► ^"Llinl slovenski dnevnik [0 ^^ I A A M ^ I A ffl^The onty^lovenian^^^ ▼ Zedinjenih državah. 2- fl> ■ ■ /1 ^^ I^LI /l B-^ ■ ■ ■ ■ /% 1 in the United States A ff Velja za vse leto... $3.00 flf ^^ * ^ V/A/jL JL £ Issued every day except ff I List slovenskih delavcev y Ameriki, |^gngs^and Hgdg> | TKLKFOM PUAJLNB: 4687 COETLAKDT. Entered u Second-Class Matter, September SI, 1903, aft the Port Office at Hew York. V. Y„ ate the Act of Confess of Merck S, 1879, (TZLEFOH PIBA&NS: 4S87 CKHLTLAXDV, NO. 107. — ŠTEV. 107. NEW YORK, FRIDAY, MAY 7, 1915. — PETEK, 7. MAJA, 191 5. VOLUME yyttt ^ LETNIK T^m, NEMŠKA POROČILA 0 VELIKI ZMAGI V ZAPADNI GALICIJI. j RUSKEMU VOJAŠTVU V KARPATIH PRETI VELIKA NEVARNOST. AVSTRIJSKE ČETE SO ZAVZELE MOČNO TRDNJAVO TARNOV. NEMCI POROČAJO, DA SO VJELI ZADNJE DNI NA VZHODNEM BOJIŠČU PREKO 50,000 RUSOV. — RUSKI POSLANIK V WASHINGTONU JE DOBIL IZ PETROGRADA POROČILO, DA SO VSE VESTI O NEMŠKIH ZMAGAH NERESNIČNE. — AVSTRIJCI BODO POSKUŠALI OB-'iCOLITI RUSKO ARMADO V KARPATIH. — GENERAL RADKO DIMITRIJEV JE ZAČEL PRODIRATI PROTI JUGU. — IZJAVA ANGLEŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — NA GALIPOLISU JE SEDAJ SKORAJ 300,000 ZAVEZNIŠKIH VOJAKOV. Avstrijska in nemška poročila. ' Dunaj, Avstrija. <>. maja. — Vr-1 liovno poveljstvo avstrijske ar-j made je izdalo noeoj sledeče po-, roeih): I hue's popoldn«' oh štirih smo , pr«>;nui]i Kuse z zadnjih postojank j ob Diiiiajeu in Bjali. Danes zjutraj oh desetih smo o-j svojili Tarnov. Dunaj, Avstrija. G. maja. — Južno krilo avstrijske armade je prekoračilo reko Vistok. Rusi so s»* vzhodno od Lupkov prelaza u-maknili. General Mackensen. Berlin, Nemčija, U. maja. — O dogodkih na vzhodnem bojišču je hilo danes sledeče razglašeno: dugozapadno od Mita ve, južno od Sadova in vzhodno od Russie-na se boji še vedno nadaljujejo. Ajšovražnik je že parkrat navali' Mm naše postojanke, pa se je moral vedno umakniti. Včeraj ponori so zrakoplovci obstreljevali mesto ti rodno. Na centi, ki vodi preko Lupkov prelaza je stopila nemška kavale-rija pod poveljstvom generala Marwitza v ofenzivo. V zapadni Galiciji so se posebno odlikovale čete, ki »o bile pod poveljstvom m inskega generala Maekensena. Zadnja porodila pravijo, da se je popolnoma posrečilo obkoliti Kuse v Karpatih. Obstreljevanje T&rnova. Dunaj, Avstrija, *». tuaja. — V noči od torka na sredo se je bila izvatiredno vroča bitka, ki se je koneala z delnim porazom južnega ruskega krila. Mesto Tarnov je še v ruskih rokah, toda dolgo se ne bo moglo vzdržati, ker ga neprestano obstreljujeta avstrijska in nemška artilerija. Usoda Tar-linva in ozemlja, ki leži severno od reke Vi sle. je odvisna od zavzetja gore Val, katera se nahaja nekaj milj južno od Tarnova. Gora je skalovita in je pravzaprav naravna trdnjava, ki je nemogoče tako lahko zavzeti. Napad na to goro se da primerjati z napadom na goro Putilov, katerega so v prizorih dapoiiei v rusko-japon-ski vojni. K»*r so morali Rusi koncentrirati v tej okolici glavno silo svoji' unuadc. so odpoklicali nekaj svojih čet iz Karpatov. Neka brzojavka pravi, da je . majii. —j j Tukajšnje rusko poslaništvo je sprejelo danes od ruskega zunanjega ministra sledečo brzojav- j ko: Poročila, ki prihajajo z Dunaja in Berlina o zmagi avstrijskih in nemških čet v zapadni Galiciji, so čisto brez vsake podlage. Boji se še vedno vrše in se dosedaj še ne da dognati, na katero stran se bo odločila zmaga. Prosim Vas, zavrnite odločno vsa poročila, prihajajo iz nemških virov. — Sazanov. Maršal Hindenburg. Berlin, Nemčija. 6. maja. — Vse prebivalstvo se raduje zmage avstrijskega orožja. Operacije v vzhodno-baltiških provincah in v zapadnem delu Galicije, dokazujejo. da sta stopili avstrijska in nemška armada v ofenzivo. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da se bližajo Nemci Libavi in da bodo mesto najbrže napadli s su-I hega in morja. Tej armadi pove-i ljuje maršal Hindenburg. — Kusi I so dobili že nekaj ojačenj iz Kov-I na in poskušajo na vse načine lista vit i nemško prodiranje v zapadnem delu Galicije. Nemška poročila pravijo, da se Rusi v Karpatih na eeli črti umikajo. Rusko poročilo. PetrogTad, Rusija. G. maja. — V severnem delu Poljske in v Bukovim se vrše izvatiredno vroči boji. Velik del nemške armade je dospel izpred Krakova do reke Dunajee in jo skušal prekoračiti. Vojaki so se morali umakniti, ker se niso mogli ustavljati silnemu ognju naše artilerije. ki je razpostavljena na vzhodnem bregu l)u-najca. Položaj pri Gorlicah. Petrograd, Rusija, 6. maja. — Pri mestu Gorliee se vrši zelo vroča bitka., ki bo imela velik upliv na položaj v Karpatih. Z nekaterih višin pri Koeijovki so nas Nemei ž.> trikrat pregnali, koneč-no smo jih pa vendar zavzeli in jih dobro utrdili. Pomorska bitka pri Libavi. Petrograd, Rusija. 6. maja. —I Pred Libavo se je vršila včeraj mala pomorska bitka med našimi in nemškimi torpednirui čolni. Spopadi južno od Beziagole so se za nas uspešno končale. Vzhodno od M lave smo nekoliko napredovali in vjeli par sto Nemcev ter zaplenili nekoliko vojnega materiala. Na levem bregu reke Visle je položaj neizpremenjen. Bitka, ki se vrši med reko Vislo in Karpati, še ni končana in se sedaj še ne da dognati, na katero stran se bo o-brnila bojna sreča. V vseh bojih se posebno odlikuje na.ša artilerija. Obstreljevanje Dardanel. Carigrad, Turčija, 6. maja. — Tunško vojno ministrstvo izjavlja : Poročila, prihajajoča od Dardanel, da so zavezniške čete zavzele mesto Galipolis in Nagaro, so neresnična. Cel polotok je pod našo kontrolo. Zavezniki imajo samo pri Sedil-Bahru in Aribura-nu nekaj vojakov, ki so se zava- rovali in niso napravili niti koraka proti severu. Ny azijski strani D ardanel ni nobenega sovražnika. Izjava angleškega ministrskega predsednika. London, Anglija, 6. maja. — Ministrski predsednik Asquith je rekel danes v poslanski zbornici: Naše čete so se 26. aprila na šestih mestih izkrcale. Ko je nastopila noč, je bila na Galipolisu že 20.000 vojakov, ki so se kljub silnemu ognju turške artilerije dobro zavarovali in utrdili svoje postojanke. Med izkrcanimi je največ avstralskih vojakov. Isti čas so se izkrcali Francozi pri Kum Kale. Izgube so imeli precejšnje, toda na to se ne smemo ozirati, če pomislimo, da smo skoraj dosegli svoj cilj. Med padlimi je tudi brigadui general Nanpier. Djavid paša. London, Anglija, 6. maja. — Tukajšnja Reuterjeva pisarna je dobila iz Carigrada sledeče poročilo: Sele sedaj se je zamoglo izvedeti nekaj podrobnosti o porazu turškega armadnega zbora v Kavkazu. Pod poveljstvom Djavid paše je poskušalo kakih 30,000 Turkov vdreti v ozemlje pri mestu Dilman, katerega so bili zasedli Rusi. Rusi so jili sprejeli z bajoneti in strojnimi puškami. Turki so se začeli umikati, kmalu je bilo pa to umikanje podobno divjemu begu. Med vjetniki se nahaja tudi znameniti poveljnik kurdskih čet, Simko. Zavezniška zmaga. London, Anglija, 6. maja. — Atenski dopisnik nekega tukajšnjega časopisa naznanja: Turki so že večkrat poskušali prepoditi zaveznike s polotoka Galipolis, pa so se morali še vedno z velikimi izgubami umakniti. Po nekem odbitem napadu so pustili na bojišču najmanj 1500 mož. Zavezniške izgube so bile znatno manjše. Sedaj so začeli Angleži prodirati v notranjost polotoka in so zavzeli že več važnih strategič-nih postojank. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Avstrijci in Nemei zmagonosno prodirajo v zapadni Galiciji. U-speh. ki ga bodo dosegli s tem. bo zanje neprecenljive vrednosti. Obkolili bodo namreč rusko armado v Karpatih, ki se bo morala brezpogojno udati. Avstrijci in Nemci preganjajo Ruse s postojanke do postojanke in jim prizadevajo velike izgube. Neko oficijelno poročilo pravi, da so vjeli zadnje dni že 50.000 ruskih vojakov, privatne brzojavke pa naznanjajo, daje število jetnikov preseglo že sto-tisoč. Zavzetje Tarnova. Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Naša armada je prodrla v Jaslo in Duklo in podi Ruse dalje proti severu. Avstrijska artilerija se je najbolj odlikovala pred Tarnovom. Precejšnje število Skodovih topov je par ur neprenehoma obstreljevalo dobro utrjeno mesto. Kroglje so izborao zadevale svoj cilj. Proti večeru so se Rusi u-maknili. i Z zapadnih bojišč. Nemci napredujejo. Glasom poročil iz Berlina so Nemci nadalje napredovali pri Ypres in v okolici mesta. FRANCOZI PRI FLIREY. Boji pri Combres in v Alzaciji. — Nemci so baje zasedli višine pri Sillakervasen. Berlin, Nemčija, 6. maja. — V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi: "Na eeli zapadni fronti so se vršili včeraj artilerijski boji. Pri Ypres smo nadalje napredovali i ter zasedli Vanhelpe ter neko dru-j go pristavo v bližini Messines-| Ypres železnice. 1'jeli smo sto mož ter zaplenili 15 strojnih topov. V gozdu zapadno (»d Combres smo napredovali ter ujeli štiri francoske častnike in 125 mož. V gozdu pri Aillv smo dosegli v sredo svoj eilj ter prisilili sovražnika. da se je umaknil iz svojih pozieij. Preko 1000 Francozov, med njimi 21 častnikov je padlo v naše roke. Izgube Francozov na mrtvih so bile velike. Sovražnik je vprizoril naskoke od Flirey in pri Croix-les-Larmes. Severno od Flirev je na nekem mestu prodrl do naših zakopov. Na vseh drugih točkah se nadaljuje z boji. Naskoke Francozov v Vogezih se je odbilo ter ustavilo njih prodiranje severno od Steinbrueck." Pariz, Francija. 6. maja. — Franeosko vojno ministrstvo je izdalo sledeče oficijelno popoldansko poročilo: Severno otl Ypres smo z lahkoto odbili neki nemški nočni naskok pri Steenstraete. Južno od Ypres, v bližini Swartelen, so naskočili včeraj Nemei zakope griča št. 60. v katerih so se nahajati zadnji mesec Angleži. Izvanredno oster naskok, pri katerem so zopet uporabljali bombe s strupenimi plini, jih je spočetka napravil gospodarjem situacije. Pozneje pa so vprizorili naši zavezniki protinaskok ter odvzeli Nemcem del zavzetih pozicij. Naši protinaskoki v gozdu pri Aillv včeraj zvečer so bili deloma uspešni in zopet smo osvojili del pozicij, katere so nam Nemci zjutraj odvzeli. Tekom noči so vprizorili Nemei protinaskok na neki grič iztočno od Sillakerwasen ter zasedli vrhunec griča. V splošnem smo pa vzdržali svoje uspehe v smeri reke Fecht. V večernem ofieijelnem poročilu se glasi, da je potekel dan mirno ter da ni poročati ničesar posebnega. Poroča se, da so danes Nemci na veliko razdaljo obstreljevali Armentieres in Poperinghe. London, Anglija. 6. maja. — Angleški poveljnik v Flandriji je poslal sledeče poročilo: • 4"Z angleške fronte ni poročati ničesar novega razven to. da smo včeraj zopet zavzeli del pozicij ob griču št. 60, katere smo preje izgubili. Z boji se nadaljuje. Na drugih točkah ni sovražnik vprizoril nobenega naskoka. London, Anglija. 6. maja. — Nemške čete iztočno od Ypres so se za tri milje pomaknile proti mestu. Tukaj se ne sknša zmanjšati uspehov nemške ofenzive, vendar pa se tudi ne vidi prečrno. V novih pozicijah imajo angleške čete več prilike za protinaskoke. Berlin, Nemčija, 6. maja. — Položaj pri Ypres se smatra tukaj za zelo ugoden za Nemce. Domneva se, da bo Angležem in Francozom komaj mogoče še teden dni držati mesto v svojih rokah. Spopad ob črnogorski meji. Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Včeraj se je zopet vršilo nekaj spopadov med avstrijskimi in črnogorskimi vojaki. Par sto Črnogorcev je vdrlo v Hercegovino in poskušalo napasti neko vas. Avstrijci so jih uspešno pognali nazaj. Črnogorci so imeli precejšnje izgube. Kitajska in Japonska. Vročitev ultimata. Japonska zahteva, da se ukloni Kitajska brezpogojno ter sprejme vse zahteve, katere se ji stavi. LEPA PRILIKA. Japonsko brodovje je plulo proti kitajskemu vodovju. Mirna poravnava izključena. Pekin, Kitajska. 6. maja — Tukajšnjemu poslaništvu so jt» vročilo ultimatum Japonske na Kitajsko ter se nahaja sedaj že v 'rokah kitajske vlade. .Japonsko j poslaništvo se ni hotelo izraziti jo situaciji. Predsednik .Juan-Si-jKaj in kabinet je imel danes daljše posvetovanje, vendar se ni ničesar zaznalo v predmetu posvetovanj. Manjšina kabineta je baje za to. da se ugodi japonskim zahtevam. dočim je večina proti temu. Soglasno proti Kitajski. Tokio, Japonska, 6. maja. — Spor med svetom najstarejših in kabinetom, ki bi skoro imel za posledico odstop kabineta Oku-nie, se je poravnalo in s«*daj vlada soglasje z ozirom na Kitajsko. Japonska nadaljuje s svojimi pripravami. Na polotoku Kvang Tung je bilo proglašeno vojno pravo in močno japonsko brodovje križari v kitajskih vodah, dočim je drugo pripravljeno, da odpluje vsaki trenutek na visoko morje. Ultimatum določa rok 48 ur. London, Anglija, 6. maja. — V brzojavki iz Tokio na Reuter-jev urad se glasi, da dovoljuje japonski ultimatum kitajski vladi rok 48 ur. tekom kojega se mora slednja odločiti, če sprejme japonske zahteve ali ne. Pekin, Kitajska. 7. maja. — Japonsko poslaništvo je obvestilo kitajski zunanji urad, da ne more Japonska sprejeti nadaljnih koncesij. katere je ponudila Kitajska v četrtek ter da se bo predložilo ultimatum ob tretji uri v petek v slučaju, da Kitajska brezpogojno ne sprejme vseh 24 zahtev. Mikado privolil v ultimatum. London, Anglija. 7. maja. — V brzojavki na Reuter-jev urad iz Tokio se glasi, da je privolil japonski Mikado v ultimatum na Kitajsko. S tem je sledil Mikado vzgledu svojih prednikov, ki so vedno stali na strani vojaške) stranke proti vsem prizadeva-' njem ljubiteljev miru. Stališče ameriške vlade. Washington, D. C'.. 6. maja. — Administracija je danes objavila sledeče glede politike z ozirom na spor med Kitajsko in Japonsko: Da ne nastanejo nobena nesporazumi jenja glede stališča Združenih držav z ozirom na pogajanja med Kitajsko in Japonsko, se objavlja sledeče: V pričetku pogajanj je japonska vlada tej vladi zaupno sporočila posameznosti o zadevi ter dala zagotovilo, da nima Japonska namena vmešavati se v politično neodvisnost in teritorijalno integriteto Kitajske. Vsled teh pogajanj tudi ne bodo dotaknjene pogodbene pravice drugih držav ter se ne bo motilo politike odprtih vrat, do katere so upravičeni vsi narodi. Ta vlada ni imela nikdar v mislih. da bi opustila kake pogodbene pravice s Kitajsko." MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915 ■o vendar enkrat dospele. Danes cmo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zrezek; 3. Mladim srcem, 2. svesek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. svesek; 5. Slovenske večernioe, 68. svenk; 6. Duhovni boj (motttvenlk), naj nam dopoflje mm* i dola*, ^m Knjige odpošljemo, ali pe po* M, att ekspreeem. ■tor. PifeikUif 0ow Italija na razpotju. Pogajanja z Avstrijo. Pogajanja med Avstrijo in Italijo so dospela do odločilne točke. — Malo upanja na poravnavo. MNENJE BERLINA. V Berlinu se smatra situacijo za resno ter je tudi Nemčija pripravljena na vse eventualnosti. Dunaj, Avstrija. 6. maja. — Italijanski poslanik na Dunaju j«* imel včeraj posvetovanje z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve, baronom Burianoni. Glede predmeta posvetovanj se ni objavilo nikakih porodil. Berlin, Nemčija, 6. maja. — V Nemčiji se splošno domneva, da je vsak čas pričakovati prekinje-nja pogajanj med Avstrijo iu Italijo ter da lahko pridejo vsaki trenutek važna poročila iz Rima. "Berliner Lokalanzeiger" pravi. v uvodnem članku, da je položaj brez dvoma resen. Obstaja sicer še možnost, da se doseže sporazum, a treba se je pripraviti na najhujše. V listu se glasi nadalje: "Mi lahko mirno pričakujemo odločitve Italije. Naši vojaški uspehi na Iztoku in Zapadu so tako važni, da se ne bojimo novega nasprotnika." Rim, Italija, 6. maja. — Še danes se pričakuje odgovora Avstrije na zahteve Italije, vendar pa se domneva, da bo Avstrija le napol ugodila tem zahtevam ter da je raditega intervencija Italije na strani zaveznikov neizogibna. Italijanski listi povdarjajo. da je navdušenje pri razkritju spomenika Garibaldija dokaz, da je Italija edina v patriotizmu in da bo stal italijanski narod v slučaju vojne kot en mož. V avstrijskem pristanišču Reki je bilo proglašeno vojno stanje in pričakuje se. da se bo isto zgodilo v vseh južnih provincah Avstro-Ogrske. Italijanski kralj je odredil, da se ne sme v armadi dajati nobenih dopustov. Naznanja se, da sta dosegla Italija in Srbija sporazum, glasom katerega naj bi dobila Srbija izhod na Sredozemsko morje. Izhod Avstrijcev in Nemcev. Rim, Italija, 6. maja. — Po naročilu svojih konzulov zapuščajo [Avstrijci in Nemci italijansko o-| zemlje. Vsi vlaki so prenapolnjeni in nobenega dvoma ni več. da je vsak sporazum nemoiro*. Vatikanski organ, "Os^ervato-re Romano", om< n.ia v svojem članku bližajočo sn odločitev ter chsoja z najo8t"-?jšimi izrazi vojno katero smatri za gotovo. "O- črva t ore Romar.«/* protestira proti furiji degeneriranega naei-jonalizma. ki povzroča vojno radi vojne same, dočim ne ve večina naroda ničesar o nevarnostih vdeležbe pri tem svetovnem konfliktu. Ta blazni nacijonalizetn sprejema vojno radi vojne same. ne da bi vprašal, če je upravičena. potrebna ali utemeljena v razmerah. Ciklon v Louisiani. New Orleans, La., 6. maja. — V Aeada Parish se je pojavil v četrtek ciklon in glasom poročil ki so došla dosedaj. je našlo 20 oseb smrt. Število ranjenih znaša več sto. BT POZOR! Vsak, ki se naroči na "Glas Naroda" in nam pošlje najmanj en dolar (za štirimesečno naročnino), dobi zastonj SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1915. Ker smo lansko leto trnu« tri-tisoč iztisov več, ga imamo se nekaj ▼ zalogi. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike! Koledar dobe tudi atari naročniki, če nam pri obnovitvi naročnine naznanijo, da ga ie nimajo. Omnia Publishing Co., 88 Oartlandt BL, Hew York Ottj. j Razdejanje na morju. — Angleški paraik torpediran na irski obali. Danski paraik potopljen v Severnem morju. Glasgow, Anglija, 6. maja. — Posestniki angleškega parnika ■Therburv"\ ki je vseboval 3320 ton. so dobili danes sporočilo, da je bil parnik dne 29. (aprila v Atlantiku, na zapadni obali Irske, torpediran in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. London, Anglija, 6. maja. — Xeki nemški podmorski čoln je potopil barko "Earl od Latham", v bližini Kirsane, na irski obali. Posadka je zapustila barko v čolnih ter jo je sprejel na krov neki ribiški parnik. Ribiški parnik \Stratton' je bil potopljen v Severnem morju. Neki nemški podmorski čoln je vzel posadko na krov ter odprl zatvor-nice parnika. Ker se je pa slednji prepočasi potapljal, se je oddalo še par strelov, nakar se je parnik potopil. Danski parnik potopljen. Danski parnik "Cathai" na poti iz Kodanja na Kitajsko, se je potopil v pretekli noči v Severnem morju. Ne ve se še, če je zadel na mino ali pa postal žrtev torpeda. 43 mož posadke in potnikov se je rešilo v čolne ter so se izkrcali danes v Ramsgate. Parnik se je potopil tekom 20 minut. Parnik "Cayo Romano" je dospel danes s tovorom sladkorja s Cube v Queenstown ter je sporočil kapitan .da je ušel nekemu podmorskemu čolnu, kojega periskop je zapazil v sredo zjutraj v smeri proti Fastnet. Par minut zatem je izstrelil podmorski čoln torpedo, ki pa je zgrešil paraik za par črevljev. Stockholm, Švedska. 6. maja. — Nemška pomožna križarka "Silvami" je povozila včeraj popoldne švedski parnik "Vanadis", ki je bil zasidran v bližini otoka Fein a rn. Poročilo o obstreljevanju parnika "Cushing". Washington, D. C., 6. maja. — Na poti se nahaja poročilo ameriškega poslanika Van Dycke glede obstreljevanja ameriškega parnika "Oiishing" od strani nemških z ra kop I ovce v. Brzojavno poročilo poslanika ni navajalo nikakih posameznosti. Nižje cene za denarje v staro demovino. Pošiljamo denar na Kranjske. Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grško tako zanesljivo kakor pred vojno. It poslovanja zadnjih trek mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov^ Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, i4 nam skoraj vsako pošilj&tev se vojake e. kr. postni nrad vrne. Denar nam pošljite po "Dd. mesti« Postal Money Order ^ ter priložite natančni Vsi naslolj, in one osebe, kateri se ima ixria a se odpre deželo prometu, j«- prvi pogoj naprava prometnih poti ter iz vršenje prometnih sredstev. v pr\i vrsti železnic. V prejšnjih časih je zavzela vlada zelo komodno stališče. Dotično pokrajino se je izročilo v roke kapitalist ičiiim privatnim družbam, katerim se je podarilo cela ozemlja ter jih s tem napotilo, da so zgrabil«- železniške proge. Večina velikih privatnih premoženj v Zdru-/ »ih državah ima svoj izvor v tem. Danes pa je drugače. Polagoma se je prišlo «lo prepričanja, da ne snu jo biti bogastva k#ike dežele edinole predmet izkoriščanja od s! ani gotovega razreda prebivalstva ter da ni naloga vlade podpirati in varovati ta razred ljudi. D ilyuosti države so večje, obsežnejše in splošn»*jše. Vsled tega se je pričelo z razkritjem Alaske na način, da niso igrale glavne uloge kapitalistične družbe, temveč država sama. Ključ k prirodnim bogastvom Alaske pa je železnica. Železnice , bodo omogočevale popolno izrabo rovov, gozdov itd. ter se bo po železnicah določilo, kateri okraji < zemlje bodo najprvo dostopni kulturi. Privatne družbe bi se ari- ] rule v prvi vrsti na okraje, ki bi trenutno nudili največ dobička, j Država pa mora zreti v bodočnost in na tej bodočnosti temelji zgradba 500 milj dolgega železni- , Škega omrežja, s katero bi pričela , zvezna vlada to pomlad in pri ka- < teri bodo izključena vsa privatna , podjetja. Zvezna vlada je eel o že ] nakupila 70 milj dolgo privatno železnico za ceno $1,150,000. Največje naravno bogastvo A- , laske ne obstoji v zlatih žilah kot bi kdo domneval, temveč v pre-magovih skladih. Dva teh skladov baje pressgata fled s obsega ' in kakovosti vse druge ▼ Zdru- t žl nih državah. V enem teh se bo i pričelo že tekom enega leta z delom in tega bo zvezna vlada popolnoma reservirala zase. da bo v sled tega glede dobave premoga! za mornarico popolnoma neodvis-l na od privatnih družb. Tudi ve-, likanske, bogate gozdove se 110 bo izročilo v privatno last, temveč . bodo ti gozdovi pod zvezno kon-l 1 t rolo. ki no bo trpela brezobzir-: wga izsekavanja kot se je vršilo dosedaj v Združenih državah. | Dokazalo se jo namreč, da jo > kljub dolgi in strogi zimi tudi ži-j J vinoreja v Alaski dobiekanosiia.' ) Vsprieo vedno večjega pomanjka-' J nja klavne živine se hoče posve- ) t iti tej panogi prav posebno po-' zornost. Veliko kulturno delo. s katerim se je započelo na severu kljuli bojnemu hrušču, ki odmeva vsepovsod. je neizmerno velike važnosti. To pa 110 toliko radi narav-. nih bogastev, katera se bo tam . pridobilo za človeštvo, temveč J ! radi tega. ker je nekako znamenje «";isa. Kaže namreč smer. katero ( je zavzel naš gospodarski in po- • litični razvoj. Da jo v deželi .skoro neomejenega kapitalističnega gospodstva zvezna v 1 h 11a tako bo- ' gat plen takorekoe zaplenila, kaže pot, po kateri ho v bodočo hodilo človeštvo. Svetel žarek v sicer temnem času. Razvoj gre naprej, kljub • vsem zaprekam. Dopisi. New York, N. Y. — V zadnjem poročilu je novičar pozabil pripomniti, da se vrši piknik, kate-, rega dobiček je namenjen naj-bednejšini v domžalski okolici,' - ob vsakem vremenu. Torej roja-; / ki. le pridite! Revni Lazar ima 1 tudi dovolj pokritega prostora, kjer se bomo mogli zabavati v slu- - čaju slabega vremena. 