040-211043. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 329-6055490. ZANESLJIVA GOSPA, pridna v gospodinjstvu in oskrbi starejše osebe išče delo. Tel. 393-1865407. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Marjete Šušteršič daruje Franko Milič z družino 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na drago Karlo Malalan darujeta Olga in Živko 50,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob zaključku leta daruje Miro Ivančič 50,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Jelko Guštin Taučer darujejo soletniki 50,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah, 25,00 evrov za SKD Tabor in 25,00 evrov za MoPZ Tabor - Opčine. V spomin na Jelko Guštin Taučer darujeta Armida in Dalči z družinama 25,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah in 25,00 evrov za SKD Tabor - Opčine. V spomin na Jelko Guštin Taučer darujeta Mara iN Evgen Guštin 40,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na drago sestro Jelko darujejo Marija, Marta in Janko z družinami 50,00 evrov za cerkev Sv. Jerneja na Opčinah in 50,00 evrov za cerkev na Repentabru. NAŠA ANKETA: Ali sme slovenske ekipe voditi italijansko govoreči trener? /3 Deželni odbornik FIPAV Peterlin o problematikah odbojke v FJK Farneti in Sivitz Košuta končala sezono z zmago na mednarodni regati v Imperii / 21 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika MATEJ CERNIC O SVOJI PRIHODNOSTI Mika ga mivka Reprezentanci se še ni odpovedal, na prihodnjih OI v Londonu pa bi želel igrati na mivki s Cisollo * Aksel Lund Svindal Na progi Beaver Creek, kjer je lani katastrofalno padel in za posledicami poškodbe dolgo ležal v bolnišnici ter izgubil 15 kilogramov teže, je norveški smučar z dvema zmagama (skupno 11) dokazal, da se spet vrača v nekdanjo formo in je resen tekmec za končno slavje v svetovnem pokalu Union Olimpija Slovenska športna javnost se je zdaj že kar navadila na prazne obljube, ki prihajajo s strani vodstva Unio-na Olimpije. Napovedanega novega trenerja še ni, ta bo znan šele konec tedna, kandidata pa sta zgolj dva - Gašper Okorn in Jure Zdovc. Ker jima ponujata le šestmesečno pogodbo, je vprašanje, kdo od njiju jo bo sprejel. Okorn ima trenutno delo na Poljskem, zato bi moral tam prekiniti pogodbo, verjetno plačati tudi kakšno odškodnino, medtem ko Jure Zdovc trenutno nima kluba, je pa pred kratkim postal selektor slovenske reprezentance in polletno »mučenje« na klopi Uniona Olimpije mu verjetno pred življenjskim projektom s Slovenijo na Poljskem ni najbolj po godu. Cottbus Nemški prvoligaški nogometni klub Cottbus se pod vodstvom slovenskega trenerja Bojana Prašnikarja nenehno giblje ob tanki črti, ki zadnje tri ekipe bundeslige pošilja v drugo ligo. Zdaj sta klubske veljake razjezila bolgarska člana moštva. Napadalec Dimitar Rangelov in njegov rojak Stanislav Angelov sta predčasno zapustila uradno božično zabavo kluba. Predvsem Rangelov je s tem naredil napako, saj je vodstvo kluba ob koncu druženja razglasilo tudi najboljšega nogometaša kluba po izboru navijačev, Bolgaru pa je pripadlo tretje mesto... Odkar se je po triletnem »begunstvu« v tujini vrnil v Italijo, je Matej Černic spet bolj pod žarometi javnosti. Z dušo in telesom se sedaj posveča klubskim obveznostim v Martini Franci, po težki poškodbi skuša ujeti nekdanjo formo, z reprezentanco pa se spogleduje drugače kot včasih. Še ga mika, a priznava, da sta mladi as Martino in novo ime Parodi resna tekmeca v njegovi vlogi, predvsem pa sta mlajša. Misli, da bi po nastopu v Atenah leta 2004 in zamujeni priložnosti v Pekingu 2008, še nastopil na olimpijskih igrah, pa ni opustil. Vendar morda bos: z reprezentančnim kolegom Cisollo bi se v Londonu 2012 najraje preizkusil na mivki! Na 22. strani 360° Aljoša Blason VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR Priznana strokovnjaka Lucio Martini in Peter Brumen »za nas« o košarkarskih C in D-ligi po tretjini prvenstev Na 14. strani POGLED Z VEJE Kdor čaka dočaka Marij Čuk Prašičje meso z dioksinom, vino z metanolom, nore krave, radioaktivna solata, zastrupljeni konji (konjsko meso), ozonska luknja, finančna kriza, recesija, posušene rastline, izumiranje gozdov, revščina, samomori in osamljenost v porastu, kriminal, naravne katastrofe, poplave in suša, doping manjšina pred denarnim bankrotom, miši, ki lovijo mačke, mačke pse, ženske moške, moški alkohol, alkohol jetra, jetra čebulo, čebula solze, solze ljubezen, ljubezen utopijo, Obama kadi (svetovni šok), Carla Bruni ne mara Berlusconija (nobenega šoka), Slovenci nočejo Rupla, Kitajci Dalai Lame -same neverjetne stvari se dogajajo na tem svetu, sami plazovi tragedij, črnogledosti in negativnosti. Človek se ob vsem tem zdrzne, dobi kurjo polt in se sprašuje, ali je sploh možno živeti? Je! Zagotovo je možno živeti, treba je živeti, kajti če kruha ni, imamo vsaj igre. In teh iger je kar veliko. Že antični Rimljani so vedeli, da je treba ljudstvu ponuditi zabavo, zato so gradili arene in koloseje, v katere so spuščali sužnje, gladiatorje, tigre in leve, da je špricala kri kot iz bistrega studenca. Človek od vedno rabi nasilje, da utemeljuje svojo nemoč. Človek od vedno potrebuje videze, da ne bi pogledal vase in zapadel v depresijo. Zato so tribune ob športnih prireditvah kljub dragim vstopnicam še vedno polne, zato sodniki še zmeraj tarče zmerjanja in izpadov (na koga je pač treba iz-liti lastnefrustracije in vedno ne more biti predmet nasilja partner), navijač nasprotne ekipe sovražnik. In če pride na igrišču do tepeža, toliko bolje. Na primer: gledalci derbija med Samp-dorio in Genoo niso uživali v igri nogometašev, ki je bila pod vsa- ko kritiko, ampak v lovu (na moža), saj so statistiki našteli kar šestdeset odpiskanih prekrškov in kar enajst rumenih kartonov. Pa vendar ni vse tako črno kot se zdi. Verjeti je treba v mladost in njene potenciale. Kaj pa je mladost če ne drugega kot dinamičnost, aktivnost in življenjskost v vseh starostnih dobah? V tem smislu se pridružujem prijatelju Pavšiču, ki je srečen, da sta sedaj na čelu dveh naših pomembnih ustanov (SSG in SDGZ) vendarle mlada človeka, kar pomeni, da je tudi pri nas v teku obnova. Na mladih svet stoji, pravi lep slovenski rek! Tako mislijo najbrž tudi pri Milanu, kjer angažirajo vsako leto več mladih štiridesetletnikov. To zahteva predsednik kluba, ki zase pravi, da je še vedno šmrkav pubertetnik. To se seveda pozna... , a nuditi je treba možnost, prej ali slej vsakdo dozori. Času je treba dati čas, kdor čaka dočaka, kajti nesmiselno je zahtevati, da bi pobirali češnje decembra, ko pa vsakič dozorijo maja. Ko sem igral za Kras nisem dočakal tako visoke lige, čeprav sem poznal Kocmana, sedaj pa se obeta napredovanje. Potrpljenje - božja mast. Ko sledimo tej resnici, se zgodijo tudi čudeži. Na to me je opozoril Igor, ko je ugotovil, da je prvič v zgodovini goriškega kulturnega doma v goste prišla Mladika. Padel je še en zid, višji od berlinskega. To je pozitivno podiranje (nekateri podirajo celo ženske in obratno... ) Podirati je treba pač tabuje in negativne življenjske črte. Ni lahko. Še vsaka pot, cesta, avtocesta ima ovinke. Kot tekmovalna smučarska proga. Ponavljam: kdor čaka dočaka. Kot Tina Maze, ki se je iz anonimnosti spet prebila v ospredje. Celo z zamejskim trenerjem... 12 Torek, 9. decembra 2GGB ŠPORT / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Na odbojkarskem »derbiju« A2-lige je bila Orlova Crema boljša od Kosminovega Loreta Nogomet Udinese Samirja Handano-viča (ocena 6) vse bolj tone. Peti zaporedni poraz (0:3 v Bergamu proti Atalanti) je pahnil Videm-čane v globoko krizo. Frosinone Zlatka Dediča (ocena 7) je na domačem terenu zaustavil Sassuolo (končalo je 2:2), slovenski golgeter pa je bil uspešen in zadel za 1:1. Vratar Mantove Jasmin Handanovič (ocena 6) je v Trevisu s svojo ekipo iztržil točko. Proti žilavemu Trevisu pa ni imel veliko dela. V 2.diviziji je Cosenza Alena Carlija včeraj igrala vroč der-bi proti prvemu zasledovalcu Catanzaru. Pred 15.000 gledalci (gostujočim navijačem je bil vstop prepovedan) sta se moštvi razšli brez zadetkov. Na obeh straneh je prevladal strah pred porazom. Nogometaš iz Slivnega je sedel na klopi za rezerve in ni stopil na igrišče. Odbojka V A1-ligi je Montichiari Lorisa Maniaja je s 3:1 (23, -21, 27, 22) premagal Sisley iz Trevisa. Števerjanski libero je sprejel 15 žog z dvema napakama, a kar 73% žog je sprejel pozitivno, 67% pa brezhibno. Martina Franca Mateja Černica pa je potegnila krajši konec v Piacenzi, kjer je izgubila s 3:0 (15, 21, 21). Černic ni prepričal in dosegel 5 točk. Sprejel je 9 žog, 56% pozitivno, 33% brezhibno. Napadal je s skromnimi 26% učinkovitosti (19 skupnih napadov, 1 napaka, 4 prejeti bloki, 5 doseženih točk). V A2-ligi je tokrat bil na vrsti slovenski derbi med Kosmi-no in Orlom. Prevladala je Crema Aljoše Orla, ki je pred domačo publiko premagala Loreto Da-mirja Kosmine z dokaj zgovornim 3:0 (19, 19, 19). Žal pa nobeden od dveh slovenskih igralcev na tej tekmi ni pustil svojega pečata. Orel je celi tekmi sledil s klopi za rezerve, medtem ko je Kosmina le stopil na igrišče v 2. in 3. nizu, a kljub dvema napadoma ni dosegel točk. Košarka V A1-ligi je kot prvi stopil na igrišče Benetton Treviso Domena Lorbeka, ki je v soboto po dveh podaljških le strl odpor Scavolinija iz Pesara (končni izid 103:97). Lorbek je v 31 minutah igre zbral 6 točk. V zelo občutenem bolonj-skem derbiju pa je Virtus trenerja Mattea Boniciollija odpravila Fortitudo Uroša Slokarja (ni vstopil) z gladkim 93:67. Lottomatica iz Rima Sanija Bečiroviča (2 točki v 12 minutah) in Primoža Brezca (poškodovan) nadaljuje z neuspešnimi nastopi. Tokrat je izgubila s 73:67 v Ferrari. Air Avel-lino Marka Tuška (19 točk v 34 minutah) se je žilavo upiral, a nazadnje priznal premoč Siene, ki je v gosteh slavila s 77:85. V ženski B1-ligi je Interclub Milje Jessice Cergol (18 točk) osvojila dve pomembni točki (s končnim izidom 49:54) v Palmanovi. S to zmago so se Miljčanke povzpele na tretje mesto na lestvici. Scame iz Tržiča pa nadaljuje z neprepričljivimi nastopi in kot posledica tega so Tržičanke obtičale na zadnjem mestu na lestvici s kar štirimi točkami zaostanka od dvojice Santa Maria - Astico. Martina Gantar je dosegla devet točk in s tem izkupičkom je bila tudi najboljša strelka Scameja. V moški B2-ligi je vladalo veliko pričakovanje za deželni derbi v Tržiču. Domači Falconstar je z odličnim Laezzo (41 točk) po dvhe podaljških s 111:109 premagal Budinov Corno di Rosazzo. Budin je bil najboljši strelec za goste (22 točk, 6:8 za 2, 3:45, za tri, 1:2 prosti meti, 2 skoka, 1 pridobljena, 5 izgubljenih žog), od Slovencev v dresu Tržičanov je točko prispeval le Batich (0:5 za dve, 1:2 za eno točko, 2 skoka, 1 izgubljena žoga). Goriški NPG je gladko izgubil v Novari. A-LIGA DAN POTEM Milan več teka od Arsenala...? Dimitrij Križman Ali nogometaši Arsenala res tekajo manj kot njihovi kolegi pri Milanu? ansa Še vedno je čas, ko se kupujejo pa-nettoni in tako lahko mirno nadaljujem z metaforiko iz prejšnjega tedna. Ob poškodbi Ronaldinha sem se spomnil, da bi morda na spisek tistih, ki ne bodo zaužili decembrskega posladka, uvrstil Milanov zdravniški štab. Poškodbe se pri rdeče-črnih kar vrstijo, za Ronaldinha pa je prišla kot božja kazen. Fantje še nekaj dni pred tem trdil, koliko več se gara na treningih Milana glede na bolj ležerni režim treniranja pri Barceloni. Zanimivo, skoraj istočasno je Thierry Henry dejal, da mora pri Barceloni veliko več tekati, kot takrat, ko je igral pri Arsenalu. Če torej na podlagi teh izjav sestavim lestvico, kje se največ teče: na prvem mestu Milan, na drugem z velikim zaostankom Barcelona, na tretjem, spet z nemajhno vrzeljo za drugouvrščeno Barcelono, Arsenal. Ko tu pa tam ujamem utrinek kake tekme Barcelone, se mi zdi, da Ka-talonci po igrišču naravnost letijo. Ar-senalova lekcija Milanu v Ligi prvakov tudi ni še tako zastarela in je temeljila na različni gibljivosti Wengerjevih oziroma Ancelottijevih varovancev. V katerem grmu torej tiči zajec? Najbrž v tem, da nogometaši vedno radi hvalijo svojo trenutno ekipo in radi povejo katero pikro na račun bivših. Če pa bi vendarle imel prav Ronaldinho, je na mestu vprašanje, zakaj so na svetovnih prvenstvih prav azzurri tisti, ki jih najprej napadejo krči, medtem ko se za Angleže zdi, da so imuni na te tegobe. Tu bi lahko začeli široko razpravo, kako (in koliko) trenirajo nogometaši v Ita- liji pod vodstvom italijanskih trenerjev, ampak prostora za to tokrat ni. Inter je vsekakor še enkrat več dokazal, da ni odvisen samo od vedrine in oblačnosti Zlatana Ibrahimoviča in svojo zmago na zanj tragično neugodnem igrišču Lazia arhiviral z določeno mero ugodnih okoliščin (le kako bi drugače opredelili gola v prvi in zadnji minuti prvega polčasa?), toda brez odločilnega neposrednega doprinosa švedsko-bosanskega asa. Bistveno bolj sta se za svoji zmagi namučila Juventus in Milan, kar mimo točkovnega zaostanka kaže na trenutno razmerje moči, ki pa seveda ni nujno dokončno. A bliža se tudi neposredni spopad med glavnima Interjevima zasledovalcema in bojim se, da se bo tedaj vsaj eden od dveh znašel v zaskrbljujočem zaostanku za Interjem, kar za zanimivost nadaljevanja, po izkušnjah iz prejšnjih let, ni spodbudno. Dulcis in fundo še skok v bolj ali manj domače loge. Medtem ko so alarmni zvonci v Štandrežu dosegli želen učinek, saj je Juventina pregazila Ca-privo, je zvončkljanje v Furlaniji imelo kratkotrajen učinek. Furlani so resda med tednom premagali drugorazredni Dinamo prvorazrednih navijaških raz-boritežev, a na igrišču najbolj vročih italijanskih navijačev, to se pravi v Berga-mu, niso imeli nikakršnih možnosti za ugoden izid. Lahko bi še povedal kaj o genovskem derbiju, a sama misel, da bi morda moral pisati o čedalje bolj nemogočem Cassanu, me od tega odbija... (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 15. KROGA: Chievo - Roma 0:1, Lazio - Inter 0:3, Atalanta - Udinese 3:0, Cagliari - Palermo 1:0, Lecce - Juventus 1:2, Milan - Catania 1:0, Napoli - Siena 2:0, Reg-gina - Bologna 2:2, Torino - Fiorentina 1:4, Sampdoria - Genoa 0:1. VRSTNI RED: Inter 36, Milan in Juventus 30, Napoli 27, Fiorentina 26, Genoa 25, Atalanta in Lazio 23, Catania 22, Udinese 21, Palermo, Cagliari in Roma 20, Siena 19, Sampdoria 16, Lec-ce 13, Torino in Reggina 12, Bologna 11, Chievo 9 . KOŠARKA A1-liga IZIDI 9. KROGA: Avellino - Siena 74:85, Armani - Snaidero 85:78, Mon-tegranaro - Cantu 85:82, Benetton TV -Scavolini Pesaro 103:97, Biella - Caserta 103:81, Rieti - Teramo 84:88, Virtus BO -Fortitodo 93:67, Ferrara - Lottomatica RO 73:67. VRSTNI RED: Siena 18; Virtus 14; Benetton, Teramo in Montegranaro 12; Armani J. 10; Avellino, Scavolini, Lottomati-ca Rim in Fortitudo Bologna 8; Cantu, El-do Neapelj in Biella 6; Rieti in Ferrara 4; Snaidero 0. B-liga IZIDI 10. KROGA: Como - Ca-stellanza 73:67, Iseo - Moncalieri 68:60, Novara . NPG 89:66, Varese - Valenza 84:80, Falconstar - Calligaris 111:109, Monza -AcegasAps 90:71, Riva - Trento 84:75. VRSTNI RED: Iseo 16, Trento in Riva del Garda 14, Novara, Varese in AcegasAps TS 12, Como, Falconstar in Calligaris 10, Mon-calieri in Valenza 8, Castellanza 6, Monza in NPG Gorica 4. ODBOJKA A1 -liga IZIDI 12.KROGA: Modena - Ma-cerata 3:2, Cuneo - Padova 3:0, Piacenza -Martina Franca 3:0, Perugia - Trento 0:3, Montichiari - Treviso 3:1, Verona - Pine-to 3:1, Forli - Vibo sinoči. VRSTNI RED: Trento 28, Macerata 27, Piacenza in Mon-tichiari 21, Cuneo 20, Verona 18, Treviso 16, Perugia 15, Pineto 14, Martina Franca 13, Modena 12, Vibo 10, Forli 8, Padova 5. A2-liga IZIDI 11. KROGA: C.Grotte - Catania 3:2, Crema - Loreto 3:0, Latina - C.di Castello 3:0, Bologna - Bassano 0:3, Ca-vriago - S.Croce 0:3, Gioia - Mantova 3:2, Isernia - Roma Volley 1:3, Castelfidardo prost. VRSTNI RED: Bassano 30, S.Croce 27, Loreto in Latina 22, Bologna 20, Man-tova 18, Gioia in Isernia 16, Crema 15, C.Grotte 14, Roma 13, Cavriago 12, Catania 10, C.di Castello 9, Castelfidardo 8. VATERPOLO A2-liga IZIDI 1.KROGA: Chiavari - Pal-lanuoto Trieste 8:7, Como - Bergamo 13:6, Torino - Modena 6:8, Camogli - Arenza-no 17:9, Quinto - Padova 10:5, Imperia -Bologna 10:6. VRSTNI RED: Camogli, Como, Quinto, Imperia, Modena in Chiava-ri 3, Pall.Ts, Bergamo, Torino, Arenzano, Padova in Bologna 0. nogomet - Tržačane loči od 6. mesta le točka Z drugačnim pristopom bi bili lahko cilji Triestine višji Pri Triestini se že pripravljajo na sobotno tekmo proti Livornu, ki bo pravi praznik, saj bodo na tej tekmi praznovali 90. obletnico nastanka kluba. Seveda vsi pričakujejo, da se bo praznik zaključil z zmago Triestine, ki je po sobotnem slavju v Piacenzi 7. na lestvici, točko za Li-vornom, ki je v tem trenutku zadnji, ki bi si zagotovil pravico igranja v končnici za napredovanje. Mnogi so vse bolj prepričani, da bi lahko bila letošnja sezona za Triestino nadvse uspešna. V B-ligi ni še ekipe, ki bi dokazala, da je veliko boljša od ostalih. Tudi vodilni Empoli, ki ima na lestvici le štiri točke več od Tržačanov, niha v igri. Triestina je v dosedanjih 17 krogih bila enakovredna boljšim nasprotnikom (povsem je odpovedala le na gostovanju v Pisi), medtem ko je bila občutno boljša od ekip, ki se borijo za obstanek. Prednost desetih točk nad 18. uvrščeno je povsem pomirjujoč, tako da bi si lahko v tržaškem taboru že sedaj postavili nove cilje v sezoni. Kar pa je najbolj presenetljivo, odlične rezultate je Triesti-na nanizala kljub odsotnosti Pabla Gra-nocheja. S povratkom Urugvajca naj bi postal učinek Triestine v napadu še večji in torej nekoliko bolj visoko doneči cilji dosegljivi. A v tržaškem taboru morajo ohraniti običajno zagrizenost in maksimalno koncentracijo. Mesto tik pod vrhom je dosegljivo le, če bo Triestina večino tekem odigrala tako, kot je igrala v soboto. Če analiziramo zadnje tri nastope (poraz v Gros- setu, domači remi proti Trevisu in zmaga v Piacenzi) so zaključki jasni. V Grosseto je Triestina odpotovala z namenom, da odnese točko. Igrala je dokaj zaprto, Testini in Della Rocca sta bila preveč osamljena, razdalja med njima dvema in soigralci je bila pretirana, tudi bočna branilca sta bila manj aktivna v napadu. Solidni Grosseto je nekoliko slučajno zadel in Triestina je odšla domov brez točke. Proti Trevisu so morali Tržačani napadati pravi bunker, a pri napadih je sodelovalo premajhno število igralcev. Treviso je branil v osmih-devetih, Triestina pa napadala z največ petimi igralci. Allegrettija ni bilo, tako da tudi streli po prekinitvah niso bili učinkoviti. Morda je takrat tudi Maran zgrešil, saj bi lahko nekoliko bolj tvegal. Navsezadnje je razlika v točkah med neodločenim izidom in porazom manjša kot med neodločenim izidom in zmago. V Piacenzi so Tržačani jurišali na zmago in prav zaradi takega pristopa tudi slavili. Ko bo Triestina verjela v to, da lahko v gosteh premaga ne le Piacenzo, a tudi Parmo, Empoli ali Livorno, potem bo postala res nevaren tekmec za vsakogar. (I.F.) nogomet Novellino se vrača na klop Torina Krmarjenje Giannija De Biasija pri Torinu se je po pričakovanjih končalo. Po nedeljskem gladkem porazu proti Fio-rentini ga je vodstvo odstavilo, čeprav mu pogodba poteče šele leta 2010. Na njegovo mesto se vrača Walter Novellino, ki je še vedno na seznamu uslužbencev renomiranega turinske-ga kluba, poleg tega pa je njegova plača tako težka (800.000 evrov letno), da bi si predsednik Cairo težko lahko privoščil imeti na plačilnem seznamu kar tri trenerje. Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 plavanje »Azzurri« v Trstu pred EP na Reki Od jutri do 14. tega meseca bo na Reki evropsko plavalno prvenstvo v kratkih bazenih. Na to pomembno preizkušnjo se člani italijanske reprezentance od včeraj pripravljajo v tržaškem bazenu Bianc-hi, kjer bodo vadili še danes popoldne. Kot je povedal selektor »az-zurrov« Alberto Castagnetti so razmere v Trstu (kjer je EP potekalo leta 2005) idealne. Italijo bodo na Hrvšakme zastopali vsi najbolljši, vključno z zvezdnico Federico Pel-legrinijevo in Filippom Magninijem, ki je treniral tudi v času vodenja oddaje »L'isola dei famosi.« / ŠPORT Nedelja, 7. decembra 2008 181 anketa - Ali lahko slovensko ekipo vodi italijansko govoreči trener? Pri članih je važna kvaliteta Starejši igralci imajo že izdelano identiteto - 23 anketirancev proti V minulem mesecu smo športnikom, športnim delavcem in bralcem naših društev postavili anketno vprašanje: »Ali lahko slovensko ekipo vodi italijanski trener?« Anketiranci so imeli štiri možne odgovore (1. Da, 2. Da, ampak samo v članskih ekipah, 3. Ne, 4. Ne vem), vsak pa je lahko svoj odgovor dodatno utemeljil. Odgovore smo prejeli po mailu oziroma smo prvič uporabili tudi servis pošte, ki ga nudi socialna mreža Facebook. Skupno je odgovorilo 66 vprašancev. Noben odgovor še zdaleč ni dosegel absolutne večine. Relativno večino (24 odgovorov) je prejel drugi odgovor, in sicer, da je italijanski trener primeren samo v članskih ekipah. Eden izmed anketirancev je izbiro podprl z utemeljitvijo, da ima zrel in starejši športnik že izdelano identiteto, tako da italijanski trener ne more vplivati nanj, medtem ko ima trener v mladinskih ekipah tudi »narodnostno« vlogo. Pri otrocih naj torej ostajajo trenerji slovenske narodnosti, saj tako zagotavljajo, da bo otrok nadgrajeval znanje slovenskega jezika tudi v športnem am-bientu. Odločitev o italijanskem trenerju v članskih ekipah pa je večkrat vezana na kvaliteto in zastavljene cilje: »Govorimo o športu, kjer je športni uspeh zelo pomemben in ti ga pogostokrat zagotavlja tudi dober trener. Ne vidim pa potrebe po italijanskem trenerju v članskih ekipah, katerih nastopi mejijo z rekreacijo,« je zapisal anketiranec. 23 anketirancev meni, da morajo v slovenskih društvih vse ekipe, od mladinskih do članskih, voditi izključno slovenski trenerji. Jezik je to kar naša društva razlikuje od večinskih, zato je taka odločitev nujna. »Cilj slovenskega društva ni samo šport kot tak!« pravi anketiranec. Nekaj vprašancev se strinja, da imamo v zamejstvu dovolj kvalitetnih trenerjev, zato nam ni treba posegati po italijansko govorečih. Nekateri predlagajo, da bi bilo bolj priporočljivo, da se zatečemo po trenerje v Slovenijo, od koder smo nekoč črpali veliko več. Eden izmed anketirancev pravi, da bi morala zaradi pomanjkanja trenerjev krovna organizacija bolj spodbujati izobraževanje trenerjev, kar pa seveda ni Ali je prav, da naše ekipe vodijo trenerji, ki obvladajo samo italijanski jezik? 10 15 2G 2S Odgovorilo je 67 anketirancev mogoče brez razpoložljivih finančnih sredstev. Med tistimi, ki zagovarjajo izključno slovenske trenerje, so nekateri dodali pripombo, da lahko treninge vodijo italijansko govoreči trenerji samo v primeru, ko ni drugih alternativ in pod pogojem, da je trener res kvaliteten. Dva anketiranca trdita, da mora biti v naših klubih slovenski trener, ampak sta v utemeljitvi postavila še zanimivo ugotovitev: tudi tam, kjer imamo slovensko govorečega trenerja, se v ekipi, kjer so tudi italijanski igralci, pogovor zasuka v italijanščino, ker je to najhitrejši način komuniciranja. Prvi odgovor, torej da lahko slovenske ekipe vodijo italijanski trenerji, pa je izbralo 18 % vprašanih (12 anketirancev). Večina trdi, da je pomembnejša kvaliteta trenerja, ne pa jezik, v katerem govori. Anketiranec ugotavlja: »Menim, da si pravi športnik ne postavlja teh vprašanj. Važno je, da trenerja razume in da od njega čim več odnese.« V utemeljitvi je nekdo izpostavil dejstvo, da slovenska manjšina ne razpolaga s tako množično trenerjev, da bi lahko »a priori« izključila italijansko govoreče trenerje. Obenem pa še dodaja: »Upam, da pri izbiri trenerjev za mladinske ekipe klub upošteva veliko dru- gih lastnosti, ki so važnejše od jezika.« Iz nerasističnega vidika, meni eden izmed dvanajstih, bi lahko bilo častivredno, da tuje govoreči trener trenira našo ekipo: »Saj je tudi naša, slovenska manjšina ponosna, ko slovenski trener vodi italijansko ekipo. Če je to članska in tudi uspešna, bo veselje še večje.« Nekateri nasprotujejo tudi pretiranemu zapiranju manjšine, torej t. i. avto-apart-heidu, saj smo zamejci, razlaga anketiranec, že tako ali tako zelo zaprta skupnost. «Zapiranje ni nikoli koristno, niti v obrambne namene,« zaključuje. Le dva anketiranca sta izbrala varianto »ne vem«. Prvi pravi, da je preizkusil že slovenske in italijanske trenerje in ugotovil, da je najpomembnejša lastnost kvaliteta. Drug pa meni, da je odločitev odvisna od različnih okoliščin. Da je usmerjanje javnega mnenja predvsem preko interneta učinkovito in hitro, se je naposled izkazalo tudi v naši anketi. Na tačas najbolj razširjeni socialni mreži Facebook so bili nekateri anketiranci, ki so vključeni v eno izmed interesnih skupin, pozvani, naj odgovarjajo z »Da, samo če je trener Nevio Bidu Bidussi.