Primorsk
Abb- pSSSR grap??111 Cena 90 lir
nevmk
Leto XXVffl. Št. 262 (8355)
TRST, nedelja, 5. novembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
gospodarske
PERSPEKTIVE DEŽELE IN MESTA
/,	0 «vlogi mednarod-
ni v ^ mostu», ki naj bi jo poldne l™slu vzporednikov in ^ral° Področje &	^veru Jadranske-
0obije ,’ .Jer se to morje naj-ho, “7 zajeda v evropsko celi-
^nih .^aidemo j° Pri Prei^jj. Piscih, ki so že v stoletjih obravnavali zemlje, pa tudi
Vrhl»iske1ri1rM?rSt v času SVOJe ti e aobe pomemben vez-
žosnodaS mednarodne odnese Tudi ni	i	druge	narave.
slučajno, da so prav ^	krogi	odloeil-
Ve voriniOVaIi.pri odpiranju no-iopa P°ii — Sueškega pre-°b Rrwv smeri proti deželam riški nh11?- moriu> vzhodni af-Azijj “ali in jugovzhodni
D&nes
Pojavila • ta zamisel ponovno
^rniVhH8-0^ s 6edali« toivnih lbnsi- Po politično u-^tonlio rernembah, ki so tod ftzvoia Vs^ed zgodovinskega Jf^aeen’	naj	hi	vlogo	medna-
^rlamii.1?0^*11 Povzela dežela * o»*Jska krajina, glav-
?°stu nrL pa na> bi Pri tem J^tavljal Trst s svo-1Wwtaniš6em. v deželnem ^66/70£rn načrtu za petletje taz<3ohi ln,y novem načrtu za PosebJe 1971/75 je ta vloga Netim« P^ndarjena, nanjo pa vsedW ° tndi v tistem delu v°jtepoVnega dolgoročnega raz-#nščrt gQ^a^r*'a’ id Je znan kot
8stn	tednih se je v na-
ukih -u zvrstilo več gospoda kata ■? Političnih srečanj, *ithi<ini b je bila omenjena
ra^bivlioi0Spredju- ° njei 80 SVetova1J. 1 na tridnevnem po-ki ga .nju o tržaškem vozlišču, SkaJ5 Pripravila republikan-NsjjJ^ka, na srečanju o cd-%	Evropsko gospoda r-
46Žeia^Pnostj° in balkanskimi ^Udo* ^ katerega je dal tobufa, tukajšnji Institut za 0 vzt^e in dokumentacijo tazp^dm Evropi ISDEE, na
&VetQ
eVr°Psko'U na temo «Trst — Na
posebni številki re-erari» z naslovom «No-
*■- Ja na Vzhodu« in na poti na teo mesto«.
teh srečanjih in po-dariij so predavatelji pou-te tnefi°men m aktualnost «vlo-4 deSna^°dnoga mostu« na-«o z-!®16 in Trsta. Zamisli ni-t, !ariali samo predstav-DoiitiJu5ajSnjih poslovnih in ^Nkatpri ^ogov, ampak tudi ftt j«, udeleženci iz notranjo-^iejo »e in izvedenci, ki de-^•isltee neP°sredni D lizini bru-skupn^a. vodstva Evropske fa^ra V tem predstavlja lažjo a o vlogi našega pod-[bišel b^ost, ki kaže, da zalogo t aS°ma prodira tudi v kraji^g yen Furlanije - Julijske
...Ni
same Italije.
b>lo tuH^enjenih srečanjih je Poudarjeno, da je zdaj t°Vno Pravi trenutek za povija vUVeljavitev našega pod-, mednarodnem merilu. I dobi hUo nemogoče doseči ?° doJr^dne vojne« in tež-^rnepo 1 v naslednji dobi rt111 in •» sožitja» med Vzho-v Segli ,ah°dom, naj bi bilo Hzaci!0 v sedanji fazi «nor-j-Je °<inosov» med vzhod-K?®tonnQ Zahodnim svetom. V J°di,o zbliževanju med nafti ^tpom^ govorijo Brandto-» 4 ib o 1 sodelovanje med n °vjetsko zvez0- dol-»i^teiin i lovni sporazumi med h PomCvetom za vzajem-in nedavni obisk nk^ieotHi a italijanske vlade », e8u iJa v Moskvi, v ožjem sNe rv^ tudi nedavna spora-*7° sku^d Evropsko gospodar-»bgosia^hostjo in Avstrijo ter ŠSaj?J0’ vidijo zahodni o-h?!bo n, možnost tudi za po-rje rtp-^fednotenje Trsta in h^ska^i!6’ saJ ^ Furlanija-
bv boclrrv^111,3 nahaja prav fh6biet»ii Ju- koder se bodo N<i o^i^alje tesnejši stiki hLboidn a Evropama. V sme-N Trafvnikov se dogodki v tki6 ir> t? v^Žal razvija.jo počas-Predvsem zaradi ne-turdSti Sueškega prekopa, subrei n,.na tem področju bo-]3ceJ j?" slej odpravljene po-tdnevnega (ali šestih111 PowS?opada na sinaJ-%Q Polotoku in Trst bo po-
v?tiozp otopil v ospredje na šahovnici.
Slh ,srečanjih v na'
Vkovan?.,' zlasti P» na po-tiiori,. Ju o «Novi meji na ’ je bila poleg eospo-Poslovne vloge Trsta

k3'6 kot6^. tudi vloga naše de-mtu Posredovalke socialnih vrednot med ev-
ropskimi narodi. Naši manjšini v Furlaniji-Julijski krajini ni treba posebej prigovarjati, da se mora naša dežela odpirati navzven in zlasti do slovanskih in nemških narodov, saj se za takšno odpiranje tudi vztrajno zavzema, je pa pri tem razveseljivo ugotoviti, da to spoznanje prodira tudi v določene kroge večinskega naroda ter da se polagoma rušijo pregrade, ki jih je v preteklosti ustvarila nasilno vcepljena miselnost, da pomeni vsako odpiranje v odnosih z zaledjem nekakšno rovarjenje proti državni enovitosti in podobno. Nedvomno je to novo mišljenje tudi sad prizadevanj dežele Furlanije-Julijske krajine, da vzpostavi tesnejše stike z avstrijsko štajersko in Koroško na eni ter s Slovenijo in Hrvatsko na drugi strani, kakor tudi in ne nazadnje sad najbolj odprte meje v Evropi, ki je bistveno prispevala k sedanjemu vzdušju vzajemnega sodelovanja.
Gospodarsko in kulturno odpiranje v odnosih do zalednih držav in narodov je nujen predpogoj za ponovno uveljavitev Trsta v sodobni Evropi. Samo odpiranje pa ne zadostuje. Tudi če bi do njega prišlo v razmeroma kratkem času (o čemer lahko tudi dvomimo, če upoštevamo, da se o ustreznih smernicah odloča tudi drugje in ne samo v naši deželi ter da so smernice odvisne tudi od trenutnega političnega položaja v državi in morda od izida skorajšnjih volitev onstran Atlantika), se bomo morali poprej spoprijeti s številnimi vprašanji, ki so še široko odprta v samem Trstu. Teh problemov ne bi naštevali na tem mestu, saj o njih pišemo vsak dan in smo prepričani, da jih ima nanizane pred očmi tudi najbolj raztresen bralec našega dnevnika. Tržaško delavstvo in njegovi sindikalni predstavniki že dalj časa opozarjajo javnost in oblasti na resnost tržaškega gospodarstva, ki se po najnovejšem skupnem dokumentu sindikalnih organizacij nahaja «na robu prepada«. Pravočasno zaustaviti ta vzvraten razvoj in preusmeriti tržaško ekonomijo na prave tirnice, to je drugi predpogoj za to, da se bo naše področje lahko polnokrvno vživelo v «vlogo mednarodnega mostu« samega mesta in celotne dežele. Za prevzem takšne vloge mora biti Trst čvrsto pripravljen tudi v svojih gospodarskih strukturah. Zaenkrat pa so te strukture še odločno prešibke.
ELIO FORNAZARIČ
Saigonski vojak z rožnim vencem okrog vratu meče ročno bombo v hišo, kjer naj bi se skrivali «komu-nisti» - Slika je bila posneta v Tuong Hiepu, nedaleč od Saigona - To mesto je bilo nekaj dni v rokah osvobodilnih sil, sedaj pa se saigonski režim »maščuje« nad civilnim prebivalstvom
SEJA CENTRALNEGA KOMITEJA ZK SLOVENIJE
Odstraniti neskladja in stranpota ki so zavirala učinkovito politiko
Kolektivni referat vodstva ZKS je prebral tajnik Andrej Marinc
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 4. — Dopoldne se je začela v Ljubljani 29. seja CK ZK Slovenije. Na dnevnem redu seje je bila razprava o uresničevanju pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Uvodni referat, ki je kolektivno delo sekretariata in predsedstva CK ZK Slovenije, je prebral sekretar sekretariata ing. Andrej Marinc. Namen seje je po njegovih besedah ugotoviti vse tiste točke, na katerih so se kazale najočitnejše slabosti pri uresničevanju sprejete politike ZK. Današnja seja mora jasno poudariti, da je politika ZK ena sama, samoupravno - socialistično usmerjena in da se ob njej ne more uveljavljati še kakšna druga. Politika ZK je ena in enotna, kot je enoten interes delavskega razreda in proces osvoboditve dela. Osnova za razpravo je predvsem pismo tovariša Tita in izvršnega biroja. Razprave na terenu kažejo na veliko pripravljenost članstva in organizacij, da prispevajo k premagovanju sedanjih težav in ustvarjanju razmer za nadalj-
DVA DNI PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V ZDA
Nixonova politika na zatožni klopi zaradi nadaljevanja vietnamske vojne
McGovern obtožil Nixona, da je prevaral ameriško javno mnenje - Protest južnovietnainske revolucionarne vlade zaradi množičnega pošiljanja letal in orožja diktatorju Van Thieuju
PARIZ, 4. — Nixonov sklep, da vztraja pri zavlačevalnih manevrih, istočasno pa pošlje ogromne količine orožja in letal saigon-skemu diktatorju Van Thieuju, je izzval ogorčene reakcije demokratične javnosti. Najbolj ostro je protestirala južnovietnamska začasna revolucionarna vlada, medtem ko je Nixonov protikandidat na predsedniških volitvah odkrito obtožil šefa Bele hiše, da vara javno mnenje, da bi si pridobil glasove. V krogih Pentagona pa se je medtem zvedelo nekaj več o orožju, ki ga mislijo poslati v Južni Vietnam. Gre za najmanj 200 nadzvočnih bombnikov «F-54», kakih 32 transportnih letal «C-130», okrog 72 lovcev «A-37» ter nedoločeno število helikopterjev, predvsem vrste «chinook». Z novimi dobavami bo saigonsko letalstvo po številu
letal zaostajalo samo za ZDA in Sovjetsko zvezo. Tem dobavam pa je treba prišteti še neznano število tankov, oklepnih vozil in drugega orožja.
Delegacija južnovietnamske začasne revolucionarne vlade na pogajanjih v Parizu je objavila poročilo, v katerem zaskrbljeno ugotavlja, da Nuconova vlada pošilja v Južni Vietnam ogromne količine orožja, istočasno pa se pripravlja,
da bo pustila v Južnem Vietnamu tudi po uvedbi premirja večje število vojaških svetovalcev, preoblečenih v civiliste, da bi še naprej poveljevali saigonski vojski. Gre za izredno huda dejanja, ki jasno pričajo o namenih Nixonove vlade: prevarati' ameriško in svetovno javno mnenje z mirovnimi govori, istočasno pa okrepiti saigonsko vojsko in režim, da bi se ju poslužili za sabotiranje vsakršne pravične re-
V torek splošna stavka kovinarjev in uslužbencev državnih podjetij
V sredo in četrtek splošna stavka solnikov
RIM, 4. — Kovinarski delavci bodo v ponedeljek nadaljevali z bojem za obnovitev delovne pogodbe. Na dnevnem redu so številne stavke. srečanja za nadaljevanje pogajanj in tiskovna konferenca, ki bo v ponedeljek, na kateri bodo sindikalisti govorili o poteku pogajanj z zasebnimi delodajalci. Ob tej priložnosti bodo predstavniki sindikalne ' federacije govorili tudi o pobudi, ki jo bodo sprožili pri podjetjih z državno udeležbo, da je treba določiti ustrezne naložbe tudi na Jugu.
Za torek, 7. novembra je bila napovedana splošna 24-uma stavka kovinarjev zasebnih podjetij in v podjetjih z državno udeležbo. Poleg tega so sindikati napovedali še 18 ur stavke, ki se bo razčlenjeno izvajala med 8. in 27. novembrom v zasebnih podjetjih. Stavka se bo raztegnila tudi na podjetja z državno udeležbo, če se bodo pogaja nja z Intersindom zataknila.
8. in 9. novembra pa bodo stavkali šolniki CGIL, CISL in UIL, katerim se je pridružil tudi avtonomni sindikat osnovne šole. Stavkovna ak cija italijanskih šolnikov se bo v prihodnjih dneh zaostrila, če vlada ne bo sprejela zahtevanih ukrepov. Tudi sindikati državnih uslužbencev so potrdili, da bo v torek splošna 24-uma stavka v vseh državnih u stanovati, razen železničarjev in poš tarjev. Slavko so napovedale CGII-, CISL in UIL, ki protestirajo proti nerazumevanju vlade, ki noče začeti
pogajanj za obnovitev delovne pogodbe.
Svečanosti ob dnevu zmage
RIM, 4. — Ob današnjem prazniku zmage so bile po vsej Italiji razne svečanosti. V Rimu je bila kratka svečanost pred spomenikom neznanega vojaka, kjer je predsednik republike Leone položil venec. V dopoldanskih u-rah so položili vence na spomenik neznanega vojaka tudi podpredsednik senata Spataro, poslanec Tantalo za poslansko zbornico in predsednik vlade Andreotti.
Verjetno že ta teden sporazum med obema Nemčijama
BONN, 4. — Pogajanja za dosego osnovnega sporazuma, ki bo urejeval odnose med obema Nem-čijama se bodo zelo verjetno zaključila že ta teden Oba pogajalca Bahr za Zahodno Nemčijo in Kohl za Vzhodno, sta v pogovoru s časnikarji govorila o stvarnih naprecjkili. k, so jih zabeležili v zadnjih treh dneh.
V torek bo zve/ni kancler
Brandt poročal po televiziji o sedanjem stanju pogajanj: do takrat bodo zelo verjetno dosegli sporazum, čeprav ga ne bodo še podpisali. Sporazum bo moral dati pravno osnovo bodočim odnosom med ZRN in NDR ter u-radno določiti obstoj dveh držav, kar bo omogočilo vsto-j obeh Nem-čij v OZN.
LA VALLETTA, 4. — Minister Medici je zaključil svoj uradni obisk na Malti, kamor je odpotoval na povabilo malteškega premierja Doma Mintoffa. V uradnem poročilu o pogovorih je rečeno. da so se sestali zunanji ministri Italije, Medte, Libije in Tunizije, ki so govorih o skupnih problemih štirih držav. Govor je bil v glavnem o zvezah, turizmu, ribolovu, morskem onesnaženju ter gospodarskem sodelovanju.
šitve in za nadaljevanje ameriške agresije. ZRV odločno protestira proti tem «vojnim dejanjema ter zahteva, naj ZDA brez odlašanja podpišejo že doseženi mirovni sporazum, da prekinejo podporo Van Thieujevemu lutkovnemu režimu ter pošiljke orožja. Istočasno ZRV zahteva, naj diktator Van Thieu odstopi, da se tako omogoči miroljubna rešitev južnovietnamskega vprašanja.
Enako oster do sklepov predsednika Nixona je bil senator George Mc Govem, kandidat demokratske 'stranke na torkovih predsedniških volitvah. Dejal je, da so Nixonove mirovne obljube samo manever, da bi dobil več glasov na volitvah. McGovern je brez ovinkov obtožil Nixona, da je prevaral ameriško ljudstvo, ko je skušal ustvariti iluzije o skorajšnjem miru. Dejal je, da je z zadovoljstvom vzel na znanje izjavo, ki jo je dal pretekli teden Henry Kissinger, po kateri je bil mirovni sporazum že dosežen in ga je bilo treba samo v nekaterih detajlih izpopolniti. Sedaj pa se je pokazalo, da še vedno obstaja nesoglasje o osrednjih vprašanjih in da ili možnosti za skorajšnjo sklenitev premirja. V resnici je torej šlo za prevaro, je dejal McGovern. v pričakovanju predsedniških volitev.
Po mnenju McGoverna Nixon ni sposoben, da bi ponovno vzpostavil mir v Vietnamu, saj dovoljuje Van Thieuju, da postavlja veto nad ameriško zunanjo politiko. Saigonski režim je McGovern označil kot »skorumpirano vojaško diktaturo, ki ni vredna ene same kaplje ameriške krvi*. Napovedal je, da bo takoj napravil konec vojne, če bo v torek izvoljen v Belo hišo.
Ameriško letalstvo je včeraj izvedlo najbolj masovne napade proti sevemovietnamskemu ozemlju po 23. oktobru, ko je Nixon ukazal prekinitev bombnih napadov severno od 20. vzporednika. 140 lovskih bombnikov in okrog 40 letečih trdnjav «B-52» je izpustilo v 24 urah na se-vemovietnamsko ozemlje več kot dva milijona kilogramov bomb. Med tarčami napadov je bilo tudi neko sevemovietnamsko letališče, ki leži komaj devet kilometrov južno od 20. vzporednika. Po poročilih radia Ha-noi so bila štiri ameriška letala sestreljena.
V Južnem Vietnamu pa se boji odvijajo predvsem na področju Saigona, kjer so partizani zavzeli še dve vasi. Na področju osrednjih planot pa so osvobodilne sile izgnale vladne enote iz važne vojaške postojanke v Duc Coju, blizu meje s Kambodžo.
Zaključen kongres radikalne stranke
TURIN, 4. — V današnjih jutranjih urah se je zaključil 11. kongres radikalne stranke z odobritvijo resolucije, ki jo bodo objavili v prihodnjih dneh. Na kongresu so sprejeli sklep, da stranka nadaljuje s svojim delovanjem in so zato tudi izvolili novo tajništvo in glavni odbor.
njo akcijo. Povsod odločno zahtevajo večjo doslednost pri uresničevanju politike ZK, zahtevajo, da natančno analiziramo vsa tista vprašanja, kjer so se pokazale najočitnejše slabosti pri uresničevanju te politike. Posebej je potrebno opozoriti na nekatere pomembne razločke v republiških vodstvih pri ocenjevanju posameznih družbenih pojavov in v zavzetosti za uresničevanje politike ZK. Široka aktivnost na terenu pa se nikakor ne omejuje samo na ZK, ampak dobiva najširši družbeni pomen. Splošno razpoloženje in zahteve nam nalagajo, je poudaril Marinc, da posvetimo problemom neenotnosti vse pozornosti. Ugotoviti moramo razlike v politični usmeritvi, v izvajanju ter posledice teh razlik za družbeni razvoj, ki niso neznatne. To so razlike v pojmovanjih, ki so po sprejetju sklepov vplivale na različno praktično politično aktivnost in obnašanje. V tej zvezi je referat ocenil tudi odgovornost Staneta Kavčiča, Toneta Kropuška in Leopolda Kre-seta, obenem pa poudaril, da ne gre za diskvalifikacijo osebnosti, njihovih zaslug in njihove revolucionarne aktivnosti, ampak samo za diskvalifikacijo določene politične usmeritve, določenih stališč in prakse.
Poleg ocen razprav na terenu po pismu in v tej luči je referat obravnaval tudi nekatere medna rodne vidike sedanjega političnega trenutka in usmeritve v Sloveniji. Andrej Marinc je pri tem zlasti poudaril, kako je bila pomanjkljiva usmerjenost k politiki neuvrščenosti, ki je za Jugoslavijo in Slovenijo življenjskega pomena tako v strateškem kot v političnem in gospodarskem pogledu. Taka politika je temelj in nujnost, ki omogoča zavarovati pogoje za lastni neodvisni razvoj Jugoslavije. Hkrati je politika neuvrščenosti neogiben dejavnik v odporu proti imperial zmu, neokolonializmu in vsem oblikam pritiska in nadvlade nad narodi. Večje razumevanje pravega bist va politike neuvrščenosti pa je bilo otežkočeno po eni strani z vplivom celotne zahodne in tudi vzhodne propagande in z nazadovanjem gospodarskih odnosov s tretjim svetom.
V tej zvezi je Andrej Marinc obsodil tudi mnenja o nekakšnem posebnem položaju Slovenije v Jugoslaviji in Evropi, kar ni dru gega kot malomeščansko koketi ranje s srednjeevropsko demokra ci.jo in meščanskim načinom živ ljenja. Tudi naš odnos do zamej stva, je dejal Marinc, in do politike s sosedi moramo kritično ovrednotiti. Smo za dobre sosed-
uniiiiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriutiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii||||||t||||
ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA PRI
La Malfa je pozval sindikate «na premirje
RDVi. 4. — S poročilom glavnega tajnika La Malfe se je danes začelo zasedanje vsedržavnega sveta PRI, na Katerem bodo proučili »sedanji politični položaj*. V svojem poročilu je La Malfa ugotovil, da je »gospodarski, finančni in socialni položaj v Italiji izredno resen.* Glede križe italijanske industrije je po njegovem mnenju temu krivo tudi dejstvo, da se »italijansko gospodarstvo v zadnjih letih globoko spreminja, da se oddaljuje od svoje strukture zahodne družbe, ne da bi se približevalo strukturi socialističnih držav, ter da prehaja v neko treye zelo nevarno stanje.*
Potem ko je La Malfa govoril o propadu politike leve sredine je dejal, da bi bilo hinavsko zanikati, da je Andreoitijeva vlada. ki jo PRI podpira od zu-
iiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiimiiiiiuniiimiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiiia
Pojutrišnjem, v torek, 7. novembra, bodo v Združenih drža-
vah predsedniške volitve. Kot je jasno, je v središču predvolilne polemike vprašanje vietnamske vojne. Kandidat demokratske stranke McGovern je obtožil Ni-xona, da je prevaral javno mnenje, ko je izjavil, da je mir v Vietnamu pred vrati, medtem ko so se sedaj razblinili upi v skorajšnji konec vojne.
Na seji centralnega komiteja
ZK Slovenije je tajnik Andrej Marinc prebral referat, ki je skupno delo sekretariata in predsednika ZK o uresničevanju nalog, ki izhajajo iz pisma predsednika ZKJ Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Ob koncu je bila
razprava, v kateri so člani CK ZKS izrazili soglasnost z vsebino pisma predsednika Tita in referatom.
Po enotedenskem odmoru zaradi nekaterih praznikov, se bo prihodnji teden ponovno razvnel sindikalni boj. V torek bodo stavkali kovinarji in državni uslužbenci, v sredo in četrtek pa šolniki. Vse stavke so bile napovedane v okviru boja za obnovitev delovnih pogodb.
naj, v neki meri le ; is pela pomiriti duhove v Italija Toda po njegovem mnenju to še ne zadostuje in je treba sprijeti bolj pogumno politiko za rešitev krize. Celotno njegovo poročilo je bilo seveda v duhu dolgoletne republikanske politike »odločne kritike in hkrati sodelovanja z vsemi dosedanjimi vladami*, ter tako imenovane politike »dohodkov*. Tudi danes se ni aneveril tej politični liniji in je predlagal sindikatom in delodajalcem, naj skupno z vlado in političnimi silami iščejo sredstva za izhod iz sedanje gospodarske krize Zato se morajo, po njegovem mnenju. »odložiti vse delavske zahteve, na katerem koli področju.* V razpravi je govoril tudi tajnik republikanske miadine, ki pa je odločno obsodil Andreottijevo vlado, da duši vse svoboščine, do katerih se je s težavo dokopala italijanska družba in da vedno bolj odpira vrata nazadnjaškim reakcionarnim silam v državi.
RIM, 4. — Na vabilo predsednika Leoneja bo 23. in 24. novembra uradno obiskal Italijo indonezijski predsednik Soeharto. Poleg Italije bo indonezijski predsednik novembra uradno obiskal tudi Francijo, Avstrijo, Švico in Belgijo.
ske odnose, a ne za vsako ceno. Upoštevati moramo drugačno ureditev naših sosedov, upravičeno pričakujemo, da tudi oni upoštevajo posebnost naše notranje u-reditve.
Marinc je nadalje dosodil idejo o nekakšni tercializaciji slovenske družbe, se pravi usmeritev, pp kateri bi Slovenija postala nekakšen servis razvite Evrope in s tem njen privesek. Posledica takega gledanja je tudi enostranska usmeritev na zgoJj trgovino in denarništvo, ki se je kazala v investicijski usmeritvi, ki je zanemarjala proizvodnjo. Hkrati je Marinc obsodil v tej zvezi pojav drage in razkošne gradnje palač nekaterih ustanov, bank in podobno.
Marinc je govoril tudi o boju in prizadevanju ZK za socialistično samoupravno usmeritev družbenega razvoja v republiki, o položaju in razmerah v ZK Slovenije in nekaterih idejnih vprašanjih. Na koncu pa je dal tudi nekatere konkretne predloge. Tako naj CK ZK Slovenije zahteva, da se odpravijo razhajanja, ki vplivajo na učinkovitejše u-resničevanje politike ZK. Doslej so se ta razhajanja zlasti kazala v naslednjih vprašanrh: družbeni pomen in vloga ZK pri uveljavljanju in delovanju političnega sistema in samouprave socialistične demokracije z vodilno vlogo delavskega razreda, uresničevanje ustavnih sprememb in s tem razvoja samoupravljanja, nekatere sestavine koncepta družbeno - ekonomskega razvoja Slovenije in zlasti uresničevanje njegovih zasnov, zunanjepolitična in ekonomska usmeritev Slovenije in njen odnos do Jugoslavije ter odnos do spoštovanja socialističnih zakonitosti in samoupravnega reda. CK naj v smislu poročila zahteva samokritično in kritično obnašanje vseh odgovormh komunistov, ki delajo v socialistični zvezi, sindikatih, zvezi borcev, zvezi mladine, republiški skupščini, izvršnemu svetu in drugod. CK naj naloži vsem komunistom in organizacijam dolžnost, da se vsak v svojem okolju in povezani v celovito aktivnost, bojujejo za uresničevanje politike ZKS m ZKJ ter pisma predsednika Tita in izvršnega biroja Od vseh svojih članov, kakor tudi od vseh organizacij in članov ZK Slovenije naj CK zahteva, da se dosledno spopadalo z nesamouprav-nimi, nesocialističnimi in razred no tujimi pojavi in ustrezno ukrepajo. Organizacije ZK so v taki aktivnosti dolžne podpreti slehernega komunista in mu pri tem pomagati. Prav tako so dolžne, da preko samoupravnih organov in političnih organizacij v vseh okoljih razpravljajo o moralno-politčni nravnosti in usposobljenosti vseh vodilnih delavcev in nosilcev družbenih dolžnosti U-godno razpoloženje med delovnimi ljudmi pa naj kar najbolj koristijo, tudi za sprejem novih članov, delavcev in mladih, ter tistih starejših borcev, ki želijo s svojo aktivn^stio okrepiti družbenopolitično akcijo ZK.
V obširni razpravi, ki je sledila, so člani CK izrazili soglasnost z vsebino pisma predsednika Tita in z referatom. Poudarjali so, da zlasti delovni ljudje z vso zavzetostjo podpirajo prizadevanja, da se odpravijo vsa neskiad-ja in stranpota, ki so onemogočala učinkovita politiko zveze komunistov za Gospodarsko m politično ustalitev razmer v državi.
Sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je med drugim poudaril, da sedanji tek akcije nedvomno kaže sposobnost zveze komunistov da uresniči naloge, ki jih postavlja Titovo pismo. Pri tem ne more biti nobenega kompromisa, ''asna politika ZK Slovenije pa bo izredno pozitivno vplivala na ustalitev političnih odnosov v vsej Jugoslaviji. Gre za dve bistveni nalogi, za jasno idejno usmeritev, za gospodarsko stabilizacijo in za ureditev politike neuvrščenosti na eni strani, na drugi pa za modernejši sistem organiziranja zve ve komunistov, ki mora biti sposobna za akcijo na vseh ravneh. Najpomembnejše pa je, da se v tem trenutku rojeva nov pojem socialistične morale, kar je naj-višja vrednota samoupravnega socialističnega sistema. To je pomembno zlasti zato, ker so številne oblike nemoralnosti do zdaj pomenile eno največjih nevarnosti za nadaljnjo usmeritev Zveze komunistov Jugoslavije.
DRAGO KOŠMRLJ
PrlmorsJa'dnevnik

TRŽAŠKI DNEVNIK
5. novembra
V PRETEKLEM OKTOBRU
Obmejni promet na Tržaškem: skoraj 5.000.000prehodov
V oktobru 1971 je bil promet nekoliko večji Koliko ljudi je potovalo čez posamezne prehode
Po podatkih, ki jih je zbrala tržaška mejna policija, je v preteklem oktobru na Tržaškem prekoračilo me jo 4,910.238 ljudi, od tega 2,472.123 s potnim listom in 2,438.115 z ob mejno prepustnico. Promet je bil nekoliko manjši kakor v oktobru lanskega leta: tedaj je namreč stopilo čez mejo 5,700.566 ljudi, od tega 3,036.557 s potnim listom in 2,664.009 s prepustnico.
V	letošnjem oktobru so mejni organi našteli 1,325.209 italijanskih državljanov s potnim listom in 1,146.914 tujcev. Med slednjimi je bilo največ Jugoslovanov (!M3.088), sledili pa so Nemci (54.159), Av strijci (35.547) Francozi (25.330), Anglež: (21.579), Švicarji (16.131), Američani (13.386) itd.
V	maloobmejnem oi ometu so v oktobru našteli 1,781 976 italijanskih in 656.139 jugoslovanskih dr žavljar.ov. Na posameznih mejnih prehodih pa so zabeležili naslednji promet: Opčine 3.859 potnikov, Fernetiči 479.857, Pesek 240.169, Škofije 658.539, Lazaret 230 187, Re-pentabor 136.842 Lipica 175.305 in Plavje 262.483 potnikov.
V	Benetkah je od 23. do 30. ok tobra zasedala stalna mešana ko misija za izvajanje videmskega spo' razuma. Italijanski in jugoslovanski strokovnjaki so ob tej prilož nosti razpravljali o razvoju medsebojnega sodelovanja na tem področju, poleg tega pa so se na čelno dogovorili o spremembi be sedila omenjenega sporazuma, v smislu novih potreb zainteresiranega prebivalstva. O tem vprašanju bo do še razpravljali.
Zasedanja v Benetkah se je ude ležil tudi predsednik novgooriške občinske skupščine Rudi Šimac, ki je ob povratku izjavil, da je komisija sklenila predlagati pristojnima vladama več konkretnih izboljšav:	tako naj bi vzpostavili
nekaj novih pomorskih zvez v ob mejnem pasu in prekvalificirali mejni prehod pri Lipici za mednarodni promet. Komsija je. nadalje sprejela sklep o odprtju no vega prehoda za maloobmejni pro met v vasi Britof na Kambreškem. Ta sklep bo stopil v veljavo, ko bodo obnovili tamkajšnji most in uredili potrebne me.ine naprave, (ačasni kmetijski prehod za dvo-astnike v Solkanu je bil spremenjen v stalnega. Jugoslovanska komisija je predlagala Julijanski, naj pi na mejnih prehodih pri Solkanu, na Plešivem v Brdih in na ne katerih drugih dovolili prehajanje talijanskim in jugoslovanskim državljanom tudi s potiiimi listi. Jugoslovani so nadalje predlagali odprtje prehoda za maloobmejni promet na Erjavčevi cesti v Novi Gorici Na te predloge bo italijan ski partner sporočil svoje stališče pozneje.
Jugoslovanska komisija je sporočila italijanski, da je dvignila dovoljeni dinarski znesek pri prehajanju meje z dosedanjih 100 na 200 dinarjev. Italijanska stran .je konč no privolila v to, da se lahko vne se na njeno stran brez carine en liter žganih pijač in pol kilograma masla na mesec. Dogovorjene spremembe bodo stopile v veljavo 1. decembra letos.
bodo ob zaključku prejeli posebno diplomo ustanove »Istituto dirigenti italiani*.
