Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. ee se tiska enkrat, 12 kr. ee se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za eetrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ Tredništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovenski narod. V administraciji veljd: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Posamezne štev. veljajo 7 ^ Izhaja vsak dan, izvzemši^##^ delje in praznike, ob 1/s" ”' Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. (Konec.) Gosp. predsednik spregovori zdaj kratke besede ter prosi, naj se oddajo listki z imenom tajnika. Oglasi se zdaj g. vitez Gutraansthal ter opomni, da listki za izvolitev odbornikov so se oddajali in naberali po celi sobani brez vsakega reda in nadzorstva, je li kdo ud ali ne; zatorej nasvetuje, naj se volilni listki oddajajo pri mizi predsednika. Zborovalci temu pritrdijo, ker poprejšnjega postopanja ni mogel nikdo potrditi. Začeli so se toraj listki prinašati ; predsednik še reče g. Brusu, naj imena zapisuje, da se vsak lahko prepriča, je li vo-lilec ud kmetijske družbe ali ne. Tudi temu pritrdimo, ker videli so se res tako neznani obrazi, da se je gotovo smelo soditi, da pri zborovanji kmetijske družbe še nikoli niso bili pričujoči. Po oddanih listkih se je začelo šteti. Dobil je g. Pirc 58 glasov, g. Kramar 60 glasov. Tedaj je bilo oddanih 118 listkov, nasproti pa je bilo zapisanih po g. Brusu le 107. Kako se je to zgodilo, ker se je pazilo, da je bil vsak zapisan in je navadno imena narekoval g. predsednik sam? Ne rečemo, da bilo bi nemogoče koga prezreti, lahko se to zgodi, da se eden ali drugi presliši, ali razloček 11 volilcev je bil vendar le malo prevelik, saj bili bi se marsikteri lahko oglasili, ko bi bil pisalec vnemamo svoje delo opravljal. Jelo se je toraj dvomiti ter to in drugo govoriti; konečno dr. vitez K. Bleivveis predlaga, naj se še enkrat glasuje, da se ne bode moglo potem o neveljavnosti govoriti. Po pameti soditi, ni temu kaj ugovarjati, bili so konservativni volilci takoj s predlogom zadovoljni, če tudi po prejšnjem izidu soditi, je bila zmaga za izvolitev g. Pirca jako negotova; ali drugače liberalci! Bali so se za svojega ljubljenca, g. Kramarja, tedaj neveljavnosti volitve oporekali. Bes so nekoliko trdili, da je g. Kramar izvoljen, ali le kratko časa, toliko bolj so pa oporekali novi volitvi. Prvi se oglasi g. Zelen, češ, mnogo udov ni več tukaj. (Bes jih ni bilo, med oddajanjem listkov so odšli volilci g. Pirca in g. Kramarja. Zakaj pa so odšli? Nikdo ni silil niti konsevativcev niti liberalceo. Vredn.) Podpira ga g. Dežman, češ, g. B r u s j e že star, ni mogel tako hitro pisati. Kontrola, je li kdo ud kmetijske družbe ali ne, je bila natanjčna, tedaj se je vsaka glasovnica odpirala in nikjer nisto bili po dve vkup, toraj se mora izvolitev g. Kramarja potrditi. (Da je g. Brus star, je res in sam pripoveduje, ter nič ne taji, da bi pa zato narekovanih ne bil mogel zapisati, kdo bo to verjel?) In naj bi le malenkost bila res, mar bi bili volilci Ivramarjevi molčali ? Gotovo ne, bilo jih je pa polno okoli mize. Da bilo bi pri odpiranji glasovnic jako natanjčno, ne moremo pritrditi. Osebno smo videli, da mnogo je bilo odprtih — res večina, a vse nikakor ne. Vitez Gutmansthal oporeka in protestuje, da bi se glasovalo o veljavnosti volitve, ker je mnogo udov odšlo, toraj naj se skliče nov občni