« Od 72 vpisanih je ta odgovor izbralo 5 vprašanih. Veronika Sossa ŠPORT ZA VSAKOGAR Zimske dejavnosti: smučanje z užitkom in brez poškodb (2) Svetuje Miloš Kalc, absolvent na fakulteti za šport v Ljubljani Ker so pri smučanju oremenjene tudi trebušne in hrbtne mišice , se jim moramo posvetiti tudi pri kondicijski pripravi. Vaje: »klasični« trebušnjaki z dotikom kolena z nasprotnim komolcem (noge so pokrčene v kolenih za 90 stopinj), hrbtne mišice pa ojačimo z zakloni trupa (ležimo na trebuhu in dvigujemo trup). VZDRŽLJIVOST - Za smučarja rekreativca sta pomembna predvsem užitek in sposobnost, da bo npr. na zimskem dopustu zmogel smučati od pet do sedem ur na dan, vse dni v tednu. Pri osnovni kondicijski pripravi bo torej pomembna predvsem dolgotrajna (aerobna) vzdržljivost, ki bo posamezniku omogočala celodnevno smuko brez večje vsesplošne utrujenosti in hitrejšo regeneracijo po smučanju. Važna pa je tudi vzdržljivost v moči, ki omogoča, da bo lahko smučar lažje premagoval posamezne, zahtevnejše odseke na smučišču, ki jih bo želel izpeljati neprekinjeno, povezano in bo moral tudi močneje pritiskati na robnike. Za vadbo vzdržljivosti so primerni tek, nordijska hoja, hoja v hir-be, rolanje, aerobika. Kolesarjenje, veslanje, plavanje, aerobna vadba na sobnih kolesih pa so priporočljive predvsem za tiste, ki imajo težave z gležnji, koleni, kolki ali hrbtenico. Za krepitev vzdržljivosti v moči izvajamo klasično vajo: počep. Va- rianta te vaje za rekreativca je sestopanje na visoko stopnico za 60 sekund z največjo možno intenzivnostjo. Cilj je narediti npr. 60 ponovitev v 60 sekundah. Paziti je treba, da je stopnica zadosti visoka, drugače krepimo aerobno vzdržljivost. GIBLJIVOST - Pomembna sposobnost pri smučarnju je tudi gibljivost. Z enostavnimi vajami za raztezanje (strec-hing) lahko razgibamo sprednje in zadnje mišice nog ter hrbte mišice. Večja gibljivost je zelo pomembna predvsem z vidika varnosti. RAVNOTEŽJE - Dobro ravnotežje telesa nam omogoča ohranjanje dinamične stabilnosti med smučanjem in zmanjša možnost padcev. Primerna vaja je stoja na eni nogi na mestu, druga noga pa je pokrčena v kolku in kolenu na 90 stopnj (izmenično desna in leva noga). Vaje izvajamo tudi na nestabilnih podlagah, kjer je seveda težje vzpostavljati ravnotežje. To so lahko mehka pena, blazina, spužva. Višjo težavnostno stopnjo dosegamo še z ravnotežnostnimi deskami. Za boljše je to lahko tudi skateboard. Za oteževanje teh vaj pa izvajamo vaje z zaprtimi očmi ali med samim vzpostavljanjem ravnotežja izvajamo druge vaje. To je lahko vrtenje glave, rok, lovljenje žoge, dotikanje predmetov in izvajanje počepov ... VSE NAJBOLJŠE Včeraj je praznoval Alessandro Tuccio, ki je skupaj s soigralcema Fratnikom in Pavletičem zaenkrat najboljši strelec Primorja. Danes pa poleg nogometašev Udineseja Asa-moaha in Triestine Milanija slavijo predvsem »trenerji«. Na današnji dan sta se namreč rodila indijska »selektorka« italijanskega rodu Sonia Gandhi, pa tudi predhodnik Giorgia Napolitana na klopi italijanske države Carlo Azeglio Ciampi. Jutrišnji dan pa si velja zapomniti po obletnici sprejetja svetovnih »pravil iger«. Teče namreč 60 let, kar so Združeni narodi sprejeli deklaracijo o človekovih pravicah. 10. december pa je tudi rojstni dan Idelfonsa Lime, nogometaša, ki je iz Andore prišel v Trst. 11. december pa je rosjtni dan pevca z maratonsko kariero Giannija Morandija, ki je tudi maratonec v pravem pomenu besede. Petek pa bo razveselil in postaral Adriana Pavlico, enega najboljših tržaških odbojkarskih trenerjev. V soboto, 13., pa bo ugašal svečke na torti tržaški lokostrelec Ilario Di Buo, ki ga je Peking osrečil s srebrom. (p. v.) G S 360 STOPINJ Aljoša Bla Želel je postati pilot v reliju Simpatični in vedno nasmejani Aljoša Blason, za prijatelje »Bonči«, je do leta 1991 igral pri članski ekipi Primorja. »Nogomet sem začel igrati daljnega leta 1978 pri cicibanih proseške-ga društva. V članski ekipi pa sem bil pomožni vratar in nisem nikoli stopil na igrišče. Najbolj pa se spominjam znamenitih derbi-jev proti Zarji in Vesni, na katerih se je nabralo ogromno število ljudi,« nam je povedal Aljoša, ki se je rodil 3. februarja 1972. »Bonči«, po poklicu podjetnik, živi s svojo družino na Prose-ku, v raznih nogometnih ljubiteljskih prvenstvih pa igra vse od leta 1991. Tudi v letošnji sezoni je proseški vratar kapetan ljubiteljske ekipe Prosek, ki nastopa v prvenstvu 11:11. Stan: poročen Ostali športi: nekoč sem igral košarko s prijatelji Moj mentor: Mario Adamič Ostale dejavnosti in konjički: klarinetist in tajnik pri godbe-nem društvu Prosek Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-od-daja: Primorski dnevnik, Piccolo, Gazzetta dello Sport; /; Rail, Tg5, slovenski Rai3; Zelig, športne oddaje Spletna stran: www.slosport.org Knjiga na nočni omarici: L'Uomo del fiume, ki jo je napisal trener Serse Cosmi Najljubša glasba: vse zvrsti, od klasične glasbe do rocka Najljubši film: Gladiator Moj lokal: Latteria Guštin na kržadi na Proseku in nekoč je to bil Oxis Najljubša jed: ljubljanska Najljubša pijača: pivo Cenim/sovražim: cenim iskrenost in prijateljstvo, sovražim zahrbtnost in zlorabo Najljubši športnik: Roberto Baggio Najljubša osebnost: Boris Kobal Najljubše počitnice: Praga leta 1990 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... pilot v reliju Moja himna: ruska Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): ljubezen, prijatelji, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV REKA V SRBIJI, DESNI PRITOK DONAVE NEPRE-MOČJIVA ŠPORTNA VETROVKA JUVENTUSOV MESTNI TEKMEC DALJŠE OBDOBJE, VEK AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY NAŠ ŠPORTNI DELAVEC PAVLETIČ VDOR MERCKX EDDY GRŠKI BOG VOJNE ARIANNA BOGATEC AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) PRIPADNIK ANGLEŠKE POLTIČNE STRANKE FRANCOSKI ... OTOK ČLEN V PRAVNIH BESEDILIH OBŽALOVANJE NADJA VELUŠČEK ŽIVEC MESTO NA JAPONSKEM NAŠ PUBLICIST IN ALPINIST ŠKAMPERLE NEKD. ITAL NOGOMETNI REPREZENT. (RAIMUNDO) LAURENCE OLIVIER CARLOS TOBAR VRSTA PLINA ŠPANSKI SUKAR (SALVADOR) KOMEDIJA ARISTOFANA TRINID. ATLET BOLDON IVO DANEU RIMSKA BOGINJA JEZE IME VEČ FRANCOSKIH KRAJEV LETOPIS, KRONIKA 14 Torek, 9. decembra 2008 KOŠARKA / pregled - Naša moštva v C- in D-ligi Martini: Play-off je visok cilj Brumen: Breg mora napredovati »Izbrala« najboljše mlade in najboljše veterane Ob izteku prve tretjine članskih prvenstev je napočil čas za prve delne obračune. O nastopih naših članskih ekip v C in D-ligi smo se pogovorili z Luciom Martinijem in Petrom Brumnom. Oba trenerja sledita že vrsto let prvenstvom iz klopi in dobro poznata razmerja naših košarkarskih ekip. Lucio Martini o C-ligi Martini sodi nedvomno med boljše poznavalce mladinske košarke v Trstu. Pred leti je dalj časa vodil Bor v C2-ligi, sedaj pa krije vlogo pomožnega trenerja svetoivanske ekipe. V C-ligi se počasi izteka prvi del prvenstva. Kako ocenjujete dosedanje nastope pri Boru? Po slabem začetku smo se nekoliko zbrali in predstavili učinkovitejšo igro. Vsekakor nismo dovolj konstantni, kar me precej skrbi. Predvsem v gosteh nimamo pravega pristopa. Nekateri igralci bi morali na teh tekmah zaigrati z boljšim mentalnim pristopom, saj smo ekipa, ki lahko zmaga ali izgubi proti katerikoli ekipi prvenstva. Poleg svetoivanske ekipe sledite tudi domačim tekmam jadra-novcev ... Ogledal sem si nekaj tekem na Alturi. Kot sem že povedal v prejšnji sezoni, je bila Jadranu C2-liga pretesna, državna C-liga pa mu je preširoka. Ekipa potrebuje prenovo, ker nekatere igralce že dalj časa pestijo kronične poškodbe. Marusič, Franco in Madonia so dobri igralci, vendar Jadranu manjka solidni center, kot je pri nas Visciano. Žal morajo Popovi-čevi fantje še doseči zmago na domačem igrišču. Občasne zmage v go-steh jim ne bodo dovolj, če se želijo izogniti play-outu. V obeh ekipah je kar nekaj mladih košarkarjev. Kdo zasluži pohvalo? Nedvomno bi na prvo mesto postavil Sašo Ferfoglia, ki je dokazal, da je zrel za to prvenstvo. Ob senci Deana Oberdana je postal prvi nosi- Od desne: Giancarlo Visciano (Bor Radenska), Peter Lisjak (Kontovel), Sandi Zeriali (Breg) kroma lec jadranovcev. Všeč mi je tudi Saša Malalan, kateremu je namenjena krajša minutaža. Pri Boru naj omenmim Crevatina in Boleta, ki sta že nekoliko starejša in dobro obvladata igrišče. Poleg novih upov v obeh ekipah je marsikateri steber. Komu se ne bi odrekel? Pri Jadranu bi težko zamenjal Petra Franca, saj je odličen strelec in izvrstno prednjači pod košem. V našem taboru je trenutno Giancarlo Vi-sciano nenadomestljiv igralec, ki veliko pripomore h kroženju žoge. Peter Brumen o D-ligi Trener Kontovela v D-ligi že vrsto let trenira naše mladinske in članske peterke. Kako ocenjujete prvenstvo D- lige? Naša D-liga žal ni kvalitetna, ker ekipe ne trenirajo dovolj resno. To se kasneje pozna med tekmami. Premalo se zaupa mladim igralcem, ki ne nosijo večjih odgovornosti. Menim, da bi morali v vsaki ekipi prednjači-ti igralci letnikov '89 in '90, ki bi lahko iskali oporo pri nekaterih izkuše-nejših igralcih. V tem prvenstvu imamo kar LÄ tri naše ekipe. Kako bi komentiral njihove nastope? Bom začel kar s slabše uvrščenim Domom, ki je začel prvenstvo s porazom proti naši ekipi. Že ob tistem dostojnem porazu je bilo videti, da se lahko Dom, kljub slabi pripravljenosti, lahko bori za kako zmago v tem prvenstvu. Kar se tiče Kon-tovela moram priznati, da smo imeli v prvih krogih naklonjen žreb. Potem smo zaradi poškodb in raznih odsotnosti doživeli nekaj porazov v gosteh, katerim bi se lahko izognili. Breg je letos v vlogi lovilca napredovanja. Katerikoli rezultat, ki ne bi pomenil napredovanje, bi izpadel negativno. Čeprav so Brežani doživeli rahel kakovostni padec v zadnjih dveh krogih, se bodo gotovo povrnili v optimalno formo prvih tekem prvenstva. D-liga naj bi služila kot odskočna deska za mlade igralce. Ste med njimi že zasledil koga, ki bi se lahko uveljavil v višji ligi? Med te igralce bi uvrstil Petra Lisjaka, ki se mu bodo lahko v prihodnosti še odprla vrata kakega C-li-gaša. Danijel Zaccaria, ki se je izkazal tudi v C-ligi, pa je s svojimi centimetri neprecenljive vrednosti v našem moštvu. Za Dom nastopata tudi Vončina in Collenzini, vendar trener jima ne mora še zaupati večjih odgovornosti. Koga pa bi lahko omenil med starejšimi košarkarji? Zelo sem zadovoljen s Sandijem Zeriali, ki se je vrnil na svoje mesto. Igralec s takimi fizičnimi sposobno-stimi ni vsakdanji pojav. Pri Bregu je Zerialijeva višina zelo pomembna, ker se lepo dopolnjuje s Klarico. Andrej Marušič C INGELCA V dvanajstem krogu v C skupini državne košarkarske C lige je vodilna trojica suvereno opravila svoj posel, za presenečenje vikenda pa je poskrbela Venezia, prihodnji nasprotnik borovcev, ki je po podaljšku osvojila zlata vredni točki na skrajno težkem igrišču v Vidmu. 12, 10, 8... ... ali število zmag, v dvanajstih nastopih, doslej najboljših treh ekip v ligi. Roncade (Brugnera in Spader 16) so kar v gosteh nadi-grale San Daniele (Ellero in Rovere 11) in ostajajo nepremagane. Prihodnji nasprotnik jadranovcev Caorle (Tomasini 20) so doma ne brez težav premagale značajno pepelko Vicenzo (Serena 15), nov velik podvig pa je podpisala Montebelluna, ki je med domačimi zidovi v pravem play-off derbiju ugnala Pordenon (Piazza 12) prav z orožjem Drvaričevega moštva, se pravi s čvrsto obrambo. Na dnu serije porazov Od peterice, ki je že dokaj oddaljena od neposrednega obstanka, je tokrat zmagal samo že omenjeni Pool Venezia (Fran-ceschet 24), ki je videmskemu Virtusu (Deana 23) nasul kar 95 točk, sicer v 45 minutah. Odkar so zamenjali trenerja, so Benečani nanizali tri zmage, za katere je zaslužna predvsem izkušena začetna peterka (tokrat vseh pet z 10 ali več točkami). V nedeljo bo njihov izzivalec Bor Radenska, ki ima najboljši napad in najslabšo obrambo v ligi. Vse globlje tone Spilimbergo (Idelfonso 19), ki je doživel že sedmi zaporedni poraz proti Virtusu iz Padove (že štiri uspehi na tujem, Capelli 17). Pet neuspehov v seriji pa je zbral Jadran Mark, ki bo v nedeljo iskal prvo zmago pred domačo publiko iz sedmega poskusa. Poleg Vicenze je izgubil tudi Oderzo (Da Ponte 18), ki je bil prekratek v Margheri (Martina 20). Protagonist Spet on, mister 50 točk v eni tekmi A lige (pred kakim letom) Franco Binotto. Res je, da je Montebelluna strla odpor Por-denona v prvi vrsti z obrambo (63 prejetih točk), vendar tudi brez njegovih 35 pik (od skupnih 74) ne bi šlo. Statistika je bila fantastična: 6:9 v trojkah, 11:11 izza črte prostih metov, pet skokov, sedem pridobljenih osebnih napak, skupna ocenitev 33. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Boj za prvo mesto Po desetem krogu deželne D lige ima vodilna dvojica že štiri točke naskoka pred prvimi zasledovalci. Tako Breg kot Don Bosco sta do sedaj izgubila le eno od desetih srečanj - medsebojni spopad oz. tekmo proti Romansu. Zadnja tekma med štirimi do sedaj najuspešnejšimi ekipami bo na sporedu že v soboto, ko se bosta pomerila San Vito in Don Bosco. San Vito mora nujno zmagati, da se lahko še naprej bori za prvo mesto, Salezijanci pa bi si lahko celo privoščili poraz. S petnajstimi zaporednimi zmagami bi si namreč za tem lahko matematično zagotovili neposredno napredovanje. Tudi Brežani morajo za prvo mesto »le« zmagati vse tekme. Ostali ekipi pa bi se ob neugodnem razpletu morali zadovoljiti z drugim mestom tudi po skoraj neverjetni seriji petnajstih (Tržič) oz. šestnajstih zmag (San Vito). Kot sezona 2004-05? Tudi razlika med danimi in prejetimi koši letos kaže na izjemno izenačeno prvenstvo. Kar devet ekip ima trenutno negativno skupno koš razliko, le prvih pet pa pozitivno. Zadnje dve sezoni je večina ekip zaključila s pozitivno razliko, v sezoni 2005/06polovica, leto prej pa le 7 na 16. Kot takrat je tudi letos skupinica boljših ekip že pritisnila na plin, počasi pa bi se lahko še druga, ki se bo nato borila za peto mesto. Kaj pa ostali? Če bi se prvenstvo res nadaljevalo kot v najuspešnejši Sokolovi sezoni vseh časov, bi se moral lep del ekip predčasno rešiti, nekaj pa kar kmalu matematično nazadovati v promocijsko prvenstvo... Nasprotniki bežijo Po petkovem oz. sobotnem porazu imajo Ambrosijevi in Brumnovi varovanci še vedno 2 oz. 8 točk na lestvici. Predvsem v boju za končnico pa so kar štiri ekipe slavile. Edini izjemi sta Nab, ki je sicer imel že 10 točk in sam Kontovel. Na dnu lestvice so Faganel in soigralci zapravili priložnost, da dohitijo Libertas in Poggi ter razpolovijo zaostanek za In-termuggio. Oboje čaka v soboto prvi »popravni izpit«: Paoletič in ostali morajo nujno premagati miljsko peterko, saj bi jih sicer ta dohitela, možnosti za višjo uvrstitev pa bi se močno zmanjšale. Tudi v Gorici se bodo vneto pripravljali na tekmo proti Romansu, ki je trenutno gotovo v dometu Faganela in soigral- Izmenjani vlogi Poggi in Villesse. Dve ekipi, ki sta se lani borile za oz. v končnici. Nista pa igrali v istem prvenstvu. Glede na postavo bi moral Poggi tudi letos odigrati solidno sezono in se ob ugodnem razpletu celo vključiti v boj za napredovanje. V Vilešu pa bi se gotovo zadovoljili z mirno sezono, saj je ekipa ob pričetku sezone spadala med slabše ekipe v ligi. Oboji pa so presenetili: igralci z Goriškega pozitivno, tisti s Tržaškega pa negativno. Trenutno kaže, da sta si ekipi nekako izmenjali vlogi. Moralo Poggija so z visoko zmago že oktobra razmajali Kontovelci. Po dveh zaporednih porazih proti neposrednim nasprotnikom je morala v tržaško-miljskem taboru dosegla (in prebila) dno. Kljub božičnemu vzdušju se Breg in Dinamo gotovo ne bosta usmilila Tržača-nov, ki bodo lahko naskakovali tretjo zmago šele januarja v derbiju z Libertasom. (M.O.) C-LIGA IZIDI 12. KROGA Bor Radenska - Rovigo 107:94, Spilimbergo - Padova 65:74, San Daniele - Roncade 52:82, Marghera -Oderzo 83:77 Caorle - Vicenza 74:66, Codroipo Jadran Mark 82:75, Montebelluna - Pordenone 74:63, Virtus UD - Pool Venezia 92:95 Roncade 12 12 0 947:794 24 Caorle 12 10 2 941:871 20 Montebelluna 12 8 4 920:884 16 Virtus PD 12 7 5 850:840 14 Pordenone 12 7 5 835:759 14 Rovigo 12 7 5 958:963 14 Virtus UD 12 6 6 962:930 12 Marghera 12 6 6 862:837 12 Codroipese 12 6 6 893:887 12 Bor Radenska 12 6 6 986:985 12 San Daniele 12 6 6 880:895 12 Pool 12 4 8 812:898 8 Oderzo 12 3 9 867:901 6 Spilimbergo 12 3 9 853:927 6 Jadran Mark 12 3 9 831:918 6 Vicenza 12 2 10 774:881 4 PRIHODNJI KROG: Pool Venezia -Bor Radenska (14. 12. ob 1 8.00 v Benetkah), Jadran Mark - Caorle (14.12. ob 18.00 v Trstu) D-LIGA VZHOD IZIDI 10. KROGA Monfalcone - Breg 65:79, Dom -Dinamo 66:71 Kontovel - Fogliano 78:83, Don Bosco - Intermuggia 63:45, Villesse -Poggi 63:53, San Vito - NAB 74:66, Pro Romans - Libertas TS 95:72. Breg 10 9 1 771:559 18 Don Bosco 10 9 1 692:598 18 Monfalcone 10 7 3 657:586 14 San Vito 10 7 3 757:655 14 Fogliano 10 6 4 731:686 12 NAB 10 5 5 690:703 10 Dinamo 10 5 5 719:725 10 Romans 10 5 5 707:713 10 Villesse 10 5 5 610:687 10 Kontovel 10 4 6 691:713 8 Muggia 10 3 7 653:717 6 Poggi 10 2 8 581:642 4 Libertas 10 2 8 644:764 4 Dom 10 1 9 563:726 2 PRIHODNJI KROG: Intermuggia - Kontovel (13.12. ob 20.00 v Miljah), Pro Romans - Dom (13.12. ob 20.30 v Romansu), Poggi - Breg (14.12. ob 18.00 v Miljah) Bor: Šest zmag in ZMAGOVALCI šest porazov V lanski sezoni smo morali čakati šesti krog za prvo zmago Bora, letos pa so borovci prekinili negativno serijo že v četrtem krogu proti Margheri, nato jim je v desetem, s prvo stotico proti Spilimbergu, uspelo izenačiti razmerje zmag in porazov na 5:5. Zmagi sta sledila poraz v Spilimbergu in slavje z drugo stotico proti Rovigu, kar je spet izenačilo razmerje med zmagami in porazi na 6:6. Podatek je pozitiven. V lanski sezoni je Bor po 12. krogih imel negativno razmerje štirih zmag in osmih porazov, v zadnjih devetih krogih pa je šestkrat zmagal. @ PORAŽENCI Usodna je bila tretja četrtina Tretja četrtina je bila za poražence prejšnjega kroga, Jadran Mark v državni C-ligi, Dom in Kontovel, skorajda »usodna«. Vsi trije so ob koncu dveh četrtin še vodili oziroma minimalno zaostajali. Dom je vodil s sedmimi točkami naskoka, Kontovel in Jadran pa sta zaostajala samo za eno točko. Naposled pa se je tehtnica prevesila na stran nasprotnikov. Najdlje so stik z nasprotniki obdržali domovci, ki pa so v končnici prepustili zmago nasprotnikom. NAJ DOSEŽKI Skupno: Furigo (B) 27, S. Ferfoglia (J) 26, Paoletič (K) 21, Giacomi (B) 20. Prosti meti: Giacomi (Bor) 10:10 (100 %), S. Ferfoglia (Jadran) 8:12 (66,7 %) Za 2T: Marusič (Jadran) 6:7 (85,7 %), Vi-sciano (Bor) 6:7 (85,7 %) Za 3T: Lokatos (Breg) 3:4 (75 %), Furigo (Bor) 4:6 (66,7 %) Statistika flop: Paoletič (Kontovel) 3:11 (27,3 %) za 2T, Sila (breg) 1:6 (16, 7%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 12. krogu: S. Ferfoglia (J) 186, Giacomi (B) 171, Kralj (B) 132, Babich (B) 119, Coco (J) 118, Furigo (B) 112, K. Ferfoglia (J) 99. D-liga po 10. krogu: Klarica (Br) 175, Cej (D) 151, Sila (Br) 147, Švab (K), 144, Šušteršič (k) 125, Lisjak (K) 124, Paoletič (k) 111, Faganel (D) 106. / ŠPORT Torek, 9. decembra 2008 15 NAMIZNI TENIS - Moška B2-liga Krasovci tudi v Rovigu obdržali nepremaganost Stefano Rotella premagal 1. igralca nasprotnikovega moštva, Simoneta zmagal brez izgubljenega niza Gymnasia Rovigo - Kras 1:5 Grotto - Rotella S. 1:3 (2:11, 9:11, 12:10, 4:11); Giri - Rotella M. 3:2 (13:15, 11:3, 10:12, 11:2, 13:11); Caravita - Simoneta 0:3 (12:14, 6:11, 5:11); Giri - Rotella S. 0:3 (5:11, 4:11, 5:11); Grotto - Simoneta 0:3 (4:11, 8:11, 3:11); Caravita -Rotella M. 2:3 (11:7, 9:11, 11:5, 10:12, 7:11) Krasovci so po sedmem krogu še nepremagani. Takega rezultata ni v Kra-sovem taboru nihče pričakoval, saj ekipo sestavljajo poleg že izkušenega Bojana Simoneta dva novinca v B2 ligi, brata Rotella. Presenetil je predvsem Stefano Rotella, ki igra iz kroga v krog bolje in premaguje na papirju boljše nasprotnike. Tokrat si je privoščil prvega moža nasprotnikove ekipe, tretjekategornika Girija. Stefano je igral brezhibno in Gi-ri je po tekmi priznal, da je bil krasovec boljši v vseh elementih igre. Svoje delo je dobro opravil Bojan Simoneta, ki je slabše nasprotnike odpravil brez izgubljenega niza. Pod svojimi sposobnostmi je tokrat zaigral starejši brat Rotella, saj ni imel dobrega občutka z žogico. Kljub temu pa je pokazal izredno borbenost: Girija je postavil v velike težave, Caravito pa premagal po petih izenačenih nizih. Naslednji teden se bodo krasovci podali na težje gostovanje v Verono. Nasprotniki so namreč v formi, saj so ta teden premagali Este, eno izmed najboljših postav prvenstva. Krasovci se bodo morali pošteno potruditi, če bodo hote- Vse boljši Stefano Rotella je premagal prvega igralca Roviga Girija, ki je na državni jakostni lestvici kar za 261 mest boljši od krasovca kroma li v Veroni doseči zmago. (T.B.) Ostali izidi 7. kroga: Verona - Este 5:2, Villazzano - Vicenza 3:5, Azzurra -Abano Terme A 5:3, Marling - Abano Terme B 4:5. Vrstni red: Kras 14, Azzurra Gorica 12, Abano Terme A 10, Abano Terme B in Este 8, TT Verona in Rovigo 6, Marling, Vicenza in Villazzano 2. Prihodnji krog (13.12.): TT Verona - Kras. ZENSKA A1-LIGA Lekcija prvaka Sandonateseju V zaostali tekmi ženske A1-lige sta se prvič letos spopadla edina kandidata za naslov prvaka. Prvak Castelgoffredo je zadal Sandonateseju pravo lekcijo, saj ga je v gosteh premagal z gladkim 4:0. Reprezentantki Nicoletta Štefanova in Tan Wenlign Monfardini ter tujka Niu Yang so povsem nadigrale Romunko Sa-maro, veteranko Negrisoli in Kitajko Qi Rong. Le Samara proti Štefanovi in Ne-grisoliojeva proti Mofardinijevi sta izrgali set. Popolen vrstni red pred zadnjim krogom 1. dela je zdaj takšen: Castelgoffredo 12, Sandonatese 10, Molfetta 7, Zesu Quartu 6, Riposto 4, Libertas Siena, Coccalgio in Kras Zadružna kraška banka 3. Kras ZKB bo konec tedna gostoval v Molfetti, ostali tekmeci za obstanek pa se bodo pomerili s 1., 2. in 4. na lestvici. NAŠ ŠPORTNIK Imenovanje najboljših 18. t.m v Gorici Do prireditve Naš športnik 2008, na kateri bomo medijske hiše Primorske iz Italije in Slovenije razglasili najboljše športnike Primorske, manjka še deset dni. Slovesno imenovanje bo namreč letos v četrtek, 18. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Pri nas bomo imenovali po tri športnike in športnice, člansko in mladinsko ekipo, kolegi iz Slovenije pa po tri športnike, športnice in ekipe. Lani na Dobrovem so bili za najboljše športnike pri nas imenovani odbojkar Loris Mania' in kotalkarica Tanja Romano, na 2. mesto sta se uvrstila odbojkarja Sandra Vitez in Matej Černic, tretje mesto pa so delili plavalka Lea Ušaj, namizno-teniška igralka Lisa Ridolfi in rolkar David Bogatec. V ekipnem delu sta prevladala jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, za mladinsko ekipo pa so bili izbrani naraščajniki Pomladi. Na prireditev so vabljeni vsi ljubitelji našega športa. KOŠARKA - Ženska B-liga Zamujena priložnost V tretji četrtini je povsem popusitl napad, igralke Cussignacca pa so bile tudi bolj borbene Cussignacco - Polet 56:51 (11:12, 29:26, 42:32) POLET: Danev 8, Pertot n.v., Pe-tranich 4, Milič 4, Piccini 9, Di Lenar-do 2, Nadlišek 8, Mercadante n.v., Cossovel 10, Kraus 6; trener: Vremec Tri točke: Piccini 2, Danev, Nad-lišek, Cossovel 1. PON: Piccini, Kraus SON: 22 V vnaprej odigrani tekmi petega kola deželne B-lige so poletovke v gosteh proti Cussignaccu doživel tretji letošnji poraz. Po zmagi na domačem igrišču so žal tokrat openske košarka-rice igrale povsem pod svojimi spos-obnostimi in tako izgubile priložnost za drugo zaporedno zmago, prvo v gosteh. Uvodne minute srečanja so bile povsem izenačene, že tedaj pa je bilo rahlo slutiti, da tokrat Vremčeva dekleta niso povsem razpoložena. Prvo četrtino so sicer zaključila s točko prednosti in tudi v nadaljevanju so se tesno držala domačink. Na odmor med polčasoma so odšla le s tremi točkami zaostanka, tako da je bila tekma pred nadaljevanjem še povsem odprta. Zataknilo pa se je nato že takoj v tretji četrtini. Poletov-ke so povsem pogorele v napadu, naredile preveč napak v vseh ključnih elementih igre in v desetih minutah dosegle pičlih 6 točk. Domačinke, ki so bile sicer povsem v dometu naših košar-karic, so se opogumile in izkoristile black-out Vremčevih deklet. Pred zadnjo četrtino je namreč njihova prednost znašala celih 10 točk. Oranžne so v poslednji četrtini skušale narediti preobrat vendar ob dokaj slabem strelskem dnevu in s preveč ohlapno obrambo jim to ni uspelo. Domačinke so mirno držale prednost in na koncu tudi zasluženo zmagale s končnim izidom 56:51. Moramo reči, da so tokrat Poletovke zapravile lepo priložnost, da bi dosegle novo zmago, saj nasprotnice niso bile veliko boljše od njih. Odločala je verjetno želja po zmagi, ki je bila pri igralkah iz Cussignacca večja, medtem ko so poletovke stopile na igrišče z dokaj neustreznim odnosom. V naslednjem kolu čaka poletovke tekma pred domačim občinstvom proti ekipi iz Por-denona, proti kateri imajo Openke priložnost, da popravijo vtis s tega srečanja in zaigrajo tako kot le znajo. Ostali izidi: OMA - PN Team 90 56:38, AIBI Fogliano - Codroipese 55:82. Vrstni red: Codroipese 10, Concordia in OMA 6, Cussignacco 4, Fo-gliano in Polet 2, Pordenone 0. Nika Nadlišek met metom. V Cussignaccu je dosegla 8 točk kroma KOŠARKA - Jadran under 15 Proti Arditi je bil usoden prvi polčas DRŽAVNI UNDER 15 MOŠKI Jadran ZKB - Ardita 39:94 (0:28, 3:57, 21:75) Jadran ZKB: Milič 0, Gregori 1, Che-melli 3, Valič 0, Daneu 14, Zoch 4, Leghissa 9, Kraus 6, Valentinuz 0, Grandi 0, Žbo-gar 2. TRENERJA: Gerjevic in Šušteršič. SON: 12 Tudi tokrat so jadranovci zatajili v prvem delu srečanja. Proti kakovostni Ar-diti, so na igrišče stopili nezbrani in takoj podlegli napadom gostov. Zmeda je na igrišču trajala ves prvi polčas. Ob vrnitvi iz slačilnic pa je Jadran končno prikazal boljšo plat, saj je bil izid tretje četrtine povsem izenačen (18:18). Kljub vsej dobri volji Valiča in soigralcev, si je Ardita zagotovila zmago takoj v začetku srečanja. »Pristop fantov v prvih minutah tekme si težko razlagam, s Šušteršičem že razmišljava o spremembi načina ogrevanja. V nadaljevanju srečanja smo vedno dokazali, da smo kos naprotniku,« tako je komentiral tekmo Marijo Gerjevic. Pohvalo zasluži Valič (osem asistenc), ki je lepo vodil soigralce v drugem delu srečanja. Med najuspešnejšimi pri metu je bi tudi tokrat Daneu s 14 točkami. Vrstni red: Ardita, Sistema in Ve-nezia Giulia 14; Latte Carso 12; Fogliano, Falconstar in Pordenone 8, Cervignano 4; Jadran, Libertas, Portogruaro in Snaide-ro 2. (Jadran in Cervigano s tekmo več) 13 Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveno kosilo v nedeljo, 14. decembra, ob 12.30 v restavraciji Sardoč (Prečnik 1/b - Devin Nabrežina). Prijave sprejemamo do petka, 12. decembra v tajništvu tel. /fax 040-299858, 347-2420331 ali po E-pošti: info@yccupa.org. ORIENTACIJSKI ODSEK ŠZ GAJA, prireja 2. izvedbo orientacijskega teka brez meja, v nedeljo 14. decembra ob 10.00 na sedežu KD Skala v Gropadi. Proge za tekmovalce in začetnike. Vpisovanje do četrtka, 11. decembra, preko e-pošte: posta@origaja.it. ,info: 3496932994 - www.origaja.it. MLADINSKA KOŠARKA - Under 13 Slavje Sokola in Doma Poraz Brega proti Pallacanestru TS - Visoka zmaga Sokola proti Interclubu - Na goriškem Dom premagal NPG Breg - Pallacanestro TS 42:75 (12:21, 25:37, 31:53) BREG: Giacomini 12, Semen 10, Zobec 6, Viduli, Bole 2, Milič, Coretti, Golubovič 10, Gruden 2, Ferluga. TRENER: Briščik. SON:12 Združena ekipa je visoko izgubila proti solidnemu nasprotniku. Varovanci trenerja Briščika so se prepričljivo upirali samo v prvih dveh četrtinah, v nadaljevanju pa so popolnoma popustili. Po seriji naivnih napak so omogočili gostom, da so razliko iz minute v minuto večali. Visoko prednost je Pal-lacanestro Trieste naposled obdržal vse do zvoka sirene. »Če bi vse do konca igrali tako kot v prvem delu srečanja, bi bila končna razlika v točkah prav gotovo manjša,« je po tekmi pojasnil trener Briščik. »Nasprotniki so bili boljši, a vsekakor bi lahko tako visok poraz omilili.