Deželne revije o naravnih parkih
Ob odprtju naravnega parka na področju vzhodnega Cansiglia v pordenonski pokrajini, je dežela predstavila štiri nove revije o naravnem bogastvu v Furlaniji Julijski krajini, štiri knjige, ki jih je izdala deželna uprava ob sodelovanju oddelka za gozdove de želnega ravnateljstva za gozdove in uradov za tisk, nosijo naslove: »Park vzhodnega Cantiglia*. »Varstvo naravnih vrednot in okolja*, »Pet krajev Furlanije, ki jih je treba obvarovati* in še »Obvarovanje, poznanje, organiziranje in upo rahljanje naravnega okolja v Fur laniji - Julijski krajini*.
Stavka šolnikov in osebja na
NA POBUDO KRAJEVNIH SEKCIJ KPI
Gledališča
slovenskih šolah Včera/ v bajerja in Rimanjih
proslavi oktobrske revolucije
Sindikat slovenske sole opozarja vse šolnike in šolsko osebje na osnovnih in srednjih šolah na enotno dvodnevno stavko v sredo, 8. in v četrtek, 9. novembra. Podrobnosti o stavki in o zahtevah, ki jih postavlja sindikat slovenske šole skupaj z vsedržavnimi šolskimi konfederacijami (CGIL. CISL in UIL) bodo objavljene prihodnje dni.
Vsekakor že sedaj vabi tajništvo sindikata vse šolnike in šolsko osebje, da se strnjeno udeležijo enotne stavke, saj gre za splošno in pravično ureditev gospodarskega položaja šolnikov, za uresničitev demokratičnih svoboščin in še zlasti za specifične pravice slovenske šole in šolnikov.
V torek v kinu Aurora zborovanje upokojencev
Pokrajinski sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL javljajo, da bo v torek, 7. t.m. ob 10.30 v kinu »Aurora* zborovanje, na katerem bo v imenu treh sindikalnih organizacij govoril član vsedržavnega tajništva UIL dr. Luigi della Croce. Tema zborovanja bo stalno poveča-Poleg omenjenih štirih knjig so | nje življenjskih stroškov, predstavili tudi ponatis knjige j Sindikati vabijo upokojence in ob-"Park Belopeških jezer*.	i čane, da se udeležijo zborovanja.
O pomenu velikega oktobra in o političnem položaju sta govorila Stojan Spetič in poslanec Albin Škerk
V okviru manifestacij, ki jih ob oblast odločiti in dosledno uve-
obletnioi oktobrske revolucije prireja KPI, je bila taka proslava tudi v Lonjerju. Udeležilo se je je veliko število domačinov, katerim je uvodoma spregovoril član vodstva tržaške federacije komunistične stranke Stojan Spetič.
Pohvalil je sekcijo za Lonjer in Katinaro za organizacijsko okrepitev, ki jo je dosegla v teh dneh in poudaril, da gre za dejstvo, ki ni samo notranjega značaja. Organizacijska moč komunistov je pomemben dejavnik v skupnem nastopu proti fašističnim provokacijam, kakršen je bil napovedani »pohod na Trst* samozvanih prijateljev o-boroženih sil. Takih pohodov Slovenci ne maramo, ker vemo, da je njihov cilj kaljenje odnosov na meji in zaostrevanje položaja. Nasprotno pa smo Slovenci za ši roko protifašistično odprtost, ki je pogoj tudi zarešitev vrste upravnih vprašanj naše enakopravnosti, pogoj tudi za rešitev vrste upravnih volitev, ko je dejal, da je dosežena stopnja dobrega sožitja taka, da se mora tudi občinska
Od 24. novembra dalje
Na univerzi tečaj za voditelje podjetij
V času od 24. novembra 1972 do 10. marca 1973 bo na tržaški uni verzi poseben tečaj za voditelje gospodarskih organizacij in pod jetij. Tečaj, ki ga organizira tukajšnja «Junior Chamber*, bo obsegal vrsto predavanj, ki bodo vsak petek in vsako soboto in sicer o vodenju podjetij o stikih z javnostjo, varnosti na delu, industrijskih oodjetjih, nadzorovanju proiz vodnje, vzdrževanju tehničnih naprav, proučevanju tržišč, itd. Na sporedu je tudi okrogla miza o problemih dežele Furianije - Juli jske krajine. Obiskovalci tečaja
iiiii■i(iniiiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STRANKE NAPOVEDUJEJO PRIHOD VIDNEJŠIH PREDSTAVNIKOV
Volilna kampanja za tržaške volitve prehaja v drugo, bučnejše razdobje
Več slovenskih kandidatov na kandidatnih listah KPI, PSI in SS z možnostjo izvolitve - V torek bo v kinu Ritz govoril Pajetta
Volilna kampanja za tržaške občinske voutve je prešia prvo fazo priprav in sestavljanja kandidatnih list, sedaj smo v drugem razdobju, ko se bodo sprožili propagandistični aparati in bo prišlo do buč-nejših volilnih shodov. Vendar pa toiirat kaže, da se vse stranke poslužujejo predvsem modernejših propagandističnih sredstev in da zlasti izkoriščajo tisk in druga sredstva obveščanja. Tržaška federacija KPI je tako pripravila celo serijo diapozitivov, ki na vabljiv in optično prepričljiv način prikazuje razlike med programi in obljubami -lep istvarnimi 'dejstvi1- gle« de prometa, gradnje ljudskih stanovanj itd* "Federacija KPI je skupaj s federacijo komunistične inla-dine izdala zanimiv letak, Ki je namenjen mladini, in ki govori o posledicah fašizma za Trst. V letaku so navedeni fašistični zločini, preganjanje delavcev in Slovencev, tesna povezava med nacisti in fašisti, ko so italijanski fašisti Trst že prepustili tretjemu reichu. Končno navaja letak številne primere poskusov nasilne spremembe demo kratičnega družbenega reda in u-gotavlja, da je v Trstu fašistična nasilna in prevratniška centrala.
Tržaška federacija PSI je zaključila naporno in dokaj napeto kongresno razdobje, ki se je glede, notranjih odnosov v stranki zaključilo s pat pozicijo in sklepom, da se zamrzne rešitev vprašanj tajništva in vodstva. Zaradi tega vodi stranko sedanje tajništvo. V kratkem bodo tudi ustanovili pa ritetsko komisijo, ki naj pripravi volilno kampanjo. Vse to pa je v praksi privedlo tudi do tega, da socialisti tokrat v predvolilni kampanji še niso bili tako aktivno, kot so običajno in imajo vrh tega tudi resne težave, saj je težko pritegniti vidnejše vsedržavne predstavnike v Trst, ko se s polno paro pripravljajo na vsedržavni kongres stranke.
IZJAVA
Podpisani Luciano Tenze, lastnik bara »Šport* v Križu, izjavljam, da nimam ničesar skupnega z istoimensko osebo, ki kandidira na listi MSI.
Luciano Teme

Na Trgu Unita je bila včeraj ob 17. uri vojaška svečanost ob 54. obletnici /»ključka prve svetovne vojne. Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih civilnih in vojaških oblasti in ob precejšnji množici občanov so svečan« sneli zastavo l vsemi vojaškimi častmi. Na sliki prapor tržaške občine med včerajšnjo slovesnostjo
Z dokončno predložitvijo kandidatnih list je sedaj tudi dokončno znano število in imena kandidatov. Slovenci tudi tokrat kandidirajo na treh kandidatnih listah, KPI, PSI in SS, in imajo na vseh treh listah stvarne možnosti za ponovno izvolitev, Točnih prognoz še ni mogoče dati, vendar je znano, da je bilo na kandidatni listi KPI izvoljenih večino večje število slovenskih predstavnikov v občinski svet. Zaradi mnogih razlik, do katerih je prišlo od zadnjih občinskih volitev, ko je bilo oddanih zelo mnogo belih glasovnic in mnogo volivcev sploh - nivi-šlo na volišča, je zelo težko narediti primerjave in prognoze za naprej. Prav gotovo pa je, da- bo KPI letos imela najmanj toliko občinskih svetovalcev, kot jih je imela pred šestimi leti, o-ziroma je zelo verjetno, da bo napredovala, in da bo med njimi tudi ustrezno število izvoljenih slovenskih kandidatov na osnovi novega kriterija sestavljanja kandidatne liste, ki temelji na strokovno usposobljenih ljudeh. Na tej osnovi je že pri sestavljanju kandidatne liste izpadlo nekaj dolgoletnih občinskih svetovalcev, ki so jih zamenjali mlajši
Glede socialistov so primerjave še težje, saj je prišlo v tem šestletnem razdobju do združitve s PSDI in nato ponovno do razkola. Najresnejše prognoze govore, da bodo imeli najmanj štiri izvoljene svetovalce. Zelo velike možnosti za ponovno izvolitev ima dosedanji občinski odbornik Dušan Hreščak, ki je istočasno tudi prvi Slovenec, ki mu je uspelo prodreti v občinsko upravo, kar je takrat naletelo na ogorčen odpor vseh fašističnih in reakcionarnih sil ne samo našega mesta.
Zagotovljena je izvolitev slovenskega občinskega svetovalca tudi na listi Slovenske skupnosti, kjer ima očitno največ možnosti dosedanji občinski odbornik dr. Rafko Dolhar, ki ga je Slovenska skupnost postavila na prvo mesto seznama kandidatov.
Prognoze o izvolitvi Slovencev in o njihovi vlogi v novo izvoljenem občinskem svetu ne morejo biti povsem dokončne, vendar pa že iz navedenega izhaja, da obstajajo vse možnosti, da se bo slovenska narodnostna skupnost tudi v novem občinskem svetu lahko ustrezno uveljavila. V tej zvezi je treba tudi sedaj ponovno podčrtati izreden pomen preferenčnih glasov, saj na tak način volivci dvakrat soodločajo o sestavi sveta: ko oddajo svoj glas za listo, za katero so se odločili in ko glasujejo za ustreznega kandidata.
Danes bo tržaška federacija KPI priredila ob 10.30 v kinu »Moderno* zborovanje na temo: »Trst in Bologna — dva načina kako se upravlja občino*. Razprava bo zanimiva, saj je znano, da je Bologna med najbolje upravljanimi mesti v Italiji. O izkušnjah njene uprave bo govoril občinski odbornik Vit-torio Vezzali, o izkušnjah tržaške občinske uprave pa bo govoril tajnik federacije in dolgoletni načelnik komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu Giorgio Ros-setti.
Danes ob 11. uri bo v Ul. Archi krajevna sekcija KPI začela volilno kampanjo z govorom kandidata Fausta Monfalcona.
Neofašistični admiral Birindelli bo danes ob 11. uri govoril za MSI na Trgu Goldoni.
Prihodnji teden je predvidenih več pomembnejših zborovanj in napovedujejo prihod vidnejših predstavnikov PSDI, PRI in PLI, za KD pa bo v volilno kampanjo posegel tajnik stranke Forlani. Veliko zanimanja je vzbudila napoved zbo rovanja, ki ga bo imel član dkek-1
cije Giancarlo Pajetta v torek ob 20. uri v kinu Ritz, ko bodo priredili osrednjo proslavo oktobrske revolucije. Pajetta je dobro znan ne samo kot vodilni član partije temveč tudi kot odličen govornik in še zlasti odrezav in trdoživ nasprotnik sogovornikov na televizijskih političnih tribunah.
Okrogla miza o vprašanjih družinskega načrtovanja
Tržaški odsek italijanske zveze centrov za zakonsko in predzakonsko vzgojo prireja 11. novembra ob 17.45 v Avditoriju zanimivo okroglo mizo na temo «Vprašanja družinskega načrtovanja: prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev*. Poleg nekaterih znanih tržaških zdravnikov in strokovnjakov se bosta udeležila okrogle mize tudi dva ljubljanska profesorja, ki se že dolga leta ukvarjajo s temi problemi. To sta prof. Franc Novak, ravnatelj ginekološke klinike v Ljubljani, ki bo obravnaval vprašanje splava ter prof. Lidija Andolšek, ravnateljica zavoda za zakonsko načrtovanje, ki bo govorila o kontracepcijskih sredstvih.
O psiholoških problemih družine v zvezi s kontrolo rojstev bo govoril docent za psihologijo na univerzi v Parmi prof. Dino Origlia Predavala bosta tudi svetovalec vsedržavne zveze prof. Marcello Bernardi in odvetnik Claudio Savich, ki bo spregovoril o upravni plati problema kontrole rojstev v Italiji. Uvodno besedo bo imel ravnatelj ginekološke klinike tržaške univerze prof. Piero Spanio, moderator pa bo prof. Giuseppe Campailla, ravnatelj psihiatrične klinike tržaške univerze.
Dolgolasca sta ga
nesramno napadla
Predsinočnjim, malo pred 23. uro, se je 23-letni Salvatore Gianolla iz Ul. Pieta 31 odpravljal proti svojemu motornemu kolesu, parkiranemu v bližini stanovanja, ko je zagledal dva dolgolasca, ki sta šarila okrog njega. Gianolla ju je mimo vprašal, kaj počenjata, toda onadva sta ga napadla, ga obsula s pestmi in brcami ter zbežala. Zaradi udarcev po obrazu, desni roki in obeh kolenih se je mladenič odpravil v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Tu se bo moral zdraviti približno 10 ckii.
ljavljati naše zakonite pravice: od dvojezičnih napisov, osebnih izkaznic in prevajalcev do obljubljenih ulic in slovenske toponomastike. To lahko skupaj uresničimo le ped pogojem, da se okrepi prisotnost levih sil v občinskem svetu in premosti ločevanje, do katerega jo prišlo v obdobju levosredinske koalicije.
Prisotni so si nato ogledali film, ki so ga udeleženci posneli med izletom skupine tržaških partizanov v Sovjetski zvezi, od Kijeva do Volgograda, prizorišče znane stalin grajske bitke.
Uspela proslava oktobrske revolucije je bila sinoči tudi v Ric-manjih, kjer je govoril poslanec Albin Škerk, ki je najprej podčrtal pomen velikega oktobra za vse človeštvo. Poslanec je nato govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji in še zlasti omenil nevarnost ponovno porajajočega se fašizma. Nato je poslanec Škerk obravnaval vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in navedel zahteve za rešitev njenih vprašanj. Na proslavi je nastopila domača godba sestavljena predvsem iz mladih ljudi. Razvnelo se je prijetno ozračje tako, da so prisotni ostali v Ljudskem domu še pozno v noč.
Proslave
oktobrske revolucije
Tržaška federacija KPI bo priredila ob 55-letnici oktobrske revolucije naslednje proslave:
Danes, 5. novembra bo ob 16.30 v Ljudskem domu na Reški cesti št. 7 zborovanje, ki ga bo priredila krajevna sekcija »Che Guevara*. Govoril bo sen. Silvano Bacicchi. Ob 18. uri bo v Podlonjerju v krožku »Zvezda* zborovanje, na katerem bosta govorila sen. Paolo Šema in Doro ČergoJj.
Jutri, 6. novembra bo govoril na sedežu KPI pri Sv. Ivanu sen. Šema, v Ljudskem domu pri Sv. Ani pa Vidali. Obe proslavi bosta ob 20. uri.
V torek, 7. novembra bo krajevna sekcija nartije priredila proslavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Govorila bosta sen. Šema in Doifi Wil-helm. Sodelovali bodo pevski zbor, Oskar Kjuder in recitatorji. Proslava bo ob 20.30.
POLITEAMA ROSSETTI
Spričo velikega zanimanja za komedijo Carpinterija in Faragune »Noi delie vecchie provincie, maldobrie di terra e di mare* je ravnateljstvo tržaškega Stalnega gledališča sklenilo še štirikrat ponoviti to uspelo delo. Ponovitve bodo v četrtek, 9. t. m. ob 21. uri, v petek, 10. t. m. ob 21. uri in v soboto, 11. t. m. ob 16.30 in ob 21. uri.
Abonenti, ki si niso utegnili ogledati predstave v gledališču Rossetti, se lahko poslužijo abonmajskega kupona št. 1.
V	torek, 7. t. m., s pričetkom ob 21. uri bo v gledališču Rossetti na sporedu eno najlepših del pokojnega ital. dramatika Vita liana Brancatija «Don Giovanni involontario*. Zgodba se suče okrog Francesca Musumecija, ki se sicer na zunaj ne vede kot Don Juan, vendar pa doživlja to svojo donhuanščino na čisto svojstven način:
V	Brancatijevem delu nastopajo Nando Gazzolo (Francesco Musume-ci), Mario Caranzana (Rosario Zap-pulla), Andrea Matteuzzi (oče), Edda Valente (mati), Miranda Martino (Wanda), Franco Castellani (Francesco Gorgoli), Valena Ciangottini (Cla-retta Gorgoli) ter Ileana Rigano, Va-ro Soleri, Elena Croce, Stefania Nel-li, Giusi Moschella in Enrico Papa.
Rezervacije in vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Od jutri dalje so pri blagajni gledališča Verdi (tel. 31948) na razpolago vstopnice za prvo predstavo Verdijeve opere »Ples v maskah*, ki bo v petek, 10. novembra ob 20.30.
Orkester in zbor gledališča Verdi bo vodil Oliviero de Fabritiis, režiser predstave pa je Aldo Mirabella Vas-sallo.
Kino
Prošnje za zadruge najkasneje do 31. marca
Urad deželnega odbora za razvoj zadružništva je poslal vsem zadrugam okrožnico, v kateri razlaga glavne postavke novega de želneg? zakona v korist zadružr I štvu. Letošnji zakon štev. 24 sicer na novo urejuje to področje, v bistvu pa se drži dosedanjih poli tičnih družbenih in gospodarskih smernic.
Okrožnica deželnega urada najprej pojasnjuje, da st z omenje nim zakonom nadaljuje delovanje deželne uprave po preizkušenih tirih, razlaga pa še nove člene, ki urejujejo dodeljevanje podpor in posojil, da bi tako olajšali delo voditeljem in upravnikom zadrug-
Najprej obrazložijo člen. po katerem dodeljujejo podpore skupinam zadrug in posameznim zadrugam za razne pobude. Nato orišejo po stopek. katerega se je treba drža ti pri vlaganju prošenj Prošnje je treba predložiti najkasneje do 31. marca na predsedstvu deželnega odbora Prošnjam je treba dodati načrte in seznam predvidenih stroškov.
Končno je v okrožnici deželnega urada tudi seznam dejavnosti, za katere se lahko prosi deželne podpore.
Urnik trgovin danes
DANES, 5. 11.: normalni nedeljski urnik z izjemo, da bodo pekarne odprte od 7.30 do 13.00.
NAROČITE SE NA
Primorski dnevnik!
• |
ik! |
Vladimir Dedijer:
JOSIP BROZ-TITO
Prispevki za življenjepis v 2 knjigah
V kratkem bo Izšlo
najobsežnejše znanstveno delo o življenju tega velikega državnika.
PRVA KNJIGA bo faksimiliram ponatis Dedijerjevega TITA, ki je bil ob svojem času popolnoma razprodan.
Izredno novost predstavlja po svoji vsebini DRUGA KNJIGA, ki bo vsebovala vse najnovejše podatke, dokumente in fotografije,
ki še niso bili nikoli objavljeni, ter pred kratkim izročene arhive Kominterne, angleške in druge arhive.
PREDNAROČILA SPREJEMA
UižMa kjhfoato*
TRST
ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792
Nazionale 15.00 »Pomi d ottone e Manici di Scopa*, Angela Lansbury in David Tomlinson. Barvni film.
Fenice 15.00 «Lo scopone scientifico*. Alberto Sordi, Silvana Mangano, Joseph Cotten, Bette Davis. Barvni film.
Eden 15.30 «Lo chiameremo Andrea*. Mariangela Meiato in Nino Manfredi.
Grattacielo 14.30 «L’uccelio migrato-re». Barvni film. Rossana Podesta, Lando Buzzanca, Gianrico Tedeschi.
Excelsior 15.00 «Frenzy». Detektivka znanega Alfreda Hitchcocka. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ritz 15.00 «Divagazioni erotiche*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Alfredo, Alfredo*. Barvni film Pietra Germija. Igra Dustin Hoffmann.
Impero 14.30 »Bello, onesto. emigrato in Australia, sposerebbe compaesana illibata*. Albertp jjordi, Claudia Car dinale. Barvni film.
Cristalio 15.00 »Jpe Kitt*. Clint East-wood. Barvni film.
Capitol 15.00 »Jus primae noetis*. Lando Buzzanca. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 »La ragazza con-dannata al piacere*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 »Amico stammi lontano almeno un palmo*, Giuliano Geraraa. Barvni film.
Vittorio Venelo 14.15 «11 braccio vio-lento della legge*. Gene Hartman in Femando Rey. Barvni film.
Abbazia 14.30 Walt Disneyev film «Bemardo cane ladro e bugiardo*. Igra D. Hickman. Sledijo slikanice «Bongo». V barvah.
Ideale 14.30 «Tempi modemi». C. Chaplin, čmobeli film.
Astra 14.30 «La mortadella*. igrata Sophia Loren in Gigi Proietti Barvni film.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri najlepši Manfredijev film
»PER GRAZIA RICEVUTA*
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL. 796-301
Viale XX Settembrc št. 16/III
Včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 5. novembra ZAHAR
Sonce vizde ob 6.51 in zatone ob 16.46 — Dolžina dneva 9.55 — Luna vzide ob 6.21 m zatone ob 16.01 Jutri, PONEDELJEK, 6. novembra LENART
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,9, najnižja 15,7, ob 19. uri 14,2 stopinje, zračni tlak 1025,2, lahno raste, brez vetra, vlaga 80-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 15,1 stopinje
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti. Borzni trg 12: Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; SanfAnna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan)
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Otvoritvena predstava sezone 72-73 LUIGi PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIACOMINO!
prevod SMILJAN SAMEC kostumi MARIJA VIDAUOVA scena	DEMETRIJ CEJ
režija	MARIO URŠIČ
Danes, 5. novembra ob 16. uri
Zadnjič v Kulturnem domu!
PRODAJA VSTOPNIC OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi Kulturni dom
GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	JOŽE	HUDEČEK
scenogral VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf	JAKA HAFNER
režija	FRANC 'JRŠTČ
V torek, 7. novembra ob 15.30
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE-W Kulturni dom
VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE*
farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
prevod:	MIRKO
kostumi:	MARIJA VIDAUOVn
scena:	DEMETRIJ
songi:	MIROSLAV K0S0TA
glasba:	A. VODOPrg
režija:	ADRIJAN RUSIJS
V petek, 10. t. m. ob 21. ud h v soboto, 11. t m. ob 20.*-
Slovenski klub priredi v torek,
7. novembra ob 20.30 predavanje
Prof. BOJAN PAVLETIČ:
TRIM -
TELESNA KULTURA ZA MLADE IN STARE
Na zanimivo predavanje našega športnega strokovnjaka o pomenu in vse večjem uveljavljanju te športne zvrsti vljudno vabljeni!
POTOVALNI URAD »AURORA*
organizira za Božič in Novo leto naslednje izlete:
•	Od 23. do 26. 12. avtobusni izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena 25.000 lir.
•	Od 30. 12. do 1. 1. 1973 izlet «
posebnim vlakom v Budimpešto. Tena' 35.000 ‘Iir'. .	*j! f l
•	Od 31.' 12. do 1. 1. 1973 izlet z Avtobusom, m silvestrovanje hotelu »Jama*.v Postojni. Gena 15.000 lir.
Sprejemajo se tudi rezervacije za silvestrovanje v hotelu »Lev* v Ljubljani.
Informacije in prijave pri »Aurori* v Ul. Ciccrone št. 4, tel. 29243.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča članstvo, da so uradne ure na sindikatu vsako sredo od 17. do 18. ure, ter v torkih in četrtkih od 10. do 11. ure, telefon 378008.
• * *
Osnovnošolsko učiteljstvo vabimo k zanimivemu aktualnemu predavanju, ki bo v petek, 10. novembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dr. Borut šali, profesor psihološkega instituta ljubljanske univerze, bo govoril o težavah osnovnošolskih otrok pri branju. Svoje predavanje bo pojasnjeval s projekcijami.
GLASBENA MATICA-™1
Sezona 1972-1973
Drugi abonmajski koncert
V nedeljo, 12. novembra 17. uri v Kulturnem domu, 8 Petronio 4
PIHALNI ORKESTER MILICE IZ LJUBLJANI
Dirigent:
JOŽE HRIBERŠEK Solist:
FRANC TRŽAN - klarinet Rezervacija in prodaja vstopj^ v pisarni Glasbene matice, v R. Manna 29, tel. 418-605 in e®j uro pred pričetkom koncerta P® blagajni Kulturnega doma.
Mali oglasi
- mehanična * Jf
Samarittani m Miceo in prodaja mestnih delov v Ul. Rittmeye'
PRI POROČNI AGENCIJI
»La *
stra Stelia* najboljše priložnosti- * lefonirati: Trst št. 763714 ob P«nc“ skih, torkih, sredah.
DRUŠTVENA PRODAJALNA #» ‘J cinah išče trgovskega pomočnika ^ pomočnico. Zglasiti se osebno v # pinski ul. 85 ali po telefonu 08 211054.
IŠČEMO zazidljivo parcelo »a * škem Krasu ali kmečko kraško Telefon št. 62464.
IŠČEMO SPOSOBNO NATAKAJ^
naj višja plača in stanovanje, f
zakonca: žena natakarica in njo® * ali skladiščili pomočnik. Najvišja ^ ča in stanovanje. Pisati Grappa (Vicenza), Bruno 8,4 Scamosceria Bassanese.
NA PRODAJ 2 HIŠI z zem1^ z& zidavo in zemljišča (zona w , Polje 3 — Prosek.
SOŽALJE
Odbor prosvetnega društva ,rnj Prešeren* v Boljuncu in člani ^ šanega pevskega zbora izrekaj® boko sožalje pevcu in odbornik® giju Sancinu, pevki in bivši n®4 niči Divni Cuk (er ženi P#v® bridki izgubi dragega očeta in Josipa.
ZAHVALA Vsem, ki so na kakršen koi> z nami sočustvovali ob bridki naše drage
Roze Ribarič
se iskreno zahvaljujemo.
Trst, 5. novembra 1972
Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil naš dragi mol °ie' brat in ded
JOSIP SANCIN
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, v ponedeljek. 6. t ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na boljunško iKikmialiA^®’
Žalujoča žena Pavla, sin Sergij« hči Divna z družino, sestre i® drugo sorodstvo
Boljunec. Dolina, 5. novembra 1972
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi D*4* predrage
MILKE TERČON roj. MILIČ
se prisrčno zahvaljujemo.
Posebna zahvala č. g. Rejcu in Godniču, cerkvenim P«vls.fS darovalcem cvetja, vsem, ki so nam ob teh žalostnih trenub^ stali ob strani in tistim, ki so na katerikoli način počastili spomin.	Družine Terčon, Pertot in Treri®*4
Nabrežina. Firence. 5. novembra 1972	^
SKBOFI,EX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Ir«. UL Mazzini 53. Tel. 733-361
Prijatelje in znane« naprošamo da nas obiščeji
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali 1 izgubi naše predrage mame in none
FRANČIŠKE KRIŽMANČIČ roj. RAŽEM
Posebna zahvala dr. Starcu, sorodnikom, darovalcem vence® cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku
Soprog Vincenc, sin Vinko, hčeri in Nada, Marija, Egon in M*
Bazovica, Trst. Milan, 5. novembra 1972
Primorca 7l iuhIH k-
5. novembra 1972
E -Tnl
-Trst
joncert 972 ob u, »
ra
Alt
rinet
stopo* :e. 01 in eno rta Prl
*
del«'"*'
aja
M£s O DEŽELNEM URBANISTIČNEM NAČRTU
Trstu in njegovim problemom naj bi posvetili posebno poglavje
«5hopping centers» so nevarni za tradicionalne trgovine Vključiti v naravno okolje tudi morski pas ob deželni obali
kii,iA,^anasnJlm nadaljevanjem za ga • pregled dokumenta, ki , J® deželni odbor za gospodar-SDmiil1 socialna vprašanja CRES ti /1» svop zadnji seji v zve-stifni 6 .°®om za deželni Urbanijih	Zadnia poglavja
naša in”10 danes Pregledali, se vareiV, 113 vPrašanja trgovine, na Dmhi 0 naravnega okolja in na gotiko tržaškega gasnodar-
tržaškega gospodar-
Deželni odbor za go-socialna vprašanja
5”*1»
taorMj v dokumentu mnenje, da bi »višjih t' okviru tako imenovanih želiJ 3 ,8°vinskih storitev* v de-
Sfediš^Skrbeti 23 to’ da bi bila mejnih3 Za hlagovni promet ob pravi ,prehodih urejena tako za ^tičn,-°lag0Vni bahor tudi za tubi ijji prornet. Zaradi tega naj na odsek32**6'-16133 na dva odseka: ga jš/56* za carinski pregled bla-!orovan^a odselc za carinsko nad-
L’- Potnikov. Tako blagovni di turistični promet se tazvila.' ,Prih(?dnje najbrž močno
zato hJ***** središča naj bi tiasprnt• 3 Uslrezne razsežnosti. V valcevJU S predvidevanji načrto-“ »feftih’ “aj bi nadalje poleg ob-ročja ®red>sc uredili posebna pod-vanje bia^eb>varianie in razpeče-
Cft{xU!^ent; nadalje naglasa, da se bi ng . shrinja z zamislijo, da le eno ^ e nem ozemlju postavili tjegoVpnaino središče za blago. Po bi ofe rr,(i;^rilneniu bi bilo bolje, ko
losti
pon«
4 na črnka 10 v u m

kar«!
st J
M
sano'
M»r^
!S
or
«i t^b Prehodih ali v bliži-blagovm-kklb luk uredili več takih
Ctelh središč.
čitvi rj,, l^dalje nasprotuje uresni-Tržosk^^ ,emf>orialnih središč na htedvjj.? ln Goriškem, kakor ju Načrta t/ 1predl°§ urbanističnega ^ bi k histvu — pravi odbor Veliko «rL*)*>eb mestih nastalo le drobno » k .za prodajo blaga na ^r ust,, jPPing center), ki bi si-cem, a i6.23 0 jugoslovanskim kup-boslov ti , ,raH odvzelo dober del trgovina>T' ,_a'rn oziroma goriškim s°biost'i j,' Poleg tega je lahko pri-hašern r^f^tevanskih kupcev na • rjk\	le trenutnega ali
nož * Zoper ,,5., 2aačaja, to pa govori išja 5 take trn- finančne naložbe v ŽROf nllaske infrastrukture, da bi - G/J4, Deželni odbor meni, ^batiRti -moral predlog o deželnem ii rriev; cnern načrtu v znatno več-^ povMukvariaU z vprašanji, ki diolja v1?3 z zaščito naravnega v>m tem okviru naj bi pred-
udelez- roi lahko ‘gledali sDcrnie-niško pomembne kraje na Krasu. Strošk i za prevoz u bivanje v ho telu bodo moral: poravnati udeleženci sami.
Dve novi ambulanti INAM v Ul. Puccini pri Sv. Soboti
Še ta mesec bodo na sekciji INAM pri Sv. Soboti odprli dve novi zdravniški ambulanti. Ta sklep je potrdi.o pokrajinsko ravnateljstvo INAM v okviru prizadevanj za razširitev specialističnih zdravniških služb, predvsem pa z namenom, da bi s tem omogočili čim širši dostop prebivalstva, do zdravniške oskrbe. V tem mesecu bo torej prebivalstvo Sv. Sobote lahko razpolagalo z dvema novima ambulantama v 1)1. Pucc;ni 50.
V ponedeljek 6. novembra bodo
i/dpiii ambulanto za fizioterapijo in aerosol terapijo. Vsi, ki bodo potrebni mehanoterapevtskih posegov pa se l>odo morali še vedno posluževati osrednje ambulante INAM v Ul. Farneto 3.