zbor. (Čudno, da je g. vitez tako naglo misel spremenil ter tirjal nov občni zbor! G. Dežman je bil že bolj odločen ter zahteval, naj se izvolitev Kramarja potrdi.) Ker klici, naj se še enkrat voli, ne ponehajo, je pred- r ms da se sednik baron Wurzbach nasvetoval vstopijo na levo, ki so za novo volitev, drugi pa na desno. Desnica glasno oporeka; vitez Gutmansthal še enkrat oporeka novi volitvi, ter s protestom zapustijo dvorano volilci Kra-marjevi. Ostali so še sklepčni ter tudi sklenejo, naj se volitev ponovi. Zdaj govori vladni zastopnik, g. pl. W u r z b a c h, naj bi se sklical nov občni zbor, ker je že mnogo zborovalcev dvorano zapustilo, ker je tako postopanje veljavi kmetijske družbe bolj dostojno. Ker se je društveni predsednik, baron Wurzbach, tudi k temu nagibal, so se zborovalci nevoljni razšli, ter se je zborovanje moralo odložiti, ker ta zbor ni bil več sklepčen. Izreklo se je še, da se nov zbor skliče enkrat meseca decembra t. 1. Sledilo je konečno pregledovanje oddanih volilnih listkov za centralni odbor. Listkov je bilo oddanih 114 in izvoljeni [so: G. Vencelj Goli s 111 glasovi, g. Karol Neveklovskj s 96 glasovi, g. Franc Vičl z 88 glasovi, dr. Maks Wurzbach s 87 glasovi, g. Oton Detela s 78 glasovi in g. Andrej Brus s 67 glasovi. Kazun teh šest izvoljenih so pa dobili glasove. G. dr. Jožef Poklukar 56 glasov, g. Franc Ksav. Souvan st. 54 glasov, dr. Alb. Sindler in g. Leop. baron Lichtenberg po 50 glasov. Bilo jo pa še nekaj novih gospodov, ki so pa po malo glasov dobili. Toraj bode treba pri prihodnjem občnem zborovanji še 2 uda za centralni odbor in tajnika za kmetijsko družbo izvoliti, ter razuu tega še nekaj ostalih toček rešiti. Naj se nam dovoli o tej reči mala opazk;!. Znano je, kako težko se snide zadostno število udov za občni zbor kmetijske družbe; včasih Msttfc Popotne črtice iz domačije. (Dalje.) Pa daleč ni iti po tej poti, ni nič kaj posebnega. Vstaviva se toraj o „boki“ ali zavetji ladij. Kakor na Bledu, je zdaj tudi tu vse razdejano, razvršeno in raznošeno, nekaj Malner-jevih čolnov zijii na pesku po vodi, kakor na suho vržene ribe, drugi pa so le na pol na suho djani, da jim voda pljuska le ob sprednji del, zadnji pa zdihuje po mokrot1, kakor da bi bil prisušen enako žabi, kteri je rabeljski ribič odrezal skreke pa jo vrgel na breg, da se ji je prisušilo mrtvo telo, a glava ostala živa, da se vsakemu smili. Ali bi tako reč sunil v jezero ali pa stopil ji popolnem na glavo. Le tistih v jezero zijajočih čolnov ne, to je presamotno. Naj se gugajo na vodi, za ktero so namenjeni, na suhem leži lahko tudi plošnata deska. Pa čolni! Kavno mi pravi gospod Matija, kako so si čolnarji — marveč njih eden — podražili obrtnijo vožnje po jezeru. Bil je eden, ki je grdo gledal druge, ko so si služili krajcarjev s svojimi čolniči vozeč radovedne in uka željne popotnike po jezeru k Savici in nazaj. Storil je sklep, da toga ne sme nihče razen njega početi, kajti nevoščljivost nese denar; zato jo hitel v Eadoljieo, tam položil denar na davkarjevo mizo in dobil s pečatom in podpisom zatrjeno pismo, da sme po jezeru voziti tujce in domače. Kak ponos! Koliko je vreden njegov čoln zdaj, koliko jih lahko še „scim-pra“ in na vodo spusti! In noben drug ne bo smel voziti popotnikov, jezero je vzeto v štant, kdor bi mu hodil v škodo, zarubljen bo. Ali Bohinjec prebrisan je ne samo ta. Brž obujejo čevlje in vržejo čez ramo „pruštofe“ vsi, ki imajo svoje čolniče na jezeru, ter mahajo v Radoljico, od koder se vrnejo — glej! vsak s svojim enakim patentom, za kterega je — se ve da — groše odštel davkarju. Ko prvi to zve, sopiha v Eadoljieo ter praša dav- karja: „Kako ste mogli ali smeli dati patent za vožnjo po jezeru še drugim ?