1 K Revnemu Lazarju so pride iz - New Vorka. Na 59. cesti se vzame - Now Jamaica Station karo in se 1 pelje do Turn Piko Road. Odtam . je do Lazarja samo pot minut. r Iz lirooklvna se pride, če se x vzame katerokoli karo. ki vozi v . Ridgewood Depot. Tam se vzame . Richmond 11111 karo in so pelje e ž njo do konca. Od tam je (proti z levi strani) do Revnega Lazarja dvajset minut. Odbor je sklenil, da se da 5/< ! čistega dobička skladu za naj bed-. nejše med bednimi, ostali dobiček j je pa namenjen domžalskim siro-. tam. i Norwich, Pa. — Malojgiaj so - čita kak dopis v "Glas Naroda" i iz te naselbine, dasi je nastanje- - nih v okolici mnogo naših roja-. kov. Prebivajo po campah ter so zaposleni brez izjeme v gozdu. . Zaslužek je srednji. Dela se red-t 110. in kdor hoče, lahko stopi vsak - dan v ofenzivo, pa ne s puško in bajonetom, kakor delajo sedaj v 1 Evropi, ampak z betom in žago. - Imamo pa ohole "generale" dr-vomerce. ki so tako "učeni", da - hočejo imeti iz krivega losa rav-1 na drva. Menda imajo tudi dalj- • šo mero kot mi. ker drugače si ne - morem tolmačiti, zakaj namerijo manj drv kot mi. — Dne 30. apri- ■ la se je poročil priljubljeni rojak Anton Caric z gospodično Tere-1 zijo Valenčič. Ženin je doma iz , • Gradišča, nevesta pa iz Javorja > na Primorskem. Na ženitovanju , smo se dobro imeli. Mlademu pa- \ ru mnogo sreče v novem stanu! Josip Stefančič. Ely, Minn. — Dosedaj se ni z delom še nič na boljše obrnilo. Oni, ki imajo slučajno delo, mo- i rajo prenašati vso mogoče seka- ] ture od strani kompanijskih pri- < ganjačev. Kadar človek opeša, mu 1 dajo počitnice in se ne zmenijo 1 več zanj. Kapitalisti se seveda bo- i jijo delavske zveze, ker vodo, da ; je v slogi moč. Tukaj na Ely 310 ' bomo še tako kmalo imeli delav- i ske zveze, ker je med nami pre- i več izdajalcev. Pozdrav! — Na- 1 ročnik. < Sopris, Colo. — Delavske raz- i mere se niso še nič izpremenile. ( Na stotine ljudi je brez dela, pa f jih nikdo noče sprejet L Oni, ki J delajo, lahko zalivali jo Boga. Za- I enkrat ne svetujem sem hoditi. 1 Če se bodo razmere kaj izpreme- 1 nile, bom že sporočil. Pozdrav! — F. M. * s Justična palača v Madridu pogu- j rela. 1 Madrid, Španija, 5. maja. — ^ Justična palača je pogorela do ^ tal. Sodnik Arranda je izgubil živ- c ljenje, ko je skušal rešiti akte. t A k 1 a. I ; — ! j Zgodovinski roman iz Neronovih | časov. i Spisal Aleksander Dnmss. J (Nadaljevanje.) j Aktin oče, stari Amiklej, je bil o že davno umrl. Uog hčerke ga je' i-J strahovito potrl. zlasti ko je iz-vedel, da je bil oni skrivnostni i-jtujee, s katerim jo zbežala, cesar »- Neron. Obupani starec se je obr->-'nil do namestnika I/en tu la, ki mu Ije svetoval, naj nikar ne skuša 11 iskati hčere, kajti čim je enkrat h bila v Noronovih rokah, bi bil vsak trud zaman. Starček jo za-č- man žaloval ju> svoji hčeri, ljub-ljenki cesarjevi. in nekega . vedal žalostno novico. In sedaj, a ko že dolgo ni več mislila 11a raj-nega očeta, jej je stopila njegova 1- podoba znova pred oči. Spomnila se je svoje mladosti, ko je še čista in nedolžna nabirala cvetlice n ob koi'intskem zalivu, doklei- ni b prišel Lucij, jo odvedel in ji u-grabil čistost, njen največji za-. 1 klad. Vroče solze so se jej vlile po licu. solze bridkega kesa nad izgubljeno nedolžnostjo. Jn nato so se v njeni duši zopet ponovili vsi oni burni dogodki, ki jih je bila preživela na Neronovem dvori ru, s katerega jo slednjič bežala, i- Spomnila se svetega apostola »- Pavla, ki jej .je rešil življenje, jo j- poučil v krščanski veri in jo kr-i, j stil. Njena duša že davno ni bila t- več poganska; spoznala je vso ne-a eimurnost sveta in je, četudi seje 1, čutila veliko grešnico, trdno upa-L-, la. da jej l>og odjmsti. Skušala je j pozabiti Nerona. kajti Pavel jej z jo neštetokrat dejal, da je njena 0 ljubezen grešna. Toda bilo je za-l* man. Lucijeva podoba je še ved- 1 no živela v njeni duši. Čeravno jo je bil cesar že davno pozabil, f* je Akta še vedno mislila lianj in ( je neprenehoma molila, da bi P»og razsvetlil tudi njega. Tako je premišljevala d*>lgi o 1 sebi in svoji usodi, dokler je ni 1 zalotila tema. Prvi hip ni v?dela kam naj bi se napotila, saj njenega edinega Sile tudi ni bilo več med živimi. Spomnila se je neke: L družine, kateri so je bila priključila v katakombah, in skleni'a je, da se poda zopet tja. kamor je ^ dospela kasno v noči. Kristjani so jo sprejeli z vso ljubeznjivost-jo in hvalili Gospoda, ker je na tako čudovit način rešil svojo slu-3 žabnico. * * * Zvečer ob določeni uri so zopet v odprli cirkus. Cesar je zopet za-1 sed»-l prestol, ki je bil predpoldne * prazen, in igra so jo začela znova. " Ko je jela padati na zemljo noč, se je Neron spomnil svoje oblju-1 be, ki jo je dal ljudstvu, da d» namreč prirediti lov, pri katerem bodo svetile žive baklje. Dal je na kole, namazane s smolo, pri-5 vezati dvanajstero kristjanov, ki so jih nato zažgali. Mučenci niso : niti zinili, nikjer ni bilo čuti tožbe, tako da so se gledalci začu-' deno popra sevali med seboj, kdo 1 je oni, ki daje tem ljudem moči, 1 da z največjo lahkoto trpijo najhujše muke. V areno so izpustili nove leve in tigre ter nove gladi jaterjo. ' Duh po pečenem človeškem mesu ■ je zverine še bolj razjaril 111 pla- - nile so po nesrečnih gladi j at or jih, • ki se jim niso mogli ustavljati- - dolgo. Kri je tekla v potokih, ta-1 ko da so se gledalci kmalu nave-► ličali krvavih iger in jeli polagoma zapuščati cirkus. Ljudska 1 strast je bila zaenkrat utešena; 1 Neron je menil, da si j«' s temi ■ igrami znatno povečal svoj vpliv ■ in svojo moč, toda varal se je, kajti po mestu so se jeli širiti glasovi. da so se uprle španske in 1 galske legije pod poveljstvom Galbe in Vindeksa. Ti glasovi niso bili neutemeljeni, kajti Neron. < je bil prejšnjega dne res dobil j pisma, ki so potrjala resničnost 1 teh govoric in ki so napravila.l nanj globok vtisk. XVII. Tri mesece po dogodkih, ki ] smo jih pripovedovali ravnokar, I1 je nekega deževnega večera, kij mu je imela slediti viharna noč, j jahalo petero mož skozi nomen- * tanska vrata, in sicer v smeri j proti Nomentu. Oni, ki je jezdil 1 na čelu in ki se ga je lahko smatralo za poveljnika čete, je bil 2 j bos in je nosil modro tuniko, pre-j grajeno z dolgim temnobarvnim! i plaščem; obraz mu je bil zakrit . z dolgim pajčolanom, morda za-j to, da je bil varen pred dežjem, ali pa. da se je lahko izogibal ra-j jdoveduim pogledom. Da»i je bila j noč strašna, dasi so neprenehoma švigali bliski in so udarjale^strele, • se Zemljani niso preveč menili za to, kajti imeli so dovolj opravka' l s svojim lastnim prevratom. Vee-1 * sarskem mestu je bilo res vse: - ljudstvo pokoncu: krik množice' 1 je bil podoben divjanju oceana.: t' po cestah si lahko srečaval vsakih - sto korakov posamezne popotnike 1 ali pa malo skupine, kakor jo bila' 1 ta, ki smo jo opisali ravnokar. Na t obeli straneh eeste. vodeče v Ala-L rijo in v Noment. so se dvigali šotori pretorijanccv, ki so bili za-' - pustili svoje v notranjosti mesta ' nahajajoče vojašnice ter so s«-^svobodno i;i varno utaborili zu- naj mostnih zidov. I , . "l Bila je, kakor rečeno, ena iz-» med onih noči. ko vse stvari v na-"jravi tarnajo in vzdihujejo in k<» '' rabi človek svoj glas samo za to. " da ]>reklinja. Kdor bi bil t;iko ne-l|nadno uzrl tega poveljnika ko-ajnjenikov, bi bil morda menil, da "1 hočejo ljudje in bogovi nad njim '"'stresti svojo jezo. V hipu, ko je x. zapuščal Rim, je zapihljala tako " čudna sapica, da so strepetala drevesa, da se je stresla zemlja in da so je zdelo, kakor da se konji rezgetajoč sklanjajo in da se ? hiše. raztrišene po pokrajini, zi-1 bajo na lastnem temelju. Ti sunki L so trajali le malo sekund, toda pretresli so ves Apen in od Regija pa do Alp, tako da jo trepetala vsa Italija. Cim so jezdeci prehajali most čez Tibero, je nekdo izmed njih opazil, da voda, mesto da bi tekla proti morju, sili nazaj k studencu — p°jav, ki so ga bili poslednjikrat opazili onega dne, ko je bil umorjen Julij Ce-. za:\ Slednjič so dospeli na gri«'. odkoder j" bilo videti ves Rim in 1 . na katerem je rastla eipresa, stara kakor večno mesto. Naenkrat se ie zazdelo, kakor da se hoče razpočiti nebo, jezdece je zakril oblak, dišeč po žveplu, strašno j" 1 1 . za grmel o in stoletno drevo, ki ie T ' ... kljubovalo vsem viharjem in revolucijam, je strela razklala od . vrha d<» tal. 1 Ob vsakem takem nosrečonos-liein pojavu je v pajčolan zavit mož pritajeno vzdihnil in j.» na-Jganjal svojega konja, tako da so . I jezdeci z vso naglostjo dirjali po glavni cesti. Ko so bili že približ-, J no j»ol milje oddaljeni od mesta, jI so srečali družbo kmetov, ki so Ivzlic slabemu vremenu veselo ko-, rakali pr<»ti Rimu. Oblečeni so bili v praznična oblačila, na glavi so nosili čepice po načinu osvobo-jencev v znamenje, da je od toga - dne ljudstvo svobodno. V pajčo-. lan zaviti mož jo hotel kreniti s > cest«1 v stran, toda eden izmed njegovih spremljevalcev je za-grabil njegovega konja za uzdo . in ga je tako prisilil, da je nada-. ljeval svojo pot. Ko so jazdili mi-L 1110 kmetov, je nekdo vzdignil pa-; j lieo. čos. da naj se ustavijo. Jez-j . deci so ubogali. i "Ali prihajate iz Rima?" je( 1 vprašal kmet. "Da", je odvrnil spremi jeva-' lee v pajčolan zavitega moža. "Kaj pravijo o Oenobarbu?"i , (Neronov pridevek Oonobarbus pomenja "vinska brada"'.) V pajčolan zaviti mž se je tresel. "Govore, da se je rešil", jeod-j govoril eden izmed jezdecev. "Kam je bežal?"' "Pravijo, da so ga videli na 1 apijr>ki cesti na poti v Napolj." "Hvala!" so dejali kmetje in so nadaljevali svojo pot v Rim,-vzklikajoč: "Živel Galba! Smrt' Neronu!" Ti klici so vzbujali drugo, v ravnini in j>o taborih na obeh straneh ceste so se začuli glasovi pretorijanccv, preklinjajoči cesarja z najstrašnejšimi kletvicami. Jezdeci so nadaljevali svojo ježo; čez četrt milje poti so sre-'' . čali četo vojakov. "Kdo ste?" je vprašal eden iz-' mod njih ter jim zastavil pot s sulico. "Galbovi pristaši, ki iščemo'; Nerona",^e odvrnil neki jezdec. "Potem vam želimo več sreče. ' nego smo jo imeli mi", je dejal:1 vodja, "kajti nismo ga našli." ' "Kako to?" r |] ! "Da, rekli so nam. da ga sre-' čamo na tej cesti in ker smo zagledali četo konjenikov, smo me- j 4 nili, da je on." j "I;i... ?" je dejal v pajčolan ; zaviti mož s tresočim glasom. 