S 13. novembrom pa bo začela delo ati tudi amDulanta za okulistiko, ki se je bodo lahko pos',-: žili tudi zdravniški zavarovanci I.NAA. z miljskega področja.
V	torek proslava oktobrske revolucije
V	torek, 7. t.m. bo openska sekcija KPI priredila ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah proslavo oktobrske revolucije.
Govorila bosta sen. Paolo Šema in Dolfi Wilhelm, sodelovali pa bodo pevski zbor p.d. «Tabor», 0-skar Kjuder in recitatorji.
Januarja bo v Trstu mednarodno zasedanje o energetskih virih
Na pobudo deželnega odbornika za načrtovanje bodo v januarju prihodnjega leta priredili v našem mestu zasedanje, na katerem bodo obravnavali številna vprašanja, ki so v zvezi s proizvodnjo, prevozom in izkoriščanjem energetskih virov. Točnega datuma zasedanja še niso sporočili, kot še niso objavili toč-nejšega programa, ker ga bo treba šele izdelati. Vsekakor pa so sedaj najavili svojo prisotnost na zasedanju številni zastopniki državnih in mednarodnih znanstvenih ustanov.
Vprašanje izkoriščanja energetskih virov je v današnjem času posebno aktualno, predvsem če ga povežemo z vprašanji industrijskega razvoja in obrambe okolja pred onesnaženjem. Po drugi strani pa je značilnost današnjega industrijskega razvoja v tem, da nadomeščajo človekovo delo stroji, zato moramo ob tem računati na naraščajoče potrebe po izkoriščanju e-nergetskih virov, kot so premog, ‘ nafta, naravni plin, električna energija in drugi.
Naša dežela predstavlja v tem pogledu naravni center energetskih povezav in v tem okviru zavzema tudi omenjeno zasedanje posebno važnost.
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV IN PRIPOMB
Slovenske otroške vrtce na Tržaškem letos obiskuje skupno 791 otrok
Lani je bilo vpisanih 760 otrok • Italijanskim otrokom je treba dati možnost, da se naučijo slovenščine . Zakaj ni bil ustanovljen slovenski otroški vrtec v Zavijali ?
liiiimiiiiiii!iiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiimiiiifiiiiiiuiiimiiiiIll|||,||„m..
MNENJE KOMISIJE, KI J! PREDSEDUJE SEN. PELIZZO (KD)
Obrambna komisija v senatu nasprotuje čl. 14 in 15 Škerkovega zakona o Slovencih
Gre za ponovno odprtje roka za priznanje kvalifikacije partizana, političnega preganjanca in priznanja pripadnikom «posebnih bataljonov» - Komisija je izrekla pozitivno mnenje samo za kvalifikacijo partizana, ostale pa zavrnila
tfr^ lani * iaio'
iik» i <&*.
>avB
.O*

vavt>ih
uredili
vprašanje bodočih na-
l*iski u ezervatov v Furlaniji-Ju-valei v a^lnb Končno niso načrto-števaii arbanističnem planu upo-»iihovo „rskega pasu, saj sega '■o obai„Prost°rsko načrtovanje le obali ^rte. Toda tudi pas ob d<! i116133 >meti za sestavni ko ^ elnega območja, še zlasti °talja n°Vor. 0 zaščiti naravnega TfiSj Prizadetem področju. v0rija n Glede prostorskega načrtovat . Tržaškem — pravi doku-VzitP Je v urbanističnem načrtu Vaai	Medtem	ko se po eni
*>sta j„ .Urja mednarodna vloga ** sta,.- Jugovega prstanišča, se iVznih I11 l6 ne odražajo v u-lHEs , 6rbanističnih instrumentih. Predelaj310 vab> načrtovalce, naj Jšbrtoval-P°glavie o prostorskem V Uanju aa Tržaškem in naj Vsta	uP°števaj0	vlogo našega
?0yih ’ R0vega pristanišča in nje-H Vrluktur- V ta okvir spada ^9, Qp asanje blagovnega sredi-iMšnipJ^terem je bil govor v natri!, PPRiavju. Sploh pa naj „{e8ovi!rVa ci posvetili Trotu in „av.ie v pr°blemom posebno po-^rtu.	deželnem	urbanističnem
hsvclovanjc muzejskih klavcev
»liotelu
v Lipici
«Maestoso» v Lipici bo j-H>van: J- novembra uradno po-Va^VcfcV’ i rnuzejskih in galerijskih ii) Vene , delavcev sik,meniško-k v slnvcs , zbe na Primorskem «a*klica| !ski tete'- Posvetovanje vV:	s nuvogori.ški muzej v do-
Pomorskim muzejem
,s
%
j
ob
vtz zarif as> na podlagi pred-Ij^Kih a,'JeSa posvetovanja pri-b0ld°bra UZeis'<i b strokovnjakov Piranu.
Ote, r!vf Že!''0 - tpm posve-«kL'n g.,lc.! SI,n" in utrditi muzej-O. ^ rorpžo na Primor-Vjijtejl ;r “teviti sodelovanje med siužbo, raz
V Druuati •Jolitiko in ,,f na' *>a iflpžb- n u pomagat’ muv.ej-{>j ®S'.:* V zamristvu, prej', cen
i^^lihu^Pitneii- dogovoru bodo ^ M norto. ;ulj popvetrivanjg bo za to dovolj
;8..en Z Podatki!
Prejšnje dni smo bili Slovenci spet na dnevnem redu ene izmed komisij senata, točneje povedano, komisije za obrambo, ki je obravnavala nekaj členov zakonskega o-snutka sen. Paola Seme in posl. Albina Škerka «o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji*.
Komisiji so zakonski osnutek «Se-ma - Škerk* poslali z navodilom, naj izoblikuje svoje mnenje glede tistih vprašanj, ki bi na kakršenkoli način zadevale ministrstvo za obrambo in njegove obveznosti. Gre, seveda, le za mnehje, ki ga komisija mora poslati prvi komisiji, ki je pristojna za vprašanja u-stavnosti zakonov. Ta «ustavna» komisija bo morala zbrati mnenja vseh ostalih pristojnostnih komisij in na osnovi teh mnenj izreči dokončno mnenje. Lahko se zgodi, da mnenja pristojnoštnih komisij upošteva ali ne. Samo prvi komisiji pripada pristojnost, da se izreka o zakonu kot celoti, ga po potrebi spremeni, združi ali pa posreduje v obravnavo poslanski zbornici, oziroma senatu.
Pred časom smo zabeležili nekaj pozitivnih vesti, kako je zakonski osnutek «Sema - Škerk* potoval skozi nekatere komisije (finance, na primer) brez posebnih pomislekov. Žal se pa tokrat ni ponovilo, da bi se poslanci izrekli povoljno.
Komisiji za obrambo predseduje znani sen. Pelizzo iz Vidma, ki je sploh znan kot oster nasprotnik
Slovencev in še posebno slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji. Žal je, po nekaterih virih, uspelo prav sen. Pelizzu, prepričati svoje kolege v skupini, da so enotno nastopili in v komisiji vsilili negativno mnenje.
Komisija za obrambo se je sestala prejšnje dni. Izreči je morala svoje mnenje o zadnjih dveh členih, štirinajstem in petnajstem.
Štirinajsti člen osnutka zakona za deva ponovno odprtje rokov za priznanje kvalifikacije partizana, političnega preganjanca in podobno. Glasi se dobesedno tako: «Za italijanske državljane slovenskega jezika se ponovno odprejo roki za priznavanje kvalifikacije partizana, političnega preganjanca, begunca, optanta, ponovnega optanta ali apoli-da in v roku enega leta po začetku veljavnosti tega zakona.*
Komisija je po daljši diskusiji sklenila, da se pozitivno izrazi samo za prvi stavek tega člena, se pravi za ponovno odprtje roka za priznanje kvalifikacije partizana, nasprotuje pa priznanju ostalih kvalifikacij (političnega preganjanca in podobno).
Petnajsti člen se pa glasi: italijanski državljani slovenskega jezika, ki so službovali v tako imenovanih «battaglioni speciali* Italijan ske vojske, ali kot civilisti v delovnih oddelkih in to zaradi političnih in etničnih diskriminacij, se za čas.
llllllll■■lmlll■lUlllllllllllll■lllllllllllllll■llll|||||||||Ill|||||m■l||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||'||||l|||,um
PISMA UREDNIŠTVU
O prisotnih in odsotnih na manifestaciji za Koroško
Dragi urednik Primorskega dnevnika Najprej bi rad izrekel javno pohvalo Slovenski prosvetni zvezi in društvoma «Prešeren» iz Boljunca ter «Vodnik» iz Doline za lepo solidarnostno manifestacijo s koroškimi Slovenci prejšnji ponedeljek v Kulturnem domu. Zdi se mi popol-npma naravno, da smo in da moramo biti mi Slovenci, ki živimo v Italiji, solidarni z našimi koroškimi brati, saj so oni danes ta kše solidarnosti prav tako in še bolj potrebni, kot smo je bili po trebni mi v časih, ko so fašisti nekaznovano po mestu in oKolici napadali naše kulturne in druge sedeže, razbijali naše napise in napadali naše ljudi. Ko st danes vsega tega spominjam, še toliko bolj lahko razumem sedanji položaj Slovencev na Koroškem, in zato trdim, da je najmanj, kar lahko in kar moramo naredili zanje to, da se javno solidariziramo z njimi in da jim damo vsaj moralno podporo, kakršno jim je dala tudi matična Slovenija in Ju goslavija in kakršno so jim izrekle nekatere demokratične stranke in
^ tem primeru bi si gibanja pri nas ter tudi javne
DANES V PORDENONU
^ključek Vlil. srečanja Planincev iz treh dežel
i»n°nu se bo

danes zaklju-naslovom «Ju-se udeležu-naše dežele, iz . Je t ’2 avstrijske Koroške. ^ i tei-L v okviru Salona zim or8aniziral Italijan ra!!klab- Glavna tema, o ^,arav,jajo na letošnjem v aaaaža na »planinske ^ 5ta JSMh deželah*. V pro-te skupen obisk udele-
žencev v zimskem turističnem središču na Piancavallu in predava nje o vožnji z avtomobilom v zimskih mesecih, pri čemer bo poseben poudarek posvečen zimski avtomobilski opremi. Salon zimskega turizma, ki je letos dosegel svojo drugo ponovitev, organizira u-stanova za sejemske prireditve iz Pordenona. Salon se bo zaključil danes, dostop vanj pa je možen do 20. ure.
uprave.
Priznati moram, da me je stisnilo v grlu, ko sem poslušal pesmi koroškega pesnika Kokota, ki že govore o terorju novih in tudi starih avstrijskih nacistov, da mi je bilo milo ob večno lepih koroških narodnih pesmih in da so tudi izrečene besede govornikov učinkovale prepričljivo. Prav tako me je razveselila prisotnost tolikega števila naših ljudi na tej manifestaciji. Gledal sem njihove obraze in bral z njih njihova čustva in njihovo zavzetost za usodo koroških bratov. Toda prav ob pogledu na množico v dvorani sem se zamislil. Res so bili v njej nekateri meščani, ki jih vidimo povsod, kadar je kje kaj našega, slovenskega in naprednega. Toda v ogromni večini so bili to naši zvesti, preprosti, narodno iskreno čuteči ljudje iz okolice in tisti ljudje iz mesta, ki se v svoji skromnosti ponavadi drže ob strani. Zaman pa sem v njej iskal teko imenovano elito, ljudi, ki se sicer radi kažejo na premierah v gledališču in na koncertih v gala toaletah..
Vprašujem se, kaj je taka solidarnostna manifestacija s koroškimi brati res tako postranska stvar, res nekaj, kar naj bi bilo samo za »narod* — kot se temu reče, res nekaj takega, kar bi lahko opravičevalo odsotnost kogarkoli? Ali pa so nekateri iz slovenskih vrst že res povsem neobčutljivi za tako boleča vprašanja našega narodnega obstoja?
Če je tako, potem žalostna jim majka...
Upam .dragi urednik, da boš to moje pismo objavil v celoti, ne toliko zaradi kritike tistih, ki so briljirali s svojo odsotnostjo, pač pa zaradi tistih, ki so s svojo prisotnostjo še enkrat izpričali svojo čutečo narodno zavest
Nazadnje naj pohvalim še naš dnevnik, ki je o dogodkih na Koroškem tako izčrpno poročal in tudi odločno komentiral
Zdravo!	Tvoj prijatelj
(sledi podpis)
ko so tem enotam pripadali ali bili v drugih oddelkih podvrženi enakemu postopku, istovetijo političnim preganjancem*.
Ni treba posebej poudarjati vrednosti tega člena zakonskega osnutka saj je znano, koliko slovenskih fantov iz Primorja je moralo v «posebne bataljone*, kjer so ostali do razsula. Leta, ki so jih preživeli v tej vojaški konfinaciji, bi jim morali — po tem zakonskem osnutku — šteti, kot če bi bili drugače politično preganjani.
Žal je tudi tokrat prevladalo mnenje Slovencem nenaklonjene demo-kristjanske skupine senatorjev. O 15. členu je namreč komisija izrekla povsem negativno mnenje.
Baje je prav o tem členu sen. Pelizzo posegel v diskusijo (ne vemo, če v okviru senatorske skupine KD, - ali pa’ kar v komisiji) in zagovarjal mnenje, da so bili »posebni bataljoni* le neka provizorična zadeva, ki ji ne gre pripisati kdove kakšne vrednosti. Sploh pa je omalovaževal prisotnost Slovencev v deželi («teh Slovencev je sploh malo, v vseh treh pokrajinah jih bo največ 53 tisoč .. .»). Seveda se s tako interpretacijo priznanja naših pravic ne moremo strinjati, saj tu ne gre za številčnost Slovencev (Pelizzo dobro ve, da nas je najmanj dvakrat več kot pa jih on navaja), temveč za uresničevanje ustav nega določila. Negativno pa je, da je komisija predlagala ukinitev člena, ki priznava pravice tudi slovenskim političnim preganjancem, saj pojmujemo tak zakon tudi kot delno zadostitev za vse muke, ki sta jih dve generaciji primorskih Slovencev morale pretrpeti zaradi fašističnega zatiranja, konfiniranja in preganjanja.
Pogovorili smo se o tej zadevi s posl. Škerkom, Iti' nas je takoj opozoril, da — k sreči — mnenja teh komisij niso obvezna, še manj pa dokočna. To pomeni, da do končno mnenje izrekla poslanska zbornica, oziroma senat, ki se prvi ukvarja s tem zakonskim osnutkom.
OBVESTILO
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Ko-lonkovca in od Sv. Ane vabi vse prebivalstvo tega okraja na širši se-Btanek, ki bo v četrtek, 9. novembra ob 20. uri v prostorih prosvetnega društva »Ivan Grbec* v Skednju, Skedenjska Iliča štev. 124.
Na sestanku bo odbor podal poročilo o dosedanjem delu, nakar bo razprava o nadaljevanju akcije.
Na Tržaškem imamo skupno 28 slovenskih otroških vrtcev, ki jih upravljajo posamezne občine in ustanova ONAIRC.
Občinski otroški vrtci so v Ul. Donadoni, v Rojanu, pri Sv. Ivanu (tržaška občina), v Devinu, Mavhi-njah, Nabrežini, Šempolaju in Ses-ljanu (devinsko . nabrežinska občina) ter v Zgoniku (zgoniška občina).
Ustanova ONAIRC ima otroške vrtce v Barkovljah, Bazovici, Bo-ljuncu. Borštu, Dolini, pri Domju, v Gropadi, v Lonjerju, na Opčinah, na Proseku, na Repentabru, v Ric-manjih, pri Sv. Ani, pri Sv. Jakobu, v Križu, v Skednju, v Trebčah in v Mačkovljah. V vse te otroške vrtce je za šolsko leto 1972 - 73 vpisanih skupno 791 otrok (lani 760) in sicer: pri Sv. Jakobu 25, v Ul. Donadoni 38, pri Sv. Ani 22, v Skednju 20, pri Sv. Ivanu 50, v Lonjerju 22. v Rojanu 37, v Barkovljah 19, na Opčinah 63, v Bazovici 17, v Gropadi 17, v Trebčah 27, na Proseku 59, v Križu 23, na Repentabru 21, v Nabrežini 52, v Devinu 14. v Sesljanu 32, v Mav-hinjah 21, v Šempolaju 20, v Zgoniku 33, v Gabrovcu 23, v Dolini 27, v Mačkovljah 22, piri Domju 24, v Ricmanjih 12, v Borštu 19 in v Boljuncu 32.
Kot je razvidno iz gornjih podatkov, ni nobenega slovenskega o-troškega vrtca v miljski občini, na mrtvi točki p>a je obtičalo, kolikor nam je znano, vprašanje ustanovitve slovenskega otroškega vrtca v Žav-ljah, za kar je bila sestavljena prošnja s podpisi staršev že pred nekaj leti. Ne morejo še najti primernega prostora. Ali ni tam piri Žavljah in Orehu več slovenskih otrok?
V nekaterih otroških vrtcih so ob začetku šolskega leta nastale težave zaradi velikega števila otrok, tesnih prostorov in pomanjkanja o-sebja. Tak položaj je v glavnem nastal zato, ker se je število vpisanih otrok povečalo zaradi priliva italiianskih otrok. Taka primera smo zabeležili v Sesljanu in v Zgoniku. Občinski upravi sta poskrbeli za začasno rešitev.
Dogaja se namreč, da nekateri italijanski starši vpišejo svojega o-troka v slovenski otroški vrtec, ker je ta bližje njihovemu domu, ker je v italijanskem vrtcu že vpisanih dovolj otrok, ali pa z željo, da bi se otrok vsaj nekoliko naučil slovenščine. Opazili smo, da se to dogaja V glavnem v občinskih o-troških vrtcih, ne pa v vrtcih ustanove ONAIRC. V slovenske vrtce te ustanove namreč ne sprejemajo italijanskih otrok, po dogovoru med šolskim nadzornikom in vodstvom ustanove, ker so pač ugotovili, da trpi pouk in da nastajajo težave za učno in piomožno osebje, če so v istem vrtcu pomešani slovenski in italijanski otroci, učni program p»a je sestavljen za pouk v slovenščini. Razen tega pa dobro vemo, da v šoli kakor tudi izven šole že zadostuje navzočnost enega, ah dveh italijanskih otrok, pa se vsi otroci pogovarjajo v italijanščini. Slovenski otroci se naučijo nekaj italijanščine že pred šolsko dobo v družbi z italijanskimi sovrstniki, po-
tem se učijo italijanščino od osnovne šole naprej. Prav zaradi okolja, v katerem živijo, in raznih vplivov (radio, film, televizija, tisk) v italijanščini, moramo skrbeti, da se naučijo in gojijo svoj materin jezik vsaj v družini in v šoli.
Pohvale vredna je skrb italijanskih staršev, da bi se njihovi otroci naučili tudi slovenščine. Otroci se z lahkoto in hitro naučijo jezika iz živega pogovora, ne poznajo predsodkov ne narodnostne mržnje. Zakaj ne bi torej gojili ter pravilno usmerjali teh dobrih lastnosti, zlasti na področju, kjer skupaj živita že stoletja dve narodnostni skupnosti?
Pristojne šolske oblasti v tem pogledu lahko marsikaj napravijo. Kaj so storile do sedaj? Pri tem bi radi spet opozorili na znano okrožnico takratnega ministra za šolstvo Mi-sasija ob začetku lanskega šolskega leta.
V omenjeni okrožnici minister Mi-
sasi med drugim pravi:
«Ko poudarjamo pomen, ki ga šole z neitalijanskim učnim jezikom lahko imajo v širši perspektivi političnega in kulturnega razumevanja, kakor tudi didaktične dejavnosti, mislimo, da je primerno če poudarimo posebni pomen, ki ga na teh področjih (dežele Dolina Aosta, Tri-dentisko - Južna Tirolska in Furlanija - Julijska krajina) ima pouk italijanščine za neitalijansko govoreče skupine, kakor tudi pouk drugega jezika za italijansko skupnost: pouk drugega jezika ne gre ocenjevati samo kot dodatek običajnemu programu, temveč kot dejansko izpopolnjevanje osnovnega kulturne ga programa, kar omogoča, poleg razumljivih prednosti za družbeno omikano sožitje, tudi posebno obogatitev in kulturni razvoj».
Skrajni čas bi že bil, da bi italijanskim otrokom omogočili, da bi se že v mladih letih začeli učiti slovenščine.
miiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiuniuiiuiiiiiiiimitiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiii
NAD 300 OBISKOVALCEV
Sklenjeno gostovanje SAG po sežanski občini
Decembra premiera novega dela
Z nedeljskim gostovanjem v Divači s komedijo Barrasha in Moora «Cvetje hvaležno odklanjamo» je Slovensko amatersko gledališče v Trstu sklenilo krajše gostovanje po sežanski občini, ki se je začelo 21. oktobra v Tomaju, nadaljevalo 28. oktobra na Kozini, zaključilo pa 29. oktobra v Divači. Predstava v Divači je bila hkrati dvanajsta ponovitev te izredno uspele komedije, s katero je SAG prebrodilo domala vse večje odre v tržaški pokrajini, predstavo v omenjenih treh vaseh sežanske občine pa si je ogledalo skupno okrog 300 obiskovalcev.
Spričo velikega zanimanja, ki vlada za to komedijo, bo SAG organiziralo še nekaj podobnih gostovanj v primarskih občinah, nekajkrat pa bo v Trstu ponovilo še lansko drugo premiero, Kosmačevo «Balado o trobenti in oblaku».
Med enim gostovanjem in drugim pa tečejo v gledališču vaje za prvo premiero v letošnji sezoni, ki bo predvidoma decembra. V režiji Sergeja Verča (scena Ivan Verč, kostumi Marija Vrfau) bo SAG predsta-' v povsem novi odrski zamisli izredno aktualno jarso slovenskega dramatika Jožeta Javorška rPcrve-čevalno steklom. Krstna izvedba tega dela je bila pred 17 leti osorej v Drami SNG v Ljubljani, od takrat pa je niso več igrali.
Bogata dejavnost sekcije mladih ljubiteljev glasbe
Tržaška sekcija mladih ljubiteljev glasbe, ki deluje v okviru velike mednarodne organizacije rJeunesses Musicales» prehaja letos s voje četrto leto intenzivne dejavnosti. Pro-
gram, ki si ga je zastavila za
............................................mr....
IZ MEDJE VASI
FAZANE SO IZPUSTILI V OGRAJENE VINOGRADE
Občinska uprava naj poskrbi za popravilo poli po vasi
Naša vas leži v skrajnem kotu na zahodni strani tržaške pokrajine blizu italijansko - jugoslovanske meje in spada pod devinsko-nabre-žinsko občino. V štivanu se od glavne ceste Tret — Gorica odcepi pot, ki pelje v Medjo vas in ki je lepo urejena, toda v vasi se začnejo težave, ker je pot slaba, zanemarjena in vsa »luknjasta*. Odkar so jo pred nekaj leti uredili in asfaltirali, je niso več popravili. In vemo, kako je, če se ne skrbi za vzdrževanje in popravila; luk-
O «naji» ali služenju vojaškega roka so pripravili v palači Costan zi pravcato razstavo. Naj si nihče ne misli, da je razstava propagandističnega ali apologetskega značaja, še najmanj: panoji, slike in karikature prikazujejo nekatere redko zaznane trenutke vojaškega življenja. saj je posvečena »družbeni in kulturni vlogi* vojaškega stanu.
Osnova te «socialne* vloge pa je, po mnenju organizatorjev razstave, «red». nato «disciplina», zraven pa še «strokovna izobrazba* mladine.
Del razstave je posvečen tudi humorističnemu prikazovanju vojaškega življenja. To so karikature, slike, risbe, v glavnem delo nekaterih tržaških višjih častnikov. Na sliki: dtl razstave.
nje se širijo in množijo, stroški za popravilo pa se višajo. K nam sicer ne prihaja toliko izletnikov kot v druge kraške vasi, imajo pa vozila domačini, ki se vozijo na delo in opravke in luknje na cesti so lahko nevarne tudi za pešce in živino. Zato pričakujemo, da bo občinska uprava čimprej poskrbe-
tekočo sezono, je bogatejši kot pretekla leta. V okviru prizadevanj, da bi seznanila z umetniško glas bo vedno širše plasti študirajoče in delavske mladine, je kot prva v Italiji priredila vrsto glasbenih avdicij v raznih tržaških osnovnih šolah. To zamisel tržaških ljubiteljev glasbe so podprle tudi vse krajevne in deželne oblasti, izvajati pa jo bodo začeli že v teku letošnjega šolskega leta.
Poleg tega bo tržaška sekcija mladih ljubiteljev glasbe tudi letos obnovila nekatere pobude, ki so požele že v prejšnjih letih precejšen uspeh in so jih soglasno odobrile pristojne oblasti. Gre namreč za glasbene predstave v gledališču Verdi. V tem okviru bodo namreč omogočili tudi mladim delavcem, da se bodo po dokaj znižanih cenah lahko udeležili glasbenih predstav v omenjenem gledališču ob sobotah popoldne. V ta namen bo gledališče dalo na razpolago abonmaje s petdeset odstotki popusta. Vsi zainteresirani se bodo morali za to pravočasno pozanimati, ker gre za omejeno število abonmajev.
Kar zadeva koncertno sezono, bo 13. novembra nastopil orkester »Fer-ruccio Busoni*, ki ga vodi Aldo Belli. Sledil bo večer japonskega kitarista Kiijoshija Shomure, ki je na svoji tretji turneji po Italiji. Na sporedu bo letos tudi bolgarski orkester «Orpheus» ter nastop pianistov Lodovica in Franche Lessona. 31. januarja bo v cerkvi v Ul. del Ronco 12 nastop znanega orglarja Luigija Coleghina, sledila pa bosta še dva večera s pianistoma Andrejem de Grociejem (Belgija) in Jer-zyiem Godziszewskim (Poljska).
Cena izkaznic za letošnjo sezono ostaja nespremenjena: mladinci pod šestnajstim letom starosti plačajo 1.500 Ur. vsi ostali pa 2.000 lir.
Našli so ukraden avto . . . toda brez nekaterih delov
Predvčerajšnjim je 51-letni Stelio Hacker iz Ul. Vergerio 10 prijavil komisariatu javne varnosti pri Stari mitnici tatvino svojega avta fiat 1100, ki ga je bil parkiral v Ul. Settefontane. Včeraj popoldne pa so mu agenti sporočili, da so na državni cesti 202, v bližini mlekarske centrale, našli avtomobil, čeprav brez nekaterih delov. Neznani tatovi so namreč z avtomobila sneli prednja sedeža, avtomobilski radijski sprejemnik «autovox» ter avtomobilsko orodje.
Tudi 33-letna Laura Con por. Ric-eobon iz Ul. Manzoni 9/1 je prija-
ZAIIVALA
Pripravljalni odbor za Droslavo 25-letn:ce postavitve spomenika na Kontovelu se toplo zahvaljuje vsem. ki so se udeležili proslave. Posebna zalivala ^a.ški mladini, pevskemu zboru Vasilij Mirk in pro-seški godbi na pihala, vsem organizacijam, ki so položile vence na spomenik, govornikoma, jugoslovanskemu konzulu v Trstu, in odborniku zgoniške občine. Nadalje iskrena zahvala za pismene čestitke in pozdrave sovjetske delegacije v Rimu, slovenskega poslanca Albina Škerka in dolinskega župana Dušana Lovrihe.
E&5S&3HHI
Namesto cvetja na grob Milke Terčonove daruje družina Ferluga
3.000	lir za ŠD «Sokol».
Ob 2. obletnici smrti moža in očeta Karla Milkoviča daruje družina
2.000	lir za Glasbeno matico.
V počastitev spomina pok. Malči Gartner vd. Scheibner darujeta Ma-riola in Stanko Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
Edo Župančič (Šubrov) daruje
10.000	lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA KONTOVELU
Člani pevskega zbora Vasilij Mirk darujejo 30.000 lir, Angela Puntar (št. 189) 3.000 lir, Eto 10.000 lir, Mario Milič (Duejc) 3.000 lir, Pep-ko Cilen 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA. OD SV. ANE
IN S KOLONKOVCA
Marija Sahar 500 lir, Marija Trobec 1.000 lir, Albina Schillani 500 lir, Giuseppe Giorgi 1.000 lir, Franc Kosanič 2.000 lir, Armid Ukmar
5.000	lir.
Za Šentjakobsko kulturno društvo darujejo: ob svoji 70-letnici Santina Petaros 10.000 lir, ob poroki Sancin - Mikulus svojci 20.000 lir, družina Gulli - Glavič 10.000 lir, V. Marija 10.000 lir, Č. Marija 10.000 lir.
PR0DA1A, ČIŠČENJE IN POLNJENJE
LA COMBUSTIBILE
Trst — Dom jo 38 Telefon: 81 02 58 - 82 03 31
K
A
T.
I O
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA • KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINO
Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Teles:	31254 YU SLON
Telegram: SI-ON IJUBUANA
** **> "aai v«*:
Prav tako naj bi postavili v vasi prometni znak za omejitev hitrosti in opozorilni znak, da šoferji pazijo na živino. Tak znak je bil že postavljen, že nekaj časa pa leži razbit na tleh. In končno, želeli bi tudi, da bi naši občinski upravitelji včasih obiskali našo vas.
Še dve besedi o letošnji letini in škodi, ki jo dela divjad. Vina je manj kot lani, ker je bilo preveč dežja. Nekateri vinogradniki imajo kar 60 - 70 odst. manj vinskega pridelka, imeli pa smo dobro letino sena.
Da bi preprečili škodo, ki jo delajo fazam, so nekateri vinogradniki kupili mreže in ogradili najboljše vinograde, toda lovsko društvo je pripeljalo nov zarod in so spustili mlade fazane tudi v ograjene vinograde. To pa je že preveč. Višek nesramnosti!
Stari mitnici tatvino svojega fiata 500. Ponoči ga je bila parkirala v bližini svojega stanovanja, ko pa se je včeraj zjutraj hotela odpeljati z njim na izlet, ga ni bilo več.
GOSTIŠČE «POD GRADOM > (v Mirnu pri Gorici)
vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba. Ob torkih zaprto — Tel. 72-036
Se priporočamo!
A SPLOŠNA PLOVBA piran -jugoslavija
Župančičeva to 66330 Piran, pp i Telefon <(J(i6> 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran
Mednaroom pomorski prevozi z modernimi lad.iaml nosilno Sti 8.000 - 19 000 ton
—	LINIJA OKOLI SVETA
—	LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN
—	PROSTA PLOVBA
—	POTNIŠKA SLUŽBA
—	SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-lzvoz grosistično trgovino tu za stopanje tujih firm
Za vse Informacije se prosi mo, obrnite na upravo podjet Ja v Piranu ah na naša pred stavntstva v Jugoslaviji to v inozemstvu
TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v ose Kru.1t tudi t inozemstva
LA NAFTA
FURLAN GIUSEPPE — RIO PRIMARIO 2 — r R S T
Tekoča goriva za ogrevanje SHELL gorilno olje — nafta plinsko olje — gasolio kerozen
GORILNIKI ZA CENTRALNE NAPELJAVE znamke SHELL VELIKA ZALOGA REZERVOARJEV VSEH VELIKOSTI (od 1000 Idalje) Od marca do septembra čistimo rezervoarje. _______________r,l»f°nir«H« 811-304, 812-316
PnmorslaTifnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
5. novembra
Perspektive odprtosti
Pred enim tednom smo objavili skupno izjavo voditeljev občinskih uprav v Novi Gorici Števerjanu,
Doberdobu in Sovodvjah, sestavljeno na podlagi spoznanj enodnevnih srečanj. pogovorov in razmiš Ijanj članov delegacij občinskih u-prav: ene iz Socialistične republike Slovenije ter treh iz Italijanske republike.
Ker nas neposredno zadeva kot državljane in kot pripadnike slovenskega naroda, pripisujemo dogodku poseben pomen. Če hočemo dojeti njegovo globino in ugotoviti napredek, ki smo ga dosegli, ga moramo primerjati z razmerami izpred dobrih 15 let, ko je politična izbira narekovala odpiranje meje in s tem obnavljanje enotnosti prostorai. ki se je vanj zarezala državna meja.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je v pogojih odprte meje videla svoje posebno poslanstvo.