“ „Kavno tako, kakor vam“ — odgovori davkar. — Jezen je prišel mož domu, nesel svoj patent potem nazaj in dandanes ni od njegove ladije ne čveka ne diljice. To pa je ostalo, da zdaj mora vsak, kdor ima na jezeru čoln, plačevati od tega davek. Pa kmetje potem tožijo, da jim davek nakladajo le drugi! Res, nevoščljivost koristi le drugim, požeruh pa večkrat požre samega sebe. „Divjaščine mora po teh strmih, košatih in skalnatih gorskih velikanih vse mrgoleti ?“ — prašam svojega gospoda spremljevalca. „Kako li?“ — odgovori mi — „je preveč junakov, ki jo na skrivnem streljajo in love. Pravi, opravičeni lovec le redko zagleda kako divjo nogo, rep ali uho." „Ej, toraj je tu vse polno tatov?" „Saj to ni tatvina!" „Oho, prijatelj, to praviš ti?“ „Jaz ne, Bog varuj, pa prašaj kogar koli, je bilo že čakati treba po celi uri, predno je bil zbor sklepčen. Zarad važnosti se je sošlo veliko število udov, da zbor je bil sklepčen tudi potem, ko so liberalni volilci svojevoljno odšli, čemu se je toraj volitev tajnika, čemu rešenje vseh drugih toček odložilo? Mar li se misli, da udje po cele milje, da — danhoda daleč tako lahko vkup pridejo, kakor tukajšnji mestjani in to v zimskem času, meseca decembra? Vendar je povsod ta navada, bodisi pri volitvah za srenjski, deželni, državni zbor in zastop, da pri nedoločeni prvi volitvi drugo volitev ostali volilci izvršijo, tu se pa taka nenavadna pot nastopi! In zakaj? Samo zarad svojeglavnega izhoda (da kaj druzega ne rečemo) liberalnih Krčmarjevih volilcev. Da imajo vendar te baže gospodje povsod take predpravice! Mar kdo misli, da bi bili novi volitvi oporekali, če bi bili si svesti pravilne volitve g. Kramarja, kakor so zatrjevali? Kdo bode neki to verjel! Nič nočemo omeniti tega in druzega, kar se je govorilo o neredih, nič o čudnem lanskem in letošnjem postopanji g. Kramarja, ker nimamo namena dražiti, ampak kar smo culi in osebno videli, pa tudi brez strahu izrečemo, da je tako postopanje za našo kmetijsko družbo jako škodljivo. Politični pregled. V Ljubljani, 28. novembra. Avstrijske dežele. Odgovor dajal svojim volilcem je te dni baron ChlumecJeij v Brnu na Moravskem. Imenovani gospod se prišteva velikašem na levici, a govoril je vendar tako oprezno na vse strani, da se lahko more vprašati, ako je levica državnega zbora res tako priprosta in nedolžna, in zakaj dela toliko hrupa, zakaj toliko suje, da bi vlado strmoglavila, ako je tako nedolžna. Ali ni njeno geslo to: Taaffe in drugovi stopite dol in umaknite se nam! V svojem govoru se g. Chlumeckv med drugim pritoži, da so se morali liberalni ministri Stre-mayr, Korb in dr. umakniti iz ministerstva, a vendar je vsakemu znano, da je levica ruvala in ruvala, dokler niso stopili iz ministerstva ti gospodje, da potem ne ostane misel o spraved-Ijivosti pri ministru. Govoril pa je g. Chlu-mecky o novi obrtnijski postavi, rekel je, da liberalna stranka se ni tukaj držala le uče- vsak ti bo tako rekel in puško ima marsikdo, če ne doma, pa drugje skrito." Ta pogovor je bil, ko sva se že vračala. Pa tu je škoda za vsak pogled na zemljo, le