« Interclub - Sokol 31:84 (5:22, 13:45, 17: 68) SOKOL: Crevatin 4, Bevliacqua 0, Bregova ekipa under 13 Ušaj 23, Devetak 15, Sardo 9, Ridolfi 18, Peric 2, Regent 13. TRENER: Rogelja. Miljski košarkarji niso bili dorasli sokolovcem, ki so kljub okrnjeni postavi zaigrali zelo prepričljivo. Varovanci kroma trenerja Rogelje so nekoliko zadržano igrali le v prvi četrtini, v nadaljevanju pa so povsem prevladali na igrišču in s skupinsko igro nadigrali nasprotnike. Vsi razpoložljivi igralci so stopi- li na igrišče in dobro opravili svojo nalogo. Na Goriškem Dom - NPG B 75:23 (35:0, 43:6, 64:14) DOM: Forchiassin, Kocijancic 12, Osso 4, Abrami 9, Bensa 14, Antonel-lo L. 17, Antonello M. 6, Peteani 5, Na-nut 4, Visintin, Primožič 2, Pintar 2, 3T: Abrami in Peteani, trenerja: Peter Bru-men in Matevž Čotar. Mladi Domovci so v drugem krogu dosegli letošnjo prvo zmago v prvenstvu Under 13. Proti leto mlajšim in fizično šibkejšim igralcem ekipe Nuova Pallacanestro Gorizia so Brum-novi in Čotarjevi varovanci prikazali lepo skupinsko igro. Poleg dobrih podaj in lepe igre so Domovci tokrat bili tudi dobro strelsko razpoloženi, predvsem v prvi četrtini, ko so dosegli kar 35 točk, nasprotnikom pa so onemogočili pot do koša. Ponovno se je izkazal Luca Antonello, ki je bil pod košema neustavljiv. Ob njem se je v obrambi izkazal Janez Pintar. (av) Samotarki Torek, 9. decembra 2008 ie vaje 18 Torek, 9. decembra 2008 KOŠARKA / NAŠ POGOVOR - Ivan Peterlin potrjen v deželnem odboru FIPAV »V moški odbojki potreben zasuk, • • ■ • ■ v v sicer prej ali slej ne bo vec mogoče organizirati članskih deželnih lig« Pred dvema tednoma je bil v odbor deželne odbojkarske zveze Fipav, ki ga v naslednjih letih čakajo izredno pomembne preizkušnje (naša dežela bo med drugim gostila eno predtekmovalno skupino moškega svetovnega odbojkarskega prvenstva, op.a.), kot edini Slovenec izvoljen Ivan Peterlin. Zanj je to že drugi zaporedni mandat v deželnem odboru, v njem pa bo v glavnem opravljal iste funkcije kot v prejšnjem četrtletju, kot nam je sam povedal: » Potrjen sem bil kot deželni tajnik in kot vodja komisije za trenerje. Ob tem pa bom vodil še posebno tehnično komisijo, ki sodi pod deželni kvalifikacijski center.« Za kaj pravzaprav gre? »Doslej je bil za kvalifikacijski center, to je enoto, ki skbi za mladinske deželne reprezentance, odgovoren Silvano Zilli. Svojo funkcijo bo še naprej opravljal, odločili pa smo se, da je prav, da se ustanovi posebno tehnično komisijo, ki jo bodo sestavljali trenerji, ki bodo med drugim tudi pomagali deželnim selektorjem. Od slovenskih trenerjev bo v tej komisiji gotovo tudi Betty Na-cinovi, ki jo je ženski deželni selektor Sellan že prosil za pomoč. Poleg tega pa bi morala ta komisija na najrazličnejše načine promovirati deželno odbojko, tudi v sodelovanju s šolo privabiti mlade, da se posvetijo tej panogi in podobno. Glavni cilj bi moral vsekakor biti ta, da se skuša dvigniti nivo deželne odbojke.« Omenil ste mladinske reprezentance. Pri ženskah naša dežela že nekaj let dosega dobre rezultate, pri moških pa ni tako. Zakaj je taka razlika pri rezultatih? »Marsikdo pravi, da smo na moškem področju manj uspešni, ker je v primerjavi z drugimi deželami pri nas igralcev manj in zato ni take selekcije. To je mogoče res, mislim pa, da ni edini in glavni razlog, saj smo se na primer v preteklosti tudi pri moških uvrščali na precej višja mesta. Gotovo je na slabše rezultate vplivalo tudi to, da pri moških zadnja leta nismo imeli sreče pri izbiri deželnih selektorjev. Sellan na primer zelo dobro vodi žensko reprezentanco in vsako leto jemlje v poštev tudi mlajše igralke, tako da se v bistvu odbojkarice dve leti pripravljajo za nastop na Trofeji dežel. Pri moških tega v glavnem ni, oziroma selektorji mogoče niso imeli dovolj poguma, da bi na tak način zastavili svoje delo. Glavni razlog pa je po mojem v tem, da se na moškem mladinskem področju zelo slabo dela. Marsikatero društvo se z mladinskim sektorjem ne ukvarja ali pa mu posveča premalo pozornosti. Tako je mladinskih ekip zelo malo in je bilo treba prav zaradi tega uvesti deželna mladinska prvenstva.« To se odraža tudi v deželnih članskih prvenstvih, kjer je zelo malo mladih. »Res je in ni slučaj, da so ekipe, ki ima- EKIPNE STATISTIKE 41% tekem se je končalo s porazom s 3:0! Za nami je približno ena tretjina prvenstev, pobrskali pa smo med ekipnimi statističnimi podatki. Postavke so skoraj vse negativne, saj pač velika večina naših ekip »domuje« na spodnjem delu lestvic odgovarjajočih lig. Med negativci prednjači Val Im-sa, ki je na vseh dosedanjih sedmih tekmah doživel razorožujoče poraze s 3:0, le enkrat pa mu je uspelo izgubiti set z najtesnejšo razliko v točkah. Kar se napetih končnic tiče je zanimivo, da v njih naše ekipe očitno ne znajo ohraniti mirne krvi. Na razliko se je doslej končalo 24 setov, 17-krat so naše ekipe izšle kot poraženke, le sedemkrat pa so izenačen set osvojile. Največ napetih končnic - kar osem -je odigrala Soča, ki je tudi edina brez negativne bilance, saj ima »score« 4:4. Bolj spodbudna je statistika »tie-breakov«. Odigrali so jih deset in zmagali na šestih. Ženski ekipi sta edi- Prof. Peterlin bo tudi v novem odboru deželni tajnik in vodja komisije za trenerje kroma jo v svojih vrstah mlajše igralce na zadnjih mestih. Še posebno po uvedbi rally point sy-stema se je število mladih igralcev močno zmanjšalo. S tem sistemom točkovanja je namreč vsaka napaka lahko odločilna, mladi igralci pa ponavadi prav v končnicah občutijo pritisk in več grešijo. Zato več društev raje zaupa starejšim in bolj izkušenim odbojkarjem, ki so tudi bolj zanesljivi.« Včasih so si mladi igralci mesto v prvi ekipi priborili veliko prej. »Tako je, po drugi strani pa tudi starejši igralci niso tako dolgo vztrajali z igranjem. Zdaj imamo na primer v deželnih ligah več igralcev, ki bodo kmalu imeli celo petdeset let. Odbojka je očitno postala v zadnjih letih šport, ki se ga lahko igra zelo dolgo. Včasih ni bilo tako. Sicer je lepo, da so starejši igralci še vedno tako motivirani, po drugi strani pa to panogi ne koristi. Nivo pada, poleg tega pa je zaradi tega tudi ekip vedno manj. Vsi starejši igralci ne morejo vztrajati vnedogled in tako prihaja vsako leto do združitev ekip in odpovedi. Če bomo nadaljevali po tej poti, se lahko zgodi, da prej ali slej sploh ne bomo mogli več organizirati prvenstev.« Kako bi lahko situacijo izboljšali? »Vsa društva bi se morala posvečati tudi mladinskemu sektorju. Sam nameravam za naslednjo sezono predlagati, da bi tiste ekipe, ki nastopajo samo v članskih ligah, plačale dvojno vpisnino. Z dodatnim denarjem, ki bi ga na tak način dobila odbojkarska zveza, pa bi lahko uporabili za najrazličnejše dejavnosti v korist moške mla- dinske odbojke. Ne vem pa, če je načrt uresničljiv. Treba bo preučiti, če je po statutu kaj podobnega mogoče narediti.« Dolgo let je bil v deželnem odboru tudi Boris Žerjal, ki pa tokrat ni bil izvoljen... »Boris res ni več deželni odbornik, a je še vedno del naše »ekipe«. Še naprej bo namreč vodil komisijo za sodnike.« Na splošno pa so bile pokrajinske in deželne volitve za nas zelo uspešne, saj smo izvolili kar štiri odbornike v različne odbore. »Rad bi poudaril, da jih nismo izvolili mi sami. Vse slovenske odbornike (ob Pe-terlinu so to še Danimir Mikolj in Martin Maver v Trstu ter Nataša Soban v Gorici, op.a.) so podprla tudi italijanska društva. Mi-kolj je celo dobil največ glasov, sam pa sem dobil prav toliko glasov kot ostali člani odbora. To je dokaz, da nas tudi v italijanskih krogih zelo cenijo in da nam priznavajo, da smo sposobni.« Konec tedna so bile tudi državne volitve FIPAV. Naša dežela je imela v prejšnjem četrtletju svojega predstavnika v državnem odboru, zdaj ga pa nima več. Je to problem? »Po mojem ni. Veliko bolj pomembno bi bilo, da bi imeli svoje predstavnike v številnih komisijah, ki delujejo v sklopu odbojkarske zveze. Marsikaj bi se dalo namreč izboljšati in naši predstavniki bi lahko bili pri tem zelo koristni. Pomagali bi lahko odpraviti določene nesmisle v zvezi z mladinskimi prvenstvi. Še vedno na primer ne razumem, zakaj se v prvenstvu U14 ne sme sprejemati s prsti, v U13 in U16 pa ja. Pravilo bi moralo biti isto za vsa tri prvenstva, saj se zdaj zaradi tega igralci in igralke večkrat zmedejo. Ob tem pa ne razumem, zakaj je na primer v moškem prvenstvu U16 prepovedana raba libera, na Trofeji dežel pa reprezentance lahko igrajo tudi z njim. V tem ni nobene logike. Mislim, da bi lahko kak naš trener, če bi bil vključen v za to pristojno državno komisijo, pripomogel k izdelavi ustreznejših načrtov in pravilnikov za mladinska prvenstva. Imamo štiri leta časa, da priborimo mesto svojim predstavnikom v kaki komisiji.« (T.G.) MOŠKA MLADINSKA PRVENSTVA - U16 Olympia vztraja na vrhu lestvice Druga zaporedna zmaga Sloge, uspešna tudi Soča Rast ni 100%: slogašice so odigrale in zmagale en »tie-break«, Bor Breg pa dva. Olympia je svojega edinega izgubila, Sloga Tabor ima »score« 3:2, Soča 1:1. Zanimivo je, da slogaši v D-ligi niso še odigrali »tie breaka«. Najbolj pogost rezultat je vsekakor (in žal) poraz s 0:3. V skupno 48 tekmah jih je bilo kar dvajset, kar znaša 41 %. Rekorderju Valu na nehvaležni lestvici sledijo Olympia s štirimi in Soča ter Sloga List s tremi gladkimi porazi, edina, ki še ni okusila grenkobe poraza brez dobljenega seta, pa je Sloga Tabor, ki je tudi edina, ki je s tem izidom trikrat zmagala. Z dvema zmagama s 3:0 se lahko ponaša še Sloga v moški D-ligi, vse ostale naše ekipe pa s tem izidom še niso zmagale! Kar se posameznih setov tiče pa še tole: Boru Bregu je enkrat uspelo izgubiti set s 25:9, pripada pa mu tudi najbolj gladko dobljen set z izidom 25:11. S takim izidom se sicer lahko ponašajo tudi Sloga, Sloga Tabor in Sloga List. Volleybas Videm - Soča Rast 0:3 (9:25, 15:25, 9:25) SOČA RAST: A. Čavdek 1, Š. Čavdek 0, Dussich 20, Fiorelli 0, Juren 10, Kovic 5, Riosa 3, Škerlavaj 11, Ulian 1. Trener Jelavič Združena ekipa je končno spet igrala v popolni postavi in v Vidmu brez najmanjše težave odpravila Vollaybas. Tekma je trajala borih 45 minut, našim igralcem pa gre pohvala, ker se kljub veliki kakovostni razliki nikoli niso prilagodili igri skromnih nasprotnikov in so vseskozi igrali zbrano in motivirano. Poleg Dussicha, ki je bil tudi tokrat na mreži neustavljiv, so se še posebno izkazali Erik Juren, Dennis Riosa in Dean Škerlavaj. Triestina Volley - Sloga 1:3 (26:24, 25:27, 21:25, 14:25) SLOGA: Antoni 4, Calzi 3, Pečar 30, Rupel 4, Sancin 3, Tanteri 5, Taučer 14.Tre-ner Ivan Peterlin Slogaši so v mestnem derbiju osvojili drugo zaporedno zmago. Tekma je bila izenačena le v prvih dveh setih, ko našim odbojkarjem ni uspelo, da bi uveljavili svoje boljše tehnično znanje. V prvem nizu so vodili že z 21:17, ko so se pustili presenetiti in tako omogočili Triestini, da je osvojila svoj prvi prvenstveni set. Tudi v drugem je kazalo na podoben razplet, saj je Sloga vodila s 24:21, a se je morala pošteno potruditi, da je ustavila odločno reakcijo domačinov. S tem pa je bilo tekme praktično konec. Dobro je svojo nalogo opravilo vseh sedem igralcev, na mreži pa je odlično zaigral Luka Pečar. Fincanteri - Olympia Hlede A.I. 0:3 (16:25, 8:25, 17:25) OLYMPIA HLEDE: Vizin, Capparel-li, Culot, Gomiscech, Hlede, Komjanc, Lan-go, Blanzan, Skerk, Montrone. Trener Conz. Igralci Olympie niso imeli težkega dela in ostajajo na vrhu lestvice, direktna spopada s Cordenonsom in Alturo pa ju čakata po novem letu. Dotlej si ne smejo privoščiti spodrsljajev. Ostali izidi 6. kroga: Cervignano -Cordenons 0:3, Il Pozzo - San Vito 3:0, Tub-fer Gemona - Altura 2:3. Vrstni red: Cordenons in Olympia Hlede 18, Altura 17, Cervignano in Il Pozzo 12, Tubfer UD 7, Volleybas, Sloga in Soča Rast 6, Fincantieri in San Vito 3, Triestina Volley 0. UNDER 14 MOŠKI Ausa PAV - Sloga Rast 3:0 (26:24, 28:26, 25:19) SLOGA: Antoni 0, Juretič 3, Kerpan 6, Kovic 14, Milkovič 1, A.Pelikan 0, S. Pelikan 3, Riosa 6, Trento 1. Trener Peterlin Združena ekipa Sloge in Soče, sad dogovora med našima dvema društvoma, je svojo drugo tekmo odigrala že med tednom. Srečanje so naši odbojkarji sicer izgubili, vendar so prikazali neprimerno boljšo igro kot na svoji uvodni tekmi in s kančkom sreče bi bil lahko rezultat bistveno različen. Kot je razvidno že iz izidov v posameznih setih, je bila tekma zelo izenačena in napeta in prva dva niza sta se našim igralcem izmuznila čisto v končniči. Tudi v zadnjem so se proti domačinom borili vse do konca, vendar so bili igralci iz Cervignana tokrat prisebnejši. Olympia Ferstyle - Pittini Gemona UD 1:3 (19:25, 26:24, 19:25, 18:25) OLYMPIA: Palazza 11, Terpin, 5,Vo-griČ , 18 Peršolja 5, Brusa, 7, Corsi, 0, Princi, 3 , Cobello 0, Komjanc, Winkler 0. V drugem krogu se je Olympia pomerila z lanskim prvakom iz Humina. V drugem setu so se domačini zbrali in z dobrimi servisi spravili v težave nasprotnikov napad in zasluženo slavili. V nadaljevanu pa so podarili nasprotnikom preveč točk, tako da je Humin na koncu zasluženo osvojil tekmo. Ostala izida 2. kroga: Torriana -Cordenons 3:0, Aurora UD - Volley PN 2:3, S. Andrea TS - Follador PN 3:2. Vrstni red: Pittini Humin 6, S. Andrea TS 5, Follador PN 4, Olympia FerStyle, Torriana, Cervignano in Cordenons 3, Volley PN 2, Aurora 1, Sloga 0. Moška C liga Basiliano l 6 1 19:6 1l Tabor Televita 7 6 1 20:8 1y San Vito l 6 1 20:9 1l Cus l S 2 18:9 16 Il Pozzo l S 2 1l:9 14 Natisonia l S 2 16:9 14 Porcia l 4 3 16:11 13 Prata l 3 4 16:1S 11 Buia l 3 4 14:1S 10 Ferro Alluminio l 3 4 12:16 9 Soča ZBDS y 2 S 9:18 6 Rigutti l 1 6 6:20 2 Olympia Tmedia y 0 y 4:21 1 Val Imsa y 0 y 0:21 0 PRIHODNJI KROG Sloga Tabor Televita - Favria San Vito (13.12 ob 20.30 v Repnu); Pallavolo Porcia - Olympia Tmedia (13.12. ob 20.30 v Porcii); Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Rigutti (13.12. ob 20.00 v Sovodnjah); Val I msa - FerroAlluminio (13.12. ob 20.30 v Gorici), Prata - Basiliano, Buia - CUS Trieste, PAV Natisonia - Il Pozzo Ženska C liga Talmassons l l 0 21:1 21 Altura l l 0 21:4 20 Martignacco l 6 1 19:6 1l Cormons l 6 1 18:6 1l Roveredo l 4 3 12:13 11 Libertas l 3 4 14:1S 11 Millenium l 3 4 13:16 9 Volleybas l 3 4 10:14 9 Chions l 3 4 14:1S 10 Tarcento l 2 S 10:1l 6 Sloga List y 2 S 8:18 S Sangiorgina l 1 6 10:20 4 Cordenons l 1 6 6:18 4 Manzano l 1 6 S:18 3 PRIHODNJI KROG Libertas San Giovanni - Sloga List (13.12. ob 18.00 v Trstu, ex Suvich),Wolf Haus Cormons - Millenium Gorica, CDA olley Talmassons Libertas Martignacco, Siel BCC Manzano - Delfino Verde Altura TS, Cordenons - Supersolar Sangiorgina, Banca di Udine Volleybas Chions, Vis et Virtus Roveredo - Tarcento. Moška D liga Mossa l 6 1 20:6 18 Cordenons l 6 1 18:9 16 Fincantieri 6 S 1 16:3 1S San Quirino l 4 3 1l:12 14 Lignano 6 4 2 12:8 12 Reana l 4 3 14:10 12 Udine 6 4 2 12:9 12 Altura 6 3 3 12:11 10 Sloga 6 3 3 10:10 9 Pallavolo Ts l 2 S l:19 4 San Sergio 6 1 S l:1S 3 Cervignano l 0 l 4:21 1 Broker 6 0 6 2:18 0 PRIHODNJI KROG Sloga - Buffet Toni da Mariano San Sergio (13.12. ob 1l.30 v Repnu), Several Insurance Broker TS - Club Altura, Lignano Volley - Futura Cordenons, Pizzeria Alla Basilica PN - San Quirino Volley, Pittarello Reana - Pallavolo Trieste, Eurospar Fincantieri - Mossa. Ženska D liga Reana l 6 1 20:S 18 S.Andrea l 6 1 18:8 16 Cervignano l S 2 1l:10 1S Rizzi l S 2 1l:11 1S Volley Carnia l 4 3 16:11 14 Buia l 4 3 14:11 12 Pordenone l 4 3 16:13 11 Buttrio l 3 4 14:13 11 Bor/Breg KB y 4 3 14:1S 10 Cus TS l 3 4 12:1S 8 Mossa l 2 S 10:1S 8 ASFJR Čedad l 2 S 9:19 S Ronchi l 1 6 6:19 4 Pasiano l 0 l 3:21 0 PRIHODNJI KROG (13.12.) Volley Ball Carnia - Bor/Breg Kmečka banka (13.12. ob 20.30 v Tolmeču), Danieli Buttrio - Rojalkennedy, ACLI Ronchi - Mcf Buia, Adok Mossa Ca' Bolani Cervignano, ASFJ Rizzi Udine Gamma Legno Cecchini Pasiano, CUS Trieste - Fadalti Pordenone, Parchetti di Toro Sant'Andrea TS - Carr. Tarondo Rizzi. / ODBOJKA Torek, 9. decembra 2008 1 Q minivolley - Najmlajši dečki na Goriškem Val začel znova, pri Soči več deklic, Olympia s polno paro Na članski ravni dosegajo letos slovenska goriška društva, ki gojijo moško odbojko, slabše rezultate, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih sezonah. Tako na primer v C ligi vse tri naše ekipe, to je Soča, Olympia in Val, tvegajo izpad, saj se odsotnost tistih odbojkarjev, ki so bili v zadnjih sezonah nosilni, še kako pozna. Dejavnost omenjenih društev pa ni omejena le na članski nivo, saj so letos, kar je še najbolj pomembno, vsa tri aktivna predvsem na mladinski ravni. Soča in Olympia s svojimi ekipami nastopata tudi v deželnih mladinskih prvenstvih, več njunih od-bojkarjev U18 ali celo U16 pa igra tudi v prvi ekipi. Najbolj spodbuden pa je podatek, da imajo vsa tri društva številne skupine miniodbojkarjev in miniodboj-karic, ki z navdušenjem osvajajo odbojkarske prvine. Zanimivo je, da ima- jo Soča, Olympia in Val pri teh skupinah trenerje iz Slovenije. Olympia je tisto naše goriško društvo, pri katerem v zadnjih letih trenira največ mladih. Prav zaradi tega ima goriško mestno društvo pravzaprav garantirano svojo bodočnost tudi na članski ravni. Perspektivnih mladincev in dečkov, pa tudi naraš-čajnikov je namreč dovolj, da bodo počasi nadomestili še zadnje bolj izkušene igralce v prvi ekipi in tako pravzaprav začeli nov ciklus. Pri Olympii pa so lahko zelo zadovoljni tudi z minivolleyem, za katerega je odgovorna trenerka Meta Okroglič. Tečaj miniodbojke obiskuje letos več kot dvajset otrok. Fantki bodo nastopali tudi v prvenstvu U12, ženske ekipe pa Olympia v to prvenstvo ni vpisala. Mogoče se bo nekaj deklic pridružilo starejšim klubskim tovariši-cam v prvenstvu U13. Levo, mladi valovci, desno zgoraj, ekipa minivolleyja Olympie, spodaj pa trening najmlajših pri Soči v Sovodnjah Če je pri Olympii v najmlajši skupini veliko fantkov, pa je pri Soči pri minivolleyu več deklic, kar je trenutno tudi glavni problem društva iz So-vodenj na moškem področju. Soča dela na mladinskem področju nikoli ni zanemarjala, v zadnjih letih pa je odbojko začelo igrati zelo malo fantkov, kar prihaja do izraza tudi v mladinskih prvenstvih. Rezultati so zaradi tega slabši, kot so bili pri prejšnjih generacijah, ker so skupine majhne pa tudi vadba ne more biti vedno uspešna, saj določenih vaj kdaj pa kdaj sploh ne morejo delati. Kar se tiče minivolleya, pa tečaj dvakrat na teden obiskuje približno dvajset otrok. Vodi jih Robert Stubelj. Najmlajši Sočani in Sočanke bodo letos nastopali na turnirjih, ki jih dokaj redno prireja pokrajinska odbojkarska zveza in na naslednjih turnirjih, ki jih bo priredila odbojkarska komisija ZSŠDIja. Po večletnem premoru je z delom z najmlajšimi ponovno začel tudi Val, ki je v zadnjem obdobju vse svoje energije usmerjal v člansko ekipo. Ta je dolgo let nastopala na državni ravni in je bila med našimi ekipami vodilna (Val je bil nekaj let tudi nosilec združene članske ekipe projekta Rast, op.a.), zdaj pa se začenjajo poznati posledice nekajletne odpovedi mladinski odbojki, predvsem pa delu z najmlajšimi. Prav zaradi tega so se v štandreškem društvu poleti odločili, da se spet posvetijo predvsem mladinskemu sektorju, zanj pa skrbita Peter Povšič in Tjaša Corva. V Štandrežu je Val zaenkrat začel predvsem z otroško telovadbo, ki jo vo- di Samuel Brajnik. Približno dvajset otrok je razdeljenih v dve starostni skupini. Najmlajši, ki jo sestavljajo predvsem otroci iz vrtca, le telovadijo, osnovnošolski otroci pa počasi spoznavajo tudi odbojko. Pravi tečaj minivol-leya pa ima Val v sodelovanju z Go-volleyem v Doberdobu. Tu približno petindvajset otrok trenira pod vodstvom Leona Horvata. Kar je za sam Val najbolj pomembno pa je to, da je tako v Štandrežu kot v Doberdobu ogromno fantkov, vsak teden pa se skupinam pridruži še kak otrok. Na turnirjih, ki jih prireja odbojkarska zveza, bodo letos nastopili samo miniodbojkarji iz Doberdoba, saj so drugi še premajhni. ženska miniodbojka na tržaškem - Aktivna vsa naša društva Precej, največ pa pri Kontovelu Na Tržaškem so vsa slovenska društva zelo aktivna na mladinskem področju. Ob igralkah mladinskih ekipah, o katerih redno poročamo, pa vadijo pri Slogi, Kontovelu, Sokolu, Bregu in Boru, ki vsako leto ob koncu ali na začetku sezone prirejajo tudi svoj odbojkarski kamp, še številne miniodbojkarice. Najmlajše igralke (od letnika 1997 do 2000) naših društev so z izjemo Brežank letos prvič nastopile na turnirju, ki ga je 30. novembra priredila odbojkarska komisija ZSŠDIja. Že konec tedna pa bodo lahko spet pokazale, kaj vse so se naučile na treningih. V nedeljo bo namreč na sporedu turnir, ki ga prireja pokrajinska odbojkarska zveza FIPAV. Največ deklic imajo letos pri Kon-tovelu, kjer v dveh skupinah vadi približno 30 odbojkaric. Nekatere starejše bodo nastopale tudi v prvenstvu U13. Skupini vodita Nicole Starc in Alenka Verša. Zelo zadovoljni so letos tudi v Sloginem taboru, saj obiskuje tečaj mi-niodbojke približno dvajset deklet. Nekatere med temi vadijo celo trikrat tedensko, odbojkarskih prvin pa jih učita Martin Maver in Franko Drasič. Pri Sokolu letos nimajo ločene skupine za minivolley, saj se kljub velikemu uspehu odbojkarskega kampa nobena osnovnošolska deklica ni vpisala na tečaj miniodbojke. Imajo pa pet deklet letnika 1997, ki vadijo s starejšimi soigralkami in bodo pod taktirko Norči Za-vadlav nastopale v prvenstvu U13. Pri Boru je za minivolley odgovorna Silva Meulja, s katero na Stadionu 1. maj dvakrat na teden vadi deset deklic. Pri Bregu vodi tečaj miniodbojke Samoa Mauro, obiskuje pa ga štirinajst deklic. Bor kroma Kontovel kroma Sloga kroma Sokol kroma 20 Torek, 9. decembra 2008 KOŠARKA / promocijska liga - Tokrat brez poraza ekip naših društev 1. amaterska liga - V Trebčah 10 golov! Odlična druga polčasa Juventine in Vesne Primorec je navajen na take podvige Kras Koimpex brez zastojev Sovodenjci pri dnu Juventinin kapetan Mario Pantuso na tekmi proti Pro Gorizii bumbaca Pozitivni krog za ekipe slovenskih društev v promocijski ligi. Kras je s pomembno zmago v gosteh in z neodločenima izidoma rožaškega Vir-tusa in Lignana (proti Vesni) še povišal prednost na lestvici. Pred dru-gouvrščenim Cornom, ki ima tekmo manj, imajo osem točk prednosti. Športni vodja repenskega društva Goran Kocman je bil zadovoljen z nastopom Musolinovih varovancev: »Igrali smo dobro, čeprav bi lahko dosegli še kak zadetek. Imeli smo nekaj dobrih priložnosti predvsem z Ra-denkom Kneževičem, ki pa v zadnjih krogih pred nasprotnikovimi vrati ni najbolj razpoložen. V prihodnjih dveh krogih, pred božično-novoletnim premorom, nas čakata dve domači tekmi, proti Pertegadi in proti Sangiorgini. Treba bo zbrati vseh šest točk.