Zavedala se je, da ji njen položaj ob meji, njene jezikovne, kulturne in politične posebnosti narekujejo nalogo povezovanja dveh realnosti, da bi ta prostor postal čimbolj enovito prisoten v sleherni obliki nehanja njegovih preoivalcev.
Iz tega spoznanja so se porodila številna obmejna srečanja kulturno - prosvetnih skupin, dvostranski stiki, množični nastopi pevskih zborov in športnih društev. Ta obmejna srečanja, ki se danes nadaljujejo med obmejno mladino v Mirnu pri Gorici, so odpravila kvarne posledice poprejšnje zaprte meje, ki ni dovoljevala ali je komaj dovolila pretok kulturnih vred not in s tem udarila predvsem po nas samih. S svojo razvijajočo se prodornostjo so obmejna srečanja ki so jih prirejale prosvetne organizacije na eni in na dru gi strani meje, opozorila slovensko javnost v domovini na našo obstojnost, našo živost in tudi na težave, s katerimi se srečujemo, zamejske Slovence pa so še tes ne je privezala na tisto matično domovino. kjer so edini in pristni viri slovenske kulturne ustvarjalnosti.
Življenje je hitro stkalo tesne vezi in odprlo pot reševanju skupnih vprašanj. Kot na dlani so se ponujale priložnosti za srečavanja na različnih ravneh, tako med predstavniki, krajevnih oblasti kot tudi med politiki.
Svoj prvi in najpomembnejši korak sta v takšni politični izbiri izvršili ramo občinski upravi Gorica k Nova Gorica. Lotili sta se
■HiiHiimfnuiUfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)
ŽIVAHNO DELOVANJE GORIŠKIH PLANINCEV
Z uspelim izletom na Cres SPD zaključilo letošnjo sezono
V nedeljo popoldne bo v Mostu na Soči
vsakoletno tradicionalno martinovanje
reševanja vrste skupnih vprašanj kot so komunikacije, skupni urba-nizacijski posegi, kulturne menjave in izmenjave pogledov na nekatera važna odprta vprašanja vključno vprašanja razvoja naše narodnostne skupnosti.
V takšnem političnem vzdušju ob meji, ki ga poustvarja volja ljudstev in vodstev Italije in Jugoslavije, da želijo živeti v miru in sodelovanju — na temelju medsebojnega spoštovanja, zaupanja in ne-vmešavanja — je postala povsem naravna raztegnitev stikov tudi na Novo Gorico in tri slovenske občinske uprave na Goriškem, saj imajo te občine in njihovi prebivalci izmed vseh drugih uprav skupni najmanj še dve točki: najdaljšo skupno mejo in enotno slovensko govorico.
Zaradi omejenih pristojnosti italijanskih občinskih uprav je interes za takšna srečanja na naši strani sprva obstajal predvsem v tem. da se kot mejaši in kot Slovenci bolje spoznamo in si izmenjamo mnenja še o drugih stvareh, ki so nam skupne in ki nas zanimajo.
Že na lanskem, zlasti pa na sedanjem, drugem skupnem sestanku občinskih zastopnikov štirih u-pravnih teles pa se je pokazal interes, kako utrjevati dobrososedske odnose z novimi pobudami zlasti na kulturno - prosvetnem šolskem in športnem področju. Takšni otipljivosti naših prihodnjih namenov so v skupni izjavi vsi župani dali poseben poudarek. S tem v zvezi velja posebej omeniti ugotovitev so. vodenjskega župana češčuta, da ne bo več dolgo, ko bo čas zahteval od nas reševanje konkretnih vprašanj na našem obmejnem prosto ru, ki ga razvoj oblikuje vedno bolj celovito.
Politika odprtosti, ki se uveljavlja ko* metoda med dvema različnima družbama. italijansko in jugoslovansko, je pognala globoke korenine Takšna politika daje neprecenljiv prispevek k utrjevanju miru, s katerim se istovetijo koristi obmejnega prebivalstva in širokega zaledja.
Ker ima pred seboj dolgoročne cilje, prepušča malo manevrskega prostora za akcije, ki bi bile nat er jene proti sodelovanju in s tem tudi proti demokratičnemu razvoju naše družbe. V tem okviru obstajajo dobre perspektive, da bo boj naših ljudi za obstoj in napredek uspešen.
Gorazd Vesel
V Sovodnjah mislijo zares
V SOBOTO, 11. NOVEMBRA
V goriški Prosvetni dvorani bo števerjansko martinovanje
Prireja ga prosvetno društvo «Briški grič» - Uvod v jesensko zabavno sezono
Števerjanei bodo tradicionalni praznik svetega Martina praznovali v soboto zvečer v goriški Prosvetni dvorani. S tem bodo nadaljevali tradicijo, ki so jo pričeli že pred nekaj leti, ko so pričeli na ta praznik vabiti ne le svoje vaščane, marveč tudi druge naše rojake z Goriškega.
To bo prva jesenska zabavna pri reditev v Gorici. Zato vlada že sedaj zanjo precej zanimanja. Števerjanei, člani društva «Briški grič*, so nam obljubili, da bodo s seboj prinesli najboljše vimce, kar se lahko pije v Brdih, tako da bodo vsi žejni prišli na svoj ra čun. Prav tako bodo na razpolago raznovrstne jedače. Orkester Deloro iz Trsta pa bo igral v dvorani poskočne polke in najmodernejše plese. Števerjanei in drugi ga dobro
Petnajstdnevna bilanca kulturne-	...iiiiiiiiiHiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiimiilimiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiii
ga delovanja v Sovodnjah, od kar so v nedeljo, 22. oktobra odprli Kulturni dom, je vsekakor pozitivna V domu so že imeli gostovanje Slovenskega stalnega gledališča, večer posvečen Koroški, u-vodno kulturno akademijo, šahovsko simultanko, filmski večer, ob priliki srečanja treh slovenskih županov na Goriškem z novogoriškim predsednikom skupščine pa sta nastopila sovodenjski nonet in do mača folklorna skupina. Na naši sliki vidimo mladeniče in mladenke folklorne skupine, ki so se slikali z župani češčutom Šima-cem. Jarcem in Klanjščkom.
Tudi program prihodnjega tedna je bogat. V sredo bodo imeli v Kulturnem domu kar dve prireditvi. Zjutraj bo gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane z otroško igro «Indijanci v mali vasi*, zvečer pa bo jamarski večer.
poznajo, saj je igral na letošnjih prvomajskih praznikih v Števerjanu.
Za vstop v dvorano si je treba priskrbeti vabila. Te je moč dobiti na sedežu SPZ v Ulici Malta 2 ali pa pri odbornikih društva «Briški grič* v Števerjanu.
UPRAVNO ŽIVLJENJE JE V CELOTI STEKLO
Ta teden vrsta zanimivih vprašanj na sejah svetov krajevnih uprav
Debata o umobolnici v pokrajinskem svetu - O proračunih bodo razpravljali v Doberdobu in še drugod - V petek seja goriškega občinskega sveta
Slovensko planinsko društvo v Gorici zelo živahno deluje tudi v tem času, ko ne prirejajo visokogorskih vzponov. Prihodnjo nedeljo bo martinovanje v hotelu *Soča» v Mostu na Soči (za to priliko je SPD rezerviralo vse prostore hotela, saj je napovedanih udeležencev na tem tradicionalnem prazniku zelo veliko), prejšnji teden pa so priredili zaključni družinski izlet.
Pustili so ob strani gore in šli na morje, prav za prav bi morali reči čez morje saj so šli na otok Cres v Kvarnerskem zalivu Poln avtobus je izletnike peljal čez Kras in skozi Istro do Opatije, nato pa so v Brestovi stopili na trajekt, namenjen na otok Cres Vreme je bilo zelo lepo.
Na Cresu so naši planinci seveda zagledati tudi goro, Visoke Gorice ki se dviga v sredini severnega dela otoka 650 metrov visoko. Na Cresu ni rek, sredi otoka pa je sladkovodno Vransko jezero, čigar dno se nahaja 68 metrov pod morsko gladino m iz katerega črpajo pitno vodo za otoka Cres in Lošinj.
Goričani so si ogledali zanimivosti istoimenskega mesta Cres, ki ima 2300 prebivalcev m ki je zgrajen v čisto beneškem slogu, saj je bil otok več stolet-i pod upravo beneške republike.
Ker živi na Cresu polno ribičev je rib, posebno sedaj v posezoni, precej na razpolago Goriški izletniki so se opoldne okrepčali v raznih domačih gostilnah, kjer so i-meli na razpolago vsakovrstne ribe z najrazličnejšimi cenami. Na ta račun so seveda zbijali šale, ker je moral marsikao pregloboko seči v žep in o nekem brancinu ter o njegovi ceni je bilo nato precej komentarjev na poti domov. Zvečer so občudovali v tej sezoni tiho in mirno Opatijo ki pa je bila kljub temu razkošno razsvetljena, v Sežani pa so se nekoliko ustavili. Ob povratku domov so bili seveda utrujeni, vendarle željni novih družinskih izletov. Škoda, da je sedaj na vrsti zima in da bodo podobni izleti prišli na vrsto šele spomladi.
Jamarski večer v sredo v Sovodnjah
Jamarski klub «Kraški krti*, ki deluje v okviru SPD Gorica, in ki ima svoj sedež na Vrhu, priredi v sredo, 8. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah jamarski večer. Na sporedu so barvni diapozitivi iz računih kraških jam, ki jih bo prikazoval predsednik jamarskega kluba <Rakek» Zoran Trošt. SlečBJo bo predvajanje fiflma o Ravenski jami.
Irti večer, ob 19.30, bo tudi otvo ritev Jamarske razstave v galeriji
Bogdana Butkoriča v Sovodnjah.
Na ti dve jamarski prireditvi vabimo goriško in sovodenjsko občinstvo, zlasti še mladino.
Tudi v Gorici uspela stavka bančnih uradnikov
Tudi v Gorici so v petek stavkali bančni uradniki Tokrat so v skupni stavki sodelovali tudi uslužbenci goriške hranilnice ter go-riške davkarije. Stavko so progi a sili vsi vsedržavni sindikati bane nih uradnikov. Sindikati trdijo, dn je stavka popolnoma uspela. Banč ni uradniki se zavzemajo za sldr nitev nove delovne pogodbe. Če ne bo prišlo prej do ^sporazuma, bomo imeli v novembru še štiri dn» stavke na bankah po datumih, k jih bodo določili sindikati.
Kmalu sporazum o novih plačah na pokrajini
Do konca leta bo skoro gotovo dokončno urejeno vprašanje plač pokrajinskih uslužbencev. Pogajanja med predstavniki uprave in sindikatov so se precej zavlekla, ker so hoteli oboji imeti zagotovilo, da bo sporazumni sklep dobil. odobritev tako v Rimu kot na deželni ravni. Plače pokrajin skih uslužbencev so namreč bile precej nižje od onih kolegov v /kkru in v Trstu. Zaradi tega si je pokrajinska uprava prizadevala, da bi to vprašanje poenotili v deželnem merilu. Nove plače naj bi veljale od 1. junija 1970. Pokrajinski uslužbenci nove plače sicer že dobivajo, vendarle v obliki predujma Prejšnji teden so se zastopniki sindikatov' CISL CGIL in LIL sestali z odbornikom za osebje Waltritschem. Pogovorili so se o sestankih, ki jih je imel omenjeni odbornik zadnje čase v Rimu in v Vidmu in soglašali s predlagano tezo, da bo stvar preučil prihodnj, teden pokrajinski odbor, nato naj bi prišlo do zaključnega sestanka v Vidmu, v teku leta pa nej bi bil nov pravilnik predložen v odobritev pokrajinskemu svetu. Do sporazuma je prišlo, ne da bi bile za to potrebne stavke.
Na redni seji pokrajinskega od bora, ki je bila v petek, so razpravljali predvsem o študijskih podporah akademikom in srednješolcem ki obiskujejo kmetijske šole raznih stopenj, ter tistim akademikom, ki posečajo druge fakultete in katerim je pokrajina namenila določene štipendije.
Ta teden bo precej sej izvoljenih organov.. Pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 9. novembra ob 21. uri. Na seji bodo nadaljevali razpravo o položaju v goriški psihiatrični bolnišnici, ki so jo načeli prejšnji ponedeljek. Brez dvoma bo na tej seji prišlo do zaključka debate in sKoro gotovo je, da se bo glasovalo o resolucijah. Komunistični svetovalci so na prejšnji seji že predlagali svojo, prišlo bo do predložitve še kake druge resolucije, ki naj bi bila izraz strank sedanje levosredinske večine.
V	bolnišnici je medtem položaj normalen. Zdravniki, ki so podali ostavko, bodo v službi, če ne pride do sprememb do 20. novembra. Pokrajinski odbornik za socialno pomoč Bottegaro je imel v teh dneh sestanek s socialnimi asistentkami umobolnice, da bi uredil vpra sanje 130 ljudi, o katerih menijo zdavniki, da so ozdraveli. Državni pravdnik je medtem zaprosil, v skladu z obstoječimi zakoni, od ravnatelja umobolnice podrobna poročila o 130 odpuščenih iz bolniš niče. Postopek lahko traja največ štiri mesece.
V	začetku članica smo omenili, da bodo ta teden še druge seje. V Doberdobu bodo imeli sejo v torek popoldne ob 16. uri. Na dnevnem redu te seje je tudi razprava o proračunu za leto 1973. Dva dni pozneje bodo prav tako o proračunu za prihodnje leto razpravljali v Zagraju, v naslednjih dneh pa še v marsikateri manjši občini. Kar se tiče Števerjana nismo dobili obvestila, da bi bila seja kaj kmalu, potem ko je odpadla seja pred petnajstimi dnevi, ker ni bilo na njej zadostnega števila svetovalcev. Poleg odsotnosti svetovalca opozicije in župana je manjkalo vseh šest svetovalcev in odbornikov skupine, ki se zbira okrog Hadrijana Corsija.
V	Gorici bo seja v petek, 10 novembra ob 18.30. Nadaljevali bodo z razpravo o gospodarskih vpra šanjih Gorice, vštevši tudi vprašanje podaljšanja proste cone. Poleg tega imajo na dnevnem redu še celo vrsto drugih točk. Včeraj so svetovalcem dostavili nov dnevni red. V njem je ratifikacija cele
vrste sklepov, ki jih je sprejel ob činski odbor, na novo pa so predlogi o raznih upravnih zadevah, med temi tudi nakup dyeh šolskih av tobusov za prevažanje šoloobveznih otrok. Imenovali bodo tudi upravni svet ustanove za občinsko lekarno. To nameravajo v kratkem odpreti v Štandrežu.
V Ronkah bodo imeli nov muzej
V občinski knjižnici v Ronkah so razpravljali o gradnji novega muzeja, ki bo imel svoje prostore v Ulici Verdi št. 62. Gradnjo muzeja,
katerega predlog je že bil odobren na občinski seji v Ronkah, ho finančno podprla dežela, ki bo skrbela za nakup notranje opreme. V njem bodo shranjeni predmeti, ki pričajo o kulturi in zgodovini naše dežele. Služil bo tržiškim in gori-škim študentom tudi kot didaktično sredstvo za podrobnejše raziskave o naši folklori.
Predsednik odbora za gradnjo muzeja Rinaldo Rizzi je na tem sestanku dejal, da bodo prišle finančne pomoči od strani raznih javnih ustanov in občinskih administracij ki so se odzvale za to pobudo. Poleg njega so na seji imeli kratka poročila vidnejši možje naše dežele
Odbornik Moise sprejel predsednika šolskega patronata
Odbornik za javno vzgojo France sco Moise je pred dnevi sprejel predsednika šolskega patronata iz Gorice Sergija Fasiolija. Med dru gimi problemi se je razpravljalo o finansiranju razredov in ustreznega osebja za pošolski pouk. Drugo vprašanje na tem sestanku je bila brezplačna vožnja z avtobusi in vlaki iz okoliških vasi v naše mesto revnih dijakov. Predsednik patronata je povedal, da dežela še ni uredila problema šolskega finansiranja.
Odbornik Moise je ob koncu sestanka zagotovil predsedniku patronata, da bo posredoval pri občinski upravi, da bodo že v prvi polovici novembra imeli tudi v Gorici pošolski pcuk. Povedal je še nadalje, da bo skušal v čimkrajšem času' urediti brezplačno vožnjo revnih dijakov.
Danes v Mirnu srečanje mladine
V Mirnu bo danes obmejno srečanje mladine. Z naše strani me je bodo sodelovali na debati o mladinskih problemih, ki bo zjutraj, člani Mladinskega krožka. Člani športnega združenja Dom bodo nastopili v športnih disciplinah, popoldne pa bodo na kulturni prireditvi nastopili recitatorska skupina društva «Oton Župančič* iz štan-dreža, folklorna skupina iz Sovodenj ter pevski zbor »Jezero* iz Doberdoba.
liiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiauuuiiiiNiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiniiinHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiuiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
Z ačetek del za obmejno postaj o
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiui,mu,|„m|„llllll,„„„,lllllllll„|l|llll|ir|||ll|,|J|||||||||||||H|||||||a|m|m||||||||||||||||||||||||U11|||||||||||||||||||||)
VČERAJ S PRUETNO SVEČANOSTJO
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -®»»
Danes, 5. novembra ob 15. url v dvorani Cinema Citta v TRBIŽO
VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
MIRKO MAHI® MARIJA VIDAU0VA DEMETRIJ CEJ MIROSLAV KOŠUTA A. VODOPn® ADRIJAN RUSTJA
S pozdravom bo otvoril prirc®' tev mešani pevski zbor iz Kan® ske doline »Višarski zvon* P°“ vodstvom Avgusta Ipavca.
prevod:
kostumi:
scena:
songi:
glasba:
režija:
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE -T”
GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA R LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	JOŽE HUDEČEK
scenograf VLADIMIR RUAV*V kostumograf MIJA JAR®L koreograf	JAKA	HAFNE»
režija	FRANC
V	sredo, 8. novembra ob 10-
v Kulturnem domu v SOVODNJAjj
V	sredo, 8. novembra ob 16- JJ" v Katoliškem domu v GORI®,
V	četrtek, 9. novembra ob 16-
v župn. dvorani v DOBERDOB1-1
ZVEZA SLOVENSKE KATOLlš$ PROSVETE Gorica
IVAN CANKAR
Za narodov blagor
Gostovanje
Prešernovega gledališča iz Kr8®8 Režija: Janez Povše.
Danes, 5. novembra ob 16- ^ v Katoliškem domu.
	
	
V Novi Gorici so ustanovili 15. enoto Zveze prostovoljcev - Maistrovih borcev
Predsednik občine Simac daroval borcem za severno mejo četni prapor - V govorih poudarjena vloga, ki so jo takrat imeli prostovoljci - Ožigosano sedanje protislovensko ravnanje na Koroškem
Prejšnji teden so pričeli s pripravljalnimi deli za ureditev obmejnega postajališča na zemljišču med Tržaško ulico in državno mejo ter med pokopališčem in železnico. Tu bodo uredili, po predvidenih načrtih, veliko postalališče, na katerem bodo razni policijski in carinski uradi, obmejne službe, špediterski uradi, bar in re stavracija. skratka vse, kar je po trsbno na modernem obmejnem po-
stajališču, ki ima precejšnje možnosti razvoja.
Podoba vse okolice se bo tu spremenila, posebno še, ker bo nova cesta Gorica Trst šla v nadvozu nad sedanjo železnico. Obcestne hiše se bodo tako znašle precej pod novim cestiščem tako tudi tamkajšnja Komelova gostilna, ki je pred kratkim menjala gospodarja Tu bo urejen cestni od cep, tako da se bo promet nemoteno odvijal. Semkaj bo dospela
V	Novi Gorici so včeraj zjutraj preživeli Maistrovi borci dobili od novogoriškega predsednika občinske skupščine Rudija Šimaca v dar prapor komaj ustanovljene petnajste enote Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo.
Nad sto preživelih borcev, ki živijo danes v raznih krajih na Primorskem, se je zbralo na sedežu občinske skupščine v Novi Gorici. V dvorani je bila tudi majhna kulturna slovesnost, na kateri so sodelovali Komorni zbor iz Nove Gorice pod vodstvom prof. Štefana Maurija in otroški pevski zbor osnovne šole Nova Gorica pod vodstvom Almire Abolnarjeve.
Prisotni so bili tudi gostje - Maistrovi borci iz drugih krajev Slovenije, tako iz Radovljice, Kranja, Jesenic, Ljubljane, Zagreba ter iz raznih krajev Štajerske. Predsednik omenjene zveze za mesto Ljubljana Jože Hribar je v ognjevitem govoru obnovil spomine na junaške dni v letih 1918-19, ko so se slovenski borci pod vodstvom generala Maistra borili na Koroškem proti močnejši avstrijski vojski. Takratna dogajanja je povezal z današnjim položajem na Koroškem, ko avstrijski nacionalisti hočejo popolnoma izločiti iz Koroške tamkajšnje Slovence, ki hočejo taki tudi ostati. Spregovorili so še drugi, med temi Franjo Kristan, tajnik republiškega odbora Zveze borcev prostovoljcev za severno mejo ter zastopnik borcev iz Zagreba Dragotin čuli-
novič.
Predsednik novogoriške občinske skupščine je nato ustanovljeni 15. enoti Zveze, v kateri so včlanjeni vsi borci, ki živijo na Primorskem, daroval prapor, zahvalil se je borcem za takratni njihov trud in prizadevanje, na podlagi katerega so bili k Jugoslaviji vključena številna koroška in štajerska ozemlja ter tudi omenil nesramno gonjo proti Slovencem, ki jo danes vodijo nemški nacionalistični in neonacistični skrajneži na Koroškem.
15. enota je poimenovana po nadporočniku Francu Jurci, iz Velikega otoka pri Postojni, ki je junaško padel, komaj 23 let star, med napredovanjem Maistrovih borcev od Šmarjete proti Borovljam.
V	imenu primorski borcev sta se zahvalila novogoriški občini in vsem prisotnim predsednik enote Franc Smolej in tajnik Ivan Vidmar.
no, ker niso tega utegnili napraviti v prejšnjih dneh, nekateri so šli v Redipuljo, kjer je bila na velikem pokopališču običajna vsakoletna svečanost v počastitev padlih italijanskih vojakov v prvi svetovni vojni. Na tej svečanosti so bili prisotni zastopniki krajevnih oblasti, vlade ter raznih rodov vojske. Ob tej priliki ,ie bilo moč včeraj obiskati tudi vojašnice Večina ljudi pa si je izbrala podeželje za kratek izlet Gradež in Lignano sta bila polna izletnikov iz Gorice, Trsta. Vidma in Tržiča Naval pa je bil na vse obmejne prehode na Goriškem. Dolge vrste so bile ne le na prehodu pri Rde či hiš., marveč tudi na stranskih prehodih, skozi katere je moč le z obmejno prepustnico. Zjutraj so morali pri prehodu Rdeča hiša av
tomobili stati v vrsti od prehoda do tunela pod gradom v Ulici Giu-stiniani, na drugi strani pa celo do semafora v bližini bolnišnic.
Popoldne pa je bila dolga vrsta na iugoriovanski strani. Trgovine v Nmh Gorici so bile včeraj odprte in v njih je bil zaradi tega naval kupcev iz Italije
Člani odbora prosvetnega društva 111111 «Oton Župančič* iz Štandreža bodo EXCELS10R 14.00-—22.00 «11 v torek, 7. novembra s pričetkom I Jel West». Charles Bronson. ob 20. uri predvajali film o izletu I film. po Sovjetski zvezi. Prosvetno društvo vabi vse udeležence izleta in druge prijatelje, naj se udeležijo
Gorica
VERDI 15.00-22.00 »Lavventu«, Tavventura*. L Ventura. film.
CORSO 15.00-22.00 »GirolimooL J mostro di Roma*. N. Manfred A. M. Pescatori. Barvni fUin'
CENTRALE 15.15-21.30 »Stori* J® * fa e di coltello. er seguito “e piu*. F. Franchi in C.
Barvni film.	.,
MODERNISSIMO 15.15 -22.00 licenze ed amori del Dečan1®' segreto*. M. Longo in D. Cros8^ Barvni film. Mladini pod l8-prepovedano.
V1TTORIA 15.15-22.00 »DivagariojL morose*. V. Giller m I.
Barvni film. Mladini pod l8-prepovedano.
/ rzir
AZZURRO 14.00-22.00 «Si sah'0 tanto 1’Aretino Pietro con una ^ davanti e l altra dietro*. ™ film
PRINCIPE 14.00-22.00 «Giroim^', mostro di Roma*. N. Manfre<” A. M Pescatori. Barvni fi*11’
torkovega večera. Film bo kazal ma^CMJ IANA 14.30 22 00 »D>0 kraje, kjer je prejšnji mesec noto-vala skupina z Goriškega. V glavnem bodo prisotni videli veličino Moskve in Leningrada

chi nell Africa nora*. F. Fran C. Ingrassia. Barvni film. * S. MICHELE 14.00-22.00 »Gi gabi*. Barvni Walt Disneycv
VESTI Z VRHA
tudi avetocesta iz Vileš. Tudi z deli za avtocesto so pri Sovodnjah že začeli. Strokovnjaki predvidevajo, da bo avtocesta gotova čez leto in pol dni. Ni pa še gotovo, kraj bodo končana dela za obmejno postajo, niti ni še prišlo iz Rima dovoljenje za odprtje mednarodnega prehoda na novi avtocestni povezavi med 'talijo in Jugoslavijo. Na naši sliki vidimo začetna zemeljska dela za novo nagnaio vse iz mestnih niš. Neka-obmejno postajo.	I teri so šli na pokopališča verjet-
Včeraj velik promet na obmejnih prehodih
Prelepo sončni,- vreme je včeraj
Za spomenik padlim borcem tudi nabiralna akcija
Mnogo vaščanov se je priglasilo za prostovoljno delo
V sredo 25. t.m zvečer so imeli na Vrhu vaški sestanek, ki so ga sklicale razne vaške organizacije. Udeležilo se ga je precejšnje število družinskih poglavarjev.
Na sestanku so Vrhovci razpravljali o problemih, ki so v zvezi s postavitvijo spomenika padlim borcem in drugim žrtvam nacifa-šizma O tehnični strani dela je poročal Dominik Jurci, na osnovi zamisli arhitekta Jožefa Ceja. Prou čili so tudi finančni del načrta in ugotovili da bodo stroški kar pre cejšnji. Na osnovi teh ugotovitev so se na posvetovanju sporazumeli za naslednje zaključke:
1. Čim več predvidenih del bodo skušali opraviti s prostovoljnim delom. V ta namen se je že pri glasilo za delo precej vaščanov, vendar pričakujejo sodelovanje tudi drugih in zlasti bi prav prišli tudi domačini, ki so vešči zidarskih del.
2 Po vasi bodo izvedli tudi na biralno akcijo in prisotni so za njeno izvedbo pooblastili poseben tričlanski odbor. Skušali bodo pri tegniti k sodelovanju tudi vse tiste Vrhovce, ki so se izselili iz vasi v Laško ali druge kraje, da bi vsaj s skromnim prispevkom pripomogli k postavitvi spomenika na čast tistim, ki so za svobode žrtvovali najdražje — svoje življe nje.
In med temi ..unaki ima nedvom no vsak kakšnega svojca.
W»ivj i.tn
SOČA (N. Gorica) «Marsijeva Ji ameriški barvni film — ob 17- 1 jiP SVOBODA »Divja dežela*. ‘l!I' j barvni film — ob 16.. 18- in RENČE »Osvoboditev* (II. deD- gjO.
jetski barvni film — ob 16- 'I’har^ SFMPAS »Nuna*, francoski film ob 16 in 20 DESKLE »Ljudje proti*, 'tallJ barvni film - ob 17. in
Rojstva, smrti in poroke
SMRTI: upokojenec 64-letm Ben tivoglio Salvini, gospodinja 82-letna Ermida Portelli vd. Degiusti, upokojenka 85-letna Luigia Bensa vd.
PRVAČINA »Stanlio in Olio v jj |f smeha* ameriški film — °° in 20 uri
KAN Al »Džango ne pozna ameriško • italijanski barvni ' ob 16. in 20.
DEŽURNA LEKARNA V
jm|P
---------c.— ------- . „. Danes ves uan in ponoči F Mi
Marega, upokojenec 89-letni Angelo lekarna DTJdine, Trg sv. FraJ> Nocent, gospodinja 60-letna Mafal j 5, tel. 2124 da Dibarbora vd. Bregant.
POROKE: prodajalka Erika Hert-mann in delavec Gasparino Uršo, uradnica Erminia Cauteruccio in geometer Basjle Catania.
OKLICI: delavka Nadia Tomasini in delavec Giuseppe Bizaj, bolničarka Gloria Gortan in univerzitetni študent Gianni Pitassi, prodajalka
Lina Visaan® in trgovec Silvestro —___________ „
Pegorer, natakarica Marcella Is lekarna Rismondo, Ul. E. bled in elektrikar Mario Slemitz. 'št. 72701.
DEŽURNA LEKARNA V
Danes ves dan in ponoči )e J lekarna Al Redentore. UL selli tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči j®^ j
TOKO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA. GORIZIANA
GORICA - ul Duca d Aosta 180 - Tel. 28-46 GOB*®* PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KULTURA
5. novembra 1972
Pnmc7i"kri7l7ic'wi1k-
PRED NOVO PREMIERO V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
«Pravila igre» ■ drama o naši narodnostno-socialni stvarnosti
Razgovor z avtorjem, dramatikom Filibertom Benedetičem
Kolektiv Stalnega slovenskega 8 edališča je sredi priprav za ®ugo premiero, ki bo 24. t.m.
a sporedu bo novo delo našega oomačega dramatika Filiberta Bo jtedetiča z naslovom «Pravila J1®*. Z njim naše gledališče tu-i, ,®tos izpolnjuje eno svojih vo-*nih načel, da uprizarja novosti omačih avtorjev in s tem opravki? jl £° kulturnega mentorja in podbujevalca k domači dramski
“stvarjalnosti.
* uibert Benedetič, ki je tudi ij.c?r kot ravnatelj našega gleda-ves zavzet z delom za to so vrhunsko kultumo-umetniško
Tte?ino,vo.’ ,k°t dramatik ni nov. o* ie SG že uprizorilo nje-
teT8? P^ouoa «Ne vedno kakor jf/Vkes. - poetično izpoved ču-Idl.1!1 ljubezni do rodne zemlje,
šlf P Prevzema že od prvih pesni-11111 Poskusov pa vse do zrelih
Pesnitev.
I l^o. kar nas je zato v zvezi njegovo novo dramo zanimalo, ■ bl 0 Prav to, v koliki meri in
kako
se navezuje na prvo, na
Filibert Benedetič
Lastovke*, oziroma koliko se od ^ razlikuje in v čem.