1 j "1'bili smo ga", je odvrnil i vodja: "šele ko smo si ogledali truplo, smo zapazili, da smo se > •[zmotili. Rodite srečnejši od nas in Jupiter naj vas varuje!" j v pajeolan zaviti mo/. je zopet iiot«-l pognati konja v dir, toda 1 njegovi tovariši so mu zabranilL ■ Zato je jahal v počasnem koraku. L,toda čim je prejezdil petsto kora-L,kov, jo zadel njegov konj ob ne- - ko trnplo in je s tako silo skoči! *,v stran, da so jo jezdecu razgrnil; - 'pajčolan, ki mu jo zakrival obraz, -j V tem hipu je prijahal mimo pre- I jtorijanec. vračajoči se z dopusta. V'Š!ava cesarju!" je dejal vojak. '(Ravnokar je namreč zabliskalo in »I vojak jo spoznal — Nerona. l»il " je v resnici sam Neron, ki je za-1, del ob truplo, ki sr> je smatrali za " j njegovo. V tej uri mu je vsaka ^stvarica povzročala strah, celo ^pozdrav, s katerim ga jo poča-".sTil stari vojak. Nerona je strmo- ■ glavil z vrhunca njegove moči ■"jeden izmeti onih prevratov, kate-":rili je zgodovina ono dobe zazna-" movala mnogo; kot izgnanec je bežal po glavni cesti, bežal pred '".smrtjo in ni imel poguma, da bi ",si jo zadal sam sobi. Kateri do-a godki so strmoglavili gospodarja II sveta v prepad? C' 1 — . Ko je cesar pred tremi meseci 0 stopil v cirkus, so ga gledalci po-il zdravili z vzkliki: "Živel olim-rl pijski Neron! Živel Neron, »ioto- mee Apolonov! Živel plemeniti ' zmagovalec nad vsemi svojimi j nasprotniki! Slava njegovemu 1 božanskemu glasu! Srečni vsi, ki 1 jim je bilo usojeno, da čujejo ne- beško petje!" Tako je vzklikala ,l množica, toda istočasno je jezdil skozi flaminska vrata na konju, oblitem z znojem, sel iz Galije,* ja- - hal čez Martovo polje, pod Klav-dijevim slavolokom, tam ob Ka- 1 pitolu, stopil v cirkus in oddal stražniku, stoječemu pred cesarjevo ložo, pisma, ki jih je bil prinesel s tako naglico. Bila is- 1 ma, ki so napotila cesarja, da je ^ takoj odšel iz cirkusa; bila so v resnici take važnosti, da je bilo ( povsem uinljivo, če jo cesar izginil. Naznanjala so. da so so Galci uprli. So v zgodovini dobe, ko se kra-1 jestva. ki so dozdevno ležala v smrtnem spanju, naenkrat stresajo. kakor da bi bil genij svobo- * do prvikrat stopil z nebes, da bi r uresničil svoje sanje. Najsibo kraljestvo št- tak<» veliko in širno. 1 električna iskra je pretresa od se- * vera do juga. od vzhoda do zapa- * da. in kljub velikanskim dalja-j vam vzbuja v ljudstvih, ki sicer > niso v nikaki nnnlsebojni zvezi. - ki pa ječijo vs;i pod istim suženj- > skim jarmom, enako hrei»enenje i po svobodi. Od vseh strani zve- - nijo enaki klici, kakor da bi jim i' blisk bil prinesel geslo k uporu. Vsi zahtevajo v različnih jezi-s kih isto, nanireč: da to. kar j«'. I mora nehati. l!oi? ve. če bo ho- - ga ne ve nihče in tudi nima po- - mena. kajti sedanjost je tako t«-ž- - ka. da jo je treba najprej odlo- - ž«ti 111 š<*le potem se lahko govori .jo prihodnjosti. Ta čas je napočil za rimsko ce-. sarstvo v vsem njegovem ogrom-. nem obsegu. V severni Nemčiji . jje tvoril Fontej Kapiton, v Galiji [današnji Franciji) Vindeks, v ' Španiji Galba, v Lusitaniji Oto, .'v Afriki Klavdij Macer in v Si-I riji Vespazijan s svojimi legijami nevaren polukrog, ki je samo pri-iča koval znamenja, da obkoli :glavno mesto. Samo Verginij v gornji Nemčiji je sklenil, da o-stane, naj so zgodi karkoli hoče, zvest domovini, ne pa Neronu. Treba je bilo torej samo iskrice, ki bi povzročila požar, in to iskri-eo je užgal Vindeks. i Ta pretor, doma iz Akvitanije. Jje bil kraljevskega pokoljenja. Bil je nadarjen in čustven mož t«-r je spoznal, da je prišel trenutek, ko je bilo treba uničiti vladajočo cesarsko rodovino. Ne da bi bil sam častihlepen, je iskal I pravega moža, ki bi užival splošne simpatije. Na njegovi desni. , onkraj Pirenej. se je nahajal Sul- j piči j Galba. ki so je ljudstvu in j .vojakom zelo priljubil radi svojih -zmag v Afriki in v Gennaniji. . Sulpicij Galba je sovražil cesar- ! !ja, ki ga je bil iz strahu pregnal ! iz njegovega dvorca v Fondih ter | ga poslal v Španijo, pri čemer Ne- ! ironu ni šlo, da mu podeli pretor- j sko čast, temveč, da ga izžene iz ] Rima. i j (Dalje prihodnjič). j I ROJAKI NAROČAJTE SE NA i J "GLAS NARODA". NAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE 1 DRŽAVAH. Ženske proti svetohlincem. Reno, Nevada, 5. maja. — Z ve- i [liko večino se je odklonilo danes pri neki volitvi inieijativni pred-' ii' prvič alasovale ter s;> bile vsi- !>iMtii > n - 1 predlogi. !] Ameriški podmorski čolni v Hud-sonu. \'Čeraj so «losp< li v Nov.* V< vi: • ameriški podmorski čolni "D 1 . •I) 2 \ "D :V. "K 1" in "E Ti podmorski «"-olni - > ;>rvi «l«*l am«»r!Ške«ra brodovja. ki >>• 1»'» zbralo prihodnji teden v newyor-škein pristanišču. I Kcnzul skočil čez krov. K?-P°lj, Italija. maj. — Ameriški "konzul v Lvonu. ki s.- je nahajal kot potnik na pa miku "St. Anna", ki jo dospel danes semkaj. j<* glasom kapitana ~ko.ll med vožnjo v .samomorilnem namenu v vodo. Nahajal se na poti na sv >;■>■ mesto v Kranciji. Angleške kiižarke pred newver. škim pristaniščem. Washington, 1). C., .">. maja. — Angleško bojno ladije. ki s > s«-nahajale pred obaljo New Vorka . in držav Nove Anglij«*, s«» bodo ■ začasno umaknile, da ne bodo mo- ■ tilo uspeha manevrov ameriškega atlantiškoga brodovja. ki so pričnejo dne ].S. maja. Tozadevno obvestilo je dobil mornariški de- . partnn-nt od tukajšuj. -činah pri Lands End ter je popolnoma razbit. Moštvo se je spravi-J lo na siilio. Omejevanje egiptovske trgovine, j London, Anglija, 6. maja. —| Anglija je pozvala vlado v Kgip-tu. naj prepove izvoz bombaža ter dovoli izjemo le za francoski:, ruska, španska in portugalska pri stanišča. Tajnik Grey je sporočil danes poslanski zbornici, da bo odredba uveljavljena v najkrajšem času. NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni izbirati nr- roJS! olno za "Glas Naroda" tn knjig«', ka-1 kor tudi za vse druge v unSo stroko! spadajoče posle: Jenn? Lind, Ark. Ln okolica: Mlcbael j i-irar. San Francisco, CaL: Jakob Lovšin, j Denver, Colo.: John Debevc ln A. j j Terbovc. Leadville, Colo.: Jeiry Jamais. Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. M Rojtz, Frank Janesb in John Germ. Sslids, Colo, in okolica: Loula Co- i atello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Sattlcb In f>ank Blatnik. Clinton, Ind.: I^ambcrt Bolskar. Indianapolis, lnd.: Alois Kudmsa Aurora, I1L: Jernej B. VerblC. «35 4orora Ave. Offlesby, 111.: Math. Hrlbernik. Depne, I1L: Dan. Badov'- Chicago, I1L: l'rank Ju... La Salle. I1L: Mat. Komp. Jollet, IU.: Frank Ijiurlch, John Z* letel tn Frank Bamblcb. Mineral. Kans.: John Stale. Wankegan. I1L: Frank Petkovšek ln Math Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Čern« In Budolf Po2ek. A Springfield, m.: Matija BarboriC^ Frontenae, Kans. in okolica: Frank Kerne. Mulbery, Kana. in okolica: Martin Kos. Calnmet, Mich. In akoliem: Pavel Sbaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in obsllea! Joaepti GlaslC. Manistiqne, Mich. Ia okolica: B. KoLd*au. So. Kaoge, Mich, lo okolica: it. u. Llkovic. Aurora. Mlia.: J^«tc> Chisbolm, Minn.: E. Zgonc, Jakob Petrich In Frai^k Žagar. Dulath. Minn.: Joseph Sbarabon. Fly, Minn, in okolies: Ivan Oouie, M. L. Kapscb, Jos. J. Peshel In Ix>ui8 M. Perusek. Eveleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, m okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, S409 N. 5th Ave. Brooklyn, N. Y.: Alojzij ČeSarek In Leo Štrukelj. Uttle Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. V Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. MarinClč, Chaa. Karlinger In Jakob Uesnlk. Barberton, O. in okolica: Alois Ba- lant Bridgeport, O.: Frank Tlu^var. Collin wood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-Se 1735 E. 33. St. Yonngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. I Allegheny, Fa. in okolica: M. Kla-I rich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar, j Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeriile, Pa: Budolf PleterSek. I Bnrdine, Pa in okolica: John Ker* ; llAnlk. Conemaugh, Pa: Ivan Pajk. Claridge. I'a.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa: John Kokllcb. ] Brooghton, Pa in okolica: A. Dem 14a. Dacragh, Pa.: Dragntla Slavic. ftx;>ort. Pa. in okolica: Jobn Prostor, j Forest City, Pa.: Karl Zalar tn Fr. : Leben. Karali Pa. - Xn«oo Valentin«* •■rren«t»ur(. fa. la Vwn- «% Palčič. tr*In. Pa in okolica: Frank Dem- V»T Johnstown, Pa.: Frank Gabrenjn in.^ John Polanc. ^ Meadow Lands, Pa.: Georg Schult*. Mooo Ban, Pa in okolica: Frank ila.^ek. Pittsborgh, Pa: Ignacij Podvaanlk. • feuaz Magister, Z. JakSe in U. B. Ja- I «o»>icb. Cnity Sta, Pa: Joser-h Skerlj. Htcelton, Pa: Anton M. PaplC. 1 West Newton, Pa ln okolica: Josip i ' , i van Willock, Pa.: Frank Seme ln J ose vb PeterneL Toele, CLah: Anton PalClfl. Winterquarters, Utah: Louis Bla-I -dch. i Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Rom-i '»k Dsrii, W. Vs. In okolies: Jobn Bro- -lch. Thomas. W. V?, in okolica: Frank Kocijan. Grafton, Wis.: Jobn StampfeL Kenaha, Wis.: Aleksander Pczdir. MJiuaukee, Wis.: Josip Tratnik, tohn Vo«lovulk ln Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch ln ! Heronlm Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok ln iLonls LonCarlC. I Rock Springs, Wyo.: A. Jcatln In j VaL Stallch. Kemmercr, Wyo.: Jostp Motoh. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR j (Notary Public) v GREATER NEW Y0RKU ANTON BURGAR i 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IX PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede \ datuma izkrcanja ali imena pa mika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solitlno postreženi. ! DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA j kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja JOSIP SVETE 178Q-82 E. 28th St^_Lorain, Ohio. CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona. | 80c. galona. Te cene veljajo od 2.1 jjalonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. /w Ob prelazu Užok. ' Pot k užoškemu prelazu, kate- j r--ga naše čete v trdem boju bra-. nijo proti Rušo«, nas vodi v ro-j mantično dolino Unga, k njegove-1 mu izviru. Iz Fngvara, glavnega J mesta koniitata I'•• jr. vodi dežel- i na iM-sta mimo razvalin gradu Nvevieke v dolino. Ob centi teče železnica, ki vodi skozi unško dolino. Njrtie tračnice se dotikajo* Perecsenija z njegovimi velikimi j kcmičkimi tovarnami, v katerih! s«* v-ako leto predela nad 100.000j kubičnih metrov bakorofa lesa. vi kemikalije, in postaje za irapreg-j niranje pragov ogrskih državnih! /••leznic. Duhrinics. s svojo d a lev' znano po reel«nsko zemljo, in ro | ntarvki kraj prškokatoliškega ba-ziljanskega samostana. Kis Berez- j mi. sta nadsljni postaji; v Nagv-It. f. /ni. sedežu upravnega okraja, je končna postaja unike želez-niee. Listnati gozd izginja bolj in bolj in smreka začenja prevladovati višine. Mimo slanih vrelcev v ^Kzohi z vasjo Knyhanya, ki je znana izza I. 1SGG.. ko je padel tje kaj velik meteor, in mimo petro-J. jskega kraja Lueh, dospemo pc daljšem potovanju končno do me-steea 1'szok. v čegar bližini iz r.i reka l'ng. Še nekaj kilometrov dalje in pot nas pripelje za užo-škim kopališčem na sedlo užoške-ga prelaza, po katerem teče ena najvažnejših cest, ki vodijo z O-grskega v vzhodno Galicijo; odtod votli pot čez gori* v divjo dolino I.vute z veliko nad 14 km dolgo gorsko občino enakega imena. 1'žoški prelaz kljub svoji višini •MM) metrov le malo spominja na znane slike alpskih prelazov. Ka kor velika visoka planota leži preti našimi očmi; uied pašniki in revnimi polji na obeh straneh ceste so v nerednih kupih razstre senc visoke, s slamo krite koče p<» lahno dvigajočih se pobočjil1 pa s»- razširjajo manjša lesovja in gozdovi. Tu prebivajo Bojki, ple me ogrskih Rusinov, katerih revna noša in bedno opremljena pre bivališča le prejasno govore o *r dem boju. ki ga na teh karpatskil1 »višinah vodijo z naravo. Njihove Pjcoče so napravljene iz olupljenil a neotesanih smrekovih debel špranje zamaše na zunanji stran y mahom, a znotraj pobelijo z b lo ilovico. Čez postavijo visoko koničasto streho in hiša, ki je razdeljena v vežo. sobo in majhno čumnato, je gotova. Na levo ol> vhodu stoji velika, s klopmi ob dana pee s svojim iz vrbja spletenim in z blatom zamazanim dim 1 liikom. Kjer pa tega ni, uhaja dim iz peči v sobo, kjer se zbir* pod stropom, ki je kmalu prevle čen s prst debelimi sajami. Na užo škem prelazu se v teli hišah redke dobi kako drugo pohištvo kakor ena postelja, surovo stesana miza in klopi o0 tisoč, pustil i^ri življenju in jih vimo razdelil meti svoje vojake tot sužnje. Ce je Rimu bilo kaj na tem, da si pridobi prijateljstvo Kakega naroda, je postopal ž njim prizanesljivo, a če mu na tem nič ni bilo, je ravnal zverinsko. Cezar je pri Vesontiju premagal Ario-vista in Švede in njegovi konja-niki, ki so zasledovali bežeče nasprotnike. so pobili ne samo sovra "'ne vojake, nego tudi žene in o-troke. Najstrašnejše so Mongoli uresničevali svoje načelo, da je reba sovražnika uničiti. Ko je Džings-Kan kralja Tangutskega na zanirzleni jezeru Kokonov premagal. je dal poklati vso sovražni kovo armado, 500 tisoč mož. Tudi Wallenstein je še strašno divjal. Stal je na stališču, da morajo njegovo armado ži viti in plačevati tisti kraji, kjer se ravno armada nahaja. To se pravi: armada je ropala in plenila, kar je mogla in opustošila je cele dežele. Seveda so vojaki tudi ubijali mirne prebivalce, klali otroke in onečaščali ženske. Takrat je sploh veljalo na čelo: če se utrjeno mesto takoj ne vila. zapade plenjenju in se potem užge. Kako zverinsko prvoprelit-je se je pri takih prilikah zgodilo. si je lahko misliti. Takrat so bili kristjani ravnotako divji in strašni, kakor pogani, in katoličan ni bil prav nič boljši, kakor protestant. V 17. stoletju je švedski kralj Gustav Adolf uveljavil bolj človekoljuben način vojeva-nja. Zavzel je stališče, da je vojaško delo plemenit poklie in da se mora tudi v vojni delati pravično in ne z večjo grozovitostjo, kakor je neizogibno potrebno. Seveda se je to načelo le jako počasi uveljavilo in Švedi sami so pri svojem vpadu v Brandenburško uganjali strašne grozovitosti. Aretacija bivšega senatorja. Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Bivši zvezni senator Lafayette Young iz Des Moines, la., je bil včeraj v Inomostu aretiran, ker se je njegovega spremljevalca, bivšega podkonzula v Bernu, smatralo za špijona. Po par urah se je izpustilo Younga na prosto, dočim je njegov spremljevalec šele drugi dan dokazal, da je popolnoma nedolžen. Young je dospel danes na Dunaj ter izjavil, da nima nobenega vzroka za kako pritožbo. Pozneje je odpotoval naprej y Berlin. AMERIŠKI PODMORSKI ČOLNI, KI SO DOŠLI K PARADI V NEW YORK. ------maBMAieiNE^ AT AJMCHCXe in HUDSON RtVER ^ Lerr TO - EI tOZtOl t D3. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. Pižem Josip, 7. lov. bat., 4. st., Dvor, vjet v Bogutčaru, guber. Voronež. Rusija. Pieiga Avugust, 97. pešp., 10. stot.. Dekane, 1893, vjet. Plohi Franc, 87. pešp., 8. st.. r. Pioj Franc, 97. pešp., 8. stot., iz mariborskega okraja, 1887., m. 1 Podboj Andrej, 97. pešp., 10. ' stot., vjet. Potlgornik Alojzij, 97. pešp., 10. stot., Cepovan. 1893, vjet. Podlogar Ivan, 87. pešp., 8. st., ' mrtev. Podobnik Ivan, 97. pešp., 10. * stot., iz tolminskega okraja, vjet. ' Podobnik Leopold, 97. pešp., 10. ' stot., Oekovnik, vjet. 1 Podreberšek Ciril, 87. pešp., 8. stot., ranjen. Podrižnik Jožef, 87. pešp., 2. * stot.. Kokarje, mrtev. 1 Polovic Frane, »7. pešp., 8. st.. ranjen. ' Pont in Jožef, 97. pešp., 10. st., * vjet. 1 Potisk Ivan, S7. pešp., 7. stot., ranjen. Premru Ivan, 97. pešp.. 4. stot.. ranjen. Prezelj Jakob, 97. pešp., 9. st.. ranjen. 1 Prit h Martin, 87. pešp., 5. stot., ; mrtev. 1 Pučnik Anton. 87. pešp., 5. st.. Konjice, mrtev. Pribič Josip, 97. pešp., 10. st., 1 vjet. Pungarčič Ivan, 7. lov. bat., Ča-1 tež. vjet v Bogučaru, gub. Vo-1 ronež. Pintar Franc, 97. pešp., 10. stot. Prosek. vjet. 1 Pušnik Frane, 87. pešp., 5. st., 1 ranjen. Renko Anton, 97. pešp., 10. st.. 1 Knežak. vjet. Reshitz Andrej, 97. pešp., 10. st.. Trst, vjet. Rešeta Emil, 97. pešp., 10. st.. Lokev, vjet. Ribič Ignac, 87. pešp., 7. stot., ranjen. Roje Blaž, 97. pešp., 11. stot.. Koper, vjet. Rojic Jožef, 87. pešp., 5. stot., ranjen. Roj ko Franc, 87. pešp., 6. st., Ptuj, mrtev. Rolich Frane, 97. pšep., 10. st.. Trnovo, vjet. Rozoničnik Ivan, 87. pešp., 6. stotnija, ranjen. Rupnik Anton, 97. pešp., 10. stot., Rovte, vjet. Rus Juri. 26. dom. p.. 9. stot.. Sedlašek. vjet v Bogučaru, gu-bemija Voronež. Rusjan Peter. 97. pešp., 10. st.. iz goriške okolice, vjet. Sardoč Ivan, 97. pešp., 10. st., Slivno, 1893, vjet. Šatej Alojzij, 97 .pešp., 10. st., Vrtovin. 1S93, vjet. Sčutka Ivan, 97. pešp., 11. st., Komen, 1887., vjet. Ščuka Gvidon, 97. pešp., 3. st., ranjen. Sekulič Avgust, 97. pešp., 9. st., ranjen. Selie Jakob, 26. domobr. pešp., 6. stotnija, iz Slivnice, 1886, ranjen in vjet v Ašabadu, Rusija. Senič Franc, 87. pešp., 8. stot., ranjen. Simčič Anton, 97. pešp., 6. st.. ranjen. Simčič Ivan, 97. pešp., 10. st., iz goriške okolice, 1891, vjet. Simčič Stanisl., 97. pešp., 10. stot., vjet. Siškovič Friderik, 97. pešp., 10. stot., iz Materije, 1892, vjet. Sivec Ivan. 97. pešp., 10. stot.. iz Tolmina, 1892. vjet. . Skarabot Franc, 97. pešp., 9. . stotnija, ranjen. Skoberne Anton, 87. pešp., 6. stot., ranjen. Skočir Marko, 26. domobr. pp., 11. stotnija, iz Loke. 1889, vjet v Vladimiru, Rusija. Škof Josip, 87. pešp.. 8. stot., . ranjen. Skomina Alojzij, 97 pešp., 10. stot., Dornberg, 1893, vjet. Škorjan Anton. 97. pešp., 10. , stot., vjet. Škrt Štefan, 97. pešp., 10. st.. vjet. Skuhala Franc, 87. pešp.. 5. st.. . iz ljutomerskega okraja. 1893. m Slavec Anaton, 97. pešp., 6. st. r. , Slyodanja Martin, 97. pešp.. 5. st.. ranjen. Šorli Andrej, 97. pešp., 3. stot.. ranjen. Staculj Ivan, 97. pešp., 10. st.. iz Gorice, 1885, vjet. Stalar Ivan, 97. pešp.. 6. stot., r. Stare Ivan, 97. pešp., 10. stot.. , Dekani, 1893, vjet. Stefančič Ivan, 97. pešp., 10. . stot.. Dekani, 1893. vjet. Štemberger Josip. 97. pešp., 10. ( stot., Jablan i ca, 1893. vjet. Stepišnik Josip. 87. pešp., 8. st.. iz slovenjegraškega okraja, 1893. mrtev. Sterle Anton. 97. pešp., 5. st.. ranjen. Sternad Franc, 28. lov. bat., 2. stot., ranjen. Stolčič Karel, 87. pešp., 5. stot.. ranjen. St orgel Rudolf, 87. pešp., 2. st., ranjen. Strašek Alojzij. 87. pešp., 7. st.. Št. Peter, 1894, mrtev. Strobl Franc, 87. pešp.. 7. st., r. Strojnik Ivan. 87. pešp., 8. st.. r. Šunko 1 vain, 87. pešp., 8. stot., ranjen. Tomše Franc, 7. domobr. pešp.. 4. stot., Velika dolina, 1884, vjet v Bogučaru, gub. Voroneža, Rusija. Tomšič Valentin, 97. pešp., 10. stot., Ilir. Bistrica, 1893, vjet. Tripar Ivan, 97. pešp., 10. stot.. vjet. Tribše Alojzij, 97. pešp., 10. st., Serpenica, 1892, vjet. Tronkar tefan, 97. pešp., 5. st., ranjen. Turšič Franc, 97. pešp., 4. st., r. Udovičič Ivan, 97. pešp., 10. st., vjet. Ujčič Franc, 97. pešp., 10. st., v. Umek Blaž, 87. pešp., 8. st., r. Uršlc Franc, 97. pešp., 10. stot., Kobarida. 1887., vjet. • Uršič Josip, 97. pešp., 5. stot., r. Valič Josip, 97. pešp., ranjen. Vatovec Albert, 97. pešp., 10. stot., iz Kopra, 1892, vjet. Vatovec Vladimir, 97. pešp., 10. stot., iz Kopra. 1892, vjet. Vatovec Aleksander, 97. pešp.. 10. stot.. iz Kopra, 1892, vjet. Veber Rudolf, 87. pešp., 5. st., r . Velikanja Franc, 97. pešp., 10. stot., iz Logatca. 1892, vjet. Verhovšak Ciril, 87. pešp., 5. stot., ranjen. Veršec Gregor, 87. pp., 8. st., r. Veršič Ivan, 87. pešp., 8. st., r. Vidmar Albin. 87. pešp.. 5. st.. ranjen. Vidovie Martin. 87. pešp.. fi. st.. ranjen. Vidrič Frane. 97. pešp.. 4. st., r. Virant. Franc, 87. pešp., 5. st., mrtev. Vivid Jakob, 87. pešp.. S. st.. r. Vlakovič Martin, 97. pešp., 9. stot.. ranjen. Vodišek Josip. 87. pešp., iz brežiškega okraja. 1890, mrtev. Zabukovee Franc. 97. pešp., 10. stot.. i/. Cerknice, 1*91, vjet. Zadkovič Anton, 97. pešp., 10. stot., V. Mušce. 1884. vjet. Za vratu ik Mihael, 87. pešp., 5. stotnija, ranjen. Zega Josip. 97. pešp.. 10. stot.. iz Štaniela, 1893. vjet. Žerijal Ernest, mornariški podčastnik iz Trsta, vjet v Nikšiču, j Črnagora. Zgalin Anton, 87. pešp.. 7. st., r. Zgonec Alojzij. 97. pešp., 4. st.. ranjen. Zidar Anton. 87. pešp., 8. st.. r. Žigon Frane. 97. pešp., 10. st., •z Spodnjega Logatca. 1888, vjet. Živec Ivan. 97. pešp., 10. stot., Povir, 1893. vjet. Živec Ivan. 97. pešp.. 4. stot., r. Zmenčič (Krivšek) Martin, 87. pešp.. 7. stot., Sromle. Ib93. m. Žnidaršič Anton. 7. lov. bat., r. Zoreč Franc, 87. pešp., 8. st.. r. Zupan Franc. 87. pešp., 8. st., r. Žvar Franc, 87. pešp., 8. st., r. P o j) r a v k i. Seznamek izgub št. 19. Zebaljec Karol. 7. lovskega bataljona mesto. 17., 4. stot., Pod-hruška, 18{|0. vjet v Nižjem Novgorod u. Seznamek izgub št. 24. Griprkar Alfred, nad poročnik 47. pešpolka. mrtev 26. avgusta 1914. mesto ranjen. Seznamek izgub št. 47. Sile Martin, bos.-here. lov. bat. 2. stot.. Jurjeviea, 1888.. ranjen in »"jet v Tjumenu, gubernija. Tobolsk. Rusija. Seznamek izgub št. 19. Cotman Ivan, 7. lovskega bat.. !. Stot.. iz Trzina. 1881. vjet v Bogučaru. gub. Voronež, (je bil izkazan kot ranjen). Debeljak Peter. 