v višavo. Tam gori ob pogorskih livadah sloni ali v zemljo zapičenih stoji polno šup, v kterih ljudje spravljajo svoje seno, da ga pozimi spuste po vejnih sneh navzdol. To so kakor gnjezda ob stenah, a kaj! Milo me zopet zbode v srce. Spomnim se, da sem v taki šupi že spal — ne enkrat in tudi ne le na enem kraji — in kako je bilo! Popisati se ne da takega ležišča priležnost in prijetnost, to mora človek sam skusiti. To se lahko valjaš, mečeš in brcaš! Gorko je tudi in nikjer te ne tišči nič. Se celo, če je kaj živine spodej ali blizo, te ne moti v spanji in v mehkužnem počutji, da je le primerno sita in napojena. Nič čez tako prenočišče na planini! Kolikor više, toliko bolje! Pa kaj blodim! Saj sva na trdi cesti, ne pa v mehkem senu gori v kaki teh šup. „Kaj boš tu poetoval" — reče gospod Matija — ,.mar urneje stopaj, da bova prej pri kosilu!" nostne ali vednostne razprave, a ni dosegla tega, da bi uprava ne imela pravice, poljubno vtikati se v obrtne zadeve; nasprotniki so to vprašanje smatrali zgolj za strankarsko vprašanje in tudi tako razsodili. Postava o obrt-nijskih nadzornikih je bila osnovana le s pomočjo liberalne stranke v takem okviru, da more kaj koristiti. Kedar je šlo za grajenje železnic, takrat levica v načelu ni kljubovala, marveč držala se je le stvarnih pomislekov, kteri so ji bili povsod merodajalni. — Levica je s paznim očesom gledala na gibanje, ki se je razodevalo na socialno-političnem polji, tembolj, ker se ves nered, ki se tukaj godi, pod-tikuje liberalni sistemi. A tukaj je treba stvar globoko in vsestransko prevdariti, sicer se ne da nič opraviti. Kar pa se tiče zboljšanja denarnih razmer, očita g. Chlumeckj' vladi, da ni drugega zvršila, nego, da je davek povišala, deficit še ni odpravljen in vsako leto se napravlja nov dolg. Poslednje davkarske predloge so take, da se ne morejo vzprejeti. — Govoreč o šolski noveli pravi, da je najslabše pri nji to, ker dobiva država in cerkev pravo, to postavo iz novega napadati. Dalje pravi, da levica nikdar ni delala fakcijozne (strankarske) opozicije, marveč od stopinje do stopinje je bila prisiljena k opoziciji; z združeno močjo so jo napadali in ji nikdar nič prijenjali. Zemljiška postava je bila zvršena s pomočjo liberalne stranke, vendar je vlada odbacnila liberalne ministre. Liberalno časopisje mora molčati, nemški jezik se spodriva , narodno gibanje sev pospešuje, deželna zbora na Kranjskem in Češkem sta izročena nasprotnikom. V narodnih vprašanjih levica ni nestrpna in je zmirom priznala narodno jednakoprav-nost, to kaže, da so se pod vstavoverno vlado zbudili Slovani iz dvestoletnega spanja. (Ta vsluga od strani vstavovercev je pač le negativna, prav tako kakor pravi pregovor, da nadloga uči človeka moliti.) Sprave dandanes ni, marveč je med narodi nemir veči, kakor je bil prej. Središče v državnem zboru so razpršili Cehom na ljubo, in tako ni drugače, da je nasprotje toliko veče. Levica bode, kakor dosih-mal, odbijala vse napade na jedinstvo države, na kulturne pridobitve, zavračevala vse narodne presege, ki so zoper korist skupne države. — Tako in jednako je govoril baron Ohlumecky, in iz vsega se vidi gospodu, kako zoprno mu je delati tlako opoziciji, in kako silno nehvaležno delo braniti fakcijozno stranko na višem mestu. Kako tukaj gosp. Chlumecky izgovarja levico zarad njene opozicije pri obrtnijski noveli, a nasvet levice, kar se tiče