« Pri Krasu je tokrat igral dobro Giacomi. Z doseženo točko na težkem gostovanju v Lignanu so zelo zadovoljni tudi v taboru kriške Vesne. »Li-gnano je solidna ekipa in na začetku drugega polčasa so gostitelji že vodili z 2:0. Naša reakcija je bila takojšnja in na koncu bi lahko celo zmagovito povedli,« je dejal Vesnin športni vodja Paolo Vidoni. Gostovanje v Ligna-nu pa se je zaključilo z zvrhano mero smole. Kar trije varovanci trenerja Roberta Veneziana so morali po tekmi poiskati pomoč v bolnišnici v Latisani. Venturini si je takoj po doseženem golu, medtem ko je proslavljal s soigralci, izpahnil ramo (isto kot pred dvema letoma). Martin Cheber je končal tekmo s pretegnjeno mišico, Peter Carli pa se je ranil pri čelu. Venturini in Cheber bosta prav gotovo odsotna vse do božičnega premora. Peter Carli pa bo mogoče že na razpolago v nedeljo. Negativna nota je tudi izključitev Di Donata. Sodnik mu je pokazal rdeči karton, češ da je Vesnin napadalec hote s komolcem udaril nasprotnikovega igralca. S tremi novimi točkami se veselijo tudi pri štandreški Juventini, ki je v goriškem derbiju premagala Capri-vo. Gostje iz Koprivnega so v prvem polčasu vodili z 1:0. Povedli so iz enajstmetrovke. V drugem polčasu pa prava reakcija gostiteljev. »Vodstvo Caprive nas je nekoliko prestrašilo in marsikdo je pomislil na črn scenarij. Na srečo tako ni bilo in uspelo nam je spreobrniti rezultat in visoko zmagati. Fantje so se res potrudili in prikazali smo za oko lepo igro,« je komentiral športni vodja Gino Vinti. ZAOSTALA TEKMA - Jutri ob 20.30 v Latisani: Pertegada - Staran-zano. ELITNA LIGA - Kovicev Monfal-cone (Dario je igral v prvem polčasu) je igral neodločeno proti Saronu (1:1) in ostaja prvi na lestvici, čeprav se mu je nevarno približala Muggia, ki je premagala Rivignano v gosteh s kar 5:0. (jng) V DOBRI FORMI Kras, Juventina, Vesna in Primorec V promocijski ligi so se v nedeljo izkazale vse tri ekipe naših društev. Kras je z dvanajstim zaporednim pozitivnim izidom obdržal in še povečal prednost pred zasledovalci. Vesna, ki je zaustavila Lignano, se je usidrala na sredino lestvice in hkrati pomagala Krasu. Li-gnano je namreč konkurent rdeče-be-lih za napredovanje v elitno ligo. Bistveno pa je popravila položaj na lestvici tudi Juventina. Pravi »top« kroga pa je zmaga Primorca v 1. AL. Nogometaši trebenskega društva so povsem nadigrali solidni Ronchi. Primorec in trener Sciarrone sta znana za take podvige. Ni namreč prvič, da se pripeti nekaj podobnega. BREG Nujno prekiniti negativno serijo V pravi krizi je Breg, ki je v nedeljo nerodno izgubil proti Esperii. Brežani so v zadnjih štirih krogih zbrali le eno točko in to na derbiju proti Zarji Gaji v Bazovici. Zadnje tri tekme so izgubili. Položaj na lestvici vsekakor ni zaskrbljujoč, saj ima Breg 18 točk. Pri Bregu pa ne stojijo križem rok. V pričakovanju Laurice in Cermelja bodo skušali še dodatno motivirati mlade nogometaše. Trener Davor Vitulič je prav gotovo zelo izkušen in bo gotovo potegnil iz rokava pravo karto. Ze v prihodnjem krogu mora Breg absolutno zmagati. V Dolino bo namreč prišla zadnjeuvršče-na Ruda, ki ima le 5 točk na lestvici. 2. al - Vrh se oddaljuje Breg v težavah, Zarja Gaja in Primorje polževo naprej Pri Bregu pričakujejo Laurico in Cermelja - Lepa tekma na Opčinah V 12. krogu 2. amaterske lige je tokrat razočaral dolinski Breg, ki je pri Svetem Ivanu v Trstu izgubil proti Esperii. »Treba je priznati, igrali smo slabo in poraz je povsem zaslužen. Trenutno nam ne gre lepo od rok. Imamo precej težav s poškodbami in nekateri mladi fantje niso kos nekaterim nalogam. Potrebujemo izkušene igralce in želimo si, da bo čimprej nared Mitja Laurica in da bomo z nami igral tudi napadalec Giuliano Cermelj,« je o Bregovih težavah in morebitnih rešitvah povedal spremljevalec Lorenzo Zupin. Precej lepo tekmo so gledalci videli na Opčinah, kjer sta se srečali Opicina in Zarja Gaja. Obe ekipi sta prikazali za oko lepo igro, ki je bila vseskozi zelo živahna. Najlepšo priložnost za gol je pri Zarji Gaji imel Peter Primosi (na sliki spodaj). Njegov strel pa se je odbil od prečke. V taboru rumeno-modrih so bili po tekmi zadovoljni z doseženo točko. S točko pa so le delno zado- voljni pri proseškem Primorju. Villa je na Ervattiju res dvakrat poved-la, Primorje pa je obakrat izenačilo. Oba gola Ville sta padla po napakah domače obrambne vrste. »Padci koncentracije nam še vedno povzročajo precej preglavic. Prav zaradi tega smo doslej po cesti nerodno izgubili preveč točk«, menijo v taboru proseškega društva. V 3. AMATERSKI LIGI Poraz okrnjene Mladosti Doberdobska Mladost je v Miljah visoko izgubila proti prvouvrš-čeni Muglii, ki jo letos trenira dolgoletni trener Zarje Gaje Moreno Nonis. Gostitelji (en gol je dosegel tudi Fabio Jurincich) so že v prvem polčasu povedli z 1:0. V drugem delu pa so še trikrat zatresli mrežo vratarja Sandija Gergoleta. Dodati moramo, da je imel trener Fabio Sambo na razpolago okrnjen izbor nogometašev. Promocijska liga IZIDI 12. KROGA Staranzano - Kras 0:1, Centro Sedia - Corno 0:0, Juventina - Capriva 4:1, Lignano -Vesna 2:2, Santamaria - Trieste Calcio 1:0, Pertegada - Sangiorgina 1:1, Ponziana - Mariano 1:1, Pro Cervignano - Pro Gorizia 3:0. Kras 12 9 3 0 23:4 30 Virtus Corno 11 6 4 1 13:6 22 Cervignano 12 5 4 3 17:10 19 Lignano 11 5 4 2 16:12 19 Trieste 12 5 3 4 19:14 18 Sangiorgina 11 5 2 4 12:8 17 Staranzano 11 5 2 4 11:10 17 Ponziana 12 4 5 3 16:17 17 Vesna 12 4 5 3 11:12 17 Pro Gorizia 12 4 4 4 12:15 16 Juventina 12 4 3 5 10:11 15 Pertegada 11 3 5 3 10:9 14 Centro Sedia 11 3 2 6 10:14 11 Mariano 11 2 3 6 7:17 9 Capriva 12 2 1 9 7:19 7 Santamaria 12 1 2 9 9:24 5 PRIHODNJI KROG Kras - Pertegada, Mariano - Juventina, Vesna - Centro Sedia 1. amaterska liga IZIDI 12. KROGA Costalunga - Pro Romans 2:1, Gradese -San Canzian 4:1, Pieris - Medea 2:1, Primorec -Ronchi 7:3, San Lorenzo -Isonzo 1:0, Sistiana - Villesse 0:1, Sovodnje -Domio 2:2, Turriaco - San Giovanni 1:1. Villesse 11 7 3 1 19:7 24 Costalunga 12 5 4 3 19:11 19 Turriaco 12 5 4 3 22:18 19 San Lorenzo 11 5 4 2 14:10 19 Ronchi 11 4 6 1 21:17 18 San Giovann 12 4 4 4 17:16 16 Isonzo 11 4 4 3 12:11 16 Domio 11 4 3 4 14:15 15 Primorec 12 4 3 5 20:21 15 Medea 11 4 3 4 15:17 15 Gradese 11 3 5 3 18:15 14 San Canzian 12 4 1 7 17:28 13 Pro Romans 11 3 4 4 16:14 13 Sovodnje 11 3 4 4 17:19 13 Sistiana 11 2 4 5 12:19 10 Pieris 12 1 3 8 7:20 6 PRIHODNJI KROG: Isonzo - Primorec, Pro Romans - Sovodnje Postave in izidi Juventina - Capriva 4:1 (0:1) STRELCI: v 50. Pantuso, 69. Stabile, 81. Candussio, 87. Giannnotta. JUVENTINA: Furios, Morsut, Paravan, Negro (Giannotta), Masotti, Pejakovič, Candussio, Pantuso, Stabile, Gerometta (Peric), Zanuttig (Terpin), trener Portelli. Staranzano - Kras Koimpex 0:1 (0:1) STRELEC: v 40. Orlando. KRAS: Contento, Mania (Cerrano), Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Cipracca, Bertocchi, Kneževič (Metullio), Bernabei, Orlando (Mosca), trener Musolino. IZKLJUČEN: v 85. Cerrano. Lignano - Vesna 2:2 (1:0) STRELEC: v 64. Venturini iz 11-m; v 76. Venturini. VESNA: E. Carli, Bertocchi (Žiberna), Spadaro, Debernardi, Degrassi, Leghissa, P. Carli (Monte), Cheber, Di Donato, Leone, Venturini (Ronci), trener Veneziano. IZKLJUČEN: v 77. Di Donato. Primorec - Ronchi 7:3 (2:1) STRELCI: Moscolin 3, Marinelli 2, Lanza 2 (1iz11-m). PRIMOREC: Loigo, Emili, Ojo (Franceschinis), Cadel (Mercandel), Sincovich, Leghissa, Di Gregorio, Meola, Maurizio Sciarrone kroma Trebenski Primorec je poskrbel za pravo presenečenje. Ronchi, ki je bil doslej še nepremagan, so nogometaši trebenskega društva premagali kar z 7:3. »Neverjetno. Pomisliti pa morate, da so gostje igrali dobro. Tekma je bila vse prej kot enostranska. Mi pa smo zgrešili še cel kup dobrih priložnosti za gol. Tokrat so se gledalci ob igrišču zabavali,« je povedal trener Mau-rizio Sciarrone, ki je bil po tekmi zelo zadovoljen. »Igrali smo zelo dobro. Vsi igralci so tokrat dali vse od sebe. S tem smo dokazali, da lahko letos premagamo kogarkoli. Vodili smo že s 6:1, nato smo nekoliko popustili in gostje so dosegli še dva gola.« V nedeljo v Trebčah pa ni bilo vse pozitivno. Branilec Ojo se je lažje poškodoval, zvezni igralec Cadel pa je prejel četrti opomin in ga v nedeljo ne bo na igrišču. Dodati moramo, da je Primorec že visoko zmagal proti Ronkam. Pred dvema letoma je bil rezultat v gosteh 7:1 za Primorec. Nohte pa si grizejo v Sovodnjah, kjer so belo-modri zamudili lepo priložnost za novo zmago. »Res je, dvakrat smo bili v vodstvu in nasprotnik nas je dvakrat presenetil tik pred iztekom polčasov. Vsekakor neodločen izid je pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni,« je ocenil predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. »S tremi točkami bi se povzpeli v zlato sredino lestvice, tako pa smo v spodnjem delu lestvice. Točkovna razlika sicer ni pomembna, saj je prvenstvo še dolgo. Je pa bolj psihološka«, je dodal Kuštrin, ki je pohvalil borbenost Sovodenjcev, hkrati pa omenil tudi težave na sredini igrišča. ZAOSTALA TEKMA - Sovodenjci bodo zaostalo tekmo proti vodilnim Vil-lessam igrali šele v torek, 6. januarja. Tekmo bodo igrali v Vilešu ob 14.30. 2. amaterska liga IZIDI 12. KROGA Begliano -Romana 3:1, Castions - Porpetto 2:2, Esperia -Breg 1:0, Fiumicello -Zaule 2:1, Opicina - Zarja Gaja 0:0, Primorje - Villa 2:2, Ruda - Fogliano 3:5, Torre - Chiarbola 1:0 Fogliano 11 9 1 1 34:16 28 Fiumicello 12 6 3 3 25:21 21 Zaule 12 6 2 4 27:22 20 Opicina 11 5 4 2 25:12 19 Porpetto 11 5 3 3 18:13 18 Castions 11 4 6 1 17:12 18 Breg 12 5 3 4 14:11 18 Zarja Gaja 12 5 3 4 18:16 18 Primorje 12 3 6 3 19:16 15 Esperia 11 4 3 4 16:17 15 Chiarbola 12 4 3 5 12:16 15 Villa 11 3 4 4 15:16 13 Begliano 11 3 5 4 13:18 11 Romana 11 2 2 7 12:24 8 Torre 12 2 2 8 11:22 8 Ruda 11 1 2 9 12:36 5 PRIHODNJI KROG: Breg - Ruda, Romana - Primorje, Zarja Gaja -Castions. Moscolin (Pergolis), Marinelli, Lanza, trener Sciarrone. Sovodnje - Domio 2:2 (1:1) STRELCA: v 22. Reščič; 66. Delise. SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomšič, Kogoj, Bregant, Simone, Delise, Calligaris, Portelli, Reščič (Skarabot), Feri, trener Sari. Esperia - Breg 1:0 (1:0) BREG: Barbato, Cigui (Poljšak), Sovič, Gustini, Apollonio, Gargiuolo, Sabini (Pernorio), Suttora, Gellini (Zidarich), Isaia, Coppola, trener Vitulič. Primorje Interland - Villa 2:2 (1:0) STRELCA: v 60. Pavletič, 82. Mania. PRIMORJE: Zuppin, Ferro, Cheber, Mihic, Merlak, A. Čok (Mania), Fratnik, Candotti (Stepančič), Pauletič, Makivič, Kapun, trener Bidussi. Opicina - Zarja Gaja 0:0 ZARJA/GAJA: Carmeli, Asselti, Franco, Primosi, Segulin, V. Križmančič, Kariš (Zocco), M. Grgič (Gurtner), Bernobi, Bečaj, Ghezzo (Bertocchi), trener Di Summa. Muglia - Mladost 4:0 (1:0) MLADOST: Gergolet, Batistič, Cusin (Bensa), Marušič (Caggiula), Contin, Černic, Gobbo, Bressan, Gagliano, Vitturelli, D'Onorio, trener Sambo. 3. amaterska liga IZIDI 12. KROGA Aiello - Union 3:0, Audax -Pro Farra 1:2, Campanelle - Sagrado 0:2, CGS - Mossa 0:2, Muglia - Mladost 4:0, Poggio - S. Andrea 1:3, Strassoldo - Aurisina 1:3, Terzo -Montebello 1:0 Muglia 12 10 0 2 28:6 30 Sagrado 11 10 0 1 22:7 30 Aiello 11 8 2 1 31:11 26 Cgs 12 8 2 2 31:16 26 Mossa 12 7 3 2 20:11 24 Terzo 11 7 2 2 16:4 23 S.Andrea 11 6 2 3 25:14 20 Poggio 12 5 2 5 25:23 17 Montebello 12 3 3 6 13:19 12 Mladost 12 2 4 6 13:19 10 Union 12 3 1 8 11:29 10 Campanelle 11 3 0 8 10:25 9 Audax 11 2 2 7 12:26 8 Pro Farra 12 2 1 9 7:21 7 Aurisina 11 2 1 8 9:25 7 Strassoldo 11 0 3 8 11:29 3 PRIHODNJI KROG: Mladost - Audax / ŠPORT Četrtek, 11. decembra 2008 21 jadranje - Zimski pokal v Imperii za točke svetovnega rankinga Čupina posadka zanesljivo na 1. mestu Simon in Jaš med 470 na 114. mestu svetovne lestvice ISAF - 420: Čaudek/Husu na 66. mestu V Imperii se je v nedeljo zaključila tridnevna mednarodna regata Witer cup 2008. V ligurskem obmorskem mestu se je zbralo kar 233 posadk iz 14 držav. Jadralci so tekmovali v razredu 470, 420, laser in l'equipe. Od naših predstavnikov so nastopile tri Čupine posadke: Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na 470, v razredu 420 pa Mattia Čaudek in Jakob Husu ter Ingrid Peric in Chantal Zeriali. Zaradi močnega vetra in visokega vala so regate v petek odpadle, v soboto so jadralci opravili dva plova, v nedeljo pa štiri. Odličen rezultat sta dosegla Simon in Jaš, ki sta v močni konkurenci zanesljivo osvojila abosolutno prvo mesto. V soboto sta bila dvakrat prva, v nedeljo pa sta uspela ubraniti zelo dobro izhodišče. Prvi plov sta zaključila sicer šele na 17. mestu zaradi spremembe smeri vetra, v ostalih treh regatah pa sta bila 2., 3. in 4. 17-letna jadralca sta potrdila konstant-nost. »Rezultati kažejo, da smo v tem obdobju dobro trenirala,« je povedal trener Antonaz. »Sploh nismo priča- kovali, da se bomo uvrstili tako visoko.« Drugo in tretjo mesto sta zasedli nemški posadki, četrta sta bila tudi Nemca Wagner in Scheufler, ki sta bila na le- Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta z regato v Imperii zaključila letošnje nastope. Trenirala bosta do božičnih praznikov, sledilo pa bo načrtovanje dela za naslednjo sezono, ki ga bo moral odobrili odbor kroma tošnjem evropskem prvenstvu 6. Druga italijanska posadka, brata Dubbini, je zasedla 5. mesto, absolutna italijanska prvaka Zeni in Pitanti pa sta bila šele de- veta. Skupno je nastopila 34 posadk. V razredu 420 sta Čaudek in Husu po petih plovih zasedla 66. mesto (74 vpisanih), v ženski konkurenci pa sta Peric in Zeriali bili 40. (46 vpisanih)Obe posadki sta se prvič preizkusili na državni regati: »Spodbudno je, da jima je uspelo zaključiti vse plove. Vremenske razmere so bile zelo zahtevne,« je ocenil nastop trener Matija Spinazzola. Regata v Imperii je štela tudi za točke svetovne lestvice ISAF (razred 3). Jaš in Simon sta s pridobljenimi točkami med jadralci v razredu 470 na 114. mestu, cilj naslednje sezone pa je napredovanje do 80. mesta. Lestvica jadralcev, ki glede na mesto zagotavlja denarne nagrade in možnost sodelovanja na nekaterih prestižnih regatah, naj bi v naslednjih sezona postala podobna teniškemu sistemu rankinga. Čupine posadke bodo vse do božičnih praznikov še trenirale, nato pa si bodo privoščili nekaj počitka. V nadaljevanju bodo načrtovali sistem dela za naslednjo sezono. hockey in line ZKB Kwins po porazu v derbiju peti Tržaška Edera, italijanski podprvak, je bil za openske hokejiste v soboto pretrd oreh. Tržačani so na derbiju na ploščadi na Pikelcu prevladali predvsem s hitrejšo in razgibano igro, kwinsi pa so zaigrali preveč zadržano. Edera je z zmago obdržala prvo mesto na lestvici, ki ga deli še z Vicenzo, Milanom in Asia-gom. Prav Asiago, večkratni italijanski prvak, bo nasprotnik po-letovcev v naslednjem krogu. Izidi 4. kroga: Pirati Civitavecchia - Lions Arezzo 4:3 (2:1), Draghi Torino - Diavoli Vi-cenza 2:8 (1:5), ZKB Kwins - Edera Belletti trst 1:5 (1:1), Libertas Forli' - Montebelluna 7:2 (6:1), Ferrara - Asiago Vipers 2:13 (1:5). Vrstni red: Edera Belletti Trst, Asiago Vipers, Diavoli Vi-cenza in HC Milano 24 12, ZKB Kwins in Lions Arezzo 6, Mon-tebelluna 4, Civitavecchia in Libertas Forli' 3, Draghi Torino 1, Ferrara in Milano 17 Rams 0. Prihodnji krog (13.12.): Asiago Vipers - ZKB Kwins. nogomet - Deželni naraščajniki Rajko Žeželj odstopil s trenerskega mesta Rajlko Žeželj ni več trener deželnih naraščajnikov Pomladi. Včeraj je po gostovanju uradno odstopil s trenerskega mesta. Novico je potrdilo tudi vodstvo kluba, ki pa bo slovenskega nogometnega strokovnjaka v naslednjih dneh skušalo prepričati, naj se premisli. Predvsem nesporazumi v ekipi so privedli do take odločitve, ki je sicer lebdela v ozračju že nekaj časa. Žeželj se je k nam vrnil letos, pred tem pa je treniral mladinske ekipe na Obali. Naraščajniki Pomladi so v nedeljo proti Sanviteseju visoko izgubili (4:0). Igrali so v okrnjeni postavi in brez prave motivacije. Tekma se je vseskozi odvijala predvsem na nasprotnikovi polovici igrišča. Pomlad ostaja tako na lestvici še naprej na zadnjem mestu z dvema točkama. Rajko Žeželj kroma Sanvitese - Pomlad 4:0 (2:0) POMLAD: Mattiassich, Pot-leca, Rossone, Žerjal, Zeriali, Cer-kvenič, Viviani, Carli, Vidoni, Jarc (Segulin), Kuret. TRENER: Žeželj. Ostali izidi: Cormor - Fin-cantieri 2:2, Donatello - Virtus Corno 4:2, Pro Cervignano - Extra 0:1, Valnatisone - Brugnera 2:2, Pordenone - San Luigi 1:0. Vrstni red: Donatello 26, Brugnera 22, Pordenone, Virtus Corno in Sanvitese 21, San Luigi 16, Cormor in Extra 13, Valnatisone 10, Cervignano 8, Fincantie-ri 3, Pomlad 2. Naši prejemniki nagrad CONI V petek je v dvorani MIB palače Ferdinandeo pokrajinski tržaški CONI podelil nagrade najzasužnejšim športnim delavcem in športnikom v letu 2005 in 2006. Med prejemniki bronaste zvezde za športne zasluge sta bila tudi Jure Kufersin (na sliki), dolgoletni predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, in bivši športni direktor balinarske Gaje Aldo Iacobi-ni. Posebne nagrade s prejeli še namiznoteniški igralec ŠZ Kras Stefano Rotella, teniška igralka Gaje Carlotta Olando, dolgoletni član balinarske sekcije Gaje Pino Natural, rolkarica Mateja Bogatec ter kotalkarici Tanja Romano in Martina Pecchiar. Na sliki: Pino Natural, Martina Pecchiar, Nadja Fonda (mama Tanje Romano), Jure Kufersin, Mateja Bogatec, Stefano Rotella. mladinski nogomet - V pokrajinskem prvenstvu na Goriškem Najmlajši Juventine napredujejo Trener štandreške ekipe Franco Cecotti je zelo zadovoljen s svojimi varovanci - Poraza začetnikov Mladosti in Pomladi B Začetniki doberdobske Mladosti s trenerjem Paolom Pericem (prvi stoje od leve) in spremljevalcem Jožkom Jarcem (stoje na skrajni desni) bumbaca NAJMLAJŠI NA GORIŠKEM Juventina - Lucinico 3:1 (3:0) STRELCI: Bytyci, Markovič, C. Gashi. JUVENTINA: Nazzaro, Tercic, Ma-niacco, Fedel (Matiussi), Paulin (Robaz-za), Furlan (Agbetiafa), C. Gashi (Espo-sito), Zorzut (M. Gashi), Bytyci, Brisco, Markovič; trener Cecotti. Juventina je v 9. krogu brez večjih težav premagala ekipo iz Ločnika. Že po prvem polčasu so Cecottijevi varovanci vodili s 3:0 in popolnoma gospodarili na igrišču. V drugem polčas je trener Cecotti opravil vse menjave in gostje so uspeli doseči častni zadetek. Juventina je v zadnjih krogih naredila velik napredek. Trener Cecotti je pohvalil vse svoje varovance. Ostali izidi: Audax - Aris 3:2, Sta-ranzano - Ronchi 0:3, Isonzo - Gradese 3:0, Juventina - Lucinico 3:1, Pro Gori-zia - Cormons 1:6, Pro Romans - San Canzian 0:4. Vrstni red: Cormons 21, Ronchi 19, Audax, San Canzian 17, Ison-zo 15, Juventina 10, Pro Gorizia, Aris 9, Gradese 6, Staranzano 3, Lucinico 0. Pri- hodnji krog: Gradese - Juventina. NA TRŽAŠKEM - Zaostali izid: Opicina - Cgs B 0:0. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM Pomlad B - San Giovanni B 0:3 (0:2, 0:1, 0:0) POMLAD: Puntini, Labianca, Gruden (Rotondaro), Kosovel, Paolucci, Košuta, Vattovaz Di., Perrelli, Vattovaz De., Cherin, Massir. V zaostalem srečanju so začetniki Pomladi zasluženo izgubili proti San Giovanniju. Že po dveh minutah so gostje vodili z 2:0. Usodni pa sta bili dve napaki v obrambi. Piedimonte - Mladost 9:1 (4:0, 4:0, 1:1) STRELEC ZA MLADOST: Terpin. MLADOST: Gergolet, Devivo, M. Faidiga, Danielis, Cosani, Terpin, Perso-glia, K. Faidiga. Začetniki Mladosti so proti močnejšemu nasprotniku visoko izgubili. Pri Mladosti se je tokrat potrudil Kristjan Fai-diga. Mladost bo danes (16.00) v Gorici igrala proti Azzurri. 22 2 4 Četrtek, 11. decembra 2008 ŠPORT / naš pogovor - Odbojkar Matej Černic razmišlja dolgoročno Na igrah 2012 v Londonu na mivki z Albertom Cisollo V novo okolje v Tarantu se je dobro vživel - O reprezentanci ne razmišlja Edino, kar ga zdajle moti, je dež. »Napovedovali so, da je tu na jugu suho vreme. Ampak je ta mesec čisto obratno: dežuje in je zelo vlažno,« ugotavlja v smehu Matej Černic, odbojkar, ki se je po treh letih vrnil v italijansko A1-ligo. Med telefonskim pogovorom je bil razbremenjen; večkratni sproščeni smeh je jasno sporočal, da je nad izbiro o vrnitvi navdušen. Ekipa Prisma Martina Franca mu nudi odlične pogoje za rehabilitacijo kolena, obenem pa se je v okolje popolnoma vživel. »V klubu mi zaupajo, zato vse delam z večjo sproščenostjo. Za klub in navijače sem tisti Matej, ki je nastopal z reprezentanco. To mi daje občutek, da sem zanje res pomemben element in posledično gre vse dobro,« je razkril Matej. »Pika na i bi bili boljši rezultati. Prvenstva nismo začeli dobro, kot kažejo tudi rezultati (Martina Franca zaseda trenutno 10. mesto op. a.). Letos se nas smola kar drži. V prejšnjem krogu se je poškodovanemu Granvorkaju pridružil še center Molto, ki si je pretrgal kolenske vezi. Mene mučijo težave s hrbtom, zato ne treniram vsak dan. Naposled pa smo še zamenjali trenerja. Sedaj nas vodi Bonitta,« je naštel odbojkar iz Gabrj. Kaj ni šlo s prejšnjim trenerjem? Nismo trenirali slabo, ampak enostavno ni šlo. Ne smemo mimo tega, da smo nova ekipa: igralci razen izjem, torej tistih, ki smo igrali v reprezentanci, se sploh ne poznamo in prvič igramo skupaj. Verjamem, da bomo v drugem delu, če ne bo poškodb, pokazali nekaj več. Kolektiv je dober. Prepričan sem, da ne zaslužimo mesta na spodnjem delu lestvice. Ekipa potrebuje nekaj časa, da se spozna. Kako je sedaj z Bonitto, bivšim selektorjem ženske članske reprezentance? Predvsem organizacija se je izboljšala. Mislim predvsem na zdravniško ekipo, ki je vedno prisotna na treningih in daje tudi nam igralcem več opore. Bonitta je vnesel še druge minimalne spremembe, ki nam igralcem dajejo večjo sigurnost. Tudi treningi so nekoliko bolj kvalitetni. Povedal si, da te muči poškodba hrbta ... Ne vem, zakaj me boli. Proti Pa-dovi pred dvema tednoma sem igral vseh pet nizov (Martina Franca je izgubila s 3:2 op. a.) kljub velikim bolečinam. Potem sem štiri dni ležal in sploh nisem treniral. Prejšnji teden sem Matej Černic v novem dresu donato gasparro vseeno igral, čeprav zaradi poškodbe bi moral še mirovati. Zdaj hodim na terapijo in gre na bolje. Upam, da bo kmalu vse mimo. Kako pa je z okrevanjem po operaciji kolena? Zaenkrat je dobro. Že nekaj časa treniram kot ostali in nimam več prilagojenega programa. Vrniva se k ekipi. Po začetku prvenstva se vam je pridružil Ma-strangelo. Kako se je vključil? Zelo dobro, saj je nekatere igralce že poznal, saj smo skupaj igrali v reprezentanci. Iz tehničnega in značajskega vidika je odlična investicija. Dejstvo, da nekaj mesecev ni igral z ekipo, je vplivalo na njegovo predstavo le na začetku, sedaj pa se njegova forma stopnjuje. V italijansko prvenstvo A1-lige si se vrnil po treh sezonah, potem ko si eno sezono igral v Grčiji, dve sezoni pa v Rusiji. Opažaš kaj razlik z A1-li-go, ki si jo takrat zapustil? Ne veliko. Ekipe so še vedno zelo kvalitetne. Razlike opažam predvsem v ravnovesju sil med ekipami: prvenstvo je zelo izenačeno. Nikoli ne veš, kakšen bo končni rezultat. Zame pa je bila A1-liga tudi pravi izziv, saj sem tri leta igral v tujini, kjer so prvenstva na nižji ravni. Hotel sem preveriti, ali sem še sposoben igrati na visokem nivoju. Doslej mislim, da sem dobro opravil svojo nalogo. Igral sem solidno, izjema je bila le tekma proti Vi-bo Valentii, kjer se nisem izkazal. Škoda, da me je sedaj zaustavila poškodba hrbta ... Kako gledaš pa na tvojo prihodnost? Ne vem ... Zaenkrat sem tukaj in vlagam maksimalno v ekipo. Podpisal sem enoletno pogodbo, kaj bo naslednjo sezono, še ne vem. Je še prezgodaj, da bi karkoli načrtoval. Vrnitev v Italijo je bila vsekakor vezana tudi na rehabilitacijo po operaciji kolena. Želel sem, da bi okreval na najboljši način in se čim prej vrnil na igrišče. Kaj pa reprezentanca? O reprezentanci sploh ne razmišljam. Me ne skrbi in niti zanimanje, da bi tam nastopil, ni več tako veliko. Bomo videli, ali me bo Anastasi vpokli-cal poleti. Če pa me ne bo, si ne bom belil glave. Letos sem bil prvič po de- setih letih med poletjem doma in sem res užival. Tako da, karkoli bo, bo vsekakor dobrodošlo. Letos sta se v moji vlogi posebno izkazala Martino in Pa-rodi, ki sta sigurno bodočnost italijanske reprezentance. Če bo Anastasi spet izbral niju, nimam nič proti temu. Kar se mene tiče, sem reprezentanci dal že veliko. V ekipi pa prav gotovo potrebujejo tudi take igralce z izkušnjami No, za to so Cisolla in drugi. Martino in Parodi imata značilnosti, ki so podobne mojim, zato potrebuje ekipa najbrž