( , Drama ^Pravila igre» je — ,r„ ,cci — nekakšno nadaljevanje astoofc* _ pyav[ Benedetič — in za tsniuje: «Mew; gre predvsem j10, da bi izpovedal resnico o : • 0 naši zemlji, o naših ljudeh ta ° tesnobi. Hotel bi, da bi tesnoba ne izzvenela me-»^matično, kot tudi ne, da bi nit0e?e^a ^ot vitimizem. So zako-UnJlt’ n'mo katerih ni mogoče sotavljati resnice. Te zakonito-
k*	svoja pravila — pravi-
n '?"= Ta pravila so v živ-iahfcg ’ M. ^ svojo pot. Danes
m. -?..01(jjtno, kaj smo včeraj za-če h-	bi velika spretnost,
ne °L (*anes lahko ugotovili, kaj domo smeli pogrešiti jutri. n„ Pa je gotovo — brez zemlje Moremo živeti.*
n^li^ ^dal1 Je mnogo raz-te i“nla. ki pa vendarle ne mo-prekriti čustva, poe-tiča ip j? bistvena za Benede-kot ,rej so «Pravila igre* tudi
bliže dramatiki. Vsekakor sem skušal razviti idejo navezanosti na zemljo, vendar manj poetično pa zato bolj konkretno, na resničnem problemu razlaščanja, prodajanja, kupovanja zemlje, na problemu kmeta, ki pride v mesto in se zaposli v industriji, pa se zato začenja odtujevali zemlji. Toda čeprav je problem, kot sem dejal, konkretno postavljen, ima vendarle tudi očitno simbolično vrednost, ker gre za simbol našega življenja, za zavzetost našega človeka za zemljo, v širšem smislu za zavest narodne pripadnosti, razredne opredeljenosti če hočeš. Skratka, v mislih sem ves čas imel upor proti tehničnemu, civilizacijskemu razvoju, v katerem ta zavest izginja in jo zamenjujejo lagodje, profit, korum-piranost. ki so sestavine sistema, katerega obsojam kot humanist, kot Slovenec, ki verjame v slovenstvo in v človeško zavest naše realnosti...
deval monumentalizirati lik Matere. ki je v vseh časih in povsod poosebljala kontinuiteto tradicije - življenja, pa je v moji zgodbi tudi njo strlo mesto, ker so se tudi v njej podrle vse vrednote. Ob njiju je pozitivna figura sin Stojan, ki se je uprl tej stvarnosti in ki hoče živeti svobodno življenje človeka, ki se zaveda, da je rešitev samo v nenehnem boju in v predanosti splošnemu idealu življenja, v zvestobi zemlji.
Spet sva v sferi poetike, mene pa v tem trenutku zanima konkretna razlika med obema tvojima deloma v mejah tega, kar si že povedal...
— Ko je protagonist v «Lastov-kah» odšel in zapustil naše kraje, je v svetu umrl. Ni ga bilo več nazaj. V tej drami pa se vrača njegova zavest. To, se mi zdi, je nova vrednota, ki omogoča vero v boljšo prihodnost.
Smem torej poenostavljati? »Lastovke* — pesimizem, «Pravila igre* — optimizem?
— Mogoče ne tako rezko, tako črno-belo, pa vendarle. Optimizem namreč v veri, da se mlajše generacije identificirajo v žrtvah starejših generacij, od boja proti fašizmu do žrtev v boju za eksistenco v tovarnah, ladjedelnicah, na delovnih mestih skratka, in optimizem v tem, ker so jim starejše generacije v svoji katarzi dale oporo, trdna tla za nadaljnji boj za življenje in njegov razvoj. To je kontinuiteta naše stvarnosti, ki traja s človekom. ki je ostal na svoji zemlji, s človekom, ki se je urbaniziral, s človekom, ki je naše kraje zapustil.
Misliš s tem zgolj našo slovensko stvarnost, naš slovenski problem na teh tleh v stiku z velikim mestom in v posebnih pogojih narodnega življenja?
— Problem obdelujem kot Slovenec, kot član te naše skupnosti, čutim pa ga širše, kot človek. kajti zdi se mi, zavedam se, da bomo vsi ljudje v trenutku, ko bomo samo še peščena zrnca v stroju urbanizacije in industrializacije, navadni tehnokrati brez duše, brez čustva, brez človečnosti.
To, kar si povedal, je narodnostno-socialni okvir tvoje drame, a dejanje samo, njegov razplet...?
— Zelo na kratko. Oče je pred dilemo, da proda še zadnji košček zemlje. V to ga silijo predstavniki movega razreda» — advokat, vzgojitelj, finančnik, kajti vsi imajo vsak svoj interes. Upira se, a končno le podpiše prodajno pogodbo. S tem podpisom zapečati svojo usodo, v trenutku pa, ko doseže dno svojega odtujevanja, ko zanj že ni več rešitve, se v njem zbudi zavest, tista zavest, ki vodi Stojana k uporu. Vzporedno s to centralno zgodbo se pletejo prizori, ki simbolizirajo našo preteklost, kot na primer Rižarna, ki je simbol trpljenja pod fašizmom. V dogajanje sem vpletel tudi ljubezensko zgodbo Stojana z Mojco, ki pa ga zapusti v želji po denarju in se proda advokatu. To zgodbo sklenem z likom igralke, ki simbolizira umetnost — umetnost, ki se rešuje in ki rešuje družbo.
So potemtakem «Pravila igre* tudi politična drama?
Zapisal
Jože Koren
(Nadaljevanje na 6. strani)
KONCERTNA SEZONA GLASBENE MATICE
Veriga
Mario Magajna
■iBiiiiia>iiiaiiiiiaiiiiaiiiaii>«aiiitiiiiaiiiaiiaii>aiiiuAiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiKii>iiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiBiBiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii«iiii»aiiiiiiii«aiiiii«iiiiKiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»tuii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiii*aaaiaa|iaailiaiaili|aiilailB111
OB 140-LETNICI ROJSTVA FRANJA RAVNIKA
Velikan hrvaškega in slovenskega naroda
Pihalni orkester
milice iz Ljubljane
Vodi Jože Hriberšek - solist klarinetist Franc Tržan
Drugi koncert letošnje abonmaj-1
j Posebno pomemben je zaradi svojega velikega deleža pri organiziranju hrvaške-
!ga političnega gibanja v Istri konec 60. ter v začetku 70. let 19. stoletja
Tvoja dramska misel je torej v prihodnosti?
— Moja velika skrb je bila, da bi se izognil malodušju, da pokažem stanje sicer takšno, kakršno je, pa vendar z vizijo prihodnosti. Mene ne' briga*toliko, kakšna bo ta prihodnost, briga me, da ta prihodnost bo. .
dnjJ^d^jevanje «Lastovk» nekaj lika ga’ korak dalje, odstop pes-__ od izrazito pesniških prvin? 8re Iordu imaš prav. čeprav ne povJa P°Polen odstop, za nekaj sern em drugega. V «Lastovkah» izp0t)s® res naslanjal na poet čno vm ifd, ne da bi preveč upošte-viift.Kskih zakonitosti. V »Pra-’gre* se mj ztjj da sem
Pojdiva torej k vsebini drame, k njenim akterjem, k njihovi in naši stvarnosti, za katero gre, kot sem te razumel...
— Izhajam iz usodnih dogajanj v naši nedavni preteklosti. Njih mejniki so letnice 1920, 1945, 1948, 1954. Gotovo ni treba da jih pojasnjujem. saj so žive v zavesti vsakega našega človeka in so izvor naših nesreč od razlaščanj na veliko zdaj za industrijske
Leta 1925 je bil v Zagrebu objavljen biografski leksikon z naslovom «Znameniti in zaslužni Hrvati*. Med te ljudi je leksikon u-vrstil tudi Vjekoslava Spinčiča in Franja Ravnika. Deset let pozneje je Spinčič pisal o Ravniku tudi v svojih «črtican iz hrvaške knjižne kulture Istre*. V tem bi morda ne bilo treba niti iskati neko posebnost, kolikor bi publikaciji. o katerih je govor, ne imeli v naslovu poudarjene besede Hrvati in hrvatska, in kolikor bi Ravnik ne bil Slovenec. Uvrščajoč Ravnika med Hrvate, ga je Spinčič očitnokhotel rešiti pozabe in mu izraziti .posebno hvaležnost za vse tisto, kar je ta že sedaj skoraj pozabljeni človek pomembnega napravil, še posebej za Hrvate. In to kar je Ravnik napravil za ta narod, ni majhna stvar, še več, takoj lahko rečem, da je bila Ravnikova dejavnost v 60. in v začetku 70. let 19. stoletja tako intenzivna, da Ravnik zares spada med najbolj zaslužne ljudi preteklosti ne le slovenskega, pač pa tudi hrvaškega naroda. Kdo je torej Ravnik, na katerega sem nedavno v večji meri priklical pozornost v hrvaškem zgodovinopisju?
Ravnik se je rodil 4. novembra
obiekte (Dolina), zdaj za turizem 1832 v Smokuču. Šolo je obisko-
(slovenska obala tja do Sesljana). Moja zgodba je grajena na eni takih nesreč. V njej nastopa Oče, ki je prišel do denarja s prodajo zemlje, ki je bil pri tem ogoljufan. ki se je proletariziral in
val v Ljubljani, Gorici in Trstu, leta 1855 pa je bil imenovan za kaplana v Brtonigli v Istri. S tem je postal in ostal tesno povezan z istrskimi in kvarnerskimi Hrvati. V letih 1860-1862 je Ravnili uči-
urbaniziral, nazadnje pa ni mogel telj v kastavski šoh. Njegov pri-
__J.l	n.iniinnn	Fin ‘ Vir*rl . f Q 1/roi ID Kil HalinfKP7T\P.
nadaljevati svojega življenja. Denar mu je pošel, zavedati se je začel, da se okrog njega podira tradicija, zmanjkuje mu tal pod nogami. Ob njem sem si priza-
hod v ta kraj je bil daljnosežnega pomena. Kaže, da je prav Ravnik vplival na usmerjanje življenjske poti bodočih prvakov istrskih in otoških Hrvatov Vjekoslava
Spinčiča. Matka Mandiča in drugih ter nato, da so ti nadaljevali šolanje na reški gimnaziji v hrvaškem jeziku. Tega stika s Ka-stavci Ravnik ni prekinil niti tedaj, ko je postal vikar stolne cerkve ter profesor na gimnaziji v Kopru, kjer mu je uspelo začasno priboriti uvedbo pouka tudi v slovenščini in hrvaščini. Kaže, da je Ravnik vdihnil bolj pogumnega duha eni celi generaciji Ka-stavcev. generaciji, ki je toliko pripomogla k uspešnemu razvoju celotnega hrvaškega narodnega preporoda v Istri in na Kvarnerskih otokih. On si je s temi mladeniči dopisoval, jih opogumljati in podžigal, naj vztrajajo pri svojih idealih do dne, ko jih bodo začeli uresničevati. Razen tega je Ravnik vzdrževal dobre stike tudi z vplivno skupino Hrvatov v Trstu, z bratoma Bastian na čelu. Prav tako pa tudi z nadškofom Jurjem Dobrilo v Poreču.
Ravnik je prav dobro obvladal hrvaščino. Zbiral je najboljše knjige, napisane v hrvaščini, v rokopisu je zapustil tudi »Slovnico hrvaškega jezika*. Odlomek iz njegovega pisma, ki ga je v aprilu 1871 pisal Spinčiču, nam lepo dokazuje, kako dobro je Ravnik obvladal hrvaščino. Ravnik je pisal: »Mnogo vremena prošlo je u vječnost od zadnjega našega sastanka u Kastavu. Spinčičih i Zvo-nečaj I još onda velmi malo se vidjesmo a Ijeh u tricah porazgo-vorismo. Ja iz Liburni je ne odne-soh srca zadovoljna i umirena. Nadjoh samo žeravice pepelom posute, nu vatre razgorene, plamena praskajuča ne nadjoh, prem-da obretoh u Vas bogoslovih i-skrene netitelje. prave blagovjes-nike domo — i rodoljublja Nu
........'im.............................................................iiiiiiiiiiiiiiih......■iiiiiiiiiii........
Drobna knjižica o Biagiu Marinu narečnem pesniku gradeških lagun
Pričevanja o pesnikovem doprinosu v sodobno italijansko liriko, njegovih osem pesmi in plošča z avtorjevo živo besedo
Mann Ja, ani ie pesnik Biagio nic0 , slavd svojo osemdesetlet-kijučpi/ ,le hkrati pomenila za-šestega desetletja plodo-
in nekatere njegove članke iz povojnih let v precej slabem spominu, res pa je tudi, da danes sam pesnik gleda nanje kot na
priw in izjemnega dela. Ob tej ! trpek sad tistega razburkanega i: u«nOftH	i 11. „ __i__	ir* t.iiHi me Ha
jitisk? 0811 mu je tržaška pokra ha k?tUprava priredila slovesnost, imen? 7! so. mu’ med drugim, v tagatn ^danjega predsednika Sa-2aslUpn Pedelili zlato kolajno za kako?6 v.kulturi in umetnosti. Vse-deški Priznanie. ki si ga je gra-
pesnik nedvomno zb- *• saj sodi njegova poe-
f*ja,
le^’ Pesebno najnovejša, med naj-lirik” D°g avia sodobne italijanske
Po i,g:io Marin je pesnik, ki se Negovirnaosti svojega opusa in Veže ^soki umetniški vrednosti ihien ,eP°8redno na vrsto velikih bosti V^aške italijansko knjiiev-8oya’ 7 do Sabe in Sveva. Nje-kor n ' rnevnost se seveda nika-ki c,6 • rnore primerjati s tisto, Saba ali6	vsemu doživljal
"	" ” danes med
(Juarantotti
Pišete];-1 ki io doživlja danes 'Sbi?' denimo, Quarar
Bujno , izveva moramo pri -------------
J?	Pome™ P°8lav'
Jlhovfcgji 10 Je sicer zaradi Ma-
Sirokem Rednega ustvarjanja v
^ekanf1 ltalij®nskem okviru še Jeved? fazumljivo, manj pa je ^1 Ria - ko razumljivo, da je Svojih8*0.. Marin tudi v krogih dolKn , ozJ'h rojakov tako zelo $1 v senci.
0venci imamo Biagia Marina
časa. Prav tako je tudi res, da je bil Biagio Marin kot človek in pesnik vselej eno, celovit in iskren, in očitno je v tem tudi skrivnost, zakaj je prav v zadnjem desetletju, pomirjen s sabo in svetom, vzvišen nad drobno spletkarsko vsakdanjoetjo, vendar s koreninami globoko v svoji zemlji in v življenju, z očmi uprtimi od minljivega v skrivnost obzorja in neba in kar je večnega za njim, napisal po obsegu več in po vrednosti kvalitetnejšega kakor v vsem prejšnjem življenju.
In vendar gre za opus, ki nikakor ni skromen, saj obsegajo njegove gradeške pesmi iz let od 1912 do 1969, zbrane pod naslovom »I canti delTisola*, nad 1300 strani. Tolikšna plodnost vsekakor preseneča pri pesniku, ki je v izboru motivov nadvse varčen, rekli bi skoraj skop, in ki je hkrati vezan na besedišče narečja, to pa je prav tako omejeno in dal 5 od tega, da bi dopuščalo kakršnekoli večje formalne igre. Skromnost motivov in be sed mora torej nujno privesti do nekakšnega obsedenega ponav ljanja, ki pa je, proti pričako vanju, nov dokaz izjemnosti Ma rlnovega pesniškega žara i« is-
krenosti njegovega navdiha, saj številnim variacijam prav tisti minimalni odtenki dajejo vrednost in pomenijo preskus njegove pesniške moči.
Biagio Marin piše o vsakdanjih rečeh, o preprostih podobah in s preprostimi sredstvi, kakor je preprosto staro gradeško narečje, ki ga gnete v tople, melodiozne verze. Te pesmi govorijo o rojstvu in smrti, o ljubezni in samoti, o trenutkih srečnega brezdelja in plahosti malega človeka pred u-ganko večnosti, o donkihotskem pesnikovem boju, da bi svojo varljivo in bežno čutenje ujel v jasno podobo in (rajno obliko. Vsebina njegove poezije je njegov svet, ena izmed podob našega primorskega sveta: majhnega o-toka pred neskončnostjo neba in morja.
Da bi se mu oddolžila za njegovo veliko delo in tudi za tista leta, ko je to delo nastajalo in živelo zunaj zavesti tukajšnjega človeka, mu je torej tržaška pokrajinska uprava pripravila ob osemdesetletnici posebno slovesnost. Tedaj so pesnika pozdravili in o njem in njegovem delu spregovorili predsednik Michele Za-netti, Giovanni Giudici, Claudio Magris in Libero Mazza. Njiho vo pričevanje je pred kratkim iz šlo v drobni knjižici, v kateri je ponatisnjenih tudi osem Ma linovih pesmi. Posebna vrednost
te izdaje pa je priložena plošča, iz katere nam teh osem pesmi zatrepeče v človeško topli, vsekakor z leti obteženi, vendar jasni in ganljivi interpretaciji samega avtorja.
Miroslav KoSuta
čega onda ne bi, bude vremenom. Nada nepokolebiva, uzdanje si-novlje je baš smok krhkog nam života.*
V 60. letih prejšnjega stoletja so bili v avstrijski pokrajini Istri (in na Kvarnerskih otokih) med Hrvati pismeni malone le duhovniki (kolikor jih ;e bilo). Skoraj na vseh šolah so poučevali v italijanščini in ta jezik je bil v rabi tudi na občinah na sodiščih, v istrskem saboru itd. In tudi sam Ravnik je moral uporabljati italijanščino, pa čepiav je v času. ko je postal zastopnik istrskega sabora, rekel, da ima v tej ustanovi pravico govoriti v svojem materinem jeziku. (Polnih 20 let pozneje — 1883 — so Matka Laginjo zelo grobo prekinili že pri prvih hrvaških besedah, s katerimi je začel svoj govor v saboru in je moral nadaljevati v italijanščini). Toda nacionalni preporod istrskih in kvarnerskih Hrvatov se je razvijal po določenih zgodovinskih poteh, z njim pa tudi njihovo organizirano politično gibanje. Z delovanjem v saboru — čez kakih deset iet je bilo le nekaj hrvaških in slovenskih zastopnikov (možati Dob rila, ^ Vite-zič. Legat, izvoljeni Feretič, Ru-beša in drugi) nasproti kakim dvajsetim itaiijanaško - italijanskim zastopnikom, s pomočjo vedno številnejših čitalnic (prva hrvaška čitalnica je bila ustanovljena 1866 v Kastvu, na Kvarnerskih otokih pa 1871 v Vrbniku na Krku), preko občinskih organov, v katerih začenjajo sicer počasi, vendar sistematično ure vlado vati Hrvati, »plamenčki* tega dela postajajo vedno bolj pogostni, vedno bolj povezani, pa čeprav je Ravnik v omenjenem pismu Spinčiču tožil, da še ni »razgorelega se ognja, prasketajočega plamena*. Kajti prav z Ravnikom so povezani prvi neposredni poskusi, da se ta ogenj čimprej razvna-
ničerje želje Jur ja Dobrile še iz konca petdesetih let 19. stoletja.
Izdajo so financirali vsi trije škofi v deželi: tržaško - koprski škof Legat (Slovenec) poreško -puljski škof Dobrila ter krški škof Vitezič loba Hrvata). Za nas je »Istran* zelo pomemben tudi zato, ker se prav v feb dveh publikacijah jasno kažejo tudi cepljenja hrvaškega gibanja v teh krajih, namreč začetk tistega razcepa, ki je razmajal tudi druga področja Hrvaške. Gre za razdelitev med pristaše jugoslovanske i-deje Josipa Jurja Strossmayerja ter pristaše pravaškega hrvaštva Anteja Starčeviča.
Ravnik je odlično opravil svojo nalogo urednika te nadvse pomembne publikacije v kateri so Petar Strčič
(Nadaljevanje na 6. strani)
ske sezone Glasbene matice bo v Kulturnem domu prihodnjo nedeljo popoldne. Z izbiro nedeljskega popoldneva namesto kakega večera v tednu, pa čeprav sobotnega, želi GM privabiti na koncert čim več ljubiteljev glasbe tudi iz bolj oddaljenih krajev, to pa z ozirom na dejstvo, da nastopi na koncertu godba — in godbe so znane in priljubljene po mnogih vaseh na Tržaškem in godbeniki se jim posvečajo z enako vnemo in požrtvovalnostjo kot pevci pevskemu zboru, občinstvo pa jih rado posluša. To je priložnost, da se sami tukajšnji godbeniki seznanijo z novimi in izpopolnjenimi prijemi pri delu take glasbene skupine, po drugi strani pa, da naše glasbeno občinstvo spozna ta svojevrstni izvajalski ansambel, ki ga v koncertnem okviru v Kulturnem domu še ni slišalo.
Spored koncerta, kot je razviden iz nadaljnjih odstavkov, se morda kaže nekoliko neobičajen glede na predstavo godbe, ki jo ima večina ne samo našega glasbenega občinstva: ne bo paradnih koračnic ali drugačne običajne promenadne glasbe, ampak izbor izvirnih skladb za pihalni orkester, ki so jih napisali sodobni skladatelji z enakimi kompozicijskimi načeli, kot če bi pisali za katero koli drugo izvajalsko sestavo, ne da bi seveda v našem primeru zanemarili značilnosti, ki jih nudijo pihalni orkester in posamezna glasbila v njem. Izbira modernega in za izvajalce ter poslušalce zah tevnega koncertnega sporeda, kot se nam z njim predstavlja pihalni orkester milice iz Ljubljane, je sad dolgoletnega dozorevanja in dokaz visoke tehnične in umetniške ravni: tako raven je godba milice iz Ljubljane že dokazala na neštetih koncertih doma in v tujini.
Pihalni orkester milice iz Ljubljane je letos v petindvajseti sezoni svojega udejstvovanja. Razvil se je iz skromnega orkestra sestavljenega iz miličnikov, ki so se navduševali za glasbo, in na začetku nastopal na raznih proslavah in prireditvah s priredbami partizanskih pesmi, koračnicami in posameznimi izvirnimi skladbami, v skladu z željami in potrebami prvih let po osvoboditvi. Pozneje se je področje njegovega študija in nastopanja poglobilo in .^azširilp. Y*0kvirm griiestra so u-stanovjji posebno glasbeno šolo, da bi njegovi člani dosegli čim , ,višje- glasbene sposobnosti. Orke-■ štet -sekje* iipopcMI v instrumentalni zasedbi in začel je študirati vedno zahtevnejša koncertna dela, od kvalitetnih priredb skladb s
iiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniufiiiliuiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
me, bolje rečeno, da se hitreje
razširijo ideje o nujnosti bolj aktivnega odpora proti vladajočemu itaiijanaško - italijanskemu meščanskemu razredu ter proti grobemu nasilju njenega vodilnega sloja, da svoje kapitalistično izkoriščanje tlačenih Hrvatov. Slovencev in Italijanov čim bolj dolgo zavleče in ga izpelje do najbolj učinkovite oblike Kot poznavalec hrvaškega jezika in istrskih razmer in kot u-gleden človek, je Ravnik postal urednik prve periodične publikacije istrskih Hrvatov in Hrvatov Kvarnerskih otokov. Bil je to koledar »Istran* za leti 1869 in 1870. Bilo je to pravzaprav ures-
Prvi dve publikaciji nove zbirke «l okovi»
Dr. Adolf Bibič • «Zasebništvo in skupnost» - Dr. Slavko Kremensek - «Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941»
Mladinska knjiga je osnovala novo knjižno zbirko z naslovom TOKOVI, v kateri namerava organizirano izdajati dela družboslovne literature. Založba je sicer tako literaturo izdajala že doslej, vendar bo v bodoče tej zvrsti knjig posvetila večjo pozornost in načrtnost.
Kot prva je v novi zbirki Tokovi izšla razprava dr. Adolfa Bibiča ZASEBNIŠTVO IN SKUPNOST s podnaslovom:	Civilna
družba in država po Heglu m Marxu. Bibič, rojen leta 1933, sodi med mlajšo generacijo slovenskih družboslovcev. Njegovo področje je politologija, ki jU je kot avtor in urednik posvetil večje število del. Knjiga Zasebništvo in skupnost pa obravnava razlikovanje in razmerje med družbo in državo iz zgodovinske perspektive. Potem ko avtor prikaže genezo tega problema v politični misli 18. stoletja, analizira razvoj Heglovih pogledov na državo in družbo, v drugem pa razčlenjuje Marxovo kritiko Heglove politične filozofije in Marxovo pojmovanje in kritiko modeme politične države. S tem odpira Bibič področje, ki je izredno aktualno za usmeritev sodobne politične znanosti.
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiKuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii
revije
KAPLJE 26
Idrijske «KAPLJE» so izšle poslednjič. Po sedmih letih nepretrganega izhajanja so namreč prenehale izhajati. Njihov glavni U-rednik Jože Felc navaja v svojem članku kot glavni razlog za prenehanje Kapelj ukinitev simbolične pomoči s strani idrijske «družbeno-politične skupnosti*, ki je bila sicer skromna, pomenila pa je, po Felčevih besedah, neke vrste zaupnico. Poleg tega naj bi bil vzrok za njih ukinitev tudi v nekaterih »vprašljivih prispevkih*. ki so izšli v reviji. Uredništvo je v razgovorih z odgovornimi republiškimi in občinskimi funkcionarji iskalo izhod iz rešitve, vendar se zdi, da te rešitve ni bilo. Pač pa predlaga Jože Felc nekakšno združitev treh primorskih revij koprske Obale, novogoriških Srečanj in Kapelj v
publikacijo «ki naj zajame pišoče ljudi na slovenskem Primorskem na glede na generacijske, nazorske in estetske razlike*. Za novo revijo predlaga tudi naslov BORI, ki naj bi »simbolično in vsestransko izražal njeno bit*.
tivnega značaja. Seveda ne manjka pisem malih šolarjev, ki so jih tokrat v glavnem prispevali učenci iz Gorice. Kot vedno se
Galeb tudi tokrat odlikuje po številnih in okusnih ilustracijah.
PASTIRČEK 2
GALEB št. 1
Z novim šolskim letom je pri šla med šolarje nova številka
Galeba, prva v XIX. letniku. Nič bistvenega se ni v njej spreme nilo od prejšnjih, kar pač po meni, da se je uredništvo prepričalo, da taka vsebina najbolj ustreza potrebam in okusom mla dih bralcev. Tudi v tej številk) je na pretek kratkih pesmic in sestavkov, primernih za jesenski čas ali pa takih, ki so kakorkoli navezani za aktualne dogodke. Zo pet drugi se poučnega in informa
Katoliški list za otroke »Pastirček* je medtem izšel v novem šolskem letu že drugič. Urednik posveča v njem sestavek o nedavne umrlem msgr. Srečku Gregorcu, ki je bil 13 let urednik revije. V tej številki se tudi začenja povest »Mladost med gorami*, nadaljuje pa se Jezova povest iz časov, odkar Slovenci prebivamo v naših krajih. Povesti je naslov «Sparunove dogodivščine z Obri*. Ostalo gradivo je dokaj podobno onemu v Galebu, le da je to v Pastirčku bolj v skladu s katoliškim značajem revije same. Vsekakor je tudi Pastirček urejevan lepo, pestro, je bogato ilustriran in povsem ustreza svojemu namenu.
Razprava Bibiča, ki je nekoliko skrajšana njegova doktorska disertacija, pomeni torej obogatitev naše še dokaj skromne tovrstne družboslovne literature, obenem pa lep obet za novo knjižno zbirko, ki jo ureja dr. Frane Jerman.
Druga knjiga zbirke Tokovi je razprava dr. Slavka Kremenška SLOVENSKO ŠTUDENTSKO GIBANJE 1919-1941. Ta obsežna knjiga okoli 500 strani velikega formata prinaša znanstveno monografijo, posvečeno predvojnemu slovenskemu študentskemu gibanju. Kremenškovo delo predstavlja po svojem značaju temeljito in analitično rekonstrukcijo študentskega gibanja pri nas med obema vojnama. Vendar pa avtor, ki je v knjigi po najrazličnejših virih rekonstruiral dejstva, ni i-mel namena samo prikazati dogodke kakor so se odvijali v teku dvaindvajsetih let. Avtorju je o-čitno šlo tudi za poglobljeno a nalizo tokov med študenti, za prikaz spopadov naprednih študentov s takratno oblastjo in za polarizacijo študentskih sil v času neposredno pred zadnjo vojno. Svoje naloge se je avtor lotil izredno temeljito, saj knjiga ne prinaša samo podrobnega prikaza posameznih študentskih organizacij, posameznih struj in dela društev, temveč kaže tudi odnose med organizacijami, med društvi in še posebej spopad med naprednimi silami ter reakcionarnimi o-blastmi ter njihovimi pristaši v študentskih vrstah. Knjiga z razpravo dr. Kremenška predstavlja tehten prispevek k zgodovini medvojnega odbodja, ki je pri nas še slabo obdelano. Je pa kot prikaz študentskega gibanja pomembnejša še toliko bolj, ker je znano, da so prav iz študentskih vrst ljubljanske univerze v času med obema vojnama izšli kasnejši voditelji osvobodilnega boja in mnogi današnji voditelji. Dosedanji kritiki sicer imajo nekatere pripombe zoper delo — vendar pa vsi poudarjajo objektivnost in popolnost Kremenškove podobe slovenskega študentskega gibanja med obema vojnama. Poudarjajo pa tudi to, da študentskega gibanja Kremenšek ni prikazal izolirano temveč v povezavi z ostalim gibanjem pri nas in političnim položajem nasploh.
Sl. Ru.

tradicionalnega simfoničnega področja do izvirnih del za pihalni orkester novejše in najnovejše dobe. Leta 1964 je bil na turneji na Nizozemskem, kjer je priredil pet koncertov, nekajkrat je gostoval v Italiji, lani jeseni pa v Švici: tu je bil na mednarodnem tekmovanju poklicnih orkestrov v mestu Uster deležen zelo laskave ocene.
Med dirigenti pihalnega orkestra milice je najbolj pripomogel do njegove visoke ravni odlični pedagog in glasbenik Rudolf Starič, za njim sedanji vodja orkestra Jože Hriberšek, ki je njegov dirigent od leta 1965; pri svojem delu se zavzema posebno za uveljavitev izvirne glasbene literature za pihalne sestave in za razvijanje svojstvenega izraza pihalnega or kestra.
Spored nedeljskega koncerta se bo pričel s Suito v baročnem slogu holandskega skladatelja A. den Arenda. Za to delo je avtor dobil vzpodbudo v orgelski literaturi iz baročne dobe (odtod tudi naslov): za modemi pihalni orkester je obdelal kompozicije nemškega organista in skladatelja Johanna Krie-gerja, ki je živel od leta 1652 do 1735. Tako obdelane skladbo je den Arend povezal v Suito z naslednjimi stavki: Andante, Menuet, Bouree, Air in Rondeau.
V naslednji točki sporeda se nam predstavi japonski skladatelj Ma-saru Kavvasaki s Fantazijo za pihalni orkester. Skladba je zanimiva, ker sloni na tetratonski in drugih lestvicah vzhodnih naruaov, in je pisana z modernimi kompozicijskimi prijemi.
Prvi del koncerta se bo končal s Triptihom za klarinet in pihalni orkester holandskega skladatelja Hermana Strategiera. Njegov Trip tih je ena redkih izvirnih skladb za solistično glasbilo in pihalni orkester: pisana je v avantgardni tehniki in vzbuja tri različna razpoloženja, kot je razl'čen potek krivulj in znakov na partituri.
Solist v tej skladbi bo klarinetist Franc Tržan, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in je že več let prvi klarinetist v simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije. Poleg tega se je že uveljavil na mnogih solističnih nastopih in kot član komornih zasedb.
Drugi del koncerta obsega Suito za pihalni orkester Bojana Adamiča in nekakšno simfonično pes nitev z naslovom »Cap Kennedy», ki jo je napisal francoski skladatelj Serge Lancen.
Bojan Adamič je znan posebno kot dirigent orkestrov lahke glas-
be. Tematiko za to Suito je zajel iz jugoslovanske folklore ter jo je obarval s sodobnimi kompozicijskimi prijemi, stavkom Suite pa je dal groteskne naslove, kot n.pr. Neresen valček, Južno od severnega, Severoeapadno in malo noro, Rezervistova uspavanka.
Serge Lancen se je rodil v Parizu in tam živi kot svoboden u-metnik. Svoje delo »Cap Kenne dy» je posvetil astronavtom in mu zato dal naslov po znani ameriški vsemirski bazi. Glasba opisuje potovanje na Luno preko različnih faz poleta, od samega hrumečega vzleta mimo blazne hitrosti po vsemirju do lunarne noči in pristanka na Mesecu.
Janko Ban
Nasi
bestsellerji
Po daljšem premoru zaradi poletnih počitnic bo od te nedelje dalje začela ponovno izhajati rubrika <Naši bestsellerji» — tokrat v nekoliko prenovljeni obliki s kratko oznako vsebine posameznih del. Lestvico sestavlja Tržaška knjigarna na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati okuse in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo lahko marsikomu pomagala pri izbiri knjige.