socijalno - političnih razmer, se povzdiguje kakor vzvišena misel. Kar pa je najbolj zanimivo pri tem govoru, je to, kar je g. Chlumecky zamolčal, namreč pasivna Modro in praktično, taki besedi se ne da ugovarjati. Ali ti hudomušni Matija, ki si! Nalašč me pelješ nevednega po drugi poti in ko prideva do vode, ,.skok — skok in skok" in na onem kraji si po kamnih, akoravno nimaš krojačeve lahkosti. Zakaj se mi smeješ, če tudi jaz kaj tacega ne zaupam svojim mestnega tlaka že preveč navajenim nogam ? Pa so tudi čevlji tvoji trdneji. Vendar, nič ne de! „Čok, sklep, pljusk" in tudi jaz sem na onem kraji, samo da je v strugi nekaj manj vode, toliko namreč, kolikor sta je moja čevlja zajela. Potok se zarad tega ne pritoži, jaz pa molčim, toraj — zbrišiva to! Kaj bi ne dišalo po takem potu kosilo, akoravno postno, ker bil je postni dan Vsem Svetim. Zalila sva ga tudi nekoliko, potem pa sem jaz pustil gospoda Matijo svojemu poklicu, pa sem šel po svojih potili. Komaj stopim iz farovža, kar zadoni z zvonika pod goro: „bim-bim-bim, bam-bam-bam, bom-bom-bom, Dum!" — Ta „Bum“ ali „Bom“ zapoje veliki zvon in drugi trije pritegnejo žvrgoleč, kakor da bi vriskali. Ne, fantje politika in razdelitev češke dežele. Kolovodje levičarske stranke si ne upajo resno po robu postaviti prijateljem, kteri so nekako zdivjali. — Zbor se je poslancu zahvalil in izrekel svoje zaupanje združeni levici in pričakuje, da bode združena levica kakor dosihmal deiala za solidarnost Nemcev, za Avstrijo v notranjih zadevah vrejeno in na zunanje mogočno. — Tako je pripovedoval g. barou Chlumecky zbranim stvari, ktere radi slišijo, a sam sebi je pomagal iz zadrege, kakor je vedel in znal. Ogerski državni zbor. Debata o postavi zarad zakonov med judi in kristjani se nadaljuje. Zoper postavo govori antisemit Onody. On pravi, da je judovsko vprašanje silno nujno, a malo upanja za njega ugodno rešenje na-pram Talmudu. On predlaga, naj se stvar odloži, podpira ga več poslancev. Poslanec Ko-roscy posebno toplo zagovarja predlogo, njemu so nemoralni nauki v Talmudu basni, posebno pa govori zoper govornike katoliške duhovne, ki cerkvi prisojajo pravico zarad sklepanja zakonov. Herios, katoliški duhoven govori zoper predlogo, ker ne bode dovedla do namena in ni neogibljivo potrebna. Govoril je potem še minister Pauler, on priporoča predlogo, ker se mu ne zdi še pravi čas za to, da bi se vpeljal civilni zakon, a nekaj se tukaj mora zgoditi, sicer pa on načelno prizna, da ima cerkev pri sklepanji zakonskih zvez besedo govoriti. Vnanje države. Laško. Občinski svet v Kirnu je pretre-soval 19. t. m. vprašanje, ali imajo duhovni v ljudski šoli podučevati v veri. Med tem ko je govoril Lavagg, nastal je hrup med ljudstvom, ki je v celih tolpah privrelo, policija je morala zapreti več oseb. Občinski svet je bil za versko podučevanje, naj v njem podučujejo pripravne osebe brez razločka, ali so duhovni ali neduhovni. Zarad stroškov se marsikaj na svetu razbije, tako je tudi šolska reforma na Francoskem. Pavel Bert je poglavitno delal na to, da se izdela postava za ljudski poduk, ki bi stala najmanj 40 milijonov, opustivši to, kar ima še priti. Stroški za poduk so se narasli v desetih letih za 100 milijonov na leto več, mimo prej, za šolske stavbe in za podmitanje pri volitvah se je izdalo kakih 500 milijonov in to je bilo še miuisterskemu predsedniku preveč; delal je na to, da se je