take igralce, kot sta Cisolla in Zlatanov. Čeprav se s Cisollo pogovarjava, da bi igrala skupaj odbojko na mivki... Bi se torej rad preselil na mivko? Po olimpijskih igrah me je Cisol-la (Alberto, soigralec v reprezentanci op. a.) poklical, če bova igrala odbojko na mivki skupaj. Je še prezgodaj, da bi razpravljali o tem. Nekaj idej pa imava Bi te res zanimalo? No, ja. Zakaj pa ne? Priznam, da mi je letos posebno žal, ker se nisem udeležil olimpijskih iger. To bi bile zame druge olimpijske igre in nasploh je bil Peking tudi osebni cilj. London je še daleč: težko, da bi tam nastopil z italijansko odbojkarsko reprezentanco. Mogoče pa se bom naslednjih OI udeležil kot igralec na mivki ... Zelo rad bi ponovil olimpijsko izkušnjo! Anastasi pa se po OI v Pekingu še ni oglasil ... Ne. Nihče me ni poklical, tako da me to tudi moti. Kar deset let sem igral v sklopu izbrane vrste, tako da menim, da bi me vseeno lahko poklical in mi povedal, da bo vpoklical Parodija in ne mene. Menim, da zaslužim nekaj spoštovanja. Vzdušje v Martini Franci je prijetno. S kom pa se družiš? S Coscionejem, Ricardellmo in Paporonijem, ostali pa so poročeni ali pa imajo tu punce. Mi smo tisti, ki jih tu nimamo. Rad se sprostim z njimi, saj sicer greš v krizo. Bližajo se božične in novoletne počitnice. Se boš kaj vrnil domov? Najbrž ne, saj igramo 28. decembra, 3. in 6. januarja. Najbrž ne bomo imeli počitka. Mogoče za božič, dva dni ... Če bom res imel prosto, pa se gotovo vrnem domov, saj me tu čakajo prijatelji. Veronika Sossa nogomet - V ligi prvakov Juventusu jutri zadostuje točka za prvo mesto v skupini H Roma in Inter danes za 1. mesto v skupini, Fiorentina jutri za uvrstitev v pokal Uefa Danes in jutri bodo v ligi prvakov odigrali še zadnji, šesti krog, kvalifikacijskih skupin. Mnogi so si nastop v osmini finala že zagotovili, a v nekaterih skupinah se bije še trd boj za eno od prvih dveh mest v skupini oziroma za vsaj častno tretje mesto, ki zagotavlja nadaljevanje evropske sezone v manj prestižnem pokalu Uefa. Od štirih italijanskih ekip nobena ni še gotova svoje usode. Juventus in Inter sta sicer že uvrščena v osmino finala, a v igri je še prvo mesto v skupini, ki zagotavlja na papirju ugodnejši žreb. Romi za uvrstitev zadostuje neodločen izid na današnji domači tekmi proti Bordeauxu, medtem ko bi bili Spallettijevi varovanci z zmago celo gotovi prvega mesta na lestvici. Najmanj motivacij bo verjetno imela Fiorentina, ki bo jutri gostila pri Steaui v Bukarešti. Vijoličastim zadostuje točka, da potrdijo tretje mesto v skupini F, s porazom pa bi se Mutu in soigralci celo poslovili od Evrope, medtem ko je Juventus že s točko prvi v skupini. Danes bosta igrala Roma in Inter. Rumenordeči bodo na Olimpicu gostili francoski Bordeaux, ki ima na lestvici dve točki manj od Rome. Z zmago so Spallettijevi varovanci prvi, z neodločenim izidom je Roma gotova vsaj drugega mesta (če Chelsea ne premaga Clu-ja so vseeno prvi), poraz pa bi bil za Romo usoden, v primeru da Chelsea premaga Cluj. Inter, ki je že uvrščen v osmino finala, igra v Bremnu, kjer domači Werder lahko kvečjemu naskakuje tretje mesto. Inter je z zmago gotov prvega mesta v skupini, z neodločenim izidom pa mora upati, da Panathinaikos ne premaga ciprski Anorthosis, drugače bi jih Grki prehiteli na lestvici. SPORED: danes (ob 20..45) Chelsea - Cluj, Roma - Bordeaux, Panathi-naikos - Anorthosis, Bremen - Inter, Basel - Sporting, Barcelona - Shakhtar, Psv - Liverpool, Marseille - Atletico; jutri (ob 20.45) Manchester - Aalborg, Celtic -Villareal, Steaua - Fiorentina, Lyon -Bayern, Porto - Arsenal, Dynamo Kijev - Fenerbahce, Juventus - Bate Borisov, Real Madrid - Zenit. Romi je že slabo kazalo, danes pa bi z zmago celo lahko ujela prvo mesto v svoji skupini ansa smučanje V Lake Louisu prva zmaga Nadie Fanchini LAKE LOUISE - Italijanka Nadia Fanchini je na superveleslalomu alpskih smučark v Kanaadi prvič doslej zmagala v svetovnem pokalu (1:20,97). Drugo mesto sta si razdelili Avstrijka Andrea Fischbacher in Švi-carka Fabienne Suter (1;21,25), ki sta zaostali 28 stotink. Tina Maze, edina slovenska predstavnica, je bila osma (1:21,56, +0,59). Raich najhitrejši BEAVER CREEK - Avstrijec Benjamin Raich je zmagovalec drugega veleslaloma v novi sezoni v Beaver Creeku. Zmagal je res z majhno razliko, saj je vodilni po prvi vožnji Američan Ted Ligety zaostal le za sto-tinko, Norvežan Aksel Lund Svindal je bil tretji z zaostankom desetih sto-tink sekunde, Simoncelli je zasedel 5.mesto, edini slovenski finalist Aleš Gorza 11.mesto, Blardone 12.mesto. Norvežani in Finke LA CLUSAZ - Norveška moška štafeta (1:39:01,0) je pričakovano dobila tekmo svetovnega pokala smučarjev tekačev 4x10 km v francoskem La Clusazu. Srebro so si pritekli člani švedske ekipe (+ 2,2), bron pa so na veliko veselje domačih navijačev osvojili Francozi (+ 6,6), ki so prehiteli Italijane. V ženski konkurenci pa so finske smučarske tekačice prepričljivo dobile štafetno preizkušnjo 4 x 5 km. Pritekle so si 33,4 sekunde prednosti pred drugouvrščenimi Švedi-njami. Slednje so po ogorčenem boju prehitele Norvežanke (+ 34,5), sledile so Rusinje in Italijanke. Amman letel TRONDHEIM - Simon Ammann (140/135 m; 280,2), ki je vodil že po prvi seriji, je zmagovalec druge tekme svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Trondheimu. S tem je Švicar prišel do svoje druge zmage to zimo in spet oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu. Drugi je bil Finec Matti Hautamäki (+1,9), tretji pa je bil Avstrijec Gregor Schlierenzauer s 3,5 točke zaostanka. Edini slovenski finalist Robert Kranjec je bil 17. Loeb znova izvrsten CARDIFF - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec zadnjega relija za svetovno prvenstvo v sezoni. Na preizkušnji po Veliki Britaniji je petkratni svetovni prvak sezono kronal s tesnim zmagoslavjem nad Fincem Jari-Mattijem Latvalo (Ford), ki ga je ugnal za pičle 2,7 sekunde. Tretji je bil Španec Dani Sordo z zaostankom 1:10,6 minute.Loeb, ki je sploh prvič slavil na britanskih cestah, je vknjižil 11. zmago sezone, skupno pa že 47. De La Hoya na kolenih LAS VEGAS - Ameriški boksarski zvezdnik Oscar De La Hoya je ponoči v Las Vegasu izgubil dvoboj velterske kategorije proti Filipincu Mannyju Pacquiau. Slednji je slavil po osmih rundah s tehničnim »knoc-koutom«. Pacquiao, ki je še pred nekaj meseci boksal v lahki kategoriji, je povsem dotolkel najbogatejšega boksarja na svetu. Košarka: tudi klubsko SP ŽENEVA - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) bo oktobra leta 2010 priredila košarkarsko klubsko svetovno prvenstvo, zmagovalec tega turnirja pa bo prejel milijon dolarjev. Na turnirju bo sodelovalo osem ekip, pravico nastopa pa si bodo zagotovili vseh pet prvakov najmočnejših celinskih košarkarskih tekmovanj iz Afrike, Amerike, Azije, Evrope in Oceanije ter po dve drugou-vrščeni ekipi iz ameriškega in evropskega tekmovanja ter prireditelj turnirja. Na mikavnem košarkarskem tekmovanju ne bodo nastopile ekipe iz lige NBA. Sao Paulo brazilski prvak SAO PAULO - Nogometaši Sao Paula so brazilski nogometni prvaki, s čimer so ponovili uspeh iz let 2006 in 2007. Skupno je letošnji naslov, ki si ga je Sao Paulo priboril z zmago 1:0 v zadnjem prvenstvenem krogu proti Goiasu, šesti v zgodovini kluba. 191 Četrtek, 11. decembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it nova gorica - Delegacija iz Goriške posredovala zahtevo v Ljubljani »Hitra cesta mora biti končana konec maja« Brulc: Revizijska komisija naj sprejme odločitev v desetih dneh - Stara cesta bo obnovljena Mirko Brulc in odsek hitre ceste čez Rebernice bumbaca, k.m. Hitra cesta mora biti končana maja prihodnje leto. »Ne pristajamo na julij ali drugo polletje,« pravi novogoriški župan in poslanec v državnem zboru Mirko Brulc, ki se je včeraj udeležil sestanka v Ljubljani, kjer je bil storjen korak naprej k rešitvi zapletov, nastalih okrog dokončanja izgradnje odseka hitre ceste Razdrto-Vipava na odseku čez Rebernice. V delegaciji z Brulcem so bili še državni svetnik Matej Arčon, vipavski župan Ivan Princes in Ivan Lemut, predstavnik severnoprimorskih avtoprevoznikov na Gospodarski zbornici. Zahtevo, da bo do konca maja hitra cesta zgrajena, so posredovali predstavnikom ministrstva za promet, Družbe za avtoceste RS (Dars) in Direkcije RS za ceste (DRSC). Delegacija iz Goriške namerava tudi revizijsko komisijo prositi, da čim prej odloči o zahtevku za revizijo javnega naročila, ki ga je podala italijanska družba Vi-doni. Dogovorili so se še o ureditvi odvodnjavanja na trasi in da bo ob odprtju odseka na njem urejena signalizacija, iz katere bo jasno razvidno, kakšen režim vožnje bo zahtevan na njem oziroma ali gre za hitro cesto ali avtocesto. »Dosegli smo tudi obljubo, da se bo natančno opredelilo, kako je z omejitvami, ko bo močna burja,« povzema vsebino sestanka Brulc. Poleg navedenega so Goričani v Ljubljani dobili tudi obljubo, da bo stara cesta, takoj po odprtju hitre ceste, na celotni dolžini devetih kilometrov obnovljena. »Z ozirom na to, da že sedemnajstič prihaja do pritožb na razpis na tem delu hitre ceste, člani revizijske komisije do potankosti poznajo to gradivo, zato odločitev o zahtevi Vidonija morajo sprejeti v desetih dneh. Nikakor ni treba, da čakajo še petnajst dni in si potem vzamejo še pravico do dodatnih dvajsetih dni. To je preveč in za nas povsem nesprejemljivo,« dodaja Brulc. V tej luči je tudi mnenja, da je treba nujno spremeniti zakon o javnih naročilih, ki tako dolge postopke omogočajo: »Gre za absurde, ki povzročajo strašno materialno škodo državi in prebivalcem.« Devetim predstavnikom Dar-sa, DRSC-ja in ministrstva za promet pa so Goričani jasno predo-čili svojo zahtevo: odsek hitre ceste čez Rebernice naj bo končan maja prihodnje leto, to je v roku petih mesecev. V primeru, da bi se zadeva zavlekla, so s podporo severnoprimorskih županov pripravljeni reagirati z zaporo ceste. Kot je znano, je eden od neizbranih ponudnikov za izvedbo elektro in strojnih del v dveh predorih hitre ceste čez Rebernice - italijansko podjetje Vidoni - prvega decembra znova vložilo zahtevek za revizijo javnega naročila, potem ko je Dars za izvedbo del izbral družbo SCT. Na Darsu so kljub zapletu izrazili upanje, da bo hitro cesto še vedno mogoče predati prometu sredi prihodnjega leta. Da je v interesu tudi sosedov, priča okoliščina, da družba Autovie Venete sofinancira ta odsek hitre ceste z brezobrestnim kreditom v višini skoraj 48 milijonov evrov. (km) nova gorica - Brulc o krizi in sodelovanju »Širitev igralništva absurd, v Hitu ne zaslužijo nagrad« Tudi predpraznična sprejema, ki ju je župan Mirko Brulc pripravil včeraj za novinarje in nato še za vidnejše predstavnike gospodarstva, politike, šolstva ipd., sta minila v duhu aktualnih tem, ki so v iztekajočem se letu in še posebej v zadnjih mesecih zaznamovale dogajanje v občini. Župan je spregovoril o napovedani krizi, Hitu in načrtih za povezovanje z goriškim prostorom čez mejo. »Sedaj ni čas za paniko, ampak za resno in trezno razmišljanje. Počasi bomo morali stisniti pasove, kar ne bo lahko, saj smo se vsi navadili na izjemen nadstandard v občini,« je o prihajajoči krizi povedal župan in dodal, da se bodo v občini poizkusili pripraviti na morebitno povečano brezposelnost, zato bodo več denarja namenjali za socialo in ustrezne ukrepe s področja gospodarstva. »Sedaj je čas, da se izkaže management v podjetjih,« je dejal Brulc, ki je nato kritično spregovoril tudi o vodstvu Hita. Povedal je, da si sedanja uprava te družbe letos, tako kot tudi že lani, ni izplačala nagrad. »Je pa tudi res, da si jih ne zasluži,« je komentiral. Napovedal je tudi svoj odhod iz nadzornega sveta Hita, saj potem, ko je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, ostajati v njem ocenjuje kot »nehigienično«. O tem, kdo od županov naj bi ga v nadzornem svetu nadomestil, pa se vse glasneje omenja ime šempetrskega župana Dragana Valenčiča. Brulc je tudi kritičen do nameravane Hitove širitve igralništva v sosednji občini, kar je označil za absurdno. Po njegovem mnenju bi kazalo dejavnost ohraniti na zdravih temeljih. Ob tem naj dodamo, da je družba ICIT iz Šempetra, katere večinski lastnik je Hit, pri uradu za nadzorovanje prirejanja iger na srečo že vložila zahtevo za pridobitev koncesije. Dejavnost bi izvajali v stavbi ICIT-a v Šempetru, o soglasju pa bodo te dni odločali tudi tamkajšnji občinski svetniki. Brulc je na sprejemu gospodarstvenikom podrobneje obrazložil tudi načrte za povezovanje s sosednjo, goriško občino. V tej luči je omenil načrte o skupni ustanovitvi Evropske univerze in čezmejne-ga evrokampusa na območju, od koder se izseljuje goriška splošna bolnišnica. »Če za vse te projekte skupaj dobimo denar iz EU, je naša prihodnost zagotovljena. Vendar vse to želimo narediti s sosednjo občino Gorico. Če pa te ideje sosednja občina zavrže, se bomo skušali nasloniti na pokrajino.« Slednja naj bi bila po Brulčevih besedah naklonjena ideji o Evro-regiji oz. evroprovinci, ki bi nastala predvsem zaradi lažjega gospodarskega sodelovanja in pretoka delovne sile. Župan je tudi prepričan, da sta obe Gorici skupaj močnejši pri »trženju skupne blagovne znamke, Goriške, ali kakorkoli bi ji rekli«. Omenil je tudi potrebo po čimprejšnjem sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki so ga občine dolžne imeti najkasneje do novembra prihodnje leto. »Najbolj se nam mudi na območju Ajševice, tam imamo rezerviran prostor za širjenje univerze in perspektivnih podjetij, kot je solkanski Instrumentation Technologies.« Ob prihajajočem letu, ki bo po mnogih napovedih zaznamovano z gospodarsko krizo, pa je Brulc na snovalce gospodarskega in družbenega utripa v občini položil upanje, da bodo našli rešitve, ki bi premagale naporno obdobje, dodal pa je tudi, da je pripravljen prisluhniti njihovim sugestijam na to temo. »Mi vam bomo v oporo, s skupnimi močmi bomo prestali to krizo,« je obljubil novogoriški župan. (km) gradišče - V nedeljo zvečer neredi v centru za identifikacijo in izgon CIE Trije priseljenci na begu Drugi protest v treh dneh - Priseljenci so zanetili ogenj, zaradi povzročene škode pa je menza še vedno neuporabna Zdravniško osebje vstopa v center CIE bumbaca Sile javnega reda so včeraj neuspešno nadaljevale iskalno akcijo za tremi nezakonitimi priseljenci, ki jim je v nedeljo zvečer uspelo zbežati iz centra za identifikacijo in izgon CIE v Gradišču. Do bega je prišlo okrog okrog 21.30, ko je skupina Severnoafričanov organizirala glasen protest in skušala preskočiti ograjo. Beg je uspel le štirim priseljencem iz Magre-ba; enega izmed njih so včeraj ponoči že ujeli, ostali trije pa so še na prostosti. Med nedeljskimi neredi sta se dva priseljenca, ki sta skupaj z ostalimi skušala preskočiti ograjo centra, ponesrečila. V padcu z višine štirih metrov si je eden poškodoval nogo, drugi pa je dobil več udarcev. Zaradi tega so ju odpeljali v goriško bolnišnico. Neredi v centru v Gradišču so se tudi po poskusu bega nadaljevali. Skupina priseljencev je zanetila ogenj v kabini za električno napeljavo, iz katere je v prostore centra za priseljence, zlasti v menzo, uhajal gost dim. Zato so na kraju ob policistih in karabinjerjih, ki so protest pomirili s solzivcem, posegli tudi gasilci in zdravniška služba 118. Menza je še vedno neuporabna. Nedeljska »vstaja« je potrdila, da je v centru CIE v Gradišču v zadnjem času zelo napeto. Do neredov je prišlo namreč že petek, ko je iz centra zbežalo pet priseljencev iz Magreba. (Ale) APrimorski ~ dnevnik Obnovili bodo kotalkališče Tržiška občina je objavila razpis za obnovo kotalkališča v ulici Cosulich in s tem dala konkreten odgovor predsedniku športnega društva Fincantieri Car-lu Fucileju, ki je v prejšnjih dneh opo-zaril, da čakajo na prenovo objekta že 1.200 dni. Razpis predvideva naložbo 2.100.000 evrov, obnovitvena dela pa naj bi trajala eno leto in pet mesecev. Ko-talkališča ne bodo le prenovili, pač pa bo na njegovem mestu zgrajena pokrita dvorana, ki bo primerna za kotalka-nje in tudi druge športne aktivnosti. Če bo gradnja potekala po načrtih, bi nov objekt lahko odprli leta spomladi leta 2010. Dokumentacija, vezana na razpis, je na razpolago v tehničnem uradu trži-ške občine, kjer bodo zbrane ponudbe preverili 12. januarja. Ker bodo kotalkarji društva Fincantieri ostali brez ko-talkališča za skoraj poldrugo leto, na tržiški občini iščejo primerno rešitev. Med hipotezami je tudi postavitev šotora nad ploščo v športnem parku v ulici Valentinis, pod katero bi kotalkarji lahko trenirali tudi v zimskih mesecih. V Števerjanu brez vode Podjetje Irisacqua bo jutri opravljalo vzdrževalna dela na vodovodnem omrežju v Števerjanu. V vsej občini bo zato oskrba s pitno vodo prekinjena od 8. ure do zaključka del, ki so predvidena za 17. uro. Podjetje Irisacqua poziva prebivalce števerjanske občine, da naj si za jutrišnji dan zagotovijo zadostno zalogo vode in da jutri naj ne uporabljajo pralnih in pomivalnih strojev. V primeru slabega vremena bodo vzdrževalna dela opravili prihodnji teden. Umetniki za Karitas V galeriji Ars na Travniku bodo danes ob 17. uri odprli dobrodelno razstavo Umetniki za Karitas, ki je tudi za Gorico že tradicija. Likovne ustvarjalce bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. Razstava bo odprta do 31. decembra med torkom in soboto po urniku Katoliške knjigarne. Naprej o svetu in Sloveniji Na gradu Kromberk v Novi Gorici bo nocoj ob 20. uri predstavitev knjige »Naprej o svetu in Sloveniji - razmišljanja in iskanja«, ki jo je napisal Ivan Lapaj-ne. Z avtorjem bo knjigo predstavil zgodovinar Janez Kavčič. Primanjkuje stanovanj V centru Officina sociale v Tržiču bo drevi ob 20.30 javno srečanje na temo pomanjkanja socialnih stanovanj v Laškem, govor pa bo tudi o svetovni finančni krizi in njenih učinkih za teritorij. Govorila bosta profesor na univerzi v Pavii Andrea Fumagalli in Ti-ziano Pozzamiglio iz uredništva redakcije mesečnika MT. Počastitev Lorisa Fortune Člani goriškega krožka italijanskih socialistov so se v nedeljo poklonili spominu Lorisa Fortune. Z enominutnim molkom so se ga spomnili pred tablo, ki je njemu posvečena in stoji na pročelju zapora v ulici Barzellini v Gorici. Fortuna je bil partizan v vrstah brigade Osoppo, leta 1944je bil zaprt v Gorici, po vojni je bil izvoljen v poslansko zbornico in v parlamentu se je boril za raz-poroko in za zakon o splavu. KONCESIONAR FIAT LANCIA gorica Išče mojstra, specializiranega avtoelektričarja z večletnimi izkušnjami na avtomobilskem področju in dobrim značajem Življenjepis prosim pošljite na: fiat.aguzzoni@aguzzoni.it 2 4 Torek, 9. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Včeraj dvojna slovesnost v Kulturnem centru Lojze Bratuž Špacapanu posvetili športni center KTD proslavil sto let vloge v mestu Terpin: Tekme med slovenskima ekipama so nekoč bile nekakšen politični spopad - Paulina skrbijo napovedana finančna krčenja Športnik, skavt, glasbenik, politik. Tako beremo na bronasti plošči, ki so jo včeraj odkrili ob vhodu v telovadnico slovenskega športnega centra Mirko Špacapan. Slovesnosti, s katero so po umrlem kulturnem in političnem delavcu uradno poimenovali športno središče ob centru Lojze Bratuž v drevoredu 20. septembra, se je udeležila raznolika množica. S svojo prisotnostjo se je poklonila Špacapanu ob prvi obletnici njegove smrti. Za poimenovanje športnega centra po vsestransko angažiranem goriškem Slovencu, ki je v njem preživel večidel svoje uspešne odbojkarske kariere, so se zavzeli KTD, SSO, SSk, center Bratuž, šola Ko-mel, ZSKP, ZCPZ, Zamejska skavtska organizacija, športno združenje Olympia in prosvetno društvo Podgora. Glasbeno kuliso dogodka sta sooblikovala moška skupina Akord pod vodstvom Daria Berti-nazzija in mešani pevski zbor Podgora, ki ga je vodila Sabina Antoni, glavni govornik pa je bil Špacapanov prijatelj in sodelavec Damijan Terpin. »Mirko Špacapan je za seboj pustil globoke sledi na tolikih različnih področjih, da ga moramo gotovo uvrstiti med osebnosti, ki nosijo največ zaslug, da smo Slovenci, ne samo na Goriškem, še danes živa narodnostna skupnost, in bomo to lahko tudi v bodoče,« je začel Terpin, ki je prikazal Špacapanovo življenje in predvsem osebnost. Spomnil se je energije, ki jo je v mladih letih vlagal v skavtsko organizacijo, zaustavil pa se je pri njegovem športnem udejstvovanju in predvsem pri odbojkarski karieri: »Njegova in seveda tudi moja prava herojska leta so bila tista, ko sva skupaj trenirala in igrala najprej v telovadnici v Štandrežu, nato pa tukajšnji telovadnici v ekipi Olympii,« je povedal Terpin in nadaljeval: »Pri tem spominu pa ne morem mimo slavnih derbijev z ekipo Val iz Štan- dreža. Ni šlo tako rekoč samo za spopad dveh ekip ali slovenski derbi, v tistem času je šlo tudi za nekakšen politični spopad ali derbi tako rekoč med Slovensko skupnostjo in levičarji. Tudi na športnem področju so v tistih letih bile dokaj ostre delitve, športno združenje Olympia pa so v takratni Jugoslaviji imeli za nekakšno reakcionarno skupino, s katero je bilo prepovedano imeti stike. Kasneje so se k sreči stvari spremenile in v telovadnici v Štan-drežu se je torej ob derbiju Olympia-Val nabralo tudi po štiristo ali več navijačev.« Ter-pin je opisal Špacapana kot športnika, ki »ni nikoli izgubil živcev in je vedno odigral tekmo do konca«, omenil pa je tudi njegovo navezanost na matično društvo. Nato je prešel k Špacapanovim zaslugam v času, ko je bil pokrajinski odbornik za šolstvo in šport, ter k njegovemu delu na pevskem in političnem področju. Omenil je Špacapa-novo prizadevanje za odprtje slovenskega višješolskega centra v ulici Puccini in za odobritev deželnega volilnega zakona ter ocenil, da bi si zaradi svojih dosežkov zaslužil mesto med doprsnimi kipi Mirka Fileja, Lojzeta Bratuža in Kazimirja Humarja na dvorišču centra Bratuž. »Mirko je imel prirojeno politično intuicijo, veliko znanje na najrazličnejših področjih, užival je izjemno spoštovanje pri italijanskih sogovornikih in tudi političnih nasprotnikih, težko pa se je razumel s pritlikavci, čeprav se ni v bistvu nikoli kregal,« je še poudaril Terpin. O Špacapanovem ugledu v italijanskih krogih sta pričala včerajšnja posega goriškega župana Ettoreja Romolija in načelnika Demokratske stranke v deželnem svetu FJK Ganfranca Morettona. »Špacapana sem žal spoznal šele, ko sem postal župan. Dal mi je vtis človeka, ki je prepričan v svoje vrednote in v to, kar dela. Velik zagon je ohranil do zadnjega, kljub bolezni,« je povedal Romoli, Moretton pa je podčrtal: »Od Včerajšnje odkritje spominskega obeležja (desno), množica udeležencev (levo) in predsednik KTD-ja Paulin med nagovorom (spodaj) foto coco prijatelja Mirka sem se naučil veliko stvari. Tudi v trenutkih, ko ni bilo več upanja, je bodril k vztrajanju, ravno kot na odbojkarskem igrišču.« Ob Romoliju in Moret-tonu sta se slovesnosti udeležila tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in predsednik pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro, med višjimi predstavniki slovenske narodne skupnosti pa so bili deželni svetnik Igor Gabrovec, deželni predsednik SSO Drago Štoka in deželni predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Na povabilo sta se ne nazadnje odzvala tudi Rudi Merljak iz Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter član komisije za mednarodne odnose občine Nova Gorica Štefan Cigoj. Center je blagoslovil nadškofov vikar za Slovence Oskar Simčič, spominsko ploščo, ki si jo je zamislil arhitekt David Fa-ganel, pa so odkrili Špacapanovi sinovi Tomaž, Mirjam, Alenka in Angelca. »Ob postavitvi plošče z napisom in Špacapanovim portretom, ki je izdelana iz medenine in brona, je bilo ob tej priložnosti olepšano pročelje telovadnice. Zunanja podoba poslopja se po barvah sedaj bolj ujema s celotnim centrom. Ob zunanji podobi je bila delno obnovljena tudi streha telovadnice,« je povedal Faganel in dodal: »To je bila le prva faza obnovitvenih del. V prihodnosti bo namreč razširjen atrijski del stavbe, na pročelje pa bo nameščen večji napis s Špacapanovim imenom.