Miško Kranjec:
Lepa Vida prekmurska
Zvest svojemu opisovanju rodnega prekmurskega sveta, pisatelj razgrinja pred nami pretresljive u-sode štirih junakov prav tolikih novel
Ernest Hemingway:
Zbogom orožje
Nova, dopolnjena izdaja priljubljenega romana a-meriškega pisatelja. Dokumentarno delo o poteku bojev na soški fronti, prepredeno s privlačno ljubezensko zgodbo.
Dr. Bogdan Tekavčič:
Kaj mora ženska vedeti o sebi
Poljudno znanstveni priročnik, v katerem avtor spremlja žensko v njenem življenju od rojstva do smrti. Delo je obravnavano iz biološkega in psihosocialnega vidika ter okusno opremljeno z ilustracijami.
Roma in Gary:
Lady L.
Zanimiv roman, ki v svoji mikavni vsebini združuje vrsto podrobnih zgodovinskih podatkov z nenavadno življenjsko zgodbo o-semdesetletne Lady L. — ene izmed vidnejših dam iz visoke angleške družbe.
PrmSrskTSnevmfc
6
5. novembra
SEDEMNAJST LET INDUSTRIJE^ PLASTIČNIH^ MAS V PODGRADU
«Plama» raste s svojimi ljudmi
«Delovnega mesta pred hišnim pragom ni lahko dobiti» - Kako se je začelo v zanemarjeni zgradbi nekdanje sodnije - Eden izmed ustanoviteljev je celo orodje prinašal s sabo - Pred dvema letoma plama zgorela - Požar je povzročil nad 1 milijardo škode - V letu dni so proizvodnjo podvojili - Pot vodi le naprej
Kolektiv industrije za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas — »PLAMA* — na Prtini pod Hrušico pri Podgradu, dober streljaj pod cesto Trst - Reka, je po sedemnajstih letih velikih naporov na najboljši poti za nadaljnjo rast.
Bujno rast tega kolektiva so spremljali mnogi viharji. Pravzaprav redki so bili sončni dnevi, zlasti v njegovih začetnih korakih. Ljudje ob cesti, kot jih je tod opredelil v svojem znanem leposlovnem delu Milan Lipovec, imajo burno preteklost. V svoji zgodovini so kljubovali najrazličnejšim razprtijam. Dolgo jih je tlačila tujčeva peta. Potem pa jim niti narava, ki jih je «obdarila* z obilnim golim kamenjem, ne izkazuje hvaležnosti. Cesta, ki pelje mimo strnjenih revnih vasi, je bila menda edina odrešenica, ki je vodila na vse strani sveta, za zaslužkom pač.
«A v to nekdanjo, da tako rečem solzno dolino — kot je povedal domačin Karlo Gujev. ki niti ni neposredno odvisen od tovarne, ker je po poklicu mesar — je prinesla PLAMA blagostanje.»
Dušan Dekleva - Tarinčev, eden od organizatorjev uresničevanja te samoiniciativne prvotne zamisli va-
Ijaven od 5. do 11. novembra 1972
—.^ OVEN (od 20. 3. do f	20. 4.) V tem ted-
f	\ nu boste rešili vrsto
lJ zapletenih zadev, ki 'v	J so vam ovirale na-
^	^ predek. Posebno u-
spešni bodo zadnji dnevi tedna. Pri tem pa vendarle ne bo šlo vse samo od sebe in zavihati bo treba rokave. Nekaj prijetnih trenutkov v družbi prijateljev ali še ožje družbe. Z zdravjem vse v najboljšem redu.
BIK ind 21. 4. do 20. 5.) Znašli se boste v prav neprijetnem položaju in vendar se bo vse razvilo tako, da boste na koncu vi dejanski zmagovailec in tisti, ki so vas napadali in vam ne pustijo do sape, bodo premagani. Ne jemljite te zmage za nekaj dokončnega. V čustvih bo vse v najlepšem redu. Isto velja za zdravje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Vtem ko ste morali v zadnjem času večkrat popuščati, boste tokrat lahko odločali vi, kajti razmere vam dajejo prav in vrhu tega bo prišla do izraza tudi vaša strokovna sposobnost. Verjetno boste imeli kak obisk, ki vas bo razveselil, morda pa prinesel tudi kaj več. Nekohko nervoze.
KAK (od 23 fi. do 22. 7.) Ne bodite preveč površni in vsa-'č^1 j ko zadevo raje dobro v J preverite, preden se ^ za kaj odločite. Star pregovor pravi, da ne smemo zaupati na prvi pogled. Pošta, darilo ali morda tudi potovanje. Vsekakor se boste lep° zna-šli v neki družbi, ki ste si je toliko že*eli Zaradi kontrole stopite k zdravniku.
LEV (od 23	7. do
22. 8.) Nekdo kuje neke načrte na vaš račun. Ker gre za načrte, ki vam ne obetajo nič dobrega, se podvizajte in začnite z akcijo proti njim. Sicer ne bo nič hudega, če boste pravočasno u-krepali. V nasprotnem primeru pa bi vas znalo spodnesti. 0-pore in pomoči iščite med svojci. Nervoza in prehlad.
DEVICA (od 23. 8 do / *	22. 9.) Dobili boste
f (%-£	\ vest, ki vas bo pre-
l ny	j senetila. Težko bodo
'V	J razumeli vaše želje
^	^ in tudi vaše načrte.
Če boste pošteno zavihali rokave, bo vse v redu. Razčistiti boste morali neko težavno zadevo, ki bi se mogla zaradi tuje hudobije sprevreči v nevarnost. V ljubezni vse po starem. Zdravje dobro.
(®i
pilit n ouie
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)) S svojo f sposobnostjo in deloma tudi zaradi sreče boste zelo dobro opravili nalogo, ki vam bo poverjena. K temu bo pripomoglo tudi dobro razumevanje v delovnem okolju. Računajte s pomočjo sodelavcev in prijateljev. Hkrati pa tudi z razumevanjem svojcev. Kar se zdravja tiče, brez skrbi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaše , ambicije so sicer pretirane, tcda če boste našli primerne sodelavce in izbrali pravi čas, bi mogli zadevo pripeljati do konca. Sicer pa boste lahko vsestransko zadovoljni z doseženimi uspehi. Kar se družbe tiče in prijateljstva, hodite nekoliko bolj previdni. Zdravje dobro.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preveč nalog ste si prevzeli in sedaj se vam delo kopiči, da ne zmorete vsega. Verjetno boste morali na pot ali se kakor koli seliti. Z druge strani pa se ne boste počutiti nič kaj preveč gotove vase, ker ste odločali preveč na naglo. V ljubezni vse v redu. Isto glede zdravja.
KOZOROG (od 21 12 do 20. 1.) Trenutno vas bo nekaj zamajalo in vaši posli ali vaše delo ne bo šlo tako kot bi bilo želeti. In vendar ne bo hudega, ker se bodo razmere unesle in ob koncu boste kar zadovoljni. Ne boste pa zadovoljni v svojem razpoloženju, kajti ljubljena oseba vam ne odgovarja Glavobol.
VODNAR (od 21 i do 19.	2.)	Varujte
se pred lažnimi pri jatelji, ki vam svetujejo marsikaj, hkra ti vidijo v vaših naporih le možnost lastnih uspe hov. Nekdo bo tudi s podtikanj onemogočil neko vaše delo, s katerim bi se kar opomogli Posvetite malo več čaisa ljub ljeni osebi in svojcem nasploh Zdravje srednje.
RIBI (od 20 2. dr 20. 3.) Za teden bi mogli reči, da bo srečen in veder. In vendar bo vmes ve v* ' liko naporov, kak pa dec in nato težak vzpon. Drugir ne jemljite vsega na lahko ir preden se obvežete, dobro pre mislite. Ljubljena oseba vas tu nekoliko zanemarila, s tem p: plačala vaše odnose do nje Zdravje dobro.
(D
Objekti tovarne «Plama» v Podgradu
ščanov, kateremu se kar pozna utrujenost, je pripomnil le, da so naredili, kar so mogli... In da »PLAMA* raste s svojimi ljudmi!
Upokojeni Nini Munčev je pristopil kot mizar, pa je moral prinesti s seboj obliče in tudi «bank» z nožno stružnico ah «drajs» po domače. Dejal je:
«Jaz bi tem mladim, ki smo jim poskrbeli delo v domačem kraju, priporočal naj to. kar smo skupaj ustvarili z golimi rokami, ohranijo in naprej širijo, ker takega delovnega mesta na pragu doma ni zlepa dobiti. Delo ni težko ah odbijajoče. Slišim, da imajo tudi dobre dohodke. Če bj mi nekdaj tako imeli...!*
štiridesetletni Emil Vičič se je bil takrat pravkar vrnil od vojakov. Njegova vas Darije ni ravno preveč bogata v južnih Brkinih. Podgrad je kajpak obetal bolje. Ni se obotavljal. Od vsega začetka je v »PLAMI*. Zdaj kot visoko kvalificiran strokovnjak. Dobro zasluži, a rad bi v življenju dosegel kaj več. Zato po delu zvečer študira. Srednjo tehnično šolo.
«Saj nas je kakih petdeset takih! Jaz nisem nič izjemnega...* — je pripomnil in brž odhitel z motorjem na predavanje.
Tone Kušmetov je moral zaradi bolezni predčasno v pokoj. Z obraza mu ni težko razbrati potrtosti, predvsem ker obžaluje, da ni mogel nadaljevati začetega dela v novi	modemi tovarni	na Prtini,
kjer	so	na ruševinah	bivše	smo-
dnišnice	zrasle velike	hale.	Kajpak	da	se s ponosom	često	ozre
tja dol:
«Saj smo naredili nekaj, kar je prineslo boljše življenje tukajšnjim ljudem. Upam, da bo hčerka Slavica, ki jo zdaj štipendira tovarna na Srednji kemični šoli v Ljubljani, pripomogla kaj več, kot sem mogel sam...!* — se tolaži Tone.
Nekdanji kolar Štefan Štečev, ki je prva leta prihajal na delo s svojim orodjem, tako kot' večina prvih petnajstih članov kolektiva, je postal kar delovodja investicijske skupine. Na vprašanje, kako gre z delom, je brez pomisleka dejal:
«Vsekakor bolje kot prej. ko sem popravljal stare kmečke vozove!*
Štefan pa si želi, da bi sprejel v uk tudi petnajtletnega sina.
Vrtnarjev Mirko je v začetku prihajal na delo s Pregarij kar peš. Več kot dve uri hoje samo v eno smer. To ni bila šala. Zdaj se vozi z motorjem, a ima tudi »fička*. Spominja se, ko je prvič prestopil prag tovarne v zanemarjeni zgradbi nekdanje sodnije.
«Takrat si nisem niti v sanjah mislil, da bomo nekoč postavili tako veliko fabrjko. Delali smo največ na teren«. Pi4ič sem odšel oblagati s plastiko neke kemične cisterne v ljubljansko tovarno »Teol*. Potem so me pošiljali povsod po Jugoslaviji, kamor je bilo po naročilih potrebno.*
Inženir Alojz Boštjančič, komercialni direktor »PLAME*, nam je obrazložil najpomembnejša obdobja sedemnajstletnega razvoja podjetja. Zamisel vaščanov, kd jo je močno podprla takratna herpeljska občina, so začeli uresničevati 9. novembra leta 1955. Prvoten namen je bil, naj bi «PLAMA» delovala kot obrat Steklarne v Her-peljah. Vendar se je brž izkazalo, da so Podgrajci zelo iznajdljivi in vešči svojega dela. Osamosvojili so se. A ne za dolgo, ker je kmalu prišla od nekod pobuda za integracijo s koprskim «Iplasom». Šele leta 1965 so se ponovno osamosvojili. Od takrat beležijo o-gromno rast podjetja.
Pred dvema letoma, ob petnajstletnici, so proslavili začetek obratovanja novega, povsem sodobno urejenega obrata ali bolje nove tovarne za mehko peno. Toda že po devetnajstih dneh .je tovarna zgorela. Bila je to huda nesreča. Požar je povzročil milijardo in 150 milijonov starih dinarjev škode. Kolektiv in vsi ljudje bližnje in daljne okolice so bili zaskrbljeni. Požar jih je hudo prizadel. Mnogi so_ tvegali tudi življenje, da so rešili, kar se je rešiti dalo. šlo je za obstoj, za delovno mesto, za kruh! Enega od dveh velikih proizvodnih strojev so že v petih dneh po požaru usposobili za obratovanje.
Vse predelovalne stroje pa je požar povsem uničil. S pomočjo poslovnih partnerjev in hitrega posredovanja zavarovalnice so kmalu dobili druge stroje. Sčasoma so popravili tudi posledice požara na zgradbah. No, in proizvodnja teče zdaj s pospešenim ritmom. To pokazuje zlasti finančna realizacija, ne da bi ob tem podražili izdelke. Medtem, ko so leta 1970 realizirali 3 milijarde 700 milijonov starih • dinarjev vrednosti proizvodnje, so v prvih devetih mesecih tega leta proizvedli blaga že za nad 6 milijard starih dinarjev, in to celo z nespremenjenim številom zaposlenih, se pravi z 250 članskim kolektivom.
»Kako ste, tovariš inženir, uspeli v tako kratkem razdobju, kljub požaru in težavam, ki so nastale ob tem, celo podvojiti realizacijo?* —■ nas je radovednost silila v razgovoru.
»Vsekakor z boljšo organizacijo proizvodnje in drugih služb, potem pa z učinkovitejšim izkoriščanjem tehnologije in ne nazadnje z večjo umno zavzetostjo kolektiva kot celote. Pri nas imamo štiri proizvodne obrate: obrat za proizvodnjo mehke poliuretanske pene, po kateri je veliko povpraševanje zlasti v industriji oblazinjenega pohištva pa tudi v tekstilni in avtomobilski industriji. V Jugoslaviji smo v tej proizvodnji med tremi obstoječimi tovarnami na prvem mestu. Potem imamo obrat za pro-
izvodnjo polietilenske embalaže, za kar je prav tako čedalje večje povpraševanje. Nadalje je tu obrat galvanske opreme, s čimer smo našo dejavnost pravzaprav pred sedemnajstimi leti začeli, in, končno, razvijamo tudi obrat za proizvodnjo trde poliuretanske pene, ki služi zlasti kot izolacijski material v hladilništvu, gradbeništvu za razne pregrade sten in podobno. No, poglejte, in po vsem tem je vedno večje povpraševanje. Mi smo dolžni ustreči kupcem. To je tista gonilna sila, ki nas žene, da bolje in več naredimo, ker od tega zavisi tudi naš zaslužek.*
«V redu! Ampak zmogljivost strojev je odločno omejena. Se bo rast podjetja ali ekspanzija, kot se temu reče. zaustavila na današnji ravni?*
«V takem primeru ne bi gospodarno ravnali. Mi vlagamo zadnja leta poprečno okrog 600 starih milijonov v nadaljnjo rast in večanje zmogljivosti. Zdaj, ko še nismo izkoristili vseh skritih rezerv, da bi dosegli na j višjo možno zmogljivost s sredstvi, ki jih imamo, bomo za leto, dve morda manj vlagali v investicije. Ampak čez dve leti se nam bodo finančna sredstva iz amortizacijskega sklada začela sproščati in bomo morali nujno iti v širino. Namesto bloka mehke pene običaine širine enega metra, ki bi tehtala kar 30 ton, oziroma razpeta v daljavo bi šla taka preproga kar tri kilometre daleč, čemu ne bi, denimo, proizvedli 60-tonskega bloka ali 6 kilometrske preproge dnevno? Mi menimo, da sedemnajstletnemu mladeniču, ki ima še pogoje za rast in razvoj, razumljivo na temeljih zdravega razuma, takemu mladeniču je treba od časa do časa zamenjati utesnjeni suknjič, skrojiti mu novega, v katerem se bo počutil bolj udobno in sproščeno. Se pravi, da bo potrebno staro tehnologijo neprestano obnavljati in proizvodnjo prilagajati potrebam in zahtevam tržišča. Tako pač, kot od nas zahteva današnji zelo, zelo k plastiki nagnjen svet.*
Dj. PLANJAVEC
Velikan slovenskega in hrvaškega naroda
(Nadaljevanje s 5. strani)
—	poleg njega — sodelovali s svojimi deli tudi Dobrila, Stude-nac, Pucič, Laginja. Lučič, Spin-čič in Zamlič. Zato je Dobrila takoj pomislil na Ravnika tudi tedaj, ko je ustanavljal prvi Ust za istrske in kvarnerske Hrvate — «Našo Slogo* v Trstu, ki je pomenila tudi enega izmed preobratov v življenju istrskih Hrvatov in Hrvatov Kvamerskeg? otočja. Toda kljub zaupanju, k; ga je vanj imel Dobrila, se Ravnik ni čutil 'Tednega. da bi zadostil tej dolžnosti in se je ponudil le za korektorja.
Ravnik je eden vodilnih politikov slovenskega dela Istre. Nekaj časa je zastopal Koprščino v istrskem saboru v Poreču. Sodeloval pa je tudi v čitalniškem gibanju. Govoril je na otvoritvi čitalnice v Boljuncu. Toda njegova vloga je prišla še posebno do izraza v slovitem taborskem gibanju, ki je neverjetno veliko prispevalo k ak-tiviziranju najširših ljudskih množic. Ravnik je govoril pred več tisoč ljudi na taboru v Sežani 1870. leta in je ob tej priložnosti zelo kritično poudaril: «Ne delajmo si sramote, da bi pisarili v tujem jeziku namesto v svojem, ker bi potem nasprotniki imeli prav, ko bi rekli, kako hočete, da mi pišemo po slovensko, ko ga v sami zametujete. Spoštujmo se tedoj sami in spoštovali nas bodo tudi drugi*. Ojpr! je tudi prvi tabor istrskin Slovencev in hkrati prvi tabor v Istri nasploh (Kubed, 1870). Ravnik je na ku-bejskem taboru predlagal predsednika sam pa je bil prvi govornik.
Posebej pa je treba poudariti, da je bil Ravnik — r.akor se zdi
—	tudi eden od pobudnikov prvega hrvaškega tabora v Istri in na Kvarnerskih otokih 'er ideje, da naj bi ta tabor bil 21. 5. 1871 v Sv. Mihovilu v Rubesih (Kastav-ščina) in ne v Pazinu.
Vsa ta velika dejavnost je nujno morala pritegniti pozornost oblasti. Koprski glavai Kodermaz je v avgustu 1870. leta poročal o-blastem o kubejskom taboru in je posebno omenjal R umika, za katerega je med drugim rekel: »Dejanski povzročitelj in duša vsega je bil Ravnik. Tega človeka opazujem že dalj časa (. ..) Ravniko-va navzočnost v okraju z mešanim prebivalstvom se mi zategadelj zdi nevarna in njegova premestitev izven Istre na območju
češki porcelan je
zelo znan. Na sliki Irena porcelanskih vaz.
Liznova pri izdelovanju
tržaške škofije bi bila koristna z državno - policijskega stališča kot ukaz razuma .. * Zdi se, da je oblastem v tem njihovem naklepu tudi uspelo, kajti že jeseni 1871 Ravnik ne poučuje več na koprski gimnaziji, pač pa je župnik na Dvorih nad Izolo, kjer 23. januarja 1883. leta tudi umre.
Ravnik je izredno bleščeča podoba v novejši jugoslovanski zgodovini. Nikakega razloga ni, da bi ga Hrvati ne poznali kot ga ne poznajo dovolj. Ta Slovenec spada v vrsto tistih velikanov, ki so odločilno vplivali na razvoj dveh narodov. Posebno pomemben je zaradi svojega velikega deleža pri organiziranju hrvaškega političnega gibanja v Istri konec 50. ter v začetku 70 let 19 stoletja. Menim, da je prav on e-den glavnih pobudnikov in nosilcev akcije, ki je omogočila, da je romantika v tem gibanju začela pospešeno odstopati mesto realizmu, da so se Hrvati in Slovenci skupno začeli upirati vladajočemu italijanaško - italijanskemu sloju, pa tud’ nemškemu pritisku in da so začeli svojo borbo v dobi, ko so njihove gospodarske pravice, ko je njihov socialni položaj bil ogrožen, ko se je začel ovirati njihov kulturni in prosvetni razvoj, ko so jim oporekali politične pravice, skratka, Ravnik je z uspehom razbuhtel nacionalni odpor v dobi ko se je zdelo, da je Hrvatom in Slovencem kot narodoma ogrožen obstanek v Istri.
«P ra vila igre»
(Nadaljevanje
s 5. strani)
— Gre predvsem za obsodbo «novega razreda», ki hoče v imenu narodnega buditeljstva v resnici pa zaradi svojih interesov, razpolagati z ljudmi, kot da bi bili lutke. V tem smislu so «Pravila igre» — če hočeš — tudi politična drama.
Na simbolih grajena besedila, pa naj gre tudi za tako konkretno vsebino, kot je tvoja, so gledališko gledana vedno nekoliko problematična.
— Tega sem se zavedal ves čas pisanja. Zato pa sem si prizadeval, da bi realiziral dramo v dramaturških strukturah sodobnega gledališča, skrbel sem za njeno komunikativnost. Čeprav se poslužujem simbolov in tudi simbolistično ekspresionističnih odrskih efektov, je bilch v*.meni ves čas prisotna nuja, da bi ti simboli in ti efekti bili za vsakega gledalca popolnoma razumljivi. Pri tem sem seveda v dialogu skušal razviti klasične dramatske oblike, kot jih pač terjajo klasična pravila gledališča. Moram pa takoj dodati, da mi je prav pri tem, pri odrski viziji mojega dela, bil v veliko podporo in pomoč režiser Andrej Hieng ne le kot režiser temveč tudi kot dramatik in slovenski umetnik Naj povem še, da imajo pri odrski realizaciji drame pomemben delež scenograf Sveta Jovanovič, ki je zasnoval alegorično sceno z naturalističnimi elementi (v ozadju mesto, kj se gradi, v središču zadnji košček zemlje z vkomponi-ranimi etnografskimi elementi naše domačnosti), skladatelj Marjan Vodopivec, ki je napisal izvirno glasbeno opremo in kostumografka Anja Dolenčeva.
MILAN, 4. — Menda nam ne bo nihče očital, da smo preveč strogi, kadar trdimo, da se četrto nadaljevanje TV oddaj »Ri-chiatutto* nikakor ne more razživeti. Tako prva kot druga oddaja se nista mogla niti od daleč kosati s prejšnjimi oddajami, ko so se pred TV kamerami pojavljali bolj pripravljeni in rekli bi tudi bolj zahtevni tekmeci. Morda bo oddaja «Rischiatutto» zaživela v četrtek zvečer, ko pride pred kamero »zelo simpatična, srčna klepetulja* kot je nekdo ocenil novo tekmico, ki se .je prijavila za grško mitologijo.
Naj bo kakorkoli, nova tekmovalka je baje dokaj lepa ženska, vendar pa bolj slabo pripravljena, kakor se zatrjuje. Ona sama priznava to, ker da so jo kar na naglo vključili v program in se zato ni mogla dovolj pripraviti.
NEDELJA, 5. NOVEMBRA PONEDELJEK, 6. NOVEMBRA
FILMI NA TELEVIZIJI
Danes, v nedeljo, 5. novembra, ob 18.30 bo na sporedu ljubljanske TV film iz leta 195 5 »Kritje za umor*, ki sta ga režirala igralec Edmond 0'Brien (tudi protagonist) in Hotvard Koch.
Na koprski barvni TV v italijanščini bo danes ob 20.40 italijanski film Bernarda Bertolucci-ja »Pajkova mreža* (Strategia del ragno), zelo pomembno delo enega izmed najboljših italijanskih režiserjev.
Danes, v nedeljo, 5. novembra, ob 16.30 bo na sporedu italijanske TV drugi film iz ciklusa o Tarzanovem mitu v romanu, v filmu in stripu. Tokrat je na vrsti ameriški film Edwarda Krul-la iz leta 1933 »Tarzan 1’indoma-bile», v katerem nastopa v glavni vlogi Buster Crabbe,
Jutri, v ponedeljek, 6. t.m., ob 21.00 bodo na italijanski TV predvajali ameriški film (v izvirniku barvni, kinemaskopski in s stereo) oničnim zvokom) »Gli impla-cabili* (The Tali Men, 1955), ki ga je režiral zanimivi avtor akcijskih filmov Raoul Walsh. 1-grajo Clark Gable, Jane Russel, Robert Ryan.
s. a.
TRSI A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.05	Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 L. Lombar: «Jelkina bolečina* (mladinski oder); 12.00 Nabožna glasba;
12.30	Nepozabne melodije; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Popoldanski koncert; 17.30 Shakespeare: «Richard III.»; 19.50 Klavirski duo; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu;
20.45	Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba.
f KS I
8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Ansambel Lupi; 11.00 Tržaški motivi; 14.00 Športna oddaja.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30, 16.30,	17.30,
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Nesmrtne pesmi; 10.30 Orkester Bowen; 10.45 Glasba za začetek;
11.00	Prisluhnimo jim skupaj; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Ansambel Baselli; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 14.30 Pisana glasba; 15.45 Plošče; 16.00 Deželni spored; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah;
18.45	Poje Vladimir Samec; 19.00 Z vlakom iz Kopra v Ljubljano;
19.15	Nedelja na športni igriščih;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Orkestri; 21.00 športna nedelja; 21.15 Operetna glasba;
NACU/NKl.fc • - lik A M
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
7.00	Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 11.15 Opravljivci; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 14.00 Kvizi narobe; 14.30 Plošče; 15.30 Nogomet od minute do minute;
16.30	Popoldne z Mino; 17.28 Glasbeni variete; 18.15 Koncert; 19.30 Kratke detektivke; 20.25 Poslušajmo spet; 21.15 Literarna oddaja;
21.45	Na sporedu je kvartet; 22.15 Rosso: «La dura spina*.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče; 9.35 Glasbeni variete; 11.00 Mike ob nedeljah;
12.00	športna prognoza; 12.30 Domače pesmi; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimento*; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika?; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Pisana glasba s plošč; 18.40 O sinočnji Canzonissimi;
lil PROGRAM
10.00	Jutranji koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Odrska glasba; 12.30 Operne skladbe;
13.00	Strauss, Schubert, Weber;
14.05	Na sporedu da Palestrina, Gabrielli, Bach; 14.45 Skrjabino-ve skladbe; 15.30 Goldonijeva: »La locandiera*; 18.00 Literarna oddaja;. 18.30 Jazz; 19.15 Vsako-večerni k or ceri; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Ruski pesniki; 21.30 Klub poslušalcev.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 Igra za otroke — Lea Smulders -Ernst Batta: «Rdeči skiro*; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 Koncert; 10.05 še pomnite, tovariši... — Matej Bor: Previharimo viharje; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.15 Športno popoldne;
16.15	Humoreska tedna — Vidoc-queve pustolovščine; 16.35 Popularne operne melodije; 17.05 Richard Hey: «Balada o železnem Johnu*, rad. igra: 17.36 Zabavni akord; 18.00 «Letite z nami*;
19.00	Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer!; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — Marie
ital. televizija
11.00	Maša; 12.30 Slikanice; 12.55 O sinočnji Canzonissimi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
15.00	Prenos športnih dogodkov; 16.30 Spored za najmlajše; 17.45 Športni rezultati in dogodki; 18.00 Dnevnik; 18.10 TV film: »Cavalli per Tlrlanda*; 19.20 Ital. nogometno prvenstvo in športni dnevnik; 20.10 Kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Petrosino*; 22.25 Športna nedelja; 23.15 Dnevnik.
II KANAL
18.40 Registrirana nogometna tekma; 19.20 Balzarini - Naponi: «D diritto delTuomo*; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored; 22.10 Nereide.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 P° ročila; 7.05 Jutranja glasba; H-*’ Opoldne z vami; 13.30 Glasba P? željah; 17.00 Program za m*3® no; 18.15 Umetnost in prireditve
18.30	Glazunov: Koncert štev. *
18.50	Glasbena beležnica; 1»-* Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.» Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Tradicija in folklora; 1®-* Simf. koncert.
KOPER
6.30,	7.30,	12.20, 14.30,	16-30,
17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.» Jutranja glasba; 7.00 Popevk®1
8.40	Otroški kotiček; 9.00 Sitni", nična glasba; 10.00 Orkester; 10*! Prisluhnimo jim skupaj; 1’r"1 Zborovsko petje; 11.15 Melodij*0
11.30	Ansambel Camporesi; Ifr’ Glasba po željah; 13.30 Spor®®*
14.00	Plošče; 14.35 Športni P0^ deljek; 14.45 Plošče; 15.15 Orkester; 15.45 Juke box; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Šp°rt' ni pregled; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna g*3* ba; 22.00 Popevke.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročil*
8.30	Jutranje popevke; 9.15 Vi 13 jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	četrti program; 13.15 I" parade; 14.00 Ital. popevke; 1?-1U Program za mladino; 17.00 Fil®" ska glasba; 18.35 Nove ital. P®
pevke; 19.10 Sindikalno-ekononiska
panorama; 19.25 Resna glasba 3 plošč; 20.20 Poslušajmo spet; 21-*** Slovstvo in umetnost; 21.45 Si®' foničnj koncert.
n PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Oj kester; 9.50 Dostojevski: «Zloe® in kazen*; 10.10 Pesem za v’s3„ kogar; 10.35 Vaš program; l2. Alto gradimento; 13.50 Kako ® zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 G®* beno-govorni spored; 17.40 P1*® popoldanski spored; 18.30 P°seJ, na reportaža; 23.50 Plošče; 22.* Sharles Nodier - Girolamo Lazz° ri: «L’uomo dal mantello ros s®1 23.05 Jazz.
III. PROGRAM
9.00	Aubert, Sor in Smetana:
10.00	Jutranji koncert; 11.00 ha dijska šola; 11.40 Weill, Simf0® ja štev. 1; 12.25 Zborovsko Pfl je; 13.00 Schubert, Mendelso®1; Britten; 14.00 Bachove skladb*
15.15	Nabožni motivi v gia?,(i
15.50	Plošče resne glasbe; Sodobna ital. glasba: Mario "5, fred in Vittorio Fallegara; Enotni razred; 17.35 Sopranist*® M. Poppe in pianist A. Beltra®’
18.50	Gospodarska rubrika: to-Lahka glasba; 19.15 Konc®*’
20.00	F. Cavalli: «La Calisto*-
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00, 13.00,	15-00'
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacij3;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 P san svet pravljic; 9.20 Zabav® orkestri; 9.40 Cicibanov svet; 1° . Pri vas doma; 12.10 Haydn * Mozart; 12.30 Kmetijski n as v®';
12.40	Pihalne godbe: 13.15 / bavna glasba; 13.30 Priporočaj vam...; 14.10 Slovenski zbori P" jo; 14.30 Naši poslušalci čes®3 jo; 15.40 Lahka glasba; *", r
16.00	»Vrtiljak*; 16.40 Orkes®1 M. Gould; 17.10 Glasbeno P°f’j dne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Jf pevci zabavne glasbe; 18 35 ® terno 469*; 19.00 Lahko noč, 0 troci!; 19.15 Ansambel T. Žag® ja; 20.00 «Ti in opera*; 22.15 ljubitelje jazza: 23.05 R. Šebg0' Proza; 23.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA 10.30 šola: 12.30 Vohuni v ropskem odporniškem gibanj ’
13.00	Življenje doma; 13.30 DnL,-nik; 14.00 Francoščina; 15.00 . šola; 17.00 Program za naj®*3, še: 17.30 Dnevnik in izžreba® loterije: 17.45 Sličice iz s ve®.
18.15	Misteriozne himne; 18.45 * denska knjižna oddaja; 19.15 ( ljudna znanost: narečja v BaJJrt 19 45 šport in ital. kronike: 2, Dnevnik. 21.00 Film- «Gli i®**' cabili*. 23.00 Filmske prem*ere'
23.10	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečf®£ 1972: Eno uro s Francesco ® tini; 22.15 Simfonična glasba: O" nizetti in Bellini.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 5. DO 11. NOVEMBRA 1972
NEDELJA, 5. novembra 9.40 Po domače; 9.45 Kmetijski razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja; 1100 Otroška matineja; 11.50, 18.25, 20.00, 22.00 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 TV kažipot; 14.45 Sedem morij; 15.35 S Slov. instrumentalnim kvintetom; 16.05 Za konec tedna; 16.25 Hokej: Medveščak — Kranjska gora ' prenos, v odmoru glasbena medigra; 17.35 Risanka; 17.45 Koroški akademski oktet; 18.30 Kritje za umor — film; 20.30 Komedija; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pr,egled.
KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Indijanski napad; 20.15 Na poti k zvetzdam — film; 20.40 »Pajkova mreža* — celovečerni film.
PONEDELJEK 6. novembra
9.05 Odprta univerza; 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.05 in 15.55 Nemščina; 11.00 Splošna izobrazba: Šo -la bratov Ribar; 16.10 Francoščina; 17.50 V zraku; 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Kre-menčkovi — film; 19.00 Zdravo mladi; 19.45 Risanka; 20.00 in 22.20 TV dnevnik; 20.30 S. Lu
kič: Koledar Jovana Orloviča — drama; 21.40 Kulturne diagonale. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert, film; 20.15 Poročila; 20.30 Obisk v živalskem vrtu; 21.00 Burleska;
21.30	Spectaculum.
TOREK, 7. novembra
9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.40 in 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba: Srbohrvaščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.50 V. Albreht: Mala lupinica; 18.05 Risanki; 18.20 Obzornik; 18.35 Pevski zbor Vinko Žganec; 19.10 Iz sveta oblikovanja:	Oblačenje;
19.30	Akupunktura; 19.50 Cikcak; 20.00 in 23.15 TV dnevnik; 20.25 Reportaža; 20.40 Mi iz Kronšta-ta —- film; 22.10 Poema o plesu.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert; 20.15 Poročila; 20.30 De Gaulle, človek 18. junija; 21.00 »UFO* — telepatija.
SREDA 8. novembra 8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Komedija; 17.50 Vitez Vihar — film; 18.15 Obzornik;
18.30	Po domače; 19.00 Mozaik: 19.05 Od filma do filma; 19.30
Ob vznožju Andov: 20.00 in 22.25 TV dnevnik; 20.35 Mi med seboj: Aktiv delavcev občine Radovljica; 21.35 Eliott: Mlin na reki Floss.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00 Medvedek Rupert; 20.15 Poročila; 20.30 Civilizacija - varljivo upanje; 21.20 Glasbena oddaja.
ČETRTEK, 9. novembra 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 10.45 in 15.55 Nemščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba: Šola bratov Ribar; 17.15 Vsi vse vemo; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta — film; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Peyton; 20.00 in 22.45 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 A. P. Čehov: živa roba; 22.30 K. Cipci: Concerti-no za orkester.
KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert; 20.15 Poročila; 20.30 Celovečerni film: »Takšne so ženske*; 22.00 Življenje na ledu.
PETEK, 10. novembra 9.35 in 14.40 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba: Srbohrvaščina; 17.30 Veseli
tobogan: Len;ava; 18.05 0^® nik; 18.20 Ritmika; 18.30 Ekon0® sko izrazoslovje:	Osebno d®,:
18.35 M. Ravel: Chagall; Mozaik; 19.00 Sodobniki: A. binstein; 20.00 jn 23.00 TV dn« nik; 20.25 Reportaža; 20.40 S®.; slave - film; 22.10 Sedem ®oru KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Medvedek Rupert; . Poročila; 20.30 Laramie: Gen0 lova hči; 21.20 Slovenski sllK Ive Šubic: 21.30 Night klub. SOBOTA, 11. novembra 16.30 Košarka: Crvena zv®.j
—	Radnički; 18.00 Obzornik;
V deželi klobukov — film: Vj«. Gospod Piper — film; 19.10 zaik; 19.15 Humor, oddaja; Risanka; 20.00 in 23.15 TV dnL nik; 20.30 Festival zabavnih lodij; 21.40 Na poti k zvezda0, 22.05 Medicinski center; 22.2° kažipot.
KOPRSKA BARVNA TV
16.30 Košarka: Crvena zv«* .
—	Radnički; 19.45 Konec tednrt: Milva; 20.00 Medvedek Bupf, 20.15 Poročila; 20.30 Perry son: Šminka lavandine; 21.20 *” li koncert.
Primorski Tineviiit
Anketa Primorski dnevnik
ŠPORTNIK MESECA
~~ Oktober —
V naši anketi «Športnik mc-seca» je za oktober osvojila Prvo mesto članica Krasa Sonja Miličeva.
Za mesec oktober je komisija našega športnega uredništ i?).*stavOa tako lestvico imj-[Mjsih slovenskih zamejskih športnikov.
Sonja Milič (Kras)
!• Sonja Milič (n.t.)	56
, ~“šan Švab (ati.)	14
*'eter Suhadolc (pl.)	12
’• Boris Košuta (n.t.)	8
:■ ,*°jan Udovič (ati.)	7
‘ »a,ter Veljak (od.) in Barij Kante (nog.)	2
SKUPNA LESTVICA . J O DESETIH MESECIH , '0fto Cesar	(ati.)	74
, “pnja Milič	(n.t.)	56
J "ino Maver	(kol.)	54
Silvana Vesnaver (n.t.) 53 k “^an Švab (ati.)	48
'•Sokol („.t.)	32
' Kobert Klobas (koš.) 25 '-ZSŠDI (koš.)	22
•	Oorazd Vesel (smu.) in
Bom (odb.)	21
•	Stojan Udovič (ati.) in i* pOris Košuta (n.t.)
•	J-oi Plesničar (odb.) in
'gor Piščanc (smu.)	16
Sonja Jazbec (pla.) Bo
17 J?.s Fahtan (koš.)	15
■ Stojan Kuret (smu.) in 1, ?*nia Barei (odb.)	14
avdij Veliak, Dragica Hrovatin, Lavra Lovre-Pc. Fabija Meneghetti Tjaša Pavletič (vsi jOo.) in Peter Suha-25 do|c (Plan.)	12
•	rimorje (nog.), Divna
27 t imak (odb-)	U
2S «,ak*i Ruzzier (ati.)	9
•	Meks Ožbot (smu.), Ma-
škerk (smu.) Vojno Bukavec (nog.), Just Fabjan in Nevo Rado-
33 sLC <vsi n t )
Kras (n.t.), Sž Bor £•, 1 odb. ekipa), ŠD olet (društvo) in Ma-37 J?1?, Kraljič (nog.)
•	Uvido Neubauer, Igor Brel in Breg A mladin-"e MI (Vsi odb.), Fran-,5,° Uej (pla.), Robert jantar in Leonard Ko-
(oba koš.) in An-J Sedmak (kot.) ter 45	vta!U?r Veljak (odb.)	5
‘ ... an Mikuš, Boris MP 'o (oba nog.), Olga ^avletič (odb.), Samo Sancin (smu.), Alenka r?Tc (smu. in odb.), Adrijan Sosič, Karel "azem (oba koš.) in 53	p"rana Sosič (kot.)	4
' „d| Bole in Anica ŽP p,°n (oba n.t), Sonja Pernarčič (odb.), Stojan Jfahonja, Livij Tram-Paz iD Gabrijel Husu 'YS| nog.), Maruška Gr-<?c: Ivo Volpi in Pavel 62	, dmak (vsi kot.)	3
i?*® Cej, Julka Beze-'ak, in Vclox (vsi odb.), runo Marson in Kante , ari.1 (oba nog.), Zdenka Hrovatin (kot.) in 69.	«,runo Jankovič (šah.)	2
esna Karniel, Igor Ku-/®*’ Selma Micheluzzi t,S.-srnu-), Branko La-„#vic. Martin Kralj, E-„?.n Guštin, Mauro Dor-'k. Marko čubej in Maksim Tabaj (koš), Darjan Tabai, Vojko
nrizmančič. Igor Čuk,
"runo Križmančič, Ivo sjjnad (vsi nog.). Ix>-r*dana Kralj, ŠD Kon-n v<d (oba (alb.), Bru-Furlan (koš.) In ska<- Grgič (ati.)	1
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. novembra HW
PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH
......	08 sobote DflLi j 2. Borov festival minibasketa
PRVA ZMAGA JADRANA Letos v ženski B ligi
NA DOMAČEM IGRIŠČU le dve naši šesterki
V nedeljo derbi med Koprom in Izolo
Izola na drugem mestu
Izola je po treh »suhih* nedeljah ko je dvakrat remizirala in enkrat zgubila, spet zmagala in napredovala na lestvici. Ptujska Drava je ponovno odpovedala in oddala do tega kola zadnjemu Kovinarju obe točki, s tem pa je morala oddati tudi drugo mesto Dolanom. Ker je tudi vodeči Železničar doživel poraz (s Slavijo), zaostaja Izola za njim le za točko in se lahko le otožno spomni na poraz z Mariborčani v predpredzadnjem kolu. Kljub temu pa je z uvrstitvijo lahko več kot zadovoljna, saj je drugo mesto v slovenski ligi ob današnji močni konkurenci lep dosežek.
Tega pa ne bi mogli trditi za nedeljsko skromno zmago nad celjskim Kladivarjem. Izolani bi si res lahko privoščili višjo zmago, saj so vso tekmo napadali, si ustvarili vrsto priložnosti, dvakrat zadeli vratnico, kljub temu pa so le enkrat zatresli mrežo. (V. Gregorič). Do izraza prihaja vedno znova njihova stara bolezen, neuspešnost napada, kar najbolje potrjuje podatek, da na nobeni tekmi v tem prvenstvu še niso dali več kot dva gola. Taka igra ne osvaja gle dalcev, lahko pa je tudi usodna proti boljšim ekipam.
Polom Kopra
Koprčani so tokrat neprijetno presenetili. Marsikdo je upal, da bodo v tekmi z Ilirijo osvojili vsaj točko, medtem ko na katastrofo ni pomislil nihče. Birija pa se tudi tokrat ni hotela .zneveriti svoji čudni igri: visoka zmaga z Dravo, katastrofalen poraz s Kladivarjem in Vrbasom v finalni tekmi za amaterskega prvaka Jugoslavije ter spet visoka zmaga nad Koprom. Kaj naj rečemo o igri slednjega?. Njegovi igralci so spet uporabljali svoje staro orožje: nastavljanje offsida, ki pa se kaj rado hudo maščuje, kot se jim je tudi tokrat pri prvem golu že v 11. minuti. Verjetno pod vtisom tega hitro prejetega gola so se pozneje bolj malo borih in trudib ter so prejeli še štiri gole. Na lestvici pa so padli z osmega na deveto mesto.
■ ' .	71. t . .4., ,.ČT Vir^L-rH
Zahodna conska liga
še samo tri kola so1 ostala do korica • jesenskega dela, kljub temu pa je položaj na vrhu lestvice ZC NL še vedno nejasen in zamotan. Odločilna srečanja v preteklem kolu niso prinesla ničesar novega, če izvzamemo nov poraz Usnjarja, ki je s tem zaostal. Slovan in A-dria sta imela točko manj od Vozil in Litije ter sta morala zmagati v medsebojnih obračunih s tema ekipama, če nista želela preveč zaostati. To jima je tudi u-spelo, ker pa je tudi Sava spet zmagala, se je samo vrstni red nekoliko spremenil (Primorje je prvo, Adria druga, Slovan tretji, Sava četrta, Vozila peta in Litija šesta), medtem ko se možnosti teh ekip še niso bistveno ločile.
Tako bo uvrstitev na vrhu še naprej nihala in nobeno moštvo se ne more uspavati na trenutnem visokem mestu. To najlepše dokazuje dejstvo, da zdaj drugouvrščena Adria lahko že v prihodnjem kolu pade na šesto mesto. Tudi kandidatov za naslov jesenskega prvaka je še šest. Na pri# pogled mu je najbližje Primorje, katerega naskok se je v tem kolu še povečal, vendar bi se morala razlika treh točk v prihodnjih dveh kolih znižati ah popolnoma skopneti, saj gostujejo Ajdovci v Litiji in Mirnu, kjer bodo verjetno pustih nekaj točk. Tako bi se, po možnosti na papirju, odločili za Slovana, ki bo imel v zadnjih treh kolih najlažje nasprotnike. (Zagorje in Usnjarja v gosteh, Piran doma). Tudi Litija lahko osvoji še vseh šest točk, če premaga Primorje, saj jo potem čakata lahka nasprotnika Tolmin in Jadran. Tu pa so še Sava, Vozila in Adria, ki ne bodo kar tako hoteli zapraviti en-
kratne priložnosti. Že prihodnje kolo bo dalo jasnejšo shko, lahko pa bomo že dobili celo jesenskega prvaka. Če namreč Primorje slučajno zmaga, je praktično že prvak (potem lahko tudi zgubi v Mirnu, saj njegov zadnji nasprotnik Tolmin nima v Ajdovščini kaj iskati).
Ajdovščina: trije goli
Batagelja
Primorje je Po nekaj nedeljah slabše igre spet zaigralo dobro in učinkovito ter visoko porazilo vrhniškega Usnjarja. Vrhničani so po porazu v Mirnu odpovedali in so že tretjič zaporedoma zgubili. Ites pa je tudi, da je bila njihova visoka uvrstitev po petem kolu, ko so bili celo drugi, deloma plod naključja. V moštvu Primorja se je s hat-trickom (s tremi goh) izkazal Batagelj medtem ko je zadnji zadetek dosegel Begič. Batagelj je tako z devetimi goh v skupnem seštevku prevzel vodstvo na lestvici strelcev ZCNL pred Šubicem (Sl.) 8, Klanjščkom (Ad.) 6, Begičem (Pr ), Benedetičem (Ad.) Marušičem (Voz.), J. Nejedhjem (Lit.), Šimnovcem (Sava) 5, J. Bertokom (Jad.), M. Ipavcem (LT H), Saksidom (Ad.), Šinkom (Sl.), Videmškom (Lit.) 4, itd.
Dramatična tekma v Mirnu
Mirenska Adria je dosegla svojo doslej najtesnejšo, a najbolj dragoceno zmago v tem prvenstvu. Bojazen, da bo Litija zelo nevaren nasprotnik, se je izkazala kot u-pravičena, saj je bila zasavska e-kipa za Slovanom najhujši tekmec Adrie v dosedanjih obračuni h. Li-tijani, ki so bili lani skoraj vse prvenstvo prvi, in s tem kot novinci veliko presenečenje, so letos startalj nekoliko nepripravljeni ter v slabši formi. Toda njihova igra v zadnjih tekmah je vedno boljša in se že približuje tisti iz pretekle jeseni.
Takp dramatičnega srečanja, kot je bilo nedeljsko, v Mirnu že dolgo ni bilo. Litija je dvakrat vodila, na koncu pa vseeno zgubila. Gostje so najprej povedli sredi prvega polčasa. Kmalu po odmoru je Frančeškin izenačil, vendar so čez 20 mdnut gostje spet prišli v vodstvo. Adria si je, zmago zagotovila v izrednem finišu, ko je že kazalo, da je zgubljena. Takrat je zablestel Benedetič; ki je dvakrat ma-tiral gostujočega vratarja. Po prikazani igri bi vsekakor bolj ustrezal neodločen rezultat, toda Miren-ci so bih tokrat srečnejši in so tako zmagah.
Vozila: samo prvi polčas
Vozila so se z obrambno igro u-spešno zoperstavljala oslabljenemu Slovanu ves prvi polčas. Toda že po petih minutah drugega dela so prvič klonila in potem v želji za izenačenjem seveda odprla igro. Vendar v odprti igri, brez taktiziranja, se le malokatero moštvo ZCNL lahko enakovredno kosa s Slovanom in tako so tudi Novogoričani prejeli še dva gola. Zadetek Marušiča devet minut pred koncem tekme je samo ublažil poraz.
Tolmin: ustrezno uvrstitvi
Spopad med Tolminom in Piranom je ustrezal uvrstitvi teh ekip. Prikazan nogomet je bil slab, neučinkovit in nezanimiv. Osvojena točka predstavlja uspeh za Piran, ki je pokazal nekaj napredka od začetka prvenstva. Tega ne bi mogli reči za Tolmince, ki so posebno v zadnjih tekmah razočarali in so zaigrali pod pričakovanji. V tekmah z zadnjimi tremi moštvi (Jadranom, Zagorjem in Piranom), kjer bi si morah nabrati točk, so osvojih samo eno, tako da jih je Jadran že dohitel in jih do konca jesenskega dela že lahko pusti za seboj.
Prva zmaga v Dekanih
Dekančani so prvič zmagali na domačem igrišču. Zmaga nad Zagorjem je bila tesna, a nadvse pomembna, še posebno, ker je Zagorje neposredni tekmec za obsta-
nek v ligi. Jadran je bil vso tekmo boljši, vendar je, nekoliko zaradi slabega vremena, uspel le enkrat premagati vratarja Zagorjanov.
Nedeljske tekme
V nedeljo bo osrednji športni dogodek na Koprskem derbi med starima tekmecema Koprom in Izolo. V senci tega se bosta spoprijela Piran in Jadran. Njuna tekma ne bo tako zanimiva, vendar za oba zelo važna, saj imata oba pičlo zalogo točk. Adria bo igrala v Kranju z novincem, Savo, katere dobri rezultati vedno znova presenečajo. V Novi Gorici gostujejo Škofjeločani, ki so junija že presenetili Vozila in odnesli domov točko, tako da se v drugo ne gre šaliti. Tolmin gre na Vrhniko s skromnimi upi, posebno ker bo Usnjar želel popraviti svoje zadnje slabe rezultate. Gostovanje Primorja v Litiji smo že omenili.
B. P.
NOGOMET
ZAGREB, 4. — Državni nogometni reprezentanti Jugoslavije, ki se bodo od 9. novembra dalje pripravljali v Zagrebu za mednarodno srečanje z Grčijo, so pozvali na povratni dvoboj mladinsko ekipo Dinama, ki jih je premagala z 2:1 med pripravami za tekmo s Španijo (ki je bila prejšnji mesec). Povratno srečanje med Jugoslavijo in Dinamom bo 12. novembra.
ATLETIKA
VELENJE, 4. — Jutri bo v Velenju tradicionalni kros, ki ga vsako leto prireja ljubljansko Delo. Nastopilo bo kar 200 tekmovalcev, med katerimi jih je največ iz Maribora. Člani bodo tekli na progi 5.000 metrov, članice pa na 1200 metrov.
DRUGE VESTI NA OSMI STRANI
Borovke se bodo potegovale za vrh lestvice, Brežanke pa za obstanek v ligi
11. novembra se bo začelo žensko odbojkarsko prvenstvo B hge. Tudi letos je federacija razdelila ekipe na šest skupin po osem moštev. Kot smo že poročali, bosta Bor in Breg, edina predstavnika slovenskih društev v tej ligi, nastopala v A skupini. Znani so že tudi nasprotniki naših šesterk,
Obe šesterki iz Bergama sta za naša igrišča novinca. Ekipa Palla-volo Lovable je lani nastopala v A skupini B hge (naše ekipe so, kot je znano, igrale v skupini B) z dobrim uspehom. Porazilo jo je le modensko moštvo Minelli, ki je v svoji skupim tudi zmagalo in se je tako uvrstilo na kvalifikacije za višjo hgo. Bergamska ekipa je torej močna
Popolen novinec je za naše še-sterke tudi SC Alzano iz Alzana pri Bergamu. Vemo le, da je lani nastopal v nižji ligi, vendar ne moremo o njegovi moči napisati nič točnega.
Goriški AGI je lani izpadel iz prve hge. Letos je pri tej ekipi prišlo do sprememb, saj je vodstvo zamenjalo dolgoletnega trenerja in pomladilo ekipo. Zaenkrat še ni znano, če bo še nastopala Bar-bierijeva, ki je bila vse do letos glavna nosilka goriškega napada. Ekipa je letos nekoliko šibkejša od lanske.
Ostale ekipe so se pa med seboj pomerile že v lanskem prvenstvu. Najnevarnejša je seveda Primave-ra Marzotto iz Novente Vicentine. Te igralke so mlade, borbene in uigrane, imajo pa tudi izredne pogoje za treniranje. Noventa je namreč manjši kraj z lepo telovadnico, ki je tudi družbeno shajališče mladine. Naj omenim še, da je ta ekipa lani osvojila prvo mesto v svoji skupini in ji je napredovanje v višjo hgo ušlo le za las.
Na drugo mesto v svoji skupini se je lani uvrstil Libertas iz Brescie. Ta šesterka razpolaga z izredno obrambo, zelo dober je pa tudi njen napad, kjer se predvsem odlikuje nekdanja reprezen-
tantka Agostijeva. Tudi Libertas se bo letos potegoval za višja mesta lestvice.
Vignoni iz Gottolenga blizu Brescie je lani predstavljal pravo presenečenje svoje skupine. Igralke so se uvrstile na četrto mesto za Borom, vendar so se nekaj časa borile celo za prvo. Tudi te igralke so izredno mlade, saj je lani celotna ekipa nastopala tudi - na mladinskih igrah. Vignoni razpolaga predvsem z izredno obrambo, na,domačem igrišču je pa praktično nepremagljiv. Naj omenim še to, da je lani v Gotfolengu zmagal le Libertas.
Poglejmo sedaj še možnosti obeh slovenskih ekip. Pri Bregu je prišlo do nekaterih sprememb. Ekipa se je letos okrepila S Sonjo Križ-mančičevo, ki je prej nastopala za bazoviško Zarjo. Žal, pa verjetno letos ne bo več nastopala Klabjanova. V glavnem bo trener Jurkič tudi v letošnjem prvenstvu razpolagal z istimi igralkami kot lani in bo morda v prvo šesterko vključil le dve mlajši igralki. Glavni »handicap® dolinske ekipe je pomanjkanje treningov, oziroma telovadnice. Nova telovadnica v Dolini bi morala biti končana že pred časom. Toda dela so se zavlekla in je tako verjetno ne bodo otvo-rili do začetka prvenstva. Ekipa zaradi tega še vedno trenira na stadionu «1. maj» vendar pa mora trener Jurkič trenirati istočasno mladinke in igralke prve ekipe, kar pa seveda ne koristi ne enim ne drugim. Glavna vrlina dolinske e-kipe bo tudi letos obramba in seveda izkušenost igralk, ki so si za cilj prvenstva zadale obstoj v ligi.
Bor se pa za prvenstvo že več časa intenzivno pripravlja. Po vrnitvi Pemarčičeve je pridobil na napadu, izboljšala se je pa tudi obramba, ki je bila vedno šibka točka Borovih igralk. Dve leti po prenovitvi bi morala torej ekipa končno dokazati, kaj dejansko velja. Glede na moč, bi se moral Bor letos uvrstiti na eno boljših mest končne lestvice.	INKA
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiimiimmiiitiiiitimiiiiiuiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiii
imiiiiiiiiiimiiiuiiiiimiiiiiiimiimiMtiiiiiiiiiiiituiMiuiiiiiiiiii«
V 1. KOLU BODO LE BOROVKE IGRALE DOMA
' .2- .
, Ilir. uti
O)1
Koledar ženske B in moške C lige
Obe prvenstvi se bosta zaključili 11. marca 1973
Prihodnjo soboto in nedeljo se bo začelo odbojkarsko prvenstvo v B hgi pri članicah in v C ligi pri članih, kjer imamo tudi enega našega zastopnika in sicer, zgoniški Kras. Objavljamo koledar B skupine tretje hge, kjer bo nastopal Kras ter A skupine ženske druge lige, v katero sta bila vključena Breg in Bor. '	*
Ženska B liga — A skupina
1.	kolo (11. — 12. nov.)
Lovable* — Primavera Alzano — Vignoni,
Libertas Brescia — Breg Bor — AGI GO.
2.	kolo (18. — 19. nov.) Primavera — Bor
Breg — Lovable,
Vignoni — Libertas Brescia AGI — Alzano
3.	kolo (25. - 26. nor.)
Lovable — Vignoni Primavera — Breg Libertas Bre#.cia — AGI Bor — Alzano
4.	kolo (2. — 3. dec.)
Vignoni — Primavera AGI — Lovable Alzano — Libertas
Bor — Breg
5.	kolo (9. — 10. dec.)
Lovable — Alzano Primavera — AGI Breg — Vignoni Libertas — Bor
6.	kolo (16. — 17. dec.)
AGI — Breg
Alzano — Primavera
Libertas — Lovable Bor — Vignoni 7. kolo (14. - 15. dec.)
Lovable — Bor Primavera —■ Libertas Breg — Alzano Vignoni — AGI
POVRATNE TEKME: 21. — 22. jan., 28. — 29. jan., 10. — 11. feb., ; ,
17. - 18. feb., 24. - 25. feb.. Jan'’ ‘ 3. — 4. marca, 10. 1— 11. marca.
Moška C liga — B skupina
1.	kolo (11. — 12. nov.)
Libertas Padova — Kras Libertas Trst — ACEGAT Caldini — Dall’Acqua Montecchio — Scaiola
2.	kolo (18. — 19. nov.)
Kras — Montecchio Dall’Acqua — Libertas Padova ACEGAT - Caldini Scaiola — Libertas Trst
3.	kolo (25. — 26. nov.)
Libertas Padova — ACEGAT Kras — Dall’Acqua Caldini — Scaiola Montecchio Libertas Trst
4.	kolo (2. — 3. dec.)
ACEGAT - Kras Scaiola — Libertas Padova Libertas Trst — Caldini Montecchio — Dall’Acqua
5.	kolo (9. — 10. dec.)
Libertas Padova — Libertas Trst Kras — Scaiola Dah’Acqua - ACEGAT Caldini — Montecchio
6.	kolo (16. - 17. dec.)
Scaiola — Dall’Acqua Libertas Trst — Kras
Caldini — Libertas Padova Montecchio — ACEGAT 7. kolo (13. - 14. dec.) Libertas Padova — Montecchio Kras — Caldini
Dall’Acqua — Libertas Trst ACEGAT — Scaiola POVRATNE TEKME: 20. - 21.
28. jan., 10. — 11. feb., 17. - 18. feb., 24. - 25. feb., 3. — 4. marca, 10. — 11. marca.	G. F.
. -

vrv - -	.. ? f <
Bor — Ital sider: nihče noee popustiti v borbi za žogo
•%0)
Ljubljana — Italsider: kdo bo prestregel žogo, ki je zgrešila boš?
Razen v košarkarski spretnosti so se tekmovalci pomerili tudi v
risanju
i
.V-I
■ *
Prireditelji so razstavili na ogled pokale, plakete, kolajne in praktične nagrade, ki jih bodo podelili dam s

I/>0ai/m partizanskega zdravnika
r®dkesmo naprej. Po neuhojenih stezah smo se skozi V gozdove in po strmih čistinah pri vasi Reka spustili le	Prešli cesto Cerkno — Dolenja Trebuša blizu požgar
^idli6 511 Po visečem mostu prekoračili Idrijco. Spet smo ,strrno navzgor v šebrelje. Spremljevalci so ml pove-'klgnab so bila tu pred nedavnim Nemoi. Veliko moških so v koncentracijska taborišča, nekaj so jih pobili, ene-toklu odsekali glavo. Vas je bila videti čisto
Prot’ večeru smo prišli na Vojsko. Tu Je bila komanda j - komandant in komisar sta nekam odšla. Partizani “J &!118 Uredili prenočišče v neki hiša. Opozorili so naju, J b]? odcar ne slačiva niti sezujeva. Za razliko od Zakriža 2 ^Položenje tu bolj napeto in negotovo.
Poč -fderjevlčem se nisva še dobro ulegla, ko zagrmi strel Hjn.; Namah je bilo vse pokonci, vsi so se umikali lz hiš v V 8kale da gozd.
Iflm , d&r sta prišla samo komandant in komisar. Koman-J® pravkar prevzel svoje novo mesto in je hotel pre-
izkusiti, kako reagira njegovo moštvo. Ustrelil je. Ne vem, če je bil zadovoljen z našim premikom. Glavno je bilo, da niso bali Nemci, Spet smo polegli po hišah. Ker sta nam funkcionarja zatrdila, da smo za to noč lahko popolnoma brgz skrbi, smo mimo zaspali.
že v zgodnjih jutranjih urah mi Je komandant odkril cilj najinega potovanja. S tovarišem Večer J evičem sva vedela, da greva v štab devetega korpusa, kje pa naj bi to bilo, nisva imela pojma. Četudi sva spraševala, nama dotlej nihče ni hotel odgovoriti. Končno nama Je komandant povedal, da morava na Lokve, eno od najvišjih vasi v Sloveniji.
S kurirjem, ki je nesel na štab važno sporočilo, sva z Vojskega odšla tudi midva. Kurir je bdi odprt, navdušen, silno korajžen, toda previden in pameten primorski fant, s katerim Je bilo užitek hoditi in se pogovarjati. Kakor da je onjamljen od svoje mladosti in svobode, ki jo uživa, nama je razlagal, kako bomo kmalu priborili svobodo tudd tistim Primorcem, ki je trenutno še nimajo.
Z Vojskega naju Je peljal naravnost v dolino Gornje Trebuše navzdol, tam kjer je najožja, potem naravnost navzgor na Lažne.
Med potjo nama je kazal mesta, pokrita s stročnicami nabojev:
«Tu so bila strojnična gnezda, od koder smo nažigali Švabe, da je bilo joj». Zdaj je vladala v teh gozdovih tišina, ki jo Je le sem in tja zmotil glas preplašenega ptiča.
Iz strmega brega smo prišli na stezo, ki se Je komaj občutno vpenjala.
«Kmalu bomo na cilju,» Je vzpodbujal kurir Večerjeviča, ki so ga strmine precej dajale Čudil sem se samemu sebi, da mi ne pohaja sapa, saj je potekalo že tretje leto. kar nisem hodil po gozdovih.
Na visoki planoti smo zagledali cerkev, okrog katere se
je stiskalo nekaj hiš, sicer pa so bile domačije raztresene
po vsej planoti tja do visokega, temnega smrekovega gozda, ki obdaja Lokve od vseh strani.
«V teh gozdovih je nekje štab IX. korpusa. Ne smem vama povedati kje».
Pustni naju je v neki hiši, kjer so nas prijazno sprejeli. Bila je polna partizanov in civilistov, moških in žensk, ki so govorili vse vprek.
«Tu me počakajta! Grem v štab in se kmalu vrnem!# LOKVE
Cez uro je prišel s kurirjem tovariš Strela, ki je bdi pri štabu devetega korpusa (IX K) visok funkcionar v obveščevalni službi. Poznal me je z medicinske fakultete v Ljubljani in zato ni bilo težav in sumov glede moje identitete. Bil sem brez dokumentov, če izvzamem spremno pismo, ki ga je prinesel kurir. Tudi Večerjevič je bil brez dokumentov. Toda njega niso poznali. Imel sem vtis, da je šlo s preverjanjem njegove Identitete malo težje. Kam so ga dodelili, do danes nisem zvedel, ker ga nisem več videl. Slišal sem pa, da je živ dočakal konec vojne.
Mene so začasno dodelili štabu artilerije. Prav nič vojaškega ni bilo na meni, bil sem še popoln «civildst», v najlažji letni obleki. Kaj bi počel kirurg v artileriji, mnogi preprosti tovariši niso vedeli in tako sem pomagal za kuhinjo lupiti krompir na stopnicah lokevske cerkve.
Na hrano in stanovanje pa so me poslali v majhno hišico zunaj strnjenega naselja. Pozneje sem zvedel, da je bil tam nastanjen sanitetni odsek IX K.
Za zdaj sem bil neznanec med neznanci.
Sredi sončnega popoldneva sem zagledal osebo, ki se je bližala hiši. Globoko sklonjena pod ogromnim košem sena
je prihajala s travnikov. Pred vhodom se srečava, nosač dvigne glavo in izpod sena me pogleda par čudovitih sivo zelenih oči. Oči se čudijo, iščejo, hočejo se spomniti, kdc sem. To so ženske oči. Tudi meni se zdijo znane. Ne morem in ne morem verjeti, da sem jih nekoč že videl.