postavil z dnevnega reda načrt, o kterem je bilo pod Bertovim navodom posvetovauje. Vse odprave duhovskih udov iz šol se navadno končajo s tem, da stroški naraščajo. (No, to je menda tudi drugej tako!) Tako je tudi sedaj s postavo, ki daje občinam izključljivo pravico pri pogrebih. Ta veleva občinam, da nimajo pri mrtvaških odrih imeti kakih verskih znamenj, ako pa kdo hoče imeti verske reči, naj bode v zvoniku, saj ne veste, kaj imate v rokah. Spretni ste, pa umete li, kaj provzročujejo vaše pritrkovajoče roke? Menite, da je to veselje, vrisk! Aj ne, to je milo, ginljivo, srčno in mehkužno; sploh: žalosti je vmes in to je tisti zvon e, ki za prvim vdarja; ta je kakor razširjeno srce, ki se oglaša, kedar hočeš biti prevesel; Je za pol glasa viši, pa si trd, da te ne bo kmalu kaj omehčilo, ganilo. Vsi trije drugi: Cis, imajwka borza. 22. novembra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 85 Sreberna ., „ 79 „ 25 4% avstr, zlata renta, davka prosta . 98 20 Papirna renta, davka prosta 93 „ 30 Ogerska zlata renta 6% . 119 „ 85 „ „ „ H . S7 „ 15 „ papirna renta 5% 85 , 20 Kreditne akcije 160 gld. 281 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke 120 gld. 107 „ 80 „ avstr.-ogerske banke 836 „ - „ Lšinderbanke 108 „ - „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 021 „ - „ državne železnice . 311 „ 50 „ Tramway-društva veij. 170 gl. . 217 , 20 4 % državne srečke iz 1.1854 250 gl. 119 „ 50 4% » - „ „ 1860 500 „ 132 40 Državne srečke iz i. 1864 100 „ 171 „ - , „ „ 1864 50 „ 170 ., 50 Kreditne srečke 100 „ 172 - Ljubljanske srečka . 20 „ 23 „ - Rudolfove srečke 10 „ 19 „ - 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 104 „ - Prior, oblig. Elizabetine zap. železniee 102 „ 80 „ Ferdinandove sev. 104 , 75 London .... 120 „ 35 Srebro .... — — Oes. cekini 571 Francoski napoleond. 9 „ 57 Nemške marke . 59 , 10 kr. Orgljarska služba oddaja se v a m £&el! JLItijo. Pogoji se izvedo pri cerkvenem predstojništvu. Delnice »Narodne tiskarne" v Ljubljani se kupujejo po primeroma visoki ceni. — Ponudbe z znairmjein F. S. 4096 naj se pošiljajo Haasenstein & Vogler-ju (Otto Maass) na Dunaj. (i) Grospodu ■irtiifata fliitlli lekarju ■v MjJ IJSVHBE „ Vaša „Francova esenca“ je edino zdravilo. ki se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavžitji mi je ložje in bolje. Kamnje pri Černiči 1883. Josip Sovdat, župnik. Enajst let že trpim na zabasanji in hemerojidali in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša „ Francova esenca“, za ktero se Vam najlepše zahvaljujem. Ivan Z e lir o u, Gorenje Ležeče, Kranjsko. Prosim, da mi odmali pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne ..Francove esence“. Aleksandrija v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolin s h. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ,,Francove esence -, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, homerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882. Josip vitez Soordili, c. k. policijski (5) komisar. Vašo „Francovo esenco“ s sijajnim vspe-hoin rabim. Prosim odmali za 24 steklenic na povzetje. Trdnjava Ivanič na Hrvaškem meseca avg. 1883. Josip Mamiči č, usnjarski mojster. Francova esenca je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premen javno mrzlico, zabasanje, liemorojide, zlatenico' itd., ki so vse nevarno, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.