« Poimenovanju športnega centra po Mirku Špacapanu je v kulturnem centru Lojze Bratuž sledila proslava ob 100-letni-ci Katoliškega tiskovnega društva (KTD), ki je bilo ustanovljeno 8. decembra leta 1908. Nastanek, delovanje in cilje stoletne ustanove je v svojem nagovoru orisal njen predsednik Damjan Paulin, ki je pojasnil, da je KTD imel vseskozi pomembno vlogo za kulturno in družbeno rast goriških katoliških Slovencev. KTD so po besedah Paulina ustanovili, da bi izdajali časopise, liste, knjige in tiskovine; v ta namen so odprli tiskarno, knjigoveznico, knjigarno, antikvariat in trgovino, sploh pa je bil cilj ustanove - kot je tudi pisalo med njenimi pravili - »potom tiska delovati na temelju katoliške vere za kulturno povzdigo slovenskega ljudstva«. Pobudniki ustanovitve KTD-ja so bili slovenski goriški duhovniki, pokrovitelj pa je bil nadškof Frančišek Borgia Sedej. Paulin je nanizal glavne dogodke v stoletni zgodovine ustanove in povedal, da so leta 1920 v Semeniški ulici odprli Katoliško knjigarno, ki se je v sedanje prostore preselila leta 1930. V obdobju fašizma je bilo delovanje KTD-ja omejeno, sploh je bilo tiskanje knjig zelo težavno. Razmere so se seveda izboljšale po drugi svetovni vojni, ko so leta 1952 ustanovili odbor za gradnjo Katoliškega doma. Kulturni hram so odprli leta 1962, kot je poudaril Paulin, pa so ga zgradili brez nikakršnih prispevkov iz Italije in Jugoslavije. Poslopje kaj kmalu ni več ustrezalo novim protipožarnim normam, zato pa so ga prenovili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. »Z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije ter s prispevki za obmejna območja so stekla obnovitvena dela,« je poudaril Paulin in povedal, da so Katoliški dom preimenovali v kulturni center Lojze Bratuž in ga odprli leta 1996. Paulin je v zaključnem delu nagovora spregovoril še o drugih nepremičninah v lasti KTD-ja. Omenil je telovadnico ob Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki jo upravlja ŠZ Olympia in so jo ravno včeraj poimenovali po Špacapanu, dalje poslopje na drevoredu 20. septembra, v katerem imajo svoj sedež SSO, ZSKP, ZCPZ, Fundacija Gorica, kulturni društvi in zbora Mirko Filej in Lojze Bra-tuž, Oder 90 in skavtska organizacija. KTD je lastnica tudi poslopja v Doberdobu, v katerem ima svoj sedež društvo Hrast, koče sv. Jožefa v Žabnicah pod Sv. Višarjami in stanovanje v drevoredu 20. septembra, kjer ima svoj sedež SSk. Dalje je Paulin omenil poslopje na Travniku, v katerem domuje-jo Novi Glas, Pastirček in Goriška Mohorjeva. Za zaključek je Paulin opozoril na finančna krčenja italijanske vlade, ki bodo hudo prizadela dotacijo za slovenske ustanove. »Napovedana krčenja spominjajo na početje fašističnih oblasti, zato apeliram na demokratičnost Italije in na podporo iz Slovenije,« je zaključil Paulin. V imenu Sveta slovenskih organizacij je nato prisotne pozdravil njegov deželni predsednik Drago Štoka, ki je ravno tako ostro kritiziral namen italijanske vlade, da krči dotacijo za Slovence. »SSO bo ob strani društvom tudi v težkih časih, ki se nam obetajo, to pa še posebej velja za KTD, ki si zasluži vso našo podporo,« je poudaril Štoka in zaključil z upanjem, da bo KTD prenovil svoje poslopje na Placuti, ki je nekoč že bilo kulturno žarišče v mestu. »Leta 1948, ko sem bil gojenec Alojzijevišča, nas je duhovnik Franc Močnik peljal v to stavbo na prve koncerte,« je povedal Štoka. Pred nagovoroma so zaigrali mladi glasbeniki Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel; slovesnost je sklenilo ubrano petje mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž. Ob izhodu iz dvorane je bilo mogoče dobiti publikacijo, ki je izšla ob stoletnici KTD-ja in v kateri so zbrani prispevki Staneta Grande, Renata Podberši-ča ml, Franke Žgavec, Verene Koršič Zorn in Damjana Paulina. (Ale, dr) vzpi-anpi Polettov spomin na prijatelja »Mirko Špacapan je bil velik prijatelj svetniške skupine Komunistične partije.« Tako poudarja goriški predsednik partizanskega združenja VZPI-ANPI Silvino Po-letto, ki je v pokrajinskem svetu predstavljal Komunistično partijo ravno v letih, ko je bil Špacapan odbornik za šolstvo, šport in prosti čas. »Leta 1987 je pokrajinska uprava sklenila, da bo namenila pet milijonov evrov gradnji lapidarija deportirancem v spominskem parku v Gorici. Sklep pokrajinskega odbora je v dvorani pokrajinskega sveta, ki je bila natrpana do zadnjega kotička, predstavil Mirko Špacapan. Posega mu številno in glasno občinstvo ni pustilo začeti, saj so bili zagovorniki gradnje la-pidarija prepričani, da je bil pokrajinski prispevek petih milijonov evrov prenizek. Takrat sem pred polno dvorano pokrajinskega sveta ostro nastopil v bran Špacapa-na in mu pomagal, da je lahko spregovoril,« se spominja Poletto in posebej izpostavlja, da je leta 1987 Špacapan organiziral pomemben in odmeven posvet ob 50. obletnici smrti Lojzeta Bratuža. Dve leti kasneje so izdali dvojezično knjigo, ki je vsebovala posege in študije s posveta, eno izmed teh je napisal ravno goriški predsednik VZPI-ANPI. Po prepričanju Po-letta je pokrajina na pobudo Špa-capana s to knjigo primerno počastila spomin na Bratuža, ki je bil nedolžna žrtev fašističnega nasilja. »Goriška pokrajina se klanja svojemu sinu, ki je na svoji koži drago plačal zatiranja proti Slovencem in demokratom,« so po Polettovih navedbah zapisali v predgovor takratne publikacije. Poletto nazadnje poudarja, da je Špacapan dobro razumel dramo izseljencev, saj se je tudi sam rodil v Argentini, v njegovih političnih nastopih pa so bile demokratične vrednote vedno osrednje vodilo. / GORIŠKI PROSTOR_Torek, 9. decembra 2008 2 5 sovodnje - Drevi podelitev štipendij in predstavitev knjig vrh - Kraški krti na družabnem srečanju Sklad Dorče Sardoč Z dosežki inbcenter Gasdaiini j posejano leto ubrala pot sodelovanja r 3 Kosič bo vodenje društva prepustil drugim Dorica Makuc bumbaca Sklad Dorče Sardoč in center Leopoldo Gasparini sta stopila na pot sodelovanja. Skupaj sta izdala zgodovinski knjigi, ki sta posvečeni primorskim dekletom v Nemčiji ter de-portaciji slovenskih in hrvaških civilistov v italijanskih taboriščih v letih 1942-1943; publikaciji bodo predstavili danes ob 18.30 v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, kjer bodo tudi podelili štipendije sklada. »Le nostre ragazze vanno in Germania« je naslov italijanskega prevoda knjige, ki jo je pred leti v slovenščini napisala Dorica Makuc; izdali so jo sklad Dorče Sardoč, center Leopoldo Gasparini iz Gradišča in Goriška Mohorjeva družba. Druga publikacija nosi naslov »Deportacije slovenskih in hrvaških civilistov v italijanska taborišča 1942-1943. Taborišča na italijanski vzhodni meji« in gre za slovenski prevod knjige, ki sta jo v italijanščini napisala Boris M. Gombač in Dario Mattiussi. Sklad Dorče Sardoč in center Leopoldo Gasparini sta stopila na pot sodelovanja, da bi s prevajanjem zgodovinskih publikacij iz slovenščine v italijanščino in obratno ponudili bralcem knjige, ki bi predstavljale več-jezikovno in večkulturno bogastvo goriške pokrajine. Pobudo je pohvalil pokrajinski odbor za ovrednotenje dediščine osvobodilnega boja in republikanske ustave, kar je v predgovorih obeh knjig izpostavil predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Med današnjo slovesnostjo bo predstavitvi knjig sledila podelitev štipendij, ki jih bodo prejeli učenci dvojezične osnovne šole v Špetru Andrea Iussig, Marko Miloradov, Martina Vo-grig, Tania Finetti in Ivan Trinco ter univerzitetni študenti Cristian Lavrencic, Monika Lucas, Tjaša Mazzucca, Monika Quaggiato, Ivana Soban in Eva Stepančič. Štipendijo za podiplomski študij bo prejel Štefan Čok. gorica - Uspešna akcija finančne straže Zasegli 2.600 artiklov Zalotili srbskega šoferja, ki je prevažal ukradeno blago, vredno 45 tisoč evrov V minulem vikendu je finančna straža na območju goriške pokrajine zasegla 2.600 artiklov, ki niso bili v skladu s predpisi za zaščito potrošnikov. Finančni stražniki so namreč v predprazničnem času zaostrili nadzor nad trgovino na drobno zaradi naraščajoče prodaje proizvodov, ki prihajajo iz azijskih držav. Izdelki, ki jih uvažajo iz Kitajske in drugih krajev, pogosto ne odgovarjajo italijanskim in nasploh evropskim standardom na področju varnosti in jamstev za potrošnike. Iz tega razloga finančna straža nadzoruje najpomembnejše trgovske prometnice, ki prečkajo Goriško, saj predstavlja Gorica zaradi svoje lege »prehodna vrata« za vzhodne trge. Agenti goriškega poveljstva finančne straže so v prejšnjih dneh pregledali skladišča in prostore več trgovin, ki obratujejo na ozemlju goriške pokrajine. V trgovini, ki jo upravljajo kitajski državljani, so zasegli 2.400 oblačilnih artiklov, saj na etiketah nista bila navedena ime proizvajalca in država, kjer je bilo oblačilo izdelano. V drugi trgovini, ki jo upravlja italijanski državljan, pa so sile javnega reda zasegle 200 božičnih daril, na katerih niso bili navedeni podatki, ki so predvideni v zakonu za zaščito po- trošnikov. Trgovca so nato prijavili državnemu tožilstvu v Gorici zaradi trgovanja z nevarnim blagom. Osebje goriškega poveljstva finančne straže je v okviru iste akcije zalotilo tudi srbskega šoferja, ki je prevažal ukradeno blago. Moškega, ki je v prikolici skrival ukradena oblačila znanih znamk, usnjarske izdelke in nakit v skupni vrednosti 45 tisoč evrov, je patrulja ustavila na cesti. S poveljstva so še sporočili, da je goriška finančna straža od začetka letošnjega leta zasegla preko 163 tisoč artiklov, ki so bili ponarejeni ali niso odgovarjali varnostnim predpisom. gradišče - Včeraj slovesno potrdili dolgoletno prijateljstvo Tesnejše vezi s Kastavom Z občino ob kvarnerskem zalivu so se pobratili pred leti, zdaj želijo stike dodatno okrepiti Gradišče in Kastav sta pobratena že več let, sedaj pa želita prijateljske stike še dodatno okrepiti. Dejan Jurčič, župan občine ob kvarnerskem zalivu, je včeraj skupaj s svojimi odborniki obiskal Gradišče, kjer je s tamkajšnjim županom Francom Tommasinijem in ob prisotnosti predstavnikov številnih krajevnih društev podpisal listino, s katero sta prva občana potrdila dolgoletno prijateljstvo. »Pobratenje sloni na trdnem prepričanju, da nas druži skupna zgodovina, na kateri morajo temeljiti nadaljnji kulturni in gospodarski stiki,« je po podpisu poudaril Tommasini in menil, da bi občini lahko drug drugo turistično promovirali, kar bi nedvomno obema prinašalo veliko koristi. Zupana sta tudi ugotavljala, da sta obe občini pred kratkim dobili svojo obrtno cono, to pa nudi dodatne možnosti sodelovanja. Srečanje je imelo enogastronom-ski zaključek, saj so prisotni okusili hrvaške specialitete. Dejan Jurčič in Franco Tommasini podpisujeta listino o potrditvi dolgoletnega prijateljstva bumbaca Stanko Kosič bumbaca Z družabnim srečanjem na Vrhu, ob koncu novembra, so Kraški krti sklenili letošnjo uspešno sezono. V začetku jeseni so namreč dokončali in izročili namenu kletne prostore in skladišče ter vremenoslovno postajo ob jamarskem domu in tako zagotovili ugodnejše pogoje za redno dejavnost. Z deli so začeli leta 2006, vendar so se kmalu prekinila, saj je bilo treba počakati na sicer obljubljeni denar, ki je le prispel. V razširitev doma so vložili veliko finančnih sredstev in še več prostovoljskega dela. Podvig je večino članov društva zaposloval skoraj dve leti. Nekoliko je zaradi tega trpela redna raziskovalna dejavnost in malce je začelo škripati pri organizacijskih zadevah. Končni rezultat je vsekakor pozitiven, je na družabnem srečanju naglasil predsednik Stanko Kosič, saj je dom, ki je bil sprva zamišljen kot skladišče društvene opreme, postal dejansko drugi dom številnih domačinov in prijateljev, ljubiteljev kraške zemlje in podzemlja. Kosič je nanizal tudi pomembnejše pobude, ki so jih uspeli uresničiti v letu, ki se izteka. Med dosežki je vsekakor odkritje novega zelo globokega brezna na doberdobskem Krasu. Prihodnje leto pa naj bi pomenilo tudi zamenjavo v vodstvu društva, saj Kosič vodenje društva prepušča drugim. »Še naprej pa bom po svojih močeh delal in pomagal društvu,« je povedal. Vsakoletnega družabnega srečanja so se poleg članov društva udeležili tudi predstavniki raznih ustanov in društev. Kraški krti so tako v svoji sredi pozdravili dolgoletna prijatelja, jamarski par iz Brescie, in sovodenjskega župana Igorja Petejana. Ob prijetni glasbi in dobrotah Čotove kuhinje je večer, ki je obsegal tudi jamarski krst dveh novih članov društva, kar hitro minil. miklavževanja - V petek je darežljivi svetnik obiskal društvo Kremenjak v Jamljah Čarodej pričaral Miklavža Po dolgih letih so bili Miklavževega obiska deležni tudi učenci osnovne šole iz Pevme - V domu na Bukovju med darovi tudi psiček Čarodej Maris je v petek v večnamenskem središču jameljskega kulturnega društva Kremenjak pričaral Miklavža, ki je obdaril vse prisotne otroke. Še pred tem je prikazal razne čarovni-ške trike malčkom, ki so tudi sami čarali po odru. S čarovniško palico so iz čaro-dejevega klobuka potegnili celo psička Bernija, ki se je nato veselo podil po odru. Nazadnje je v dvorano vstopil Miklavž, ki je otrokom postavil razna vprašanja, nato pa jim izročil darila. Po dolgih letih je bradati svetnik obiskal tudi Pevmo. Tam so priletnega dobrotnika pričakali v osnovni šoli Josip Abram. Obisk Miklavža so pripravili domače društvo Naš prapor, starši otrok in seveda učno osebje. Dobri svetnik je v Pevmo pripotoval med hudim nalivom, otroci pa so mu pripravili res prisrčen in topel sprejem. Prebrali so mu kratke zgodbice o Miklavžu, tudi plesnih in pevskih točk ni manjkalo. Miklavž je učencem povedal marsikatero zgodbico iz svojega dolgega življenja. Med drugim so otroci izvedeli, da je pred mnogimi leti tudi sam Miklavž obiskoval osnovno šolo v Pevmi in da je med odmori rad brcal žogo. Na koncu je vse otroke obdaril in jim obljubil, da bo v Pevmo prišel tudi prihodnje leto. Ob slovesu so mu otroci razkazali učilnice, mu darovali nekaj piškotov za po poti, izročili so mu tudi spominske risbice, ki jih je bil zelo vesel. Miklavževanje je priredilo tudi kulturno Briški grič iz Števerjana. Otroci so se v domu na Bukovju na obisk bradatega svetnika pripravili med ustvarjalno urico, med katero so narisali več Čarodej in njegovi mladi pomagači v Jamljah (levo); Bradati svetnik na Bukovju (desno) in v Pevmi (spodaj) bumbaca, vip risbic, naposled pa so le sprejeli med sabo Miklavža. Med darovi, ki jih je bradati svetnik izročil otrokom, je bil tudi psiček, ki je veselo zalajal svojemu novemu mlademu lastniku. (dr, vip) 26 Torek, 9. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR abonmajska sezona Abonma v Gorici Gostovanje Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z E.P.I. Centrom in s Cankarjevim domom MATEJ BOR RAZTRGANCI / UČENCI IN UČITELJI Režija: Sebastijan Horvat Partizanski učni komad Postaje avtobusnega prevoza za goriške abonente so sledeče: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (cerkev, ob 19.25), Romjan (cerkev, ob 19.30), Tržič (S-Polo, 19.40-črpalka Shell,ob 19.45), Štivan (nad gostilno,ob 19.50), Jamlje (gostilna, ob 20.00), Gabrje (ob 20.05), Sovodnje (pri lekarni, ob 20.15). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE M DRUŠTVO ARS vljudno vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene UMETNIKI ZA KARITAS Na razstavi: Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž. Razstavljena dela bo predstavila ANAMARIJASTIBIU ŠANJ Galerija Ars na Travniku, Gorica Danes, 9. decembra, ob 17. uri [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 0481-80023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. ~M Gledališče Danes, 9. decembra ob 20.30 z italijanskimi nadnapisi Kulturni center Lojze Bratuž i 11 m in 11 ■ i ■■ Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51,Mob. 00393408624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00),sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 -pon/pet (10.00-17.00) info@teaterssg.it / vmw.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 10. decembra, ob 21. uri večer s priznano tržaško skupino Pupkin kabarett. Večer prirejajo v skupnem sodelovanju goriška pokrajina, Kulturni dom Gorica in združenje Itine-rari Arti Visive v okviru 60. obletnice sprejetja univerzalne deklaracije človekovih pravic. ZIMSKI POPOLDNEVI v organizaciji CTA-ja iz Gorice predstavljajo v soboto, 13. decembra, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nov animirani lik Francesca Tullia Altana Olivio Paperino; informacije v uradih CTA-ja v Gorici med 10. in 12. uro in med 15. in 16.30 (tel. 0481537280, www.ctagorizia.it). U Kino SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE, goriška gledališka sezona 2008-09: Raztrganci (danes, 9. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž), Mladoporočenca iz ulice Rosset-ti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 21.00 »Quei due in Alaska«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Happy Go Lucky«. Dvorana 3: niz ameriških filmov 17.00 - 19.30 - 22.00 »Wall-e«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.20 - 22.15 »Max Payne«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Saw V«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. Dvorana 5: 17.45, »Never Back Down«; 20.00 - 22.10 »Nessuna verita«. fl Razstave KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na gled fotografske razstave Silvana Pittolija z naslovom Števerjan v zrcalu Brd na sedežu društva Briški grič v Števerjanu; do 15. decembra samo ob sobotah med 10.30 in 11.30 ter med 15. in 17. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodel- Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 ne namene Umetniki za Karitas danes, 9. decembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljali bodo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Zorž. Razstavljena dela bo predstavila Anamarija Sti-bilj Šanj. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra organizira 7. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udeležbo. Odprtje razstave bo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; na ogled bo do 11. januarja med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazio-necarigo.it, tel. 0481-537111). RAZSTAVA UNKNOW bo do 15. decembra na ogled v ateljeju Marco Ber-not v ul. Italico Brass 5 v Gorici. Razstavljajo dela Giovannija Assirellija, Luce Capizzija, Federice Carta, Alberta Carusa, Nicole Gaggiolija, Alessandra Gaierja, Giorgia Gerometa, Franca Manzonija, Valeria Nicolaia in Giade Princi. V BARU RULLO na trgu XXIV Maggio v Krminu je na ogled razstava slik in risb Roberta Cantaruttija in Luciana de Gironcolija z naslovom »In-con-tro«; do 6. januarja 2009 vsak dan razen srede. V HIŠI MORASSI v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava v sklopu praznika kulture »Ca-re_Cassandre« z naslovom »Con la forza di un sorriso. Il volto femmini-le della pace« fotografa Enrica Masc-heronija; do 14. decembra med 16. in 19. uro, zaprto ob ponedeljkih. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na trgu sv. Antona 18 v Gorici bo do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI bo danes, 9. decembra, ob 18. uri odprtje razstave starih fotografij in eksponatov aleksandrink; na ogled bo do 19. decembra. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici bo v četrtek, 11. decembra, ob 20. uri odprtje razstave objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija. Avtorja in njuno delo bo predstavila likovna kriti-čarka Nelida Nemec; na ogled bo do 30. januarja, vsak dan med 10. in 19. uro. 4 Koncerti S Mali oglasi POTREBUJEM PROFESORJA za lekcije matematike. Klicati v popoldanskih urah na tel. 347-6868225. S Izleti / □ Obvestila BOŽIČNI KONCERT v organizaciji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Kulturnega centra Lojze Bratuž v sklopu koncertne sezone 200809 bo v petek, 12. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Nastopil bo Zbor pravoslavnega pa-triarhata iz Moskve. Informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem centru Lojze Bratuž vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in ob predstavitvah. PRAZNIČNI KONCERT GO-GOSPEL 2008 bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopila bo skupina Anthony Morgan's Inspirational Choir (Harlem - ZDA); informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 12. in 13. decembra ob 20.15 koncert Oliverja Dragojevica in skupine Dupini. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 12. decembra, ob 20.45 bo nastopila Compagnia Italiana di Operetta z opereto »La vedova allegra«; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. HI Osmice S Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE v Gorici, predel Campagnuzza, 3 sobe, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, 3 terase, garaža, klet. Tel. 330-490441 KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh -Risbe in slike v muzeju Santa Giu-lia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481530927. PRODAM: CAPRIVA DEL FRIU- LL_blizu golf igrišča, garažo 110kv.m, možnost preureditve v skladišče ali depo + bližnji teren 70kv.m Tel. 330-490441 KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. DRUŽINSKI AKORDI potekajo vsak četrtek od 17.45 do 18.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Šte-verjanu (Bukovje 6). Dejavnost je namenjena otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in staršem (mati ali oče); projekt vodi Tanja Gaeta (informacije na tel. 334-28258583). OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 334-28258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 334-28258583). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024) in Karla Vi-zintin (tel. 0481-882183). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: ul. Udine - sreda, 10. decembra, 10.00-11.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA SPI-CGIL vabi v petek, 12. decembra, ob 15.30 na zborovanje v agriturizmu pri Kovaču v Doberdobu. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos v nedeljo, 14. decembra, pobudo Presenečenja v rezervatu med 9. in 18. uro. Ob 9. uri bo brezplačen vodeni ogled ra-zervata, od 9.30 do 11.30 playclimbing za otroke (od 6. do 12. leta starosti, nujna rezervacija), od 10. do 18. ure bo mala božična tržnica, ob 11.30 pokušnja kraških sirov in medu; informacije na tel. 333-4056800, iforogos@gmail.com. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Lojzke Bratuž Iz primorske kulturne dediščine v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri v galeriji ARS na Travniku nad Katoliško knjigarno v Gorici. Delo bo predstavila Marija Mercina. SKPD F.B. SEDEJ IN KD BRIŠKI GRIČ pod pokroviteljstvom občine Štever-jan prirejata v ponedeljek, 15. decembra, ob 20.30 v dvorani Sedeje-vega doma v Števerjanu dobrodelni večer na pobudo Sonje Marassi Bed-narich in njene družine. Prisotni bodo zdravniki iz onkološkega centra v Avianu, ki bodo predavali o raku na dojki (Samuele Massarut), o preventivi ginekoloških obolenj (Roberto So-rio) in o vplivu zdrave prehrane pri preventivi rakastih obolenj ter bolezni srca in ožilja (Simon Spazzapan). Prostovoljni prispevki bodo namenjeni raziskavam rakastih obolenj. SLOVIK iz Gorice bo v študijskem letu 2008-2009 priredil ciklus seminarjev na temo Kriza: revolucija ali rutina? V nizu strokovnih predavanj bodo sodelovali univerzitetni profesorji, izvedenci in operaterji s področja financ in gospodarstva. Prvo letošnje srečanje bo v petek, 12. decembra, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. V goste bo prišel Andrea Ganadu iz borzno-posredniške hiše Argonos iz Ljubljane. Pri Sloviku nudijo podrobnejše informacije o ciklusu seminarjev in sprejemajo prijave, saj je število mest omejeno. Udeležbo na predavanju Andree Ganaduja je treba predhodno najaviti do 10. decembra (tel. 334-2825853, in-fo@slovik.org). V KNJIGARJI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bo v četrtek, 11. decembra, ob 18. uri predstavitev knjige Nuccie Lo Re »All'ombra del campanile. Sto-ria di gioie, dolori, dubbi, speranze...«. V MLADINSKEM CENTRU NOVA GORICA (Bazoviška ul. 4, tel. 0038653334021) bodo skupaj s Centrom za socialno delo Nova Gorica danes, 9. decembra, ob 14. uri gostili Miklavža. Redne obiskovalce Mladinskega centra Nova Gorica in mlade, ki so vključeni v program Zarek CSD Nova Gorica bo obdaril z darilci. Popoldan bosta popestrila raper Kosta in Franci Kek. V SEJNI DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA bo v sredo, 10. decembra, ob 18.30 na pobudo pokrajinske konzul-te za Slovence predstavitev knjige Krajevna imena in priimki na do-berdobskem Krasu Vlada Klemšeta. Uvedel bo predsednik konzulte Peter Černic, pozdravil pa predsednik upravnega sveta ZB Doberdob in So-vodnje Dario Peric. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 9. decembra, ob 20. uri predavanje in predstavitev knjige »Naprej - O svetu in Sloveniji - Razmišljanja in iskanja« avtorja Ivana Lapajna. Ob avtorju bo spregovoril zgodovinar Janez Kavčič. Pogrebi BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. DANES V GORICI: 10.30, Giovanni Cravos z glavnega pokopališča v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V JAMLJAH: 14.00, Jožef Ger-golet v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.55, Giovanna Al-lena (sestra Rodolfea) v samostanu Rosa mistica in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Iolanda Millocco vd. Cecchini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 9. decembra 2008 27 trst - Razstava v Tržaški knjigarni videm Alenka Sottler predstavlja svoje najnovejše ilustracije ¡njegov Kromacij Oglejski Akademska slikarka je za svoje delo prejela že nešteto priznanj V galeriji Tržaške knjigarne so na ogled vrhunske ilustracije mednarodno priznane akademske slikarke Alenke Sottler. Po rodu iz Ljubljane, kjer živi in ustvarja. Sottlerjeva je doraščala v umetniškem družinskem krogu ob očetu kiparju in svojo akademsko izobrazno dodatno nadgradila s podiplomskim študijem. Kar jo odlikuje, je nenehna pot raziskovanja novih pristopov, ki jo po eni strani navezuje na bogato slovensko tradicijo, po drugi pa jo uvršča med napredne ustvarjalce, ki so s svojim avtorsko prepoznavnim stilom zazrti v nov čas. Alenka Sottler se z ilustracijo ukvarja profesionalno, za sabo ima preko 45 ilustriranih knjig različnih založnikov, ki jih razlikuje pozornost za umetniško dovršene založniške projekte, kar bistveno prispeva predvsem k estetski vzgoji mladih. V primeru pesniških zbirk za odrasle pa prihaja še posebej do izraza poetika in njen umetniški temperament. Za svoje delo je prejela pomembna priznanja na različnih mednarodnih natečajih, med katerimi je gotovo najbolj prestižno za področje knjižne ilustracije Zlato jabolko na lanskem bienale otroške ilustracije BIB v Bratislavi. Razstavljala je že tako v Ameriki kot na Japonskem, najpogosteje pa v Italiji in Sloveniji. Letos je bila sprejeta v ožji izbor razstavljalcev mednarodnega bolonjske-ga knjižnega sejma, kjer si je že dvakrat zaslužila Award of Excellence. Na potujoči razstavi v sklopu »Le Immagini del-la Fantasia« (Sarmede, Japonska, Koreja) izstopajo njene ilustracije po kakovosti. Gre omeniti tudi pobudo »I colori del Sacro« v Padovi, ki zadobiva iz leta v leto vse večje razsežnosti, pri kateri je Sott-lerjeva tudi sodelovala. V Trstu so na ogled originali zadnjih knjižnih uspešnic, ki obenem vzpostavljajo multikulturnost kot vrednoto na vseh področjih umetnosti in znanosti. Gre za širok pojem, ki ga lahko razberemo v večjezičnosti stvarno uporabljenih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine in italijanščine, a tudi metaforično z ozirom na kompleksnost likovnega prikaza. Ob odprtju je spregovoril Livio Sos-si, univerzitetni profesor in eden najboljših poznavalcev zgodovine mladinske književnosti, ki je podrobno razčlenil različne med sabo prepletajoče se prvine, ki soustvarjajo povsem enovito likovno celoto. Med temi prav gotovo sposobnost podoživljanja pripovedi z vnašanjem novih interpretativnih pogledov, evoka-tivna moč vzbujanja emocij ter dodelan osebni izrazni stil, ki je sad znanja, raziskovanja ter intuitivnega navdiha. V ilustracijah Alenke Sottler zasledimo izkustva vezana na umetnostno zgodovinsko področje, kot so npr. prvine renesančne arhitekture v ambientaci-ji Pepelke (Mladinska knjiga, 2007) ali pridih metafizike v pravljici Nicolo deside-ra un fratello (Bernhardt Lins, Bohem Press,2004; v nemškem in italijanskem jeziku) in prav tako pomembno vnašanje lastnih, osebnih izkustev preko izbire prikazanih predmetov, kar dodatno vzpostavlja igrivost. Pomembno dopolnilo k razstavi predstavljajo krajši videoposnetki, kjer pobližje spoznamo avtorico, stopimo v njen atelje, neposredno odkrivamo njen ustvarjalni svet in pristop. Tržaška umetnica Fabiola Faidiga je posnela videoportret ilustratorki. Obenem si lahko še ogledamo dokumentarec, ki ga je pripravila režiserka Jagoda Potokar za RTV Slovenijo, kjer gre za bolj razčlenjeni prikaz umetničinih ustvarjalnih dosežkov. Novost predstavlja knjiga Svetlani-ne pravljice v založbi Miš, ki je pravkar izšla. Gre za natis v omejeni nakladi 800 izvodov z izborom 60 najboljših pravljic Svetlane Makarovič na 843 straneh z izjemnimi grafikami Alenke Sottler, kjer še posebej prihaja do izraza njena tehnična veščina in sposobnost vživljanja v pravljični svet. Če je res, da rada Sottlerjeva eksperimentira, se prav tako rada poslu- žuje klasičnih tehnik in preprostih sredstev, ki jih kombinira na oseben način. Značilno za njen pristop je ponavljanje določenih elementov, ki jih največkrat izkoristi za podlago in že pri tem ustvari bogato tonsko modulaci-jo.To zasledimo npr. pri odtiskovanju žigov, prstnih odtisov, pri črtnih šrafurah raznobarvnih kemičnih svinčnikov, ki jih nato umetnica nadgrajuje in do potankosti filigransko obdela. Izjemne so njene črno bele ilustracije, ki so nastale za Grafenauerjeve Privide, za katere je prejela priznanje na letošnjem bienale knjižne ilustracije v Ljubljani. Medtem ko postaja njena barvna paleta vse bolj žareča in osebno naravnana, sledimo vzporedno mojstrski obdelavi globokih tiskov in bogastvu znakovne govorice. Smisel za prostorsko razsežnost zaživi v risarskem polju z izrazitim prikazom volumetrije in telesnosti, kar gledalca posebej privabi, da stopi v ta prikazani prostor ter se tako hitreje in popolneje vanj vži-vlja.V iustracijah Alenke Sottler vsakič znova uzremo drugačne elemente ter ob tem uživamu, odkrivamo podrobnosti in občudujemo njene spretnosti. Razstava ilustracij bo na ogled še ta teden z običajnim urnikom knjigarne. Jasna Merku Ilustracije Alenke Sottler so - kot priča desna slika -izredno privlačne, spodaj pa ena od ilustracij kroma literatura - Nov uspeh za Borisa Pahorja Nekropola knjiga leta Po izboru poslušalcev radijske oddaje Fahrenheit - Razglasili so jo včeraj v Rimu Roberto Saviano, Ascanio Celesti-ni, Milena Agus ...in Boris Pahor! Poslušalci priljubljene radijske oddaje Fahrenheit, ki jo vsako popoldne oddaja tretja vsedržavna postaja RAI, so izbrali knjigo leta. Uveljavljenim zmagovalcem prvih treh izdaj, se je letos pridružil tržaški pe-tindevetdesetletni pisatelj. Poslušalci so svoje preference oddajali preko elektronske pošte: volitve so trajale tri tedne, sodelovalo pa je tri tisoč bralcev. Največ preferenc je naposled prejela Pahorjeva Ne-kropola, drugo mesto je zasedel Flavio So-riga, tretje Eraldo Affinati, »šele« na četrto mesto pa se je uvrstil eden literarnih fenomenov leta, Paolo Giordano s svojim prvencem La solitudine dei numeri primi. Zmagovalca so razglasili včeraj popoldne. Oddaja Fahrenheit se je iz radijskih studiev izjemoma preselila v rimsko kongresno palačo, kjer je te dni potekal sejem majhnih in srednjih založb. Boris Pahor ni osebno dvignil nagrade - zaboja knjig, saj je bil s svojo Nekropolo zaseden v Krminu. (pd) pomen V Vidmu so 6. novembra odprli bogato razstavo Kromacij Oglejski s podnaslovom Na križ-potju ljudstev in verstev. Razstava, ki je postavljena v desetih tematskih sklopih, bo na ogled do 8. marca v nekdanji patriarhovi palači oziroma prostorih nadškofijskega muzeja. Pripravili so jo ob zaključku pobud ob 1600-letnico smrti največjega oglejskega škofa. Uvod v niz kulturnih dogodkov je bilo mednarodno posvetovanje zgodovinarjev v drugi polovici maja. Kromacij velja za pomembnega, če ne najpomembnejšega misleca in cerkvenega dostojanstvenika in odličnega pridigarja ob koncu 4. in v začetku 5. stoletja, to je v času velikih verskih, kulturnih in družbenih pretresov, ki so pomenili tudi uvod v konec zahodnega rimskega cesarstva. Za njegovega škofovanja (388-408) je Oglej, takrat četrto največje gospodarsko in kulturno središče imperija, doživel dva vdora Gotov, niti pol stoletja zatem pa uničujoči pohod Atile. Kromacij, ki je bil rojen v Ogleju, okrog leta 340, je bil iz družine, ki je izhajala iz današnje Španije. V škofa ga je posvetil sv. Ambrož. Bil je stiku z najvišjimi cerkvenimi dostojanstveniki svojega časa, predvsem pa je bil odličen mislec in pisec. Zagovarjal je moč krščanske vere in podpiral širitev nauka na sosednje narode, ki jih je mogoče združiti in obvladati ne toliko z mečem in vojsko, ampak z božjo besedo. Ob tem velja omeniti, da se je za Kromacijevega življenja dogodila v Vipavski dolini tudi odločilna bitka med rimskima cesarjema, ki je pomenila tudi dokončno razdelitev države v vzhodni in zahodni del. Po mnenju zgodovinarjev ima veliko zaslug za širitev krščanstva iz Ogleja - Akvileje proti vzhodu, vse do Donave. Dokazi o prvih krščanskih skupnostih v Ogleju segajo v konec 3. in začetek 4. stoletja našega štetja, čeprav nekateri viri omenjajo, da naj bi se tu že v prvem stoletju nekaj časa zadrževal evangelist Marko, ki naj bi prav iz Ogleja odšel v Aleksandrijo v Egiptu. Oglej postane pomembno središče in stičišče v 5. stoletju, to je v času, ko je Rim že krepko v zatonu in tik pred dokončnim propadom. Zanimiva je tudi ugotovitev, da ima Oglej v tem času, verjetno izkoriščajoč geostrateško in gospodarsko vlogo pomembnejše stike z Aleksandrijo v Egiptu in mesti v vzhodnem delu cesarstva, kakor z Rimom. Na razstavi je na ogled okrog 200 eksponatov, urejenih v desetih sklopih, ki ponazarjajo prelomne čase in dogajanja. Posodili so jih številni muzeji iz tujine in Italije. Posebej zanimiva sta dva zlata šle-ma iz Vojvodine. Veliko predmetov so posodili muzeji iz Slovenije in Avstrije, največ pa jih je iz zbirk muzejev iz Ogleja in Trsta. Tik pred izidom je tudi katalog razstave, ki bo, kot rečeno, odprta do začetka marca. Razstava je odprta od torka do četrtka med 9. in 19. uro, ob petkih, sobotah,nedeljah in praznikih pa med 10. in 20. uro (zaprta bo 24. in 25. decembra ter 1. januarja). Na razpolago obiskovalcem so tudi av-dio pripomočki v angleščini, nemščini, slovenščini, furlanščini in italijanščini. Povedati velja tudi, da je pripravljalni odbor, ki mu predseduje msgr. Duilio Corgnali poskrbel tudi za tisk posebne zgibanke v slovenščini. V.K. 28 Torek, 9. decembra 2008 ITALIJA / alpe - Tragičen tridnevni obračun zasneženih pobočij Gore terjale visok davek, osem mrtvih in ena pogrešana oseba Najhujša nesreča se je pripetila v piemontski dolini Pellice, kjer je plaz zakopal štiri turne smučarje pravosodje Vlada napoveduje reformo RIM - »Vojna« med javnima tožilstvoma v Salernu in Catanza-ru, pa tudi sodne preiskave, v katerih so vpleteni nekateri levosre-dinski javni upravitelji ponujajo vladi Silvia Berlusconija odlično priložnost za izpeljavo že večkrat napovedane pravosodne reforme. In dejansko je pravosodni minister Angelino Alfano v teh dneh pozval opozicijo k sodelovanju pri oblikovanju reforme, s katero po njegovih besedah ni mogoče več odlašati, sicer pa je takoj opozoril, kako razpolaga vlada z zadostno večino, da reformo izpelje, če potrebno, tudi sama. Načelnica Demokratske stranke v senatu Anna Finocchia-ro se je na poziv načelno pozitivno odzvala, čeprav pod določenimi pogoji, kot sta nedotakljivost ustavnih načel ter obvarovanje avtonomije sodne oblasti. Podobno stališče je v včerajšnjem intervjuju za milanski dnevnik Corriere della Sera zavzel vidni predstavnik iste stranke Luciano Violante. Drugačen pa je odziv voditelja Italije vrednot Antonia Di Pietra, ki demokrate opozarja, da jih hoče Berlusconi spraviti na led. Negativno se je odzvalo tudi združenje sodnikov in javnih tožilcev (ANM), po oceni katerega vlada skuša izkoristiti sedanjo krizo, da bi sodno oblast podvrgla izvršni. Sicer pa je Alfanov poziv naletel na različne odzive tudi v sami vladni večini. Tako je včeraj voditelj Severne lige Umberto Bossi v intervjuju za televizijski dnevnik TG1 povedal, da »prej pride federalizem, šele potem bomo eventualno govorili o pravosodni reformi, a to eventualno«. Na pripombo časnikarja, češ da se za pravosodno reformo zavzema sam Berlusconi, pa je Bossi odgovoril: »Berlusconi je predsednik vlade in on ukaže v ministrskem svetu: če on hoče to reformo, pomeni, da tudi bo«. TURIN - Marsikdo je dolg konec tedna izkoristil za izlet v alpske višave, med mnogimi ljubitelji gora pa jih je kar osem izgubilo življenje. To je krut obračun tridnevne serije nesreč, ki so se pripetile v Piemontu, Lombardiji, Toskani, Venetu in v francoskih Alpah. Eno osebo so včeraj še pogrešali. Do najbolj tragičnega dogodka je prišlo v nedeljo v pie-montski dolini Pellice, kjer je plaz zasul štiri domače turne smučarje. Do včeraj so reševalci našli trupla 44-letnega Walterja Ri-voire, 42-letnega Massima Podia in 44-letnega Federica Negrija, medtem ko 31-letnega Marca Caponeja pogrešajo. Vsi štirje so bili dokaj izkušeni turni smučarji. Plaz jih je presenetil med vzponom. V francoskih Alpah pa je plaz v nedeljo smrtno zakopal še enega turnega smučarja iz Piemonta, 31-letnega Pietra Buscaglio. Z manjšo skupino ljudi je smučal v dolino Ubaye, 2400 metrov. V Dolomitih je bil izlet usoden za 56-letnega Stefana Ren-zija, inštruktorja kluba CAI iz Firenc. V nedeljo popoldne se je vračal izpod slovitih vrhov Tre Cime di Lavaredo. Izgubil je stik s skupino, šel je po svoji poti, prijatelji pa so obvestili gorske reševalce iz Auronza di Cadore. Ti so Renzija našli ob 22.30: padel je v luknjo v ledu, polno mrzle vode. Včeraj je podlegel poškodbam. V Toskani pa je nek 32-letnik padel v prepad v Apuanskih Alpah, reševalci so našli njegovo truplo 110 metrov nižje. V gorah je umrla tudi skavtinja. V gorovju Brienno nad Com-skim jezerom je včeraj popoldne padla v prepad 26-letna Elena Tet-tamanzi, članica milanske sekcije skavtske organizacije Agesci. S sovrstnikom je spremljala skupino mladih izletnikov. Walter Rivoira je izgubil življenje v dolini Pellice v Piemontu ansa milan - Stuart Neill namesto Giuseppeja Filianotija Scala začela operno sezono, zadnji hip zamenjala tenorista Milan - Manj kot 24 ur pred tradicionalnim odprtjem nove operne sezone je vodstvo milanske Scale zamenjalo tenorista Giuseppeja Filianotija, ki bi moral v nedeljo zvečer nastopiti v naslovni vlogi v Don Carlosu Giuseppeja Verdija. Ravnatelj Scale Stephane Lissner je ob tem izjavil, češ da gre za odločitev hiše. Filianoti je bil ogorčen, za nedeljsko izdajo časnika Corriere della Sera je odpoved označil za "nož v hrbet iz ozadja". "Počutim se globoko izigranega," je povedal za dnevnik. "Dva meseca sem dobival same pohvale, zdaj pa so me večer pred premiero odslovili, češ da sem bolan." Namesto Filianotija je v nedeljo zvečer pod dirigentskim vodstvom Danieleja Gattija potem nastopil ameriški tenorist Stuart Neill. Zamenjava je bila opravljena brez pojasnila, javnost je bila o njej obveščena zgolj s tiskovnim sporočilom operne hiše. Ravnatelj Lissner je, kot ga je povzela italijanska tiskovna agencija Ansa, izjavil le: "Naša odgovornost pred javnostjo je v tem, da ponudimo najboljše." Milanska županja Letizia Moratti je pozdravila vodje več držav, med njimi predsednika Ruande Paula Kagameja in predsednika Toga Faureja Gnassingbeja, številne ministre, soprogo italijanskega premiera Veronico Berlusconi, modna kreatorja Dol-ceja in Gabanno in mnoge druge slavne osebnosti. Začetek sezone v Teatro alla Scala že 250 let pripravijo na 7. december - na dan sv. Ambroža, patrona mesta Milan. Tokratni začetek sezone je več tednov ogrožala napoved stavke, šele v Stuart Neill in Fiorenza Cedolins v nosilnih vlogah prvih dneh decembra so grožnje potihnile. Poostren nadzor nad svinjskim mesom RIM - Kot je včeraj povedala državna podsekretarka na ministrstvu za zdravje Francesca Martini, so v pričakovanju specifičnih ukrepov poostrili nadzor nad svinjskim mesom, da bi izsledili morebitno z dioksinom okuženo irsko svinjino. Dvomi pa so se medtem porodili tudi glede irske govedine. Kot je povedela Martinijeva, so tudi že zasegli 22 pošiljk svinjine, ki je bila uvožena iz Irske po 1. septembru. Največ irskega mesa je po tem datumu prispelo v Emilijo-Romagno, štiri pošiljke pa so zasegli v Kampanji. Podnebno-energetski paket EU: še ni kompromisa BRUSELJ - »Napravili smo nekaj korakov naprej, toda Italija še ni zadovoljna.« Tako je zunanji minister Franco Frattini ocenil pogajanja, ki ta čas tečejo v Bruslju, da bi države članice EU dosegle za vse sprejemljiv kompromis o podnebno-energetskem paketu. Italija in nekatere druge države zahtevajo raznovrstne olajšave za svoja gospodarstva. O zadevi bo odločal evropski vrh v četrtek in petek. Rim je že večkrat zagrozil z vetom. film - Izreden uspeh dela režiserja Mattea Garroneja Gomorra zmagovalka petih glavnih nagrad Evropske filmske akademije KOEBENHAVN - Italijanski film Gomorra, srhljiva drama o neapeljski mafiji režiserja Mattea Garroneja po knjižni predlogi Roberta Saviana, je v soboto zvečer v Koebenhavnu prejel pet glavnih nagrad Evropske filmske akademije (EFA). Gomorra je na 21. podelitvi evropskih filmskih nagrad pobrala nagrado za najboljši film, najboljšega režiserja, najboljšega igralca (Toni Servillo), najboljši scenarij (Maurizio Braucci, Ugo Chiti, Gianni de Gregorio, Matteo Garrone, Massimo Gaudioso in Roberto Saviano) ter nagrado Carla di Palme za najboljšo fotografijo (Marco Onorato). Predsednik EFA Wim Wenders je izjavil, da ga število nagrad, ki jih je prejela Gomorra, ne preseneča. "Gomorra je izvrsten film, znak vitalnosti evropske kinematografije, ki lahko potuje in je uspešna tudi drugod," je povedal Wenders. Predsedujoči upravnemu odboru EFA Yves Marnion pa je glede nagrajenega filma dejal, da "ima zelo posebno auro, ki gre preko meja njene države izvora". "To je leto Italije, ki nam je z 'Il Divo' pokazala, da je evropska kinematografija zelo dobre kakovosti, zelo blizu realnostim sveta," je še povedal. Režiser Garrone je izjavil, da svojo nagrado deli z Neapeljčani, ki živijo v nevarnosti. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri tem "nevarnem filmu". Za najboljši evropski film 2008 so se poleg Gomorre potegovali še francoski film Razred Laurenta Canteta, italijanski film Mogočnež Paola Sorrentina, britanski film Kar brez skrbi Mikea Leigha, španski film Sirotišnica Juana Antonia Bayone ter izrael-sko-francosko-nemška koprodukcija Valček z Baširjem režiserja Arija Folmana. Režiser Matteo Garrone ob prevzemu nagrade ansa energija - 56 milijard evrov Rekordno zasoljen račun za leto 2008 RIM - Medtem ko se za prihodnje leto napovedujejo močna znižanja tarif električne energije in plina, ki se jim bodo pridružile še olajšave za socialno ogrožene družine, bo šlo letošnje leto v arhiv kot eno energetsko rekordno dragih let ne samo za zasebne odjemalce, ampak tudi za gospodarstvo nasploh. Italijanski energetski račun za leto 2008 po predvidoma znašal 56 milijard evrov, deset milijard več kot v letu 2007, od česar bo samo na porabo nafte odpadlo 31,5 milijarde evrov, pet milijard več kot lani. Kljub močni pocenitvi surove nafte v zadnjem obdobju leta, se bo na energetskem računu poznala poletna konica kotacij črnega zlata, 150 dolarjev za sod. Letošnja povprečna cena bo tako znašala 96 do 97 dolarjev za sod, medtem ko se je lani cena gibala na ravni 70 dolarjev za sod. Draga energija in svetovna gospodarska kriza imata kot prvo žrtev avtomobilsko industrijo, česar se proizvajalci očitno vse bolj zavedajo. »Zabava se je končala,« je z znano frazo Giannija Agnellija položaj komentiral pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne. Po njegovih besedah za avtomobilsko industrijo takšne krize še ni bilo, zato je neizbežen globok premislek, ki bo v 24 mesecih na novo zarisal svetovni avtomobilski zemljevid. Potrebno se bo usesti za skupno mizo in si priznati, da so zlati časi definitivno mimo. Vsi sedanji protagonisti te krize ne bodo preživeli, je napovedal Marchionne. / SVET Torek, 9. decembra 2008 29 gospodarstvo - Pozitiven začetek tedna na finančnih trgih 11. september Evropske borze strmo ¡¡¡S?" navzgor, tudi nafta dražja ženina« Sod črnega zlata včeraj po 43 dolarjev - Evro se je nekoliko okrepil svojo LONDON - Tečaji na evropskih borzah so bili ob koncu včerajšnjega trgovanja precej višje kot v petek, močno rast s konca prejšnjega tedna pa je nadaljevala tudi borza v New Yor-ku. Nafta se je po petkovem padcu na 40 dolarjev včeraj podražila na okoli 43 dolarjev. Tečaj evra glede na dolar se je nekoliko zvišal. Evropske borze so včeraj beležile močno rast. Okrog 17. ure je bil frankfurtski indeks DAX pri 4766,46 točke, kar je 8,79 odstotka več kot v petek, pariški indeks CAC 40 se je povzpel za 8,67 odstotka na 3247,04 točke, londonski FTSE 100 za 6,57 odstotka na 4315,43 točke, milanski Mibtel pa za 6,08 odstotka na 14.982 točk. Borza v New Yorku je včeraj nadaljevala s petkovo rastjo, ko sta indeksa Dow Jones in Nasdaq pridobila 3,09 oz. 4,41 odstotka. Dow Jones je bil včeraj pri 8969,46 točke, kar je 3,87 odstotka več kot v petek, Nasdaq pa pri 1561,09 točke oz. 3,43 odstotka nad petkovo vrednostjo. Petkovi rasti na Wall Streetu so včeraj sledile tudi azijske borze. Tako je indeks Nikkei v Tokiu včeraj porasel za 5,20 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 8,70 odstotka. Cene nafte so se po petkovem padcu, ko so dosegle najnižje ravni v zadnjih štirih letih, včeraj - med drugim ob napovedih Organizacije držav izvoznic nafte, da bi lahko na srečanju 17. decembra močno znižala proizvodnjo - povzpele za okoli tri dolarje nad 43 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v januarju se je včeraj na newyorški borzi podražila za 2,82 dolarja na 43,63 dolarja, januarska severnomorska nafta brent pa je na londonski borzi poskočila za 3,49 dolarja na 43,23 dolarja za 159-litrski sod, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede na dolar se je včeraj zvišal. Kot je poročala nemška tiskovna agencija dpa, je Evropska centralna banka včeraj postavila referenčni tečaj za en evro pri 1,2854 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,2665 dolarja. Evro se je pocenil glede na britanski funt (z 0,86660 na 0,86510 funta) in švicarski frank (z 1,5380 na 1,5590 franka) ter podražil glede na japonski jen (s 116,91 na 120,10 jena). (STA) prehrana - Potem ko so v njej odkrili toksične dioksine V številnih državah umiki irske svinjine iz prodaje DUBLIN - Potem ko je prišlo v soboto na dan odkritje toksičnih dioksinov v irski svinjini, od nedelje zvečer irske svinjske izdelke umikajo s prodajnih polic v večini evropskih in tudi nekaterih drugih državah. Kot so namreč v nedeljo sporočile irske oblasti, je bila zastrupljena svinjina, ki lahko povzroči raka, izvožena v okoli 25 držav. Predstavniki zdravstvenih oblasti po vsej Evropi so že v nedeljo posvarili kupce, naj ne uživajo z Irske uvožene svinjine, potem ko so v irskih zaklanih prašičih in krmi odkrili dioksin, katerega raven je od 80- do 200-krat presegala največjo dovoljeno vsebnost, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Umik svinjine, ki zadeva vse svinjske proizvode, proizvedene od 1. septembra, so irske oblasti opisale kot varnostni ukrep, kmetje, ki se ukvarjajo z rejo prašičev, pa kot "nočno moro". Do njega namreč prihaja v predbožičnem času, ko družine ponavadi kupujejo tradicionalno božično šunko. V nedeljo se je sicer kriza razširila v Veliko Britanijo, ko je vlada Severne Irske sporočila, da je devet tamkajšnjih farm uporabljalo enako zastrupljeno krmo kot farme na Irskem. Kot so sporočile irske oblasti, je dioksin prišel v prehrambeno verigo prek krme enega od proizvajalcev, ki je bila zastrupljena z neke vrste industrijskega olja. Irska je poleg tega velik izvoznik svinjine, ob čemer Velika Britanija predstavlja njen največji trg, sledijo pa ji Nemčija, Francija, Rusija in Japonska. Po ocenah irskih oblasti naj bi bila sicer zastrupljena svinjina izvožena v okoli 25 držav, med drugim tudi v Italijo, Nizozemsko, Hongkong in na Kitajsko. V Veliki Britaniji so s prodajnih polic že umaknili vse svinjske izdelke iz Irske in Severne Irske, čemur so sledile tudi številne druge evropske države. Iz Evropske komisije so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili, da podrobno nadzorujejo razmere in dodali, da se bodo strokovnjaki iz držav, ki so uvažale zastrupljeno meso, sestali v torek. (STA) GUANTANAMO - Domnevni načrtovalec terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, Halid Šejk Mohamed, je pred posebnim ameriškim vojaškim sodiščem v Guantana-mu na Kubi napovedal, da želi nemudoma priznati krivdo za očitane mu zločine. Enako naj bi se odločili tudi štirje soobtoženi v procesu, je ob začetku predsodnih postopkov sporočil sodnik v procesu. Peterica obtoženih, ki jim grozi smrtna kazen, je zahtevala "takojšnjo obravnavo, kjer bi se izrekli za krive", je povedal sodnik, polkovnik Stephen Henley, ki je nato tudi prebral njihovo pismo sodišču. Obtoženi so se prav tako odrekli vsem pobudam, ki jih je zastavila obramba, je še povedal sodnik. Šejk Mohamed je sicer že zasli-ševalcem priznal, da je on tisti, ki je naredil načrt za napade z ameriškimi letali na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in stavbo Pentagona v Washingtonu 11. septembra pred sedmimi leti. "Ne želimo zapravljati časa," je Šejk Mohamed v angleščini dejal sodniku Henleyju, dodal pa je še, da mu ne zaupa. "Nimam zaupanja ne v sodnika, ne v mojega odvetnika, ne v (ameriškega predsednika Georgea) Busha, ne v (ameriško obveščevalno agencijo) Cio, ki me je mučila," je še dodal na začetku procesa. Sodnik je sicer pojasnil, da se bodo morali obtoženi zagovarjati vsak zase in da ne more sprejeti "skupinskega priznanja". Toda tudi drugi štirje obtoženi so na vprašanje, ali so se pripravljeni izreči o krivdi, odgovorili z "da". Proces v ameriškem vojaškem oporišču Guantanamo si je tokrat prvič lahko ogledalo tudi nekaj sorodnikov žrtev napadov 11. septembra. Proces so spremljali za steklom, predvajali pa so jim zvok z zamikom, da je lahko pomočnik sodišča izrezal morebitne sporne ali zaupne informacije. Kot