Po nekaj trenutkih presenečenja sva se spoznala. Bila je dr. Franja Bojc. Pred leti je stažirala na II. kirurškem oddelku v Ljubljani in sva nekaj časa skupaj delala. Prisrčne sva se pozdravila.
Vprašal sem jo, kako da nosi seno, ona pa, kakr> da lupim krompir.
Odložila je koš, si popravila lase in si z obleke otres' bilke. Povabila me je na klop pred primorsko hišo. V;. popoldne sva imela prosto. Pripovedovala mi je in pnp. vedovala.
Ko so Nemoi po kapitulaciji Italije prečesali gozdove okrog Ribnice, da bi uničili partizane, so jo zajeli skupaj s dr. Pavlo Jerino v komaj ustanovljeni partizanski bolniš niči. Bili sta k sreči še v civilu. Odgnali so ju na Reko, kjei ju je nemški komandant kot «nenevami» ženski izpustil. Pre ko Gorice sta dobili v Črničah zvezo s primorskimi partizan: in prišli pozno jeseni v štab IX K, ki se je prav takral formiral.
Pripoved je postala še bolj čustvena, skoro strastna, kc je prešla na ustanovitev SVPB (slovenska vojna partizanske bolnišnica) «Franja» in na njeno dotedanjo usodo. Kako živo mi je opisovala trud in vztrajnost, s katerim so jo gradili, da bi dobili v njej zdravniško oskrbo ranjeni partizani. Z dr Viktorjem Volčjakom nista bila le pobudnika, ampak tud delovna tovariša pri vseh naporih osebja, da’ bi bile bolnica čim varnejša in strokovno čim boljša.
«In zakaj si zdaj tu?»
(Nadaljevanje
TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon
TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon
TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon
794	638 833 82
795	823 761 470
Uredniitvo Podružnice Uprava
Oglasni oddelek Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletne 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT. DZS ljubi|8'<e Gradišče 10/11 nad. telefor
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. hnančn^
upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožalja 200 lir «Mal' ofl , 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se narcačaio oglasnem oodelku ali uDravi Iz vseh drugih pokrajin Italija Ofl
Stran 8
5. novembra 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska Z1T
. Trii
Nfl VSEDRŽAVNEM SREČANJU flNPI V CflSTEL SF0RZESC0
Partizanski borci potrdili v Milanu zvestobo načelom odporniškega gibanja
Predsednik Boldrini je pozval demokratične organizacije na odločen boj proti fašizmu
MILAN, 4. — Na vsedržavnem srečanju, ki ga je priredilo v Milanu Vsedržavno združenje partizanov Italije, so obravnavali danes problem »odporniškega gibanja v italijanski stvarnosti*. Srečanje, katerega so se udeležili predstavniki odporniškega gibanja iz vse Italije, je bilo v gradu »Castello Sforzesco*.
Uvodno poročilo je podal predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI in podpredsednik poslanske zbornice Arrigo Boldrini, ki je v svojem govoru analiziral gospodarske in družbene razmere v Italiji v zadnjih letih. Boldrini je med drugim dejal, da je bilo opaziti pojave »plazečega fašizma*. Nato je dodal: »Stranke, sindikati, mladinska gibanja, odporniške in bojevniške organizacije se morajo zavedati, da so odgovorne za to, da se prepreči pustolovščina, ki bi jo Italija utegnila drago plačati*.
Boldrini je nadaljeval, da je demokratični potencial države še vedno neokrnjen, da je zdrav in močan in da ga je zato treba na odgovoren in smotrn način izkoriščati, ne samo za zaščito omejenih interesov Italije, temveč mu pripisati vlogo, ki bi jo moral odigrati na mednarodni ravni. V tej zvezi je Boldrini dejal, da Italija lahko prispeva k okrepitvi varnosti v Evropi, rešitvi številnih vprašanj v Sredozemlju, uresničiti mir v Vietnamu ter pomagati pri likvidaciji fašističnih režimov v Grčiji, Španiji in Portugalski.
Milansko srečanje — je zaključil Boldrini — mora predstavljati odskočno desko za rešitev številnih vprašanj, kot so tista, ki zadevajo oborožene sile, sodstvo, kulturo ter likvidacijo vsakršne organizirane in zakrinkane oblike neofašizma.
Ob začetku srečanja so povabili za predsedniško mizo partizanskega komandanta iz Ligurije Castagnina, ki je liil: svoj čas aretiran po pomoti v zvezi s primerom «Feltrinelli». Kot je znano, so Castagnina aretirali, ker je tudi «1 imel ilegalno ime »Saetta*.
Nitti, vnuk znanega italijanskega državnika Francesca Saveria Nittija, ki se je zavzel za takojšnjo rešitev primera Valpreda.
Senator Pietro Secchia se Je v svojem govoru spomnil Enrica Matteia za katerega je menil, da je bil, čeprav drugačnega političnega mišljenja, vedno zvest pri svojih dejanjih
GOREČA LJUBEZEN
Včasih so zaljubljenci svojim izvoljenkam pisali kilometrska pisma, poklanjali rože ali slaščice, ko pa je zadeva postala bolj resna tudi prstane in drugi nakit. 17-letni C.G iz Genove pa se lahko ponaša s svojevrstnim rekordom. Za svojo zaročenko je ukradel kar 200 avtov, nehvaležna deklina pa ni bila nikoli zadovoljna. Zato se je posvetil tatvinam. V središču Genove ie čakal na žrtve, po navadi moške, jim nekaj časa sledil, nakar jim je sunkovito raztrgal žep na hlačah in skoraj vedno je bila noter tudi listnica. «Včasih pa je bil žep tudi prazen,» je priznal C.G., ko ga je policija naposled aretirala. Sedaj bo nekaj let sedel in premišljal o ženskah, ki so ga tako mladega že tako drago stale.
idealom odporniškega gibanja. Zato — je rekel Secchia — menimo, da je partizan Enrico Mattei padel na svojem delovnem in bojevniškem mestu.
Milanski župan Aldo Aniasi, ki je bil tudi partizanski komandant, je med drugim izjavil: «Fašizem se spet oživlja; povrnile so se bombe, ko je bil sprejet delavski statut, ko se je začel proces sindikalne enotnosti, ko se je pojavila na obzorju reforma delniških družb, reforma šol, zdravstvena in druge družbene reforme. Za faši-
Na srečanju je govoril tudi Fausto ’ zem — je zaključil Aniasi — ni mesta
RIM, 4. — V veliki dvorani val-deške teološke fakultete se je danes nadaljevalo vsedržavno srečanje gibanja «Sedmi november 1971». Na tem srečanju so prisotni številni italijanski katoliški duhovniki, ki so ustanovili to gibanje, v znak nekakšnega protesta proti dejstvu, da se je koncil Vatikan II zaključil 7. novembra ne da bi nakazal katoliškemu svetu ustrezna reševanja številnih vprašanj in problemov današnjega sveta.
Katoliška cerkev, oziroma vatikanski vrhovi, so praktično obsodili to srečanje, čeprav niso sprejeli proti njemu strožjih ukrepov. Sicer pa se tudi udeleženci sedanjega rimskega srečanja ne smatrajo za krivoverce, temveč izjavljajo, da hočejo živeta v Cerkvi.
Med njimi so številni duhovniki, o katerih je vsakdanja kronika italijanskih časopisov že obširno pisala. V Rimu je sedaj prisoten duhovnik Mazzi iz «Isolotta» v Firencah. Prisoten je tudi don Zerbinati iz Oregine pri Genovi'. Navzoč je tudi duhovnik Pio Ottenio, ki je približno pred dvema letoma s prižnice seznanil vernike, da se namerava poročiti. Med drugimi je tre-
Skoraj 500 Indijancev je vdrlo v poslopje »Bureau of Indian Affairs* v ba omeniti še protestantskega pa-VVashingtonu, da bi protestiralo proti kršitvam pogodb med »bledoličnežl* Storja Romana Girardeta. in »rdečimi vojščaki*. Indijanci so se zabarikadirali v poslopje. Na sliki:	Že včeraj soudeleženci ^č0^
rdeči vojščak s puščico v ustih	nastopili z vrsto izjav, sledeč te-
..................milni...n........................................m.....m.,..,......
MED PATRULJIRANJEM PO PROTESTANTSKI ČETRTI GLENCAIRN
Aretiran v Belfastu voditelj protestantskih skrajnežev UVF
«Gusty», ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, je simuliral ugrabitev . Poskus skupine «Oficials» za zmanjšanje napetosti
v italijanski republiki*.
Na srečanju je spregovoril tudi vsedržavni tajnik CGIL Boni, ki je poudaril tesno povezanost med današnjim sindikalnim gibanjem in pogoji, ki jih je ustvarilo odporniško gibanje za nadaljnji razvoj demokracije in svobode v Italiji.
Pogovori gen. Pratsa s predstavniki sindikatov
SANTIAGO DE CHILE, 4. — Novi čilski minister za notranje zadeve gen. Carle« Prats, ki je ohranil položaj šefa generalštaba čilske vojske, je že sinoči začel razgovore s predstavniki raznih kategorij, ki sedaj stavkajo v Čilu. Predvsem je sprejel predsednika sindikata prevoznikov, ki so začeli stavkati že pred mesecem dni. Po končanem pogovoru je sindikalist Leon Villa-rin izjavil, da je bilo srečanje prijateljsko in pozitivno ter je zatrdil. da bi utegnilo priti do sporazuma, ki bo napravil konec stavki, v najkrajšem času.
Kot smo že poročali, je željo za hitro poravnavo sporov, ki so veljali čiLsko gospodarstvo okoli 100 milijard lir, že včeraj izrazil čilski predsednik Allende v svojem govoru po radiu in televiziji. Čilski predsednik pa je na vsak način ostro obsodil vse reakcionarne in prevratniške poskuse v Čilu do katerih je prišlo v trenutku, ko ameriški kapitalizem najhuje pritiska na to južnoameriško državo zaradi nacionalizacije rudnikov bakra. Predsednik Allende je še posebej obtožil del domače buržoazije ter majhno, toda udarno skupino fašistov.
PARIZ, 4. — Sovjetski obrambni minister maršal Andrej Grečko bo konec meseca uradno obiskal Pariz na povabilo svojega francoskega kolega Debreja. Vest je objavilo danes francosko ministrstvo za narodno obrambo.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. BOROV FESTIVAL MINIBASKETA
DANES POSLEDNJA SREČANJA ZA OSVOJITEV NAJBOLJŠIH MEST
Za prva štiri mesta se bodo potegovali SABA, Polet, Servolana in «T. Čufar»
2. Borov festival minibasketa se bliža koncu. Včeraj so bila na sporedu prva finalna srečanja, kate rih se je udeležilo osem najboljših peterk tega turnirja. Danes v jutranjih in popoldanskih urah bodo zadnje finalne tekme, zvečer pa bo znan zmagovalec.
Poleg športnega udejstvovanja, so se včeraj najmlajši pomerili še v sukanju peresa, ko so pisali nalogo, ki bo vplivala na končno lestvico. Pismeno nalogo je opravi-
lo 73 najmlajših tekmovalcev. Največ je bilo borovcev (13), čudno pa je, da ni sodeloval noben pred stavnik Poleta. Izidi ocenjevanja za sedaj še niso znani, splošno mnenje komisije pa je, da je bila raven zelo nizka, posebno pri slovenskih osnovnošolcih. Kot »pisateljic so bili Ljubljančani zdaleka boljši od ostalih in bo najbrž zmagovalec prišel iz njihovih vrst. Naslova, med katerima so sodelujoči lahko izbirali, sta bila dva: »Jaz bi festival organiziral tako* in «Žoga, dva koša in mnogo prijateljev*. Tematika je bila torej precej zanimiva, niso pa je znali vsi zadeti.
V športnem delu tekmovanja pa
iiiiiiiiiiiitfnnifiliiiiiiiHiiiiiimiiiiHviiimimiiiiimniluiiiiiiiiniiiiitiiiiuMiiiiiuiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiin
SREČANJE 0P0REČNIŠKIH DUHOVNIKOV V RIMU
Gibanje «7. novembra* za preporod Cerkve
Vatikan: srečanje nima cerkvenega značaja Oporečniki: povezava z delavskim gibanjem
LONDON, 4. — Angleška vojska je danes aretirala enega od najvišjih voditeljev protestantske gverilske skupine »Ulster Volunteer Force*. Gre za «Gustyja» Spenceja, katerega so že dalj časa zasledovali v Severni Irski. Svoj čas so mu oblasti dovolile, da je bil navzoč na poroki svoje hčerke. To se je zgodilo v juliju letos, ko so ga izpustili iz zapora, potem ko je častno prisegel, da se bo spet vrnil v zapor, kjer prestaja dosmrtno kazen, na katero je bil obsojen leta 1966 zaradi umora nekega katoliškega gostinca.
Spenceja so aretirali vojaki pri nor malnem obhodu neke patrulje po bel-faških ulicah. Našli so ga v nekem avtomobilu ter ga priprli. Več ur niso mogli ugotoviti za koga gre. Njegovo
identiteto so ugotovili potem, ko so pregledali njegove prstne odtise. Spen-ce je bil aretiran v modemi protestantski četrti Glencaim, kjer je v zadnjih mesecih prišlo do številnih u bojev katoličanov in tudi nekaterih protestantov. Katoličani menijo, da je te zločine zagrešila prav »Ulster Volunteer Force*,
Da bi se izognil dosmrtni kazni, ne da bi sprožil sum, da ni držal besede, je Spence po poroki svoje hčerke simuliral ugrabitev.
Aretacija protestantskega ekstremista je nekoliko zasenčila precej pomemben politični dogodek ustanovitve republikanskih klubov (»Republican Clubs*). Gre za severnoirske skupine, ki so formalno nezakonite, tud a ki jih oblasti v bistvu tolerirajo, ker
se ukvarjajo samo s političnimi in družbenimi vprašanji. Te organizacije pa so vsekakor povezane s skupino »Oficials* organizacije IRA.
Prav glasnik teh republikanskih klubov Malachy Toal je danes predlagal protestantski skupini UDA skupne ak cije z organizacijo IRA v interesu severnoirskega delavskega razreda, da bi se tako napravil konec nasilju in ubojem. Toal je celo predlagal, da bi v skrajnem primeru lahko prišlo do skupnega patruljiranja po mestnih ulicah. UDA še ni odgovorila na ta predlog, ki je na drugi strani povzročil precej presenečenja v vrhovih angleške vojske.
Blizu mesta Carrickfergus so ne znanci ugrabili nekega mladega pro testanta ter mu prestrelili obe koleni.
zam, ki so bile objavljene pred začetkom srečanja samega, s katerimi so izrazili svoje nezadovoljstvo do vrhov katoliške Cerkve.
Na današnjem srečanju so prebrali. udeležencem pismo, ki ga je poslal jezuit Pietro BrugnoJi. Gre za profesorja gregorijanske univerze v Rimu, ki ga je jezuitski general Arrupe premestil v Trident, ker se je pridružil gibanju. Po mnenju vseh udeležencev mora «gibanje 7. novembra* okrepiti svojo povezavG s temeljnimi skupnostmi ter poveza ti vse te skupnosti v enotno gibanje. Mnogi od navzočih so poudarili kr ščanski značaj gibanja. »Samo Kristus je osnova našega gibanja* — je dejal Luigi Sandri. Po njegovem bi maralo gibanje prispevati k o-svoboditvi ljudi .v evangelskem smislu, brez klerikalizma. Gibanje na vsak način noče iti po poti katoliškega 'integralizma.
Duhovnik Mazzi iz Isolotta je menil, da je »gibanje 7. novembra* le začasno, medtem ko so temeljne skupnosti, ki so jih ustanovili v raznih krajih Italije, življenjsko po membne. Prav v teh skupnostih je bodočnost Cerkve, bolj kot v dosedanjih župnijah.
Nekateri udeleženci so poudarili potrebo, da se gibanje poveže z delavskim gibanjem, čeprav ne sme dobiti obeležja političnega gibanja. Duhovnik Nesti pa je izrazil upanje, da bo v gibanju «7. novembra* izginila vsaka sled po klerikalnem konfesianalizmu in da bo mogoče preosnovati Cerkev v Italiji. Duhovnik Ottenio pa je pripomnil, da se v tezah obsoja samo KD, medtem ko je treba raztegniti to obsodbo tudi na marksistične stranke, ki so izgubile povezavo z ljudstvom
Na srečanju so govorili tudi o številnih drugih vprašanjih (odnos moški - ženska v Ce.kvi itd.) ter povabili brazilskega škofa Camaro, ki je sedaj v Italiji, naj obišče kako zasedeno tovarno, ali pa »Iso lotto*.
Letalska nesreča ob dnevu oboroženih sil
TIVOLI (Rim), 4. — Na letališču Guidonia pri Rimu se je pripetila letalska nesreča, ki bi utegnila imeti hujše posledice. Za praznik oboroženih sil so na letališču opravljali vožnje za civilno prebivalstvo. Ko se je neko letalo s štirimi potniki in dvema pilotoma spuščalo na letališče, je nenadoma odpovedal motor in letalo je strmoglavilo na stezo. Trije potniki so bili lažje ranjeni ter bodo okrevali v razdobju od 7 do 15 dni. Neka ženska je dobila lažje poškodbe. Nekoliko težje sta bila ranjena vojaška pilota letala.
so dosegli te rezultate:
Italsider — Vasari	17:16
SABA — Don Bosco	18:17
Polet — Bor	30:3
Servolana — Inter	21:10
Tone Čufar — Ferroviario 17:12 V finale za prva štiri mesta so se uvrstile te ekipe: SABA, Polet, Servolama in Tone Čufar iz Ljubljane. Ljubljančani bodo jutri zju traj nastopili proti poletovcem, Servolana pa proti SABA.
Jutrišnj'1 spored
Predfinale od 5. do 8. mesta
8.30	Don Bosco — Inter
9.30	Ferroviario — Bor Predfinale od 1. do 4. mesta
10.30	SABA — Servolana
11.30	Tone Čufar	—	Polet
13.30	finale	za	7.	in	8.	mesto
14.30	finale	za	5.	in	6.	mesto
15.30	finale	za	3.	in	4.	mesto
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 5. NOVEMBRA 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Ul. Flavia
Inter SS — Primorje * * *
14.30	v Križu
Vesna — S. Canzian * * *
14.30	v Dolini
Breg — Aurislna * * *
14.30	v Bazovici
Zarja — Libertas * * *
3.	AMATERSKA LIGA
8.30	na Proseku
Olimpija — Costalunga * * *
10.30	v Dolini
Breg B — S. Anna * * *
14.30	v Nabrežini Duino — Union
14.30	v Padričah
Primorec — Virtus * * *
MLADINCI
10.45	v Križu
Vesna — Rosandra * * *
9.00	v Trstu, Sv. Sergij
Libertas Sv. Sergij — Primorje * * *
NARAŠČAJNIKI
11.45	v Trstu, Ul. Flavia
Edera — Breg
KOŠARKA
BOROV FESTIVAL MINIBASKETA
9.30	v Trstu, stadion «1. maj* 5. dan turnirja
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
8.30	v Veroni
Sodelujeta tudi Sokol In Kras
OBMEJNO PRIJATELJSKO SREČANJE
13.30	v Mirnu
Miren — Dom
16.30	finale za 1. in 2. mesto
18.00	zaključna slovesnost z nagrajevanjem.
RADI
NAMIZNI TENIS
NA TURNIRJU V VERONI
Miličeva zopet na prvem mestu
Sonja Miličeva je zopet dosegla lep uspeh. V finalu mladink na vsedržavnem turnirju v Veroni je premagala odlično Francesco Marcone in je tako osvojila prvo mesto. Na 3. mesto se je uvrstila Vesnaverjeva, na 9. pa Rebulova.
NOGOMET
VIDEM, 4. — V povratni mednarodni ženski nogometni prijateljski tekmi je v Vidmu Italija premagala Španijo s 3:0 (1:0).
ATLETIKA
RIM, 4. — Francoz Noel Tijou je zmagal v teku na 20 km dolgi progi okrog Rima. Španec Victor Cam-pos je na isti progi zmagal v hoji, drugi pa je bil Italijan Zam baldo.
ŠPORT NA TV
RIM, 4. — Italijanska televizija bo oddajala jutri, s pričetkom ob 15. uri, na prvem sporedu košarkarsko prvenstveno tekmo A lige Maxmobili — Forst. Zvečer pa bo do kot ponavadi prenašali polčasa dveh tekem A in B nogometne lige.
KOŠARKA
V NARAŠČAJNIŠKI LIGI
Hud poraz Doma v Cervignanu
V naslednjem kolu bodo domovci igrali z ekipo Italcantieri B
Cervignano — Dom 118:10
DOM: Brešan 2, Terčič, Čubej 2, Mučič 4, Komt, Dornik, Marinčič, Ožbad, Marušič, Mozetič 2.
V prvi tekmi naraščajniškega prvenstva v košarki so mladi igral ci Doma doživeli včeraj zjutraj v Cervignanu visok poraz. Izredno močni ekipi Cervignana se moštvo Doma ni moglo upirati, saj je bila furlanska peterka za dva razreda boljša. Poleg tega pa je tudi sodnik zelo oškodoval domovce. Tekma je bila namreč zaključena v 8. minuti d.p., ker je na igrišču ostal en sam Domov igralec. Vsi ostali so namreč morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak
Naša predvidevanja, da je peterka Cervignana solidna ekipa in se bo potegovala za prva mesta, so s to tekmo potrjena. Po tem hudem porazu se bodo naši fantje gotovo hoteli že v prihodnjem kolu izkazati bolje in se otresti slabega vtisa. Igrali bodo proti ekipi Italcantieri B iz Tržiča. Tekma Dom -- Italcantieri B bo v nedeljo, 12. trn. ob 9. uri v telovadnici Stella Malu-tina (Ul. Nizza).
I. K.
AVTOMOBILIZEM
SAO PAULO, 4. — Emerson Fit tipaldi, svetovni avtomobilski prvak, je dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah za drugo dirko brazilskega prvenstva formule 2.
NOGOMET
Argentinsko nogometno reprezentanco, ki bo v kratkem opravila turnejo po Evropi, bo vodil Omar Sivori, ki je več let nastopal v Italiji.
TENIS
PARIZ, 4. — Španec Gimeno in Američan Smith se bosta srečala
■iiiiiiiiiiramiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuuimumiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiuiiii'iHH«iiiiiiiiiiiiiii
SMUČARSKI SKOKI
V LETOŠNJI SEZONI
Na L ok vah področna «PIaniška šola
V Sloveniji je trenutno 11 podobnih šol za mlade smučarske skakalce
Minulo soboto so imele v Žireh svoj redni občni zbor »Planiške šole* iz celotne Slovenije. Pravzaprav je bil to zbor vseh področnih «Pla niških šol*, ki jih je trenutno v Sloveniji enajst. Njihov prvi in morda tudi edini cilj pa ie vzgoja mladih smučarskih skakalcev
Na zboru so predlagali, da bi ustanovili še dve taki šoli in to v Delnicah na Hrvaškem ter na Lokvah. Za naše območje je ta vest zelo zanimiva in obenem tudi koristna, saj bi tako primemo stavkovno telo načrtno skrbelo za mladi skakalni naraščaj ne samo na Lokvah temveč tudi v Čepovanu, Trnovem in na Predmeji. Ta šola, ki bo verjetno začela s "vojim rednim delom po občnem zboru SK Lokve (ki bo v prihodnjem mesecu), bo edina tovrstna šola na Primorskem.
Na posvetu v Žireh so bili vsi enotnega mnenja, da imajo Goričani z visoko ležečimi smučišči, oz. skakalnicami, kot so Lokve, Predmeja in čepovan, idealne pogoje za tovrstno smučarsko dejavnost, to je za smučarske skoke.
Trenutno se edino SK Lokve na
NOGOMET DANES
ALIGA
5. KOLO
BOLOGNA - PALERMO Motta
CAGLIARI - ROMA Angonese
LAZIO - TERNANA Toselli
MILAN - LANEROSSI VICENZA Trinchieri
NAPOLI. - FIORENTTOA Menegali
SAMPDORIA - ATALANTA Michelotti
TORINO - JUVENTUS Monti
H. VERONA - INTERNAZIONALE Seraf ini
BLIfiA
8. KOLO
ASCOLI - BARI Bemardis
BRINDISI - LECCO Grassi
CATANZARO - CESENA Branzoni
COMO — BRESCIA Trono
FOGGIA - CATANIA Carminati
MANTOVA — GENOA Gonella
MONZA — TARANTO Barbaresco
NOVARA — AREZZO Porcelli
PERUGIA — VARESE Cantelh
REGGIANA — REGGINA Lenardon
A SKUPINA
c:
vi

8. KOLO
BELLUNO - UDINESE Lattanzi
COSSATESE - ALESSANDRIA Lanzetti
CREMONESE — PARMA Terpin
DERTHONA — VERBANIA Tempio
PADOVA — TRENTO Clerico
ROVERETO — VENEZIA Lupi
SEREGNO — PIACENZA Mattei
SOLBIATESE - LEGNANO Esposito
TRIESTINA - PRO VERCELLI Foschi
VIGEVANO - SAVONA Del Fiandra
Goriškem ukvarja s skoki, medtem ko se ostala dva, SK Gorica in SK Salonit, ukvarjata z alpskimi disciplinami. Prav zato je zanimanje za tovrstno (še pospešeno) dejavnost veliko in da smo lahko prepričani, da bo že v bližnjih Jetih v Trnovskem gozdu zrasel nov, mlajši rod smučarskih skakalcev, ki bodo s skrbnim in resnim delom kmalu pokazali prve sadove načrtnega dela.
Rajmund Kolenc
ODBOJKA
V moški A ligi
Zopet poraz Are Linče
V petem kolu italijanskega odbojkarskega prvenstva A lige je sinoči Panini iz Modene premagal tržaško Are Lineo s 3:0 (15:9, 15.10, 15:2). Panini je prvi na lestvici z 10 točkami, Tržačani pa so doslej zmagali le enkrat.
ROKOMET
Rokometna zveza Japonske je povabila jugoslovansko reprezentanco na gostovanje v to daljno deželo. Jugoslovani bodo gostovali na Japonskem 14 dni in sicer prihodnje leto.
SMUČANJE
Jugoslovanska smučarska reprezentanca bo danes odpotovala v Kaprun, v Avstrijo, kjer bo nekaj dni ostala na skupnih pripravah.
7-kratni olimpijski zmagovalec v plavanju Mark Spitz, je začel s polno paro novi poklic zvezdnika. V ZDA ga je za svojo tedensko televizijsko oddajo najel znani komik Bob Hopc. Spitz, kot bodoči zobozdravnik, je na televiziji tudi Hopu skušal izdreti zob. Najprej je poskusil skozi ....uho, pa oi šlo.
finalu mednarodnega teniski turnirja De Coubertin v palfinalu je Gimeno odpravil AJf ričana Germana s 6:3, 6:2,
Smith pa Čehoslovaka 6:2, 6:4, 6:1.
Kodesa
Mladinski nogomet
V mladinskem nogometne® P
1:1
venstvu je Union igral z Libef*f
som iz Rocola neodločeno ^ Giarizzole pa so premagale w s 4:1.
"jSidbtO uledvudtvv
Prejeli smo s prošnjo za objav0.
Šport in vzgoja
Ker so se moji otroci navdušuj® odločili, da hočejo sodelovala festivalu minibasketa, ki ga tos drugič priredilo športno ženje Bor in ker so me P*®*? telji povabili, kot že lam, vodil okroglo mizo s starši, z družino izkoristil izredno lepfE vremena, ki so nam ga ti Pra?^jt, dnevi v začetku novembra poki'(*** za oddih izven mesta. Z dr^ smo bili torej vsak dan na sta®£ nu «1. maj*, kjer so se (čeprav zaradi komaj začetnisOTj znanja, razumljivo precej navdušeno, borbeno in zares sp': no borili za vsako žogo. Opa®“ . bilo, da so bila nekatera «rnosl ^ že bolj uigrana, druga manj, so bile ene tekme bolj napete, radi enakovrednosti tekmecev, ge manj. Znano mi je na P1-1*^ da je utegnilo društvo Bor P51^ viti svoje malčke le s štirim* , petimi vajami. Zdi se mi, k®* £ kljub temu priredilo festival.^, priča to o pravem športnem c^ našega društva, ki mu očitno ® j zato, da bi se proslavilo z zmag8, pač pa predvsem, da združuj zdravem tekmovalnem vzdušja novnošolske otroke, slovenske i*1 lijanske.	..	y
Seveda ni manjkalo navtJaT staršev in ostalega številnega r: činstva, ki se je, razumljivo, st njevalo ob bolj izenačenih i*> bolj razburljivih tekmah. SlišalJrJ nekaj kritike predstavnikov ^ terih nastopajočih društev nad garizacijo, ki bi morebiti imeti tudi nekaj osnove in o * terih bi verjetno veliko koris^ razpravljali ob pripravah za . slednji, 3. festival. Tudi če of pj
bile še večje pomanjkljivosti, p
likor mi je znano, si je
se lahko čudil le nasprotnemu-
šp“jg
združenje Bor že drugič na°j|iJ breme prirejanja otroškega pr?z brez vsake finančne podpore 'V
samo požrtvC,ij, ila r
c-stVj
nih sredstev, s ______r__ .
nostjo, žal, majhnega števila nov, z najskromnejšimi srec®v'(jJ Neizoodbitno dejstvo pa Jeijii ni nobeno drugo društvo v } ^ (čeprav sodeč vsaj po opremi ^ movalcev in kakovostnemu ~~ jetno ne amaterskemu — ten111 ^ mu vodstvu, precej bolj boga*0' pj
priredilo take manifestacija, ^ združuje otroke ne samo za ai tekmovanja za točke, ampak Lj* z vzgojnim namenom. To dok0 slikarski ex temnore in pisanF log o pomenu športa ter ok stro-na kateri so že lani t in starši razpravljaj
miza
kovnjaki ... ______ ____r
socialni, ne zgolj tekmovalni _ \t. športa pri vzgajanju duševn® telesno zdravih otrok.	j
Prav upoštevajoč vzgojno no festivala, mu je že lani ^ po;
pokrajina sklenila dati svoF j kroviteljstvo in pokloniti Prel ' pokal.	,0 rt
Zato me je toliko bolj prizad športno, a še veliko bolj ne'LjoiJ vedenje trenerja ene od nastop ^ ekip, ki mu očitno šport ne PV Ji aktivnosti, ki v človeku krepi -jd
duha, ampak je zanj šport 1« . j Medtem ko sta se mali ekiP' yt zagrizeno, toda zgledno šport11 ^ rili za vsako žogo, je ta tre” ^ prestano stopal na igrišče (K tt njegovo ekipo lahko drago stak0Kr>t bi sodnik po pravilih igre vs* pid dosodil tehnično napako in za® p» ste mete za nasprotnike, nje* j< izključil z igrišča); predrznil jd celo sodnika (15-letnega dečka^. ji vati. organizatorje in druge. jt ga skušali pomiriti in opozortj j smo vendar odrasli dolžni dajati zgled, grobo osebno z“ j Ne opisujem tega. na srečo , jt nega primera nestrpnosti (alf jjf imenujemo »športno*?) zaradi pl nosti (bi bilo mar vredno), p8evif zato, ker dokazuje kolikšna ie j nost, da se že otroci vzgajajo v profesionalnega športa, ki ne ^ |< li krepitvi telesa in duha. a®P *,'< k uveljavljanju za vsako cen 'tff srečo so nam prav desetine in J) ’ tine malčkov, ki so se v teh .. il nepokvarjenim veseljem do do izraženja samega sebe. P°? ne samo pod koši, ampak iu vicami in peresom. Ti so tekn ^ v tistem prijateljskem, bratske jjp) hu. ki jim je prirojen, dok>c pd ga kdo ne pokvari (in za take Ije. da se ne udeležujejo t*18” (tf cij, katerih smisla in namena ^ f rejo razumeti!), kar potrjuje, dt take manifestacije koristne i*1 *r to prirediteljem vsa pohvala-Potrjuje pa nam vse to °^j fir se lahko še marsikdaj tudi 0(1 kov očetje kaj naučimo.
Lucijan Volk * pokrajinski odb°