7. lov. bat., 4. stot.. Naklos. 1881, vjet istotam, (je bil izkazan kot ranjen). Vojne priprave Italije. Na italijanski fronti (via Pariz). 6. maja. — Italijanske vojne priprave se vrše z mrzlično naglico, kot da se hoče že jutri pričeti s sovražnostmi. Italijansko mejo proti Avstriji se je močno utrdilo .Vsi prehodi so zavarovani z mrežami iz bodeče žice in zgradilo se je trajne zakope iz betona. Posebne odredbe se je izdalo za varstvo Benetk in njenih umetniških zakladov. Mornariške oblasti so mnenja, da lahko preprečijo baterije z velikimi topovi vsak napad od strani sovražniškega brodovja. Bati se je pa napadov od strani aeroplanov in se je v ta namen postavilo veliko manjših topov, zgrajenih nalašč za to, da prepode s svojimi streli aeropla ne. General Botha v Karibib. Capetown, Južna Afrika, 6. maja. — Čete južno afriške unije so poti poveljstvom generala Bolhe zasedle važno železniško križišče Karibib, v nemški južno-za- j padni Afriki. J CCENIK KNJIG* katere ima v zalogi \ ( SLOVENIC PUBLISHING CO. J) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLIT VENIKI: Marija Varhinja —.60 Marija Kraljica —.60 Marija Kraljica, elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi —.60 Rajski gl asovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano $1.40 Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za dnio, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški .—.40 POUČNE KN7I1E: Abecednik slovenski, t-tan —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan —.50 Angleško-slovenski in bIo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik, vezan —.7!> Domači živinozdravnik ■—.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri računar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nesaičina brez učitelja, 1. Li 2. del po »—.50 nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina .$4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $1.00 Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. —.80 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. «—.50 Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija •—.20 Baron Trenk _.20 Bel grajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visn . _.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi _.15 Burska vojska _.25 Cerkvica na skali __.15 Cesar Jožef II. _.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke _.20 Don Kiiot _.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 leorge Stephenson, oče že- leznie —.20 Orizelda _.10 Orof Radeeky —.20 Hedvika, banditovi nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ,—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem ,—.20 Tzlet v Carigrad —.20 (Van Resnicoljub —.20 [zanami, mala Japonka -—.20 fzidor, pobožni kmet —.20 Tarna nad Dobrnio —.20 JaromU —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb ,—.20 Križana umiljenost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo! —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Lepa Vida (Cankar) —.80 Maksimilijan 1. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman. $1.00 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji —.70 Miklova Zala —.35 Mirko PoštenjakoviČ —.20 Na divjem zapadli, vez. —.60 Na indijskih otokih —.30 Najdenček —.20 Na jutrovem —.35 Na krivih potih —.30 Na različnih potih —.20 Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.20 NTa valovih južnega morja —.15 Nesrečnica —.25 Nezgodan a Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski —.20 0 jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavci $1.00 Prihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Pariški zlatar —.25 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —.26 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec —.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski šaljivec —.35 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.23 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja tmjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, Bin indijskega kneza —J2S 7. zv. Sultanovi sužnji —J25 8. zv. Tri indijanske povesti —.38 9. z v. Kraljičin nečak —.30 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. z v. Korejska brata —.30 13. zv. Boj in zmaga —.38 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. zv. Zlatokopi —.30 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev —.25 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA: Zbirka gredaliških Iger. Brat sokol r—J2S Cigani —.40 Dobro došli —.20 Doktor Hribar —JO Dve tašči —.20 Pri pušeavniku —.20 Putifarka -—.20 Raztresenca —.30 Starinarica —.20 V medenih dneh —X Županova Mieka —30 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, bumoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.OB ducat po i Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ go-j to vini, poštni nakaznici, ali poitnih znamkah. Poštnina je pri vseh GUIS NAKOPA. 7. MAJA 1915. Jugaslovanska Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIH: j Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-1 dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BA LA XT, 112 Sterling Ave., Bar- barton, O. Glavni tajnik: CEO. L. BROZTCII, Box 424, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Z:n; puik: LOl'IS KASTELIC, Box 583, Salida, Cold. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 X. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZCNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 X. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN* VOGRICII, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AI SEC, 5427 Ilomrr Avenue, X. E. Cleveland, Ohio. JOHX KRZIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISH LAR, 303—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORE XT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itv. 1 Ely, Minn. LOUIS ClIAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itv. 2, Ely Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, itv. 114, Ely Minn. V§i dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poSi-ijitve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani Članov ie ne bod* •tiralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne Btvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi fcrez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Dve zgodbi. —o- Piše : Ivan Cankar. ZGODBA O POŠTENOSTI. Sedel je pred menoj dolg, ku-Štrav in siromašen, podoba vseh bridkosti - gledal j.a je nedolžno otroško in zvesto kakor zmerom. "Kaj tla sem 1 > i I spet uganil, tla so me priškvrnili za teden dni? — Prav nič! . . . Xe vem. če ima vs;.k človek na svetu ob svojem neha-nju in besedovanju občutek, da ravna pošteno in ne dela zlega nikomur. Jaz imam ta občutek in sem ga imel že od nekdaj .kolikor daleč pomnim. Ali koj od začetka so mi bili ta občutek tako čudno zbegali, da sam ne vem, če je pravičen ali ne. Zato se ne zanesem nikoli več na svojo sodbo ter se vdam, kadar pravijo, da sem hudodelec." "V zgodnji mladosti sem spoznal da iui it poštenostjo in nepoštenostjo nikjer ni tako varnega plota, da bi človek brez skrbi oti pal ali nanjo vse- 1 le j. kadar mi prisodijo teden dni ' ječe in sramote zaradi lmdodel- 1 stva, o katerem ne vem, če je zares hudodelstvo, ali če je dobro 5 delo usmiljenja! . . ." > Tako je pravil moj kuštravi 1 znanec. 1 "Ali tri desetiee," sem rekel. ' "take tri uboge desetiee še ne 1 morejo biti kamen mejnik, da bi x se človek odpovedal beli cesti ter I krr.il glavo na slepo vero v go- s ščavo brez poti!" i Zamahnil je osorno ter stresel ■ z glavo, da so se mu usuli kuštri £ prav do oči. s "Kaj goščava! Goščava je ves 7 svet. neobdelana in nepoznana. c past človeku! Vsak trenotek živ-ljnja, že vsaka bežna misel je v zgodba o poštenosti, ali o nepo- * štenosti. Umetnost je razlikovanje med obema; edina sadonosna T umetnost človeška!" — t, ZGODBA O NEPOŠTENOSTI. ? v Moj dolgi in kuštravi znanec j je kakor v obupni vdanosti iztegnil obedve. svoji zelo košče- \ ni roki daleč iz prekratkih rokavov ter je pripovedoval o svojem čudno zaveriženem življenju s ti- g stim globokim ,rahlo trepetajočim glasom, ki poslušalcu že sam j izpričuje, da je resnična in pravična vsaka.— s Človeku ni dano, da bi razliko- t val, kaj je dobro in kaj je hudo, v kaj je prav in kaj ne, kaj je po- r štenost iu kaj nepoštenost. Meni l vsaj ni dano. In to pomanjkanje s koristne razsodnosti je poglavitni t; izvirek vseh bridkosti mojega živ- s Ijenja. Res je, tla me je presunil ^ mnogokdaj žgoči občutek greha i in da me je spreletel mnogokdaj s sladki občutek lepega dejanja. Iz- r kazalo pa se je vselej, da sodi mo- r je srce natanko narobe, kakor po- « svetna šega in postava. Za lepo , dejanje so me lasali, za greh so me božali. Torej se je moje srce ] motilo, zakaj posvetna šega in po- j stava je neznosljiva. ] Rajni Luka Jeran, ki je zdaj v ,v nebesih in me sliši, mi je dal ne- .r koč srebrn goldinar in mi je naro- i čil. da naj ga ponesem — več ne t vem, kam. Tiščal sera goldinar v x pesti in sem šel počasi po stopnicah. Zjutraj je bilo, šolske knjige s -sem držal pod pazduho. Rahel dež ; je rosil. oblaki pa so begali ter se i razmikali tako naglo in sunkoma da se je časih vsa ulica žarko za- \ bleščala v solncu in so bili prame-ni dežja podobni trepetajočim bi- j sernim trakom. Niti za hip nisem j pomislil, da bi se napotil tja. ka- 1 mor mi je bil ukazal gospod; prav r tako malo sem mislil na šolo. Ven- t darle prisežein. da greh ni bil < preudarjen, da ni bil sklenjen niti s koncem misli. Če bi zdajle r stal pred sodnikom, pred vseved-idm Bogom, bi rekel brez stra- 1 ha: "Greh se je storil sam, brez j mene in zoper mene; srebrni gol- < dinar je ravnal čisto po svoji ve- j sti in pameti!" Godilo se je z me- < noj, kakor da me je vodila tuja t roka. kakor tla mi je tuj glas na- i rekoval misli, besede in dejanja. ^ Menjal sem goldinar pri bra- j njevki, ki me jo premerila s mi- -v dim pogledom, obrnila svetli gol- 1 dinar skrbljivo in nezaupno ter s ga še potelitala na dlani, preden s mi je naštela drobiž .Kupil sem r fig, tistih velikih, sočnih, ki imajo t \ ' v . i . rdeče meso in mastno, kakor s . j stopljenim cukroru polito kožo, l ( Sel sem počasi dalje .ker se mi ni nikamor mudilo, iu sem jedel zla- > 'goma. brez posebne slasti. Pomi-[ slil sem: "Kako neki je vedela ti-. sta ženska, da goldinar ni bil . moj? " ln še ob tej misli se ni ge-, nil v mojem srcu niti narahlejši • j občutek greha. Vse je bilo zares > tako. kakor je hodil in postajal , med ljudmi tuj človek, ki sem ga . I poznal komaj napol in se nisem .jveliko menil zanj. i Stopil sem k peku. nakupil si •štrukljev in piškotov ter si natla-t<"ni žepe. da so štrleli od mene. Ko sem prišel mimo noža rja. sem^to-J j pil k njemu ter si kupil nož z dve-j ma klinaina. kakor sem si ga bil ■!že zdavnaj poželel. V prodajalni-! 