navaja AP, bi bil današnji nastop peterice lahko tudi zadnji med sojenji osumljencem za teroristične napade po 11. septembru 2001, za katere je zanimanje ameriške javnosti zelo veliko. Novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama je namreč proti sojenjem v Guantanamu, napovedal pa je tudi, da bo zapor v Guantanamu, kjer je okoli 250 terorističnih osumljencev, zaprl takoj po prevzemu položaja. savdska arabija - V skladu z islamskim verskim izročilom V Meki se je včeraj začelo obredno kamenjanje hudiča MEKA - Več deset tisoč muslimanskih romarjev od skupno okoli 2,4 milijona, kolikor se jih udeležuje romanja v svetem mestu Meka, se je včeraj zbralo na zadnjem obredu hadža -obrednem kamenjanju treh kamnitih stebrov, ki poosebljajo hudiča. Običajno najnevarnejši del hadža letos poteka brez prevelike gneče, ki je bila pogosto usodna za številne romarje. Obred kamenjanja določa, da mora vernik na vsakega izmed treh 25 metrov visokih stebrov vreči 21 kamenčkov. S tem se romarji simbolično odpovejo hudiču. Verniki so ob tem letos kamenčke prvič prejeli v zapakiranih vrečkah, da bi jim bilo tako prihranjeno njihovo iskanje. Kamenjanje, kot tudi celotno romanje, sicer spremljajo strogi varnostni ukrepi, saj se je v preteklosti obred večkrat končal z več sto mrtvimi, ki jih je pod seboj poteptala množica. Leta 2006 je bilo tako 346 žrtev, leta 1990 pa je bila prevelika gneča usodna za kar 1426 ljudi. O večjih incidentih letos zaenkrat ne poročajo. Na vernike, ki so dopotovali z vsega sveta, se je včeraj obrnil tudi savdski kralj Abdulah. "Z izvrševanjem obreda hadža verniki napolnjujejo svet z milostjo, strpnostjo, sočutjem in mirom. Obenem spodbujajo vrednote resnice, dobrote in poštenosti, medtem ko se očiščujejo svojih zamer in sovraštva," je sporočil kralj Abdulah. Romanje v Meko je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. (STA) pakistan - Med njimi naj bi bil načrtovalec Aretirali več skrajnežev v zvezi z napadi v Mumbaju ISLAMABAD - Pakistanska vojska je v nedeljo zasedla vadišče v pakistanskem delu Kašmirja, ki ga uporablja pakistanska skrajna skupina La-škar-e-Taiba, ki naj bi stala za nedavnimi napadi v indijskem Mumbaju. Pri tem so aretirali več kot deset ljudi. Pakistanske varnostne sile so v povezavi z napadi aretirale tudi tri člane neke dobrodelne organizacije. Gre za prvi vidni odziv Islamabada na nedavne napade v Indiji, ki so zaostrili odnose med sosednjima državama. Indija trdi, da so napade v Bombaju izvedli pakistanski skrajneži, pripadniki prepovedane skupine Laškar-e-Taiba. Med operacijo blizu mesta Mu-zafarabad v pakistanskem delu sporne pokrajine Kašmir je prišlo do streljanja, pri čemer je bilo več ranjenih. Vojska prijete skrajneže zdaj zaslišuje, če so morda povezani z napadi v Bombaju, v katerih je življenje izgubilo 172 ljudi. Med aretiranimi je tudi Zaki-ur-Rehman Lahvi, poveljnik operative v Laškar-e-Taibi, je sporočil neimenova- ni visoki predstavnik pakistanskih varnostnih sil. Indija trdi, da je Lahvi eden od načrtovalcev napadov v Mumbaju. Edini preživeli napadalec iz Mumbaja je namreč indijskim preiskovalcem povedal, da ga je Lahvi rekrutiral za napade in da sta Lahvi in Jusuf Muzamil glavna načrtovalca napadov. Medtem pa so pakistanske varnostne sile aretirale tudi tri pripadnike islamske dobrodelne organizacije Džamat-ud-Dava, ki naj bi imela tesne vezi s skupino Laškar-e-Taiba. Tudi njihova aretacija je povezana s preiskovanjem ozadja napadov v Mumbaju. Organizacijo Džamat-ud-Dava vodi Hafiz Said, ki je leta 1989 ustanovil Laškar-e-Taibo. Skupino je zapustil, ko so jo pakistanske oblasti prepovedale, ker naj bi stala za napadom na indijski parlament leta 2001. Said je obsodil aretacije in poudaril, da operacija govori o šibkosti pakistanske vlade. "Indija želi zlomiti gibanje za neodvisnost Kašmirja, za izgovor pa izrablja napade v Bombaju," je dejal. (STA) 3 0 Torek, 9. decembra 2008 likovna umetnost - Čedad Milko Bambič V petek odprtje razstave - Na ogled bo do 18. januarja Milko Bambič, tržaški umetnik, predstavnik slovenske likovne avantgarde, a tudi Evropejec. Svetoivanskemu umetniku (1905-1991) je posvečena razstava, ki jo bodo v petek odprli v Čedadu. Prireja jo čedajska občinska uprava s prispevkom Pokrajine Videm ter pod pokroviteljstvom Videmske univerze in Kluba Unesco. Razstavo »Milko Bambič, cittadino d'Europa«, ki jo je uredila Anna Panicali, bodo odprli v petek, 12. decembra, ob 18. uri v cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu. Bambičeve slike bodo na ogled do 18. januarja. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 10. decembra, ob 21.00 / Fabrizio De Giovanni, Maria Chiara Di Marco: »H2Oro - Voda, pravica človštva« - produkcija gledališča Comagnia Tea-trale Itineraria. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Reginald Rose: »La parola ai giurati« / v režiji Alessandra Gassmana in produkciji gledališča Teatro Stabile d'Abruzzo - Società per Attori. Danes, 9. decembra, ob 20.30, jutri, 10. decembra, ob 16.00, od četrtka, 11., do sobote, 13. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00. Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. V torek, 16. in v sredo, 17. decembra, ob 20.30. Dvorana Bartoli Renata Ciaravino: »Alexandria«. Režija: Franco Pero. Nastopajo: Elisabet-ta Pozzi, Laura Bussani, Michela Mocc-hiutti in Marzia Postogna. Danes, 9. decembra, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Somerset Maugham, Guy Bolton, Marc Gilbert Sauvajon in M. Goldin: »Adorabile Giulia« / režija Silvio Giordani, igrata Paola Quattrini in Pie-tro Longhi. V petek, 12. in v soboto, 13. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 14. in v torek, 16. decembra, ob 16.30, od srede, 17, do sobote, 20. decembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / v nedeljo, 14. decembra, ob 11.00 »Lalestimento tea-trale«; v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. V petek, 12. in v soboto, 13. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 14. in v torek, 16. decembra, ob 16.30, od srede, 17., do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. ZGONIK Športni kulturni center V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. TRŽIČ Občinsko gledališče Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanita«. Režija: Carlo Giuffre. Igrajo: Carlo Giuffre, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom Jutri, 10. decembra, ob 21.00 / v okviru niza predstav »Komigo 2008« gostuje Pupkin Kabarett iz Trsta. PRI REDITVE V soboto, 13. decembra, ob 20.45 / komično gledališče v furlanskem jeziku: »II Malt Immaginari« v priredbi skupine Il Tomât; vstop prost. V petek, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 9. decembra, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci«. Produkcija Mestnega gledališča Ptuj. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »II sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od srede, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom Danes, 9. decembra ob 19.00 / mono komedija akademskega igralca Gregorja Čušina »Evangelij po Čušinu«. Vstopnine ni. LJUBLJANA Cankarjev dom »Slepota (Blind.Ness)«, Kosovelova dvorana / jutri, 10., v petek, 12., v soboto 13., v nedeljo, 14. in v pondeljek, 15. decembra, ob 19.00. Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; ob sobotah, 13., 20. in 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Drago Jačar: »Niha ura tiha« / v petek, 12. decembra, ob 19.30, v torek, 13. decembra, ob 20.00, v ponedeljek, 15. decembra, ob 19.30 in v torek, 16. decembra, ob18.00. V sredo, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Mala drama Danes, 9. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Jutri, 10. decembra, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog masakra«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V četrtek, 11. decembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V petek, 12. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Sheldon Har-nick: »Kabaret«. V soboto, 13. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 14. decembra, ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 9. decembra, ob 20.0 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 12. decembra, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče S. Makarovič: »Mali Kakadu« / otroški muzikal v režiji Andreja Jusa. Danes, 9. decembra, ob 9.00, 11.00 in 18.00, jutri, 10. decembra, ob 9.00 in ob 11.00. W. Allen: »Bog« / režija Gašper Tič. Jutri, 10. decembra, ob 18.00, v petek, 12. decembra, ob 19.30. V četrtek, 11. decembra, ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost« (romantična komedija) režija Zvone Šedlbauer. NOTRANJE GORICE PRI BREZOVICI Kulturni dom V soboto, 13. decembra, ob 19.30 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 12. decembra, ob 20.30 / koncert Iztoka Mlakarja. V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi »Red Giselle« / balet ob glasbi Čajkov-skega, Schnittka in Bizeta. Danes, 9. de- cembra, ob 20.30 (red A); jutri, 10. decembra, ob 20.30 (red B); v četrtek, 11. decembra, ob 20.30 (red C); v petek, 12. decembra, ob 16.00 (red F; v soboto, 13. decembra, ob 15.00 (red S) in ob 20.30 (red E); v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00 (red D). Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seu-la. Dvorana Raffaello de Banfield- Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. V sredo, 17. decembra, ob 10.30 in ob 21.00; v četrtek, 18. in v petek, 19. decembra, ob 10.30. ZGONIK Športni kulturni center »Bigband ritmosinfonica citta di Verona« / v nedeljo, 14. decembra, ob ob 18.00. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 14. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 / operni gala: »Vienna, Vienna«. V ponedeljek, 15. decembra, ob 20.30 / »Go Gospel 2008« - koncert s skupino Antonny Morgan's Inspirational Choir Harlem (ZDA). V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Božični koncert v okviru Koncertne sezone 2008/2009. Nastopil bo Zbor pravoslavnega patriarhata iz Moskve, zborovodja Anatolij Grindenko. _SLOVENIJA_ SEŽANA Terminal Sežana: koncertna dvorana V soboto, 13. decembra, ob 22.00 / nastopili bodo: Ultra, The Oldies in Kingston Kosovelov dom V soboto, 13. decembra / koncert za dva klavirja; ob 18.30: nastopata Mia Guček in Ana Žunič; ob 19.00 nastopa Godalni orkester glasbene šole; ob 20.00 nastopata Tamara Ražem in Aleksandra Češnjevar Glavina. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 12. in v soboto, 13. decembra, ob 20.15 / tradicionalni decembrski koncert Oliverja Dragojevica s skupino Dupini iz Splita. V torek, 16. decembra, ob 20.15 / »Go Gospel 2008« - koncert skupine Sju-wana Byers & Children of God (Alabama ZDA). AJDOVŠČINA Dvorana prve slovenske vlade Danes, 9. decembra ob 19.00 / Tradicionalna novoletna nastopa orkestrov in solistov: pihalni orkester, harmonikarski orkester, balet in solisti; jutri, 10. decembra ob 19.00, godalni orkester in solisti. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 9. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / koncert Kraljeve Flam-ske filharmonije. Jutri, 10. decembra, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert tamburaške skupine Prifarski muzikanti. V četrtek, 11. in v petek, 12. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ivo Lipanovic. Solisti: Branko Ro-binšak - tenor, Andrej Žust - rog, Mirjam Kalin - alt. V nedeljo, 14. decembra, ob 19.30, Dvorana Slovenske filharmonije / ad-ventni koncert Zbora St. John's Colle-gea iz Cambridgea. Umetniški vodja: Andrew Nethsingha. Hala Tivoli V torek, 16. decembra, ob 20.00 / koncert skupine RBD. MARIBOR ŠTUK Jutri, 10. decembra, ob 19.00 / koncert Metalfest, nastopajo: Morbid Angel, Kataklysm, Marduk in Keep Of Kales-sin. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 14. decembra bo na ogled razstava ilustratorke Alenke Sottler. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. ja- -/ nuarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. NABREŽINA Kavarna Gruden: še danes, 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 3338927739 (Kavarna Gruden). Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 bo na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V Kulturnem domu (mala dvorana) bo v torek, 16. decembra, ob 18.00 odprtje razstave »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. Galerija Ars, na Travniku: danes, 9. decembra ob 17.00 odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas. Razstavljali bodo Zalka Arnšek, Bogdan Čobal, Jana Dolec, Robert Faganel, Zmago Jeraj, Azad Karim, Silva Karim, Mira Ličen Krmpotič, Marjan Miklavec, Albina Nastran, Blaž Seme in Miha Žorž. Razstavljena dela bo predstavila Anamari-ja Stibilj Šanj. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. V Baru Nane je na ogled razstava slik, ki so nastale na ex temporu v Ocizli avgusta 2008. SEŽANA Kosovelov dom: v petek, 12. decembra, ob 12.00 bo otvoritev razstave umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Rutundi SNG Nova Gorica bo do 12. decembra na ogled razstava »60 let vračanja primorskih izseljencev iz latinske Amerike«. TOLMIN Preddverje Kinogledališča: od četrtka, 11. decembra do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas -vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. / RADIO IN TV SPORED Torek, 9. decembra 2008 BI 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli.. po Sloveniji - Čipka velikanka Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Film: Cinderella Man - Una ra-gione per lottare (dram., ZDA'05, r. D. Howard, i. R. Crowe) 23.40 Dnevnik, sledi Porta a Porta V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.10 Dnevnik, Eat Parade 6.25 Resničnostni show: X Factor - I casting 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Julia 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.00 Resničnostni show: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice 22.40 Nan.: Desperate Housewives 23.25 Šport: Martedi Champions 0.50 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sle- di Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik - deželne vesti Rete 4 6.05 Nan.: Chips 7.30 Nan.: Charlie's Angels 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Carambola (western, It, '74, i. P. Smith) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Due nel mirino (akc., ZDA, '90, r. J. Badham, i. M. Gibson) Canale S 8.00 8.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: L'amore e' eterno finche' dura (kom., It, '04, r. i. C. Verdone) O Italia 1 6.15 6.35 9.05 10.10 12.15 12.25 14.30 15.05 15.55 16.50 18.30 19.05 19.35 20.05 20.30 21.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 13.40, 16.50 Risanke Nan.: Starsky e Hutch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel Risanke 0.15 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Don Luca c'e Nan.: Medici miei Camera café ristretto, sledi Camera café Kviz: La ruota della fortuna Film: Il re scorpione (pust., ZDA'02, i. The Rock) Quem ¡ un LFCXFMW. re. ^ Tele 4 7.20 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.45 Dok.: Finska pozimi 10.40 14.30 Klasična glasba 12.40 Aktualno: Automobilissima.com 13.10 Aktualno: Provincia di Trieste 13.55 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 15.20 Inf. odd.: Videomotori 15.35 Dok.: Val gardena 20.00 Aktualno: Visti da vicino 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: The wednesday womans 22.55 Aktualno: Assessorato di Turismo 23.35 Košarka: Armani J. Milano - basket Snaidero Ud La 7 6.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Pianura rossa (vojna, VB, '54, r. R. Parrish, i. G. Peck) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: Impero 23.15 Nan.: Sex and the City (i. Kristin Davis) 0.15 Nan.: Dirt 7.00 8.35, 12.GG, 13.3G, 16.4G, 19.3G, 23.G2 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.50 Nad.: Ribič Pepe 10.15 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Serija: Svet narave (pon.) 12.00 Večerni gost: Štefka Drolc 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 ARS 360 (pon.) 13.35 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Risana nan.: Nekoč je bilo 16.05 Zlatko Zakladko 16.30 Knjiga mene briga: Andrew Sullivan (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa 18.05 Žrebanje Astra 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: To drevo je na tujem raslo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Mussolini - veliki zape- ljivec 23.55 Prava ideja! 0.20 50 let televizije 0.40 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 12.35 Dober dan, Koroška! (pon.) 13.05 13.30 14.00 15.00 15.30 16.25 16.50 17.20 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 20.30 21.10 21.35 22.30 23.20 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.55 21.25 22.00 22.25 22.55 23.25 Skrivnostni kraji - Grčija (pon.) Nad.: Bleščica Studio City (pon.) Izvir(n)i (pon.) 50 let televizije Glasnik Mostovi - Hidak Nan.: Bratu brat (pon.) Slovenija danes - regionalni program Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Dok. film.: Zgodba iz Idrije Muzikajeto Globus Prava ideja! Nad.: Dediščina Evrope Vrhunci angleške nogometne lige Nad.: Dr. Halifaxova Koper Dnevni program 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Slovenia Magazin Srečanje z... Spoznavajmo Agrigento Q - trendovska oddaja 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladi @-e+a 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 Na Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.50 Pristopne oddaje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Koncert z Adijem Smolarjem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 9. decembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI ^NAPOVED ZA DANES Danes se bo nad deželo še naprej zadrževalo območje visokega pritiska s povišano stopnjo vlage pri tleh. Jutri in v četrtek, pa bodo z juga pritekali močni tokovi vlažnega zraka. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.34 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.47 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.34 in zatone ob 3.30 A Nad jugozahodno Evropo je še območje visokega zračnega pritiska, nad Iberskim polotokom in zahodnim Sredozemljem pa bo nastalo ciklonsko območje. Z jugo zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Danes vreme sprva ne bo povzročalo opaznih težav, čez dan pa se bo krepila vremenska obremenitev, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. ;raje y-,. MORJE Morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.35 najnižje -23 cm, ob 6.51 najvišje 53 cm, ob 13.48 najnižje -54 cm, ob 20.09 najvišje 23 cm. Jutri: ob 1.20 najnižje -21 cm, ob 7.31 najvišje 57 cm, ob 12.45 najnižje -63 cm, ob 20.55 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............4 2000 m ...........-2 1000 m............4 2500 m ...........-3 1500 m............0 2864 m ...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Prevladovalo bo jasno do zmerno oblačno vreme. V spod- Pretežno jasno bo, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. nji ravnini in ob obali bo, predvsem ponoči, možen nasta- Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, na Primorskem se nek megle in nizke oblačnosti. bo pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -10, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 9 stopinj C. O GRADEC -3/5 (NAPOVED ZAJUTRI ^Nad celotno deželo bo oblačno s pretežno močnimi pada- Jutri bo oblačno, padavine bodo že zjutraj zajele zahodni vinami. V hribih bo zjutraj zmerno snežilo nad približno kraje in se do večera razširile nad večji del Slovenije. Po 500m, popoldne pa se bo sneženje nad 1000m okrepilo. nižinah bo večinoma deževalo. Ob morju bo pihal jugo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Gradnikove brigade 7. tel.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ, Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 10)5 627 B410 | SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ, Kosovelova ulica 4 b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO grčiJa - Včeraj že tretji dan nemiri zaradi uboja 15-letnika Grški premier napoveduje konec »nevarnim izgredom« ATENE - Grški premier Kostas Karamanlis je včeraj v javnem nagovoru napovedal konec "nevarnim izgredom", ki so zajeli državo po sobotnem uboju 15-letnika s strani policije. Kara-manlis je ocenil tudi, da so izgrede vzpodbudili skrajneži. "Nesprejemljivih in nevarnih dogodkov ne bomo toleri-rali," je Karamanlis dejal v prvem javnem nagovoru po izbruhu krize. Obžaloval je tudi, da so po sobotnem uboju 15-letnega Aleksisa Grigoropolusa "skrajneži izkoristili to tragedijo in pokazali, da je njihov edini cilj širjenje nasilja". "Država bo zavarovala državljane in družbo. To je še najmanj, kar dolgu- jemo Aleksisu," je še dejal Karamanlis. Hkrati je napovedal tudi, da bo vlada poravnala vso škodo, ki je bila povzročena med izgredi. Zagotovil pa je še, da bodo sodili tistim, ki so odgovorni za smrt mladega Grigoropolusa. Zaradi smrti mladega šolarja so včeraj v Grčiji že tretji dan potekali množični protesti, ki so se ponekod znova sprevrgli v izgrede. V Solunu so iz-gredniki zažigali avtomobile in uničevali izložbe trgovin, v kraju Trikala pa so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. Na Rodosu pa je policija proti študentom na ulici uporabila celo solzivec. Sredi dneva so demonstranti v Atenah začeli oblegati tudi poslopje parlamen- ta in notranjega ministrstva. Obe stavbi so začeli obmetavati s kamenjem, policija pa je na to odgovorila s solzivcem. Protestnike so razgnali z gumijevkami. Na ulice grškega glavnega mesta Atene se je sicer danes odpravilo več tisoč šolarjev. Med drugim so zavzeli univerzitetno središče v mestu, blokirali dve glavni cesti v prestolnici, progo tramvaja in eno izmed postaj podzemne železnice. Univerzitetno središče so sicer študentje zablokirali tudi v Solunu. Tako v Solunu kot tudi v Atenah bodo univerze ostale zaprte najmanj dva dneva. Grški učitelji pa so v znak protesta razglasili tridnevno stavko. (STA) zDa - Izvoljeni predsednik Obama se ni povsem odpovedal kajenju WASHINGTON - Novoizvoljeni predsednik Barack Obama je v nedeljskem pogovoru za ameriško televizijo NBC povedal, da je prenehal kaditi - skoraj. Na očitek, da je potem pač še vedno kadilec, je Obama priznal, da je to verjetno res. "So časi, ko sem se pregrešil," je na vprašanje, ali se je odpovedal kadilski razvadi, odgovoril Obama. Na dodatno vprašanje, ali je še vedno kadilec, je dejal, da skoraj ne več. Obama je sicer že v pogovoru za novembrsko številko revije Men's Healts izrazil željo, da bi imel več časa, da bi ostal v formi, ter priznal, da občasno še vedno prižge cigareto. Je pa novoizvoljeni ameriški predsednik za NBC zagotovil, da ga v Beli hiši ne bo mogoče ujeti s cigareto. Opustitev razvade je kot pogoj, da se strinja z njegovim vstopom v predsedniško tekmo, Obami postavila njegova soproga Michelle. Že med predvolilno kampanjo se je tako Obama zatekal k nikotinskim žvečilnim gumijem, je pa, kot je priznal za Men's Health, tudi med predsedniško tekmo občasno prižgal cigareto. V pogovoru za NBC je sicer Obama izrazil zadovoljstvo s samim s seboj. "Opravil sem veliko delo za moje boljše zdravje," je dejal. Indijka je pri 70 letih rodila prvega otroka NEW DELHI - Neka Indijka je po umetni oploditvi pri 70 letih rodila svojega prvega otroka, pišejo indijski mediji. Rajo Dewi je po in vitro oploditvi 28. novembra rodila deklico, je sporočil zdravnik Anurag Bishnoi s centra Hisar za zdravljenje neplodnosti v indijski zvezni državi Haryana. Kot je pojasnil, sta se Rajo Dewi in njen soprog Bala Ram, ki sta poročena že 50 let, obrnila za pomoč na njihov center, ki je nato 18. aprila izvedel postopek oploditve v epruveti. 72-letni soprog Devijeve se je poročil tudi s sestro svoje soproge, potem ko mu prvih deset let prvega zakonu ni prineslo otroka. A tudi njegova druga soproga ni zanosila. Kot je zatrdil Bishnoi, je Devijeva najstarejša mati na svetu. Po poročanju medijev je neka 70-letna Indijka julija letos rodila dvojčke, neka 66-letna Španka pa naj bi dvojčke rodila leta 2006. Domnevni mrtvec spregovoril in prestrašil policista KRAGUJEVAC - Srbski policist, ki je fotografiral shiranega in domnevo mrtvega moškega, je skoraj omedlel, ko je "mrtvec" vzdignil roko in se pritožil zaradi bliskavice fotoaparata. Do incidenta je prišlo potem, ko so zaskrbljeni sosedje poklicali policijo v Kragujevcu. Izza zaklenjenih vrat stanovanja moškega, ki so ga policisti imeli za mrtvega, je namreč prihajal grozljiv smrad, lastnika pa ni bilo na spregled že dva tedna. "Vdrli smo in moški je izgledal mrtev," je povedal eden izmed policistov. "Ko je spregovoril, smo se prestrašili, kolega s fotoaparatom pa je doživel pravi šok," je še dodal. Fotograf je skoraj omedlel in ostali so mu morali pomagati, da je ostal na nogah. (STA)