'ei papirja sem si izbral celo pest; pisanih svinčnikov ter steklenico ■rdeče tinte; čemu se mi je bilo zahotelo istih reči. ne vem. Nazadnje sem se napotil iz mesta v drevored. Oblaki so se bili ustanovili, od-dehiiiii se od nespametnega prelaganja ter se niže spustili na stre ho in na kostanje. Vztrepetal sein in sem videl, da sem ves premočen. Struklji v žepih so se bili že zmehčali, prepojili se z vlago in so bili težki. Od klobuka in od knjig je kapalo. zeblo me je v roke. In takrat je začelo segati v mojo dušo nekaj na gnusnega, kakor da bi črna gnojnica lita nanjo. Bil je občutek neskončne o-samelosti. tolike puščobe in tesnobe. da se še razjokali nisem mogel ; iznad čela mi j<- udaril mrzel pot in zahladilo mi je v lica. V drevoredu ni bilo ljudi. Posegel sem v žep ter zalučil orehov štrukelj dab č v travo. Papirni zavoj se je bil odvil, vrabci so sfr-fotali z vej. Tako sem storil čisto brez misli in brez namena, ravna! nisem jaz, temveč tisti, ki me je vodil od začetka ter mi ukazoval po samovoljni pameti. Pometal sem še vse ostale piškote v jarek in v travo; gnusili so se mi. ko so ležali tam, namočeni, spolzki in o-gabno sladki, kakor so bili. Otrl sem si dlani v mokri travi, ali zdelo se mi je. da se jih še zmeraj drži cukrena plast, ki neče stran. Poldne je odzvonilo. ko sem se vrnil domov, truden in premra-žen. i "Kod si hodil?" me je temno premerila gospodinja. "Nikoder!" sem rekel tja ven-dan. Sedel sem takoj za mizo; noge so se mi šibile. v grlu se mi je vzdigalo, z drobnim kladivcem me je venomer tolklo po sencih. "Kakšen pa si? Ali ti je slabo? Kaj si pa kosil?" . "Xič nisem kosil!" "Hinavec!" je pljunila ter je šla. I Tako mi je bilo vse na čelu zapisano. Brati nisem mogel, učiti se nisem maral. Sobota je bila. ni bilo treba v šolo. Sam sem bil v izbi; vsi drugi so se bili nekam poiz-gubili, morda so se mi bili zana- * lašč ognili. V tistih časih sem pre-sanjal po cele dolge ure. po celc dni. Kadar mi je bilo hudo. so ni' sanje kar same rosile v dušo, to pie in mile; in mahoma sem bil bogat. Ali zdaj ni hotelo biti lepih sanj: misli so bile puste in žalostne, še solz ni bilo. Spomnil sem se : na svojo mater; tudi ona mi ni da]a tolažbe, videl sem jo objoka- i no in ubogo. Zgodaj sem se spravil v posteljo. nikomur nisem rekel lahko noč. Zaspal sem kmalu, ker sem bil truden. Ko sem se predramil čez pol ure ali kaj, sem planil trepetajoč, z zobmi šklepetajoč; vse. kar je bilo. se je bliskoma zasvetilo pred menoj v svoji trdi, neusmiljeni pravičnosti. Ozrl sem se po izbi in sem poslušal. Tema je bila: vsi drugi sr ž«1 spali, sopli so mirno, enakomerno; njih duše so bile brez greha. Vzdignil sem se oprezno, da bi koga ne zbudil. Vzel sem iz suknji ča. ki je visel preko stola, tiste pisane svinčnike, vzel iz hlačnega žepa nož in krajcarje, ki so mi bili vsi od vlage mokri in mastni. Tipal sem počasi in po prstih proti durim; tam mi je ropota je padel nož na tla. "Kaj pa je?" je poluspanju za-godrnjal tovariš. Stal sem in čakal, dokler ni bilo vse tiho. Xato sem se splazil plah in upognjen skoz kuhinjo, odklenil duri še tam, tekel bos po mrzlem, kamenitem hodniku do stranišča, pometal vanj svinčnike, nož in krajcarje ter se vrnil naglo, po tatinsko, tresoč se po vsem telesu od strahu in od mraza. Kar sem bil storil, sem storil v omotici, brez blage in brez kake hude misli. Ko sera legel v posteljo, sem se odel preko glave, sključil se v klopčič ter privzdignil kolena prav do čeljusti, ali ven dar me je zeblo, da se mi je ko£?. J grbila in tla sem vztrepetal sun-' , koma kakor v mrzlici. "Mali!"j i sem rekel. Toda srce je bilo nemo ■ in prazno, še golih besed ni bilo • na ustuicee. j ! Zdi se mi. da časih duša za d rem' i Ije. telo pa se giblje samovoljno ■ še dalje, noge stopajo, oči gledajo, i jezik govori. Zatvornica je že ; zdavnaj spuščena, struga je suha. i kolo pa se vrti pod zatvornico na-l slepo in prazno, široke lopate bi- jejo v pusti zrak. | Vstal sem ves bolan in neprespan, popil sem kavo, šel sem k i maši, razgovarjal sem se s sošolci. romal križem po solučuih. ne jdeljskih ulicah; in vse. kar sem storil, govoril in ravnal, je bilo j mrtvo. Še tega. tla sem ves čas ver j no čakal desete dopoldanske ure. nisem bil sklenil sain, temveč je bilo sklenjeno brez mene, od zunaj in že zdavnaj prej. Ko je odbila deseta dopoldanska ura. sem se napotil h gospodu. Na širokem, mračnem hodniku so stale in čakale kmetiške ženske: nekatere so imele cule in čajne seboj, prišle so bile pač od daleč. Zaškripale so duri. prikazala se je ženska. "Bog povrni! IIva ljen bodi Jezus Kristus!" Druga je potrkala narahlo in j«- stopila v izbo. Tako so se vrstile. Ko ni bilo nikogar več na hodniku, sem potrkal sam. Stal sem pred njim. še zdaj ga vidim. Kadarkoli se spomnim nanj, vselej je tisti, kakor je bil ob oni strašni uri. Oblečen v obnošeno, ogoljeno črno suknjo, širok, pleča t. globoko upognjen, kakor pod silnim bremenom, ki mu >ra je bilo naložilo uboštvo in trpljenje vsega sveta. Izpod srčečih, košatih obrvi so gledale žive, resne o či. v dno duše izprašujoče. Položit mi je roko na ramo, tisto trdo. zagorelo, kiaetiško roko. "Kam si dal goldinar?" Njegov glas je bil zamolkel in ras kav. Sam ne vem, kdo da je takrat govoril namesto mene. Občutil sem edinole, da ve čisto vse do kraja, tudi tisto, kar je bilo ponoči; in še za hip me ni prešinila misel, da bi tajil. Po vedal sem vse od začetka do konca, natanko in po pravici, kakor se je godilo. Čud : no se mi zdi. da mi j«* tekla beseda tako gladko, kakor da bi bil pravil pusto šolsko zgodbo naizust tja vendan. Nisem jokal, nič milosti prosil, samo razložil sem. ka- ' ko da je bilo. Tudi v tistem trenotku mi srce ni očitalo greha. ' me ni klicalo k spovedi in pokori. 1 Nagnil se je čisto blizu k meni: ustnice, prej stisnjene, so se rahlo odprle in so vztrepetale; iz širo- 1 kega, koščenega obraza je zasijala 1 blagost. trpka in resna, kakor tru 5 doma iz bolečine porojena, luč iz kamna. 1 "Nisi storil prav! Nisi storil ? prav!" je rekel tiho. počasi in po 1 grkovaje. Stopil je s svojim težkim korakom k mizi. vzel je iz lesene sle o delice desetico in mi jo je dal. "Na, kupi si štrukljev za nedolžen denar!" Nasmehnil se je s tistim zamolklim, komaj vidnim smehljajem, k je bil njegov. Naglo, kakor v sramu, me je pokrižal pc čelu, nato me je s palcem in sredincem tlesknil po glavi. "Pojdi v božjem Imenu! Lc pojdi!/' Sel sem. Takrav se je 1 >e razparalo, pretrgalo in povzdvignilo v meni. Razjokal bi se da bi se kam ni topili, za vriska I bi. da bi planilo do nebes. Skril bi se v brez-danjo noč — oj, ne skril, pokazal bi se vsem ljudem v svojem očiščenju in po veličin j a. Ni jih besed, ni jih! — To je zgodba o nepoštenosti, kakor mi jo je pri vil moj kuštravi znanec. — Mount Lassen zopet aktiven. Redding, Cal., 6. m a j.a — Na Lassen Park so se zopet pojavile erupcije ter jih je bilo opaziti na razdaljo številnih milj v celem okrožju. Velika eksplozija v Chicagu. Chicago, 111., 6. maja. — Do sto ljudi je bilo danes ponoči zbuje-nih iz spanja vsled eksplozije, ki je porušila dvonadstropno hišo na zapadni Ohio cesti in poleg tt hiše stoječo trinadstropno. Policija domneva, da se je položile med obe hiše dinamitno bombo. Preiskava bo pokazala, da ni bil nihče poškodovan in da je bila bomba "darilo" Črne roke. Belgijski bankovci nedopustni London, Anglija, 6. maja. — Vlada je danes prepovedala cirkulacijo belgijskih bankovcev v Angliji. Bankovce se tudi ne sme prinašati y deželo. _ r —-.i-"—i Za smeh in kratek čas. "VOJSKOVODJA" V POSTELJI. NAJVEČJE OGORČENJE. — Pomislite, že pred tremi tedni sem čestital generalu Ilin-denbiirgu. pa še dosedaj nisem dobil odgovora. — Kaj vendar misli? — Radovednost. Župan: — Kaj hočeš? — Sosed mi je rekel, da sem največji osel na svetu. — Sedaj , sem tt? prišel vprašat, kaj ti storiš. če ti ktlo zabrusi tako psovko v obraz. Vrjetno. Bankir, ki posveti pod posteljo in zagleda lopova: — Za božjo voljo, kaj pa iščete pod iik>j*o posteljo ? — Vrjemite mi gospod, jaz sem privatni detektiv in sem hotel dognati, če bo nocoj pri Vas ulom-ljeno ali ne. Dobro za podgane. j I — No. ali je kaj pomagal moj i strup za podgane? — Seveda, pa še tako. — Živali so se tako zredile, da niti letati I ne morjeo. Sedaj jih lahko kar z I roko lovim, i Nekaj novega. Sodnik možu ki živi čisto poti uplivom svoje žene. — Gospod. Vi imate pravico zavrniti to ali ono ! pričo. — Kaj pravite, da imam tudi i jaz kako pravico? POMAGATI SI ZNAJO. KAKO SE BRANIJO PREBIVALCI PRED BOMBAMI. IClovcnska liCfll © m IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakaer, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Tmjnild: Fdvtard Kali*b, CI 19 St. Clair Ave.. Cleveland, Oblo. Kudulf Tr*U, \V. Central l'ark. New York, N. Y. John Jager, b'agajnik, 5241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr John Jufc'ru. V suka vplačana svota bode potrjena I K) blagajniku in razglašen« po alovenskih listih. Pozor! -- Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige I Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige. da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila : štrvilo članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem de narju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila h ] fšljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančer račun in stanje Slov. Lige. Pravil in raznih drugih tiskovin Liga do danes š< nima. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj st ci \ življenju in smrti. Za njima, žaljujejo poleg drugih domačih' trije sinovi vojaki v vojni in najmlajši sin Jakob CVrne, župnik v Sheboyganu, Wis., ki je še lansko1 li'tu obiskal svoja roditelja na do-< ' mu. 7 pri Ljubljani je umrla dne 2». marca Marija Valentinčič, soproga Ivaua Vabntinčiča. uslužbenca Katoliške tiskarne, ki je v ru-! akem ujetništvu na Kavkazu. O-' stalo je pet nepreskrbljenih otro-j čičev. Prijatelji Valentineiča so /i* naprej vedeli. kaka nesreča čaka otročiee po s.nrti matere, zato *<> m ie zdaj porazdelili otročiče-| •irot#, tako da bodo vsi prišli v zanesljivo oskrbo. Čuden slučaj je pač, da se je mož Ivan V a len-1 tineič marca oglasil iz ruskega ujetništva. Dana je bila njegova dopisnica na že mrtvo ženo. Da bi dopisniea prišla dan poprej, bi žena še dobila zadnje pozdrave svojega moža iz ujetništva: Ljuba moja žena! Srčno Te pozdravljam in otročiče in Vam voščim ve>e'e velikonočne praznike. Dopisnica je bila oiid a na v llijaku v Sibiriji pred mesee-m. Umrla je v Idriji Frančiška Vidmar, stara 72 let, soproga pokojnega trgovca Petra Vidmarja. Umrl je v Za grelni kanonik dr. Kdtki* Suk. zadet 1. — Ivana Honač, rokoviearica. 62 1.— Josip Port una. gostilničar in posestnik. 64 let. Ogenj. V Dvorjah pri Cerkljah je pogorel hlev; zažgali so otroci. K sreči ni bilo vetra ter se je o-genj hitro omejil in zadušil. Častni član. Dvornega svetnika Frana Levea je izvolil občni zbor "Muzejskega društva za Kranjsko"' za častnega člana zaradi njegovih trajnih zaslug, ki si jih je pridobil za domačo literaturo, narodoznanstvo in za društvo poseli j, kateremu je na če val zdržema skozi dvanajst let, v neugodnih odnošajih. Letos je vsled neugodnega zdravstvenega stanja odložil breme predsedstva in prošnje društvenikov ga žal niso mogli* oniečiti. da bi izpremenil svoj sklep. Izpremembe v finančni službi. Dvorni svetnik Anton Lenarčič in višji davčni upravitelj Božidar Zaztila v Litiji sta trajno vpoko-jena. Davčni asistent XL čin. razreda je postal davčni praktikant Anton Vardjan. Premeščeni so: finančni svetnik oslužite se vedno mene, in zado-volil Vas bom. Preje sem delal za I D. F. Ilerlehey & Co. NAZNANILO | Rojakom v Pittsburghu, Pa., in okolici naznanjam, da izdelujem OBLEKE po meri in po kroju, kakršnega si kdo izbere. Garantiram za dobro delo in dobro blago.: Se priporočam ; RUDOLF M ESN AR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.' (30-4 v pet) !fssiaiai58is!fisi5sn^ Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. 'Glaa Naroda" izhaja v šestih Ineh na 30 straneh. V njem naj-lete važne je vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zanimive povesti. j Vam oaobje lista je organizirano j in spada ▼ strokovne unije j jijjipppKiBPpiiipiaaiflpffffpi VABILO NA PIC-NIC, ki ga priredi Slov. podp. društvo "ZAVEZNIK" št. 3 S. D. P. Z. i/. Franklina, Pa., v nedeljo dne 16. maja 1915 na prostorih sobr. Josipa Modic-a na Bon Ave.* S tem vljudno vabimo rojake, znance in prijatelje k obilni ude-j ležbi. zlasti nobeden društven član naj ne izostane. j Vstopnina za možke je $1, žen-, ske so vstopnine proste. Za lila-J dilno kapljieo in sveži prigrizek: bode v polni meri skrbel v to izvoljeni odbor, ki bode skušal vsakemu kar najbolje ustreči. ; Ker se gre za okrepitev društvene blagajne, vsled tega je članstvo na društveni seji v aprilu soglasno sklenilo, da: kdor iz-, med članov se ne udeleži pie-nica,! plača vseeno .">0 centov v društveno blagajno; izvzeti ni nobeden. na j bi bil bolan, oddaljen ali pa drugače zadržan. Pripravljalni odbor. (2x 7&11—5) POUK V ANGLEŠČINI! To je gotovo lepa prilika, kakor tudi v korist nam tujcem. Piše se lahko za brezplačna pojasnila na: Slovensko korespondenčno šolo, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. IZUČENA BABICA se priporoča slovenskim in hrvatskim ženam. Rojakinje v okolici North Chicago in Waukegan, 111., kadar potrebujete babico, me pokličite na telefon l.">44 R. Katarina Terlep, 64;> Cummings Avenue, (6-10—5) Waukegan, 111. Kje je JOSIP PRIMOŽIČ? Pred 7. meseci je bival v Widen, W. Va. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se sam javi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Joseph Mezgee, P. O. Box 26, Harding, W. Va. (6-8—5) POZOR, SLOVENKE! Slovenka dobi takoj službo kot gospodinja in za kuhati. Plača dobra. Starost od 25 do 40 let. Katero veseli, naj piše na: Gospodinja, e o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City. _(5-8—5)_ IŠČEM SLUŽKINJO za pomoč v kuhinji. Plača od $25 do $30 na mesec. Katero veseli, naj se oglasi na naslov: Louis Slack, Box 972, Leadville, Colo. Evropska zdravila v Ameriki. Teliko naših ljndij je ozdravelo od dolgoletnih bolezni po zaslugi teli zdravil Ki jih Tedno Import ira Dom. Lekarna. Tudi t tem vojnem času prihajajo zdra-?ila semkaj. Pomoč za rsakega. Ako trpite na kaki bolezni, kakor: revmatizem, trganje, bodenie. ohromljenje. imate težke in trudne roke in noge, slab želodec, slabo prebavo, neredno potrebo, vas v prsih bode in boli: ledične. mehurne, spolne (tainel bolezni, tguba moške moči. ali kaka druga bolezen, potem pišite na nas ali pa pridite osebno k nam w Manufacture Bide. H. 31. da vas naš zdravnik osebno preišče, da vam pove kako je z vami in kaj je treba, da pridete zopet k zdravju, kar mi nič ne računamo. Za mali denar vas bomo zopet ozdraveli. Dalje imamo im-pot-tirane Pomade zoper izpadanja in rast las. To- nike zoper prah in give lase, patentirana zdravila zoper krof. itd. Ako potrebujete pomoč pišite na na.i še danes, da vam pomagamo. Za svet nič ne računamo. Vsa pisma naslovite na poštni naslov: Dom. Lekaraa Dept. 10, P. O. Box 819 Milwaukee, Wis. ^k Farme t slownsko-hnaSkl koloniji. j Ako telite kupiti farmo ali zemljo za i farmo, ne kupujte preje, dokler se na prepričate, kakšna prilika se vam ntidi i ▼ alovensko-hrvaški koloniji v okolici 1 Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že Šesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 Blovenskih in i hrvaikin družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni s tukaj, imajo razna gospodarska društva, > kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrva-' ikih farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to c majhnim denarjem. Pidite po nai list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako ; želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: ;THa James W. Good Company Dep. 54 Asliland, Wis. 8ARM0NIKfc H»»wq«J» n Mftiqu mak, a 4m «*va vmkOo MIK kar n» u« »v nkal v %mm voata te — n»J v *v* (MitaatawjlNra. V^poptava« mam I ver ninui pa teli tekottai Mv o IbrnTwEmaEL ItlT R fl ft, Olmland, Okto. OPOMIN MOJIM DOLŽNIKOM! Vse^one, ki mi k;ij dolsrujejo, j opozarjam, opozarjam, da se ogla-j j ^ijo ti o 1. junija 1. 1.. ker inaee. J seru priinorana obelodaniti lijilij imena v teni listu in izroč-iti sori-[ ni j i v iztirjatev. To velja za vse. ki žive izven mesta Shebovgan. j MARY ANDROJA, 1102 N. 8. St , Sheboygan, Wis. I j _(7-11—5) _ J Rail Li izve»l*'l za naslov svojega prijatelja FRANKA IVA\VK\ Doma i/, vasi Strmiea na Primorskem. 1'red enim letom sva bila skupaj v AWst Viririulji. Prosim cenjene rojake. C k.lo ve za njegov naslov, tla lm mi javi, ali naj se pa sam oglnsi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Matija Mahne. I®. O. Box 339. Si .-ffieM. Pa. i (6-S—5) Zmanjšane cene za elektriko. Dne 1. maja se je maksimalno ceno za elektriko v Manhattanu in skoro celem Bronxu znižalo od 10 na osem centov za kilovatno uro. Pri tem pa ni všteta dobava žarnic ali pa skrb za obločnice. Od sedaj naprej ne sme biti niti najmanjšega dvoma, da je elektrika najbolj ekonomska in zadovoljiva oblika razsvetljave in gonilne sile. Oglejte si eno naših prodajalen-podruž-nic in videli boste, kako poceni lahko rabite elektriko. The New York Edison Company ! t^r At Your Service General Offices: Irving Place anJ 15th Street J Telephone: Siuyvesun: 5(rU'J ir"" č Branch Officc Show Rooms for the Convenience of the Public ij 424 Broadway Spring 9S90 "121 Yv* 42.1 St Brvar.t 5202 1 126 Deiancey St Orchard 1960 '151 F. 8tth St Lenox 7780 A 10 Irving PI Stuyvesant 27 E 125th St Harlem 402« § *262 Ii 149th Street Melrose 334« "Open L'ntil ^:;dn»gllt Night and Emergency Call: Madison Square 60«! JCadaT je kako drsitvo ttamaiijino knplll bandere, iuUt*, 1 fedbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjste uro, verižico, priveske prataa itd., na kupite prej nikjer, da tndi aaene »cen* vpraaatc. IJpral*n|t Vaa atan« 1« 2c. pa ti bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrrt poailjem brezplačne. FiSlta poaj IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 32H Dr. Josip V. Graheic. « EDINI SLOVENSKI ZDRAVN3K V PENNA. ^ Zdravim vpe bolezni mofike, iendke in otročje. A41 Eul Otio St.. [AlUckuy] N. S. PltUb«rf. Pa. 'Jtaapratl 'BotalslPavlinee — Kar štev. 1. 2. I lo i vosijo naravno do tnoie hiše i Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL i Suttner . "Doli z orožjem!" i Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim «2it- | kom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo i vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... | Friderik pL Bodenstedt: Odkar je uuiria madama Stael nI i bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. \ Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogle«lalo sedanje- i ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da j ee bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. ► Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najraj.še poljubil, f V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. » Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem t gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orož- » Jem r Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko i rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. t Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vae i kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjij^irna, da bo je tudi v ' Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto f Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to i knjigo? , Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... i C. Neumann ITofer: — To Jo naj!>olj£a knjiga, kar so Jih apl- • ttli ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na 3hodu, katerega je imel leta 1«00 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po- > nudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje ajiostolje. ki bi šli žnjo J križemsvet in učili vse narode.... i Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem evojem govo- | rn v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi » opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja- » Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta i pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu lu. Mislim, t da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. 1 Naročajte Jo pri: [ Slovenic Publishing Co., | 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. GLAS NARODA, 7. MA-TA. 101.',._ (Senca meča i ROMAN IZ ČASOV NAPOLEONA I. | -0- Angleški spisal Robert Biiebaiian. — Za Glas Xaroo -.'pla .|<> tam. Ka«lar pa morje razburkano t«-r visoka plima, spb/aš lahko do "Trou" -— Luknje — iu pokazal j«* na temni prostor nad glavo — "ali pa eelo prav na rob pečine." Mareela j«* skomignila z rameni. — Plezati po p«-«"'iiii! - Kako pa«", ko j«- vendar kot zid in «*|ovek nima nog muhe! Vsaj do Luknje je lahko priti. Za noge .je dosti izrastkov in za roke dovolj dolbin. Iu ee bi prišel kdo tjakaj, kaj potem? Kot vrata pekla V* ta laikuja in nihee ne more vanjo. Mareela se je pokrižala. \e. slieua je kapelici zgoraj, ako ima človek s seboj svečo, da si ogleda votlino. Popolnoma suha je iu prijetna. Človek bi živel v njej ter se veselil. — Torej je votlina ? — Da. pripravna za morsko psieo. da prebiva v njej ter doji svoje mlade. Kuhan se je smejal, dočiin se je MareeJ|p ^^ mazilo, zra- {HP - A / % stejo v 6 te- V jnW^v dnih krasni. kakor ^^^^^^^^^^^ tudi krasne brke in brada n«"kx>- ^efl^SSHD^H^^H^BBpMfe do odpadali in ne osiveli. Kevmatizem. koetibol ali trpranje v rokah, nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in srrinte. potne noi?e. kurje oči. bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. 'VRfcAVAH (unpegile Generale Tiansatianiipe (Francoska parobrodzia družba.) Olriktoi trta do Hain, Pariza, Švice, laomasta In LliMJanr MU imfet Ni £ »AJPKOVEMCC* lAIAVOV "lAftOHAOn m\K+fKAMCS* ■kuM paniki m "Chicago", "La Toaram", '